Gl4SIL0 DELO\'NEGA kolektiva sozd iskra Številka 3 — Leto XXI — 23. januar 1982 Na petkovi tiskovni konferenci, Id je potekala v prostorih Centra sistemov za avtomatizacijo v Stegnah, so predstavniki delovne organizacije Avtomatika in SOZD Iskra seznanili široko slovensko in jugoslovansko javnost z vsebino pogodbenih del, Id jih je omenjena delovna organizacija prevzela za posodabljanje železni Ste mreže v Bolgariji. Vrednost opreme, del in prenosa znanja je ocenjena na okrog 20 milijonov dolarjev. Bolgarska državna železnica je zPisala dela za modernizacijo prog " sredi 1980. leta. Iskra se je vabilu zvala in v ostri mednarodni konku-• nci, ob prisotnosti vseh večjih firm bvrope, Amerike in Japonske pro-pj/ . * dobila. Razgovori na konci-P anju pogodbe, na kateri so sodelo-je ,tako strokovnjaki bolgarskih že-. ^c in bolgarske elektronske indus-kJe’ kot strokovnjaki Iskre, so pote-81m ^0^ro kto dni, kar je razumljivo = de na zahtevnost in velikost projek- Bo kaj je Iskra ponudila in podpisala v vopremljanje proge Sofija — Plo-lv z napravami za daljinsko upravlja-„ Je prometa, vleko in identifikacijo h ^«6 vlaka — daljinsko upravljanje prometa v vozlišču Plovdiv — telefonski dispečerski center za vodenje in urejanje prometa in vleke na progi Sofija Plovdiv — avtomatizacijo ranžirnega prometa na postajah Poduene (Sofija), Plovdiv, Gornja Orjahovica. Vrednost projektiranja, dobave opreme, nadzora nad montažo ter spuščanje v pogon, kakor tudi šolanje kadrov Bolgarske državne železnice znaša 13 milijonov dolarjev. Dogovorjeni rok za izvedbo omenjenih del na odseku 150 km Bolgarske proge je do konca 1983. leta. Vzporedno z dogovori o prevzemu del za avtomatizira-nje bolgarskih prog, sta se partnerja dogovarjala in lanskega novembra tudi podpisala pogodbo o prenosu KNOW—HOWA in industrijskem sodelovanju v vrednosti 6 milijonov dolarjev. S tem Iskra poleg opreme in uslug prodaja tudi svoje znanje, Id ga bo skupno z bolgarskimi strokovnjaki v razvojnem smislu prenesla v posodobitev sistema ter z njim poskušala prodreti predvsem na tržišča vzhodne Evrope in države tretjega sveta. Kot je na tiskovni konferenci poudaril Gojmir Blenkuš, član KPO SOZD Iskra, pomeni bolgarski posel (Nadaljevanje na 2. strani) d fcZE _ jozd SPECIALNI ELEMENTI • Za večjo proizvodnjo in izvoz v V Specialnih elementih so H pred dvema letoma poskusili z r izvozom. Količine so bile bolj ;i simbolične, vendar so tako »pretipali teren11 in ugotovili, da so po kakovosti in ekonomičnosti za izvoz sposobni. Zato so začeli izvažati precej [ več in bilanca leta 1981 kaže, rja so ..pridelali11 zajeten kupček dolarjev. Direktor Tone Polajnar pravi, da bodo šli tudi letos v to smer. Predvsem bodo še dvignili proizvodnjo, naredili bodo 20—25 % več kot lani in trg imajo po raziskavah zagotovljen. Ob tem moramo povedati, da je to zelo stabilizacijski podatek, saj 25 % pomeni ne le večanja celotnega prihodka, ampak tudi tolikšen odstotek fizičnega obsega proizvodnje. Naj večja dejavnost, ki bo vplivala na realizacijo načrtov so specialni kondenzatorji, nato sledijo elektromehanski elementi in tretja dejavnost so Kitajska delegacija v Iskri Pred dnevi je obiskala Cente za elektrooptiko v Ljubljan delegacija za lasersko tehniko i: infra rdečo svetlobo v Četrter jninistrstvu LR Kitajske za stre jegradnjo.Vodil jo je namestili! instituta NCRIEO iz Peking Jang Chenhua, v njej pa so bil še predstavniki ministrstva, ear- diskom v Ljubljani je del« Č,J° v imenu SOZD Iskra sprej« v pn KPO SOZD Iskra Janko Sekirnil ntru za elektrooptiko pa so uglec I^ste spremljali vodilni delavci teg bil nnega kolektiva. Namen obiska j kovpre?Vsem v tem> da se kitajski stre nim'1 • * seznanij° z Iskrinimi razvo^ drnrL m,Pro*zvodnimi dosežki na pc nas - “serske tehnjke ter skupaj bit/01 predstavniki začrtajo more PrihodS^Upne POt* 23 sodelovanje -narr^^Pk3 delegacija je med obiskon flskrl6 i največ pozornosti pra nim m kre^km napravam, opremlje z računalniškimi sistemi, katere j ‘Pri uP°rabljati za različne namene (ja .em je bil eden od dogovorov ta Iskr6 tre*3a navezati sodelovanje me« skn°t ‘u tajskim institutom za laser ppL. enniko in infra rdečo svetlobo re Kingu. ličn ° sd^eI°vanje naj bi obsegalo ra na področja laserske tehnike takL r<^e svetlobe, pri čemer je 'vse *3 stran izrazila zanimanje pre 111 za Iskrine laserske daljinomei Iskra pa za kitajske dosežke na področju komercialnih laserskih naprav, kot so na primer merilna in medicinska tehnika, ter raziskav na področju infra rdeče svetlobe. Prav na tem, slednjem področju Iskra še ni tako močna in obstajajo velike možnosti za uspešno sodelovanje pri skupnem razvoju. Prvi korak na poti sodelovanja med Iskro ter kitajskimi instituti in tovarnami bo v izmenjavi vzorčnih izdelkov. Tako je Iskra še obljubila, da bo v letošnjem letu poslala kitajskim partnerjem več svojih izdelkov, pri čemer bodo pri preizkusih sodelovali oboji strokovnjaki - naši in njihovi. Prav tako so se med obiskom dogovorili o ustanovitvi posebne strokovne skupine, ki bo v prihodnje oblikovala okvire nadaljnjega sodelovanja. Eden od dogovorov uspešnega obiska kitajske delegacije v Sloveniji je bil tudi ta, da bo že marca letos obiskala nekatere kitajske institute in tovarne laserske tehnike in infra rdeče svetlobe Iskrina delegacija ter tako še utrdila začeto sodelovanje. Ob zaključku obiska v Centru za elektrooptiko je kitajska delegacija izrazila veliko priznanje tehničnemu in tehnološkemu razvoju in proizvodnji Iskrinih laserskih naprav. Hkrati je izrekla tudi prepričanje, da je Center za elektrooptiko po razvojnih in proizvodnih dosežkih gotovo med vodilnimi v svetu. LD KS ZSMS SOZD ISKRA Uresničiti sklepe letne konference ! Na sestanku KS ZSMS SOZD Iskra v Ljubljani, 15. januarja, so člani obravnavali predvsem zadolžitve, ki temeljijo na sklepih letne programske konference mladine SOZD Iskra. V zvezi z zaključki velja poudariti predvsem nekaj poglavitnih točk. Tudi za letošnje leto velja, da bo Iskrina mladina še posebno pozornost namenjala kadrovanju v vrstah ZSMS, prostovoljnemu mladinskemu delu, ustanoviti pa bo treba tudi komisijo za kulturno dejavnost, ki naj bi delovala pri koordinacijskem svetu na ravni SOZD Iskra. Ob teh nalogah seveda ne gre prezreti tudi sklepa, da bo ZSMS v Iskri letos odločno podpirala izvajanje akcije za doslednejšo uresničitev nagrajevanja po delu v vseh Iskrinih sredinah. V letošnjem letu nameravajo mladi v soglasju s kranjskimi delovnimi organizacijami organizirati brigado, ki naj bi za letovanje pripravila kamp na Dugem otoku. Osrednje naloge pa bodo seveda še vedno znotraj osnovnih organizacij ZSMS, kjer bo tudi težišče kulturnih dejavnosti, ki naj bi jih v bodoče koordinirala komisija za kulturo. SF Navijanje transformatorjev v Specialnih elementih. tračna jedra, ki imajo tudi največji delež v izvozu. Poleg tega pa je treba povedati, da so v SEM važna postavka razvojne usluge, saj je njihovo delo predvsem delo na manjših serijah po naročEu in unikatih. Izvoz bodo močno povečali. Imajo dobre izkušnje in vpeljane posle in bodo izvozili 80% več kot leta 1981. To res ni majhna številka, vendar se je ne bojijo, če le ne bo težav. Načrtujejo celoten prihodek v višini 18 milijonov dinarjev. Od tega pa bodo izvozili za okrog 500 tisoč dolarjev. Imajo pa večne težave s prostori. So v celoti v najetih prostorih. Uspelo jim je v Tobačni tovarni dobiti dodatnih 600 nr in tu bodo širili svojo dejavnost. Nekatere prostore so že adaptirali, druge pa bodo uredili do meseca marca. Ker Volan gradi lastna skladišča, bb v Tobačni tovarni še nekaj prostih skladišč in za te se dogovarjajo, s čimer se strinja tudi viška občina. V to stavbo bi preselili dejavnost tračnih jeder, ali mehanskih delov, ki sta zdaj v Kotnikovi ulici. Tako bi imeli večino proizvodnje na enem mestu. Pripravljajo kar 4 elaborate za raz- -vojne, oz. investicijske naloge. Za dva programa opremo že delno dobavljajo, za vse 4 pa je precej težav, kot je to za vse investicije. Naloge so namenjene predvsem za domači trg, vendar bodo skoraj v celoti namenjene zamenjavi uvoza z domačimi izdelki. Letos načrtujejo, da bodo osebne dohodke dvignili za 20 %. Sicer so imeli že lani sorazmerno dobre dohodke ob visoki proizvodnji, saj so bili najnižji OD za normalni delovni čas prek 8000 din in za malo bolj produktivne priučene delavce kar krepko prek 10.000 dinarjev. KF Numerična naprava za pozicioniranje LJUMO PNC - 40. ISKRA-AVTOMATIKA Testiranje UUMO PNC40 v Sovjetski zvezi Poročali smo že, da je bilo v lanskem oktobru v Odesi opravljeno testiranje Iskrine naprave za pozidoniranje LJUMO PNC-50. Prvi testi na rezkal-nem in brusilnem stroju so dali izredno dobre rezultate. Po mnenju sovjetskih strokovnjakov se LJUMO PNC-50 po svoji funktionalnosti uvršča med enakovredne tovrstne svetovne izdelke, v nekaterih funk-djah pa celo prednjači. Med numerične naprave za pozidoniranje obdelovalnih in orodnih strojev, sodi tudi druga, v Avtomatiki razvita naprava LJUMO PNC—40. Testiranje te programske naprave za stružnice je potekalo od 21. do 25. decembra 1981 v Moskvi in sicer ob prisotnosti naših inženirjev in strokovnjakov Instituta v Odesi ter moskovskega zavoda „Krasnij proletarij.11 Potek testiranja se je deul v dva dela; prvi rezultati so bili dobljeni na univerzalni stružnici, drugi pa na stružni-d s povečano natančnostjo obdelave. Obe se uporabljata za ročno obdelavo mntpriala Tako LJUMO PNC-50, kot UUMO PNC—40 sta grajeni na osnovi mikroprocesorjev in drugih sodobnih konponent mikroelektronike z vzgra-jenim programskim pomnilnikom. Z njuno uporabo zamenjujemo dosedanji ročno pozidoniranje in merjenje z elektronskim. UUMO PNC—40 omogoča merjenje v dveh oseh in to v relativnih, ali absolutnih koordinatah. V posebni del elektronskega pomnilnika lahko vpišemo vrednosti izmer za posamezne obdelovalne kose materiala, ki se nato pri merjenju pozicije avtomatsko upoštevajo. Naprava omogoča tudi vpis sto programskih korakov. V vsakem lahko zapišemo vrednost željene koordinate, v absolutnih ali relativnih vrednostih, število obdelovalnega orodja in do šestnajst krmilnih funkcij. Zapisani program se lahko izvaja avtomatsko, v kolikor to omogoča stružnica. V obratnem primeru pa lahko vodi delavca korak za korakom s tem, da mu naprava sproti sporoča funkcije, ki jih mora opraviti. Celoten potek izvajanja sledimo na numeričnem prikazu, ki je dopolnjen z grafiko. Naprava je opremljena tudi z diagnostiko, ki nadzoruje pravden vpis in njeno pravilno delovanje. Prvi testni rezultati so pokazali, da z uporabo UUMO PNC-40: — zmanjšujemo potreben čas obdelave, oz. povečamo produktivnost za 40-60 % — povečujemo točnost obdelave (pri serijskih strojih se giblje v mejah cca 10 kilometrov, pri strojih s povečano natančnostjo obdelave pa v nekaj mikrometrih) — z uporabo UUMO PNC—40 odpade pri obdelavi dosedanja uporaba merilnih in kontrolnih orodij, kar je izredno pomembno pri izdelavi velikih serij (Orodjarna) — izredno enostavno vodenje delavca po posameznih fazah postopka obdelave ter kontrola na numeričnem prikazu omogoča hitro in enostavno obvladovanje postopka in ne zahteva strokovno visoko usposobljenega kadra. — napravo je mogoče uporabljati tako pri strojih, grajenih za ročno obdelavo (starejših), kot tudi pri strojih, grajenih za uporabo avtomatiza- diC' S.D. DO AVTOELEKTRIKA Vse možnosti za na iranski trg Prejšnji mesec smo objavili v našem glasilu kratko novico, da je obiskala novogori&o Iskro — Avtoelektriko delegacija iranske nacionalizirane avtomobilske industrije. O tem pomembnem obisku smo hoteli izvedeti seveda kar največ, zato smo postavili nekaj vprašanj pomočniku glavnega direktoija Zvonku Repiču, ki se je prijazno odzval naš prošnji in povedal: Delegacijo iz Irana so sestavljali: direktor iranske nacionalizirane avtomobilske industrije Iran National g. Sheikholeslami ter dva člana Iran National g. Salardin in g. Hashemifar. Kakšen je bil namen obiska te delegacije pri nas v Avtoelektriki? prodor Delegacija iranske motorne industrije je obiskala nekatere finaliste in glavne kooperante jugoslovanske avtomobilske industrije. Iran se namreč želi otresti prevelike odvisnosti od sedanjih licenčnih partnerjev pri proizvodnji osebnih vozil. Radi bi se povezali z našo motorno industrijo kot enakopraven partner. To pomeni, da si kooperacijo predstavljajo predvsem kot prenos tehnologije in pomoč pri zagonu njihovih tovarn. Dobave agregatov in sestavnih delov pridejo v poštev toliko časa, dokler Iranci sami ne osvojijo te proizvodnje v potrebni količini in kakovosti. Iskra — Avtoelektrika že nekaj let poizkuša prodreti na iransko tržišče. Glede na novo iransko usmeritev je lansko leto prišlo do dogovora z njihovim proizvajalcem avtoelektričnih (Nadaljevanje na 3. strani) Iranska delegacija na razgovorih v Avtoelektriki. r Mikroelektronika je na konici Iskrine razvojne strategije „Ko ocenjigemo poslovanje Mikroelektronike, moramo vedeti, da ta tovarna še ni tovarna v pravem pomenu besede. Je pa več, ker je mikro-elektronika vtkana v sam vrh strateških Iskrinih razvojnih načrtov, je proizvodnja mikrovezij strateški program, važen za razvoj Iskre še preko leta 2000,“ je dejal eden od razpravljalcev v razgovorih ob obisku vodstva družbenopofitičmh organizacij SOZD Iskra v Mikroelektroniki v četrtek, 14.1. 1982. Dušan Pirc je gostom nanizal nekaj misli o delu in načrtih Mikroelektronike. Najprej je povedal, da so načrtovanja za I. fazo izgradnje in dela lepo uspeli. Usposobili so potrebne strokovnjake, kar je bila ena bistvenih nalog. Tako načrtovanje integriranih vezij, od najenostavnejših, do najzahtevnejših z visoko stopnjo integracije teče po načrtu. Načrtovalci, oz. razvojni delavci so zaenkrat še na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Upajo pa, da bodo tudi to dejavnost v doglednem času prenesli v tovarno v Stegne. II. faza izgradnje gre proti koncu. Imajo pripravljeno že vso potrebno proizvodno opremo, ki bo pretežno služila procesiranju. To so zadnje faze, ali pravzaprav ..proizvodnja" vezij do konca. V tej fazi je bistveni del maskiranje, nato sledi inkapsulacija in seveda še nekaj vmesnih manjših faz, ki izoblikujejo mikrovezje in ga naredijo ..uporabnega" za vgradnjo. Ta druga faza, ali končna proizvodnja, ki bi ji lahko rekli tudi montaža v širšem pomenu, bo polno stekla do konca leta 1982. Da pa bi mikrovezja lahko „dode-lovali" tudi doma, so postavili dve provizorični liniji, ki bosta služili pozneje za redno proizvodnjo. Tako si ob poskusnem delu pridobivajo izkušnje in tudi proizvodnja teče dama do dokončnih izdelkov. Pokazala pa se je velika težava. Namen tovarne mikroelektronike je načrtovanje in proizvodnja mikrovezij za najzahtevnejše namene in to po naročilu. To so mikrovezja z visoko stopnjo integracije. Seveda naj bi jih načrtovali in izdelovali za Iskro, pozneje pa tudi za druge naročnike. Opažajo pa, da v Iskri kasnimo z uporabo mikroelektronike in zato tudi naročil ni toliko in takšnih, kot smo jih načrtovali. Vse preveč ostaja pri načrtovanju v DO, pri dogovorih, realizacij pa je malo. Tu bo Iskra morala narediti močan skok, če hoče dohitevati svojo tehnično raven, ki jo pričakuje od nje tako domača industrija in avtomatika, kot tudi potrebe za izvoz. Ob takem, zakasnelem naročanju „uslug“ v Mikroelektroniki prihaja do težav. Ni mogoče ustvarjati dohodka, če ni načrtovanih naročil in tudi kapacitete niso polno zasedene. Fiksni stroški zahtevnih proizvodnih prostorov ostajajo, anuitete tudi, dohodka pa je premalo. Zato se je znašla Mikroelektronika v določenem primanjkljaju pri izvajanju tega projekta. Direktor Pirc meni, da bo Mikroelektronika lahko racionalno in ekonomsko poslovala že leta 1984. To pa bo gotovo uspeh, saj po svetu take projekte tretirajo kot racionalne. Našo Iskro - Mikroelektroniko pa financira izključno Iskra, kar gotovo ni majhen zalogaj, celo za Iskro ne. Program se finansira iz združenih sredstev Iskrinih DO, ki jih združujejo po samoupravnem sporazumu. Gostom so predstavili tudi delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Ugotovili so, da je osnovna organizacija ZK zelo dejavna, zlasti pri bistvenem delu: uvajanju Obrambna in samozaščitna pripravljenost DO Elektrozveze DO Elektrozveze povzroča glede na svojo namensko proizvodnjo še posebej veliko LO in DSZ. V lanskem letu so precej naredili in po zagotovitvi Ljuba Kržišnika, strokovnega sodelavca za LO in DSZ DO Elektrozveze, bodo v letošnjem letu še izboljšali obrambne sposobnosti njihove DO. Ob tej priložnosti nam je Ljubo Kržišnik tudi podal pregled njihovih lanskoletnih rezultatov. Povedal je naslednje: V preteklem letu smo predvsem začeli razreševati aktualne zadeve LO in družbene samozaščite. Posebej smo še poudarili naloge, ki so po oceni stanja na podroi^u LO in DSZ najpomembnejše za nadaljnjo izpopolnitev ter boljšo povezavo na tem področju med družbeno političnimi skupnostmi in DO, oz. TOZD. Doseženi rezultati so povečali obrambno pripravljenost DO in postavili solidno osnovo, da se v naslednjem obdobju le-ta dvigne na še višjo raven. Vse kar je bilo doseženo v preteklem letu je rezultat požrtvovalnega dela organov za LO in DSZ, organizacij NZ in CZ ter posameznih tovarišev. Najzaslužnejšim smo izrekli tudi priznanja in sicer: za izreden prispevek v organizaciji LO in DSZ v DO Elektrozveze: Borisu Deržaju, TOZD AIN, Romanu Klešniku, DSSS, Bernardu Lenardiču, DSSS, Radovanu Vrablu, DSSS, Francu Žuglu, DSSS. POHVALE za izredne uspehe in dosežke pri izvrševanju nalog s področja LO in DSZ: Narodni zaščiti na lokaciji Stegne, Vabimo na 2. strokovno konferenco na temo humanizacija dela, ki bo v četrtek, dne 28. 1. 1982, s pričetkom ob 9. uri, v prostorih Iskre, RFC Ljubljana, Trg revolucije 3, sejna dvorana v pritličju z naslednjim programom: 1. Otvoritev konference in imenovanje organov konference 2. Uvodna beseda 3. Referati: P. Gantar 1. Človeku prilagojena dela in naloge Mag. V. Drusany 2. Usmeritve humanizacije dela v SOZD Iskra 4. Koreferati: P. Polak 1. Od animalizacije do humanizacije dela J. Maver 2. Predhodni postopki in humanizacija dela M. Albinini 3. Lastni razvoj mehaniziranih delovnih priprav 4. Tehnologija navijanja rotorjev A, Ramuta in humanizacija dela J. Štrukelj 5. Izkušnje pri reševanju problematike delavcev z zoženo delovno sposobnostjo 6. Tehnološko analitsko delo v povezavi A. Pene s humanizacijo dela 7. Športna rekreacija kot pomemben dejavnik M. Šifkovič humanizacije dela 5. Razprava Mbg. H. Berčič (Za posamezno izvajanje je predvideno največ 5 minut) 6. Zaključki konference (Povzetek razprave in sprejem zaključkov). Referati in koreferati so objavljeni v prilogi glasila Iskra, št. 3, na straneh od d ct Predsednik koordinacijskega Predsednik odbora za varstvo odbora sindikata SOZD Iskra: pri delu in humanizacijo dela Janez KERN SOZD Iskra: Jože ŠTRUKELJ v V pogovoru so sodelovali iz SOZD Iskra: predsednik KOS Janez Kem, predsednik konference ZSMS Isto k Urbanc, sekretar DPO Miloš Pavlica in čhn KPO Go j mir Blenkuš. Iz DO IEZE: predsednik konference ZSS Drago Plaper, sekretarka DPO Draga Vukovič, čhn KPO Ludvik Simonič in direktor finančne * službe Istok Tominec. Iz Mikroelektronike pa predsednik sveta Mikroelektronike Jože Pavlin, sekretar 00 ZK Martin Bizjak, predsednik 00 ZSS Božo Žnidaršič, direktor Dušan Pirc, vodja splošnega sektorja Jadranka Križan in vodja prodajnega inženiringa Franc Peterca. tehnologije, ki je pomembna za Iskro in širšo družbo. Trenutno je 12% članov kolektiva komunistov, imajo že nove kandidate in veliko skrb posvečajo obveščanju in izobraževanju članov. Tudi sindikat je zaoral na globoko. Ima težavno pa tudi hvaležno nalogo, da uvaja v družbenopolitično delo vsako leto kar polovico novih članov, tako namreč iz leta v leto raste delovni kolektiv. Ena prvih bodočih nalog je ustanovitev osnovne organizacije Zveze socialistične mladine, ki je v Mikroelektroniki $ ni. Najvigi samoupravni organ v Mikroelektroniki, ki je delovna organizacija v ustanavljanju, je Svet Mikroelektronike, ki ga polovico sestavljajo člani DO ustanoviteljic, druga polo- Iskra pri posodabljanju bolgarske železniške mreže (Nadaljevanje s 1. strani) ponovno potrditev Iskrine usmeritve v tržni nastop s kompletnimi sistemi, ki so rezultat lastnega razvojnega in proizvodnega dela. Referenca — izkazilo doma in v tujini Iskra Avtomatika že skoraj 20 let opravlja dela na modernizaciji domačih železnic. Do sedaj je posodobila cca 1800 km prog. Opremila je številne železniške postaje na magistralnih in drugih progah, od tega večino ranžirnih postaj v Jugoslaviji. Telekoman-dne naprave, avtomatski progovni bloki in teleinformacijske naprave so v celoti, ali delno vgrajene na skoraj vseh moderniziranih progah in postajah. Poleg tega dobavljamo in vgrajujemo prve signalnovarnostne naprave v sosedni Grčiji, izvajamo že drugi projekt telefonije v Grčiji. Pogodba z Bolgarskimi partnerji je ponovno potrdila, da je domača industrija na tem področju dovolj usposobljena, da lahko zagotovi vse potrebe investitorjev, v naši državi, pri katerih pa je žal mnogokrat težje pridobiti zaupanje kot v tujini. Poleg tega ima še dovolj prostih kapacitet za nastop na zunanjih tržiščih. Nekaj tehničnih podatkov Enake sodobne naprave daljinskega upravljanja, Id smo jih prodali v Bolgarijo, so vgrajene in že delujejo na progi Divača—Koper, v kratkem pa jih bodo spustili v pogon še na odseku Dugo selo — Botovo. Mikroračunalniški teleinformacij-ski sistem Iskra TI—30 za zajemanje, obdelavo in daljinski prenos podat- kov, omogoča daljinsko krmiljenje signalno varnostnih naprav iz centralnega mesta. Iz omrežja daljinsko mi-kroračunalniških postaj, nameščenih v različnih postajah vzdolž proge, tele-informacijski sistem zajema potrebne podatke o stanju signalnovarnostnih in drugih naprav ter jih zbira v centralni postaji. Na osnovi teh informacij dispečer usmerja vlake in vodi promet tako, da prek operaterske telekoman-dne konzole pošilja daljinskim komandam ustrezne telekomande in dobiva o njihovi izvršitvi povratne informacije. Sistem, ki je v celoti izdelek strokovnjakov Avtomatike, je programsko orientiran in omogoča enostavno in racionalno reševanje vseh nalog daljinskega vodenja. Projektira se enostavno z zbiranjem ustreznih aparaturnih in programskih modulov. Razširja se modularno v skladu s potrebami. Njegovo modulno razširitev predstavlja mikroračunalnišld sistem MIN-30 za avtomatično sledenje in vodenje vlakov na osnovi vlakovnih številk. Telekomanda TI-30 pa ni uporabna samo za potrebe prometa na železnici. Z določenimi aplikacijami jo je moč uporabiti na vseh področjih, ki zahtevajo daljinsko krmiljenje in vodenje (hidrocentrale, daljnovodi, plinovodi, naftovodi, namakalni sistemi, v cestnem prometu itd.). Morda še podatek, da je sistem zasnovan tako, da v primeru nesreče, naravne katastrofe ipd., torej če v centru izpadeta oba računalnika, sistem ne razpade, temveč ga je moč preklopiti na lokalno upravljanje, od postaje do postaje, ali od odseka do odseka. Š.D. Enoti prve medicinske pomoči na Glihi, Matiji Kelbiču, Mariji Kit Tržaški 2, Ekipi prve medicinske Francu Kmetiču, Francu Mandelju’ pomoči iz Horjula, Gasilski enoti Hor- Janezu Pirnarju, Juretu Peršuhu’ jul, Gasilski enoti Tržaška 2, Francu Antonu Stubičarju, Francu Stanovni-Bobnarju, Valentinu Buhu, Slavku ku, Ivici Stavrev, Vinku Škofu Predsednik KPO Tone Kovič je najzaslužnejšim izročil priznanja. TOZD MONTAŽA, IDRIJA Odprli bodo obrat v Hotedršici V kratkem bodo v Hotedršici, šole in usposobili 450 kvadratnih kraju na poti med Idrijo in Ljubljano, metrov delovnih površin, odprli obrat idrijske TOZD Montaže Iskrina temeljna organizacija v elektromotoijev. V kraju s precejšnjim Spodnji Idriji je ena od nosilcev razvo-prebitkom delovne sile so namreč ja gospodarstva v občini Idrija, zato preuredili prostore nekdanje osnovne tudi predvidevajo precejšnjo rast šte- vica delegatov pa je iz Mikroelektro- j?0: nike. Največ razprav in sklepanja je Ja okrog dograditve in financiranja " dejavnosti. „Vendar moram reči, da je ■P* kolektiv gibčen, pripravljen resno delati in predvsem strokovno priprav- r0 Ijen za opravljanje zahtevnih nalog,“ t'{j je dejal predsednik Sveta Jože Pavlin. iz kranjskih Računalnikov. % F-Kotaf. ^ vila zaposlenih. Od sedanjih 500 naj bi sub se število hkrati z dokončanjem na- pro ložb (o katerih bomo nadrobneje zah spregovorili v prihodnji številki) pove- cilj, čalo na 800. Del tega števila bodo zav tudi zaposleni v Hotedršici, ki se že nos nekaj mesecev v matični tovarni pripravljajo na bližnji prenos proizvod- pre nje. V tamkajšnjih prostorih bodo sij, montirali lužne črpalke, sproščene tržf kapacitete v matični tovarni pa bodo ^ zasedli s programom iz sodelovanja $ firmo Danfoss. * Z otvoritve, ki bo predvidoma še ta _ mesec, bomo podrobneje poročali. S? ^ OB SMRTI FRANCA MAVSARJA V decembru se Je pretrgala nit življenja našemu sodetovcu Francu Mavsarju. Težka bolezen ga je kljub močni volji do življenja strla in ga položila v prerani grob. Ne najdemo besed, s katerimi bi ublažili pretresljivo resnico, ki je kot nož zarezala rano družini, sorodnikom in vsem, ki smo te imeli radi. Ne moremo verjeti, toda naša tišina pove, da je res. Rodil si se pred 35 leti v revni kmečki družini, kot najmlajši med šestimi otroki. Leta 1964 si se zaposlil v Novem mestu, kjer si delal vse do 1974, ko si prišel v Semič in se zaposlil v Iskri. Ves čas si delal marljivo in s tem ustvaril družini in sebi lep dom in vero v lepšo bodočnost. Vsi, ki smo te poznali, smo spoštovali tvojo marljivost, odnos do nas vseh, pripravljenost priskočiti na pomoč, če jo Je kdo izmed nas potreboval, vendar pomoči, katero si ti potreboval v zadnjih trenutkih življenja, ti mi vsi, ki smo te imeli radi, nismo bili zmožni dati. Zapustil si svoje najdražje: ženo, devetletno hčerko, dveletnega sina, ki bodo pogrešali tvojo neizmerno ljubezen. Spominjali se te bodo kot skrbnega in ljubečega moža in očeta, ki je v svoji družini našel svoj življenjski cilj in srečo. Za vedno si nas zapustil, vendar za teboj ostanejo sadovi dela in hkrati bolečina ter praznina, katere ni mogoče z ničemer nadomestiti, tako v srcih nas, tvojih sodelavcev, kakor tudi v srcih tvojih najdražjih. Vedi, da boš v naših srcih ostal vedno tak kottevsipoznamoindase od tebe poslavljamo s solzami v očeh. Poslednjič se ti zahvaljujemo za ves vloženi trud, ki si ga namenil kolektivu Iskra. Sodelavci DO Kondenzatorji Semič V™*™———y m Taj, zač 9ii odg ga % kor nap Pro fun žep in fun tani P°g Mir V: ni agre Za Prei logi hov. izde 1 Ptoj Pan tiaše tlele naš( in t Pa 1sKRa COMMERCE Nove organizacijske rešitve v servisu S sprejetjem srednjeročnega programa razvoja 1981-85 v TOZD SERVIS je bila postavljena naloga poiskati nove organizacijske rešitve organiziranosti dela, ki naj bi omogočilo večjo operativnost in večjo povezanost z ISKRINO produkcijo v skladu z načrtom uvedbe matrične organiziranosti v SOZD ISKRA. O tem nam je direktor temeljne organizacije Servis v Iskri Commerce Miro Stegnar poslal naslednji prispevek. ^SEDANJA ORGANIZIRANOST ^ Vzroki za spremembo Servis, kot sestavni del tržne funk- > je v času od ustanovitve v okviru druženega podjetja ISKRA do se-^drtjega trenutka razvijal funkcijsko nb“ko organizacije. Tako seje krepila Pr°izvodna funkcija v smislu povečerja in krepitve servisnih enot na Mrot^u SFRJ. Ob tej glavni funkciji ^ sta se razvijali funkciji nabave in Pre skrb e z rezervnimi deli in materi-p ^ in tehnično tehnološka funkcija. tay ti dve funkciji sta skozi čas do-I^ljali velike spremembe glede na nHhovo locirano st. Vrsto let sta bili locirani v branžnih Pfodajah, šele od leta 1975 pa smo 'a spet priča ponovnega združevanja eh funkcij s svojo bazo, to je servisno “Perativo. V vsem tem času je IS-proizvodni potencial doživljal e“ke tehnološke in organizacijske sPtemembe. Vse bolj so se posamezni Objekti povezovali v zaokrožene froduktne skupine, ki so od Servisa rtevale, da jih pri tem spremlja s cdjem doseči boljšo medsebojno povedo in urejeno dohodkovno poveza- Zahtevo po reorganizaciji pa so P^d kolektiv Servisa postavili tudi •tiepi konference o nastopu Iskrinega ^enja na domačem trgu v letu 1980. HOVA PRODUKTNA ORGA-^ZIRANOST Novo produktno organiziranost snovali v SERVISU vse leto 98l. Lahko ocenimo, da smo pri tem gibali celotni kolektiv in ga vključi- v iskanje najoptimalnejše oblike. lako smo s prvim januarjem 1982 ^čeli organizirano delovati preko ^ttih produktnih sektorjev. Vsak produktni sektor združuje Odgovornost za servisiranje določene-^ spektra produktov skladno z delit-jojo Iskrinega programa na izdelke za ^učnega kupca, repromaterial in oprave in kompleksne sisteme. V Produktnem sektorju pa smo združili fdnkcije ~ nabave, preskrbe in prodaje re-Zervnih delov in materiala za lastno in P°godbeno mrežo, ter za končne kupce ^ " tehnično - tehnološko funkcijo - organizacijsko — koordinativno “nkcijo vodenja in izvajanja servisi-tanja v lastni in pogodbeni mreži. PRODUKTNI SEKTORJI, NJIHOVA VSEBINA IN LOKACIJA Tako smo oblikovali in lokacijsko že organizirali naslednje produktne sektorje: PRODUKTNI SEKTOR I - združuje produktne skupine električnega ročnega orodja, male gospodinjske aparate, termo in belo behniko in področje avtoelektrike. Vodja tega produkta je Marjan Podstudenšek. Lokacija produkta je v prostorih Šmartinske 28, Ljubljana, PRODUKTNI SEKTOR II. - združuje proizvode avdio-video tehnike. Sektor vodi Velimir Bilbija, lociran pa je na Šmartinski 28 v Ljubljani. PRODUKTNI SEKTOR III. -združuje naprave in sisteme telekomunikacij in varnostne sisteme. Sektor vodi Peter Merljak, lociran pa je prav tako na Šmartinski 28 v Ljubljani. PRODUKTNI SEKTOR IV. -združuje naprave in sisteme v industrijskih sistemih merilne instrumente, električne merilne sisteme časa in naprave za mikrofilmanje. Sektor vodi Pčter Virant, lociran pa je na lokaciji Rožna dolina c. IX/6 a v Ljubljani. Poleg novoorganiziranih produktnih sektorjev smo obdržali sedanjo obliko združenih skladišč rezervnih delov za vse produkte. NADALJNJI PROCES ORGANIZIRANOSTI S to organizacijsko spremembo, od katere želimo doseči večjo operativno sposobnost in boljšo koordinacijo izvajanja servisiranja na relaciji proizvodni TOZD — servisna delavnica, bomo nadaljevali tudi v servisnih enotah po Jugoslaviji. Celotno mrežo smo že razdelili na Centralni tehnični servis v Ljubljani, servisno-tehnične obrate v finalnih centrih in tehnične servise. Pri mikroorganiziranju njihovega proizvodnega procesa pa bomo nadaljevali s produktno organiziranostjo. Tako bomo v končni obliki dobili matrično povezanost vseh servisnih enot z njihovo tehnično tehno-loško bazo preko produktnih sektorjev s proizvodnimi grupacijami v ISKRI. Čaka nas izredno naporno delo, da bomo vse zamisli dejansko izvedli v praksi. Ker pa je vsaka organizacija odvisna od ljudi, ki v njej delajo, verjamemo, da bomo uspeti. ^0 Stegnar možnosti za na iranski trg (Nadaljevanje s 1. strani) jjBregatov, da jim Iskra izdela projekt ® Proizvodnjo agregatov v Iranu s prosom naše konstrukcije in tehno-°gije izdelkov s prilagoditvijo za nji-ftova vozila. Osnovni projekt je bil vdelan in akceptiran. Iskra pripravlja sedaj podroben p°jekt, ki bo lahko že osnova za skle-pogodbe. ban National je torej bodoči kupec |pše avtoelektrike. Zato se je njihova J-kgacija zelo zanimala za velikost . 86 proizvodnje, opremljenost s stroji tehnološko neodvisnost. Še posebej Pa jih je zanimalo koliko kadrov dela prodor na razvoju izdelkov in s kakšnimi razvojnimi laboratoriji razpolagamo. Dobro namreč vedo, da so te dejavnosti sestavni del neodvisne proizvodnje in, da lahko Iskra nudi le tisto znanje, ki ga je sama razvila ali prilagodila. Iz vsega tega lahko zaključimo, da je dobila iranska delegacija o Iskri zelo ugoden vtis. Videti so, da obvladamo vse potrebne tehnologije, da za našo proizvodnjo izdelujemo orodja in naprave. Zabeležiti so si tudi, da uporabljamo v proizvodnji precej jugoslovanske strojne opreme. Menimo, da je bil Obisk zelo koristen in, da bo pospešil njihovo odločitev, da se usmerijo na jugos-tovansko avtoelektrično industrijo. M.R. IEZE - TOZD KERAMIKA VIŽMARJE Dobro zaključili poslovno leto Okrog vižmarske Keramike je bilo že mnogo povedanega in napisanega zadnji dve leti. No, kljub pomoči, takšni in drugačni, so sanacijsko in stabilizacijsko poslovno leto 1981 dobro zaključili. Tudi sanacijski program so izpolnili, kolikor so pač z lastnimi močmi zmogli. Proizvodni načrt so uresničili s 101 %, kar je daleč več, kot leto prej. Tako sc dosegli celoten prihodek v višini 92 milijonov din, kar pomeni, da so količinsko narediti okrog 650 kosov keramičnih nosilcev. Šele s takim obsegom proizvodnje so zagotovili rentabilno poslovanje in zaključili leto pozitivno, žal pa brez potrebnih skladov. Tale suhoparna dejstva povedo malo o težkih krčih in korenitih spremembah, tako v ljudeh, kot tudi v proizvodnji. Sprostiti so precej delavcev iz osnovnega programa, Iger jih je bilo preveč in jih zaposlili na dodatnem programu, kar je pokazalo zelo dober učinek na poslovanje. Narediti so vrsto kadrovskih premikov in delo je steklo uspešneje. Vendar je kljub vsemu ostalo še precej težav s sodelavci, saj je pretekli mesec dosegla „bolniŠka“ okrog 13 %, kar je precej nad normalnim. Drug važen uspeh je začetek lastnega izvoza in to na konvertibilni trg. Sicer je njihov program posredno bil vedno namenjen do treh četrtin posrednemu izvozu — nosilce iz keramike so namreč finalisti vgrajevali v elemente in jih po večini izvozili. Lani pa so se poskusili z izvozom keramike in tako začeti pripravljati teren za prihodnje leto, ko mislijo izvoziti še več. Tako upajo, da bodo letos izvoziti za 100 tisoč dolarjev izdelkov, kar je za ta kolektiv že precej. Izvoljeni samoupravni organi DS Telematike Aktivnost novega delavskega sveta Iskra Telematike se intenzivno nadaljuje. „Delavci Elektromehanike so referendum oziroma odločitev o novi organiziranosti sprejeli z velikim zaupanjem,“ nam je v pogovoru, ki ga bomo v celoti objaviti v glasilu DO ..Informacije11, povedal predsednik delavskega sveta Alojz Blaznik. „To dokazujejo rezultati glasovanja. Rezultati bodočega dela poslovodnih, samoupravnih in družbenopolitičnih organov morajo to zaupanje delavcev ohraniti oziroma ga še poglobiti. Pred nami je torej zahtevna in dolgoročna akcija za izboljšanje gospodarjenja, ki bo glede na težke gospodarske pogoje širše družbe bistveno otežkočena. Za uresničitev ciljev bo treba ustrezno čimprej organizirati in angažirati vse naše sile in znanje, kar je naloga in odgovornost vsakega našega delavca.11 Na svoji drugi seji je delavski svet Telematike obravnaval in potrdil pred-bge koordinacijskega odbora sindikata za volitve samoupravnih organov v DO Telematika, in sicer odbor za spremljanje poslovanja, odbor za osebne dohodke, odbor za družbeni standard in varstvo pri delu, odbor za inovativno dejavnost, odbor za izobraževanje in kadrovske zadeve ter komisijo za razvojna, programska in tehnična vprašanja, komisijo za finance, tržništvo, planiranje in druga vprašanja in komisijo za organizacijo, informatiko, samoupravne splošne akte in uveljavljanje samoupravnega razvoja. Delavski svet je imenoval tudi komite za SLO in DS, katerega članstvo pa še ni v celoti formirano. V nadaljevanju dnevnega reda je delavski svet imenoval dva predstavnika Telematike v komisijo za ureditev pravic in obveznosti med TOZD Računalniki in ostalimi TOZD v okviru DO Telematika. Naloga komisije, v katero so svoje predstavnike imenovati tudi ostati zainteresirani subjekti kranjske Iskre (DS TOZD Računalniki, DS DO Kibernetike in DS DO ERO), je priprava predloga za dokončno ureditev medseboj- Ročno stiskanje mase. Sanacijo nameravajo dokončno izpeljati v dveh delih. Lani so prvi, notranji del uspešno izpeljali, letos pa nameravajo nadaljevati s sanacijo „v globino11, tu mislijo na nove stroje, Id jih krvavo potrebujejo, saj ob sedanji strojni opremi prihaja do stalnih izpadov in tudi tehnologija zahteva svoje. Tako bodo vsaj delno obnovili strojni park, seveda pa le ob pomoči združenih sredstev delovne organizacije IEZE in vse Iskre. Moramo pa reči, da program vlaganj v novo opremo ni prezahteven. Investicijski program za dokončno rešitev sedanjega težkega položaja, se pravi za novo gradnjo tovarne imajo že pripravljen. Čez mesec ati dva ga bodo dali v SOZD Iskra v obravnavo. Definirati so že tudi novo tehnologijo izdelave keramike. Odločili so se za sodoben način - za suho stiskanje. Naj ob lanskem poslovnem rezultatu omenimo tudi dodatni program, ki so ga uvedli lani. Proizvodnja na tem področju je dobro stekla in tudi že dala pričakovane ekonomske rezultate, tako v novem programu keramike, kot tudi v delu pri montiranju za Elektromehaniko. Intenzivno pa delajo na razvoju keramike za profesionalno rabo, kjer pričakujejo od dodatnega programa še več. F. Kotar TOZD MONTAŽA, IDRIJA Razširitev proizvodnje, večji izvoz, večji devizni učinek V letošnjem letu so številke, ki opisujejo proizvodnjo v idrijski Montaži precej različne od tistihjci jih je vseboval lanski gospodarski načrt temeljne organizacije. „Skrivnost“ je pravzaprav jasna — v letošnjem letu bodo pričeti izkoriščati nove stroje. •Ogromnim težavam pri preskrbi z repromateriati, zlasti pločevino iz jeseniške železarne navkljub, načrtujejo za letos znatno povečanje proizvodnje. Samo kompresorskih motorjev nameravajo v letošnjem letu izdelati 1,25 milijona, kar je v primerjavi z lanskim letom kar 130% povečanje! Tudi ostalih motorjev nameravajo izdelati precej več, skupno kar za polovico več kot lani. Tolikšno povečanje proizvodnje bosta omogočiti dve novi proizvodni liniji, ki jima bo še vedno „sekundira-la“ tudi stara, saj imajo dovolj kupcev! Hkrati je treba povedati, da bo zaradi pričetja odplačevanja anuitet v letošnjem letu tako široka proizvodnja nujna! Že naslov omenja povečanje izvoza. Ob zaključku, da bodo proizvodne kooperacije ostale na ravni preteklega leta, so se v Montaži odločiti za bistveno večji redni izvoz, ki naj bi v letošnjem letu v celoti (redni in kooperacijski) dosegel 8 milijonov dolarjev. Na tej številki pa ne nameravajo obtičati, saj menijo, da bi lahko več prodati v ZRN, pa tudi v Alžirijo in Egipt, kjer nastopajo skupno s TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov iz Reteč. Močno povečanje proizvodnje, namenjene izvozu (količinsko je letošnji izvoz vetji za skoraj 90 %, vrednostno pa še več, saj je spremenjena tudi struktura prodanih motorjev) pa seveda ni brez ..stranskih pojavov11. Enega, poglavitnega - težave pri preskrbi z repromateriati - smo že omenili, drugi pa tiči v sami proizvodnji. Zaradi ozkih grl so morati vpeljati troizmensko delo, zaposlovati pa morajo tudi precej novih delavcev. Že v letošnjem letu jih je zato kar za stotnijo več kot lani (trenutno 500 zaposlenih, do zaključka srednjeročnega obdobja pa naj bi jih bilo skupno 800). Sestavni del ..stranskih pojavov11 pa je tudi področje nezaključene investicije v proizvodnjo kompresorskih elektromotorjev. Že pred novim letom smo v dnevnem časopisju lahko prebrati vest, da je predlog za dokončanje naložbe v Idriji kos najostrejšim kriterijem za naložbe v letošnjem letu. To z drugimi besedami pomeni, da vsak vloženi dinar pomeni neposredni devizni iztržek. V idrijskem primeru gre za dve delovni operaciji v proizvodnji elektromotorjev. Prvi del predstavlja razrešitev ozkega grla pri obdelavi rotorjev (sedaj delajo v treh izmenah). Naložba v vrednosti 1,5 milijona nemških mark naj bi težavo odpravila že v prihodnjem letu. Drugo ..poglavje11, ki tudi sodi v nezaključeno investicijo, je nakup in postavitev tunelske peči za žarenje lamel. Celotna naložba bo veljala 85 milijonov dinarjev (z gradbenimi deli vred). Po zaključku celotne investicije naj bi se močno izboljšal tudi devizni iztržek. Že' prihodnje leto bi tako lahko izdelati 1,5 milijona kompresorskih motorjev z bistveno boljšim izkupičkom v devizah, saj dosedanjega začasnega uvoza ne bi bilo več. Ob možnostih, ki jih imajo za dokončanje naložbe lahko torej samo še stiskamo pesti, da bi uredili vprašanje preskrbe z repromateriati. Trenutno se jim namreč ne obeta nič dobrega, saj je jeseniška železarna za prvi kvartal obljubila le polovico lani dobavljenih količin pločevine. Bo pri tem tudi ostalo? Stane Fleischman nih razmerij med temeljnimi organiza- sklep o imenovanju dveh predstavni-cijami. kov DO Telematike v komisijo za Na podlagi Zakona o zadevah realizacijo določb zakona. Predstav-posebnega družbenega pomena in o nika sta Miroslav Marc in Brane postopku obveznega sporazumevanja Račič. na področju računalništva ter na Za predstavnika Telematike pri podlagi samoupravnih splošnih aktov usklajevanju planov SOZD Iskra je bil Telematike je delavski svet sprejel imenovan Franc Faimut. K Mohar Delavski svet DO Telematika intenzivno nadaljuje z delom. TOZD FERITI Visoka rast proizvodnje in izvoza Zaradi še vse preveč neznank bomo gospodarski plan za 1982. leto lahko sprejemali šele konec januarja ali pa celo v mesecu februarju. Še vedno namreč niso točno znane naše obveznosti do družbe, do svobodne menjave dela v DO in SOZD, niti še ne vemo točno, kakšna bo devizna politika. Kljub navedenim neznankam pa točno vemo, kaj moramo v naslednjem letu delati mi v TOZD, zato menimo, da je prav, da o vsem na kratko informiramo celoten kolektiv. Iz priloženih kazalcev ter iz predloga formiranja in delitve celotnega prihodka in dohodka, ki se od osnutka precej razlikujejo, je točno razvidno, kakšno poslovanje načrtujemo. Posebej pa želimo poudariti naslednje: — v predlogu plana načrtujemo 20 % rast proizvodnje v višini 300 milijonov din in 29 % rast celotnega prihodka v višini 356 milijonov din, pri tem pa bomo povečali število zaposlenih le za 3 % (10 ljudi). — izvoz načrtujemo v višini 2,000.000 dolarjev, uvoza pa 1,300.000 dolaijev, kar pomeni, da bomo tudi v 1982. letu imeli pozitivno devizno bilanco, — pri teh rasteh pa raste dohodek za 20 %, masa za bruto OD tudi za 20 % in Poslovni sklad — bruto za 19 %. Podrobna obravnava plana na razširjenem kolegiju pa je pokazala, da imamo velike možnosti za prekoračitev plana proizvodnje in prodaje, kar pa seveda pomeni posebne zadolžitve in dodatne obremenitve proizvodnje in ostalih služb, da bi te možnosti tudi realizirali. Na osnovi napovedi naših kupcev smo izračunali, da bi za naslednje leto morali planirati proizvodnjo v višini 34 milijarde, kar z drugimi besedami pomeni, da moramo plan proizvodnje preseči za 13 %. Od tega bi morali realizirati izvoz v višini 200.000 dolarjev mesečno, kar pomeni 20 % preseg plana izvoza. Ker so to izredno težke obveznosti za nas spričo dejstva, da investicija ni izpeljana, se odločamo, da naj bodo navedene številke, tako glede presega proizvodnje, kot izvoza naš cilj, za katerega doseg in realizacijo moramo vsi zastaviti vso energijo in vse znanje. Zavedati se moramo namreč, da nam 20 % rast proizvodnje dopušča le 20% rast mase za BOD, kar pa pomeni, da nam planirana masa pri 3 % povečanju števila zaposlenih zagotavlja raven osebnih dohodkov iz novembra 1981. Vsako nadaljnjo rast osebnih dohodkov si bomo torej lahko zagotovili le s preseganjem planirane proizvodnje in dohodka, torej moramo z nižjimi stroški in z manj ljudmi več proizvesti. Zaradi vsega navedenega in, da bi dosegli naše cilje, bodo posamezne službe morale realizirati naslednje najpomembnejše naloge: - razvoj bo moral razviti in vpeljati v proizvodnjo visokopermeabilne fe-rite pozistorjev ter več močnostnih in drugih transformatorjev ter translator-jev in ostalih navitih Komponent, za kar je veliko povpraševanje na tržišču. V smislu pocenitve proizvodnje in zniževanja uvoza pa razviti 15 G maso, za U-jedra iz cenejšega kanadskega, oz. španskega železovega oksida, v proizvodnji navitih komponent pa vsaj 1 /3 letne količine dobekana iz uvoza nadomestiti z domačim ter poiskati možnost uporabe cenejših bužirk, - procesna tehnologija mora povečati produktivnost sintranja, čim-prej izvesti predelavo 4. peči, vpeljati produktivnejšo tehnologijo ekstrudi-ranja in zmanjšati porabo dušika za nadaljnjih 10 % - tehnologija pa mora v smislu dviga produktivnosti izdelati ustrezne naprave in priprave za proizvodnjo navitih komponent na liniji izdelave dušilk SOZD ISKRA, Izobraževalni center razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE NA TEMO: SISTEMSKA ANALIZA v času od 23. 3. 1982 do 27. 3. 1982 Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno vsem, ki se ukvarjajo z avtomatsko obdelavo podatkov in bi si radi razširili znanje o sistemski analizi. Vabljeni so sistemski analitiki in organizatorji, razvijalci sistemov in uporabniki teh sistemov. VSEBINA: Za zvezo med uporabnikom in projektantom ter programerjem skrbi sistemski analitik. Ta spoznava problem, ki tare uporabnika, poišče rešitev in priskrbi vse podatke, ki jih bosta potem projektant in programer računalniško obdelala. Na tem področju dela je v zadnjem času prišlo do večjih sprememb in novih metod. Na seminarju si bodo slušatelji podrobneje ogledali konkretne primere in se v njih preizkusili. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: 1. Osnovni pojmi 2. Prvine projekta 3. Naloge sistemskega analitika 4. Strukturiranje 5. Analiza podatkov 6. Analiza funkcij 7. Sinteza struktur podatkov in funkcij 8. Delovna dokumentacija 9. Zaključek ČAS IN KRAJ S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli v torek, 23. 3. 1982 ob 8. uri v Hotelu Grad Hrib in zaključili v soboto, 27. 3. 1982 ob 14. uri. NOSILEC PROGRAMA: ISKRA ZORIN, TOZD CAOP, tov. Miro Lozej, dipl. mate m. CENA strokovnega izpopolnjevanja: V ceno 5.670 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno PRIJAVE: Zainteresirani kandidati naj takoj pošljejo informativno prijavnico na naslov: SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3. Na podlagi informativne prijavnice bomo poslali običajno prijavnico za udeležbo na seminarju v vašo OZD v potrditev zaradi plačila stroškov izobraževanja. Podrobnejše informacije o vsebini strokovnega izpopolnjevanja dobite pri Miru Lozeju, na tel.: (061) 213—213, int.: 14—76, o organizaciji seminarja pa na tel.' (061) 222-212. boao TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD. na cevnih jedrih, v proizvodnji feritov pa za izdelavo U in RM jeder — proizvodnja mora razširiti odgovornost za izpeljevanje potijenih rokov, zlasti za izvoz. Ker bodo stroji zasedeni tudi v treh, oz. štirih izmenah, je potrebno posebno pozornost posvetiti preventivnemu vzdrževanju strojev in naprav. Potrebno bo tudi izpolniti mesečno planiranje po posameznih proizvodnih linijah in na ta način doseči maksimalni izkoristek vseh strojev. Še več pozornosti bo potrebno nameniti kvaliteti izdelkov in razrešiti problem orodij — služba za kontrolo kvalitete bo izpopolnila preizkušanje kvalitete in zanesljivosti, verificirala merilno opremo, avtomatizirala posamezne meritve in predvsem izpopolnila ter zagotovila tekoče embaliranje izdelkov in polizdelkov. V PE Ljubno in Solčava pa bo organizirala končno kontrolo — tehnično komercialna služba bo izpeljala skupaj s kooperanti izdelavo regulacijskih vijakov in armatur za posamezne dimenzije feritnih lončkov in DO AVTOELEKTRIKA Izboljšati delo in poslovanje! Delavski svet DO Iskre — Avtoelektrike Nova Gorica je na nedavnem zasedanju (v decembru) sprejel vrsto ukrepov za izboljšanje poslovanja. O teh ukrepih smo sicer že poročali, danes pa poglejmo, Kaj je v zvezi s tenu zavezujočimi ukrepi storil delavski svet delovne skupnosti skupnih služb. Skladno s programi ukrepov za izboljšanje dela in poslovanja je namreč tudi ta DS sprejel vrsto konkretnih ukrepov, zato menimo, da je potrebno, da se s temi zavezujočimi sklepi seznanimo prav vsi. Najprej je bilo govora o racionalnejši izrabi delovnega časa in o povečanju delovne discipline na vseh ravneh. Na ta način bo možno opraviti večji obseg nalog ter izboljšati poročilom o preizkusu, ki bo osnova za izdelavo tehnično prevzemnih pogojev - prodaja bo pri sklepanju pogodb morala doseči krajše plačilne roke in povišati prodajne cene za 15 %. Delovala bo na zniževanju zalog razreda 6 in učinkoviti izterjavi tako doma kot v izvozu. Posebej bo še izpopolnila poslovnost in ažurnost prodajnega servisa, zlasti na tujem trgu, kjer mora izpeljati še precej že zastavljenih akcij za pridobitev izvoznih naročil Prav tako je potrebno omejiti zaposlovanje ter storiti vse, da se delavci, ki imajo pogoje za upokojitev tudi čimprej upokojijo. Tudi pogodbeno delo je potrebno omejiti, oz. zmanjšati in ga dovoljevati res v izrednih primerih. V tistih primerih, ko je treba delati v posameznih službah prek polnega delovnega časa, je potrebno te ,ure kompenzirati z neplačanimi izhodi takrat, ko bo obseg dela to omogočal. Sicer pa je treba ure prek polnega delovnega časa kar 5 dol?avljenih m.emlov In izdelkov. ^DSSs" Bihin Z najpomembnejšimi dobavitelji bo sklenila ustrezne pogodbe. Vso pozornost bo tudi namenila zalogam in preverila njihovo kurantnost. Zlasti pa si bo prizadevala za znižanje uvoza s kjer trenutno ni dovolj izvajalcev. Tako bi zmanjšali tudi stroške v tej delovni skupnosti, ki nastajajo, ko v kritičnih trenutkih iščemo usluge za opravljanje del in nalog izven Avto- Delavski svet DSSS je dal pobudo delavskim svetom ..dvoriščnih" TOZD, naj za tista dela in naloge, kjer v DSSS trenutno ni dovolj izvajalcev, omogočijo in podprejo začasno prerazporejanje delavcev iz TOZD, ki trenutno niso polno zaposleni v DSSS. Ta pobuda se nanaša predvsem ha dela v delavski restavraciji in v varnostni službi. Še bolj kot doslej bo potrebno zmanjšati vse vrste stroškov dela, zlasti pa dnevnice, potne stroške in reprezentanco. V zvezi z nabavo meril, s katerimi upravljajo delavci DSSS za posamezne stroške, je p° trebno zabavo le-teh izvesti v brefl11 TOZD, saj bodo tako odnosi gledf združevanja sredstev TOZD za del« DSSS čistejši. Glede na to, da se odpirajo možu6' sti prodaje storitev s področja miki6' filma, ki že dlje uspešno deluje * DSSS, je treba proučiti možnost org«' niziranja dvoizmenskega dela $ mikrofilmski kameri in na ta nači1 omogočiti zaposlitev še enega delavk iz DSSS, oz. TOZD, ki trenutno ^ polno zaposlen. Veliki stroški nastajajo tudi zaradi porabe dragega računalniškega P3' pirja. Tudi na tem področju se d* marsikaj storiti v prid zmanjšanj11 stroškov — na primer, z organizir«' njem izpisa določenih tabel na mikf° filmu na Republiškem računskeij centru (prihranek bo cca 50 %). Tud1 čimprejšnja nabava hitrega modenh ki je sicer na testiranju, bo omogočil« hitrost čitanja kartic in izpisa tabel $ terminalu in na ta način zmanjšal« potrebo po čitanju in izpisovanju 1 Republiškem računskem centru, izk0' ristek delovnega časa operaterjev pa$č bo tako povečal za skoraj 80 %. Nadaljnja prizadevanja bod« usmerjena v nakup nestandardneg* računalniškega papirja, ki je prav tak« uporabljiv, je pa za več kot 50® cenejši od sedanjega. Tudi v zvezi z delovno disciplino j{ bilo izrečeno veliko besed, saj le-ta h« ni na zavidljivi ravni. Sklepi v zvezi s tem so predvsem usmerjeni na do slad' no izvajanje določb samoupravflil1 splošnih aktov, ki urejajo področj® delovnih razmerij. Zoper kršitelj« bodo sproženi disciplinski postopki skladno z določbami, pravilnika c delovnih razmerjih, disciplinski komisije bodo ažurneje vodile in z«’ ključevale disciplinske postopke, P[l čemer se bodo zaostrili kriteriji v zvezi z izrekanjem ukrepov zope( kršitelje. V primerih pa, ko bo prišlo do pojava materialne Škode zaradi nevest nega, malomarnega ali neodgovorneg3 dela posameznega delavca, bod«; pričeli s postopki v zvezi z odškodnin' sko odgovornostjo posameznika. Ti sprejeti ukrepi torej zavezuje.!0 vse. Da pa se bodo izvajali, bod« poskrbeli vodje sektorjev in služb v DSSS ter pomočniki glavnega direk' torja, zadolženi za posamezna p°' dročja. M.R- Zaključek trimesečne šole Pred dnevi je 21 slušateljev uspešno zaključilo trimesečno šolo z našlo' vom ..Spoznavanje teorije m prakse marksizma", kije bila tokrat prvič' Novi Gorici. To šolanje, ki izhaja iz politične šole CK ZK Slovenije jc organiziralo medobčinsko študijsko središče Nova Gorica za slušatelje raznih delovnih organizacij severnoprimorske regije. Med temi je bil tudi Zdravko Jasnič iz novogoriSce Avtoelektrike (TOZD DES), zato smo g« zaprosili za odgovore na nekaj vprašanj v zvezi s potekom šolanja. nakupom na klirinškem trgu investicijska služba pa bo morala poleg izvajanja investicije: »Razširitev in modernizacija proizvodnje ter uvedba novih programov" - I. faza (ves dosedanji potek obravnavanja našega elaborata kaže, da bomo v 1982. letu vendarle začeli z našo dolgo načrtovano investicijo) pridobiti nekaj opreme iz uvoza, izvesti adaptacijo kletnih prostorov v Ljubljani in novih prostorov v Solčavi ter sanirati električno instalacijo v Ljubljani. — splošna služba bo ažurirala in dodatno izdelala posamezne samoupravne splošne akte, izvedla volitve v samoupravne in družbenopolitične organe ter aktivno pomagala posameznim delegacijam za njihovo boljše delovanje. — kadrovsko socialna služba bo pridobila potrebne dodatne delavce, delovala v smislu zmanjšanja fluktua-cije in bolniškega staleža ter nadaljevala z že zastavljeno politiko izobraževanja na vseh področjih. — analitsko planske službe pa bo tekoče opozarjala na prekoračene stroške, sodelovala in izvajala posa- Kako si bil izbran za obiskovanje te vseh funkcij, ki sem jih imel in jih' mezne analize poslovanja ter si pnza- sok? imam v tozdu, DO in KS (sekretar bO uT1, čfVeč novlf1 avto- Pri kadrovanju v to šolo je pomem- ZK, predsednik komisije za sprovaj«' witrS^hvJ)^dftoV 0.d, komer.clalne do bno, da imajo kandidati že pred tem nje ZZD, koordinator sekretarjev OO kadrovske informatike, analize zalog druge oblike idejnopolitičnega usposa- ZK DO, podpredsednik SZDL v KS m termmiranja proizvodnje. bljanja. še zlasti pa morajo biti druž- itd.) mi je OO ZK TOZD na pobudo OK ZK Nova Gorica omogočila o bi«' kovanje te pomembne šole. Kakšen je bil glavni cilj šolanja? V času šolanja smo se do podrob; nosti seznanili s temeljnimi vprašanj1 teorije in prakse marksizma, s posebnostmi naše socialistične revolucije-našim ekonomskim sistemom in ekonomsko politiko, socialistično samoupravno ureditvijo in njeno družbeno funkcijo, z vlogo in nalogami zvez« komunistov in drugih organizirani!1! subjektivnih sil v naši družbeni stvar-; nosti ter oblikami organiziranosti i«! metodami političnega dela. Temeljno prizadevanje celotnega izobraževanj«; je slonelo na prežemanju teorije 5 prakso tako, da bi se usposobili z«: reševanje problemov družbenega raZ-j voj a v vseh razsežnostih družben«; strukture, še zlasti pa v osnovnih aso-; ciacijah za praktično uporabo pridobljenega znanja v konkretnih pogojil1 političnega dela. Kateri temi ste posvečali največ pozornosti? Glede na način in metode dela v času šolanja praktično ni bilo izrazitih razlik, saj so bila predavanj« namenjena le nujni razlagi vsebin1 teme in študijskemu gradivu, kar j® bilo podlaga za seminarsko delo, kij® (Nadaljevanje na'5. strani) •» vajeiijti, ^ zaaaii yo UAJidju Ulil Ul UA- Breda Miklavčič benopolitično aktivni. In prav zaradi Predzadnji dan tantkega leta je bito v novogoriški Iskri - Avtoelektriki zelo veselo. Na raznih manjših ,,intimnih"slovesnostih in na glavni v delavski restavraciji smo se poslavljali od starega leta, v sektorju za ekonomiko pa so se sodelavke in sodelavci poslavljali tudi od dveh dolgoletnih delavcev, ki sta odšla v zasluženi pokoj. To sta Vladimir Zorn (tretji z leve) in Nikola Jedrlinič (četrti z leve). Oba sta bila že skoraj od vsega začetka v Avtoelektriki - Vladimir od junija 1960, Nikola od avgusta 1960, torej pionirja Avtoelektrike. Poznana sta bila domala vsem, saj sta s svojim vestnim in požrtvovalnim delom veliko pripomogla, da je Avtoelektrikapostala to, kar je danes. Zato je bilo tudi na slovesu izredno prijetno, oba upokojenca sta bila obkrožena s sodelavkami in sodelavci ter nekaterimi člani zveze borcev, saj sta bila oba tudi člana te organizacije. V spomin na dolgoletno delo sta prejeta spominski darili, njun odhod pa ni bilo slovo, saj bosta ob vsaki ponujeni priliki Ss prišla na obisk. J DRUGA STROKOVNA KONFERENCA: HUMANIZACIJA DELA Mag. VLADIMIR DRUSANV (VIŠJA TEHNIŠKA VARNOSTNA ŠOLA, LJUBLJANA): Človeku prilagojena dela in naloge UVOD Zakon o varstvu pri delu usmerja bistvene odločitve gospodarskega in tehniškega značaja, da se prilagodijo in ustrezajo delavcem pri delu. S tem, ko zakon ne obravnava varstva pred poškodbami, ampak je varstvo pri delu pravica in obveznost delavcev in njihovih OZD do ustvarjanja in zagotavljanja takšnega delovnega okolja, delovnih in življenjskih razmer, ki zagotavljajo fizično in moralno integriteto delavca pri delu, zakon obravnava varstvo pri delu širše in usmerja izvajalce in uporabnike, da zagotovijo človeku prilagojena dela in naloge. ERGONOMIJA Ergonomija je veda, katere vsebina obravnava ..človeka kot merilo vseh stvari." Z ergonomijo se raziskujejo vse dimenzije, lastnosti in sposobnosti človeka, katerim morajo ustrezati: delovno mesto, dela in naloge, orodja, človekovi interesi, slabosti in sposobnosti. Ergonomija zajema glavno področje ved o delu, vendar pa ne obravnava izključno dela. Naloga ergonomije je, da zagotovi, da je tehniško okolje, posebno pri delu, usklajeno k človeku. S tem pa obravnava tako: človeka, delo in tehniko. Ta veda je usmerjena k človeku, je interdisciplinarna in orientirana k praksi. Ergonomija mora pomagati človeku, da si zagotovi kontrolo nad svojim tehniškim okoljem. Z gotovostjo lahko trdimo, da vedno bolje spoznavamo in upoštevamo lastnosti človeka. Prav tako pa je človek sestavni del sistemov človek — stroj — okolica in se človek z učenjem temu sistemu vedno bolj prilagaja, po drugi strani pa se tudi tehniška sredstva razvijajo in to ne samo v smeri povečanja produktivnosti, ampak tudi v smeri specifike človeka, tako, da so tehniška sredstva bolj prilagojena človeku, njegovemu delu in nalogam. Pri tem pa ne smemo pozabiti, ko gre zs delovne razmere, da te vedno vplivajo na človeka in tako smo za ustrezne človeku izboljšave še posebej zainteresirani. Pogosto srečamo strokovnjake, ki z različnimi besedami označujejo enake dejavnosti v okviru ergonomije. S sistemom človek — stroj — okolica, ki ga obravnava ergonomija, se ukvarjajo še vrste ved in dejavnosti, ki jih imenujemo s pojmi, ker se kot taki tudi pri nas najpogosteje pojavljajo: antropotehnika, uporabna fizikalna antropologija, psihologija dela, fiziologija dela, znanost o delu, biodinami- ka, biomehanika, bionika, biotehnologija, inženirska antropologija, inženirska psihologija, ergonomija, ergonometrika, humane-tika, humonika, industrijska antropologija, inženirska psihologija, sistem raziskovanja človek — stroj, sistem človek, sistem tehnologije s človekom, psihokibernetika, psiho-fiziologija, psihotehnologija, itd. Vse te besede več ali manj pokrivajo delno ali v celoti področje ergonomije, jo kot besedo nadomeščajo, pa je zaradi njihovega števila pričakovati, da bodo pozabljene. TIMSKO DELO Mi lahko danes ugotovimo, da v TOZD in OZD niso več zoper varnosti pri delu in ergonomiji. V organizacijah uspešno delujejo inženirji varstva pri delu in zdravniki medicine dela. Naslednji korak je, da te strokovnjake rutinsko vključujemo v delo pri vključitvah za planiranje novogradenj, nabavo novih strojev ali spremembo tehno-toškega procesa. Treba bi bilo odločitveni postopek temu ustrezno spremeniti. Ugotavlja se sicer, da vsi govorimo o tem, da je človek najbolj pomemben, vendar iz prakse vidimo in lahko ugotovimo, da povsod ni tako. Zato moramo priti do tega, da odločitve v obratih niso izključno usmerjene na tehniško učinkovitost in gospodarnost, ampak da enakovredno zagotovijo varnost pri delu in humanizacijo dela. Treba je zagotoviti strokovno timsko delo vseh delavcev, ki organizirajo delo in naloge. TEHNIŠKO PLANIRANJE Integriranje področja znanosti o delu se začne v praksi s tehniškim planiranjem. Treba je zagotoviti, da se pri planiranju stavb, strojev in delovnih procesov, siste- matsko upoštevajo zahteve Varnosti in, da se preveri njihovo upoštevanje v konceptu planiranja. ORGANIZACIJA DELA Teorija o poškodbah in nesrečah še ni natančno odkrila povezave med strukturo delovnega procesa, kot vzroka poškodb in nesreč ter fluktuacijo. Zlasti zaradi tega je treba zagotoviti, da se v organizacijo procesa ugrajuje znanje iz ergonomije kot nujen element vsakega delovnega sistema. Pri tem ugotavljamo: 1. Fizična in moralna integriteta delavca pri delu je obvezen rezultat (out put) vsakega delovnega sistema. Iz tega sledi, da se poškodbe, nesreče in bolezni morajo označiti kot neustrezno delovanje delovnega sistema. Poškodbe, nesreče, bolezni, zmanjšujejo rezultate dela. 2. Materiali, ki se jih uporablja v tehnološkem in delovnem procesu se lahko samo tedaj smatrajo za nestrupene, negorljive, nedražljive ali brez vonja itd., kadar je to v tehniški literaturi izjemno zapisano. 3. Vse informacije, ki so podane v delovnem sistemu, morajo po svoji obliki in vsebini, služiti varnostnim ciljem. To velja posebej za navodila za vsebino: navodila za varno uporabo in o načinu preizkušanja ter vzdrževanja delovnih priprav in naprav, kot tudi za navodila, ki jih daje uporabnik delovne priprave ali naprave. 4. Delovni sistemi ne smejo sloneti izključno na stroškovni osnovi. Morajo vsebovati različne in uporabne dela in naloge S katerimi je omogočeno delavcem, da pokažejo svoje sposobnosti. 5. V splošnem mora veljati, da je človek merilo, ko se ustvarja delovni sistem. Z zagotavljanjem varstva pri delu povečujemo nivo humanizacije dela Pot za izboljšanje stanja varstva pri delu, ki naj bi ga zagotavljali, organizirali, koordinirali, programirali, skrbeli, poučevali, analizirali, določali v vseh situacijah tako pri izdelavi kot pri uporabi, vzdrževanju ali skladiščenju tehničnega izdelka (sredstva dela) je mogoče prikazati s poenostavljenim modelom (glej shemo), ki ga razdelimo na stopnje aktivnosti. 1. STOPNJA Tržišče pogosto določa pogoje, katerim mora ustrezati izdelek. Bolj varni izdelki in človeku prilagojeni izdelki imajo prednost. NALOGO je treba v tej stopnji tako opredeliti, da se lahko doseže predpisana stopnja varnosti ob upoštevanju razmer, v katerih se bodo izvajali de lovni, produkcijski ali tehnološki procesi, oz. uporabljale delovne priprave ali naprave, oz. izdelki. V tej stopnji dela je potrebno predvideti, katera raziskovalna dela bo treba izpeljati z namenom, da se dosežejo ali celo presežejo zahteve čl. 2. Zakona o varstvu pri delu (Ur. I. SRS št. 32/74), oz. zahteve, ki jih imamo do uporabnikov izdelkov. 2. STOPNJA V tej stopnji celotno nalogo razdelimo na take dele, da lahko vsakega posebej obravnavamo, obdelamo in testiramo z namenom, da zagotovimo sistemsko varnost obravnavanega sistema po nalogi. Vse rešitve naloge je treba obdelati — testirati glede na varnostno odvisna stanja v sistem človek — stroj — okolica. To je treba obdelati predvsem v konkretnih raziskavah. Zagotoviti motamo, da pri izdelavi, uporabi, skladiščenju in vzdrževanju itd., dosežemo varnostne kazalnike, ki smo si jih že postavili v NALOGI. Ko pristopimo k izdelavi predmeta NALOGE nam mora biti podano ne samo to, katere nevarnosti nastopajo npr. mehanske, para, vibracije, svetloba, (barve) sevanja (tudi ionizirajoča sevanja), toksične tekočine, prah, aerosoli, trdnine, onesnaževanje zraka, hitrost zraka, temperatura zraka, vlažnost zraka, sestava zraka itd., ampak mora definirati in najti dostikrat tudi nove tehnične rešitve, s katerimi dosežemo zaželeno stopnjo varnosti. V ta namen si pred izdelavo definiramo stopnjo ogroženosti npr. za elemente ogrožanja, ki lahko pri nalogi nastopijo ter z raziskovanjem najdemo rešitve, ki ustrezajo željam, postavljenim v NALOGI. Z raziskavo dobimo podatek o prihodnji stopnji ogrožanja izdelka iz NALOGE, ko smo definirali različne funkcije. Navedeno velja za upoštevanje funkcij človeka kot regulatorja v sistemu človek — stroj ali npr. zanesljivosti delovanja delovne priprave in naprave, tehnološkega procesa itd. Upoštevati je, da gre v primeru nepravilnega in nezaželenega pojava, za skupni imenovalec dogajanja, ki je povzročil motnjo v procesu, zaradi česar je nastal zastoj v proizvodnji, škoda na materialu, okvara na stroju, poškodba itd. 3. STOPNJA Pri pravkar začeti uporabi izdelka iz NALOGE ali podobnega izdelka ali iz predpostavljenih verjetnostnih dogodkov ob uporabljenem izdelku, lahko s prognozo in empiričnimi podatki dobimo elemente za nadaljnji ali nov razvoj izdelka (konstrukcije) iz NALOGE, glede na določitev ogrožanja. Ob tej priliki se opravljajo dela kot so meritve, npr. meritve mikroklime itd. in prvi preizkusi in pregledi delovnih priprav itd. pa se ob taki priliki lahko ugotovi, da je potrebno dodati in izvesti varnostno tehnično, vzgojno in drugo nadgradnjo. 4. STOPNJA Verjetnost, da lahko nastopi po svoji lastnosti značilna škoda in velikost škode, je naslednja naloga v zaporedju izvajanja ukrepov varstva pri delu. V tej stopnji zaporedja je določiti kvaliteto in kvantiteto različnih ogrožanj, ki jih je treba odkriti in Zahteve i pro/Tj/odrte /zv trxr JČa. 'i 1 / c (ovrA: />'v delu /kot: hreaulnS Orjaniziranoit Vplivanja, no. varnostne krite* rije za izvedic nate Uje L_. {S.S-Tor/j-ph vama koristnika. rorisanra/a struktur Kuma nit. ' predfuik konstrukcija stroški / socialna X struktura. t ] sprejarnljivoit riti k n JJOmkmkncst mctnjej (r.sror/rM) ...._JC- projntra Izkušnje [erhpmiČnoJ I 5- si s tem sMo doarore vt*njc varnost/ sJjrc-dpcr&oi'/-)? ninn/ szarpt ________________ potrjena f dopolnjena ct(/ no vo izve d6tx ...... P0 _______________________ (S.irotknA) ItŠkottie / itleznj motnje / Skoda! nesreče toroš/la , analize (varntstn* \ avcnoy£\ 1 i ! i ; i oi j*ŠQ upošteva n jo de/anskeaa sta njo/ 1 1 i 1 /V e\/orr\fiftt: 4— Ok delava podat Mm 1 1 1 1 i i kvantiteta k vat/teta pogostost 4 različnost ojrožanja \ potko c/6, škode svet/% ovrednotiti. Posamezne dogodke, pri katerih se pripeti škoda, ali skoraj poškodba, oz. motnja, je treba v posameznosti proučiti in celotno nevarnost poškodb in škode ter ostalih motenj, prikazati statistično — epidemiološko. To omogoča gradacijska lista (rang listah po vrstah nevarnosti po izdelkih tako po pogostosti nastopanja, kot tudi po škodi s katero deluje. To nam da predstavo, pro- gnostično ali empirično sliko žarišč nesreč pri delu, glede na vrsto ogrožanj škode. Npr. ugotovi se, da izdelek po NALOGI, ki je npr. stroj za obdelavo zemlje povzroča po gradaciji največ poškodb nog. Poškodbe ene noge npr. desne so praviloma težje. Navedeno nam da podatek kaj moramo na tem stroju po NALOGI najprej ukreniti, da se stanje izboljša. 5. STOPNJA IN 6. STOPNJA V peti stopnji se razmišlja in izdeluje nova varstvena strategija, novi predpisi, prouči se sprejemljivost rizika ter se organizira, da novi koncepti humanizacije vplivajo na novo izvedbo NALOGE. SODELOVANJE STROKOVNJAKOV NA PODROČJU VARSTVA PRI DELU Delavci, ki delajo na področju varstva pri delu, morajo sodelovati pri raziskovanju, projektiranju in rekonstruiranju tehnoloških in produkcijskih ter delovnih procesov pri gradnji, rekonstruiranju delovnih priprav in naprav ter sredstva dela, ugotavljanje stanja v delovnih in drugih procesih. Z varnostno problematiko morajo biti seznanjen in vključeni v realizacijo izdelovalci del vnih priprav in naprav, delavci projektiviiih birojev, uvoznih ter izvoznih organizacij, ko se zahteva, da izdelki jugoslovanske tehnike ustrezajo standardom varstva pri delu držav, v katere se izvaža, oziroma ko se morajo zagotavljati uvožene priprave in naprave, načrti, ki imajo vgrajeno varnost po' predpisanih ukrepih in normativih varstva pri delu ter dosežkih gospodarstva na tem področju. Pri tem obsegajo dela in naloge teh delavcev, ki delajo na področju varstva pri ctelu, tudi ob vgradnji varnostne tehnike ob razširitvah pri delu, tudi ob vgradnji varnostne teh ii Pri opisanem delovnem postopku se pojavljajo naslednje telesne aktivnosti: — velik napor se pojavlja pri posnemanju laka s koncev žice (držanje rok na določeni višini in centriranje žice v strojček za posnemanje laka) — pri vstavljanju koncev žice v kolektor je velik napor pri tolčenju z lesenim kladivom — pri oblikovanju žice je potrebna velika JDSaDOJTI HHVOiiaH S aMLOSOl II80HVTT21 2023121 .1 s) N: o »(.rtažoti .1 »tod .S atna&aa .5 etnsiiid-neo etneSIo* .5 at-nstJtvsn - etneSalv .d eolne^did t»$oIoq nstllslig .V ena«! n2 aatarrr oišlra ved-inemeicfo .8 »SoTcfo »sedaneimn Mac avaiHis aMiiooaoHiaa h 2280.101 m 2080112 .a 1 o 1 o 1 o 1 o 1 o 1 o 1 o sled satsid snšolga .1 ^aon^eaga »naslad' »nžolga .S d^eovitlffCJMisi »nšolga .C olaB onod-onom .A omee* v olef) .3 rilsurb Id-aond-oalog r olafi .3 m»a »lab .V A12n 2V2THAS 2KIAI0080HI21 KL 22Š010HI31 2081110212 .0 »tlogaonag »id-ld rt± »nSod- .1 S I 0 dildo >10 .doig.ried ni.dam »a leaioa .S S I 0 j-aomorosbo .3 S I 0 daonlicfaia »nJjanoioome Alan 2V2THAS 228010ISI10HI81 2051110212 .d vodaig ni Dtoa daondaiga #1 ffaild att biv aedob .S OT»tI*b ms biv aadob .3 biv inraed biv idanidols .3 »tioaniboTOd anrodomolndo ,d »dob .V gid- .01 dvla / »lab niSan tbde »lab ni San itnebea _______ »lab niSan naoinslg moč rok in prstov pa tudi spretnost prstov — zaradi oblikovanja žice ima delavka prisiljen položaj (ima upognjeno hrbtenico in je nagnjena naprej) — prav tako je velika obremenitev mišic celotnega ramenskega obroča. — zaradi skupinske norme na tekočem traku je potrebna emocionalna stabilnost (delo v skupini) — pri delu je potrebna točna in hitra percepcija oblik zaradi hitrega dela in majhnih dimenzij utorov in žice, prav tako pa so velike zahteve po okulomotorni koordinaciji in globinskem vidu — glede na to, da je skupinska norma, je potrebna usklajenost z ostalimi delavkami in se zato zahteva tako velika hitrost dela, kakor tudi telesna spretnost. Iz razpredelnice posameznih telesnih aktivnosti in psihofizioloških zahtev dela je razvidno, da je pri delu potreben nadpovprečni fizični in delno tudi psihični napor. Postopek ročnega načina navijanja rotorja je prisoten že od nastanka naše DO, V vsem tem času je bilo pripravljeno več načinov delnega strojnega navijanja rotorja. Vendar so se vedno pokazale določene tehnološke pomanjkljivosti, ki so onemogočile uvedbo popolnega strojnega navijanja rotorja. Te pomanjkljivosti so bile: — zaradi majhnih premerov je rotor neprimeren za popolno strojno navijanje — na tržišču ni bilo mogoče kupiti ustrezne opreme za navijanje. — če pa je že bilo možno nabaviti opremo, je bila kvaliteta pri navijanju slaba in produktivnost majhna, prijavljala se je ekscentričnost rotorjev, majhna vzdržljivost ležajev in podobne težave. Zaradi navedenih problemov pa smo iskali rešitve v izdelavi pialičastnega rotorja, ki je hkrati tudi cenejši. V preteklem letu so bili nabavljeni dodatni stroji, tako da sedanji način omogoča navijanje rotorja z zmanjšanim naporom človeka. Delo pri tem navijanju poteka takole: — ko je paket vtisnjen na gred, ga delavec samo vloži v cjelovno pripravo kjer ga izolira — na pnevmatski stiskalnici delavka vtisne na gred kolektor — strojno se nareže bakrena žica na določeno dolžino — delavka s pnevmatskim strojčkom očisti lak s koncev žice in — ročno vloži v utore paketa na dolžino odrezano žico ter jo ročno zabije v kolektor — zatem vstavi rotor z žico v stroj za navijanje, kjer se strojno oblikuje žica do končnega navitja — vzame rotor iz vpienjala in s strojčkorn očisti druge konce žic — rotor vloži v stroj, kjer vtisne žico v kolektor — na drugi delovni p>ripxavi piosname izolacijo — na kontrolni napravi kontrolira preboj in kasneje zakuje vrb utora na rotorskem paketu in odreže konce žic. Nadaljnji postopek obdelave je enak kot pri pzejšnjemu načinu navijanja rotorja. Pomembna pirednost pri sedanjem načinu navijanja rotorja se pojavlja pri samem navijanju, ki je sedaj strojno, in pri zabijanju drugega konca žice v kolektor s pomočjo posebne delovne priprave. Zaradi uvedbe takega načina se pojavljajo razbremenitve delavca pxi tem delu in sicer: — zaradi opuščenega ročnega načina navijanja so popolnoma razbremenjene roke — piri delu skoraj ni prisilne drže telesa — tolčenje z lesenim kladivom je zmanjšano na polovico — prav tako seje zmanjšala obremenitev mišic ramenskega obroča — okulomotorna koordinacija se je bistveno zmanjšala in — zmanjšale so se tako zahteve piri mehanski in tehnični problematiki kakor tudi piri hitri in točni percepciji oblik. Navedem posegi humanizacije dela so v konkretnem pximeru že prinesli določene parednosti, vendar moram poudariti, da je to šele začetek. Predvidena je namreč še nabava stroja za posnemanje izolacije z žice, ki hkrati začetek žice vtisne v kolektor in navija žico v rotorski piaket. To bo nadaljnji velik korak k humanizaciji dela, saj bo popolnoma odplavljen večji napor rok, mišic ramenskega obroča in tudi prisiljeni položaj telesa pri delu ne bo več potreben. Prišlo bo do razbremenitve rok in prstov, vida, tipa in okulomotorni h koordinacij. Bistveno se bodo zmanjšale fiziološke in psihosocialne zahteve dela, kar bo še posebej opazno pri hitrosti dela in telesni spretnosti. Končno pa bo tak način dela prispieval tudi k manjšemu številu zaposlenih delavcev pri tem delu in bistveno večji produktivnosti dela. ANTON PENE (DO TELEMATIKA); Izkušnje pri reševanju problematike delavcev z zoženo sposobnostjo Naša temeljna organizacija (TOZD TEL, Blejska Dobrava) je še sorazmerno mlada, saj je bila ustanovljena kot obrat leta 1970, kasneje, v letu 1975 pa organizirana v TOZD- Kljub temu se srečujemo že z mnogimi problemi, ki nastopajo pri delavcih zaradi različnih obolenj. Problematika obolenj, ki povzročajo, da delavci postanejo manj zmožni za delo, se pojavlja samo pri delavcih po normi v montaži. Vzroki so različni, od slabih pogojev dela do prisilne drže telesa. Ker je število primerov naraščalo in jih ni bilo možno reševati individualno z razporejanjem na druga ustrezna dela in naloge, smo se obrnili za pomoč na strokovno službo delovne organizacije, ki nam je pripravila predlog modela za reševanje problematike delavcev z zoženo delovno sposobnostjo. Bistvo tega modela je strokovni pristop do reševanja te problematike. Delo se odvija teamsko. Strokovni team je sestavljen iz naslednjih profilov: medicina dela, psihologija dela, socialno delo, varstvo pri delu, organizacija dela in delovno pravo. Osnova za delo strokovnega teama je seznam delavcev z zoženo delovno sposobnostjo, ki jih s sedanjim načinom ni bilo možno zadovoljivo rešiti. Za vsak primer posebej se zberejo vsi sekundarni podatki, npr. kako je bil posameznik obravnavan in kako se ga je skušalo rešiti, potem razlogi za uvrstitev v skupino delavcev z zoženo delovno sposobnostjo, mnenje neposrednega vodje dela ipd. Na osnovi teh podatkov strokovni team določi še obseg primarnih podatkov, ki jih je potrebno pridobiti za dokončno odločitev. Mednje sodijo: — delovna^ socialna m medicinska anamneza, ki se oblikuje na podlagi izčrpnega intervjuja, — podatki iz podrobnejše proučitve medicinske dokumentacije, — vtisi ogledov delovnega mesta in podatki proučitve ekoloških in drugih delovnih pogojev, — poročilo o opravljanju dosedanjega dela delavcg, podatki iz dopolnilnega testiranji ipd. Poseben del primarnih podatkov za dokončno odločitev tvori izčrpna študija sedanjih tehnološko tehničnih in organizacijskih razmer in bodočih možnosti. Strokovniteam predlaga rešitev za posameznega delavca (v eni varianti) ustrezemu samoupravnemu organu, ki jo s posebnim sklepom sprejme ali pa jo zavrne. V roku enega leta se oceni primernost rešitve za posameznega delavca, predvsem na osnovi osebnega razgovora s prizadetim delavcem ter opažanj neposrednega vodje dela. Naš strokovni team se je do sedaj sestal dvakrat; prvič smo obravnavali zbrane sekundarne podatke o posameznih prizadetih delavcih in se na osnovi teh odločili kaj je potrebno pripraviti za nadajnje delo teama; na drugem sestanku smo pa podrobno obravnavali vsakega posameznika ter se sprotno odločali o primernih rešitvah. V primerih, kjer se je pokazalo, da je še premalo podatkov, smo se odločili, da te poskušamo v najkrajšem času pridobiti in da bi kar najhitreje rešili problem posameznika. V določenih primerih, ko smo probleme posameznega delavca v tem času že rešili, vendar še ne povsem zadovoljivo, smo se odločili, da jih je potrebno s pomočjo teama še spremljati in opraviti še nadaljnje tehnološko tehnične prilagoditve. Seje strokovnega teama naj bi bile praviloma le dvakrat do trikrat za obravnavo posameznega primera vendar takrat dobro pripravljene in učinkovite, da ne bi prevečkrat obremenjevali zunanjih strokovnih sodelavcev. Od novega pristopa, ki pomeni celovitejšo obravnavo težav in značilnosti posameznega delavca, si obetamo veliko. MARJAN ŠIF KOVIČ (DO TE LEM ATI KA): Tehnološko analitsko delo v povezavi s humanizacijo dela Iskra Elektromehanika Kranj zaposluje 10.000 delavcev, od teh 6405 režijskih in 3595 delavcev po normi. Struktura zaposlenih moški/ženske, znaša 48 /52 procentov v korist žensk. Za delavce po normi uporabljamo dva sistema za merjenje dela in sicer: modificirani Refa sistem in sistemi vnaprej določenih časov (WF). Po Refi merimo delo 1297 delavcem, po sistemu vnaprej določenih časov pa 2298 delavcem. Obstajajo dela, kjer slednji sistem ni primeren, kot na primer: orodjarska dela, razna vzdrževalna dela in nekatera dela v sami proizvodnji. Doseganje časovnih normativov je v mesecu oktobru 1981 znašalo: Refa 143,04%, WF 104,44% Pri načrtovanju tehnoloških postopkov, kar v nadaljevanju pomeni tudi oblikovanje, opremljanje delovnega mesta in časovno vrednotenje posameznega dela, je potrebno že pri projektiranju vseh teh aktivnosti dosledno ..vgrajevati" varstvo pri delu in humanizacijo dela, kajti kasnejše rešitve v tem smislu velikokrat pomenijo le improvizirane rešitve. V nadaljevanju bi se bolj podrobno dotaknili humanizacije dela v analitski sferi, torej kako vključevati humanizacijske vidike pri tvorjenju časovnih normativov. Iskra Elektromehanika je pričela uvajati sistem vnaprej določenih časov (VF) za merjenje dela v letu 1974. Vzorčne analize so pokazale, da obstaja prihranek na obstoječe stanje 23 %. Zato smo tudi urno postavko posameznih grup dela dvignili napram urni postavki pri Refa sistemu, saj se je tempo dela za normalno sposobnega delavca povečal. Glede na to, da imamo še vedno nekaj tekočih trakov, ki diktirajo tempo in ritem dela, smo v ..nadgradnji" upoštevali določene korekture, ki tempo in sistem dela bolj upočasnijo. Uvedli smo vmesne desetminutne odmore, ki jih delavec izkoristi po svoji iniciativi ali pa z organizirano rekreacijo (poskusil. Glede na različne dolžine posameznih operacij (gledano časovno) je razmeščanje delavk na posameznih delovnih operacijah odvisno od njihove spretnosti in sposobnosti. V kolikor je delo na tekočem traku urejeno, zagotovljen reden dotok materiala in v primernih količinah lahko trdimo, da je to še vedno koncept, ki se v montažah glede na produktivnost oziroma isplen lahko primerja s katerimikoli drugimi rešitvami. Pri projektiranju montaž se danes izogibamo ..kilometrskih" trakov. Tekoči trak služi le kot transportno sredstvo ali pa za minimalno število operacij končnega sestava, ostale operacije pa se izvajajo na individualnih delovnih mestih. Izkušnje kažejo, da delavke bolj želijo delati na tekočih trakovih kot na individualnih ali integriranih delovnih mestih. Celo več. Ob ponudeni možnosti, da zamenja operacijo, jo delavec težko sprejme ali celo odklanja (težko privajanje na spremembe). Pojem humanizacije ne smemo tolmačiti kot manj delati. Ločiti moramo tako imenovano tehnično humanizacijo in družbeno sociafno humanizacijo. Pod prvo razumemo v grobem odpravo težkih fizič; nih del z uvedbo avtomatizacije (roboti)' zdravju nevarnih in škodljivih del, odpravo monotonije, odtujenoti delavca od dela. To problematiko vsaj delno rešujejo integrirana delovna mesta, ki pa imajo tudi določene omejitve (teža, volumen izdelka, drage naprave itd.). Na takih delovnih mestih delavec opravlja operacije od začetka do končnega izdelka ali podsestava. Po ,,pravilih igre" mora biti delovno mesto urejeno in opremljeno tako, da je delavec samo izvajalec delovne operacije, medtem ko mora za oskrbo delovnega mesta skrbeti neposredni vodja dela. Tukaj lahko nastopi razkorak v osebnih dohodkih, kar v nadaljevanju vpliva na odnose delavec — neposredni vodja. Z uvedbo sistema vnaprej določenih časov za merjenje dela, so se pokazali določeni pozitivni premiki, tako v tehničnem kot tudi ekonomskem smislu. Nastopi pa vprašanje, če ta napredek ne bi bil še večji ob istočasni večji angažiranosti ostalih dejavnosti (tehnologija, planiranje, organizacija dela itd.). Zavedati pa se moramo, da storilnost delavcev z leti pada in da morajo tako tehnični strokovnjaki kot medicina dela in psihologi to upoštevati. Interdisciplinarna dejavnost pa na žalost še ni dovolj zaživela, kar nam lahko v bodoče otežkoča delo na področju varstva in humanizacije pri delu. Mag. HERMAN BERČIČ (VISOKA ŠOLA ZA TELESNO KULTURO LJUBLJANA): Športna rekreacija kot pomemben dejavnik humanizacije dela Na današnji stopnji razvoja znanosti in tehnike si tudi v neposrednem delovnem okolju prizadevamo, da bi kar najbolj humanizirali delovni proces. Delavki in delavcu želimo olajšati opravljanje različnih del in nalog saj vemo, da jih v današnjem specializiranem in stehniziranem delovnem procesu spremljajo številni moteči dejavniki, ki negativno vplivajo na delavčevo biopsihosocialno ravnovesje. S temi problemi se ukvarjajo različna znanstvena in medznanstvena področja. Predvsem pa jih osvetljujejo s svojega zornega kota in iščejo odgovore na vprašanja v okviru svojega delovnega področja. Dejstvo je, da problemov, ki se nanašajo na humanizacijo dela, in v verigi sklenjene ter medsebojno povezane dejavnike ČLOVEK - STROJ - OKOLJE, ne moremo obravnavati le enostransko, marveč je problem prisoten v večdimenzionalnem znanstvenem prostoru. Pri reševanju posameznih problemov lahko določen delež prispeva tudi področje športne rekreacije. Gre za vključevanje posameznih organizacijskih in vsebinskih oblik športno-rekreativne dejavnosti med delovni proces, pa tudi širše, izven delovnega okolja. Na področju športne rekreacije v združenem delu osnujemo akcijski načrt, ki zajema številne faze in med njimi tudi tako-imenovano analizo ali snemanje stanja. Tej sledi načrtovanje in programiranje, izvedba v praksi ter analiza učinkov, ki naj bi bili posledica transformacijskih procesov. V analizi stanja so poleg drugih podatkov in informacij (npr. v okviru programiranega rekreativnega odmora) pomembni tudi podatki o mnenjih, interesih in stališčih zaposlenih. V Iskri Elektromehaniki Kranj, TOZD TEA smo poskusno izvedli poseben programirani rekreativni odmor na liniji „koordi-natni stikalniki", ki naj bi v prihodnje prispeval znaten delež k naporom za humanizacijo dela v navedenem delovnem okolju. Hkrati s tem pa smo zasnovali študijo, ki naj pokaže, kakšna so mnenja in interesi delavk o tej problematiki. Na izbranem kvantnem vzorcu delavk in delavcev smo z ustreznim anketnim vprašalnikom izvedli anketiranje v veliki proizvodni dvorani, kjer so zaposleni delavci razpo- rejeni na 18. delovnih linijah. (583 zaposlenih ali 75,9 %). Poleg tega pe smo v okviru velikega kvantnega vzorca izbrali še mali kvantni vzorec 67 delavk, ki so aktivno sodelovale pri poskusno izvedenih programiranih rekreativnih odmorih. — V oddelkih, v katere je posegla raziskava, so zaposlene pretežno mlajše ženske z razmeroma dolgim delovnim stažem pri opravljanju posameznih delovnih nalog. — Delavke med 10-minutnim odmorom v večini primerov ostanejo, oziroma obsedijo na svojih delovnih mestih in pasivno počivajo. Podobno velja tudi za 30-minutne odmore. — Pri delu motijo delavke neugodni mikroklimatski pogoji (mraz, prepih, vročina, slab zrak), delo v sedečem položaju, monotonija, obremenjena pa je zlasti vidna funkcija. — Delavke so v dopoldanski in popoldanski izmeni dela najbolj utrujene po šesti ozir. sedmi uri dela, zato naj bi bil rekreativni odmor za dopoldansko izmeno ob 12. uri, za popoldansko pa ob 20. uri. — Le dobra polovica (52,1 %) anketiranih je prepričana o koristnih učinkih (dokler tega ne občutijo same) rekreativnega odmora med delom. — Blizu 60 odstotkov (57,4%) anketiranih je izrazilo mnenje, da bi aktivno sodelovali v rekreativnih dejavnostih med odmori, zlasti še, če bodo le-te dobro organizirane. Glede vsebine posebnih odmorov lahko ugotovimo, da bi se največ delavk in delavcev odločilo za sprehode na svežem zraku, vendar pa bi dobra tretjina (35%)-, v posebnem rekreativnem odmoru izvajala tudi preventivno-korektivne in sprostilne gimnastične vaje. Študija je v drugem delu razkrila, da je bilo kar 90 % sodelujočih zadovoljnih z aktivnim odmorom. Največ delavk je sodelovalo zato, ker so menile, da to koristi njihovemu zdravju, oz. jih sprosti in razvedri. Tri četrtine delavk se je pozitivno izrazilo o odmoru in njegovih posledicah, za vodjo programiranih aktivnosti pa bi izbrale eno izmed sodelavk. To je le ena izmed študij, ki naj bi jih uresničili v prihodnje V delovnih okoljih ISKRE. Druga seja DS DSATS A,^la^ki svet delovne skupnosti f.iljjnistrativno-tehnične službe ^ ‘S) v DO Iskra Kibernetika Kranj , je 15. januarja 1982 sestal na svoji 7^*81 seji. Za namestnika predsednika & •avskega sveta je bil izvoljen Anton ^ dosedanjih programsko-tehnič- Izvoljeni so bili tudi izvršilni organi e*avskega sveta. Komisijo za delovna *azmerja sestavljajo: predsednik Boris f^Potnik in člani: Marinka Naglič, rjarinka Volčjak, Peter Stojasavljevič . Janez Debeljak. Komisijo za oruž-°*ni standard m varstvo pri delu se-?,av9ajo: predsednik Miro Šalej in lani; Peter Zupan, Niko Drinovec, eter Logar in Janez Kristan. Člani pravnega odbora delovne skupnosti vif? so: Jože Babič, predsednik in "utjana Klojčnik, Gvido Dornik, "^rija Korenčan in Vera Keše. Delavski svet je obravnaval in potrdil predlog začasne sistemizacije za delovno skupnost ATS. tmenoval je tudi petčlansko komisijo za obveščanje: Metka Marinšek, Miro Zelnik, Boža Dodev, Pavla Jenko in Nace Pavlin. Pod točko razno so bili delegati seznanjeni, da je bito na kolegiju direktorjev DO Kibernetika dogovorjena ukinitev možnosti registriranja delovnega časa od 5,45 ure dalje, in sicer s 15. 1. 1982. Delo pred 6. uro zjutraj je bito kot kaže premalo učin-kovito, čeravno je uvedba gibljivega delovnega časa prinesla več koristi, tako se je zmanjšalo število nadur. Na seji DS je bilo poudarjeno, da smo doslej gibljivi delovni čas preveč prilagajali osebnim potrebam. V bodoče bomo morali delati čim bolj racionalno, učinkovito in s čim manjšimi stroški. ^ sejo DS DSATS. Zaključek trimesečne šole (Nadaljevanje s 4. strani) Otekalo v obliki reševanja problemov z vidika odnosov, kijih imamo komu-^sti do njih. Seveda pa se je razprava Zlvahneje razvila pri temah, ki so bile °draz najaktualnejših dogodkov, Ivanje ,v raznih DO in sredinah kjer delamo, dogodki na Kosovu, razne P°dražitve itd.) Seveda mi bo pridob-‘leno znanje še kako koristilo pri dvojem nadaljnjem samoupravnem in Političnem delu. Kakšne aktivnosti ste imeli še poleg Sudija? Že takoj na začetku šolanja smo se jdutoupravno in politično organizirali. ‘Zvdlili smo skupnost slušateljev s pedsednikom in sekretariat s sekre-tarjem. Oba organa sta pripravila prodam dela, ki je zajemal različna pobočja. Predavanje smo imeli v domu ■■Mitje Gorjupa", kjer smo se izredno ePo vklopili v njihovo sredino in ^delovali na kulturnem in športnem Področju. V tem času smo organizirah Odi obiske v raznih sredinah in tako obiskali skupnost krajevnih skupnosti yNovi Gorici, anhovski Salonit, KK vipava v Vipavi, šempetrsko bolnišni-do in Meblo. Tako smo se kar najlepše seznanili z organiziranostjo samoupravnih in družbenopolitičnih organov. Zdravko Jasnič. In kdo so bili predavatelji? Za vsako obravnavano temo smo imeli določenega nosilca, predavateljev pa je bito več in to iz raznih delovnih skupin. Seveda so se zelo trudili, da bi obravnavano tematiko čimbolj razumeli in dojeli. Enkrat tedensko smo obravnavali tudi aktualno temo na primer gospodarske razmere v občini, regiji, republiki m državi. Posebno pa smo bili zadovoljni s predavanjem predsednika novogoriške skupščine Jožeta Šušmelja, ko nam je govoril o stanju na Poljskem. m r Uveljavljanje sistema samoupravnega obveščanja Delavski svet Iskre Elektromehani-ke je na svoji zadnji seji potrdil sistem samoupravnega obveščanja v Iskri Elektromehaniki, ki so ga pripravile strokovne službe, dokončno pa oblikovala javna razprava po temeljnih organizacijah in DSSS, ki je potekala v oktobru in novembru 1981. Naloge oblikovanja omenjenega sistema se zdaj prenašajo na nove delovne organizacije Iskra Telematika, Iskra Kibernetika in Iskra Električna orodja. Celotni sistem obveščanja s pripadajočimi samoupravnimi akti o tem področju velja od 1. januarja 1982. Strokovna služba bo do konca januarja pripravila prečiščena besedila vseh omenjenih aktov, v katerih bodo upoštevani predlogi izjavne razprave in nova organiziranost Elektromehani-ke. Prav tako do januarja bodo delavski sveti temeljnih organizacij in delovnih skupnosti v skladu s Pravilnikom o obveščanju imenovali komisije za obveščanje TOZD in delovnih skupnosti. Predsedniki teh komisij bodo delegati, oz. člani odbora za obvešča- MARJANU BIRKU V SLOVO Komaj smo stopili v novo leto z najboljšimi upi in željami, že nas je iznenadila pretresljiva vest o nenadni smrti dobrega tovariša in sodelavca v Merilnih napravah. Tako nenadno si odšel, da bomo potrebovali čas, ko bomo lahko v celoti dojeli kruto resnico, da te ni več. Bil si preveč neposredno med nami, da bi nam za vsem tem ostal le še spomin, čeprav je nedoumljivo in resnično tako. Pogrešali te bomo. Za tvoje delo, tovarištvo in poštenost smo ti hvaležni. Pogrešali te bomo na tvojem delovnem mestu, vemo pa, da te bodo najbolj pogrešali tvoji naj bližji. Tako hitro smo se ločili, da si nismo utegnili seči v roke. Tvoj tihi in nenadni odhod nas je še toliko bolj prizadel. Zmanjkalo je toka tvojemu življenjskemu ritmu in ta je obstal, žal za vedno. Zapustil si nas v žalosti in zavesti, da te bomo ohranili v trajnem, lepem spominu kot tovariša, sodelavca in prijatelja. Sodelavci TOZD Merilne naprave nje vsake od novih delovnih organizacij, katere bodo imenovali vsi trije delavski sveti DO. Odbor za obveščanje DO je družbeni organ, ki bo sklepal o temeljnih vprašanjih izvajanja zasnove glasila „Informacije" in celotnem izvajanju samoupravnega obveščanja v DO. Med drugim bo predvsem skrbel za povezovanje glasila z delovnimi ljudmi, za podružbljanje samoupravnega obveščanja v celoti oziroma za uresničevanje ustavnega načela o pravici in dolžnosti vsakega delavca obveščati in biti obveščen. V Tekmatiki in Kibernetiki so akcije za formiranje samoupravnega obveščanja že stekle, svojo pot na tem področju pa bo našla tudi DO Električna orodja. Vsekakor bo uresničitev zastavljenih ciljev na področju samoupravnega obveščanja ustvarila dobre pogoje za obveščenost vseh delavcev, s tem pa bo omogočeno njihovo angažirano in kvalificirano vključevanje v samoupravno dogovarjanje in odločanje, kar bo pri odpravljanju zahtevnih razmer na področju družbenogospodarske situacije gotovo zelo pomembno. Kazimir Mohar Pred kratkim je odšla v zasluženi pokoj Marija Mlinar, naša sodelavka iz končne kontrole in pakirnice števcev. Bila je marljiva, delovna in zanesljiva v izpolnjevanju delovnih nalog. V medsebojnih odnosih pa je skrbeh za lepo, mirno sožitje. Res je bik ena tistih ljudi, ki s svojim solidnim delom doprinašajo k ugledu Iskrinih izdelkov, z obnašanjem pa gojijo lepe, strpne medsebojne odnose. Za vse ji še enkrat izrekamo najlepšo zahvalo in ji želimo še mnogo let sreče in zdravja. r HUMORESKA REPREZENTANCA 'X ,,/Va reprezentanco je pa letos velik pritisk in ne vem, kako 'bomo lahko to uredili," mi je dejal vrtnar Andrej, ko je zjutraj zalival rože. Prvi trenutek mi ni bilo jasno, zakaj vrtnarja skrbi reprezentanca, ko pa je to problem sekretarja Braneta in tajnice Ivice. „ Veste, lani smo kupili ptičjo reprezentanco po 24 din za kilogram, letos pa stane kilogram kar 47 din", mi je naprej pojasnjeval Anrej, ki je v tovarni zadolžen za pernate goste. Skoraj enkratno povečanje reprezentance res ni šala, sem razmišljal. Spomni! sem se, da so tani preganjali direktorja TOZD, ki je prekorači! reprezentanco za 1.600 din. Nič ni pomagalo pojasnjevanje, da je TOZD velik izvoznik in da je kupce ob sklenitvi večmilijonske pogodbe za izvoz na Švedsko povabi! na kosilo. Gostom je hrana ugajala, tudi popili so nekaj in katastrofa je bita tu. Danes te pač nihče ne preganja, če ne izpolniš piana proizvodnje ali izvoza ali celo, če posluješ z izgubo, toda prekoračitev reprezentančnih stroškov niso mačje solze Direktor drugega TOZD je bil celo toliko naiven, da je povabi! inozemske prodajalce izdelkov TOZD v Kranj in jih pošteno pogostil, ko so zagotovili povečano prodajo in dobre cene. Poslovni uspeh je dosegel, namesto pohvale pa je zaradi prekoračitve stroškov reprezentance dobi! vabilo od sodišča in nato kazen. Tako pomembna je ta reč in sedaj naj bi reprezentanco prekoračili zaradi pernatih gostov, ki še k izvozu ničesar ne prispevajo, ne, to pa ne gre. „Napravi selekcijo," svetujem vrtnarju, „krmi samo koristne ptice, za vrabce pa namesto strašila obesi zakon o omejitvi reprezentance in snop obrazcev, ki so potrebni za izvoz, pa bo!" Nisem verjel, da bi to pomagalo, in Andrej tudi ne, taki ukrepi kvečjemu onemogočajo delo, za vrabce pa so brez koristi. „Kaj pa svobodna menjava, to je sedaj moderno in družbeno", sem poizkusi najti luknjo v predpisih. „Ne vem, kako bo šlo, kaj naj pa menjamo s ptiči", zopet pomišlja Andrej. „Alipojejo in zabavajo delavce s svojim spreletavanjem? " „Pojejo že in letajo tudi, vendar se tudi pretepajo in prepirajo." „To bo rešitev, torej gre za pravo kulturo, torej ni razlike med njimi in Pogoreličem, Ruplom, Pavčkom, Šeligom in Kermavnerjem, ki se javno prepirajo med seboj." „Povej torej šefu. naj vknjiži stroške na svobodno menjavo dela za kuitumo-zabavno dejavnost" v Končno sem se oddahnit. „Kaj pa vrabci", je še zanimalo Andreja. „Povej inšpekciji, če bo slučajno prišla, da je to avantgarda, nova smer v kulturi, kjer lahko vsakdo kriči in se grdo vede, nekulturni pa so tisti, ki jim to ne ugaja". „Ali nisi bral, da je na Borštnikovem srečanju eden od sodelujočih igralcev žalil goste v hotelu Orel, pa so dolgo mislili, da je to le igra. Šele miličnikom se je posvetilo, da to ni tako." Težak je pravniški kruh ob teh pametnih zakonih, sem po razgovoru pomislil in pogledal skozi okno na krmilnico, kjer je krepak vrabec preganjal siničke iz krmilnice kot, da ima edini zakonito pravico do,,reprezentance." __________ //n Tehnika 2000, ugodna priložnost ali sanje V znanstvenem centru Bonn—Sad— u°desberg je bila 15. in 16. junija 1981 ^dnarodna strokovna konferenca Insti-,uta za gospodarsko in družbeno politiko, K*er 50 se pogovarjali o možnostih in rizikih ^daljnjega tehničnega razvoja. Dogovorili 50 s® za štiri območja dela in sicer: indu-strijski roboti, komunikacijska tehnika, avt0 'n energija 2000. V uvodnem predavanju je K. A. Bieden-°pf navedel spremembe stališča prebival- V'3 k tehničnemu napredku z nekaterimi ^ istvi. Še koncem šestdesetih let je skoraj j1 četrtine Nemcev v tehniki videlo ,,blago-°v - skoraj ena četrtina je zavzela neodločno stališče in le 3% je odklanjalo ®nnični napredek. Od tedaj pa se je to ališče drastično spremenilo. Samo še ena retjina prebivalstva pozdravlja tehnični razvoj „kot blagoslov", 13% vidi v njem ^ej prekletstvo in približno polovica ne 'd' v tehničnem napredku škode, pa tudi Posebnih prednosti. Vera v napredek se 00' torej zlomljena. V 15 letih se je število ki v ZRN verjamejo v napredek člo- veštva, razpolovilo. Število tistih, ki napredek ocenjujejo pesimistično, se je zelo poveča lo. Vzrok za tako preorientacijo so poročevalci videli v tem, da se neposredno vzpore-janje tehničnega napredka s splošnim napredkom stalno zmanjšuje. Tudi rastočo porabo blaga, ki se je oblikovala zelo dolgo, manjši del človeštva čuti kot breme. Tehničnemu razvoju, ki postavlja velike zahteve za rezerve surovin na svetu, se težko priznava naprednost. Nadaljnji vzrok za preorientacijo vidi Biedenkopf v strahu človeka, da tehnični razvoj ogroža delovna mesta. Strah ni neo-snovan. Doslej je obstajal smisel tehničnega napredka v tem, da postavi človeka v položaj z manj dela dosegati enak ali večji uspeh. Človeku to pomeni odreči se pri učenosti in navadam, razvijati nove spretnosti in se učiti vedno znova. Ne samo prvotna izobrazba človeka, temveč tudi njeno stalno izpopolnjevanje spada danes k poklicnemu vsakdanu. Vendar vsi ljudje niso na enak način dorasli stalnemu stopnjeva- nju zahtev, zato svoje skrbi za dodatne obremenitve obračajo proti vzrokom, od katerih ta prisila izhaja, to je proti tehničnemu razvoju. Y. Hasegavva (VVaseda univerza, Tokio) je poudarjal v svojem predavanju ..Industrij-ski roboti po mo črnki ali tekmeci", da stojimo na začetku tretje industrijske revolucije, ki se začenja z uvajanjem mikroračunalnikov in fleksibilno avtomatizacijo v proizvodnjo. V naslednjih 20 letih se bo tehnika industrijskih robotov uveljavila predvsem v tem: — da se bodo za gradnjo aparatur uporabljali novi materiali, zato bodo izdelki manjši z manjšo težo,oz. večjo nosilnostjo za hitrejše postopke, — novo razviti viri energije bodo omogočali prevoznim industrijskim robotom večje akcijske radiuse, — pogoni bodo manjši pri večjih stopnjah učinka, — bistveno izboljšana in znatno cenejša bodo krmiljenja, — na razpolago bodo ceneni, zanesljivi in učinkoviti senzorji za uporabo pri industrijskih robotih, ki bodo „videli", ..čutili" in ..slišali", — prenos podatkov brezžično in s svetlobnimi kabli bo prinesel nove možnosti uporabe. — razvijali se bodo sedanji in novi postopki v proizvodnji n.pr. rezanje z laserskim žarkom, kar zmanjšuje reakcijske sile na robote in jih s tem poenostavlja, — nastajale bodo nove strukture industrijskih robotov na osnovi raziskav biomehanike, — razvoj jezikov za robote in programov za diagnoze in stroške bo olajševal uporabo industrijskih robotov, — z elektronsko obdelanimi metodami planiranja bodo nastali sistemi produkcijskih strojev, industrijskih robotov in perifernih aparatur. Vse to bo vodilo, kot pravi Hasegavva, k nadpovprečni rasti uporabe industrijskih robotov v svetu. K temu je treba pojasniti, da Japonci označujejo za industrijske robote vse naprave za vlaganje, podajanje, manipulacijo in sisteme, ki se n.pr. uporabljajo v napravah jedrske tehnike. Velika avtomatizacija proizvodnje bo imela tudi negativne socialne, družbene in politične učinke: — delovna mesta za nekvalificirane se bodo zelo zmanjšala, — industrija z veliko stopnjo avtomatizacije se bo koncentrirala v malem številu dežel, — visokoindustrializirane dežele ne bodo več dajala v izdelavo izdelkov v dežele z nizkimi plačami, oz. tam ne bodo ustanavljale svojih podjetij, — ne bo večjih delavniških dejavnosti za povečanje delovnih mest v pisarnah, — priučena delovna sila bo imela status nekvalificiranih delavcev, če ne bo imela sposobnosti posluževanja, nadzora in vzdrževanja industrijskih robotov, — nadzorno osebje v delavnicah ne bo imelo možnosti komuniciranja, ker bo v delavnicah zelo malo ljudi. Za pozitivne učinke avtomatizacije je Hasegavva navedel: — boljši delovni pogoji, ker bodo zelo obremenjena delovna mesta avtomatizirana in dela v taktu ne bo več, — stopnjevanje produktivnosti in visok nivo kvalitete, — enostavnejše krmiljenje proizvodnje, — nova delovna mesta za konstrukcijo, vzdrževanje in gradnjo avtomatiziranih naprav. V celoti se na vsak način takemu razvoju priznava pozitivni osnovni ton. Zdi se, da obstaja optimizem za obvladanje takih nalog, ker se tudi pri politikih kaže izostrena zavest za reševanje problemov. Pristaja se na odločitve, ki jih morajo skupaj prinašati tehniki in politiki. (Povzetek iz revije VVerkstatstechnik TOZD TV, PRŽAN Delegatski sistem še ni docela zaživel S predsednikom zbora združenega dela občinske skupščine Ljublja-na-Ši&a smo se dlje časa menili za razgovor, slednjič pa je le uspelo. Naporno redno delo, vrsta obveznosti na predsedniScem mestu — to so značilnosti, ki smo jih lahko razbrali tudi v pogovoru z vodjem orodjarne Tovarne TV sprejemnikov na Pržanu, kije hkrati tudi predsednik zbora združenega dela občine Ljubljana—Šiška. ANDREJ CIMERMAN pa je tudi predsednik sindikata na Pržanu! V mandatnem obdobju 1978-1982 ste bili delegirani v temeljno delegacijo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane. Kasneje ste bili izvoljeni za vodjo skupine delegatov za zbor združenega dela te skupščine, leta 1980 pa slednjič izvoljeni za predsednika zbora združenega deb skupščine občine Ljubljana Šiška. Poteka torej že drugo leto predsednikovanja, pa tudi izkušnje imate že. Kakšna je vaša osrednja ugotovitev o delovanju delegatskega sistema 7 CIMERMAN: „Naj splošnejša je vsekakor ugotovitev, da je do uspešnega delovanja delegatskega sistema še daleč, da so rezerve še precejšnje. Konference delegacij še vedno ne delujejo tako, kot smo si sprva zamišljali' zato se bodo morali sindikati v obdobju pred volitvami temeljito vključiti v izbiro ljudi za delegatske funkcije. Ne smemo namreč prepustiti toku časa delovanje sistema, ki ga oblikujejo ljudje, ki jih zdajle evidentiramo, ki jih bomo kmalu volili na najodgovornejša mesta v občini, repubU-ki, samoupravnih interesnih skupnostih pa tudi v organih in organizacijah znotraj OZD.“ Na katerih mestih bodo morali delegati v bodočem mandatnem obdobju nadoknaditi največ zamujenega? CIMERMAN: „Verjetno bo to kar na vseh področjih bolj ali manj enako, morda le na enem bolj — na doslednejšem vključevanju mehanizmov delegatskega sistema v razreševanje gospodarskih težav združenega dela. V vsakodnevni praksi namreč vse prevečkrat — če ne kar vedno — ugotavljam, da združeno delo ne izkorišča delegatskih mehanizmov, kadar zaide v težave, temveč išče vse mogoče drugačne rešitve. Najbolj seveda v dogovarjanjih o administrativnih rešitvah, preko gospodarskih zbornic itd.“ Andrej Cimerman. združenega dela občine Ljubljana Šiška ima 61 delegatskih mest, torej ga tvori prav toliko konferenc delegacij. Iskra je tu močno zastopana, saj ima kar 7 delegatskih mest. Vendar pa tudi zanje velja, da jim je, npr., gospodarska zbornica bližje kot zbor združenega dela ...“ Velja to tudi za Iskro ? CIMERMAN: „Prav toliko kot za ostale na našem področju. Zbor Stane Fleischman ISKRA - INVEST SERVIS Rie bo nas zeblo Prejšnji teden smo slišali, da so nekateri ljubljanski stano-ole........................... vanjski kompleksi ostali brez goriva za ogrevanje. Januar je špica zime in nas je postalo strah, če bo v Stegnah, v Iskrini industrijski coni vse v redu. Povprašali smo vodjo kotlovnice, ing. Vineta Grojzdka, kako je z zadevo. Mislim, da se nas je kar ustrašil, tako resno smo ga pobarali. Takoj je poslal sodelavca, da je pogledal, koliko je še mazuta v „sodih". Mož se je prismejal in ugotovili smo, da je loga toliki zaloga tolikšna, da bo trajala še prek vsega februarja. In kako bo potem, do konca kurilne sezone? „Mislim, da ne bi smelo biti težav, saj imamo ustrezne pogodbe z INO in po tej pogodbi nam je ta dolžna dobavljati potrebne količine mazuta", pravi Grojzdek. Za vsak primer pa je svoja izvajanja podkrepil še s telefonskim pogovorom z vodjo nabave v Invest servisu Rudijem Rozmanom. Tudi tam smo izvedeli isto, da kakih zapletov do konca letošnje zime ne bo. Prav tako je vse v redu s sanitarno vodo. V Iskrini kotlovnici namreč racionalno grejejo vso sanitarno vodo za celoten stegenski kompleks in jo dovajajo v tovarne. Tudi tople vode bo torej dovolj. Inženirja Vineta Grojzdka smo spotoma, bolj iz radovednosti vprašali, zakaj se je nekaterim tako napletlo, da je zmanjkalo kurjave prav sredi zime. Dejal je: „V glavnem ne manjka težkih gorilnih olj, predvsem mazuta. Po informacijah, ki sem jih ujel na televiziji, manjka srednje lahkega gorilnega olja, ki je skoraj podobno nafti. In seveda tisti, ki ..uporabljajo taka olja, so seveda občutili pomanjkanje." Iz pogovora je mogoče sklepati, da se bodo te težave še nadaljevale. Naše rafinerije bodo namreč izdelovale 80 % (od surove nafte) „belih goriv", se pravi benzina, 20 % pa bo ostalo za „čme derivate", se pravi za kurilna olja. Zakaj ne začnemo kuriti s kakšnim bolj zanesljivim kurivom?" ,,Vprašati je lahko, ni se pa lahko čez noč preusmeriti na druga goriva," se je nasmejal inženir Grojzdek. „Predvsem smo razmišljali o premogu. Toda mi bi ga rabili kar cel vlak in več. Za to pa bi morali imeti industrijski tir in ..deponijo", to se pravi ogromno skladišče. Potem bi bilo treba preurediti tudi vse naprave in gorilce, kar bi spet zahtevalo ogromna sredstva. Poleg tega bi bilo treba narediti ekvatorje — dodajalne naprave. Pri vsem tem je prav, da vemo, da premog tudi ni zanesljiv, saj ga še vedno nakopljemo manj, kot ga rabimo. Naslednja možnost je, če naštevam po cenah, elektrika. Ta je predraga in tudi o zanesljivosti se da podvomiti, če pride do suše ali okvar v elektrarnah. Sledi najdražja možnost — zemeljski plin, ki ga uvažamo iz Sovjetske zveze. Tako drag je zaradi visokih stroškov izgradnje plinovoda. Na tega pa se ne kaže vezati, ker bi bila cena ogrevanja le previsoka. Bilo pa bi seveda precej bolj zanesljivo, kot pa je kurjava z mazutom." Zanimivo pa je, da se že kažejo take tendence, da v nekaj letih ne bo razlik v ceni pri kurjavi z naftnimi derivati, premogom, elektriko ali zemeljskim plinom. Skratka: letos nas v Stegnah ne bo zeblo in za drugo leto, oz. prihodnjo zimo že pripravljajo ustrezne pogodbe med Iskro—Invest servisom in delovno organizacijo IN A. FY Pločevinasti vsebniki na levi strani fotografije niso nič drugega kot Tovarne radijskih sprejemnikov! Brez strahu, sežanski „izum“ ne bo med pat# Mate Marnov ^anj ir °r8aniz v s'užiti Podprt, $0rab Sašo ^kov i ^sebins tat cilj, J° zadi pisari ^0jega rfl' ^St x IV ki* z z tv i) ^Vz vy v z z tz t izvtv r . Ul v at z v* Z l lij ov *»l*z * jzvt , # **> **z z t z tv tzvz iz »v v* k n v ti racionalizacije pisarniškega poslovanja, saj so „kontejnerji“ nameščeni sarrf- ^ una začasno. V tovarni namreč prav v teh dneh poteka nekaj selitev proizvodni^ tega pa ni moč storiti brez podobnih ..ukrepov". Vsebniki torej so, vendar r kmalu ne bo več... t.S ov emelj, . ‘javati vseh IEZE - TOZD POLPREVODNIKI TRBOVLJE Letos še večji izvoz! Kako si razhgate tako obnašanje? Kaj storiti v bodoče? CIMERMAN: ,,Eden od pogla- vitnih vzrokov je prav gotovo v razvitosti delovanja delegatskega sistema kot celote, saj Vsak dan ugotavljamo, da še ni zadosti razvit, učinkovit. Precej „zaslug" pa imajo tudi temeljne delegacije. Neaktivnim tudi strokovne službe ne morejo pomagati!" Kako pa deluje delegacija Tovarne TV sprejemnikov? CIMERMAN: „Naša delegacija šteje 7 članov, eden je stalen, ki je tudi zadolžen za strokovno „obdelavo" gradiv — poleg strokovnih služb v TOZD, ki imajo s tem v zvezi jasne zadolžitve. To velja tudi za delegate v samoupravne organe DO in SOZD, le da tu veljajo nekoliko drugačna „pra-vila" pri volitvah. V preteklosti smo namreč z mnogo več pozornosti izbirali nosilce najodgovornejših funkcij znotraj Iskre kot navzven — v tekočem in prihodnjem obdobju tega ne bomo smeli več dovoliti!" Trboveljski Polprevodniki so eden največjih izvoznikov v IEZE. Že lani so izvozili precej nad polovico svoje proizvodnje. Ker pa so potrebe po deviznih sredstvih vse večje, skladno s stabilizacijsko politiko načrtujejo še precej večji izvoz v letu 1982. Tudi proizvodnjo bodo dvignili za 17 %. devizna sredstva. Poleg tega pa so v Trbovljah preračunali, da jim od deviz, ki jih ustvarijo z izvozom, ko odvedejo družbi 35 %, nato izvozniku, se pravi IC svoje in pokrijejo še ostale obveznosti, jim ostane 54 % ustvarjenih deviz. Adi Peitl je kar zlobno ugotovil: „Mnogo govorimo o stabilizaciji in pri nas v tovarni varčujemo na vseh Montaža malih mostičkov. Konvertibilni izvoz bodo povečali za 12,5 %, kar v primerjavi z lanskim že visokim izvozom res pomeni precej. Takšno povečanje proizvodnje bo kar velik zalogaj, če računamo, da ne bodo bistveno širili zmogljivosti. Poleg tega pa so že lani za izpolnitev letnega programa precej delali v tretji izmeni in tudi četrto so uvedli ob „špicah". Naj povemo še zanimivost, ki je zelo koristna. Ob pomanjkanju delavcev v neposredni proizvodnji so na manj zahtevnih delih priskočili na pomoč tudi režijci, tako administracija kot tudi strokovnjaki izven rednega delovnega časa. Tako so premostili marsikatero ozko grlo in ing. Adi Peitl meni, da se je to v delovnem procesu krepko poznalo. Večanje izvoza pa je še kako nujno. Lani so uvozili premalo rezervnih delov in bo treba letos bolj korajžno uvoziti precej te robe. Za vse to pa bo treba seveda odšteti tudi več dolarjev, ki jih lahko dobijo le z izvozom. Velike naloge postavljajo pred kolektiv Polprevodnikov krediti, kijih odplačujejo. Z banko so bili domenjeni, da jih bodo vračali v dinarjih, zdaj pa banka zahteva dolarje. Tako morajo oskrbeti tudi ta, nemajhna DO ELEKTROZVEZE Več enotnosti! in, da je notranja stabilnost v na^ elain temeljni organizaciji življenjske^ . Ski pomena zanjo in s tem tudi za DO ko* hst; celoto. , Kaj menite, da bi še morali stori11 ^ za izboljšanje poslovanja vaše TOZD P°skn oz. celotne DO? ^av0' Enostavnega recepta ni. Uspešn0 Pal gospodarjenje je kompleksna zadevi Pte$ki pogojena od številnih dejavnikov v določenem kraju in času. Obstaja P’ atl v nekaj osnovnih, splošno veljavni*1 s ariji, zakonitosti, katere sicer vsi poznam®1 sMadi vendar premalo upoštevamo. . ,. " Tu je rentabilnost programa zarad1 a,ščrv katere moramo analizirati naloge i*1 nega 1 izdelke. Zlasti pri manjših serija)1 -dosledno upoštevati vse stroške razv®' ^sta ja in tehnološke priprave. Kjer se k a# j^silr nerentabilnost kritično oceniti proti' ^ pr c vodnjo in konkurenčnost izdelka. koncih. Videti pa je, da nekaterim pomeni stabilizacija stabiliziranje trendov naraščanja stroškov. Kar ne gre jim v glavo, da bi lahko tudi ti ni malo zategnili pas. . .. V letošnjem letu bodo v trboveljski Iskri po načrtu zaposlili le 3 % več delavcev, po večini strokovnjakov, predvsem iz vrst štipendistov. Osebni dohodki pa bodo rastli sorazmerno z dviganjem produktivnosti. Večjih premikov v proizvodnem programu ne bo. Povprašali smo, če bodo že letos začeli s proizvodnjo 1 sončnih celic. Povedali so nam, da bodo sicer nekaj delali na tem programu, vendar prevelikega zanimanja za sončne celice na trgu še ni. V Trbovljah imajo namreč razvito in pripravljeno proizvodnjo sončnih celic. Pač pa finalisti, ki bodo te sončne celice vgradili, ne hitijo preveč. F. Kotar skrajnem primeru tudi ljudi, ki stojij® ^at za njim. 1,16zn Izboljšati moramo delovno storil' anali; nost, za kar bodo potrebna tudi večja aiate: vlaganja v sodobno opremo in tehn®- -logijo. Zmotno pa je prepričanje, d* '"ate bodo zgolj delavci v neposredni proti’ sProt vodnji lahko z večjo prizadevnosti® rešili položaj. Celoten cikel se b® Potre moral zavrteti hitreje. Tako raziskavS Ptoiz trga in razvoj, kakor tudi tehnološka -priprava. Tu je naša šibka točka; *% kupci nas priganjajo, namesto da bi t# aarje nje. M Izraba delovnega časa še ni zadov®- ?kup Ijiva. Varčevati bomo morali s čašo®1, lzvaj pri delu in na sestankih ter dos®*)1 1 kompaktnejšo obliko organiziranosti) ®s*io da se bodo lahko delavci samoupravo® kov, udejstvovali neposredno na lokacijah) kjer živijo in delajo. Težiti moramo ^ nahz boljšo izrabo delovnega časa v režij’ "avl skih službah, administraciji, sam®' upravi, varčevati tudi s papirjem itd- *egis Franca Kovača, predsednika 10 OOS Elektronika Horjul smo zaprosili za oceno dela DPO v njihovi temeljni'organizaciji ter za mnenje o najvažnej-ah nalogah, ki čakajo njihovo TOZD v letošnjem letu. Franc Kovač, TOZD TEL Stegne: Vse tole je treba ogreti. Kaj nam lahko rečete o prizadevanjih sindikata in ostalih DPO v vašem TOZD? Dela sindikata in tudi ostalih DPO ne morem oceniti kot uspešno, ker je med Tetom prihajalo do prevelikih razhajanj med razvojno skupino na Tržaški in proizvodnjo v Horjulu. Tako sindikat, kot člani ZK obeh lokacij bi morali več prispevati k vsklajevanju mnenj, predvsem pa k enotnejšim stališčem. Zato bo v bodoče ena naših najvažnejših nalog, da pripomoremo čim več k razčiščevanju nesoglasij znotraj TOZD ter nasploh k prepričanju, da separatni interesi ne vodijo nikamor Nenehno se moramo zavedati, da sta tako večja delovna storilnost, ko* večja produktivnost neposredno odvisna od ugodnejšega razmerja strokovno proizvodnih delavcev glede na režijske. Prav tako moramo bolj® izkoristiti zmogljivosti intelektualnega potenciala ter bolje stimulirati inventivno, oz. strokovno delo. Ugotavljamo, da je bilo leto 1981 problematično zaradi uvoza repro-materiala. Letošnje leto bo morda š® težje. Kljub temu' nam je potrebna določena mera optimizma in zaupanja vase. Dokler nas kupci nadlegujejo zaradi neizpolnjenih rokov še o* najhuje. Kritično bi bilo v obratnem primeru. In končno nas vse skupaj 1® druži zavest, da tako velike delovn« organizacije, s toliko pridnih rok i® toliko znanja ne more odpihniti vsak veter zlasti, če bomo med seboj složni in pripravljeni drug drugemu pomagat* iz težav. g Č. Delovna organizacija ZORIN SPREMLJANJE IN OBRAČUN MATERIALNEGA PRETOKA S PROGRAMSKO OPREMO MATERIALNA PRESKRBA A £rarJlteria*na preskrba je paket pro-stan’ V ^ računalniško obravnavanje oroJ 111 8‘banj materialnih postavk v Banizacijah združenega dela. Paket, slui> V ^ru8i polovici leta 1981 začel ai kot X, 1 nn i xt^/^ orodje računalniško sistema Popitega informacijskega DO 7nka’ je nastal v T0ZD CA0P dela ZDRIN kot rezultat- skupnega « sodelavcev TOZD CAOP, uporab-vseb'V ‘v zunanj'h sodelavcev. Njegova tat ' v a 238110 va hi izvedba sta rezul-. 1 aijne usmeritve TOZD CAOP, ki svcr dn^a ^eta vključuje v vse projekte stilno«!6®3 razvojnega programa. Značil-^ usmeritve se kaže v graditvi ^ske naai*šk° podprtega informacij-dfl/f kov ?jstema na osnovi baze podat-zrrpo : ” mora v smislu celotnega tem0,Vne8a sistema povezovati vse lje evne poslovne funkcije in zadovo-^Vtoh11 P°trebe po informatiki na idpi • ravneh in oblikah združevanja na$Qelam sredstev. ik^': kupna baza podatkov uporabnika ^ k0om'ta temeljna osnova paketa, ki bo •tinim’°^a*a uPorabnikom z interaktiv-toh® , obdelavami slediti in usmerjati povite dogodke z resničnimi in pO^asnimi informacijami. dialoga pa bodo v celoti izpolnjene tu-ii ambicije programskega paketa kot celote. Uporaba interaktivnega dialoga pa je pogojena z računalniško opremo, ki jo sestavljajo verige terminalov, povezanih z računalniškim sistemom, ki upravlja z bazo podatkov, 3.) za obračun skladišč. Ta skupina programov omogoča obdelavo mesečnega obračuna skladiščnega poslovanja ter oblikovanje kumulativnih in statističnih podatkov z njihovo obdelavo. V to skupino spada tudi mesečni obračun odstopanj od cen s statistiko cen ter oblikovanje računalniškega vhoda podatkov materialnega poslovanja v vse mesečne obdelave s katerimi obstaja povezanost. Paket programov za materialno preskrbo nadomešča tudi vse informacije, ki jih je omogočila dosedanja obdelava OBRAČUNA SKLADIŠČ s programsko podporo, izdelana v TOZD CAOP, ki pa ne ustreza sodobni tehnologiji obdelave podatkov. Za te uporabnike, ki so sofinancirali razvoj te programske opreme, je v okviru paketa programov materialna preskrba poskrbljeno za avtomatsko oblikovanje datotek podatkovne baze z upoštevanjem njihovih specifičnosti v trenutku, ko se odločijo in njihova pripravljenost ustreza pogojem za uporabo novega programskega paketa materialna preskrba. Stane Stare leštf Paket programov za materialno iev* Preskrbo ima nalogo: 3V ’ Vati' Pmo80čiti uporabniku vzdrže-ia fj star,. 321 podatkov ažurne podatke o |V® ^zalog materialnih postavk po ., izdelati mesečni obračun skla-tf8: n„ n,e8a prometa za potrebe material-;e 0 nega knjigovodstva; rlF ,^ 7 ovrednotiti porabo materialnih ^ nn ,3* P° stroškovnih mestih in k F • Mlcih za potrebe obračuna stroškov roir 111 Proizvodnje; a;, -r, ~ oblikovati večletno statistiko ojij0 jab® materialnih postavk po posa-znih vrstah prometa za potrebe po"eb to1®' 7 oblikovati statistiko gibanja cen ’ ■ snr erialnih Postavk po dobaviteljih s r0lZ ni 0tnim ugotavljanjem razlik med ,stjc Eskimi in dejanskimi cenami za a1 ijtrebe knjigovodstva in obračuna kav« Proizvodnje; ti. ~ posredovati potrebne informa-čk3: J6 za spremljanje in analizo gospo-i fl11 rj^nja z materialnimi postavkami. Naloga paketa je realizirana s tremi 3V(? j7u Pmami programov po katerih se s°®| bajajo samostojne obdelave: ' nč' ko^i^b datotek paketa v bazi podat- programov po katerih se ''“jajo samostojne obdelav.. ■ 1 23 oblikovanje in vzdrževanje viio ki so: j3*1 n matična datoteka v kateri se 3 - st ,iajo podatki o materialnih polži]' kavkah; n1®' r datoteka skladišč, v kateri so k®' (jjltstrirana vsa uporabnikova skla-Jr3, s podatki, ki določajo karakte-tike vsakega skladišča; , 7 datoteka stroškovnih mest z ^"acilnimi podatki zanje, dat za oblikovanje in vzdrževanje °teke stanja. Ta skupina progra-‘uov omogoča: ~ tekočo . obdelavo in kontrolo ta°metnih dokumentov in s tem tek~rlu“ uoKumentov m s tem dobivajo nekatere stročnice (ovitke -oče vzdrževanje podatkov o stanju oklepe) za elektrolitske kondenzatorje ;°8e materialnih postavk po TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG Dober poslovni rezultat, vendar težave z materialom ostajajo Mokronoška Iskra je lani prvo leto delala z vsemi zmogljivostmi v novi tovarni z novo, avtomatsko strojno opremo. Zmogljivosti so se povečale, storihiost tudi. Težave pa so nastale, ko ni bilo materiala. Zlasti ne zahtevnega, kot ga terja avtomatizirana tehnologija. Zato so naredili manj kot so predvidevali, kljub temu pa leto 1981 zaključili pozitivno, ostajajo pa težave z nabavo repro-materiala, zlasti uvoženega. Kosovno so naredili okrog 67 % kot kaže strokovna ocena, letnega načrta. Načrtovali so, da bodo naredili okrog 24 milijonov kondenzatorjev, uspelo pa jim je narediti le okrog 16 milijonov elektrolitov. Vseeno je bilo to za 38 % več kot leta 1980, kar ob znanih težavah vseeno ni malo. Precizni avtomatizirani proizvodni stroji namreč zahtevajo zelo kvalitetne polizdelke, ki pa jih doma težko dobijo, ah pa sploh ne. Tako je s folijo, aluminijastimi stročnicami, gumijastimi tesnili in kemikalijami. Predvsem imajo težave s kvaliteto aluminijastih izdelkov. Zahtevana je čistota aluminija 99,9 %, pri nas pa izdelujemo aluminij do čistote 99,5 %. Laikom seveda to ne pove veliko. Strokovnjaki v tovarni pa pravijo, da je to eden zelo pomembnih podatkov, saj je od njega odvisna kvaliteta končnih izdelkov, zanesljivost in še kaj. Delno že prehajajo na domače materiale. Naročajo jih pri domačih proizvajalcih. Tu pa se spet zaplete. Ob pomanjkanju materialov so dobavitelji bore malo zainteresirani za dobavljanje tako majhnih količin reprodukcijskega materiala, ki je povrhu še zelo zahteven in gaje treba v proizvodnji šele osvojiti. Tako i skl §• puM.; juadiščih v bazi podatkov; - raču-ajuiško oblikovanje vhodnih, po-atkov za mesečni obračun skladišč, čat 6r °^e skuPini programov omogo-3 3 tekoče vzdrževanje podatkov v az1 podatkov bomo, k izdelani Paketni (batch) izvedbi obeh skupin, v u 1982 za obe skupini programov tudi njihove interaktivne Z izvedbo interaktivnega ^zdelali 12vedbe pri domačih proizvajalcih. Ti pa že zaradi neprecizne tehnologije odstopajo od dogovorjenih toleranc. In posledice? Prevelik ali premajhen obseg, premer ali dolžina v elektronsko vodeni proizvodnji lahko naredi pravi kaos. Velika, v celoti avtomatizirana proizvodna linija se pogostokrat v hipu ustavi, zaradi ene same „predebele“ stročnice. Po domače bi rekli, da avtomatika ne spre- DO ELEKTROZVEZE Uspela vaja Ker daje praktični preizkus najboljši pregled dejanskega stanja usposobljenosti, smo zaprosili strokovnega sodelavca za LO in DSZ, Mirka Grahovca, da nam kaj pove o zadnji vaji zaklanjanja delavcev na horjulski lokaciji: ..Koordinacijski komite za LO in DSZ je sklenil preveriti, če načrti zaklanjanja ustrezajo realnim pogojem in spremenjeni organizaciji. Hkrati smo hoteli seznaniti vse delavce in vodstvo s postopki od znaka za alarm do konca nevarnosti. Porazdelili smo naloge in jih začeli izvajati. Zajeli smo vsa dela: od pripravljalnih, ki pomenijo temeljne pogoje za umik iz tovarne, do seznanjanja vodij skupin ter podskupin, vodstev in posameznikov CZ in NZ s postopki od znaka za začetek vaje pa do zaključka. Komite kot tudi vodstvo vaje smo razdelili tako, da je polovica kontrolirala odhod in razporeditev delavcev v coni zaklanjanja ter zavarovanje. Druga polovica je v tovarni spremljala izhod iz stavbe in dvorišča ter pregledala vse prostore in zavarovanje objekta v času odsotnosti delavcev. Poleg tega, da smo pokazali vsem vodjem skupin in podskupin izhode iz tovarne in dvorišča v smeri odhodov ter odseke zaklanjanja vsake skupine smo izdelali shemo razporeda in napisali opomnik, kije vseboval postopek: Mirko Grahovec. pred vajo, v času vaje in po končani vaji. Komite je pooblastil predsednika Matjaža Travna, da določi dan in čas vaje ter s tem zagotovi tajnost. Tako se je potem na znak sirene začela „dirka“, kot so rekla naša dekleta, brez zmede, organizirano po skupinah in TOZD. Prijetno smo bili presenečeni nad odgovornim pristopom naših delavcev. Člani komiteja, ki so spremljali zakla-njanje so ugotovili, da je prihod delavcev in razporejanje po TOZD in skupinah prav tako potekalo organizirano ter, da so zveze med vodstvom vaje (kurirske in radiozveze) delovale dobro in, da je NZ izvedla zavarovanje zone zaklanjanja po načrtu. Na koncu naj se še zahvalim vsem sodelavcem, ki so poskrbeli za dobro opravljeno vajo.“ jj.Č. Pepca Pavlič v proizvodnji elektrolitov. vidi, da bi morala „bolj na široko ziniti11. Ker pa ne „zine“ se polizdelek zatakne, avtomat še in še pošilja nove kose in tuje — kup zmečkane pločevine v računalniško vodenem stroju. O uvozu repromateriala pa je čedalje teže celo razmišljati, če nimaš lastnih deviz. Iz takih polizdelkov izdelane elektrolite izvažati pa se daleč ne splača, saj faktor 65 % ostanka deviz ne pokrije potreb po naslednjem reprodukcijskem materialu. Vendar vseeno razmišljajo o intenzivnejšem izvozu. Dogovarjajo se tudi o dodelavi elektrolitov za tuje proizvajalce, da bi tako izpolnili visoke zmogljivosti in proizvajali elektrolite višjih kakovosti. Kljub vsem tem težavam načrtujejo za letos povečanje proizvodnje. Naredili bodo okrog 22 milijonov elektrolitov, če bo material seveda, domač in uvožen. „V novi tovarni delo zelo lepo teče. Avtomatizirana tehnološka oprema z Japonske odlično dela. Tudi tehnologi, razvijalci in zlasti vzdrževalci so proizvodni proces, tehnologijo elektronike in mehanike zelo dobro obvladali in tako tudi ob zastojih ni večjih in dolgotrajnejših posledic,11 pravi France Šunta. »Vendar se ne damo. Razvojniki snujejo nove elektrolite, ki so iskani na domačem trgu in jih zdaj uvažamo in imajo tudi izvozne možnosti. Dalje skušamo osvojiti tudi proizvodnjo kakovostnejših elektrolitov za polprofesionalno in profesionalno rabo. Tudi tu uspeh ne bi smel izostati.11 F. Kotar Lani 18. decembra to se na Savski č. 3, v TOZD Sestavni deli In delovna sredstva poslovili od dolgoletnega sodelavca Janeza Zupana, ki odhaja v pokoj. Kot orodjar je 1967. leta prišel v Avtomatiko oziroma takratno Tovarno električnih aparatov TELA. Z nesebičnim odnosom in marljivim delom si je med sodelavci pridobi! mnogo tovarišev, ki so mu ob poslovilni slovesnosti izrekli nasvidenje, čeprav ne bodo dnevno skupno izpolnjevali zastavljenih ciljev. ŠOLSKI CENTER ISKRA, KRANJ Šola v naravi Tudi v letošnjem šolskem letu je Iskrin šolski center izvedel poletno šolo v naravi na Stenjaku, ki je popestrila naš šolski vsakdan. Potekala je lani od 7. do 13. septembra. Udeležilo se je je 214 učencev drugega letnika poklicne in tehniške šole, 11 učiteljev in medicinska sestra. To je bil teden življenja s šolskimi tovariši, spoznavanje novih prijateljev in učenje pod vplivom toplega sonca in šumenja morja. Tišina, mir in samota Stenjaka so bili pretrgani, saj smo bili mladi glasni, veseli življenja ter polni poleta, igrali smo tekme in navijali, ob večerih pa smo pripravili zabavne programe. Včasih se je naša veselost preveč pokazala in so nas morali profesorji miriti. Vendar nam naše sreče in mladosega kipenja niso mogli vzeti tako, da še vedno odmevajo vse smešnice, ki smo si jih pripovedovali pred spanjem in so med nami Tehnologija in družba dr,,^6 ~ tehniki so vedno bolj vključeni v dogodke ob vplivu tehnologije na v .t°.’ t°da ali vemo, kaj pomeni beseda ..tehnologija11? Prav gotovo je veliko Pomen111 ^omenov’ toliko kot je uporabnikov tehnologije. Naj navedemo nekaj 2 VTSta znanosti' (Oxford Concise Dictionary, 1951) • Aplikacija znanosti, posebno za industrijske ali komercialne namene. (American Heritage Dictionary, 1970) • Organiziranje znanja za doseganje praktičnih ciljev (Mesthene) ■ Vlovekova zmožnost posnemanja fizikalnih zakonitosti in njihova aplikacija na 5 virih - (Kronberg), ivako se stvari običajno delajo, ali so narejene, oz. katere stvari se delajo ali so narejene. (Charles Singer). ’ x3ter™71 zagotavlja posameznikom stvari, ki jih potrebujejo j_ ;7'ravzaPrav je nesmiselno pričakovati definicijo za pojme tehnologija, znanost, iv,, medicina, arhitektura, profesionala v enem stavku, razen za slovarske P0 trebe. h, 7*3’ življenjski standard (v industrijski in poindustrijski dobi, skrb človeka za ano, zdravje, energijo inokolje) že opredeljuje dolžnosti in odgovornost v samo avtu socialistični družbi vezane na ustvaijanje boljših, vendar ustaljenih bivalnih bival sVn?uPravni socialistični družbi vezane ustvaijanje boljših, vendar ustaljenih mm in življenjskih pogojev. Vloga naših delavcev in strokovnjakov pri teh nalo-ean ni majhna; niti kot proizvajalcev niti kot potrošnikov. Rudi Zorko Nad sto krajanov Primskovega se je prudružilo občanom Kranja in okolice, ki so darovali kri v prvi letošnji akciji. Med njimi je bilo tudi veliko Iskrašev. S rem so izrazili svojo globoko solidarnost in humanizem. završale v glasnem krohotu. Včasih si je kateri od nas privoščil preveč jutranjega počitka in je zamudil telovadbo, nakar je moral zamudo poplačati z več vajami in je bil odtlej vedno prvi pokonci. Jutranja telovadba se nam je zdela nepotrebna, čeprav smo vedeli, da bi se sicer prebujali po več ur in bi potrebovali budilke. Glede športnega življenja, smo imeli vsak dan na sporedu plavanje in šolsko prvenstvo drugih letnikov v namiznem tenisu, odbojki in nogometu. Vsaka od desetih skupin je plavala posebej, skupaj smo bili le v Igri brez meja in pri tekmovanju v plavanju. Le neplavalci niso tekmovali, bilo jih je 22, v petih dneh pa jih je »splavalo11 17, za kar ima zaslugo prof. Dana Oblakova. Dovolj smeha je bilo tudi pri vajah, ko smo reševali drug drugega iz vode. Prepričani smo, da nam bo znanje, ki smo si ga pridobili s pomoto prof. Franca Zupana, vedno dobrodošlo. Tudi pouk smo imeli, saj drugače ne bi bila šola v naravi. Nismo se naučili prav veliko, vendar smo si v mno-gočem popestrili pojme. Prav zanimivo je bilo ob predavanju dipl. ing. Gabrijela Perka, ko smo ga lahko spraševali o vsem, kar nas je zanimalo. Pri obrambi in zaščiti smo ob pomoči prof. Eda Polajnarja organizirali stražo. Prof. Srečo Polanc nam je dal nekaj zapletenih nalog, s katerimi smo si »sladkali11 možgane in spoznali nekaj skoraj nedojemljivih filozofskih dognanj matematika Pitagore. Res, izvrstno smo prebili teden dni, ni nam bilo dolgčas, saj smo bili izredno nadarjeni za vse vragolije, hkrati pa smo se merili v športu. Na koncu smo najboljšim športnikom in najbolj športnemu razredu 2E podelili priznanja in diplome. Ko smo odhajali, smo za seboj vse počistili in tak otok prepustili našim naslednikom. Želimo jim, da bi se počutili vsaj tako dobro kot smo se mi in, da bi se ta odhčna oblika pouka nadaljevala tudi v pri- Bojana Lunar iskra IZ MORAVSKIH TOPUC Gradnja hotela Lani so štiri Iskrine temeljne organizacije podpisale samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za gradnjo zdravjli&ega hotela v Moravskih Toplicah. Če bo vreme izvajalcem tudi v bodoče tako naklonjeno, naj bi bil hotel gotov septembra letos. Moravske Toplice so najmlajše slovensko naravno zdravilišče, ki uspešno načrtuje pot za svoj nadaljnji razvoj. Z izgradnjo novega hotela B kategorije bodo Moravske Toplice zaokrožile prvo etapo svojega razvoja v smislu ,.kompleksne zdravstveno-turistične ponudbe". Zdraviliški hotel bo imel 252 osnovnih in 74 pomožnih ležišč, z veznimi hodniki bo povezan z obstoječimi objekti, s sedanjo restavracijo in pokritim bazenom. Hotel bo veljal 280 milijonov dinarjev. Temeljne organizacije ATC, Mehanizmi, Stikala in ERO (sedanja IX) Električna orodja) sovlagajo skupno 25 milijonov dinarjev. Z udeležbo na skupnem dohodku bodo naše TOZD imele pravico do vrnitve združenih sredstev, do dela deviznih pravic ali do nadomestil v razmerju sovlagateljskih deležev med DO Zdravilišče Radenska in Iskro. Z novim objektom bo TOZD Moravske Toplice dobila možnosti za pospešen razvoj zdravstveno-terapevt-ske dejavnosti, v hotelu bo dovolj prostora tudi za diagnostiko in laboratorijsko dejavnost. Evgen Kiselak, direktor TOZD Moravske Toplice nam je v pogovoru povedal, da se bo z novimi kapacitetami v Moravcih na novo zaposlilo 44 delavcev v turistično gostinski dejavnosti in 14 v zdravstvu. Ustvarjeni prihodek v devizah se bo več kot podvojil, večji devizni priliv bo dosežen tudi v drugih storitvenih dejavnostih (trgovina, promet, servisna dejavnost, obrt, nočitve pri zasebnikih, Novi zdraviliški objekt bo zgrajen septembra. z* N OBVESTILO SMUČARJEM DO AVTOMATIKA ISKRA—Avtomatika prireja 13. februarja ob 9.30 v Mojstrani, oz. v Gozd Martuljku (točna informacija bo sporočena pravočasno) izbirno tekmovanje za Iskriado, ki bo 27. in 28. februarja v Kranjski gori. Tekmovanje v veleslalomu in smučarskih tekih bo potekalo po naslednjih starostnih skupinah, oz. razredih: Veleslalom moški: — do 25 let — od 25 — 30 let — od 30 — 35 let — od 35 — 40 let — od 40 — 45 let — nad 45 Veleslalom ženske: — do 30 let -od 30 - 40 let — nad 40 let Smučarski teki: moški in ženske tekmujejo v dveh razredih in sicer ražred do 35 let in razred nad 35 let. Prijave s startnino 100 din zbirajo do 1. 2. 1982 po TOZD: Razvojni institut — Stane Koprivšek, Stikalni elementi Dobrepolje — Zoran Tavželj, Releji Makole — Rudi Damše, Sestavni deli — Rado Lukaš, Naprave za energetiko — Janez Podlesnik, Sistemi — Marta Frayer, Trženje — Nevenka Baša, AVN — Marjan Novak, Napajanja — Jože Šlajkovec, ELA — Igor Bučar, Orodja — Jani Novak Zvonka Gričar (Kotnikova, Stegne), Dušan Karič (Savska). Služba za družbeni standard ________________________________________________________________________________y ZAHVALE Ob boleči izgubi dragega očeta MARTINA TERANA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD ATC na liniji vtičnih enot za izraze sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti žalujoča hči Angelca Čutorič z družino. Ob boleči izgubi naše mame MARIJE ŠIMNOVEC se iskreno zahvaljujeva sodelavcem v TOZD Števci in TOZD TSD za cvetje, denarno pomoč in izraze sožalja žalujoča hči Angelca Vrhovnik in sin Franc Šimnovec. Ob boleči izgubi mojega dragega očeta MARTINA TERANA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz montaže števcev za izrečena sožalja in podarjeno cvetje Hčerka Anica Grašič. Ob smrti mojega dragega očeta ANTONA ŠILARJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem TIV TOZD ATC za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti hčerka Marija Pravst z družino. Ob smrti našega dragega očeta FRANCA OBERČKALA se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem DO ISKRA-AVTOMATIKA, TOZD Naprave za energetiko za podarjeno cvetje, finančno pomoč, izraze sožalja in spremstva na njegovi zadnji poti sin Bojan in Franc Oberčkal z družinama. Ob nenadni, boleči izgubi našega MARJANA BIRKA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem TOZD Merilne naprave za poklonjeno cvetje, izraženo sožalje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti Žalujoči žena Justa, sin Saša in mama Jožica. kmečki turizem), ki se bodo znale vključiti v celovito turistično ponudbo in izkoristiti multiplikativne učinke turizma. Velik delež nočitev tujih gostov (preko 70%), ugodne devizne cene (visoko nad domačimi), smotrna gradbena zasnova hotela in ugodni finančni učinki devizne stimulacije kažejo na veliko učinkovitost naložbe, je povedal direktor Evgen Kiselak. Hotel v Moravskih Toplicah bo pričel poslovati sredi septembra in bo pomenil novo kvaliteto za njihov razvoj. Alojz Boc OBČNI ZBOR PS Vse prijatelje planin vabimo na občni zbor Planinske sekcije Iskra Kranj, ki bo v petek, 29. januarja 1982, ob 18. uri v dvorani družbenih organizacij v Savski loki 1 (nad restavracijo) z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in izvolitev organov zbora 2. Poročila o delu v preteklem mandatnem obdobju 3. Razprava o poročilih 4. Razrešitev starega odbora in izvolitev novega 5. Predlog programa za novo sezono 6. Zaključek s predvajanjem diapozitivov Odbor planinske sekcije Iskra NOGOMETNI TURNIR Zveza Telesnokulturnih organizacij občine Kranj v mesecu februarju organizira že tretji tradicionalni turnir v malem nogometu, na katerem lahko nastopajo neregistrirani in registrirani igralci in tudi, sku-' pine. Pismene prijave pošljite na ZTKO Kranj, C. Staneta Žagarja 27, 64000 Kranj, najkasneje do srede, 27. 1. 1982. Ob prijavi ekipe je treba vplačati prispevek 800 din. Vse informacije dobite po tel. 21-176. ZIMSKI POHOD NA DOBRČO Planinska sekcija Iskra Kranj bo zopet začela planinsko sezono z zimskim vzponom na Dobrčo (1635), v soboto, 30. januarja 1982. Zbrali se bomo ob 7. uri pred kranjskim hotelom Creina, od koder nas bo avtobus peljal do Brezij nad Tržičem. Od tam je skozi Hudi graben do Kostanjčeve koče dobri dve uri hoda, do vrha Dobrče pa še 15 minut. Verjetno se bomo tudi v dolino vračali po isti poti. Za varno hojo bo poskrbel Joža Šparovec. Cena prevoza bo 20 din. Potrebna oprema: zimska pohodna, smučarske palice. Prijave in vplačila sprejema Danica Frelihova v tajništvu ERO, tel.: 2822 do srede, 27. januarja. ŠŠD ISKRA ŠOLSKI CENTER KRANJ Šolsko športno društvo IŠC po letih premora spet deluje. Zaradi slabih razmer glede telovadnice in dvoizmenskega pouka v dveh šolah (prejšnja Gimnazija in SC), je to še toliko bolj pohvalno. Na občnem zboru ŠŠD smo sprejeli Program dela ŠŠD za leto 1981/82. Prva in poglavitna naloga je skrb in navajanje dijakov na zdrav način življenja in množično udejstvovanje v športu. V društvu bomo več ali manj delali samostojno in izvedli tekmovanja za najboljši razred in najboljše razredne skupine in sicer v košarki, namiznem tenisu, odbojki, rokometu, malem nogometu, smučarskih tekih, veleslalomu in atletiki. Sodelovali bomo tudi na občinskih tekmovanjih v plavanju, malem nogometu, košarki, namiznem tenisu, šahu, streljanju, odbojki, rokometu, atletiki in spomladanskem krosu. Našo šoto bomo zastopali tudi na področnih in republiških tekmovanjih ŠŠD. Udeleževali se bomo raznih spominskih tekmovanj in humanih akcij. Pred posameznimi tekmovanji bomo organizirali treninge šolskih reprezentanc. Tudi v prihodnje bomo izvedli planinski pohod na Stol, letno šoto v naravi na Stenjaku in zimsko šoto v naravi na snegu, ki bo letos predvidoma potekala na Pokljuki, Povezali se bomo z drugimi ŠSD in ostalimi športnimi organizacijami. Za sodnike in vodnike pri delovanju v ŠŠD pa bomo priredili posebne seminarje. Naša šola prejšnja leta ni tekmovala za najboljšo ŠŠD v Sloveniji, letos pa se je tako odtočila in si zadala cilj osvojiti srebrno plaketo. Vsekakor imamo obširni program in upamo, da ga bomo pod vodstvom upravnega odbora in mentorja uspešno izvedli. Bojana Lunar ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Boris Čerin (Elektrozveze), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Tržaška c. 15, telefon: 263-825 — Tisk: Časopisno! iskarsko podjetje RRAVI-CA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačilatemeljnega davka od prometa proizvodov. y ČASOPISNE NOVICE V desetih lanskoletnih mesecih je semiška Iskra izvozila za dobrih 9 milijonov dolarjev izdelkov, kar je 20 % več kot v enakem predlanskem obdobju, vendar je razmerje med konvertibilnim in klirinškim izvozom zelo neugodno. Na konvertibilno tržišče so v tem obdobju izvozili za skoraj 4 milijone dolarjev, kar je komaj dobrih 40 % od celotnega načrtovanega izvoza na to območje, medtem pa so plan izvoza na klirinško tržišče za lani — mišljeno v desetih mesecih — uresničili že skoraj 100 %, (Dolenjski list, Novo mesto). Zaradi 20 vlog za uvoz računalnikov je komisija za oceno investicij v Sloveniji namenila izčrpno razpravo o stanju na področju računalništva pri nas. Ob ugotovitvi, da je računalniška oprema na Slovenskem že zastarela in izrabljena, predvsem pa izredno pestra in neusklajena glede izvora, se je komisija zavzela za izdelavo dolgoročnih kriterijev za uvoz računalnikov. Strinjala se je s prehodom od najemanja k nakupu tuje računalniške opreme in poudarila, naj bi pri odločanju o umetnosti uvoza najnujnejše opreme s tega področja izhajali iz ocene o izkoriščenosti dosedanjih računalniških zmogljivosti, možnosti združevanja posameznih sistemov, potreb vzdrževanja ter možnosti za vključitev domače proizvodnje v sistem računalniške obdelave podatkov — mariborski Večer. V novoletnem razgovoru je predsednik občinske skupščine v Trebnjem Tone Žibert povedal med drugim tudi, da se v občinski skupščini ubadajo s problemom pomanjkanja surovin za industrijo, pri čemer iščejo rešitve tudi za mokronoško Iskro. V nadaljevanju razgovora je omenil tudi tole: „Lani smo dosegli pomembne rezultate v izvozu, še posebej na konvertibilna tržišča. Povečala se je produktivnost. In tu je treba reči, da bi se morali v sedanjih razmerah spet prebuditi taka volja do dela in iznajdljivost, kot sta bila v navadi po vojni. Tedaj so, recimo, v Iskri naredili marsikateri stroj, zdaj pa ga preprosto uvozimo." Novomeški Dolenjski list. GUS| Iskra bo kmalu začela izdelovati avtomat za spajanje žičnih priključkov za keramični potenciometer. Novi potenciometer je tržno zelo zanimiv, tako za domače tržišče kot tudi za izvoz. Konstruktor avtomata in avtomatske linije je domačin v TOZD Hipot Ivan Kralj. Avtomat oblikuje žice in koviči. Na preizkusu je pokazal, da izmeta praktično ne more biti. Največ pa je vredno, ker bo novi potenciometer visokokvaliteten, za profesionalno rabo. (Gospodarski vestnik). Pri ugotavljanju družbene in strokovne ustreznosti predlaganih investicij je republiška komisija za oceno investicij v Sloveniji menila, da so izvozno usmerjeni investicijski programi: nadaljevanje gradnje Iskrinega obrata v Spodnji Idriji za proizvodnjo kompresorjev, Iskrino električno orodje za program, lociran na manj razvitem območju Pomurja, Iskra Feriti, za širitev proizvodnje feritov in uvajanje nove proizvodnje, Iskra keramični kondenzatorji iz Žužemberka za proizvodnjo keramičnih kondenzatorjev, Iskra-Škofja Loka za proizvodnjo gospodinjskih aparatov in Iskra, tovarna vžigalnih tuljav v Bovcu za razširitev proizvodnje na področju avto-elektrike — Delo, Ljubljana. Komisija za investicije pri republiški skupščini je odobrila gradnjo novega, sodobnega telekomunikacijskega centra v Mariboru. Center bo na križišču Titove ceste in Ulice pariške komune v doslej nezazidanem prostoru, ob najbolj prometni mariborski magistrali. Novi, sodobni prostori, ki jih bo opremila kranjska Iskra, bodo omogočili ne le številne nove telefonske in teleks zveze, marveč bo desni breg Maribora dobil pošto, kjer bodo za občane in druge uporabnike opravljali številne storitve. Vsa dokumentacija za ta center je že pripravljena. Prvo lopato bodo zasadili v drugi polovici januarja, zgradba sama pa naj bi bila po pogodbi dokončana v desetih mesecih. Montaža naprav bo nato sklenjena v približno letu dni tako, da bi lahko telekomunikacijski center v Mariboru odprli konec 1983. leta. Večer, Maribor. Iskrina tovarna števcev v Kranju se je na tujih tržiščih uveljavila že pred leti. Približno 80% števcev izvozijo na zahodna tržišča, 15% jih namenijo državam v razvoju, 4 % pa prodajo Albaniji. Večji izvoz v države v razvoju so doslej ovirale premajhne proizvodne zmogljivosti, zato nameravajo letos širiti proizvodne prostore in povečati zmogljivosti. Po opravljeni rekonstrukciji naj bi bila proizvodnja enofaznih števcev, namenjenih za izvoz večja za 100%, da bi namesto 100 tisoč naredili 210 tisoč števcev na leto, proizvodnja trifaznih števcev pa bi od 170 tisoč porasla na približno 300 tisoč kosov. Oba izdelka bosta še naprej temelj izvoza. V naslednjih letih predvideva Iskrina tovarna še večjo proizvodnjo, računa pa tudi na še večji izvoz licenc, oz. prenos tehnologije za proizvodnjo števcev — Gospodarski vestnik. Zbral in uredil Marjan Kralj M( tovar, , »S lani 2 jo< l m Wjc *ovet smo iolar idstc e, Nr, ■ri i*: iskla toga' t°nff £ako k0;;p ■ib KRIŽANKA ŠTEV. 21 VODORAVNO: 1. morska riba kostnica, polenovka, bakalar, 6. s kobaltovim oksidom modro obarvano kalijevo steklo, 12. kozmetično sredstvo za izpiranje kože, 14. ženska, ki je nekaj storila, 16. ime dveh grških poveljnikov pred Trojo (iz istih črk kot jasa), 17. preostali del, 19. Tine Kos, 20. sladilno nadražilo iz listov grma kata, 21. strelni in signalni naboj, podoben raketi, 22. pevski zbor, 23. pristanišče na otoku Honšu, Japonska, 25. kazalni zaimek, 26. vsebina vulkanskega izbruha, 27. pritok Save pri Medvodah, 29. števnik, 31. reka v Škotski, 32. pramen, predeno, 34. zbirka starih perzijskih mitoloških in legendarnih spisov, 36. največji, ribi podoben morski sesalec, 37. znamka Citroenovih avtomobilov, 39. nekdaj zelo popularen kanadski popevkar (Paul), 40. glavno mesto Bangladeša, 41. gorski reševalni čoln, 43. največji italijanski pesnik, avtor epa ..Božanska komedija" (Alighieri, 1265—1321), 46. hrvaški „Pe-trol", 47. drugo najvpčje mesto Kanade, 50. japonski denar, 51) Salvador Dali, 56. v grški mitologiji: najgloblje brezno spodnjega sveta, Hada (iz istih črk kot tratar), 58. 56. v grški mitologiji: najgloblje brezno spodnjega sveta, Hada (iz istih črk kot trater), 58. , tanka, navadno podolgovata ploščica, 59. glavno mesto Grčije. NAVPIČNO: 1. nekdanje podtožniško delo, 2. prebivalec istega kraja, narodnosti, 3. veda, ki proučuje gospodarske, socialne ipd. procese In na osnovi številčnih podatkov, 4. ocet, 5: ,,\ Anton Ocvirk, 6. antikviteta, 7. karta pf' skro taroku, 8. prostor, površina, 9. oseba kot |(q literarna, dramska upodobitev, 10. Tine . Logar, 11. torba za spise, 13. praoče vsege ® Vc človeštva, 14. ime politika Dolanca, 15- ^ Vp glavno mesto Gane, 18. števnik z dverre 'trija ničlama, 21. ljudski naziv za mrtvaški oder. £ . 22. glasbilo iz dveh školjkastih ploščic, ki udarjata druga ob drugo, 24. vrsta slaščice._ 26. grm, ki rodi lešnike, 28. žensko ime, 30. ime ameriške filmske igralke Gardner. 32. sramoten alispotikljivdogodek,dejanje. 33. zvrst višnje, 35. starejši, znameniti 1 japonski telovadec (iz istih črk kot Nedo), 38. pravoslavna podoba, 40. lahkoatletsko metalno orodje, 42. pripadnik starege ' južnoameriškega indijanskega plemena, 44. črno primorsko vino, 45. finsko jezero, 47. del lobanje, 48. ptica ujeda, 49. zmikavt, ^ 52. tovarna avtomobilov v Mariboru, 53. . obdelan prostor okoli hiše, 55. kemijski if znak za radij, 57. enaka samoglasnika. , T SZ ----------------------------------------------- REŠITEV KRIŽANKE ŠTEV. 20 VODORAVNO: 1. kvader, 7. Serdar, 13, diagonala, 16. "~ Alenkat 17. Etna, 18. akademik, 20. CN, 21. kad, 22. kasba, 23. let, 24. oral, 26. Iranka, 28. pena, 29. Ra, 30. Indija, 32. krat, 33. Priam, 34. Atair, 36. stil, 37. Torino, 39. TO, 41. stik, 42. okapek, 44. rtič, ~ 46. kič, 47. skiro, 48. era, 49. Is, 50. kormoran, 53. opal, 54. aktiva, 56. karantena, 58. damjak, 59. straža. -1 2. 5 lf 5* L 6 J a 9 1o 11 E Ib Ik 15 16 E 18 19 20 ■ 22. Ib ih E 2S n E 29 y> E 31 i I 33 E 35 36 E 53 58 e 39 r 1(0 ■ ■ hi hZ E kb t* hT~ 1 E h<) E 50 51 M 51 ! ■ i” ŠT” 55 56~1 . 53 58 j L- 1 59 L