GrosuPlj'e (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 2003
352(497.4 Dobrepo1 je)
3
J0030116,9
š kraj ^
letnik IX, št.9
Na predvideni novi lokaciji kamnoloma bo opravljena presoja vplivov na okolje
Občinski svet je potrdil pripombe na dopolnjen osnutek sprememb prostorskega plana občine,
po katerem je predvidena nova lokacija kamnoloma v Predstrugah, kije bolj oddaljena od naselja, kot je sedanja. Vendar so svetniki hkrati sprejeli tudi sklep, da se mora pred začetkom postopka priprave lokacijskega načrta opraviti presoja vplivov na okolje, ker se v nobenem primeru zaradi novih posegov ne smejo slabšati pogoji bivanja krajanov.
■» stran 4
oktober 2003
Izdelana idejna zasnova ureditve občinskega središča
Na zadnji seji Občinskega sveta je bila svetnikom predstavljena idejna zasnova ureditve središča Vidma. Ta predvideva prestavitev avtobusne postave in ureditev večjega števila parkirišč ter ureditev zelenih površin pred Jakličevim domom in občino. Svetniki so izbrali tudi obliko označevalno-usmerjevalnih tabel ter plakatnega panoja, kijih namerava občina postaviti najprej na Vidmu, kasneje pa tudi drugod po občini.
"» stran 4
Iz vsebine_
•o Izdaja dovoljenj po novem
zakonu..................................5
•o Suša in gozdovi.........................7
Iz PD Dobrepolje.......................11
•o Recept zdravilo in učinek.........12
S seje Sveta staršev...................13
Franc Rus devetdesetletnic.....14
Šport in zdravo življenje -joga.................................
Naslednja številka Našega kraja bo izšla 28. novembra. Prispevke sprejemamo do 12. novembra.
Županova stran
oktober 2003
"Nekdo bo mrzel!"
Človek ne more živeti sam, človek je skupinsko bitje. Zato so ljudje vedno težili k temu, da so živeli, bivali delovali skupaj. Skupaj v družini, skupaj v vasi, skupaj v občini, državi. Združevali so se in se še združujejo za zadovoljevanje svojih življenjskih potreb, tako materialnih kot duhovnih.
Oblike so bivanja so različne od temeljne življenjske skupnosti, družine, do vseh oblik so bivanja na različnih področjih. Zaradi nujnosti sobivanja so se med ljudmi izoblikovala različna pravila medsebojnega obnašanja. Včasih seje to izrazilo samo kot lepa navada, tradicija, nenapisana pravila, kipa so jih vsi nekako vedeli in se po njih ravnali. Ta pravila pa so bila nekakšna obveza za vse. Svoja pravila imajo recimo društva, ustanove imajo statute, odloke, država ima ustavo in zakone. In tako mora biti, če tako ne bi bilo bi se svet sesul, nastala bi anarhija, vsak bi vlekel na svojo stran in ničesar pametnega se ne bi moglo narediti. Vsako takšno pravilo, vsak zakon, začenši od ustave pa ima skoraj vedno dve temeljne stvari, dva temeljna bistva, obveznost in pravice. Obveznosti vsakega, ki ga to pravilo ali zakon zadeva napotijo, kaj je dolžan storiti, zakon pa mu običajno daje tudi določene pravice.
Vse bi torej moralo lepo teči, če...
Če se ne bi kar na lepem pojavil ta silni in strašni individuali-zem, ki ga lahko prevedemo v samozagledanost in nekakšno lažno samozavest, češ jaz vem vse, nihče me ne bo učil, nihče komandiral. Zraven pa še: vsi so barabe, samo jaz ne. In vse to v nas vse silno hitro prodira. V stare in mlade in celo v najmlajše. In ta lažna zavest na lepem poruši vse, vso harmonijo sožitja, vsa pravila, vse bontone, vsako spoštovanje do starejših, do predpostavljenih, do organov in institucij, do države. Kar na lepem se pozabi vse ob-
veznosti. Ali ni čudno, ne pozabi se pa pravic. Za pravice vemo vsi, to znamo izterjati, iztožiti, izbojevati in v današnjem času vse bolj tudi izsiliti. Veliko pravic imamo, tega bi morali biti veseli, le če ne bi vsaka pravica v nečem omejevala pravice drugega, to je problem. Širjenje pravic ni vedno v korist vseh. Vse več nekih čudnih pravic se seli tudi v zakone. Nekako je prišlo že v modo, da se javljajo posamezniki in skupine iz obrobja, ki bi radi spet neko novo pravico tudi uzakonili in jo tu pa tam tudi uzakonimo. In velika večina se mora hočeš nočeš podrejati tej uzakonjeni pravici, beri manjšini. Pri tem pa kar pozabimo na to, da morajo biti vse pravice, ki jih imamo, takšne, da ne rušijo pravic drugih, ali da ne rušijo temeljnih obče človeških in moralnih vrednot. Po stranskih poteh se je, na primer, vrinila legalizacija prostitucije, na vsak način se hoče uzakoniti pravica do porok istospolnih partnerjev, ne bom se čudil, če bo kar na lepem legalizirano še uživanje mamil, pa evtanazija in še bi lahko našteval. Ob takšnih zadevah se v očeh normalnih državljanov tudi vrednost nujnih in potrebnih zakonov zelo razrahlja. Če se v to zamislim, se mi zdi, da drvimo v kaos. Normalen človek, ki je bil navajen spoštovati pravila, lepo vedenje, moralno držo, pravilno pojmovano avtoriteto, se znajde izigran in opeharjen. In dejansko tudi je. Vržen je tako rekoč v blato, iz katerega zelo težko lovi sapo.
Ker je temu tako, si tudi zakone in pravila že kar vsak
razlaga po svoje in vse težje se oblikujejo odnosi med ljudmi in vse težje je tudi delati na različnih delovnih mestih, kjer je delo z ljudmi stalnica. To vse bolj ugotavljamo vsi tisti, ki na takšnih delovnih mestih delamo. Saj je res, vse moramo vzeti za dobro in riniti naprej, drugače ne gre, vendar nastopijo takšne težave, da zadeve več ne moremo reševati po mirni poti. Običajno je tako, če nekomu paše se sklicuje na zakone in na odloke do onemoglosti in gre tudi na sodišče in začne postopek in se toži s sosedom, z občino in z državo. Samo, da bom uspel, da imam prav, pa četudi me bo stalo dvakrat toliko, četudi bi se z mirnim pogovorom doseglo še dvakrat več. Če pa nekomu ne paše, je ogenj v strehi, če se zakon samo omeni.
Kako naj po takšnem sistemu dobro deluje, na primer, občina. To je nemogoče, če bomo zadeve reševali na ta način, ne bomo rešili nič. Kaj naj sedaj občina vodi pravde z vsakim posebej? Vsaka pravda traja takoj dve ali tri leta in tudi zastonj ni. Kako naj delamo, če se za nekaj dogovorimo pa še napišemo črno na belem, čez tri dni pa vse zanika in se izmisli nekaj tretjega. Kako naj se zares dobro reši nek spor ali uredi neka zadeva na občini ali na nekem sestanku, če se nekateri v dogovarjanje vključujejo takšnem stilu kot: "Nekdo bo lahko mrzel!" ali "Dobro bi bilo, da bi bil kdo tepen" ali "Nič mi ni, dva tri bom pospravil, potem pa še sam sebe, pa bo mir!" Ne da se, verjemite mi, da ne. Kdor začenja v tem stilu, ne bo rešil nič in tudi tisti ne, ki bo kar naprej mahal z nekim zakoni in pravicami, kadar je njemu prav, drugače se bo pa zakonom kar naprej izogibal.
Občina se v takšnem vzdušju znajde zelo velikokrat in, zdi se mi, vse večkrat. Posledica tega je, da se zadeve ne rešujejo, ker se rešiti ne dajo. Ne dajo se za-
to, ker nihče noče popustiti in ker stoji vsak na svojem bregu. V občini se kar nekaj medso-sedskih sporov in sporov okoli poti in služnostnih poli ne reši že več let. Ne rešijo se zato, ker gre za trmo, za principe in za izsiljevanje. Morda je krivo tudi to, da občina ne izsili določenih zadev. Če pa bo občina izsilila, bo spet ogenj v strehi. Pojmovanje funkcije občine je v očeh nekaterih naših občanov zares zanimivo. To se zelo nazorno vidi pri nakupih ali prodajah zemljišč, ki so stalnica na občini, ker pač občina mora vedno kaj kupovati in vedno kaj prodajati, če hočemo, da se kaj naredi. Če se občina pojavi kot kupec, vsi cene gor, če se občina pojavi kot prodajalec, pa bi najraje videli, da bi bilo zastonj. Celo dobesedno mi kdo reče:"Kaj se pa puliš, saj ne gre nič iz tvojega, plačaj pa je". Ali pa obratno: "Kar prodaj pod ceno, občini se en milijon nikjer nič ne pozna". Kako naj potem delamo? Župan odgovarja za premoženje občine in mora skrbeti za to, da se zadeve odvijajo v skladu z zakoni in z neko pravičnostjo in logiko.
Podobno je na drugih področjih. Stokrat napišemo lahko v odlok in v občinski časopis, da se ograja ali škarpa lahko postavi en meter od utrjenega dela cestišča - bankinc, ne glede na lastništvo zemlje, pa nič ne zaleže. Enostavno ti brez vprašanja in brez dovoljenja rinejo s škarpami v cesto, in to največkrat na parcelo, ki sploh ni njihova. Ali pa, če je, kaj pa pomeni tistega pol metra zemlje, dovolj jo je povsod. Ko bomo sedaj zaposlili občinskega inšpektorja, bo prišel in napisal, v skladu z zakonom in odlokom, odločbo za rušenje, bo pa ogenj v strehi in spet bomo lahko poslušali tisto: "Nekdo bo mrzel!" Ko se zgodi prometna nesreča ali je potrebno splužiti cesto in ko plug ne more mimo ali ko snega ni kam
dati, je pa spet občina tista, ki nič ne naredi. Primere bi lahko našteval še dolgo.
Nalašč sem nekoliko karikiral, zato, da začutimo, v čem je problem. Vsi vemo, da togost zakona ni tisto, kar bi nam stoodstotno olajšalo sobivanje, vsaka pravica tudi ni tisto, kar nam zares zagotavlja boljše življenje, zraven mora biti tudi srce in zdrava logika. Vsak zakon ima tudi luknje za tiste, ki jih iščejo, in nikakršnega zakona ni potrebno za tiste, ki jim notranji kompas narekuje zdravo in pravično logiko. Vse se lahko reši z mirnim pogovorom in s pripravljenostjo urejanja zadev po mirni poti. Energijo in adrenalin pa raje spustimo v bolj koristne naložbe.
Vaš župan Anton Jakopič
Beseda urednice
Jesen. Zavita v skrivnostno tančico tihote in spokojnosti. Narava, odeta v igrive odtenke barv in svetlobe. V živopisane krošnje odeta drevesa. List za listom še zadnjič zažari v vsej svoji lepoti, preden odpade in v vetru pozibavajoč odpleše svoj zadnji ples. Prispodoba življenja, človeka, minljivosti ...
Včasih se zdi, da je to čas potovanja vase, čas, ko se duh najvišje povzpne v svoji modrosti. Ko se od-pro številna vprašanja o človekovem bivanju, In so-bivanju. Koliko knjig in poglobljenih psiholoških razprav je bilo napisanih o zapletenosti človeške narave in medsebojnih odnosih. Kaj pa če je naše sobivanje mogoče izboljšati na zelo preprost način. Moj sogovornik, izkušeni devetdesetletnik, pravi v tokratnem intervjuju, da med ljudmi manjka le dveh stvari: potrpljenja in več spoštovanja. Modrost starejših sloni na neštetih življenjskih izkušnjah, zato jim je vredno prisluhniti. Po prebranem županovem članku, ki razkriva današnjo realnost in skoraj neverjetne izkušnje z ljudmi, bo intervju z našim jubilantom prava pomiritev za dušo.
Naj vas, spoštovani bralci, opozorim na novo rubriko "Iz dobrepoljske ambulante", ki se je začela že v prejšnji številki. Po prvih odmevih sodeč, ste z njo zadovoljni, kot urednica pa naj izkoristim to priložnost za zahvalo dr. Zdravku Mariču, daje pripravljen pomagati svojim pacientom in občanom z nasveti in izbranimi članki tudi prek lokalnega časopisa. Zahvala velja tudi vsem ostalim, ki redno ali občasno popestrite vsebino našega glasila s strokovnimi ali informativnimi članki. Vaše sodelovanje pričakujem tudi v prihodnje, hkrati pa vabim tudi druge občane, da se oglašate s prispevki ali pa nas obveščate o pomembnejših dogodkih, ki so primerni za objavo.
Povzetki zadnje seje Občinskega sveta Dobrepoije
Videm, 30. 9.2003 - Od 13-ih točk, kolikor jih je bilo na dnevnem redu 10. seje, jih je Občinskemu svetu uspelo obravnati osem, ostale so bile preložene na naslednjo
sejo.
Po dolgotrajnih in napornih razpravah se po končani seji prileze malo sprostitve. Po tokratni seji so svetniki nazdravili svojemu kolegu Janezu Pavlinu, ki je pravkar diplomiral
Na začetku je bilo pojasnjeno, da se bo komandir Policijske postaje Grosuplje, ki so ga svetniki pričakovali že na prejšnji, udeležil naslednje seje. Z manjšim razumevanjem so nekateri člani Občinskega
sveta sprejeli dejstvo, da na seji ni bilo nadzornega odbora. Občinski upravi so očitali, da člani odbora niso dobili gradiva in vabila za sejo, župan pa je dokazoval, da je nadzorni odbor vabljen na vsako sejo. Slave Palčar ni bil zadovoljen z zapisnikom, češ da v njem ni navedenih nekaterih pomembnih stvari, izrečenih na seji, medtem ko so predsedujoči Stane Jakič in nekateri drugi trdili, da je zapisnik dober in da povsem ustreza zahtevam statuta oz. poslovnika.
Pred začetkom seje
Sprejem osnutka sprememb in dopolnitev prostorskega plana z dodatnim sklepom
Po uvodni polemični razpravi so svetniki prešli na naslednjo točko dnevnega reda - obravnavo in opredelitev do stališč na pripombe na dopolnjen Osnutek sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine. Na tretji javni razgrnitvi, od 28. 7. 2003 do 26. 8. 2003, je bilo podanih nekaj novih pripomb, od katerih jih je največ posredoval vaški odbor Predstruge. Vse so se nanašale na lokacijo kamnoloma. Postavili so nekaj vprašanj o primernosti načrtovane lokacije v Predstrugah in priložili nekaj dokumentov, ki se nanašajo na zaprtje obstoječega kamnoloma.
Marjeta Novšak z Geodetskega zavoda je obrazložila, da predvidena nova lokacija v Predstrugah ni ustreznejša od ponikovske variante v smislu izboljšanja položaja bivanja, je pa gotovo ustreznejša glede investicijskih stroškov. V fazi načrtovanja pa je potrebna izdelava presoje vplivov na okolje, s katero bo ugotovljena dejanska obremenitev okolja in stroškov za izvedbo. Spet seje vnela žolčna razprava, v kateri so nekateri zahtevali, naj se najprej opravi presoja vplivov na okolje in šele nato sprejema Osnutek sprememb prostorskih sestavin plana občine, drugi pa so predlagali obraten vrstni red. Na koncu so le sprejeli z večino glasov županov predlog, po katerem so potrdili spremembe prostorskega plana z dodatnim sklepom, da se presoja vplivov na okolje opravi pred začetkom postopka priprave lokacijskega načrta. Presoja vplivov na okolje naj se opravi tako na predvideni lokaciji v Predstrugah kot tudi v Ponikvah.
Tekoče aktivnosti v občini
Kratek povzetek iz poročila tajnika občine Antona Rusa:
- Pogodbena dela, ki se nanašajo na delno dokončanje razstavnih prostorov in prostorov pod dvorano v Jakličevem domu ter dokončanje prostorov knjižnice, prostorov za godbo in prostorov za športno društvo bodo končana v začetku oktobra. Potekajo tudi priprave za izdelavo in montažo opreme za knjižnico;
- Na OŠ Dobrepolje je bila zamenjana kritina, stara kritina je ostala le še nad telovadnico. Med počitnicami je bila preurejena oz. razširjena še ena učilnica za potrebe de-vetletke.
- Izvedena so bila asfalter-ska dela na objektu Parkirišče pri cerkvi v Podgorici ter rekonstrukcija javne poti v Ponikvah. Ob njej so bila izvedena tudi dela v zvezi s prestavitvijo vodovoda. Položili so tudi cevi in izdelali jaške za javno razsvetljavo;
- Agromelioracijska dela na kmetijskih parcelah v Ho-čevju;
- Izvajajo se dela na kanalizacijskem sistemu Videm - Bruhanja vas. Začela so se tudi dela v Krajčkovi dolini, kjer se bo uredilo ponikoval-nico in zgradilo črpališče z razbremenilnikom in tlačnim vodom;
- Izdano je bilo gradbeno dovoljenje za čistilno napravo v Bruhanji vasi;
- Poteka postopek za pridobitev projektne dokumentacije za gradnjio kanalizacije za območje Predstrug in Videm-skega hriba;
- Potekajo aktivnosti za ureditev Podpeške jame, planiran je sestanek z Zavodom RS za varstvo narave;
- Potekajo aktivnosti glede lokacij ekoloških otokov. Letos je to planirano za vas Videm;
- V zaključni fazi je izdelava projektne dokumentacije za gradnjo vodovoda v Tisovcu;
- Na odseku Videm - Kom-polje so končana dela na polaganju vodovoda in omrežja za Telekom;
- Izdelana je projektna dokumentacija za kanalizacijo v Zdenski vasi;
- Odkupljeno je bilo zemljišče za zgraditev igrišča v Predstrugah in del prostorov v Gozdarskem domu;
- Izbran je bil izvajalec za izdelave projekta za ureditev centra Vidma.
Ureditev središča Vidma
Po poročilu se je spet razvila daljša razprava. Slavca Palčarja je med drugim zanimalo, za katere projekte je bil izveden javni razpis, kdo se je prijavil in kdo je bil izbran. Dobil je zagotovilo, da so bili razpisi objavljeni za vsa dela, kot določa zakon, in da je to možno tudi preveriti. Razprava se je nato nanašala na postavitev ekoloških otokov, na ureditev Podpeške jame in ureditev centra Vidma, čemur
je bila tudi namenjena posebna točka dnevnega reda. Podjetje Ciudad d.o.o. je na osnovi priporočil in predlogov občinske uprave pripravilo idejno zasnovo ureditve, ki jo je na seji obrazložil njihov predstavnik Iztok Lemajič.
Glede na želje občine so v idejni zasnovi center uredili v dveh delih. V prvem delu so izdelali načrt prometne organiziranosti z večjim številom parkirišč in prestavitvijo avtobusne postaje. V drugem delu pa je zasnovana sama ureditev prostora pred Jakličevim domom, občino, cerkvijo in cesto. Člani sveta so v razpravi nanizali vrsto vprašanj, pripomb in predlogov, ki naj bi jih izdelovalec upošteval pri dopolnjeni izdelavi projekta.
V nadaljevanju se je Občinski svet seznanil s predstavitvijo označevalno- usmerjevalnih tabel ter plakatnega panoja. Po izmenjavi različnih mnenj so se sporazumeli le o izbrani obliki, za barvo pa se bodo odločili po izdelavi različnih vzorcev. Občina načrtuje v prihodnjih letih izdelavo enakih informacijskih tabel in oglasnih panojev za celotno občino.
Naslednja seja Občinskega sveta bo konec oktobra
Na njej bodo poleg ostalega obravnavali tiste točke dnevnega reda, ki niso prišle na vrsto na prejšnji seji, in sicer:
- Osnutek odloka o občinski inšpekciji, komunalnem nadzorstvu in občinskemu redarstvu v občini Dobrepolje;
- Osnutek odloka o ravnanju z zapuščenimi vozili;
- Predlog pravilnika za sofinanciranje programov za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja na območju občine Dobrepolje.
Na dnevnem redu bodo tudi vprašanja, predlogi in pobude.
Izdaja dovoljenj po novem zakonu o graditvi objektov -zgo-1
Zakon o graditvi objektov (Ur.l. RS št. 110/02) - v nadaljevanju ZGO-1, predstavlja premik v smeri skrajšanja
postopkov izdaje dovoljenj za posege v prostor, kije v tem, da investitor za gradnjo objektov pridobi le eno, to je gradbeno dovoljenje. Po doslej veljavnih predpisih je bilo potrebno pridobiti najprej lokacijsko, nato še gradbeno dovoljenje ali enotno gradbeno dovoljenje, če sta bila oba postopka združena. Gradbeno dovoljenje je po novih
predpisih po vsebini praktično enako dosedanjemu enotnemu dovoljenju za gradnjo. Novost ZGO-1 je, da za enostavne objekte ni več potrebno pridobiti odločbe o dovolitvi priglašenih del, ampak si investitor za ta dela pridobi lokacijsko informacijo.
O predkupni pravici
Na podlagi Zakona o urejanju prostora so občine z odlokom dolžne določiti območja predkupne pravice, na katerih bo občina to pravico uveljavljala za gradnjo infrastrukture. Hkrati pa zakon določa, da je v odloku potrebno določiti območje predkupne pravice tako natančno, da je mejo mogoče prikazati v zemljiškem katastru ter jo določiti v naravi. Ker je to zahteven in dolgotrajen postopek in da bi se občina zavarovala pred nepravilnim izvajanjem prostorske politike, je župan predlagal Občinskemu svetu sprejem Odloka o predkupni pravici na nepremičninah znotraj celotnega območja poselitve v občini. Občinski svet je predlog potrdil in sprejel dodatni sklep, da se po preteku pol leta po sprejemu prostorskega plana pripravi kartografski del za območje občine.
Na seji je bil sprejet tudi sklep v zvezi s plačevanjem domske oskrbe za oskrbovance zavoda Prizma Ponikve, ki niso naši stalni prebivalci. Če se ti oskrbovanci, ki niso naši občani, za stalno prijavijo v zavodu in pri tem nimajo lastnih sredstev za oskrbnino ali pa nimajo svojcev, da bi zanje plačevali, mora oskrbnino v tem primeru zanje plačevati občina. To pa pomeni precejšen izdatek iz občinskega proračuna. Zaradi tega je Občinski svet sklenil, da na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pošlje zahtevo za odobritev dodatnih sredstev za oskrbnine teh ljudi, občina pa bo, če bo potrebno, sprožila tudi ustavni spor.
M. Steklasa
Po ZGO-1 se objekti glede na zahtevnost gradnje in vzdrževanja razvrščajo na zahtevne, manj zahtevne in enostavne objekte.
Novost ZGO-1 za hitrejšo izdajo gradbenih dovoljenj je v poenostavitvi zahtevane dokumentacije, ki jo mora predložiti investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ta se razlikuje glede na to, ali gre za zahteven ali manj zahteven objekt.
Pred vsakim posegom v prostor si mora investitor pridobiti lokacijsko informacijo - v nadaljevanju Ll. Namen Ll kot jo določa novi Zakon o urejanju prostora (Ur. I. RS Št. 110/02, 8/03) je predvsem, da z njo Urad za prostor občine da investitorju nameravane graditve, kakor tudi kupcu oz. prodajalcu določenega zemljišča, jasna merila in pogoje za načrtovanje nameravane investicijske namere, kot jih določajo občinski prostorski akti ter podatki o morebitnih prepovedih, ki jih določajo vladne uredbe oz. občin-
ski odloki o začasnih ukrepih za zavarovanje prostora. Ll se izdaja za tri namene: namen prometa z zemljišči, za namen projektiranja objektov in za namene gradnje enostavnih objektov.
Za enostavni objekt (po prej veljavnem zakonu pomožni objekti) ni več potrebno pridobiti odločbe o dovolitvi priglašenih del, ampak mora investitor pred začetkom gradnje pridobiti lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna gradnja skladna z veljavnimi prostorskimi dokumenti in je njegova velikost, način gradnje in rabe v skladu z določbami še veljavnih občinskih predpisov (odlokov o pomožnih objektih občin) izdanih na podlagi prej veljavnega zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Odmiki teh objektov od parcelnih mej so določeni v prehodnih določbah ZGO-1, od meje sosednjega zemljišča za enostavne objekte 1,5 m ali manj, če lastnik sosednjega zem-
ljišča s tem soglaša. Za ograje je ta odmik najmanj 0,5 m od meje sosednjega zemljišča. Vsa ta določila veljajo do sprejetja izvršilnega predpisa k ZGO-1, to je novega pravilnika, ki bo podrobno določal, kateri so zahtevni, manj zahtevni in enostavni objekti.
Novost ZGO-1 je, da investitor z rednimi vzdrževalnimi deli in investicijskimi vzdrževalnimi deli lahko začne brez gradbenega dovoljenja in brez pridobitve Ll, razen za objekte, ki so varovani s predpisi o kulturni dediščini ali so ta dela na zunanjščini objekta, ki meji na javno površino. V takem primeru pa je potrebno pridobiti Ll, iz katere izhaja, da taka dela niso v nasprotju z veljavnimi prostorskimi dokumenti.
Gradbeno dovoljenje in lokacijska informacija tudi nista potrebna za izvedbo zaključnih del v poslovnih prostorih, ki se nahajajo v novozgrajeni stavbi, za katero je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje in so določeni deli te stavbe že v uporabi, če se s takšnimi deli ne posega v skupne prostore ali spreminja zunanji izgled takšne stavbe.
Za gradnjo manj zahtevnih in zahtevnih objektov pa je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, in sicer za novogradnje, odstranitev objektov, nadomestne gradnje, rekonstrukcije obstoječih objektov, spremembe namembnosti v obstoječih objektih, kakor tudi za legalizacije že zgrajenih objektov.
Po določilih ZGO-1 je Ll obvezna sestavina vsakega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pridobi jo stranka ali od nje pooblaščena oseba na podlagi zahteve na Uradu za prostor občine. V njej mora označiti nepremičnino, parcelno številko, katastrsko občino in namen, za katere jo potrebuje. Navedeni organ jo mora izdati v roku 15 dni od podane zahteve, če ni izdana v navedenem roku, se šteje, da je bila zahteva za izdajo Ll zavrnjena in je zoper zavrnitev možna pritožba v roku 15 dni po preteku roka za izdajo.
Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je naslednji:
Zahtevo poda investitor (oz. več investitorjev), ki je lahko fizična ali pravna oseba, lahko pa ga (jih) s pooblastilom zastopa pravni zastopnik.
Zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja vloži investitor v sprejemni pisarni pri krajevno pristojnem upravnem organu (upravni enoti), ki ima za to pripravljen ustrezen obrazec vloge. Obrazec vloge lahko dobi investitor v sprejemni pisarni upravnega organa ali na Internetu. Zahte-
va se lahko pošlje tudi po pošti, kar sicer ni običaj zaradi obsežnosti prilog k vlogi.
Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja mora vsebovati podatke o investitorju, parcelni številki, katastrski občini in podatke o vrsti objekta, ki bo predmet izdaje gradbenega dovoljenja in vsebuje naslednje priloge: najmanj dva izvoda projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, s predpisanimi sestavinami in potrebnimi soglasji h gradnji, dokazilo o pravici graditi na predmetnem zemljišču, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo ter eventuelne druge listine, če tako določa zakon. Če je zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo objekta, je potrebno navesti še številko in datum gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je bil objekt zgrajen, razen za objekte zgrajene pred letom 1967.
Upravni organ v treh dneh od vložitve vloge obvesti stranko o morebitnih pomanjkljivostih in se ji določi rok za njeno dopolnitev; izračuna se tudi gradbena taksa ki jo mora stranka poravnati v 15 dneh po prejemu obvestila. V kolikor investitor vloge v postavljenem roku ne dopolni, upravni organ zahtevo zavrže, v nasprotnem primeru pa podopol-nitvi vloge uvede postopek izdaje gradbenega dovoljenja.
Upravni organ v postopku preveri, če ima projektna dokumentacija vse zahtevane sestavine, nadalje se preveri skladnost projektne dokumentacije s prostorskimi dokumenti, vsa predpisana soglasja, dokazilo o pravici graditi in druge listine, če tako določa zakon. V primeru zahtevnega objekta, mora biti predložena še revizija projektne dokumentacije.
Pred izdajo gradbenega dovoljenja upravni organ preveri, ali je investitor predložil še dokazila o poravnanih obveznostih - plačilo sorazmernega deleža za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča (komunalni prispevek), dokazilo o plačilu upravne takse, v primeru nedovoljene gradnje pa tudi dokazilo o plačilu nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora. Višina nadomestila se odmeri s posebno odločbo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in jo mora investitor poravnati pred izdajo gradbenega dovoljenja.
Postopki izdaje gradbenega dovoljenja se razlikujejo po tem, na katerem območju bo predvidena gradnja objekta in kateri prostorski dokumenti urejajo to območje.
Gradbeno dovoljenje se lahko izda po skrajšanem ugotovitve-
nem postopku ali po posebnem ugotovitvenem postopku.
Po skrajšanem ugotovitvenem postopku upravni organ odloča samo v primeru, ki jih določa ZGO-1 - za nekatere manj zahtevne objekte, za rekonstrukcijo stanovanjske stavbe ali za spremembo namembnosti, če investitor zahtevi priloži notarsko overjena soglasja takšnega števila etažnih lastnikov, kot ga določajo predpisi o stanovanjskih razmerjih, da se z gradnjo strinjajo; takšna soglasja lahko ti lastniki podajo tudi na zapisnik pri upravnem organu.
V skrajšanem ugotovitvenem postopku se lahko izda gradbeno dovoljenje tudi, če investitor med postopkom predloži overjene pisne izjave vseh strank, da se z gradnjo strinjajo, kot je razvidno iz projekta, ki je bil predložen zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Takšna soglasja lahko ti lastniki podajo tudi na zapisnik pri upravnem organu.
Po skrajšanem ugotovitvenem postopku odloča upravni organ tudi, ko podaljša veljavnost gradbenega dovoljenja.
V posebnem ugotovitvenem postopku se odloča, če leži predvidena gradnja na območju, ki se ureja s prostorskim dokumentom - še veljavnimi prostorskimi ureditvenimi pogoji (katerih veljavnost je podaljšana). V tem primeru upravni organ izvede ustno obravnavo, lahko tudi z ogledom na kraju samem, na katero so vabljene stranke iz vplivnega območja objekta, katerega določi projektant v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in lastniki zemljišč izven gradbene parcele, na katerih je predvidena dovozna pot in na katerih so predvideni komunalni priključki ter imetniki služnostne oz.stavbne pravice na takšnih nepremičninah; drugi subjekti, če tako določa zakon.
V kolikor so izpolnjeni vsi pogoji, se izda gradbeno dovoljenje, v nasprotnem primeru se zahtevek zavrne.
Gradbeno dovoljenje velja za enostavne objekte eno leto, za manj zahtevne dve leti, za zahtevne objekte pa tri leta po njegovi pravnomočnosti.
V času veljavnosti gradbenega dovoljenja mora investitor pričeti z gradnjo, sicer dovoljenje preneha veljati.
Gradbeno dovoljenje je možno tudi podaljšati, vendar največ dvakrat in to skupaj za največ dve leti.
2e izdano gradbeno dovoljenje se lahko tudi spremeni, vendar samo v času veljavnosti gradbenega dovoljenja.
Gradbeno dovoljenje postane dokončno, ko je ni več možno izpodbijati s pritožbo, kar po ZGO-1 pomeni, da je dokončna po osmih dneh od dneva vročitve stranki (če seveda ni vložena pritožba). Pravnomočna pa postane, koje ni več možno izpodbijati v upravnem sporu.
Če se stranke po vročitvi dovoljenja pisno ali ustno na zapisnik pri upravnem organu odpovejo pravici do pritožbe oziroma sprožitve upravnega spora, postane dovoljenje takoj pravnomočno.
Gradnja se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, gradnjo lahko začne investitor tudi na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja, vendar na lastno odgovornost.
Upravna enota mora po zakonu izdati gradbeno dovoljenje, če odloča po posebnem ugotovitvenem postopku dva meseca od prejema popolne vloge, če pa po skrajšanem postopku pa en mesec od prejema popolne vloge.
Opozorili bi še na nekatere posebnosti določb ZGO-1:
Če nekdo med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja ali po končanem postopku njegove izdaje meni, da je bil prezrt kot stranka v postopku, mora za priznanje statusa stranke predložiti upravnemu organu ekspertno mnenje, iz katerega izhaja npr., da je bilo vplivno območje objekta v projektu, na podlagi katerega je upravni organ določil stranke v postopku, napačno prikazano.
ZGO-1 loči med spremembo namembnosti in spremembo rabe objekta.
Po ZGO-1 je določeno, da je sprememba namembnosti izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico. V tem primeru je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
Sprememba rabe je takšna izvedba del, ki predstavlja spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne spremeni velikost in zunanji izgled objekta ter ne povečuje vplivov na okolico, ali takšna sprememba namembnosti, ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru nadomesti z drugo, takšni dejavnosti podobno dejavnostjo. V tem primeru investitor lahko prične z gradnjo na osnovi pridobljene lokacijske informacije.
Izjema po ZGO-1, da je gradbeno dovoljenje sicer potrebno, ni pa potrebno uporabno dovoljenje je v primerih spremembe namembnosti iz stanovanjskih prostorov v poslovne in obratno, če so se dela izvedla brez posegov v skupne prostore in se ni spremenil zunanji izgled objekta.
Pripravili: Janja Slapšak Goreč Andrej Vivod Sašo Škof Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav.
Načelnica
»Naš kraj« tudi na internetu
Občina Dobrepolje bo z naslednjim mesecem pridobila novost - svojo lastno internetno stran:
WWW.dobrepolje.si. Stran je za zdaj še v fazi, ko se zbirajo in urejujejo podatki, ki bodo kasneje dostopni širšemu krogu ljudi.
S skupnimi močmi se bomo trudili, da bodo ljudje prek elektronskega medija sproti obveščeni o aktualnih dogodkih, pomembnih prireditvah ter ostalih splošnih zadevah, ki so pomembne tako za ožji kot za širši krog prebivalcev naše občine kot tudi za obiskovalce naše internetne strani.
Hkrati pozivamo vsa društva ter vse ostale organizacije v občini Dobrepolje, da nam na elektronski naslov občina.dobrepolje (Ssiol.net sproti posredujejo besedila (napovedniki dogodkov ter prireditev, pomembnejša obvestila, splošne informacije...), s katerimi želijo obveščati širšo javnost.
Občina Dobrepolje
oktober 2003
Kmetijstvo in gozdarstvo
Suša in gozdovi
Letošnje vremenske razmere so bile skrajno neugodne, saj je bilo celo vegetacijsko obdobje zaznamovano s kroničnim pomanjkanjem padavin in izredno visokimi temperaturami.
Sušne razmere so negativno vplivale tudi na gozdove, še posebno na tiste drevesne vrste s plitvejšim koreninskim sistemom. Zelo prizadeta je bila smreka, ki v letošnjem letu tudi obilno semeni. Padcu vitalnosti je sledil množičen razmah smrekovega lubadarja, ki je na nekaterih območjih povzročil prave katastrofalne razmere (v Sloveniji naj bi se zaradi lubadarja posekalo kar četrt milijona kubičnih metrov). Znaki napada so bili večji del leta netipični, saj se je napadenost prepoznala le po črvini na koreničniku, deblu in podrasti. Popis smrekovega lubadarja iz leta 1876 (spisal gozdni nadzornik I. Salzer) pravi:" Ko mu bolnega lesa primanjkovati prične in seje že znatno pomnožil, napada kukec ( op. avtorja: lubadar) zdrave stoječe smreke in velikokrat cele gozde uniči".
V zvezi z lubadarjem želimo lastnike opozoriti:
1. Nasvet
Redno pregledujte svoje gozdove - tudi pozimi. V kolikor opazite od lubadarja napadena drevesa, opravite sanacijo čim prej (najpozneje do spomladi marca) oz. do roka in na način, kot vam ga je z odločbo naložil Zavod za gozdove Slovenije. Salzer svetuje : " Spomladi naj torej vsak posestnik svoje gozde pregleda in če najde kukca, naj taka drevesa poseka, v katerega ga bo o pravem času privabil in pokončal. Kukec se spomladi naj rajši v gorkih in solnčnatih krajih nahaja, torej naj se taki kraji najprej na tanko preiščejo." Smiselno temu lahko svetujemo tudi po skoraj 130 letih. Salcer nadaljuje: "Ko je posestnik zapazil, da se je kukec v ležeči ali stoječi les ugnezdil in on je temu pozno na sled prišel, zato ga mora z vso silo pokončavati".
2. Sečnja tudi brez predhodno izdane odločbe
Zakon o gozdovih (29. čl., 2. odstavek) opredeljuje, da se sanitarna sečnja,
kamor spada tudi sečnja lubadark, lahko izvede tudi brez predhodno izdane odločbe, le da je potrebno o tem pisno obvestiti Zavod za gozdove Slovenije oz. pristojnega revirnega gozdarja.
3. Subvencije
V skladu s pravilnikom o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove ste lastniki upravičeni do uveljavljanja subvencij za varstvo gozdov, če ste sanacijo lubadark izvedli v roku in na način, kot vam je bil naložen z odločbo Zavoda za gozdove Slovenije. Subvencija znaša 20 - 30 - 40 % vrednosti del, odvisno od poudarjenosti ekoloških in socialnih funkcij.
4. Olajšave
Tisti lastniki, ki vam je lubadar povzročil večjo škodo, lahko po Zakonu o dohodnini (34. čl.) in Zakonu o davčnem postopku (148. čl.) uveljavljate olajšave za znižanje katastrskega dohodka. Če je donos oz. katastrski dohodek zavezanca zmanjšan zaradi naravne nesreče več kot za 20% celotnega katastrskega dohodka iz gozda, potem se olajšava prizna za ugotovljeni odstotek za dobo 6 let. Zavezanci uveljavljajo olajšavo s posebno vlogo v
30 dneh po nastanku škode pri davčnem organu, pristojnem za odmero davka.
5. Pavšalno nadomestilo
Velikokrat se lastniki obračajo na nas tudi z vprašanji v zvezi Z pavšalnim nadomestilom.
Pavšalno nadomestilo je oblika davčne olajšave in izjema v Zakonu o davku na dodano vrednost, namenjena samo dejavnosti kmetijstva in gozdarstva na kmetijah. To je 4% dodatek k prodajni ceni, ki ga lastniki na osnovi posebnega dovoljenja davčnega organa lahko uveljavijo ob prodaji pridelkov (lesa), vendar samo ob prodaji davčnim zavezancem. Pravico do pavšalnega nadomestila ima vsak, ki ima v lasti ali zakupu minimalno 1 ha gozda, če govorimo o prodaji lesa. Vlogo za pridobitev dovoljenja za uveljavitev pravice do pavšalnega nadomestila lahko lastniki vložijo kadar koli v koledarskem letu. Vlogo oddajo pristojnemu davčnemu organu na posebnem obrazcu. Lastniki morajo svojim kupcem (ki so v sistemu DDV), ob prodaji priložiti fotokopijo dovoljenja, na osnovi katerega kupci lahko uveljavljajo pavšalno nadomestilo kot del svojega vstopnega davka. Edina obveznost lastnika imetnika dovoljenja je, da ob koncu leta (do 31. januarja) predloži pristojnemu davčnemu organu obračun pavšalnega nadomestila na obrazcu, ki ga dobi po pošti od davčnega organa. Zato je potrebno račune s pavšalnim nadomestilom shranjevati in nato hraniti še 10 let (ni pa jih potrebno prilagati obračunu).
Za konec še nasvet g. Salzerja ( 1876 ): "Naj bolj lahko se kukec od gozdov odvrne, če se v gozdih prav gospodari in se gozdi v sklepu izrejajo."
Dodatne informacije v zvezi z napisanim lahko dobite na nanovo ustanovljeni službi za gozdarsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarski zbornici s sedežem v Ribnici, Škrabčev trg 19 (tel: 837- 32-54) pri avtorju prispevka.
Andrej Andoljšek,
oddelek za gozdarsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana
Strnjen izpis objavljenih javnih razpisov namenjenih razvoju malih in srednjih
podjetij
(pripravil Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, 8369-753, GSM 041/436-233), na osnovi spletne dokumentacije, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje, Ulica XIV.Divizije 12,3000 Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prjemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na gornje številke. Posredovanje ažurnih informacij je brezplačno.
Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva v Uradnem listu RS, št. 92/2003,
26.9.2003 objavlja več razpisov, ki so navedeni v nadaljevanju. Vsi razpisi imajo skupno:
Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do 22. 12. 2003. Vmesni roki so: 20. 10. 2003, 20. 11. 2003 in 22.12. 2003. V primeru, da bodo sredstva porabljena pred 22. 12. 2003, bo Sklad objavil zaprtje razpisa v Uradnem listu RS. Informacije: Tel: 02/234 12 64, 02/234 12 72, 02/234 12 74, E-mail: bostjan.vidovictajsmg-sklad.si. Razpisna dokumentacija: Prijavni list za pridobivanje pomoči - obrazec Sklada dobite na internet naslovu: www.jsmq-sklad.si ali na sedežu Sklada pri Mikeln. Razpisi so namenjeni predvsem mladim podjetnikom: Mladi podjetniki so podjetniki, ki so pridobili diplomo katerekoli fakultete pred manj kot desetimi leti od dneva vložitve vloge. Na razpis se lahko prijavijo vsa nova podjetja, ki spadajo med mala (do 50 zaposlenih) ali srednje velika podjetja (do 125 zaposlenih) s sedežem v Republiki Sloveniji, razen iz določenih področij, oddelkov, skupin in razredov po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD) SURS: Kmetijstvo, - Ribištvo in ribiške storitve, - Pridobivanje premoga, - Pomorski transport, - Gradnja in popravilo ladij in še nekaterih (glej razpis).
Na razpis se ne morejo prijaviti podjetja, če imajo za opravljanje svoje dejavnosti podeljeno koncesijo. Prav tako se na razpis ne more prijaviti podjetje, ki je odvisno ali je v težavah.
Javni razpis za odobritev dolgoročnih investicijskih kreditov za inkublrana podjetja
Predmet razpisa so neposredni dolgoročni investicijski krediti za inkubirana podjetja, ki jih razpisuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva (v nadaljevanju: Sklad) v letu 2003. Inkubirano podjetje je podjetje, ki je ali je bilo vključeno v podjetniški inkubator, tehnološke centre, tehnološke parke, poslovne cone in ekonomske cene, ki je registrirano po 1. 1. 1999 in v katerem so vsaj 50-odstotni lastniki mladi podjetniki.
Višina sredstev: Skupna višina razpisanih kreditov je 100,000.000 SIT.
Javni razpis za odobritev dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja
Predmet razpisa so neposredni dolgoročni investicijski krediti za nova podjetja, ki jih razpisuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva (v nadaljevanju: Sklad) v letu 2003. Na razpis se lahko prijavijo nova podjetja (gospodarske družbe, s.p.).
Novo podjetje je podjetje, kije registrirano po 1.1.1999 in v katerem so vsaj 50-odstotni lastniki mladi podjetniki. Program, s katerim prosilec kandidira za sredstva razvoja, mora izpolnjevati naslednje pogoje:donosnost (pro-fitabilnost) programa za katerega se dodeljujejo sredstva, likvidnost za celotno ekonomsko dobo, zaprto finančno konstrukcijo med uresničevanjem programa. Kredit se odobri za: materialne investicije (zemljišča, zgradbe in oprema, brez transportnih sredstev in transportne opreme) in nematerialne investicije, predračunska vrednost investicije lahko znaša največ 15,000.000 SIT, maksimalna višina kredita je lahko največ 50% predračunske vrednosti, kredit lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev, obrestna mera kredita: 4% letno, nominalno, zavarovanje kredita se izvede v skladu s pogoji Sklada, stroške vpisa hipoteke (notar), zavarovanja in cenitve zastavljenega premoženja plača kreditojemalec, Sklad ne zaračunava stroškov odobritve kredita, maksimalna odplačilna doba kredita je do 7 let, možnost moratorija na odplačevanje glavnice največ dve leti. Skupna višina razpisanih kreditov je 100,000.000 SIT.
Javni razpis za odobritev ugodnejših dolgoročnih investicijskih kreditov za nova podjetja in mala in srednje velika podjetja
Predmet razpisa so neposredni ugodnejši dolgoročni investicijski krediti za nova podjetja in mala in srednje velika podjetja, ki jih razpisuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva (v nadaljevanju: Sklad) v letu 2003. Na razpis se lahko prijavijo:
I. ) nova podjetja (gospodarske družbe, s.p.) s solastništvom zasebnega sklada tveganega kapitala. Novo podjetje je podjetje, ki je registrirano po 1. 1.1999 in v katerem so vsaj 50-odstotni lastniki mladi podjetniki.
II. ) mala in srednje velika podjetja z naslednjimi dejavnostmi:
1. informacijska tehnologija in informacijske storitve,
2. proizvodnja izdelkov in opravljanje storitev, nastale na osnovi lastnih raziskav in razvoja ali skupnih raziskav in razvoja z univerzami in inštituti ter z dokazili o možnostih plasmaja,
3. industrijsko oblikovanje izdelkov in storitev, ki služijo potrebam trga.
Program, s katerim prosilec kandidira za sredstva razvoja, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
donosnost (profitabilnost) programa za katerega se dodeljujejo sredstva, likvidnost za celotno ekonomsko dobo, zaprto finančno konstrukcijo med uresničevanjem programa, življenjska doba programa je enaka ali daljša od ročnosti kredita.
2. Kreditni pogoji:
Za skupino I: kredit se odobri za: materialne in nematerialne investicije, predračunska vrednost investicije lahko znaša največ 30,000.000 SIT, maksimalna višina kredita je lahko največ 50% predračunske vrednosti, kredit lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev, obrestna mera kredita: v času moratorija do 4 let EUR + 2% letno, po moratoriju se določi takrat veljavna tržna obrestna mera za dolgoročne kredite v RS in v skladu s tarifo Sklada, zavarovanje kredita se izvede v skladu s pogoji Sklada, stroške vpisa hipoteke (notar), zavarovanja in cenitve zastavljenega premoženja plača kreditojemalec. Sklad ne zaračunava stroškov odobritve kredita, maksimalna odplačilna doba kredita je do 10 let, možnost moratorija na odplačevanje glavnice in obresti največ do 4 let, po moratoriju se glavnica in pripadajoče prištete obresti uredijo z aneksom.
Za skupino II: predračunska vrednost investicije lahko znaša največ 90,000.000 SIT, ostalo podobno kot skupina 1 (glej razpis). Skupna višina razpisanih kreditov je 300,000.000 SIT.
Javni razpis za odobritev garancij za dolgoročne kredite najete pri bankah v Republiki Sloveniji
Predmet razpisa so garancije za dolgoročne kredite za nastajajoča podjetja, nova podjetja in mala in srednje velika podjetja, ki jih razpisuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva (v nadaljevanju: Sklad) v letu 2003.
Na razpis se lahko prijavijo:
I. ) nastajajoča podjetja (gospodarske družbe, s.p.): nastajajoče podjetje je podjetje, kije registrirano po 1.1.2002 in v katerem so vsaj 50-odstotni lastniki mladi podjetniki.
II. ) nova podjetja (gospodarske družbe,
oktober 2003
Razpisi; iz sosednje občine
s.p.): novo podjetje je podjetje: ki je registrirano po 1. 1. 1999 in v katerem so vsaj 50-odstotni lastniki mladi podjetniki.
Program, s katerim prosilec kandidira za sredstva razvoja, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
donosnost (profitabilnost) programa za katerega se dodeljujejo sredstva, likvidnost za celotno ekonomsko dobo, zaprto finančno konstrukcijo med uresničevanjem programa.
2. Garancijski pogoji:
Za skupino I: Garancija se izda za kredit, ki je odobren za: materialne in nematerialne investicije, predračunska vrednost investicije lahko znaša največ 16,000.000 SIT, bančni kredit, ki je zavarovan z garancijo Sklada je lahko največ 50% predračunske vrednosti, garancija tako lahko znaša največ 6,400.000 SIT, kar predstavlja 80% kredita (glavnica brez obresti), garancijo lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev, obrestna mera bančnega kredita, ki je zavarovan z garancijo Sklada: v skladu s tarifo banke za komitente A razreda, zavarovanje garancije se izvede z zastavo nepremičnine, vpis hipoteke Sklada se mora izvesti pred morebitnim vpisom hipoteke banke-kreditodajalke, stroške vpisa hipoteke (notar), zavarovanja in cenitve zastavljenega premoženja plača naročnik garancije, Sklad zaračunava stroške odobritve garancije v višini 1% od vrednosti garancije in stroške vodenja garancije v višini 1% od vrednosti garancije; vsi stroški se poravnajo v enkratnem znesku pred izdajo garancije, maksimalna doba garancije je do 10 let.
Za skupino II: Predračunska vrednost investicije lahko znaša največ 30,000.000 SIT, garancija tako lahko znaša največ 12,000.000 SIT. Ostalo podobno kot skupina 1. (glej razpis)
Za skupino III: Predračunska vrednost investicije lahko znaša največ 90,000.000 SIT, garancija tako lahko znaša največ 36,000.000 SIT. Ostalo podobno kot skupina 1. (glej razpis).
Skupna višina razpisanih garancij je 150,000.000 SIT. Od tega obsega je 50,000.000 SIT razpisanih za gostinstvo in turizem.
NOV PROGRAM MEDNARODNA BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA www.borza.org
Gospodarska zbornica Slovenije, Poslovno informacijsko središče Infolink, Dimiče-va 13,1504 Ljubljana, tel.:01 5898 102, fax: 01 5898 100, e-pošta: borza@gzs.si,
Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Dunajska 156,1000 Ljubljana, tel.: 01 5891 870, fax: 01 5891 877, epošta:borza-@pcmg.si. Obrtna zbornica Slovenije, Celovška 71,1000 Ljubljana, tel.: 01 5830 500, fax: 01 5830 596, e-pošta:borza@ozs.si
GZS, OZS in PCMG so letos skupno pristopili k nadgradnji svojih ločenih računalniških sistemov za poslovno informiranje in povezovanje domačih in tujih podjetij ter razvili nov računalniško podprt sistem Mednarodna borza ponudb in povpraševanj (Borza B4). Poleg navedenih treh centralnih institucij je v sistem vključenih več kot sto njihovih regionalnih in lokalnih lokacij v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji. K sodelovanju pa bodo kmalu pritegnili tudi partnerje iz Italije in Avstrije. Tako razvejana informacijska mreža vseh treh partnerjev pa zagotavlja pokritost celotnega slovenskega gospodarstva, večjo reprezentativno moč tako doma kot v tujini in je zato nacionalnega pomena za slovensko gospodarstvo.
Torej gre za projekt, ki je slovenskim podjetnikom lahko v veliko pomoč in podporo pri iskanju poslovnih priložnosti doma in na tujem. Borza je prek spletnega naslova www.bor-za.org dostopen vsem zainteresiranim domačim in tujim podjetjem, podjetnikom in obrtnikom. Dostop do mreže je hiter in preprost, upo-
rabniki pa lahko na spletu ali prek prijavnih obrazcev objavljajo najrazličnejše poslovne oglase. Program omogoča tudi: avtomatsko povezovanje ponudb in povpraševanj, elektronsko obveščanje oglaševalcev o zanimivih objavah, prenos v mednarodne sorodne sisteme in iskanje po več tisoč objavah.
Uporabnik lahko svoj poslovni oglas vnese sam preko spletnih strani ali uporabi tiskani prijavni obrazec, v tem primeru za vnos poskrbi mreža podpornih institucij. Za podjetja, podjetnike in obrtnike je oglaševanje na slovenskem in na tujih trgih BREZPLAČNO.
V začetni fazi si organizatorji Borze želijo čim prej vključiti čim več slovenskih podjetij, saj je njena učinkovitost odvisna od števila vnesenih ponudb in povpraševanj zato ste vabljeni na vključitev v borzo neposredno preko spletnih strani www.borza.org ali pa se za pomoč pri tem oglasite v vam najbližjem podjetniškem centru ali na območni enoti gospodarske oz. obrtne zbornice.
V Pekarni Grosuplje osvojili sistem HACCP
Grosuplje, - V Pekarni Grosuplje so uspešno prestali pregled in ocenjevanje sistema za varnost živil HACCP. Se večji poudarek kakovosti.
Sistem HACCP je preventivni sistem, skladen s smernicami in predpisi Evropske unije. Zahteva nadzor nad živili že od njihove pridelave, v proizvodnih postopkih, prevozu in vse do prodaje potrošniku. Njegov cilj je izključitev vseh dejavnikov tveganja, od proizvajalcev živil pa zahteva analizo tveganj in obvladovanje kritičnih točk.
Pekarna Grosuplje jc sistem osvojila za celotno svojo dejavnost, proizvodnjo svežih, hlajenih in zamrznjenih pekovskih izdelkov. Dosežena ocena po ocenjevalni shemi referenčnega dokumenta pomeni, da seje podjetje uvrstilo v najvišjo kategorijo A in zagotavlja visoko raven varnosti svojih izdelkov.
Štefan Plankar, direktor Pekarne Grosuplje, poudarja: »V Pekarni Grosuplje smo kakovost tako izdelkov kot celotnega poslovanja opredelili kot svojo konkurenčno prednost. Dajemo ji velik pomen inje tudi doslej nismo jemali kot nekaj, kar je zgolj zapisano. Veliko pozornosti namenjamo usposabljanju vseh zaposlenih pri zagotavljanju varne proizvodnje naših izdelkov ter postopkom dobre proizvodne in higienske prakse. Našim kupcem smo v vsakem trenutku sposobni omogočiti, da preverijo izvajanje sistema HACCP v praksi.«
PEKARNA GROSUPLJE, d.d._
Četrto območno srečanje literatov
seniorjev
V organizaciji JSKD 01 Ivančna Gorica je 17. septembra 2003 na Jurčičevi domačiji na Muljavi potekalo četrto območno srečanje literatov seniorjev.
se poleg igralstva ukvarja tudi s pesnikovanjem. Udeležence je povabil k sodelovanju ob praznovanju 160-letnice rojstva Josipa Jurčiča, ki jo bodo na Muljavi slovesno zaznamovali prihodnje leto.
Vsakoletnih srečanj literatov seniorjev se udeležuje tudi slikar Marjan Tršar. Do zdaj je bil prisoten kot poslušalec, letos pa tudi kot avtor pesniške zbirke. Priznani umetnik, ki se ukvarja pred-
vsem s slikarstvom in likovno teorijo, se je obdobjih najtežjih življenjskih preizkušenj ukvarjal tudi s pisano besedo. Pesmi so nastajala v mlajših letih njegovega ustvarjanja. Za izdajo zbirke se je odločil po presoji, da bi utegnile biti še zmeraj zanimive za razmiš-ljujoče ljudi. Za predstavitev si je izbral tri pesmi z različnimi motivi, prebrala pa jih je Marjana Hočevar.
Srečanja literatov seniorjev so zanimiva popestritev kulturnega dogajanja, predvsem pa so velika spodbuda za literate seniorje in lepa priložnost za medsebojna srečanja, na katerih lahko dobijo potrditev za svoje delo.
M. Steklasa
Program se je začel z ogledom zanimive razstave kiparja Borisa Prokofjeva. Cikluse kiparskega dela je razložil sam avtor razstave, s strokovno oceno pa jo je dopolnil slikar Marjan Tršar.
Literarni del srečanja je vodila moderatorka Barbara Rigler. Sedem literatov seniorjev iz občin Ivančna Gorica in Grosuplje je bralo svoje pesmi in krajša prozna besedila. Med prijavljenimi literati smo pogrešali Antonijo Pugelj z Vidma, ki naj bi zastopala občino Dobrepo-lje. Zal se srečanja ni mogla udeležiti. Večina ustvarjalcev je znana že iz prejšnjih literarnih srečanj. Med njimi je bila Marija Pilko, ki je izdala že dve pesniški zbirki. S poglobljeno izpovedno vsebino svojih pesmi se vsakokrat dotakne poslušalcev. S kratkim
proznim delom o vaških posebnežih in pesmimi, v katerih se odraža močan občutek za opazovanje, je navdušil Anton Drab. Marija Bregar, Karolina Zakrajšek, Jožica Zrimšek ter Jožica Sklepič so v svojih pripovednih in tudi izpovednih pesmih uporabile različne motive, kot so ljubezen, življenjske resnice, sreča, domače ognjišče in rodna Dolenjska. Zadnja je nastopila Stanka Ahlin, avtorica dveh pesniških zbirk. Tokrat se je predstavila kot igralka pripovedi s sodobno vsebino Narod brez umetnikov je mrtev. Stanka Ahlin je tudi tista, ki je spodbujala k ustvarjanju mlado in nadarjeno pesnico Andrejko Miše, ki je predstavila svojo prvo pesniško zbirko Utrip srca.
Na srečanju je bil tudi Jurčičev pranečak Ciril Jurčič, ki
Stanka Ahlin, avtorica dveh pesniških zbirk
_Iz Planinskega društva Dobrepolje_
Obletnice v planinstvu RS
V letošnjem letu jih je bilo kar nekaj. Če pričnem z najstarejšo, je že 225 let od prvega pristopa štirih srčnih bohinjskih mož na vrh Triglava, kije kmalu postali simbol slovenskega planinstva in slovenstva.
Pred 110 leti se je uresničila tudi želja organizatorjev slovenskega planinstva, da smo se pridružili večjim narodom z uradno ustanovitvijo SPD v letu 1893. Poleg "Zvezne" SPD, katerega člani so bili iz vsega takratnega slovenskega govornega ozemlja Avstroogrske, sta bili že v prvem letu ustanovljeni Podružnica SPD v Kamniku in Savinjska v Mozirju. Vse z "osrednjimi" in "podružničnimi" Pravili SPD.
Ob letošnjem dnevu slovenskih planincev, ki je bil 13. septembra v Vratih pod Severno
Triglavsko steno, se je spomnilo še na 55 let ustanovitve PZS na nedeljo, 26. oktobra v dvorani kina Matice, 150 let od rojstva Frana Orožna, geografa in zgodovinarja, prvega načelnika SPD ter 50 let Slovenske planinske poti, avtorja prof. Ivana Šumljaka.
O sami SPD, avtorju tudi Desetih nasvetov za pot, Veznih poti, med katere spadajo naše, itd, je veliko opisa v št. 4 PV. Na splošno bi rad opozoril mladino in ostale, da je šola Dobrepolje naročena na PV. Je kvaliteten, zanimiv in nudi res
veliko kvalitetnih informacij, slik, skic našega in deloma tudi tujega gorstva. Naj navedem nekaj od nasvetov:
- Preden stopiš na pot, se duhovno pripravi;
- Načeloma hodi počasi, tudi počasi se daleč pride;
- Pozdravljaj in mnogo govori z domačini;
- Bolje, da ne hodiš sam. Dva vidita več;
- Bodi skromen v jedi in pijači;
- Ne pozabi doma dobre volje, optimizma in vere v svojo moč.
Sam dan planincev je ob velikem podvigu PD Mojstrana, da je elektrificiralo Aljažev dom, bil dobro organiziran in obiskan. Kulturni program z godbo, pevci, recitatorji; govorniki o bodočem razvoju planinstva, TNP, pozdravi planinskih zvez sosednjih držav, podelitvijo priznanj; se je lepo zaključil s prikazom vaje GRS: vrvnega in helikopterskegareševanjapone-srečenca v gorah. Seznanili so nas tudi s stroški reševanja, zato: previdno v gore.
Nazorno se je videlo že na-primer 17. septembra pri vzponu po SPP1 s 1000 m Jezerskega mimo 1542 m Češke koče na 2540 m Jezersko Kočno (pri koči so zgradili novo ekološko ustrezno čistilno napravo!). Po lepo nadelani, s klasifikacijo zelo zahtevni poti, vzpon še nekako gre; a pri spustu z vrha pri letošnjih enormnih podo-rih hribine na prvem poledenelem snegu, resno preverjaš vprijeme.
Letošnji društveni izlet, 6. septembra, na Gorjance je bil
vsestransko poln kot vsi dosedanji. Verjetno je k temu veliko botroval naš večkratni sponzor dr. J. Kern, ki je tudi sicer reden udeleženec vseh naših pohodov in srečanj. Začeli smo z vožnjo ob Krki; Dolenjski muzej v Novem mestu pa nam je prikazal življenje prebivalcev na tem področju z bogatimi najdbišči v naši bližnji okolici v času pred začetkom našega štetja, razmeroma več v času an -tičnega Rima in največ v času druge svetovne vojne. G. Lap, prost Kapiteljske cerkve nam je podrobno predstavil nastanek te cerkve z zamaknjeno ladjo, 55 m visokim zvonikom, znano oltarno sliko sv. Nikolaja, s kripto... Na kratko smo se ustavili pri PD Novo mesto, Dom Vinka Paderšiča 828 m na Gorjancih, tu bi izrecno pohvalil vse člane, da so prišli do vrha, z zidovi cerkvic sv. Jera in sv. Ilija. Na 1178 m Trdinovem vrhu je 50 m visok RTV stolp, ki je običajno s K.v. viden na JV. Odpeljali smo se še na razgledni vzhodni del k cerkvi sv. Miklavža 964 m. Po kvalitetni pogostitvi v Rojah pri Grabnarju so se oglasile harmonike za ples, sledil pa je daljši venček že kar uglašenega petja. Zato smo si pri gospodinji prislužili še napitek, za med vožnjo domov. Za drugo leto že začenjamo s selekcijo idej.
O delu, dogovorih, razvoju PDD, MDO Ljubljana, PZS naslednjič.
Alojz Nučič
Piše: Zdravko Maric, dr.med.
Recept, zdravilo, učinek
Vsi poznamo to rdečo nit zdravniškega dela, ki ima za končni cilj premagati zdravstveno težavo. Prav tako tudi vsi vemo, da je zdravljenje z zdravili dandanes predmet mnogih usklajevanj mnenj, kako zdravljenje čimbolj poceniti in hkrati doseči isti učinek zdravljenja. Ali je to sploh možno? Mislim, da je, ampak le pri določenih boleznih. Preden bom začel naštevati posamezne sklope le-teh, bi najprej opozoril na sledeče definicije pojmov iz naslova, ki vsakega opredeljujejo v širšem smislu, kot si nas večina to predstavlja na prvi pogled:
1. Recept: vsi poznamo zdravniški recept, na katerega se napiše ime zdravila in način uporabe. V širšem smislu pa je to lahko tudi vrsta zdrave hrane, pravilna drža na delovnem mestu, zahtevam telesa prilagojena rekreacija, opustitev nezdravih navad in še mnogo kaj. Vse to včasih veliko bolj in za dlje časa izboljša naše zdravstveno stanje.
2. Zdravilo: logična posledica prej naštetih stvari; pri zdravilu na recept njegovo pravilno zaužitje, pri receptih v smislu zdravih življenjskih navad pa dosledno izvajanje zadanih nalog.
3. Učinek: želimo si vedno pozitivni učinek in ta je lahko recimo prenehanje vročine, zmanjšanje bolečine, odprava mikrobnega povzročitelja bolezni, zace-litev rane, odprava nespečnosti in še in še bi lahko naštevali.
Naštel bom nekaj pogostih tipov bolezni, kjer obstaja možnost pozitivnega učinka v obliki zdravih življenjskih navad.
Pri boleznih srca in ožilja (krvni tlak, angina pektoris, tromboza, skleroza žil itd.), je takojšen začetek zdravega življenja nujen. Uživanje tablet in hkrati nezdravo življenje je slabo sodelovanje bolnika pri zdravljenju in kot tako ni pričakovati pozitivnega učinka. Zdrav način življenja se sicer ne obrestuje v nekaj tednih, je pa zato njegov učinek, ki pride čez čas, zelo trden in nas drži dolgo v
zdravju in boljšem počutju. Predvsem zmanjšajmo kaloričnost hrane, razporedimo prehrano na več dnevnih obrokov, aktivirajmo telo v gibanje in izločimo razvadi kajenje in alkoholizem.
Bolezni gibal in kosti so zelo razširjen problem, povzročajo pa veliko težav bolnikom in tistim, ki jih zdravimo. Gre predvsem za bolečine v križu, išias, bolečine v vratu, ramenih, kolenih, kolkih in ostalih sklepih. Veliko preveč se za zdravljenje teh bolečin jemlje razna zdravila, ki bolezen samo potuhnejo. Trajnejša rešitev je zdrava telesna aktivnost. Ker je načinov nemedikamentoznega zdravljenja ogromno, bi poudaril bistvene principe le-tega: predvsem je potrebna primerna telesna teža, zdravi pogoji dela v službi in doma, vaje oziroma aktivnosti, kjer se zadihamo in dvignemo srčni pulz, in zatem vaje, kjer pridobivamo moč pomembnih mišičnih skupin. Verjamem in vem, da je za marsikoga od vas to neizvedljivo zaradi življenjskih pogojev (težke službe, delo na kmetiji itd.), pa vendar je pravilna in neškodljiva fizična aktivnost, kjer prisluhnemo svojemu telesu, ne pa delu, tako pomembna, da jo moram priporočiti.
Ozrimo se še na bolezni sečil. Verjetno je vsak od nas že kdaj slišal, da je potrebno pri večini vnetnih bolezni sečil in kamnih sečevodov piti ogromne količine tekočine. Tudi to torej lahko štejemo za pomemben naravni način zdravljenja, kar vam lahko potrdim tudi v praksi. Mislim, daje v teh dveh primerih enako pomemben kot zdravila.
Naslednja stvar so prehladi, gripa, kronični kašelj, kronično vnetje žrela ali grla. Vsi vemo, kakšno nadlogo in neprijetne bolezenske simptome nam lahko povzročajo. Pa še to! Komaj se držimo pokonci, ne moremo ne spati, ne delati, komaj se spravimo od doma do zdravnika in glej kaj se zgodi: le-ta nam nazadnje reče, da gre za virozo, kjer ni nobenih
zdravil, ki bi nas pozdravila!? Neverjetno, a resnično. Pri takem napredku medicine nam žal ni uspelo doseči absolutne zmage nad virusi prehlada ali gripe. Res je, da smo s cepivi sposobni zgradit i obrambo pred določenimi vrstami nevarnejših oblik virusa gripe, pa vendar še ostaja cel kup takih tipov, kjer nas pozdravi le naše telo samo s svojimi obrambnimi sposobnostmi. Lahko mi torej verjamete, kadar vam v ambulanti rečem, da antibiotik trenutno ni potreben. Pridevnik "trenutno" pa pomeni, da obstaja majhen procent možnosti, da bo pa čez nekaj dni potrebno antibiotično zdravljenje, v primeru da se bolezen zakomplicira z bakterijsko okužbo. Kljub vsemu pa moram podati nekaj nasvetov za lajšanje bolezenskih znakov: naravna sredstva proti kašlju; telesna aktivnost le do mere, ko nam ne povzroča neprijetnih občutkov; počitek v postelji čez dan le, kadar smo izčrpani; prehrana po želji; uživanje tekočine nekoliko nad povprečjem, v primeru znojenja in vročine čim več (naj bo mlačno-topla in ne dražeča). Zadržujmo se v toplih prostorih, kjer zrak ni preveč suh. Kaj več bom opisal v prispevku, ki bo posebej namenjen tej temi.
Veliko je še tako imenovanih naravnih receptov. Veliko je tudi takih, ki jih marsikdo od vas pozna bolje kot jaz. Brez dlake na jeziku mi jih lahko zaupate kadarkoli, saj jim bom z veseljem prisluhnil. Hkrati poudarjam, da ste lahko brez skrbi glede preskrbe z zdravili, da boste v vsakem primeru, kljub ne vem kakšni spremembi predpisov ali podobnih zadev, dobili prava zdravila in v dovolj velikih količinah. Potrebno se bo držati točno predpisanega jemanja in pri kroničnih boleznih bo predpisovanje še naprej za največ tri mesece. S prispevkom sem želel opozoriti, da ko zbolimo, ne smemo pomisliti samo na to, s kakšno čudežno tabletko bomo bolezen pregnali in spet čimprej izčrpavali svoje telo s prekomernim delom. Vsi nasveti, ki sem jih navedel, so verjetno že na splošno znani. Pa vendar mislim, da jih je zdravo prebrati, četudi večkrat.
Hvala, ker ste mi namenili teh nekaj minut, pa veliko zdravja vam želim!
Prva seja Sveta staršev v letošnjem šolskem letu
Videm, 1.10.2003 - Člani Sveta staršev so se sestali na svoji
prvi seji v letošnjem šolskem letu. Najprej so verificirali mandate petim novim članom, ki so bili izvoljeni na prvih roditeljskih sestankih in izvedli nadomestne volitve v svet zavoda. Izvoljena sta bila Igor Ahačevčič kot predstavnik staršev videmske šole in Sabina Pugelj kot predstavnica staršev, ki imajo otroke v vrtcu.
Predstavniki staršev so se seznanili s poročilom ravnatelja in vodje vrtca o pedagoškem delu v zavodu v preteklem šolskem letu. Na celotni šoli lani ni izdelalo pet učencev na predmetni stopnji, in sicer štirje učenci na Vidmu in eden v Strugah. Učni program je bil v celoti realiziran, šola pa se lahko pohvali s številnimi uspelimi projekti in uspehi na tekmovanjih, o čemer smo že poročali. Zelo uspešni so bili lanski osmošolci, saj so na preverjanju znanja iz matematike in slovenščine dosegli rezultat, ki je precej nad slovenskim povprečjem. Ravnatelj Ivan Grandovec je nato predstavil Letni delovni načrt za letošnje šolsko leto, ki ga mora potrditi še Svet zavoda. Iz obsežnega gradiva, S katerim so bili v skrajšani obliki v posebni publikaciji seznanjeni tudi vsi starši, naj povzamem le nekaj novosti: Dolžine ocenjevalnih obdobij so bolj enakomerno porazdeljene. Tako se naprimer prvo ocenjevalno obdobje konča že konec novembra, drugo pa desetega marca. V letošnjem šolskem letu ni šestih razredov, ker se je začela de-vetletka v zadnji triadi. Učenci sedmega razreda osemletke bodo imeli tudi letos naravoslovni tabor v Podgori. Učenci tretjega razreda devetletke imajo po učnem načrtu deset tednov plavanja po dve uri
na dan. Ker nimamo v bližini bazena, je to nemogoče izvesti, zato bo šola to dejavnost organizirala prek Centra Ob-šolskih dejavnosti, in sicer v okviru enotedenskega bivanja v Ptujskih toplicah. Predstavniki staršev so se strinjali s predlogom ravnatelja, da bi šola v naravi trajala šest dni (pet nočitev), saj so v skladu s standardi in šolskim koledarjem ti dnevi lahko le od ponedeljka do petka.
Na dnevnem redu je bila tudi informacija o prisotnosti radona v ponikovski šoli, vendar je bila tokrat ugodnejša. Zadnji rezultati meritev, izvedeni po sanaciji šole, so pokazali, da je radona bistveno manj.
Člani Sveta staršev pa so na predlog roditeljskega sestanka učencev petega razreda izglasovali dodatno točko dnevnega reda o uvajanju devetletke v zadnjo triado. V obrazložitvi za Svet staršev so dejali, da so do zdaj dobili veliko informacij o poteku prve triade, medtem ko mislijo, da o tretji triadi premalo vedo. Izrazili so nestrinjanje z velikim številom izbirnih predmetov, posledica česar je večja obremenitev učencev in podaljšanje pouka. Vprašanja in pripombe so zadevali tudi izvajanje nivojskega pouka. Po obsežni in podrobni ravnateljevi razlagi o zadnji
triadi devetletke so bile podane pobude, da bi Svet staršev poslal na ministrstvo za šolstvo ter druge institucije dopis, vendar so se na koncu dogovorili, da bodo počakali na rezultate ankete Zavoda za šolstvo, ki jo bodo izpolnjevali starši učencev sedmega razreda devetletke.
Predstavniki staršev so imeli tudi možnost izraziti svoje pripombe in predloge. Tako se je ena od pobud nanašala na spremembo jedilnika v vrtcu, ki naj bi po mnenju staršev vseboval preveč beljakovin. Ravnatelj je s tem v zvezi pojasnil, da so letos ustanovili skupino za sestavo jedilnika, kateri se lahko pridruži tudi predstavnik staršev. Sicer pa imajo otroci že dvojni - izbirni zajtrk. Pobuda s prejšnje seje Sveta staršev, da bi bili obroki hrane bolj enakomerno porazdeljeni in naj bi segali tudi v popoldanski čas, je bila med tem času že uresničena. Predstavniki staršev
so poleg tega predlagali, da vrtec med božično-novolet-nimi prazniki ne bi smel biti zaprt, četudi naj bi bilo za varstvo po predhodni anketi zainteresiranih le nekaj staršev. Organizirano bi moralo biti vsaj dežurstvo. Ravnatelj je predstavnikom staršev obljubil, da bo odslej med daljšimi prazniki dežural vsaj en vrtec. Člani Sveta staršev so izrazili tudi željo, da bi zobozdravnik dr. Markelj delal tudi v popoldanskem času, kot je to že bilo. Ravnatelj je v zvezi s to pobudo obljubil, da bo poslal dopis Zdravstvenemu domu Grosuplje. Eno od članic Sveta staršev so zanimali kriteriji Vegovih priznanj na razredni stopnji. Odgovor bo dobila v pisni obliki do naslednje seje.
Udeležba na prvi seji Sveta staršev v letošnjem šolskem letu je bila velika, značilno za sejo pa je bilo tudi to, da je bila ena najdaljših doslej.
M. Steklasa
Prvi jesenski kros
Učenci predmetne stopnje na Vidmu so se 3. oktobra pomerili v krosu. Prvi trije iz vsake starostne skupine uvrstili na medobčinsko tekmovanje, kije bilo 15. oktobra v Stični.
Franc Rus - devetdesetletnik
Franc Rus iz Kompoljje že bil gost na naših časopisnih straneh, devet desetletij, kolikor jih je dopolnil 27. septembra letos, pa je dovolj velik razlog za še eno predstavitev. Ko sva ga s predsednikom Društva upokojencev Konradom Pikom obiskala en dan pred njegovim rojstnim dnevom, naju je pričakal pred hišo. Praznično oblečen, s kravato in skrbno urejen, kot smo ga vedno vajeni videti v družbi. Prazničnemu trenutku je svoje dodal čudovit jesenski dan in idilično okolje, v katerem živi naš slavijenec. Ko sva stopila z njim v hišo, naju je objela prijazna domačnost kmečkega doma.
Za mizo v kuhinji seje naš slavljenec spremenil v prijaznega gostitelja in zanimivega pripovedovalca. Še bolj kot telesna čilost je presenečala njegova bistrost duha, odličen spomin in jasna misel, prežeta z zdravim kmečkim razumom.
Na vprašanje, kako se počuti pri devetdesetih, je odgovoril: "Hvala, še kar dobro. Malo ga spijem, malo delam. Rad še zapo-jem, koga obiščem ali pa grem s kolegi na izlet." V najinem pogovoru, ki seje začel o vsakdanjih stvareh, sva se nato sprehodila skozi njegovo dolgo življenjsko pot.
Rekli ste, da tudi še delate.
Ja, malo zunaj, malo v hlevu. Z ženo sva se dogovorila, da ona nakrmi živino zjutraj, jaz pa zvečer. Zdaj imamo samo eno telico in eno kravo, včasih smo jih imeli po šest ali sedem.
V čem je skrivnost, da človek dočaka tako visoko starost?
Težko bi rekel. Vem le to, da sem od otroških let in potem vse življenje delal in trpel. Vmes pa sem se znal tudi pove-seliti. Delo nikomur ne škoduje. V tistih časih smo vsi delali, učenja je bilo bolj malo. Kot otrok sem delal v hlevu in po njivah. Da sem zaslužil kakšen denarček, sem nabiral gobe in jezice. Že zelo mlad sem z bratom hodil v gozda sekat drva.
Franca Rusa je za rojstni dan čakalo še eno presenečenje. Voščit so mu prišli člani konjeniškega društva in mu pomagali, da seje povzpel na konja. (Foto:Tamino Petelinšek)
Pa mi ni bilo težko. Z veseljem sem delal vse, kar je bilo treba. Ko sem bil star 17 let, sem se zaposlil na žagi pri Pogorelcu v Strugah. Osem let sem ostal tam. Dela je bilo veliko, včasih je bilo treba delati tudi po 12 ur, neredko tudi ponoči. Včasih so me porabili tudi za kakšno drugačno delo, kot pomočnika pri porodu krave ali pa za kočijaža, če je bilo potrebno koga kam peljati. To sem rad delal, konji so me že od nekdaj veselili. Če je le prilika nanesla, sem šel jahat. Po osmih letih sem se odločil, da grem v službo na žago v Ribnico. Ker pa ni bilo takoj prostega mesta, sem ostal eno leto doma. V tistem času so delali kompoljsko šolo in Ja-
kličev dom in pridružil sem se tistim, ki so pomagali pri gradnji. Kasneje sem dve leti in pol delal v Ribnici, vendar je bil to že čas vojne. Lesa je začelo primanjkovati, zato je bilo tudi dela vedno manj. Odpravil sem se domov, ampak mlad fant takrat ni mogel ostati doma. Po malem sem se skrival, vendar če si bil še v taki luknji, se nisi počutil varnega.
Tako je Franc Rus začel pripovedovati o preganjanju in trpljenju, ki gaje preživljal med vojno. Podrobno seje spomnil vsakega dogodka in skoraj vsake besede, kot bi se vse skupaj dogajalo pred kratkim. Mobilizacija, Turjak, pregon v Kočevje, bolezen, kočevski zapori, iz katerih mu je uspelo skupaj še s trinajstimi Dobrepoljci in enim Stružancem pobegniti. Nato spet skrivanje doma in pri sorodnikih ... Vojna mu je pobrala dva brala in sestrinega moža. Srečne okoliščine in naključja so mu pomagali, da je preživel težke čase. Le malo je
manjkalo, pa bi bilo drugače. Septembra letos je bil eden od osmih preživelih na spominski slovesnosti ob 60-lctnici bojev na Turjaku.
Ko so se po vojni razmere počasi normalizirale, se je začel ukvarjati s sezonskim delom, kasneje je dobil stalno službo pri Gozdnem gospodarstvu, dokler se ni po osemindvajsetih letih redne službe in pri šestdesetih letih upokojil.
Desetletja po vojni se je z družino - z ženo, hčerko in sinom - ukvarjal s kmetovanjem. Gospodarjenju in skrbi za kmetijo je predan tudi še zdaj pri svojih devetdesetih letih. In tako se je najin pogovor vedno znova vračal k delu in življenju na kmetiji.
Ali se je poleg dela našlo kaj časa za razvedrilo?
Z veseljem sem delal tudi v mladosti, zmeraj pa sem našel čas za dobro družbo in razvedrilo. Če je bilo še tako garanje čez dan, ko sem se zvečer umil in preoblekel, sem se počutil kot prerojen, in že
Jubilant Franc Rus z ženo
sem bil pripravljen, da kam grem. In vedno je bilo kaj, da se je dalo na koncu narediti veselico. Če ne drugega lickanje koruze, kopice itd. Ja, nastradal sem v življenju, a me to ni odtegnilo od tega, da ne bi poiskal dobre družbe, se razveselil, zaplesal in zapel.
Česa se najraje spominjate iz svoje mladosti?
Ko sem bil v Strugah, smo hodili z družbo v Ambrus in Zvirče. Tam je bila ena dobra gostilna in v njej smo se zbirali. Lepo smo se imeli na raznih veselicah
in praznovanjih. Zmeraj sem bil rad v dobri družbi.
In kaj vas "gor drži" na starost?
Še zmeraj isto kot včasih. Delo in če grem kdaj na izlet ali v družbo s prijatelji, da se malo pohecamo in zapojemo. Zmeraj začnem s petjem jaz, potem pa še drugi zapojejo za mano.
Katere pesmi pa najraje pojete?
Stare domače so najlepše: So ptičice zbrane, En hribček bom kupil, Če se bom ženil, Čuri muri, Dekle je pralo srajčki dve in še jih je nekaj.
Tudi plešete radi. Ni dolgo nazaj, ko smo vas videli plesati.
Ja, najbrž ste me nazadnje videli na srečanju ob 50-letnici našega društva. Plesal sem zmeraj rad. Po navadi sem otvarjal ples. Drugi so se bali, šele ko so ga malo spili, so šli plesat. Največ je bilo takih. Jaz sem zmeraj zbiral dobre plesalke. Ne le s plesom, tudi drugače sem se veliko gibal. Veliko sem kolesaril. V službo sem se vozil s kolesom.
Od kdaj pa znate igrati na orglice?
Naučil sem se sam. Že zelo zgodaj sem igral nanje in tudi pozneje sem jih večkrat vzel v roke. Le med vojno, ko sem izgubil dva brata, sem jih prodal, po vojni pa sem jih spet dobil. Nekateri me radi poslušajo, malo spremembe je.
Ali vas sploh kaj spravi v slabo voljo?
Redkokdaj kaj. Izmikam se neprili-kam in sporom, raje se umaknem in kaj zapojem ali povem kaj zabavnega. Ne, z nobenim se ne prepiram. Prepir človeka žre. To je najbolj škodljivo za zdravje in počutje.
Zakaj pa mislite, da je toliko prepirov in nestrpnosti med ljudmi?
Potrpljenja ni in premalo spoštovanja.
Kako ste zadovoljni s svojim življenjem?
Nič se ne pritožujem, kar zadovoljen sem, čeprav sem doživel veliko hudega. Smrt me je večkrat "držala" med vojno in pri delu. Ko sem delal na žagi v Ribnici, je odletel vijak. Imel sem srečo, da mi je stroj zagrabil le hlače. Če bi imel kaj trebuha, se ne bi tako srečno končalo. Tudi z zdravjem sem imel nekaj težav. Pred dvajsetimi leti sem bil na operaciji, kasne-
Na praznovanju z UO Društva upokojencev in pevskim zborom Škrjanček. Ob njem sta tajnica društva Tončka Kastelic in predsednik Konrad Piko.
"Vedno sem zbiral samo dobre plesalke", je dejal v pogovoru Franc. Tudi na praznovanju 90. rojstnega dneva seje držal istega pravila. Za soplesalko si je izbral Fani Kralj.
(Foto: F. Kralj)
Od dopisnikov
oktober 2003
je sem imel težave s kolkom. Že 15 let imam umetni kolk. Po osmih letih je začel popuščati. Lani na Silvestrovo pa se mi je ob padcu poškodoval. Zdravniki me zaradi moje visoke starosti najprej niso upali operirati. Kot vidite, se je lepo izteklo, operacija je uspela in spet lahko hodim.
Ste častni podpredsednik Društva upokojencev. Kako se počutite med njimi?
Med upokojenci sem se vedno dobro počutil. Najbolj sem bil vesel, če sem jih spravil v dobro voljo. Eno leto, preden je prevzel mesto predsednika Gospod Piko, sem bil pred-
sednik jaz. Z gospo Šfihovo, ona je bila zlata dušica, sva se pogovarjala, kdo bi bil primeren za mesto predsednika. Ona se je odločila za Konrada Pika, jaz pa sem šel vseeno na posvet k A. Ponikvarju v Pred-struge. Svetoval mi je, naj se ga samo držim. Dejal je, da je pošten in delaven. Kmalu sem se prepričal, da je res tako. Pa vseeno dobi kakšen po-lenček pod noge. Ko je prevzel predsedniško funkcijo, smo imeli zelo slabe prostorske pogoje. Potem nam je občina pomagala urediti kletne prostore v stari šoli. Marsikdo še sedaj pravi, da je bilo tam
Piše: Konrad Piko
Iz Društva upokojencev
Na zadnji seji, 5. 10. 2003, smo razpravljali o martinovanju, ki bo 8. 11. 2003 v naših prostorih. Hrano bomo nabavili pri Zori, za vse ostalo pa bomo poskrbeli sami. Začetek bo ob 19. uri. Za glasbo bo poskrbljeno.
Dne 25. 10. 2003 bo koordinacija društev v grosupeljski šoli, s pričetkom ob 15. uri. To srečanje je vsako leto v okviru društev Grosuplje, Šmarje Sap, Višnja Gora, Ivančna Gorica, Šentvid pri Stični, Stična in Dobrepolje. Povabljeni ste člani upravnega odbora. Na kulturnem programu bomo zaigrali eno pesem na harmoniko in imeli eno recitacijo. Dne 13. 10. 2003 je bil organiziran pregled kostne mase v Ljubljani. Na pregledu je bilo 35 članov, ostali, ki ste bili prijavljeni in niste prišli na vrsto, boste na vrsti spomladi.
Izlet v Štanjel je odpadel zaradi premajhnega števila prijav. Res škoda, če se že organizira in vse pripravi, potem pa nič od tega.
Letos smo imeli še enega jubilanta, devetdesetletnika. Februarja je praznoval Jože Grm s Ceste, zdaj pa Franc Rus iz Kompolj. Rojen je bil 27. 11. 1913. Dolgo let je bil član našega upravnega odbora, nekaj časa pa je tudi vodil naše društvo kot predsednik. Zdaj je naš častni član, podpredsednik. Je zelo prijazen in priljubljen in se ni še nikomur zameril. Za svoj rojstni dan je povabil v naš klub vse člane upravnega odbora in mešani pevski zbor Škr-janček. Obiskali smo ga tudi na domu. O tem lahko preberete na drugem mestu. Še na mnoga leta mu želimo.
OBVESTILO
Obveščamo vas, da bo podjetje iz Maribora v našem klubu organiziralo predstavitev masažnih stolov. Predstavitev bo 28. oktobra, ob i 9. uri. Lepo vabljeni!
najbolj luštno. Zdaj smo dobili velike in lepe prostore v Jakličevem domu. Pa še vedno se najde kdo, kateremu tudi ti niso všeč.
Ali tudi vi zahajate tja?
Redno hodim na seje. Po koncu praznujemo rojstne dneve in se imamo lepo.
Boste praznovali tudi vaš rojstni dan?
Seveda, v nedeljo po seji se bomo malo poveselili. Povabil sem upravni odbor naše-
ga društva in mešani pevski zbor Škrjančck.
Ali lahko zaupate našim bralcem želje, ki jih imate ob tako visokem jubileju?
Rad bi bil še toliko zdrav, da bi hodil v družbo, na izlete in upokojenska srečanja in da bi lahko na njih kaj zapel.
Da bi vse io lahko počel še dolgo vrsto let, mu iz srca želimo tudi mi.
M. Steklasa
m
Družinski Koffic^l!
NOVEMBER
Pokopališče, polno belih kri-zantem. Smrt v belem. Za trenutek so na istem kraju skupaj živi in mrtvi. Iščejo se, mislijo drug na drugega, a ne morejo se doseči. Čutiš grozljivo nemoč, srhljivo nasprotje.
Nenadoma, malce boječe in tesnobno, pomislim na svojo smrt. Strah pred smrtjo in veselje do življenja sta si tako blizu. Smrt, ta brezobzirna razdiralka,
zagreni vsako zadovoljstvo, načne vsako gotovost in uduši vso življenjsko radost. Glede smrti ti nihče ne zna svetovati. Niti znanost ne. Eden raje molči, drugi pozabi. Ko je pogrebni sprevod mimo, se promet nemoteno nadaljuje. Misli na smrt ne smem izriniti iz svojega mišljenja. To je nojevsko početje. Kajti v bistvu gre za vprašanje.
ALI SMRT POMENI KONEC ALI NE?
Če je smrt konec, je umiranje pravzaprav uničujoča izvršitev smrtne obsodbe. Če pa smrt ni konec, dobi umiranje novo, neskončno dimenzijo. Ob smrti, v tem kritičnem trenutku svojega življenja, ki ga moram prestati čisto sam, se soočam z vprašanjem: vse ali nič, smisel ali nesmisel življenja, Bog ali neskončna praznina.
Skrivnost življenja in smrti je povezana s skrivnostjo Boga.
Dokler za moj lastni nezamenljivi Jaz ni zadovoljive razlage v fiziki, kemiji ali biologiji, mi naravoslovje ne more dati odgovora o Bogu.
Ostaja mi samo eno, in to je upanje! Do zadnjega diha mi bo upanje vlivalo veselje do življenja. Ob dnevu mrtvih - vsi sveti, za družinski kotiček pripravila Anica Štrubelj (Iz knjige P. Bosmans: Ne pozabi na veselje)
Utrinek z oratorija
Poletje je že daleč za nami. Zapomnili si ga bomo po visoki vročini, tako ali drugače preživetih počitnicah pa tudi po dogodkih, ki so dajali utrip življenju okoli nas. Posnetek je z oratorija, kije potekal v župniji v začetku avgusta. (M.S.)
_POKLICNA MATURA_
Tri zlate maturantke iz Strug
14. septembra je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani slovesna podelitev maturitetnih spričeval s pohvalo za poklicno maturo. Med 172-imi zlatimi maturanti so bile kar tri zlate maturantke iz Strug, in sicer Irena Francelj, Monika Kastelic in Mojca Pugelj.
ISKRENE ČESTITKE!
Irena Francelj        Monika Kastelic Mojca Pugelj
Naj ob tej priložnosti spomnimo na zlate maturante gimnazijske mature, ki izhajajo iz naše občine iz prejšnjih let. Po naših podatkih sta bila zlata maturanta Irena Hočevar iz Podgorice in Klemen Drob-nič s Ceste.
(M.S.)
Ustanovljen Regijski Odbor Mladih Nove Slovenije Zahodna Dolenjska
KAJ JE MLADA SLOVENIJA?
Mlada Slovenija je podmladek Nove Slovenije - krščansko ljudske stranke. Je nacionalna mladinska politična organizacija s temeljno vizijo omogočanja dostojnega življenja vsem, ohranjanja in nadaljnjega razvoja svobode, demokracije, pravne države in socialne pravičnosti ter zagotovitve zanesljive prihodnosti mladim. Mlada Slovenija združuje mlade vseh družbenih skupin, pri svojem delovanju pa izhaja iz sodobnih demokratskih vrednot. Mlada Slovenija je avtonomna mladinska politična organizacija, ki deluje znotraj stranke Nova Slovenija in deluje v skladu Z njenim statutom in programom. Mlada Slovenija sprejema evropske demokratične, kulturne in socialne vrednote ter zagovarja Evropo kot unijo vrednot.
Mlada Slovenija deluje z namenom omogočiti mladim, da sodelujejo pri oblikovanju in izražanju politične volje na vseh področjih javnega življenja. Mlada Slovenija zastopa pravice in interese mladih, obravnava družbena vprašanja, daje politične pobude in zavzema politična stališča do javnih vprašanj, sodeluje pri predlaganju kandidatov/kandidatk za volitve v organe oblasti ter spremlja in nadzira predstavnike/predstavnice javnih
funkcij. Mlada Slovenija deluje s ciljem vzgajanja mladih za odgovorno družbeno in politično delovanje.
V četrtek, 09.10.2003, ob 19. uri se je v Grosupljem ustanovil nov Regijski Odbor Mladih Nove Slovenije (RO Zahodne Dolenjske), ki pokriva naslednje občine:
Grosuplje, Ribnica, Dobrepo-lje, Ivančna Gorica, Sodražica, Loški potok, Kočevje, Osilnica in Kostel.
Ustanovnega sestanka se je udeležilo 10 novih članov RO Zahodne Dolenjske ter predsednik RO NSi Mihael Kadunc, podpredsednik MSi Jakob Kokalj, sekretarka MSi Marjeta Polajner in predsednik RO Dolenjska Blaž Pavlin.
Debata je zajemala predstavitev delovanja in predstavitev nekaterih projektov. Prav tako ni manjkalo izraženih želja o raznih tečajih, okroglih mizah, izletih, športno-kulturnih aktivnosti.
Menim, da mladi imajo velike potenciale, da se organizira čim več stvari, da se zavedamo, kaj vse se dogaja okoli nas ter postopoma tudi kaj pripomo-remo k boljšemu upravljanju tako v našem kraju in nasploh v državi.
"Na mladih svet stoji"!
Martina Hočevar
V nedeljo 26. oktobra bo v župnijski cerkvi na Vidmu
SKAVTSKA MAŠA,
kjer se bomo skavti nekoliko predstavili. Vsi lepo vabljeni. Še posebej pa ste povabljeni mladi od 16. do 19. leta, ki bi se nam želeli pridružiti. To boste lahko storili neposredno po maši.
KIN0M06RHM Ztt NOVlMlIElt 2003
KINO "DOBGEPOLIE" MI01M 5«
DOLBY-DIGITAL ZVOK
PETEK, 31. OKTOBER
IZJEMOMA NE BO KINOPREDSTAVE
NEDELJA, 2. NOVEMBER, ob 15. in 19.30
ameriška uspešnica - mladinska komedija
PLONKARJI
KRATKA OZNAKA: Dave, Sam i n Jeff bodo kmalu diplomirali na fakulteti Holden, kjer so z odliko opravili laganje, goljufanje in spletkarjenje. Trije cimri so sicer ponosno preplonkali štiri leta študija, toda med zaključnimi izpiti začne pomembneže ogrožati najbolj neverjeten osebek na šoli. Ethan, noro zaljubljen, ambiciozen piflar, nekega dne vstopi v njihova življenja in jim začne postavljati nore pogoje. Za nerazkritje njihovih goljufij si zaželi predmet svojega poželenja - pametno in po vrhu še zelo zaželeno bejbo Angelo. Toda zadeva za naše plonkarje niti slučajno ni enostavna, saj je Ethan pri ženskah povsem neizkušen. Izziv bo vsekakor težji, kot so si predstavljali ... Moto nove komedije Plonkarji se glasi: "Višja komedija seje pravkar spustila na novo najnižjo točko." Bolj resničnih besed še nismo slišali. Študentsko življenje vidimo kot povsem žurersko, precej ostudno, in občasno smešno, da te kap. Klape prevladujejo kot na gimnaziji, a novost so komične dogodivščine v študentskih domovih in bratovščinah. DOLŽINA: 90 minut
PETEK, 7. NOVEMBER, ob 19.30
ameriška nora komedija
VSEMOGOČNI BRUCE
KRATKA OZNAKA: Pravijo, da so nekatere poroke ali zveze sklenjene v nebesih, tako
popolne in dopolnjujoče. Ena takih, sicer ni poroka, je pa zelo tesna zveza, je tudi sodelovanje med igralcem Jimom Carrevjem in režiserjem Tomom Shadvacom. Dalo je kar nekaj smeha polnih in smeha darujočih filmov. Če začnemo samo s prvim Carrevje-vim (in Shadvacovim) uspehom Ace Ventura, moramo priznati, da zgornja trditev vsekakor drži. Leta 1997 sta ustvarila komedijo Ti, ti lažnivec, letos pa spravljata v smeh vso zemeljsko oblo s komedijo Vsemogočni Bruce. Ko so režiserji pred dobrima dvema letoma predstavili scenarij za to "po božje usekano" komedijo, je navkljub izjemno natrpanemu urniku njegove produkcijske firme skočila v sam vrh po prednosti in nujnosti. In gospod Tom S. je takoj vedel, s kom (in z nikomer drugim) si jo želi posneti. Samo en igralec na tem svetu je sposoben prepričljivo zaigrati človeka, ki je iznenada "udarjen" z vsemi sposobnostmi in odgovornostjo Boga - seveda s polnim komičnim nabojem in srce trgajočo dramsko noto. Ja, to je Jim Carrev. Zakaj? Ker je osnovna tema, vprašanja in dvomljivi odgovori nanje, ki jih ponuja zgodba, domače igrišče igralca in režiserja, dveh prijateljev, ki sta jih v zasebnih pogovorih neobremenjeno premlela neštetokrat. Režiser Shadvac rad prizna, da je Jim "na nek način kot njegov brat, v nekaterih stvareh mlajši brat, v drugih spet starejši, izkušeni brat." Tudi Vsemogočni Bruce govori z "njunim jezikom". Kaj je ta vsemogočna sila, imenovana Bog? Kako vpliva na naša življenja, v kakšni tesni (ali rahli) zvezi je z nami in našim obnašanjem? Kakšen je naš odnos do nje? Tematsko gre nenazadnje za zgodbo o tem, od kod v resnici izvira moč, ki ji pripisujemo "božje lastnosti". DOLŽINA: 101 minuta
NEDELJA, 9. NOVEMBER, ob 15.in 19.30
ameriška akcijska uspešnica
ITALIJANSKA MISIJA
KRATKA OZNAKA: Načrt je bil brez napak. Posel je bil izveden do potankosti. Pobeg je potekal brez težav. Edina grožnja, ki jo tvorec načrta Charlie Crocker sploh ni videl, pa je prežala v sami ekipi. Potem, ko so uspeli ukrasti bogat plen iz močno zastražene palače v Benetkah, se Charlie in njegova ekipa - Steve, računalniški genij Lyle, voznik Čedni Rob, strokovnjak za eksplozive Levouhi in starosta vlomilcev John Bridger - že veselijo, kaj bodo počeli z denarjem. In skoraj neverjetno se jim zdi, da jih je eden od njih prevaral. Naslednji posel, ki se ga lotijo, ni namenjen lastnemu dobičku, ampak
maščevanju.
Pridruži se jim Stella, lepa in hladnokrvna specialistka za vlamljanje v šefe in trezorje. Izdajalcu sledijo v Los Angeles, kjer nameravajo še enkrat ukrasti zlato in pobegniti med največjo prometno zmedo, ki jo je Los Angeles kdaj videl.
Zgodba se odvija po predorih in pločnikih, kamor ni zapeljal še noben avto. A skupina, ki se je najprej podala na italijansko misijo, nato pa še na losangeleško, se v svojih mi-nijih pripelje na naša platna v najbolj norih prizorih avtomobilskega pregona, kar jih je kdaj videl objektiv kamere. Občinstvo bo navdušeno navijalo za vsakega posameznega člana tatinske ekipe. DOL2lNA:111 MINUT
PETEK, 14. NOVEMBER, ob 18. uri
ameriški animirani film
SINBAD - LEGENDA SEDMIH MORIJ
KRATKA OZNAKA: Sinbad, najdrznejši pomorski pustolovec, kar jih je kdaj plulo po sedmih morjih, že celo življenje izziva in išče težave. Nazadnje pa težave najdejo njega. In to veliko večje, kot bi si želel.
Ko mu zahrbtna boginja podtakne krajo enega najdragocenejših in mogočnih zakladov - Knjige miru - se mora Sinbad spoprijeti s težavno nalogo. Knjigo mora prinesti nazaj, sicer bo njegov najboljši prijatelj Proteus us-mrčen.
Sinbad ima seveda drugačne načrte za svojo prihodnost - viseča mreža na Fidžiju, koktej-li, okrašeni z dežnički, neskončne plaže ... A zarečenega kruha ...
Proteusova lepa zaročenka Marina seje prikradla na Sinbadovo ladjo, trdno odločena, da bo storila vse v svoji moči, da bo Sinbad izpolnil obljubo in rešil njenega zaročenca. Sinbad je seveda prepričan, da ženska ne sodi na ladjo, a njegova posadka se ne strinja. Pogumno dekle se najprej prikupi ladijskemu kužku, nato pa še vsem ostalim mornarjem. In pustolovščina se lahko začne ... DOL2lNA:85 minut
NEDELJA, 16. NOVEMBER, ob 15. uri in ob 19.30
ameriški akcijski film
HOLYWOODSKI KIFELJCI
KRATKA OZNAKA: V akcijski komediji Holly-woodski kifeljci Harrison Ford igra prekaljene-
ga detektiva Joea Gavilana, vsega naveličanega, a neumornega policijskega veterana, ki je profesionalno na konju, njegovo zasebno življenje pa se hitro seseda kot hišica iz kart. Njegovega partnerja K.C. Caldena bolj zanimajo postranski zaslužki, ki mu jih prinašajo instrukcije joge in igralstvo, kot pa razvpiti umor, ki ga trenutno raziskujeta. DOLŽINA 116 MINUT
PETEK, 21. NOVEMBER, ob 19.30
slovenski družinski film
NA PLANINCAH
KRATKA OZNAKA: Kot vsako leto se brata Ado in Sani odpravita na počitnice v Slovenijo, kjer živi njun stric. Starejši Ado je precej neodgovoren dvajsetletnik, mlajši Sani pa vstopa v puberteto. Zanj bodo letošnje počitnice nekaj posebnega. DOLŽINA: 92 MINUT
NEDELJA, 23. NOVEMBER, ob 15.in 19.30
ameriška akcijska komedija
PODLI FANTJE 2
KRATKA OZNAKA: Martin Lawrence in Will Smith bosta letos bolj nevarna kot kadarkoli prej. Vsi, ki ste si ogledali prvi del, veste, da sta v akciji nepremagljiva in če ju daje povrhu še smisel za humor, je uspeh zagotovljen. DOLŽINA: 100 MINUT
PETEK, 28. NOVEMBER, ob 19.30
ameriški akcijski film
MODRI ANGELI
KRATKA OZNAKA:
Policisti takoj ob vstopu v ta "posvečeni red zakona" prisežejo, da bodo vzdrževali red in
zakon ter varovali nedolžne. Tako v Ameriki kot drugod po svetu. Toda zunaj v resničnem življenju, na cestah in v zakotnih ulicah, v soseskah polnih kriminala, je vsak prepuščen sam sebi in dela sam zase - ta svet je tisti, kjer policisti kot Eldon Perry (Kurt Russell) krepijo in pilijo svojo spretnost.
Perry je policijski veteran v Los Angelesu, enem najnevarnejših mest na tej zemeljski obli. Kot član losangeleške specialne preiskovalne enote je znan zaradi svojega grobega "pouličnega" ravnanja in taktike, neobvladljivega značaja in pripravljenosti, da cilju, pripeljati storilca za zapahe, podredi vse. Perry igra hitro in instiktivno v skladu z zakoni, ki jih spoštuje le on, in gre pri tem preko vseh meja - dokler neki drugi policist svečano ne priseže, da ga bo v tem početju zaustavil.
Ko mu njegov nadrejeni dodeli štirikratni umor v nestanovitni temnopolti četrti, po medijih odmeva sojenje štirim belim policistom zaradi neupravičenega surovega ravnanja pri aretaciji črnega osumljenca. Njegov partner, mladi začetnik Bobby Keough (Scott Speed-man) skozi preiskavo do obisti spozna kruto realnost policijskega zastraševanja in korupcije. Pomočnik načelnika losangeleške policije, Holland (Ving Rhames), seje edini pripravljen postaviti po robu vplivnemu, pretkanemu in nevarnemu vodji oddelka za preiskave Jacku Van Metru (Brendan Gleeson), kajti SPE deluje kot nedotakljiva bratovščina, ki seje doslej ni drznil lotiti še nihče. Medtem ko se Perry in Keough trudita razrešiti kruti zločin in prihajata v vedno tesnejši konflikt s svojim šefom, se Holland trudi končati Perryjev pohod "maščevalca za pravico, ki je iznad zakona". Poti se vedno bolj ožijo in prepletajo in zdi se, da za nikogar od vpletenih ni izhoda. V poslednjem dejanju, ko se Perry in Keough odločita izslediti hladnokrvna morilca, se naposled morata soočiti z lastnimi demoni, ki niso nič manj kruti kot kriminalca, katerima sta na sledi. DOLŽINA: 118 MINUT
NEDELJA, 30. NOVEMBER, ob 15.in 19.30
ameriška najstniška komedija
AMERIŠKA PITA
POROKA
KRATKA OZNAKA: Tokrat v zgodbo ni vpletena pita, ampak torta. Poročna torta. Michelle si želi, da bi bila njena poroka nepozabna, kar si želi prav vsaka nevesta. A čeprav se vsi po vrsti trudijo, da bi se kar najlepše vedli, to nikakor ni lahka naloga. Na pomoč ji priskoči sestra Cadence, kije sanjska ženska vsakega moškega - zapeljiva, vroča, nepozabna ... prava bomba. Ko jo zagledata Finch in Stifler, se začne bitka za osvojitev zapeljive nagrade. Boj je neusmiljen, vsa pravila so pozabljena in Stifler uporabi ves svoj karizmatični šarm, da bi zapeljal ljubko družico. Stifler s karizma-tičnim šarmom? Kriza! Vzdušje poskuša dokaj neuspešno miriti Jim, ki ima že sam s sabo polne roke dela. Narediti namreč skuša čim boljši vris na Michellina dokaj zadrgnjena starša. Medtem pa se Stifler povsem spremeni. Postane uglajen in sploh nič kaj podoben Stiflerju, ki smo ga poznali
doslej. Ubogemu Finchu ne preostane nič drugega, kot da tudi on spremeni taktiko in postane mala baraba. In tako je Cadence razpeta med popolnim kavalirjem Stiflerjem in pokvarjencem Finchem. DOLŽINA: 97 minut.
DRUŠTVO GOJITELJEV PASEMSKIH MALIH ŽIVALI VELIKE LAŠČE
organizira
14. DRUŠTVENO OCENJEVALNO RAZSTAVO
V Predstrugah (bivši prostor žage CC Grča)
14. novembra bo potekalo ocenjevanje malih živali. Razstava bo odprta 15. in 16. novembra, od 8.00 do 17.00.
Razstavljeni bodo kunci, okrasna perutnina, golobi in večje število ptic.
VABUENI!
Poročilo; iz sosednjih društev
oktober 2003
Poročilo Policijske postaje Grosuplje
JAVNI RED IN MIR
Policijska postaja Grosuplje je septembra 2003 na območju občine Dobrepolje obravnavala 6 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo 5 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 1 pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni, od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe, tako v zasebnih kot v gostinskih prostorih. Zoper vse kršitelje represivno ukrepamo. Če drugače ni mogoče vzpostaviti javnega reda in miru, odredimo zoper kršitelja tudi pridržanje. Prav tako ukrepamo zoper lastnike gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas. Enako se zgodi tistim, ki strežejo alkoholne pijače že pijanim osebam oziroma mladoletnim osebam. Javni red in mir je pogosteje kršen ob vikendih ter praznikih. Zgodi pa se tudi, da pijana oseba zaradi onemoglosti obleži na cesti.
KAZNIVA DEJANJA
Obravnavali smo 9 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Do vlomov najpogosteje prihaja v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah, vlamlja pa se v vikende, zapuščene hiše ter delovne stroje in v trgovine na območju občine Dobrepolje. Iz vikendov in hiš ter trgovin storilci odnesejo vse, kar je vrednega in se da prodati ali uporabljati, od nakita do tehničnih aparatov in orodja kakor tudi hrane. Najpogosteje storilci ukradejo nakit in denar, prav tako pa tudi ostale stvari, ki se dajo prodati, predvsem mobilne telefone.
Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini vikendov ali parkirnih vozil ali se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji, ob tem naj si zapomnijo čim bolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osumljeni odpeljal.
Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči, ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na Policijsko postajo Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. Poleg tega bomo z boljšim sodelovanjem med policijo in občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov.
Opravili smo tudi oglede 7 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se pripeti zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti, posledice so pri teh prometnih nesrečah najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali domov ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, kjer vozniki pri premiku z vozilom niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti R 647 Čušperk - Videm - Rašica in v samem naselju Videm ter bližnji okolici.
Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobrepolje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev na zanemarjamo.
V mesecu oktobru 2003 bo Policijska postaja Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste.
Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč.
POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE
_Iz grosupeljskega društva Sožitje_
Doživljajski tabor v Radencih ob Kolpi
Od 16. do 23. in od 23. do 30. avgusta letos sta v CŠDO Radenci ob Kolpi potekala dva doživljajska tabora, katerih so se udeležili tudi člani grosupeljskega društva Sožitje: Anica Zajec, Erika Šraj, Dušan Tomažič, Jože Šiška, Sašo Zrnec, Marko Mavrovič in Rok Bertalanič, obakrat pa jih je spremljal DamirSedlak.
Oba tabora sta izredno uspela, nekaj zaradi čudovitega vremena, nekaj zaradi osvežilne lepotice Kolpe, nekaj pa zaradi čudovite družbe udeležencev in spremljevalcev iz vse Slovenije. Do sitega smo se naplavali, veslali, kolesarili in plezali po umetni steni, marsikdo je prvič v življenju napel lok in puščico, hodili smo na daljše in krajše sprehode. V prostem času smo risali, oblikovali glino, s servietno tehniko krasili kamne in majice, pa veliko plesali in peli.
Teden dni" aktivnih " počitnic mine prehitro, zato pa za večino ostanejo na novo stkana prijateljstva in ob slovesu smo se tolažili z mislijo, da se drugo leto spet vidimo.
Spremljevalec Damir Sedlak
O škodljivosti in zlorabi drog
Učenci sedmega razreda OŠ Dobrepolje so v preteklem šolskem letu pri pouku biologije spoznavali značilnosti in škodljive učinke drog na človeški organizem. V tej številki nadaljujemo z objavo referata, ki so ga napisali učenci s pomočjo
strokovne literature.
LSD
LSD spada v skupino halucinogenih drog. Odkritje bil leta 1938. Zelo hitro se izloča in prehaja v centralni živčni sistem. Deluje že po dvajsetih minutah, delovanje traja od 4 do 8 ur.
Drogirana oseba se ne zaveda prav sama sebe. Zdi se ji, da se je preoblikovala v drugo osebnost ali žival. V takem stanju izgublja občutek resničnosti. Pod učinkom LSD se pojavi napačno dojemanje in razpoznavanje. Drogirani se počutijo kot misijonarji, ki edini lahko razrešijo težave sveta, imajo občutek pomembnosti in nedotakljivosti. Nekateri so prepričani v svojo nesmrtnost. Opisanih je več primerov mladih narkomanov, ki so v prepričanju, da lahko letijo, skočili z nebotičnika. Posebno težko doživljajo privide. Pogosto imajo privide, v katerih jih napadajo čudni popačeni ljudje in živali. Imajo vtis, da se okoli njih vrtijo predmeti in premikajo zidovi. Med prividi potujejo narkomani po svetu žarečih barv in raznih motivov.Ta potovanja, tako imenovani trip, lahko včasih izzovejo tudi trajne psihične spremembe in pripeljejo bolnika v psihiatrično bolnišnico.
SPEED
Speed je prepovedana vzpodbujajoča droga, ki deluje na osrednji živčni sistem. Povzroča povečan srčni ritem, zvišan krvni tlak in hitrejše dihanje. Najpogosteje se prodaja v obliki praška. Dostikrat so mu primešane druge snovi. Večinoma ga uživajo tako, da ga zmešajo v vročo pijačo. Njuhanje je neprijetno, prav tako tudi vbrizgavanje.
Speed deluje tako, da se najprej odzovejo tisti deli možganov, ki so odgovorni za miselno organizacijo, koncentracijo in zadovoljstvo. Uživalci se počutijo dobro. Ko se koncentracija zmanjša, potrebujemo ponovno speed, da se učinek nadaljuje. Zaradi takšnega delovanja ne potrebujemo ne hrane, ne pijače, ne spanja.
Njegovi učinki so predvsem občutek nemirnosti, znojenje, suha usta, izguba apetita, pretirano navdušenje, moč, zaupnost. Zelo razširi zenice. Pri vsakodnevnem jemanju se pojavijo resne motnje spanja in prehranjevanja. Zato so uživalci pogosto izčrpani. Čeprav ne povzroča telesne odvisnosti, se nanj uživalci privadijo in nekateri se počutijo odvisne. Možno je predoziranje, posebno če so ga vbrizgamo. Predoziranje se kaže v krčih, divjem razbijanju srca in zvišani telesni temperaturi.
HEROIN
Heroin so proizvedli kot zamenjavo za morfij. V medicini je pokazal dobre rezultate, predvsem pri zdravljenju tuberkuloze in
dihalnih organov. Zaradi teh lastnosti je dobil ime heroin, kar pomeni močan, krepak. Njegova uporaba v medicini je bila prepovedana šele leta 1920.
Učinki heroina so izredno močni, njihovo trajanje je krajše, zasvojenost pa mnogo hitrejša. V čistem stanju je bel prah. Lahko je sivkast ali različnih odtenkov rjave barve. Običajno se pakira v plastične vrečke, celofan ali oljnat papir. Lahko se razredči z mlečnim sladkorjem.
Uporablja se ga z vbrizganjem raztopine, z vsmrkavanjem in kajenjem. Če ga želimo pojesti, ga pomešamo največkrat s sladkorjem.
Mamilo običajno do uživalca ne pride čisto, ampak kot se v žargonu uživalcev droge reče, razrezano, to je pomešano z dodatki.
Heroin ima več imen: sneg, odpadek, prah radosti, sol hari ...
Ko se ga vzame prvič, je bruhanje povsem normalno, vendar se to pojavi ponavadi poleg zaželjenih učinkov droge. Ko se telo navadi na drogo do tega učinka ne pride več. Znaki uživanja heroina so sledi na žilah rok in nog, hujšanje, zaspanost in drugi zapleti. V osnovi heroin upočasnjuje živčni sistem. Zmanjšuje lakoto in ostale probleme. Uživalec droge je bolj zadovoljen s sabo, kot tudi z drugimi. Ker se telo na odmerek hitro navadi, je potrebno jemati vedno večji odmerek za dosego enakega učinka.
Odvisnost je fizična in psihološka, kije močnejša. Uživalci drog hočejo živeti v skupnosti, ki ji je edini namen uporaba in trgovina heroina. Pri odvisnikih, ki se ne zdravijo, je hujšanje znak odvisnika. Povečuje se dovzetnost za druge bolezni.
Joga v vsakdanjem življenju
Današnji življenjski slog, ki vključuje hiter tempo življenja, prilagajanje spremembam in stresen delovni urnik, zahteva od posameznika mnogo naporov, da uskladi vsa področja svojega življenja. Ko zadostimo vseh zahtevam ,kijih od nas pričakujejo drugi ter potrebam in željam, kijih želimo uresničiti, ponavadi pozabimo na naše zdravje. Dokler nam to dobro služi, se večinoma ne zmenimo za manjše simptome, ki že lahko nakazujejo resno bolezen. Zakaj ne bi za to poskrbeli že prej?
za potrebam današnjega človeka, saj je celovit in zaobjema več vidikov zdravja. Obsega osem stopenj, ki so sestavljene iz telesnih vaj, dihalnih vaj, vaj sproščanja in meditacije. Sistem se začne z enostavnimi, a zelo učinkovitimi vajami, ki jih lahko izvaja vsak, ne glede na starost in zdravstveno stanje. Prednost joge je tudi v tem, da se pri vadbi osredotočimo nase in ne vzpodbuja tekmovalnosti, kot je to pri drugih vadbah (aerobika, fitnes). Telesne vaje so odlične predvsem za hrbtenico, dobrodejno učinkujejo tudi na vse ostale dele telesa in preprečujejo številne bolezni.
Ker je sistem "Joga v vsakdanjem življenju" celovit, poleg telesnega obsega še duševno, socialno in duhovno zdravje. Kaj to pomeni? Duševno zdravje pomeni, da smo se sposobni prečistiti negativnih misli in strahov ter s tem kontrolirati naš um. Socialno zdravje vključuje druženje z drugimi, prevzemanje odgovornosti zase ter za druge in dobro, pozitivno družbo, ki obliku-
Beseda "joga" se v v našem okolju kar pogosto pojavlja. Zasledimo jo lahko v knjigah, plakatih, brošurah, na televiziji ipd. Morda ob besedi joga pomislite na čilo in prožno telo v nenavadnem položaju, negibnega jogija v meditaciji ali vzhodnjaško filozofijo. Vse to je joga in še mnogo več.
Eden od različnih vrst joge je sistem "Joga v vsakdanjem življenju", ki ustre-
je našo osebnost (zato je joga idealna za vse odvisnike od drog, da ponovno najdejo smisel). Vidik duhovnega zdravja v jogi predstavlja načelo nenasilja ter spoštovanje vseh oblik življenja, veroizpovedi in prepričanj.
Verjetno je velika večina že poizkusila oblike vadbe, kot so aerobika, fitnes, tenis ipd. Te športne aktivnosti sicer vzpodbujajo druženje, telo se dobro razgiba, vzpodbujajo tekmovalnost, vendar pa se po teh aktivnostih velikokrat počutimo še bolj utrujeni, kot smo bili prej. Izgubljamo dragoceno energijo, ki nam je tako potrebna v vsakdanjem življenju. Pri vadbi joge se to ne bo zgodilo. Poleg tega, da bomo dobro razgibali in pretegnili celotno telo, ne bomo izgubljali energije, saj se bomo s sprostitvenimi tehnikami in meditacijo ponovno napolnili z njo. Največje učinke pa prinese le vsakodnevna vadba joge.
Ker tudi tukaj velja rek, da je vsak gram prakse vreden tono teorije, naj vadbo joge podkrepim še s svojo izkušnjo.
Sama se z jogo ukvarjam dve leti, v vadbo pa sem pristopila brez pričakovanj in ciljev. Postopno sem ugotavljala, da obiski joge name učinkujejo fizično in psihično, seveda v pozitivnem smislu. Z vajami sem pričela tudi doma, čeprav s precej dvoma, saj so se mi vsi prejšnji poskusi različnih telovadb izjalovili. Telovadna orodja in dobri nameni so se kar nekam izgubili, tukaj pa je redna vadba postala užitek.
Motiv pri jogi pa so bili ravno rezultati, ki so bili vidni na vseh nivojih, da sem napredovala v višje stopnje. Tako lahko brez pretvarjanj za konec povzamem naslednje dobrobiti vadbe joge: doseganje in ohranitev zdravja, razvijanje ustvarjalnosti, preprečevanje številnih bolezni, doseganje harmonije, notranjega miru in jasnosti, obvladovanje slabih lastnosti, odvisnosti in strahov, razvijanje sposobnosti in talentov ter razvijanje osebnosti.
Če želite tudi sami izkusiti vse navedene dobrodejne učinke in se seznaniti z različnimi vajami, je najboljši način, da pristopite k enemu od vadb. Bolečine v hrbtenici bodo izginile, lažje pa se boste zoperstavili tudi stresu. To pa je dobra popotnica za zdravo in ustvarjalno življenje.
Mojca Novak
Šport
Doseženi rezultati občinske lige v malem nogometu Občine "Dobrepolje" jesenski del
XIII.krog
Nedelja, 28. september 2003, igrišče na Vidmu
PAR		REZULTAT
sd dobrepoue	- šdzagorica	4 4
cesta	- snežak	1 2
šmd turjak 1	-   sd kompoue	4 1
sd struge	-   sd ponikve	1 3
XIV.krog
Nedelja, 5. oktober 2003, igrišče v Ponikvah.
PAR		REZULTAT
sd kompoue	-   sd dobrepoue	2 5
SNE2AK	-   sd struge	2 3
sd zagorica	- cesta	3 2
sd ponikve	-   smd turjak 1	6 7
Končna lestvica za leto 2003
MESTO	EKIPA	ŠTEV.		NEODL.	PORAZ	TOČKE	DANI		PREJETI	GOL
		tekem	ZMAGE				GOLI		GOLI	RAZLIKA
1	sd ponikve	14	12	1	1	37	69	25		44
2	sd dobrepoue	14	10	1	3	31	46	36		10
3	SNE2AK	14	8	2	4	25	52	24		28
4	sd zagorica	14	6	2	6	20	46	50		-4
5	smd-turjak 1	14	5	2	7	15	32	52		-20
6	cesta	14	4	2	8	14	38	35		3
7	sd struge	14	3	1	9	10	24	45		-21
8	sd kompoue	14	2	1	11	7	29	69		-40
MEDOBČINSKO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU
Na zaključni turnir so se uvrstile ekipe, ki so v svojih občinah osvojile prvo in drugo mesto.To so bile: Iz Dobrepolja - ŠD Ponikve in ŠD Dobrepolje; iz Grosup-Ija - Avtoval Račna in ŠD Malo Mlačevo;
iz Ivančne Gorice - KMN Bomax in Mizarstvo Trunkelj Krka.
Turnir seje odvijal v Kompoljah, 12.10.2003. Prva tri mesta so osvojile ekipe: Avtoval Račna, KMN Bomax in Mizarstvo Trunkelj Krka (v istem vrstnem redu).
ŠD Dobrepolje objavlja naslednji urnik zimske rekreacije:
PONEDELJEK	18.00-20.00	ŽENSKA VADBA	V.STANKA KUPLENK
TOREK	20.00-21.30	KOŠARKA	V.DAMJAN STRNAD
SREDA	18.00-20.00	ODBOJKA(Ž+M)	V.BOJAN NOVAK, D.DROBNIČ
ČETRTEK	18.00-20.00	ŽENSKA VADBA	V.STANKA KUPLENK
SOBOTA	15.30-17.00	NOGOMET (šolski)	V.ALOJZ KUPLENK
	17.00-18.30	NOGOMET(člani)	V.KRISTJAN PETRUŠEN
Vse skupine začnejo z vadbo prvi teden v mesecu novembru (razen ženske vadbe in odbojke, ki že potekata). Vse dodatne informacije dobite pri vodjih rekreacije oz.vaditeljih. Vse,ki vas tovrstna rekreacija zanima, ste lepo vabljeni.
UO ŠD Dobrepolje, pripravihAlojz Kuplenk
GOGRAD d.
0.0.
Izvajamo gradbena dela cest, dvorišč in kanalov z gradbeno mehanizacijo
rovokopač z žlico - 4000,00 SIT na uro rovokopač s kladivom - 4500,00 SIT na uro valjanje, utrjevanje - brezplačno
Kontaktna oseba: Franc Hočevar tel.: 041 /610 496 01/427 46 86
Se priporočamo!
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA
VAM NUDIMO:
- izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
- izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
- pridobitev gradbenega dovoljenja
v "SI'".
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781 -03-28
Marjan Peterlin s.p.,
Dolščaki 10a, Rob
pooblaščeni SERVIS iN PRODAJA
za vse gospodinjske aparate
0ec
Tel.: 01/7881-456        Mobi: 050/648-783
MISEL
Upanje je kot nočno nebo; nikdar ni tako temno, da ne bi odkrili kake zvezde.
O. Feuillet
Posredovanje pri p prometu
NEPREMIČNINE
.ee
z nepremičninami
SAŠA KRŽIN s.p.,
Rašica 39,1315 Velike Lašče
tel.041 869 927; e-naslov: ferzzin@sioI.net
PISARNA:
TURJAK 17, nad picerijo Rozamunda. Imetnica licence Nepremičninske zbornice
NAPRODAJ nekaj zazidljivih parcel v okolici Velikih Lašč in Turjaka po ugodni ceni.
V BAZI imam ueč feupceu, ki se zanimajo za stare kmečke hiše. lastniki zapuščenih hiš, javite sel
Brezplačno sprejmem v bazo vašo nepremičnino, provizijo zaračunam le v primeru, da vam najdem kupca.
NOVO NA ŠKOFLJICI!!!
AVTOCENTER ZGAJNAR
je za vas odprl tehnične preglede
AVTO-MAT d.o.ov Škofljica, Žagarska 21 (za ža<
___
NUDIMO VAM:
Z> TEHNIČNE PREGLEDE IN REGISTRACIJO ZA VSA MOTORNA IN PRIKLOPNA VOZILA
O REGISTRACIJO NOVI H VOZIL
Z> REGISTRACIJO RABLJENIH VOZIL, KI SO ŽE BILA REGISTRIRANA V RS
Z> SPREMEMBO TEHNIČNIH PODATKOV REGISTRIRANIH VOZIL
O SPREMEMBO PODATKOV O LASTNIKU VOZILA
Z) IZDAJO PROMETNIH DOVOUENJ NAMESTO OBRABLJENIH
Z) ZAMENJAVO REGISTRSKIH TABLIC
URADNE URE:
PONEDELJEK - PETEK: SOBOTA:
7.00 - 20.00 7.00 - 13.00
g^t TELEFON:
01 360 1114 ali 01 360 1110
Gasilska c. 4, Grosuplje tel.: 01/7864-068, tel/faks: 01/7864-067
TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o,
k.
FINALNA DUA V GRADBENIŠTVU
STROPOVI-PREDELNE STENE PO SISTEMU
kmuf
©■mstrong
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35,1312 Videm Dobrepolje Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasaiaguest.arnes.si)
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.