Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo l«to predplačan 16 gld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za jedM mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le'.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Poaamne Itevilke po 7 kr. Naročnino !n oznanila (inierate) »sprejema upravništvo ln ekspedlclja v ,,katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlShlh ulicah fit. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva telofdn - itev. 74. Štev. SO. V Ljubljani, v soboto 15. aprila 1899. Letiiilt XXVII. O kontingentu obrtnega davka. (Govoril poslanec V. Pfeifer v deželnega zbora seji dne 14. aprila t. 1.) Znano je slavni zbornici, da se je povdarjalo že v državnem in deželnem zboru, da je Kranjska dežela neprimerno visoko obdavčena z obrtnim davkom, da treba olajšati to breme — to namerava današnji moj predlog. Stavim ga tem lažje, ker je naša deželna komisija za obrtni davek spoznala potrebno tako olajšavo. Na prizadevanje častitega tovariša gospoda dr. Majarona vsprejela je namreč predlog, da se priporoča kontingentni komisiji, da naj glede na kmetijsko bedo, vsled katere trpi tudi obrt, pri razdelitvi preostankov v smislu §§ 49. in 54. davč. zakona z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220 na našo deželo jemlje primeren ozir. Obrtni in kmetski stan sta navezana jeden na druzega; ako ima poslednji obile dohodke iz svoje kmetije, ima tudi obrtnik več zaslužka, nasprotno se zmanjšuje obrtniku zaslužek, če kmetija peša. Bridko čutimo to v naši deželi, katere ogromna večina prebivalcev je navezana na pridelke svojih kmetij. Leto za letom padale so in še padajo cene poljskim in gozdnim pridelkom, n. pr. žitu, lesu in dr., naraščali pa stroški za obdelovanje, za posle itd. Posebno v vinorodnih pokrajinah so se dohodki vedno zmanjševali, sem ter tje pa tudi popolnoma izostali vsled nesrečne trsne uši, strupene rose itd. Dokazal je pred kratkim častiti tovariš gospod vitez Langer, koliko narodnega premoženja je uničila trsna uš. LISTEK. Popravek. Slavno uredništvo! Temeljem § 19. tiskovnega zakona pozivljemo Vas, da priobčite v »Slovencu« sledeči popravek : 1. Ni res, da je prišel učitelj z dežele v našo prodajalnico zato, ker mu je zaklical deležnik naše tvrdke g. Malobrk »Herrreinspaziert!« Res je namreč, da kliče »Herrreinspaziert!« učiteljem tihi deležnik naše tvrdke, gospod Jakob Rimnik, toda tudi ta samo dvakrat na mesec v »Šolniškem drugu«. 2. Ni res, da razun učitelja in trgovca ni obiskal nihče naše prodajalnice ter velike razprodaje. Res je marveč, da je naša tvrdka priljubljena v visokih krogih. Dokaz temu, da je našo razprodajo obiskal celo ekscelenca baron Gorjanski, kateri pozna dobro vshod in njega razmere, osobito železniške. Tako potrebnemu eksportu našega blaga more biti to samo v korist. Z zadovoljstvom lahko razodenemo p. n. občinstvu, da je tudi ta baron že dalj časa tih deležnik naše tvrdke, kar je samo dokaz nje trdnosti in pa dobrote osobito narodnega blaga, kolikor ga še imamo v zalogi. Predno je prišla ta božja šiba čez naše vinograde, pridelalo se je vina povprek na leto nad 200.000 hI (1. 1875-1880.) Pozneje vedno manj, v petletnici 1890 — 1895 samo 70—80.000 hI. Ako se računa nad 200.000 hI po takratni ceni 10 gld. za hektoliter, znašala je vrednost pridelanega vina nad 2 milijona goldinarjev, sedaj pa za 70.000 hld. po sedanji ceni 20 gld. za hI 1,400.000 gld., torej na leto manj 600.000 gld. Teh 600.000 gld. ni, ne pride več med ljudi. To pomeni veliko izgubo narodnega premoženja. Vsak človek, ki vidi tako ginevanje narodnega premoženja, sodil bi, da davčna oblast to upošteva pri obdavčenju obrta. Žalibog temu ni tako. Pridobitni, dohodninski in krošnjarski davek znašal je za našo deželo, kakor razvidno iz de-želnoodborovih prilog, 1886. 1. 462.426 gld., leta 1897 pa že 581.495 gld. V vinorodnih okrajih 1886. 1. n. pr.: Krško 3317 gld., Kostanjevica 233'., Metlika 3896, Novo-mesto 7587 gld., Črnomelj 5022 gld.; — skupaj 22.149 gld. Leta 1897 pa: Krško 3795 gld., Kostanjevica 3396, Novo Mesto 13.609, Metlika 5166, Črnomelj 4844 gld.; — skupaj 30.810 gld., tedaj leta 1897 že za 8000 gld. več, nego pred jednajstimi leti. Namestu da bi davčna oblast vsaj za 8000 gl. znižala dotični davek, zvišala ga je za 8000 gld., vzlic vedno nazadujočim gospodarskim razmeram. Proti koncu 1880 leta so bili vinogradi še bolj intaktni, takrat je bilo že še prihodka pri posestnikih in pri obrtnikih. Od tiste dobe sem pa se je trsna uš vedno bolj širila, danes okuženih je že 83 % naših vinogradov ; tistih 600.000 gld. Res je nadalje, da je našo razprodajo počastil z obiskom tudi gosp. Fran Železničar, zastopnik sicer ne mnogoštevilne, ali zato zelo glasne stranke v našem mestu, katera se drugače z vsemi sredstvi bojuje proti organizaciji srednjih stanov, tukaj pa je omenjeni gospod pozdravil to organizacijo, ki smo jo imeli baš v zalogi, z zadovoljstvom. Omenjati moramo tukaj še, ker se širijo govorice, kakor bi bili stranki, katerima pripadata ravnokar omenjena obiskovalca naše razprodaje, v zvezi z Židi, da so vsi deležniki naše tvrdke, javni kakor tihi, krščeni. 3. Ni res, da nismo imeli pri razprodaji druzega v zalogi, kot škartirano šaro. Res je marveč, da smo imeli tačas balo popolnoma sveže in trdne organizacije trgovskega stanu. Odprli seveda te bale nismo, in dasi smo jo hvalili odjemalcem, pokazali te organizacije nikomur nismo, kakor jo tudi sami nismo pregledali. Sedaj so nam je ta organizacija izgubila. Ne moremo dognati, ali so jo pomedli, ko so po končani razprodaji snažili prodajalnične prostore, z drugimi smetmi vred in jo je odpeljal mestni smetar, ali je izginila kam drugam. Gospodom, kateri bi reflektovali na to blago torej, žal, tudi sedaj postreči ne moremo. Zagotavljamo pa jih, da smo je imeli pri razprodaji. Sklicujemo se na na leto ali še več, kar je prišlo iz vinogradov denarja med ljudi, žalibog danes ni več. Sleherni utesnuje svoje izdatke na najsilneje potrebe; štediti mora pri živežu, obleki in drugih potrebščinah. To, kar si je kdo prihranil v prejšnjih boljših letih, utakne sedaj v ponovitev vinograda, vrh tega še dobiva brezobrestnih posojil pri državi in deželi. Ako toroj, recimo, najmanj 600.000 gld. na leto sedaj ne pride več med ljudi, morajo danes tudi obrtniki imeti za toliko manj prometa in zaslužka; vkljub temu pa so nekateri pregoreči davčni organi vedno bolj navijali davčni vijak. Rokodelcev n. pr. bilo je prej manj, a ti so imeli sopomagačev. Sedaj je več rokodelcev, toda velika večina brez pomagačev, kateri pa nimajo več tistega dela in zaslužka, katerega so imeli prejšnji, ko jih je bilo manj, ker vsakdo mora bolj varčno živeti, mora bolj štediti, kakor prej, kar se najbolj občuti v naših vinorodnih pokrajinah. Ko se je nalagal obrtni davek v smislu novega davčnega zakona ter izračunala svota, ki jo ima plačati naša dežela, se je za podlago vzela tista svota, ki je bila predpisana 1. 1892. To je bilo leto, v katerem se je dohodek iz vinogradov že silno zmanjšal, obrtni davek pa neopravičeno visoko narastcl. Že prej omenil sem in dokazal, kako neutemeljeno se je zlasti v vinorodnih pokrajinah po-vekševal obrtni davek ukljub pomanjšanim dohodkom, da je tedaj tako obdačenje absolutno preobremenjenje. Pa tudi relativno v primeri k drugimi deželami je naša dežela glede pridobitnega in dohodninskega davka preobložena. ■»' ....... — ' ■■■ ii "K gospoda Lapajneta iz Idrije in Petscheta iz Starega trga, katera sta oba dotično balo videla, dasi seveda tudi onadva, kakor je razvidno iz njunih govorov, vsebine in kakovosti te organizacije ne poznata. Gospodom odjemalcem pa gotovo ni žal po tej organizaciji, kajti je bilo drugo blago, s katerim smo bili v stanu, jim postreči, prima kakovosti ; osobito veliko so nakupili izbornih, krasno izlikanih fraz, ki so nekako špecijaliteta naše tvrdke. Opozarjamo, da imamo tega ravnokar omenjenega blaga še vedno veliko v zalogi, ter da je prodajamo v živobojnih original zavitkih po lastnej ceni. 4. Ni res, da smo imenovali našo razprodajo »Ausverkauf«. Res je marveč, da bi bilo to nemškutarenje, ki bi se slabo podajalo tvrdki, katera hoče pridobiti narodne trgovce in obrtnike. Nemškutarimo pa navzlic baronu Gorjanskemu ne. Na druge Vaše opazke, s katerimi hočete oškodovati naš kredit, ne odgovarjamo, prepričani, da kreditu naše tvrdke več škodovati ne morete. Ako bi tega popravka ne hoteli vsprejeti, pretimo Vam z vsemi postavnimi sredstvi. Ivan & Malobrk, protokolovana politična tvrdka. V tem pogleda sklicujem se na prilogo 1041 k stenograf. zapisnikom državnega zbora XI. se-sije 1895. L Po tej prilogi (stran 284, 285) bilo je n. pr. na Koroškem po predpisu za 1892. 1.: a) do 30 gld. dohodninskega in pridobitnega davka 11.357 davkoplačevalcev; na Kranjskem pa 10.067 davkoplačevalcev, ki so plačevali na Koroškem 80.452 gld., na Kranjskem pa, dasiravno jih je bilo 1290 manj, pa 84.769 gld.; b) dalje bilo je onih, ki so nad 300 gld. dohodninskega in pridobitnega davka plačevali, na Koroškem 77 davkoplačevalcev, na Kranjskem pa 48 davkoplačevalcev; prvim 77 davkoplačevalcem na Koroškem predpisano bilo je 88.754 gld.; drugim 48 na Kranjskem pa 99.040 gld., toraj nad 10.000 gld. več, dasiravno jih je bilo 29 manj. c) Od 30—300 gld. dohodninskega in pridobitnega davka ni dosti razlike v razmerju davčnih bremen Kranjske in Koroške dežele. Sedaj pa primerjajmo, kako je narastel pridobitni in dohodninski davek. Po ravno tej prilogi (stran 355) znašal je pridobitni davek 1882.1. na Kranjskem 130.103 gld.; čez 10 let, to je 1891. 1. 147.990 gld. in dohodninski davek 1882. I. 303.673 goldinarjev, 1891 leta pa 450.073 gold.; na Koroškem pridobitni davek 1882. leta 105.887 goldinarjev; (toraj že 1882. 1. nad 24.000 gld. na Koroškem manj kakor na Kranjskem) in 1891. 1. 135.342 gld.; dohodninski davek 1. 1882. 299.828 gold. in 1. 1891. 437.372 gld.; toraj okroglih 13.000 gld. manj, ko na Kranjskem. V Trstu — kakor znano tam ni bilo prej pridobitnega davka — znižal se je dohodninski davek od 794.105 gld. v 1. 1882 na 684.788 gld. v 1. 1891, tedaj je okroglih 110.000 gld. Vse to navajam radi tega, da dokažem, da se je drugod oziralo na dejanjske razmere, na Kranjskem pa ne, marveč je davčno breme brez povoda, neutemeljeno v desetih letih (1882—1891) narastlo in še dalje narašča. Ker nimam na razpolaganje (oficijelnih) uradnih Statističnih podatkov, iz katerih bi se raz videlo, kako in v katerem številu so obrtniki naši po potresu, trsni uši in večletnih slabih letinah prizadete dežele v posameznih davčnih družbah in razredih v primeri k analognim tistim družbam in razredom drugih dežel obdačeni glede obrtnega davka, moram omejiti se na to, kar sem povedal v glavnih potezah. Zastopniku kranjske dežele v kontingentni komisiji pristopni bodo podatki. Na podlagi teh podatkov bode lahko dokazal neprimerno visoko obdačenje naše dežele glede obrtnega davka in po vsi pravici na podlagi teh dokazov zahteval, da kontingentna komisija v smislu nove davčne postave §§ 49, 54 primerno ozir Po ljubljanskih shodih 6. aprila, Pismo iz radovljiškega okraja 11. apr. Gospod urednik! To Vam je bilo življenje na ljubljanskem južnem kolodvoru 6. aprila, preden je odpihal gorenjski popoludanski vlak. Hi svedrci — hi antisvedrci! Prvi ponosni na § 2 zborovalnega zakona, ki jim je vkljub očetovski skrbi za javni red in mir omogočil zborovanje v Katoliškem domu, drugi navdušeni za poljanskega Janeza, ki jim je priredil tako imeniten shod, ka-koršnega na Slovenskem še ni bilo izza dni šentviškega narodnega tabora (!) in pa s tem razločkom, da v Št. Vidu ni bilo na taboru — Schwe-gelna. — Svedrci prepričani, da bodo sedaj kmetijske zadruge liki gobe po dežju rasle po Sloveniji, antisvedrci v sladkih nadah, da je njih zborovanje liki pomladna slana posmodila vsak kon-sum. A vkljub splošnemu navdušenju tako nasprotnih si strank se javni mir tudi na tesnem ljubljanskem kolodvoru ni skalil. Svedrci so zasedli vagone, na katere je previdna ljubljanska policija navezala veliko svedrov, antisvedrce pa so vljudni sprevodniki potaknili po vozeh, raz katere so viseli stari vatli in novi metri. Lukama-tija zabrlizga in nas odpelje proti Šiški. Tukaj kratka zamuda! Okoli plebejskega voza III. reda in tovornega voza za otrobe bila je zbrana trgovska in krčmarska in obrtnijska in socijalnodemo-kratična elita radovljiškega okraja. Kolikor jih jemlje na našo deželo sploh, osobito pa na vinorodne pokrajine. V minulih desetih letih je naša dežela v primeri k drugimi deželami največ trpela, zadele so jo razne nesreče: trsna uš, strupena rosa, potres, večletne slabe letine, med temi letina brez sadja, živinske bolezni, ustavljeni sejmovi, toča, povo-denj, nenavadna suša, pomladanski sneg. Glede na te nesreče in na agrarno krizo, vsled katere trpi tudi obrt, je naša deželna komisija, kakor sem omenil početkom svojega govora, stavila primerne nasvete. Te podpira današnji moj predlog, ki se ob enem ozira na mnoge pritožbe in želje v tej zadevi. V formalnem ob/.iru nasvetujem, da zbornica izroči moj predlog upravnemu odseku. Deželni zbor kmijski. IX. seja dne 14. aprila. (Konec.) Poslanec M u r n i k v imenu finančnega odseka poroča o raznih prošnjah. Dovoli se Blan-dini pl. Gariboldi miloščina letnih 80 gld., vdovi deželnega uradnika Mariji Androjna na mesec po 10 gld., Elizabetini otroški bolnici v Ljubljani se podpora v znesku 300 gld. za tri leta podaljša; Frančiški Jalen, soprogi bivšega sek. sluge se dovoli 8 gld. na mesec; prošnja vasi Leše pri Mošnjah glede podpore za napravo brizgalnice se odstopi deželnemu odboru v rešitev z opomnjo, naj se v prihodnje take prošnje izročajo naravnost deželnemu odboru. • V imenu upravnega odseka poroča poslanec Božič o uvrstitvi občinske ceste v postojinskem okraju, ki se odcepi od okrajne ceste Dilce Stu-deno - Planina med Brinjem in Studenim in drži na Bukovje in Gorenje, med okrajne ceste. Deželni zbor je sklenil, naj deželni odbor potrebno ukrene, da okrajni cestni odbor v Postojini prevzame navedeno cesto v svojo oskrbo to še le potem, ko jo bode podobčina Bukovje zadostno posula. Prošnja posestnikov iz Jakovce v občini Vrabče glede naprave načrtov za vodovod se izroči deželnemu odboru z naročilom, da deželni hidrotehnik naredi načrte; o prošnji Val. Kraševca v Št. Petru, da bi se določbe občinskega zakona natančno spolnovale, se preide na dnevni red. Poslanec Pfeifer na to utemeljuje svoj predlog glede prebitkov osebnega dohodninskega davka. O prošnji nekaterih posestnikov iz Starega Apna pri Velikih Lipljenih glede znižanja troškov povodom delitve njih skupnega zemljišča poroča poslanec dr. Papež ter predlaga, naj se prošnja izroči deželnemu odboru v primerno rešitev. Poslanec dr. Tavčar naglaša, naj se prošnja odkloni, ker bi sicer vsako leto prihajale jednake prošnje. Prošnjo je večina odklonila. pozna Vaš poročevalec, bila je navzoča cela garda od veletržca Otona Omana do priprostega blejskega kramarčka Repka, od urarja Peternelja, ki popravlja blejske žepne čebuljce — do glavnega zastopnika naše velike nemške industrijelne družbe. Voz za otrobe je bil naložen s celimi skladovnicami »ponatisa iz Slovenskega Naroda«, ki obsega govor, kakor ga je in ga ni govoril posl. dr. Tavčar v seji deželne zbornice 5. aprila t. 1. V osobni voz z imenovano gospodo vred smukne tudi Vaš poročevalec, ki slučajno ni imel svedrca ter so mu precej dolge brke zakrivale klerikalno obličje-Oba vagona se hitro priklopita in sedaj : »Zdrava Ljubljana, mi se peljemo v kranjsko Švico«. Še enkrat: »Živio Tavčar, živio Malovrh!« — in že drdramo proti Št. Vidu. Gospod vrednik! Lahko si mislite, da se je v železničnem vozu sedaj nadaljeval shod, ki se je zjutraj v Narodnem domu začel. Razloček je bil le ta, da so tu po klopeh nastopali govorniki, ki se v Narodnem domu niso upali na oder. Le gospoda Ftirsagerja moram izvzeti. Mož je sedel tudi zjutraj na odru — kot tajnik. In res! Mož je bil duša cele družbe, samo njegovi radovljiški tovariši so ga nekako zavidljivo pogledovali, češ: Zakaj pa mene niso za tajnika izvolili. A gospod Fiirsager je pomilovalno gledal na nje. Kolika čast za Radovljico, v katero je pred par leti pri-vandral kot priprost komijček, da ga danes kot tajnika vsetrgovskega shoda sprejme v svoje zi- Prošnje županstev ob Kamniški Bistrici za uravnavo reke Bistrice se odstopijo deželnemu odboru z naročilom, da pospeši obravnave z vlado in udeleženci glede tega nujnega vprašanja. Prošnje davčnih občin Vodice, Bukovica in Repnje za razdružitev občine Vodice v dve občini (Vodice in Skaručina) se odstopijo deželnemu odboru v na-daljno poslovanje. Poslanec A ž m a n poroča o letnem poroč ilu glede deželnih podpor. Raznim pogorelcem po Kranjskem je deželni odbor leta 1898 razdelil podpor v znesku 3615 gld., vsled toče 2830 gld., vsled povodnji 500 in prebivavcem v Sinju vsled potresa 300 gld. O letnem poročilu glede deželnih dobrodelnih zavodov poroča poslanec G ras se Hi. L. 1897 je bilo bolnikov v ljubljanski bolnici in hiralnici 7025, od teh je bilo ozdravljenih 3792, zboljšanih 1453, neozdravljenih 305, premeščenih 338, umrlo jih je 441; stroškov ja bilo v bolnici nepokritih 59.168 gld. 86'/, kr., v blaznici na Studencu 39.744 gld. 55'/, kr. V tujih (160) bolnicah je bilo leta 1897 oskrbovanih 3577 Kranjcev, troški so znašali 85.089 gld. 82'/» kr. Največ, namreč 21.502 gld. 82 kr., seje plačalo bolnici v Trstu. Prihodnja seja je v torek. Politični pregled. V L j u b 1 j a n i, 15. aprila. Jezikovni zakon po § 14. Včerajšnji dunajski listi poročajo, da se je mej predzadnjo sejo češkega deželnega zbora vršilo neko posvetovanje članov parlamentarne komisije veleposestva in mladočeškega kluba. Prisotni so bili grof Karol Buquoy, grof Palfly in princ Friderik Schvvar-zenberg, od Mladočehov pa dr. Engel in dr. Pa-cak. Vdeležil se je posvetovanja finančni minister dr. Kaizl, ki je baje razodel češkim zastopnikom načrt narodnostnega zakona, ki ga namerava vlada izdati s pomočjo § 14. V razgovoru so bile tudi nekatere druge zadeve, tičoče se rešitve narodnostnega vprašanja. Listi poročajo, da vdele-ženci pri tem posvetovanju odločno zanikajo, da bi se bilo pri tej priliki kaj govorilo o narodnostnem vladnem načrtu, vender pa ne marajo izdati tajnosti. Vsekako bo poročilo listov vsaj deloma resnično, ker sta poslanca dr. Herold in dr. Engel v zadnji avdijenci pri grofu Thunu najbrže svetovala vladi, naj seznani s pripravljenim načrtom več zastopnikov češkega naroda, da se potem ne bo moglo reči, da je vlada samovoljno postopala. Precej verojetno je tudi, da so istotako zaupniki čeških Nemcev poučeni o tej vladni nameri. Sedaj morda ni več daleč čas, ko zagleda ta naredba beli dan. Dogodki v dunajskem mestnem zboru. Kakor že večkrat, moral je tudi v zadnji četrtkovi seji dunajskega mestnega zbora predsednik izklju- dovje. Kako ga li bodo meščani sprejeli ? Gotovo bo na kolodvoru stala nova meščanska godba, dasi je pred njo izbežal pred par meseci v drugo stanovanje, da mu ne pokvari rahlih živcev. Njegov precej dolgi govor je prepletala rudeča nitka: »Radovljičanje dajte slovo svojemu staremu, če tudi križanemu županu gospodu Robleku! Izvolite mene, Vielsagerja, tajnika vseslovenskega trgovskega shoda, in videli boste, kako bo mala Radovljica konkurirala s slovensko metropolo«. Gospodu Omanu to sicer ni bilo všeč, a reagoval ni, ker je mož sploh kratkih besedi. Ime druzega govornika mi je všlo. Imel je kranjsko duhovščino na piki ter rotil tovariše, naj se ji od današnjega dne zapro vse prodajalnice. — Ugovarjala sta vendar-le radovljiški in blejski Oman: »Ta predlog je nemogoč. Midva sva založnika tobaka in kolekov. Finančna oblast nama oboje vzame, ako duhovnike začnemo metati iz prodajalnic.« In res! Predlog so vrgli skozi okno žulezničnega voza, ki je ravno ostal na postaji — Kranj. Tu pa se je zgodilo nekaj čudovitega! Na peronu smo zagledali nekaj duhovnikov. Salomonova sodba se je hitro sklenila: »Ti gospodje se vračajo iz Šmartna, oni niso bili med svedrci v Ljubljani. Toraj živio klerikalni antisvedrci, vam bomo še prodajali « Ko je vlak drdral pod Sv. Joštom ter se je ravno popisano navdušenje nekoliko poleglo, nastopi tretji govornik: Dragi tovariši! Vkljub vašim Priloga 86. štev. »Slovenca" dn6 15. aprila 1899. žiti dva židovska razgrajača od treh zaporednih sej, ker sta ostala gluha na vse opomine. Nemir se je pričel že povodom razprave o prošnji odbora za slavnost petdesetletnice obstoja lovskega bataljona št 21 za podporo. Poročevalec je z ozi-rom na odlok upravnega sodišča predlagal, da se prošnja zavrne, kar pa židovskim odbornikom ni bilo všeč in Brunner ter Stern sta se z vso silo ogrevala za dovolitev podpore. Prošnja je bila kajpada odklonjena. Burneji prizori pa so se pojavili pri razpravi o določilih za oddajo vode iz vodovoda v gospodarske namene. Židje so se po vsej sili hoteli pokazati kot prijatelje malega obrta ter so predlagali vse mogoče premembe v ceniku in načinu oddaje vode. Predsednik podžupan Stro-bach je nekaj časa zavračal dr. Foersterja, ker pa ]e U pri vsaki Strobachovi izjavi trdil, da se bla-mira, izključil ga je od treh sej. Drugi je bil »socijalni politik« Zemann, ki je trdil, da ga je Stro-bach imenoval izdajico. Ker ni hotel svoje trditve na opetovani poziv preklicati, moral je tudi on za Schonererjancem Foersterjem, potem je pa podžupan zaključil javno sejo. Katoliška cerkev in narodnost. Včeraj smo na kratko omenili, da je izdal dunajski kardinal knezonadškof res krasno pastirsko pismo, v katerem mej drugim dokazuje ničevost trditev raznih »Los von Rom« agitatorjev. Na očitanje : rimska cerkev ni narodna, odgovarja dunajski nadpastir tako-le: Ta trditev je resnična ali pa tudi ne, kakor jo kdo umeva. Rimska cerkev ni narodna, ker je ustanovljena po Jezusu Kristusu za vse narode in vsa ljudstva. V drugem smislu pa lahko rečemo s polno pravico : rimska cerkev je narodna, ker obdaja vsak narod z jednako ljubeznijo in je osvobodila vse narodj iz teme poganstva in barbarstva, kakor nam spričuje zgodovina. Civilizacijo vseh modernih narodov je pričela rimsko-katoliška cerkev in jo gojila in nadaljevala skozi poldrugo tisočletje, predno so na-vstale sedanje od cerkve ločene verske sekte. Vse umetnosti in znanosti, vsa kultura in civilizacija krščanskega sveta ima svoj začetek v katoliški cerkvi kot materi in učiteljici. — Schonerer in Wolf seveda o tem ne marata ničesar čuti. Ministerska kriza na Grškem je že re šena. Načelstvo novega kabineta je prevzel definitivno vodja Trikupistov Teotokis, o katerem se je s početka trdilo, da ima največ upanja na zmago. Zbral je okolu sebe kajpada same somišljenike ter razdelil posamne portfelje sledečim možem: Simopulos finance, Atos Romanos zunanje zadeve, polkovnik Kumuduros vojno, Buduris mornarico, Karopaolos pravosodje in Ephtaxias bogočastje in nauk. Ministerski predsednik si je pridržal port-felj za notranje zadeve. Novi možje so včeraj zaprisegli in se danes takoj predstavijo poslanski zbornici. Listi poročajo, da bo nova vlada predložila živio na kranjskem kolodvoru stavim vam ven-dar-le ta-le predlog: Ako kateremu izmed vas, dasi živimo v času proste ljubezni, pride vendarle zakonski jarem na misel, prosim vas, posnemajte našega sodruga, o katerem sem danes izvedel, da se ni pustil poročiti pred svojim župnikom. Šel je za par tednov v Mažarijo, ondi je sklenil tako imenovani »cvilhzakon«, kakor ljudje pravijo, za tri leta. To je previden trgovec! Ako med tem časom po deželi vkljub današnjemu shodu vendar zmaga klerikalna organizacija in gre njegova trgovina rakovo pot, poslal bo svojo ženko tje, od koder jo jc pripeljal, in mesto tisoč družin, katerim je Tavčar zvonil mrtvaški zvonec, bo nesrečnih le — 999. — Splošno presenečenje, katerega je povečala le še trditev navzočega so-cijalnega demokrata: »In ta trgovec je za poroko na Mažarskem ter tour-retour-vožnjo manj plačal, ko bi mu računil njegov župnik.« — O predlogu pa se ni glasovalo, kajti sprevodnik je ravno za-klical: Radovljica. Hitro pokukam skozi okno. Mestne godbe ni. Fiirsagerju so stemni, Omanu pojasni obličje, mi pa hajd proti Lescam. Tu se odklopi vagon s Tavčarjevim govorom in razbaše. Mala repata je-guljica prav ročno deli tiskovino med udeležence. Smilil se mi je trebušasti Blejec. Preveč so mu jih naložili. Kako bo mož hropel skozi Bitenj s to težo. A zraven me je pa vender navdajala hu- načrt, s katerim se bo vojaškim častnikom prepovedalo potegovati se za poslaniške mandate za državni zbor, in predlagala novo razdelitev kraljestva ter osnovo državne policije. To je toraj nekako njen poseben program, ki jo bo pa najbrže strmoglavil še preje, nego je bilo običajno dosedaj pri grških ministerstvih. Samoaško vprašanje v nemškem državnem zboru. V včerajšnji seji nemškega državnega zbora odgovarjal je državni tajnik Btilow na interpelacijo glede najnovejšh dogodkov na samoaških otokih. Mož je govoril o dogodkih zelo malo, marveč le o nadah, ki jih stavi nemška vlada na komisijo, ki se snide baje 25. t. m. in reši, ako mogoče preporno vprašanje. Povdarjal je opetovano, da Nemčija niti za korak ne bo odstopila od svojih zahtev v varstvo interesov na teh otokih. Vlada nadalje upa, da se lastniku nemške plantaže pri Apiji. katerega so Angleži kajpada prijeli, ne bo pripetilo ničesar žalega, ter da se kmalu pokaže nedolžnost njegova. Iz njegovega govora je toraj posneti, da ali ni bil še poučen o najnovejih dogodkih pri mestu Apiji, ali pa ni hotel o tem govoriti, ker se slaba stvar nikakor ne da zagovarjati. To ve posebno Anglija, ki vsled tega z vso strogostjo postopa proti nemškemu zastopniku in nemškim hujskačem. Vso akcijo je sedaj vzela v roke angleška vlada, ki bo v zvezi z Ameriko izrekla sodbo nad nemškim zastopnikom. Bodeta li ti dve državi zadovoljni s zahtevo Nemčije, da morajo biti vsi sklepi soglasni ali ne, o tem nas pouči bližnja bodočnost. Gospodarski položaj v Ljubljani. 1. Koliko so hišni posestniki dolžni državi ? Po postavi z dne 6. julija 1895, drž. zakon št. 94, je bilo Ljubljani dovoljenih 2,004.535 gld. kot brezobrestno posojilo. Dobili bo hišni posestniki 1,757.335 gld., trgovci in obrtniki 97.200 gld., občina ljubljanska 150.000 gld. Znesek se bode moral vračevati v letnih rokih od leta 1901 do 1915, to znaša 62/s % posojene svote. Sedaj še noben hišni posestnik ne čuti lega bremena, čutil ga bo, ko bo davčna oblast iztirjevala obroke. 2. Stanje hišnega posestnika v Ljubljani. Ako pomislimo, da je le malo hiš v Ljubljani, na katerih ne bi bilo poleg brezobrestnega državnega posojila vknjiženo tudi 3odstotno državno posojilo in pa še tirjatev zasebnih denarnih zavodov, je stanje hišnega posestnika resnega uvaže-vanja vredno, če ne bo marsikatero posestvo šlo na boben. Oglejmo si malo račun, kaj bi moral tako obremenjeni hišni posestnik od leta 1901 naprej vsako leto na dolgu in obrestih plačevati. 1. Od državnega brezobrestnega posojila 61/, odstotkov. domušna misel: Blejska kmetijska zadruga ne bo potrebovala kredita za zavijalni papir, rabila bo ponatis Tavčarjevega govora — zastonj. — Tudi jaz zapustim vlak ter grem peš tje, kamor Vam kaže poštni pečat tega pisma. Na Bled se nisem upal. Ondi je grozovito razburjenje nad onim »blejskim Jakom«, ki Vam je pred par tedni poslal napredno pismo. Iščejo ga po Bledu, stikajo za njim po Ljubljani, kje pa mož tiči, to veste gotovo najbolje Vi, gospod urednik. Ako imate kaj usmiljenja, nikar ga ne izdajte. Slaba bi se mu godila. Napredne Blejke bi ga utopile v dno jezera. Predno sklenem, naj Vam zapišem še posledico ambulantnega železničnega zborovanja, čujte! ^lovori se, da se v Radovljici snuje — klerikalni bavbav — konsum. ln kar je še bolj čudno, — pokroviteljstvo za novo društvo ni prevzel gosp. dekan Janez Novak, pač pa napredni župan, gosp. Aleksij Roblek. Gosp. Roblek je pač pameten mož! V konsumu bo zbral v trdno zvezo radovljiške meščane in iz konsuma bo hladnokrvno gledal — na svojega — rivala g. Vielsagerja. Odgovornosti za to novico pa Vaš poročevalec ne vsprejme. Ako dobite popravek po § 19., natisnite ga in mirna — Radovljica, miren tudi Vam udani Danes tukaj — jutri tam. 2. Od 3odstotnega državnega posojila 5 od" stotkov. 3. 3 odstotke od državnega posojila, ki se pa neznatno vsako leto zmanjšujejo. 4. Zasebnemu denarnemu zavodu najmanj 5 odstotkov. Zraven tega pridejo pa še mestne in deželne doklade, 5odstotni cesarski davek na najemščino, kar znaša okoli 19 odstotkov dohodka hiše. Vprašamo, kateri tako obremenjeni hišni posestnik za-more ta bremena prenašati? Ali ni toraj sveta dolžnost svetovalcev v občinskem svetu in župana, da izdatke občine omeji na najbolj potrebne reči ter se izogne vsakemu nepotrebnemu obremenje-nju občinskih dohodkov in naj raje olajša breme davkoplačevalcev. 3. Račun dohodkov leta 1893 in sedaj. Marsikateri hišni posestnik se je dal zapeljati pri zgradbi svoje nove hiše ali pri popravljanju, da je nekoliko več zazidal, kakor je mislil od začetka, ali pa če tega ni storil, da je vsaj računil b poprejšnjimi dohodki, češ, si bom že pomagal. Takrat je bila samo 6odstotna doklada, stanovanja so se bolje oddala, zaslužek je bil večji in novega dohodninskega davka še ni bilo. Gospodar, ki je svojo hišo podrl, ni imel nobenega dohodka najmanj jedno leto. Poleg tega je bilo pa treba vedno čakati na rešitev regulačne črte; marsikateri ugovor je bilo treba rešiti, in to je stavbo zavlačevalo mesece in mesece. Ali to ne pomeni škode? Olajšava, da ni bilo treba plačevati od 1895 do 1900 posojila in obresti nazaj, skrči se izdatno. Če bi bilo mogoče hiSo takoj leta 1895 postaviti in dohodke dobivati, bi bilo drugače. A kako hitro so se razmere spremenile. Na mesto 6od-stotne doklade prišla je trikrat večji, 20odstotna, stanovanja so ceneja, novi dohodninski davek je prišel, in draginja, ki je nastala takoj po potresu v Ljubljani, je ostala, in to čuti vsak stan, bodisi delavec ali obrtnik, trgovec, uradnik ali posestnik. Skoraj ni občinske seje, da bi se posestnikom ne nakladale dolžnosti. Da je Ljubljana drago mesto, čuti sosebno hišni posestnik, ki ima vsako leto toliko popravil pri svoji hiši, in mora plačevati delavske moči. V denarnem prometu nastala je nekaka stagnacija, vse toži, kako težko je dobiti denar za svoje delo, dolg raste pri vseh stanovih. Vele-tržci in veleobrtniki morebiti tega tako ne čutijo, ker niso toliko vezani na vsakdanje konsu-mente, ali malega moža, ki je vezan na vsakdanji dohodek, tega teži. Občinstvo toži v Ljubljani zaradi velike draginje, štedi povsod, posebno pri obrtniku. Suknja, ki jo je poprej v boljših časih dal na stran in si omislil novo, mora držati še jedno leto, in to se opazuje povsod. Obrtnik pa nasprotno toži, da ni zaslužka, da občinstvo preveč štedi ali pa ne plača, in ima tirjatve v knjigi zapisane, a — neplačane. Kdor tega ne veruje in se baha z ugodnim finančnim položajem mesta, ta ne pozna razmer. Naj le gre med ljudstvo, pa mu bode ugodni finančni položaj drugače donel na ušesa! (Dalje sledi.) Slovstvo. Dva pastirska lista in nekoliko o dogodkih v Lurdu. S tem naslovom je izdal presvetli knez in škof ljubljanski Anton Bonaventura lepo 77 stranij broječo knjižico, v kateri objavlja svoja dva pastirska lista in pa več zelo zanimivih dogodkov iz Lurda, kjer je Presvetli priporočal sebe in svojo škofijo varstvu Matere božje. Te knjižice je Presvetli dal natisniti 30.000 izvodov ter jih večinoma podaril svojim vernikom po posameznih župnijah. Par tisoč izvodov je še na razpolago ter se dobe v Ničmanovi in katol. bukvami po 5 kr. izvod. — Svota izkupila je namenjena za škofove zavode. Apostolski dušni pastir Po naročilu in na stroške kneza in škofa ljubljanskega je dr. Fr. Lampe izdal s pomočjo duh. bratov prevod lepega dr. W. Cramerjevega dela: Apostolski dušni pastir, ali dušni pastir, kakoršen naj bo in kako naj deluje. — Knjiga obsega 348 stranij, lepa je po svoji vsebini ter namenjena slovenski duhovščini. Poleg izdajatelja so pri prevodu tega dela sodelovali gg.: Val. Bernik, Fr. Bleiweis, Iv. Gnido-vec, Ant. Jemec, K. Miklavčič, Iv. Mikš, M. Mrak, Iv. Milller, Fr. Perpar. Lj. Skufca in Ant. Zgur. — Cena knjigi v knjigarnah je 60 kr., cena tako .nizka, da si vsak duhoven lahko nabavi to delo ter se poživi in vname za svoj vzvišeni poklic. V uvodu pravi Presvetli v tem pogledu : Naš du-hovski poklic je: braniti pravice božje, braniti pravice Jezusove, ravno s tem pa tudi naš mili narod obraniti, da ne propade. Da nam bo pa to mogoče, moramo biti na višini svojega poklica ; biti moramo bogoslovno in ascetično naobraženi, življenje nam mora biti čisto, strasti ukročene, srce plamteče od navdušene gorečnosti za Boga in za bližnjega. V duhovnem pastirstvu si moramo prizadevati, da dobro seme, vsejano v srca naša v semenišču, vzklije, se razvija in z blagim vonjem svojim bližnjega privabljuje in oblažuje. Biti moramo pastirji po Srcu Jezusovem. Potem nas bo Bog blagoslovil, vspešno bo naše delovanje, narod bo v ogromni večini veren ostal Bogu in Jezusu, borbe stanu proti stanu se bodo manjšale, da, prenehale, in narod naš bo mirno napredoval na vseh straneh svojega življenja. Tedenski koledar. Nedelja, 16. aprila: 2. povelikonočna, ev.: Jezus dobri pastir. Jan. 10. Julijana d. m. — Ponedeljek, 17. aprila: Liberal šk., Anicet p. — Torek, 18. aprila: Apolinarij m. — Sreda, 19. aprila: Leon IX. p. — Četrtek, 20. aprila: Viktor m. — Petek, 21. aprila: Anzelm šk. — Sobota, 22. aprila: Soter in Kaj mm. — Solnce izide 20. aprila ob 5. uri 9 min., zaide pa ob b. uri 56 min. — Lunin spremin: Prvi krajec 17. aprila ob 11. uri 41 min. ponoči. — Musica sacra v nedeljo, 16. aprila: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Maša »Salve re-gina« zl. G. Ed. Stehle, aleluja in versus ter ofer-torij zl. A. Foerster; po maši »Te deum« zl. dr. Fr. Witt — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo zložil Fel. Uhl, graduale Foersterjev, ofertorij Brosigov. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. aprila. (Novomašniki iz 3. bogoslovnega leta) bodo letos naslednji gg. : Barle Ivan iz Šenčurja, Jane Peter od Sv. Križa pri Tržiču, Kolbezen Leopold iz Črnomlja, O c e p e k Josip iz St. Lam-berta, Rebol Franc iz Predvora, Sušnik Ivan s Trate, Terškan Štefan iz Sostrega in Zor k o Franc iz Cerkelj na Dolenjskem. (Štajerski deželni zbor) je imel včeraj petnajsto sejo, v kateii je posl. Kern utemeljeval svoj predlog glede šestletne učne obveznosti na ljudskih šoiah. Govornik je kot mož iz ljudstva jako zgovorno navajal vzroke in razloge za svoj predlog, oziroma za šestletno šolo, toda večina ga je »a limine« odklonila. Za predlog so glasovali nemški konservativci in slovenski poslanci. Minulo leto je nemško-liberalni posl. Posch utemeljil jed-nak predlog, večina ga je vsprejela, toda deželni odbor ga je položil ad aeta. Posl. dr. Rozina je utemeljil svoj predlog glede viničarske šole v Ljutomeru. Predlog se je izročil posebnemu odseku. V gospodarski odsek je bil izmed slovenskih poslancev izvoljen dr. S e r n e c. Po poročilu posl. dr. Rozine se dovoli občini Gor. Hočje pri Mariboru za 1. 1899 130 odstotna in občini Gor. Voličina 115 odstotna obč. priklada. (Crorlški deželni zbor) je imel danes po daljšem prestanku zopet sejo. Na dnevnem redu so bila razna poročila dež. odbora in verifikacija treh volitev. Novi dež. glavar dr. Pajer je te dni mej drugimi posetil tudi slovenske, v Gorici bivajoče poslance, ki so mu menda pojasnili svoje stališče. (Šopek cvetk iz polja »Narodovega« zabavljanja.) V tednu, ki se ravnokar nagiblje koncu, imenoval je »Narod« pisanje našega lista »divjanje«, »tulenje«, »brezumno . . . po alkoholu narekovano besedičenje«. Trdil je, da je »kazuistika katoliške žurnaliste že popolnoma poneumnila«. Svojim političnim nasprotnikom priklada »Narod« sledeče čedno priimke: »Pop, . . ki je same to-gote stekel«, »opljuvani poštenjak«. Zahtevanje naše, da naj pove imena, kedar priobčuje razna sumničenja proti duhovnikom, imenuje »nesramne zahtevke po imenih«. — Tako fin in temeljit je v polemiki »Narod«. Sedaj stoprav vemo, kje so tiste Atene, ki jih v »Novi pisariji« učencu pri- poroča Prešeren rekoč : »Tri leta pojdi v r o v -tarske Atene !«•■• (»Bornirani eelot Jeran«.) To je najnovejša psovka, s katero je »Narod« dne 13. aprila t. 1. oblatil spomin vzornega, vsestranski izobraženega, plemenitega slovenskega zasluženca, pokojnega J e r a n a. — Fej hijenam, ki ne dajo zaslužnemu možu miru niti — v grobu! (»Narod« pa »usoda« slovenske knjige.) »Naroda v vvodnem članku priobčuje vest, da je presvetli knezoškof nakupil vso izdajo »poezij« nekega slovenskega »pesnika«. Seveda primerja to Herostratovemu činu. Tudi mi smo čuli to vest, pa ji nismo pripisovali velikanske važnosti, kajti iz dotičnih »poezij«, katerih recenzijski eksemplar je tudi nam došel. veje ravno isti duh, katerega je liberalno mestno gospodstvo presadilo z ustanovitvijo zloglasne hišo št. 13 tudi v našo, do tedaj belo Ljubljano, in kojega znani kritik dr. S. Brunner drastično, toda dobro nazivlje »tette Schvveinekobengedanken«. Ta duh se v dotičnih »poezijah« bahavo šopiri, duha poezije najde bralec v njih malo. Glede prozorne »Narodove« primere s Herostratom povdarjamo samo, da je celemu svetu, razun morda gospode krog »Naroda«, znano, da je Herostrat uničil — umotvor, obtorej nam je nedoumno, kako more »Narodu«, pišočemu, o teh »poezijah«, Herostrat le na um priti. »Narod« poroča, da so te »poezije« našle smrt v peči. Marsikdo bi morda vedel zanje primernejšega počivališča, kjer bi, ne sicer na prvem mestu javnega življenja, kamor jih sedaj štuliti skuša »pesnik«, marveč bolj na strani, skromno, toda po pravi vrednosti in zaslugi bile narodu kolikor toliko v hasek. (Litanije presv. Srca Jezusovega), katere je sv. oče Leon XIII. potrdil in dovolil, da se smejo rabiti pri javni božji službi, so na posebne liste natisnjene dobiti v prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman) sto kosov skupaj za 80 kr. (Umrla je), kakor se nam poroča iz Žužemberka, danes dopoludne Marija Jereb, mati č. g. kapelana Jereba. Pogreb pokojnice se vrši v ponedeljek zjutraj. N. p. v m.! (Z Roba.) Znanemu dopisniku o »duhovskih dolžnostih — pa shodi Svedercev« v »SI. Narodu« odgovarjam : V torek zjutraj, 4. aprila sem imel 3 obhajila na Veliki Osolnik, popoldne istega dne sem se odpeljal po vsakoletni navadi na dom obiskat svoje stariše, ne pa zavoljo »shoda v Ljubljano«, kakor lažnivo piše dopisnik, naročivši pred shodom, da naj takoj pošljejo k sosednim gg., če pride kako sv. obhajilo, četrtek pa da bom zopet doma. Nazaj grede skozi Ljubljano sem se 6. apr. vdeležil s še 2 odbornikoma tukajšnje posojilnice znanega shoda slovenskih zadrug. V sredo 5. apr. ob pol 1 po noči pa prihitita v župnišče 2 moža po obhajilo k Sterletom. Ko se vrneta, najdeta bolnika, sicer krščanskega, poštenega moža, že umirajočega. Smrt je bila torej nagla in bi ga, ko bi bil tudi doma, ne bil mogel prevideti. Sicer je mož že 14 dnij pred bolehal, pa ker je do zadnjega hodil, je vedno upal, da še okreva in ne bo hudega. Tisto noč pa ga je nenadoma hudo napadlo, da je nagloma izdihnil. Drugega že dalj časa za rakom bolehajočega bolnika je sosedni g. župnik previdel pri popolni zavesti. — Nauk, ki iz tega sledi, je ta, da naj se o pravem času pošilja po duhovnika, ne pa pisati o zanemarjanju duhovskih dolžnostij, ker sicer bi se duhovnik niti za 2 uri ne mogel ganiti s svojega mesta pa niti vdeležiti duhovnih vaj, ki trpe čez 3 dni. Za slučaj nagle smrti, kakoršen se je zgodil nedavno tudi v dopisnikovem kraju, vendar duhovnik ne more biti odgovoren. O kakem ogorčenju ljudstva, kateremu je ves ta slučaj dobro znan, ni niti govora. — Rob, 13. aprila 1899. — Frančišek Pešec, župnik. (DomaČa umetnost.) V izložbi tvrdke Gričar & Mejač razstavljen je prekrasen v barokskem slogu prostoročno izdelan album z elegantno ša-tuljo, katero je izdelal g. Mihael Vahtar, galan-terist in knjigovez tukajšnje tvrdke I. Bonač. Delo je jako umetno izdelano ter zasluži vbo pohvalo in vredno, da si ga vsakdo ogleda. Časti-tamo mlademu umetniku. (Iz Vnanjih goric) se nam poroča, da bi se bila te dni pri neki stavbi kmalu pripetila večja nesreča. Trikrat zapored se je namreč podrl obok in le naglosti zidarjev je pripisati, da se ni pripetila velika nezgoda. (Zginil.) Posestnik Fr. Korbar, po domačo Kos, iz Gor. Kašlja pri Ljubljani, je 5. t. mes. vozil iz Dol. Kašlja domov. Opoludne pa pride konj i vozom sam domov brez gospodarja, katerega še niso našli. Dobili so pač njegov klobuk in bič na bregu Ljubljanice, zato sodijo, da je morda padel v vodo in utonil. — Zginil je tudi trgovec Traven z Gline, pravijo, da v Ameriko. (Ogenj.) Dne 10. t. m. sta posestniku Janezu Bolki v Poženiku pogorela hiša in hlev; škode je do 1000 gld. Dne 11. t. m. pa je pogorela hiša Janezu Škrinjarju v Potoškivasi; pogorelec ima nad 1000 gld. škode. (Odlikovanje.) Gospod Jakob Hafner, železnični gostilničar na Divači, je dobil od ces. visokosti princesinje Gizele povodom njenega bivanja na Divači zlato iglo z briljantom in krono. (Umrl) je v Gradcu bivši glavni davkar v Celju, gospod A. Vidic, rojen na Kranjskem. — V Postojini je umrl zdravnik gospod dr. M. Piki. (Na graškem vseučilišču) je bil minoli teden promoviran doktorjem prava gospod Fr. Eller, sin znanega narodnega učitelja na Žili pri Beljaku. (Sneg) je pobelil minole dni vrhunce Učke na zapadni strani Istre. Vreme je jako hladno, osobito po noči. Iz Celovca se poroča, da je v četrtek že četrtič po veliki noči sneg pobelil. Tudi po gorenjem in srednjem Štajerskem so gorski vrhovi zopet s snegom pokriti. Tudi Trnovsko planoto na Goriškem je pobelil sneg in stari Ča-ven pokril z belo kapo. (Obsojen) je bil v četrtek pri okrožnem sodišču v Gorici na 10 dnij zapora neki Šapla, ker je svoj čas v javni kavarni kričal »Fuora i ščavi!« Šapla je sin slovenskih starišev, ki pa zaničuje svoj rod in materni jezik. (Pomota) se je vrinila v naš sobotni listek. Med členi odbora trgovcev, ki se je sestavil proti našej gospodarskej organizaciji, pozabili smo navesti dr. Josipa Kušarja. Odbor je torej sestavljen sledeče: Voditelja narodno-napredne stranke Malovrh in dr. Tavčar, nadalje dr. Kušar in ces. svetnik Murnik, konečno A. Pogačnik iz Cerknice, Domicelj iz Rakeka, L. *Ftirsager iz Radovljice, C. Pire iz Kranja, Guštin iz Metlike, Stepec iz Višnje Gore, Terdina iz Ljubljane, Testi iz Ljubljane, Zupančič iz Ljubljane in F. Souvan iz Ljubljane. (Politika in šampanjec) Srečna Ogerska! Viharji, ki so pred nedavnim razsajali v poslanski zbornici in tudi zunaj nje, so potihnili in pričelo se je mirno delo, z njim pa tudi zabava. Da, zabava ! Poslanec Visontai bil je nekdaj ljut bojevnik in ni mu tako naglo zmanjkalo besedij. Po cele ure je lahko govoril, ne da bi se utrudil, imel pa je tudi tako smolo, daje navadno govoril praznim klopem. Minulo sredo se je pa v tem oziru nenadno obrnilo na bolje. Posegel je zopet v razpravo , govoril je v zbornici in, glej čudo, malone cela levica se je zbrala okolu njega ter mu opetovano ploskala. Temu so se vsi čudili, kajti kaj tacega se dosedaj še ni pripetilo, posebno pa tedaj ne, ako je, kakor sedaj, nad vso mero hvalil pravosodnega ministra. Kmalu pa se je zvedelo, kje tiči vzrok. Šlo se je namreč za stavo. Gospoda Visontaia so namreč prosili, naj jedenkrat napravi izjemo in kolikor mogoče kratko govori. Obljubil je prav uljudno, da bo govoril k večjemu pol ure. Pri tej stavi pa je poslanec Gyory nasvetoval tole Za vsakih pet minut, za kolikor bo Visontai prej končal, kakor v pol uri, plača on, Gyory, jedno steklenico šampanjca; nasprotno pa mora govornik plačati za vsakih pet minut jedno steklenico, ako bo govoril dalje kakor pol ure. Pogodba jo bila sklenjena, konečni vspeh pa je bil ta, da je moral Visontai plačati 8'/» steklenic. Levičarji so mu umevno ploskali samo zato, da so ga bolj navdušili in mu množili veselje do govora, kar pri njem seveda ni bilo težko. Tako je dovršil poslanec Visontai jednega svojih najvplivnejih govorov; vprašanje je le. jeli bil njegov govor vreden osem in pol steklenic in ali je bila cela levica zadovoljna s tolikim številom ali ne. # * # (Sejmi po Slovenskem od 17. do 22. aprila.) Na Kranjskem: 17. v Grahovem, v Novem Mestu; 22. v Motniku. — Na slov. Štajer- skem: 17. v Št. Vidu pri sv. Emi; v Smarji in -v Kapeli pri Brežicah; 20. pri sv. Tilnu. — Na Primorskem: 17. v Kastelnovi; 20. v Turjaku (2 dni) in Vidmu (sedem dnij). Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo: Gospod F. Dolinar, župnik iz Lučin, 1 gld. — Gospod J. Brence, župnik v Preski, 2 gld. — G. L. Gantar, dekan na Vrhniki, 5 gld. — B. B. 2 gld. — Gospod J. Koritnik, župnik na Blokah, namestu venca na grob dragega sošolca g. Maksa Veja, 5 gld. — Gospod Avg. Turk, župnik na Koroški Beli, 5 gld. namestu venca na grob svojega sošolca župnika M. Veja. — Gospod Mart. Narobe, župnik iz Za-pog, 5 gld. Za dijaško kuhinjo v Kranji darovali so namestu venca na krsto umrlemu župniku gospodu Maks Veja njegovi prijatelji: Dr. E. Šavnik 2 gld. — Dr. Fr. Prevc 2 gld. — A. Žumer 1 gld. - A. Štritof 50 kr. — K. Florjan 2 gld. — T. Pavšlar 2 gld. — Fr. Dolenz 1 gld. — K. Pučnik 1 gld. — J. Rakove 1 gld. — Dr. V. Štem-pihar 1 gld. — P. Mayr 5 gld. Bog plačaj! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 15. aprila. Odsek za volilno preosnovo v nižjeavstrijskem deželnem zboru je po daljši razpravi o načrtu za volilni red dun. mesta soglasno vsprejel nastopni predlog posl. Schneiderja: Predležeči načrt z ozirom na vladno izjavo ne pride v razpravo, marveč se naroča poročevalcu, naj izdela nov načrt, v katerem naj se ohrani načelo stanovskega zastopstva, objednem pa vsprejme načelo splošne volilne pravice. Volilna pravica inteligence naj ostane v veljavi, razdeljena po davčnih kategorijah. Županu naj se prideli izvršilni odbor za rešitev neodložljivih opravil. Sleparstva pri volitvah se morajo strogo kaznovati. Dunaj, 15. aprila. V dolenje-avstrijskem deželnem zboru je deželni maršal pozval, odseke, naj hitreje delajo, da deželni zbor pravočasno dovrši svoje delo. Listi poročajo, da je to v zvezi z govorico, da se tisti dež. zbori, ki niso bili ta teden sklicani, zaključijo 20. aprila, ker bi sicer v češkem dež. zboru nemški poslanci, ki niso prišli v deželni zbor, izgubili svoje mandate. — Zvedel sem iz zanesljivega vira, da ta vest ni resnična, v kolikor se tiče točke, da bodo deželni zbori zaključeni že 20. t. m. Mogoče pa je, da se predčasno zaključi češki deželni zbor. Rim, 15. aprila. Papež je vsprejel včeraj dunajskega župana dr. Luegerja in kneza Ferdinanda Kadziwilla v daljši avdijenci. Rim, 15. aprila. Kralj Umberto in kraljica sta se vdeležila včeraj obeda, kateri je priredil njima na čast francoski admiral Fournier na svoji ladiji v Cagliariju. Vrstilo se je tem povodom nekaj napitnic, v katerih se je slavila prijateljska zveza mej Francijo in Italijo. Admiral Fournier je govoril v imenu predsednika Loubeta. Madrid, 15. aprila. Minister za mornarico predloži parlamentu načrt zakona glede gradnje desetih novih oklopnic. Ministri se sedaj posvetujejo o načrtu glede vvedbe obligatorne vojaške dolžnosti. London, 15. aprila. Anglija še ni pritrdila vsem točkam navodila za člane samo-aške komisije. Posebno se upira predlogu Nemčije glede uveljavljenja načela, da imajo pravno moč samo soglasno vsprejeti sklepi. "CTashington, 15. aprila. Samoaška komisija odpotuje 25. aprila iz San Fran-cisco. Umrli HO: 12. aprila. Marija Verhovc posestnikova žena 67 let, Poljanska cesta 64. kap. — Uršula Hafner, kuharica, 66 let Krakovske ulice 7, ostarelost. 13. aprila. Jožefa Bergant, gostilničarjeva hči, 3 leta, Breg 20, scrophulosis. — Karolina Dopfer, dimnikjrjeva hči, 20. mes. Krakovske ulice 27. vnetje možganske mrene. V bolnišnici: 9. Terezija pl. Novak, uradnega sluge žena 56 let, kap. 10. aprila. Ivan Uršič, delavec 56 let, morbus maculosus vverhofu. a <3 čas opa-sovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celzija Vetrovi Not« •B 1 § • « . t X 14 9. zvečer 726-7 7-8 pr. jzah. dež 16 7 ijutraj 2. popol. 729-4 "29 8 7-3 9-3 sr. ssiah. sr. jug dež » 30U Meteorologifino porodilo. ViSina nad morjem 308-2 iu., srednji zračni tlak 736-0 mm. Srednja včerajšnja temperatura 6 6" normale: 9 5 Laki za kočije, podstavke in razkrojljivi laki St^S^JE lakov, kar se jih izdeljuje na Angleškem, priznano najboljši, ker se hitro sušž ob vsakem letnem času iu dajo izredno krasen lesk. Ti laki so najtrpežnejši in ne provzročajo niti marog, niti ne postanejo bledi. Dobe se po tovarniški ceni pri tvr Iki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju. 9 11-2 "Vabilo otvoritvi gostilne ,pri Virantu' katera se vrši v nedeljo, 16. aprila 1899, ob 7. uri zvečer, kjer ima tudi pevsko društvo „I^jubIjana" prijateljski sestanek. 369 l—1 Služba organista in cerkvenika je oddati v Sodražicl. Nastop 1. junija t. 1. 362 3-2 »Narodna kavarna". V nedeljo M 16. aprila 1899 vojašfii » « fioncert. 372 2—1 Zadetek ol> 8. uri zvečer. Astop prost. K obilni udeležbi vabi z velespoštovanjem S71 i_i Fran Krape z. V najem za ved let se daje iw ia i <4 s® s koncesijo trgovine, gostilne in žganjetoča v Razdrtem, kjer bode v kratkem štacija nameravane železnice Ajdovščina - Vipava. Hiša je zraven farne cerkve, sredi vasi, na najlepšem kraju, poleg glavne ceste. Natančneji pogoji poizvedb se pri Franou Tratnik u, trgovcu v Dolenjivasi, pošta Cerknica, postaja Rakek. mr Edini €l m M I li 9 ki se pri zgibanju nič ne poškoduje, je na patentirani način narejeni 145 25-23 Pate nt Satin de Chine (ne zamenjati z navadnim Satin de Chine). Ta dežnik je popolnoma nepromočljlv in stalne barve, podoben najfinejši svilnati omreli. Blag6 se ne zgu-banči, ko je mokro, ampak ostane lepo napeto. Kdor si kupi tak dežnik, nikoli več ne mara drugačnega V Ljubljani te dežnike prodaja edini JOSIP VIDMAR, dežnikar, Vsak teh dežnikov ima na notranji strani tole patentno znamko Vsako ponarejanje ali posnemanje patentne znamke se sodnijsko zabranja. — Natanko je paziti i>a patentno številko. Nijeden drugih dežnikov nima tako izvrstnih svojstev. IL SLOVENCI, pristopajte k „Naši straži«! Prečastiti duhovščini se priporočam za slikanje cerkva, kapel sob. /"C ^e m. v? ^ Imam na razpo-^/ lago tudi krasne vzorce (škice) v barvah tiskane, v raznih slogih, kakor tudi mnogo spričeval. 73 26-12 dvorni založnik Nj. svetosti papeža LeonaXIII. lekarnar „prl angela" v Ljubljani, Dunajska cesta. Železoato vino. Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v železnatem vinu lekarnarja Pioooll-Ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najboliš- spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloko (suhe) in bolehave otroka. Cena polliterski steklenici 1 gld. JSjT Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p n. naročniki. 827 24 ok iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju oddaje se po engros-conah 259 44 7 v plombiranih vrečloah po 10 in 25 kil v prodajalnlol Maksa H>omieelJ-a v Ljubl,ani. Rimska cesta vis a vis Gorupovim hišam. Dost»rab». Balzam za ozeblino 1 lonček 40 kr., franko poslan 65 kr. Trpotčev sok, stekleniua 50 kr. Balzam za goSo?SSSi.«£ StoIIovi kola - preparati izvrstno krepčujoči želodec in živce. Liter kola-vina ali izlečka 3 gld., pol litra 1 gld. 60 kr., četrt litra 85 kr. Grenka želodčna tinktura (preje življenjska esenca ali Praške kapljice. Lehkotno odvajajoče sredstvo, oživlja in krepča želodec, ter pospešuje prebavljanje. Stekl. 22 kr., dvanajst stekl. gld. 21- Balzam za rane steki. 50 kr. Tan nocli i n i n-poma daJ hp08f": jeva, najboljše sredstvo za rast las, lonček 2 gl. Zdravilni obliž za rane pok. prof. Šteudcla, lonček 50 kr., franko poslan 75 kr. Universalna čistilna sol A. IV. Bulricha, domače sredstvo proti slabemu prebavljanju. Zavoj gld. !• — Razun tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farmacevtične sper ijalilele in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni pr*skrbd. ftMF" Pošlljatve po pošti zvrše se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju — Ce se denar naprej pošlje (najboljše po poštnej nakaznici), je poštnina d»*ti nižja, nego pri pošiljatvah s povzetjem. HERBABNV -je v podfosfornasto-kisli 415 2°-2 Ta 29 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kaielj. pomanjšuje p6t, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redll-nost telo Jači in krepi Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejen J o kostij. 896 r20-16) Cena stekleniol 1. gld 25 kr., po pošti 20 kr. ved za zavijanje. (Polsteklenic ni.) Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Herbabny-jev apneno - železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime, ,.Herbabny' »tisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno znamko, na katera znamenja naf se blagovoli paziti. Osrednje skladišče Dunaj, lekarna ,,zur Barmherzigkeit" VII. 1, Kalserstrasse 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju in v kronovinah. Najboljša in najcenejša kolesa (bicikle) iz štirih različnih tovarn prodaja podpisani. Ima tudi stare a še popolnoma dobre po 30—85 gld. komad, in druge reči, h kolesom potrebne. 339 2-2 Pavel Bizjak, Kranj, št. 132. $ Cerkvena mizarska dela. Podpisanec izdelujem zlasti oekvene klopi in spovednioe po vzorcih in po lastnem načrtu ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini iu cerkvenim predstojništvom. Zagotovim izvrstno delo m nizke cene. Že desetim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost. Da je moje delo res trdno in lepo, sprifujejo klopi po farnih cerkvah v Dobu, Radomljah, na fH Rovu, Brdu, Goričici. v Msravčah, Pečah, Komendi ^ /f^ in v novi cerkvi vodiški, pa spovednica na Holmcu. W Postavljanje novih klopij v cerkvi traja le 5 do ^ 6 dni. Q ^ Josip Stupica na Viru, * 61 20-12 pošta Domžale. ^ Zahvala. 327 2—2 Dne 12 oktobra 1898 pogorelo mi je poslopje, to je v istem času, ko nisem bil zavarovan. Za me se je potegnil kot glavni okrajni zastopnik »Dunajske zavarovalne družbe" gosp. Franc Ks. Sajovic v Kranju in mi izprosil 600 kron |300 gld.). Resnično mi jih je ta družba darovala; zato to dobro in pošteno družbo vsakemu gospodarju najtopleje priporočam, in si ji tu javno zahvalim. Tupaliče, dne 25. sušca 1899. Janez Dolinšek (vulgo Kapovc). Potrjuje župnijstvo Predvor. Janez Debelak, župnik. Potrjuje županstvo St. Jur pri Kranju. J. Barle, župan. Jakob Koželj Martin Rogel, Franc Brolih, svetovalci. Naznanilo. Dne 21. aprila 1899 ob V810. uri dopoldne prodala se bodo na licu mesta v Ljubljani, Dunajska cesta št. 11 potom v zapuščino rajnega Ignacija Druškovič-a spadajoča zemljišča s hišo št. 11 na Dunajski cesti (gostilna) v skupni cenilni vrednosti 40.283 gld. Natančnejša pojasnila daje c. kr. notar Viktor Schonwetter v Ljubljani. Opozarja se, ua je gori imenovana gostilna na jako ugodnem prostoru in znana pod imenom »pri Figabirtu«. 367 1—1 353 3-2 Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 4°0 odstotke in plačuje rentni davek sama. Obrestna mera za kipotečna posojila pod 5000 gld. znaša 43/4°/o> za hipotečna posojila od 5000 gld. naprej pa 4 V2%. Občinska, okrajna in deželna posojila obrestovati je po dogovoru, posojila na menice in na vrednostne papirje pa po 5°/0. Ta sprememba obrestne mere pri posojilih daje se na znanje v blagovoljno vednost vsled sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 23." marca 1899. V Ljubljani, dne 8. aprila 1899. Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske. gjgspr Dobiva se povsod. 905 (36-12) Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob. DOBRA VARČNA KUHINJA Julllna zabela Uaggl prekosi vse druge; vsako juho in slaboten bulon stori v trenutku dober in redilen, — le nekoliko kapljic je treba — Dobi se v izvirnih stekloniCicah po £0 vinarjev po vseh prodajalnicah delikatčz, dišav, kolonijalnega in špecerijskega blaga. Izvirne steklenice se po oenl napolnujejo z novo Juhlno zabelo fflaggi-jevo. 830 12-6 Edina prodaja slavno znanih Diirkoppovih Diana - koles (najboljše nemško blago) HT je za Kran jsko le pri JAN. JAX-u v Ljubljani, BI> ■■ ■■ ■ Ceniki brezplačno ln franko. — Na zahtevanje se vsakema kupou daje brezplačen poduk za vožnjo s kolesom. 321 10-2 A. 50/99 365 1-1 9 Vsled dovoljenja c. kr. okrajnega sodišča v Krškem z dne 13. aprila 1899, opr. štev. A. 50/99 | 9, vršda se bo dne 17. aprila letos in ako treba prihodnji dan, prostovoljna v ostalino dne 14. marca 1899 v Leskovcu pri Krškem umrlega nad-župnika dr. Jurija Sterbenc-a spadajočih premičnin. Podajalo se bo posebno: Gospodarsko orodje, vozovi, plugi, brane, približno 130 stotov krme, 80 stotov slame, 7 svinj, 1 pol pokrit voz, 1 popolnoma pokrit voz (Landauer), vinsko orodje, sodje, vino, 2 para junčkov, 2 telici, 4 krave, pohištvo, proti temu, da se zdražbane stvari takoj odstranijo, in proti gotovemu plačilu. — Pričetek dražbe ob 8. uri. Krško , di:e 13. aprila 1899. C. kr. notar kot sodni komisar: Dr. Piičko. a Weki aaiL «ii T* Zalilog, pošta Železniki. Na prodaj je več tisoč stotov v 363 5-2 (Dachschiefer) iz lastnih škrilolomov po jako nizkih cenah. . _ Prevzamem 1,1] pokrivanja vsakovrstnih stavb, kakor $ tudi cerkva in zvonikov. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte 'td. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaj« hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodlienejsim spoštovanjam se priporoča 250 52 6 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in v Ljubljani, Wolfove ulloe 4, I ? kol St. 11.591. 354 3-3 ffl i II JZljl se za leto 1899. oddaja v najem. Pismene ali ustne ponudbe sprejema do 20. t. m. in pogoje naznanja mestni koini-sarijat v navadnih uradnih urah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane. dne 6. aprila 1899. rui B^ST Delavnioa kleparskih, ključarskih, kovino J]J tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del. Št. Vid nad Ljubljano i B «--i« y Razne železno ograje, vrata omrežja za pokopališča itd — S kri- ti; L- J tevio zvonikov prevzema od ietlnem tesarska dela. * ' izdeluje m ima v zalogi cerkvene svetilnice ali stalnice, dve po: iz ko s i t a rj a 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, j?« 32 gld., iz tompaka 40, 50 gld.; obhajilne svetilnice iz ko-^ sitarja po 2 gld., iz medenine po 5, 8, 10 gld.; pušice z zvončki za pobiranje miloščine, iz k os i ta rja po gld. 1 50, iz medenine po 5 gld.; štedilna železna ognjišča, vsa že i j lezna in tudi razna za vzidanje. Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. 253 12 -7 o h -»J m aiH ti «—l ti > «rH >m »m V a 0) o Titi >n '5? ti '5= £ NAZNANILO! ima velikansko prednost VeT ^»va, v podobi razvidna znamenita i znajdi) a omogoča mnogo la^ii tlklr kaberšen sedaj ne doseza noben drugI zlatem. Četudi so bila ravno Piich-8t.yria-kolesa tudi doslej Jzsnod najboljših, bodo v bodoče lil/jjl HH« vsled omenjeno Iznajdbe mnogo nadkrilila vse druge zlsteme, bodo vsekako nedosegljiva. Daje se za njih dobroto najsolidnejše, neomejeno jamstvo. Sola za pouk v vozarenju je na razpolago. Mehanična delavnica na novo urejena, je v najboljšem redu. Popravila prevzemajo se v prodajalniol na Mestnem trgu nasproti mestni hiši (rotovžu), kjer je tudi zaloga biclkljev. Itžr Plakate in cenike pošiljam po pošti zastonj. z vsem spoštovanjem J^R. ČJUDEN urar in trgovec s I>neli-^tyria in Helical-liolesi v Ljubljani na Mestnem trgu nasproti rotovžu. 53 9 ČEŠNIK A MILAVEC y Ljubljani, (Spitalske) Lingarjeve ulice priporočata svojo popolnoma novo zalogo 239 3-3 pomladanskega in letnega manufakturnega blaga. I zorci na razpolaganje, po pošti brezplačno. Naznanilo in priporočilo. Slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi usojam si naznanjati, da sem otvoril dobro znano gostilno „pri Virantu", Sv. Jakoba trg- št. 2, kjer imam čisto prenovljene, čedne sobe za prenočevanje po nizki ceni p. n. občinstvu na razpolago. Mojo že iz prešnjih časov obče znano lzborno kuhinjo po zmernih cenah toplo priporočam. Točil bodem izvrstna dolenjska in Istrska bela, rndeča in črna vina, po sebno opozarjam na pristni kraški teran prve vrste, kakor tudi na vedno svežo stein-feldsko marčno pivo bratov Beininghaus. — Vsak petek sveže morske ribe po laškem načinu pripravljene. Za točno in ceno postrežbo jamčim ter se priporočam slavnemu občinstvu v rano-gobrojni obisk velespoštovanjem aes 3-1 Ivan Tosti. Spretnega ln marljivega 370 1-1 ki je deloval že dalj časa v zavarovalni stroki, in je slovenskega in nemškega jezika popolnoma vešč, vsprejme zavarovalnica „Unlo oatholioa" pod jako ugodnimi pogoji. Natančneje se poizvč pri glavnem zastopu „Unlo oatholioa" v Ljubljani, Kongresni trg 17. Priložnostna darila! Friderik Hoffmann, urar, 338 26-25 na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svoio zalogo vseh vrst mr žepnih ur ^ v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu, ravno tako tudi L, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro ln solidno Izvršujejo. 0 o o o o o o S Najnovejše in najboljie ir klobuke -m* za gospode in dečke 272 13-8 izdelke prvih avstrijskih, nemških, Italijanskih in angleških tovarn priporoča v največji izberi in po najnižjih cenah velespoštovan„em O. J. HAMANN, Mestni trg štev. 8. JSalogo. JclobnIcoTr c. kr. privilegov. tovarn za klobuke W. Ch. Pless, Dunaj, in Jos. Pichler, Gradec. Klobuki se Izdelujejo natančno po oznadenl meri in obliki in se prevzemajo tudi stari klo-^ss&ii^^---bukl v barvanje in oblikovanje. 8 0 0 0 o o 8 0 t) v Ljubljani ponudijo po najnižji ceni poljubno množino stavbinske opeke, Milila© stresne (Strangfalz-Ziegel) in tem pripadajočo stekleno zarezno opeko. Strelna okna iz litega železa. Peči in štedilna ognjišča o o (lastni izdelek). 348 27-2 pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. Najnižje cene. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane vrednostne listine po dnevnem kurzu. efekte in druge lakso Veršec v LJUBLJANI. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Giro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč do dnž po 4'/a%. Poštno - hranllnične položnice na razpolago. I> n n a j s k a borza. ssa min Dne 14. aprila. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/„...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista . . . . •....... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 100 gld. 100 » 120 » 1C0 119 97 918 357 120 69 11 9 44 5 85 kr. 50 > — > 65 » 65 » 40 » 75 » 62 V 79 . 67 . 45 > 68 » Dn6 14. aprila. 4°/0 državne srečke 1. 1864, 250 gld. . . 171 gld. 60 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 157 » - Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194 > 75 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 » 60 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138 . 25 Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... 129 » 75 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108 > 25 Posojilo goriškega mesta.......112 » — 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 » 25 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 98 » — Prijoritetne obveznice državue železnice . . 217 » 20 » » južne železnice 3°/0 . 178 . 80 » » južne železnice 5°/„ . 124 » 25 » » dolenjskih železnic4°/0 99 » 60 Kreditne srečke, 100 gld......199 gld 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 172 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 Rudolfove srečke, 10 gld.......28 Salmove srečke, 40 gld........85 St. Genois srečke, 40 gld.......84 Waldsteinove sreiike, 20 gld......60 Ljubljanske srečke.........24 Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 152 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3385 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . 460 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 61 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 107 Montanska družba avstr. plan.....243 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 193 Papirnih rubljev 100........127 60 50 75 26 75 65 25 gijT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarnicna delniška družba 1EKCIIBM 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. JSJC Pojasnila tS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti AiT* naložonih glavnic. IS