GLASILO ..POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO / 4 Št. 15. V Postojni, 24. julija 1905. Leto I. Zakaj se potegujemo za mlekarsko zvezo? Necenljive vrednosti so koristi, ki jih dobivamo od umnega mlekarstva. Še-le z mlekarnami so začeli živinorejci upoštevati vrednost mleka in ga ceniti kot enega najboljših gospodarskih dohodkov. Zadružništvo nam vedno dviguje mlečno ceno, zadružništvo viša cene maslu in siru. Posameznik, osohito mali živinorejec, ne bi ničesar opravil danes v mlekarstvu in čisto naravno je, da nas je iznajdba strojev prisilila združiti se in snovati mlekarske zadruge. S pomočjo strojev se mleko bolje izrablja. S pomočjo strojev izvršuje danes ena ali dve osebi isto delo, za katero je bilo preje treba — n. pr. pri izdelavanju masla — več oseb v stotih hišah. Posamezni zadružniki prihranijo dosti časa na delu in tudi veliko denarja za orodje in poslopje, ki je danes za procvit mlekarstva neobhodno potrebno. Mlekarstvo pa upliva tudi kaj ugodno na napredek živinoreje in poljedelstva sploh: Kjer se osnuje mle¬ karna, vname se med živinorejci nekak boj. Vsak hoče pridelati veliko dobrega mleka. To pa doseže le z zboljšanjem živine in boljšim krmljenjem in negovanjem. Kjer imajo ljudje količkaj smisla za skupnost, kjer uvidevajo pomen zadružništva, kjer imajo dobro voljo delati z združenimi močmi nesebično za skupni blagor, kjer je stalno dosti mleka, kjer so dobre pro¬ metne zveze in kjer so dobri načelniki mlekarne — in to je najbolj važno — tam je vspeh zagotovljen. Daši pa vspeva naše mlekarstvo ob količkaj danih pred¬ pogojih jako lepo, vendar opažamo v njem slabosti, ki jih je treba hitro odpraviti in pogrešamo marsikaj, kar bi pospeševalo naš razvoj in nam zagotovilo bodočnost. Ob splošnem zanimanju za mlekarstvo hoče vsaka vasica svojo mlekarno. Veliko zadrug hočejo snovati brez smisla za zadružništvo, brez pojmov o tehnični strani mlekarstva. Obstoječe, deloma na zdravi podlagi zrasle, deloma v kali zavožene zadruge so brez strogega nad¬ zorstva. Osobito njihova uprava je na eni strani morda zanikarna, na drugi slaba. Ponekod je jako dobra in vzgledna. Širi se bolj in bolj nezdrava, umazana konku¬ renca, ki obstoja največ v tem, da dajejo mlekarne blago po sramotno nizkih cenah ne glede na to, da bi si zboljšale izdelke. Našemu mlekarstvu nastaja nevar¬ nost tudi že v prekupcih z mlekom, ki je tem večja, ako pomislimo, da se hoče na umeten način ustvariti mesto vseskozi zadružne tržne centrale, kapitalističen trg mlečnih izdelkov, ki naj odje našemu živinorejcu najlepši dobiček. Končno opažamo še, da nikakor ne dohaja naše mlekarstvo z ozirom na dobroto mlečnih izdelkov druzih narodov, kar nam opravičeno lahko vzbuja bojazen za bodočnost. Zato pa trdimo in pravimo, da nujno potrebujemo neomadeževano zastopnico našega mlekarstva, ki naj bi bila naša nestrankarska nadzornica, svetovalka in vod¬ nica. Potrebujemo organizacijo, ki bi bila vredna pod¬ pore in ki bi bila tudi zmožna posredovati pri različnih korporacijah (pri ministru, deželi in občini in drugod) za izdatno pomoč. Dajte nam zavod, ki bo posvetil vse svoje moči edinole mlekarstvu, ki bo mogel zamoriti škodljivo in umazano konkurenco, ki bo znal še pravo¬ časno odstraniti nepotrebno tretjo roko prekupčevalcev, ki bo umel zboljšati in ujednačiti mlečno blago ter zvišati dohodke našega živinorejca! Vse to zmore edinole nova organizacija, ki naj stoji v področju naše nestrankarske, edinole za kmečke koristi delujoče- c. kr. kmetijske družbe. Notranjska šteje 46 podružnic c. kr. kmetijske družbe in na Notranjskem je mlekarstvo najbolj bujno. 21 mlekarskih zadrug (kar znači skoraj polovico vseh kranjskih) z več kot 3000 člani — na celem Kranjskem je mlekarskih zadružnikov nekaj čez 5000 — je na Notranjskem. Ozemlje, ki kaže tako velikansko zani¬ manje za narodno gospodarstvo, zasluži, da se napne zanj vse sile. Notranjci hočemo naprej, mihočemo boljšega kruha! V interesu naših rojakov, ki pri mlekarstvune pozna j o strankarstva, poživljamo naše večje mlekarne naj v do¬ glednem času skličejo gospodarski shod in Stran 190. NOTRANJEC naj ukrenejo vse potrebno, da se osnuje „M 1 e k a r s k a z v e z a“, z a k a t e r o s e m o r a vsakdo zavzeti, komur je mar bodočnost našega mlekarstva! Politične vesti. Slovenska zmaga v — Ljubljani. Kaj ne, malo čudno se čnje, če se moramo veseliti nad slovensko zmago v — Ljubljani. In vendar, kdor pozna našo Ljubljano, ve, da treba tam še veliko pomesti. Trgovci so imeli društvo, ki se je sedaj v smislu obrtnega reda po dolgem pritiskanju spremenilo v zadrugo, v kateri je vsaka protokolirana tvrdka član. Do zdaj so imeli Nemci vlado v društvu, slovenske trgovce je javno mnenje prisililo, da so pritisnili in zmagali. Slovenščina v uradih. Če naj bo nastopanje uradov res uspešno in v smislu želja in potreb prebi¬ valstva, je gotovo najmanj, kar se more od države zahtevati, da nastavi uradništvo. ki razume v vsakem oziru ljudstvo popolnoma, in da se' uraduje v jeziku strank — saj imamo urade zaradi prebivalstva. Naša vlada to pravico krši: Na Koroškem smo po hudem boju dosegli slov. uradovanje pri deželnem sodišču, pri okrajnih sodnijah pa so nemški uradniki čisto svoje¬ voljni. Lahko si mislimo kakšni so ukrepi, ako se uradnik in stranke ne razumejo. Stranke ne razumejo zapisnika. Pri tem je to grdo žaljenje našega jezika. Proti tem krivicam se hori „Zveza slovenskih odvet¬ nik o v“, ki je 16. t. m. zborovala v Ljubljani. „Zveza“ pozivlje vse Slovence, da naj se nanjo obrnejo rojaki, ako se kje krši enakopravnost, da bo potem društvo samo brezplačno posredovalo proti tistim sodnikom, Listek. Narodne šege in navade starih Vipavcev. Priobčil Ciril Premrl. (Konec). Če je bilo tudi včasih tako hudo, ne moremo danes presoditi, ker zgodovina o tem molči. Znano pa 1 je, da ni nihče zamudil zaklati jagnjeta in speči ko¬ lača, velikega kot rešeto. Ta kolač so spekli na žer¬ javici, tako da je bil okrog in okrog ožgan in da se je moralo skorjo oddrgniti. To dvoje so nesli k blago¬ slovu, h kateremu se je podalo vse, staro in mlado. Iz cerkve so tekli domov, kolikor je kdo mogel, pa ne kot danes dekleta, ki se skušajo, katera se bo prej omožila, ampak, da bi preje sedeli doma in jedli veliko¬ nočno jagnje. Vidimo tedaj, da se svet izpreminja in da ni dekletom dandanes več toliko na tem, da bi obirale jančje kosti, ampak da bi dobile moža. Da bi bili ljudje o pustu take šeme kakor so Letnik I. glavarjem in drugim ces. kralj, uradnikom, ki prezirajo slovenski jezik. Italijani. Vlada ponuja Italijanom visoko šolo v Roveredu na Tirolskem. Oni pa zahtevajo le univerzo v Trstu. „Ali Trst ali nič“ — po tem geslu se vrše shodi v vseh italijanskih krajih. Ogri. Položaj na Ogrskem je že večkrat bil tak, da so vsi izjavljali, da je pravkar najslabši. A vedno prihajajo iznenadenja. Mestni in deželni zastopi (komitati) nočejo več vršiti nalog za državo. Vlada hoče sedaj vse te sklepe kot protizakonite razveljaviti. Košutova stranka poživlja vse občine in komitate naj vladno odredbo kar brez ozirov vržejo v koš. Ake se bo to zgodilo, je to že revolucija. V nekaterih krajih so župani zaklenili že davkarije. Mirovna pogajanja. Predsednik ameriških Zedi¬ njenih držav je posredoval pri ruski in japonski vladi, da se začneta pogajati o miru. Odposlanci obeh držav odpotujejo te dni v Ameriko v Vašington, kjer se avgusta začno razgovori. Tačas pa si armadi v Mandžuriji stojita še vedno sovražni nasproti. Vendar najbrž ne pride več do velike bitke, če Japonci ne bodo stavili pretiranih zahtev pri sklepanju miru. Na Ruskem se je vladi posrečilo šiloma zadušiti upore. Oklopnico „Potemkin“ so vstaški mornarji izročili rumunski vladi in zbežali v Švico, kjer jih roka ruske policije ne more doseči. V Moskvi so se vkljub oviram, ki jih je delala policija, zbrali zastopniki ruskih „zemstev“ in zahtevali od carja dobro ustavo. Rusko-japonska vojna. Na bojišču v Manžuriji se v zadnjem času ni veliko izpremenilo. Vrhovni poveljnik Linevič utrjuje pozicije danes, mi ni znano. Tudi prijetnih večerov, ko se tur- šico slači, Vipavci tedaj še niso poznali, ker je niso še skoraj nič sejali. Pozabiti ne smemo mnogoštevilnih vraž in praznih ver, ki so bile takrat med ljudstvom mnogo bolj razširjene, kakor danes. Predvsem so delale ljudem mnogo nepotrebnih skrbi ,.c op er niceA Vera vanje je bila splošno raz¬ širjena in se ni dala ponekod niti do dandanes iztre¬ biti. Temu se ne bomo čudili, če pomislimo, da so verovali v copernice tudi izobraženci in da so to vero najbolj utrjevale razne svetne in duhovne gosposke, ki so copernice zažigale in mnogo nedolžnih ljudi na ta kruti način umorile. Če je toča pobila, je bilo to delo copernic, če je živina zbolela in poginila in če se jej ni dalo niti s „kolomonom“ pomagati, so to povzro¬ čili „uroki“. Če je človek težko dihal in nemirno spal, ga je „t 1 ači 1 a mora“, ali pase je „vedomec“ nanj ulegel. Ti „vedomci“ so bili včasih tudi zelo po¬ redni in so imeli celo tako moč, da je morala sedaj ta, sedaj ona brez moževe zasluge zibati. Prazna vera je šla tako daleč, da celo mrličev niso pustili pri miru. NOTRANJEC Stran 191. Letnik I. Svoje vojske z rovi in nasipi, iz evropske Rusije pa mu prihajajo na pomoč vsak dan nove čete. Razen nekaj nepomembenih prask z japonskimi prednimi stražami, se ni nič novega prigodilo na bojnem polju. Pač pa so dosegli Japonci nekaj na otoku Sahalinu s tem, da so porazili Ruse pri Dolineju. Ker primanjkuje Rusom municije in hrane se vedno umikajo in se bodo morali najbrže vdati Japoncem. Otok Sahalin je pust in nerodo¬ viten, zato je tudi malo obljuden. Rusi so pošiljali tja le hudodelce. — Na severu Vladivostoka se zbirajo japonske čete, na morju okoli pristanišča in trdnjave pa japonske bojne ladje. Kakor je soditi iz poročil, se bode pričelo kmalu obleganje te močno zavarovane trdnjave in njen poveljnik je že izdal oklic, naj zapuste trdnjavo vsi za brambo nesposobni prebivalci. Na Koreji se Rusi tudi umikajo Japoncem. Najbrže pa ne bode v kratkem času nobene večje bitke, ker se bliža čas deževja, zemlja postane močvirnata in za prevažanje topov nemogoča. Dopisi. Iz II. Bistrice. Dne 9. t. m. se je tu v Tomši¬ čevem hotelu vršila veselica gasilnega društva v pro¬ slavo desetletnega obstanka ob velikanski udeležbi občinstva; posetili so nas tudi zastopniki gasilnega društva iz Voloske in pa precejšna družba iz Podgrada. Vse se je dobro obneslo. Prav dobro je ugajala godba od sv. Križa na Krasu. Pozornost je zlasti vzbujala tombola vsled glavnih dobitkov: tele in plug. Pogrešali pa smo petje. Kje je ostal domači kvartet? Pri ti pri¬ liki smo opazili, kako dobro se obnese veselica na tako široki podlagi. To bi se lahko pogosteje zgodilo. Če je bil kdo na glasu, da je „vedomee“ in da hodi nazaj, so šli, odkopali grob in zabili kol skozi mrličevo truplo. Res, bili so takrat grozni časi, mrtvi so hodili nazaj „strašit“ in včasih je prišel celo sam hudič s pravimi konjskimi kopiti h komu v vas. To bi bila nekaka slika tedanjih časov. Do dandanes se je mnogo izpremenilo; stare na¬ vade so se deloma opustile, deloma so dobile do danes že drugo obliko. Kar je bilo, živi le še v spominu kake stare ženice. Umro enkrat te, in niti spomina nanje ne bo več. Izpremenilo pa se je tudi mišljenje ljudstva. Člo¬ veštvo je napredovalo. Vsled izbornih občevalnih sred¬ stev se razširi vsak novi plod človeškega duha z bliskovo hitrostjo po celem svetu, niti zadnja gorska vasica ni več zaprta razširjajoči se izobrazbi. Na drugi strani pa sili tudi borba za obstanek človeka, da na¬ preduje. In v tej borbi, ki postaja vedno hujša, ni več časa, da bi se pečali z izmišljotinami; kjer se je treba boriti s krutimi, resničnimi razmerami, ondi ni več prostora za strahove. Zato pa tudi mineva vera vanje. Dobro bi bilo, da se na podoben način proslavi dvaj¬ setletnica obstanka družbe sv. Cirila in Metoda. Nemci so letos povsod proslavljali 40 letnico svojega „Šul- vereina ; ‘, zakaj ne bi tudi mi z proslavo 20 letnice naše šolske družbe ji nekoliko donesli „domu na oltar?“ — V kratkem prične novozleteli „Sokol“ s telovadbo. Do sedaj je bilo pač mnogo zaprek. S prostorom gre trda. Bolj ko kje drugje čutimo ravno v II. Bistrici potrebo, recimo, kakor si jaz to mislim. „občinske hiše“. Bila naj bi to enonadstropna hiša: V pritličju naj bi se nastanila telovadnica „Sokola“ in uredila shramba za gasilna orodja. V prvem nadstropju pa naj bi bil občinski urad in pa čitalnična soba v zvezi z javno ljudsko knjižnico. Štiri uredbe bi dobile torej v ti ob¬ činski hiši svoje ognjišče. Da je to potrebno, čutimo vsak dan. Pogoj za čitalnico je, da se mirno razvija; in to je pa le mogoče v lastnem neodvisnem prostoru. K temu je pa tudi javna ljudska knjižnica za naše malo izobraženo, a vedoželjno ljudstvo neobhodno po¬ trebna zahteva. Torej na noge! Oživimo zopet in ne zaostajajmo! Bistriška čitalnica je ena najstarejših na Kranjskem; lansko leto je praznovala — žal, da se le nihče zato ni zmenil — svojo 40letnico. Kako lepe čase je v teh letih doživela! A kakor se kaže, zadnji čas prav nič ne napreduje. Saj za to vendar ni vedno treba, da je v naši sredi kak Vilhar ali Alešovec kot nekdaj. Poglejmo naše sosede v Zagorju, koliko so pred nami! Torej popravimo, kar smo zamudili. — Dne 25. t. m. se vrše znova občinske volitve, katere je vlada po prvem izidu razveljavila na pritožbo ene stranke. — Dne 13. t. m. so nas posetili člani slov. dež. gledišča v Ljubljani, vračajoč se iz Hrvatske in Dalmacije. Kako da so se domačinom prikupili pri svojem prvem dohodu, nam kaže to, da se je tudi pri letošnjem ob¬ isku pri predstavi nabralo precej občinstva. Kaj bi hvalil dično ljubljansko družbo, ko jo vendar že vsak sam dobro pozna in visoko ceni. Želimo le, da bi ta obisk ne bil poslednji. Novice. Poštne vesti. C. kr. poštar g. Friderik Lah na Rakeku je imenovan za poštarja v Tolmin, gosp. Ivan Ulepič iz II. Bistrice za Rakek, gospa Zofija Valenčič iz Starega trga pri Rakeku za II. Bistrico. Pomožni poštni slugi Anton Žele in Fran Čelhar v Št. Petru sta imenovana za definitivna. Poštni pomožni uradnik Viktor Vadnou je imenovan za c. kr. poštarja v Starem trgu pri Rakeku. Zupanom je bil izvoljen za občino Vojske g. Ivan Lapajne, svetovalcema pa Valentin Likar in Andrej Čar, vsi iz Vojskega. Telovadno društvo „SokoP‘ v Postojni pri¬ redi dne 6. avgusta, oziroma 13. avgusta (v slučaju neugodnega vremena) popoldanski pešizlet na Ravber- komando združen z javno telovadbo, pri koji nastopi Stran 192. NOTRANJEC Letnik I. dorast ter vrsta starejših telovadcev na orodju. Sodeluje „Postojnska godba". Slavno občinstvo se najuljudneje vabi k udeležbi. Na zdar! Premeščena je gdč. Ana Gerstenmayer učiteljica v Št. Vidu pri Zatičini v Cerknico. Iz trgovskih krogov. „S1. N." piše nekako takole: Nekako pred dvema letoma se je prevstrojila postava, tikajoča se zapiranja prodajalnic ob nedeljah in praz¬ nikih. Dočim se ob nedeljah in praznikih v Ljubljani prodajalne ob 10. uri predpoludne zapro (največ jih sploh odprtih ni. op. stavca) so v Idriji odprte do 1. ure in v starodavnemu mestu Ložu pa kar do podvečera. Tudi v posameznih vaseh je velika razlika. Recimo v Trnovem. Bistrica, ki je komaj strel oddaljena od Trnovega, za¬ pirajo prodajalne ob 2. pop.; v Trnovem pa so skoraj do 5. odprte. Te razmere kriče po ureditvi! Želja trgovcev je, naj hi se po celi deželi prodajalne točno opoldne zapirale. Kdor dobro pozna trgovske razmere na deželi, nam bode rad pritrdil, da i trgovski uslužbenci krvavo zaslužijo vsaj pol dneva počitka v tednu. Umrla je v Mokronogu 23letna gospodična Ma¬ rija Dev, hčerka bivšega postojnskega odvetnika. Požar. Dne 12. t. m. po noči je nastal v hiši posestnika Pavla Jernejčiča na Uncu ogenj. Najprvi je zapazil ogenj Janez Medved četovodja 17. pešpolka, ki je sedaj na Uncu nastanjen. Neumornemu delovanju vojakov in vaščanov, kakor tudi delovanju požarnih hramb iz Unca in Rakeka se je zahvaliti, da je bilo mogoče ogenj na Jernejčičevo hišo omejiti. Ker je pri¬ manjkovalo vode, bila je cela vas v veliki nevarnosti. Jernejčiču je pogorela hiša z opravo, orodjem in krmo do tal. Škoda znaša 2500 K, zavarovalnina pa 1000 K. Ogenj je najbrže na ta način nastal, da so se drva, katera so na ognjišču sušili, vnela; kajti najprvo je v kuhinji gorelo in kmalu je bila cela s slamo krita streha v ognju. Ysa čast gre moštvu in gg. častnikom 17. peš¬ polka, ki so ves čas z največjo vztrajnostjo pri gašenju sodelovali. Prostak Ivan Miklavčič se je pri gašenju precej močno na obrazu poškodoval. Ulom. Trije moški so vlomili te dni v cerkev v Begunjah, v cerkev v Dobecu in v kapelico v Seločeku. Ukrali so 4 K gotovega denarja, jeden zastor, del moštrance in še nekaj drugih reči. Strela je udarila dne 3. t. m. ob 5. uri popoludne v hlev kajžarja Andreja Slabe v Ledinah in težko poškodovala dve kravi vredni 480 K. Ker je pretila nevarnost, da obe kravi pogineti, ju je posestnik zaklal ter se ognil tako še večje škode. — Dne 12. t. m. je treščilo v hlev posestnice Helene Škrlj v Begunjah- Strela je omamila vojaka, ki je na hlevu spal, ter ubila v hlevu jednega konja, ki je bil last posestnika Janeza Šviglja iz Kožljeka. Vnelo se je tudi podstrešje, ali vojaštvo je udušilo ogenj takoj. Škoda po ognju je neznatna. — Dne 12. t. m. je treščilo v hlev posestnika Josipa Kalina v Terševju št. 3, občina Podkraj. Strela je ubila konja vrednega 200 K. Druga živina je ostala nepoškodovana. — Dne 14. t. m. je udarila strela v slamokrito hišo posestnika Tomaža Pišlarja iz Ravne, občina Žiri. Nastali ogenj je upepelil hišo in hlev. Škoda znaša 4000 K; posestnik ni bil zavarovan. Pobegnil je 37letni prisiljenec Josip Bergoč iz Št. Petra od dela v Vegovih ulicah v Ljubljani. Kazenska naredba proti nedospelim in mladim osebam. Ministrstvo pravosodja je izdalo 31. maja naredbo, s katero se spremene nekatere do¬ ločbe kazenskega prava z ozirom na zasledovanje nedospelih in mladih zločincev. Po doslej veljavnih določbah se more kaznovati vsaka oseba po dovršenem desetem letu. Odslej naprej se more otrok desetih do štirinajstih let pozvati pred sodišče samo v spremstvu očeta ali pa jeroba. Oče ali jerob ima pravo vložiti lastne predloge v prilog nedospelemu. Ako postavni zastopnik ne more pred sodišče, mora sodišče imeno¬ vati nedospelemu kuratorja ali pa zagovornika. Zago¬ vornik se ima izbrati izmed advokatov ali sodnikov pripadajočega sodnega okrožja. Nesramnost! „Učiteljski Tovariš" piše: Ne¬ sramnost klerikalcev je velikanska! Vedno sramote šolo in učiteljstvo, a sedaj mu usiljujejo svoje tisko¬ vine. Kakor znano, so kupili klerikalci Šebrovo tiskarno v Postojni. Sedaj pa pošilja ta klerikalna tiskarna krajnim šolskim svetom naročilni list, kjer ponuja svoje slabe in ničvredne šolske tiskovine. Učiteljstvo mora uporabiti ves svoj vpliv, da ne naroči v klerikalni postojnski tiskarni niti za 1 h vrednosti. Prosveta. Prešernov spomenik se odkrije dne 10. sep¬ tembra t. 1. K tej svečanosti so povabljeni vsi Slovenci. Med drugim so se poslala vabila, da se udeleže odkritja, tudi mestnim občinskim svetom v Zagrebu, Belgradu, Sofiji, Cetinju, Pragi, Krakovu, Lvovu, Moskvi in Petro¬ gradu. Natančen spored svečanosti se priobči v kratkem. Za prostost šole. V Taboru se je vršil velik shod učiteljev in prijateljev šole. Sprejela se je ta le resolucija: „Na ljudskem shodu v Taboru dne 4. junija 1905 zbrano občinstvo protestuje proti nameravanemu potrjenju nove osnove šolskega in poučnega reda brez prejšnega posvetovanja z najširšimi krogi občinstva, zlasti pa z organizacijami učiteljstva. Reforma šolskega in učnega reda je potrebna, toda ne dopuščamo, da bi bil novi šolski red slabši od starega. Zlasti zahtevamo: 1. Šola in pouk bodita svobodna. 2. Šola bodi popol¬ noma nekonfesijonelna. 3. Učiteljstvo bodi v društvenem življenju popolnoma neodvisno. 4. Disciplinarne pre¬ iskave in nadzorstvo naj se poverijo osebam, ki jih izvoli učiteljstvo samo. 5. Učiti je treba več v šoli, zato se mora šolska doba razširiti. 6. Pouk in učna sredstva so brezplačna. 7. Siromašni otroci se hranijo brezplačno. 8. Delo otrok se prepove." Češki trgovci na poučnem potovanju. Te dni se mude mladi češki trgovci na slovenskem ozemlju. V Ljubljani jim je priredilo trgovsko društvo „Merkur“ Letnik I. NOTRANJEC Stran 193. prijateljski večer, na katerem se je spregovorilo več besed. Goste je pozdravil gospod Lenarčič, pred¬ sednik trgovske zbornice. Ostali govorniki so povdar- jali potrebo, da se spoznavamo in zbližujemo na gospo¬ darskem polju. Gostom na čast je igrala ljubljanska mestna godba skoro same češke skladbe. Izletniki gredo preko Postojne, Idrije in Trsta v Dalmacijo. Različni proračuni. Za leto 1905. iznaša pro¬ račun ministrstva za pouk v Avstriji 84,985.718 K; od te vsote spada na ljudsko šolo in učiteljišča 5,828.845. Za vojaštvo je naznačenih 337,645.000. Kako veličastno razmerje. Vojna in šolstvo. Bitka pri Tsušimi je stala Rusijo skoro 200 milijonov rubljev. Da se je samo polovica te vsote potrošila za ljudsko šolstvo v Rusiji, kolika sreča bi bilo to za ruski narod! Proti kajenju. Češki dež. šolski svet je izdal sledečo naredbo. 1. Kajenje se ima učencem ljudskih in meščanskih šol najstrožje prepovedati in kjer se nahajajo v teh šolah šolski redi, se ima ta prepoved v njih omeniti. 2. Učiteljstvo se poziva, da bi pouče¬ valo mladino o škodljivosti kajenja pri vsaki prilož¬ nosti. 3. Mestni šolski sveti se pozivajo, da podpirajo učitelje pri boju proti kajenju. 4. V šolskih prostorih se kajenje izključno prepoveduje. Samo v privatnih stanovanjih se sme kaditi. 5. Mestni in okrajni šolski sveti se vabijo, da dejstvujejo na ona društva, ki vpri- zarjajo javna predavanja, da se pobrigajo i za to stvar. Dar ameriškega miljonarja Rockefellerja. Znani miljonar John D. Rockefeller je baje podaril ameriški učni upravi za povzdigo višjega šolstva deset miljonov dolarjev. Narodno gospodarstvo. Uspehi mlekarske zveze. O mlekarski zvezi v Bergu na Nemškem poročajo, da se je ustanovila leta 1899 in sicer zato, ker se je tamkaj mleko pla¬ čevalo poleti le po 10 in pozimi po 11 pfenigov (10 vi¬ narjev = 12 pfenigov) in ker so hoteli na ta način zvišati mlečne cene. Takoj po ustanovitvi „Zveze“ so zahtevali 12, oziroma 13 pfenigov. Trgovci so se sicer branili, a polagoma so uvideli, da je „Zveza“ velikanska moč, kateri se ni možno ustavljati. „Zveza“ pa je kmalu dosegla, da se je mleko splošno tako drago plače¬ valo in ne morda samo zadružnikom. Nove uspehe je dosegla „Zveza“ leta 1904. Vsled zelo suhega poletja in vsled tega pomanjkanja krme je prepovedala proti kazni 50 mark (60 kron) dajati v mesto Elberfeld in Barfnen pod 14 in v Remšeid pod 13 vinarjev. Tudi s tem podraženjem so imeli veliko uspehov. Razvidno je torej, kako velikega pomena je lahko krepka in delavna mlekarska zveza. Kaj storiti v nesrečnih slučajih? Vsak po¬ sestnik, ki je zadet od toče, ognja, povodnji, žitne polege, suše, mokrote, mišje nadloge, ima pravico, da se mu odpiše ali pa celo opusti davek. Treba mu je samo naznaniti nesrečo na glavarstvo ter poprositi, da škodo kmalu ceni. Ako bi gla¬ varstvo ne hotelo poslati cenilcev ali delalo sploh kake težkoče, naj vsakdo to takoj naznani uredništvu „No- tranjca". — Druga pomoč, ki jo lahko od omenjenih stvari oškodvani kmet dobi, je državna podpora. Prošnja za državno podporo se tudi naslovi in pošlje na okrajno glavarstvo. Omenjenih dveh pomoči se najbolj poslužujejo ljudje iz mest in trgov, kmet pa, ki bi bil tudi potreben, pa se ne briga za podporo. Mnogi menda ničesar ne store,. ker ne vedo, kaj jim je ukreniti. Štejemo si v svojo dolžnost, da spomnimo kmete na to, kako se je v slučaju ne¬ sreče brigati za pomoč, poživljamo pa rojake, da se teh sredstev tudi v resnici poslužujejo! Kako naznaniti škodo? Da se davki odpišejo, mora naznaniti dotični posestnik ali pa njegov zastopnik škodo c. kr. okrajnemu glavarstvu (davčni oddelek) ustmeno ali še boljše pismeno, ter prositi obenem za odpis. Lahko prosi več posestnikov skupno ali pa tudi župan za celo občino ali del nje. Prositi je v teku osmih dni, ko se je škoda zapazila. Po tem roku se izgubi pravico za odpis davkov. Zato je dobro, da se pošljejo pismene prošnje s priporočeno (rekomandirano) pošto, ker dobimo s tern potrdilo, kedaj smo prošnjo oddali. Skupno naznanilo in prošnjo napravijo posest¬ niki prilično tako-le: C. kr. okrajnemu glavarstvu (davčni oddelek) v.Dne .... pobila nam je toča. vinograde, polja, vrtove in travnike nahajajoče se v katastralni občini .... in je pridelke skoraj popol¬ noma uničila. To naznanjamo pravočasno in prosimo za določitev škode in primernega odpisa zemljarine. (Kraj in dan.) (Podpisi.) Komisija. Škodo določi posebna komisija, ki jo sestavi okrajno glavarstvo in obstoji iz 5 udov: odpo¬ slanca finančne oblasti, ki vodi komisijo, iz dveh zve¬ denih zaupnikov, ki jih določi na predlog občinskega predstojništva deželna finančna oblast, oziroma okrajno glavarstvo med občani in iz dveh članov občinskega zastopstva, ki jih določi vodja komisije samo radi informacije. Oškodovanec se tudi lahko vdeleži komisije in ako se čuti po komisijskem izreku obtežen, mora svoje težnje komisiji naznaniti, katera o njih takoj odloča. Kadar sta zvedenca zaupnika različnih misli, odloči vodja komisije. Komisija mora pregledati škodo na mestu in sicer ob času, ko se zamore poškodba popolnoma določiti. Člani te komisije ne morejo zahte¬ vati plačila za trud. Če pride škoda neposredno predno se pridelek pobere in se je bati, da ne bo mogla ko¬ misija o pravem času določiti te škode, ker se pridelki med tem spravijo, mora župan, kateri pokliče še dva občana in dva zaupanja vredna posestnika iz dveh sosednih občin natanko preceniti škodo na posameznih parcelah. K temu delu mora povabiti tudi oškodovane posestnike. O škodi se napravi zapisnik, ki ga pod¬ pišejo vsi navzoči. Ta se odpošlje nato nemudoma okrajnemu glavarstvu s prošnjo za popust davka vred. Stran 194. NOTRANJEC Letnik I. Glede natančnosti te cenitve se vladna komisija lahko pozneje prepriča. Voda in mlečnost krav. Neki zdravnik je s poskusi dokazal, da zdrava pitna voda, ki teče po vodo¬ vodnih ceveh, veliko bolj pospešuje mlečnost krav kakor trda studenčnica. Izbral je namreč dve kravi, ki sta imeli primeroma najbolj stalno mleko. Obe sta bili 14 dnij po teletu. Napajali so jih iz vodovoda. Dajale sta pri tem 40 litrov mleka na dan. Nato so jih ob isti krmi napajali 14 dnij s studenčnico. In glej! Prve tri dni sta kravi še ostale pri 40 litrih, četrti dan so ga dale 39 litrov in črez 14 dnij celo le 38 litrov. Sedaj so jih jeli zopet napajati z vodo iz vodovoda. Mleka je bilo odslej vedno 40 litrov, včasih tudi 41. Na ta način je zdravnik dokazal, da daje krava ob dobri pitni vodi najmanj pol litra mleka na dan več. Pri 20 litrih mleka na dan se to sicer ne zdi bogve kako veliko, a je vendar, posebno pri večjem številu krav, upoštevanja vredno. Kokoši brez petelina znesejo ravno toliko jajec. Poskusi so se celo pokazali, da so kokoši brez petelina znesle 20 do 30 odstotkov jajec več, kot one ki so imele petelina. Poleg tega pa se neoplodena jajca, oso- bito poleti, veliko boljše drže, kot oplodena. Razume se, da je za jajca za valenje petelin neobhodno potreben. Za koliko kokoši zadostuje en petelin? Nemški perutninarski list piše: ,,Navadno se svetuje, da naj se da petelinu 12—13 kokoši. Zdi se nam, da te trditve niso popolnoma neovrgljive in da je mnogo boljše, a ko se da petelinu veliko več kokoši. Enkratno spolno občevanje petelina zadostuje za 3—4 jajca. Tri do štiri dni nato je vsako nadaljno občevanje odveč, morda celo škodljivo, ako ga petelin pri isti kokoši večkrat ponavlja, ker se kokoš preveč razburi. Dokazano je, da zadostujejo za 100 kokoši 4 petelini. Znan nam je slučaj, da ima nekdo za 38—40 kokoši samo enega petelina in vender dobiva vrlo dobro ople- menjena jajca, ki jih kupci posebno radi naročajo. Nekoč je na dvorcu izmed dveh petelinov eden poginil in je drugi podedoval ostale kokoši, tako, da jih je imel skupaj 65. Njegov gospodar je trdil, da ni imel še nikoli tako krasnih uspehov z jajci kot tedaj. Štiri kloče so ležale istočasno na njih. Niti eno se ni pokvarilo. Izlegla pa so se piščeta močna, kot si jih sploh misliti moremo". Gotovo bi v tem oziru tudi Notranjci lahko še marsikaj zanimivega povedali. Veseli nas, ako bi nam rojaki spo¬ ročali svoje izkušnje in naziranja. Ruska živinoreja je zelo važen del poljedelstva in je sploh važna za gospodarske in socijalne razmere ruskega kmetskega prebivalstva, ki šteje skupaj 112 in pol milijona duš. Važna je ruska živinoreja po svoji delavni sili, živi s svojimi produkti prebivalstvo in mu poleg hrane daje tudi obleko. Pomenljiva je na Ruskem konjereja. Konj je v evropski Rusiji 20 miljonov, na celem Ruskem 26 miljonov. V evropski Rusiji pride na 100 prebivalcev 22 konj, v sibirskih stepah pa 80! Na Ruskem je 38 državnih in 1280 zasebnih žrebčarn. Govedoreja cvete zlasti v obmejnih pokrajinah, v srednji Rusiji ni zelo razvita. Najboljša je govedoreja na ruskem Poljskem in v baltskih pokrajinah. Tam tudi cvete vzorno mlekarstvo. V celem je na Ruskem goveje živine okoli 32 miljonov. Na sto prebivalcev pride v evropski Rusiji 30 kosov goved, v Sibiriji 70 kosov, v zabajkalskih pokrajinah celo 150 kosov, kar kaže, kako malo so obljudene te pokrajine. Število ovac znaša 70 miljonov. Njih reja donaša 120 miljonov rubljev. Prešičev je 73 miljonov. Reja koza je omejena na gorske pašnike. Njih število znaša v celem samo 2 mi- ljona. K ruski živinoreji se prišteva tudi reja sever¬ nih jelenov, katerih je tri četrt miljona. Tudi vel j blodi se rede na Ruskem; njih reja je razširjena po jugovzhodnih pokrajinah in za Bajkalskim jezerom. Veljblodov je na Ruskem l l / 4 miljona. Na Krimu in na Kavkazu se rede mezgi, v sibirskih tundrah pa se¬ verni psi, katerih je 60.000. Živinoreja je na Ruskem večinoma še na prav nizki stopinji. Živina se pušča vedno na paši in kadar ni paše, pogine mnogo živine od lakote. Tudi kužne bolezni pogosto razsajajo. Naj¬ boljša na celem Ruskem je živinoreja v Sibiriji, odkoder se tudi izvaža največ masla. Zoper gosenice. Prijatelj cvetlic in posestnik vrta je opazil, da je bilo zelje, ki je bilo blizu vap- nence, brez gosenic. Takoj si je mislil, da bi uteg¬ nilo vapno to provzročevati. Potresel je radi tega bolj oddaljena, od gosenic že hudo objedena peresa, z vap- nenim praškom. V treh dneh ni bilo na zelju nobene gosenice več! Ker vapno ne škoduje zelju in ker z deževnico ali z navadno vodo mešamo še celo gnoji, je vredno, da se ž njim tudi pri nas poskusi. Poziv. Z nekim neprijetnim čutom se vračajo letos slovanski sosebno slovenski dijaki v domovino. Bojijo se, da jim bo začenši s pri¬ hodnjim zimskim tečajem že itak siromašno življenje v tujem vseučiliškem mestu še bolj otežkočeno, da ostanejo sosebno v slučaju bolezni osamljeni in zapuščeni, kajti oni zavod, ki pri¬ skoči slov. dijaku na pomoč v skrajni sili, ki ga podpira in neguje, kadar se mu približa največja sovražnica — bolezen, propada ter bo v prihodnjem letu ustavil svoje humanitarno delovanje — ker mu manjka podpor. »Bolniško društvo za slovanske visokošolce v Gradcu« se je ustanovilo v začetku z. t. 1896. 97 z namenom, da preskrbuje svojim članom v slučaju bolezni brezplačno zdravnika, zdravila in po potrebi bolniško oskrb, siromašnim dijakom v slučaju smrti tudi brezplačen dostojen pogreb. To nalogo je »bolniško društvo« zvesto izvrševalo. Dobilo si je najznamenitejših medicinskih strokovnjakov, ki večinoma brezplačno opravljajo službo društvenih zdravnikov, sklenilo je pogodbe z lekarnami ter pridobilo olajšav na »splošni bolnici«. Na stotine slovanskih dijakov je že vživalo udobnosti, katere nudi »bolniško društvo« svojim članom, marsi¬ kateremu je ohranilo zdravje ter ga obvarovalo bednega bolnega življenja in nekaterim nesrečnim je tudi pripravilo dostojno zadnjo posteljo v tuji zemlji. — Ni se toraj čuditi, da je izdalo »bolniško društvo«, ki šteje med svojimi člani dobrih 50°/ 0 Slovencev v 8 letih svojega ohstanka skoraj K 8500 v svoje namene, vsota, katera vsako leto neprimerno raste, tako da je bolniško društvo letos Letnik I. NOTKANJEC Stran 195. n. pr. plačalo samih bolniških stroškov okoli K 900 — in približno ravnotako visoko svoto v lekarnah. Rastočim izdajam pa ne odgo¬ varjajo podpore. O prvih potih svojega obstanka je društvo prejelo precej podpor, različni dobrotniki, predvsem slovenske posojilnice, so mu pomagali pripraviti kapital — a te podpore so z malimi častnimi izjemami izostale in danes je društvo navezano na članarino svojih 120 članov (po 3 K na semester) in pa na pičlo glavnico, ki se je bas letos tako skrčila, da bo preostalo začetkom prihod¬ njega leta borih 600—700 K, s katero svoto pa društvo nikakor ne more naprej poslovati. Zato se obračajo slovenski akademiki v Gradcu do svojih prijateljev in dobrotnikov, obračajo se do vseh onih, ki so skusili in poznajo bedo in neznosni položaj bolnega dijaka, obračajo se tudi do onih, ki so nekdaj kot člani »boln. društva« vživali njega udobnosti in dobrote z nujno prošnjo, da z denarnimi prispevki rešijo ta velepomembni zavod propada ter mu opomorejo, da lahko i za naprej deluje v prospeh in blagor slovenskega dijaštva v Gradcu! V imenu slovenskih graških akademikov: phil. Albert Kramer phil. Franc Kotnik Trbovlje. Gaštanj (Gutenstein, Koroško). Za kratek čas. Vesten stražnik. Vojak, ki je moral stražiti kanon, zapusti ter ga gre v bližnjo krčmo. — „Čemu si šel z mesta?" zagrmi nanj stotnik, ki slučajno tudi sedi v oni krčmi. „Gospod stotnik!" odgovori vojak, ,,poskušal sem kanon vzdigniti; dva moža ga ne spra¬ vita z mesta, če pa jih pride več, tedaj ga itak ne ubranim! Čemu bi torej še stal tamkaj ?“ Ali kadiš? Stotnik novemu strežniku. „Ali kadiš?" Strežnik: „Kadim, gospod stotnik!" — Stotnik: Dobro! Torej bom smodke zaklepal!" Zbirka starega denarja. Dijak piše očetu: Ljubi oče! Pošljite mi 40 kron, da si nakupim nekaj redkih starih denarjev, ker namerjam napraviti veliko zbirko denarja iz starih časov. Vaš sin Potratovič. Oče odpiše sinu: Ljubi sin! Da bi si ti napravil zbirko denarja, zdi se mi prav tako, kakor bi si naš Sultan napravil zbirko mesenih klobas! Notranje!, berite, širite in naročajte „Notranjca“! JVtala oznanila. Dijak iz nižjega razreda srednje šole se sprejme na stanovanje in hrano pri učiteljski rodbini v Ljubljani. Mesečna plača 50 K. Več se izve pri upravništvu »Notranjca«. Dimnikarskega učenca sprejme Ivan Kolar, dimnikarski mojster v Postojni. Lovski pes prepeličar rujavograhast je pritekel za vozom iz Goč do Postojne in je sedaj pri gosp. Ludoviku Ditrichu v Postojni, kjer naj se njega lastnik oglasi. Blagajničarko z lepo pisavo, ki mora biti tudi izurjena prodajalka, iščem za svojo veliko trgovino z mešanim blagom. Anton Ditrich. Aparat za petrolej, še malo rabljen, kakor tudi bank (pudel), police in predali za prodajalno so naprodaj pri Alojziju Domicelj v Zagorju na Pivki. Nakovalo v dobrem stanu je naprodaj po nizki ceni pri Josipu Paternost v Postojni. Dobro ohranjen voz ,,brek (l ima po nizki ceni na prodaj Matija Zafred v Št. Petru št. 56. Izvrstno naravno brinjevo olje, pristni brinjevec in slivovko ima na prodaj in pošilja na zahtevo vzorce Štefan Pivk, Predgriže, p. Crnivrh nad Idrijo. Lična kmetska hiša v Orehku pri Postojni se pod ugodnimi pogoji proda. Hiša stoji v sredi vasi in se lahko porabi za trgovino, kakor tudi za gostilniški obrt. Več o tem pove Jožef Dekleva v Orehku h. št. 7. Enonadstropna hiša v Postojni na prodaj. Hiša v kateri je tudi vodovod obstoji iz 6 sob, 2 kuhinj, 2 hramov in perilne kuhinje. Poleg hiše je lep vrt. Natančneje pojasnila daje Jakob Jež v Strmici pri Postojni. Učenca, kateri bi imel veselje do soboslikarske in pleskarske obrti sprejme takoj Ivan Zwolf, sobni slikar in pleskar v Postojni št. 73. E 134/5, 3. Dražbeni oklic. Po zahtevanju ljudske posojilnice v Ljubljani za¬ stopana po g. dru. Ivanu Šušteršiču bode dne 3 1. avgusta 1905 dopoldne ob 9. uri pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 6 dražba zemljišča vi. št. 210 k. o. Nadanjeselo, obstoječega iz gozda, vinograda in travnika. Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi je dolo¬ čena vrednost 1200 K. Najmanjši ponudek znaša 800 K, pod tem zneskom se ne prodaja. Dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepre¬ mičnine (zemljiško-knjižni izpisek, izpisek iz katastra, cenitveni zapisnik i. t. d.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št. 6 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbi, je ogla¬ siti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljaviti glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije, niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega po¬ oblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija v Postojni, oddelek III., dne 6. julija 1905. Notranjci, rabite narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda! Starn 196. NOTKANJEC Letnik I. P. n. Podpisani si usojam cenj. občinstvu priporočati svoj higienično urejeni „brivski salon" Moja naloga bode vedno p. n. občinstvu ustrezati v vsakem oziru, s točno in skrbno postrežbo. Za blagohotni obisk se vže naprej zahvaljujoč, bilježim z velespoštovanjem Uncril brivec in lasničar nUulul v Postojni ===== Oreškova hiša št. 76. Josip Zarezano strešno opeko (Falz) navadno strešno opeko, kakor tudi zidak, žlebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi = Harol Jelovšek = v v JOSIP TOMŠIČ vinski trgovec, gostilničar in posestnik v Ilirski Bistrici priporoča p. n. kupcem in gostom svoja priznano dobra pristna istrska namizna in buteljna vina (refoško, muškat itd.) V gostilni dobra kuhinja in nizke cene. opekarnar na Vrhniki (Notranjsko). O/ /o manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri briz- galnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža, odlikovanega v Pragi na razstavi leta 1903, izumitelja in tvornioarja === R. A. SMEKALA = iz Smihova. o o Podružnica Zagreb. Ti stroji delajo desno in levo, eno- in dvomlazno 30 do 35 m mlaza. Skladišče vseh gasilnih potrebščin in gospodarskih strojev itd. Tudi na otorolce. s spoštovanjem p odru ž n ica R. fl. Smekal. o 1872 1905 F. KUTTIN, Postojna trgovina z špecerijskim, kolooijaloim in mešanim blagom aa debelo ia drobao. Prodaja železnine: žice, žebljev, pocinjene in železne pločevine, raznih svetilk. Zaloga Portland- in Roman-cementa ter asfalta za odpravo vlage v zidovih. Rum, zdravilni konjak (Camis & Stock), pristna domača slivovka, ruski čaj ter raznega žganja na debelo. Prodaja papirja, pisarniških potrebščin, raznovrstnih razglednic, črnila, raznih mešičkov in papirja za svalčice kakor : »Abadie«, »Le Deliče«, »Le Griffon«, »Club« itd. Zaloga živinske soli in denat. špirita za mizarje. Raznih čopičev, lepa, oljnatih barv, Arneža. Razne sladčiee. Raznovrstne gobe — za šole in pranje vozov. — Samoprodaja znakov za g-ozdne in poljske čuvaje. Leseni klini in druge potrebščine za čevljarje. Rudninske vode. Prodaja bencina in postaja bencina za motorne vozove in kolesa. Ilirske testenine. Razna steklenina. Narodne vžigalice, narodni kolek. . Točna in solidna postrežba, najnižje cene. == Letnik I. NOTRANJEC Stran 197. Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1. marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5- — za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3*— za osebo. ^vyyyYYYYYYYYYYYYYYYY YYYYYYYYYYYYYYYYYY r, Ivan Zwolf sobni slikar in pleskar v Postojni. Prodaja barv, firneža, laka, čopičev i. t. d. Priporoča se slav. občinstvu za naročila v njegovo stroko spadajočih del ter zagotavlja = točno in solidno postrežbo. . & H M M H B H © Hotel Grajžar v Ljubljani, Dunajska cesto - se priporoča slavnemu občinstvu. = izvrstna kuhinja. Pristna vina. Vsaki dan sveže pivo. Prenočišča. Z odličnim spoštovanjem flnt. de 5chiava. m IM pi M ra m y v Qnn1rn s kožo, kilo po 1 gld., brez kosti po gld. 1’10, plečeta dllllfLu brez kosti po 90 kr., slanina in suho meso po 80 kr., prešičevi in goveji jeziki po 1 gld.., glavnina brez kosti po 50 kr. Qnln|np dunajske po 80 kr., k la krakovske, fine po 1 gld., iz Oaiulilu šunke zelo priljubljene po gld. 1'20, a la ogrske, trde po gld. 1’50, ogrske fine po gld. 1'80 kilo. — Velike klobase ena 20 krajcarjev.