USTAVNI SPOR ZARADI LIVAD II.
INTERNET BO SPOMLADI NA KABLU I RENESANSA KNJIGE
(Mef) V tem življenju pač vse mine in tudi del stare Izole počasi izginja v zgodovino. Arrigoni ni več to kar je bil, pomol pri hladilnici je skoraj potonil, tovarniške hale v Argu so v glavnem prazne, za Opremo je ostalo le nekaj praznih skladišč, zdaj odhaja tudi hladilnica, ki je štiri desetletja dajala podobo temu delu Izole. Nekaj s svojo tipično socrealistično provizorično arhitekturo, še bolj z vonjem, ki se je širil iz nje, kadar so jo napolnili s svežo ribo. In vendar smo se nekako navadili nanjo, na njen skoraj opuščen škver, na razumevajoče vratarje, na izmučen stroj za proizvajanje ledu, ki so ga potrebovali ribiči in prodajalci pijač na ribiškem prazniku.
V soboto bodo hladilnico zapustili še zadnji delavci Delmarja in skozi njen vhod bodo nekaj časa vstopali le še delavci Ribe, ki imajo tam pisarne in zaposleni v
H Banka Koper
Saladiji, potem bodo lepega dne prišli stroji in podrli stare zidove ter odpeljali ropotijo, ki seje na tovarniškem dvorišču nabirala vsa ta leta. Kaj bo zraslo na tistem prostoru je zaenkrat še neznanka, saj so stanovalci iz soseščine odločno zavrnili predlagano gradnjo še enega poslovno stanovanjskega kompleksa, ki ga je ponudil znan izolski investitor. Dejstvo pa je, da bo nekdo kupil ta prostor, ki je last Delmaija in Ribe, pa ne zato, da bi tam uredil park ampak da bi z gradnjo prišel čim bližje moiju.
In tako bo ta prostor spet dobil drugačno podobo, tako kot industrijski del Izole, kjer so namesto vrtov in vinogradov v zrak zlezle velike zgradbe Delmaija in Droge. V tej nemoči pred nenehnimi spremembami prostora v katerem živimo nam je edina tolažba to, da bodo tudi zdaj nove zgradbe nekoč stare in jih bodo zavrgli kot stare cunje, z vsemi lepimi spomini in čudovito mladostjo vred.
tel : 05/641 57 78, 641 66 08
MAVRICA SE SELI V LUCIJO
Sočina Mavrica je prišla v Izolo potem, ko so se izpraznili nekateri manjši poslovni prostori ob sončnem nabrežju. Dokaj hitro smo se navadili nanjo in s ponudbo je zadovoljevala številne izolske gospodinje, obrtnike in druge kupce. Toda kljub temu ni vzdržala prav dolgo in te dni sojo prelepili z opozorili, daje zaradi preurejanja do nadaljnega zaprta. Preurejanje pa pomeni to, da se Mavrica pravzaprav seli v Lucijo, v tistih prostorih bodo uredili trgovino s konfekcijo, kije zdaj nekaj hišnih številk zahodneje. Omenjene prostore ima Soča v najemu in njihova usoda ostaja neznanka. Odšla bo tudi sočina trgovina z elektroniko, zamenjala pa jo bo druga trgovina s podobnim programom. Vse te selitve so posledica povezovanja trgovskih podjetij na relaciji Soča - Merkur - Kovinotehna. Rezultat pa je: če boste za novo leto hoteli kupiti kuhinjsko posodo ali nekaj preprostih zidnih vijakov se boste morali potruditi do Rude. Saj ni daleč, kvečjemu pol ure počasne hoje.
www.slo-istra.com
izolske spletne strani
KAJ JE PRINESLA SINODA
V	začetku novembra se je v Ljubljani končalo drugo zasedanje sinode slovenske cerkve na kateri je sodeloval tudi izolski župnik Andrej Sedej. Samo zasedanje je bilo deležno precejšnje pozornosti verujoče in laične javnosti, vendar o samem poteku zasedanja in izhodiščih nismo izvedeli prav veliko. Zato smo ga povabili v uredništvo, da bi izvedeli kaj več, seveda s posebnimi vprašanji v zvezi s položajem cerkve in vernikov v Izoli.
-	Zasedanje sinode slovenske cerkve je bilo deležno precejšnje pozornosti medijev, vendar se je vse bolj ali manj vrtelo okoli vprašanj verouka, odnosa do življenja in odnosa do države. Po dokumentih sodeč pa je vendarlo šlo za nekaj več.
-	Res je. Če bi sodili po tem, kar je bilo zapisano, pokazano in povedano je bilo vsebinskih vprašanj malo, v resnici pa jih je bilo zelo veliko, saj se je prvo zasedanje sinode začelo že pred letom dni, zdaj pa smo le obravnavali pripombe, ki so prišle na račun posameznih gradiv s prvega zasedanja sinode.
V	resnici smo obravnavali takorekoč vse aspekte delovanja cerkve na slovenskem.
-	Gre za nekakšne napotke ravnanja vas duhovnikov.
-	Vse to smo počeli že doslej in to ni nič novega. V bistvu gre za nekatere cilje, kot je poenotenje dela v vseh treh škofijah, potem so tu vprašanja človeka, postavljanje vere v ta čas in prostor in podobno. Vsekakor pa ne moremo mimo tega, daje to prva sinoda v naši novi samostojni državi.
-	Je pri dogovarjanju o vašem konkretnem duhovniškem delu kakšna posebna novost?
-	Nič ni zelo revolucionarnega, so pa nekateri povdarki, ki nakazujejo odpiranje cerkve navzven. Gre za večjo aktivnost cerkve v javnem življenju in za večje sodelovanje laikov v našem delu. Marca smo imeli volitve novih župnijskih svetov in gospodarskih svetov in tukaj je bil storjen velik korak naprej. V Izoli imamo kakšnih 40 ljudi, ki so imenovani tudi od škofa in pristajajo na takšno, bolj aktivno delo v cerkvi. Sicer pa pri nas veruk že učijo tudi laiki in sicer kar štirje.
Sinoda = zbor, srečanje, kongres
-	začetek 26. maj 1977
-	prvo zasedanje -november 1999
-	drugo (plenarno) zasedanje - november 2000
-	odločitev slovenskih škofov (pomlad 2001)
-	potrditev Vatikana (jesen 2001)
-	cerkveno-pravna uzakonitev (partikularno pravo)
Sinoda ima le posvetovalni značaj in nakazuje določene usmeritve. Dokončno odločitev sprejmejo slovenski škofje in jo potrdi Vatikan.
-	Govorili ste o odnosu do človeka, ali tudi o odnosu med vernimi in nevernimi?
-	Človek je človek in ne ločujemo med vernimi in nevernimi. Vsak je človek in če mu oznanjamo ga vzamemo takšnega kot je.
-	Koliko vernikov štejete v Izolski občini?
-	Mi štejemo nedeljnike in teh je okoli 900, potem je tukaj okoli 300 veroučencev, tako da ostajamo nekako na isti ravni. Glede na padec števila otrok lahko rečemo, da število otrok, ki obiskujejo verouk celo narašča. Starostno so zelo razgibana skupina, zelo aktivni so posebej tisti v mladinski skupini in skupina mladih staršev. Seveda pa je veliko tudi starejših vernikov, saj imamo v neposredni bližini dom starejših občanov pa tudi hotel Delfin ni daleč. Prav zaradi njih imamo težave v cerkvi sv. Roka, ki postaja premajhna.
-	Veliko ste govorili o laikih v cerkvi
-	Po svetu in tudi po nekaterih slovenskih škofijah že imajo diakone, kar pomeni, da nekateri poročeni ljudje lahko opravljajo določene službe v cerkvi. Sinoda je podprla uvajanje laikov v cerkveno delo in eden od predlogov je bil, da bi vsaka dekanija imela po enega zaposlenega laičnega teologa. Seveda pa je s tem povezano vprašanje, kako financirati njegovo delo. Cerkev si še lahko privošči, da duhovniki delamo brez plače in brez rednih dohodkov, država ali občina pa si gotovo ne bi privoščila česa takega.
-	Kakšna je vaša plača?
-	Nimam nobene redne plače. Živim od tega, kar dobim od maš. Maša pa je 2.500 tolarjev in če računamo, da jih je na mesec kakšnih 25 je to tisti redni dohodek iz katerega je treba plačati vse, tudi davke. V Izoli sva na tej plačilni listi midva s kaplanom in moram reči, da nekako shajava, nimamo pa nobenega zagotovila, da bo tako tudi vnaprej.
-	Kakšen je odnos države in trudi občine do cerkve in takšnih vaših problemov?
-	Problem je, da niso urejene stvari med državo in cerkvijo in niti med državo in Vatikanom, zato tudi na lokalni ravni ne more biti drugače. Če pustim ob strani to kar sva govorila doslej je na tej ravni še nedorečeno vpšrašanje denacionalizacije. Škofija je namreč vložila zahtevek za denacionalizacijo palače Besenghi in sosednje Scuole batuti in zdaj se to nekje rešuje na ustreznih organih.
-	Kaj pa Marija Alietska?
-	Popravljata jo občina in država, v veljavi pa ostaja sporazum po katerem se na koncu cerkev, razen za bogoslužne stvari nameni tudi za kulturne prireditve, ki v cerkev pač sodijo. Mislimo, da glede tega ne bo nobenih težav. Sicer pa se trudimo še s cerkvico na Šaredu in urejamo stvari v zvezi z lokacijo nove gradnje cerkve med Livadami in Jagodjem. Gre za zemljišče, ki smo ga dobili kot nadomestilo za sv. Petra in z
nekaterimi dodatnimi našimi zemljišči in tam naj bi zrasla nova cerkev ki bi jo obiskovali ljudje iz Livad, Jagodja in novonastajajočega naselja Livade D.
-	Kako torej ocenjujete odnos izolske občine in cerkve?
-	Mislim, daje odnos kar korekten in oboji se trudimo, da delamo dobro za vse krajane in občane, neglede na to, če so verni ali ne. Mislim, da dobro delamo lahko predvsem skupaj.
-	Kaj pa odnos do evangeličanske cerkve v Izoli?
-	Sodelujemo dobro, izmenjujemo si tudi kulturne prireditve in mislim, da tukaj ni posebnih težav.
-	Z drugimi cerkvami ali sektami imate kontakte?
-	Nekako se stvari urejajo v dobro vseh, čeprav posebnih formalnih kontaktov s pravoslavci ali muslimani oziroma sektami, nimamo. Nasploh mislim, da je Izola v tem pogledu dokaj umirjen kraj in občina.
-	Le denarja nam manjka, kajne?
-	Seveda se to čuti tudi v cerkvi. Če ni pač niti vojska ne vzame in don Pierino je nekoč na podobno vprašanje, od kod dobi denar za vse tiste komune, odgovoril: Od obljub bogatih in prispevkov revežev.
-	Kako deluje izolski Karitas?
-	V Izoli je nekoliko bolj misionsko usmerjen, saj pošiljajo pakete v razne konce sveta. Na leto pošljemo iz Izole do 2 toni in več paketov s hrano in oblačili. Tudi nekatere revne družine se pridejo obleči k nam, da o klošarjih niti ne govorim. Sicer pa imamo zdaj na karitasu vojaka, ki je tu na služenju civilnega roka.
-	Kakšna je kadrovska sestava vaše župnije danes?
-	Ob meni je tukaj še kaplan Sašo Mugerli iz Goriških Brd, potem so tukaj tri sestre uršulinke Irena, Polona in Metka, pomagajo pa nam še mnogi laiki. Kaplan Sašo je tudi glasbeno ustvarjalen, je kantavtor in prav zdaj je dokončal in izdal že drugo CD ploščo. Pri tem so mu pomagali Avtomobili in prav zdaj pripravljajo v Kortah koncert, kjer se bodo predstavili s svojo glasbo.
-	Sodelovali boste tudi ob prireditvah s sklopu Decembra v Izoli
-	Pomagali bomo pri organizaciji obiska Miklavža in Božička, predstavili bomo žive jaslice in sploh se mi zdi prav, da smo prisotni v kraju kjer živimo in delamo. (DM)
POPRAVEK
V prejšnji številki Mandrača smo predstavili tretjo številko glasila La colomba, ki jo izdaja Skupnost italijanov Dante Alighieri iz Izole. Ob tem smo zapisali, da štirinajstdnevnik II Mandracchio pripravlja in izdaja Skupnost Italijanov Pascquale Besenghi degli Ughi, prav tako iz Izole.
To seveda ni res, saj uredništvo II Mandracchio dekuje v sklopu Samoupravne italijanske narodnostne skupnosti iz Izole, kar pomeni, da "pokriva " dogajanje v obeh omenjenih društvih.
ŠPORTNO DRUŠTVO
I/j iS
IZOLA / Ljubljanska 51 / tel. 6418-042
URNIK
pon-sob od 9 -12 in 16.30 • 22 ure sob. do 21 ure

■jg. .... .JU— * -- •
Vpis in vadba vsak torek in petek od 17.30 do 19. ure na OŠ Dante Alighieri pod STROKOVNIM vodstvom 0 b iš č i t e n a s športnega pedagoga Iztoka Babiča I na LJUBLJANSKI 51 v Izoli	Inf: GSM 041 / 893 192
I
JBHHÉh
BKHuH*
DECEMBER V IZOLI BO BOGAT IN VESEL
Seveda ne zgolj kot praznični mesec na papirju, temveč tudi kot tradicionalna akcija, ki bo lastniku izžrebanega nagradnega kupončka "pripeljala" nov avto. Pričakovati je, da bo v akciji, tako kot lani, sodelovalo okrog 50 izolskih trgovin. Poleg privlačene prve nagrade -avta, bo letos izžrebano večje število ostalih nagrad, ki jih bo vsaj še osemdeset. Med njimi bo na primer kakšna mini komponenta, play station ali mobilni telefon, natančen seznam nagrad pa bo znan 1. decembra, ob začetku akcije. Tudi letos bodo sodelujoči trgovci nagradni kupon podarili vsakemu, ki bo v njihovi trgovini kupil vsaj za 3.000 tolarjev blaga.
Poleg nagradne akcije, pa bodo decembrsko dogajanje v Izoli razgibale tudi številne prireditve, za kar bo poskrbel Center za kulturo, šport in prireditve, in bodo letos potekale predvsem na prostem, vsak dan od 18. do 20 ure. Ob nedeljah in praznikih pa bodo prireditve potekale tudi ob drugem času. Osrednje prizorišče dogajanja bo na Manziolijevem trgu in kot kaže bo letos za otroke in ttudi odrasle decembrske zabave dovolj. V sodelovanju z Župnijskim uradom Izola pa bosta prizorišče obiskala tudi Miklavž in Božiček, pripravlja pa se tudi uprizoritev živih jaslic. Na trg pa bo prišel tudi Dedek Mraz, dogajnje pa bo popestril tudi novoletni sejem, ki ga pripravlja Turistično društvo. (K.B.)
DIPLOME ZA DRUGO GENERACIJO ŠTUDENTOV
Minulo soboto je potekala slavnostna podelitev diplom drugi generaciji diplomatov Visoke šole za management. Tokrat jih je prejelo novih 73 diplomantov, tako da jih je iz te šole skupaj z diplomanti prve generacije izšlo že 114.
"V našo šolo prihajajo ljudje, ki želijo biti zavzeti, pošteni in uspešni manageiji na vseh ravneh organizacij. Na ta smoter je naravnan ves program šole - v učinkovitost in uspešnost mangerjev, njenih diplomantov," je v svojem nagovoru povedal dekan šole prof.dr. Mitja I. Tavčar. Ob tem dogodku je bila dana pobuda za ustanovitev kluba diplomantov Visoke šole za management, ki po besedah dekana lahko postane pomembno središče poslovnosti in stroke v primorski regiji, ki pa je kljub temu, da so zavzeti, strokovni in pošteni manageiji predpogoj za njen uspešen razvoj, doslej storila zelo malo za delovanje managerskih šol in raziskovalnih institucij na svojem področju. "To je zagotovo ena izmed strateških nalog gospodarskih, političnih in strokovnih dejavnikov, za katere je razvoj primorske regije življensko pomemben."
Na slovesnosti so podelili tudi priznanja za najboljši diplomski deli, ki sta jih prejela Bernarda Bevc ter Bruno Mihalj ter priznanja njuspešnejšim študentom Živi Dražil, Juriju Starihi in Kristini Mlinar. (K.B.)
ŽUPANJA OSTAJA SAMO V IZOLI
Čeprav je Združena lista socialnih demokratov postala koalicijski partner v novi slovenski vladi in je prevzela nekatere vladne in vodilne parlamentarne funkcije je bilo to vendarle premalo zato, da bi izolska županja Breda Pečan, ki ji je do neposredne izvolitve zmanjkalo nekaj več kot 100 glasov, prišla v parlament.
Za kaj takega bi moral v vlado nekdo od izvoljenih poslancev ZLSD z naše volilne enote, vendar se to ni zgodilo. Borut Pahor, predsednik njene stranke, se namreč jni odločil za ponujeno ministrsko funkcijo in se je potegoval ter bil končno izvoljen za predsednika državnega zbora, kar pomeni, da na ta način ni sprostil nobenega poslanskega mesta. Drugi izvoljeni poslanec s te volilne enote, Aurelio Juri, ni kandidiral na nobeno vladno funkcijo in tako izolska županja ostaja brez poslanske funkcije.
Takšen razplet dogodkov pravzaprav ni slab za Izolo, saj je njena stranka v vladi, obvladovala bo nekaj pomembnih ministrstev in komuniciranje na ravni občina - država bo lažje kot če bi ZLSD šla v opozicijo. Neglede na to, kako županja ocenjuje tak razplet dogodkov pa se ni mogoče izogniti vtisu, da stranka na teh volitvah ni stavila nanjo. Ni je povabila na nobeno soočenje izven lokalnega okvira, njena predvolilna kampanja je bila skromno podprta, imela je slabe svetovalce v zvezi z istočasnostjo referenduma o Svetilniku in ni je imela med kandidati za ministrske fuknkcije, čeprav ima za seboj dobro izkušnjo županovanja in poslanskega dela v DZ.
Tako se je zgodila naša napoved izpred treh mesecev, namreč, da bo Izola ostala brez poslanca v državnem zboru. Breda Pečan je bila razmeroma blizu, dr. Mario Gasparini pa, kljub odličnemu volilnemu rezultatu razmeroma daleč. V primeru županje je za njeno neizvolitev kriva sama in njena stranka, v primeru bivšega poslanca Maria Gasparinija pa je kriv velik volilni uspeh njegove stranke.Če bi LDS dobila manj glasov bi bil uspeh dr. Gasparinija zagotovo zadostna popotnica za pot v DZ.
Sicer pa, kar je bilo je bilo. Zdaj se je treba ozreti naprej in pogledati, kako se bo ves ta volilni in povolilni razplet poznal na občinski ravni. Za odnose med LDS in ZLSD na občinski ravni ne bi mogli ravno trditi, da so bili zadnje čase na posebej visoki ravni, zdaj pa sta stranki v vladni koaliciji, kije tudi programsko zastavljena. Počakati je treba na prva resna glasovanja v občinskem svetu in takrat bomo vsi pametnejši. (DM)
TURIZEM V MESTIH IMA SVOJE POSEBNOSTI
V	četrtek, 16. novembra se bodo v Izoli na svojem petem posvetu zbrali predstavniki turističnih društev slovenskih mest. Tokrat bodo govorili predvsem o razvoju turizma ob vstopu v novo tisočletje in o rezultatih, težavah, izkušnjah in perspektivah delovanja turističnih društev.
V	urbanih okoljih je delovanje turističnih društev specifično, saj gre za ekonomsko, urbanistično, sociološko, prostorsko in turistično zahtevna okolja. O različnih aspektih delovanja turističnih društev v mestih in razvojnih možnostih turizma v teh okoljih bodo spregovorili predstavniki omenjenih društev iz Slovenj Gradca, Skoije Loke, Jesenic, Metlike, Slovenske Bistrice, Ljutomera in Izole ter Turistične zveze Slovenije.
* rA
rm

SLIKE ZA OSEBNE DOKUMENTE,
NA KATERIH Sl BOSTE ZAGOTOVO VŠEČ!
Z DIGITALNIM FOTOAPARATOM LAHKO NAREDIMO VEČ RAZLIČNIH FOTOGRAFIJ IZMED KATERIH BOSTE IZBRALI NAJBOLJŠO.
4 FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE 1000 SIT.
Tel.: 066/ 647-050, Drevored l.maja 4a, Izola Tel.: 066/ 646 - 211, HTP San Simon, Morova 25
HIPERPREPOVEDANO PARKIRANJE
Veijetno ni kraja na tem svetu, kjer bi na tako majhnem prostoru našli toliko istih znakov, ki prepovedujejo eno in isto stvar in hkrati toliko kršitev teh istih znakov. V krogu kakšnih 20-tih metrov v neposredni bližini hotelov Simonov zaliv oziroma poslovnega kompleksa Jagodje smo namreč našteli deset prometnih znakov, ki na tak ali drugačen način prepovedujejo parkiranje in ustavljanje vsem ali nekaterim.
Na omenjenem območju je namreč hotel zagotovil parkirne prostore za svoje goste, kar je seveda razumljivo. Občinska inšpekcija je prepovedala parkiranje ob cesti, ki pelje proti kopališču, kar je po svoje tudi razumljivo, čeprav bi verjetno lahko ravnali tudi drugače, lastniki apartmanov v omenjenem kompleksu so prepovedali vstop v garažo vsem razen sebi in tako smo priče vsaj dvem vrstam voznikov, nki jih to spravlja v nemogoče težave.
V prvi vrsti gre za lastnike poslovnih prostorov v omenjenem objektu, ki z vozili včasih ne morejo niti do svojih skladišč, ker tam pač nimajo garaž, čeprav so te bile pogoj za to, da so dobili obratovalna dovoljenja za svoje lokale. Še v večjih težavah so njihovi kupci oziroma stranke, saj preprosto nimajo kje parkirati, razen na dveh parkiriščih, ki pa sta dokaj oddaljeni. Usodo gostincev in trgovcev deli tudi poštni urad, saj je parkiranje v bližini prepovedano, zato se uporabniki odločajo, da poštne storitve opravijo v mestu, kjer za pošto dobijo parkirni prostor. Največkrat se tako dogaja, da so avtomobili strank zaparkirani na najbolj nemogočih mestih, na pločniku ali kar na cesti, čeprav je to lahko zelo nevarno. Še posebej nevarno je zato, ker takšna kategorizacija ceste, ki pelje do kopališča v Simonovem zalivu kar vabi k preverjanju vozniških sposobnosti, zato ni nič čudnega, da tam okoli vsak večer cvili, škripa in rohni kot na kakšnem rally tekmovanju.
Najemniki poslovnih prostorov skušajo na različne načine rešiti spor z lastniki parkirnih prostorov pod kompleksom, vendar imajo bolj malo uspeha, ker je lastnina pač sveta, v dogovaijanje o prodaji pa niso bili vključeni. Izkušnja te garaže bi gotovo zelo koristila načrtovalcem bodočih garažnih hiš, saj se dogaja v glavnem to, da kupci parkirnih prostorov ne pristanejo na odprto parkirišče, ki bi ga uporabljali tudi drugi. In potem se pojavi zapornica, ključavnica ali kaj podobnega, problem parkiranja pa ostaja. (DM)
PARKIRANJE D0V0UQKI ' USTNIKOM PARKIRNIH MESI SAMO | NA URBANIH PARKIRNIH MESTIH

ALI SEMAFOR PRED ŠOLO SPET DELA?
V kriminalijah smo zapisali, da je strela udarila v semafor na križišču za Korte, kije tako prenehal delati. Po nekaj dneh rumenega utripanja pa so ga danes popravili in zdaj sveti v vseh barvah.
NEPROFITNO JE SKORAJ KONČANO
Stolpič z neprofitnimi stanovanji, ki ga gradijo v Livadah bo vsak hip dokončan, ob njem pa je že moč videti, kje bodo postavili temelje naslednjega. Po zunanjem videzu sodeč bodo stanovanja v stolpiču zelo primerna in vendarle tudi dostopna. Zato pa se ob Zdravstvenem domu obeta stolpič v katerem bodo stanovanja t.i. visoke kategorije. Kljub visokim standardom in visoki ceni je zanimanje za takšna stanovanja menda kar veliko.
V
Število kosovnih odpadkov je naposled začelo upadati
V	izolskem komunalnem podjetju so zaključili jesensko akcijo zbiranja kosovnih odpadkov "Vsakemu kosu smo kos". Stanje na področju kosovnih odpadkov in divjih odlagališč se izboljšuje. Zbiranje rabljenega pohištva in opreme je bilo dobro sprejeto.
Izolska komunala je v 21 dneh akcije, od 9. do 29. oktobra, odpeljala 208 zabojnikov kosovnih odpadkov. 17 zabojnikov je bilo polnih železa, 14-krat je bil z vejevjem in zelenjem napolnjen mobilni zabojnik, za 187 zabojnikov pa je bilo različnih kosovnih odpadkov. Po enoletnem visokem vzpenjanju odpeljanih količin, na pomlad so odpeljali 1600 kubičnih metrov, lani jeseni pa 14000, so se razmere tako naposled začele umiijati.
Da se stanje izboljšuje in je bilo v zadnjem letu ob sodelovanju občanov veliko narejenega, kaže tudi bistveno manj odvozov starih avtomobilskih karoserij. Simbolična cena odvoza, tisoč tolarjev, je vzpodbudila čiščenja dvorišč in javnih površin, tako je bilo na pomlad kar 98 odvozov, oktobra pa še dodatnih 30. Delavci Komunale Izola so tudi tokrat priskočili na pomoč pri odvozu večjih količin kosovnih odpadkov, in sicer 13-krat.
V	izolski komunali so že ob začetku akcije napovedali, da naposled pričakujejo manjše količine kosovnih odpadkov, ugotavljajo pa, da se je pokazala potreba po rednem odvažanju odpadkov. Marino Domio, direktor Javnega podjetja Komunala Izola, je ob izteku akcije povedal: "Naš cilj je bil doseči tesno sodelovanje z občani in odstraniti nakopičene kosovne odpadke po domovih in v naravi. Po velikih "čiščenjih" so pripravljene vse osnove za redno zbiranje in odvažanje kosovnih odpadkov. Uvesti ga nameravamo že prihodnje leto."
Novost jesenske akcije, zbiranje še uporabnih predmetov, ki so ga pripravili v sodelovanju z Rdečim križem, je bilo dobro sprejeto, odslej pa bodo tovrstne predmete na deponiji stalno sprejemali. Zgornji plato komunalne deponije je bogatejši za večje količine rabljenega pohištva in bele tehnike, med katero prevladujejo hladilniki, štedilniki in termoakumulacijske oziroma električne peči, zbrano opremo pa bo delil občinski Rdeči križ. Komunalni delavci so opravili 14 odvozov uporabnih predmetov, na deponijo pa je prispelo tudi nekaj pohištva iz piranske občine.
JP Komunaja Izola
OPOZARJA OBČANE IZOLE NAJ V ZIMSKI SEZONI NE ODLAGAJO PEPELA V KONTEJNERJE (posode za smeti) SAJ OBSTAJA NEVARNOST POŽARA!
DELMAR JE PRESELJEN
V soboto zvečer so dokončno ugasnili pogonske stroje stare hladilnice in Delmar je postal podjetje s sedežem v izolski industrijski coni Tam je namreč zrasla nova poslovna stavba z veliko hladilnico, dodatnimi skladiščnimi prostori, velikim parkiriščem in pogledom -na njive. Ampak Delmar že dolgo ni več zazrt v Jadran in izolski zaliv, saj veliko večino proizvodov kupuje v tujini in prodaja doma pa tudi drugod.
Kako se privajajo na novo lokacijo in nove pogoje dela smo vprašali direktorja Vlada Lukežiča.
-	Prvi del stare hladilnice je bil narejen leta 1960, drugi del pa leta 1967 in dandanes ta hladilnica ni več ustrezala sedanjim standardom. Zato smo tudi imeli le pogojno soglasje za delovanje, ker so inšpektorji vedeli, da gradimo nov objekt.
Tudi delovni pogoji v hladilnici so bili slabi, da ne govorim o stari tehnologiji, ki dejansko ni hladila tako kot bi morala.
-	Koliko ljudi šteje zdaj Delmar?
-	Vseh skupaj nas je 63 s tem, da imamo 13 ribarnic po celi Sloveniji, prav v Izoli pa nas je 25 in vsi smo zdaj v teh prostorih.
-	Prodajate ribo pa niti morja ne vidite.
-	Naša dejavnost je takšna, da to niti ni potrebno. Po svetu so hladilnice, ki so stotine kilometrov oddaljene od morja. Kvečjemu obstajajo prevzemni centri na obali, tako kot imajo na Hrvaškem in v Italiji. Zal v Sloveniji takšnega centra, ki bi prevzemal ribo tudi od zasebnikov, v Sloveniji še nimamo. Tako zaenkrat odkupujemo ribo od ribiča do ribiča, res pa je, da se tudi inšpekcijske službe zavzemajo za to, da bi takšen odkupni center le uredili.
-	Investicija je velika tudi na pogled.
-	Hladilnica je narejena v dveh delih. En del je za svežo ribo, drugi del pa za ostale ribje proizvode, kar zahtevajo tudi inšpektorji. Potem je tam še del, ki ga bomo lahko oddajali v najem. Z nekaterimi potencialnimi partnerji za najem teh prostorov se že dogovarjamo.
-	Kdo je investiral v gradnjo?
-	Investicija je naša v celoti, seveda s pomočjo leasinga in bančnih kreditov. Skupna vrednost je okoli 700 milijonov tolarjev in da bi jo povrnili bo potrebnih kar nekaj let. Dvanajst let je odplačilni rok za leasing, nekaj pa bomo lahko vrnili že prej z odprodajo zemljišča, kjer je stara hladilnica. Tisto si delimo nekako na pol z Ribo in nekaj kupcev se že pojavlja, tudi glede na zazidalni načrt za tisto območje. Zagotovo se bo vse skupaj pospešilo s selitvijo Droge in z dokončanjem marine. Stavbe ki so zdaj tam bomo podirali takrat, ko bomo našli kupca, po pogodbi pa to moramo storiti v določenem obdobju. Seveda je treba vedeti, da tam še vedno ostajata Riba in Saladia.
-	Riba se ne bo selila k vam?
- Ne, saj se s svojo dejavnostjo bolj navezujejo na Delamaris kot na nas in zato bo verjetno iskala svoje prostorske rešitve tam. O Saladiji jaz ne bi govoril, mislim pa, da razmišljajo o svoji prihodnosti v okviru nekakšnega ribiškega muzeja, verjetno na območju Arga.
-	Zdaj so pogoji vašega dela nedvomno boljši.
-	Mi smo nedvomno bili moteč faktor na prejšnji lokaciji, še posebej v povezavi s turizmom. Pa tudi dostop do našega objekta je bil včasih nemogoč, ker smo bili pač sredi mesta. Zdaj moramo te naše hladilnice napolniti, skladiščimo lahko bistveno več proizvodov kot prej in s to dodatno dejavnostjo - skladiščenjem v najem - upam, da bomo še uspešnejši. Ta dodatna hladilnica za najem ni namenjena ribi pač pa dragim izdelkom, ki jih je treba tako skladiščiti.
-	Kako je sicer s prodajo ribe?
-	Riba je prehrana in bo še dolgo aktualna, še posebej zato, ker smo v Sloveniji v velikem zaostanku za Evropo. Poleg tega se odpirajo trgi na področju bivše Jugoslavije, seveda pa smo zelo močno prepletli našo maloprodajno mrežo po celi Sloveniji. V zadnjih dveh letih smo odprli cel kup novih ribarnic: v Maribora tri, v Celju, v Novem Mestu, v Ljubljani dodatni dve. Na žalost je edina ribarnica, ki je nismo odprli ta v Izoli. Zaradi težav z nasprotovanjem soglasodajalcev nam povsem urejen in opremljen prostor stoji že dve leti prazen. Upam, dajo bomo zdaj vendarle odprli, če upravno sodišče ni dobilo nove pritožbe. V tem primera bo do božiča odprta tudi naša sodobna ribarnica na Kristanovem trgu.
Delmar v glavnem posluje z uvoženo ribjo in drugimi ribami, školjkami ter morskimi sadeži. Kalamari, ki so pri nas tako dobri prihajajo iz Patagonije, lovijo pa jih španski ribiči. Ti gredo tudi najbolj v promet, druge pa prodajajo predvsem v izvoz. S tihega oceana prihajajo v glavnem različni pripravki, močno pa je zastopana Hrvaška, seveda takrat ko je sezona ulova. Velikim trgovskim sistemom ne prodajajo, ker ti prodajajo predvsem konzervirano ribo, imajo pa lastno ribarnico k koprskem hipermarketu. Največ prodajo seveda v Ljubljani, zelo dobro pa posluje tudi koprska ribarnica.
DNEVI TEHNIČNE KULTURE IZOLA KOT MESTO VLAKOV
Na delu ljubljanskega Gospodarskega razstavišča seje pretekli teden odvijala tehnični kulturi posvečena razstava in drage spremljajoče prireditve, ki jih pod imenom Dnevi tehnične kulture marljivo organizira Zveza društev za tehnično kulturo Slovenije. V javnosti temu ni bila posvečena posebna pozornost, saj je to v tem povolilnem času pravzaprav verjetno obroben dogodek , vezan na očitno obrobno dejavnost (promoviranje tehnološkega razvoja) in z obrobnimi akterji (predvsem otroci in mladino). Tako se je tam zbrala vsakoletna , preskromna, neinstitucionalna druščina tehnonostalgikov, ki je po svojih močeh skušala dati prireditvi, dejavnosti in samim sebi dovolj poguma za delo oziroma preživetje.
V treh dvoranah so društva, prodajalci, krožki, šole in dragi ponudniki v glavnem iz notranjosti Slovenije skušali predstaviti kaj znajo oziroma kaj nudijo. Videti je bilo vse sorte: od izdelovanja košev in lectarskib izdelkov, čebelaijenja in računalniškega oblikovanja ter robotike otroke. Prikazovali so izdelavo sodobnih letalskih modelov, mr reakcijski motor in miniaturno parno lokomotivo z vgrajenim pravil delujočim parnim strojem, svetovne prvake med raketarji in še marsika Iz južne primorske je bil prisoten en sam udeleženec in sicer društ Mistral iz Izole.
Namen Izolanov je bil predstaviti delo železniško modelarske šekel ter stalne razstave modelov vlakcev in železniških maket promovirati Izolo in vlake tovarne Mehano. Zanimanje obiskovalci je bilo precejšnje.
PflLi
iHK
NOGOMET
PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA REKORDNA DESETICA IZOLANOV MNK IZOLA: PLANA 10:0 (4:0)
Strelci za Izolo: Starčevič 4,
Mujkič 3, Zaič, Kraja, Hasič MNK Izola: Horvat, Kompara 6,5,
Gavrič 6, Hoti 6 (Puzič 6), Božič 6,5 (Vardjan 6), Kraja 6,5, Hasič 6,
Santin 6, Starčevič 7 (Kurtovič 6),
Mujkič 7, Zaič 6,5 (Aščič 6)
Po mnenju novinarskih kolegov je za tako nemogoč nogometni rezultat kriv predvsem sv. Martin, ki je vrste gostujočega moštva tako razredčil, da so prišli v Izolo samo z desetimi igralci. In Izolani so jim natresli ravno toliko zadetkov, tako daje bil za vsakega po eden. Kljub temu pa je bila tekma celo pod ravnijo četrtoligaškega prvenstva.
V	nedeljo čaka Izolane zanimivo
in bistveno bolj resno igranje v Piranu, kjer jih bo gostilo tretjeuvrščeno moštvo Portorož -Piran.___________________________
ODBOJKA
2.	DOLženske
Istracommerce IzolaBenadikt 0:3 1-20,-19.-231
Istracommerce Izola: Žilič, Prodan Dujmovič, Gluvajič, Glintič, Merkandel,
Knap, Rudeš
Mlade Izolanke so tokrat naletele na premočnega nasprotnika. Ekipa Benedikta je namreč precej okrepljena in domačinke niso imele veliko možnosti za zmago. Kljub temu so zaigrale dobro in malo je manjkalo pa bi v tretjem nizu iztržile zmago, kar bi bilo gotovo presenečenje.
V	naslednjem kolu bodo gostovale na Bledu pri Jezi sport club-u in morda kakšen niz ne bo presenečenje, čeprav so trenutno na zadnjem mestu lestvice.
3.	DOL-moški
Portorož:H.Simonov zaliv 2:3 (-20,23,20, -14, -11]
H. Simonov zaliv Izola: Klemenc, Paliska, Stanič, M. Gasparini, D.Gasparini, Bažec, Hajdukovič, Grmača, Toth, Krečič, Komadina, Batič Izolani so zmagali v obalnem derbiju, ki je bil hkrati derbi z vrha lestvice. Zmaga pa ni bila tako lahka, saj so domači povedli z 2:1, potem pa je zmanjkalo moči in izkušnje so naredile svoje.
Trener Igor Komadina je zelo zadovoljen z odnosom do moštva in igre, saj se na treningih zbere tudi po 17 igralcev, to pa vnaša konkurenčni boj za mesta v moštvu in napredovanje v 2. ligo se zdaj zdi realno.
3. DOL-ženske
Plran:H. Simonov zaliv 3:2 ( (-21,20.19, -25,11]
H. Simonov zaliv Izola: J. Pešič, M. Pešič, Jurkovič, Peršič, Rojc, Marjanovič, Andrejašič, Jovanovič Izolanke so presenetljivo dobro odigrale proti izkušenejšim, čeprav prav tako mladim Pirančankam. Dobile so prvi in četrti niz, za končno zmago pa je zmanjkalo nekaj več izkušeni in let.__________
KAPUČINO

KEGLJANJE 1DKL A-ženske
GRADNJE Igem: Medano Izola 7:1 ( 2564:2524]
Izolanke so igrale bolje kot kaže rezultat, saj so skupaj zaostale le za 40 podrtih kegljev. Tajko ostajajo še naprej v sredini lestvice, v soboto pa bodo odpotovale na gostovanje k prvouvrščenemu Miroteksu.
VESELJAKI SO SPET PRVAKI
Ekipa v vlečenju Vrvi, Veseljaki iz Kopra v kateri pa nastopa lepo število Izolanov, je končni zmafgovalec v slovensko istrski ligi. Na zadnji tekmi v Vanganelu so naslov osvojili po dodatnem vlečenju z moštvi Sevnice in Buzeta.
Omenjena liga se je v teh letih kar dobro "prijela", kako močna je pa pove dejstvo, da so Veseljaki tudi nosilci naslova svetovnih prvakov.
V ekipi Veseljakov sicer nastopajo: Igor Ražman, Livio Puhar, Slavko Jerkovič, Rasim Lizalovič, Dikan DjuriČ, Roberto Dušič, Slobodan Pavlič in Feručo Škorja.
ROKOMET-1BDRL-moški RK Gorišnica : MRK Izola 25:27 111:121
Izola: Klobas, Vončina, Božič 5, Sovdat B. 8(1), M. Muha 1, B.Muha 1, Žeger 3(1), Cah, Bubnič 1, Cetin 5, Vukovič 3, Gregorič, Grujčič 7-m: Gorišnica 4(4), Izola 2(2)
Izklj.: Gorišnica 4 min, Izola 16 min Diskv.: Bubnič 56' 3x2 min Izolani so ponono pozitivno presenetili in osvojili točke tudi na vročem gostovanju v Gorišnici. Varovane trenerja Subašiča so slabo začeli in dovolili domačim da povedejo. V nadaljevanju pa je Subašič, ki je odlično vodil tekmo s klopi, le uvidel odkod prihaja nevarnost in z menjavami obrambnih igralcev uspel zaustaviti predvsem najnevarejšega strelca Margušiča. Odlično je na njem odigral mladi in robustni Bubnič. Izolaska 5-1 obramba je delovala odlično, medtem ko je domača 3-2-1 zaustavila Vukoviča, pustila pa dovolj prostora preostalim igralcem. Prvič so Izolani povedli v zaključku prvega polčasa.
V	nadaljevanju pa so si z odlično igro priigrali tudi več zadetkov prednosti, ki pa so jih v zalljučku tekme zapravili in omogočili domačim da izenačijo na 25:25. Tri minute pred koncem ja nato ponovno povedel goste v vodstvo Borut Sovdat z uspešno realizirano sedemmetrovko.
V	zadnji minuti pa je postavil končni rezultat Cetin z uspešnim protinapadom, po odlični obrambi Klobasa. Oba izolska vratarja, Kobas
in.Vončina sta branila zelo dobro. Izkazal pa seje poleg oruta Sovaata tudi Jan Cetin, ki je
nadomestil kapetana Gorana Čebularja, ki je bil odsoten zaradi službenih obveznosti. Poleg tega je manjkal tudi Tomaž Ropotar.
EŠ
ROKOMET-ženske
BAJC D. IZOLAiROBIT OLIMPIJA 19:27 [9:141
Izolanke so domače srečanje s favoriziranimi gostjami , ki je bilo predvideno za ta krog, odigrale že pred časom, tako da so bile v soboto proste. Tako so trenutno še naprej na petem mestu prvenstvene lestvice, v soboto pa jih čaka gostovanje pri ekipi Save iz Kranja.
USPEŠNE MLADE SELEKCIJE
1. Državna liga mladink
M Degro PiranBajc D. Izola 13:16
Starejše deklice
Bajc D. lzola:Keting 23:7
mlajše deklice
Bajc D. Izola : Mitol Pro-Mak 19:6
POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Šporrt
Dragi rokometaši, dovolj teh prijetnih presenečenj (ma se hecam). Kar tako naprej, še najbolj neprijetno bo upravi, razmišljati o dodatnih sredstvih. Kot za vse mlade ekipe je tudi Izolanom lažje igrati v gosteh kot pa v domači dvorani. V Gorišnico so potovali brez kapetana (Čebula) in "enega starejših"
(Ropotar). Kot rečeno se mladinci lažje otresejo strahu v gosteh kot pa doma, pritisk tudi maloštevilne domače publike je breme. No Izolani ne presenečajo samo nas, tudi rokometna Slovenija jim začenja verjeti. Tudi sam sem dobil vtis, da se nas nekateri klubi "bojijo". Veliko več pa so fantje "naredili" s pravim pristopom, vse je podrejeno igri, "pozabili" so na bližnja srečanja s sodniki. Res tokrat vas lahko samo hvalim, toda, ne me prehitro zopet "razjeziti". Naslednje dve domači tekmi bi nas morale še nekaj časa držati na visokih pozicijah, sicer pa smo primorci glavni v 1. b ligi. Če dosedanje tekme niso bile pravo merilo, nas čakajo še Gorica in Sevnica, in če tudi njih premagamo, no, potem pa bodo ostali brez besed tudi tisti, ki so napovedovali boj za obstanek v ligi. Kar nekaj časa je do takrat, zato le počasi in z glavo na ramenih. Rokometašice so za spremembo (ne vse) imele prosto soboto. Zadnje kolo (jesensko) jih čaka
na Gorenjskem. Sanirane so poškodbe, tako da se bolj optimistično potuje v Kranj. Zaloga točk je dobra, čeprav vem, da jih nekaj le manjka, zadnje dve pa bi posladkale jesen. Tako za ene kot za druge velja, da so plan točk dosegli, morda celo presegli. Malo pa je treba le godrnjati, vendar pa gledano "iz strani" nekaj primanjkuje. Drži tudi, da tako "izolanskih" ekip že nekaj časa nismo imeli. Vse gre pa naprej, ti "otroci" bodo kmalu odrasli in zopet bodo luknje. Urejanje teh prehodov je pomembno, ob praznih blagajnah in od ljubezni do športa pa vsi vemo kako gre. Obe rokometni piramidi sta dobro zastavljeni morda pa šepa nataliteta._________
http//izola.gvcri.net
POD BELVEDERJEM
ROKOMET-Mlajši dečki A
MRK Adriacomputers Izola : RK Kova Gorica 20:7
Še ena odlična igra, velika borbenost skozi vso tekmo ter prepričljiva zmaga Izolanov, ki so se tako utrdili na vrhu lestvice. Tokrat so v Izoli gostovali Goričam, ki so imeli le enega razpoloženega strelca, tako da jim kaj več ni uspelo. Že po prvem polčasu je bilo 10:4 tako, da končni zmagovalec ni bil vprašljiv. Prihodnja tekma čaka naše v Kopru. Obeta se težak in vroč "derbi", a verjamemo da se bodo naši potrudili in premagali tudi Koprčane.
Za Izolo so igrali: Sušnik, Čuk, Čebul (3), Slama, Cvetkovič, Piantoni-Žeger (1), Gomezelj (3), Srabotič U.(5), Srabotič M.(3), Kaligarič, Jurman (6), Kleva, Redžič
Starejši dečki: MRK Izola : RK Nova Gorica 11:22
Žal tokrat mladim Izolanom ni uspelo premagati boljše ekipe iz Nove Gorice. V prvem delu je bilo vseskozi izenačeno, nato so gostje odšli na odmor z golom prednosti. Nato pa je so Izolani povsem popustili in tekma je bila izgubljena. Tako je sedaj veliko manj možnosti za napredovanje, vendar lahko naši fantje z dobrimi igrami presenetijo.
Za Izolo so igrali: Destradi A., Destradi R. (3), Starman, Matijevič, Iličič (3), Iliševič (1), Vižintin, Stanič (1), Bomšek, Volk (3), Kuburič, Čuk
Kadeti: MRK Izola : RK Cimos Koper
V soboto, 11.11. so imeli izolski kadeti novo preizkušnjo v domači dvorani. Tokrat gostujoči Koprčani niso imeli pravih možnosti proti favoriziranim Izolanom in z visokim rezultatom izgubili. Na začetku je Koper sicer prešel v vodstvo, a se je na koncu izkazalo kdo je boljši. Spet ni šlo brez rdečih kartonov, kateri so bili: 2 na izolski, 1 na koprski strani. Tako imajo naši z osmimi točkami in tekmo manj na vrhu lestvice, praktično že zagotovljeno mesto med najboljšimi Slovenskimi ekipami.
Za Izolo so igrali: Puhar, Stampfer, Šukljan (1), Stepančič (4), Zrinski (2), Lukežič (1), Pucer, Vajukič (3), Marinac (1), Gomezelj (3), Viškovič (4), Čosič(3),
USPEL 20. MARTINOV TEK
Center za Kulturo, Šport in Prireditve Izola je v nedeljo, 12. novembra organiziral 20. Martinov tek. Ob ugodnih pogojih za tek v naravi seje prireditve udeležilo skoraj 250 tekačev, prišli so iz Hrvaške, sosednje Italije in seveda Slovenije, tekla pa sta tudi dva Nemca. Tek, ki se je pred dvajsetimi leti začel kot skromna športnorekreativna prireditev je sčasoma postal kvalitetna športna prireditev, čeprav še vedno dostopna vsem, ki želijo teči ali hoditi. Ob dobri organizaciji, ugleden je bil tudi prispevek izolske policijske postaje, lepem vremenu in seveda rekordni udeležbi so udeleženci zadovoljni zapustili prizorišče ter se napotili na topli obrok na Medljan.
Da so bili udeleženci res dobro pripravljeni rekreativci dokazuje tudi to, da je več kot 80% tekačev prispelo v cilj va manj kot 40 minutah, prvih 30 pa celo pod 30 minut. Proga je bila dolga nekaj manj kot 8 kilometrov in je potekala po cesti Korte - Šared - Korte. Letošnji Martinov tek je bil res lepa športna prireditev, saj so vsi udeleženci zagotovili svoj prihod tudi novembra 2001,
Rezultati:
MOŠki:
1980-84 1. Kosovelj Mitja, 2. Batagelj Jan, 3. Kiršič Ervin 1975-79 1. Slapnik Damjan, 2. Kompara Uroš, 3. Setnikar Primož 1970-741. Panič Andrej, 2. Kavčič Franc, 3. Bavcon Dejan
1965-	69 1. Juričič Robert, 2. Goranič Marko, 3. Drobnič Tadej 1960-64 1. Zgonc Marko, 2. Vrhunc Matjaž, 3. Šturm Vencelj 1955-59 1. Kalan Tomaž, 2. Kaltak Asim - Izola. 3. Petrovec Miro
1950-	54 1. Kotnik Milan, 2. Ležnik Štefan, 3. Pudgar Danilo 1945-49 1. Malnar Alojz, 2. Bergant Vinko, 3. Doganoc Milan 1940-44 1. Sitar Janez, 2. Kocjančič Franc, 3. Berne Anton 1939 in starejši 1. Lazar Albert, 2. Teraž Edo, 3. Trpin Dimitrij
Ženske:
1973 in mlajše 1. Kržan Špela, 2. Koren Veronika, 3. Kosovelj Mateja
1966-	72 1. Bonani Valentina, 2. Godina Adrijana, 3. Lampe Mojca 1959-65 1. Lindič Metka, 2. Kocjan Tina, 3. Gantar Albina
1951-	58 1. Širca Ivanka, 2. Poljšak Vera, 3. Batista Stanka
1950 in starejše 1. Mahnič Dorica, 2. Lampe Jožica, 3. Žmavc Marija
Absolutna uvrstitev - moški:
1. Jurišič Albert (Labin), 2. Zgonc Marko (Postojna), 3. Kosovelj Mitja (Kobarid)
Absolutna uvrstitev - ženske
1. Sonati Valentina (Trst), 2. Kržan Špela (Domžale), 3. Koren Veronika (Koper)
Pokrovitelj teka: Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji
Sodelovali so še: OMV Istrabenz Koper, Droga Portorož, časopis Sobota, Smučarski Klub Izola, JP
Komunala Izola.________________________________________________________________
ŠPORTNA TEKMOVANJA UPOKOJENCEV
V JUBILEJNEM 20. TEDNU STAREJŠIH OBČANOV V IZOLI
Upokojenke in upokojenci so se v jubilejnem 20, tednu starejših občanov v Izoli, kije bil v času med 6. in 11. novembrom 2000 pomerili v balinanju in šahu.
Moški balinarski turnir je potekal med moškimi balinarskimi ekipami Izole in Strunjana. Dosegli so naslednje rezultate:
1. boia lil; 2. Izola l; 3. Strunjan; 4. livade; 5. lagodie; 6. boia II
Ženski balinarski turnirje odigralo več društev in sicer:
1. Ilirska Bistrica; 2. boia II; 3. Hrpelje - Kozina; 4. Koper; 5. Piran; 6. Žiri; 7. IZOla I Vsa tekmovanja so potekala pod strogim a korektnim in pravičnim vodstvom balinarskega sodnika Darka KOlarca. Ekipam do 4. mesta so bile podeljene zlate, srebrne in bronaste medalje.
Tekmovanje v šahu je potekalo med društvi upokojencev Piran in Izola ter zvezo društev upokojencev Koper. Dosegli so naslednje rezultate:
1. boia; 2. Piran; 3. Koper
Za dosežene rezultate so ekipe prejele pismena priznenja. Vsem skupaj se zahvaljujemo za sodelovanje in čestitamo za dosežene rezultate.
RIBARI SE NA NOVO ŠAI-IJO
Društvo navijačev Ribari Izola obvešča vse člane in ljubitelje športa in pripadnike "zapriseženih Izolanov", da so nabavili "ta prave" šale, kot jih imajo velike ekipe navijačev po vsej Evropi. Šali so na voljo po zmerni ceni v klubskih prostorih društva v Gregorčičevi 21 (stara italijanska OS) vsak dan (razen ob nedeljah) od 18-22, ob petkih in sobotah do 24. ure, ko so klubski prostori odprti. Lahko jih naročite tudi članom društva Ribri osebno.
Pohitite, zaloge so omejene. (Magari col caro di zingari J
namizni tenis 1. SNTL - članice
V	soboto so članice igrale doma 6. krog jesenskega dela prvenstva proti ekipi Istrabenza iz Semedele. V tekmi, ki naj bi bila obalni derbi so igralke Arrigonija izgubile z najvišjim rezultatom 0:6. Rezultatu primerna je bila tudi tekma, kjer so igralke Semedele pokazale več želje po zmagi in povsem nadigrale ekipo Arrigonija. Za domačo ekipo so nastopile Jana Ludvik, Erika Jauševac in Tina Nemamik.
V	soboto, 18.11. bo v OŠ Livade potekal T0P12 RS za kadete in kadetinje. Na turnirju bo sodelovalo 24 najboljših kadetov in 24 najboljših kadetinj iz 21 slovenskih klubov. Od Izolanov bo v prvi skupini nastopil med dvanajstimi najboljšimi Blaž Lipovec, pri dekletih pa prav tako v prvi skupini Marika laušavac in Patra Kukovce
Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri zjutraj in trajalo predvidoma do 14. ure. Vabljeni k ogledu.
SVET CENTRA ZA KULTURO, ŠPORT IN PRIREDITVE IZOLA
Na podlagi 10. Člena Zakona o športu (UL.RS št.22/98) in Odloka o ustanovitvi
javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola objavlja
JAVNI RAZPIS
Za sofinanciranje programov na področju:
-	ljubiteljske kulturne dejavnosti v okviru kulturnih društev in
-	športa,
ki so v javnem interesu v letu 2001 v Občini Izola
1.	Za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov občinskih kulturnih in kultumo-umetniških društev za leto 2001, kijih bo v tem letu občina sofinancirala iz občinskega proračuna.
2.	Za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa za leto 2001, kijih bo v tem letu občina sofinancirala iz občinskega proračuna.
I.
1.	Na razpisu lahko sodelujejo registrirana občinska kulturna in kultumo-umetniška društva ter samostojni kulturni delavci.
2.	Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov:
-	Športna društva
-	Zveze športnih društev, kijih ustanovijo društva za posamezna območja
-	Zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne
-	Vrtci, osnovne šole, višje strokovne šole in visokošolski zavodi.
II.
V letu 2001 bomo sofinancirali naslednje programe:
1. Na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti:
a. osnovni program kulturnih in kultumo-umetniških društev ter projekti samostojnih kulturnih delavcev
2. Na področju športa:
a. Po programu športa za leto 2001:
-	Športna vzgoja predšolskih in šolskih otrok,
-	Športna vzgoja mladine,
-	Športna dejavnost študentov,
-	Športna rekreacija,
-	Kakovostni šport,
-	Vrhunski šport,
b. Športne in športno rekreativne prireditve:
III.
-	Občinska kulturna in kultumo-umetniška društva bodo sofinancirana po Merilih ZKDS in na podlagi uspešnosti dosedanjega delovanja.
-	Izbrane športne programe bomo sofinancirali na podlagi Kriterijev za sofinanciranje športa v občini Izola v letu 2001. Prednost pri izboru bodo imela društva in klubi s sedežem v občini Izola in neprofitne organizacije in zavodi.
IV.
Prijavite se lahko do 15.12.2000 na naslov:
CENTER ZA KULTURO, ŠPORT IN PRIREDITVE IZOLA,
-	za področje kulture OE KULTURNI CENTER IZOLA,
Bazoviška 4 p.p. 17,6310 IZOLA
-	za področje športa OE CENTER ZA ŠPORT IZOLA,
Kraška 1, p.p.61,6310 IZOLA
V.
Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe na osnovi sprejetega proračuna za leto 2001.
Predsednik sveta Alojz Zorko
LIVADE II. NA USTAVNEM SODIŠČU?
Občina Izola je 26. oktobra od Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije prejela sklep, ki gaje dober mesec pred tem potrdila tudi vlada RS, da je Zazidalni načrt Livade II. v nasprotju z zakonom in ustavo. V obrazložitvi je še napisano, da nezakonitost izhaja iz neusklajenosti republiškega in občinskega dolgoročnega plana, zato je bilo sprejemanje zazidalnega načrta za to območje (oktobra 1999 gaje sprejel izolski občinski svet) nezakonito.
Pojasnjevanje dogodkov, ki so se zgodili pred in po sprejemu tega občinskega urbanističnega dokumenta je pravzaprav zelo dolgočasno početje, saj gre za vrsto upravnih postopkov med katerimi zagotovo najbolj preseneča to, daje bil nadzor nad zakonitostjo zazidalnega načrta opravljen z veliko zamudo in skoraj dve leti po tistem, ko bi morali v občini imeti odgovor na svojo vlogo s katero so to ministrstvo prosili za mnenje o omenjenem urejanju tega prostora.
Prav zato so na občini sklenili, da odločitve vlade in ministrstva ne bodo upoštevali in ker Ministrstvo za okolje in prostor v tem primeru napoveduje spor na ustavnem sodišču so v občini pripravljeni tudi na to. Pravzaprav so prepričani, da bo moralo ustavno sodišče presoditi občini v korist, saj je bilo ministrstvo in država tista, ki je naredila največ napak v dosedanjih postopkih.
Toliko o formalnostih v zvezi s temi dokumenti. Seveda pa obstaja tudi druga, bistveno bolj razumljiva plat celotnega dogajanja. Pred leti je namreč država prenesla med svoje pristojnosti upravljanje s kmetijskimi zemljišči in posledično ustanovila tudi Sklade kmetijskih zemljišč, ki na lokalni ravni zastopajo državo na področju kmetijstva. O uspešnosti tega projekta bi se seveda dalo marsikaj povedati, še posebej bi veliko vedeli povedati najemniki kmetijskih zemljišč in tudi urbanisti. Ministrstvo za kmetijstvo je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor nekako zadolženo za varovanje kmetijskih zemljišč pred apetiti gradbincev, ki pač morajo graditi, če hočejo preživeti. Ambicij za gradnjo ob obali pa nikoli ne zmanjka in zato naj bi bili na to območje še posebej pozorni. Občina Izola je zaradi svojih razvojnih načrtov, ki so zapisani tudi v dolgoročnem družbenem planu nekatera zemljišča ohranila v svojem upravljanju, čeprav si je država zelo prizadevala, da bi jih razglasila za kmetijsko tako pomembna, da mora ona upravljati z njimi. Med takšna sodi tudi območje zazidalnega načrta Livade IL, za katerega v občini pravijo, da gre za degradirano, zapuščeno območje, država pa ga je ocenila kot kmetijsko zemljišče prve kategorije. Po mnenju strokovnjakov Ministrstva za kmetijstvo gre za zemljišče, ki je posebej specifično, saj gre za zelo tanko plast rodovitne zemlje nad kamnito podlago, ki se že zgodaj spomladi segreje in je primerna za najbolj zgodnje vrtnine. Strokovnjak, ki ga je k sodelovanju povabila občina pa je ugotovil, da je zemljišče degradirano in nikakor ne sodi med kvalitetna kmetijska zemljišča.
V kuloaijih je bilo sicer slišati, da ima vsaka od strani svoje zaveznike v ministrstvih in zato seje menda tudi zgodilo, da občina v predvidenem roku ni dobila mnenja k svoji vlogi za oceno zakonitosti in je zazidalni načrt sprejela na občinskem svetu. Res pa je tudi, da se država doslej ni izkazala kot vrhunski varuh zemljišč, še posebej ne pri načrtovanju hitrih cest, kjer sodelujeta ministrstvi, ki jih vodita ministra iz iste politične stranke. Zato je vprašanje zakonitosti omenjenega dokumenta predvsem politično vprašanje, saj se ob njem srečujejo bivši, sedanji in bodoči ministri iz državni sekretarji različnih strankarskih provenienc, strokovnjaki, ki jim eni zaupajo, predvsem pa številni interesi, saj je obvladovanje prostora dandanes močno politično orožje.
Zelo zanimivo je, da Ministrstva k ocenjevanju zakonitosti ni vzpodbudila ali pozvala kakšna pritožba, ampak seje očitno odločilo kar tako, zaradi svete skrbi za prostor. To je treba povedati tudi zato, ker dogajanje ni v neposredni povezavi s pritožbo nekaterih stanovalcev ob Prešernovi cesti v zvezi z gradbenim dovoljenjem za prvi objekt bodočega Aquacentra. Njih skrbi hrup in tresljaji, ministrstvi pa svoje interese le skrivata za formalnosti in upravne postopke. Sicer pa, ustavno sodišče je menda nezmotljivo in najbolj pošteno.
SAMOTA POD BELVEDERJEM
Lokal pod Belvedeijem je že skoraj mesec dni prazen in okolica že kaže prve znake zapuščenosti. Nabirajo se smeti in različni odpadki, mimoidoči veseljaki se počasi lotevajo opreme najemnika lokala in v popolni temi se v okolici lokala dogaja marsikaj. Tako se dejansko postavlja vprašanje ali je bila odločitev o prepovedi obratovanja lokala zares najbolj modra poteza, saj je dejstvo, da je delujoč lokal s svojo prisotnostjo vnašal določen red v ta prostor. Odločitev o zaprtju je sicer upravne narave, res pa je, da sam lokal ni bil problematičen zaradi reda in miru in da je bil eden redkih, če ne edini lokal v Izoli, kjer je bilo mogoče sredi noči v povsem prijetnem okolju dobiti nekaj okusnega za pod zob in za grlo. Več v naslednjem Mandraču.
s3	~	;------------------'n.
( Želite poglobiti svoje znanje >
angleščine, italijanščine?
httn://www.stik.si
Vpisujemo v tečaj angleške in italijanske konverzacije.
© za poglobljeno strokovno znanje tujega jezika © za začetnike ali za neodločne in tiste, ki jim jeziki "ne grejo"
© za ljubitelje angleščine, italijanščine in drugih jezikov
Študijski krožki so nov, drugačen način učenja odraslih.
Učne cilje zasledujemo tako da:
V	Nudimo vse potrebne informacije.
V	Poiščemo vam primeren, sodoben način učenja tujega jezika
V	Potrudimo se, da se vsak zabava in mu je delo v veselje S Pomagamo vam pri načrtovanju vaše nadaljnje učne poti S Organiziramo srečanja z drugimi učečimi skupinami
S Lahko kar najbolje razvijete in uveljavite svoje močne točke
Udeleženci študijskih krožkov:
© pomagajo ustvarjati dobro skupinsko vzdušje in spoznajo delo v skupini © si prizadevajo k svojemu osebnemu in strokovnemu razvoju in rasti © spoznajo samega sebe in svoj vpliv na drage člane skupine © pomagajo drag dragemu pri učenju tujega jezika © spoznavanje novih kultur, običajev in navad © obisk bližnjih kulturnih, krajevnih in naravnih znamenitosti
Učenje v študijskih krožkih je brezplačno.
Stik d.o.o. Izola, Gregorčičeva 21, 6310 Izola
Informacije tel.: 05 6401 370 ali 05 6310 532 ali po internetu na e-mail naslovu stik.iz@siol.net
Vpis v četrtek 16.11.2000 in v torek 21.11.2000 od 16 do 20 ure v I. nadstropju stare italijanske osnovne šole, Gregorčičeva 21 v Izoli.
Vpisujemo tudi predšolske in šolske otroke v učne delavnice, kjer se bodo ob igri učili tujega jezika. Učence in dijake, ki želijo utrditi in poglobiti svoje šolsko znanje, vabimo, da se nam pridružijo. Tečaj traja do konca maja. Dekleta in fantje od 18 leta dalje lahko poglabljajo svoje znanje tujega jezika z obiskovanjem jezikovnega tečaja in individualno pomočjo pri učenju tujega jezika, pri nas ali v tujini. Organiziramo strokovne jezikovne tečaje za učitelje, turistične delavce, komercialiste, manegeije in študente v Angliji, v času šolskih počitnic in v drugih terminih preko vsega leta.
V DELFINU LETOS ZE 100.000 NOČITEV
V noči s srede na četrtek bodo v hotelu Delfin zabeležili že 100.000 nočitev v letošnjem letu. Takšno visoko številko, na katero so upravičeno ponosni, so po 18 letih obstoja letos zabeležili prvič, saj doslej kljub dobri zasedenosti hotela • skozi vse leto, zaradi premajhnih kapacitet, to ni bilo mogoče. Letos spomladi pa so z dograditvijo novih prostorov pridobili 2561 m2 koristnih površin, od tega 56 sob in 114 m2 restavracijskega prostora ter bazene, terase in parkirišča. Sedaj razpolagajo s 210 sobami, zaradi česar so lahko bistveno povečali število nočitev.
Odkar je Hotel Delfin leta 1982 prvič odprl svoja vrata kot Počitniški dom upokojencev Slovenije, so zabeležili skoraj 1,6 milijona nočitev, od tega 1,3 milijona s strani upokojencev, ki ostajajo njihova glavna ciljna skupina.
Seveda pa za dobro obiskanost hotela skozi vse leto nista dovolj le soba in dobra hrana, česar se dobro zavedajo tudi v Hotelu Delfin. Poleg bazenov z ogrevano morsko vodo in dodatnih storitev skrbijo za ugodno počuteje gostov tudi z organiziranjem vrste izletov ter večernih prireditev s plesom in zabavnimi igrami.
Dogodek bodo proslavili v četrtek zvečer s posebno slovesnostjo, na katero so povabili goste, zaposlene in prijatelje Hotela Delfin. (K.B.)
KREDITI EBRD TUDI V BANKI KOPER
Banka Koper je podpisala z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) pogodbo o najetju kreditne linije v višini 5 mio EUR. Tako bodo v mesecu decembru pričeli z zbiranjem vlog za kredite.
Sredstva iz kreditne linije bodo namenjena za financiranje dejavnosti samostojnih podjetnikov, malih in srednje velikih podjetij. Po predvidevanjih bo banka odobrila okrog 150 kreditov, najvišji znesek kredita je omejen na 125.000 EUR Odobren kredit je lahko v evrih ali tolarjih z valutno klavzulo. Obrestna mera znaša za kratkoročne kredite EURIBOR + 2,3 odstotne točke, za dolgoročni kredit pa EURIBOR + 2,5 odstotne točke Odplačilna doba je do 5 let.
Komitentom, ki bodo redno vračali kredit, bo banka znižala obrestno mero kredita. Na ta način bodo komitenti, ki redno odplačujejo kredit, dodatno stimulirani.
"Banka Koper tudi sicer s svojo ponudbo storitev podpira podjetniški razvoj področja na katerem posluje. V sodelovanju z EBRD pa s krediti dodatno spodbuja podjetniški razvoj komitentov." je komentiral izvršni direktor banke
KABELSKA TV IN INTERNET
V prejšnjem Mandraču smo pisali o tem, da se najemnikom kabelskega TV signala v Sloveniji in tudi v Izoli verjetno obeta delno povišanje naročnine, saj slovenski kabelski operaterji ugotavljajo, da za sedanjo naročnino nudijo preveč oziroma, lahko za višjo naročnino nudijo toliko programov kot jih nudijo danes. Hkrati pa napovedujejo dodatne usluge, ki bi uporabnikom za plačilo omogočile še več zadovoljstva ob kabelski povezavi s svetom. Gre za priključke interneta preko kabla, za pay TV in podobno.
Ker v prejšnjem članku nismo dobili dovolj konciznih odgovorov na nekatera vprašanja smo v uredništvo povabili direktorja kabelskega operaterja Elta d.o.o., Aca Kabanico, ki nam je dal nekaj natančnejših pojasnil s tem v zvezi.
-	Kakšno je trenutno stanje v Sloveniji glede povezave kabelske TV in Interneta?
-	Mislim, da ima približno četrtina Slovenije že omogočeno priključevanje na internet preko kabelske mreže. Vsak naročnik kabelske TV, ki bi rad na to omrežje priključil tudi računalnik potrebuje poseben modem, kije zaenkrat še precej drag (okoli 40.000 Sit), potem sklene pogodbo z intemer ponudnikom, ki dela na tem omrežju in lahko začne uživati v hitrosti in zanesljivosti, ki jo ta signal omogoča. Uporaba tega sistema se zaračunava na dva možna načina: pavšalno z mesečno naročnino in neomejenim dostopom do Interneta, ali pa s štetjem prometa, ko uporabnik dejansko plača prenos podatkov. Sistem z obračunavanjem prometa imajo v Postojni, kjer je tudi nam najbližji delujoč sistem teh povezav.
-	Kaj ta ponudba predstavlja za kabelske operaterje?
-	To je seveda tehnično zahtevna investicija tam, kjer se na to niso pripravljali. Naše omrežje v Izoli je v glavnem pripravljeno na takojšno vključitev v omrežje za Internet, omrežje, ki ga imamo v Sežani pa bi morali posodobiti z nekaterimi novimi ojačevalci. To je seveda strošek za operateija, ker mora vzdrževati obojestranski prenos signalov. Nekaj tehničnih preizkusov smo tukaj že imeli, ko smo skupaj z MAndrač TV prenašali živo sliko iz Kulturnega doma iz cerkve in še kje. Kakšnih posebnih tehničnih težav zato ne pričakujem.
-	Zakaj torej ta usluga še ni na voljo?
-	Zato, ker smo mi v prvi vrsti kabelski TV operaterji in se ukvarjamo s tem. Z internetom na kablu pa se mora ukvarjati podjetje, kije usposobljeno za tako storitev, takoimenovani internet provajderji, ki jih je tudi na obali kar nekaj. Z naše strani bomo zagotovili, da bo omrežje vedno dovolj dobro, da bo tudi Internet na njem dobro deloval in to je naša naloga. Mi se zavedamo, da je treba to ponudbo čimprej pripraviti, ker ni pravega razloga za čakanje.
-	Bo to skupni projekt v treh obalnih občinah ali bo vsak delal po svoje?
-	Doslej smo vse projekte delali skupaj in tudi to smo načrtovali skupaj, če pa se ne bomo v kratkem uskladili bomo vsaj enakomisleči izpeljali ta projekt brez tistih, ki mislijo drugače. To bo jasno še pred novim letom, najkasneje v šestih mesecih pa bomo z naše strani uporabnikom kabelske TV ponudili to storitev.
-	So kakšni resni ponudniki tovrstnih internet storitev?
-	Na žalost kakšnih resnih ponudb internet provajdeijev še nismo prejeli. Sicer obstajajo določene kombinacije, vendar se zaenkrat stvari prepočasi odvijajo in prav mogoče je, da bo ta usluga najprej v samo nekaterih kabelskih sistemih.
-	Je to dober posel za vas?
-	Kratkoročno ne, dolgoročno pa vsekakor in zato se zavzemamo za to, da bi to in druge storitve ponudili vsem našim najemnikom na najvišji možni ravni. V Postojni pravijo, da s tem ne zaslužijo nič a se zavedajo, daje to prihodnost in bodo seveda vztrajali. Tudi mi mislimo enako.
-	Velik del Izole (Jagodje in podeželje) je še brez kabelskega signala.
-	Pričakujemo, da bo kateri od naročnikov iz Jagodja pred božičem morda že dobil kabelski TV priključek.
Dušan Hočevar.
S sprejemanjem vlog za kredite bo banka pričela v vseh svojih enotah v mesecu decembru.
JESEN 2000
V galeriji Alga so prejšnji teden odprli razstavo likovnih del slikarjev amaterjev s cele Južne Primorske, ki se sicer združujejo v različne slikarske skupine in društva. Razstava, ki so jo soorganizirali Centri za kulturo in občinski Skladi za pospeševanje amaterskega kulturnega ustvarjanja se bo v naslednjih tednih selila iz kraja v kraj.
Iz izjave za javnost
Združenja kabelskih operaterjev Slovenije
... Slovenski kabelski operaterji so na svoji zadnji seji uprave ZKOS dne ó.novembra ponovno ugotovili, da je glavni problem pri uresničevanju začrtanih ciljev in nalog trenutna nezadostna višina kabelske naročnine, zato bo ZKOS tudi v prihodnje največ truda in aktivnosti namenjalo predvsem postopnemu dvigu kabelske naročnine.-« Posamezne regije operaterjev, npr. ljubljanska regija, so se že dogovorile o Časovni in vsebinski usklajenosti dvigovanja kabelske naročnine. ZKOS se zaveda, da bo zaradi strukturne in organizacijske različnosti med članicami ZKOS nalogo dviga in poenotenja kabelske naročnine zelo težko hitro in objektivno izpeljati. Med članicami ZKOS lahko danes še vedno najdemo društva, zadruge, neprofitne zavode in druge organizacijske oblike delovanja kabelskih operaterjev. ZKOS se zaveda, da bodo kabelske komunikacije v SLO priča konvergenčnim in integracijskim trendom, saj je trenutno število aktivnih kabelskih operaterjev v odnosu do števila obstoječih in potencialnih uporabnikov preveliko in ne zagotavlja ekonomike poslovanja. V prihodnjih mesecih je tako moč pričakovati večjo tržno koncentracijo ponudnikov kabelskih komunikacij in sicer predvsem v večjih regijskih centrih.
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oddelek za otroke in mladino
vabi otroke od četrtega leta dalje
na uro pravljic
ki bo v torek, 21.11. 2000 ob 17. uri v pravljični sobi v prostoru starem italijanskem vrtcu v Izoli, Drevored 1 .maja 9.
Prisluhnili boste pravljici "MAJA, MORSKA DEKLICA", ki jo je ilustrirala Nicoletta Bertelle.
Pravljico je iz italijanščine prevedla Špela Pahor, ki jo bo tudi pripovedovala.
V NEDELJO, 19. 11. OB 10.30 BO NA LJUBLJANSKI ULICI 7 PRED OTROŠKO DELAVNICO LUTKOVNA PREDSTAVA
"DAN V DŽUNGLI"
KI SO JO NAPISALI IN PRIPRAVILI DUŠKA ZAIČ, JANI PEVEC IN MAJA MARJANOVIČ. ____________________VABLJENI!__________________
IZOLANI PELI V FURLANIJI
Minulo soboto so se kulturni ustvarjalci, ki delujejo v sklopu italijanske skupnosti "Dante Alighieri", predstavili na prireditvi "Une clef pour l'Europe" (Ključ za Evropo) v furlanskem mesecu Fagagna. Igralska skupina je predstavila nekaj scen iz Goldonijevih komedij, nato sta zapela mlada pevca Anela Tokač in Michele Bevitori, potem pa so nekaj narečnih prizorov zaigrali še člani mlade folklorne skupine. Nastopile so tudi pevke Manuela Hmjič, Romina Umer ter Branka Bevitori. S svojimi interpretacijami so Izdani navdušili tamkajšnjo publiko ter poželi prisrčen aplavz, kmalu pa bodo v Izoli gostili tamkajšnje člane društva "Amici della Musica"
Petek, 17.november ob 16.30 OŠ Dante Alighieri predstava za otroke
"Con noi in allegria"
nastopajo mladi pevci, plesalci in recitatorji iz Bertokov in Izole
KULTURNI CENTER IZOLA
KULTURNI POM IZOLA' , ,4i 55
galerija ALGA
razstava akvarelov
• Program prireditev v mesecu novembru 2000 •
Kulturni dom Izola Petek, 17. novembra ob 20.00
TISTEGA LEPEGA DNE
Režija Boris Kobal, gostuje Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Ena najlepših in najbolj priljubljenih slovenskih filmskih zgodb tokrat prvič na odru ! Vstopnina: 1.800,1.600 SIT v predprodaji, 2.000 SIT na dan predstave
Torek, 21.11. ob20.00
E.Ionesco
"Delirio a due"
drama-gostuje Gledališče HNK Ivan Zajc iz Reke.
Vstopnina : 1.000 SIT, študentje, upokojenci.500 SIT
Petek, 24. novembra ob 20.00
Skupnost Italijanov D. Alighieri iz Izole vabi na
Koncert
Predstavii se bodo ženski, moški in Mešani PZ Skupnosti Italijanov iz Rovinja
Vstopnine ni !
caleiujaINSU
razstava slik
MARINO MAHNIČ
LA


' VK«
mm
m
nastopajoči:
AVTOMOBILI (NG), NOVA ZAPOVED(lzola)
Alabare (Korte) in Pojoče ribice (Izola)
KORTE (dvorana), SOBOTA - 25.11., ob 19.30
Organizator: Župnija Izola in Misjonsko Središče Slovenije Zahvaljujemo se za vaše prostovoljne prispevke.
Rezervacija vstopnic v galeriji ALGA
med 10.00 in 12.00 ter 17.00 in 19.00- tel641 84 39
še je čas za vpis v kreativne delavnice :
gledališka šola - od 10 do 15 leta
tečaj za manekenke in manekene od 14 leta dalje /začetni in nadaljevalni/ večerni likovni tečaj ter likovni tečaj za otroke od 5. do 8. razreda šola klasičnega baleta tečaj kitare / akustične, električne /
BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA
BOR
Ssprv°,ucael' ZNANJ
telefon: 066/ 66 31 285, 66 31 284. e-mail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure
ŽELITE POSTATI ČLAN PRIMORSKE BORZE ZNANJA?
POKLIČITE BORZO ZNANJA V IZOLI IN ZAUPAJTE NAM SVOJE ŽELJE PO ZNANJU, INFORMACIJAH ALI SPRETNOSTIH. ZAPROSILI VAS BOMO ZA NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV, S KATERIMI BOMO PREVIDNO RAVNALI. ČE MED NAŠIMI ČLANI ŠE NI LJUDI, KI BI LAHKO ZADOVOLJILI VAŠE POTREBE, SE BOMO POTRUDILI IN JIH POSKUSILI NAJTI S POMOČJO OGLAŠEVANJA V MEDIJIH.
OGLAŠEVANJE JE ANONIMNO IN BREZPLAČNO!
V izolski Borzi znanja je trenutno najbolj pestra izbira jezikovnih znanj, tako lahko pri nas poiščete inštruktorje:
*	slovenskega
*	angleškega
*	italijanskega
*	nemškega
*	španskega
*	in francoskega jezika...
Pa tudi nekoliko manj običajnih, kot so: * portugalski
*	madžarski
* ruski * poljski
*	nizozemski * norveški
* in švedski jezik
KRIMINALIJE
Jesen se je že dobro prevesila v zimo, toda policisti imejo še vedno opravka s travo. Kosijo sicer ne več, zato pa jo pobirajo že posušeno in pripravljeno za uporabo. Njihovo delo je seveda v skladu z zakonom, zagotovo pa si kar malo oddahnejo, ko najdejo takšen pridelek namesto belega prahu ali tabletk z vgraviranimi simboli. Škodljivosti marihuane zdravniki še niso povsem dokazali, za druge omenjene snovi, ki jih je v Izoli dovolj v obtoku, pa je več kot dokazano, da zdravju ne prinašajo nič dobrega.
LEP PRIDELEK
V	bližini svetilnika so policisti ustavili in pokramljali z mladeničem ter ugotovili, da ima s seboj kar 566 g zmlete travnate snovi. Seveda ni bilo težko ugotoviti za kakšen pridelek gre. Za "gospodarja" tako obilnega pridelka so odredili pripor in opravili hišno preiskavo ter poslali prijavo spodniku za prekrške.
TABORNI DIM
Občan je prišel na policijsko postajo in povedal, da je na prostoru taborniškega doma v starem Jagodju zasačil dva neznanca, ki sta si tam privoščila nekaj netabomiškega zadovoljstva. Policisti so pri obeh opravili takoimenovan varnostni pregled in pri enem od njiju našli še tri zavojčke marihuane.
NE KRADI NA BARKI
Mornar z Delamarisa je dečkom sporočil, da je prijel neznanega vlomilca, kije skušal ladjo, verjetno zaradi boljše plovnosti, olajšati za nekaj vrednih stvari. Policisti so ugotovili, da gre za njim znano osebo, državljana ZRJ. Opravili so potreben postopek ter ga izročili Centru za odstranjevanje tujcev.
LUKNJE SO PUSTILI
Iz Kinološkega društva (to so tisti, ki vzgajajo pse) so sporočili, da jim je neznanec ukradel kovinsko mrežo v dolžini 15 metrov. Poleg tega so neznanci odnesli tudi dva kovinska stebrička, ki sta mrežo držala. Luknje od stebričkov pa so pustili.
EKSPRES PUMPA
Iz bencinskega servisa v Jagodju so sporočili, da si je neznanec postregel z bencinom, nato pa kar odpeljal, njim pa pustil odprt račun. Se dobro, da imajo na pumpi tudi kamere.
SEMAFOR JE CRKNIL
Radi rečemo, naj ga strela udari, ampak nikoli ne mislimo zares. Toda strela je zares udarila v napeljavo semaforja v križišču za Korte. Odtlej smo prikrajšani za barvni spekter, ki ga ta semafor sicer nudi in se moramo zadovoljiti le z rumeno utripajočo lučjo. Številni vozniki nas na to prometno pomanjkljivost že par dni opozarjajo, serviserjev pa ni videti od nikoder.
GORTAN JE BIL BOREC
V	Gortanovi ulici so resno kršili red in mir, saj se je zgodil sosedski prepir, ki seje začel z besedami, nadaljeval s klofutami in plemenitil z brcami. Ker je bilo enemu od udeležencev to početje tako zanimivo, da ni in ni mogel nehati so ga dečki odpeljali na postajo in potem v njihov poseben apartman.
KO GA RIBARI DOBIJO
V	prostore društva navijačev Ribari v stari italijanski šoli je vlomil neznanec in odkril klubsko blagajno, ki jo je olajšal za 30 tisoč tolarjev. Glede na to, da je vlomil skozi vrata in ker je v stavbi hišnik je bolj ali manj jasno, da bodo vlomilca odkrili in takrat bo veselo.
ZAPOZNELA KOŠNJA
Ta vest verjetno ni v neposredni povezavi s tistimi z vrha današnjih kriminalij, čeprav imamo tudi tokrat opravka s košnjo. Neznanec je namreč v Polju sunil nahrbtno kosilnico, ki je vredna kakšnih 50 tisočakov. Lastnik mu ni prav nič hvaležen.
DELO JE NEVARNO
V podjetju Morer v obrtni coni se je zgodila delovna nesreča, saj je delovni stroj eni od delavk zmečkal prste na eni roki. Poškodbe so bile zelo hude, zato sojo odpeljali v Splošno bolnico Izola.
VZEL JE PO NESREČI
Bila je fešta ob rojstnem dnevu in družba je bila zbrana. Potem je skrivnostno izginila knjižica s 96 CD ploščami oziroma zgoščenkami. Oškodovanec se z oškodovalcem pozna, zato je prepričan, da seje vse skupaj zgodilo bolj za šalo kot zares. Da pa bi ostalo vse tako kot prej ga prosi, naj mu zgoščenke, ki so mu izredno pri srcu, vrne tako, da niti opaziti ne bo. Obljublja mu, da bo o dogodku molčal kot grob, le da dobi CD-je nazaj.
OKROGEL ZNAK JE BREZ VEZE
Tako si verjetno mislijo vsi tisti vozniki, ki neglede na množico opozoril, daje vožnja čez Kristanov trg prepovedana za vsa vozila (tudi za kolesa in skuterje), razen za tiste, ki imajo ustrezne prepustnice, bolj ali manj glasno in hitro vozijo mimo tržnice in za povrh še parkirajo tam, čeprav je to strogo prepovedano. Na občini so zaradi takšnega popolnega nespoštovanja in namene ignorance predpisov in odlokov zelo jezni in "kazen" bo vzgojna, saj predvidevajo postavitev zapornic s katerimi bi onemogočili takšen prometni kaos.
Glavni problem pa je seveda delitev pristojnosti med policijo in občinsko inšpekcijo, saj policija pravi, da za mirujoči promet skrbijo občinski redarji, ti pa so pri takšnih posredovanjih zelo nemočni, saj jim mnogi kršitelji grozijo, ko jim napišejo kazen za prekršek. Tako je zmaga še enkrat pripadla tistim, ki si upajo, ki ne spoštujejo ne postave ne zakonov, kaj šele rdečo ali modro uniformo. Zakon ulice je spet zavladal in dokaz je tudi ta posnetek s torkovega večera ob 21.00, ko smo na trgu našteli 21 parkiranih ali ustavljenih avtomobilov, da o tistih, ki so tam uprizarjali dirkalne vaje niti ne govorimo. Pa je do policijske postaje vsega 150, do občinske inšpekcije pa 300 metrov.
MALI OGLASI
-Ugodno prodam stolček za v avto Chicco od 0-18 kg in voziček Chicco športni, rdeč. 066/782-248
-	Nujno potrebujemo štedilnik ali peč na drva, ter odeje ali "kovtre" (prešite odeje). Prosimo vas, če imate kaj primernega in ne potrebujete več, da nam to poklonite ali prodate za simbolično ceno. Vaš cenjeni klic pričakujemo na 041/950-068
-	2 šivalna stroja za usnje prodam. Tel: 041/930-430, po 15. uri.
-	VIKEND V SMLEDNIKU 75 m2 bivalne površine z garažo, teraso na parceli 1690 m2 po cenilni vrednosti 27 miljonov SIT prodam. Pokličite zvečer 031 857 758
-	Prodam STARE GRAMOFONSKE PLOŠČE (78 obratov) za diskofile. Izdane tak oj po 2. svetovni vojni. Tel.: 640 - 1200
-	4 PLATIŠČA (feltne) za VW passat (z gumami) prodam. Cena 6.000 Sit.
Tel. 646-097 (v večernih urah)	»
-	V Izoli najamem 2-sobno stanovanje. Info tel. 041/211 641,041/ 696 024
M/UVmiAČ
je tednik izolanov
Naslov: Veliki trgi, 6310 Izola, tei 066/600-010, fax. 066/600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
T. Ferluga, M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 120 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; teL066/ 600-010
e-mail: MANDRAC @ S-NET.NET
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAF1KA BORI, Izola
S krajšo slovesnostjo so v torek zvečer v izolskem kulturnem domu podelili letošnje priznanje in nagrado Alojza Kocjančiča naši soobčanki Nadi Morato iz Kort. Obe županji in župan so v imeni treh občin slovenske Istre izročili priznanje, kije največ kar lahko prejme posameznik, ki mu je Istra več kot geografski pojem. Nada Morato gaje prejela za svoje dolgoletno kulturno, publicistično, etnografsko in sploh istrsko buditeljsko delo. Njeni številni članki, knjige, predstave in nenehno postavljanje v bran istrskega človeka so žetev, kije bogata a ni končana, saj je Nada že pripravljena na nove ustvarjalne in organizacijske izzive. To, da soji ob podelitvi zaigrali istrski Stringsi, zapela nekdanja pevka Istranove in zaplesale plesalke skupine Lai pa je dogodku dalo še poseben čar.
Tudi letos so župani slovenskih občin od Kopra, Izole in Pirana, pa do Hrpelj-Kozine in Brd - torej iz krajev, kjer raste oljka- z obiranjem zrelih sadežev na "županovi" oljki na Belvederju, obeležili pričetek letošnje oljkarske sezone. Letos se jim je pridružil še župan Doline pri Trstu, gostili pa so tudi grškega ambasodarja v Sloveniji, ki se je obiranja lotil dovolj spretno, da je brez dvoma ubranil čast svoje države, ki je ena največjih pridelovalk in porabnic oljčnega olja na svetu. Prvo letošnje olje že napoveduje dobro letino, ki pa jo je količinsko precej oklestila poletna suša. K sreči prihajajo v obdobje rodnosti tudi mladi nasadi, tako da bomo v Sloveniji tako kot v lanskem letu, pridelali okrog 400 ton oljčnega olja. Za zadostitev povpraševanja po njem, pa ga bo treba vsaj še tolikšno količino uvoziti. (K.B.)
Tuljo Furlanič je sicer Koprčan in bivši Kameleon a je v Izoli tudi doma, saj je pred tremi desetletji nastopal s skupino Faraoni in lomil tudi izolska ženska srca s tisto znano: Too much on my mind. Pred nekaj leti se je vrnil v Izolo s skupino Jesterday, ki domuje na Belvederju, prav tam pa je pripravil tudi sprejem ob izidu njegovega prvega samostojnega albuma z naslovom Brez rdeče črte. Kar nekaj potencialnih radijskih hitov je zbral na tej plošči za katero so številni glasbeniki njegove generacije rekli, da je bolj rokerska kot večina plošč, ki jih dandanes izdajajo nekaj desetletij mlajši mulci po Sloveniji. In še ena izolska zanimivost: kot spremljevalna vokalistka se je tokrat predstavila tudi članica Steps,
Ksenja Jambrošič.
MOTOHOV KOT
ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 644 033, 643 106 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 01.00
ob ponedeljkih zaprto

X \	\’

, *»JP*'i





m \v
>	v..
JESEN PRINAŠA NOVE UGODNOSTI !
DO 200.000 SIT POPUSTA
za posamezne modele vozil
Izola, tel.: 216 80 11
Četrtek	Petek	Sobota	Nedelja
S		S	O
deževno	deževno	delno oblačno	sončno
max 17	max 14	max. 11	max. 12
min.10 •	min. 12	min. 9	min. 8