i
i
“954-Strnad-Hg” — 2010/6/15 — 8:53 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 16 (1988/1989)
Številka 6
Strani 350–351
Janez Strnad:
ASTRONOMSKI DALJNOGLED Z VRTEČIM SE
KAPLEVINSKIM ZRCALOM
Ključne besede: fizika, matematika, astronomija.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/16/954-Strnad-Hg.pdf
c© 1989 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
OC-',0nNl-l"'lI1 -10n » "_lll_1 ,'-,"
ASTRONOMSKI DALJNOGLED Z VRTEČiM SE
KAPLJEVI NSKI M ZRCALOM
Kapljevina, ki se enakomerno vrti v valjasti posodi z navpično os]o, ima gladino
v obliki rotacijskega paraboloida . Gladino živega srebra v vrteči se posodi lahko
uporabimo kot zrcalo astronomskega daljnogleda. Šop navpičnih žarkov se seka
natanko v gorišču paraboloida.
Daljnogled zzbiralnim zrcalom je pred več kot tri sto leti prvi izdelal Isaac
Newton, ki je razmišljal tudi o gladini vrteč ih se kapljevin. Vendar je prvi pre-
skusil daljnogled z vrtečim se živosrebrn im zrcalom šele leta 1908 Robert
Wood v ZDA. Izdelal je daljnogled s premerom pol metra, ki pa se ni obnesel,
ker je bil preveč občutljiv za motnje. Že "stopinje človeka v razdalji 50 metrov
od daljnogleda" so povzročile motnje na gladini. Motila je tudi neenakomerna
hitrost vrtenja. Poleg tega je z daljnogledom z navpično osjo mogoče opazovat i
le zvezde v bližini zenita.
Dandanes je mogoče nekatere od teh pomanjkljivosti odpraviti, druge pa se
ne zdijo več odločilne . Tudi največji radijski teleskop v portoriškem Arecibu
Slika 1. Živosrebrno zrcalo daljnogleda s premerom 1, 65 metra in goriščno razdaljo
1,5 metra R.F . Borre in sodelavcev z univerze Laval v Quebecu .
350