HmBHHHMRRMMHHHRR^ Slavko Kremenšek
(Izvirno znanstveno delo - sprejeto 8.11.1994)	UDK 39=572
MISTERIOZNA ETNOGRAFIJA; ALI RES?
Etnologija - antropologija 4
Razprava Nazaj k narodopisju?(Glasnik SED; 3-1/199 i. Si. i-2) je pobudila ugovor Bojana Bask a rja, univerzitetnega učitelja za sociologijo kulture in enega od organizatorjev študija socialne antropologije na Slovenskem (Misie-r i o zna etnografija, Glasnik SED, 34/1994, št, 3). Zavoljo piščevega nepoznavanja Zgodovine etnološkega preučevanja Evropeev in uporabe pojma etnogralija, ki je bil s tovrstnim prizadevanjem najneposredneje povezan, je morala razprava o bistvu razmerja etnografija - etnologija - antropologija izostali, Ponudila pa se je možnost in pokazala potreba, opozoriti na problematične odnose, ki se pojavljajo na relaciji sociologija -etnologija.
Ko sem kot član uredniškega odbora Glasnika SED dobil lipkopis prispevka kolege Bojana Baskarja, Misteriozna etnografija, objavljenega v zadnji številki Glasnika.1 sem ■spremenil napoved naslova svojega prispevka za to številko, Namesto uvoda Vzhod - Zahod in teriiu ustrezne vsebine, ki sem ju v okviru razpravljanj o razmerju med etnologijo in antropologijo zato prihranil za prihodnjič, sem se odločil za odgovor na nekatera Baska rje va vprašanja. Morda sem se prenaglil. Odpira se namreč vprašanje, kaj je mogoče ali je Še treba reči o nekdanjem razmerju med etnologijo in etnografijo pri nas ali npr. o razmerju med pojmoma Völkerkunde in Volkskunde na Nemškem, v Avstriji ali Švici še danes. O tem sem glede na naše razmere namreč dokaj detajlno govoril v dveh nadaljevanjih lies pa je, da nazadnje objavljeni prispevek kolegu Baskarju še ni bil dosegljiv. Zato lahko upam, da bo etnogralija v pomenu, ki me je v okviru mojih omenjenih razpravljanj edini zanimal, po obeh doslej objavljenih Prispevkih postala tudi Baskarju manj "misteriozna".
Dejstev, ki govorijo t) nekdanjem našem razlikovanju med etnografi > in etnologijo, ni mogoče na tem mestu izčrpati, Spričo Ba škarje ve bližine antropologiji pa naj vendar navedem še naziranje antropologa Boža Škerlja. ki je v določenem smislu blizu Baskarjevim pogledom. Škerlj piše leta J9t1 takole: "Etnologija se še marsikje (pri nas pa precej dosledno) zamenjuje z elnografijo. Toda etnogralija je le popis določenega ljudstva, etnične skupine, s fizičnega in kulturnega vidika..." V navezavi na to trditev pa pravi: "Toda et-
nologija je nekaj drugega kakor popis poedinih ljudstev in kultur. Etnologija je v najslabšem primeru primerjalna etnogralija, v najboljšem pa skuša dognati zakonitosti družbe, kultur, človeka kol družabnega bilja". Ker je njen "objekt" človek, je etnologija povezana tudi s fizično antropologijo," Škerljevo na zi ran je je bilo podobno nekaterim drugim tedanjim pogledom na obravnavano vprašanje pri nas. Skerlj označuje etnografijo kot opisno disciplino, pri čemer pa ni zanemarljiva trditev, tla je etnografija "le popis določenega ljudstva", določene etnične skupine.1 Preraščanje opisovanja in popisovanja (pač na podlagi primerjave z drugimi ljudstvi oziroma etničnimi skupinami) pa pomeni preraščanje ali sprevračanje v etnologijo. Tolmačenje torej, ki se - mutatis mutanti js - pojavlja tudi pri nekaterih naših etnologih, ko govorijo o razmerju med etnologijo in (kulturno) antropologijo. Vse kaže, da podobno razmišlja tudi Bojan Baskar.
Baskar pravi, tla bi bilo danes nesmiselno govoriti o etnografi j i kol veti i, kajti "s principi etnografskega tlela se ukvarjata etnologija in antropologija v ustreznih razdelkih". Etnolog ali antropolog, ki ne prerase deskripcije, naj bi bil v vsakdanjem izražanju emograf. Piscu teh vrstic pa naslavlja v ¡naša nje, zakaj operira "s pojmom etnografi je, ki je že dolgo zunaj splošne vsakdanje rabe, torej z anahronisiičnim pojmom". Zanimalo bi ga zvedeti, s katerim pojmom označujem tista opravila, "ki se danes imenujejo etnografija". pa mtli to, a ti "današnjega izrazilo prevladujočega pomena pojma etnogralija" zares ne poznam '
Bojana Baska rja je spodbudil k pisanju moj prispevek "Nazaj k narodopisju?" Ob pazljivem branju bi ne mogel spregledati stališča, izraženega v naslednjih dveh stavkih: "Ni razlogov, ki bi nas v terminološkem smislu potiskali nazaj v etnografijo. Znano pa je, da je zgodovina naše etnologije v največji meri zgodovina naše etnografi je, narodopisja in podobnih označil,5 Torej, s pojmom etnografija prav nič ne "operiram". Že otl diplome iz etnologije konec petdesetih lel sem etnolog, čeprav etnološka strokovna praksa v tem pogledu še vedno ni enotna, Tako imamo mimo Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti opravek še s Slovenskim etnografskim muzejem, Inštitutom za slovensko narodopisje ZRC SAZU itn. Na podlagi razlik v imenih ustanov - enkrat etnologija, drugič etnografija - pač ni mogoče razbrati stopnje njihove "etnološko.sti" ali "etnografskosti" Pa tudi
1 Bojan Baska r, Misteriozna etnografija V: Glasnik SUD. 34/1994. št. 3■ sir. 32-33
Bf i zu Ški-i /j. Arfwn/ogi/ii. ¡)alciH*ntmpolu^iü,Mk<H!lmth>ßja. K- Arhvoh >5ki ivslu i k 2/2, 1931. sir. 99-100.
3 A'.d., sir. 99
* Bojan Baska r. Misteriozna ntnu^raflja, sir. 33-
l Slarko KreinmiSek Nazaj k tiaivdupisjn? V: Glasnik SUD. W1994. 31. 1-2. sir 2-9.
6 W., str. ¡5
GLASNIK SED 35/1995, št. 1
15
graf,s kosci". Pa tudi sicer me to razlikovanje v Baska rje Vem smislu ne zaposluje, čeprav lahko kolegu Baskarju zagotovim, da omenjeno razlikovanje poznam. Spričo tega se zdi, da sem od "analuonističnega pojma" dije kot tisti "etnologi in antropologi", med njimi očitno tudi Bojan Baskar, ki jim je "etnografskost" merilo njihove večje ali manjše strokovne uspešnosti. V tem pogledu sem pač Se nadalje prepričan, da raziskovalnega procesa ne kaže deliti na dva dela' fin po nekaterili na žira njih celo na etnografski, etnološki in antropološki del), kar me odvrača od posebnega zanimanja za et-nografijo, o kakršni je govor v Baskarjevem tekstu.
Drugo vprašanje je etnografija, ki se zdi Bojanu Baskarju "misleriozna". Kot rečeno, niti najmanj mi ni do reslilucije njenega imena za današnjo rabo. Ne v tem in ne v kakem drugem pogledu se ne zavzemam za posnemanje položaja na Nemškem ali kjerkoli drugod. Če Bojan Baskar v tej zvezi oporeka "samoumevnemu" zgledovanju po Nemcih in si dovoli celo sintagmo "metafizična podobnost duš", če ni "niti najmanj prepričan", da je "današnja nemška etnologija" nemara najboljša od vsch",W počne to povsem na svoj račun, Moja izvajanja v prispevku "Nazaj k narodopisju?" in ne kje drugje ne morejo biti podlaga njegovega tovrstnega razmišljanja Ko se bo kolega Baskar potrudil in postal boljši poznavalec zgodovine slovenske etnologije (za sedaj pravi, da je vse prej kot to), mu lahko zagotovim, da se mu bo "mis-terioznost", o kateri govori, docela razblinila. Pa ne le za slovenski etnični prostor, za slovensko etnograftjo ali narodopisje, ne le za "nemško-slovauski krog" (sintagma je Baska r-jeval). celo ne zgolj za Evropo, ampak še širše, O Zgodovini in o naravi posameznih nacionalnih etnografij, ki so za Bojana Baskarja v tem trenutku se "misteriozna", se je mogoče poučiti npr. pri Francetu Kotniku in Vilku Novaku, to za slovensko etnografijo ali narodopisje,'J pri Leopoldu Schmidtu,ll,Sergeju Aleksandrov i ču Tokarevu,11 VVolfgangu Eininericliu,12 Engeborg Weber-Kellermanovi,13 Vieri Urbancovi,1' JSszefu Burszii1^ itn. O zgodovini narodopisnega prizadevanja v Ameriki je - na primer - pisal Richard M. Dorson. 1 Skratka, posamezne nacionalne etnografije in folklor ¡Stike, ki so nas-lalc in se razvijale iz specifičnih pobud, imajo vsaka svojo zgodovino in ponavadi temu ustezne historiografske preglede. Mimo zgodovine pač ni mogoče, to v primeru etnografije pa tudi etnologije, sociologije, takšne ali drugačne
antropologije...
Tudi Bojana Baskarja zaposluje zgodovina, vendar v drugačnem smislu; v pomenu historiografske vede, V tem naj hi bilo, kot zgleda, celo jedro najinega "krepkega nesporazuma". To zato, ker naj bi se Baska rje vo govorjenje o "tradicionalnih folkloristih in poznejših etnologih Evrope", ki se "po svoje motajo med odpadki zgodovine", nanašala na čas, "ko se etnologija še ni emancipirala od zgodovine, ko je bila še manjvredna historična poddisciplina (manjvredna kajpada v očeh zgodovinarjev) in se je ukvarjala z zgodovino tistih "od boga zavrženih" ljudstev, ki se 'pravim' zgodovinarjem niso zdela vredna pozornosti."1' Baskarju se zdi škoda, da ob ugovarjanju navedenim njegovim besedam nisem bil pripravljen upoštevati omenjenega konteksta. Sicer pa naj bi bilo, po Baskarju, "vzvišeno gledanje na etnologijo... med zgodovinarji živo Se danes" in ost njegove izjave naj bi bila
tu
"u perje na proti zgodovinarjem, ne proti etnologom".
Kot je etnologom {in tudi zgodovinarjem) poznano, sem imel v preteklosti s posameznimi zgodovinarji nekaj "krepkih nesporazumov", če se Izrazim z Baska rje vimi besedami. Pri tem je šlo za nesporazum zgodovinarja z zgodovinarji. Ker pri tem kot etnolog nisem bil član zgodovinarskega "ceha" in nisem hi! od zgodovinarjev odvisen, sem imel pri razčiščevanju vprašanj, ki so bila interdisciplinarnega značaja, priznam, lažje stališče kot kak drug zgodovinar. Tako bi lahko bila sedaj ob kakem morebitnem novem spopadu z zgodovinarji s kolegom Baskarjem celo zaveznika. Pa se temu potencialnemu zavezništvu kljub vsemu odrekam. Zakaj?
Če si upamo neko vedo opredeliti z izrazom "misteriozna", moramo vendar nekaj vedeti o njenem izviru, razvoju in morebitnem zatonu. Po Baskarjevem lastnem prizadevanju v primeru njegovega razpravljanja o etnografij i temu ni tako. Izgovarjanje na mojo preobčutljivost in šibak posluh za trivialnost ima priokus sprenevedanja. Govorjenje o dobrih in slabih obetih za "sijajno prihodnost" neke vede ima lahko, tako se mi dozdeva, le pejorativen pomen. Posebej še, če avtorju tovrstnega besedovanja pri pisanju uvodnika v publikacijo Medileran v Slovenijiob omenjanju različnih, pri
nas bolj ali tudi manj znanih družboslovnih in humanističnih
20
ved, niti etnologija niti etnografija ne uideta izpod peresa." Pri tem pa so kar štirje etnologi pomagali polniti omenjeni zbornik 1 VGlasriikuSED sem opozoril, da je edini zastopnik
7	Pri m.: Slätiko Krenienšek, Ohča etnografija, Ljubljana 1973, str. Iß.
8	Bojim Baskar, Misteriozna etnografija, str. 33
9	France Kotnih, Pregled slovenskega narodopisja. V: Naiudopisje Slovencev 1. Ljubljana 1944, str. 21-52; Vilko Novak, Raziskovalci slovenskega življenja. Ljubljana 1986.
10	Le< >pold Schmidt, Gesteh ichte der öslerreicl i i sehe 11 Volkski mde. Wie n 195 /.
11	S. ,4. Tokanev, Istorija msskoj atnogra/ii. Moskva 1966. isti, Istoki etnögra/tceskvj nauku. Moskva 1978
12	VColJ'gang Emmerich, Germanistische Volkstumsideologie. Ttihingen 1968.
13	Ingehoig Weber-Keltermann, Deutsche Volkskunde zwischen Germanistik und Sosiaheissenschaften. Stuttgart 1969.
14	Viera VrbatiLovä, Pociatky shrettskej etuografie Bratislava 1970
15	jöszef Burszta, Kultura hidowa - kultura narodtuva. 1974
16	Riehard M. Dorsoii, American Folklore. Chicago 1959
17	Bojan Baskar, Misteriozna etnografija, str. 33-
1a	Prav tam.
19	Medileran v Sloveniji. Časopis za kritiko znanosti, 21/1993, šl- J 58-159-
20	Bojan Baskar. Mure nvstrum. V: N. d., str. 7-11,
21	V zborniku Mediterau v Shivniji sodelujejo etnologi Eda BenčičMohar, Jože Rehharger, Zvona Ciglič, Zorislava Žagar
16
GLASNIK SED 35/1995, Št. 1
etnologije v programski skupini knjižne zbirke Studia humanitatis, Zmago Srni tek, po petem letniku iz skupine izpadel. Bojan Baskar, član uredniškega odbora omenjene zbirke, na to v svojem prispevku v etnološkem glasilu ni reagiral Sicer pa so ostali vsi dosedanji predlogi programskega značaja za zbirko Studia humanitatis, ki so jih posredovali etnologi, če sem pravilno obveščen, neupoštevani'
O razmerju med etnologijo in zgodovinopisjem smo obširno govorili na dvodnevnem posvetovanju leta 1984 v Mariboru, Vnaprej pripravljeni prispevki in razprava so izšli v posebnem zborniku.'1 Etnologi smo pobutlili podobne razprave še z arhitekti,2 slavisti,2"' geografi.2 S sociologi se v tej obliki nismo pogovarjali; žal. Tudi iz teh razlogov in zavoljo konteksta, ki je nama s kolegom Baskarjem kot metoda očitno obema ljub, se naj nekoliko ustavim pri razmerju med slovensko etnologijo (oziroma etnologijo in etnografiio) ter slovensko sociologijo na podlagi nekaterih osebnih izkušenj.
V prispevku "Nazaj k narodopisju?" je bil omenjen zapisnik seje fakultetnega sveta f ilozofske fakultete, iz katerega je razvidno. tla je bil konec leta 1959 govor o potrebi samostojne katedre za etnologijo "spričo ustanavljajoče se katedre za sociologijo".2' Se pravi, da sta se etnologija in sociologija tedaj pojavljali v določeni navezi. Nepoučenim bi se lahko zdelo, dj je pri tem Slo za etnologijo, kakršno poznamo na Slovenskem danes. Pa ni bilo tako. Ker sem bil v tistem času nekaj mesecev a Spira nt na novo ustanovljenem inštitutu za sociologijo in je bil pobudnik inštituta in omenjene sociološke kaie-dr e profesor Boris Ziherl moj mentor, sem bil o Zihedovem odnosu do etnologije detajlneje poučen. Etnografija Borisu Ziheriu ni bila misteriozna veda, kot je misteriozna Bojanu Baskarju, res pa je, da se zanjo ni ogreval. V članku Boris Ziherl in etnološka misel2* sem pred poldrugim desetletjem menil, tla je bila Ziherlove indolentnosti do slovenske etnologije (v smislu etnografije) kriva njena metodološka usmerjenost, Pati ni bila marksistična. Temu nasprotno je Borisa Ziherla živo zanimala etnološka problematika neevropskih, v razvoju Zaostalih, primitivnih etničnih sknpin. To v navezavi na klasično marksistično literaturo. Zato je razumljivo, da se ¡e med drugim zavzel za vključitev "etnologije z osnovami antropologije" v predmetnik novo ustanovljenega oddelka za sociolog > na filozofski fakulteti. Bil sem predavatelj tega predmeta. Kot sem ugotovil v omenjenem članku, je po nekaj semestrih eksistiranja tega predmeta v predmetniku sociološkega študija ob njegovem nadaljujem spreminjanju in krčenju etnologija iz njega izpadla. Etnologije ni vključila v svoj predmetnik tudi visoka šola za polilične vede, ko je Pievzela organizacijo pouka sociologije v svoje delovno področje.29
Na univerzitetni ravni poslej ni bilo vrsto let posebnih zvez med etnologijo in sociologijo, v kolikor kajpak ne štejemo sociologije kot obveznega predmeta za vse Študente Filozofske fakultete, torej tudi za študente etnologije, in fakultativno kombinacije A in B predmeta. Pred desetletjem ali več pa so študentje sociologije znova poslušali etnologijo v enem od višjih letnikov dve uri na teden. Etnologijo smo študentom sociologije skozi nekaj let izmenjaje predavali lngnd Slavec-Gradišnik, Zmago Šmitek in pisec pričujočih vrstic. Težko bi rekel, da so se moja izvajanja nanašala na razvoj zanimanja za etnološko problematiko Slovencev, V primerjavi s predavanji, ki sem jih imel za študente sociologije na začetku šestdesetih let, je bila vsebina mojih predavanj sedaj tako rekoč v temeljih drugačna. Lahko bi jih uvrstili v Baskarjevo inisteriozno et-nografijo.
Predavanj iz etnologije za sociologe ponovno ni že nekaj let. Ukinjena so bila brez konzultacije z etnologi, celo brez pravega obvestila (kaj šele zahvale) predavateljem. Če se prav spominjam, je bil tedaj predstojnik sociološkega oddelka kolega Drago (Braco) Rotar.
Če je Bojan Baskar čutil potrebo, da nam pove, kako je med zgodovinarji še danes živo vzvišeno gledanje na etnologijo, najbrž ne bo odveč, če povedanemu dodamo v ilustracijo Se kakšen primer iz socioloških logov. Pač zavoljo izpolnitve podobe, kdo proti etnologiji in etnologom nima nič, saj naj bi bila ost v resnici uperjena drugam.
Leta 1991 sem tedanjemu Republiškemu sekretariatu za raziskovalno dejavnost in tehnologijo prijavil raziskovalno nalogo Način življenja - indikator etničnih značilnosti, Predlog je bil dan v oceno prej omenjenemu kolegu Dragu Rotarju, članu sociološkega oddelka Filozofske fakultete, univerzitetnemu učitelju za sociologijo umetnosti. Ocena je bila ustrezno naravi predloga internega značaja. Če bi v njej ne bilo "elementov", ki se nanašajo na slovensko etnologijo kot posebno znanstveno disciplino, bi je ne navajal. Tako pa bo kolegom iz etnološke stroke verjetno zanimivo zvedeti, da sodim, po Rotarju, "med tiste znanstvenike, ki so etnologiji na Slovenskem sicer pol stoletja za svetom, a vendarle omogočili, da je prestopila okvire narodopisnega folklorizma". Rotar pravi, da se (slovenska) etnološka stroka "zadnja leta šele trudi, da bi dosegla standardne okvire, kakršne ima po svetu". Ocenjevalec bi moj predlog najraje "radikalno zavrnil", vendar se je zadovoljil z zadostno oceno, za kar sta govorila "prijavitel-jeva starost in razmeroma nizki predvideni stroški". Zanimiva je Se naslednja pripomba s političnim nabojem: "Napake so bile zagrešene že pri prijaviteljevih predhodnikih, zagreSili pa so jih tisti, ki so vsaj dvakrat v zgodovini stroke na Slovenskem, četudi z nasprotnim predznakom, mesta univerzitetnih
22	Skwlni KnmenSšk, m mitozi in Studia humanitatis. K Glasnik SUD, 33/1993, št. 3-4, str. J 07.
23	Razmerja med etnologijo in zgodotHno. Ljubljana 19X6
« Pnm ■ Glasnih. SE D, 20/1980, št. 1.
25 Prim.: Glasnik SKD. 20/1980. št. 2.
27 v/ "'f ""''■'" meclRMRMjift i» etnologijo. Dela J. Ljubljana 1986.
Slavko Kreinenšek, Nazaj k narodopisju?, str. 4.
Slavku KrenicnŠek, Boriš Ziherl in etnološka misel. V: Teorija in praksa. 17/1980. Št. 4. str. 414-418.
29 d„ sir. 416.
GLASNIK SED 35/1995, št. 1
17
RAZGLABLJANJA
učiteljev zasedali po ideoloških, ne pa po strokovnih kriterijih; tako nastavljen kader pa se tega ni niti zavedal."" Tudi zavoljo navedene ocene je zastopnik etnološke stroke kot član sveta za humanistične vede odstopil. Naloga pa seveda ni bila financirana.
Bojan Baskar zagotavlja, da veda, ki ji pripada "po institucionalni delitvi akademskega dela", vsaj na njegovem "de-lovnein mestu" zagotovo "ne gleda na nacionalno etnologijo zviška...".^1 Naj mu po vseh navedenih izkušnjah verjamemo? jaz mu seveda ne. Se najprej zavračam njegove "trivialne besede", ki se nanašajo na "tradicionalne lolkloriste" ali na "poznejše etnologe Evrope". Očitek, da se le-ti "motajo po svoje" pa razumem celo kot poskus metodološke ali metodične diskvalifikacije etnološkega raziskovalnega dela. Zanimivo je, da tovrstna prizadevanja niso od danes ali včeraj. So stara vsaj toliko, kot je stara institucionalizirana slovenska sociologija, pri čemer pa so bila nekoč le nekoliko bolj akademska, manj "trivialna". Njihovi nosilci se tudi niso vpletali v razprave in ocene o vsem in o vseh in oh tem celo glasno zatrjevali, da o stvareh, o katerih teče beseda, vedo malo, pravzaprav nič.
Prihodnjič: Vzhod - Zahod
priložnost stvar globlje in temeljiteje spoznati. Pa čeprav drugače, kol sem si problem zastavila na začetku. Ko sem se leta ¡990 seznanila s hrvaškim pri morje m in dobršnim delom BiH, sem se odločila z raziskovanjem nadaljevati v naslednjem letu. Le to pa je na jugoslovanska tla prineslo nesoglasja, stopnjevana do skrajnosti. Junija 1991 je v
Lega p rek murske vusi Kobilje
Summary
MYSTERIOUS ETHNOGRAPHY; IS THAT RIGHT?
Ethnology - Anthropology 4
Slavko KremenSek
The debate "Back to ethnography?" (Glasnik SED, 34/199*1, no. 1-2) stimulated the protest of Bojan Baskar. the university lecturer of the sociology of culture and one of the organizers oi the studies of social anthropology in Slovenia CMysterjous Ethnography, Glasnik SED, 34/1994, no. 3). Due to the authors ignorance of the history of ethnological studies of the Europeans and tile use of the lerm "ethnography", which was most directly connected with I he upper endeavours, the debate about the essence of ihe relalion ethnography - ethnology -ant tiro pology had to he omitted. But there arose an opportunity anil showed a need to point out the problematic relations that appear in the relation sociology -ethnology.
Sandra Habjanič (izvirno znanstveno delo • sprejeto 4. 10. 1994) UDK 613:39 (497.12 Kobilje)
HIGIENSKO-TOALETNA KULTURA V KOBILJU
Pričujoči sesiavek je povzetek seminarske naloge, ki je plod raziskave, dokončane leta 1992 v prekmurski vasi Kobilje1. Korenine omenjene raziskave segajo v poletje leta 1990, ko sem se potepala po tedanji.Jugoslaviji in sledila različnosti raznih na rodov in narodnosti, Zanimale.so me predvsem razlike in podobnosti ter medsebojna odvisnost na nivoju vsakdanjega življenja, ki pa ima take razsežnosti, da sem bila primorana odločiti se za neko določeno, ozko področje.
Izbrala sem si fenomen stranišč in spoznavanje navad, življenja ter kultur z omenjenega zornega kota ln zakaj ravno stranišča? Preprosto povedano, zaradi zgovornosti in prepričljivosti intimnega prostora, listega, ki ga ponavadi s sramežljivostjo kar se tla eleganlneje in v rokavicah obdelamo.
v
Ze v otroštvu sem z zanimanjem opazovala t.i, "tabu" stranišč in vse, kar se je nanašalo na hišna svetišča Z oznako "WC na vratih, danes pa imam vsekakor enkratno
30	Republiški sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, Elementi za oceno predlogov projektov v humanističnih vedah v letu 1991: 15. Način življenja - indikator etničnih značilnosti (S. Kremenšek).
31	Bojan Baskar, Mlsteriozna etnogmjija, str, 32.
1 Rezi ilta te delu sem /J. 1 1993 p> edstavikl v Ljubljani na Oddelku za etnologijo in kulturno an tropologijo, ko se 111 pripravila Še razstavo z naslonom "Či itak stmt pejnez nej tneli, sinu zamazani nigdar nej bili".
18
GLASNIK SED 35/1995, Št. 1