ISSN 0351-6407
6400
Želimo
Uredništvo
STEFAN SOBOČAN
□FINSTRAL
Začetne zagate
občine
V znamenju Vilka
Novaka
str. 8
Tel.: (069) 35 555
Faks: (069) 32 093
Lendavska 11, Murska Sobota
Pogojniki za delovna mesta
Nujnost regijskega organiziranja str. 7
a se bo časa a megla,
Le v čem človek uživa, če ne v delu?!
Banl^kustria Creditanstalt
Božič odrešuje
Bodimo pošteni: fizični svet se ni začel z rojstvom Jezusa Kristusa, toda ko bi se ne bi! rodil, hi bi! današnji svet drugačen ali pa ga morda sploh ne bi bilo.
Pred nekaj manj kot dva tisoč leti so se uresničile napovedi prerokov o prihodu mesije (maziljeni) oziroma o Odrešeniku. Rodil se je v Betlehemu, mestu kralja Davida, kamor sta se bila prišla popisat Marija in Jožef. Ali se je Jezus res narodi! 25. decembra, ni znano, res pa je, da velja ta dan od 336. leta kot praznik Jezusovega rojstva. Datum so izbrali kot krščanski prevzem rimskega praznovanja nepremagljivega Sonca. Na videz umirajoče sonce je začelo krepiti svojo svetlobo 25. decembra.
Kaj nam pomeni 25. december danes? Za kristjane je to praznik rojstva Zveličarja, tj. prinašalca odrešenja od edinega Boga, zato tudi duhovna priprava, »obvezen« obisk polnočnice (katoličani), postavljanje jaslic...; za druge (le kdo pa tako ali drugače ne praznuje božiča!) pa je to »družinski praznik«, ko tudi postavijo božično drevesce (nekateri mu pravijo novoletna jelka), se obdarujejo ... najbrž pa tudi spremljajo tv-prenos polnočnice ali druge božje službe.
Jezus, božji Sin, je spremenil svet. Neki pesnik je zapisal: Če bi človek potreboval vednost, bi nam Bog poslal vzgojitelja. Če bi najbolj potrebovali denar, bi nam Bog poslal bogataša. Če bi najbolj potrebovali razvedrilo, bi nam Bog poslal nekoga, ki bi nas zabaval... Toda najbolj smo potrebovali odpuščanje, zato nam je Bog poslal Odrešenika.
Božič torej ni le spominski, ampak tudi spravni dan. Iskreno si sezimo v roke in si drug drugemu odpustimo, če smo si kdaj kaj žalega storili. Bo šlo? Pripravljenost je seveda potrebna pri obeh.
Kje boste silvestrovali
ali se zavrteli na novega leta dan? Seveda v kavarni hotela Diana ob bogato obloženi mizi
in ob glasbi Edvina Fliserja.
Zato si že danes
rezervirajte Vašo mizo!
Telefon: 14 200.
RAČUNALNIKI
M. Sobota, Slomškova 17, tel.: 27 094
Izjeme lendavske obvoznice str. 5
/. / Foto^TAŠAjpHKlOV
Kaj se igra manjšina str. 3
ZIMSKI /=\ F\
VRTOVI, d. 0. 0. Lendavska 29, 9000 Murska Sobota
lfDUIIKIQIf A PVCIN ALU
VnnUlVOlVH OKNA TER VRATA |
Misel ob novem letu ’	Vsakdo od nas se v tem vznemirljivem pred-
božičnem in prednovoletnem času nehote I spominja prav takega časa svojega otroštva, h	ko je z velikimi pričakovanji zri v novo leto, ko
\ K trn- ie krasil ielko in se nadeial darila Ped ni° ter 1 ' \	mize, polne dobrot.
Vsa ta vznemirjenost je vedno znova tu. Če smo nekateri od rasi i, pa se moramo spomniti, da vsi niso, da so nekateri bolni, nemočni, revni ali nesrečni; vseh pa tudi ni več med nami. Naša naloga danes je ta, da vsem, ki od nas zdravih in močnih pričakujejo to, kar smo mi nekoč pričakovali od odraslih okoli nas, podarimo nekaj lepega, toplo besedo ali prijeten trenutek skupaj doživetih radosti življenje, morda majhno darilo. Tako bomo vsakomur, ob nekem prednovoletnem času nekoč, dali možnost lepih misli in spominov, kot jih imamo mi sedaj. Z željo, da bi se počutili varno, zdravo, veselo, srečno in zadovoljno v tem našem mestu, se obračamo na vas, drage občanke in občani.
Stopimo skupaj v novo leto in se potrudimo za napredek, znanje, uspeh in blaginjo vsakega člana naše družbe in se ob tem zavedajmo lastne odgovornosti. Le tako bomo s ponosom in mirno gledali odraščanje otrok, ki jim le z lastnim pozitivnim zgledom lahko damo dobro popotnico v vsako nadaljnje novo leto.
Naj vam bo srečno, zdravo
in uspešno novo leto! Vaš župan ANTON SLAVIC
miren božič in čestitamo ob dnevu \ samostojnosti!
INTERVJU, str. 1O
AKTUALNO DOMAl
LOKALNA SCENA
gospodarstvo
(IZ)BRANO
Kucnv
(Uit 'T
MunkaSobotaJLj^er 1998, let. L, št. 52, /odgovorni urednik
Če o božiču led visi raz veje, se velika noč vsa v cvetju smeje.


2
AKTUALNO OKOLI NAS
24. december 1998
, m
Pogovor s Ferijem Horvatom
Boj za sredstva iz EU
Slovenija bo šele februarja prihodnje leto dobila v EU drugačen status, kot ga je imela na podlagi t. i. kooperacijskega sporazuma že v rajnki Jugoslaviji.
eprav bo šele takrat vstopil v veljavo t. i. Pridružitveni sporazum (ki je Slovence razburjal predvsem zaradi priveska, to je Španskega kompromisa in z njim povezane spremembe Usta-
ve), se je prejšnji teden v Strasbourgu sestala delegacija slovenskega
Irak ponoči.
Puščavska lisica -Husein ali Clinton?
in evropskega parlamenta in formalno postavila temelje za njuno sodelovanje. Toda, kje so bistveni vzroki za zaostajanje Slovenije? Se morda skrivajo v pomanjkanju kadrov ali v želji po delitvi in soudeležbi na sredstvih, ki jih bo za prilagajanje namenjala EU? O vsem tem sva se med drugim pogovarjala s poslancem in članom Skupnega pri-družitvenega parlamentarnega odbora g. Ferijem Horvatom.
razmere zelo neugodne: drobno posestvo, prerodni pogoji ipd., zato bo prestrukturiranje zelo težavno in zahtevno tako v našem manjrazvitem kot gorskem predelu.
Pogojev za visoko produktivno kmetijstvo nimamo, hkrati bomo pod strahotnim pritiskom cen, ki se bodo v tem sektorju v Evropi očitno še naprej zniževale, zato
se bo tako manj denarja razdrobilo po institucijah in ga bo ostalo več za izvajanje programov.
Torej naj bi bile agencije ustanovljene pri ministrstvih, kijih ima zaenkrat v rokah SLS.
Ja, po naključju je to tako.
Je to vzrok za zamujanje v zadnjem letu in pol? Ministrstvo brez resorja za EU pa je LDS-ovo.
edtem ko je ameriški predsednik Bill Clinton popotoval po osvobojenem palestinskem ozemlju, natančneje Gazi (kjer je za njegovo dobrodošlico Arafat poskrbel z najstrožjim režimom in preprečil nemire tako, da je potencialne nasprotnike ameriškega obiskovalca zaprl za domče ograde), in se nato srečal z obema sprtima stranema hkrati: PLO-jevskim voditeljem in Netanjahujem in igral »peace keaperja«, so mu v Združenih državah pripravljali »impeach-ment«. In če so nekateri Palestinci naivno verjeli, da jim je Clinton vendarle dal »bombon«, potem se je ravno z napadom na arabsko državo, v kateri resda gospoduje samodržec Sadam Husein, najverjetneje poskušal oddolžiti tistemu ameriškemu lobiju, ki ameriške predsednike tudi postavlja.
Resda je Clinton v letošnjem letu že nekajkrat odložil napad na Irak, toda tokratni, ki ima osnovo v poročilu Richarda Butlerja, šefa inšpektorjev, ki sestavljajo posebno komisijo ZN za nadzor nad razorožitvijo Iraka (UNSCOM), po katerem naj bi Irak onemogočal delo inšpektorjem in tako kršil sporazum, sklenjen z OZN. ki ga je dan pred sredinim napadom predstavil Buder v OZN, se zdi na precej trhlih nogah, še več, kot če bi ga na repu prinesla prav puščavska lisica. V njem, kot je povedal iraški zunanji minister Said al-Sahat, so tako čudni očitki, kot je iraška zahteva, naj inšpektoiji spoštujejo dela prost dan, to je petek, in zavrnitev pogovorov z vsemi študenti bagdadske univerze. Prav zaradi tega se zdi izbira datuma zgolj Clintonov manever, & katerim je poskušal doseči preložitev napovedane razprave v predstavniškem domu Kongresa in glasovanje o štirih točkah obtožnice iz predloga zakona o njegovi odstavitvi.
Groteskno je zvenelo opravičevanje izbire datuma, še bolj pa Clintonove čestitke vsem muslimanom ob začetku svetega meseca ramadana, ki se je začel konec tega tedna. Dati ljudem možnost, da pokopljejo 68 civilnih žrtev pred začetkom praznika? Zgolj cinizem?! Da tudi v tem primeru napadalci ne poznajo meja, je razvidno tudi iz izjave svetovalca ameriškega predsednika za nacionalno varnost Samuela Bergerja, kije za civilne žrtve obtožil tudi iraške sile, saj naj bi njihove protiletalske rakete »padale nazaj« in tako ranile ljudi!
Daje napad na Irak »zaman«, vedo vsi tisti, ki se spoznajo na iraški vojaški stroj. Če bi hoteli Američani, skupaj z britansko pomočjo, uničiti glavne vojaške cilje Iraka in preprečiti izdelovanje biološkega orožja (očitno je konsenz v svetu pač tako nemogoč, da velja biološko orožje za bolj nevarno, kot je jedrsko), potem bi morali uničiti vojaške komplekse, ki se skrivajo globoko pod zemljo in ki jih je nekoč (ob civilnih objektih) pomagala graditi tudi SFRJ. Da so Iračanom dostikrat pomagali ravno Britanci s pomočjo ameriških »daril«, veijetno ni potrebno posebej poudarjati.
Ob umrlih in ranjenih civilistih, med katerimi so tudi otroci, je bil izkupiček ameriško-britanskih napadov prvega dne dokaj čuden: tako so na'primer napadli rezidenco Huseinove hčere Hale in nekatere industrijske objekte, kijih stalno nadzirala UNSCOM, poslopje vojaške obveščevalne službe in oporišča na meji. Torej, razkazovanje mišic, ki ste jih v živo lahko spremljali prek CNN-a.
Clinton je z manevrimimi raketami, bombniki B-52 in vojaškimi letali hotel dokazati, da se je »Sadam Husein zmotil, če je mislil, da se bo lahko okoristil zaradi postopka o (Clintonovi) odstavitvi«. Toda kaj storiti s Huseinom? Ameriški obrambni minister Cohen je pripravil odgovori »kratkoročno ga odstaviti«, dolgoročno pa zmanjšati vojaški potencial Iraka. Za nianso različno, pa vendar ne spregledljivo, je odgovoril njegov britanski kolega Robertson, češ da cilj ni ubiti, odstaviti ali ujeti Huseina, saj naj bi to bila stvar iraškega naroda. Cilj naj bi torej bil zavreti iraški program kemičnega in biološkega oboroževanja za nekaj let. Toda, mar diktatorja lahko odstavi kdo drug kot lasten narod?!
Zanimivo je, da tokrat v ameriškem kongresu niso soglasno podprli Clintonove akcije. Tako je na primer Trent Lott, vodja republikanske večine v senatu, izrazil nestrinjanje z izbranim časom napadov. Kljub temu se Clintonu ni uspelo izvleči iz »impeachmenta«. Seveda ni mogoče spregledati večine, ki jo imajo v predstavniškem domu Kongresa republikanci. Clinton je torej v dvestoletni zgodovini tisti 42. predsednik, ki mu bodo sodili pred senatom: zaradi krivega pričanja in oviranja sodnega postopka.
In kako se je odzval na napad na Irak preostali svet? Članice Nata sicer niso nasprotovale, vendar je Francija izrazila pomisleke o civilnih žrtvah, Nemčija pa seje zavzela za čimprejšnji konec akcije. Zarohneli so Rusi, ki so za krivca obsodili kar Unscomovega Butlerja, hkrati pa namignili, da sporazum START II o strateški razorožitvi med ZDA in Rusijo morda nikoli ne bo prilezel skozi rusko dumo. Rusom sta se pridružili tudi Kitajska in Indija, nestrinjanje je bilo slišati iz italijanskih logov pa tudi iz Vatikana. Slovenska vlada je izrazila obžalovanje.'
No, ob bombah, dimu in iskanju puščavske lisice si lahko briše solze tudi Kofi Annan, generalni sekretar OZN. Še enkrat seje izkazalo, kako malo teže imajo diplomatska prizadevanja OZN v primerjavi s Clintonovimi lisičjimi izbruhi. Tokrat je šlo brez soglasja VS OZN vse le še bolj »gladko«.
A. POTOČNIK«

Prejšnji teden je bil ustanovljen Skupni pridružitveni parlamentarni odbor (v nadaljevanju SPPO) Evropske unije in Slovenije kot pridružene članice. T. i. Pridružitveni sporazum je bil resda ratificiran v vseh 15 članicah EU, vendar pa bo vstopil v veljavo šele s prvim februarjem. Kako to, da je bil SPPO ustanovljen že zdaj? Ste v Strasbourgu načeli tudi to vprašanje ali pa so se temu »terminskemu« zapletu izognili tudi evropski parlamentarci?
Dejstvo, da Sporazum vstopa v veljavo šele s prvim februarjem, je morda vplivalo na preložitev nekaterih vsebinskih razprav na marčevsko srečanje, ki bo v Ljubljani. Prva seja je bila konstitutivna, na njej smo sprejeli poslovnik o delu SPPO, informirali evropske parlamentarce o našem poteku priprav na EU, posebej na področjih, ki jih je Komisija najbolj kritično obdelala v poročilu, hkrati pa smo poskušali čim več izvedeti o prihodnjih dogodkih znotraj EU, ki bodo sledili dunajskemu vrhu.
Znane so težave in zamujanje pri oblikovanju slovenskega dela SPPO. Navsezadnje ima ta zdaj 11 članov in 12 nadomestnih članov. Kako je odmevalo Peterletovo in Janševo vztrajanje pri izpadu Jelinčiča v EU?
Ta zaplet je bil neprijeten, z njim smo pri EU izgubili nekaj kredibilnosti. Najbrž so upravičeni pomisleki, kaj se bo šele zgodilo pri težjih, vsebinskih vprašanjih. Tudi na strasbourškem srečanju se je pokazalo, da nekateri poslanci, predvsem pa strankarski voditelji, ne vodijo dovolj računa o tem, daje pridruževanje EU nacionalni projekt in da s politizacijo in medsebojno polemiko pred tujci le-temu ne delamo uslug.
Odmevi so segli tudi do Slovenije, čeprav je npr. jasno, da bosta v Evropskem parlamentu, kjer sedijo poslanci po strankah, npr. tako ZLSD kot SDS, pristali v socialističnem bloku. Primerjava med Evropskim parlamentom (v nadaljevanju EP) in nacionalnimi parlamenti kaže na manjšo moč prvega, predvsem v primerjavi s Komisijo in Svetom.
Doslej EP ni imel tako močne vloge, kot jo imajo nacionalni parlamenti, čeprav si EP prizadeva pridobiti čim več pristojnosti znotraj EU in tudi večjo težo pri
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni Urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Somen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za lil trimesečje 1998 je 2.500,00 SIT, za naročnike v tujini
150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 200,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si.
odločitvah. Glavno vlogo igrajo Komisija kot izvršni del oblasti in Evropski svet, ki ga sestavljajo predsedniki vlad, ki se sestanejo enkrat do dvakrat na leto, in svet zunanjih ministrov. Eden od sklepov dunajskega vrha je, da bi do pomladi jasneje opredelili vlogo Komisije, število komisarjev in način glasovanja, vse to pa je povezano tudi s širitvijo EU. Reforme znotraj EU bodo časovno zavlekle sprejem novih članic, zato je letnica 2002 kot čas naše vključitve bolj pobožna želja kot realnost in tudi sami bomo potrebovali več časa za pripravo. V EU je še vedno odprto vprašanje financiranja. Sedanje članice prispevajo po 1,27 BDP in predvsem tiste, ki največ dajejo, nasprotujejo povečanju prispevka oziroma se zavzemajo za njegovo zmanjšanje. Spremembe se bodo najbrž zgodile tudi v strukturi porabe: zdaj gre polovica za kmetijstvo, tretjina za regionalni razvoj, močni postavki sta tudi tehnološki razvoj in okolje. Tem prioritetam se bo pridružila tudi skrb za zaposlovanje, s čimer se je Unija na pobudo socialistov (ki so na oblasti kar v 13 od 15 držav EU) začela ukvarjati na lanskoletnem luksemburškem vrhu, čeprav zaenkrat še ni kaj dosti konkretnih rezultatov, bodo pa za to področje zagotovo namenjali posebna sredstva.
Ko gre za kmetijstvo, EU vedno znova ugotavlja, da to pri nas predstavlja okrog 6 odstotkov BDP, kar je po njihovem mnenju zanemarljiv delež. Seveda to ne zdrži, saj vemo, kako velik odstotek prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom kot dopolnilno dejavnostjo.
Po zadnjih podatkih naj bi kmetijstvo predstavljalo okrog 4,5 % BDP, vendar tisti, ki pravi, da ne bo problemov, stvari zelo poenostavlja. S finančnega vidika in gledano s stališča EU, zanje ne bo problematična višina sredstev, ki jih bodo namenili za prestrukturiranje kmetijstva. Vendar so pri nas
bomo morali kombinirati različne politike, kmetijsko, pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma, in na ta način iskati izhod.
Se bo denar EU, ki ga bo ta namenila za naše kmetijstvo, stekal in delil prek finančnega ministrstva ali prek kmetijskega ministrstva? Se pri nas lomijo priprave na polnopravno članstvo tudi zaradi boja za posamezno ministrstvo?
Po letu 2000 se bosta programu Phare pridružila še SAPARD, namenjen razvoju podeželja, torej kmetijstvu v povezavi z drugimi dejavnostmi, ter program ISPA, ki bo namenjen za infrastrukturo. V Strasbourgu so nam potrdili, da se bodo sredstva najmanj podvojila. Ob tem je pomembno, da bo več sredstev namenjenih neposredno za investicije in ne kot zdaj, ko se precej denarja porabi za tuje institucije in strokovnjake. Med našimi ministrstvi zdaj potekajo velike razprave in boji o tem, koliko bo kdo pri tem kolaču soudeležen. Menim, da je premalo usklajevanja že v vladi, , zdaj bi namreč že vsak resor hotel imeti svojo agencijo. Npr. kmetijstvo bi imelo agencijo, ki bi izvajala predvsem program SAPARD. Potem minister za malo gospodarstvo govori, da bo imel agencijo za razvoj malega gospodarstva in turizma, kjer bi tudi lahko koristil del teh sredstev iz unije, potem MEOR govori o agenciji za regionalni razvoj, potem naj bi imeli še agencijo za tehnološki razvoj itd. Tako obstaja velika nevarnost ne samo, da se bo drobljenje sredstev nadaljevalo, ampak se bo še povečevalo. Že zdaj, pri državnih sredstvih, se ne vidi in ne ve, koliko gre iz katerega ministrstva in posameznih skladov, to pomeni, da ni učinkovitega nadzora. Vendar pa unija zahteva, da bo za finančna sredstva, upravljanje in koordinacijo skrbela centralna finančna enota Ministrstva za finance. Na regionalni ravni je seveda dobro, da imamo razvojno agencijo, saj
V ministrstvih, ki jih Pokr' SLS, manjkajo usposobljeni ka j kar je eden od razlogov za za janje tako pri prilagajanju za nodaje kot pri vzpostavljanju °r® niziranosti tako na državni ko & kalni ravni. Seveda se med SL ' LDS bije interesni boj o tem-bo imel večji vpliv tudi na pri 0 vanje in uporabo teh sredstev. 1/ Strasbourgu je britanski l3^ rist, podpredsednik ni^°ve^i dela odbora, Gary Titley 'zla ’. da zamude pri prilagaian!a. mogoče pripisati vladni ' ’ saj mora javna uprava nada vati delo tudi brez vlade, nas je problem, da do ref or javne uprave še ni prišlo in so npr. UE zgolj administrativ podaljšek posameznega o11 strstva. In bo tudi zaradi te potrebno ustanoviti interes povezave v obliki regij-
Počasnost pri reformi jaVf1^ uprave je ena glavnih prip° Unije v poročilu Komisije in tu 1 našem zaključnem dokumentu. Deklaraciji in poročilu, ki smo sprejeli v Strasbourgu. Na tem P^, dročju zaostajamo, čeprav naj^ ministrstvo za notranje zadeve marca pripravilo predlog o SP membi zakona o vladi, orgamza ministrstev ter o javni upraV!' slednji predvidevajo upravne o je, za katere je škoda, da jih n1®1 ustanovili že pred štirimi leU ustanavljanju novih občin, so UE postale zgolj administra ni podaljški ministrstev z vso ce tralizacijo in neracionalnostmi, se dogajajo. Pri organizaciji krajin prihaja do razhajanj m političnimi in strokovnimi mne MNZ poskuša z ustanavljanj okrajev deloma nadomestiti manjkanje pokrajin. Na te o r naj bi se potem navezovala m e sna združenja, nanje bi bila Prl ta razvojna komponenta. Navse dnje bosta priprava program0 financiranje s strani EU o vi od sodelovanja več lokalni s „ nosti, ki bodo na ustrezen na povezane med sabo.
A POTOČNIK ■
nsmiK, 24. december 1998
AKTUALNO DOMA
V Muri bodo uspešno končali letošnje poslovno leto
Komentar
Poudarek na izvozu blagovnih znamk
V tej največji pomurski gospodarski družbi bodo letos ustvarili za 215 milijonov mark prihodkov
b vseh problemih, ki spremljajo svetovno in slovensko gospodarstvo, je bilo v soboški Muri poslovanje v letu 1998 uspešno, smo slišali na tradicionalni prednovoletni tiskovni konfe-fenci, ki so jo v tej največji pomurski gospodarski družbi pripravili v začetku tedna. Po besedah Boža Kuhariča, predsednika uprave Mure, se pogoji poslovanja na domačem trgu letos niso bistveno menjali v korist proizvajalcev, na njem je vedno več svetovne konku-rence, saj postaja Slovenija del odprtega svetovnega trga.
0
z azijsko krizo in krizo v v-zhodnoevropskih državah se je Poraba na teh tržiščih zmanjšala in to so čutili tudi v Muri. Ta namreč več kot 90 odstotkov Prihodkov ustvari na tujih trgih, Pretežni del v državah Evropske unije, kamor vedno bolj pritiskajo tudi drugi konfekcionarji. V prvem polletju so bile na teh trgih razmere ugodnejše kot v drugem, to pa za Muro ni dobro, saj le-ta večji del prihodkov ustvarja z jesensko-zimskimi ko-
lekcijami. Navkljub vsemu pa bodo letos dosegli ugodne proizvodne rezultate, saj bo ob 6 do 7 odstotkov večji prodaji proizvodnja večja za 6 odstotkov, celotna realizacija pa bo dosegla vrednost 215 milijonov mark.
Nadvse ugodni so izvozni rezultati, saj dosega Murin izvoz vrednost 160 milijonov mark in je za 6 odstotkov večji od lanskega, izvoz blagovnih znamk je s 57 milijoni mark re-
alizacije večji za 11 odstotkov, marketing pa je ustvaril 17 milijonov mark izvoza, kar je 37 odstotkov več kot lani. Izvoz vseh izdelkov skupaj z blagovnimi znamkami tako že presega 100 milijonov mark, izvozu blagovnih znamk pa dajejo v zadnjih letih prednost.
Mura s svojimi firmami v tujini realizira dobršen del izvoznih poslov, saj je firma West-mur v Nemčiji realizacijo povečala za 20 odstotkov, v ameriški firmi PMI ostaja na lanski ravni, Mura Zagreb je ustvarila 9 milijonov mark prodaje, v drugem letošnjem polletju pa je Mura kupila še proizvodno-pro-dajno firmo Clasic v Nemčiji, ki je že ustvarila 12 milijonov mark prihodkov, v prihodnjem
V Muri so letos produktivnost povečali za 8 odstotkov, za 2 odstotka večji pa je tudi izkoristek delovnega časa, kar je predvsem posledica zmanjšanja bolniških izostankov. Zaradi nerealnega tečaja so tudi letos izgubili od 4 do 5 milijonov mark, profit je v 11 mesecih nad načrtovanim, vendar pod lanskim, dobiček pa bo po koncu leta nekoliko manjši, saj so v decembru za nagrade delavcem namenili po 19 tisoč tolarjev. Sicer pa stroške uspevajo ohranjati na načrtovani ravni.
Letos je iz Mure odšlo 145 delavcev, na novo pa so jih zaposlili 135. Posebno skrb posvečajo ustrezno usposobljenim kadrom, v zadnjih letih so zaposlili 55 pripravnikov z visoko, 36 z višjo in 235 s srednjo izobrazbo, imajo pa tudi 35 štipendistov. Tako je trenutno v Muri 95 zaposlenih z visoko izobrazbo, 93 jih ima
višjo in 703 srednjo izobrazbo. Velik poudarek dajejo izobraževanju ob delu, letos so organizirali akademijo za mlade strokovnjake, še posebej pa skrbijo za izobraževanje kadrov za trženje. Izobraževanje prodajalcev v lastnih in franšizing trgovinah spada med tekoče naloge, za usposabljanje vseh zaposlenih pa so letos namenili čez 100 milijonov tolarjev.
letu pa naj bi jih povečala na 20 miljonov mark.
Ob tem, ko v Muri sledijo razvoju tehnologije, posebej skrbijo za marketing, po sistemu franšizinga pa širijo trgovsko mrežo, saj imajo že čez 35 tovrstnih trgovin, od teh jih je 10 v Sloveniji.
Čeprav bo poslovni načrt za prihodnje leto nared šele sredi januarja, bodo v njem želeli doseči podobne trende kot letos. Takšnega povečanja prodaje kot letos skorajda ne bo mogoče doseči, so pa napovedi za prvo polovico leta spodbudne, saj so kolekcije za pomlad in poletje tako na domačem kot na tujem trgu že prodane.
LUDVIK KOVAČ ■
JOŽE GRAJ I
Pred kratkim sem dolgo v noč gledal in poslušal po naši televiziji oddajo o devetletni šoli, ki jo bomo začeli poskusno uvajati v šolskem letu 1999/2000. Sogovorniki so bili razdeljeni na dva tabora - enega je »vodil« šolski minister dr. Slavko Gaber, drugega pa
dr. Darja Piciga. Ob koncu sem bil dokaj zmeden, komu bi dal bolj prav. Ali z reformo res ne hitimo preveč? Ali ne bo zgodnejši vstop otrok v šolo zanje preveč stresen? Ali je ob koncu devetletke res potrebno zunanje preverjanje znanja, ali je zunanja diferenciacija v zadnji triadi pri materinščini, matematiki in tujem jeziku (delitev učencev po znanju oz. doseženem učnem uspehu na ločene skupine) res potrebna in koristna? Ali...? Na vsa ta in še druga »odprta« vprašanja je opozarjala skupina na čelu z doktorico Piciga, ki je bila tudi kandidatka za šolsko ministrico, če bi ta resor dobila Slovenska ljudska stranka. Zdaj me je »vleklo« na eno, zdaj na drugo stran. Kot nestrokovnjaka me ni bilo težko
Prepričevanja
zmesti. Tako sem najprej verjel »skupini« dr. Piciga, da delitev učencev na boljše in slabše (nivojski pouk) ni sprejemljiva, ker da bo to prineslo preveliko razlikovanje med njimi, prehajanje pa bo mogoče praviloma le z višjega na nižji nivo, ker bo v lažji skupini pač manj zahteven program. Skoraj nemogoče pa naj bi bilo, da bi bil nekdo eno ocenjevalno obdobje v skupini z učenci s slabšim učnim uspehom, potem pa bi se »preselil« k boljšim učencem, torej na višji nivo. Strinjal bi se, da bodo to res bolj izjeme kot pravilo. Kljub vsemu pa me je druga stran prepričala, da rešitev ni tako slaba. Učenci se bodo razdelili na »nivoje« le pri omenjenih treh predmetih, tako da bodo večino časa vseeno skupaj. Poleg tega bodo približno enaki med enakimi lahko enakovredneje sodelovali pri pouku in tako tudi več pridobili. Zdaj je namreč v večini primerov tako, da prihajajo do izraza zgolj tisti, ki se pridno učijo, drugi pa so potisnjeni v ozadje.
In »stresnost« zaradi zgodnejšega vstopa v šolo? Če ne bi bil 1. razred zamišljen kar precej podobno kot sedanja mala šola v vrtcu (pri pouku bosta praviloma vzgojiteljica in učiteljica, še zmeraj se bodo otroci učili predvsem igraje, ocen sploh ne bodo dobivali...), potem bi imela ta bojazen prav gotovo večjo težo. Sicer pa mi je znano, da gredo s šestimi leti v šolo v večini evropskih držav in nikjer ne izpostavljajo zaradi tega problema velike »stresnosti«.
Bati pa se je, na kar je prav tako opozarjala skupina dr. Piciga, da bo zaškripalo, če ne bo dovolj denarja - za več kadra, ki bo potreben v devetletki, za ureditev dodatnih učnih prostorov idr.
Propadanje
Kaj se igra manjšina?
Po tajni seji še javna
gonija Purlena, lendavske družbe za izdelavo izolacijskih cevi, še vedno traja. Ni pa tudi znamenj, ki bi napovedova-la skorajšnji konec likvidacijskega postopka. V družbi je uradno zaposlenih še dvanajst delavcev, vendar občasno delajo Je trije, trije, ki so zaščitena kategorija, so dobili odločbe za čakanje, drugi pa so trajni presežki. Družba, ki je v večinski lasti KBM Infond, jim dolguje plače od julija, kljub temu pa so se delavci na zadnjem zboru odločili, da bodo stavko, napovedano za 21. december, spet preložili. Direktor jim je namreč obljubil 50 tisoč tolarjev regresa za letni dopust, izplačali pa so jim tudi prevoz na delo, in sicer od februarja do novembra.
MH, FOTO: JZ ■
a »tajni« seji, na kateri so se izbrali samo »izbranci« narodnostnega sveta madžarske narodne skupnosti, so si menda prihodnji člani že razdelili vse funkcije in se očitno odločili za zamenjavo sina z očetom. Tako je na uradni seji ta torek namesto spoštovanja slovenskih zakonov in mnenja Pavleta Sveteta, namestnika direktorja vladne službe za zakonodajo, obveljalo »dedno« pravo.
Očitno se je »trda«, nacionali-stična•struja odločila, da bo vzela zakon in pravo v svoje roke. Drugače si pač ni mogoče razlagati odločitve, da na mesto sina Tom-ke, izvoljenega v narodnostni svet, potrdijo očeta Gydrgya Tomko, edinega med šesterico kandidatov, ki se z liste, na kateri je nastopal, ni uvrstil v svet. Resda so si to možnost zagotovili s statutarnim sklepom, objavljenim septembra, ob tem pa jih očitno
Stečaj Planike
. ..
■
Se premika
tečajni upravitelj Planike Franc Sladar je prvi preizkus terjatev napovedoval za januar in sedaj že vse tako kaže, da ta res tudi bo. Dogovori s tremi glavnih upniki, SKB-ban-ko, Gorenjsko banko, državo in delavci o pripravljenosti, načinu
in pogojih sodelovanja v finančni sanaciji družbe so uspeli, čeprav sprva sploh ni kazalo tako dobro. Banki sta namreč zategovali do konca. Dosti lažje pa je bilo pridobiti zaposlene, saj so skoraj vsi pristali, da se njihove terjatve spremenijo v kapitalski vložek v
novo družbo, to pomeni, da kot upniki ne bodo več nastopali v stečajnem postopku. S tem so tudi ustvarjene možnosti, da se stečajni postopek konča s prisilno poravnavo.
Tudi delavci v turniškčm obratu Planike so se odločili za podporo firmi, tako da so izjavo, razen šestih, podpisali vsi zapos-
leni.
MH1
ni motilo, daje statutarni sklep v neskladju s slovensko zakonodajo. Na to jih je v svojem mnenju opozorila tudi vladna služba za zakonodajo, kjer je Pavle Svete med drugim zapisal: »V primeru, če članu občinskega sveta, kije bil izvoljen na večinskih volitvah, preneha mandat, se opravijo nadomestne volitve«. In opozarja: »Ne glede na to je treba upošteva-
ti določbe veljavnih statutarnih sklepov. Vendar je treba ob tem v primeru, če odstopi član sveta narodne skupnosti prej kot v šestih mesecih po potrditvi mandata, izvesti nadomestne volitve«. Vladna služba jim tudi predlaga, da uskladijo statutarni sklep s sprejeto zakonodajo. Toda, očitno so se na »izrednem« zasedanju dvanajsterice odločili drugače.
Zato naj bi si Svetetovo mnenje na uradni, konstitutivni seji podajali sem ter tja, nazadnje pa ga očitno zavrgli kot nerelevantno.
Svetetovo mnenje odgovarja tudi na vprašanje, kako ukrepati, če je kdo hkrati izvoljen za člana občinskega sveta kot predstavnik narodne skupnosti in hkrati za člana občinske samoupravne narodne skupnosti. Takšne situacije zakon o lokalnih volitvah ne predvideva, zato naj bi bil po mnenju vladne službe statutarni sklep ustrezen, to pomeni, da izvoljen član postane član občinskega sveta kot predstavnik narodne skupnosti, v funkciji člana sveta občinske narodne skupnosti pa ga nadomesti naslednji kandidat za to funkcijo, ki je dobil največje število glasov.
Seveda je relevantno vprašanje, kdo plete in zapleta štrene v ozadju? Seveda vam lahko postrežemo le z domnevami, ki so pricurljale z manjšinskih logov: za zaplete naj bi bila odgovorna dama, ki je kandidirala v Gente-rovcih, čeprav živi v Lendavi. Da so ob teh volitvah sestavljali listo, z nje metali in »nastavljali pravoverne«, smo že poročali. Toda, če bo nova politika narodnostnega sveta madžarske narodne skupnosti potekala v maniri nespoštovanja slovenske zakonodaje (če že mnenja ne štejejo za relevantna), potem se seveda lahko vprašamo, kaj pomeni v tem primeru oživljanje Triano-na? Bo dialog z nekom, ki se ima najprej za člana manjšine in šele nato za državljana, sploh mogoč?
A. POTOČNIKI
LOKALNA SCENA
24. december 1998, VESTNIK
Začetne zagate občine
Milan Gumzar, župan občine Benedikt
Začel z delovnim
obiskom na Bavarskem
Tuja pomoč pri obnovi cerkve sv. Treh kraljev
Zupan na policiji
Kakšen naj bo obratovalni čas gostiln?
e se prestrašiti. Naslov, ki smo ga zapisali, ne pomeni, da je župan nove občine Dobrovnik Marjan Kardinar že zabredel v kakšne težave ali se neprimerno obnašal, temveč pomeni natanko to, kar je zapisano, namreč da bo
župan odslej obratoval v prostorih nekdanje policije.
Gre za stanovanjski blok v Dobrovniku številki 25 Id, kjer J so tri nekdanja policijska stanovanja prosta, kar bo ravno prav za župana in občinsko upravo. Le-ta namreč za zdaj še nima ustreznih prostorov za delovanje, ki se bo uradno začelo 1. januarja prihodnjega leta. Marjan Kardinar, kije doslej urado-| val na domačem naslovu, je povedal, da tega ne vzdrži več. | Kulturni dom v Dobrovniku nima ogrevanih prostorov ali pa j je iz njega treba preseliti knjižnico, za kar pa ni pravega na-j vdušenja. Nekdanji policijski prostori pa so ogrevani in imajo | dovolj velike prostore, le pogledati bo še treba, kakšni bodo stroški plačevanja najemnine, elektrike in drugega. Ta rešitev j bo le začasna in omejena na šest mesecev, da ne bi bili, kot se je izrazil eden od svetnikov »začasno kot Rusi na Madžarskem - štirideset let«, nato pa se bo župan, ki bo opravljal svojo funkcijo neprofesionalno, s tajnikom in administra-j torjem preselil v stalne prostore.
Eden od prvih predlogov, ki ga morajo obravnavati svetniki občine, pa so odpiralni časi gostiln, trgovin in frizerskih salonov za leto 1999. Medtem ko pri zadnjih dveh ni večjih problemov, so gostilne Pri Lujzi, Plava laguna in Hančik pri pristojnih službah zaprosile za podaljšanje obratovalnega časa, včasih tudi do ene ali druge ure zjutraj, in to tudi med tednom. To prav gotovo ne bo mogoče, .so že zdaj poudarili svetniki, ker je v nasprotju z zakonom o javnem redu in miru, ki pravi, da so gostilne v strnjenem naselju lahko odprte med tednom do 23., ob koncu tedna pa do 24. ure. izjema so le dnevi okrog praznikov. Toda končno odločitev so občinski možje preložili na naslednjo sejo, saj želijo najprej pregledati, kakšni so bili odpiralni časi v letu 1998.
TOMO KOLES ■
Sola in vrtec v Odrancih
Predstavitev za starše in goste
Reden pouk, delavnice in interesne dejavnosti
Odrancih so imeli od 14. do 17. decembra dneve odprtih vrat šole in vrtca. Za takšno večdnevno javno predstavitev dela pri rednem pouku in interesnih dejavnostih so se odločili prvič, sicer pa, kot je zapisal ravnatelj Tone Černi v posebni številki glasila
Naš svet, ki so ga izdali ob tej priložnosti, »šola kot zavod nikoli ni zapirala vrat skozi celo šolsko leto«.
Bolj kot doslej pa so imeli namen opozoriti, da so ustvarjalni in kreativni na različnih področjih, za kar učitelji in učenci velikokrat niso (bili) deležni priznanja; namesto tega so včasih doživeli tudi neupravičene kritike. Delo šole in vrtca pa so želeli približati tudi tistim občanom, ki nimajo šoloobveznih otrok in ne poznajo dovolj prostorskih razmer, še manj pa vsebine, kijih realizirajo. Prepričani so, da kljub pomanjkanju specia
JGI
—
'rvi razred OŠ in otroci iz vrtca z roko v roki pri plesni in glasbeni vzgoji. (Foto: J. G.)
liziranih učilnic, računalniške učilnice, primerne knjižnice in upravnih prostorov dosegajo zelo dobre rezultate. Z aktivnostmi v okviru odprtih vrat šole in vrtca pa so želeli nakazati tudi nekatere vsebinske in organizacijske vidike devetletne osnovne šole.
»Torej nismo le porabniki občine, ampak veliko »produkcijsko podjetje« - zavod, ki pripravlja mlade osebnosti za spopad s številnimi težavami razvoja kraja

e dni potekajo pri Benediktu v Slovenskih goricah priprave na konstituiranje novega občinskega sveta, oblikujejo občinsko upravo in sprejeli bodo delitveno bilanco prejšnje lenarške občine. V pripravi sta tudi statut in poslovnik za delo nove občine.
Na nedavnih volitvah je bil izvoljen za prvega župana nove občine Benedikt gospod Milan Gumzar, ki je bil v tem kraju kar dvajset let uspešen tajnik krajevne skupnosti. Volilo je 62,85 odstotka volilnih upravičencev in Gumzar je dobil kar 78,45 odstotka glasov. Je član Liberalne demokracije Slovenije. Enako število glasov so dobili tudi svetniki iste stranke. Za županski stolček sta se borila še dva krajana.
Novi župan je nedavno opravil svoj prvi delovni obisk v Nemčiji. V Miinchnu na Bavarskem je z delegacijo obiskal kmetijskega ministra in njegove sodelavce. Predstavil je dosedanjo izpeljavo projekta CRPOV (celostni razvoj podeželja in vasi), ki poteka na tem območju zadnja štiri leta. Nemci so opravljeno delo dobro ocenili. Dogovorjeno je bilo, da bo nemška delegacija marca prihodnje leto obiskala občino Benedikt in takrat bodo proučili možnost nadaljnjega sovlaganja
in širše.« In kaj vse so prikazali? Pripravili so glasbeno in gledališko delavnico, prikazali so delo modelarskega, naravoslovnega, geološkega in tehničnega krožka, izvedli so pouk nemščine, slovenskega jezika, kemije, zemljepisa, športno vzgojo in razredno uro, prikazali so, kako se pripravi pogrinjek za slovesno kosilo, kaj delajo pri bralni znački in kakšne aktivnosti izvajajo taborniki, kako je bilo v šoli v naravi (videokaseta), kako so nekoč krasili božično drevesce idr. Prav gotovo je bila večina staršev prijetno presenečena, ko so videli, kaj vse znajo in zmorejo njihovi otroci v vrtcu in šoli.
Benediški župan gospod Milan Gumzar se je zavzeto lotil dela.
Župan podelil zahvalne listine
Slovesnost pretekli četrtek je radgonski župan Miha Vodenik namenil zaslužnim gospodarstvenikom, strokovnjakom, družbenim in kulturnikom delavcem, ki so zaznamovali preteklost občine Gornja Radgona. Slovesnosti sta se udeležila delavca občinske uprave Darinka Boda-nec in Dragan Kojundžič ter kot gost župan občine Radenci Herbert Šefer.
Po pozdravu je župan podelil zahvalne listine dolgoletni kulturni delavki Mileni Šaruga z Melov za ohranjanje ljudskih običajev in folklore, in glasbeni pedagoginji prof. Majda Bickey za kulturno delo na glasbenem področju.
Za gospodarske dosežke so zahvalne listine prejeli:
Ivan Kovač za gospodarski napredek, zlati razvoj Pomurskega
Najboljša na področju raziskovalnega dela
Osvojili šest medalj
o srednjih šolah v spodnjem Podravju, Prlekiji in Prekmurju je tudi letos potekalo dokaj živahno raziskovalno delo dijakov in dijakinj pod vodstvom mentorjev. Gimnazija M. Sobota si je na sklepnem 6. srečanju mladih raziskovalcev z omenjenega območja
zaslužila posebno priznanje kot najboljša srednja šola na področju mladinskega raziskovalnega dela.
Ta dosežek so delovno proslavili ta torek, ko jih je obiskal tudi direktor BISTRE s Ptuja (biro za strateško tehnološki razvoj, tehnološki center MZT)) Štefan Čelan, čestitke pa jim je izrekel tudi soboški župan Anton Slavic.
Gimnazija M. Sobota je osvojila kar 6 medalj, od tega 3 zlate, 2 srebrni in 1 bronasto. Dobro so se odrezale tudi Srednja zdravstvena šola M. Sobota (2 srebrni in 5 bronastih), Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer (1 zlata, 2 bronasti), Srednja strojna in tekstilna šola M. Sobota (1 zlata) ter Srednja ekonomska, trgovska in upravno-admini-strativna šola M, Sobota (1 srebrna medalja).
Zlato priznanje so si zaslužili soboški gimnazijci z naslednjimi raziskovalnimi nalogami: Vpliv koncentracije detergenta, temperature in tlaka vode na učinkovi-
in strokovne pomoči. Doslej so največ prispevali za obnovo cerkve sv. Treh kraljev, za ureditev slatinskega vrelca v Benediktu in denarno podprli nakup rastlinjakov za Vrtnarsko društvo Benedikt. V njem je združenih 14 vrtnarjev, ki pridelujejo vrtnine in gojijo cvetje.
Z benediškim županom so bili v Nemčiji še predstavnika ministrstva za kmetijstvo in gospa Vida Šavli, vodja projekta CRPOV Benedikt.
Sicer pa je novi župan zadovoljen, ker ima Benedikt od prvega novembra letos ambulanto z zdravnikom splošne prakse dr. Aleksandrom Šosteričem. Pred nedavnim se je v Benediktu vselilo v nova stanovanja šest družin in še marsikaj se je dogajalo.
fši

sejma, Drago Domajnko za uspešno vodenje podjetja Kompas, Franc Škorbar za uspešno vodenje podjetja Radgonske gorice, Lojze Filipič, enolog, za svoje visoko strokovno
tost detergenta (avtorji so bili Martin Vidovič, Mate Car in Mitja Gomboc, mentor pa asist. Renato Lukač), Ocena kakovosti vode reke Ledave v obdobju enega leta (avtorja Tomi Bušinovski in Jože Maučec, mentorica Re-
Kmetijska šola najlepše urejena
Novem mestu so pred dnevi razglasili rezultate ocenjevanja, ki gaje izvedla Turistična zveza Slovenije v projektu Moja dežela - lepa, urejena in čista, v katerega so vključili vse osnovne in
V
srednje šole.
Na našem koncu se je najbolje odrezala Srednja kmetijska šola Rakičan, saj so jo uvrstili celo na L mesto z naslednjo obrazložitvijo:
»Ob prihodu k šoli imaš vtis, da tukaj domuje skrben gospodar, kasneje pa spoznaš, da so v to aktivno vključeni dijaki šole. Urejene so poti, zelenice, grmičevje, vzpenjalke ob zgradbi. Niso pozabili na nasade okra-
Pri
Ivanovem
izviru
»Poleg obuditve in ohranitve ljudskega običaja, postavljenega v izvirno naravno okolje, bo projekt pozitivno vplival na promocijo demografsko ogroženega in v celoti obmejnega območja nove občine Razkrižje, čezmejno sodelovanje v okviru projekta Phare pa bo prebivalstvu še dvignilo zavest o lastnih sposobnostih ter koristnosti sodelovanja in vključevanja v skupne projekte tudi na drugih področjih.« je zapisal na povabilu k ogledu predstave Božična noč ob Ivanovem izviru na Šafarskem, ki bo 24. 12., 27. 12. ter 1. 1. in 6. 1.' (vse ob 19. uri) razkriški župan in predsednik TND Stanko Ivanušič.
To je predstava, ki seveda nosi božični značaj, a se zaradi pristnega prizorišča na prostem razlikuje od tovrstnih prireditev, zato je poteza vrlih krajanov zelo dobrodošla.
delo pri negovanju vin in šam-panjcev, in Tone Brus za dol-goletno družbeno delo v davčni upravi in za razvoj obrtništva v občini. Besedilo in posnetek-
Ludvik Kramberger
nata Dominko) ter Motivacij3 pri individualnih in skupinskih športih (avtor Denis Šparaš, mentorica Mateja Hladen).
Takšna in podobna priznanj3 dokazujejo, da dajejo na Gimna' ziji M. Sobota in drugih srednjih šolah v Pomurju precejšnjo P°' zornost raziskovalnemu delu dijakov in dijakinj, kar je pomembno tudi za njihovo nadaljnje delovanje in uveljavljanje-Kaj pa, če so to njihove odločilne stopničke na poti med znanstvenike?
JOŽE GRAJ ■
snih dreves, steze, klopi za počitek in parkirni prostor. Imajo urejen muzej starih kmetijskih orodij in strojev. Strojni park šole je vzorno vzdrževan in pregledno razporejen. Učilnice so skrbno pospravljene, v njih veje duh, ki zagotavlja, da se tukaj vzgajajo kakovostni kadri za potrebe našega kmetijstva in vino-
gradništva.«
jGi
VESHIK
24. december 1998
LOKALNA SCENA
Izjeme lendavske obvoznice
Kako do dovoljenj?!
Neuspešno iskanje odgovorov na novinarska vprašanja, ko nihče ni pristojen za dajanje odgovorov
endavska obvoznica bo kmalu zgrajena, kaj zdaj težite! Takšen je bil pred dnevi odgovor osebe, ki je sodelovala pri pripravi — ustrezne dokumentacije za lendavsko obvoznico. Dokumenta-c'je, ki se je očitno pripravljala tudi po začetku gradnje. Res pa je tudi, da še vedno niso odkupljena vsa zemljišča, ker po mnenju »stroko-vnjakov« neki domačin manipulira z zemljišči, ki jih je pred začetkom odkupovanja namerno pridobil v svojo last.
Navajeni smo že, da včasih moramo malo dlje čakati na od-govore, še posebej, če so vprašanja neprijetna ali če je potrebno še posebej dobro paziti na vsebino odgovorov. Toda če to čakanje traja predolgo, če te pošiljajo od ene do druge osebe, pa
Proračunski denar za soboško porodnišnico
Močnejša od stranke
Izšlo se je, pa čeprav skozi šivankino uho
1 inekoioško-porodni oddelek murskosoboške bolnišnice ima za I ureditev razmer odobrenih petintrideset milijonov iz proračun-— I skih rezerv. Čeprav je predlaganih sedemdeset milijonov parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko v usklajevalnem postopku razpolovil, gre vendarle za zelo pomemben dosežek in politični Uspeh, ki bi ga že mogli imenovati zrelostni izpit naših poslancev in drugih vplivnih ljudi, ki so znali lobirati s pravimi ljudmi in na pravi način. Kajti vedeti moramo, da čeprav je potreba za ureditev razmer v naši porodnišnici v nebo vpijoča, je zagotoviti denar za to najprej politično vprašanje. In tega so se zavedali tudi vsi, ki so pripravljali taktiko in strategijo, kako skozi zapleteno politično sito čimprej spraviti 'nvesticiio na trdna tla.
Modro je bilo njihovo posto-Panje in obneslo seje, čeprav suio bili priča, da so v parlamen-tu kot po tekočem traku padala Vsa dopolnila, razen tistih, ki jih Je Predlagala vlada, in da so po-slanci pozicije delovali disciplini-rano kot en mož in se niso izne-Verili strankarskemu ukazu - ra-2en seveda pri dopolnilu, ki so ga vložili pomurski poslanci in katerega prvi podpisnik je bil Andrej Gerenčer. Zgodil seje primer brez primere, zaradi katerega bodo najbrž nekateri Poslanci klicani na odgovornost. Ugodilo seje nekaj, na kar državni vrh ni računal. Murskosoboška porodnišnica namreč še n> bila predvidena za prednostno
je že malce preveč sumljivo.
Zakaj gre? Lendavska obvoznica je bila nadvse zaželena, potrebna in skorajda izsiljena. Ali je lendavska občina zamenjala avtocestni prehod v Genterovcih za mejni prehod Pince, ki je postavil na glavo celotno dosedanje
mestu med investicijami v zdravstvu (načrt investicij v zdravstvu za naslednja štiri leta se bo šele sestavljal). Sedaj pa, ko je dopolnilo nepričakovano »šlo skozi« parlamentarno proceduro, bodo gradnjo - če bodo hoteli ali ne - morali krepkeje podpreti tudi na zdravstvenem ministrstvu in toliko lažje jo bo potisniti na vrh investicij v zdravstvu. Murskosoboškemu problemu je namreč parlament, s tem ko je izglasoval dopolnilo, priznal »nacionalni« pomen, ki ga je država dolžna reševati.
In kako je nemogoče lahko postalo mogoče? Na svojih mestih v državnem zboru je sedelo štiriinpetdeset poslancev, za do-
načrtovanje, ne vemo oziroma ne moramo dokazati. To je pač politika. Drži le eno: zaradi preusmeritve prečkanja meje z Madžarsko na zahtevo Madžarov in zaradi njihove koristi še vedno nimamo določene trase od Belti-nec do meje z Madžarsko. Zdaj avtocesta naj ne bi več zavijala proti Turnišču, ampak bi mimo vseh večjih krajev na prekmurski ravnici tekla proti Pincam; vmes so seveda zaščiteni Črni log, pa obmurska krajina, dragoceni močvirnati travniki in logi. Toda to je že druga zgodba, s katero se bomo ukvarjali prihodnje leto.
Lendavsko obvoznico so torej po nekajkratnem zavlačevanju le začeli graditi (ko so za promet odprli ormoško obvoznico), izkazalo pa se je, da brez vseh potrebnih dovoljenj in ne da bi odkupili vsa zemljišča. V začetku novembra je bilo objavljeno besedilo, da Ministrstvo za okolje in prostor v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo obvoznice Lendava investitorja Družbe za avtoceste R Slovenije z »javnim naznanilom obvešča javnost«, da bodo javnosti dani na vpogled naslednji dokumenti: osnutek enotnega dovoljenja za gradnjo obvoznice,
polnilo pa je glasovalo devetindvajset. Razen pomurskih poslancev so zanj glasovali še dr. Kregelj Zbačnik, dr. Merlo, dr. Gasparini, vsi trije člani odbora za socialo in zdravstvo, ki so svojo podporo obljubili ob obisku murskosoboške porodnišnice. Zeleno luč pa so prižgali še poslanci opozicije in dopolnilo je bilo izglasovano.
Petintrideset milijonov, na-
nekološko-porodnega oddelka, bo zadostovalo kvečjemu le za pripravljalna dela in potrebno dokumentacijo. Ne glede na velikost zneska so ti milijoni močno obvezujoči za vodstvo bolnišnice. Ta presenetljivo hitri skok bo potrebno opravičiti. Še bo potrebno veliko spretnosti v dogovarjanju in še izpiliti tehniko, kako iz nemogočega delati mogoče. Leto bo za pripravo vsega potrebnega sila kratko, da bi se potem z novim tisočletjem končno lahko začela gradnja ali obnova murskosoboškega porodno-ginekološkega oddelka.
MAJDA HORVAT ■
poročilo o vplivih na okolje ter projekt, ki ga je pod št. 190 v maju izdelal BPI Biro za projektiranje in inženiring iz Maribora. Javna obravnava z zaslišanjem investitorja DARS-a je bila 17. ' novembra, do 18. novembra pa so se morali vse pripombe v pisni obliki posredovati Ministrstvu za okolje in prostor.
Podpisani so Stanka Dešnik, Janez Ori in Marko Lazar.
In potem naslednja objava: 3. decembra smo lahko prebrali v časopisu OBJAVO, da je Ministrstvo za okolje in prostor že 20.11.1998 izdalo delno enotno dovoljenje za gradnjo obvoznice Lendava in da je bilo v postopku izdaje delnega enotnega dovoljenja z dne 20. novembra izdano tudi okoljevarstveno soglasje; med javnimi predstavitvami ni bilo podanih pripomb, na javnih obravnavah z zaslišanjem investitorja in pisno na ministrstvo pa so bile podane pripombe oziroma vprašanje glede onesnaženja zraka in tal zaradi obvoznice in vpliva na pridelek - vzposta-vljen bo nadzor nad onesnaženostjo zraka, tal, gozda, kmetijskih površin, živalstva in rastlinstva, rezultati pa se bodo posredovali tudi občinskim organom. Podpisana je ga. Sanja Traunšek.
Ker smo se z našimi vprašanji najprej obrnili na Urad za prostorsko planiranje na Ministrstvu za okolje in prostor, ki izdaja podobna dovoljenja za gradnjo avtoceste, so nas v primeru lendavske obvoznice preusmerili h ge. Traunšek, ki ni zaposlena na omenjenem uradu. Obvoznica se sicer prav tako sofinancira s sredstvi DARS-a!
Kakorkoli: po skoraj mesecu dni nismo dobili odgovora ne z DARS-a in ne z Ministrstva za okolje in prostor. Zanimalo nas je, kdaj je bila izdana lokacijska dokumentacija, zakaj je bilo šele ' pozneje pridobljeno okoljevarstveno soglasje, zakaj je bilo izdano le »delno« dovoljenje za gradnjo, kdo je dovolil začetek gradnje pred izdajo vseh dovoljenj in zakaj še vedno niso odkupljena vsa zemljišča. Mogoče bomo v prihodnjih dneh dobili odgovor, ki pa bo verjetno vseboval tudi stavek, da novinarji tega ne razumemo...
BERNARDA B. PEČEK!
Plinovod v Murski Soboti
Hitijo s polaganjem cevi
Za središčem mesta Razlagova - Prihodnje leto večina priključenih na zemeljski plin
letošnjem letu so v Murski Soboti priključili na zemeljski plin številne objekte. Gre za tržnico, prizidek Pomurske banke in bližnje pošte pa tudi za nov stanovanjski objekt v Razlagovi ulici. »Plinovod do teh objektov smo uredili že v letošnji kurilni sezoni. Z gradbenim dovoljenjem in vsemi potrebnimi soglasji smo izvedli dela na odseku plinovoda od nekdanje restavracije Centra) na koncu Cvetkove ulice, mimo blagovnice do tržnice. Drugi odsek pa poteka od blokovskega kompleksa v Lendavski ulici, mimo Zavarovalnice Triglav, po Grajski in Ciril-Me-todovi do Razlagove ulice. Ta plinovod je sedaj priključen na osrednjo postajo pri Platani. Vsi tisti, ki mejijo na traso tega plinovoda, se prav tako lahko priključijo nanj,« nam je pojasnil vodja projekta soboške plinifikacije, dipl. inž. strojništva Franc Kramar, sicer direktor Projektivnega biroja.
Kot smo zvedeli, se že zdaj intenzivno pripravljajo za naprej. Med drugim gre za podpis pogodbe z izdelovalcem lokacijskega načrta za celotno mesto Murska Sobota. Gradnja bo etapna, pri čemer so se o podrobnostih dogovorili z vodstvom mestne občine. Zanimivo je, daje koncesionar obljubil, da bo javne zavode, kot so šole, vrtci in razne ustanove, priključil brezplačno. Na ta način bi prihodnje leto večino porabnikov v Murski Soboti priključili na zemeljski plin. Koncesionarje Mestni plinovod Koper, ki je zagotovil tudi svoje izvajalce. Za zasebne hiše je cena 200 DEM, stroške od parcelne meje dalje pa poravna posamezni "»"h”*	MILAN JERŠEI
V
Potrjeni mandati tišinskih svetnikov
Na prvi seji v novi sestavi so se sestali tudi člani Občinskega sveta Občine Tišina. Kot je uvodoma navedel predsednik občinske volilne komisije Dezider Novak, so lokalne volitve potekale v redu, saj ni bilo nikakršnih težav. Zato so na tokratni seji potrdili mandate 14 novoizvoljenim svetnikom in županu Alojzu Flegarju, ki bo to funkcijo tudi v prihodnje opravljal poklicno, za naslednja štiri leta.
Večino v 14-članskem občinskem svetu ima stranka Liberalna demokracija, in sicer pet mest. Iz njenih vrst izhajata tako župan kot najstarejši svetnik dr. Alojz Števanec. V novem občinskem svetu ima SLS tri svetnike, po dva svetnika pa imajo SKD in SDS ter Lista neodvisnih. Prav tako so se dogovorili o začasnem financiranju v letu 1999. ki bo do sprejema proračuna potekalo po dvanajstinah.	MJI
Priznanje OŠ I
Osnovna šola I v Murski Soboti je prejela te dni »priznanje s pečatom gostoljubnosti za leto 1998«, ki gaje podpisal predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič. In obrazložitev?
»Med mnogimi osnovnimi šolami v M. Soboti je prav L najlepša. Zgrajena je bila za večje število učencev in zato je pred njo prostoren park z mnogimi drevesi. Okolica šole in njena notranjost sta skrbno vzdrževani in negovani. Zgradba je obnovljena in ustreza učnim razmeram sodobnega časa. Pomembna pridobitev za šolo in mesto je sodobna telovadnica. Zunanja športna igrišča so dobro vzdrževana in obdana z obilo zelenja.«	JG I
Vsem našim zavarovancem in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in želimo miren božič ter srečno, predvsem pa zdravo novo leto 1999
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Območna enota Murska Sobota

KMETIJSTVO
24. december 1998, MK
Cene v kmetijskih trgovinah
»Kmetijstvu 500 milijonov ekujev«
Marko Slavič, Ključarovci
akumulator, 135 Ah
akumulator, 100 Ah
akumulator, 55 Ah
visokotlačni pralnik ALKO, 160 barov
visokotlačni pralnik LAVOR, 100 barov
20.200,00
12.900,00
7.990,00
39.800,00
28.990,00
Manj denarja v roki, več v zraku
napajalnik za pujske, 3/4" napajalnik za pujske, 1/2" napajalnik za govedo napajalnik za piščance
690,00-1.400,00
pocinkana žica, Č 2,2 do Č 3,1 mm cisterna za vino, 1401
cisterna za vino Pavlinjek, 500 I cisterna za vino Pavlinjek, 1.000 I posoda za meso PVC, 60 I
posoda za meso PVC, 801
posoda za meso PVC, 120 I
650,00 3.800,00
640,00
120,00 15.900,00 77.990,00 91.990,00
3.400,00 4.200,00 6.600,00
mesoreznice, od št. 8 do št. 32 3.400,00-6.600,00
mesoreznica št. 22, motorna steklen balon, 541 steklen balon, 341 steklen balon, 251
motorna žaga Husgvarna 61 FF motorna žaga ALKO KB 5000 motorna žaga Partner 351 motorna škropilnica Cifarelli potopna črpalka ALKO 220 pretočna črpalka, Č20 pretočna črpalka
49.900,00
2.200,00
1.800,00
1.460,00
64.990,00
56.990,00
28.990,00
65.900,00
11.500,00
10.900,00
Gardena 800W 3000, l/h 17.900,00-19.000,00
Kmetijska zadruga Ledavski dol Cankova
napajalnik za govedo
visokotlačni pralnik, 100 barov
visokotlačni pralnik, 120 barov pocinkana žica Č 2,2 do Č3,1 mm samokolnica
mešalec za beton
motorna žaga Tomos
motorna žaga Tomos FF268
kotel za žganjekuho, 100 I
brzoparilnik, 801
brzoparilnik, 100 I
brzoparilnik, 1201
steklen balon, 34 I
steklen balon, 541
tekoče žveplo, 11
parafinsko olje, 11
4.200,00 33.000,00 36.000,00
161,10 5.990,00
46.200,00 69.000,00 78.000,00 89.206,00 18.270,00 20.265,00 21.315,00
2.450,00 2.800,00
345,00
420,00
Kmetijska zadruga Turnišče
cisterna za vino, 301	10.080,00
cisterna za vino, 100 I	16.700,00
cisterna za vino, 2001	23.940,00
cisterna za vino, 380 I	36.540,00
cisterna za vino, 5001	46.620,00
steklen balon, 34 I	2.300,00
steklen balon, 541	2.900,00
napajalniki za govedo	3.600,00-4.400,00
pretočna črpalka M-20	12.100,00
pretočna črpalka M-25	15.800,00
akumulator, 135 Ah	21.390,00
akumulator, 100 Ah	13.700,00
akumulator, 97 Ah	13.400,00
tekoče žveplo, 51	1.007,00
tekoče žveplo, 31	650,00
tekoče žveplo, 11	263,00
parafinsko olje, 11	535,00
bentonit, 1/2 kg	300,00
bentonit special, 100 gr	212,00
Kmetijska zadruga Beltinci
cisterna za vino, 150 I cisterna za vino, 1001 rotacijska luč steklen balon, 10 I steklen balon, 251 steklen balon, 34 I steklen balon, 541 tekoče žveplo, 11 žveplo, trakovi, 1/2 kg pretočna črpalka (na vrtalni stroj) brzoparilnik, 801 brzoparilnik, 100 I
pecljalnik za grozdje MIO Osijek mlin za grozdje
kosilnica na nitko ALKO kosilnica na nitko Stihi 44 motorna škropilnica Stihi motorna žaga Husgvarna 61 FF motorna žaga Partner 370 napajalnik za prašiče, 3/4" napajalnik za govedo napajalnik za piščance
17.000,00
14.000,00
6.900,00 1.120,00 1.700,00
2.100,00 2.500,00
280,00
980,00
6.000,00 20.100,00 22.800,00 25.000,00 25.000,00
22.000,000
66.000,00
97.000,00
73.000,00
40.000,00
1.170,00
3.900,00
604,00
visokotlačni pralnik Partner, 120 barov 35.000,00
Minister Ciril Smrkolj o proračunu in obtožbah o nepravilnem usmerjanju denarja za subvencije v kmetijstvu
Na tiskovni konferenci ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prvi človek Ciril Smrkolj predstavil tisti del državnega proračuna za prihodnje leto, ki je namenjen njegovemu resorju. »Dobili« so 30,9 milijarde tolarjev, kar je nominalno za 13 odstotkov manj kot letos, ko je ministrstvo razpolagalo s 27,3 milijarde tolarjev. Predlog ministrstva so v razpravi o dopolnilih k proračunu za leto 1999 dodatno »oklestili« za 20 milijonov tolarjev. »Čeprav so finančna sredstva manjša od
načrtovanih, bomo v prihodnjem letu uspeli vzpostaviti sistem, ki bo Sloveniji zagotovil črpanje predpristopne pomoči po letu 2OOO,« je rekel minister Ciril Smrkolj.
Do srede januarja bodo pripravili podroben razrez proračunskih sredstev in v skladu s slednjim zagotovili pogoje za nadaljnje izvajanje programov na področju kmetijstva, razvoja podeželja, delovanja veterinarske službe in izvajanja fitosanitarnega nadzora pa tudi za delovanje služb in institucij.
Mleko v Cefti ni sporno
Na novinarski konferenci so predstavili tudi screening za evropski kmetijski orientacijski in usmerjevalni sklad, strukturno politiko, politiko razvoja podeželja in gozdarstvo. Multilateralni pregled ustaljenosti slovenske zakonodaje s pravnim redom Evropske unije je bil v Bruslju sredi decembra, podrobno pa bo usklajenost slovenske zakonodaje pregledana na dvostranskem sestanku sredi januarja. Na ministrstvu pripravljajo program prevzema zakonodaje EU na področju kmetijstva in razvoja podeželja, o katerem bo v začetku prihodnjega leta govorila tudi vlada.
Slovarček manj znanih pojmov
AROMA - so zaznave, ki jih občutimo indirektno, v zgornjem delu nosne votline
V vinu je ugotovljenih čez 900 snovi, ki sodelujejo pri oblikovanju vinske arome. Primarna aroma izvira iz grozdja (sadna aroma), sekundarna aroma pa nastaja med alkoholnim vrenjem. Te snovi so pomembnejše za organoleptično kakovost vina kot alkohol, ker dajejo značaj posameznemu vinu. Tercialna aroma ali cvetica se razvije v steklenici. Je produkt hidrolize in sprememb v taninskih snoveh, sprošča se iz snovi, ki niso aromatične. Poznamo sorte z bogato grozdno aromo (muškat, dišeči traminec), nato sorte z manj izraženo aromo (renski rizling, sauvignon) ter sorte s povsem nevtralno grozdno aromo (šipon, laški rizling, zeleni silvanec, chardonay in beli pino).
Tudi pri plodovih sadnih vrst zaznavamo aromo kot prijeten, plemenit vonj in okus, značilen za posamezno sorto. Aromatične snovi nastajajo v sadju med dozorevanjem, v prezrelem sadju pa spet izginjajo in se spreminjajo. Tudi s skladiščenjem in predelavo se aromatične snovi v določeni meri izgubijo. Če
(Nadaljevanje)
želimo, da bi se aroma plodov v skladišču ohranila dlje časa, jih moramo obrati v ustrezni tehnološki zrelosti.
ASIMILACIJA - FOTOSINTEZA - je fitokemični postopek, pri katerem se v zelenih delih s pomočjo klorofila in pod vplivom svetlobe gradijo organske snovi iz vode, ogljikovega dioksida in rudninskih snovi
AVTOFERTILNOST - sposobnost rastlin, da se same oplodijo
Tu pride do pojava samooprašitve (avtogamija), pri katerem se nekatere rastline oprašijo tako, da pride pelod prašnikov na brazdo istega cveta. Ta pojav opazimo pri breskvi.
AVTOHTONA RASTLINA - rastlina, ki se je razvila v določenem okolju in se je tam ohranila do danes
AVTOSTERILNOST - pojav, da se rastlina ni sposobna sama oploditi z lastnim pelodom in zato moramo imeti v bližini še drugo sorto, ki je opraševalka, ta pojav je predvsem pogost pri. češnjah
MELITA BAHUN, DIPL. INŽ. KMET. ■
Kandidatke za članstvo bodo po predlogu iz Agende 2000 deležne pomoči za kmetijstvo, ki bo podeljevana po modelu financiranja skupne politike. Tako bodo morale še pred vstopom v unijo za učinkovito porabo pomoči vzpostaviti ustrezne mehanizme, ki bodo zagotavljali jasno preglednost nad dodeljevanjem pomoči. Eden bistvenih členov je plačilna agencija, ki bo morala biti vzpostavljena do začetka leta 2000. »V okviru programa Sapard bo že prvo leto po 2000. kmetijstvu in razvoju podeželja v državah kandidatkah namenjenih skupno 500 milijonov ekujev,« je dejal državni sekretar za kmetijstvo in evropske zadeve Franc But.
Predstavniki kmetijskega ministrstva so zavrnili opozorilo Zadružne zveze Slovenije, da bodo leta 2000 odpravljene vse ovire glede trgovanja z mlekom in mlečnimi izdelki med državami članicami sporazuma CEFTA. Predmet dodatne liberalizacije sporazuma CEFTA je samo mleko v prahu, sicer pa ostaja mlečni sektor tudi po omenjenem obdobju najbolj zaščiten v okviru sporazuma CEFTA.
Po 50 letih obnovljena fasada
Minister Ciril Smrkolj je zavrnil vse očitke, da naj bi posamezni člani stranke SLS dobivali subvencije za kmetijstvo mimo uradnih kriterijev (»spiski so na vpogled, ne za objavo«), prav tako pa nam je zagotovil, da njegovega imena ni na nobenem seznamu finančnih podpirancev in da je fasado na kmetiji pod Trojanami obnovil z lastnim denarjem, saj »je bil po 50 letih že čas za to«.
MARJAN HORVAT ■
Brajde »okras« naše pokrajine
Brajde so že od nekdaj oblika opore za vinsko trto in so predvsem razširjene v nevinograd-nišklih legah, v ravnini ob hišah in na vrtovih. Dosti pa je takih brajdnih nasadov na travnikih ob cestah, in ti nasadi spreminjajo naše ravninske vasi v »prava« vinogradniška območja, marsikdaj pa brajdno vino nelojalno konkurira vinu, pridelanem iz grozdja žlahtne vinske trte. Namen takih brajd pa naj bi bil predvsem senčenje za vroče poletne dni in zastiranje pogleda radovednih sosedov na naše vrtove in dvorišča.
Brajde, ki jih videvamo, se razlikujejo po vzgojnih oblikah; v večini primerov so to tako imenovane svobodne vzgojne oblike in so odsev znanja ter kreativnosti posameznega lastnika. Že ob zasnovi brajde si moramo zamisliti, kakšna naj bi le-ta bila, ne pa da vsako leto spreminjamo njeno obliko. Neurejena in nepravilno vzgajana brajda ima veliko starega lesa dolgih ogolelih krakov in debel. O tem moramo razmišljati že ob sajenju in pripravi opore. Če nam vreme omogoča, se lahko odločimo za jesensko sajenje. Če sadimo brajdo v ravninah, pazimo na višino podtalne vode ali nepropustne plasti, kar je največkrat vzrok, da nam trta slabše uspeva ali sploh ne.Če hočemo, da nam trta prej zapolni prostor, jo sadimo gosteje 1 -1,5 m med posameznimi trtami. Čeprav velja, da je brajda iz manj trt lepša, vendar zahteva večjo obremenitev, kar pa lahko pomeni, da nam lahko les v hladnih območjih zaradi slabše dozorelosti pozimi pozebe. Za oporo brajdam uporabljamo najrazličnejše materiale, kot so: les, beton, železo, plastiko, pocinkano žico itd.. Vendar v želji, da bi


Sadjarska razstava v Turnišču...
e pritegnila veliko obiskovalcev, ki so si ogledali (in tudi poskusili) 14 sort jabolk in osem sort hrušk. Razstava, ki so jo pripravili člani Vino-gradniško-sadjarskega društva Turnišče, je pokazala, da je v Turnišču. Renkovcih, Gomilici in Nedelici še vedno veliko gojiteljev starih sort, ki morda ne dajejo tolikšnega pridelka kot nove sadne sorte, so pa kakovostne in zdrave.
Prav vsi sadjarji namreč ne škropijo oziroma, če že škropijo proti sadnim zajedalcem, ne pretiravajo. V okviru razstave je bilo tudi strokovno predavanje o ureditvi sadnega vrta. Svetoval je dipl. inž. Milan Torič iz Kmetijsko svetovalne službe Ljutomer.
- Foto: J. Ž.
bila brajda čim trajnejša, nekateri spreminjajo vrtove v »gozdove« in »odpade« betona in železa. Lesena brajda je najlepša, vendar ni trajna. Trajnost take opore lahko povečamo s posebnimi premazi za les. Žico uporabljamo čim manj, ker se nam razteguje ali celo pretrga in taka mla-
hava žica, v času ko na brajdi ni listja, ni v okras pokrajini. Tudi pri barvanju železnih konstrukcij izbirajmo bolj umirjene barve, ki se vklapljajo v okolje čez vse leto, ne samo poleti, ko zaradi obraščenosti z listjem opore sploh ne vidimo. Za konstrukcijo so lepši tanjši profili železa kot pa debelejši.
Največ vprašanj in polemik pa je, kal posaditi za brajde v ravninah. Vemo, daj® samorodna trta prepovedana že s starino vinskim zakonom in je ne bi smeli saditi že od leta 1982. Bistvo zadeve je, da bi lahko na nevinorodnih območjih to trto imeli, vendar v glavnem za sok, nikakor pa ne bi smeli to hibridno pijačo prodajati, ampak le imeti za lastno porabo. V svetu poizkušajo s križanjem evropske trte ali evropske in ameriške trte vzgojiti sorte, ki bi bile odpet' ne proti boleznim (predvsem peronospoto in oidij), vendar rezultati kljub množici teh križank ne zadovoljujejo kakovosti vina v primerjavi s tistim, kar daje žlahtna trta. P° novem vinskem zakonu, ki je bil sprejet lani, pa lahko ostanejo vinogradi žlahtne vinske trte, ki so posajeni na neabsolutnih vinogradniških legah, še največ 15 let od uveljavitve zakona, to je do leta 2012. Do takrat pa lahko pridelano vino iz teh vinogradov deklariramo največ kot namizno vino, ne glede na sladkorne stopnje, ki so bile dosežene. Prepričani pa smo lahko, da bodo ne glede na zakonodajo brajde še naprej ostale »okras« naše pokrajine.
KSS ZA POMURJE ERNEST NOVAK, DIPL. INŽ. AGR- ■
«1,24. december 1998 GOSPODARSTVO
GEP Kartonaža
Pogojniki za delovna mesta
Če bodo prihranki...
adzorni svet družbe GEP Kartonaža Murska Sobota je dal po obravnavi lanskoletnega poslovanja ter na predlog direktorja Janka Halba soglasje k podpisu pogodbe s strokovno svetovalno družbo ITO - Intitut za tehnologijo, ekonomiko in organizacijo iz Ljubljane.Ta sedaj skupaj z zaposlenimi že ves decejnber dela na Projektu Stalnega napredka, s podnaslovom Izboljšanje poslovanja v GEP Kartonaža.
»Cilji projekta so zelo konkretni: gre za sistem ugotavljanja možnosti za ustvarjanje finančnih Prihrankov,« je izjavil direktor družbe GEP Kartonaža Janko Halb. Učinki projekta - povečani
obseg realizacije, zmanjšani materialni in stroški dela, odpravljene nekakovosti v procesu oziroma izboljšana organizacija dela naj bi Se poznali v mesečnih prihrankih, teh pa naj bi bilo na leto najmanj Za 22 milijonov.
»To seveda z obstoječim številom zaposlenih. Če pa se ugotovi, da za obseg realizacije ni potreb
Zlata jajca nese ■■■
Dejavnost: 50103... posredovanje pri prodaji motornih vozil
no toliko režijskih opravil ali del, se bo dalo število zaposlenih ustrezno zmanjšati,« je napovedal sogovornik. V Kartonaži je med zaposlenimi delež režijskih delavcev 25- odstoten. »Mi pa smo si zastavili konkretni cilj, da se obseg realizacije v obdobju dveh let poveča za najmanj deset do dvajset odstotkov, za enak odstotek tudi produktivnost. Če pa bi se produktivnost lahko dvignila le z zmanjšanim obsegom zaposlenih, je to potem tudi pet, deset, do dvajset odstotkov ugotovljenih presežnih delavcev. S tem pa, da
se bodo presežni delavci najpozneje ugotavljali v proizvodni sferi,« smo razumeli sogovornika. Po njegovih besedah sorodne ali konkurenčne firme v Avstriji ali Nemčiji z istim številom zaposlenih (v GEP Kartonaža je 198 zaposlenih) ustvarijo okoli dvajset in več milijonov mark prometa, v GEP Kartonaža pa ga načrtujejo med 10 in 11 milijoni mark.
Če bo večji obseg realizacije...
Vprašanje ustreznosti števila zaposlenih v družbi pa je v svoji študiji o razvojnih možnostih Kartonaže obravnavala že tudi konsultantska firma Phare. V dokumentu, ki gaje pripravila z denarjem Phare in Ministrstva za gospodarske zadeve, je ugotovila, da je firma glede na obseg realizacije prezaposlena. Takrat jih je bilo zaposlenih dvesto osem. Nakazala je dve možnosti, in sicer da se obseg realizacije v dveh, treh letih poveča v primerjavi s predhodnimi obdobji za 50 odstotkov ali da se presodi število potrebnih zaposlitev.
»Toda leta '98 je primerjalna analiza tistih prognoz pokazala, da se niso uresničile, da je obseg zaposlenosti ostal, obseg realizacije pa seje glede na pričakovano povečal le neznatno. Šlo je torej
za obratne trende, še posebno zaradi oteženih razmer na trgu,« je presodil Janko Halb.
Če bodo ugodnejše razmere na trgu...
Razmere na trgu pa se še zaostrujejo, predvsem v proizvodnji osnovnih materialov, torej kartonov in papirja, tudi zaradi cenejše azijske konkurence, ki je prišla v Evropo. »Zelo resna pa je tudi likvidnostna situacija naših kupcev,« je povedal Janko Halb. Pred stečajem pa je tudi poslovni partner z dvorišča, Pomurski tisk.« Stečaj Pomurskega tiska Kartonaže ne bo prizadel. Smo pa pripravljeni kot sestrska družba z njim sodelovati še naprej, ne glede na status nove družbe,« je izjavil sobesednik. Kartonaža ima do Pomurskega tiska milijon do dva milijona terjatev, ki pa jih bodo še v tem letu s kompenzacijskimi posli, ki so jih sploh uporabljali v kriznem obdobju, tudi pokrili. Seveda pa bodo tri družbe na skupnem dvorišču morale rešiti tudi vprašanje »delitve« skupnega ogrevanja, vratarske službe in predvsem električne energije, saj Pomurski tisk stroškov elektrike ne poravnava in jim že nekaj časa grozijo z odklopom elektrike.
MH ■
Mizarstvo Ljutomer v stečaju
Druga dražba brez dražiteljev
udi za drugo dražbo za prodajo premičnin in nepremičnin stečajnega dolžnika Mizarstvo ■ tovarna pohištva Ljutomer, ki je bila najavljena za minuli ponedeljek v
prostorih murskosoboškega sodišča, ni bilo zanimanja. Premoženje so prodajali po 70-odstotni ocenjeni vrednosti, in sicer 250,7 milijona je bila izklicna cena za nepremičnine ter 56,3 milijona za opremo. Skupno torej 307 milijonov. Zainte-
T
resirani za nakup, ki se pri stečajnem upravitelju sicer že oglašajo, seveda čakajo na še ugodnejšo ceno.
Po besedah stečajnega sodnika Deziderja Novaka bo prav kmalu ali januarja sklican upniški odbor, na katerem se bodo odločali med možnostjo, da ceno še znižajo, alj^pa začno s postopkom zbiranja ponudb in prodajo premoženja stečajnega dolžnika najugodnejšemu po
nudniku. Predstavniku delavcev, ki je prišel na nesojeno dražbo, je tudi pojasnil, da bodo upniki v primeru, da premoženje prodajo po ceni 50 odstotkov ocenjene vrednosti - in delavci so največji upniki - poplačani stoodstotno.
MH, FOTO: JZ ■
a e koga, potem bi slavno družino iz lendavskega kota lahko predlagali za inovatorje leta, saj ji v domiselnosti, kako goljufati državo in pri tem početju s pridom uporabljati zakon, daleč naokoli ni para. Vsi poskusi, ustaviti jih pri tem početju, so se izjalovili 'n zvezdniki črnega polja inšpektorjem, ki se brezupno zaletavajo
vanje, še naprej lahko kažejo osle.
Njihova zadnja demonska domislica se, ob sodelovanju družbe, tegistrirane za posredovanje pri Pr°daji motornih vozil in s prizvokom Č, nanaša na posel uvoza ranjenih avtomobilov visokega razre-da' Pot je takšna: družba z omejeno odgovornostjo uvozi vozilo, plača J-arino, ga proda, vendar pa zaradi °kiraneea žiroračuna s kupcem ।
sklene konsignacijsko pogodbo, da ta kupnino nakaže na račun druge firme. Firma z blokiranim računom opravi posel nakupa in prodaje, vendar denarja na računu ni in s tem tudi ne za plačilo prometnega davka. Država naj bi po nekaterih ocenah na ta način že izgubila milijon mark. Vražje dobro...
MHI
Ocena dela območne gospodarske zbornice za Pomurje
Nujnost regijskega organiziranja
Po stanju, v kakršnem je pomursko gospodarstvo, ni razlogov za optimizem
Na zadnji letošnji seji upravnega odbora območne gospodarske zbornice za Pomurje, ki je po besedah njenega direktorja Ferija Pucka edina regijska ustanova, ki se zavzema za razvoj Pomurja, so ocenili delo te zbornice v letu, ki se izteka, in opozorili predvsem na probleme, s katerimi se srečujejo v regiji. Nove regijske organiziranosti pravzaprav niti ni, zakon o pokrajinah se le počasi rojeva in prav nič ne kaže, da bi ga že kmalu sprejeli, zato je poslanec Feri Horvat opozoril na potrebo po ustrezni samoorganiziranosti, pobuda zanjo pa mora priti iz tega okolja. Z ustanovitvijo novih občin je postala lokalna samouprava preveč razdrobljena in zato neučinkovita s svojimi zahtevami do države. Potrebe po organiziranosti regij se nekateri še premalo zavedajo, zagovorniki centralizacije pa ustanavljanje regij celo zadržujejo, saj bi tako izgubili del moči.
Ob stanju, v kakršnem je pomursko gospodarstvo, optimizma ne more biti, prav tako pa tudi nič ne kaže, da bi se položaj kmalu izboljšal. Tudi iz teh razlogov je potrebno večje povezovanje na regionalni ravni, ob vključevanju v evropske integracijske tokove pa bo takšno povezovanje še nujnejše. Potem ko je
pomursko gospodarstvo kot celota v letu 1997 zabeležilo negativen poslovni rezultat, Pomurje pa se med dvanajstimi statističnimi regijami v Sloveniji po doseženem bruto domačem proizvodu na prebivalca uvršča na zadnje mesto, sta kovinska in ži-vilskopredelovalna industrija še vedno v globoki krizi, agonija
Nafte in stečaj Planike pa še posebej zaznamujeta položaj pomurskega gospodarstva v tem letu. Skrb zbujajoči so tudi rezultati poslovanja malega gospodarstva, ki so ga še pred leti opredeljevali kot razvojno priložnost in blažilca nezaposlenosti v re-giji-
Prav območna gospodarska zbornica je bila pobudnik za sklenitev lokalne razvojne koalicije, ki se je oblikovala pri pripravi projekta Strategija razvoja Pomurja, zaradi razdrobljenosti na številne občine pa je potreba po skupnem in usklajenem delovanju še toliko nujnejša. Večina pomurskih občin je pristopila k ustanovitvi regionalne razvojne agencije Mura, v pospeševanje razvoja pa se morajo vključevati tudi lokalne razvojne agencije.
Območna gospodarska zbornica za Pomurje je še posebno odgovorna za krepitev obmejnega gospodarskega sodelovanja s Hrvaško, Madžarsko in Avstrijo, zato je navezala stike s sorodnimi zbornicami v teh državah, organizirala in sodelovala je na več poslovnih borzah, pomagala pa je tudi pri navezovanju stikov med našimi in tujimi podjetniki.
Zavzemanje za skladnejši regionalni razvoj in boljše pogoje regijskega gospodarstva bo tudi v prihodnjem letu ena od prednostnih nalog območne zbornice, ki mora še naprej ostati učinkovit servis velikim in majhnim podjetjem, so zapisali v program dela za leto 1999, ki pa ga bo potrebno sproti dopolnjevati glede na konkretne potrebe.
LUDVIK KOVAČ ■
I k°l0 'z hrastovega ,esa’
Tja do februarja ga bo na-^edil znani mizarski in zadnje Case tudi vse bolj mlinarski moj-ster Borovič iz Lipe. Pa ne samo novi in iz kakovostnega lesa O(io tudi piloti, na katerih bodo Podnožje mlinskega kolesa in finski vodni kanali ter zapornico- Glede na to, da so preostali mlina (stene, streha in no-tranjost ter oprema) urejeni, bo Po ureditvi kolesa in drugega Co-Pekov mlin povsem nared za svoje staro/novo poslanstvo, to pa je: občasno mletje »na kamen« (seveda, ko se bo nabralo pred zapornicami dovolj vode), pa za razne shode, oglede itd. Sedanja dela fi-nancira tako imenovana mednarodna mlinarska iniciativa (program ' bare), ki sicer sofinancira obna-Hjanje mlinov v Avstriji, Franciji, daliji in še kje. - Foto: Š. S.
Za petino večja bilančna vsota
Mocnonarašča tolarsko varčevanje, povečujejo pa se predvsem vloge prebivalstva
KI rekova banka uspešno povečuje svoj tržni delež v slovenskem prostoru, saj je po rasti bilančne vsote letos 4. najhitreje rastoča banka, so povedali na novinarski konferenci, ki so jo pripravili v začetku tedna. S tem banka uresničuje zastavljene planske cilje, saj se je njena bilančna vsota v enajstih mesecih povečala za več kot 7 milijard tolarjev-ali nominalno za 18 od
stotkov, do konca leta pa bo presegla 20-odstotno rast.
Težnja po hitrejši rasti tolarskega varčevanja se v Krekovi banki nadaljuje, šaj so se vloge letos povečale za 4,5 milijarde tolarjev oziroma za 26 odstotkov, medtem ko so devizne vloge porasle le za slabo milijardo (6 odstotkov). Zlasti seje povečalo tolarsko varčevanje prebivalstva, saj so se te vloge povečale za 50 od
stotkov oziroma za 3,2 milijarde tolaijev, pri tolarskih vlogah pa se ■ povečujejo predvsem dolgoročne.
Zbrana sredstva so v banki nalagali v primerne naložbe, njihov obseg za posojila nebančnim strankam se je povečal za 11 %, za 20 %so se povečale naložbe v tujih valutah, v drugi polovici leta je banka domačim pravnim osebam ponudila tudi devizna posojila, del sredstev pa je namenila za
povečanje naložb v varne in donosne vrednostne papirje. Podvojil se je tudi obseg izdanih garancij, v skladu s poslovno strategijo pa so v Krekovi banki letos razširili mrežo poslovnih enot, saj so jo odprli v Kranju. Po vsem tem je bilo letošnje poslovanje uspešno, dobiček pa bo po obdavčitvi predvidoma dosegel načrtovanih 430 milijonov tolaijev.
V banki že načrtujejo poslov
no politiko za prihodnje leto, za petino želijo povečati bilančno vsoto ter širiti mrežo poslovnih enot in poslovalnic, eden od pomembnejših ciljev pa je doseganje zadovoljivega dobička. S slednjim želijo uresničiti koncept politike stabilnih in rednih dividend, kajti v naslednjih petih letih (1998-2002) načrtujejo izplačilo dividend v višini 1.000 tolarjev na delnico. L. KOVAČ ■
8(IZ)BRANO
24. december 1998,
■■
Sol na rane osame
Stopinje 1999
V znamenju Vilka Novaka
as praznikov, predvsem božičnih, je tudi bolj kot kdaj čas zavedanja osamljenosti, tiste osebne, ki reže v srce. Direndaj po mestih, prepevanje blagih pesmi, izrekanje najlepših želja, slikanje svete družine je kot sol na rane osame.
Nobenemu človeku osamljenost ni zakoličena od začetka, ampak se je enkrat znašel v nji. Tako pomalem so se vse množice, ki so polnile življenje, nekam porazgubile, prijatelji, znanci, kolegi pa so odšli po svojih poteh. Ostal je svet brez ljudi, ki
ugonablja.
V osamljenosti pa se bolj kot kdaj svežijo spomini, tudi na otroška leta in tudi na sorodnike. Koliko jih je bilo! Toda kje so zdaj? Izgubili so se, ko smo skozi leta hitenja z lahkoto pozabili nanje.
Do sorodnikov sem imela v zgodnjih letih življenja sila razdvojen odnos, še posebno do tistih s posebnim statusom, ki so bili za našo mizo vedno bogato pogoščeni. Otroško sem se jih razveselila, ker so vedno znali pomodrovat! tudi o nas otrocih, če že niso poklonili »paklina« bombonov. toda ko so si jemali dobrote z mize, sem jim zavistno buljila v usta in pozorno spremljala, kaj in koliko ostaja za njimi na mizi. Kar tesno mi je bilo pri srcu, ko so si, če je bil ocvrt piščanec, privoščili najprej prvo, potem drugo bedrco in še perutničke, in skoraj verjamem, da sem jim takrat od besa, ker so se sami mastili, ne da bi pomislili na nas, po tihem zaželela, da bi se jim grižljaj zaletel.
Za mizo so torej sedeli naši ljubi sorodniki in kvečjemu še »vert«, otroci in drugi člani družine pa smo bili v ozadju, ne da bi si smeli še sami postreči. Takšno je bilo nepisano pravilo, ki si ga pri hiši ni upal prekršiti nihče, pa čeprav so bila usta polna sline in so se oči pasle na mizi. Zato smo čakali, kdaj se bodo sorodniki dvignili od mize, in jim hiteli prinašati »kapute«, da bi mogli čim prej za njimi zapreti vrata. Dostikrat še »zvunešnjih« vrat niso prav zaprli za sabo, ko smo otroci hiteli segati po tistem, kar je ostalo na mizi.
Sorodniki so bili zame enako kot miza z dobrotami -ta enačba iz otroštva se mi je vtisnila v celice pomnjenja in tu pa tam se še kdaj prebudi v zadnjem predalčku, ven
dar le še kot spomin na tiste čase...
Danes, v polnem zamahu življenja in ustvarjanja, ko je za vsa hotenja vedno premalo časa, do sorodnikov čutim spoštovanje. Svoj sorodstveni odnos sem razdelila v dva, če ne morda celo v tri kroge. V prvi krog sem postavila le tiste najbližje, v drugega one, ki se tu pa tam obiščemo, in v tretjega vse druge, s katerimi se srečujemo na pogrebih ali že redkeje na porokah, ali ki se jih spomnim, če jih potrebujem, ali morda še z voščilnico ob praznikih. V prvem in drugem krogu jih je silno malo, vse druge sem potisnila za tretjo tirnico. Vse manj se čutim odgovorna zanje in ne pričakujem, da bi bili oni do mene. Moje življenje pač zmore teči brez njih. Zadostni so mi moji najbližji, sodelavci, klubski kolegi, prijatelji, znanci... Vez po krvi mi postaja v sodobnem ritmu življenja vse jnanj pomembna, drugotna stvar v življenju, tu pa tam še nadlo-gica, nekaj, česar se ne da odkrižati čez noč.
V vsej vihravosti življenja in zaradi številnih obrazov, ki jih spoznavam vsak dan, se nevede vse bolj mrežim v ustvarjalno samoto in se utapljam v množici ljudi, ki mi uokvirjajo moje življenje, pa niso moje krvi. In prav mi je tako, zato ravnam, kot da bo moja »sedanjost« trajala in trajala. Ampak ne bo. Enkrat me bo zadelo spoznanje, da je to moja preteklost in da sedanjost dobiva drug obraz. Zaradi različnih življenjskih poti in trenutkov se ljudje razidemo. In kaj bo z mano, ko bom izpadla iz množice ljudi okoli sebe? Bom padla v osebno samoto, ki zna dosti globlje rezati v dno srca kot ustvarjalna samota?
MHi
Vernost v pomurskih dekanijah
omursko pastoralno območje je svoje bralce tudi letos razveselilo z zbornikom Stopinje. Tokrat so menda najobsežneje doslej, saj imajo 328 strani, tiskane so na kakovostnem papirju,
zato so zelo žive tudi barvne fotografije. Na naslovni strani je slika Vlada Sagadina Lončar.
P
V koledarskem delu so fotografije znamenitih obcestnih nabožnih znamenj iz Bratonec, Vučje vasi, Zbigovec, Turnišča, Apač, Kapele, Večeslavec, Dolnjih Slaveč, Boreče, Števano-vec, Lendave in Rankovec.
Pa nadaljujmo z delnim pregledom preostale vsebine! Zanimiv je članek Vinka Potočnika o vernosti na pomurskem (katoliškem) pastoralnem področju (pravilneje bi verjetno bilo: območju, op. p.).
Ugotavlja, da naša pokrajina sodi med najbolj verna območja na Slovenskem. Tod živi okoli 126.000 prebivalcev, od tega je »krščenih članov katoliške Cerkve« 98.498, to predstavlja 80,3 odstotka celotne populacije. Odstotki katoličanov v posameznih dekanijah: Murska Sobota 57,8, Ljutomer 89.7, Lendava 97,3. Vzrok za »razlike«? Na območju soboške dekanije živi glavnina slovenskih evangeličanov in pripadnikov drugih reformatorskih verskih skupnosti.
Pa obiskovanje nedeljskih maš, ki utegne biti eno od meril vernosti? V treh pomurskih de-
Metka Fujs piše o Nemcih v Prekmurju in sklepa:»... vsekakor pa je očitno, da tako Nemci kot Slovenci nismo zmogli civiliziranega sobivanja in lahko samo upamo, da smo se iz svojih zgodovinskih-napak tudi česa naučili.«
Drugi romski zbornik
Od noše do šolske problematike
kanijah je 27.598 tako imenovanih »nedeljnikov«, kar je 31,9 odstotka katoličanov (in 26,1 odstotka vseh prebivalcev). Najvišji odstotek je v lendavski dekaniji (34,4 odstotka), nato v soboški (25,1), slabše pa je v ljutomerski dekaniji (24,3.odstotke). V posameznih župnijah (pa naj spadajo v dekanijo MS, LJ ali LE) pa so odstotki nedeljskih obiskov cerkva nadpovprečni: Veržej 62,9, Kobilje 60,7, Velika Polana 52,2, Turnišče 60,2, Bogojina 46,1, Odranci 44,1 odstotka.
Od 300 duhovnikov, kolikor jih je na območju mariborske škofije, jih je kar 96 oziroma 31,7 odstotka rojenih v Pomurju.
Prof. dr. Vilko Novak, dolgoletni sodelavec Stopinj, je praznoval 90-letnico. V letošnjih stopinjah objavlja Franc Kuzmič njegovo bibliografijo oziroma seznam njegovih (Novakovih) del od 1924. do 1998. leta. Pa tudi sam g. Novak se ni izneveril tradicionalnemu sodelovanju s Stopinjami, katerih sodelavec je od 1974. leta. Tokrat objavlja prispevka Delo dr. Matije Slaviča in njegov pomen za Prekmurje in Večerne pogovore, v katerih obuja spomin na pomlad 1925. leta, ko sta »sedela pri večerji bogojanski župnik Ivan Baša in arhitekt inž. Franc Tomažič, mladi, komaj diplomirani asistent profesorja Jožeta Plečnika. - Profesor, ves boječ, kako se bo zidala nova cerkev v Bogojini, ga je določil, da bo ves čas nadzoroval zidanje.« Moža sta kramljala ne le o zida-
vi, ampak tudi o domačih (prekmurskih) dobrotah, ki jih je ponujala miza prvi, drugi, tretji in četrti večer...
Upokojeni gornjeradgonski župnik Franc Puncer piše o škofu Antonu Martinu Slomšku, ki stopa na oltar. Vsebina zapisa obravnava predvsem Slomškovo vero. Škof Jožef Smej objavlja krajše besedilo ob 200-letni-ci smrti sombotelskega škofa Ja-nosa Szilyja. Mikloš Kuzmič naj bi »prevedel evangelije na stari slovenski jezik po zapovedi najvišje spoštovanega škofa Szilyja«. Brez njega naj tudi dežela med Muro in Rabo ne bi imela svoje slovenske inteligence, duhovnikov, šolnikov, uradnikov. On je sprejemal dečke v kozseški zavod in gimnazijo, in sicer z ljubeznijo in srcem.
Metka Fujs piše o Nemcih v Prekmurju in sklepa: »... vsekakor pa je očitno, da tako Nemci kot Slovenci nismo zmogli civiliziranega sobivanja in lahko samo upamo, da smo se iz svojih zgodovinskih napak tudi česa naučili.«
V letošnjih Stopinjah je veliko podatkov o Dokležovju. Nataša Konestabo objavlja članek Materialna pričevanja o lju
dski kulturi 18. in 19. stoletja v vasi Dokležovje, Franc Kuzmič pa je napisal Kratek sprehod po vasi (Dokležovju) skozi čas.
Črenšovski župnik Franc Te-ment objavlja pogovor z zakoncema Martinom in Ančko Hozjan. Sta iz »njegove« župnije, živita pa v Lemontu v Ameriki, On je uspešen podjetnik, hkrati pa zelo dejaven v tamkajšnjem slovenskem društvu, ki je uspelo zgraditi 1992. leta Slovenski dom. Zgrajen je v glavnem s prostovoljnimi prispevki izse' Ijencev, nekaj malega (30.000 dolarjev) pa je primaknila država Slovenija. Isti avtor pi®e tudi o gradnji župnijskega dotna v Črenšovcih. Načrt za stavbo, ki deloma že rabi svojemu oa' menu, so naredili v odranskem Atriju.
Žal prostor ne dopušča. bi navajal še druge članke, t^1 pesmi, zato naj sklenem ta «e' popolni pregled s temle: Tudi v letošnjih Stopinjah so v besed1 in fotografijah zajeti pomembnejši dogodki v pomurskih kat°' liških župnijah (strani od 20° do 306) in prav ta del Stopič nekateri najraje prebirajo.
Š. SOBOČAN ■
Skupščina društva Sožitje
Ne jokajte nad njimi
e jokajmo nad njimi, ampak pomagajmo odkriti v njih tisto lepo, kar lahko dajejo,« je na skupščini društva Sožitje Murska Sobota zbrane nagovorila predsednica društva Marija Bačič.
Za odnos gre torej, najprej strpnosti, sprejemanja, spoštovanja, da potem lahko spoznamo in občutimo vse tisto dobro, kar oni, za katere
pravimo, da so drugačni, tudi dajejo. Tako odkrito znajo povedati tisto, kar mislijo, da smo - navajeni hlinjenja - nad tem presenečeni. Tako odkritosrčni so, da smo - navajeni potiskati čustva ■ nad tem
N
ganjeni.
Ampak za mnoge duševno prizadete je življenjski krog, v katerem živijo, še vedno silno omejen, dostikrat le na širino družinskega okolja. Zato je bilo organizatorjem srečanja v toliko večje zadovoljstvo, da so bili med zbranimi tudi obrazi, ki so prvič prišli v družbo velike družine, kot je Sožitje. In kot je v družini navada, so praznični dnevi dnevi veselja. Skupaj so se poveselili, zapeli in zaplesali ter si zaželeli veliko lepega ob praznikih in v novem letu.
Društvo Sožitje je odprto za zmerno in težje duševno priza
de in za vse, ki so jim blizu. Soboško šteje 167 članov in tudi za prihajajoče leto so si zastavili bogat program dela. Organizirali bodo še več prijetnih srečanj, izobraževanj pa tudi izletov.
Organizirali bodo tudi letovanje na morju ali v planinah, si ogledali bivanjsko skupnost v Črni na Koroškem in z veseljem pomagali pri selitvi var-stveno-delovnega centra v nove prostore. Sploh bodo aktivni pri spremljanju dogajanja na terenu in pomagali pri pomoči na domu in pri počitniškem varstvu.
rav je, da je gradivo z letošnjega, že četrtega mednarodnega romskega tabora, ki je potekal poleti v M. Soboti, objavljeno, kajti romski tabori so povečini malce odrinjeni od kričeče javnosti, saj si mnogokrat hote zatiskamo oči od pereče romske problematike. »Dandanes ne moremo več reči, da Romi niso avtohtoni kot mi,« je izjavila na predstavitvi zbornika največja slovenska romologinja dr. Pavla Štrukelj, kije predstavila Rome od kratke zgodovine raziskav romščine do tradicionalne noše, »saj se tudi oni enakopravno vključujejo v družbeno problematiko.«
V svojih dveh tekstih je spregovorila o značaju romske kulture, noše in jezika, za katerega bi bilo treba, kar je izjavil tudi predsednik društva Romani union Jožek Horvat - Muc, končno napisati vsaj slovar pa tudi priročna slovnica ne bi bila odveč. Romski jezik se namreč uporablja le v govorni varianti, nekaj malega pa tudi na delavnicah omenjenega tabora, ki jih je vodila mag. Alenka Janko - Spreizer. Po njenih besedah se Romi prav tako asimi-
Urednik publikacije Milan Vincetič, mag. Alenka Janko - Spreizer, dr. Pavla Štrukelj in dr. Jožef Magd|C med pomenkom pred predstavitvijo zbornika. Foto: NJ
lirajo v nekakšno svetovno kulturno babilonščino kot Slovenci, zato je odveč bojazen, da bodo prej izgubili svoj primarni izraz. ■ Še zanimivejše je bilo izvajanje dr. Jožeta Magdiča, ki je zatrdil, da ni več fenomena romske agresivnosti, saj seje njihov značaj žal »preobrazil v bolj preplašene
ga«. Zelo tehten in dobrodošel pa je seveda prispevek z okrogle mize o problematiki romskih učencev v pomurskih šolah, ki ga je priobčil Jože Stvarnik. Še več: odgovori na vprašanja, ki so jih poslali delavcih anketiranih šol, na katerih so romski učenci, kažejo, da se položaj in uspeh rom
skih osnovnošolcev zboljšuje, Pa tudi zanimanje romskih staršev za svoje otroke v šolah se p°' večuje.
Zbornik torej, ki prinaša«'na' šo kulturno in družbeno sfer0 nekaj drobcev iz zakladnice skupnosti, ki, kot je dejala dr. Štrukljeva, bogati tudi nas. MV (
HM, 24. december 1998_(IZ)BRANO.9
Petje najlepša molitev
Zvezde svetlo sevajo ...
Božične pesmi Porabskih Slovencev
V cerkev odimo molit. Pravijo pa, ka je spevanje najlepša molitev. Porabsko liidstvo je ži nigda rado spevalo, Posebi svete pesmi. To nam pra-v*jo stare pesmarske knige, napisane na roko. Leta 1780 je gor-Pjesenički kantor Andrej Horvat naPisao 258 cerkvenih pesmi. Pesmi je prepiso iz starih pes-Marskih knig. Mikloš Kiizmič, benedički župnik, je 1783. leta dao Knigo molitveno, v šteroj je bilo tiidi 31 cerkvenih pesmi. To knigo so dostikrat štampali je zapisal Lojze Kozar mlajši Odranski župnik) v knjižici Svete Pesmi, ki jo je decembra 1996. leta izdala Državna slovenska Manjšinska uprava iz Porabja.
Gospod Kozar je zbral v omenjeni knjižici 190 pesmi in jih razvrstil v: adventne, božične, n°voletne, trikraljevske, postne, bernske, mesne, risalske, Marijine, svetniške ... pesmi. Preden j'h bomo nekaj povzeli, se vrnilo k že omenjenu uvodu. V nadaljevanju je zapisal:
»Tildi gospod Janoš Kuhar so Se dosta trudili za lepo spevanje. bosta pesmi so z mašinom napili na male papere, pa je dali pe-smarom. Ništerne pesmi so dali Razmnožiti na ciklosti pa vkup bezati v malo knigo. Te knig je
že malo, paperi se tildi pomali gi-bijo pa trgajo, zato je zdaj pred vami nova pesmarica...«
Bralci ste opazili, daje uvod v Porabskem narečju. Knjižica Svete pesmi je seveda namenje-na predvsem tamkajšnjemu slo-Venskemu življu, ki pa mu je -kar priznajmo! - veliko veliko bližje domače narečje, kakor knjižna slovenščina.
endavskemu Leku je pri zamenjavi strojne računalniške opreme in zaradi Pohoda na nov operacijski si-stem ostalo trinajst osebnih raču-’J*alnikov, ki so jih namenili za izobraževanje mladih, morda tudi Prihodnjih strokovnjakov Leka. Računalnike generacije 486 so Prevzeli ravnatelji šol prve in druge osemletke v Lendavi, iz Kobi-k Velike Polane, Srednje Bistn-Ce< Črenšovec ter lendavski otro ški vrtec in Društvo ustvarjalne Mladine Lendava.
MH, FOTO: JZI
Zanimivo je, da »glavno« božično pesem Sveta noč pojejo tudi v Porabju v knjižnem slovenskem jeziku oziroma je tako zapisana v omenjeni knjižici, torej: Sveta noč, blažena noč! Vse že spi, je polnoč; le devica z Jožefom tam v hlevcu varje Detece nam...
Pa druge, v narečju zapisane pesmi? Zapisanih je dvajset, v branje in morda petje pa jih ponujamo le nekaj.
SVETI JOŽEF IN MARIJA nocoj potiijeta, že blizi Betlehema si pogovarjata: Al gde dobila bova stan, gotovo kesno bode tam. Al kaj se ma zgodit,, gda ljudstvo spozaspi. - Sveti Jožef milo kliče pri rodbini pomoč, al ne ga spoz-

no nišče, bilo je kesno v noc. Z Marijo zdaj na pole gre, do mke prazne štalice. Tam mor ta prenočit, al kaj se ma zgodit.-Dvanajsta vora bije in Jezuš se rodi se z neba doli zlije svetloba svetih
trum. Angelci prepevajo, čast, hvalo večnomi Bogi, Uidem pa mir srca, ki dobro volo ma. - Pa mi bi ta hiteli, al to je dolga pot, bi ga na roke vzeli, bi rekli: O, Gospod. Litbi Jezus pridi'k nam, srce ti damo mi za dar. Ostani ti pri nas, liibezni svete žar.
ČiiJTE, ČiiJTE, vsi ljudje, kak je Devica Marija svojemi Sinki spevala, gda je njega zibala: Spi, spi Sinek moj, sladko primi pokoj svoj.- Leti mi leti, sla-viček, ti prelepi moj ftiček, spe-vaj, naj te Sinek moj, sladko prime pokoj svoj.
DIKAJ BOJ nebeskomu bo-gi! Vsi angelski šeregi z veseljom tak spevajo: Dika boj, dika naj
bo Bogi! - Mir naj bo na zemlji človeki! Koga goreča ljubav k malom Jezusi pela: Mir naj bo, mir jnaj bo človeki!
MARIJA SE ZDAJ TRuDI ino Jožefa budi, stani Jožef, do
bro mo, rodila bom Dete svo. -Ne straši se se Marija, da boš Boga rodila in devica ostala. - V plenice ga zdaj povij, naj njem zima ne škodi. Jezušeki dragomi, Sineki ljubljenomi. - Krao se rodi v palači, Jezuš v prostoj šta-lici, eto je lepa pelda siromaštva našega. - Naj se vsak poniži kak-ti Jezuš ljubljeni, ki se je šteo v štalici na te svet naroditi. - Kr-ščeniki ljubljeni, dajmo hvalo Jezuši, šteroga je rodila nam Marija smilena.
Z NEBE JE PRIŠO doli k vam, pastirje, v Betlehem naj bi šli ino vidli Detece. - Boga jedi-ni, Sin preljubljeni v jaslicah,’ on bode vam vsem Zveličar smilen vekomaj. - Tam poleg njega, je mati Marija njegva, Marija, med živinov zdaj ima v jaslicah Si-neka. - Hitro ta ido, naj pozdravijo Detece, lepi dar njemi daruje v srci pastirje. - Jezušeka zdaj vsi na kolenih molijo in do-brotivnost to božjo milost hvalijo.
ZVEZDE SVETLO SEVAJO, raj se veseli, angelci prepevajo: Kristus se rodi, v Betlehem hitite, Dete počastite, lepo v jaslicah leži. - O Devica zvoljena, srečna si nocoj, v rokah nosiš Jezuša, kije stvarnik tvoj. Svete božja Mati, sprosi nam zlati, kjer je ljubek Sinek tvoj. - O kristjani, pridite molit Jezuša, sladko veselite se Kralja novega, v jaslicah kraljuje, milost podeljuje, srčno zahvalimo ga.
Taka je torej vsebina nekaterih božičnih pesmih, kot sta jih zapisala gornjeseniški kantor Andrej Horvat in župnik Janoš Kuhar, v knjižici Svete pesmi pa jih je zbral Lojze Kozar ml.
PRIREDIL: Š. SOBOČAN ■
Anketa
Trinajsta plača: realnost ali samo
pobožna želja?
o ljudskem verovanju je trinajst nesrečna številka, ker naj bi povzročala nesrečo, neprijetnost... Ampak če gre za trinajsto plačo, ki so jo ponekod te dni že dobili ali pa jo še bodo, potem nikakor ne bi mogli govoriti o »nesrečni« trinajstici. Samo da je, in to čim debelejša!
Na Zahodu je trinajsta vplača, ki ji lepše rečejo božičnica, v večini podjetij nekaj običajnega, kar pripada zaposlenim. Pri nas v minulih letih to ni bila praksa, ampak so bile bolj v navadi nagrade po zaključnem računu (ob koncu februarja), če seje izkazalo, da je bilo gospodarjenje dobičkonosno. V zadnjem času se zadeve spreminjajo - v korist trinajsti plači. Žal pa je za marsikoga to le še pobožna želja. Na to temo smo delali tudi današnjo anketo. Proti pričakovanju seje večina ogovorjenih na različnih mestih in krajih izmikala sodelovanju, češ naj o tem povprašamo koga drugega. Če pa so že kaj rekli, so hoteli ostati na vsak način anonimni, Le zakaj takšna bojazen?
IVAN HOZJAN iz Odranec: »Trinajsto plačo bom imel, če si jo bom sam izplačal oziroma priskrbel. Živim in delam namreč na kmetiji, tako da so moji dohodki odvisni od tega, če kaj prodam. Vendar ugotavljam, da se ne splača skoraj ničesar prodati, ker dobiš manj, kot si vložil. No, nekaj drugega je bilo, ko sem bil zaposlen v tovarni AUDI v Nemčiji, in to 23 let. Za stalno sem
se vrnil pred petimi leti. Če se prav spomnim, smo dobili trinajsto plačo, ali bolje rečeno božičnico (»Weinachtsgeld«) vsako leto okrog 10. decembra. Bruto je znašala okrog 1.200 mark. Bilo je dovolj za nakup daril za domače in še ostalo je precej.«
BENO ŠTORNIK, zavarovalniški cenilec iz M. Sobote: »Ne vem, ali bo trinajsta plača ali ne, ker se o tem na firmi ravno sedaj odločajo. O tem bom obveščen ta teden. V prejšnjih letih smo jo vedno dobili in je znašala približno trideset odstotkov redne plače. Mislim, da bi v Sloveniji skorajda vsi morali biti upravičeni do trinajste plače, ker delamo preveč. Vendar pa vem, da je
to glede na stanje naših firm neizvedljivo. Toda, veste, kako je,
za novo leto si bi vsakdo rad kaj privoščil. Sam bom v tem primeru odšel z družino na smučanje, vprašanje pa je, ali bo trinaj-
sta plača za to zadoščala, ker so smučarske vozovnice drage.
SIMONA POTOČNIK, učiteljica praktičnega pouka na Srednji kmetijski šoli Rakičan: »Peto leto sem v službi in še nisem imela priložnosti, da bi se veselila trinajste plače. Leta v šolstvu zaenkrat niti ni predvidena. Vsaj zdi se mi, da je tako, nisem pa prepričana. Na vsak način pa jo privoščim: drugim. Če dobro delajo in gospodarijo, naj dobijo zasluženo nagrado ob koncu leta.
Pred prazniki je to res nekaj enkratnega. Slišala sem, daje v tujini božičnica nekaj samoumevnega. Želim si, da bi se tudi pri
nas zgledovali po njih, saj se skušamo na mnogih področjih.«
trinajsto plačo glede na situacijo, ki trenutno vlada v naši državi.
Do trinajste plače bi po moje bili upravičeni tisti, ki sploh nimajo plače, z drugimi besedami povedano, vprašanje ni trinajsta plača, ampak redna plača. Ko bo situacija v državi takšna, da si bomo lahko privoščili takšne gospodarske razmere, v katerih bomo vsi redno dobivali plačo in bo vsak nagrajen za svoje delo, kot mu pripada, bomo lahko govorili o smislu trinajste plače. Dokler pa je situacija takšna, kakršna je, pa je ta trinajsta plača bolj luksuz, ki si ga lahko privoščijo zahodne države. Osebno bi zahteval eno mega trinajsto plačo, s katero bi si lahko privoščil decembrske počitnice v velikem obsegu.
AVTORJA ANKETE: JOŽE GRAJ IN TOMO KOLES ■
SAŠO FLUHER, novinar iz Murske Sobote: »O trinajsti plači nisem niti razmišljal. Številka je nekako preveč nesrečna. Zdi pa se mi, da ima večina ljudi rada to trinajsto plačo in da so zadovoljni, če jo dobijo. Osebno imam zaposlitev, s katero sem zadovoljen, plačo dobivam redno, tako da niti ne pomišljam na
1O INTERVJU_____________________________________________________ 24. december 1998, WlW
Zvone Bevk - od začetnega poslovanja v telefonski govorilnici do »gazele« in certificiranega podjetja
Le v čem človek uživa, če ne v delu?!
Danes si verjetno ne bi upal začeti na takšen način kot takrat, leta 1989, ko je propadala LINA Apače in v Apaški dolini ni bilo nobene možnosti za zaposlitev, doma pa sta ostali nedograjena hiša in mlada družina
edel je, da je sposoben, da ima dovolj znanja in izkušenj, vedel pa je tudi, da ne želi biti na zavodu za zaposlovanje. Svoje zamisli je povedal še enemu prejšnjemu sodelavcu s tehničnega področja, ki je bil takoj za sodelovanje. Nato sta pritegnila še mlado in sposobno računovodkinjo. S pomočjo odvetnika so uredili vse pravne zadeve, poslali dokumente v Beograd (kar je bilo 1989. še nujno) in potem decembra registrirali podjetje EURO DESIGN. Trije partnerji so še danes tesno povezani: Zvone Bevk, Marijan Skotnik in Jožica Kocet. Podjetje se do sedaj v medijih ni pojavljalo, ker so bili pač neznani, izgubljeni v viharju sprememb, za drage reklame pa finančno niso bili sposobni. Vsak tolar je bil preračunan, sredstva so vlagali v razvoj, zaposlovanje in štipendiranje ljudi, dobiček pa namenjali investicijam.
V
Danes se lahko pohvalijo, da so eden večjih izdelovalcev notranje opreme za šole, vrtce, knjižnice in laboratorije, izdelane po evropskih standardih, pred kratkim so prejeli tudi Certifikat ISO 9001. Svoje zaposlene so sami usposobili in imajo do delavcev tudi drugačen odnos, kot je dandanes v navadi pri novopečenih podjetnikih. Zato smo k pogovoru povabili direktorja podjetja Zvonka Bevka.
Začetki niso bili prav rožnati?
Osebno se nisem mogel sprijazniti, da bi bil brezposeln; imel sem mlado družino, na pol narejeno hišo. Potem sem pa iskal podobne partnerje, torej z mladimi družinami, take, ki so pripravljeni na investicije in tveganje, ki so imeli dovolj energije, da se spustijo v nekaj, da bodo potem lažje živeli. Zaradi tega sem večkrat težko spal - eno je, če sam tvegaš, drugo pa, če do tega pripraviš še koga drugega.
Mi ne proslavljamo decembra kot začetek skupnega dela, ampak 8. marec 1990. Takrat smo se vsi trije redno zaposlili in s tem prevzeli veliko odgovornost, kajti ko si zaposlen, moraš imeti tudi osebne dohodke, moraš imeti za dajatve državi. Takrat je res večji del bremena visel na meni, ker sem moral vse komercialno izpeljati. Mi smo sicer izbirali ime kar nekaj časa, potem pa sva se med službeno potjo s Skot-nikom dogovorila, da bo to kratica za EKSKLUZIVNA, UNIVERZALNA, REPREZENTANČNA OPREMA. V tem smislu je potem nastala ta kratica EURO, DESIGN pa zato, ker smo ves čas želeli, da delamo svoje stvari, da sami oblikujemo.
Z delom smo začeli v 5. razredu stare osnovne šole, z iveri-co smo si pregradili prostor, naredili nova tla. V začetku smo bili brez telefona, tako da sem delal v bistvu na pošti v telefonski govorilnici; včasih so se ljudje pritoževali, ker je bila le ena govorilnica, ki je bila ves čas zasedena. Jaz sem tokrat klical po jadranski obali in na Hrvaško ter iskal delo. Takrat še nismo imeli lastne proizvodnje in smo delali v kooperaciji. Še med vojno smo imeli delo v Zagrebu, potem pa smo se začeli ozirati po delu v Sloveniji. Ko je bila razprodaja Line, smo kupili parcelo - nismo hoteli kupiti prostorov, ker so ljudje to takrat napačno razumeli. Usposobili smo prostore za lastno proizvodnjo in vse se je začelo na novo.
Kako ste našli to tržno nišo, kje dobite ideje za opremo šol?
Moje delo v marketingu, povpraševanje, raziskava trga je pokazala, da na tem področju tega v Sloveniji ni. V Ljubljani in okolici še, drugje pa ne. Pred približno petimi leti smo počasi začeli s kovinsko proizvodnjo z enim človekom. Naredili smo vzorce, sami oblikovali, pridobili vse dokumente o ustreznosti, o predpisih v zvezi s šolsko opremo, standarde. V Sloveniji so veljali še stari jugoslovanski predpisi, mi pa smo šli kar narav
Jaz sem tudi prepričan, da ni prav, da bi človeka, zaposlenega tako izčrpal, da po petih letih ne bi bil več sposoben delati, potem pa ga grdo gledaš, če več ne more dvigati.
nost na evropski ISO-standard. Veliko je bilo mojih idej, tehnični del pa je speljal potem g. Skotnik. Pohištvo smo testirali v Ljubljani v testnem laboratoriju za pohištvo pri Biotehniški fakulteti. V začetku seveda še nismo dosegali vrha, zdaj pa dosegamo že štiri leta za naš šolski program na testiranju prvi kakovostni razred., *
Zakaj je bilo nujno certifici-ranje po standardu ISO 9001?
Štirje smo opravili izpit za presojevalce sistema kakovosti ISO 9001 in imamo dokument, da smo za to usposobljeni. Podjetje Soktrat nam je vodilo postopek.
Pri nas je vedno tako: ko se za nekaj odločimo, nas je težko ustaviti. Res pa je, da vmes naletimo na probleme, toda vedno so tudi rešitve.Vedno je potrebno razmišljati in najti rešitve, pot do tega je lahko krajša ali daljša, toda cilj bomo dosegli. Do sedaj smo ga še vedno! Iščemo poti, lahko se znajdemo pred zidom, in če pot naprej ni mogoča, se da priti tudi okrog zidu ali pa najti ključ ali nekoga, da odklene vrata, da lahko prideš skozi. Mi smo torej to vzeli resno. Imeli smo izobraževanje z vsemi našimi zaposlenimi tukaj. Vsako jutro imamo sestanek, pitje kavice z vsemi zaposlenimi. Ob šestih začnejo delati, mi ob sedmih, potem je kavica, se pogovorimo, če je potrebno tudi 15 minut. Vsi zaposleni so izobraževanje resno sprejeli, upoštevali navodila, tako da nismo imeli nobenih težav. Nam je to prav gotovo veliko prineslo, že to, da smo pristopili k veliki družbi podjetij z vsega sveta, je velik dosežek. V proizvodnji smo imeli mi že prej na splošno zelo velik red, tale ISO zahteva določene stvari še bolj definirane. Dokumentacijo
smo imeli urejeno že prej, zdaj smo jo samo dodelali, tako da ustreza standardom. Sistem kontrole v proizvodnji je sedaj boljši - ni zunanje kontrole, ampak samokontrola in neposredna kontrola direktno vsakega posameznega zaposlenega - ko sprejme, pregleda, ko preda, pregleda. Naslednji, ki sprejema, ne sprejme, če je poškodovano. Danes vemo, da bodo zaradi tega kupci bolj zadovoljni. Imamo takšne certifikate in merila, ki so za to šolsko pohištvo potrebni.
Boste sedaj dobivali tudi več naročil, boste uspešnejši pri ministrstvu za šolstvo; kako ste tam »zapisani«?
Mi smo zrasli iz nekega neznanega podjetja, v neznanem okolju na skrajnem severovzhodu Slovenije. Razdalja ni problem, ni problem priti tja in nazaj, verjetno pa se na nas vseeno ne gleda tako kot druge, ki so v
centru. V Ljubljani je veliko naše konkurence, lahko celo peš stopijo na ministrstvo, se pogovorijo. Z ministrstvom delamo zelo dobro le v enem delu, to je dopolnjevanje opreme in adaptacije objektov. Tu imamo dobre reference in ta del ministrstva nam tudi daje veliko dela, to je okrog 15 odstotkov vsega dela. Drugo dobimo na občinskih razpisih, tam, kjer si morajo pridobiti po tri predračune. Ta oddelek na ministrstvu ima tudi razpise za dopolnjevanje objektov srednjih šol; vem, da so z nami zadovoljni. Nikoli ni reklamacij. Če so, pa čeprav niso posledica našega dela, jih odpravimo. Že tri leta nimamo nobenih reklamacij za delo in izdelke, ki jih proizvajamo mi, tako da smo
Če smo se že mi trije odločili, da bomo skupaj nekaj naredili, želimo tudi drugim omogočiti, naj imajo boljšo socialno varnost - da se tu zaposlijo, imajo osebne dohodke in so zadovoljni skupaj z nami.
imeli pri ISO-standardu proble-' me, kako s to točko. Pri drugem delu ministrstva, kjer gre za novogradnje, pa smo manj uspešni. Kakorkoli smo kandidirali, nismo uspeli. Dobili smo Gimnazijo v Ljutomeru - zelo težko. Sposobni smo tudi velikih del, ker je 18 redno zaposlenih, na vrhuncu pa imamo tudi po 30 ljudi ali še več. To pa je po navadi med počitnicami. Vsi zaposleni so šli skozi dodatno izobraževanje, šele potem smo jih zaposlili za nedoločen čas, ko smo videli, da so usposobljeni. Dva sta izpadla, tako pač je! Veliko delamo s kooperanti. Imamo svojo mrežo dobaviteljev, vezanih s pogodbo, rangiranih po kakovosti. Npr. za šolske table in drugo, saj vsega mi'ne moremo delati. Tako smo sposobni
»Zaščitni barvi podjetja sta rdeča in bela, ker rdeča je barva življenja, energije, bela pa barva poštenosti,« je povedal Zvone Bevk, direktor »gazele« iz Apaške doline, podjetja EURO DESIGN.
opremiti celotno gimnazijo, kakršna je v Ljutomeru, garderobe, učilnice, laboratorije, vse. Opremili smo tudi Osnovno šolo III v M. Soboti, OŠ Bojana Ilicha v Mariboru, Ljudsko univerzo v Soboti... kar nekaj listov referenc imamo, opremljamo tudi vrtce, knjižnice in od lani laboratorije, čeprav je pri ministrstvu težko uspeti, čeprav imaš dokazila o pravi keramiki in podobno.
Kako težko je vaše podjetje »finančno«?
Lani smo bili v Gospodarskem vestniku med gazelami, med hitro rastočimi podjetji. To smo dosegli y finančnem delu in pri zaposlovanju. Eno in drugo je raslo, zadnjih pet let nas je več. Mi večji del dobička vlagamo v investicije, vsako leto nastane en nov proizvodni prostor ali kupimo nov stroj. Največji cilj je, zagotoviti vsem osebne dohodke in ustvariti dobiček, drugače ne bi delali.
Lani smo imeli 245 mio bruto realizacije. Investirali smo v nabavo kamiona, službenega osebnega avtomobila, 250 m2 skladiščnega prostora in drugo.
In kdaj si boste vi trije družabniki končno začeli deliti dobiček, po desetih letih?
Nekaj malega smo že občutili, kaj to pomeni, vendar zelo
malo. Veliko novih idej imamo. Če smo se že mi trije odločili, da bomo skupaj nekaj naredili, želimo tudi drugim omogočiti, naj imajo boljšo socialno varnost -da se tu zaposlijo, imajo osebne dohodke in so skupaj z nami zadovoljni. Tudi štipendiramo svoje ljudi, da bo nekdo lahko nadaljeval s poslom. Tako si bomo zagotovili kader, ki se bo vračal sem v podjetje. Štipendirali pa jih bomo tako dolgo, dokler bodo hoteli študirati. Naj bodo čim bolj izobraženi, samo da nam ne pobegnejo v mesto, da ostanejo tukaj.
Vsako leto organiziramo za vse partnerje in zaposlene izlet v tujino - malo kulturno, malo zabavno. Bili smo že v Češki, Madžarski, Nemčiji. Podjetje je poravnalo vse te stroške. Vsako
leto jih poskušamo tudi nagraditi.
Kje je meja, do katere se boste širili in razvijali?
Tako moram reči: ustaviti se ne smemo. Ko se bomo ustavili, nas bodo povozili. Mi se ne bomo samo širili, ampak si bomo pridobili kakovosten kader za proizvodnjo, poleg tega pa ne bomo investirali le v stavbe, ampak tudi v čim sodobnejše stroje. Toliko dobička se mora ustvarjati! Pri zaposlovanju ljudi se bomo ustavili najverjetneje pri 30 ali 35 ljudeh. Lahko bi več, vemo, da bi lahko več - idej je polno -, toda ne tako na hitro.
Vsi zaposleni so šli skozi dodatno izobraževanje, šele potem smo jih zaposlili za nedoločen čas, ko smo videih da so usposobljeni. Dva sta izpadla, tako pač je!
Da bomo vse to dosegli, seveda traja nekaj časa, ker delamo vse z lastnimi prihodki, skorajda nimamo nobene druge pomoči, nobenih kreditov, npr. za demografsko ogrožena območja - smo sicer kandidirali, vendar nismo uspeli. Imamo le bančne kredite, in to pri večjih poslih, kakršna je bila ljutomerska gimnazija, ko je bilo potrebno naenkrat vložiti ogromno denarja. Toda pri investicijah nimamo posojil.
Meja je, seveda. Naša meja je, štipendirati ljudi, zaposliti do števila, ko se stroji amortizirajo, dokupiti najsodobnejše stroje, da bomo lahko konkurirali Evropi, ker se je ne želimo bati. Če bi se pri vlaganjih v osnovna sredstva ustavili, bi bili v dveh, treh letih povoženi. Razvijati želimo tudi nove proizvode, nove modele. Mislim pa, da bomo to naše vloženo delo po desetih letih, ne, bolje rečemo po dvanajstih letih začeli tudi malo bolj uživati.
Selo 30a, tel.: 44 035
Strankam, poslovnim partnerjem, sosedom, sorodnikom in prijateljem želimo vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno in uspešno leto 1999!
Toda - le v čem pa človek uživa, če ne v delu?! Pa ne govorim sedaj o preveč delu. Če so ambicije, če uspeš, če je delo dobro plačano, potem je to že zadovoljstvo in užitek.
Po desetih letih vam torej ni žal, da ste pozabili na Lino in začeli samostojno pot?
Ne, verjetno bi pa zelo težko ponovno začel sedaj.
Če bi se povsod tako lotili posla kot mi, da jim ne bi bilo žal lastnega časa in dela, samo da bi uspeli; če bi prav tako uživali v tem, da uspejo skupaj z drugimi, ne pa da si vso srečo deliš sam ... to je premalo. JaZ sem tudi prepričan, da ni prav, da bi človeka, zaposlenega tako izčrpal, da po petih letih ne bi bil več sposoben delati, pote® pa ga grdo gledaš, če več ne m<v re dvigati. Potrebno je omogočiti še nekaj več, kaj boljšega. Saj imamo tudi mi včasih nadure Pa tudi na montažah se včasih zgodi, da morajo končati posel in šele potem lahko gredo dom°v; Vendar pa mi zaposlujemo tudi zato, da bi bilo manj nadur. Naj si privoščijo pravi dopust. smo prijatelji. Naš cilj je, da bi bili vsi, ki so pri nas zaposle®’ dolga leta sposbbni dobro dela® Ni cilj, tako kot v krutem kap'la' lizmu, da bi človeka do konca izželi!
Vsi preveč gledajo na de^' vce le kot na nujno zlo ...
Tudi širša lokalna skupni, morala na to drugače gledati.^6 bi na tako zadevo gledala poZ®v
no in spodbudno, bi lahko zaP°" slili ogromno ljudi. Idej je ogr°j mno. Vendar pa je tako, da bivS’ samo zbirali ideje, pisali n^ programe in projekte, konkretne pomoči v taki ali drugačni oblik* pa ni. Mi pa želimo biti navzoč' tudi tam, pri zbiranju idej, dase bo videlo, da smo mi dali idej0-Ogromno ljudi nam je le pobral0 ideje. Celo neke ankete prihajaj0 ... Potem pa to dobro prodajaj0; Zakaj tako? Že interno se v ®J mali radgonski občini nima®0 radi, malo nas je celo v Sloveni® pa se eni med sabo niti ne P°z' dravljajo. Saj to ni normalno! če bi se vsi skupaj malce bolj P°trU' dili, bolj sodelovali in si pomagali, bi bil uspeh zelo velik. Sedaj pa tukaj nekaj manjka, manjka sposobnost vzpostavitve dialoga-potem so pa tista ljubosumja-kdo bo kaj povedal, potem Pa kdo bo glavni...
BERNARDA B. PEČEK*
, 24. december 1998
OKOLJE
V primežu
Ukrepi za odpravo škode po poplavah
okoljskih taks
Slabo se nam oiše. nam navadnim
Slabo se nam piše, nam navadnim
N
Jesenske poplave še »poplavljajo«!
eustrezna izraba prostora, predvsem pa površno urejanje krajine in nevzdrževanje najsi bo izsuševalnih jarkov, obdelovalnih polj ter obče-
državljanom. Kakor da bi bili prav vsi krivi za okoljske probleme, onesnažen zrak, vodo, črna odlagališča, bomo morali plačevati vse večje takse
I stnih jarkov in pretokov povzročijo v času obilnejšega deževja mnogo večjo škodo kot bi bila sicer, če bi posegali v prostor bolj v skladu z naravnimi
riv si zato, ker živiš, ker dihaš zrak, ker piješ vodo, ker voziš avtomobil, ker uporabljaš pralni stroj in hladilnik ... Za prav vse bo potrebno plačati. Marsikomu se postavlja vprašanje: kako me lahko nekdo taksira, ko pa nikoli ne odvrženi papirčka na tla, ko pa imam doma novo peč in kurim z lahkim kurilnim oljeni, kuhani na štedilniku s plinom, ne onesnažujem vode, ne zraka in ne zemlje? Pa lahko. Ker pač država sprejme predpis, občinam naloži, da morajo nekaj narediti, in jim da še možnost, da na račun okoljevarstvene problematike tudi same kaj zaslužijo oziroma si zaračunajo svoje takse in prispevke.
Tako je tudi v drugih državah, radi porečejo sekretarji in svetovalci. Kes je, da moramo rešiti ta problem vse večjega onesnaževanja, ki Prihaja z vse višjim standardom. Pri tem pa najbolj moti troje: da se najprej ne rešijo problemi velikih onesnaževalcev in porabnikov energije, ki še vedno požrejo največ državnega denarja; da teh taks ne plačujejo vsi Prebivalci enako in pravično (npr. kurišča preverjajo le tistim, ki imajo sodobne naprave za centralno ogrevanje in ki zares najmanj onesnažujejo okolje, ne pa tudi tistim, ki imajo tri ali štiri kurišča na drva; greznice se še vedno nekaznovano praznijo v obcestne jarke, v gramoznih jamah in ribnikih pa izpirajo škropilnice); predvsem pa nas moti to, da ne vemo, za kaj se porabi ta denar, ki ga pobirajo na račun vodnih, zračnih ali odpadkovnih taks. Pa vendar je to naša pravica, pravica državljanov in potrošnikov: morali bi natančno vedeti, koliko denarja je zbranega s plačevanjem takse za obremenjavnje vode, za onesnaževanje vode na državni ravni in za kaj je ta denar namenjen; prav tako bi morali vedeti, kam gre denar, zbran s preverjanjem in taksiranjem onesnaževanja zraka; kam gre taksa za odlagališče smeti na občinski ravni. Tako država kot občine bi nam morale natančno predstaviti program porabe tega denarja, šele potem hi nam ga lahko tudi zaračunavale.
Se bomo morali pritožiti varuhu človekovih pravic? Dvomim, da se je tega sploh kdo spomnil, kajti varovanje okolja je prešlo s področja civilne iniciative na področje polnjenja državnega proračuna. Pravočasno so poskrbeli, da ni močnih društev, strank ali organizacij, ki bi skrbele za resnično varovanje okolja in - predvsem - obvarovanje ljudi pred pre-
tokovi.
Mnogi prebivalci na ravninskem delu so se ponovno spomnili, daje nesmiselno graditi podkletene hiše na terenu, kjer je visoka podtalnica; drugi spet so se spomnili, da so v zadnjih desetih letih v vasi zgradili veliko novih hiš in asfaltirali ceste, pozabili pa so na obcestne jarke in usmerjanje meteornih voda. Poplave so torej naredile tudi nekaj dobrega: opomnile so nas na naše napake. Opomnile pa so tudi Ministrstvo za okolje in prostor, da ni dolžnost vodnega gospodarstva zgolj graditi jezove, regulacije rek in potokov ter melioracijske jarke, poplave so opozorile, da sploh nimamo vodnogospodarske politike, povezane s posameznim življenjskim okoljem. Tudi sredstva, namenjena vodnemu gospodarstvu, so bila temu primerna.
Tudi državni sekretar za vode dr. Franci Steinman, ki ima med številnimi sekretarji in svetovalci na okoljskem ministrstvu prav gotovo najmlajši staž, je v informativnem biltenu MOP-a zapisal: »Voda je s svojim delovanjem v poplavnih dogodkih odkrila večino nespoštovanja njenih zakonitosti - vdirala je v objekte, poiskala neprimerno grajene cisterne z gorivom, dosegla objekte na območjih, kamor je voda segala pred človekom, odkrivala šibke
točke prometnic in neprimerne rabe zemljišč« Vlada R Slovenije naj bi bila menda že junija 1997. leta seznanjena s Poročilom o povečani ogroženosti zaradi neustreznega vzdrževanja vodnega režima, opozarjali pa sojo tudi s številnimi drugimi strokovnimi prispevki. Toda čas po letu 1990 je pač »prehodni« in marsikdo to zna s pridom izkoriščati tudi kot izgovor. Narava pa na žalost ali na srečo nima »prehodnega časa«.
Nekaj denarja naj bi bilo za nujne intervencijske ukrepe namenjenega že v proračunu za leto 1998 s pomočjo posebnega interventnega zakona - za zagotovitev ustreznih življenjskih razmer in za preprečitev nadaljnje škode. Toda to je le gašenje po požaru. Pomembneje je, da bodo uresničili tudi druge preventivne ukrepe, ki naj bi jih izvajali v večletnem obdobju.
Vse vasi, ki so bile v času poplav močno ogrožene, so prejele obvestila, da naj prijavijo škodo in tako pridobijo posebna proračunska sredstva za sanacijo uničenih infrastrukturnih objektov in poti - upamo, da vaški odborniki v času priprav na volitve niso pozabili zapisati prav vseh uničenih cest, mostov, neustreznih vodnih jarkov in prepustov!
eprav je bil Zakon o varstvu okolja sprejet že 1993. leta, smo šele pred kratkim, konec leta 1998, dobili tudi Nacionalni program varstva okolja, ki vsebuje cilje, usmeritve, strategijo varstva okolja in rabe naravnih dobrin za obdobje najmanj deset let.
Šele na osnovi v državnem zboru sprejetega NPVO-ja, bodo izdelovali strategije posameznih dejavnosti in sestavin okolja npr. za področje vode, zraka, biotske raznovrstnosti in drugo. Velik del je že opravljen, potrebno jim je dati le pravo obliko in časovno opredelitev. Pri tem je večkrat moteče, da so znotraj enega ministrstva zaposleni ljudje, ki naj bi skrbeli za urejanje prostora (izdajo lokacijskih dovoljenj za potrebe gradenj avtocest in cest, velikih objektov), vodarji, ki so se doslej ukvarjali kvečjemu z »gradbenimi« deli in ne z varovanjem vodotokov, kakor tudi ljudje, ki naj bi skrbeli za varovanje okolja, narave, ustanavljanje krajinskih parkov pa tudi stanovanjske zadeve in probleme odpadkov. Tako se znotraj ministrstva večkrat krešejo mnenja ali kaj ščititi ali pozidati, graditi ali opustiti. Pri tem morajo upoštevati tudi interese drugih ministrstev - na primer kmetijskega ministrstva, ki si želi čim več melioracij in namakalnih sistemov, gospodarskega ministrstva, ki želi kopati rudnike in graditi hidroe-
Nacionalni program varstva okolja
Zbirka želja ali
Več požrešno državo na račun okolja.
BERNARDA
Uvajanje strategije ravnanja z odpadki
Iztrošena bela tehnika in avtomobili
Q Sloveniji je registriranih več kot 700 tisoč osebnih avtomobilov in več kot 50 tisoč jih vozniki vsako leto zavržejo, večina jih konča na črnih odlagališčih, kajti Slovenija še nima uradne strategije za zbiranje iztro-^nih avtomobilov. In koliko je v naravi zavržene bele tehnike?
V Prvi polovici decembra je kar ne^aj znanih imen - državni sekretar
Ministrstvu za okolje in prostor arko Slokar, Anthony Harker iz ^alcrowa, Radovan Gačeša in dr. . ran Medved - predstavilo rezultate S^ije Razvoj programa za uvajanje $ °venske strategije ravnanja z odpadi - SLO 102, v okviru katere so ob-e,ali model snovnih tokov iztroše-p'b avtomobilov in bele tehnike. pr°Jekt je v celoti financiral sklad HARE-DISAE.
. ^ele uradno poročilo o rezultatih ^^dije bo podlaga za izdelavo pro-eMa, ki bo opredelil tudi natančne etnične in finančne okvire. Vodja ^delave poročila je Gorazd Pretnar, Prihodnjih dveh mesecih pa naj bi ^'Pravili tudi usklajeni terminski P'311- Problematika odstranjevanja eJe tehnike in avtomobilov, ki so । Večkrat najbolj moteči odpadki ne e na črnih odlagališčih (ki jih je tSako leto še vedno veliko), temveč na urejenih odlagališčih komu-, alnih odpadkov, ni tako enostavna rot na primer zbiranje starega papi-,Ja a|i steklovine. Za uspešno izve-। b° Projekta bo potrebno zares usk-dJebo delo Ministrstva za okolje in or°stor, Ministrstva za ekonomske “n°se in razvoj, Ministrstva za fi-
nance in predvsem Ministrstva za notranje zadeve - strošek predelave iztrošenega avtomobila naj bi plačevali ob registraciji vozila. Z njihovo pomočjo bo mogoče najti tudi lastnika starega avtomobila, najdenega na nepravem mestu (v gozdu, na poljski cesti ipd.) Potreben bo tudi dogovor s proizvajalci bele tehnike in avtomobilov, na ustrezen način pa bo treba vključiti tudi številne uvoznike. Šele s sodelovanjem vseh bi bilo mogoče to problematiko nadzorovano urejati v roku od dveh do štirih let.
Zanimivi so predlogi dr. Medveda, kako se celovito lotiti reševanja problematike iztrošenih avtomobilov: - povezava deregistracije s spremembo lastništva ali predajo v razgradnjo prek pooblaščenega avtoodpada oz. demontažnega centra;-finančna spodbuda za tak postopek deregistracije; ■ plačevanje takse za uporabo cest (morda zavarovalnine) do izvršene deregistracije; - finančna spodbuda: navezava registracije z depozitom, ki se delno vrne po oddaji v razgradnjo; -uravnavanje s ceno odlaganja. Pri odstranjevanju bele tehnike bi morali najprej vzpostaviti ustrezen komunalni sistem, nadvse spodbudno pa bi bilo uvesti sistem prodaje staro za
resen dokument?
novo in vračanje v prodajno mrežo. Za »oskrbo« iztrošenih avtomobilov so predvideni trije nivoji, in sicer zbiranje na avtoodpadih, delna predelava na mobilnih in stacionarnih de-montažnih centrih in »šrederski« obrati (stjskanje pločevine). Za belo tehniko pa bo mogoče ustanavljati centre za ravnanje z odpadki in servisne dejavnosti. Vse to bo omogočalo ljudem tudi nove vrste dejavnosti, ustanavljanje podjetij in zaposlo-
vanje ljudi - s pridobitvijo ustreznih certifikatov in koncesij. Kakorkoli -za marsikoga se obeta možnost boga--tega zaslužka. In za navadne državljane, potrošnike? Spet dodatna taksa - ob nakupu avtomobila ali novega hladilnika bomo morali razmišljati tudi o tem, kaj bo z njim, ko ga več ne bomo hoteli imeti v lasti.
Vsekakor pa bodo morali dokazati, da ga niso odložili na črnem odlagališču.
lektrarne (če spomnimo samo na specifično obmursko problematiko). Interesi lokalne skupnosti skorajda niso pomembni, ker so interesi posameznih občin tako razpršeni in različni, da sploh ne morejo doseči ušes načrtovalcev - predvsem pri varovanju okolja in urejanju prostora se močno čuti pomanjkanje regionalne politike!
Pravzaprav je Evropska unija že 1993. leta na ministrski konferenci v Luzernu naložila državam Srednje in Vzhodne Evrope, da pripravijo nacionalne programe varstva okolja, ki naj bi vsebovali predvsem listo oz. vrstni red okoljskih problemov; za reševanje tako postavljenih problemov se pripravijo investicijski programi, katere naj bi podpirale tudi mednarodne finančne institucije. Prednostni cilji v Sloveniji so: - izboljšanje stanja vodnega okolja, ■ uveljavljanje sodobnih oblik ravnanja z odpadki, ■ ohranjanje in varstvo biotske raznovrstnosti in genskih virov, -krepitev inštitucij varstva okolja na vseh ravneh. Prednostne usmeritve pa pomenijo zasuk k trajnostnemu razvoju (ki je opredeljen kot strateška haloga države), sporazumno reševanje problemov ter deljeno odgovornost, torej je potrebna aktivna vključitev državnih organov, javnih in zasebnih podjetij ter javnosti.
Izvajanje programov iz nacionalnega programa naj bi samo v prihodnjih petih letih stalo 263,51 milijard SIT, letno okrog 52 milijard, kar predstavlja 1,5% BDP. Skoraj 85 % teh sredstev bo potrebnih v sektorju varstva voda in ravnanja z odpadki, sledi sek- ■ tor varstva zraka z okoli 11 %, biotska S
raznovrstnost s skoraj 4 % in drugi sektorji z manj kot 1-odstotnim deležem. Glavni nosilec bremena stroškov je javni sektor, ki naj bi predvidoma pokril 77 % vseh stroškov, zasebni pa 23 %. Delež proračunskih sredstev za okoljske namene bi se moral prav tako zvišati z dosedanjih 0,5 na 1,5 % BDP - če teh sredstev ne bo dovolj, bo primanjkljaj »pokrit« s progresivno vzpostavitvijo sistema »onesnaževalec plača«.
>o 1X1 a. cd < a tr
oc
UJ
CQ
ca
VAROVANJE OKOLJA + VAROVANJE PROSTORA = VAROVANJE LJUD
OGLAS3	24. december 1998, VESTNIK
Dobrovnik
Pri Založbi za kulturo madžarske narodnosti je v madžarščini izšla knjiga Dobrovnik - preteklost in sedanjost ob meji, ki jo je napisal Janos Gonter.
Piše o vsakdanjiku in prazničnih dnevih prekmurskega človeka, običajih, krajih ... Za podlago so mu bili seveda arhivski doku- I
LB Leasing v Ljubljani, Mariboru in Kopru vam želi uspešno in nepozabno predzadnje leto tega tisočletja.
LB Leasing d.o.o. Ljubljana
Trg republike 3/VI 1520 Ljubljana, Slovenija Telefon: 061 125 15 13 Telefax: 061 125 30 03
menti. Prvotno je pisanje namenil svoji družini, a so ga tisti, ki so delo prebrali, nagovorili, da ga je še razširil in tako namenil širšemu krogu bralcev. (F. Bo.)
Kobilje
Na Kobilju so tudi letos pripravili prireditev Družina poje. V dvorani zadružnega doma se je zbrala množica poslušalcev, ki je z
LB Leasing Maribor d.o.o.
Strossmayerjeva 26 2000 Maribor, Slovenija Telefon: 062 229 70 20 Telefax: 062 229 70 21
aplavzom nagradila zelo doživeto petje članov družin: Gregorec, Zadravec, Gjerek - Nemet, Ferencek in Antolin (vsi s Kobilja), Seči - Ščap (Turnišče), Pucko (Mostje), Urbanič (Apače), kvartet iz Apač in podmladek kulturnega društva s Kobilja, ki se je predstavil s skečem.
Nazadnje pa so zapeli: V dolinci prijetni je ljubi moj domNii na
LB Leasing Koper d.o.o.
Ferrarska 10 6000 Koper, Slovenija Telefon: 066 38 133 Telefax: 066 33 140
amMiaaanaaiBBaaiioM*
AGROSERVIS, d. d.
Kroška ul. 58
9000 Murska Sobota tel.: 069 7 21 630 faks: 069 21 322
stopajoči so dobili odličja, zbrane pa je nagovoril tudi župan Pavel Nemet. (J. Ž.)
Cezanjevci
Zgodovinski viri omenjajo Ce-zanjevce okrog leta 1200 kot Zess.
Šlo je za skupino sedmih hiš. Ljudje so se seveda ukvarjali s kmetijstvom in rokodelstvom. Turki so Cezanjevce večkrat oropali. Še bolj v spominu ljudi pa so dogodki iz obdobja druge svetovne vojne. Imamo narodnega heroja mladinca Janka Ribiča, ki je ob prijetju v Cezanjevcih ubil in ranil nemške orožnike, v vasi Vogričevci ob napadu na partizansko postojanko ubil šefa ge-stapa in pozneje junaško padel ob preboju iz Filipičeve hiše ... (J. Ma.)
Gornja Radgona
V gasilskem domu v Gornji Radgoni je bilo srečanje oziroma silvestrovanje upokojencev AR Con-ta. G. Branko Kurbus je povedal, daje zaposlenih 360 delavcev in da imajo več kot dovolj dela.
Izdelujejo tudi bivalnike, predvsem za izvoz; izdelovati pa so začeli tudi okna in vrata. Dan je ob pogostitvi in veselem razpoloženju hitro minil. Upokojenci smo seveda hvaležni, da niso pozabili na nas. (J. Ka.)
Banovci 1a, 9241 VERŽEJ tel.. (069) 88 235, 13 462 faks: (069) 48 822
Cenjenim pacientom želimo vesel božič ter srečno in zdravo novo leto in vas obenem obveščamo, da začnemo ordinirati v novem letu po naslednjem razporedu:
ORTOPEDSKO-TRAVMATOLOŠKA AMBULANTA
pon./sre./pet. — od 8. do- 1 2. ure torek — od 1 5. do 1 8. ure
ŽILNA AMBULANTA
ponedeljek — od 16. do 20. ure NEVROLOŠKA AMBULANTA torek — od 1 1. do 1 5. ure
REVMATOLOŠKA AMBULANTA
sreda — od 16. do 20. ure AMBULANTA ZA OSTEOPOROZO torek — od 18. do 20. ure petek — od 8. do 10. ure
DENZITOMETRIJSKI KABINET pon./tor./sre./pet. —od 13. do 15. ure
EMG KABINET
pon./tor./sre./pet./—od 8. do 13. ure četrtek — od 13. do 20. ure
KABINET ZA MANUALNO TERAPIJO IN KIROPRAKTIKO
torek — od 8. do 1 2. ure
četrtek — od 14. do 18. ure	,
VESELE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO 1999. LETO
ŽELIMO VSEM SVOJIM STRANKAM IN
POSLOVNIM PARTNERJEM, VAŠ AGROSERVIS,
SERVIS Z NAJDALŠO TRADICIJO V POMUBjU
renault avto _ ŽIVUENJA_
Slovenske železarne - ITRO d.o.o.
ITRO ŠTORE - generalni zastopnik programa New Holland za Slovenijo z vodilnim svetovnim proizvajalcem traktorjev, s korporacijo New Holland, predstavlja poleg že do zdaj uveljavljenih serij novo generacijo traktorjev za sadjarstvo, vinogradništvo, hmeljarstvo, poljedelstvo ter univerzalno serijo za polje-delsko-travniška opravila.
l\EWHOLLAW
- traktorji za sadjarstvo,	- traktorji za poljedelstvo - (Joljedelsko-travniški	- traktorji za poljedelstvo
vinogradništvo	- od 90 do 110 KM traktorji	- od 65 do 95 KM
. in hmeljarstvo	- od 50 do 72 KM
- od 65 do 90 KM
Za vse modele traktorjev New Holland v Štorah ponujamo originalne nadomestne dele po najugodnejših cenah. Servisno dejavnost opravljamo v lastnih servisnih delavnicah pri pooblaščenih serviserjih in tudi pri vas doma.
Vsem bralcem tednika
VESTNIK
želimo. vesele božične praznike ter uspešno in srečno
Generalni zastopnik za Slovenijo:
novo leto 1999!
Slovenske železarne - ITRO, d. o. o.
Železarska 3, 3220 Štore, tel.: (063)771 411, faks: (063) 771 522
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO VAM ŽELITA
ŽUPAN LUDVIK ORBAN IN OBČINSKI SVET OBČINE HODOŠ
KELLEMES KARACSONYI UNNEPEKET ES EREDMENYBEN GAZDAG UJ ESZTENDOT
KfVAN ORBAN LUDVIK POLGARMESTER
ES HODOŠ KOZSEG TANACSA
VESTNIK, 24. december 1998______________________________---------------------------—-------------------——
Koncert Big Banda Murska Sobota
S plesnimi ritmi v praznične dni
oboški Big Band se je v petek v kinu Park na svojem tradicionalnem letnem koncertu predstavil s skladbami iz zakladnice svetovne ter domače jazz, rock in zabavne glasbe. Plesni orke-steL ki bo prihodnje leto praznoval 30 let obstoja, vodi umetniški v°dja in dirigent Ernest Lukač. Danes sodeluje v Big Bandu Murska Sobota dvajset glasbenikov in peyka, v letih igranja pa se je v njem zamenjalo okoli osemdeset glasbenikov. Na koncertu so se v prvem delu svojega repertoarja predstavili z instrumentalnimi in bolj zahtevnimi skladbami, v drugem delu pa smo lahko prisluhnili zabavnejšemu pro-Sramu.
Začeli so z znamenitimi skladbami, kot so The Pink Panther The m e Henrya Mancinia, Night And Day Cola Portera in drugi-
mi, končali pa z Jatino obarvano temo Mame. Drugi lahkotnejši del koncerta, ko sta se jim pridružila še pevca Mateja in Mat-
jaž Horvat, so pričeli s skladbo By The Light Of The Silvery Moon, potem pa so sledile še skladbe, kot so Just A Gigolo /1 Ain’t Got Nobody, Blue Moon, slovenska klasika Mlade oči in druge. Prisluhnili pa smo lahko še dvema skladbama iz legendarnega filma Blues Brothers, She Caught The Katy in Peter Gunn Theme, ki je bila tudi zadnja skladba rednega dela koncerta. Pohvaliti je potrebno celotno skupino za dobro odigrane in
odpete skladbe, še posebej pa je potrebno omeniti solistične vložke trobentača Bilya Zdeneka, ki je s svojim igranjem skladbam dodal jazzovski pridih.
Škoda je edino to, da si je Big Band Murska Sobota za svoj tradicionalni koncert izbral datum sredi prazničnega razpoloženja, zaradi česar se je zbralo nekoliko manj publike, kot bi se lahko sicer.
BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: ANRR
Sv. Marina (Marjeta) mučen-ka, posnetek predloge ikone kretske šole iz srede 15. stol.
Sv. Pavel, apostol, posnetek predloge ikone grške šole (Fotografiji: NJ)
- V mali dvorani soboškega gradu si lahko ogledate ikone Gregorja Otmarja Rettingerja, ki so nastale kot »kopije« slavnih bizantinskih ali grških predlog. Gre za imenitne posnetke, ki razkrivajo vse bogastvo pravoslavnega duhovnega sveta; zanimivo je, da se večina upodobljenih svetnikov pojavlja tudi v katoliški ikonografiji, seveda v drugačni slikarski maniri.
-	V dvorani veleposlaništva Republike Madžarske v Ljubljani si lahko do konca januarja ogledate razstavo madžarskega slikarja Laszla Nemesa, ki jo je organizirala Galerija Lendava.
-	Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo iz Ljubljane je v svojem 2. zvezku Knjižnice SUZD izdalo pomembno študijo, ki se dotika predvsem naših krajev: Arhitekt Jožef Plečnik v Prekmurju.
Carnijev zbornik
Vzpostavitelj sociologije kot discipline
Zbornik v spomin velikemu sociologu Ludviku Čarniju -Oselje ob povabilu avtorjev na Predstavitev v Moravske Toplice
fT) a filozofski fakulteti, oddelku za sociologijo, so pre-1^1 dstavili Čarnijev zbornik. Gre za mednarodni zbor-nik družboslovnih in humanističnih razprav v spo-b na prof. dr. Ludvika Čarnija (1931-1996), prekmur-.Sa rojaka, rojenega v Ivanovcih. Povabilu k sodelovanju Se J« odzvalo 41 priznanih domačih in 9 tujih raziskovalcev 'z Slovaške, Nemčije, Švice, Francije, Anglije, Hrvaške in Moslavije), s katerimi oddelek sodeluje. Med njimi je bila Polovica Čarnijevih študentov, nekaj sošolcev iz gimna-Mskih in študijskih let kot tudi kolegov in sodelavcev z
drUgih oddelkov in fakultet.
Zbornik je zahvala dolgoleten profesorju za njegovo pe-Mgoško in znanstveno-razisko-delo na področju stroke ot tudi za neprecenljiv delež, ki $aie imel pri snovanju oddelka sociologijo ter pri uveljavitvi s°ciologije na Slovenskem. . čebinski poudarek je na soboških, zgodovinskih in filozofih temah. Večina prispevkov 0 favnava aktualne teme (odnos
Cerkvijo in državo, liberali-2eui v evropski politični misli in f aksi, zastopanost žensk v slo-e0skem državnem zboru, odnos Hrvati in Slovenci, Slovenci n ^ropa, vprašanja indentitete
Urednik Čarnijevega zbornika mag. Alojz Cindrič v knjižnici oddelka za sociologijo, kjer se lahko zbornik tudi naroči. Alojz Cindrič ima izjemno veliko zaslug za izdajo 502 strani obsegajočega dela.
narodov ter pravice do samoodločbe). Poleg tega se v zborniku zbrani prispevki lotevajo tudi večnih tem teoretskih dilem sociologije, zgodovine, filozofije, etnologije, paleontologije (kot so vprašanja ideologije v družboslovnih in humanističnih vedah, epistemološki problemi teoretičnih znanosti, vprašanja resnice in etike v znanosti, metodološki problemi zgodovine itd.). Tako razprave po eni strani obravnavajo konkretne teme (Nemška zasedba Prekmurja aprila 1941), po drugi pa ponujajo tudi teoretska in metodološka izhodišča za obravnavo. Zbornik uvajajo prispevki članov
počastitev desete obletnice a
od ustanovitve skupine Am-
cc Ul si Ul
| Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Prav7T|
Panonski |
o
Portreti l ithrtro1!
PETER DAJNKO
oddelka, na katerem je Ludvik Čarni delal, končuje pa ga daljši prispevek prof. dr. Vojana Rusa, ki je s profesorjem Čafnijem sodeloval tako na fakulteti kot pri snovanju danes že uveljavljene revije Antropos.
Na predstavitvi zbornika so se zbrali številni profesorji in akademiki, najbolj pa jih je - seveda poleg knjige - razveselilo pismo župana Moravskih toplic Franca Cipota, ki je povabil avtorje in druge s fakultete na predstavitev zbornika v »domačo občino«, ki bo po predvidevanjih prihodnje leto.
MARJAN HORVATI
Ulji ”es*T International v Slove-e v soboškem lokalu Art 0('l’rla razstava fotografij na ’z Splošne deklaracije bran, ' Otvoritev je z iz-ilent skladbami popestril štu- & Mjz arn,on<ke na graški Visoki g Mehek5'’0 Matej Zavec, zbrano šhe S v° Pa je nagovoril član izvr- 'fg haj $. ^bora Amnesty Internatio- o Gorazd Tivadar in ga Bifar n ■—
olji Za. zbiranju podpisov na peti- s Matej Zavec, Gorazd Tivadar in povezovalec Beno Opustitev zapornikov vesti, h leve proti desni) na otvoritvi v Art Caffeju
N
Ul oc
Na vzhodnem Štajerskem, med Muro in Dravo, so najastarejša zapisana in ohranjena besedila posvetne narave (npr. Velikonedeljska prisega 1570, Tožba zoper ormoškega graščaka 1648, Cesarsko odločilo 1675).
Poleg teh pa so hranjena tudi nabožna besedila, npr. v prleščini pisan Raputhov evangelij (1686), rokopisni prevod nemških molitev ob bolnikih kapucina Bernarda Apostla Priročnik za one, ki slovenskim bolnikom izkazujejo pomoč (Radgona 1757), tri izdaje Parhamerjeve priredbe Kanizijevega katekizma Občinska knižica (1758, 1764, 1777), Volmerjeva prevoda nemških cerkvenih pesmaric iz 1783 in 1789 v prleščino ter njegova rokopisna pesmarica Pesme k božji službi in prevod terezijanskega katekizma Ta veliki katehizmus (1783), ki ga je priskrbel Koloman Jožef Veršič.
Ne le danes, tudi takrat je poznavalcem bilo jasno, daje to dokaj skromna bera, ki jo je treba dopolniti, če naj bi se pastoralno delo in slovenski duh med Slovenci na vzhodnem Štajerskem kakovostno poglobila in razširila. To pa toliko bolj, ker so še ob prvi izdaji Parhame-rjevega katekizma cerkvene oblasti v Gradcu kovale tukajšnjim Slovencem prav nič prijazne jezikovne načrte o zlitju s kajkavci in kodiftciranju hrvaščine kot knjižnega jezika za območje med Muro in Rabo. To je spoznal tudi mladi Peter Dajnko, ko je - izhajajoč iz razsvetljenskih idej, kakor so bile adaptirane v avstrijskih dednih deželah - snoval svoj kulturno-jezikovni program, s katerim naj bi uresničil cilje, ki jih ni povsem uspelo niti svetourbanski akademiji (1803) niti Primičevemu Slovenskemu društvu v Gradcu (1810): gospodarsko, kulturno, duhovno emancipacijo v nezavidljivih duhovnih razmerah živečega vzhodnoštajerskega človeka. Dajnko je temu dodal še prizadevanje za jezikovno emancipacijo. Prevajanje in prirejanje verskih knjig v ljudem razumljivem jeziku je bilo en del njegovega programa. Z nabožnimi knjigami je po eni strani pripomogel k intenziviranju pastoralne dejavnosti v domačem jeziku ter tako slovstveno nadgradil svoje poklicno delo, po drugi strani pa je preko njih propagiral in skušal uveljaviti svoj črkopis ter vzhodnoštajersko pokrajinsko jezikovno varianto kot knjižni jezik.
Dajnkov repertoar verskih knjig obsega molitvenike, cerkvene in nabožne pesmi, odlomke iz Svetega pisma, predvsem tiste za bogoslužno rabo (listi in evangeliji) ter katekizme. Pripravljal in izdajal jih je v vseh treh obdobjih svojega slovstvenega udejstvovanja. Dočakale so tudi številne ponatise. Kakor da bi avtor načrtno razporejal ustvarjalne energije, so prve izdaje dokaj enakomerno porazdeljene na vsa tri obdobja, pri čemer jih je v srednjem, najplodovitejšem, nekoliko več. V prvem obdobju (1816-1821) je prvič izdal naslednje verske knjige: Evangeliomi (še po Kuzmičevem in podobnih kajkavskih zgledih, pozneje Evangelji) na vse nedele ino svetke skoz leto... (18171, 18182), Kniga pobožnosti (18171, 18202, 1824’, 18334), Svetega pisma zgodbe iz starega ino novega zakona... (1821 ', 18242, 18263); v drugem obdobju (1822-1827) so prvič prišle do naslovnikov naslednje knjige: Kmet Izidor s svojimi otroki ino ludmi- (1824), Opravilo svete meše... (18241, 18292), Sto
cirkvenih ino drugih pobožnih pesmi... (1826'. 18332), Veliki katekizem... (1826', 18332, 18373), Listi ino evangelji na vse nedele... (1826', 18332); število prvotiskov
v tretjem obdobju je enako onemu v prvem: Molitbe za katolške keršenike... (182918332), Sveti križni pot... (1829), Božja služba keršanske mladosti... (1830). Izven treh naintenzivnejših ustvarjalnih obdobij je v letih 1846-1861 nastalo še nekaj nabožnih pesemskih besedil, ki so jih spodbudili zunanji verski dogodki (pesmi na čast posamičnim cerkvam, pesmi ob blagoslovitvi zvonov, orgel ipd.), ter molitvenik Jezus, Maria ino Jožef.
Za Dajnkove verske knjige, ustvarjene v prvih dveh obdobjih, poznavalci verskega slovstva ugotavljajo, da so pisane v jožefinsko razsvetljenskem duhu (primer Vinko Škafar v Dajnkovem zborniku 1998), saj njegovi molitveniki npr. ponujajo le dvoje litanije, Litanie od vseh svetnikov in Lauretanske litanie, ter je njegov namen oživitev treh kreposti, vere, upanja, ljubezni. V tretjem ustvarjalnem obdobju in pozneje pa je v Dajnko-vih nabožnih delih čutiti premik k t.i. prenovljeni ljudski
Notranja naslovnica prve izdaje Opravila (lepo so vidna posebna dajnčična znamenja za š, u, č) pobožnosti, katere zunanja manifestacija je pobožnost križevega pota ali pa čaščenje Jezusovega in Marijinega srca. Tak premik pomeni že knjižica Sveti križni pot, še bolj pa molitvenik Jezus, Maria ino Jožef (1856). V slednjem najdemo npr. zgodovinsko in teološko razlago križevega pota in kar 16 strani, posvečenih Jezusovemu srcu, in 10 strani o Marijinem srcu.
Ne glede na te premike, ki so rezultat drugačnih vetrov v vrhovih sekovske (graške) škofije, ki so veli iz kroga škofa Zanglerja, lahko zaključimo, da Dajnkov razsvetljenski duh ni snoval le na površju, ampak je segal tudi globlje. (Pri slednji trditvi izhajamo iz novejšega razumevanja, ki razsvetljenstva ne enači z ateizmom in sovraštvom do religije, ampak v njem vidi predvsem prizadevanje za svobodnega in odgovornega človeka, osvobojenega dogem in predsodkov, človeka filantropa, delavnega, aktivnega in marljivega, skromnega in zmernega, odprtega za svet in radovednega, takšnega, ki poleg legitimne skrbi za osebno srečo del svojega časa in energij namenja tudi skupnemu blagru.)
(Nadaljevanje prihodnjič)
IZ NAŠIH KRAJEV
24. december 1998,
Spomin na prvo svetovno vojno
Življenje za
cesarja m domovino
Domačija v Brengovi propada, spomenik je ostal
aši predniki so morali pogosto vzeti v roke orožje. Mlada življenja so pogosto ugašala na bojiš-
čih prve svetovne vojne pred osemdesetimi leti in več. In svojci so objokovali padle. Radi so jih imeli in jim postavljali lepe spomenike. Takšen stoji tudi v Brengovi.
Na razpotju cest stoji na
visokem podstavku lepo izdelan kip sv. Janeza. Pod njim je v porcelan vdelana podoba stasitega mladeniča v vojaški uniformi in spodaj je napis:
»Vi, ki tu mimo greste, pomislite na žalostne dogodke svetovne vojne. Leta 1918 življenje je dal JOHAN KAISER-SPERGER za cesarja in domovino, na gališki zemlji.«
Svetnik in vojak sta zazrta čez cesto, kjer stoji nekoč trdna domačija, a je zdaj kot zapuščena starka, ki seji življenje izteka. Dediči so jo zapustili; šli živet drugam. Spomenik je ostal kot
priča strašne vojne, nekdanjih cesarskih časov ...
FŠI
Bralne navade naših ljudi
Človek z dva
tisoč knjigami
Katera knjiga je najstarejša?
a policah v posebni sobi na domačiji Viktorja Slavinca v Borečih pri Križevcih je okrog 2.000 knjig. Večino jih je kupil, saj je bil naročnik različnih zbirk, na primer zbirke sto romanov, nekatere so mu podarili, nemalo knjig pa je našel - na divjih odlaga-
liščih.
Viktor Slavinec iz Borec v svoji zares bogati knjižnici. V rokah drži 272 let staro knjigo v grškem jeziku o moralni teologiji. - Foto: Š. S.
Slavinčev zgled kaže, da je knjiga za nekoga svetinja, za koga drugega pa navlaka, ki se je je treba rešiti - odvreči, ko pa »ni časa« za branje obsežnejši del. Večina ljudi bere le še časopise, še največ takih, ki jih uvrščamo v »rumeni tisk«. In sužnji televizije s(m)o.
Viktor Slavinec pa je ljubitelj knjige že iz otroških let. V krajšem klepetu mi je razkril, daje nemalokrat z baterijo svetil pod odejo in bral knjigo. Starši, ki so ga priganjali k spanju, so pač mislih, da - spi, on pa je med branjem podoživljal pisateljevo zgodbo.
Kakšne knjige bere? Poleti razne »lažje« romane, na primer
C, '-v


Spomenik v Brengovi je posvečen padlemu vojaku v prvi svetovni vojni. Foto: F. Š.
tiste, ki jih je napisal Karl May; jeseni in pozimi pa bere zahtevnejša dela, na primer Tolstojeva. Odkar je upokojenec, je sicer bolj zaposlen, kot je bil tedaj, ko je delal na ljutomerski davkariji (pa naj se to bere še tako nelogično, namreč o prezaposlenosti), a bo nekako le skušal najti čas, da si bo tako uredil knjižni sklad, da bo preglednejši. Je pa tudi zdaj mogoče na hitro najti najstarejšo knjigo njegove knjižne zbirke. Naslov ima Theologi-ae Moralis, letnico izdaje pa 1726. Je v grškem jeziku, ki ga seveda njen imetnik ne razume, pač pa mu je vsebino predstavil nekdo drug, ki mu stara grščina ni tuja.
Krajevna skupnost Kristanci ■ Šaiinci - Grlava
Zadružni dom hočejo v last in posest
Krajevna skupnost s 384 dušami
K
rajani Krištanec, Šalinec in Grlave niso bili srečni v KS Veržej, zato se odcepi-
li in ustanovili samostojno Krajevno skupnost Kristanci - Šaiinci - Grlava (kratica: KŠG). Za to korak so se odločili, ker so bili prepričani, da bodo na ta način lažje uresničevali svoje načrte.
Sicer pa je treba zapisati, da nova KS KŠG ni velika, saj ima le 384 ljudi, od tega jih je v Kr-štancih 87, Šalincih 182 in Grla-vi 115. Pretežno število domačij vseh treh krajev je ob občinski cesti, ki vodi mimo regionalne ceste pri Ljutomeru in se ji spet pridruži v Veržeju. Gre za svojevrstno »obvoznico« (ni se treba peljati skozi Križevce), ki pa je
No, tudi nepoznavalci lahko de-šifriramo naslov: Moralna teologija.
Med knjigami so seveda tudi strokovne, na primer Umni vino-rejec, ki jo je 1867. leta spisal na podlagi svojih skušenj nekdanji negovski kaplan Franc Jančar, izdala pa Družba sv. Mohorja v Celju. Gre za knjižico, ki bi jo rado imelo v svoji zbirki marsikatero vinogradniško društvo, še rajši pa vinogradniki oziroma kletarji - posamezniki, a je Viktor Slavinec seveda ne bo dal od hiše, saj iz nje tudi sam črpa nasvete, ko pa je novopečeni vino
gradnik. (Tudi zaradi tega je po upokojitvi na tesnem s časom!) Kaj pa knjiga Ljutomer - zgodovina trga in sreza, ki jo je 1926. leta napisal Franc Kovačič? Zelo zanimiva in z množico podatkov obogateno delo. To knjigo je dobil v svoje veliko veselje v antikvariatu v Ljubljani! Dal jo je na novo zvezati.
Viktor Slavinec je predsednik Kulturnega društva Križevci pri Ljutomeru. Je pa tudi strokovnjak za folklorne plese. Je strokovni vodja folklornih skupin v Križevcih, Radencih, Dokležov-ju in Cezanjevcih.
Lepo!
Š. SOBOČAN ■
Kristanci - ena od treh vasi z Murskega polja, ki so se odcepile od KS Veržej in pred letom dni ustanovile KS Kristanci - Šaiinci - Grlava. Za zdaj je seveda še prezgodaj reči, ali je bila taka odločitev dovoj modra, prav tako pa tudi ni mogoče napovedati, v kateri občini bi/bodo bolje shajali: veržejski ali ljut°-merski. - Foto: Š. S.
kar precej »zdelana«, zato so v KS KŠG dali v svoj referendumski program, ki je bil seveda izglasovan, tudi sofinanciranje omenjene ceste. Upajo, da jo bodo prej ali slej preplastili.
Je že tako, daje želja in potreb povsod več, kot je trenutnih gmotnih možnosti za uresničitev določenih projektov. Tako v KS KŠG zbirajo tudi samoprispevek za ureditev ulične razsvetljave v Krištancih in Šalincih. Luči bodo zasvetile na pomlad. Na Grla-vi pa luči razgrinjajo plašč teme že od prej.
Po drugi strani pa so v omenjenih dveh krajih nekaj že dobili: v Krištancih so uspeli lepo obnoviti kapelo, v Šalincih, kjer pa sakralnega objekta sploh niso imeli, pa so letos zgradili povsem novo kapelico in jo posvetili sv. Antonu Martinu Slomšku. V
Iz dejavnosti trojiške krajevne skupnosti
Nekateri dobili vodovod,
drugi asfalt
Velik prispevek prebivalstva
zadnjem obdobju leta 1998 je Krajevna skupnost Sveta Trojica v Slovenskih goricah opravila zadnja dela pri napeljavi vodovoda v Zgornjih Verjanah in položen je bil asfalt v delu naselij
Zgornja Senarska ter Osek.
Kot nam je povedal tajnik trojiške krajevne skupnosti gospod Kamilo Kirbiš, je dobilo vodovodne priključke v Zgornjih Verjanah 15 gospodinjstev. Zemeljska in montažna dela je opravilo Komunalno podjetje Ptuj in ta del Slovenskih goric je oskrbovan s pitno vodo iz ptujskega vodovoda. Denar so prispevali krajevna skupnost, občina Lenart in občani. Gospodinjstva, ki so dobila vodovodne priključke, so prispevala po 335 tisoč tolarjev.
Zadovoljni so tudi tisti prebivalci dela Zgornje Senarske in Oseka, kjer odslej vodi mimo domačij asfaltirana cesta. Asfalt je bil na tem območju nedavno položen v dolžini enega kilometra. Denar je dala lenarška občina. Precej zemeljskih del pa so opravili krajani prostovoljno.
Krištancih so končno uspeli narediti pročelje zadružnega doma, v katerem so: dve stanovanji, trgovina, velika dvorana... Čeprav so dom gradili prebivalci Krištanec, Šalinec in Grlave in drugi, je formalno v lasti kmetijske zadruge Križevci. Prizadevanja, da bi jim ga vrnili, ta čas še niso rodila sadov, to pa ne pomeni, da bo vodstvo KS KŠG popustilo. Še naprej poteka boj za dom, kajti le tedaj, ko bo v lasti in posesti krajevne skupnosti, bodo lahko nadaljevali z urejanjem stavbe. Še sreča pa je, da imajo dobrega domačega oskrbnika dvorane, ki je tudi zdaj na voljo za večje prireditve.
Podpredsednika sveta KS KŠG inž. Emila Polaniča sem pobaral še o drugih načrtih. Povedal je, da jim je veliko do varstva narave. Vsi trije kraji so na nižins-
V tem delu Trojice sta se nekoč sprehajala Cankar in Kraigher-
Sicer pa krajevna skupnost skrbi tudi za vedno lepši videz sedeža skupnosti. Ker Trojico obišče veliko izletnikov, so namestili velike panoje, na katerih
kem območju Murskega polja-Gramoznice, v katere kdo tu in tam še odpelje odpadke, dasirav-no imajo organiziran odvoz komunalnih odpadkov, bodo »sanirali«.
Pa kabelska televizija? Odcepili so se od Veržeja, ne pa tud’ od veržejskega internega in dr«; gih programov. In v kateri občin’ so? V veržejski? Ne! V krizevski? Ne, pač pa sojih tja snubili- Kristanci, Šaiinci in Grlava ostajaj0 v ljutomerski občini, ki pa)e p0 nastanku novih občin precej n*8®’ ša. Kdaj pozneje se bodo verjet no »preklopili« tudi na ljutom®r' sko kabelsko televizijo in tak° »iz prve roke« zvedeli, kakšna bo politika do krajev, ki so se odcepili od KS Veržej, a so ostali zve sti prleški metropoli - Ljutom®'
ru.
Š. SOBOČAN ■
so prikazane znamenitosti kraja-Uredili so del pločnikov, avtobusno postajališče in še kaj.
Poleg številnih romarjev obišče Sv. Trojico tudi veliko ljubiteljev baročne arhitekture. Tukaj se ustavlja veliko literatov, saj s® je prav tu začelo vseslovensko literarno gibanje. In temu’je P°' svečena stalna razstava, kij® na ogled v kulturnem domu in v
tem kraju so nekoč ustvarjali literati Lojz Kraigher, Ivo Brnčtc in celo Ivan Cankar. Tukaj sta rojena tudi dva pomembna slikarja-
FŠ*
UBIHK, 24. december 1998 __________________IZ NAŠIH KRAJEV
Završki fantje so se vrnili iz Kanade
Goričke Benetke
Petje v čast generalu, ki je pisal pes
Enajst mostov čez potok Lukaj
Skrb za lepše okolje
v petnajstih letih prek sedemsto nastopov
“"“j plošno je znano, da so Štajerci dobri pevci. In tudi s člani kvin-I teta Završki fantje je tako. Pojo petnajst let. Prvo leto so se —J imenovali Štajerski kvintet, in ko so začeli organizirati na Za-vrhu v Slovenskih goricah Maistrove dneve, so si nadeli novo ime in začeli peti tudi pesmi, ki jih je posvetil temu slikovitemu delu naše domovine prvi slovenski general in pesnik Rudolf Maister - Vojanov.
as Trdkova na Goričkem ni v ničemer podobna Benetkam, pa vendar ima tamkajšnji potok na svojem kratkem toku skozi naselje kar enajst mostov. Do hiš prebivalci nekako morajo priti in zato so mostovi, da ljudi zbližujejo.
Potok se imenuje Lukaj in vse do leta 1992 je bilo njegovo obrežje takšno, kot ga je skozi čas oblikovala narava. In ob hujšem deževju se je dogajalo, da je bila dolina v Trdkovi poplavljena. V letih 1992 in 1993 je bil potok reguliran. Dolina in naselje v njej sta dobila bolj urejeno podobo. In krajani so poskrbeli za lepše okolje. Tu in tam so postavili na most tudi korita z zimzelenim okrasjem.
V
Legendarni general je rad zahajal v Slovenske gorice in pesnil: “Zvečer se pa završki fantje zbero in na Selca gredo ...
Zakaj pa bi mladi ti fantje veseli ne peli in vriskali ne, saj trti-Ca v sladke že jagode gre in Kati-ca v dvajseto leto ...” To pesem zdaj poje omenjeni lenarški kvintet, ki je imel pred nedavnim šest nastopov za naše izseljence v Kanadi, drugače pa uspešno nastopa po Sloveniji in Evropi.
Skupina je začela peti na pobudo Jožeta Goloba, uslužbenca tenarškega sodišča, in velikega ljubitelja petja. Za umetniškega Vodjo so izbrali Darka Škergeta, Iti je študiral glasbo in je zdaj ravnatelj Javnega vzgojno-izobra-
Razstavljene fotografije Mirka Lenaršiča

°e| Lenarčičeve razstave v Slovenskem domu v Monoštru. Foto: F .Š.
Ljubil je fotografijo
Bil je sorodnik Jožefa Škaliča, župana občine Kuzma
konca januarja 1999 bo odprta v Slovenskem domu v Monoštru zanimiva razstava umetniških fotografij rojaka dr. Mirka Lenaršiča. Rodil se je 13. novembra 1882 v Gornjih Slavečih. S(, atur*ral je na premontrejski gimnaziji v Sombotelu leta 1902. Po-- eeet* je bil za duhovnika. Pet let je bil kaplan na Tišini, leta 1909 je
P°stal doktor cerkvenega prava.
Lenaršič je bil zanimiva oseb-n°sL Poleg opravljanja duhov-^kega poklica je posebej obču-°val naravo in človeka v njej. Udleta 1911 do 1913 je bil žup-tek v Murski Soboti, od 1913 do
^4 pa na Dolnjem Seniku v S‘inskem Porabju. Od tukaj ga \ V°d'la Pot v madžarski kraj y°ger pri Sarvarju, kjer je leta umrl. Tukaj je dobil kot uPnik naslov častnega dekana,
ževalnega zavoda osnovna šola Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Jože Golob je pel prvi tenor, Škerget drugega, Maks Ribič, cvetličar iz Lenarta, je pel prvi bas. Drugi bas sta pela Branko Hrašovec in Janez Perko, ki je samostojni obrtnik iz Žepovec pri Apačah. Jeseni leta 1988 je nehal peti Maks Ribič. Za leto dni ga je zamenjal Maks Žižek, za njim pa poje Jože Kraner, načelnik upravne enote Lenart. Leta 1990 je zapustil skupino Branko Hrašovec, ki gaje zamenjal Marjan Jerman, član zbora mariborske opere.
Kvintet je imel doslej prek sedemsto nastopov. Gostoval je na Hrvaškem, v Srbiji, Avstriji,
slavil pa je tudi zlato in diamantno mašo.
Razstavljene fotografije prikazujejo oranje, žetev, kravjo vprego, pobiranje krompirja, pašo krav in način oblačenja ljudi iz šestdesetih let. Nekatere fotografije so bile verjetno posnete tudi v Porabju. Poleg dokumentov časa so razstavljene tudi izrecno umetniške fotografije. Taka so tihožitja, kijih je posnel
Završki fantje radi pojejo slovenske narodne pesmi.
na Madžarskem, v Nemčiji, in nedavno je imel šest uspešnih nastopov v Kanadi. Pelje slovenskim izseljencem. Ob desetletnici je izdal kaseto Domača hiša. Zadnja kaseta in zgoščenka pa imata ime Dobro jutro ljub’ca moja.
Na vurberškem festivaluje kvintet dosegel drugo mesto, občinstvo pa mu je dodelilo bronastega zmaja za dobro izvedene narodnozabavne skladbe. Kot debitanti so si fantje pripeli na
v prostorih župnišča, in zunanji posnetki, pri katerih so ga zanimali svetloba in senca ter zrcaljenje. Za svoje umetniške fotografije je dobil Mirko Lenaršič priznanja v Parizu, Budimpešti in drugod na Madžarskem.
Leta 1997 so ustanovili v Ny6-geru Lenaršičevo fundacijo. V tem kraju se trudijo, da bi v spomin nanj uredili spominsko hišo.
In še zanimivost. Dr. Mirko Lenaršič je daljni sorodnik sedanjega župana občine Kuzma gospoda Jožefa Škaliča, ki sije pred nedavnim to razstavo tudi ogledal.
FŠI
ptujskem festivalu srebrnega Orfeja. Na festivalu v Kidričevem pa so bili med dvanajstimi skupinami prvi in so dobili zlatega kurenta. In skozi čas so dobili še druga priznanja.
Pojejo predvsem narodne in ljudske pesmi. Ljudske pesmi povzemajo od starejših ljubiteljev tovrstnega petja. Umetniški vodja Darko Škerget jih prireja za potrebe kvinteta. Na prvi in drugi kaseti so ljudske pesmi spremljane z zvoki citer izpod prstov priznane citrarke
In krajani Trdkove so segli v lastne denarnice. Za mostove so prispevali deset odstotkov od vrednosti in za asfaltirano cesto pet.	FŠ ■
V Trdkovi vodi čez potok Lukaj enajst mostov. Krajani so poskrbeli tudi za njihov lepši videz. Foto: F. Š.
Monike Heričko. Slišati pa je tudi petje njene hčerke Alenke.
FŠ«
na kratko
Praznični december ob tromeji
Murska Sobota
V prihodnjem letu bodo plinovodno omrežje gradili v severnem delu mesta. Na vrsti bosta Prešernova in severni del Slomškove ulice. Sicer pa je v prostorih Ljudske univerze poslej pisarna koncesionarja, to je koprskega Plinovoda. M. J.
Murski Črnci
Kot kaže, bo zdaj dokončno urejeno lastništvo vaško-gasilskega doma. Njega njegovo okolico že petdeset let upravlja in ves čas skrbi za redno vzdrževanje prostovoljno gasilstvo društvo iz Murskih Črnec. Gasilski dom so dvakrat prenovili z lastnimi sredstvi. S sklepom prejšnjega cankovsko-tišin-skega občinskega sveta je določeno, da se gasilcem dodeli idealni delež do ene polovice v zgradbi doma in zemljišča v izmeri 32,38 ara in 3,51 ara v naravi (pašnik), na katerem leži zgradba gasilskega doma. Zemljišče je namenjeno gasilskemu poligonu. Druga polovica, zemljišče ob vaško-gasilskem domu pa pripada vaški skupnosti Murski Črnci oz. KS Tišina. M. J.
Božični koncert in druge prireditve
Veselje za odrasle in otroke
Če bo pred božičem in novim letom vreme primerno, bo takrat ob tro-mejniku v Trdkovi zelo živahno. Turistično društvo Tromejnik Kuzma bo postavilo jaslice na prostem in izvedlo nekaj zanimivih prireditev z naslovom Praznični december ob tromeji. Ob muhastem vremenu bodo praznična dogajanja pod streho vaškega doma v Trdkovi.
Predviden je božični koncert v sodelovanju pevcev in glasbenikov in sledila bodo družabna srečanja. Turistično društvo pripravlja za to priložnost veseloigro. Za otroke bodo pripravili lutkovno predstavo ali večer pravljic.
Prizadevni organizatorji pričakujejo, da se bo tokrat zbralo ob tromeji ali vaškem domu precej Goričancev. Pričakujejo tudi, da bo podobno slavje na sosednji avstrijski in madžarski strani.

| Popravek
V Vestniku, ki je izšel 10. decembra, smo objavili prispevek pod naslovom Utrinek iz obmejne Trdko-ve. V njem smo poročali o hiši, ki jo je v Trdkovi poškodovalo jesensko deževje. Ob tem smo zapisali napačen priimek lastnika poškodovane hiše. Hiša je last družine Kozar. Za napako se opravičujemo. FŠ ■
Vaško-gasilsko-mladinski dom Trdkova ima dolgo ime, ki je rezultat skupnega dela vaščanov. Foto: F. Š.
Ob sneženju ali preveč hladnem vremenu bo veselo v vaško-gasil-sko-mladinskem domu Trdkova. Ime doma je posebnost, verjetno edinstvena na Slovenskem. Gre pa za skupna prizadevanja vaščanov iz leta 1978. Takratni tamkajšnji odbornik Jožef Rogan nam je povedal, da so res skupno poprijela za delo vsa društva v vasi, ki je majhna, saj šteje le 280 prebivalcev. V novejšem času je dobil na pročelju svoje mesto še sv. Florijan in vsi so zadovoljni.	FŠ ■
REPORTAŽA
24. december 1998, VESTNIK
$
e v starem Egiptu so ga s pomočjo gibanja zvezd zelo točno merili, prve koledarje najdemo tudi pri Ma-
jih, ta, naš, gregorjanski, ki so ga vpeljali v 16. stoletju v vseh katoliških deželah, v protes-tanstkih pa šele v 19. stoletju, pa je dandanes kar svetovni koledar, čeprav vemo, da imajo še Židje, Kitajci in muslimanske države svoje koledarje.
Ki sze od toga grdoga greha odszloboditi sesč, naj szi .szproszi vrisztvo, stero proti pijanesivanji vnogokrAt oosiveszno pomigalo ino je poleg naprejpiszanja doktorov narejeno. To vraszlvo proti pijanesivanji kosta: 1 mera 5 koron. — 1 diipiiska mera, stera je pri sztarih pijanca} potrebna, 8 kor. 80 fili. 8 mark = 10 francov
2 dolldra; csi sze penezi naprej poslejo, te brezi poštnine (frankerano).
Szunca Saunca Meneča Mesteca tj , hhod i&hod Izhod zfthod Hou v: n), v. m. v. m. v. rn.
D6n
Katolicsanszki i protesztans^ki
Novo Ido Maktir apat
Ko sem še bil otrok, sem hodil ob novem letu navsezgodaj po vasi koledovat s tanko šibo in z besedami »Friški friški, zdravi, zdravi, v eton mladom novom leti...«. In glejmo: beseda koledar izvira iz slovanske besede *koleda, kar pomeni novo leto, praznovanje novega leta,vse skupaj pa izhaja iz latinske besede calendae, kar pomeni prvi dan v mesecu. Zanimivo je, da je pomenila beseda calenda-
Vase vrasztvo proti pijanesiva-nje jo'čsUdo vesiniio. Tiszti cslo-vek, xa koga szam proszo, vecs ne pijž, pa znova pridno dela. Bog vam plati za vas trtid.
Harlovicz Ferencz, Krucizn.
I Netnrem presztati ka vam za vase vrasztvo proti pijanesivanji | nebi zahvalila; mozs mi zse dre tueszeca ne pijO vecs zsganice, ■ lak ka szam zdaj z cela bltoens.
Unterlercher Ozsebeta, Bleiberg.
Vase vržsztvo proti pijanesiva-nji je ednomi valalo, proszim vecs za erlnoga drOgoga pijanca.
Berger Gusztav, Gšja.
Ar je prvi glazsek z vašega vrasztva proti pijanesivanji tak valAo, proszim sese eden glazsek za eclnoga mojega prijatla.
Hutterich Andras, Auschowitz.
i tnocsno obrasesenjž najhitrej i najbole zagvasno od
Dr. Heuffelove za musztacse-pomade dobi..
Ti pomada je z sztunoga na-.skodlivoga bliiga., ino takso mocs ma, ka vszaki, esese 16 let sztari decski tOdi; v nAj-kraesisem vremeni,' lepe goszte musztacse I obrasesenje od nje dobijo.
’/a mere 2 kor. 50 fjll.; cela 4 kor. —■ Csi sto naprej posle na posti 8 kor. 15 lili., dobi l/a, csi pa 4 kor. i 65 fill., dobi celo mero frankerano.
21 Bzobota
14 M
w 84
TT
2
pouold .i prodp.'■
3 45 j 8 10
I. Po Herodesovoj sunrti ovo angel Gosspodnov. MšUj 1L
t 3 Nadela je Genoveva devica
4 Pondelek Tituez pdspok
*	'	1 Teleszfor mantrnik

To yszg sze dobi pri VERTES L. Sas-patekari, y LUGOSI, Nro 135.
Dober pajdaš kalendarium
sal Jožef Pustai.Koledar naj bi začel izhajati že tri leta prej, nehal pa leta 1943.
Vsi ti koledarji so imeli seveda tudi praktično vrednost, saj je mogoče v njih najti razne napotke, reklame in seveda tudi kro-
niko leta. Na koncu so pritaknili tudi šaljivke in ena izmed njih pravi o angelih:
»Ka szo angelje, mama?« pita ena mala deklinica szvojo mater.
»Taksa pokojna mala decsica, moje dejte, kak szi ti, szamo ka peroti majo pa leteti zna-
5
S
7
8
9
10 ii
12
18
14
15 10
17
18
19
20
21
22
23
25
26
27
28
29
30
Tork Strea«
Szobota
Siv. 3. Krili Bajmund (ipbvMiliK Saoverln apat Juliju mantrnik
•« S* se *
7 88
38
. 38
88
32
82
32
4
2
8
4
6
7
8
9
S. Gdn bi Jezus bil dvamljbzet let talar. Luk. H. 42—52.
NaB«i« Pondelek Tork Šareda Csetrtek Plitek Saobota
C. 1. Vilmos ptispok Higin pk. mantrnik Fanijin Mantrnik 40 Vojikov Hi liir ptlspek Pavel poscuavink Marcel pk. mantrnik
?3

7 82
81
31
80
4 10 u
18 14
4 52
8 4
: 7 20
8 86
9 51
11 4 predpL
7 8
8 0
8 44
9 23
9 57
10 29
11 0
Izraelszki kalendar. loto«
Jan. 1. Tclidh 18.
Jan. 2. TebeUi 14. S.
Wajebi.
Jan. 9. Tebeth 21. S.
Semoth.
Jan. 16. Tebeth 28. S.
Wacra.
Jan. 18. SebM L H. €•>•
Jnn. 28- Sebal 6. Bo.
Jan. 80.6ebat 19.S.Bosatoch.
0 15
1 28
2 28
8 81
11 81
Ts8 l 16
M-	30 " 16 4 29 1 59
f &	29	17 5 32 2 46
29
13
6 10
8. Szv&dba jo vcsinyena vu galile&Dszkuj Kini. JAn. II. 1—1L
Nedola Pondelek Tork Šareda Csetrtek Petek Saobota
Nadela Pondelek Tork Šareda Csetrtek ^^tek : Srobota
3 87
Meszecsni szpremenl.
A Pun «-g» 6 ’■ 47
m. predpoldne. , .
© ZMnji krijoe t-a
10 v. 10 m. popoldni.
« Bil 17-n 4 ’■ M
m. popoldne.
C, Z. Ime Jez. • Priseka devica manir.
Kan ut kril mantrnik Fabijan i S»ebastjAn Agnea devica mantrnica Vincencij matrnik f Zarocm^6 B. D. Marije 
&
St
7 28
27
26
4 19
20
22
6 52
7 29
8 2
4 82
5 29
6 27
A	26	23 8 31 7 37
5fc	26	JI 8 58 S 27
«
2«
24
26
28
9 25
9 50
9 28
10 28!
Vremen
Po Herscholli
4. Kdn bi dol so Jezus z gor«. Mdtnj VIII. 1—18.
C. 3. Szvbtu familija Szpreobrnitev Pavla Polykarn pk. matrnik Janos Zletov tl sit Apolonija devica mantr. FmdiKUB szaleskl f Martina devica
»Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi,« je zapisal naš Prešeren, kajti čas, ki ga fiziki imenujejo kar četrta dimenzija, je tista danost, ki je od nekdaj zelo zaposlovala, vznemirjala in omejevala človeka
rium v klasični latinščini knjigo,v katero je posojevalec denarja vpisoval dolgove in obresti.
In kadar ob polnoči obrnemo koledarje ali jih kar snamemo, v resnici pomislimo, kakšne dolgove in obresti smo si naprtili ali jih sneli od prejšnjega leta. Pa ne mislimo zgolj na denar, temveč predvsem na tiste neotipljive, ki bolj bremenijo telo kot dušo.
Po mnogih podstrešjih se najbrž valjajo stari koledarji, kajti
nekako v krvi nam je, da vse, kar je minilo, preprosto skušamo zavreči, a če le malce pozorneje prelistamo te zaprašene knjige, se podzavedno postavimo v tisti čas.
Zato pravzaprav ni naključje, daje imel prvi prekmurski koledar, ki je izšel za navadno 1902. leto, štero ma 365 dni, sze z szredov zaesne in z szredov dokonesa dobrohotni naslov
Dober pajdaš Kalendarium, ki ga je prvih deset let urejal in pi-
rDAEWOO
FUTURA SYSTEM
MOTOR
£(069) 84 280
cm szever. au goruj> piše; csi J* ! sxneg pride ■ od 9 ga 17^ lepo mrtlo «<1 17^»	deri
pa «neg. poleg Utor mi »dole, ali tima, lepo konci, rac xadM«e» i kaiso, dahi slo.
4 29
31
32
34
35
37
38
11 30
10 16
10 45
11 16 11 52 popold.;
2 27|
7 28
21
20
20
n
~oe | ičl

18
1 88
2 48
3 47
4 49
fi. Stpodobnoje kriileMlvu neboszko k celoveki himno mi gorepoikiri MALuj XX. 1—IG. STIK«" TC.T^pep«oov	17 1514 40 M ssjT «
LUTHER
s«!
Cs»|n» S koroun.
St^mpani v-MUwkoj Snemati
VOdinl po kovAts stevani evaog. duhovniki.
PRVI
Na 1920.
szlavenszki
LEJTNl TEKAJ.
KALENDARI prčsztopno leto, evangelicsans«^ narod.
PAAMAOTO
7nw4 7n, tel. 062/ 7.-10-1114, 74 M 1 S, 741 d 01
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN DISTRIBUTER
VAM NUDI NOVE ZIMSKE AVTOPLAŠČE
S POTRDILOM O MEDNARODNI KAKOVOSTI ISO 9001, PO IZREDNO NIZKIH CENAH
Tovarna DEBICA je v lasti enega največji svetovnih proizvajalcev avtoplaščev-GOOD YEAR!
CENE ŽE VKLJUČUJEJO PROMETNI DAVEK. MONTAŽA BREZPLAČNA!
DEBICA-FRIGO: 145/80 R13 155/70 R13 175/70 R13
e
5.499 SIT
5.999 SIT
7.299 SIT
DEBICA-FRIGO DIRECTIONAL:
185/65 R14
185/60 R14
8.999 SIT
9.599 SIT
PAAMADTO
Zavr- Za, tel. 062/760-104, 761-TI6,761-101
RIDE *
21.206 SIT/mesec
VSEM KUPCEM, STRANKAM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN DRUGIM ŽELIMO VESELE IN BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO LETO 1999!
jo,« nyoj odgovorijo mati.
»Ja zakaj pa te ajta nasoj dekli pravijo: Moj dragi angeo, pa ona nema perot.«
»No vej de ona esce dnesz zato tudi letejla!«
Letos smo tudi volili. In kaj pravi šala v zvezi z volitvami izpred skoraj stotih let z naslovom Zakaj je mogo A. dobiti:
Pri lajnszkom kovetov odebe-canyi sze je vecs mali deklin stu-kalo, ka steri de kovet. Eden tao z nyi je kre A-ja, drugi tao pa kre B-ja guesalo.
Nazadnye te edna mala etak pravi:
»Jasz paznam, kaA. dobi, zato ka szo moja mati tudi kre A-a, oesa pa kre B-a. Vzsaki vescer sze stukata za toga volo, pa oesa na-zadnye vszigdartiho morejo biti.
Eden izmed najbolj razširjenih koledarjev pri nas je bil brez dvoma Kalendar (Najsvetlejšega) srca Jezušovega, ki je izhajal celih štirideset letnikov, urejeval pa ga je poleg dr. Ivanocyja še Jožef Klekl. Le-ta koledarje predhodnik Stopinj, je tudi podobnega značaja, zato bom raje neve-del nekaj šaljivih domislic iz tistega časa, ki so dandanes še kako aktualne.
- Zakaj sze vnogi med našimi szlovenci tak radi pravdajo?
Zato, ka vzsaki doszta pravice ma, szamo to nevej nieden, esi-da je.
t
- Zakaj pa vnogi moški tak radi po kresmaj poszeda-vajo?
Zato, ka sze bojijo, ka bi njim zsen-szke doma vo szpi-le, csi bi szi dom° dali prinesti.
- Zakaj vnoge re tak male cer^1 majo?
Zato, ka vzsa^1 farmik poszebi ^°' szta nesta ma v njo/-
Tudi evangelij1 so začeli že v dvase tih letih izdajati koledarje, njihov Pre' dhodnik pa je skroj11 ni Luther kaledad 'z leta 1920, v katerem szunezei mejsz^ potemnej dva^’. ali pri nasz sze 111 ednouk ne bode vi dilo; Evageličans^1 koledar, kakršni3 poznamo danes, Pa izhaja od leta 19^2-
Mnogo naših ljudi se je vojnama preselilo čez veliko lu' žo, zato so tudi v Chicagu izda J angleško-prekmurski Kalendar za vogrske Slovence vu Ame' riki na navadno leto 1922,v katerem je bilo moč najti tu osnovna priporočila, kako se znaj ti, pa tudi obogateti v daljni še danes obljubljeni deželi.
Med vojno so izhajali skrom nejši koledarji, po vojni pa sev6' da taki, v katerih ni manjkala Tito va slika niti poveličevanje takre nega sistema. Hkrati so zace izdajati tudi »strokovne« kole darje, kajti Zadružnega je našle dil Kmetijski koledar, pa Krneč । koledar, za madžarsko skupn°s že vrsto let izhaja Naptar, PraV tako že nekaj let priobčujejo Slo venski koledar v Monoštru, v ka terem je še moč najti tekste prekmurščini.	. ..
Dandanes prevladujejo bolia 1 manj okusni stenski koledarji, na katerih je moč najti od reprodu cij slavnih slikarjev, krajin, til10 žitij, avtomobilov do lepotic-• • Vendar: vsake oči imajo svojega malarja, zato si naj vsakdo obes na steno takega, ki ga bodo ve, šele njegove oči in duša, kal tudi oznake na koledarju niso e suhe številke, temveč odštevanj časa, ki ga moramo ujeti vsal z rep.
MILAN VINCETIČ I
I


VBTNIK, 24. december 1998
KRONIKA
S svojimi 1 50 prebivalci so Žit-kovci, ki spadajo v novo občino Dobrovnik, ena manjših prekmurskih vasi. Kljub temu pa pridobitev ne manjka, za kar gre zahvala seveda predvsem krajanom in tudi vodstvom društev. Imajo gasilsko in kulturno društvo ter nogometaše.
Zadnja pridobitev je nova mrliška vežica, ki so jo dali zgraditi s pomočjo samoprispevka, prostovoljnimi darovi ter s pomočjo Občine Lendava in Krajevne skupnosti Dobrovnik. V uporabo so jo predali pred kratkim. - Foto: F. Bobovec
in
080 1234


Otekajoče se leto si bosta Helena in Štefan Fujs iz Predanovec za-Pomnila predvsem po svoji zlati poroki. Po 50. letih skupnega življenja sta zakonsko zaobljubo najprej ponovila na puconskem Matičnem uradu pred tamkajšnjim županom Ludvikom Novakom in Matičarko Zlatico Glavač, nato pa še v puconski evangeličanski cerkvi ob pomoči duhovnika Evgena Balažiča, kjer je Štefan tudi član cerkvenega odbora. Štefanu, ki se je rodil leta 1922 v Lemerju, in Heleni, ki se je rodila leta 1930 v Krncih, sta se rodila hčerka in sin, Oljenje pa ju je obdarilo tudi s tremi vnuki. Štefan se je nekdaj Ukvarjal s kovaštvom in delal tudi v Nemčiji ter bil dejaven v vaških društvih in odborih, zdaj se pa z ženo Heleno posvečata predvsem krnetijstvu.
Zlatoporočenca Gumzi
SO-letnico zakonskega življenja sta praznovala Terezija, rojena 1929. leta v Spodnjih Ivanjcih, ln Alojz Gumzi, rojen 1923. leta v Cogetincih. Sedaj živita v Spo-dhjih Ivanjcih. Zlati »da« sta si l?r®kla med obredom v nego-^ki cerkvi, ki ga je opravil de-*an Andrej Zrim.
^koncema Gumzi so se rodili r'ie otroci, imata pa tudi pet vhukov in dva pravnuka. Tere-2lia je večino delovne dobe »na-
brala« v Muralesu, po upokojitvi pa sta se oba preselila na njen rojstni dom v Spodnje Ivanjce. Alojz je preživel grozote druge svetovne vojne, po osvoboditvi pa je opravljal različna dela, najpogosteje trgovska. Upokojil se je 1984. leta. Oba sta bila družbeno aktivna. Alojz je tudi ustanovitelj Društva upokojencev Negova, kjer je tajnik; dejaven pa je tudi v PGD Spodnji Ivanjci. - Foto: L. Kr.
i Ivi***; ph
•V
MS CENTER
PLESE 1
murska sobota
ODPRTO
R 1
O D

od 8. do 19. ure sobota
od 8. do U. ure
Dobrovnik
Na 3. zboru članov Društva vinogradnikov Dobrovnik je predsednik društva Miran Lovrin predstavil nov slovenski zakon o vinu, nato pa je dipl. inž. kmetijstva Ernest Novak spregovoril o aktualnostih v kletarstvu, zlasti o negi mladega vina. Predstavnik podjetja Agrovita pa je na koncu srečanja predstavil novosti s področja naravnega gnojenja tal in spodbujanja rasti. Na zboru vinogradnikov so se tudi dogovorili, da bo v nedeljo, 27. decembra, ob 8. in 10. uri v dobrovniški cerkvi sv. Jakoba blagoslovitev vina. (F. Bo.)
Lenart
Na območju UE Lenart, ki jo sestavljajo občine Lenart, Benedikt, Cerkvenjak in Sveta Ana, je ta čas 6.069 avtomobilov. To pomeni, da pride en avto v povprečju na manj kot tri ljudi.
Lendava

tu
'tu
BREZPLAČEN KltC - VSAK DAN OD 121- DO 20-

V lendavski dekaniji ugotavljajo, da je zanimanje za duhovniški poklic na splošno kar veliko, vendar pa se mladi potem, ko se je treba odločiti za tak študij, težje odločijo. Ta čas se sicer pripravlja na duhovniški poklic iz lendavske dekanije 11 bogoslovcev, in sicer po trije iz župnij Beltinci in Bogojina, po dva iz župnije Lendava in Turnišče ter en iz župnije Črenšovci. En študent pa je v pripravljalnem letniku. V malem semenišču pa je sedem fantov. Na teološki fakulteti pa študira še osem laikov (fantov in deklet, ki ne nameravajo postati duhovniki oziroma redovnice), želijo pa na svoj način (na primer kot katehisti) sodelovati v delu katoliške Cerkve. Na škofijskih gimnazijah v Ljubljani in Mariboru pa se iz lendavske dekanije izobražuje 11 dijakov (pet v MB in šest v LJ). (J. Ž.)
Jolanka in rože

Jolanka Škerlak iz Šalovec je 20. novembra praznovala god, 29. decembra pa bo imela 73. rojstni dan. Prav gotovo bo tedaj na njeni domačiji bolj živo kot druge dni, saj jo bodo obiskali otroci z družinami.
Sama? Ne! Z njo je množica rož. Je izredno velika ljubiteljica vsega, kar cveti. Ljubezni do rož se je »nalezla« že kod dekle (ko je živela v Markovcih); pozneje, ko se je poročila v Šalovce, pa je, kolikor ji je pac‘dopuščal čas, začela gojiti raznovrstne rože in pri tem imela podporo moža. Žal pa je ta umrl, ko je bila Jolanka stara 50 let. Ni se hotela znova poročiti, ampak je vso svojo ljubezen »izlila« na rože.
»Tisti, ki ima pri hiši rože in mačka, je pošten!« nam je zatrdila. Zdaj, pozimi, so Jolankine rože na ustrezni temperaturi v zaprtih prostorih. Vanje je odnesla tudi »trobentince«, ki bogato cvetijo tudi v tem letnem (zimskem) času. Seveda se Jolanka (kot marsikatera druga gojiteljica) pogovarja z rožami. In zato ji ni dolgčas in sploh se ne počuti osamljeno. - Š. S.
nemogoče je mogoče
MS CENTER
PREŠERNOVA 40 LJUTOMER
ponedeljek-petek od 8. do 17 ure sobota od 7. do 12. ure
Renkovci; Smrtna nesreča elektrikarja
V šredo, 16. decembra, so v Renkovcih obnavljali električno omrežje. 45-letni Dušan Gerič iz Murske Sobote je, ne da bi slutil kaj hudega, splezal na električni drog, ki pa se je žal zaradi strohnelosti prelomil in z elektrikarjem vred padel na vrtno ograjo ob hiši. Poškodbe so bile hude, saj je naslednji dan v soboški bolnišnici umrl.
Maribor: Tragedija Hotižanke
19. decembra ob 13.50 se je zgodila prometna nesreča zunaj Maribora v semaforiziranem križišču Šentiljske ceste in priključka na cesto, rezervirano ža motorna vozila, ki je seveda prednostna. Voznica osebnega avta 50-letna Angela I. iz Avstrije, sicer pa rojena na Hotizi, seje peljala na obisk v domači kraj. Ko je pripeljala v križišče (semaforji v tistem času niso delovali), ni upoštevala prometnega znaka križišče s prednostno cesto in zapeljala v križišče z namenom, da zavije v levo. V tistem trenutku je z vozničine leve strani (iz smeri Pernica) pripeljal voznik tovornega avta s priklopnikom 19-letni Marjan M. iz Murske Sobote in s sprednjim levim čelnim delom vozila trčil v levo bočno stran osebnega avta. V nesreči se je voznica Angela I. tako hudo poškodovala, da je čez slabe tri ure umrla v bolnišnici v Mariboru.
Zavrč: Huda nesreča s petardo
Opozorila, naj se ne »igramo s petardami«, pri nekaterih očitno ne zaležejo, zato hude nesreče. Policisti PMP Zavrč so zvedeli za nesrečo 13-letnega R. H. Bil je sam doma, našel je petardo, jo prižgal in vrgel skozi okno kopalnice. Ker »dolgo« ni počila, je pogledal skozi okno, nakar je počilo in petardo je razneslo - in poškodovalo desno oko. Fantiča so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Središče ob Dravi: Trčil v pešca
17. decembra ob 19.15 se je peljal 34-letni Jožef P. iz Ormoža z osebnim avtom Škoda favorit po lokalni cesti iz smeri Koga proti Središču ob Dravi. V bližnji vasi Godeninci je hodil po vozišču 67-letni Viktor N., državljan Hrvaške, ki je potiskal ob sebi kolo. Avtomobilist je sicer zaviral, a nesreče ni mogel preprečiti: pešec se je poškodoval.
Dolič; Z avtom v peško
30-letni Anton Sukič z Doliča na Goričkem se je peljal v petek, 18. decembra, ob 20.30 po regionalni cesti in naletel na 74-letno sovaščanko Marijo Sukič, ki je prečkala cesto. V trčenju se je peška hudo poškodovala, gmotna škoda na avtu pa znaša 700.000 tolarjev. Voznik naj bi vozil z neprimerno hitrostjo.
Lipovci: Popolna zapora magistralne ceste
V petek, 18. decembra, se je zgodila na magistralni cesti zunaj Lipovec »nerodnost«, ki pa se je še kar srečno končala. Voznik je zapeljal preblizu desnemu robu vozišča, zato se je prevrnil priklopnik in razsul tovor, zaradi česar je bila cesta zaprta od 16.20 do 21.50. Policisti so tovorna vozila preusmerili v smeri Radenci in Veržej, osebni avti pa so lahko vozili (izjemoma) po kolesarski stezi ob cesti.
Ljutomer; Avti še naprej izginjajo
V noči z 18. na 19. december je nekdo ukradel v Ljutomeru osebni avto VW Golf, bele barve, registrska številka MS L3 606, katerega lastnik je (bil) M. P. s Šafarskega pri Razkrižju. Je morda kdo videl ta avto ali pa ve, kje je skrit, seveda, če že ni »odromal« na Hrvaško? Policija in oškodovanec bodo hvaležni za informacijo. Pokličite na 113!
Bogojina; Je bil požar podtaknjen?	,
Vse kaže, da je v petek, 18. decembra, ob 20.30 zagorelo v stanovanjski hiši Janeza R. v Bogojini, ker je nekdo podtaknil ogenj. Gorenje se je hitro razširilo in ogenj je uničil premoženje v nadstropju in še del ostrešja. Škode je za 2.500.000 tolarjev. Seveda bi bila še višja, ko ne bi hitro posredovali domači in okoliški gasilci.
Dolga vas; Ko popustijo živci
Vido Slokar, voznik tovornjaka, s Primorskega je uredil vse formalnosti na mejnem prehodu Redics na Madžarskem in se veselil skorajšnje vrnitve domov. Potem pa je k njemu pristopil madžarski carinik in mu zabičal, češ da mora počakati na prehod meje še šest ur. Tovornjakarju, ki je že stal z vozilom pred rampo, so popustili živci, pa je kar pritisnil na plin, podrl zapornico in pripeljal čez mejo na prehod v Dolgi vasi. Naši mejni organi so kolegom z madžarskega prehoda dali fotokopijo voznikovega potnega lista. Ta (voznik) se seveda zaveda, da je zdaj pri Madžarih - na »črni listi«.
Pomurje; Dan in noč prihajajo ilegalci
Ormoški policisti so opravili 15. decembra kontrolo vlaka, ki je pripeljal na železniško postajo, in odkrili 12 tujcev. V postopku so ugotovili, da gre za tako imenovane iiegalce, ki jih je nekdo prepeljal na našo stran s čolnom čez Muro pri Murskem Središču, nato so uspeli priti v Beltince in se usesti na vlak z namenom, da bi se odpeljali v Ljubljano, a se je pot končala -kot zapisano - v Ormožu. Od tam so jim odpeljali v izpostavo prehodnega doma za tujce v Prosenjakovce.
Tujci pa so naskočili naše kraje tudi v drugih dneh prejšnjega in sedanjega tedna. Tako so pomurski policisti 15. decembra odkrili 14 ilegalcev iz ZR Jugoslavije. 16; decembra so izsledili 20 Iračanov in šest državljanov ZRJ. 17. decembra so odkrili devet ilegalcev iz ZRJ, ki so ilegalno prešli madžarsko-slovensko mejo. 19. so prijeli policisti 23 Jugoslovanov in tri Romune, seveda so tudi oni prešli mejo zunaj mejnega prehoda. Vse so začasno nastanili
v toplem zatočišču - v domu v Prosenjakovcih.
ŠSI
HVALA ZA ZAUPANJE IN OBISK V LETOŠNJEM LETU
ŽELIMO VAM BLAGOSLOVLJENE BOŽLČNE PRAZNIKE V KROGU NAJDRAŽJLH TER SREČNO, ZDRAVO 1999!
■ O ŠPORT
24. december 1998,
fisniK
j Milan Moreč - predsednik NK Mura
| Rokoborba
Kegljanje
Mura se bo borila
za naslov prvaka
Mlekopromet Ljutomer prvič državni prvak
Nogometaši Mure iz Murske Sobote, ki so letos že četrtič sodelovali v evropskem pokalu, so jesenski del prvenstva v prvi državni ligi končali na tretjem mestu, v slovenskem pokalu pa so se uvrstili v polfinale. Minulo sezono ocenjuje predsednik kluba Milan Moreč: »Z jesenskim delom prvenstva v prvi državni ligi smo v glavnem zadovoljni, predvsem z igranjem doma, razen tekme s Publikumom, ki smo jo nepričakovano izgubili. Na gostovanjih pa smo nekaj tekem po nepotrebnem izgubili, čeprav smo vodili. Sicer pa nam daje tretje mesto lepe možnosti, da se z Gorico in Mariborom borimo za naslov prvaka. Imamo dobro uigrano moštvo, kar bi moralo biti pozitivno v drugem delu prvenstva. Tudi z delom strokovnega vodstva smo zadovoljni, saj kombinacija s Karo-lijem in Škrbičem dobro deluje in mislim, da je to tudi dobro za nadaljevanje prvenstva. Sicer pa v klubu nadaljujemo s prizadevanji, da v prvo moštvo vključujemo či-mveč mladih domačih talentov, ki so prišli iz mladinske selekcije ali imajo dvojno registracijo. Moštvo Mure mora biti namreč v prihodnje sestavljeno iz pretežno domačih igralcev. Pri tem pa imamo zaradi šolanja nekaterih igralcev tudi nekaj težav, zato se bomo o tem pogovarjali tudi s starši. V drugem delu prvenstva v moštu ne predvidevamo bistvenih sprememb. Če bi se nam ponudila priložnost, bi morda obrambno vrsto okrepili, vendar samo z dobrim igralcem. V klubu si tudi zelo prizadevamo, da bi v Sloveniji končno uredili status nogometašev. Trenutni položaj nogometa v Sloveniji je tak, da je v enem delu napredoval, tu mislim na bolje
Marjan Maučec - predsednik NK Potrošnik
Zamenjava tujcev -obdržati osmo mesto
Drugi prekmurski prvoligaš Potrošnik iz Beltinec je po jesenskem delu prvenstva pristal na osmem mestu. O tem, kako so s to uvrstitvijo zadovoljni, kakšne spremembe predvidevajo in kaj pričakujejo od drugega dela prvenstva, govori predsednik kluba Marjan Maučec: »Z mestom, ki smo ga dosegli v jesenskem delu prvenstva, smo zadovoljni, nikakor pa ne z osvojenimi točkami. Po odličnem štartu, saj smo bili po desetih krogih celo na četrtem mestu, smo pričakovali 4 ali 5 točk več. V zadnjih šestih krogih pa smo močno popustili in osvojili vsega 2 točki. To bi se nam lahko v nadaljevanju tekmovanja zelo maščevalo. Z organizacijo »žute^plave noči«, ki je bila minulo soboto v gostilni Zvezda v Beltincih, smo sklenili jesenski del prvenstva, nogometaši pa so dobili zaslužen odmor. Ponovno se bodo zbrali 11. januarja in do 7. februarja vadili doma, nato pa bodo za en teden odšli na morje v Novigrad. V tem času imamo intenzivne pogovore z igralci, za katere smo se odločili, da se sporazumno razidemo, kakor tudi z nekaterimi igralci, ki jih želimo pritegniti v klub. Odločili smo se, da se razidemo z vsemi tujci, saj ti razen Mora niso izpolnili pričakovanj. Dobi, ki mu je potekla pogodba, je že odšel, Moro se dogovarja za odhod v tujino, vendar so se stvari zaradi nekaterih potrebnih dokumentov zavlekle. V klub je že prišel dosedanji igralec lendavske Nafte Utroša, prišla pa naj bi še dva igralca iz sosednjih klubov. V zameno za tujce pa bodo v Beltince prišli trije novi igralci iz Brazilije ali Jugoslavije. Kot kaže, ne bo nič z odhodom Zemljiča v
Milan Moreč - predsednik NK Mura
organizirane klube, v drugem delu pa nazadoval, in sicer gre za slabše organizirane klube, predvsem zaradi pomanjkanja denarja. V našem klubu si tudi zelo prizadevamo, da bi na stadionu pokrili tribune, s čimer bi gledalcem omogočili udobnejše gledanje tekem. Projekt zato je že narejen in upam, da bomo to kmalu tudi realizirali. S pokritjem tribun in ogromnim vlaganjem v podmladek lahko pričakujemo, da bo Murska Sobota ostala prestolnica nogometa v Sloveniji, saj si naši gledalci to tudi zaslužijo. Ob iztekajočem se koledarskem letu bi se tudi rad zahvalil vsem našim zvestim privržencem, ki nam tako ali drugače pomagajo, in jim zaželel veliko zdravja, vsem klubom v Pomurju pa želim tudi veliko športnega uspeha. Prav tako tudi pričakujem, da nam bodo zvesti gledalci in pokrovitelji tudi v prihodnje stali ob strani, saj lahko zaželene cilje dosežemo samo ob njihovi pomoči.«
FERI MAUČEC I
Marjan Maučec - predsednik NK Potrošnik
Ljudski vrt, saj je klub proti njemu uvedel disciplinski postopek. Sicer pa se bodo stvari še pred novim letom razjasnile. Po novem letu pa bo volilna skupščina Nogometnega kluba Potrošnik, na kateri naj bi sprejeli nadaljnjo usmeritev dela v klubu, predvidene pa so tudi nekatere kadrovske spremembe. Na skupščini pa bo tudi govor o nekaterih predvidenih investicijah. V nadaljevanju prvenstva si v Beltincih predvsem želijo, da bi obdržali osmo mesto iz jesenskega dela prvenstva, saj bi tako tudi obdržali status prvoligaša.
FERI MAUČEC ■
Namizni tenis
Koščak tretji
V Križah je bil prvi državni mladinski turnir TOP 12. Med šestimi igralci Moravskih Toplic Sobote je bil najuspešnejši Koščak, ki je v
Po dvanajstih izjemno okrnjenih turnirjih je bilo v Ljutomeru sklenjeno letošnje člansko državno ekipno pr-venstvo v rokoborbi. Okrnjeno zlasti zato, ker sta na vseh tekmovanjih sodelovali le ekipi Keorja iz Razvanja in Mlekoprometa iz Ljutomera. V šestletnem delovanju so Ljutomerčani tako prvič postali državni članski prvaki. Čeprav je prvenstvo končano, ni povsem znano, zakaj se preostale ekipe - Murska Sobota, Železničar Maribor, Ivan Pirher iz Lenarta in Lenart - večji del prvenstva niso udeleževale tekmovanj. Svoj nastop so vsi po vrsti obljubljali na zadnjem turnirju v Ljutomeru, žal pa sta tekmovala le Mlekopromet in Keor. Gre le za ugibanja, zagotovo pa večji del krivde bremeni Rokoborsko zvezo Slovenije, ki ima sedež v Murski Soboti. Kakorkoli že, Ljutomerčani so zasluženo osvojili naslov državnega prvaka, saj so imeli resen in korekten odnos do tekmovanja in na koncu zbrali največ točk. Ekipa je konstantna, svojo kakovost potrjujejo posamezniki z naslovi državnih prvakov: Dejan Žnidarič, Peter Lukačev, Franc Podlesek, Bojan Možina (Edi Vogrinec) in Miloš Horvat. V klubu imajo tudi najperspektivnejšega mladega rokoborca Nika Horvata in rokoborko Mihaelo Čirič, ki se v ka-
Romsko društvo Romani Union Murska Sobota
Vlado Horvat romski športnik 1998
V športni dvorani soboške tretje osnovne šole je Romsko društvo Romani Union Murska Sobota razglasilo rezultate izbora romskega športnika za leto 1998, ki gaje drugič opravila 5-članska komisija, ki jo je vodil prof. Evgen Titan.
Med Romi je šport dobro razvit, to še posebno velja za nogomet, strelstvo in borilne športe. V pokrajini ob reki Muri so znani nekateri odlični nogometaši, ki z uspehom tekmujejo v prvi državni ligi, med njimi Dejan in Adamo Baranja pri Muri, Simon Baranja in Zdravko Cener pri Potrošniku in Marinko Šarkezi pri Mariboru. Nogometni klub Pušča pa je letos tudi praznoval 40-letnico delovanja.
Za najboljšega romskega športnika v letu 1998 so razglasili strelca Vlada Horvata, člana Strelske družine Alija Kardoša s Pušče. Drugo mesto je pripadlo nogome-
Karate
Ustanovili KK Tiger Cerkvenjak
Pred nedavnim so ustanovili novi Karate klub Tiger Cerkvenjak, sprejeli program dela in izvolili novo vodstvo.
Za predsednika je bil izbran Matjaž Rumeš, trenerja pa sta Zdravko Horvat in Kristjan Ivanov. Klub šteje okrog 20 članov. Organizirali so že tudi polaganje izpitov za-beli pas. Za 8 kyu beli pas so izpite uspešno opravili: Aljoša Fekonja, David Vogrin, Elvis Fladung in Karin Matjašič, za 7 kyu beli pas pa Jure Matjašič, Sandra Jančar, Agata Fekonja in Sanja Fekonja.
prvi skupini zasedel tretje mesto in še vedno ostaja med kandidati za državno mladinsko reprezentanco. Soliden je bil Dejan Šbul, ki je pri-
Rokoborci Mlekoprometa iz Ljutomera - državni prvaki. Stojijo od leve: Podlesek, M. Horvat (trener), Bogša, Možina, Pihler, Bratuša (pokrovitelj), Mlinarič (predsednik); čepijo: P. Horvat, Lukašev, Žnidarič, Časar. Fotografija: D. Topolinjak
tegoriji do 30 kg enakovredno kosa z dečki. Še več, na mednarodnih turnirjih je letos zasedla kar štiri prva mesta. Ljutomerčani, ki so sodelovali tudi na več kot 20 močnih mednarodnih turnirjih (Madžarska, Češka, Avstrija, Slovaška ...), so se prav tako izkazali z dobrimi rezultati. Ob trenerju in tekmovalcu Milošu Horvatu gredo velike zasluge za osvojitev naslova državnega prvaka tudi predsedniku kluba Mirku Mlinariču in glavnemu sponzorju delniški
tašu Marinku Šarkeziju, članu NK Maribor. Tretji pa je bil karateist Manuel Hahn, član Karate kluba Mura-ken iz Murske Sobote. Za najboljšo romsko ekipo v letu 1998 so razglasili Strelsko društvo Alija Kardoša s Pušče, drugi je bil Nogometni klub Roma iz Vanče vasi, tretji pa Klub malega nogometa Ledava iz Černelavec. Ob tej priložnosti je predsednik Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar podelil plaketo Nogometnemu klubu Pušča ob praznovanju 40-letnice delovanja. Najboljši športniki in ekipe so prejeli pokale in praktična darila. (FM, fotografija: JZ)
Nogometni klub Selo
Priznanja ob petindvajsetletnem jubileju
Z nogometom so se v Selu začeli ukvarjati v začetku 70 let, ko je zbral takratni učitelj telesne vzgoje na fokovski osnovni šoli Štefan Cigut iz Vučje Gomile okrog sebe ljubitelje nogometa in so se s kolesi vozili na prva prijateljska srečanja na Kobilje, saj lastnega igrišča niso imeli. Prav Štefan Cigut je s svojo ženo Marto najbolj zaslužen, da se je nogomet v Selu hitro uveljavil in ohranil do danes. Prvo uradno srečanje NK 11 plavih iz Sela, kot se je nekaj časa klub imenoval, je bilo z drugim moštvom lendavske Nafte. Prvo leto tekmovanja so namreč nogometaši iz Sela tekmovali v lendavski občinski nogometni ligi. Po dveh letih pa so se vključili v občinsko nogometno ligo Murska Sobota, kjer so v tekmovalni sezoni 1982/83 zasedli prvo mesto, vendar se zaradi reorganizacije tekmovalnega sistema niso uvrstili v višji tekmovalni razred. Danes nogometaši Sela tekmujejo v drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota. Med večje uspehe, ki so jih do-
stal na četrtem mestu, Puhan pa je bil šele deseti. V drugi skupini je bil soliden kadet Ocepek, ki je zasedel četrto mesto, kar je njegova najboljša uvrstitev. Zavec je zasedel šesto, Horvat pa deseto mesto.
M. U. I
družbi Mlekopromet. Dejstvo, da državno reprezentanco sestavlja kar, sedmerica mladih ljutomerskega Mlekoprometa, zgovorno pove, da se za prihodnost rokoborbe v Ljutomeru ni potrebno bati. Največja želja vseh, ki vlagajo v rokoborski šport, pa je, da bi se v novo tekmovalno sezono vključilo čimveč slovenskih klubov, saj bi le-to prispevalo k nadaljnjemu razvoju tega borilnega športa.
NIKO ŠOŠTARIČ«
Vlado Horvat - romski športnik 1998
segli, velja omeniti dosežke v tekmovalni sezoni 1986/87 in 1987/88, ko šo postali prvaki občinske mladinske nogometne lige Murska Sobota in bili finalisti pomurskega mladinskega pokala. Kot pravi predsednik kluba Emil Vučkič, imajo v klubu okrog 40 aktivnih članov, nogomet pa je zelo priljubljen med mladimi, saj ni fanta iz Sela, ki ne bi bil vključen v klub. V prihodnje si predvsem želijo, da bi nogomet v kraju dvignili na višjo raven in da bi končali z deli pri obnovi športnorekreacijskega centra ter spremljajočih objektov. Letos so tudi že zgradili ig-

Igralci NK Selo. Stojijo od leve: Štefan Grabar (sekretar), Slavko Lazar, Franc Lukač, Leon Turner, Dejan Car, Stanko Lehar, Andrej Havaši, Jože Korunič, Vlado Vučkič (trehnični); čepijo: Emil Vučkič (predsednik), Simon Kučan, Janez Škalič, Vlado Vratar, Ludvik Vr3' tar, Jože Erniša, Erni Lanšček, Dejan Ratkai.
Marika Kardinar kegljavka leta 1998
V Cerknici so razglasili najboljše kegljavce in kegljavke v letu 1998. Naslov najboljše slovenske kegljavke je zopet pripadel Mariki Kardinar iz Dobrovnika, članici Mirotek-sa iz Celja.
Kardinarjeva je na letošnjem svetovnem prvenstvu v Celju zasedla četrto mesto ekipno, šesti mesti posamezno in v kombinaciji ter deseto mesto v dvojicah. Na svetovnem ekipnem klubskem pokalu j® bila z Miroteksom tretja. Na državnem prvenstvu je bila prva z ekipo Miroteksa, prva v dvojicah in druga posamezno. S 514 keglji Je slovenska rekorderka. (FM)
Rokoborba
Slovenija
(Pomurje)
prva v Zagrebu
V Zagrebu je bil mednarodni bo žični rokoborski turnir za starejše dečke in kadete. Med 108 tekmo valci iz štirih držav je sodelovala tudi reprezentanca Slovenije, ki sojo sestavljali mladi rokoborci Mursk® Sobote in Mlekoprometa iz Ljutomera ter dosegla lep uspeh. Slovenk je namreč zasedla prvo mesto. N®' juspešnejši so bili Timi Potočnik (33 kg) pri st. dečkih ter Aleš Krojs (48 kg) in Jure Kuhar (52 kg) pri kade tih, vsi Murska Sobota, ki so zased prva mesta. Drugi so bili: Roman Miholič (44 kg), Robi Lukašev (68 kg), Stavro Davidovski (57 kg), vsi Murska Sobote, ter Niko Horvat (36 kg), Robi Hazl (54 kg) in Iztok Han' žekovič (85 kg), vsi Mlekopromet Tretji mesti sta zasedla Saši Mlinaric (30 kg) in Sašo Hladen (36 kg)-Peta sta bila Mihaela Čirič (33 kg) i" Andrej Slavič (40 kg), vsi Mlekoprc met. (R. Bačič)
rišče za odbojko. Na slovesnosti, k1 so jo pripravili ob praznovanju 26' letnice kluba, so zaslužnim podelil1 priznanja. Predsednik vaškega od' bora Štefan Grabarje posebno priZ' nanje izročil najboljšemu strelcu v klubu Milanu Horvatu, priznanja # več kot dvajsetletno delo pa so do' bili: Marta Cigut, Franc Škalič, Jože Zadravec, Koloman Gomboc, Štefan Kijanec, Vlado Vučkič, JaneZ Grabar, Emil Vučkič, Drago Novak in Milan Kocet. Ob srebrnem jubi' leju pa je dobil NK Selo priznanje Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota. G. GRABAR
IBTNIK , 24. december 1998
ŠPORT
19
Tretji božični karate turnir
Valjakova in Škandali zmagala v Soboti
V Murski Soboti je bil 3. mednarodni božični karate turnir. Sodelovalo je 173 tekmovalcev in
tekmovalk iz 8 držav, ki so tekmovali v katah in borbah.
Tekmovanje pa si je ogledal
tudi generalni sekretar evropske karate zveze George Popper, saj bo Slovenija leta 2000 organizator
evropskega prvenstva za kadete in mladince. V katah je pri moških zmagala Slovenija, pri ženskah pa je bila tretja. V slovenski reprezentanci sta nastopili tudi Nina Gaber (Civitas) in Brigita Brezovec (Ljutomer).
V borbah pa sta se izkazala Matej Škandali (Civitas), ki je zmagal pri ml. mladincih v kat. do 70 kg, in Martina Varljak (Radenci), ki je bila prva pri ml. mladinkah v kat. nad 60 kg. Med st. mladinkami v kat. do 53 kg je Brigita Brezovec (Ljutomer) zasedla drugo mesto, tretji pa so bili: Dejan Zečevič pri ml. mladincih v kat. do 70 kg, Nuša Ledinek pri ml. mladinkah v kat. do 53 kg (oba Civitas) ter Štefka Čuček (Radenci) pri ml. mladinkah v kat. nad 60 kg. Miranda Huber (Mura-ken) je bila pri ml. mladinkah v kat. do 53 kg 5-8. Robert Sočič, Sašo Pjevič, Kristjan Vrečič in Sašo Kuhar (vsi Civitas) pa so izpadli v prvem krogu.
Fotografija: N. Juhnov
Šport od tod in tam
Plesno tekmovanje
Plesalci
finalu
V Rogaški Slatini je bil državni kvalifikacijski turnir v standardnih in latinsko-ameriških plesih. Tekmo-vanja so se udeležili tudi člani Plesnega kluba Devžej iz Murske Sobote in se lepo odrezali, saj so se uvrstili v sklepni del tekmovanja. V latinsko-ameriških plesih je pionirski par Borut Ropoša in Sanja Balažič zasedel prvo mesto. Pri ml. mladincih C sta bila Marko Hull in Anastazija Vohar četrta, Nikola Kato in Andreja Novak pa sedma. Med st. mladinci C pa sta Dušan Knaus in Nataša Banfi pristala na devetem mestu. V standardnih plesih sta drugi mesti zasedla Borut Ropoša in Sanja Balažič ter Marko Hull in Anastazija Vohar, Nikola Karo in Andreja Novak sta bila četrte. V konkurenci st. mladincev sta bila Dušan Knaus in Nataša Banfi šesta.
| Strelstvo_______________
Tomaž Kerčmar tretji
V Ljubljani je bil dvoboj strelskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške v streljanju z zračno puško. V slovenski reprezentanci so nastopili trije pomurski strelci: Tomaž Kerčmar pri mladincih ter Manuela Rudolf in Robi Markoja v članskih vrstah. Najuspešnejši je bil Kerčmar, saj je s 579 krogi zasedel tretje mesto. Rudolfiva je zadela 388 krogov in zasedla peto mesto, Markoja pa je s 582 krogi pristal na sedmem mestu.
V Železnikih je bilo peto kolo
tekmovanja v državni ligi za mlajše mladince. Lepo so se odrezali strelci Pomurke Ml iz Murske Sobote, saj so ekipno zasedli prvo mesto s 1117 krogi ter izenačili državni rekord. Med posamezniki je zmagal Valter Pajič s 380 krogi, Bojan Babič je s 370 krogi zasedel tretje, Vito Pajič pa s 367 krogi četrto mesto. Vsi so člani SD Pomurke Ml.
V šestem krogu tekmovanja druge strelske lige severje Elektro Maribor premagal Pomurko Ml s
Odbojka
1710: 1690 krogov. SD Pomurka Ml: Tomaž Kerčmar 565, Valter Pajič 563, Milan Kreft 562 krogov.
V šestem krogu tekmovanja v tretji državni strelski ligi je Prvi pohorski bataljon premagal Varstroj iz Lendave s 1640 : 1637 krogov. SD Varstroj: Bruni Peric 555, Dominik Zver 545, Stanko Zver 537 krogov. V drugi državni ligi v streljanju s pištolo je Prvi pohorski bataljon premagal Varstroj iz Lendave s 1586 : 1427 krogov. (FS, AZ)
Ljutomer premagal Portorož
V zadnjem krogu prvega dela prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je Ljutomer premagal Portorožs3: 1 (16: 1'7, 15: 8, 15:3, 15:4). Tokrat v ekipi ni bilo Primca, ki bo, kot vse kaže, zaradi delovnih obveznosti zapustil klub. Ljutomer: B. Grut, Babič,
[Jenis - mednarodno tekmovanje ŠŠD
Marič, Onišak, Horvat, Pirher, Zidar (NŠ)
Nova zmaga Beltinec
V zadnjem krogu prvega dela prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi vzhod je ekipa Beltinec v Mariboru premagala Nigrad s
Radgončani zopet navdušili
na Alpskem pokalu
Mlada teniška ekipa OŠ Gornja Radgona, pod imenom katere so tekmovali igralci iz radgonske, ratanske in apaške osnovne šole, je kot prvak Slovenije drugič zapored sodelovala na mednarodnem terskem tekmovanju šolskih športnih društev za 10. jubilejni alpski pokal, k' ga je organizirala južnotirolska teniška zveza v italijanskem Meranu. Slovenski državni prvaki, ki trenirajo v okviru radenske teniške šole For-^ing, edine profesionalne teniške šole v regiji, ki jo uspešno vodi Primož Starčič, so dostojno zastopali svoje šole in državo. Udeleženci s° tudi z velikim zanimanjem spremili dogajanja na tem zelo odmev-nem tekmovanju šolskih športnih truštev z namenom, da si pridobijo kandidaturo za organizacijo tovrstne-9a srečanja leta 2000 v Radencih. sPlošni vtis je, da bo 12. mednarod-2° tekmovanje šolskih športnih društev za Alpski pokal skoraj zagotovo v Povem teniškem centru v Raden-cte. Projekt je že podprla Športna ?veza Gornja Radgona, ki pa sama p® premore ustreznega pokritega športnega objekta. Čeprav je tovr-stno tekmovanje namenjeno igral-cem od 12 do 14 let, seje spet ^kazalo, da se tega dosledno dr-z'rno le Slovenci, medtem ko so dru-
ge države na tekmovanje poslale starejše igralce. Kljub temu so slovenski prvaki premagali nemško ekipo Wi)rzburg s 4 : 3 ter izgubili s Trentino, ki je nadomestila avstrijsko ekipo, in z ekipo Južne Tirolske, obe z 2:5, ter zasedli tretje mesto. Srečanje pa ni imelo samo tekmovalnega pomena, temveč je bil namen tudi druženje in izmenjava izkušenj, vse skupaj pa se je končalo s skupnimi fotografijami pod veličastnimi Dolomiti. Ker pa takšno sre-
Čanje tudi precej stane, so sodelovanje poleg Forminga, Športne zveze Gornja Radgona, OŠ Gornja Radgona in Radenske omogočili tudi sponzorji Electrum Radenci, Pomurski sejem, Adriatic, Kovinotehna Celovec, Krekova banka, Stanovan-jsko-komunalno podjetje in Radgon2 ske gorice. Da je bila naložba upravičena, lahko z gotovostjo potrdijo tisti, ki so teniško mladost videli in doživeli na meranskih igriščih.
NORMA BALE ■
3:0(15: 7, 15:6, 15: 11). Beltinci: Horvat, Čenar, Gobec, Marko in Mitja Janža, Časar, Lukač, Balažič, Gumilar, Prša.
V zadnjem krogu prvega dela prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod sta obe pomurski ekipi izgubili. Ekipa Tabora iz Maribora je v Radencih premagala Sonimex Radence s 3 : 0 (15 : 6, 15: 12, 15: 12). Sonimex Radenci: Zver, Sokler, J. in S. Vrbančič, Šavel, Srt, Klemenčič. Odbojkarice Braslovč pa so premagale Kemo iz Puconec s 3 : 0 (15 : 3, 15:7, 15:6). Kerna Puconci: Kikec, Kuhar, Mencigar, Kerčmar, Vlaj, Zorkovič, Časar, Gomboc.
Košarka
tr
SHODIL


Mladi teniški upi - slovenski prvaki. Stojijo v zadnji vrsti: Blaž Jaklič, Dušan Zagorc (ravnatelj), Aljoša Ficko, Damir Bezjak, Primož Starčič (trener), Luka fekonja, Janko Irgolič (tajnik ŠZ); prva vesta: Luka Prislan, Dare Vršič, Gregor Ficko, Andrej Pintarič, Bruna Fekonja, Tjaša Puklavec, Norma Bale (spremljevalka).
Atletika - Na tretjem mednarodnem zimskem krosu v Velikovcu na avstrijskem Koroškem se je zopet izkazal Gregor Marušič iz Negove (AK Pomurje), saj je pri ml. dečkih zasedel tretje mesto. Miran Toth iz Očeslavcev je bil pri ml. članih šesti. (G. G.)
Rokoborba - V Trevizu v Italiji je bilo srečanje rokoborcev Trevi-za in Poreča, v katerem so zmagali tekmovalci Poreča s 4 : 3. V ekipi Poreča sta nastopila Sobočana Slavko Miholič in Slavko Zec. Mihelič je bil razglašen za najboljšega tekmovalca, Zec pa za najatraktivnejšega. (RB)
Kegljanje - V Zalaegerszegu na Madžarskem je bil dvoboj med moškima in ženskima ekipama Za-laegerszega in Nafte iz Lendave. Pri moških je zmagala Nafta s 6 : 2 (2472 : 2396). Najboljši v ekipi Nafte so bili: Matjašič 439, Ra-dakovič 434, Žalik 405 in Kopinja 403 podrti keglji. Pri ženskah pa so zmagale domačinke s 6 : 2 (2168 : 1986). Najboljše pri Nafti: Vargova 373, Utroševa 364 in M. Žalikova 332 podrtih kegljev. (M. Žalik)
Kegljanje - V šestem krogu prvenstva v mariborsko-podravski ■kegljaški ligi je ekipa Fala Elektrarna premagala Radgono Carinik s 6:2(4814:4781). Za Carinik sta zmagala Kos, 85T, in Štiblar, 811, tekmovali pa so še Šalamun, 764, Lesjak, 780, Pirc, 780, in Emeršič, 795 podrtih kegljev.
Mali nogomet - ŠD Do konca iz Lendave je bilo organizator 4. mednarodnega božično-novolet-nega turnirja v malem nogometu. Med 12 ekipami je zmagala domača ekipa Okrepčevalnica Jurček pred Corvinusom iz Sombo-tela ter Okrepčevalnico Gloria iz Vanča vasi in Mostjem.
Mali nogomet - OŠ Radenci je bila organizator polfinala regijskega tekmovanja osnovnih šol v malem nogometu. Med štirimi ekipami je zmagala OŠ Črenšovci s 5 točkami pred OŠ Gornji Petrovci, 4, OŠ Ljutomer, 4, in OŠ Radenci, 3 točke. (O. B.)
Tenis - V pomurski zimski teniški ligi so odigrali drugi krog. V skupini A vodi Trinajst M pred Sa-voxom, oba imata po 4 točke. V skupini B je na prvem mestu Adriatic pred Formingom in ABC Pomurko Vigrosom, vsi imajo po 4 točke. V 2. PZLT Radenske pa s 4 točkami vodijo Moj dom Lenart, UNZ Murska Sobota in Carinarnica Murska Sobota. (OB)
Tenis - Na odprtem prvenstvu Krškega za deklice do 12 let je sodelovala tudi Štefanija Davido-vski iz Moravskih Toplic in se lepo odrezala. V prvih treh krogih je premagala Raoničovo, Založni-
kovo in Sevškovo in šele v polfinalu izgubila z Zečevo ter zasedla I tretje mesto.
Judo - V Celju je bil novoletni turnir v judu za dečke in deklice. Med 195 tekmovalci iz 21 klubov so sodelovali tudi Sobočani. Najuspešnejši je bil Alen Rogan (30 kg), ki je pri dečkih zasedel prvo mesto. Maja Uršič (40 kg) je bila druga, Katarina Borovšak (44 kg) pa peta. (T. Kos).
Igra z zvenečo žogo - V Ljubljani je bilo drugo kolo tekmovanja v državni ligi v igri z zvenečo žogo. Ekipa Murske Sobote (Vogrinčič, Golob, Maučec, Potočnik) je premagala Koper z 11 : 1 in igrala neodločeno 8 : 8, vse druge tekme pa izgubila. (T. Kos)
Karate - V Črnučah je bil mednarodni turnir karate šole DOJOi Med 157 tekmovalci iz treh držav so sodelovali tudi člani KK Kyu iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. V katah je Miha Voroš v svoji kategoriji zasedel prvo mesto. Lilit Zavašnik in Sašo Pučko sta bila druga, Katja Logar in Benjamin Vaz Ferreira sta bila tretja, Nataša Grof pa četrta. (BŠ)
Judo - Na novoletnem turnirju v Celju so sodelovali tudi Lendavčani in dosegli lep uspeh. Prva sta bila Boris Rudar (34 kg) in Rene Žunič (50 kg). Druga mesta so zasedli: Robert Hajdu (38 kg), Leon Ozmec (50 kg) in Matej Časar (65 kg). Tretji pa so bili: Dominik Dominko, Tadeja Rojko, Rok Dominko, Leja Benko, Marko Mlinarič in Aleš Nedelko. (F. Horvat)
Kegljanje - V sedmem krogu podravsko-mariborske 1. B-lige je Mura na Ptuju premagala Falo s 5 : 3 (5096 : 5082). Za Muro so zmagali: Borovič, 898, Durič, 865, Šebjanič, 860, tekmovali pa so še Smolkovič, 859, Iskra, 810, in Bojnec - Hojnik, 804 podrti keglji. (S. Durič)
Namizni tenis - V tretjem krogu prve občinske lige Ljutomer so igrali: Kamešček : Kapital Broker 4 : 5, SIP servis I: Logarovci - Ko-koriči I 5 : 3, SIP servis II : Agrarna I 4 : 5. Vodi SIP servis I; druga liga - Agrarna II : TEN 5 : 0, Bra-noslavci II : Vučja vas 5 : 2, RTV Lah : Dernark 0:5. Parketarstvo Kranjc : Pristava 5 : 0. Vodi Agrarna II s 6 točkami. (NŠ)
Prepričljiva zmaga Creativa
V Murski Soboti je bil četrti mednarodni košarkarski turnir kadetov,. ki ga je pripravil KK Creativ Sobota. Sodelovalo je pet moštev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Največ uspeha so imeli gostitelji, saj so brez težav premagali vse tekmece in prepričljivo zasedli prvo mesto. Rezultati: Creativ : Modex 84 : 55, Creativ : Triglav 64 : 55, Creativ : Dunaj 69 : 36 in Creativ : Šibenka 72 : 53. Vrstni red: 1. Creativ Sobota, 2. Triglav Kranj, 3. Šibenka Šibenik, 4. Dunaj Avstrija, 5. Modex Mursko Središče. Za najboljšega igralca 30 razglasili domačina Tomasa Hozjana.
Radenska zamudila priložnost za zmago
V dvanajstem krogu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Kemoplast iz Šentjurja v Radencih premagal Radensko s 74 : 73 . (30 : 40). Radenčani so bili večji : del tekme boljši nasprotnik in vodi-
li vse do tretje minute pred koncem - nekaj časa celo s 15 točkami razlike, ko je uspelo gostom rezultat izenačiti na 65 : 65. V razburljivi končnici pa so bili gostje bolj zbrani in zmagali.
Strelci za Radensko: Besedič 22, Ojsteršek 12, Bratkovič 11, Ulaga 10, Karlo 6, Banič 5, Želj 5 in Ismajlovič 2.
Visoka zmaga Creativa
V tekmovanju tretje državne članske košarkarske lige vzhod je Creativ Sobota v Murski Soboti premagal Ptuj z visokim izidom 110 : 56 (47 : 32). .Sobočani so bili zlasti v drugem polčasu veliko boljši od Ptujčanov. Strelci za Creativ: Niderl 25, Maje 18, Dominko 18, Gomboc 14, Ščančar 12, Šebjan 7, M. Slavič 7, Bojnec 5, Hari 3 in Raduha 2. Tekma med Miarto Lindauom in Koroško ni bila odigrana, ker so gostje tekmo odpovedali in bo verjetno registrirana z 20 : 0 za Lendavčane.
Strelstvp - Na sporedu je bil 3. krog tekmovanja v regijski A in B ligi s serijsko zračno puško. V regijski ligi A vodi po treh kolih SD Gančani (3293) pred SD Sebe-borci (3229) in SD Škorpijon (4229), vsi imajo po 9 točk. Med posamezniki je po treh kolih na prvem mestu Balažič (Gančani) s 1105 krogi pred Čontalo (Sebe-borci), 1103, Balaškom (Škorpijon) in Rebrico (Gančani), po 1102 kroga. V regijski ligi B vodi po treh'kolih SD J. Kerenčiča pred SD Ljutomer I, obe imata po 9 točk. Pri posameznikih je na prvem mestu Ciglarič (J. Kerenčič) s 1103 krogi pred V. Horvatom (A. Kardoš), 1084, in Cofkom (Coal), 1082 krogov. (F. Horvat)
Hitrostno rolanje - Na izredni skupščini Zveze kotalkarskih športov Slovenije, ki je bila v Domžalah, je bil za novega predsednika izvoljen Ladislav Solarič iz Dobrovnika. (FB)
Badminton - V Ljubljani je bil drugi turnir skupine A v badmintonu za jakostno lestvico. Od Lenda-včanov so se najbolje odrezali: Bojan Sekereš je bil enajsti pri moških, Sanja Nadž sedma pri ženskah, Sekereš - Nadževa peta v mešanih dvojicah in Nadževa -Bukovčeva sedmi pri ženskih dvojicah. ^BS)
Badminton - V Zagrebu je bil mednarodni turnir v badmintonu za dečke in deklice do 11 let. Med Lendavčani je bil najboljši Iztok Utroša, ki je zasedel drugo mesto, RokČinč pa je bil četrti. Med dekleti je Nika Koncut zasedla šesto mesto. (FB)
20 MULARIJA 24. december 1998, UK
Varna povezava
Božično darilo
namenjeno Microsoftu
Medtem, ko nekateri v božičnem času pošiljajo lepo zavita darila, med katerimi so včasih tudi računalniški programi ali računalniška strojna oprema (tudi zato, ker prodajalci v prazničnem obdobju ponujajo popuste), so se pri manjšem podjetju Goldtouch Industries, ki se v Kaliforniji ukvarja z izdelavo strojne opreme, odločili, da bodo Microsoftu ob koncu leta poslali tožbo in z njo zahtevo po odškodnini, ki naj bi znašala milijardo dolarjev. Microsoft obtožujejo kraje desi-gna za računalniško miško. Zgodba se je začela v septembru 1997, ko so se predstavniki podjetja Goldtouch prvič sestali z microsoftovci in jim predstavili novo ergonomično miško, katere uporaba naj bi zmanjšala mišično napetost in prispevala k zmanjšanju stresa pri uporabnikih, ki se prvič seznanjajo z računalniki. Takrat so bili prepričani, da bo Microsoft odkupil licenco za izdelavo miške, kakor sta to storili podjetji IBM in Lexmark, ko so jima ponudili v odkup Gol-dtouchovo tipkovnico. Namesto tega naj bi podjetje, ki ga vodi Billy Ghates, prekopiralo izdelek, dodalo nekatere funkcije in miško ponudilo uporabnikom pod imenom Intelli Mouse Pro. Kljub Microsoftovi potezi, so se pri Goidtouchu odločili, da bodo trgu ponudili svojo miško, ki pa pri kupcih ne more tekmovati s skoraj istim izdelkom, ki nosi zaščitni znak največjega računalniškega podjetja. Microsoft na obtožbo še ni odgovoril.
http://www.the-north-pole.com
Danes je zadnji dan za vse tiste, ki še niste poslali svojih pisem božičku ali dedku Mrazu. Ker bi vaše želje z navadno pošto do možička z belo brada prispele prepozno, uporabite
elektronsko pošto. Naslov boste našli na severnem tečaju.
http://www.christmasredpe.com
Ena od prvih strani na medmrežju, ki je ustvarjena v pomoč gospodinjam, ki se ne morejo odločiti, kaj bodo med prazniki postavile v lonce in v pekače.
Objavljena je tudi lestvica najbolj
priljubljenih božičnih jedi; med njimi so solata z brusnicami, torta s skuto, pire krompir in špinača. Gospodinjam, ki niso obiskovale tečaja angleščine, v dobro preostalih družinskih članov, uporabo kuharskih navodil S te strani odsvetujemo.
http://www. pef-uni-lj.si/markor/ javavaja.htm
Stran prinaša pripomoček, ki s pomočjo vaših ukazov izračuna premakljive praznike v prihodnjem letu. Uporabljeni algoritem, ki vam izračuna tudi prvo nedeljo po prvi spomladan-
ski luni ali po domače datum velike noči, je odkril C. F. Gauss.
http://www.spaceflight.nasa.gov
Božične-in novoletne praznike bodo morda praznovali tudi visoko nad zemeljsko oblo. Astronavti v novi orbitalni postaji Alfa, ki so jo namestili nedolgo tega, se sicer še
sprašujejo po katerem času bodo pričakali 1999. V pomoč jim bodo prišla navodila z zemeljskih postaj.
Maslo« in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če sle jo izdelali sami, lahko predlagale tudi vi. Naslov naše elektronske pošle je: veslnik@eunel.$i. Zadeva; Varna povezava.
ŠOLSKI MUZIKANT - Tako bi lahko rekli Ernestu Kšeli, ki obiskuje 8. razred OŠ Mala Nedelja. Brez njega ne mine skoraj nobena prireditev v šoli in kraju. Nastopa solo, in če ga kdo uspe pregovoriti, tudi zapoje. (Foto: J. G.)
Bila je sobota. Z mamo in očetom smo se odpravili po nakupih. Bilo je oblačno in mrzlo, veter pa se je poigraval s snežinkami. V sebi sem začutila nekaj toplega, prijetnega, lepega saj je bil to čas pravljic - okraševanja jelk in obdarovanj.
Obiskali smo veliko trgovin in nakupili nekaj daril. Med njimi so bili tudi okraski za jelko, ki pa je še nismo imeli.
Odšli smo v drevesnico. Izbira je bila res velika in vse jelke so bile lepe. Kupili smo eno od največjih.
Praznično
Ste že doživeli kak poseben božič? Zame je vsak poseben, saj mi' je vsako leto božično vzdušje novo, čeprav sem jih »dala skozi« že dvanajst; letos bo trinajsti.
Najbolj se vedno veselim nakupovanja in božičnega predvčera, ko krasimo smrečico. Kako ljubim to!
Lani, nekje ob tem času, sem nakupovala darila. To je bilo lah-ko.Toda, kako jih pretihotapiti neopazno v svojo sobo? Kam jih varno skriti? Kako jih spraviti pod smrečico? Prvi dve oviri sem uspešno izpeljala. Ostala je še zadnja. Skle-
Dragi božiček!
Komaj čakam, da me obiščeš. Prinesi mi: barvanko, Barbiko in sladkarije. Želim si tudi spominsko knjigo. Upam, da nimam prevelikih želja.
BARBARA HALEC, 1. B OŠ SV. JURIJ OB ŠČAVNICI
Bila sem mamin Miklavž
Odločila sem se, da pred mik-lavževim ne bom nastavila svojih škornjev pred vrata in delala staršem stroškov. Sklenila sem, da bom sama pripravila v imenu prvega decembrskega dobrotnika darila za domače.
Petega decembra sem imela večino presenečenj že lepo zavitih; razmišljala sem le še, kaj bi pripravila za mamo. Ko sem se vračala iz šole, sem se napotila v cvetličarne, da bi v skrajnem primeru kupila nekaj tamkaj, saj mi. je že zmanjkovalo čas. Našla nisem ničesar primeme-' ga. Zaskrbljena sem prišla domov in se vprašala, s čim naj obdarim mamo. Rada ima nenavadne stvari. Naj
poskusim pobarvati svileno ruto? Kaj če mi to ne bo uspelo? No, poskusiti moram, pa bom videla.
Po mizi sem razgrnila časopisni papir, pripravila sem si barve za svilo, čopiče in lonček z vodo. Ruto sem najprej obrobila s prozorno konturo in rob pobarvala zeleno. Nato sem z gosto srebrno barvo nanesla na belo podlago drobne zvezdice. Pobarvala sem jih na svetlo- in temnorumeno, okoli njih pa sem nanesla veliko modre barve, da je bila videti ruta kot jasno nebo, posuto z zvezdami. Tako pobarvano ruto sem obesila v sušilnici, da bi se prej posušila. In resje bila dokaj hitro suha. Morala sem jo še dobro zlikati, in ko
sem bila gotova, sem bila s svojim prvim izdelkom nadvse zadovoljna. Ruto sem zavila v pisan papir in darilo okrasila še s pentljo ter ga nastavila na okensko polico v kuhinji, kjer sem predvidevala, da ga bo mama gotovo hitro našla.
Kako je bila presenečena! In seveda tudi vesela. Stisnila me je k sebi, me pohvalila in poljubila. S sabo sem bila zadovoljna kot že dolgo ne. Saj je lepo, če te drugi osrečijo z darili, a prav tako prijeten je občutek, če razveseliš nekoga, ki ga imaš rad.
MIHAELA VAJDA, 7. A DOS LENDAVA
Novoletna jelka
Komaj sem čakala, da pridemo domov in da jo bom lahko okrasila. Mama mi je obljubila, da bova zvečer krasili skupaj. Ves dan sem bila nestrpna, urni kazalci pa so se tako počasi premikali. Končno se je zvečerilo. Začeli sva z delom in se prijetno zabavali. Na vrh jelke sva dali veliko zvezdo. Ko sva obesili nanjo še lučke, je bila čudovita. Vsak večer sem prižigala lučke. Znanci in prijatelji, ki so nas obiskovali v prazničnih dneh, so jo prav tako občudovali. Bila sem zelo ponosna.
Praznični dnevi so prehitro minili. Pobrala sem obeske in lučke ter jih pospravila do naslednjih bo-žično-novoletnih praznikov. Smrečico pa sem odnesla na vrt.
Leto je skoraj naokrog in čas za okraševanje jelke je tu. Pohitimo!
vzdušje nila sem, da bom problem rešila ponoči. Pod vzglavnik sem si dala dve budilki, da ja ne bi zaspala.
Točno ob štirih se oglasita. O. K. Načrt se začne uresničevati. Vzamem darila, potiho odprem vrata in počasi stopam po hodniku proti stopnicam, ki vodijo v dnevno sobo. Previdno po njih, da ne stopim na tisto škripajočo stopnico, si mislim. O Bog, kakšna smola! Zaškriplje, da mi zagomazi po telesu. Nekaj trenutkov počakam. Vse je mimo. Torej naprej. Vstopim v dnevno sobo. A glej ga, zlomka! Zagledam atija. Spet je zaspal ob'televi-ziji! In že se oglasi: »Kaj pa ti rogoviliš tako zgodaj po hiši?« Zajecljam: »Ne morem spati.« Malce počakam. Zdi se mi, da spet spi. Pod smrečico hitro nastavim darila in se zmuzmem v svojo sobo.
Uživala sem, ko sem zjutraj gledala, kako so bili presenečeni in veseli. No, vsaj zdelo se mi je tako. Za darila sem zapravila skoraj vse svoje prihranke. Pa mi ni bilo žal.
TAMARA ELBL, 7. B OŠ SV. JURIJ OB ŠČAVNICI
Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želim!
ANJA GOMBOC, 6. B OŠ I M. SOBOTA
***
Da, božično-novoletnimi prazniki so res nekai lepega, skrivnostnega, čudovitega ... Če bi bilo vedno tako!? Tudi jaz vam želim vse naj... (Jože Graj)
Šola iz snega
V šoli iz snega bi vsak dan delali sneženega moža, se sankali in drug drugemu nagajali.
Če dedek Mraz prinesel bi šneg, mi bi iz njega delali bi sladoled.
MATJAŽ MOLNAR, 3. RAZ. DVOJEZIČNA
OŠ PROSENJAKOVCI
Čuden, čuden možek
Čuden, čuden možek zmeraj se smeji, gleda me veselo vse te zimske dni. A ko pomlad prikuka, ne veseli se več; ko pa sonček ga obsije, že je, že je preč.
UROŠ PRAH, 5. RAZ. OŠ STOGOVCI
Zima
Zima, zima je prišla, tiha, mrzla, radostna. Prekrila vsa polja, doline... zdaj zbuja otroške spomine. Zima, zdaj je pravi čas, da pride še dedek Mraz. Ker pri nas mu bo lepo, se tudi zima veselila bo.
DOLORES HORVAT, 5. A OŠ PUCONCI
Obiskal nas je Miklavž
Tudi letos sem nestrpno čakal peti december, dan, ko nas vsako leto obišče Miklavž. Vsi otroci, majhni in veliki, se ga veselimo, še posebno pa njegovih daril.
čeprav ne verjamem več v skrivnostnega Miklavža, sem ga bil vseeno zelo vesel, saj mi je prinesel darila. Dobil sem predvsem veliko sadja in sladkarij. Naslednji dan sva šla z bratcem pogledat še k babici, če je tudi tam hodil Miklavž in pus(H kaj za naju. Dobila sva nekaj sadja in čokolad. Upam, da bo drugo leto Milavž pripeljal s sabo še parklje-
MARIO MOLEH. 5. RAZ-OŠ KRIŽEVCI
PRI LJUTOMERU
***
V soboto zvečer je prišel Miklavž. Z njim so bili parklji in angel-Miklavž je imel kapo, palico in knjigo. Angel je nosil košaro z darili. Darila je delil Miklavž. Dobili so jih samo pridni otroci. Porednim je da šibe, ki so jih nosili parklji. Jaz serT1 dobil darilo in šibe.
LACI FEHER, 1-RaZ‘ OŠ MIŠKA KRANJCA
VELIKA POLANA
Pismo dedku Mrazu
Dragi dedek Mraz!
Pošiljam ti tole pisemce in upam, da ga boš prebral. Sem učenka • razreda na Osnovni šoli Gornja Radgona. Rada se učim in ubogam star • Ker se bližajo novoletni prazniki, upam, da boš, dragi dedek Mraz, sp prišel med nas otroke in nas obdaril.
Z željo, da se čimprej vidiva, te lepo pozdravljam!	w.
TADEJA ŠTEINER, 3. B, OŠ GORNJA RADGON
VESMK, 24. december 1998
NA SCENI
saj en dan v življenju bi bila rada srečna,« je med drugim v svojem pismu napisala izbranka Mateja Novak iz Lipovec. Pa smo jo izbrali, če lahko mi uresničimo takšno veliko željo, je to najmanj, kar lahko storimo. Ne dvomim pa, da ni Mateja tudi sicer srečna punca ter da je to samo kapljica k njeni sreči. Ampak imela je srečo tudi zato, ker smo iz kupčka vaših Prijav izžrebali prav njo. Najprej smo se z Matejo dobili v novi trgovini Betty Blue v BTC-ju, akcijo pa smo nadaljevali v salonu za lepotičenje Studia Venus v Murski Soboti. Pa si Poglejmo, kako se je spreminjala v pravo manekenko.
Našo akcijo vedno začnemo v trgovini in pri naši decembrski akciji Vaaau smo se vrteli po trgovini Betty Blue. Založena je z mnogimi oblekami za slovesne priložnostmi. Mlajši si lahko tam z levo roko izberejo primerno obleko za prihajajoče Praznike, in tam smo jo izbrali tudi za našo 17-letno Matejo. Čeprav si je v začetku zaželela imeti temnejšo obleko, se je na koncu prvega dela naše akcije znašla v svetlejši opravi: svetlem puloverju, hlačah in pisani srajci. Mladi se preveč radi oblačijo v temne obleke, pozabljajo pa, da so v svetlejših lahko še kako privlačni in bolj opazni kot v temnejši oblaki, Mateja je bila pri izbiranju zelo odločna, zato za slačenje in oblačenje nismo porabili veliko časa. Kaj pa bi ga tratili, saj nas vsakokrat čaka še obilo dela pri frizerju in kozmetičarki, kjer dajo novi podobi naših izbrancev še piko na i.
Najprej seje Mateja zbala, dajo bomo pobarvali s kakšno močno živo barvo, a tega ravno ne delamo, saj si nikakor ne želimo, da bi naše izbrance naredili take, da jih doma ne bi spoznali, še manj pa, da jih ne bi spustili v hišo. Nova podoba mora vsakemu izbrancu pristajati. Bolj »jj pristajati«, saj se dekleta do sedaj bolj odzivajo na naše vabilo k
Izpolnili smo največjo željo
S pramenčkom smo poživili frufru frizuro.
Frizerka Mateja in kozmetičarka Tatjana v akciji Vaaau!
Uresničila se je moja življenjska želja!
Prej!
Pripravljena zažur.
Zapeljiv pogled!
Marjeta
Stara sem 14 let in sem se noro zaljubila v
daješ.
Borut
	
Mateja piše tudi pesmi in eno od teh pbjavljamo:
Življenje
Ena solza, dve solzi, tri solze...
Jok! Bolečina in trpljenje.
Glasba, petje, smeh, veselje...
Užitek in hrepenenje...
A vse skupaj je samo življenje!
sodelovanju. Fantje so pač bolj sramežljivi, pa če si to želijo priznati ali ne. Želimo pokazati, da lahko z manjšimi posegi, pravilno frizuro in dobro izbrano obleko vsakega naredimo še privlačnejšega. Kajti mladi so le redko popolnoma zadovoljni s svojimi videzom. Vsak najde kakšne napake, Z manjšimi »čarovnijami« pa lahko le-te zabrišemo ali jih naredimo neopazne.
Pa se vrnimo k Mateji. Soime-njakinja, frizerka Mateja, se je poigrala z njenimi lasmi, ki so dobili rdeč lesk, ki jih je popestrila še s svetlim pramenom. Goste in dolge lase je ukrotilla v fru-fru frizuro, ki je primerna za slovesne priložnosti. In prav nič ne bo Mateja zgrešila, če si bo za novoletno praznovanje omislila prav takšno pričesko. Kozmetičarka Tatjana je povedala, da je Matejo najprej namazala s hidra-tantno vlažno kremo, nanesla svetel puder, nato pa še puder v prahu. Vse v svetlejšem odtenku, kajti Mateja ima bolj svetlo polt. Okrog’ oči jo je namazala z nežno rjavo barvo ter potemnila s sivo, ustnice je namazala z rjavim ličilom ter ličnice zasenčila z rjavo. Maškara pa mora biti v črni barvi.
Na koncu večurnega postopka, smo lahko spet vsi skupaj vzkliknili: Vaaau! Mateji pa je uspelo, kot je zapisala, da je bila en popoldan z našo ekipo ter da se je znašla v vlogi manekenke ali fotomodela ter preizkusila, kako se počutiš, ko te kozmetičarke ličijo in urejajo frizuro. Čeprav je morda nekoliko neprijetno na stolu pri miru sedeti nekaj ur, končna podoba odtehta »vse muke«. In Mateja je bila navdušena nad svojim novim videzom, tako da je zvečer takoj odhitela v disko. Čeprav nam še ni sporočila, kako je bilo, smo prepričani, da so jo fantje kar obletavali. Vaaau!
Božiček in dedek Mraz uresničujeta svoje želje samo enkrat v letu, mi pa jih uresničujemo vsak mesec. Pišite nam, vaših pisem in fotografij se neskončno veselimo.
FOTO IN BESEDILO: ANRR ■
Da bo bolj vžgalo
Milan!
Le kam naju je odpeljalo življenje. Vse je bilo tako jasno in ljubila sem te, kot nisem ljubila nikogar. Veš, ni Pravično, da se nama je to zgodilo. Poskušajva pozabi-
Kati!
Vsak dan bolj spoznavam, kako te ljubim, in vsak večer sem bolj prepričan, da brez tebe ne bi mogel živeti. Hvala ti za vse, kar mi
H.
Ne vem, kako se je to zgodilo, a zgodilo seje. Zaljubila sem se vate, čeprav se ne bi smela. In ljubila te bom vedno, samo povedati ♦i tega nikoli ne smem.
Silvija
Samo!
Ti si ljubezen mojega živ-
Ijenja.
Valentina
Suzana T.
Po desetih letih letos prvič za novo leto ne bova sku-Paj. Najine poti so se raz-čle. žal mi je, a kaj morem. Vseeno pa si želim, da bi ti lahko dal polnočni poljub, bpam, da boš to prebrala in Se ob pravem trenutku
spomnila name.
Nekdo,
ki te še vedno ljubi



Ne pustijo me na praznovanje Zaljubljena v starejšega
Pred nedavnim se je tudi pri meni pojavil večji	com i 4 in
problem in ne vem, kako naj ga rešim. Povezan pa je s praznovanjem novega leta. S prijatelji smo se odločili, da bomo skupaj praznovali novo leto pri prijatelju v počitniški hišici. Tanj naj bi ostali dva dni. Ko sem omenil staršem, da letos ne bomo skupaj, je bil ogenj v strehi. Niti slišati nočeta, da bi me pustila.
Pravita, da so prazniki zato, da je družina skupaj. Najhuje pa je to, da bo na praznovanju tudi moja simpatija. Svetujte mi, kako naj prepričam
i moja	...
\ starše, da me bodo pustih.
Miha
pet let starejšega fanta. Večkrat sva se srečala in pred kratkim sem mu tudi povedala, da ga ljubim. Tudi on mi je priznal, da je zaljubljen v mene.
Povabil me je na pijačo, ko sva šla narazen, pa mi je povedal, da sem zanj premlada in da bo bolje, da počakava še nekaj let. Jaz mislim, da če se dva ljubita, razlika v letih ni tako pomembna. Ne vem, kako naj bi ga prepričala, saj pravijo, da leta niso pomembna.
Jaz pa sem že sedaj slišala, da so. Ali ga bom kdaj dobila?
1.	Pošiljajte nam nenavadna pisma s kreativno vsebino. Pripišite kaj več o sebi, kaj imate radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete in še in še ... Vse informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji.
2.	Fotografije iz bližnje preteklosti so obvezne.
3.	Še naprej nam pišite vsi tisti, ki še niste.
4.	V bobnu se vrtijo vsa prispela pisma doslej, ki so popolno opremljena: pismo, fotografija in kupon.
bfTTT

5. Pisma, kjer ni fotografije ali ničesar ne zvemo o vas, so v košu, zato pišite še enkrat.
Erna
Ime in priimek: _ Rojstni podatki: Stalno bivališče:
"CJ-
Prav gotovo si pred težko nalogo pa tudi časa ti je gotovo začelo zmanjkovati, saj so prazniki že pred vrati. Če si tega res tako želiš in tudi jaz verjamem, da se bo na praznovanju zbrala dobra ____ 1, boš moral s starši narediti kompromis. Predvsem pa se moraš maksimalno dobro pripraviti na božične praznike. Starše poskušaj prepričati, da je prav, če boste skupaj za -božič. Staršem pomagaj pri krašenju, kuhanju, strežbi, poskušaj biti brez slabe volje in čemernosti, pa jih boš morda prepričal, da te bodo pustili. Morda pa 6 bi se dogovorili tako, da bi doma ostal, na večerji in bi te kasneje odpeljali k '' prijatelju v počitniško hišico, če le-ta ni predaleč.	-------,
; rjamem / družba
Draga Erna!
Kakor koli vzameš, leta so lahko tudi pomembna. Petletna razlika med fantom in dekletom pa se pri tvojih letih še kako pozna. Sedaj imata oba različne poglede in predstave o vajini zvezi pa tudi pričakovanja, kaj naj zveza da, so lahko precej različna. Morda je bolje, če že želiš imeti fanta, da si poiščeš fanta svojih let. Res pa je, da
1 se sčasoma razlika v letih »manjša« in da čez deset let ne bo več tako pomembna in očitna.
Če boš vztrajna in ga res ljubiš, B boš morala pač še nekoliko p-očakati. In zapomni si, da pet let ni vedno pet let.
Telefon:
Višina, teža:
Ostalo:______
Prijavnice s fotografijo in pismom pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaau!, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Tokrat vas oblači butik Betty Blue, ki ima svoji prodajalni tudi v Slovenski 49 in BTC-ju, naliči in uredi pričesko pa Studio Venus iz Murske Sobote. Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če vam kdo reče: »Vaaau!«
RUBRIKO UREDILA: A. NANA RITUPER RODEŽ
DOBRO JE VEDETI
24. december 1998, IBTil
OVEN
Ona: Pripravi se na odločilen korak, ki pa utegne spodleteti, če ne boš popolnoma zaupala v tisto, kar počneš. Prijateljeva pohvala bo mišljena predvsem kot pohvala tvojim sposobnostim, zato si je ne razlagaj drugače.
On: Nečemu se boš prav od srca nasmejal, dobra volja pa se ti bo obdržala do konca tedna. Izlet z novimi prijatelji ti bo prinesel nepričakovana spoznanja o čustvih nekoga, do kogar nisi popolnoma ravnodušen.
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
»Ali se po pravici jeziš?« je zdravilno vprašanje. Bršljanova senca zdravilni odgovor
BIK
Ona: Nepričakovano bo prišlo do nekega srečanja, ki pa ti bo v prihodnosti postalo kar navada. Partner se bo temu od začetka sicer upiral, vendar se bo na koncu vendarle uspel sprijazniti z novo situacijo.
On: Zaradi višje sile boš moral prekiniti poslovne odnose, ki so obetali precej mamljive rezultate. Predvsem se boš predal delu, kar ti bo na neki način celo škodovalo. Pazi, da se ne boš preveč oddaljil od svojega partnerja.
Ona: Vse prehitro se boš odločila, vprašanje pa je, ali bo tvoja odločitev tudi pravilna. Nekdo se ti že dalj časa poskuša približati, zato kar dobro poglej okoli sebe, da ti ne bo kasneje še žal.
On: Namesto da bi pametno molčal, se boš na vse kri-plje širokoustil, kar ti bo nakopalo obilico težav na poslovnem področju. Pa tudi v ljubezni se ti ne obeta nič dobrega. Drži se raje tistega, kar že imaš.
RAK
Ona: Naj te občutek zadovoljstva ne zaziba v lenobnost, saj si lahko s takšnim ravnanjem zapraviš res čudovito priložnost. Nekdo, ki ti veliko pomeni, te bo docela zmedel, a predvsem v pozitivnem pomenu besede.
On: Nikar se ne jezi na tiste, ki niso prav nič krivi za tvoj sicer dokaj neprijeten položaj. Raje najprej pometi pred svojim pragom. Konec tedna se ti obeta prav prijetna avantura, ki se je boš še dolgo spominjal.
tara koža ni prožna, ohlapna je in nagubana. Kjer leži na debeli plasti maščobe, na primer na ste-
gnih in sedalu, zaradi premajhne kožne čvrstosti nastanejo ploščate maščobne izbokline. Za tovrstno kožno zamaščenost (Adipositas oedematosa), podobno prešiti odeji, je danes v modi kozmetično ime celulitis. Lahko se pojavi že pred starostjo, zlasti pri debelih ženskah in še posebno med shujševalnimi kurami. Povzročili naj bi ga menda celo kužni streptokoki in drugi mikroorganizmi, najpomembnejši vzrok zanj pa je najbrž oslabe-
la mišična napetost kot posledica premajhne telesne dejavnosti. Za zdravljenje se priporoča počasno shujšanje in masaža, predvsem pa dejavna krepitev mišic, tudi s športom. V čislih so tudi nekatera zelišča.
Ona: Dolgo si varovala svojo skrivnost, sedaj pa je prišlo na dan tudi tisto, na kar si že zdavnaj pozabila. Le stežka ti bo uspelo prikriti tvoja čustva, to pa.se lahko izkaže kot izredno kočljiva zadeva.
On: Prišel bo čas, ko se bo končno pokazala tvoja resnična sposobnost v poslovnem svetu. Toda nikar se preveč ne povzdigni, ampak ostani takšen, kot si bil doslej. Spremembe bodo prišle kar same ...
DEVICA
Ona: Nikar se ne uspavaj, saj se ti še vedno ponuja precej zanimiva ljubezenska romanca, za katero ni nobenega razloga, da ti ne bi ugajala. Kdor je zadovoljen s tistim, kar ima, ne bo nikoli dosegel tistega, kar si želi.
On: Obeta se ti dokaj viden uspeh, saj si se za nastop do popolnosti pripravil; zablestel pa boš ravno tam, kjer so vsi drugi odpovedali. Toda vsak uspeh ima dva obraza in vedi, da poti nazaj pač ne bo mogoče najti.
TEHTNICA
Ona: Zaradi nepričakovane ljubezenske izjave boš sprva ogorčena, nato pa ti bo vse skupaj začelo ugajati. Prijatelji bodo sicer začudeni, vendar si bodo kar hitro uspeli razjasniti novonastalo situacijo.
On: Prepričan si, da si velikodušen in razumevajoč, toda ali te takšnega vidijo tudi drugi? S preveliko samohvalo se lahko le zagovoriš, zato bodi malo bolj objektiven. Nekdo pričakuje od tebe veliko več, kot pa si pripravljen dati.
Droga: Navadni bršljan (Hede-ra helix L.). Rastlina je do 20 m dolga zimzelena lesnata ovijalka z dvoličnimi listi: na neevetočih poganjkih so 3- do 5-krpi z belo in pahljačasto žilno mrežo, na cvetočih pa jajčasto-rombni ali suličasti. Praviloma se berejo prvi v spodnjem delu rastline med pomladjo in zgodnjim poletjem. Cvetovi so rumeno zeleni in združeni v ko-bulasta socvetja. Zrel plod je črna jagoda. Bršljan rase po gozdovih in na starem zidovju od nižine do gorskega pasu po vsej Sloveniji.
Uporabni del: List.
Zeliščna raba: Cenili so ga že v starem veku za marsikatero zdravilnost, notranje kot poparek tudi pri revmatizmu in tuberkolozi vratnih bezgavk, zunanje pa kot prevretek za odpravljanje uši, garij in sora ter zdravljenje gnojnih vnetij kože in opeklin. Notranje je
čislan še danes za izkašljevanje in pomirjanje dušečega kašlja ob katarju gornjih dihalnih poti in za simptomatično zdravljenje kroničnega vnetja sapnic, v glavnem se rabijo izvlečki iz droge, manj droga, in v čajnih mešanicah. Zunanje je v sodobni kozmetiki sestavina različnih negovalnih krem, losionov, šamponov in pripravkov proti celulitisu.
Odmerek za odrasle: Raba čajnega napitka ni običajna, če že, pa se pripravi tako, da se krop prelije čez pol žličke (pol grama) droge, pusti stati 10 minut in precedi. Pri prehladu in ob kašlju se popije skodelica napitka, po potrebi za-slajenega z medom, enkrat do trikrat na dan.
Novejša dognanja: Bršljan je zaradi vsebujočih saponinov sekre-tolitični ekspektorans, ker pomaga izkašljati gosto sapnično sluz tako, da jo razredči, odpravlja pa tudi dušeč kašelj, ker sprošča skrčene sapnice, a učinkovine za protikrčni učinek še niso znane. Saponini so rastlinska obramba pred mikrobi in glivicami, s pomočjo encimov pa se po potrebi pretvorijo v dejavno obliko. V zadnjih letih so opisali tudi številne druge biokemične in farmakološke lastnosti, med drugim blažijo bolečino, vnetje in oteklino, uravnavajo imunski sestav in uničujejo parazite.
Stranski učinki in strupenost: Sveži bršljanovi listi in listni sok lahko povzročijo alergijo na dotik, za kožno reakcijo je osumljen fal-
carino!, ki so mu dokazali alergene delovanje pri sorodnih rastlinah. Saponini imajo hemolitične lastnosti, razkrajajo rdeče krvničke in povzročijo izgubo hemoglobina, vendar so po zaužitju za toplokrvne živali malo strupeni, saj se v črevesu le malo vsrkajo, strupenost za mrzlokrvne živali pa so poznali že v starem veku, saj so jih uporabljali za ribjo vabo.
Tudi niso vsi enako strupeni, varnejši so tisti z daljšo sladkorno verigo in bidesmozidi, ki jih vsebuje tudi bršljan.
Prepovedi in opozorila: Plodovi so strupeni,, a grenak in oster okus zrelih jagod najbrž odvrne otroke od uživanja. Večkratni stik z bršlja-novimi listi lahko povzroči rdečino in mehurčke na obrazu, dlaneh in rokah, včasih šele z dvodnevno za-» mudo.
Lekarniško mnenje: Bršljan je saponinsko zdravilo, ki se po tradiciji rabi za simptomatično zdravljenje kašlja in katarja gornjih dihalnih poti, pri nas ga ni na tržišču, so pa na voljo sorodna izkašljeva -_na sredstva, denimo jeglič in sladki koren. Na voljo je v kozmetičnih pripravkih, kjer je dobrodošlo dopolnilo pri shujševalnih prijemih za odpravo celulitisa, blaži pa tudi srbeče kožne motnje.
Sklep: Lekarnar ne dela Ponl' lajevalnih čudežev, a premore zdravilo za premostitev do nasledN® pomladi.
JANEZ ŠPRING^ MAG. FAR^ *
ŠK
Ona: Nikar ne računaj s tem, da ti bo partner kar tako odpustil zadnji spodrsljaj, saj postaja zaradi tvoje raztresenosti že rahlo nestrpen. Preveliko tveganje ti lahko prinese le izgubo, zato raje dvakrat premisli. On: Postajal boš vse bolj ljubosumen in nič več te ne bo uspelo spraviti na normalna pota. Pazi se, saj se lahko s takšnim ravnanjem nekomu prav pošteno zameriš. Uspešna poslovnost te bo stala več kot pričakuješ.
STRELEC
Ona: Dobro premisli, preden se boš odločila za korak, ki lahko dodobra spremepi tvoj odnos s partnerjem. Raje mu pusti malo več svobode. Tako se bo tudi on veliko bolj veselil ponovnega srečanja.
On: Ne smeš nasesti govoricam, ki ti bodo prišle na uho, vendar ne bo škodilo, če bi razmislil, zakaj je do njih sploh prišlo, predvsem pa, kdo jih je razširil. In razjasni si že, kaj hočeš od svoje prihodnosti: denar ali ljubezen?
KO
Ona: Čeprav boš v začetku nasprotovala partnerjevi ideji, se boš na koncu vendarle sprijaznila z usodo. Ta pa niti ni tako mračna - iz vsega skupaj boš izvlekla veliko več, kot si pričakovala.
On: Sprejel boš povabilo na prijetno zabavo, kjer boš ponovno v svojem starem elementu. S tem se boš sicer zapletel v precej prijetno avanturo, ki ti bo nakopala težave, vendar se boš kaj hitro znašel.
VODNAR
*
Ona: Spomnila se boš nekdanje priložnosti in se zamislila nad svojo realnostjo. Dobro bi bilo poskusiti, mogoče je prijatelj še vedno podobno razpoložen kot nekoč. Toda potrebno bo nekaj truda, to pa je odvisno samo od tebe..
On: Tokrat je na tebi vrsta, da dokažeš svoje resnične sposobnosti in kvalitete. Obdobje lahkomiselnega norčevanja je minilo in pokazati boš moral svojo pravo podobo, saj se ti lahko v nasprotnem primeru zgodi, dajo izgubiš.
Dobro je vedeti
II. DEL, MILAN JERŠE£
Bonton ali pravila lepega vedenja
nance ali prijatelje, ki jih srečamo na prometni ulici in vidimo, da se jim mudi, pozdravimo seveda samo
z lahnim poklonom, z namigom ali nasmehom. Če je znanec starejši, spoštovan in pomemben, se mu tudi vljudno odkrijemo, če kadimo, vzamemo cigareto iz ust. Tudi pri pozdravljanju je treba upoštevati nekatera pravila. Razlike so namreč v spolu, starosti, položaju, ki ga ima kdo v družbi, poklicu itd. Zato je prav, da mlajši pozdravljajo starejše, moški ženske, v službi podrejeni svoje nadrejene. Če moramo na ulici ali kjerkoli koga prositi za kakšno pojasnilo, je samo po sebi razumljivo, da ga prej pozdravimo.
Ona: Ne poskušaj na vsak način ujeti tisto, za kar misliš, da moraš imeti. Z malo potrpljenja ti bo uspelo uresničiti celo tisto, kar se ti je venomer izmikalo. Oglasil se ti bo star znanec z novimi težavami.
On: Pred teboj je uspešen teden, ki ga boš kronal s precejšnjim poslovnim uspehom. Pa še prijeten večer v dvoje, ki si si ga že tako dolgo želel. Izkoristi ugodno priložnost in jo kronaj z uspehom.
Kako naj nagovarjamo
Ljudje na splošno čutijo odpor proti pretiranemu nagovarjanju in naslavljanju. Popolnoma neopravičeno je nagovarjati npr. zdravnikovo ali profesorjevo ženo z »gospa doktor« - razen seveda, če si tega naslova ni sama zaslužila. Samoumevno se zdi, da se z nazivom »gospod, gospa« nagovarjajo ljudje, ki skupaj delajo v podjetju. Tako se nagovarjajo tudi stari znanci pa tudi tujci, saj je naziv mednaroden. Če kdo koga kliče, ne bo kričal za njim: »Halo! Halo!«, ampak bo malo pospešil korak in ga nagovoril.
Popravilo čevljev
Kdaj se predstavimo?
Predstavimo se, če to ustreza navadi ali če to zahtevajo okoliščine. Če v vlaku pomagamo gospe vzdigniti kovček in se ji predstavimo, to ni vsiljivo, ampak smešno. Predstavimo se tistemu, od katerega kaj želimo. Če sedimo v restavraciji za skupno mizo z neznanci, jih pač pozdravimo, ne bomo pa se jim predstavili. Sicer pa je običajno moški predstavljen ženski; če sedi, bo vstal.
Darila
Zlato pravilo bontona za darila pravi, da darila ne dajemo zaradi njegove vrednosti, temveč samo kot znamenje pozornosti, prijateljstva in naklonjenosti do določene osebe. Na delovnem mestu nikar ne dajajte daril nadrejenim. To bi utegnili razumeti kot prilizovanje.
Zveza potrošmkovsvetuje
7 ospa je odnesla čevlje na popravilo k čevljarju. obrtnikom (lastnikom) sta se dogovorila, da bo P°' pravilo stalo 3.000 SIT. Ko se je gospa naslednji dan vrnila, pa je presenečena ugotovila, da bo morala plačati 4.800 SIT. Ker ni vedela, kaj naj stori, jih je pustila tam in uslužbencu povedala, da se bo vrnila naslednji dan. Gospa nas je poklicala in prosila za pomoč.
Svetovali smo ji, naj od obrtnika zahteva, da ji čevlje izroči za plačilo, za katero sta se zmenila, to je 3.000 SIT. Obrtnik ne more enostransko spreminjati pogodbe, zato se mora držati dogovorjene cene. Če dogovora ne bo spoštoval, naj ga prijavi tržni inšpekciji■
Pisarna je odprta v torek in četrtek od 9. do 12. in 15. do 1 ■ ure, v petek samo po telefonu od 9. do 12. ure. Tel./faks: (06 27 300, Slovenska 48, p. p. 207.
VODJA OBMOČNE PISARNE MURSKA SOBOTA ANDREJ ČIMER’
za zdravje in dobro počutje
VESTNIK , 24. december 1998
PRIPOMOČEK
VESTNIK
KVAČKANJE
KENGURU
NIKARA GOVSKI POLITIK
(DANIEL)
POLITIK IZ ZIMBABVEJA (JOSHUA)
OTOČEK V PRESPAN-SKEM JEZERU
KRALJ TONE
MESTO V BELGIJI (YPRES)
IZUMITELJ BRIVNIKA (KING C.)
VNETJE
BEDRNEGA ŽIVCA
JASNOVIDEN ČLOVEK
AMERIŠKI PEVEC GARFUNKEL
PROSTOR ZA
VHODNIMI VRATI
MAJHEN VRČEK SULTANOV UKAZ
MADZ.FIZIK (DENIS) STANJE SKESANEGA
VELIKA DVORANA POLET, ZANOS
LUČAJ
REZIDENCA
FRANJA TUDMANA
VEDA O NOVOTVORBAH CHARLES PADDOCK
SVINEC
RUSKO IND.MESTO NA URALU
KRČMAR FRANCOSKA SLIKARSKA DRUŽINA
AVTOR:
ŠTEFAN HAJDINJAK PRAZNOVA^
NJE NA
ZADNJI DAN V LETU
HITRA STEPSKA ŽIVAL
SUMA
MAKEDON SKO KOLO
DEL BESEDE
ARTIKEL, NAMENJEN
V IZVOZ " POKR.NA PELOPONEZU
SLAVA (ZAST.)
KOSITER
VODOVODNI INŠTALATER
KREDITNA
KAR1ICA
NEKDANJE SLOVESNO PAPEŽEVO POKRIVALO
UKRAJINSKO MESTO (LVOV)
UDELEŽENEC IZLETA
KIRURŠKA IGLA
NEM.SLIKAR (EMIL, 1867-1956) KUČAN
NASPROTJE PRIHODKA AZUSKA PTICA
ORANZADA SVETOVNA REKA V GR. MITOLOGIJI
JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA NE? RAZLOČNO napisana ČRKA
ce b
ed
1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti
5.000 SIT in 3. - 7. nagrado koledar Dobra družba za dobra leta.
GLAVNI ŠTEVNI K BISTVO V FILOZOFIJI
ŽOLCA
ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN
NAZOBČANO GORSKO SLEME (SP.)
IZRAELSKA LUKA V AKABSKEM ZALIVU
ŽIVINO-
REJSKO POSESTVO V AMERIKI
KDOR SKLADA TOVARNA IZ ROG.SLATINE
STROKOV
NJAK
ZA PSE
PODLOŽEN
VETRNI JOPIC S KAPUCO
Španska DENARNA ENOTA (ORIG.)
NEKD.ENOTA
ZA MAGNET. POLJSKO JAKOST
TUJE ZENSKO IME
SPOZNAVNA TEORIJA V FILOZOFIJI MESTO V PALESTINI (1. KRIŽAR SKA VOJNA)
VESTNIKOVA PRILOGA NOVINAR (BRANKO)
LEVI PRITOK DONAVE V ROMUNIJI IVO LEBAN
DEL, STRAN
SLOV.KNJIŽ. (MAGDA) LEVI PRITOK RENA V FR.
NAPRAVA ZA PRENOS TV SIGNALA VRV (ZAST.)
JAP.MESTO
NA OTOKU HONŠU
ORGAN VIDA
PRILOŽNOST
UČENJE
MOJSTER STILISTIKE MESTO NA J.ITALIJE
VOLTAMPER
PREDSTOJNIK SAMOSTANA RIMSKI BOG SMRTI
PTICA
UJEDA AVT.OZNAKA
PULE (HR)
DVOZLOZNA
VERZNA STOPICA
PRIPADNIK NEKE SKUPNOSTI SUKANEC
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika,
Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota,
s pripisom »nagradna križanka« do srede 30. decembra 1998.
ANGLEŠKI FILMSKI IGRALEC (LIAM) NAGLAS ALBANSKI POLITIK (RAMIZ)
IND.MESTO V SREDNJI ANGLIJI KILOMETER
PREVARA
ŽELODČNI ENCIM
VIKTOR AVBELJ VELIKO REŠETO
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke ti7.12.1998):
TEODOR (KRAJŠE)
VOJVODIN.
SKI MADZ.
PESNIK (KAROLY)
NAJVECJI OTOK V KIKLADIH
1.	NAGRADA V VREDNOSTI 15.000 SIT - HRANILNA VLOGA: Majda Kolenko, Melinci 191, 9231 Beltinci
2.	NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT - HRANILNA VLOGA: Simona Plazar, Kocljeva 10, 9000 M. Sobota
3.	NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT - HRANILNA VLOGA: Ludvik Berden, Berkovci 12, 9207 Prosenjakovci
4.	- 8. PRAKTIČNE NAGRADE:
Irena Rantaša, Kapelski Vrh 40, 9252 Radenci
Alenka Cigan, Gornja Bistrica 191 a, 9232 Črenšovci
Dušan Dajčman, Dom Lukavci 9, 9242 Križevci pri Ljutomeru
Barbara Flisar, Mojsterska 2, 9000 Murska Sobota
Dragica Čerpnjak, Peskovci 1, 9204 Šalovci
Nagrajencem čestitamo.
Nagrade bodo prejeli po pošti.
Ime in priimek:
Naslov:
Sklad za
ekte
Izbranih kar 16 projektov
Sekretariat sklada prejel kar 44 prijav, s katerimi so nevladne oraani^m^
Zaprosile za skoraj 800 tisoč ekujev	J
Plošna ocena je, da je prvi razpis Sklada za male projekte, ki s sredstvi programa Phare financira projekte čezmejnega sodelovanja na območju Pomurja, uspel, smo izvedeli na tisko-konferenci v ponedeljek, 21. decembra, v Radencih. Prejeli so ar 44 prijav, s katerimi so kandidati za čezmejno sodelovanje na Pet<h področjih zaprosili za 776 tisoč ekujev. Ker je bilo ob tokrat-ne,n razpisu na voljo le 245 tisoč ekujev, so morali izmed 26 formal-'•> vsebinsko ustreznih vlog izbrati le 16 projektov. Pogodbe naj 1 bile podpisane v sredo, 23. decembra, denar pa bi prejeli v 60
dneh.
Na predstavitvi rezultatov razpisa in dela strokovnega sve-ta so sodelovali Feri Horvat, Predsednik Sklada za male pro-Jekte za čezmejno sodelovanje S’ovenije, Avstrije in Madžar-ske> Andrej Horvat, vodja enote Za izvajanje programov čezmej-nega sodelovanja, in Goran Šo-ster s sekretariata sklada - to v|°go opravlja Prleška razvojna a.8encija. Od 44 prispelih vlog J,h je bilo 17 z območja Uprav-ae enote M. Sobota (odobrenih 10, 6 iz UE Ljutomer (odobre-
nih 4) in po dve iz lendavske (obe odobreni) in radgonske upravne enote. Kar 19 vlog je imelo prijavljene partnerje tudi iz Avstrije in Madžarske (odobrenih 12), največ jih je bilo s področja »gospodarski razvoj in turizem« (od desetih prijavljenih so uspeli štirje) ter področja »kulturne in društvene izmenjave«, kjer je bilo izbranih vseh osem prijavljenih projektov. Dva izbrana projekta sta s področja prostorskega planiranja, varstva okolja in naravne de-
diščine in po eden s področja lokalne demokracije in »človeški viri«.
Finančno sta »najtežja« projekta Kolesarska steza treh dežel (okrog 29 tisoč ekujev), prijavitelj Občina Lendava, in Turistična pot v obmejnem delu občine Kuzma (25 tisoč ekujev) Občine Kuzma. Društvo IZVIR iz M. Sobote je prijavilo projekt Predivnice, oljnice in travniški sadovnjaki v biološkem kmetijstvu trilaterale (za izdelavo projekta bodo prejeli okrog 19 tisoč ekujev), Regionalna razvojna agencija Mura pa bo prejela čez 20 tisoč ekujeve za projekt Razvoj kadrov. Med večje in regionalno pomembne projekte spada izvedba znanstvenega simpozija Protestantizem v regiji, ki ga je prijavila Ustanova dr. Šiftarjeve fundacije (prejeli bodo nekaj čez 17 tisoč eku-
jev). RC Sinergija M. Toplice bo prejela čez 17 tisoč ekujev za projekt Spoznavajmo naše sosede, okrog 11 tisoč pa KS Kuzma za projekt Ohranjanje kulturne in naravne dediščine Slovencev ob tromeji. Društvo prekmurske pobude ONEJ iz M. Sobote je uspelo z dvema projektoma, in sicer bo za Pravljice kralja Matjaža prejelo okrog 19 in za projekt Poezija in glasba Prekmurja na CD-plo-ščah čez 11 tisoč ekujev. Zveza ribiških družin Pomurja je prijavila projekt Vodotoki v porečju Mure - ne odpadni kanali, temveč skupno bogastvo prebivalcev treh dežel (prejeli bodo 14 800 ekujev). V ozki izbor je prišel tudi projekt Plavajoči mlin na Muri, ki ga je prijavilo Turistično društvo G. Bistrica (prejeli bodo čez 10 tisoč ekujev). S področja kulturne in društvene
izmenjave so tudi projekti Sejemska predstavitev gospodarstva OOZ Ljutomer (prejeli bodo skoraj 7 tisoč ekujev), Sodelovanje treh dežel Prlekije, Štajerske in Žalske županije pri usposabljanju razvoja kasaških dirk in reje kasaških konjev (Kasaški klub Ljutomer bo prejel 13 880 ekujev), BEACON ’99 -RTV-klub M. Sobota (13500 ekujev) ter projekt Božična noč Turističnega društva Razkrižje, ki bo prejelo 3 520 ekujev.
Sklad za male projekte bo objavil podoben razpis predvidoma spet septembra 1999. leta, ko bodo interesenti prijavljali povezovalne projekte 26 občin in kandidirali za odobrena sredstva iz 1996. leta. Sekretariat sklada naj bi v prihodnje že pred razpisom pomagal potencialnim vlagateljem vlog oz. projektov, kajti škoda je, da so marsikatero vlogo morali zavrniti zato, ker ni ustrezala formalnim kriterijem.
BERNARDA B. PEČEK!
24
PUŠČICA
24. december 1998,
Rožice bo sadil šele kasneje Novoizvoljeni župan pankovske občine Viktor Voršič je v svoji predstavitvi hotel sprva saditi rožice, nakar se je spričo obilice novih nalog premislil. Po njegovem je resnost položaja občine takšna, da morajo čimprej zapolniti vakuum, ki se je pojavil v tem prehodnem obdobju, ko so se odcepili od kolegov s tišinskega in gederovškega območja, politične stranke pa so še precej pasivne. Zato z lučjo ob belem dnevu išče povezovalnega dejavnika, ki bo znal’ čimprej preiti na isto valovno dolžino. M. J.
Novi časi
Medtem ko je
Ludvik Bratuša svoje podrepnike vabil v Mestno hišo, je novi župan svoje gostil kar v hotelu Jeruzalem news.
občina
Lojzetova molitev
LJUTOMER
Lojze Peterle moli k Združeni listi, saj upa, da bi tako lahko zamenjal Drnovška ali v ta namen bi se spečal tudi s hudičem news.
Opozicija težko komunicira s pozicijo, zato si bo Janez Janša v naslednjem stoletju še naprej dopisoval z Janezom Drnovškom v nemškem časopisu Frankfurter Allgemeine Zeitung news.
Obvestilo namesto vabila
Ko smo že pomislili, da se bo z izvolitvijo novega vodstva beltinske občine kaj spremenilo pri pošiljanju vabil za seje občinskega sveta, se na začudenje ni nič spreminilo. Še vedno namreč pošiljajo obvestila in ne vabila, kot je običajno v vseh drugih pomurskih občinah. Praksa, ko smo na pobudo prejšnjega predsednika občinskega sveta dobivali zgolj obvestila, se torej nadaljuje. V tem primeru torej pregovor, da bo z novo metlo (županom) vse drugače, ne drži. M. J.
SZDL
Ondan je ljutomersko mestno hišo okupiral naslovni škof Vekoslav Grmič in ugotovil, da so bili zanj najbolj srečni časi, ko je sedel v republiškem predsedstvu Socialistične zveze delavskega ljudstva news.
Rode
Nadškof Rode je ugotovil, da bo leta 2005 na univerzi pol manj študentov, saj naj bi za toliko upadla rodnost v zadnjih desetih letih ali to bi bil ustrezen razlog za padec Gabra news.
Po županu carinik
SPOŠTO VANI!
Vljudno Vas vabim na
BOŽIČNO NOVOLETNI SPREJEM
ki bo
v ponedeljek, 21.12.1998 ob 14.00 uri
v restavraciji HOTELA JERUZALEM v Ljutomeru.
Po tradiciji vsakoletnih srečanj Vas vabim, da v prazničnem vzddiu tudi letos nazdravimo prihajajočim praznikom in Novemu letu 1999-
Hodoški župan Ludvik Orban si bo na vse kriplje prizadeval za železnico. Tako se bo v naslednjem tisočletju spremenil v glavnega carinika news.
Nevarnost
Ob subjektivni obstaja po novem vstop v poročno soboško dvorano še objektivna nevarnost news.
ŽUPAN OBČINE LJUTOMER:
ŠAdite, nebeške fiit/to smo v te teden, v šte/ton se nan pd dnevi dukšajo, noči pa krajšajo. ton tedni je tildi vefki svetek, v štefton p/tagnujemo jJOtistu-sovo /rojstvo. lTu se ^efeki mdfo ^m t/tga. Štetje Cejt se gačne g dneven, gda se je lKaistus naAoudo. še pM-
vi, ba je tou bifcu p/ivoga janua/ta leta nufa. ufe se gač-ne šteti, pa bi te I. janua/ia, p/tvoga feta bila staft eno feto. ^a čl bi ešče givo, bi svoj jege/to devetsto 99-/rojstni den s^aviiu I. janua/ta, nej pa 25. decemb/ta. (-Pa Se ostane pitanje, ei p/reminoučoga p/tvoga janua/ta a(i pa ovoga, ba gdaj p/iijde?!
^nankcvt so tej, ba so v kafenda/iiji svetke nihtali, v toj mate-motiki bofe bogni biftj, ba so takšo gb/tko ^kiip g/tačunaft, pitavi moj pajdaš Qela, šteitomi nika nej t/tbej ftačunati, belbo pengtje dobi, ba njemi vse o vi g/tačunajo. ^vedo je samo, ba de pengija ge 30. decemb/ta, ova ga tou^, de pa te bleti I. ^eb/tua/ta. ^ab ba de janua/t dugi bab pondejfek pa to/rfe ^kiipe/t.
^daj, v ton pisanji ne bi ntka omenjal pofttike, pa nej kakšoga pičmenta. ^oukše de, ba bi v ton gadnjon gapisi toga gospoudovoga leta ah boubSe povejdano, leta gospoudo^, nikše bognije nej nap/tej pimesft, libi bi ean milna g ^Befekon gagelela, ba bi v novon leti bili dobiti, mi/tni, poslušni davkoplačevalci, ovak d/tgava v k/tatkon p/topadne. ^Bojte gd/tavi, ovak nan ešče tou gd/ta-vstvo v/tag geme, belbo ga je ešče ostafo, pa ne navijajte ga devetletno šolanje, ba sbo/io več ga dvoletno nede pejneg.
^na se, ba na spfošno ne kage, ba de kaj dob/toga v bo- ( dočnosti, gatou van gefen snelo v nouvon Četi 1999! 's
Petek, 25. 12. 1998
Televizijski spored od 25. 12. do 31. 12. '98
TV SLOVENIJA!
11.00 Evangeličansko bogoslužje
11.00 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
11.25 Na vrtu
11.55 Božična poslanica, prenos iz Rima
12.30 Prišel čas je krog božiča
13.00 Poročila, vreme, šport
13.10 Gibljive slike
13.40 Jožef in Marija, gledališka predstava
14.50 Slo. Benjamin in Ledena princesa.film
15.40 Risanka
15.50 Božične pesmi
16.20 Mostovi
17.00 Obzornik, vreme, šport
17.10 Po Sloveniji
17.30 Lahkih nog naokrog
18.20 Dober večer
19.10 Otrokom za praznike
19.30 Dnevnik
19.55 Zrcalo tedna
20.10 Petka
22.00 Poročila, vreme, šport
22.20 Polnočni klub
23.35 Danski kraljevi balet
TV SLOVENIJA 2
10.50 Lukas, nemška nanizanka
11.20 So leta minila, nanizanka
11.50 Lovci na slone, ameriški film
13.25- Božične pesmi
14.25 Mostovi mojega dedka, otroški film
14.55 Božični koncert Cliffa Richarda
15.40 David I, koprodukcijski film
17.10 Nekega lepega dne, dokumentarni film
18	.05 Indaba, francoska nanizanka
18.30 Davis, ravnatelj, ameriška nanizanka
19	.00 Kolo sreče
19.30 Videoring
20	.00 David II, koprodukcijski film
21,30 Velike romance 20. stoletja
22.00 Kot v starih časih, ameriški film
23	.40 Sodišče, ameriška nanizanka
POP TV
8.00 Petelinji rock, risani film - 9.30 Marimar, nadaljevanka - 10.00 Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Roseanne, nanizanka -12.30 Cosby, nanizanka - 13.00 Od maja do decembra, nanizanka - 13.30 Nepozabni prazniki, ameriški film - 15.30 Za Eleno, nadaljevanka - 16.30 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.30 Marimar, nadaljevanka - 18.00 Novice, vreme - 18.15 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Drugačen božič, ameriški film - 21.45 Prazniki ljubezni, ameriški film - 23.30 Božična romanca, ameriški film - 1.30 24 ur
KANALA
7.30 Čudni par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Mačke z groma, risanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Mannix, nadaljevanka - 10.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 11.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 12.00 Zmenkarije - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Princ z Bel Aira, nanizanka -15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Nora hiša, nanizanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Oprah Show: Toni Braxton - 18.50 Bravo, maestro - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Skrita kamera -20.00 Zmenkarije - 20.30 Nevestin oče 1, ameriški film - 22.30 Aladin na ledu -23.30 Misija: Nemogoče, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - TV GAJBA
8.00 Mali filmar, nanizanka - 8.30 Skrivnostni svet Alexa Mačka, nanizanka - 9.00 Lassie, nanizanka - 9.30 Beli očnjak, nanizanka - 10.30 Herkul 5, ameriški film -12.30 Resnične biografije: Elizabeth Taylor -13.30 Baby Boom, nanizanka - 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa -16.00 Dogodivščine Robina Hooda, nanizanka - 17.00 Acapulco H.E.A.T., nanizanka - 17.45 Hollywoodski portreti: Jim Carrey - 18.15 Resnične biografije: Elvis Presley - 19.15 Prijatelji, nanizanka - 20.00 Božični večer, ameriški film - 22.00 Mali super genij, ameriški film
STUDIO AS
9.30 - GNES; 10.00-Mehanika 1951; 11.00-Snežna vilaJuki; 12.25-Videostrani; 16.00 - GNES; 16.30 - Mehanika 1951; 17.30 - AH Capone; 18.35 - Sosedje (58 .del); 19.00 - GNES; 19.30 - TV dnevnik; 20.00 - GNES; 20.30 - Zgodovina avtomobilizma; 20.55 - Videoboom 40; 21.50 - Videospoti; 22.05 - Sosedje (58. del); 22.30 - GNES; 01.00 - Videostrani
TV HRVAŠKA 1
8.30 Poročila - 8.35 Mavrica, film za otroke - 10.25 Poročila - 10.30 Božična maša - 11.55 Božična poslanica -12.35 Dnevnik -13.10 Božični koncert - 14.20 Risanka - 14.50 Za otroke in mlade - 16.50 Poročila - 16.55 Koncert zbora HTV - 18.00 Kolo sreče - 19.10 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.05 Božični koncert - 22.10 Poročila -22.25 Božična romanca, ameriški film - 0.00 Neskončni dan, ameriški film -1.35 Z eno nogo v grobu, humoristična nanizanka - 2.15 Bruc, ameriški film
TV HRVAŠKA 2
9.20 New York, nanizanka - 9.50 Esmeralda, nadaljevanka - 10.40 Doktor Dolittle, ameriški film - 13.00 Čudež v divjini, ameriški film - 14.25 Moje pesmi, moje sanje, ameriški film - 17.10 Najbolj nori božič, ameriški film -18.50 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.05 Kviz -20.30 Glej, kdo se oglaša, ameriški film - 22.10 Božični koncert milanske Scale
TV MADŽARSKA 1
8.00 Za otroke - 9.10 Blagoslov in mir, T. Szabados - 9.45 Človečki, gala -11.00 Reformatorsko bogoslužje iz Debrecena - 12.00 Božična poslanica -12.40 Izpovedi slikarke E. Udvardijeve - 13.00 Športnik leta, posnetek - 14.00 Superprvaki, najboljše madžarske športnice - 15.45 Familija -16.20 Jama Zlate rože, tv-film, 1. del - 17.55 Voščila -18.00 Halo, svet, božična oddaja - 18.50 Chantalova pot, nanizanka - 19.45 Dnevnik - 20.00 Nekje v Evropi, musical - 23.30 Unikum: Zemljevid človekovega srca, koprodukcijski film
TV MADŽARSKA 2
7.05 Za otroke -11.00 Reformatorsko bogoslužje iz Debrecena -12.00 Božična poslanica - 12.35 Koncert violončelista M. Pereyija -13.00 Na poti po Franciji -14.20 Čutak pred mikrofonom, mladinski tv-film - 15.15 Andersenove sanje -15.25 Bobita, kratki film -16.10 Vetrovni otoki -16.45 Madžarska hiša - 17.30 Božič s pisateljem Jčkaijem: Železna rešetka, tv-igra - Grof norcev, tv-film - Velikaš, madžarski film - 23.05 Dnevnik - 23.15 Kristusovo otroštvo, angleški film..
TV AVSTRIJA 1
7.00 Konfeti - 8.15 Sneženi mož, risani film - 9.10 Disneyev festival -10.05 Ameriška pravljica, risani film - 11.20 Majhni super pajaci, filmska komedija -12.35 Najsrečnejši človek na svetu, filmska komedija -13.50 Fluke - pustolovec na štirih tacah, film - 15.20 Veseli svet živali - 16.50 Zajtrk z Einsteinom, filmska komedija -18.25 Knjiga o džungli, pustolovski film - 20.15 Pujsek, imenovan Babe, filmska komedija - 21.45 Poštena igra, akcijski film - 23.10 Bele peščine, kriminalka - 0.45 Čista sreča, filmska komedija
TV AVSTRIJA 2
9	.00 Poročila - 9.05 Luč v temi - 10.45 Katoliška božja služba, prenos - 12.00 Papežev nagovor, v živo iz Rima - 12.30 Oddaja -13.00 Poročila - 13.05 Družina Trapp, film -14.40 Teta Frida, filmska komedija - 16.05 Marijine vetrovne luči - 17.35 Belo-modre zimske zgodbe - 18.20 Halo, kako gre? - 18.50 Kristus v času - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.54 Praznični večer - 20.15 Zvočna božična Avstrija - 21.45 Poročila - 21.50 Božič na Dunaju - 23.05 Božič na Dunaju - 23.10 Pozdravljen, umor, kriminalka -0.40 Nedotakljivi, kriminalka
EUROSPORT
8.	30 Ekstremni športi - 10.30 Olimpijski magazin - 12.00 Nogomet: legende EP -13.00 Najhujše avtomobilske nesreče v zgodovini - 14 00 Najmočnejši mož -15.00 Nogomet -17.00 Sumo -18.00 Borilne veščine - 19.00 Zabavni športi - 20.00 Avto-nioto šport -21.00 Motociklizem zunaj ceste - 22.00 Boks - 23.00 Bowling - 0.00 Ekstremni športi -1.00 Športno-potapljanje - 1.30 Ekstremni športi
Sobota, 26. 12.1998
TV SLOVENIJA 1
8	.00Zgodbe iz školjke
8.30 Nesrečniki, risana serija
9	.00 Najdihojca -
9.30 Glasbena šala (šola)
10.00 Veter v vrbah, risani film
11.25 Petka
13.00 Poročila, vreme, šport
13.30 Tednik
14.20 Sarajevska božična zgodba
15.10 Casablanca, ameriški film (č.-b.)
17.00 Obzornik, vreme, šport
17.15 Koncert za tenor in lutnjo
17.50 Na vrtu
18.20 National Geographic, serija
19.10 Otrokom za praznike
19.30 Dnevnik
19.55 Utrip
20.15 Orion
21.45 Turistična oddaja
22.05 Poročila, vreme, šport
22,35 Mrtvaško bledi konj, angleški film
0.05 Iz muzeja
0.55 Na vrtu
TV SLOVENIJA 2
10.45 Zlata šestdeseta
11.50 Zima v vrbah, risani film
13.00 David II, koprodukcijski film
14.30 Slovenska polka in valček 1998
15.30 Prva sveta noč, angleška oddaja
16.00 Božičpi Big Band
16.50 Perpetuum
17.30 Orkester Slovenske vojske
19.30 Videoring
20.00 Madame Butterfly, operni film
22.10 V vrtincu
22.50 Večer pred božičem, risanka
23.15 Sobotna noč
POP TV
7.00 Mož pajek, risanka - 7.30 Iz knjige vrlin - 8.00 Kremenčkovi - 8.30 Maska -9.00 Batman - 9.30 Dogodivščine ježka Sonika - 10.00 Muppet TV -10.30 Morska deklica, nanizanka -11.00 Power Rangers, nanizanka -11.15 Rdeča reka, ameriški film - 13.30 Super POP, ponovitev - 15.00 Conan, nanizanka - 16.00 Xena, nanizanka - 17.00 POP party, glasbena oddaja - 18.00 Novice, vreme - 18.15 Herkul, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Jurski park, ameriški film - 22.00 Komandosi, nanizanka - 23.00 Umor na Manhattnu, ameriški film - 1.00 Pozno ponoči, erotična serija - 2.00 24 ur
KANALA
8.00 Alvin, risanka - 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji - 9.30 Nora hiša, nanizanka - 10.00 Charles je glavni, nanizanka -10.30 Nimaš pojma, nanizanka -11.00 Coo-perjeva druščina - 11.30 Korak za korakom, nanizanka - 12.00 Stilski izziv - 12.30 Bravo, maestro -13.00 Lepotica in zver, nanizanka -14.00 Božič pri Bradyjevih, ameriški film - 16.00 Ljubezen v snegu, ameriški film - 18.00 Dušni pastir, nanizanka - 18.30 Sam svoj mojster, nanizanka - 19.00 Vitezi za volanom, nanizanka -20.00 Resnični svet - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Wanessa Williams in prijatelji, koncert - 22.00 Babilon 5, nanizanka - 23.00 Klub Avenija
IDEA TV - TV GAJBA
8.00 Mali filmar, nanizanka - 8.30 Skrivnostni svet Alexa Mačka - 9.00 Lassie, nanizanka - 9.30 Beli očnjak, nanizanka -10.30 Denar s ceste, ameriški film - 12.00 Življenje z otroki, ameriška nadaljevanka, 1/2 - 13.30 Baby Boom, nanizanka -14.00 Zlatolaski, nanizanka - 15.00 Meja za ljubezen, francoski film - 16.30 Zgodba Margaret Mitchell, ameriški film - 18.30 Zapp, glasbena oddaja - 19.30 Prijatelji, nanizanka - 20.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 22.00 Lov za azteškim zlatom, ameriški film - 0,00 Zapp
STUDIO AS
9.30-GNES; 10.00 - Sosedje (58. del); 10.25-Zgodovina avtomobilizma; 10.50-Videoboom 40; 11.45 - Rasanke; 12.00 - Videostrani; 16.00 - GNES; 16.30 - Zgodovina avtomobilizma; 16.35 - Videoboom 40; 17.50 - Risanke; 18.35 - Sosedje (58. del); 19.00 - GNES; 19.30 ■ TV dnevnik; 20.10 - GNES; 20.15 - Najbolj nori božič; 22.15 - Videospoti; 22.30-GNES; 23.00 - Videostrani
TV HRVAŠKA 1
8.00 Poročila - 8.10 Za otroke - 10.25 Briljantina - 11.10 Otroška serija'- 12.00 Dnevnik -12.35 Kmetijski svetovalec - 13.05 Črno-belo v barvah -16.10 Poročila -16.20 Bramwell, nadaljevanka - 17.15 Iskanje izgubljene zvezde, risani film - 17.45 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 20.05 Koncert ansambla Lado - 21.10 Hrvaški božič, dokumentarna oddaja - 21.45 Poročila - 22.05 Polnočna premiera: Biblija - 1.05 Film - 2.45 Frasier, nanizanka - 3.10 Narod Nezemljanov, ameriški film
TV HRVAŠKA 2
10.45 Koledar - 10.50 Plima življenja, nadaljevanka - 13.20 Božični koncert - 15.20 Gospodar Ballantraeja, britanski film - 17.55 Smerokazi -18.25 Potovanje po svetih deželah, serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Sam doma, ameriški film - 22.05 Božični koncert iz Assis-sija - 23.05 Zlati gong - 0.00 Svet zabave
TV MADZARSKA1
8.00 Otroški program - 10.10 0 resni glasbi -10.50 Zlata vejica, gala - 11.50 Robovi sinovi, tv-igra - 13.25 Superprvaki, najboljši madžarski športniki - 15.20 Sin džungle Mau-gli, tv. film -17.10 Tako smo snemali: Egiptovski princ -18.00 Taktika in znanje, kviz -18.30 Lotoshow - 18.55 Chantalova pot, nanizanka - 19.45 Dnevnik - 20.00 Doktor Živago, ameriški film, 1. del - 21.40 Dame izbirajo, ženski magazin - 22.30 Koncert petih div
TV MADŽARSKA 2
5.45 Manjšinske oddaje (ob 6.30 v slovenščini) - 7.00 Kje, kaj? - 7.35 Kukuč - 8.00 Za otroke - 11.55 Madona z otrokom - 12.00 Koncert violončelista M. Perenyija - 12.30 Familija - 13.00 Zgodovina književnosti - 13.35 Deset minut lahke glasbe - 13.45 Beli božič -14.00 Spomin na mater Terezo -15.05 Glas srca, francoski film - 16.40 Krščanstvo na pragu tisočletja -17.15 Pustolovci, francoski film - 19.0515 let rock opere Kralj Štefan - 20.00 Poročila - 20.10 Peer Gynt, ameriški film - 22.30 Glorija, božična glasba -23.00 Nočno zatočišče
TV AVSTRIJA!
6.00 Otroški program - 8.35 Filmska pravljica - 10.10 Disneyev festival -11.05 Anabela in leteče živali, risani film - 12.00 Skrivni vrt, film -13.35 Los, imenovan Charlie, pustolovski film -15.10 Nazaj v prihodnost, filmska komedija - 17.00 Stavite, da...? - 19.00 Nogomet v dvorani - 19.45 Vreme - 19.54 Šport - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Ameriški predsednik, film - 22.05 Morilci, akcijski film - 0.10 K 9000, kriminalka - 1.40 Bele peščine, kriminalka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Milijonar, filmska komedija - 10.25 Melodija iz Schwarzwalda, film -12.00 Budnica v Ramsau -13.00 Poročila - 13.10 Družina Trapp v Ameriki - 14.50 Stric Filser, filmska komedija -16.15 V belem jašku, filmska komedija - 17.55 Milijonsko kolo -18.20 Religije sveta -18.25 V Avstriji -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.45 Vreme - 19.54 Praznični večer - 20.15 Sanjska ladja - 21.45 Čas v sliki - 21.50 Zvezde v maneži - 23.45 Poročila - 23.50 Kako bi imeli radi?, filmska komedija - 1.15 Pogledi s strani -1.20 Victor/Victoria, filmska komedija
EUROSPORT
8.30 Ekstremni športi -10.30 Olimpijski magazin -13.30 Zabavni športi -14.00 Motociklizem zunaj ceste - 15.00 Športni ribolov -17.00 Sumo - 18.00 Borilne veščine - 19.00 Najmočnejši mož - 20.00 Avto-moto šport - 20.30 Karting - 22.00 Boks - 23.00 Bowling - 0.00 Fitness - 1.00 Pikado
POP TV
7.30	Rezervat medvedkov panda, mladinski film - 9.00 Muppet TV - 9.30 Alisea in sanjski princ, mladinska nadaljevanka, 4/4 - 10.30 Sandokanova vrnitev, italijanska nadaljevanka, 4/4 - 12.30 Cosby, nanizanka - 13.00 Sto najpomembnejših ljudi revije Time, dokumentarna oddaja - 14.00 Najeto srce, ameriški film - 16.00 Zvezda, ameriški film - 17.30 Otroci ne lažejo, humoristična oddaja - 18.00 Novice, vreme -18.15 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Baby boom, ameriška komedija -22.00 Novoletna oddaja Brez zapor z Jonasom - 0.30 Dejanje iz strasti, ameriški film - 1.45 Gospodar zveri, ameriški film
KANALA
7.30	Čudni par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Mačke z groma, risanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Mannix, nadaljevanka - 10.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka -11.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 12.00 Odklop -13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Princ z Bel Aira, nanizanka -15.00 Ne mi težif, nanizanka - 15.30 Nora hiša, nanizanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka -17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Oprah Show. Iyanla 5 - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Moj film, dva filma po izboru gledalcev - 0.00 Žur leta, koncert - 1.30 Opravičilo, ameriški film
IDEA TV - TV GAJBA
8.00 Mali filmar, nanizanka - 8.30 Skrivnostni svet Alexa Mačka - 9.00 Lassie, nanizanka - 9.30 Beli očnjak, nanizanka -10.00 Tekwar 4, ameriški film - 12.00 Divji trenutek, ameriška komedija - 14.00 Zlatolaski, nanizanka - 15.00 Hiša skrivnosti in laži, ameriški film.- 17.00 Acapulco H.E.A.T., nanizanka - 18.00 Gasilska brigada 132, nanizanka - 19.00 Prijatelji, nanizanka - 20.00 Legenda o Tarzanu, ameriški tilm -22.00 Drži se, Kolumb, angleški film - 23.30 Mali velikani, ameriški film
STUDIO AS
9.30-GNES; 10.00-Rezerviran čas; 12.00 - Videostrani; 16.00-GNES; 16.30-Rezerviran čas; 19.00 - GNES; 19.30 - TV dnevnik; 20.00 - GNES; 20.30 ■ Novoletni Zakoj pa nej; 21.30 - Pregled dogodkov v letu 1998; 23.00 • V novo leto s Simono; 00.30 -Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Zgodba o prašičku Robinsonu, film za otroke - 11.00 Risani tilm - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Živa resnica -14.25 Otroška oddaja -15.00 Po okoli svetav 80. dneh, ameriški film - 17.15 Šampanjec -17.55 Kolo sreče - 18.40 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.15 Novoletna Lepa naša - 1.05 Showgirls, ameriški film -3.15 V krempljih norosti, ameriški film
TV HRVAŠKA 2
11.15 Koledar - 11.25 Risani filmi - 16.15 SunsetBeach, nadaljevanka - 17.05 Hugo -17,30 Netopir, opereta - 20.35 Kviz - 20.55 Za vedno batman, ameriški film - 23.00 Specialist, ameriški film
6.00 Sončni vzhod - 8.00 Za otroke - 9.05 Mali samorastniki, švedski film - 10.30 Šolska vojna, ameriški film - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Koncert treh tenorjev v Parizu - 14.05 Šport '98, SP v nogometu - 15.35 Domačija Skromno upanje, angleški film - 17.15 Glasbeni kviz - 17.45 Sosedje -18.15 Dnevnik -18.35 Silvester '98 - 0.00 Himna in novoletno voščilo - 0.10 Igrajte, Cigani! - 0.40 Najstniški žur, novoletna oddaja
TV MADŽARSKA 2
6.00 Jutranji informativni magazin - 8.00 Za otroke - 11.20 Razlagam ples - 12.00 Zvon, poročila - 13.10 Za otroke -14.30 Vino in oblast - 15.10 Drug za drugega -15.15 Izbor iz najboljših koncertov lahke glasbe -15.45 Repeta, konec leta - 17.05 Goli diplomat, madžarski film - 18.30 Silvestrska zakladnica - 0.00 Himna, voščilo - 0.10 Rock
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 8.25 Majhni živčni zlom, otroški film - 9.50 Konfetijeva silvestrska zabava- 10.20 Legenda Su-Linga, risani film -11.10 Disneyev festival -12.05 Zlata mrzlica na Aljaski, pustolovski film - 13.45 Smučarski skoki, prenos iz Garmi-scha - 15.40 Old Shatterhand, pustolovski film - 17.35 Zvezdne steze Vil, znanstvenofantastični film -19.30 Čas v sliki - 19.45 Vreme - 19.54 Šport - 20.15 MA 2412 -21.05 Pravi Dunajčan ne propade - 22.00 Tohu-noč - 0.00 Novoletna voščilnica - 0.08 Casanova & co„ film -1.50 Kaj pa je, Doc?, filmska komedija - 3.20 Oblak med zobmi, filmska komedija - 5.00 Faust
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.00 Poročila - 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Policist iz Tolza -11.05 Otrok Donave -12.55 Poročila -13.00 My Fair Lady, filmski muzikal -15.45 Brez kriminalke Mimi ne more zaspati, filmska komedija ■ 17.00 Poročila ■ 17.05 Dobrodošli v Avstriji-18.50 Kuharske mojstrovine-19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki-19.45 Vreme -19.54 Pogledi s strani -19.59 Silvestrski nagovor kardinala Schonborna • 20.15 Sezona v Salzburgu, film - 22.00 Silvestrski skedenj ■ 0.00 Novoletna voščilnica • 0.08 Silvestrski skedenj -1.00 Klub Silvester - 3.10 My Fair Lady, filmski muzikal
EUROSPORT
8.30 Ekstremni športi - 10.30 Triatlon; Havaji Ironman '98 - 12.00 Smučarski skoki -13.30 Bowling - 15.00 Rally; Pariz-Dakar -16.30 Smučarski skoki: Novoletna turneja v Garmischu -17.30 Umetnostno drsanje, prenos ekshibicijske gala predstave iz Ober-stdorfa - 20.00 Aerobika - 21.00 Sumo - 22.00 Avto-moto šport - 0.30 Najhujše avtomobilske nesreče v zgodovini - 1.30 Avto-moto šport
g gj Četrtek, • r 31.12.1998
TV SLOVENIJA 1
8.45 Veter v vrbah, risani film
10.00 Norci iz Helma, koprodukcijski tilm
11.15 Tretje oko, dokumentarna serija
12.10 Nash Bridges, ameriška nanizanka
13.00 Poročila, vreme, šport
13.20 Osmi dan
13.50 Iz muzeja
14.40 Petra, kratki tilm
14,55 Praznične zgodbe iz školjke
15.35 Novoletni koncert Big Banda
16.20 Slovenski utrinki
17.00 Obzornik
11.10 Po Sloveniji
17.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja
18.20 Afera Diareja
19.05 Otrokom za praznike
19.30 Dnevnik
20,00 Srečko, risanka .
20.30 Tedi, praznična oddaja za mularijo
21.00 Po domače v novo leto
21.30 Tv-poper
22.30 Želje za veselje
TV SLOVENIJA 2
10.25 Pacific Drive, nanizanka
10.50 Angel, varuh moj, nanizanka
11.35 Trend, oddaja o modi
12.30 Svet poroča
13.30 Risanka
14.05 Mojčini na Broadwayu, otroški musical
14.35 Ljubezenski napoj, opera iz Lyona
16.40 Izkušnje zaželene, vendar ne nujne, angleški film
18.00 Lukas, nemška nanizanka
18.30 So leta minila, nanizanka
19.00 Kolo sreče
19.30 Videoring
20.00 Zravsal sem Ernesta Hemin., am. film
22.00 Razdvojeni moški, nemški film
23.30 Vanessa Mae na turneji
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHD
PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč.
SOBOTA; 05.45 Jutro na Murskem valu - O6.1O Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Športna stava -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najtepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21 10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč.
NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi -08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo.
PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00Poročila - - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12,05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1.
osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Kak je indafajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč.
TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10,07 Menjalniški tečaji agencij -1O.1O Unicem - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.45 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi -21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala -24.00 Želimo vam lahko noč.
SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pišmo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv-11.00 Anketa -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč.
ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Bilo je nekoč - 19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Bilo je nekoč - 20.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza- 24.00 Želimo vam lahko noč.
w -
Nedelja, 27. 12. 1998
TV SLOVENIJA 1
8.00 Medvedkov božič
8.25 Risanke
9.25 Zares divje živali, ameriška serija
10.00 Ples severnih medvedov, danski otroški film
12.00 Ljudje in zemlja
12.30 Pomagajmo si
13.00 Poročila, vreme, šport
13.10 Dan pred božičem
13.30 Vsi smo ena družina, japonska serija
13.55 Orion
15.20 Andre, ameriški film
17.00 Obzornik
17.15 Alpe - Donava - Jadran
17.45 Po domače
18.40 Petra, dokumentarni film
19.10 Otrokom za praznike
19.30 Dnevnik
20.00 Novoletni 3x3
21.35 Portret Angelce Hlebce
22.40 Poročila, vreme, šport
23.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka
23.25 Umori, ameriška nanizanka
TV SLOVENIJA 2
9.55 SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž.), 1. tek
12.10 Oddaja o Slovenski vojski
12.40 Risanka
12.55 Veleslalom (ž.), 2. tek
13.50 Duh v Monte Carlu, angleški film
15.20 Božični koncert simfonikov RTV
16.10 Busby Berkeley, angleška glasbena oddaja
17.15 Madame Butterfly, operni film
19.30 Videoring
20.00 Večna baletna domačija, Pia Mlakar
21.00 Prerokbe, ameriška dok. oddaja
21.55 Šport v nedeljo
22.40 Obupanci, ameriški film
POP TV
7.00 Mali bogataš, risanka - 7.30 Jetsonovi, risanka - 8.00 Priden kuža, mladinski film - 10.00 Naš Carli, nanizanka - 11.00 Izganjalka vampirjev, nanizanka -12.00 Brez zapor - 13.00 Punce s pomola, nanizanka -13.30 Pica, ti in jaz, nanizanka -14.00 Angeli na delu, nanizanka -15.00 Za kulisami Jurskega parka, dokumentarna oddaja -16.00 Pomagajva si, ameriški film - 18.00 Novice, vreme -18.15 Sedma nebesa, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Super POP - 21.45 Usodni nagon, ameriški film - 0.15 24 ur
KANALA
8.00 Alvin, risanka - 8.30 Zajec Dolgouhec in prijatelji - 9.30 Nora hiša, nanizanka -10.00 Charles je glavni, nanizanka -10.30 Nimaš pojma, nanizanka - 11.00 Cooperjeva druščina - 11.30 Korak za korakom, nanizanka - 12.00 Sanjam o Jeannie -12.30 Klub Avenija - 13.00 Lepotica in zver, nanizanka - 14.00 Božični žarek, ameriški film -16.00 Čudna znanost, nanizanka - 16.30 Nimaš pojma, nanizanka -17.00 Manekenke, nadaljevanka -18.00 Klub Avenija - 18.30 Žur leta, koncert - 20.00 Nevestin oče 2, ameriški film - 22.00 Odklop - 23.00 Zvestoba do groba, ameriški film
IDEA TV - TV GAJBA
8.00 Mali filmar, nanizanka - 8.30 Skrivnostni svet Alexa Mačka - 9.00 Lassie, nanizanka - 9.30 Beli očnjak, nanizanka - 10.30 Ujeta v televiziji, ameriški film -12.00 Življenje z otroki, nadaljevanka, 2/2 -13.30 Baby Boom, nanizanka - 14.00 Zlatolaski, nanizanka - 15.00 Njeno zadnje pismo, francoski film - 16.30 Vsemu navkljub, ameriški film -18.30 Resnične biografije: Madonna -19.30 Prijatelji, nanizanka - 20.00 Piava laguna, ameriški film - 22.00 Električni jezdec, ameriški film
STUDIO AS
9.30 - Tednik; 11.30 - Poslovno; 12.00 - Videonovice za gluhe in naglušne (okt.98); 13.15 - Iz produkcije ZLTV; 13.45 ■ Videostrani; 18.00 - Moji mali prijatelji; 18.30 -Mehanika 1951; 19.30 - TV dnevnik; 20.00 ■ Videonovice za gluhe in naglušne; 21.15 ■ Razvnemi me; 22.35 • Videostrani
TV HRVAŠKA 1
8.00 Poročila - 8.05 Za otroke in mlade - 12.00 Dnevnik - 12.35 Kmetijska oddaja -13.25 Mir in dobrota - 14.00 Opera Box- 14.35 OprahShow-15.25 Hrvaške katoliške misije -16.15 Pustolovščine Robina Hooda, nanizanka -17.00 Poročila -17.10 Praznik za spomin, ameriški film - 19.30 Dnevnik - 20.05 Božič na Dunaju, drama, 1. del -21.00 Sončni šov - 22.35 Serijski film - 23.30 Opazovanja - 0.00 Zabavnoglasbena oddaja - 0.55 Poročila
TV HRVAŠKA 2
10.45 Koledar - 10.55 Briljantina - 11.45 Film - 14.00 Polnočna premiera, ponovitev -17.00 National Geographic, serija - 17.55 La Scola v Zagrebu -18.55 Etnokajda -19.30 Dnevnik - 20.05 95 let NK Croatia - 20.55 Staro za novo, ameriški film - 22.50 Zakonske vode, nanizanka - 23.20 Film
TV MADŽARSKA. 1
7.20 Vaška TV - 7.45 Nemščina - 8.OO-Biblija - 8.05 Za otroke - STO Puder, Jutra Bato . -10.00 Tv-magister -11.05 Glasbeni butik -12.00 Zvon, poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Pogled domov: Tardos -13.20 Jenki kot nadomestna mati, francoski film - 14.55 Iščemo pogrešane - 15.25 Reformatorski verski program - 15.45 Ste se danes že smejali? - 16.00 Disneyjevi filmi -17.00 Želeli ste - 17.55 Drug za drugega - 18.00 Chantalova pot - 19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Doktor Živago, ameriški film, 2. del -21.35 Trema - 22.30 Avtoportret operne pevke Kataline Pitfi - 23.20 Le malo zabave, angleški film
TV MADŽARSKA 2
5.45 Manjšinske oddaje - 7.05 Bal snežne kraljice, pravljična igra - 7.20 Otroške usode, lirične izpovedi - 8.00 Za otroke - 11.00 Podobe boga -12.00 Koncert violončelista M. Perenyija - 12.30 Varstvo mest - 13.20 Cerkev v kraju Fot - 13.40 Lov z luninim vozilom - 14.30 Božični capriccio - 15.20 Vila Lala, pravljična igra - 16.50 Program za prihodnji teden -17.05 Čaj ob petih - 17.35 Kultura bivanja - 18.05 Cirka-firka, animacije - 18.35 Telešport - 19.05 Vivat Benyovszky, nanizanka - 20.05 Kot razvezan snop, nanizanka - 21.05 Skrivnosti srca, španski film - 22.50 Grof Ory, opera
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.40 Veleslalom (ž.), prenos prvega teka iz Semmeringa - 11.00 Maciste se bori s podzemljem, film - 12.35 Veleslalom (ž.), prenos drugega teka iz Semmeringa -13.45 Šport - 14.05 Pustolovščina na gradu Candleshoe, film - 15.45 Železna volja, pustolovski film - 17.30 Nenehni nesmisel - 18.00 Dvoranski nogomet -19.30 Čas v sliki - 20.15 Apollo 13, pustolovski film - 22.30 Koiumbo - 23.45 Kraj dejanja - 1.15 Poštena igra, akcijski film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Beli pekel Piz Paluja, film - 11.00 Cesar in čistilka - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Ljubezenski pozdravi s Tirolske - 15.30 Gozdar iz Srebrnega gozda, film -17.00 Poročila -17.05 Klub seniorjev - 17.55 Tema ekstra - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije -19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Priznanje Anne B., TV-film - 21.45 Poročila - 21.55 Življenjski umetnik - 22.55 Čas v sliki - 23.00 Vizije - 23.05 Enostavno klasično - 1.45 Pogledi s strani
EUROSPORT
8.30 Ekstremni športi - 9.30 Deskanje na snegu -10.00 Veleslalom (ž.), prenos prvega teka iz Semmeringa (Avstrija) - 11.00 Smučarski skoki: Novoletna skakalna turneja -zgodovina - 12.30 Alpsko smučanje - 13.00 Veleslalom (ž.), prenos drugega teka iz Semmeringa - 13.45 Sumo - 14.45 Konjeništvo -17.00 Športni ples - 18.00 Alpsko smučanje - 18.45 Tek na smučeh, prenos svetovnega pokala iz Fischena (Nemčija) -22.00 Boks - 23.00 Bowling - 0.00 Olimpijski magazin
Ponedeljek, 28. 12. 1998
TV SLOVENIJA 1
10.00 Viharnik, avstralski film
11.25 Od izvira do izliva
11.40 National Geographic, ameriška serija
12.30 Utrip, Zrcalo tedna
13.00 Poročila, vreme, šport
13.15 Ljudje in zemlja
13.50 Portret Angelce Hlebce
14.50 Novoletni3x3
16.20 Dober dan, Koroška
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.30 Radovedni Taček: Čipka
17.45 Zares divje živali, ameriška serija
18.20 Recept za zdravo življenje
19	.00 Otrokom za praznike
19.10	Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30	Dnevnik
20	.00 Otoški policist, danska nanizanka
21	.00 Atlantida, francoska dok. oddaja
22	.00 Odmevi, vreme, šport
22.50 Poredušov Janoš, monodrama Ev, Carja
TV SLOVENIJA 2
10.00 Zamudniki, nanizanka
10.25 Pacific Drive, nanizanka
10.50 Indaba, nanizanka
11.15 Davis, ravnatelj, nanizanka
11.40 Šport v nedeljo
12.25 Velike romance 20. stoletja
12.55 Ljubezensko potovanje, italijanski film
15.50 Oddaja o Slovenski vojski
16.25 SP v alp. smučanju, slalom (ž.), 1. tek
17.30 Ženska mojega življenja, nanizanka
18.30 Lingo
18.55 Slalom (ž.), 2, tek
20.00 Studio City
20.55 Trend, odd. o modi in vizualni pop kul.
21.45 Pomp
22.45 Brane Rončel izza odra
POP TV
7.30 Očka, angel in jaz, ameriška komedija - 9.00 Muppet TV - 9.30 Alisea in sanjski princ, mladinska nadaljevanka, 1/4 - 10.30 Sandokanova vrnitev, italijanska nadaljevanka, 1/4 - I2.30 Cosby, nanizanka - 13.00 Resnične biografije: Madonna -14.00 Za ljubezen in denar, ameriški film -16.00 Utrip srca, ameriški film -17.30 Otroci ne lažejo, humoristična oddaja - 18.00 Novice, vreme - 18,15 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 1, 2, 3 - kdo dobi? - 21.00 Urgenca, nanizanka -22.00 Želite, milord?, nanizanka - 23(00 Gremlini, ameriški film - 1.00 24 ur
KANALA
7.30 Čudni par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Mačke z groma, risanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Mannix, nadaljevanka - 10.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 11.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Princ z Bel Aira, nanizanka -15.00 Ne midežit’, nanizanka - 15.30 Nora hiša, nanizanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Oprah Show: Težke preizkušnje - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Skrita kamera -20.00 Miza za pet, nadaljevanka - 21.00 Gospa božičkova, ameriški film - 22.45 Stilski izziv - 23.15 Da, gospod minister, nanizanka - 23.45 Misija: Nemogoče, nanizanka -0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - TV GAJBA
8.00 Mali filmar, nanizanka - 8.30 Skrivnostni svet Alexa Mačka - 9.00 Lassie, nanizanka - 9.30 Beli očnjak, nanizanka -10.00 Tekwar, ameriški film -12.00 Kelly, bančni ropar, avstralska komedija -14.00 Zlatolaski, nanizanka -15.00 Velik talent, ameriški film - 17.00 Acapulco H.E.A.T., nanizanka -18.00 Gasilska brigada 132, nanizanka - 19.00 Prijatelji, nanizanka - 20.00 Družinski posel, ameriški film - 22.00 F/X - umori s trikom, nanizanka - 23.00 Planet opic, ameriški film
STUDIO AS
9.30 - Vsi psi gredovraj; 11.05-Risanka; 12.00-Videostrani; 16.00-Plicijska akcija 3.; 17.20 • Videostrani; 18.35 Sosedje (59. del); 19.00 ■ GNES; 19.30 - TV dnevnik; 20.00 ■ GNES; 20.30 - Večer duhovnih presmi; 21.45 - Skupina Orlek; 22.30 - GNES; 23.00 - Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.55 Poročila - 10.00 Film -11.25 Modul 8 -12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.55 Poročila - 14.00 Božič na Dunaju, drama - 14.50 Risani film - 15.25 Modul 8 - 15.55 Otroška serija - 16.30 Dom in svet - 17.00 Hrvaška danes -17.55 Hrvaški jezik v zrcalu - 18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.05 Božič na Dunaju, drama, 2. del - 21.00 Narava politike - 21.55 Opazovanja - 22.25 Z namenom in razlogom - 23.30 Filmska noč s Harrisom Fordom - 1.25 Poročila
TV HRVAŠKA 2
13.20 Koledar -13.30 Navigatorjev let, ameriški film -15.00 Dober dan -17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.05 Hugo -18.30 Alpe - Donava - Jadran - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.05 Kviz - 20.25 Prijatelji, nanizanka - 20.55 Poročila -21.05 Newyorška policija, nanizanka - 21.55 Stoletje naroda, serija - 22.50 Vidikon
TV MADŽARSKA 1
5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka - 10.05 Počitniški program - 10.45 Mecen - 11.30 Ponovitev - 12.00 Zvon, ura novic -13.00 Gozdarska hiša Falkenau -13.50 Za manjšine - 15.00 Vodni policisti, nanizanka -15.50 Popoldanska ambulanta -16.10 Družina z jasnega, nanizanka-17.00 Poročila -17.05 Evrominute -17.10 Za otroke -18.00 Priporočamo naše programe v novem letu -18.20 Podlež, nanizanka -18.45 Regionalne oddaje -19.00 Podlež -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Tom Jones ali zgodba najdenčka, nanizanka - 20.50 Iz preteklosti - 21.00 Pet policistov, nanizanka -21.50 Drug za drugega - 22.00 Aktualno - 22.30 Zvezdniki rocka
TV MADŽARSKA 2
9.45 Drug za drugega -10.00 Sosedje -10.35 Zakladnica - 12.00 Zvon, ura novic -13.00 Tv-magister - 14.00 Ameba, radioaktivno sevanje - 14.30 Vino in oblast, nanizanka - 15.55 Repeta, ob koncu leta - 17.40 Zgodba ob mesečini, nanizanka - 18.30 Madžarska danes -19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Kolo, za manjšine -21.30 Vsakdo si želi drugače, nemški film - 23.05 Glasbeni pogovor o Beethovnu
TV AVSTRIJA 1
6.15 Otroški program - 7.45 Disneyev festival - 8.40 Pujsek, imenovan Babe, filmska komedija - 10.05. Knjiga o džungli, pustolovski film -11.45 Konfeti - 12.10 Inšpektor Gadget -12.35 Risanke -13.45 Sylvester in Tweety -14.25 Simpsonovi -14.50 Robin Hood -15.40 Polna hiša - 16.05 Slalom (ž.), prenos prvega teka iz Semmeringa -17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Slalom (ž.), prenos drugega teka iz Semmeringa - 20.15 Šport '98 - 21.05 Na težji način, filmska komedija - 22.50 Dvoranski nogomet - 23.35 Nash Bridges - 0.20 Policisti iz San Francisca, kriminalka
TV AVSTRIJA 2
10.35 Umor je njen konjiček - 11.20 V Avstriji -11.50 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 -13.40 Scarlett, tretji del romance -14.25 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi -16.00 Stari - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Grajski hotel Orth - 22.00 Poročila - 22.30 Nezaželena priča, TV-film - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Ko ni bilo več luči, filmska komedija
EUROSPORT
8.30 Ekstremni športi - 10.30 Tek na smučeh - 11.00 Alpsko smučanje -12,00 Nogomet - 14.00 Avto-moto šport - 15.00 Karting - 16.30 Nočni slalom (ž.), prenos prvega teka iz Semmeringa - 17.30 Smučarski skoki: Novoletna skakalna turneja • zgodovina - 19.00 Slalom (ž.), prenos drugega teka iz Semmeringa - 19.45 Tek na smučeh, prenos svetovnega pokala v Engelbergu (Švica) - 21.30 Zabavni športi - 22.00 Konjeništvo - 23.00 Evrogoli - 0.00 Nogomet: SP '98
f	Torek,
I r 29. 12. 1998
TV SLOVENIJA 1
9	.00 Radovedni Taček: Čipka
9.20 Junaki petega razreda, nadaljevanka
10	.00 Nabrita mala Lotta, švedski film
11	.15 Po domače
12	.05 Otoški policist, danska nanizanka
13	.00 Poročila, vreme, šport
13.45 Atlantida, francoska dok. oddaja
14.40 Recept za zdravo življenje
15.20 Glasbeni odmev ob obletnici
16.20 Brez meje - Moja vas
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.30 Glasbena šala (šola)
17.45 Feniks in preproga, nadaljevanka
18.20 Tretje oko, dokumentarna serija
19.10 Otrokom za praznike
19.30 Dnevnik
20.00 Učitelj, francoska nanizanka
21.00 Pogovor z Marjanom Podobnikom
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.50 Omizje o kulturi
TV SLOVENIJA 2
9.30 Najstrašnejši umor, nanizanka
10.00 Zamudniki, nanizanka
10.25 Pacific Drive, nanizanka
10.55 Ženska mojega življenja, nanizanka
11.55 SP v alpskem smučanju, smuk (m.)
13.00 Studio City
13.55 Sobotna noč
15.35 Kot v starih časih, ameriški film
17.15 Posnetek smuka
18.05 Gospa svetovalka, francoska nadaljevanka
19.00 Kolo sreče
19.30 Videoring
19.55 Košarka Eurostar
22.20 Dirka za časom, angleški film
23.55 Svet poroča
0.25 Vsi županovi možje, nanizanka
0.50 Leteči odred, nanizanka
T.Stnnmate nmr&e,	- SAtHAuppetTN - S.M Niseam sanjski princ,
mladinska nadaljevanka, 2/4 - 10.30 Sandokanova vrnitev, italijanska nadaljevanka, 2/4 - 12,30 Cosby, nanizanka - 13.00 1,2,3 - kdo dobi?, ponovitev - 14.00 Afera Cartier, ameriški film - 16.00 Enkrat v življenju, ameriški film - 17.30 Otroci ne lažejo, humoristična oddaja - 18.00 Novice, vreme -18.15 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Tri ženske in dojenček, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nanizanka - 22.30 Med prijatelji, ameriška nanizanka, 1. dOl - 23.00 Gremlini 2, ameriški film -1.00 24 ur
KANALA
7.30 Čudni par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Mačke z groma, risanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Mannix, nadaljevanka - 10.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka -11.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 12.00 Zmenkarije -13.30 Oprah Show, ponovitev -14.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 15.00 Ne mi težit', nanizanka -15.30 Nora hiša, nanizanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Oprah Show: Pretiran nadzor - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop: Jakobovo rojstvo -21.00 Bonnie in Clyde, ameriški film - 23.00 Da, gospod minister, nanizanka - 23.30 Misija: Nemogoče, nanizanka
IDEA TV - TV GAJBA
8.00 Mali filmar, nanizanka - 8.30 Skrivnostni svet Alexa Mačka - 9.00 Lassie, nanizanka - 9.30 Beli očnjak, nanizanka - 10.00 Tekwar 2, ameriški film - 12.00 Sveže pleskano, ameriška komedija - 14.00 Zlatolaski, nanizanka - 15.00 Razbita podoba, ameriški film -17.00 Acapulco H.E.A.T., nanizanka - 18.00 Gasilska brigada 132, nanizanka - 19.00 Prijatelji, nanizanka - 20.00 Shanghajsko presenečenje, ameriški film - 22.00 F/X - -umori s trikom - 23.00 Pod zemljo planeta opic, ameriški film
STUDIO AS
9.30 - GNES; 10.00 - Rudi Rilec: Dirkalni pujs; 11.35 - Risanke; 12.00 - Videostrani; 16.00 ■ GNES; 16.30 - Gospa, ki se je skrčila; 18.00 - Videostrani; 18.30 - Risanka; 18.35 - Sosedje (59. del); 19.00 - GNES; 19.30 - TV dnevnik; 20.00 ■ GNES; 20.30 -Teden Ob Muri; 22.00 ■ Big Foot Mama (koncert iz M. Sobote); 22.30 - GNES; 23.00 ■ Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Risani film - 11.25 Obdarovanje - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka -13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.55 Poročila -14.00 Božič na Dunaju, drama - 14.50 Za otroke - 16.30 Naravna dediščina: Delfini -17.00 Hrvaška danes - 17.55 Usode, dok. oddaja - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.05 Novo življenje, dok. oddaja - 20.40 Hrvaška in svet v letu 1998 - 22.00 Opazovanja - 22.30 Kultura življenja: Italija - 23.35 Nedokazana krivda, ameriški film - 1.40 Poročila
TV
14.05 Koledar - 13A5 Zadnji zvezdni bojevnik, ameriški trta -15.00 Dober dan -11.10 SunsetBeach, nadaljevanka - 18.30 V zenici sonca - 19.00 Županska panorama -19.30 Dnevnik - 20.05 Kviz - 20.25 Seinfeld, nanizanka - 20.55 Poročila - 21.05 Bolnišnica upanja, nanizanka - 21.55 Vrnitev Mikea Hammerja, ameriški film
TV MADŽARSKA 1
5.50 Sončni vzhod - 9.30 Vino in oblast, nanizanka - 10.05 Disneyjevi filmi - 11.10 Odgovarjamo na telefone - 11.30 Ponovitev - 12.00 Zvon, ura novic -13.00 Gozdarska hiša Falkenau - 13.50 Za manjšine -14.55 Vivat Benyovszky, nanizanka -16.00 Otroška soba- 16.10 Družina z jasnega, nanizanka- 17.00 Poročila- 17.05 Katoliška kronika - 17.25 Za otroke - 17.55 Glasbeni kviz - 18.20 Podlež, nanizanka -18.45 Regionalne oddaje - 19.00 Podlež - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Urgenca, nanizanka -20.45 Album smešnic - 21.00 Kriminalno, magazin - 21.30 Telesreča - 21.55 Drug za drugega - 22.00 Aktualno - 23.15 Tarnaš in Juli, madžarsko-francoski film
TV MADŽARSKA 2
6.00 Jutranji informativni program - 8.00 Za otroke - 9.00 Zasedanje parlamenta, v odmoru Ura novic - 16.30 Repeta, konec leta - 17.30 Drug za drugega - 17.40 Zgodba ob mesečini, nanizanka - 18.25 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Zvest pesmi, spomin na J. Ratka - 21.05 Druga možnost, nanizanka -21.55 Globoka voda
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 8.45 Ameriški predsednik, film -10.30 Kolumbo - 11.40 Smuk (m.), prenos iz Bormia -13.45 Smučarski skoki, prenos kvalifikacij iz Oberstdorfa -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Reka teče skozi, film - 22.15 Tek na smučeh, posnetek iz Kitzbuhela - 0.40 Na težji način, filmska komedija
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 V belem jašku, filmska komedija - 10.45 Bogati in lepi - 11.25 Dežela danes - 11.50 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Dežela in ljudje -12.35 Tednik -13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Scarlett, četrti del romance -14.25 Umor je njen konjiček - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Stari - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme -20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža 1998 ■ 22.10 Poročila -22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina
ELIROSPORT
8.30 Ekstremni športi - 10.30 Tek na smučeh - 11.00 Alpsko smučanje - 12.00 Smuk (m.),.prenos iz Bormia - 13.30 Evrogoli - 14.30 Avto-moto šport - 15.00 Triatlon: Havaji Ironman 1998 - 16.30 Alpsko smučanje -17.30 Smučarski skoki: Novoletna turneja v Oberstdorfu - 18.45 Tek na smučeh, prenos svetovnega pokala iz Kitzbuhela -22.30 Nogomet - 0.30 Karting
TV SLOVENIJA 1
10.00 Lotta se odseli, švedski film
11.20 Pogovor z Marjanom Podobnikom
12.10 Učitelj, francoska nanizanka
13.00 Poročila, vreme, šport
13.40 Tretje oko, dokumentarna serija
14.25 Murphy Brown, nanizanka
14.50 Andre, ameriški film
16.20 Obzorja duha
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.30 Male sive celice, kviz
18.15 Tretje oko, dokumentarna serija
19.10 Otrokom za praznike
19.30 Dnevnik
20.00 Nash Bridges, ameriška nanizanka
21.05 Beck, angleška nadaljevanka
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.55 Osmi dan
23.25 Ljubezenska glasba, francoska drama
TV SLOVENIJA 2
9.30 Vsi županovi možje, nanizanka
10.00 Zamudniki, nanizanka
10.25	Pacific Drive, nanizanka
10.50	Gospa svetovalka, nadaljevanka
12.00 Šport
12.25 Novoletna skakalna turneja, prenos
14.40 Prerokbe, ameriška dok. oddaja
15.30 Mrtvaško bledi konj, angleški film
17.00 Posnetek skakalne turneje
18.05 Angel, varuh moj, nanizanka
19.00 Kolo sreče
19.30 Videoring
20.00 Tom in Jerry, ameriški risani film
21.20 Montand, francoski film
23.35 Ekhaya, družinska kronika, nadaljevanka
0.25 Pajčevina
0.50 Vsi županovi možje, nanizanka
POP TV
7.30 Vsi psi gredo v raj, risani film - 9.00 Muppet TV - 9.30 Alisea in sanjski princ, mladinska nadaljevanka, 3/4 - 10.30 Sandokanova vrnitev, italijanska nadaljevanka, 3/4 -12.30 Cosby, nanizanka - 13.00 POP party - 14.00 Prebrisanci, ameriški film -16.00 Pozna ljubezen, ameriški film - 17.30 Otroci ne lažejo, humoristična oddaja -18.00 Novice, vreme -18.15 Kassandra; nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Pogodba za umor, ameriški film - 21.45 Nikita, nanizanka - 22.30 Med prijatelji, nanizanka -23.00 Nagli obrat, ameriški film - 1.00 24 ur
KANALA
7.30 Čudni par, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Mačke z groma, risanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Mannix, nadaljevanka - 10.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 11.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -13.30 Oprah Show, ponovitev -14.30 Princ z Bel Aira, nanizanka -15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Nora hiša, nanizanka -16.00 Bogato dekle, nadaljevanka -17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Oprah Show: Kako se opravičiti - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka -19.30 Skrita kamera - 20.00 Operacija Slon, ameriški film - 22.00 Ruby Wax: Helen Mirren in Julianna Marguilies -22.30 Drew Carey, nanizanka - 23.00 Da, gospod minister, nanizanka - 23.30 Misija: Nemogoče, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - TV GAJBA
8.00 Mali filmar, nanizanka - 8.30 Skrivnostni svet Alexa Mačka - 9.00 Lassie, nanizanka - 9.30 Beli očnjak, nanizanka -10.00 Tekwar 3, ameriški film - 12.00 Pri pujsu, ameriška komedija - 14.00 Zlatolaski, nanizanka - 15.00 Izsiljevanje, ameriški film -17.00 Acapulco H.E.A.T., nanizanka -18,00 Gasilska brigada 132, nanizanka - 19.00 Prijatelji, nanizanka - 20.00 Fantovo življenje, ameriški film - 22.00 F/X - umori s trikom, nanizanka - 23.00 Beg s planeta opic, ameriški film
STUDIO AS
9.30 - GNES; 10.00 - Teden Ob Muri; 11.30 Big Foot Mama (koncert iz M. Sobote); 12.00 - Videostrani; 16.00 - GNES; 16.30 - Teden Ob Muri; 18.00 - Big Foot Mama (koncert iz M. Sobote); 18.30 - Risanke; 19.00 - GNES; 19.30 ■ TV dnevnik; 20.00 -GNES; 20.30 - Rezerviran čas; 22.30 ■ GNES; 23.00 ■ Videospoti;
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.50 Poročila - 9.55 Mladi Ivanhoe, ameriški film -11.25 Otroška serija -12.00 Dnevnik - 12.35 NewYork, nanizanka -13.05 Esmeralda, nadaljevanka -13.45 Poročila -13.50 Hrvaška in svet in vletu 1998 - 15.05 Risani film -15.30 Otroška serija - 16.30 Ta leta... - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 Turistični mgazin -18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.05 Živa resnica - 20.40 Božena Ruk - Fočič - 21.40 New Swing Ouartet - 22.35 Opazovanja - 23.10 Begunec, ameriški film - 0.50 Poročila
TV HRVAŠKA 2
13.10 Koledar -13.20 Vražiček Denis, ameriški film - 15.00 Dober dan - 17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.05 Hugo - 18.30 Deterministični kaos, serija - 19.00 Županijska panorama - 20.05 Kviz - 20.25 Življenje z Rogerjem, nanizanka - 20.55 Poročila - 21.05 Nora mladost, nadaljevanka - 22.05 21. stoletje bo ameriško, dokumentarni film - 23.00 Zabavnoglasbena oddaja
TV MADŽARSKA 1
9.30 Vino in oblast, nanizanka - 10.00 Počitniški program za šolarje - 11.00 Zelena pika, šport v prostem času -11.30 Ponovitev -12.00 Zvon, ura novic -13.00 Gozdarska hiša Falkenau - 13.50 Rondo, za manjšine - 14.45 Iščemo pogrešane - 14.50 Naše 20. stoletje -15.45 Begavčki - 15.50 Družinski zdravnik - 16.10 Družina z jasnega -17.00 Poročila - 17.05 Ozrimo se nazaj na '98 - 17.30 Za otroke - 17.55 Glasbeni kviz -18.20 Podlež, nanizanka -18.45 Regionalne oddaje - 19.00 Podlež -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ključ, šov - 21.00 Ally McBeal, nanizanka - 21.45 Drug za drugega -22.00 Spomin na operaterja J. Nagya - 22.30 Tommy, rock opera
TV MADŽARSKA 2
6.00 Jutranji informativni program - 8.00 Za otroke - 9.45 Drug za drugega -10.00 Sosedje - 10.35 Zakladnica - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Tv-magister - 14.00 Za otroke - 14.30 Poje Vera Vitkay - Kovacs - 15.00 Štirje tankisti in pes, nanizanka -16.00 Repeta, za šolarje -17.35 Zgodba ob mesečini -18.25 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Človek si želi topline, tv-film - 21.50 Mecen -22.20 Globoka voda
TV AVSTRIJA 1
6.15 Otroški program - 9.20 Obalna straža - 10.00 Železna volja, pustolovski film -11.45 Konfeti - 12.10 Smučarski skoki, prenos iz Oberstdorfa - 14.25 Simpsonovi -14.50 Robin Hood -15.40 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža -17.15 Polna hiša -17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Cybill -19.30 Čas v sliki - 20.15 Policist iz Tolza - 21.55 Osumljenih pet, srhljivka - 23.35 Walker, teksaški ranger - 0.20 Molly in Gina, kriminalka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Ljubezenski pozdravi s Tirolske, filmska komedija -10.35 Bogati in lepi -11.20 Pogled v deželo - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Reportaža '98 - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Scarlett, peti del romance -14.25 Umor je njen konjiček - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Stari - 17.00 Poročila-17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Priznanje Anne B., TV-filha - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.35 Umor, je povedala, kriminalka - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Grozno prijazna družina
ELIROSPORT
8.30 Ekstremni športi - 10.30 Tek na smučeh - 11.00 Smučarski skoki: Novoletna turneja v Oberstdorfu - 12.00 Rally: pregled sezone - 13.00 Superbike -15.00 Nogomet -17.00 Smučarski skoki - 19.00 Karting - 20.00 Konjeništvo - 21.30 Tenis: Steffi Graf: Jimmy Connors - 23.00 Sumo - 0.00 Nogomet: SP 38
VESTNIK pa h
24. december 1998
motorna vozila
Vestnik na največjem evropskem mestnem derbiju
Vnebohod rimskega nogometa
yečno mesto je ponudilo spektakel za oči in ušesa
Spektakularno«, »Do zadnjega diha«, »Se nadaljuje do naslednjega derbija ...«, »Rimski levi«. Taki in Podobni naslovi so se dan po najbolj odmevnem letošnjem obračunu rimskih nogometnih klubov Lazia in Rome pojavili v časopisih II Tempo, Corriere dello Šport, Gazzetta delto Šport in ostalih. Čeprav sta rimska prvoligaša odigrala v prvi italijanski ligi že 104 srečanja, so novinarji o tekmi s takim navdušenjem kot tokrat pisali nazadnje 11. marca 1934, ko se ie derbi ravno tako končal z ne-°dločenim izidom 3 : 3.

Ob odločitvi za obisk dvoboja belo-modrih (barva Lazia) in rumeno-rc*ečih (barva Rome) Vestnik ne bi m°9el imeti srečnejše roke. Že sam ^an je bil. kot ustvarjen za dobro predstavo. Medtem ko smo se v Slove-niji dušili v megli, blatu in snegu, je na b pomembno nedeljo v večnem ^estu posijalo sonce, temperatura Pa se je dvignila do petnajstih sto-pinu kar so mnogi Rimljani izkoristili 2a Partijo tenisa ob reki Tiberi, sPrehod, jogging ali vožnjo s ka-nujem. Čeprav je bila tekma na spo-r®du šele ob pol devetih zvečer, so s® blagajne odprle že šest ur prej in 126 tokrat so se izoblikovale vrste ti-spb, ki še niso imeli vstopnice. Kot se lahko le-te dobijo tudi ob Pajvečjem evropskem mestnem der-Pju prav na dan srečanja, le za njih 16 bito treba odšteti masten kupček d®narja. Sedež na vzhodni tribuni, toko imenovani Tevere (po naše Ti- i bera), je stal deset tisoč tolarjev, na :
vseh akterjev najhitreje pred stadionom - so se žepi hitro praznili, saj je bilo treba npr. za vročo hrenovko in pločevinko kokakole odšteti skoraj . tisoč tolarjev. Enaka cena je bila tudi za navijaški šal enega od obeh klubov, navijaška kapa pa je bila še petsto tolarjev dražja.
Ampak za vse to se je oddolžila prav tekma sama. Polna preobratov in drame. Roma je povedla z 1 : O, nakar je Lazio hitro izenačil in postavil izid prvega polčasa. V drugem polčasu neverjetne slike: Lazio je povedel po uspešno izvedeni enajstmetrovki Čilenca Salasa s 3 : 1,
je zunaj mode.«
Dek°racije navijačev Lazia, ob katerih marsikoga spreleti srh po telesu.
SPIN
VFIII nepremičnine Tisinska 19, M. Sobota tel./faks: (069) 31 542 041 728 093
abodni, imenovani Monte Mario $r'č nad olimpijskim stadionom) etoajst tisoč, za tribuno VIP pa kar ^atotrideset tisoč tolarjev. Tam se 6 Poleg predsednikov klubov in di-®ktorjev, industrialcev in politikov P°iavil tudi Diego Maradona s svojo °Progo Claudio.
Tudi ob postavljenih stojnicah s dr° prehrano - le-te so bile od
ob tem pa je bil izključen še en igralec Rome. Ko so vsi že pričakovali predajo kluba, ki je nastal leta 1927 in za katerega navijajo predvsem revnejši sloji prebivalstva iz središča mesta, so »rimski volkovi« stisnili zobe in dosegli še dva gola, tretji pa jim je bil zaradi domnevnega prepovedanega položaja neupravičeno razveljavljen. Torej: šest zadetkov,
"listki se pripravljata za nočno nogometno življenje.
Poleg baklade so značilnost navijačev Rome tudi transparenti s čimbolj originalnimi zbadljivkami, ki jih dvigujejo le za toliko minut, da jih lahko na nasprotni severni strani preberejo Laziali. Eden od primerov, ki se norčuje iz pokrovitelja Lazia, podjetja Cirio: »Vi ste kot paradižniki Cirio - blago, ki je zunaj mode.«
Kakor oče, tako tudi sin
poleg tega trije razveljavljeni, izključitev, enajstmetrovka in zelo dober nogpmet. Vse, kar si nogometni sladokusec lahko le poželi. Po tekmi so na zatrpanih ulicah slavili privrženci Rome, saj so se imeli za moralne zmagovalce. Z zastavami, ki so vihrale iz avtomobilov, in z vesp ter z glasnim hupanjem so dali vedeti, da je konec kratke vladavine kluba, ki je nastal leta 1900 in za katerega navijajo premožnejši Rimljani ter prebivalci severnih predmestij, hudobneži bi dodali, da tisti, ki so bolj fašistično usmerjeni (Lazio, ki v svojih vrstah nima temnopoltih nogometašev, je v lanski sezoni kar štirikrat premagal Romo).
Toda najlepše smo prihranili za konec. To pa je fantastično razpoloženje, ki ga znajo pripraviti samo v Rimu in samo na tem večnem derbiju. Človek, ki prvič pride pred olimpijski stadion, je najprej šokiran, ko ga ob vstopu v široko betonsko ale-
jo pozdravi spomenik, ki je v obliki obeliska posvečen Mussoliniju, in tudi na tleh spominjajo na nekdanje fašistične parade napisi »Duce, Du-i ce«. Še bolj pa se opazovalcu od-' prejo usta, ko gleda, kako se dve uri pred tekmo prek mostov in cest neprenehoma valijo kolone ljudi, avtomobilov in vesp, ki se ne nehajo vse do začetka srečanja. Zanimivo pa je, da imajo navijači in policisti v Rimu skoraj neki prijateljski odnos, saj redno vidiš, kako se med sabo šalijo in zaupno pogovarjajo, varuhi reda pa svoja opozorila nikoli ne izgovorijo glasno in ukazovalno, temveč vedno bolj kot nasvet. In navijači ga vedno mirno upoštevajo.
Znotraj stadiona pa je kot v kotlu. Tokrat se je zbralo 78 tisoč ljudi, od katerih ima vsak ali šal ali zastavico ali veliko zastavo Cedro Rominih navijačev ne preneha mahati z zastavami tudi med celotnim odmorom), ko pa pojejo vsi naenkrat, je glasnost ( enaka tisti, ko vzleta letalo. Prištejte še bakle navijačev Rome, topotanje z nogami vseh tistih, ki so za Lazio, fantastično usklajene dekoracije, transparente enih in drugih, na katerih so čimbolj originalne zbadljivke, in dobili boste najbolj impresivno razpoloženje v Evropi.
BESEDILO IN FOTO: TOMO KOLEŠ ■
JUGO SKALA 55, letnik 1988, zelo lepo ohranjen, prodam. Tel.: 24 665. m21540
CITROEN ZX 1.8 i AURA, letnik 1994/12, prodam. Tel.: 56 267. m21544
RENAULT 18 TLJ, letnik 1986, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 57 091. m21545
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL DO 8 LET. Plačilo takoj. AVTO - RAK, tel.: 062 779 581. m21567
ZASTAVO 101, letnik 1990, ZASTAVO 128, letnik 1988, MAZDO 323 F, prodam. Rogašovci 6, tel.: 57 171 ali 0609 625 560. m21544
živali
PRODAM RUSKEGA HRTA - borzoi, vdani spremljevalec, rodovniški mladiči odličnih staršev. Tel.: 061 15 81 656. m21500
KRAVO ali telico, brejo 8 mesecev, kontrole A, prodam. Borejci 30, tel.: 46 234.'m21549
PUJSKE prodam. Tel.: 45 429. m21574
PUJSKE, okrog 25 kg, prodam. Tel.: 23 667. m21594
posesti
‘Nepremičnine
Poslovne storitve nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8, 9000 fM. Sobota (hotel ^vezda), tel.: 141 255. ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO TER SE PRIPOROČA S SVOJIMI STORITVAMI. I
NAKUP, PRODAJA, NAJEM, ODDAJA STANOVANJ, POSLOVNIH PROSTOROV. HIŠ IN DRUGIH NEPREMIČNIN.
SESTAVIMO VAM TUDI KUPOPRODAJNO POGODBO IN UREDIMO VSO DOKUMENTACIJO.
Odprto od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.00.
HIŠO v Radencih, lepo urejeno, prodam. Cenazelp ugodna. Tel.: 069 65 963. m19698
STANOVANJSKO HIŠO, opremljeno, takoj vseljivo, na Hotizi, prodam. Tel.: 51 080 ali 27 027. m21467
NOVO HIŠO ugodno prodamo. Ogled v Gornjih Petrovcih 43. m21511
ENOSOBNO STANOVANJE dam v najem. Tel.: 22 411. m21548
Šport od tod in tam - šah
TAKOJ VSELJIVO HIŠO, 80 m2, s centralnim ogrevanjem in gospodarskim poslopjem na 16-arski parceli v Sodišincih 51. prodam. Informacije 46 836. m21551
KMETIJO z gospodarskim poslopjem in 11 ha zemlje - asfalt do hiše - na Štajerskem prodam. Tel.: 062 725 918. m21552
DVOSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote, 59 m2, prodam. Tel.: 22 643. m21566
NA JANŽEVEM VRHU pri Radencih ob asfaltni cesti prodam zazidalno parcelo, 800 m2. Sedaj je na parceli vinograd. Tel.: 062 213 422. m21568
GOSTINSKI LOKAL V MORAVSKIH TOPLICAH prodamo. Delno na kredit. Tel.: 48 533. m21575
HIŠO V PREDANOVCIH prodam. In-
Šah - Šahovsko društvo Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je organiziralo 11. prvenstvo Pomurja v pospešenem šahu. Med 24 šahisti je zmagal Alojz Kos s 7 točkami pred Bogdanom Harijem, 6,5, Igorjem Kosom, Danilom Harijem, Alešem Lazarjem in Evgenom Ružičem, po 6, Denisom Gjuranom (zmagovalec pri nižjekate-gornikih), Štefanom Režonjo in Bojanom Žižkom, po 5,5 točke. Šah - Na decembrskem hitropoteznem članskem turnirju Šahovskega društva Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je sodelovalo ’ 7 igralcev. Zmagal je Boris Kovač z 10 točkami pred Robijem Radosavljevičem, 7,5, Bogdanom in Danilom Harijem, po 6, Štefanom Režonjo in Alojzom Kosom, po 5,5 točke.
Šah - ŠD Lendava je pripravilo decembrski hitropotezni turnir. Med 12 šahisti je zmagal Gaber z 11 točkami pred Loncem in Žilavcem, po 8, Strbadpm, 7, in Huzjanom, 6,5, Vargom, 6 točke (FB)
Šah - Na decembrskem mladinskem hitropoteznem turnirju v Murski Soboti je sodelovalo 11 šahistov. Zmagal je Mitja Kovač z 9 točkami pred Alešem Lazarjem, 8,5, in Majo Vučko, 7,5 točke.
formacije popoldan po tel.: 45 346. m21577
STANOVANJE, dvoinpolsobno, v M. Soboti prodam. Tel.: 32 586. m21578
STAREJŠO HIŠO V DOMANJŠEV-CIH z gospodarskim poslopjem in obdelovalno zemljo prodam. Tel.: 65 668. m21580
DVOSOBNO STANOVANJE v Lendavi ugodno prodajo. Tel.: 32 345. m21582
SKLOPLJIVA (»HARMONIČNA«) VRATA, zložljiva, širine 6 in 2 m, višine 2,20, deljiva, termoakumulacijsko peč in gostilniške stole prodam. Tel.: 43 121.m21597
OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice oddam v najem. Tel.: 32 092. m21598
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, (BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM,/ ■ BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. / F PLAČILO TUDI NA VEČ
OBROKOV BREZ OBRESTI.
DAMIR BANFI
VEŠČICA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802
9000 MURSKA SOBOTA
kmetijska mehanizacija
TOMO VINK0VIČA 8-26, letnik 1992, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 65 930, po 16. uri. m21557
TRAKTOR IMT 540 prodam. Tel.: 56 253. m21558
kmetijski pridelki
MULČER 1500 mm, polžni transporter, vile za okrogle bale, traktorski priključek za žaganje drv prodam. Tel.: 81 720. m21555
delo
ZAPOSLIM VEČ ZIDARJEV. Možnost bivanja v Mariboru. Tel.: 041 748 733. m21397
TREM INTERESENTOM ponujamo dodatno delo. Tel.: 27 817, po 16. uri: m21402
GREM ČISTIT ALI POMAGAT STAREJŠIM OSEBAM. Tel.: 27 443. m21562
storitve
TESNENJE OKEN IN VRAT!
Zakaj bi zamenjali okna in vrata?
Že za 2500 SIT vam zatesnimo okno ali vrata, da ne bo več pihalo, s tem prihranite do 30 % kurjave.
Pokličite: (069) 32 920.
MONTAŽA ANTEN - satelitske 29. 900, zemeljske 25.000 SIT. TAF, telefon 70 021,04X515 094. 17121436
GRADITELJI POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Kurjenje: drva -premog - olje. Možna dostava izdelkov. Garancija za peči je 5 let. Tel.: 063415011. m21589
srečanja
Želite spoznati partnerja za prijaleljerniTain
resno zvezo? TbI.: 090 40 81,156 SIT/min.
VESTNIK 4 NA \
INTERNETU
28
24. december 1998, W
V 90. letu nas je zapustila draga
Cecilija Horvat iz Dokležovja
ZAHVALA
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo obiskovali v dneh bolezni.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, darovali vence, sveče, za dobre namene in za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Hvala g. župniku, pevcem in govornici KS Mariji Zver za poslovilne besede.
Posebna zahvala osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu in pogrebništvu Balažič.
Bili so dnevi sreče, bila so leta radosti, ostalo je srce trpeče, trenutki tihe žalosti.
V SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 27. december 1994, ko naju je mnogo prerano zapustil dragi mož in oče
Ervin Žnidarič
s Cankove
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, ki z lepo mislijo nanj postojite ob njegovem grobu, mu prižgete sveče in prinašate cvetje.
Žena in sin Matjaž Z družino
Umrl je
Franc Turki
upokojeni pismonoša
pošte 9250 Gornja Radgona iz Zbigovec 48
Od vestnega sodelavca smo se poslovili v petek, 18. 12. 1998, na pokopališču v Gornji Radgoni.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Delavci Pošte Slovenije, d. o. o., Poslovna enota Murska Sobota
Vsi njeni
ZAHVALA
V sončem jutru druge adventne nedelje je mirno zaspala naša mami in babica
Vera Pajtler
rojena Erker
iz Cankarjeve ulice 50 v Murski Soboti
mnogim dobra učiteljica, kolegica in prijateljica.
Dočakala je svoj 85. rojstni dan in potem je postala utrujena za nadaljnjo pot...
Vsi, ki ste bili z nami v času polnosti njenega življenja, v veselju in težavah z njo, ob njej... in v času zadnjega slovesa, jo ohranite v svojem srcu takšno, kot ste jo poznali.
Kolektivu Osnovne šole II v Murski Soboti in predstavniku krajevne skupnosti se zahvaljujemo za pogrebni nagovor, someščanom in sodelavcem žalujočih za izraženo sožalje in navzočnost na zadnji poti, darovano cvetje, vence in prispevke v humanitarne namene.
Hvala vsem, ki ste pripomogli pri pogrebnem obredu ih opravilih ter jo pripravili za zadnjo pot.
Žalujoča hčerka in sin z družinama
Bila si preveč neprecenljiva, zato si povsem nenadomestljiva.
V SPOMIN
Boleč in nepozaben je spomin na 21. december pred tremi leti, ko nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica in prababica
Marija Kozel
iz Motovilec
Prisrčna hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem poslednjem počivališču, prižgete svečo ali prinesete cvet ter jo ohranjate v svojem spominu.
Vsi njeni
Ko živela sem, ljubila sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi!
ZAHVALA
V 90. letu nas je za vedno zapustila naša draga stara mama, prababica in sestra
Frančiška Bedoke roj. Kerčmar iz Domanjševec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in sveče ter za gradnjo mrliške vežice, nam pa izrekli sožalje.
Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
Tiha bolečina spremlja spomin na 27. december 1995, ko nam je kruta usoda nenadoma iztrgala našo drago ženo, mamo, babico, taščo in hčerko
N SPOMIN
Jolanko Kerec
z Vaneče
Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje se je naučiti živeti brez njega. Hvala vsem, ki z molitvijo ali lepo mislijo postojite ob njenem preranem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči tvoji najdražji
Skromno si živela, v življenju mnogo si trpela.
/,X\\\X\.X
V 88. letuje umrla naša mama, babica in prababica
Adela Madjar
roj. Kuzmič, iz Vadarec 83
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste našo mamo pospremili k večnemu počitku, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala g. župniku in pevkam za lep pogrebni obred, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Maje. Hvala mami Maje in patronažnima sestrama za nego in lajšanje bolečin.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Vsi, ki smo jo imeli radi
Kje so tisti časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli radi, a zdaj te od nikoder ni. Milijon solza zdaj teče iz oči in duša ve, kako zelo, zelo boli.
V SPOMIN
28. decembra bo minilo leto žalosti in bolečine od takrat, ko nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, sin, brat, zet in stric
Janez Kodila
iz Černelavec
S solzami v očeh prihajamo k tvojemu grobu. Polno je lepih spominov in dobrote, ki si nam jo dal v tvojem kratkem življenju.
Hvala ti! Hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavite ob njegovem grobu, mu prižigate svečko spomina in prinašate cvetje.
Vsi tvoji
V srcu zaboli, ko se zavemo, da te med nami več ni, saj od slovesa je že leto dni.
V SPOMIN
Barbari Matjašec iz Turnišča
Hvala vsem, ki se nam v mislih na njo pridružujete ob plamenu sveče na njenem grobu.
Vsi njeni
Sredi temne dolge noči mi ostali, smo takrat sami. V mislih smo se spraševali, kam odšel si ti.
Usoda kruta je med nas posegla, žalost, bolečino nam postregla, ki še zmeraj boli.
V SPOMIN
27. decembra minevata dve žalostni leti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in tast
Veco Kopunovič
iz Dankovec
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečo spomina.
Tvoji najdražji
Nobene gazi, nobene vezi med nami več ni, le gluha, le bela tišina. , (Matej Bori
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi
Jožef Prša
iz Lendave
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, izrazili sožalje ter njegovo zadnjo pot polepšali s cvetjem, svečami in darovali za svete maše, se iskreno zahvaljujemo.
Hvala tudi sorodnikom, sosedom, botrini, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili do poslednjega počivališča-
Posebna hvala za odigrano Tišino, g. Šantaku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke.
V žalosti vsi njegovi
Misel, da te ni večje neizmerno bolec^ Pogrešamo tvojo ljubezen, tvoj nastne^ in prijazno besedo. Bolečine ni mog°ce zatajiti, ostaja in lebdi nad nami kot senca, ki oblikuje spomine, lepoto in spoznan] • da je vsak trenutek našega življenj slovo.
ZAHVALA
V 69. letu nas je zapustil dragi mož in oče
Ludvik Pintarič
iz Kruplivnika 81
Ob boleči in žalostni izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v teh težki trenutkih stali ob strani, nas tolažili, nam izrekli pisno a t ustno sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter denarne prispevke za gradnjo mrliške vežice v Radovcih.
Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, pevkam za čutno in ubrano petje, govornikoma za besede slovesa o odprtem grobu in Janku za odigrano Tišino.
Prisrčna zahvala tudi pogrebništvu Maje za opravljene storitve, Štefanovim sodelavcem iz Mesne industrije M-Sobota ter družinama Kerec in Kosednar.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
, 24. december 1998
29
V SPOMIN
ZAHVALA
iz Lipovec
Večerni zvonovi zvonijo, ti miren počitek želijo.
27. decembra bo minilo osem bolečih let od takrat, ko si zavedno odšel od nas, naš ljubljeni mož, oče in zet
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo še spominjate, mu prinašate sveče in cvetje, in vsem, ki radi postojite ob njegovem preranem grobu.
V tihi žalosti tvoji dragi ■ žena, sin, hčerka in starša
N SPOMIN
preljubemu sinu
V 89. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica
Frančiška Legen
Žalujoči vsi njeni
Dolgo te že ni med nami, še vedno se ne moremo sprijazniti s kruto usodo, ki te nam je vzela mnogo, mnogo prezgodaj. Za vedno z nami pa je drag spomin na tvojo dobro voljo, nasmeh, ljubezen in skrbne roke, njihov čas nas zdaj tolaži in pravi -bili smo srečni, čeprav kratki časi
Mihael Šinko
iz Markovec
Z žalostijo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, Prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, ji prinesli cvetje, sveče in darovali za svete maše ter jo pospremili k počitku. Hvala tudi vaškemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, g. kaplanu za pogrebni obred ter govorniku za poslovilne besede.
Prazen dom je in dvorišče, naše žalostno oko zaman te, ljubi Sandek, išče. Ni bilo ti sojeno živeti, ZAKAJ, ne moremo razumeti
Sandiju Kocenu
roj. 24. 1. 1983, umrl 24. 12. 1997
Na sveti večer mineva leto žalosti od takrat, ko te, ljubi Sandi, ni več med nami. Solze lahko skrijeva, bolečino zatajiva, praznine, ki je ostala za tabo, pa ne moreva nadomestiti. Sandi, hvala za prelepa leta, ki sva jih lahko _ Poživela ob tebi. Iskrena hvala vsem dobrotnikom, ki so in se darujejo za svete maše, mu prinašajo cvetje in prižigajo sveče na njegovem preranem grobu ter v tihoti in molitvi postojijo
|	ob njem. Še enkrat-iskrena hvala za vse!
Sandi, počivaj v miru!
Z žalostjo v srcu-.
utama, ata, sestra Mojca z družino in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Po kruti bolezni nas je v 58. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in tast
Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa žalost in prazen dom. Ostaja nam cvetje, ki zate cveti, in sveča, ki v spomin ti gori.
Franc Kovač
iz Murske Sobote
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem hodnikom, sosedom, prijateljem m znancem,s« najtežjih trenutkih stali ob stran>'n ™"P”“ cvetje in sveče prispevali v dobrodelne namene ter nam ue in sveče, pn»p	, duhovniku Leonu
izrazih ustno in pisno sožalje, n s žnlostinke in Novaku za pogrebni obred, pevcem za*e zah s mke i godbeniku za odigrano Tišino Hvala g -Francu Zeleznu za . ganljive besede ter vsem sodelavcem Pomurke Mesne '"dustrije M. Sobota. Zahvaljujemo se vsem, ki s > ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
V SPOMIN
V družinskem krogu smo se poslovili od
24. decembra bosta minili dve leti žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča in
———------_----- babica
Irma Šinko
iz Skakovec 27
Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu.
Vsi njeni
=----------------------- --------------- 
Alojza Rogača upokojenca iz Murske Sobote
Vsem, ki so v teh trenutkih z nami m so nam pomagali - se iskreno zahvaljujemo.
Fsi njegovi
Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželena.
Vzame ti, kar si imel najraje, in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov.
V SPOMIN
Aleksander Filo
iz Ivanovec
26. decembra bo minilo eno leto grenkobe, žalosti in bolečine v srcu od takrat, ko tebe, dragi mož, oče, tast in dedi, ni med nami.
S solzami v očeh prihajamo k tvojemu grobu Polno je lepih spominov in dobrote, ki si nam jih dal v svojem življenju, zato - hvala ti
Hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko spomina in prinašate cvetje.
Vsi tvoji
žjte _	Eno leto te že zemlja krije,
g ‘	v hladnem grobu tiho spiš.
JEL. '	Ostali so sledovi tvojih pridnih rok,
O*'"	nam Pa žalost in prazen dom.
■	V SPOMIN
Žalosten je spomin na 20. december 1997, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, sorodnik in boter
Ernest Sabo
iz Šalamenec 63
Prisrčna hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu prižigate sveče, mu posvetite trenutek, dobro misel in ohranite nanj lep spomin.
Žalujoči vsi njegovi najdražji
Ti ne boš nikoli umrla, ker tudi vrba ne umre. Ampak ob neskončni reki, ki temni šumi v lastni lepi Ustni kletki ista vrba še stoji’.
To je živa čarovnija. .
Zemlje, vode in neba, da sekira, ki ubija, nikdar nič ne pokonča.
V SPOMIN
Reke tečejo, vrbe stojijo, le tebe, naša draga,
Marija Bačič
iz Strehovec 3b ni več med nami.
27. 12. 1998 bo štiri leta tega, ko si legla k preranemu pokoju Komaj 47 let si imela, ko si nas po težki bolezni tako hitro za vedno zapustila. Minevajo leta žalosti, leta obujanja spomina na , vsak trenutek, ki smo ga preživeli s teboj. Zelo te pogrešamo in ob tvojem grobu iščemo novih moči.
Neutolažljivi tvoji najdražji
Ko v ranem Jutru ptički so zapeli, naznanili so lep jesenski dan, nihče takrat še slutil ni, da bo to dan, ko umrl bo tvoj smehljaj, zaostal korak, ugasnil tvojih oči'sijaj.
V SPOMIN
Neminljiv in žalosten je spomin na zadnji jesenski večer, na 20.
december 1995, ko nama je kruta usoda mnogo prerano iztrgala iz življenja najinega dragega ateka
Slavka Pertocija
11. december 1954-20. december 1995
Za vsako misel in spomin nanj, za vsak obisk na njegovem poslednjem domu, za darovan cvet in prižgano svečko vsem iskrena hvala!
Hčerka Tina in sin Peter iz Lipovec
Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa se rosijo solzne oči.
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustil dragi oče. tast in dedek
Ivan Hozjan
S Hotize 24
ga pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: hčerka Marija in sin Jože z družinama in drugo sorodstvo
Mama, prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče.
Ni več tvojega nasmeha in vabila le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
Nikoli ne bo dovolj zahval vsem, ki ste jo imeli radi.
In tudi vam, ki ste bili p mislih z njo in nami.
Podarila nam je bogato doto, le uporabiti Jo moramo sami.
Upanje v večno življenje, delavnost in poštenost.
ZAHVALA
V 82. letuje tiho in brez slovesa zaspala naša draga mama tasca, sestra, babica in prababica	’
Julijana Sraka
roj. Pucko
iz Renkovec
HvllaV^'kerVteV]IU pospremi,i na njeni zadnji pod ° nevcem U “ 8' Za po^bni « X
Hvala vsem 8 n'ku ln P°grebništvu Banfi.
za svern m T 1Zrekli soža)je’ darovali cvetje sveče
Mama, hvala Ti za vse!
Vsi tvoji
30
24. december 1998, WSHf
Beltinci
na kratko

*
o
VELIKA NAGRADNA IGRA (ZA FIZIČNE OSEBE), brezplačna dostava nad 1 000 litrov, plačilo: gotovina in do 6 čekov.
Tel: 069 45 283, 041 635 548
0609 635 548, 062 511 007
o o

ŽELITE SKLENITI NAROČNIŠKI)
RAZMERJE SSM. NIČ LAŽJEGA: POKLIČITE: 041 400 356

SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO demit fasade, barvanje fasad, baumit, barvanje ladijskega poda in vsa druga zaključna dela v gradbeništvu JOŽE OZVATIČ, S. P., TROPOVCI, Šolska ul. 4, Tišina Tel: 46 483 (od 7. do 21. ure) GSM: 041 694 650
Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tel.: 65 830
VB LINE®
GRAJSKA 1a , M. Sobota
SPREJEMAMO NAROČILA ZA ODKUP DELNIC:
POMURSKEGA PID-a 1, TRIGLAVA STEBER 1, MURE, POTROŠNIKA, KG RAKIČAN IN VSE DRUGE DELNICE, KI KOTIRAJO NA BORZI.
TEL. 39 090, 39 091 IN 33 013
A SERVIS d
Krožka 58, Murska Sobota
KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200
I - prodaja avtomobilov a 21 j« - prodaja originalnih AZ Al nadomstnih delov SERVIS Tel.: (069) 21 630
MALE OGLASE
■ MtK tel. 28 460 ali 79 015
FIAT BRAVO, BRAVA ia MAREA. POPUST 100.000,00 SIT in DABILO 4 ZIMSKE GUME
NOVO v MURSKI SOBOTI
AVTOSERVIS
S
[Kmečka ui.p 4. 9231 BELTINCI, telefon (069^1^?
KERAMIČARSTVO VUKOVIČ STANKO, s.p. - kakovostno polaganje vseh vrst keramike GSM: 041 747 399, TEL: 27 944
VELIKA IZBIRA
MATURANTSKIH OBLEK iZPOSSUEVALNIEA
PSRBENIH
IN SVEČANIH BBLEK
|- KLEPARSTVO
- KROVSTVO - STRELOVOD V
KAVAŠ Alojz, s.p.
Bakovci, Partizanska 58, tel.: 439 000, _______________GSM: 041 688 559
AVTO SALON
Lendavska 53a (v zaklonišču),
-==■ zAsoTOozA	~ INFORMACIJE: Tel./faks.: 22 558.
PROMLES ARCMT Mob.tel.: 0609 652 554
Rudi KERČMAR, s p GSM.: 041 671 097
Odkupujemo hlodovino listavcev in iglavcev, po potrebi organiziramo sečnjo in spravilo.
Posredujemo tudi prodajo PVC oken, vrat, garaž in garažnih vrat Za novogradnjo ali prenovo..
MEZPLAČEN KLIC - VSAK DAN OD 12* DO 20*
If you’re ready, we’re ready. Ste na poti navzgor. Svoje cilje hočete doseči in za to ste pripravljeni dati vse, kar imate. Zato jiotrebujete primernega partnerja s področja bančništva. Partnerja, ki vas bo s strokovnimi in učinkovitimi storitvami spremljal na vaši poti do uspeha. Bank Austria Creditanstalt, vodilna zahodna investicijska in poslovna banka na področju srednje in vzhodne Evrope, vam nudi desetletja izkušenj in obširno bančno mrežo na teh trgih. Za nameček vam postrežemo tudi z mednarodnimi izkušnjami svetovnih svetovalcev s področja,denarnih storitev. Kakršnekoli denarne potrebe imate - če ste pripravljeni vi, smo pripravljeni tudi mi.
Bank Austria d.d., Ljubljana, Wolfova 1, 1000 Ljubljana, tel. 061 1 777 600

AGROSERVIS d.d.
Kraška 58, 9000 Murska Sobota
Tel.: (069) 21 630
PRODAJA:	^ftn
- traktorje ZETOR
- traktorske prikolice
- obračalne pluge EBERHARD
■ kmetijske stroje
■ originalne nadomestne dele
LUDVIK ŠINKO SKAKOVCI 37 69261 CANKOVA Tel./Fax.: 069/40-240
Hočem!
o o
HOVI d. o. o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat
9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel.: (069) 48 426, GSM: 041 733 948
J.A.L.- Lopert d.o.o.
Traktorje ZETOR, rezervne dele, ves po-trošni material in drugo opremo, lahko odslej kupujete v novi trgovini na Cankarjevi 60 v Murski Soboti. Tel.:(069) 21 318 novo-trgovlna-novo
ABA ROLETARSTVO Anton Arnuš
izdelujejo in montirajo: PVC-okna, vrata, rolete, žaluzije, lamelne zavese* alu rolo garažna vrata* sklopljiva (»harmonika«) vrata evropske kakovosti*
Maistrova 29, Ptuj tel./fax: 062 771 409
TUROPOLJE d.o.o.
ul. Zorana Velnarja 13,	,
9000 M, Sobota, let: 36 580 ST/HL
PARKETARSTVO KOZIC
Polaganje vseh vrst talnih oblog iz plastičnih mas in lesa po konkurenčnih cenah Lesce 3, Mor. Toplice, tel.:48 805, GSM: 041 637 052

080 1234
cu
<w

ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE.

V občinskem proračunu, ki je za približno 70 milijonov tolarjev nižji od načrtovanega, je bila že v preteklosti predvidena izvedba projekta za gradnjo čistilne naprave v farmi Nemščak. Toda v minulih štirih letih niso uspeli pridobiti denarja za odškodnino za degradacijo prostora, kar bo ena poglavitnih nalog v prihodnje. M. J.
Plitvički Vrh
V mrzlem zimskem večeru, ko družina sedi v toplem domu, je v njihovih srcih čutiti nekaj čarobnega, prazničnega...
Otroke s Plitvičega Vrha, Spodnje Ščavnice, Lomanoš, Polic, Hercegovščaka, Gornje Radgone ... je obiskal Miklavž s svojim spremstvom kar na njihovem domu in jih obdaril.
Za lep videz tako Miklavža kot parkljev, še posebno pa za njihovo izvirnost, za darove, za varno vožnjo, časovno organizacijo in še marsikaj je poskrbel Milan Lesar s svojo druščino s Plitvičkega Vrha. Še sreča, da imamo ljudi, ki spoštujejo stare običaje in so pripravljeni kaj storiti tudi za druge, zlasti za razveselitev naših otrok. (Anica Kotnik)
*
N
K

M.
BanRVVustria Creditanstalt

K, 24. december 1998
NAPOVEDNIK
ulturni koledar
oritev razstave
'edo, 23. decembra, ob 18. uri bo v soboški Galeriji otvoritev razstave del Lojzeta Logarja.
Koncert arij
Uy nedeljo, 27. decembra, ob 19. uri bo v soboški gajski dvorani koncert arij italijanskega baritonista Menza Casellucia. Operni pevec pa bo gostoval v sredo, 30. decembra, ob 19.30 v cerkvi sv. Jane-?ajKrstnika v Ljutomeru na koncertu mešane vokal-h^škupine Orfej.
Koncert
^ttorek, 29. decembra, ob 19.30 bo v Ijutomer-$®m Domu kulture koncert Big banda glasbene sole Slavka Osterca z gostjo Ireno Vrčkovnik.
Vlebboto, 26. decembra, ob 20.30 bo v cerkvi v Moravskih Toplicah nastopil Ljubljanski oktet, ^soboto, 26. decembra, ob 18.30 bo v župnijski ®Mkvi v Veržeju božični koncert, na katerem bosta nastopila Marjan Potočnik (orgle) in Liljana Novak (flavta).
Dramska predstava
^nedeljo, 27. decembra, ob 18. uri bo v domu kulture v Veržeju gostovala ljutomerska gledališka ^Pina kuda Ivana Kaučiča s predstavo A. Christie fižolovka.
ponedeljek, 28. decembra, ob 19.30 bo gostoto v ljutomerskem domu kulture gledališče s spredstavo Ljubezenska pisma.
Predavanje
*Šred>, 23. decembra, ob 17. uri prireja MD G. ^goia v TVD Partizanu predavanje z naslovom Ki-‘aiska.
MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu si lahko ogledate tudi Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost.
MURSKA SOBOTA: V Caffe Artu si lahko ogledate razstavo fotografij na temo Splošne deklaracije človekovih pravic.
K
o
23. decembra, ob 19. uri bo v lendavski Wžniii nastopila recitacijska skupina KD Lenda-%
Sklopi prireditev Praznični december na tromeji W TCTrdkova v soboto, 26. decembra, ob 14.
na ložični koncert moškega kvarteta iz Marija, vnedeljo, 27. decembra, ob 17. uri pa bo v ^Ško-iasilskem domu v Trdkovi osrednja priredi-
Panični december na tromeji.
^I^klopi božičnih praznovanj prireja TND Razkrižje
Ivaiovem izviru na Šafarskem predstavo ver-s^iys0ine s pomenljivim naslovom Božična noč. Predstiva bo na prostem ob Ivanovem izviru s pe-srnijo, iro, povezujočim tekstom in kostumografijo, in sicer24. dec., 27. dec., 1. jan. in 6. jan., vselej
mri.
mn "■»stare
MpRsiA SOBOTA: V Galeriji M. Sobota si lahko °®edat< razstavo del Lojzeta Logarja.
MURSKA SOBOTA: V galeriji Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate jubilejno razstavo slikarskih del članov Likosa.
MURSKA SOBOTA: V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate razstavo ikon Gregorja Ott-marja Rettingerja.
MURSKA SOBOTA: V kavarni Jelša si lahko ogledate razstavo fotografij Fotokluba M. Sobota.
MURSKA SOBOTA: V Arena baru razstavlja svoje slike Geza Gibičar.
GORNJA RADGONA: V radgonskem Špitalu je na ogled razstava Podoba vojaka generala Maistra.
GORNJA RADGONA: V novi galeriji kulturnega doma je na ogled razstava slik Antona Rovšnika.
GRAD NA GORIČKEM: V grajski kapeli je na ogled razstava fotografij Cvetke Juhnov.
LJUTOMER: V prostorih mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbi-
I rke si lahko ogledate vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi.
LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava Risbe iz fundusa Umetnostne galerije Maribor. Razstava bo na ogled do 20. decembra.
LJUTOMER: V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice sta na ogled stalna razstava slik Antona Trstenjaka in razstava ob 50. obletnici splošne Deklaracije človekovih pravic.
LENDAVA: V grajski galeriji je na ogled razstava
udeležencev 26. mednarodne likovne kolonije v Lendavi in gradiva o zgodovini lendavskega gradu Lendavski grad.
Muzej - Galerija v Lendavi je odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 1 7. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure.
MORAVSKE TOPLICE: V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo slik Damjane Bohorč.
MORAVSKE TOPLICE: V razstavni dvorani občine M. Toplice si lahko ogledate izbor plastik in vinjet z naslovom Dih časa in prostora prof. Evgena Titana. RADENCI: V galeriji Radenske si lahko ogledate razstavo slikarskih del akad, slikarja Dimitrija Orlača. NEMČAVCI: V hali BTC-ja je na ogled razstava fotografij Simona Petroviča.
ePublški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
^□STA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
-sni.
hR .nei
a Je’e 1 ^©MobilsII klepar
jločen čas 3 mes.; 1 4 ^£'°vnih izkder|j; d0 25, 12, 98; $ n7AF| dragcs p avtoklepar-^O-LeH 30, PUCONCI
OGR^ALNIH naprav
Ogre^LNIH NAPRAV; do-vozniški izpit kate-12. 98; KOVAČ D.
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU
Območje __________________________Izobrazba________
_______________ l-ll lll-IV V VI VIl-VIII SKUPAJ
Murska Sobota 0	4	3	1	5
13
(1 do 2911 wWGREVA(JII SISTEMI MORA-MO^JPPL'CE, »OLGA ULICA 103, J^BKE TOPILE
i°MEHANIK
.N,K II. - TOVORNEGA VOZILA; ^čas 6 mesi 5 delovnih izku-l^ki: nemšlfjezik - govorno; j^Banja: Vozički izpit za kat. B, Jjizpit za kat C, Vozniški izpit ;®/do29. 12.98; AR AVTO, D. •ShlJA RADGONA, LJUTOMER-i^sta 29, gornja radgona
_ Jur
I^^RlCA IN PRODAJALKA; do-6 mes.; ostali pogoji: LAH-s j. ^erikoli poklic,-do 25,12. 8ačSU,«Č ŠTEFAN S. p. DNEVNI T Dolič 106, kuzma
^l^SKI POSLOVODJA fr°OjatLEc računalniške opre-gL Otečen čas 12 mas.; jeziki: an-kk P ,e»k - pisno; zn^Je programs-db jpdfr; vozniški izpit kategorije: B;
12 98; MINICAM D. O. O. SOBOTA, VEGOVA 13, M.
Vozniški izpit
GOJ. ŠOLA ALI GIMNAZIJA S TEČAJEM ZA POMOČNICO VZGOJITELJICE; do 25. 12. 98; OSNOVNA ŠOLA TIŠINA, TIŠINA 4, TIŠINA
PROGRAMERSKI INŽENIR
PROGRAMER; določen čas 12 mes.; jeziki: angleški jezik - pisno; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; do 25. 12. 98; MINICOM D. O. O. MURSKA SOBOTA, VEGOVA 13, MURSKA SOBOTA
DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA
KOMERCIALIST I. ZA PRODAJO MONTAŽNIH OBJEKTOV; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 6 MESECEV; do 25. 12. 98; AR CONT PRO-
DIPLOMIRANI
INŽENIR RAČUNALNIŠTVA
VODJE REFERATA ZA INFORMATIKO IN TELEKOMUNIKACIJE; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: DIPLOMIRANI INŽENIR TELEKOMUNIKACIJ, TEHNIČNA VISOKA ALI ISTA TEHNIČNA VIŠJA, POZNAVANJE PC OKOLJA, VOZNIŠKI IZPIT; do 05. 01. 99; MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 5, MURSKA SOBOTA*
PROFESOR ZA DUŠEVNO MOTENE
NOČNI VZGOJITELJ; določen čas 6 mes.; do 29. 12. 98; VZGOJNO-IZO-BRAZEVALNI ZAVOD VERŽEJ, BRAT- । STVA IN ENOTNOSTI 5, VERŽEJ; (*)
^'.^Nl TEHNIK
F JU čsn;
INI REFERENČNA šalte-
ISTIČNE AGENGIJ^j doio-mes.; jeziki: ntm$ki jezik-
g » mes.; jeziki: ne1"0'''
Angleški jezik- govorno; i; ?,n'e Programskih orodij' ■' vozniški C m .Štorije: B; ostali pogoji: SRE-h jpRpRLSKA IZOBRAZBI* V. STOP-V ^'VIŠJEŠOLSKA IZOBRAZBA L z/P^NJE; do 04. 01,99; INTE-
JJj^DŠOLSKIH OlBOK Ifie^TCA VZGOJITELJICE: do' 3^8 8 mes.; ostali pogoji: PEDA-^•Mmnazija srednja VZ-
(IZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA , GORNJA RADGONA
DIPLOMIRANI
INŽENIR STROJNIŠTVA
KOMERCIALIST I. ZA PRODAJO MONTAŽNIH OBJEKTOV; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 6 MESECEV; do 25. 12. 98; AR CONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA , GORNJA RADGONA
DIPLOMIRANI
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
KOMERCIALIST I. ZA PRODAJO MONTAŽNIH OBJEKTOV; nedoločen čas; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno in pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 6 MESECEV; do 25. 12. 98; AR CONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA , G. RADGONA I
Kapela
Na OŠ Kapela pripravijo vsako leto dodatno izobraževanje za učitelje. Tokrat so že drugič zapored organizirali seminar skupaj z OŠ Radenci. Okoli 30 učiteljev se je udeležilo predavanja in »delavnice« na temo preizkusi znanja. Predavala sta mag. Darko Hederih in Marjan Škvorc. Govorili so o preverjanju in ocenjevanju znanja, pomenu in vrednosti šolskih ocen, subjektivnih napakah, vrednotenju in točkovanju preizkusov ...Učitelji so željni znanja, hkrati pa je njihova naloga, da se sproti izobražujejo, saj lahka le tako vnašajo v pouk najsodobnejše načine dela. (B. Ma.)
Delimo vstopnice za kino |
hnstsnmv
STO CON TE - Nek THEWIND-The Braids ON A DAY'LIKE TODAY - Brvan Adams
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1. NOCOJ TE BOM LJUBIL - Andrej Šifrer
2. LJUBI NEŽNO - Miran Rudan
3. ECSTASY - Panda
4. BALADA - Oto Pestner
5. TAGADA - Adi Smolar
6. MAMA - Nepridiprav
7. NE ODHAJAJ ŠE - Natalija Kolšek PREDLOGI:
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, 1. BOŽIČA ČAS - Lautarji 2. POROČNI SPOMINI - Gaj 3. BOŽIČNI ČAS - Štajerskih 7 4. LOJTRNIK - Vrisk 5. NAJLEPŠI ŠOPEK - Mikola 6. GORSKA PRAVLJICA - Sredenšek sekstet 7. VAŠKI HARMONIKAR - Cvet
PREDLOGI:
CEKRON PA Z MARELOF
domača:
narodnozabavna ■
Kino Park
Murska Sobota
V soboto ob 17. uri ter v nedeljo ob 1 7. in 19. uri bo na sporedu slovenska kriminalna komedija Blues za Saro, v soboto ob 19. uri pa ameriška drama Predmestje. V četrtek in petek ne bo predstav!
Kino Gornja Radgona
Ob koncu tedna si boste lahko ogledali dva filma, in sicer se bo ameriška romantična melodrama Šepetati konjem vrtela v petek ob 18., v soboto ob 16. in 21. uri ter v nedeljo in ponedeljek ob 20. uri, slovenska komična kriminalka Blues za Saro pa bo na sporedu v petek ob 21., v soboto ob 19. ter v nedeljo in ponedeljek ob 18. uri.
Kino Ljutomer
V soboto, 26. decembra, ob 19.30 in v nedeljo, 27. decembra, ob 19.30 je na sporedu ameriški epski znanstvenofantastični film Poštar.
K
Sebeborci
Gasilci iz Sebeborec prijateljujejo s kolegi (gasilci) iz kraja Bad Au-see v Avstriji.-V ta namen so tudi podpisali listino o pobratenju, katere temeljno določilo je krepitev medsebojnih poznanstev na društvenem, organizacijskem in strokovnem področju. Tako se gasilci obeh krajev izmenično vsako leto obiskujejo in spoznavajo. Sicer pa so se gasilci iz Bad Ausee udeležili slovesnosti, ko so v Sebe-borcih predali namenu gasilsko cisterno, ki so jo sicer kupili v Avstriji. Ob podobni slovesnosti so bili na obisku v Avstriji tudi sebe-borski gasilci. (G. G.)
Mačkovci
Krajani so nezadovoljni s prepočasnim reševanjem postopkov v zvezi z vaškim domom, ki so ga sicer zgradili sami z lastnim delom
in sredstvi, njegovo lastništvo pa naj bi bilo za nekatere »sporno«. To pa vpliva, da tako dolgo ne posodobijo trgovskega lokala, ki je v vaškem domu, ima pa ga Potro-
šnik, (J. K.)
Križevci pri Ljutomeru
Na kabelsko televizijo, ki jo imajo na območju KS Križevci pri Ljutomeru že peto leto, je priključenih 571 gospodinjstev. Ker pa je medtem nastala nova občina Križevci, nameravajo razširiti omrežje na vse vasi občine, da bi tako občane kar »iz prve roke« informirali o delu občine, občinskega sveta in drugih organov. (F. KI.)
Murska Sobota
V Železnikih je Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije pripravila državno prvenstvo v plavanju, ki se ga je udeležila tudi Erika Hašaj iz Murske Sobote. Njej velja tudi čestitati, saj je dosegla odličen čas 0,21,48 ter tako osvojila naslov državne prvakinje. (F. Ma.)
Sebeborci
Kar 40 starejših občanov iz KS Seberoci je prišlo na tradicionalno prireditev. Za starostnike so pripravili bogat program, saj so nastopili recitatorji, inštrumentalisti in plesalke z OŠ Puconci. Prihodnje leto naj bi bilo srečanje starejših občanov okrog novega leta, torej v času, ko je razpoloženje ljudi na vrhuncu, pač zaradi bližajočega se novega leta in - prihoda dedka Mraza. (J. K.)
Kot kaže, vam filmi starejšega datuma delajo dosti večje probleme kot novejši. Tako skorajda nihče ni vedel, da je bil Redfordov partner v legendarnem filmu Butch Cassidy in Sundance Kid Paul Newman. Naš žreb pa je tolažilno nagrado podaril Miranu Ivanuši, Lendavske Gorice 429f, 9220 Lendava. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Napišite originalni naslov ameriške drame Predmestje!
Odgovor:__________________
Kupon št. 89
Odgovore pošljite do 29. decembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
l“ E TUJIH SKLADB NA MURSK^ VALU:
2.	TROPICALIA - Beck
3.	NO REGRETS - Robbie VVilliams
4.	HOLD ME - Ebba Forsberg
5	MONDAY MORNING - Rialto
6.	BIG BIG WORLD - Emilia
7	NOBODYS WIFE - Anouk PREDLOGI:
ROBIN HOOD - Faraoni PUNČKA - Simona VVeiss EZL-EK - Ivo Mojzer
NA BOŽIČNO NOČ - Gašperji SpXSlCE^EVNAME-^ado ■ SPOMIN NA POLETJE - Vasovalci
»-S
Kupon 52
Glasujem za skladbo-tuja:
Ime in priimek ter naslov
1998, na naslov: Murski za glasbene lestvice.
PBS.
Poštna banka Slovenije, d.d.
Presežek sredstev, ki jih trenutno ne potrebujete, lahko vežete nad 6, 12 mesecev..., na vseh poštah.
Informacije na tel. št. 062/449 24 63 ali 063/425 27 27
Spomini ne zbledijo
Kapelica
Izpolnjena zaobljuba
oja starša sta se odločila, da postavita kapelico v spomin na drugo svetovno vojno, ko je nemški oficir ob aretaciji grozil očetu in materi, da ju ustreli. Starša sta se potem zaobljubila, da dasta zgraditi kapelico v čast in zahvalo Mariji, ker sta ostala živa.
. Dedek je bil zidar in kar dober mojster za takšne gradnje, pa se je kar lotil dela. Imel je tudi že nekaj izkušenj, saj je postavil podobno kapelo v Nasovi. Bil je zelo skrben in natančen pri poslu in čez nekaj časa je stala kapelica zraven domačije ob magistralni cesti Gornja Radgona -
Maribor. Zunanjost je lepo pobarval moj stric, ki je tudi naredil freski sv. Ane in sv. Jožefa, kar je bilo za pleskarskega mojstra veliko delo. Toda tako se mu je predal, da niti ni čutil, ko mu je moja mati narisala svojo umetnino - na hrbet.
Starša sta naročila zapravljivček in odpeljali smo se po Marijin kip k ljudskemu umetniku pri Sv. Trojici. Naredil ga je iz lipovega lesa in Marija je bila lepa kot prava madona. Spominjam se še umetnikove delavnice, vonja po barvah, lesu, firnežu ...
Ko smo imeli blagoslovitev kapelice, so se zbrali vse sorodstvo in krajani. »Monštranco« je naredila teta in jo okrasila z voščenimi umetnimi rožami, vaščani pa so naredili pano iz zelenja, da je bil vse svečano, kot se spodobi za tak dogodek.
Kapelica še stoji in spominja na dogodek iz vojne pa tudi na izpolnjeno zaobljubo.
JOŽE KAUČIČI
Vsem tečajnikom in poslovnim partnerjem želimo Vesel božič in Srečno, uspehov polno leto 1999!
Pomurske banke 22. 12. 1998
Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 22.12. 1998 od 00. ure dalje.
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	Prodaja
Avstrija	100	1.367,6882	1.365,00	1.378,00
Francija	100	2.869,4125	2.862,60	2.891,00
Nemčija	100	9.622,1203	9.600,00	9.695,00
Italija	100	9,7164	9,51	9,79
Švica	100	11.844,8301	11.756,90	11.993,20
ZDA	1	160,1794	158,00	164,40
Delovni čas ob praznikih
Pomurska banka
obvešča cenjene varčevalce
in občane, da bodo vse njene enote
v četrtek, 24. in 31. decembra 1998,
poslovale do 12. ure
ZADNJA STRAN
Menjalniški teča
Med prazničnimi dnevi lahko občani koristijo bančne avtomate, ki poslujejo 24 ur dnevno v naslednjih krajih: Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona, Apače, Cankova, Radenci, Beltinci, Črenšovci, Gornji Petrovci, Križevci pri Ljut., MoravskeToplice, Puconci, Rakičan (bolnica), Rogašovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej.
V dvoje je lepše
e se najdejo mladi izvoljenci, ki ne živijo »na koruzi«, ampak začno skupaj živeti šele po poroki, kar je najbrž posebna draž. Čeprav je bila mlada ženska moč na domačiji v Spodnjih Ivanjcih še kako potrebna, je pripeljal mladi mož na grunt ženo šele po poroki.
36-letni kmetovalec Anton Klemenčič iz Spodnjih Ivanjec in 32-letna Silva Irgolič, trgovska pomočnica iz Lomanoš pri Gornji Radgoni, se poznata že 12 let. Iskrica ljubezni se je prižgala, ko je bila ona v službi v KZ Spodnji Ivanjci, še bolj pa je ljubezen
vzplamtela pred dvema letoma in pol, ko sta spoznala, da bi lahko bila par, tudi zato, ker sta oba vajena dela
/O ) pomurska banka
Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Zadnja vest
na kmetiji, saj je tudi ona, četudi zaposlena v trgovini, doma s kmetov. Prišel je težko pričakovan dan poroke. Oba obreda - civilni in cerkveni - sta bila v Gornji Radgoni. Njemu je bil poročni priča Štefan Cmor iz Murske Sobote, njej pa Franc Irgolič iz Orehovec. Gostija je bila v gostišču Šenekar v Spodnjih Ivanjcih, za sto gostov
VESTNIKOV KOLEDAR
24. december, četrtek,
EVA
25. december, petek.	BOŽIČ
26. december., sobota, dan samostojnosti	
27. december, nedelja,	JANEZ
28. december, ponedeljek,	ŽIVKO
	 			 ' " 29. december, torek,	DAVID
30. december, sreda,	EVGEN,
Lunine mene: 26. decembra bo sonce vzšlo ob 7. uri in 43 minut, zašlo pa ob 16. uri in 22 minut. Dan bo tako dolg 8 ur in 39 minut, kar bo popolnoma enako kot pred petimi dnevi. 26. decembra bo ob 11. uri in 46 minut na nebu nastopil prvi krajec.
Utonil v Muri
Včeraj, tik preden smo začeli tiskati Vestnik, še ni bilo znano, kam je Mura naplavila truplo 48-letnega Martina Majcna iz Meli-nec.
Martin Majcen je bolehal za epilepsijo. Skupaj s hudo bolnim bratom je živel v hišici, ki je od Mure oddaljena le dobrih 30 metrov. Kot velikokrat prej, se je tudi v soboto, 19. decembra, »sprehajal« ob Muri, nato pa naj bi dobil epileptični napad, zato je padel v nemirno reko in utonil.
Naš in vaš VESTNIK bo februarja prihodnje leto star 50 let. Kot se za takšen jubilej spodobi, ga bomo proslavili skupaj s svojimi prijatelji na pustno soboto, 13. februarja v Murski Soboti. Kako naj ostane še skrivnost, prišepnemo le, da se bomo imeli lepo in da bo VESTNIK znova nagradil svoje naročnike in bralce. ZATO:
(Ne) bodite skromni! IZBERITE DARILO!
STROJ
Ime in priimek:
Ulica: ________________________________________________________
Kraj: _________________________________________________________
SUŠILNI STROJ
TE Lt ViZIJSM SPREJEMNIK
Flamin MS d o o
PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, LEASING, SERVIS
Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600
Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste palični mešalnik
NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto)
NASLOV
POŠILJATELJA:
Pošta: .
Podpis:
Enostavno, kajne. Kot že napisano, žrebanje bo na VESTNIKOVEM ABRAHAMU. KMALU!
Potem ko so domačini zvedeli, kaj se je zgodilo, so obvestili gasilce in policijo ter člane regijske potapljaške enote, a posmrtnih ostankov niso našli. Domnevajo, da je truplo odplavalo, in upajo, da ga bo reka naplavila kje »niz-vodno«.
. Martin Majcen izhaja iz siromašne družine, v kateri je bilo 18 otrok. Nazadnje sta ostala pri hiši on in njegov nepremični brat, zanju pa je skrbela sestra Marija Žižek iz Ižakovec.
Letos je to druga žrtev, ki jo je terjala Mura.
SSi
ŽELIM Sl DARILO, KATEREGA SLIČICO SEM ZALEPIL
V PREDALČEK r
pa je igral in jih zabaval trio Trezika. Silva se je preselila na domačijo svojega izbranca Antona šele po poroki. Tako sta se mladoporočenca pač zmenila in to njuno odločitev so številni ljudje lepo sprejeli. Prav gotovo pa ne bi bilo očitkov, četudi, bi se prej nastanila skupaj, kajti če kje,; potem je bila pri Klemenčičevih potrebna mlada ženska moč: ■' ženinova mati oziroma nevestina tašča je že nekaj let v bolnišnici in je zato Anton živel sam. Ne, ne ni bil vedno sam doma, kajti družbo mu je velikokrat delala Silva, toda - kot zapisano - preselila se je šele potem, ko sta si uradno obljubila zvestobo do konca življenja. Lepo, porečejo ljudje. -Š. S.
(Ne) bodite skromni in izberite si darilo, ki si ga želite. Sličico svojega darila zalepite v predalček kupona, tega nalepite izključno na dopisnico in pošljite na naslov VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 M. Sobota.
Po razkritju postopka o s^ I minjanju črnega v rumeno 21> I to, se je lendavska javnosti j čela spraševati, kdaj se bata začeli razkrivati raznovrsih' pralni postopki cekinov. Za :s naj bi bil med drugim spečih ziran lendavski mega inžef^U ring - nekoč specializirani gradnjo lendavskih m a vzete-
jev.
Na prednovoletni zabavi^® puconskih Treh lilijah, ki jb /f pripravil Jeno Sapač - Brzi te bil tudi kmetijski minister Smrkolj - čiro. V pozdravim nagovoru je poudaril porfi^ Treh lilij, s pomočjo kate>W;? ima razvojni kapital ministrsii? j naložen v puconsko pbčh ■o?
zagotovljeno plemenitenje) š*.
posebno v času gradnje ž^0t j niške proge.
***
V MS-centru te dni prtvajd^ kupce z občinskim vlekce "F i
Vlakec, ki je nastal ra d,t: rišču nekdanje Panonie V & j
živečem KEP-u, je zaredi ii-'• | resa kupcev prezaseenj I je to opazil Spar, je z> sv jj kupce naročil izdelavi viifik i nčkov, toda vmešala s< je’ '■ ■ nonija, ki je Šparu pcnucM žitne sejalnice, ki naj bbilbS* P kupce atraktivnejše ir ud 4* h nejše.
***
Na podelitvi zahvalnih stiti , dgonske občine, ki jije,9/’$ p pravil Miha Vodenik -Piirp'
maister, ni bilo opazitFeli • Petka - Prt 'ičnega.
Župan Sv. Jurija ali£ ViedT ob Ščavnici je preklal s!p o pridružitvi Veliki PPkiji,!^, ■' tem ko je iz oblastnekombih:7' cije izpadel Ludvik Ptuša. Po J odločitvi naj ne bil fko trdw" če bi gospod Bratka po te. ' vsaj predsednik pnisijj idejnopolitična vprMnje v'.	.
tomerskem svetu. ■ '" , |
***
Štefan Prša - Pršč je kon t podprl mednarod0 mlinai te- | iniciativo pri Čopovem rr: « f in tako malo uti.a' Polam: " | turistične petelin S katei.	;
konca bodo sed; ? začeli;'^ kati, še ni znane
Marjan Kardina' Promoč" i je napovedal,^3 bo obe	j
Dobrovnik odkP'lavse dri. .• F ne vinograde v-endavskit ■ k ricah. Zahteva?3 tudi, da 1 >*£ j davska občiHka vinska	I
pride v delitve10 bilanco	।
ne. Minulo d)° j® minule«, W f lo, so kratki |Pmentarji d- 'im 'r poučenih.
***
Jožko Tiva</kot dobertW®l navalec kn^oke9a Pra^te ■ ’ med kandi(ati.za direk id» ' sklada kmeijsk'h Zemljiš< "
*★*	i •
V
Najbolj za^vol^ni ob ob '4$ .' nove likvi(a,ure P°murs ’’ ij bančnegj9'9an*a Pomi 'hib L banke sof''' direktorji ta’	r! j
podružnic ki delujejo v p । rju. Zado*01*0'30 bili' kei prejeli va^ na otvoritev . .. ' pa tudi z«rad'te9a’ ker s" 7 hov ba^n' de'ez ha pc -. j skem tr^ Poveouie, in to • / j novi lik^aturi'