Šiev. 183. t mul, t Cetnet dne 24. avunsia 1921 Leto L —— f- Naročnina ' " ■, i za državo SHS: sa oelo leto naprej Din. 1 JO-— sa pol leta u >• n 88'— sa četrt leta N . • « 30'— sa en mesec „ .. M 10*— za Inozemstvo i oeioleuo.....Dn. 2'6 — mesečno . , , . , „ 18'— s Sobotna Izdala: s v Jugoslaviji. . . Din. 15 — T inozemstvu ... „ 3i — Posarana Slev. 75 par. s= Cene lnseratom:e EnoatolpBa petltna Trsta mali oglasi po K i'— ln K 6 —, veliki oglati nad 45 mm vi* ilae po K 8 —, poslana Ud. po K 12 Pri večjem naročila popust Izhaja vsak dan izvzemM ponedeljka in dneva po pnus-nika ob 5. od zjutraj. Mesečna priloga: VejtaBc SKSZ. HP" Oredniitvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 8/m Rosoptsi se ne vračajo; nelrankirana pisma se no sprejemalo. Dreda. teieL itv. 50, apravn. (Iv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Račan poštne bran. ljubljanske it. 650 sa naročnino in iL 349 sa oglas«, zagreb 39.011, a a rajev. 75E3, pra&eln duna]. 24.797 Dr. P.s I M Problem Srednje Evrope Nenadni pohod avstrijskega kanclerja dr. Seipela v Prago, Berlin ln v Rim, da tako izzove končno rešitev Avstrije pred soc. revolucijo, ki bi utegnila imeti prav zle posledice za vso Evropo, ali vsaj za neposredne sosede, je zdramil vse evropsko časopisje iz poletne dremavosti. Telefoni pojo in telegrami se vrste iz uredništva v uredništvo, politiki in nepolitiki ugib-ljejo, kaj prinese bližnja bodočnost. Skeptiki trde, da iz vsega ne bo nič posebnega — zaenkrat seve, da pa se z neodoljivo silo bliža konec sedanjega stanja v Evropi, kakor ga je ustvaril pariški mir štirih velikih mož z Wilsonom ob strani in Cle-tnenceaujem na čelu. Zlo more roditi dalje le zlo. Pariški mir prinaša vsem diktatorjem silne skrbi. Francija stoji ob prepadu, ki ga ne more sama premostiti: rešiti ne more problema, da bi bila sama sita in Nemčija cela, kar ravno zahteva Anglija, ki je spravila glavni dobiček lepo v varen žep. Avstrija je pohabljenec brez rok in nog, ki živi od milosti dobrih upnikov iz dneva v dan, iz roke v usta in razmišlja čudovito sličnost svoje krone s sovjetskim rubljem. Celih 18 rubljev, pravi graška »Tages-post«, velja avstrijska krona in avstrijski kredit ni nič večji kot — sovjetski. Izenačenje prihaja torej z gotovostjo v — valuti: za Rusijo Avstrija, potem Poljska, potem Nemčija, potem Ogrska, potem Jugoslavija, potem Rumunija, potem Bolgarija. — In potem? Morda Italija, morda še Francija lepo v gotovih presledkih drug za drugim, da bo v celi Evropi vladala bratska enakost v ničevi valuti in — sovjetskih krčih. Nitti je napisal knjigo »Evropa brez miru« in piše novo o nje propadu, sledeč nemškemu učenjaku Spenglerju, katerega »Untergang des Abendlandes« je izval splošno pozornost širom Nemčije in izven nje. Med tem pa vztrajni Poincaree noče čuti nič o odjenljivosti napram Nemčiji... Svet drvi z nebrzdano silo v brezdno, iz katerega zija boljševiška rdeča zmija, da pogoltne zadnje ostanke evropske lažikul-•ture, zgrajene na principih liberalno-ka-pitalističnega družabnega reda, poznava-jočega le sveto narodno načelo o »sacro egismo«. Propad Evrope? Vsi znaki govore res tako, kot bi drveli z nevzdržno silo v popolno onemoglost in razbitje. Pot dr. Seipela v Prago, Berlin in Rim je morda zadnji opomin k treznosti vseh evropskih diplomatov, vlad in narodov. Zdi pa se, da bo ta opomin našel gluha ušesa in se bo zgodilo prav to, kar se najmanj pričakuje. Troje rešitev pravijo avstrijski listi je možnih: združitev z Nemčijo, naslonitev na malo entento ali na Italijo ali pa mednarodna uprava avstrijskega jetičnika. Dr. Fuchs javlja v »Wiener Tagblat-tu« 22. t. m. iz Prage, da bi po mnenju Čehov ne prinesla Avstriji spojitev z Nemčijo v sedanjem trenutku, tudi če bi Franci a dopustila, nobene koristi, ker potrebuje Avstrija predvsem finančne pomoči, nikakor pa ne politične. Nemčija bi mogla ponuditi Avstriji le lastno beraško palico, ki ji je za leta in leta zagotovljena. Misel, da bi si vzela Avstrija Italijo za kuratorja in tako postala italijanska kolonija, se smatra za izmišljotino brezglavih diplomatov. Ne glede na to, da ima Italija dovolj in čez glavo skrbi z lastnim gospodarskim položajem, tiči v taki misli popolno nepoznanje v srednji Evropi javljajočih se sil, h katerim ne spada danes le Jugoslavija, nego tudi Čehoslovaška. Kar pa tiče načrta, da bi se Avstrija porazdelila med poedine sosede, bi to pomenilo v resnici 'e vojno natprej na avstrijskem, potem pa tudi na vsem evropskem ozemlju. Sicer Pa nac. Čehi nočejo o kakršnikoli si bodi aneksiji prav nič čuti. Po Fuchsovem nazoru preostaja za Avstrijo le ena sama realna pomoč, ki jc v tem, da se ustvari gospodarska kooperacija med češko-slov ško, avstrijsko in jugoslovansko državo na ta način, da sc ohrani politična samostojnost vseh treh pogodbenikov. Ozdravljenje vseh treh držav z medsebojno pomočjo bi bila nujnost danih razmer. Dr. Fuchs ve tudi, da se govori o vzajemnem delu industrij in bank in valutnem ključu ... Ustvariti se baje hoče polagoma gospodarska enota, o kateri govori tudi uradni komunike, ki ga je izročil dr. Seipel časnikarjem 22. t-m., v katerem se govori o praktičnih vprašanjih finančne in gospodarske narave ter o načinu, kako naj bi došlo do bodoče ožje gospodarske kooperacije. Dr. Seipel meni, da morajo popolnoma odpasti gospodarske meje med srednjeevropskimi državami in da se mora razpresti med njimi enaka mreža ekonomskih odnošajev, v katere hi bila vpletena tudi Ogrska. Glasovi, ki 6e širijo iz Dunaja v italijanske liste in obratno, samo pričajo, da se nahajamo na predvečer novih dogodkov, ki naše jugoslovanske diplomacije ne smejo dupirati, a tudi ne spraviti iz onega ravnovesja, ki ga kaže dr. Beneš, ki me- ni, da naj se Avstrija obrne še enkrat na edini pravi forum na zvezo narodov ter da se ne sme delati nikakih poskusov, ampak metodično in sistematično ravnati. Ali obsegajo objavljene točke posvetovanj v Marijinih Lažnih tak metodični in sistematični koncept? Na vsak način je današnji položaj za malo entento silno kočljiv rarvno v pogledu na srednje-evropsko vprašanje, ki ga je načela s smrtjo se boreča Avstrija. Upajmo, da bo tudi v tem slučaju dr. Beneševa in Masarykova politika popolnoma kos — italijanskim intrigam, kot je bila v času slavnega della Torrette! Najboljša poteza na šahovski potezi bi bila: vsprejem Bolgarije in Poljske v malo entento in trden gospodarski program vseh v medsebojnih zvezah stoječih srednjeevropskih držav. Naj se nam zasvita zarja Združenih držav srednje Evrope kot posrednik med zapadno in vzhodno Evropo. To bi bila najtrdnejša opora evropskemu miru .., Pred združitvijo Avstrije z Italijo? Trst, 23. avgusta. (Izv.) Sinočnja izdaja »Piccola« priobčuje brzojaven pogovor svojega dunajskega dopisnika z ugledno dunajsko osebnostjo, ki da mu je izjavila sledeče: Ker Francoska ne dovoli naše združitve z Nemčijo, nam ne preostaja drugo kakor ujedinjenje z Italijo. Edino Italija nas mere rešiti gospodarsko in politično in bo pri tem napravila dobro kupčijo. Mi moramo živeti s Češkoslovaško v razmerju dobrega soseda. Češkoslovaška se nima od nas ničesar bati, razun če popolnoma propademo, V tem slučaju bi klice propada okužile naše sosede. Češkoslovaška nc more za nas storiti ničesar drugega, kakor da nas ne ovira, ko si skušamo poiskati poštenega kuratorja. Tudi Seiplov obisk v Berlinu je bolj platoničnega značaja; tam hočemo samo vprašati za svet. Tragična je tudi usoda Nemčije- Z njo se ne moremo združiti. Ura slovesa je odbila. Ko se vrne Seipel iz Rima, postanejo zveze med Dunajem in Rimom boljše in bodo rodile praktičen sad. Francoska se ne bo protivila tej naši nameri. Edini način preprečiti našo združitev z Nemčijo je, da se nam dovoli ujedinjenje z Italijo. — Italija je dežela, ki gleda z jasnostjo v bodočnost. Italija je zdrava dežela, ki raste, se razširja, stoji dobro in se upira vsem notranjim viharjem ter se krepi. Državna bilanca ni cvetoča, toda ljudstvu gre dobro. V Italiji se dela, producira, se dobro živi in še dosti ceno. Naše ujedinjenje z Italijo bo politično. Seveda ohranimo politično, upravno, finančno in carinsko neodvisnost. Rim, 23. avgusta. (Izv.) Vsi listi poročajo o dr. Seiplov cm prihodu v Rim ter pišejo, da Avstrije ne bodo rešile konference v Marijinih Lažnih, ampak njena rešitev je v Rimu. Dunaj, 23. avgusta, (Izv.) Dunajski listi namigujejo, da namerava dr. Seipel skleniti v Rimu pogodbo z laško vlado, katere glavne določbe bi vsebovale gospodarsko zbližanje z Italijo. Italijanska gospodarska ekspanzivnost stremi za tem, da pride do kolikor mogoče neovirane izmenjave blaga z Nemčijo, Avstrijo in Mažar-sko. Seveda bo zahtevala Italija za gospodarsko pomoč Avstriji od te gotove kompenzacije. V Prago in v Berlin je potoval dr. Seipel le zato, da češko in nemško vlado v svojih namerah informira. Laška vlada je bila o Seiplovih namerah že pred njegovim potovanjem v Prago obveščena. V zvezi s temi informacijami dunajskih listov dobivajo tudi Czerninove besede o zvezi Avstrije z Italijo, ki jih je govoril informativno svojim volilcem, nek političen pomen. Odhod dr. Seipia iz Berlina. Berlin, 23. avg. (Izv.) Avstrijski zvezni kancelar Dr. Seipel in v njegovem spremstvu se nahajajoči finančni minister Segur sta po končanem obisku pri državni vladi zapustila danes Berlin. Razgovori so dovedli do popolnega soglasja o tem, da mora Avstrija do ureditve kreditnega vprašanja iskati izhoda iz sedanjih težkoč v gospodarskih merah, pri čemer je seveda navezana na podporo sosedov. V zvezi s tem se je premotrivala vrsta posameznih vprašanj. Ob tej priliki se je pokazala pripravljenost Nemčije, da v okvirju lastno možnosti pomaga bratskemu narodu. Mažarska in Seiplovo potovanje. Budimpešta, 23. avg. (Izv.) V včerajšnji seji odbora za zunanje posle je inter-peliralo več poslancev zunanjega ministra o potovanju zveznega kancelarja dr. Seipia. Odgovor ministra kakor tudi debata o tem odgovoru je bila objavljena zaup-no. Kljub temu prinašajo danes razni listi podrobnosti o tem. Po >Az Ujsagu.; je izjavil minister zunanjih poslov grof Banffy v odgovoru na eno od interpelacij, da čaka Mažarska popolnoma pripravljena nadalj-nega razvoja stvari. Sicer je pa mažarska vlada zaprosila od avstrijske vlade pojasnila o namenu potovanja, kakor hitro je izvedela o njem. Minister je se dostavil, da se nahaja Mažarska radi agresivnosti nosledst^enih držav pred težkimi izkušnjami. Mažarska mora biti v teh težkih časih na straži, da bo zamogla o pravem času najti pravi izhod. Kakor poroča »Pesti Naplo«, je zunanji minister izjavil, da ,ve- ruje, da bo Italija pripravljena dati Avstriji zaprošeno pomoč. Schanzer za zvezo z malo antanto. Belgrad, 23. avg. (Izv.) Glasom raznih vesti je italijanski zunanji minister Schanzer naročil italijanskemu odpravniku v Belgradu, naj izjavi zunanjemu ministru dr. Ninčiču, da sodi italijanska vlada, da se morata st. germainska in trianonska pogodba točno izpolniti na podlagi rapalske pogodbe. Italija istotako želi ostati v tesni zvezi z državami male antante, zlasti z Jugoslavijo, v slučaju, ako bi bilo potrebno pod vzeti gotove ukrepe in izvršiti politične akcije spričo morebitnih dogodkov, da se tako onemogočijo vsake komplikacije za kršitev miru v osrednji Evropi. Konferenca male antante. Belgrad, 23. avg. (Izv.) Konferenca zunanjih ministrov male antante, ki se je bo udeležil tudi poljski zunanji minister, se bo v glavnem bavila z predpripravami za kongres zveze narodov. Glede vprašanja sprejetja Mažarske v zvezo narodov bo zavzela mala antanta negativno stališče. Predlagala bo, naj se Mažarska še ne sprejme v zvezo narodov. Rpzen tega se bo na konferenci tudi razpravljalo o splošni taktiki male antante v zvezi narodov in o reparacijskem vprašanju, pri katerem sta Jugoslavija in Romunija neposredno inte-resirani, ostale države male antante pa imajo važne interese. ANGLEŠKI VOJNI MINISTER V SPLITU Split, 23. avg. (Izv.) V Split jo dpspel angleški vpjui minister, Lee. Parlamentarno delo počiva — draginja raste. Belgrad, 23. avg. (Izv.) Parlament se sestane 15. septembra ter je pričakovati, da se ob tej priliki sestane vsaj najmanjše potrebno število poslancev. Parlamentarno delo sedaj popolnoma počiva. Zakonodajni odbor ne dela. V odboru za prošnje in pritožbe leži nad tisoč aktov, ki niti pregledani niso. Javnost obdolžujo radi te nedelavnosti vlado in ne parlamenta, ki je vedno delal, kar je vlada hotela. Pogajanja v Opatiji. Belgrad, 23. avg. (Izv.) V Opatiji se vrše priprave za sprejem naših in italijanskih delegatov, ki se bodo baje sestali že 1. septembra. Iz dobro poučenih krogov se doznava, da je italijanska vlada že imenovala predsednika svoje delegacije, ki bo Salandra, kar se smatra za koncesijo fašistom, ki bi zato imeli prestati z got-njo proti konvencijam, sklenjenim v St MargheritL MINISTRSKI SVET. Belgrad, 23. avgusta. (Izv.) Danes "dopoldne je im-sl sejo ministrski svet, ki je razpravljal o tekočih poslih posameznih' resortov. Tako so bili podpisani nekateri ukazi ministrstev za trgovino, za pravosodje in za pošto. Zatem se je razpravljalo o prejemkih sodnikov v Dalmaciji. PAŠIČ IN NJEGOV ŠTAB. Marijanske Lažni, 23. avgusta. (Izv.) Včeraj opoldne je prispel semkaj jugoslovanski ministrski predsednik Pašič 8 približno dvajset oseb broječim uradniškim štabom. Slabi izgledi. Belgrad, 23. avg. (Izv.) Povodom razprave ministrskega komiteja za pobijanje draginje je vložil zemljoradniški klub na notranjega ministra interpelacijo, v kateri zahteva, naj vlada preskrbi potrebno za prehrano prebivalstva in živine, ker bo sredi zime zmanjkalo živil za prebivalstvo in krmil za živino. Žetev je namreč popolnoma propadla, kakor zatrjujejo zemljo-radniki, ki zahtevajo, naj se glavnemu zadružnemu savezu in drugim zadružnim zvezam nakažejo potrebni krediti za nakupovanje živil. Zasedanje Zveze narodov. Pariz, 23. avg. (Izv.) »Matin« javlja iz Genove: Svet zveze narodov bo otvoril svojo prihodnjo sesijo dne 30. avgusta. Zasedanje bo trajalo tri do štiri dni. Na dnevnem redu je med drugim uprava bivših nemških kolonij v jugozapadni Afriki in v Tihem Oceanu in vprašanje meja med Avstrijo, Jugoslavijo in Mažarsko. Demonstracije na Dunaju. Dunaj, 23. avg. (Izv.) Danes je korakalo okrog 2500 brezposelnih pod vodstvom rediteljev od posameznih posredovalnic za delo pred parlament, kjer se je vršila od socialnodemokratičnega strankinega vodstva sklicana izredna konferenca v svrho posvetovanja o gospodarskem in političnem položaju. Brezposelni, ki so bili precej razburjeni radi neizpolnitve nekaterih zahtev, kakor tudi radi napačnih vesti o atentatu na poslanca dr. Adlerja, kakor tudi radi vesti, da je bila omenjena konferenca prekinjena, so poskusili vdreti parlament. Pri tem je prišlo do spopadov, s policijo, ki jo rabila orožje. Na obeh straneh je nekaj ranjencev. Demonstranti so deloma demolirali ograjo in dvignili iz okvirnega zidu nekaj kamenitih plošč. Posamezniki so tudi obmetavali policijo s kamenjem. Ob 13.15 so razgnali demonstrante, ki so se potem po večini podali zopet pred j>osredovalnice za delo. Ob 15. je vladal zopet mir. KRIZA V ČEŠKI STEKLARSKI INDUSTRIJI. Praga, 23. avg. (Izv.) Češka steklarska industrija je pred težko krizo. Doslej je v steklarskih podjetjih odpuščenih 13 tisoč delavcev, nad 20.000 delavcev pa dela aanio po dva do tri dni na teden. NOVI BOJI MED FAŠISTI IN SOCIALISTI. Dunaj, '23. avg. (Izv.) Glasom poročila >Neue Freie Presse« iz Rima, je prišlo v Rimu, Genovi, Pizi in Sarcaria zopet do bojev med fašisti in socialisti. V Vito Romano sta bila pri nekem poboju ubita 1 fašist in 1 komunist. ODESA NEODVISNA? Pariz, 23. avg. (Izv.) *Matin: javlja iz Rige, da so Sovjeti v Odesi proglasili neodvisnost mesta. VZROK PADCA NEMŠKE MARKE. London, 23. avg. (Izv.) Wolfov urad javlja: Tukajšnji tisk smatra kot vzrok za ponovni padec nemške marke govor ministrskega predsednika Poincareja v Bar le Duo. Dopis iz Italije. Trst, 22. avgusta 1922. Javili smo že, da namerava Factova Vlada kaznovati vse one državne uslužbence, ki so se udeležili zadnje generalne stavke. Prizadeti so v prvi vrsti železničarji in poštni uslužbenci. 55.000 uslužbencev so zadele precej hude kazni; večina teh so za 6 mesecev izključeni od napredovanja v službi, vodje stavke pa so ob službo. Vsled teh kazni očitajo sedaj socialistični poslanci ministrskemu predsedniku Facti, da je snedel dano besedo. Obljubil da je namreč, da stavkujoči uslužbenci ne bodo kaznovani, če gredo takoj zopet na delo. Stavka da je nato tudi zares prenehala, delavstvo je šlo na delo, a vlada pa kljub obljubi kaznuje svoje uslužbence. Vlada pa noče odnehati in zlasti prometni minister Rossi, eksponent nacionalističnih strank v ministrstvu, trdovratno zahteva kaznovanje stavkujočih. Zato objavljajo sedaj socialistični poslanci podrobnosti o tozadevnih pogajanjih s Facto. Pravijo, da je Facta obljubil blagohotno postopati s stavkujočimi in da je sprejel v poziv, s katerim je pozval delavstvo in uslužbence zopet na delo, besedilo, ki to obljublja v takšni sestavi, kakršno so mu predložili Socialistični poslanci in ki se ima tako tolmačiti, da uslužbenci ne bodo kaznovani. Facta se pa izgovarja, da je res obljubil nasproti stavkujočim blagohotno pravičnost, ne pa, da ne bodo kaznovani. K sreči je parlament na počitnicah, zato se vrši polemika med socialisti in Facto v časopisih; če ne bi najbrže imeli zopet novo — krizo. — Kaznovani uslužbenci vlagajo sedaj prošnje za zopetni sprejem v službo oziroma za spregled kazni. Prošnje opremljajo z zdravniškimi spričevali, češ da vsled bolezni niso mogli na delo in v službo. Vlada oziroma železniška uprava pa no mislijo upoštevati teh prošenj. — Iz vsega tega je razvidno, kako je propadla v Italiji socialistična stranka. Še pred kratkim tako mogočna je danes skoraj popolnoma onemogla. Vlada se norčuje iz socialističnih voditeljev in strah pred njimi je izginil. * * * Poznavajoč moralno kakovost laškega časopisja, smo mislili, da bodo zatajili stro-kovnjaško izjavo izvedenca inženirja Fur-sta glede poškodb znanega spomenika laškim vojakom na Krnu. Priznati moramo, da smo se enkrat zmotili. Da so se oglasili, k temu pa jih ni prisilila njihova vestnost, ampak precizne in nedvoumne, strokovno dokazane trditve inž. Fiirsta, ki z vso odločnostjo odklanja možnost poškodbe po Zlobni roki in jo z isto odločnostjo pripisuje vremenskim nezgodam. »Piccolo« tudi zato pravi, da je Filrstovo poročilo vsled svoje natančnosti in znanstvenega dokazovanja važno in da morajo vsled tega tudi italijanski veščaki zadevo preiskati, (šele sedaj so prišli na to, ko so fašisti napravili toliko škode, povzročili toliko strahu, tako sramotili in ponižali Slovence, ko že mesece sedi v ječi 7 nedolžnih ljudi, med njimi nedoletni otroci!) In če se dokaže, pravi »Piccolo«, da ima Fiirst prav, potem bodo vsi Italijani veseli, da smejo pripisati poškodbo vremenskim nezgodam in ne bestialnemu sovraštvu političnih nasprotnikov. Iu povzročeno škodo, kdo naj popravi? In dobro ime, kdo naj ga povrne Slovencem? Ali bodo morali ti sami za to skrbeti? — »Piccolo« bi pa seveda ne bil »Piccolo«, če bi tudi ob tej priliki ne dal infamne brre Slovencem. Venenum in can-da. Da so I^hi, ko so dognali za poškodbo spomenika tako divje nastopili proti Slovencem, ne da bi raziskovali, kdo je prav- zaprav povzročil poškodbo in da je vlada vsled svojega pasivnega postopanja sokrl-va na barbarstvu izvršenem proti Slovencem, tega ni po mnenju *Piccola« nihče drugi kriv kot »Edinost«. Ona da hujska vsaki dan proti ubogim Italijanom. Če je bila pomota, jo je treba pripisati samo slovenskim narodnjakom, ki neprestano ščuvajo in pa žo prejšnjim mnogoštevilnim vandalizmom, ki so jih Slovenci izvršili proti laškim osebam in znakom. Si je mogoče misliti večje nesramnosti in podlejšo laži kot so te trditve? Nas Slovence naziva barbare in vandale (ne da bi navedel en sam dokaz, ker ga ne more) oni gnusni in podli žid, ki povzdiguje v deveta nebesa fašistovske druhali, ki so nam nekažnjeno požgale in uničile vse naše narodne domove in kulturne ustanove in ki so nam pomorile množino nedolžnih ljudi. To seveda ni barbarizem, ni vandalizem, ampak to je kulturno, patriotično delo! Rudarska stavka v Sloveniji. PR0TIDELAVSK0 STALIŠČE »JUTROVifk BANKOKRATOV. Kljub temu, da stavka rudarjev ni prišla nepričakovano, saj so delavci šest mesecev moledovali in prosili vsepovsod, vendar je na celokupno javnost napravila velik vtis. Občinstvo je dosedaj običajno sprejelo razne stavke delavstva z nevoljo in jih skoraj vedno ne glede na njih svrho in namen že takoj v začetku obsodilo, češ, da so nepotrebne in da bi se dalo vse prav gotovo mirnim potom urediti. Zato je tem bolj zanimivo dejstvo, da je sedanja splošna stavka rudarjev naletela pri javnosti — izvzemši peščico demokratskih buržujev — na simpatije. Vsi pošteni ljudje sočustvujejo z rudarji in se zgražajo nad brezsrč-nostjo družbe in merodajnih faktorjev, ki puste umirati gladu in lakote na tisoče trpinov z njihovimi družinami vred. Kakor vedno, kadar gre za pravice in za življenski obstanek revežev, se je tudi v dani priliki »Jutro* postavilo na stran židovskih kapitalistov. Sicer ni nihče pričakoval, da bi se bankokratsko »Jutro« zavzelo za uboge rudarje, vendar si ni mogel nihče predstavljati, da bo s tako silo branilo židovski velekapital. Edino, kar to pisanje opravičuje, je dejstvo, da je >Jutro« izrazito glasilo g. dr. Žerjava in g. Praprotnika, ki je pri Trboveljski družbi predvsem zainteresiran. Naloga, ki jo izvršuje ' Jutro«, ni lahka, zato se neprestano poslužuje priljubljenega svojega sredstva laži in varanja. Že v včerajšnji številki smo eno teh kosmatih laži, da namreč dobivajo rudarji povzrečno 140 K dnevne plače, zavrnili. Ker pa »Jutro« to laž v svoji včerajšnji številki ponovno pogreva, priobčujemo sledeči tabeli, sestavljeni na podlagi plačilnih listin: Dnina za: Zato znaša plača rudarja na en koledarski dan kakor sledi: Kategorija na dan na teden na mesec a 68 75 K 471-75 K 2062-56 K b 63.15 K 442-05 K 1894 56 K c 56 75 K 397-25 K 1702-56 K d 49-55 K 346-85 K 1486-56 K Kategorijo šiht osebne doklade nabavni prispevek skupaj a 52 K 27 K 6'94 K 85-94 K b 45 K 27 K 6-94 K 78-94 K c 37 K 27 K 6-94 K 70-94 K d 28 K 27 K 6-94 K 61-04 K To so resnične plače, kakor jih prejemajo rudarji za svoje 8 urno mukapolno delo globoko pod zemljo! Vpoštevati pa je treba dalje, da delajo rudarji samo povprečno 24 dni mesečno. To so podatki, ki odgovarjajo resnici, zato naj se javnost nikar ne da varati od lažnjivih in skrajno zlobnih poročil »Jutra«, ki vprizarja to gonjo zato, ker je od Trboveljske družbe odvisen obstoj lista in mla-dodemokratske klike, ki je pri tej družbi potom g. Praprotnika vložila ves svoj kapital. Krvi se jim hoče! Včerajšnje »Jutro« je priobčilo krvoločen članek, v katerem poziva vlado, da energično in odločno nastopi proti rudarjem. Namesto kruha ponuja »Jutro« rudarjem bajonet in puško! S takimi hujskarijami razbujati javno mnenje je zločin in preti dalje tudi nevarnost, da izbruhnejo v slučaju, da bi to hujskanje imelo kaj vspeha, še druge simpatične stavke. Prepričani smo, da vlada, ki ji je položaj jasen, ne bo nasedla takim izbruhom malikov židovskega kapitala, temveč da bo z vso objektivnostjo posegla v gnezdo kapitalistične družbe in jo prisilila, da se z delavstvom pogaja in da se pri teli pogajanjih dosežejo pogoji, ki bodo delavcem in njhovim ženam in otrokom pripomogli do vsaj skromnega životarenja. * * • Ljubljana, 23. avg. Danes dopoldne so narodni poslanci dr. Gosar, Tokan in Brandner kot pooblaščenci strokovnih organizacij trboveljskih rudarjev posredovali pri pokrajinskem namestniku Iv. Hribarju v zadevi rudarske stavke. Sporočili so mu, da so rudarji pripravljeni stopiti v pogajanja na podlagi eksistenčnega mi-nima, kakor ga je pri zadnjih pogajanjih s Trboveljsko premogokopno družbo stavila vladna komisija kot posredovalen predlog. Pokrajinski namestnik je izjavil, da se zavzame za to, ako družba na to pristane, ter da se čimprej uvedejo pogajanja. Pomagajte rudarjem! Packa. Pošlo- Francoski napisal Ren6 Bazin venil A, B, (Dalje.) ir. Še nekaj drugega jc pozabila gospa Meninova, pozabila je zapreti okno. Streže mi po življenju! Gospa Meninova veruje v popotovanje duš. Če se bo še enkrat rodila, bo privzela škorčevo telo ... Zaprem okno. Noč je mirna, zvezde migljajo napol zastrte. Žalostno gre leto h koncu. Spomnil sem se na podobno noč v zavodu. Sunkoma sem se zbudil, lunin žarek mi je odprl oči. Vedno je človeku nekako tesno pri srcu, če se prebudi sredi tihe noči, sredi nepremičnega sveta, ki ni ustvarjen zanj. Preletel sem s pogledom obe vrsti postelj v spalnici, ki gresta vzporedno po zakonih perspektive- Tovariši spe zaviti v svoje odeje; oni, ki spe blizu okna, se mi vidijo bela, ostali siva masa. Dimeča se leščerba gori na pregradi sredi spalnice; prav zadaj, kjer je senca najbolj temna, spi nadzornik. Njegova postelja je ločena od naših po dveh žoltih zastorih, nadzornik spi kakor v kletki. Vse tiho okoli in okoli, vse počiva. Moje uho, razdraženo nekoliko vsled mrzlične razburjenosti, je zaslišalo zunaj nenavadno melodijo, sladko, stokrat ponavljano. Glas je sunkovit, kličoč, nežen in skrben. Za par trenot-kov se oddalji, slišim ga le še kot lahen odmev, nato se zopet približa, prav k me- ni in zopet oddalji. Jasni svit lune me vabi, da odkrijem tajnost. Skočim s postelje in v sami srajci odprem okno. Bilo je okoli enajste. Sveži nočni zrak in žarki so me hkrati oblili, razkošno radost sem začutil. Veliko dvorišče s svojimi brezlistnimi topoli in mrežasto ograjo je zapuščeno. Tu in tam se zableska v pesku. Povzdignem oči, preletim eno ozvezdje za drugim: ne ene sence v modri globini neba, ne ene črne peroti. Med tem pa se žalostni in sladki glasovi niso prestali drobiti v zraku kakor pesem nevidnega bitja, ki mi hoče nekaj povedati, ki me je zato mogoče prebudilo. Na misel mi je prišla mati, da je to njena duša, ki me kliče, njen glas je bil tudi lahan in ubran. »Nate mislim, mi govori, nate mislim} vidim te, pravi, vidim; ljubim te, reče, ljubim. — Pokaži se, mati, pokaži!« Nemiren sem, hočem jo videti, sledim z očmi njenemu glasu, a ko ničesar ne uzrem, se razjokam. Naenkrat me je nekdo potresel za ušesa: »Kaj delaš tu, nesrečni dečko? Ali si znorel? Sapa piha prav do moje postelje. Pet sto verzov!« • Nadzornik je bil v copatah in spodnjih hlačah, jezno so se mu bliskale oči. »Seveda, gospod, aH ne slišite, kako govori!« »Kdo neki?« »Moja mati.« Pogledal me je, če sem buden, prisluškoval z glavo nagnjeno na ono stran, po- tem je nejevoljno zaprl okno, skomizgnil z rameni in odšel: »Lep tiček, ki ga nosi luna. Pet sto verzov!« Prepisal sem tistih 500 verzov. Po njih sem spoznal, kako nevarno in protizakonito je, če jc človek sanjač. Toda niso me niti ozdravili niti prepričali. Še zdaj sem mnenja, da so v naravi glasovi, ki govore in ki jih le malo ljudi razume, kakor je na milijone cvetlic, ki se razcveto daleč tam, kjer jih ne vidi človeško oko. Gorje tistim, ki so kaj tega uganili! Nepremagljiva sila jih vleče k skritemu viru, v brezplodnem sanjarjenju bodo potrošili svojo silo in mladost. Za bežno radost, ki jo okusijo, za neizgovor-jeni stavek, ki ga zaslišijo, bodo žrtvovali človeško družbo in celo prijateljstvo. Gorje dijakom, ki odpirajo okna, da ujamejo žarek lune, in se ne poboljšajo! Kmalu, kmalu bodo poponoma osamljeni v življenju, le nase navezani kakor jaz nocoj pri ugaslem ognju. Ni ga prijatelja, ki bi potrkal na moja vrata. Imam par tovarišev, ki jim pravim prijatelji. Radi se imamo, če treba mi izkažejo tudi uslugo. Toda malokdaj se vidimo. Kaj bi pa tudi delali pri meni? Sanjači so sami zase, nezaupni; politika jih razdraži, novice jih ne zanimajo; za bolečine, ki si jih ustvarjajo, ni zdravil razen radosti, ki si iih sami iznajdejo; ncprisi!jc= ni so le tedaj, če so sami, ne pogovarjajo se z drugim kot s samim seboi. (Dalje.) Politične novice. r-f Sestanki zaupnikov SLS in kmet. ske zveze za Prekmurje so se vršili dne 20. avgusta 1922 ob 2. uri popoldne v Ba-kovcih, ob 4. uri v Krogu, ob 6. uri v Sve. tahovcih in od 8. uri zvečer v Gradiščih, Govoril je gosp, Franjo Švikaršič iz Murske Sobote, Na vseh sestankih je ljudstvo popolnoma odobravalo politiko Jugoslovanskega kluba, zahtevalo, da vlada stori energične korake v pomoč bednemu ljudstvu v Prekmurju ter pozvalo vlado, da nemudoma razpiše nove volitve. Naj se tudi že enkrat odstranijo sosveti v Prek. murju, naj se razpišejo občinske volitve, naj se gre ljudstvu na roko in se ne terorizira nikogar, da mora pristopiti k Soko. Iu? ki je prekmurskemu ljudstvu skrajno nesimpatičen. Govornik je svaril ljudstvo, da se nihče pri volitvah ne da zapeljati od podkupljenih elementov, lahko se tudi zgodi da pride kak Radičev kandidat ali agent, ki so jih Hrvati sami že do grla siti, Glede agrarne reforme je ljudstvo zahte-valo, naj se že enkrat ukinejo sekvestri, ki nam samo bedo napravljajo. Glede carine je ljudstvo zahtevalo in zahteva, naj se ne nalaga tako velika carina pri uvozu žita iz Madžarske in Nemčije. Bol e je, da se da našemu ljudstvu kruha in dela v naši drža-vi in ne nastavlja tujih ljudi, ki niso zmožni našega jezika kot n. pr. Rusi. Glede ob-mejnega prometa je govornik omenil, ako-ravno je Murska Sobota v 10 km pasu, ne dobi vsaki izkaznice, ampak samo nekatere osebe, ki so liberalni vladi naklo-njene. To je seveda škandal. Govornika je ljudstvo zaprosilo, naj se zopet kmalu v naših občinah oglasi, ker se jako zanimajo za politiko SLS. — Proslava 25 letnice Rokodelskega doma na Vrhniki se vrši dne 3. septembra t. 1. Zjutraj ob 8,25 je sprevod s kolodvora, ob 9. uri sv. maša, pred katero govori č. g, župnik Košir cerkveni govor, po sv. maši je zborovanje na dvorišču Rokodelskega doma. Popoldne ob 2. uri litanije, ob 3. uri javna telovadba Orlov in Orlic, po telovadbi veselica. Dopoldansko zborovanje se vrši v smislu dekanijskih katoliških shodov. Fantje in dekleta naj pridejo v narodnih nošah! Natančni spored zboro-vanja objavimo pravočasno. — Orlovska j/rireditev s prijaznim sodelovanjem bratskih sosednjih društev se vrši v Dobu v nedeljo, dne 27. avgusta 1922. Spored: Ob 1. uri zbirališče pri bistriškem mostu na Viru; ob enčetrt na 2 odhod z domžalsko godbo v Dob; pozdrav v Dobu. Ob 3. uri javna telovadba na župnijskem vrtu. Po telovadbi narodna ljudska veselica (godba, petje, srečolov itd.) V slučaju slabega vremena se vrši prireditev v »Društvenem domu« z istim vzpo-redom in šaljivo igro. — Na veselo svidenje! — Bog živi! — Udeležence socialnega tečaja na Oljki opozarjamo, da prinesejo s seboj kak koc ali kaj drugega kot odejo. Za prenočišče in hrano bo preskrbljeno. Odhod na Oljko iz Celja v pondel'ek, 28. t. m. popoldne ob 15.30 s savinjskim vlakom. Zadnja postaja Polzela ali pa Rečica na Paki. — Tajništvo SKSZ v Celju. — Omahnil je »Slovenski Narod«, ki se je začetkoma zavzel za trboveljske rudarje, pa ni niti dva dneva vzdržal- Danes namreč že previdno retirira in jutri ga bomo gotovo že našli v vrstah trboveljske premogokopne družbe, ki preko »Jutra« kliče na svoje gladujoče sužnje na pomoč bajonete in kroglje. »Slovenski Narod« si-ccr ni prijatelj Praprotnikove banke, ki ima svoje milijone naložene v »Trboveljski«, toda se je zbal, da ne bi ga »Jutro« označilo za protidržaven element, ako se bi še dalje potegoval za delavce. V tem oziru pa je glasilo starostrujarjev jako občutljivo in je zato zdaj naenkrat našlo, da bi mogli pri rudarski stavki igrati vlogo »protidržavni motivi«. Kajpak najbrže podpira stavko sam Ljenin .,. — Farizejstvo. Ob priliki katoliškega shoda v Mariboru demokratski listi ne vedo drugače dati duška svoji jezi nad to prireditvijo, kakor da pišejo o pijanstvu, ki da se jc uganjalo po shodu po raznih gostilnah in se zgražajo nad takim »sistematičnim podivjanjevanjem ljudstva« od strani »klerikalizma«. Vprvič to ni res, vdru-gič pa bi ravno ti listi nc smeli iskati pcz-dirja v očesu svojega bližnjika, ko ne vidijo bruna v lastnem očesu. Mi smo bili tako obzirni, da nismo pisali o raznih pojavih na vsesokolskem zlelu v Ljubljani, kjer so gotove grupe uganjale razne nc ravno majhne nerodnosti, imajoč obzir s človeško slabostjo, Očividno pa nasprotniki tega ne vedo ceniti in naših prireditev ne morejo pustiti v miru, tudi v slučaju, ako so se vršile popolnpma v redu. Na zle-tu v Brnu so vsi morali biti že ob 10, ponoči v postelji in so skavtske patrulje spravile vsakega domov, kdor se jc količkaj črez določeno uro zamudii po ulicah i» gostilnah. Ne vemo pa, ako so v tem oziru nasprotne organizacije v Ljubljani napravile svojo dolžnost; zdi se nam, da ne- Zato bi bilo bolje, če bi demokratski Usti najprej pometali pred svojim lastnim pragom. — Umrl je 22. t. m. v Kamniku gostilničar in posestnik g. Josip R1 c h t e r , star 76 let. Pokopali ga bodo danes popoldne ob 3. uri. Naj počiva v miru! — Ugodnosti za našo dijake na ženevskem vseučilišču. Rektorat ženevskega vseučilišča je odločil, da revni dijaki iz naše kraljevine, ki bi posečali omenjeno vseučilišče, lahko plačujejo vse pristojbine za kolegnino, seminarje, laboratorije itd. s kurzom dinar ali pari švic. franku (1 dinar = 1 švic. frank), to pa samo oni dijaki, ki bi imeli v to svrho priporočilo katerega našega vseučilišča ali .druge visoke šole, da so po študijskih uspehih in po gmotnem koložaju vredni takega popusta. — 3. septembra 1922 se vrši na vrtu Nove pošte v Domžalah s sodelovanjem si. domžalske godbe javna tombola in veselica v prid Jugoslovanski matici, katero priredi podružnica Jugoslovanske matice za Domžale in Radomlje. Domžalci, kakor tudi okoličani pripomorite kolikor mogoče s svojimi dobitki, da bo tombola in veselica najboljše vspela. 3303 _Žiri. Na praznik Marijinega Vnebovzetja smo spremili k večnemu počitku vpokojenega nadučitelja gospoda Leopolda Božiča. Mnogoštevilen sprevod, kojega se je vdeležila .šola, uradi in društva ter številno občinstvo, večina njegovih hvaležnih bivših učencev, je pričal kako zaslužen jc bil pokojni gospod nadučitelj. Služboval je v Žireh 28 let. Vsa doba pokojnikovega službovanja pa obsega skoraj pol stoletja. Bog mu je naklonil visoko starost: 85 let. Naj v miru počiva! L. H. — Nabiranje prostovoljcev za franco-sko-tujsko legijo. Zagrebški »Obzor« javlja, da je francoska vlada začela razvijati živahno propagando za nabiranje prostovoljcev za takozvano »tujsko legijo«. To propagando nameravajo baje razširiti tudi na Jugoslavijo. Mi resno svarimo vsakega našega človeka pred vstopom v francosko tujsko legijo, ki naj čuva francoske kapitalistične interese v močvirnem Tongkin-gu, v Indo-Kini ali pa v peščeni Sahari. Zakaj ne pošlje francoska vlada tja svojih zamorskih vojakov, ki uganjajo sedaj v naj-kulturnejšem delu Nemčije v najbližji bližini Franfurta, tako sramotne nizkosti, da se zgraža nad njimi ves kulturni svet? Torej še enkrat: Ne nasedajte zapeljivim obljubam! — Taksa za vozove. Kakor pojasnuje generalna direkcija posrednih poreza z razpisom z dne 3. avgusta 1922, št. 18172, se slačuje letna taksa za fijakarske vozove in avtomobile ne glede na to, ali se uporabljajo ali ne, ako so le v porabnem stanju. Vsi lastniki takih vozil, ki zanje radi neuporabe še niso plačali letne takse, jo morajo v izogib kazni plačati najkasneje tekom 14 dni po dnevu, ko izide zadevni razglas delegacije pod št. B II, 928-1 iz leta 1922 y Uradnem listu. — Desetletnica mature. Tovariši in tovarišice, ki so maturirali 1. 1912 na ljubljanskem učiteljišču, se sestanejo dne 9. septembra v hotelu »Tivoli« ob 5. uri popoldne. Vpeljani gostje dobrodošli! — Obvezni polletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične dne 1. oktobra 1922. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkovske šole v Ljubljani do 15. septembra 1922 prošnjo ter ji priložiti: 1. Rojstni in krstni list. 2. Domovinski list. 3. Zadnje šolsko spričevalo. 4. Učno spričevalo. 5. Ubožni list. 6. Nravstveno spričevalo. Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci dobivajo redno državne podpore ter imajo prosto stanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa. — Državna pod-kovska šola v Ljubljani, 18. avgusta 1922. — Prodaja konj. V soboto 26. t. ni. in even-hietno v nedeljo 27. t. m. se bodo prodajali v Nušakovi vojašnici v Trnovem v Ljubljani na javni dražbi konji — 94 — prispeli na račun vojne odškodnine iz Nemčijo. Začetok prodaje obakrat ob 10. uri dopoldne. — Nesreča v Kranju. Pri doliodu vlaka 5t. 012 na postajo Kranj jc padla iz vlaka poseslnica Lucija Drešar iz Medvod in se je močno poškodovala na roki. — Smrtna nesroča. Dne 21. avgusta ob pol 22. uri jc šla delavka iz predilnice v Tržiču št. 138 iz svojega stanovanja po stopnicah uavzdol iu io Iftko nesrečno padla no glavo, do je obležala mrtva. — Požar na Zaborštu pri Dobu. Dno 13. t. oh 12. url opoldne je izbruhnil požar na travniku v Mlaki pri Zaborštu. Travnik, na katerem jo gorelo, obsega 10 ha, obdaja ga gozd, na travniku 'toje jelše. Travnik je močviren, šota je nad pol metra globoka. Vsled lanske In letošnje silne su-;e se je travnik popolnoma izsušil- Goreti je pričela suha trava, no pomoč so prihiteli Zaborštani, ki so požar pogasili kakor so vedeli in znali, toda "»la jc še tlela in 15. avgusta ob 2. uri popoldne ie zopet gorela trava in brstje. Ker je bilo vetrno, - je požar zelo hitro širil. Ljudjo so z velikim •vodom požar omejili in preprečili, da niso pričeli '"roti gozdi od Šumberga do sv. Trojice. — Prebivalstvo Češkoslovaške. Po zadnjem ljudskem štetju ima Češkoslovaška 18,604.870 prebivalcev. Od teh je 8,760.186 Cohoslovakov, 459 tisoč 846 Rusov, 75.656 Poljakov, 8,122.890 Nemcev, 745.039 Mažarov ln 180.882 Zidov. — Letala brez motorjev. Iz Nemčijo prihajajo vesti o jako važni iznajdbi na polju letalstva. Kakor znano, prepovedujejo mirovno pogodbe Nemčiji in sploh premaganim državam gradnje letal z motorji, ker je to orožje eno najhujših v slučaju vojno. Nemci pa so si znali iz zadrege kmalu pomagati. Na tehnični visoki šoli v Hanno-veru so se Vršili te dni jako dobr^ uspeli poskusa z letali brez motorjev. Tohnik Hentzo je zadnjo soboto lelal nad 2 url s takim letalom kljub močnemu vetru v višini do 200 metrov in dobil nagrado 75 tisoč mark. Holandski iznajditelj Fokker je sedaj razpisal novo nagrado v znesku 250 tisoč mark za prihodnji najboljši let z letalom brez motorja. — Vino in voda. V belgrajski »Politiki« beremo, da se toči v Vršcu vino po 8 Kron liter, kolikor ga kdo hoče. V Belgradu pa prodajajo liter kislo vodo iz Arandjelovca po 20 K, liter vina pa po 48—60 K. — »Pijanci iz slovenskega raja«, preselite se v Vršaci — Velik vlom. Dne 22. t. m. ob 14. mi je bilo posestniku Alojziju Drarrlju iz Pustega Javorja ukradene obleko in zlatnine ter hranilni knjižici v skupni vrednosti nad 250.000 kron. — Nameščence okrajni t= bolniških blagajn Ščiti $ 104 g. k. z- Jožef K. je pisal okrajni bolnišJd blagajni v Ljubljani pismo, v katerem jo uradno očital: >Vaše korupcije bedo prišle na svetlo!« Deželno sodišče v Ljubljani je prisodilo zato Jožefu K. 24 ur zapora, ker je okrajna bolniška blagajna javnopraven zavod, katerega nameščence za priseže politična oblast — 4900 K ukradenih je bilo trgovcu a deželnimi pridelki Edvardu Komorki. Orožniki v Rov-tah so aretirali nekega tihotapca, kateri je osumljen, da je okradel Komorko. — Vlom pri Sr. Trojici. Tereziji Jeme iz Sv. Trojice pri Dobu so neznani vlomilci odnesli obleke in drugega blaga v vrednosti 14.780 K. Primorske novica! p Zadeva Jadranske banke. V tej zadevi sta iz preiskovalnega zapora izpuščena na prosto uradnika Kodre in Milinovič. Preiskava se pa seveda vrši dalje. O njenem izidu ni mogoče nič gotovega naprej sklepati, dokler ni zaključena. p D Annunzijev padec. Telegraf je sporočil vsemu svetu, da je D'Annunzio padel skozi okno in se nevarno pobil. Poročila, ki jih prinašajo ital. listi, so pa tako recimo čudna, da ne moremo odrekati verjetnosti onim glasovom, ki pravijo, da se je D'Annunzio hotel sam usmrtiti. Torej imamo opraviti s poskusnim samomorom velikega pesnika, junaka in komandanta. Listi so pisali, da je D'Annun-zio bil na balkonu, kar naenkrat se mu je pa zavrtelo v glavi in že je bil preko železne ograje par metrov pod balkonom. Kako pade človek, ki mu na balkonu pride omotica, čez ograjo, to je uganka. Pisali so dalje, da se mu je naredila omotica najbrže zato, ker se mu je naenkrat ustavilo prebavljanje. Veruj, kdor more! Druga verzija zopet pripoveduje, da je pesnik govoril po obedu z neko gospodično Bac-cari. (D'Annunzio ima, kakor znano, veliko prijateljic.) Spočetka se je vršil pogovor mimo, potem pa je postajal vedno živahnejši, proti koncu pa je postal tako živahen, da je D'Annunzio ves razburjen vstal, šel na balkon, kjer se je pač zgodilo, — kar se je zgodilo. Toda, bodi kar in kakor hoče, vsa ta zadeva kakor tudi vse obnašanje D'Annunzijevo v zadnjih časih je zagonetno, misteriozno, pa naj je tu vmes politika ali denar ali ženske. Mogoče, da ni več daleč dan, ki nam razreši tudi to uganko! Časopisje hoče s svojim načinom pisanja samo prikriti resnico. štajerske novice. š Posredovalnica »Mar-Stan« v Mariboru. Dne 18. avgusta je »Mar-Stan« kot poseben oddelek »Gradbene akcije za mesto Maribor« otvoril svojo poslovnico v spodnjih prostorih mestnega magistrata na Rotovškem trgu. »Mar-Stan« zasleduje namen že do prihodnjega leta popolnoma odpraviti stanovanjsko bedo tudi brez dragocenih novih zgradb ter obenem popolnoma modernizirati stari Maribor v spodnjem delu mesta. Ta namen hoče doseči po istem sistemu, kakor ga je Zagreb praktično izvedel po svojem »Delta-Stan« sistemu. Pritlične in enonadstropne hiše s trdnim podstavkom se dvignejo v nova nadstropja za nova stanovanja, podzemeljsko pa za nove trgovske lokale in pisarne, drugod se izrabijo tudi podstrešja ter dvorišča za nova stanovanja. Take vrste pre-in prizidave se izvrše dogovorno z najemniki, ki si zasigurajo za več let udobna stanovanja, V mnogih slučajih pridejo gospodarji skoro brez žrtev do modernih velikih hiš. š »Die Wacht am Rhein«. V Mariboru so v Mlinski ulici razgrajali zadnje noči Nemci, ki so kričali »Nieder mit Windi-schen« in peli »Die Wacht am Rhein«, Policija zasleduje nemške izzivače, š Krvoskrunstvo. Pred mariborskim okrožnim sodiščem sta bila 19. t. m, obsojena Martin škerjanc in njegova hči Terezija Škerjanc iz okolice Slov. Bistrice radi krvoskrunstva in sicer oče na 4 mesece, hči pa na 1 leto ječe. Gosnorfarsfvo. g Žitni trg. Na novosadskl produktni borzi so notirali žitu sledeči k ur?, i: pšenica 17.40 K, ječmen 16 K, oves 13.10 K, koruza 15.20 K. Tendenca je bolj čvrsta. g Stanje papirnatega denarja t Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 15. t, m. je bilo za 4.955,739 880 Din papirnatega denarja v pro-metu.Od prejšnjega izkaza dno 8. t. m. se jo stanje zopet povečalo za 44,624.125 Din, tako da imamo v treh tednih za preko 144 milijonov in pol več papirnatega denarja v prometu. g "Vlada dela draginjo daljo. Pred štirimi dnevi je stopila v veljavo nova monopolna taksa na petrolej. Uprava monopola je zvišala takso od 300 na 400 Din pri 100 litrih. g Povišanje izvozne carine na mast- Izvozna carina na ma.«t je povišana od 500 na 2500 Din pri 100 kg. g Stanje papirnatega denarja t češkoslovaški republiki znaša v sredi meseca avgusta 9.7 miljard češkoslovaških kron. g Neobičajno dobra tedna na SlovaSkem. Kakor poročajo slovaški listi, je leto« nenavadno dobro obrodilo radno drevje. V okolici Novega mesta nad Vagom jo pa že toliko sadja, posebno sliv, da so oodotni kmetovalci postali deputacijo, da bi jim bilo dovoljeno žgati alivovko. g Državni kurz za avstrijske krone, mažarske krope, nemške marke in poljske mark«. Fin. ministrstvo je določilo dne 20. t. m. za avstrijske krone, mažarske krone, nemške in poljske marke sledeč državni kura: 100 Ka 50 pa*\ 100 Km 8 dinarjev, 100 mark nemških 20 Din, 100 poljskih mark 3 Din. g Carinski aggio r Nemčiji. Od 23. do 29. znaša carinski aggio v Nemčiji 17.400 odstotkov. g Carinski aggio t Avstriji. Ravnateljstvo av-strijsko-ogrske banke javlja, da znaRa zlata pariteta v Avstriji za čas od 21 .--27. avgusta 1922 — 15.200 Kn.,a. g Poštne in brzojavne pristojbine aa Č*?kem. Z ozirom na sedanji dvig češke krone razglaša češko poštno ministrstvo, da se bodo a 1. septembrom znižale poštne in brzojavne pristojbine v mednarodnem prometu. Znižanje znaša v prime-, rl s ceno ob začetku 1. 192? celih 46.7 odstotkov, v primeri s sedanjimi cenami pa 26 odstotkov. Tarifi doma ostanejo neizpremenjent. g Koliko stanejo čevlji na Dunaja. Danes stane na Dunaju par moških ali ženskih čevljev 190 do 250 tisoč K a. — Blaga je na trgu zelo malo. g Stanje papirnatega denarja r Avstriji. Po izkazu Avstrijsko-ogrsko banke se je stanje papirnatega denarja pomnožilo v drugem tednu meseca avgusta za 80.46 miljard in znaša danes 913.932,437.780 n. a. K. — Kljub temu vlada na Dunaju velikansko pomanjkanje gotovine. g Draginja na Dunaju. Ko so zadnje dni poskočile češkoslovaška in druge valute, se je na Dunaju mahoma vse podražilo. Hleb rženega kruha stane 4300 K, liter mleka 2240 K. V zadnjih dveh tednih se je vse podražilo za 100—140 odstotkov. Mesarji sekajo govedino po 14—30 tisoč K kilogram, teletina stane 14—32 tisoč kilogram, svinjetina pa 23—32 tisoč kron kg. Da se kuha pri takih bajnih cenah dandanes na Dunaju malo mesa, je jasno ko beli dan. Cena jajcem je tudi silno poskočila. Danes so žo po 630 K. V dunajsko državno opero bodo hodili odslej samo tujci, zakaj sedeži bodo po 100.000 K. Ne gre drugače. Zadnji igralec ima tam pol milijona gaže in za manj kakor milijon noče v njej igrati noben inozemski igralec. — Vstopnica v'kinu stane en tisoč kron in že se čujejo glasovi, da bo čez 14 dni stala najmanj 1500 K. g Dobava mesa. Interesentje, ki žele prevzeti dobavo mesa za garnizijo Ljubljana za čas od 1. oktobrn 1922 do 31. julija 1923 (dnevna potreba okoli 1250 kg), naj stavijo svoje ponudbe dno 26. avgusta t. 1. intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ali 5. septembra t. 1. armijski intendanturi v Zagrebu. Predmetni pogoji so pri divizijski intendanturi v Ljubljani in pri Armijski intendanturi v Zagrebu interesentom na vpogled. — g Dobava smolnatih bakclj. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 16. septembra 1922 pismeno ofertno licitacijo glede dobave 5000 smolnatih bakelj. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. BORZE. Curih, 23. avgusta. (Izv.) Pešta 0.33, Berlin 0.385, Italija 23.55, London 22.48, Newyork 524.5, Pariz 41.57, Praga 17.90, Dunaj 0.0075, Sotija 3.12, Zagreb 1.55, Varšava 0.065, llolandsko 204.40 Zagreb, 28. avg. (Izv.) Pešta 20.60, Berlin 26.80-28, Italija 15.20-15.80, London 1580, New-york 334, dolar 328-340, Pariz 27.68; Praga 11.60 do 11.68, Curih 64.60. Borlin, 23. avg. (Izv.) Dunaj 1.68, Budimpešta 84.89, Milan 6466.90, Praga 5068.65, Pariz 10.435.05, London 6366.90, Newyork 1438.20, Curih 27.565.50. Dunaj. 28. avg. (Izv.) Berlin 59.85, Italija 3582.50, London 858.000, Newyork 79.965, Pariz 6334, Praga 2599, Curih 15.243, Sofija 459.5, Zagreb 225.85, Varšava 9.97. Liublianske novice. lj Somišljeniki, pozor! Mestni magistrat razglaša: V smislu člena 5. zakona o volilnih imenikih z dne 30. moja 1922 (Uradni list šL 67 z dne 24. junija 1922) se razglaša, da je stalni volilni imenik za volitve v narodno skupščino ter oblastno skupščino in za občinske volitve dogotov-ljen, od prvostopnega sodišča potrjen ter od 21. avgusta 1922 nadalje pri mestnem magistratu (v mestnem popisoval nem ura-du) ob običajnih uradnih urah, to ie od 8. do 14. stalno razgrnjen vsakomur na vpogled. Pri navedenih volitvah smejo glasovati samo oni, ki so vpisani v volilni imenik. Vsakdo ima pravico, volilni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisni* ti ter zase, bodisi za drugega, zahtevati njegov popravek. Popravek volilnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustno od mestnega magistrata ali pa od. prvostopnega (deželnega) sodišča, toda od tega samo pismeno. Zahtevanim poprav^ kom se morajo priložiti potrebni dokazi^ za katere morejo služiti samo polnoveljav-f ne listine. lj Občinske volitve t Ljubljani. Kflh kor znano, bi se imele vršiti občinske von litve v Ljubljani meseca oktobra. Sedaj pai poroča »Slov. Narod«, da je mestni magistrat stavil pokrajinski vladi predlog, naj se volitve odgode dotlej, da se lahko ^ redu izvede reklamacijsko postopanje la vse druge priprave. Ker bo vlada temu predlogu gotovo pritrdila, se bodo volitve! v občinski svet ljubljanski vršile še-ld koncem novembra ali začetkom decembra. lj Stolna Elizabeta a konferenca ima danes, dne 24. avg. sejo ob pol 7. zvečer. lj Poroka- Poročila se je v Kamniku zasebna uradnica, gdčna Marija N a r a <1 z gospodom Franjom Lorbekom, trgovskim poslovodjem. Bilo srečno! lj Trinina, uvoznina. Z dnem 28. t m. pridne mestna občina ljubljanska pobirati novi davščini, to je tržnino in uvoznino. Tržnino morajo plačevati vsi producenti, sploh vsak, kdor postavi na javnem prostoru, v barakah, lopah, ua stojnicah itd. svoje blago na prodajo. Tržnina znaša za stojnice, barake, lope itd. od prostora da 5 kvadratnih metrov 1 Din, do 10 kvadratnih metrov 2 Din, nad 10 kvadratnih metrov 8 Din za vsak dan. Od mala perutnine se bo pobiralo 25 par, od velike perutnine pa 50 par za vsako glava Za drugo blago znaša tarifa pri jerbasih, košarah 25 par, pri ročnih vozičkih 50 par, pri vozovih z enim konjem 1 Din, pri vozovih z dvema konjema i Din. Uvoznina se bo pobirala od vsega blaga, ki se uvaža v mesto. Blago v te3 do 50 kg je uvoznine prosto. Pri teži nad 50 kg bo plačati: do 500 kg od živil 1 Din, od drugega blaga Din 8, do 1000 kg od živil 1.50 Din, od drn-gega blaga 5 Din, do 2000 kg od živil Din 2, od drugega blaga 8 Din, od 2500 kg od živil 2.50 Din od drugega blaga 12 Din, od 3500 kg od živil 5 Din od drugega blaga 24 Din, od vagona živil 10 Din, od drugega blaga 60 Din. Vsak avtomo-biL osebni in tovorni, plača ob vstopu v meeta 2 Din, če pa je naložen, plača uvoznino po preZakaj naj Vam povem svoje ime? Vi ste še premlad, preklet postopač, drugega no delate, kot ljudi v sitnosti spravljate. Ali mislite, da imaste res kak kredit na policiji, čo Vi trdite, da sem Vas razžalil, potem lažete, mene ne bodo nič kaznovali, Vas bodo spucalilc Deželno sodišče jo Bizilju prisodilo 200 Din globe. lj Policijska kronika. V Slomšovi ulici je po-padel pes g. Josipa S. debvca Ivana Breclja in mu raztrgal hlače. — Med igro sta se v Bereovi fostilni na Gasilski cesti sprla Alojzij Goršič in 'ranče Simončič. Prepir se je razvil v pretep, med katerim je Goršič poškodoval Siniončiča. — Dne 20. t. m. ob pol 8. uri zvečer so so sprli Turkov! hlapci na Vidovdanski cesti in pretepli svojega tovariša Jakoba Florjančiča tako močno, da so ga z rešilnim vozom prepeljali v bolnišnico. — Leopold ini Mavsar v Jeranovi ulici je bilo ukradenih' 25 kg krompirja. — Francu Tlakarju na Selu St. 7 je bilo ukradeno perila in denarja v vrednostf 6000 K. — Josipini Hafuer iz Doboja v Rosni je bilo ukradeno 3600 K, Viktorju Čeliku iz Vel. Gradjevca pa 8000 K. -- Trgovcu Avguštinu škofu je bilo ukradeno kolo »Adler« vredno 7000 K. — Antonu Princu iz Gline je bilo ukradeno 800 kron. Socialni vestnik. s Konec rudarske stavke ▼ Ameriki. Veliki spor v ameriški premogovni industriji, ki je trajal 22 tednov in od katerega imajo ogromno škodo država, podjetniki in posebno še premogokopi, se je naposled poravnal. V tej nekrvavi bitki aa bili vsi teponi. Rudarji res da niso zmagali, premagani pa tudi niso bili. Ko so bila njih finanfr-na sredstva izčrpana, so morali pristati na začasni sporazum glede mezd, katero so žo njih odposlanci v Clcvelandu podpisali. 100.000 rudarjev jo precej pričelo x delom. Vse tako kaže, da bodo tudi drugi delavci, ki jih jo približuo pol milijona, v najkrajšem času sprejeli začasni sporazum ter nastopili delo. I* premogovnih pokrajin je Že odpoklicano vojaštvo, ki je tamkaj skrbelo za mir tn rod. s Pekovski merilni »por v Pragi. Pekovsko društvo t Pragi je predzadnji torek odpovedalo koloktivno pogodbo, podpisano od pekovskih mojstrov in njih pomočnikov v oktobru 1921 leta tor se ie začelo pogajati i organizacijo pekovskega delavstva za zmanjšanje mezd. Pekovsko društvo se pri tem sklicuje na padee cen belemu pecivu kakor tudi onemu iz ržene moke. Sodi se, da bodo pomočniki sprejeli ponujane nove mezdo. Dijaški vestnik.