LES wood 50 (1998) 4
Raziskave in razvoj
85
UDK 630*847:620.92
Pregledni znanstveni ~lanek (Prewiew Scientific Paper)
Perspektive uporabe son~ne energije za sušenje lesa v Sloveniji
Perspects of solar energy in wood drying in Slovenia
@. Gorišek1, M. Novak2
Izvle~ek
Predstavljen je razvoj in mo`nosti izkoriš~anja son~ne energije za sušenje lesa.Projektirana in izdelana je bila komora, ki `e v izvedbi temelji na naravnih materialih, delovanje pa na uporabi izklju~no obnovljivih virov.
Abstract
Research and development of various type of solar drying systems in wood drying are represented. A new experimental solar dryer built up with all renewable materials was constructed.
Klju~ne besede: sušenje lesa, solarna energija, obnovljivi   Keywords: wood drying, solar energy, renewable materials
viri
1. UVOD
Današnja energijska preskrba ~lovešt-va je zasnovana predvsem na se`igu, v notranjosti zemlje akumuliranih fosilnih goriv. Posledici sta dve: (a) prevelika potrošnja zmanjšuje zaloge goriv, (b) emisija škodljivih snovi v ozra~je pri njihovem se`igu pa nevarno ogro-`a naravno zemljino energetsko in ekološko ravnovesje. Ekološke spremembe se `e ka`ejo tudi v obliki nas-tajajo~e tople grede, kot posledica emisije CO2, ki prepre~uje dolgovalovno sevanje s površine zemlje in s tem njeno ohlajevanje v vesolje. Prav spoznanje o potrebi po nadomestitvi fosilnih goriv, zaradi njihovega škodljivega vpliva na okolje, v zadnjih letih spet postavlja obnovljive vire energije v ospredje. Med primarnimi viri prevladuje energija son~nega sevanja, saj prestre`ena energija nekaj-tiso~-
1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34
2  samostojni raziskovalec, dipl. ing., Murska Sobota
krat presega potrebe ~loveštva. ^e-prav se morda zdi, da je tako pridobljena energija ekonomsko neupravi-~ena, moramo vedeti, da je v konvenciji Zdru`enih narodov o spremembi podnebja njen glavni cilj zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida, metana in dušikovih oksidov. 20 % zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida je bilo predlagano `e pred dvema letoma (berlinski vrh OZN). ^e bodo razvite dr`ave pristale na zmanjšanje emisij plinov, bo manjša proizvodnja energije povzro~ila korenite spremembe v rabi energije, saj naj bi do leta 2015 zni`ali emisije za 15 %, Slovenija pa je h konvenciji pristopila februarja 1996.
Sušenje lesa je med energijsko najpo-tratnejšimi postopki v predelavi lesa, zato so mo`nosti zmanjšanja porabe energije ali njena zamenjava z obnovljivimi viri v tem predelovanem postopku najracionalnejše. Zanimanje za uporabo son~ne energije se je po-ve~alo tudi v procesu sušenja lesa, zlasti zaradi boljše izrabe lesnih ostankov. Današnji razvoj tehnike nakazuje
najhitrejši razvoj pri izrabi son~ne energije z razli~nimi mo`nostmi njene izrabe: aktivni solarni sistemi, pasivni sistemi, son~ne celice.
Da bi ocenili mo`nosti uvajanja sušilne tehnike tudi v Sloveniji, je bila v sklopu raziskovano-razvojnega centra za uporabo obnovljivih virov energije postavljena pilotska eksperimentalna sušilnica. Posebnost komore je izklju~-na uporaba obnovljivih energetskih virov, oziroma energije sonca tako za segrevanje kot za pogon naprav za prisilno kro`enje zraka. @e v projektu pa je bila na~rtovana uporaba ekološko najsprejemljivejših materialov.
2. UPORABA SON^NE ENERGIJE V POSTOPKU SUŠENJA LESA
Energijske zahteve pri sušenju lesa so zelo velike, saj se od vse potrebne energije v predelave lesa od 60 do 70 % porabi za njegovo sušenje. V Sloveniji, in tudi v Evropi, je trenutno najpogostejše t.i. normalnotempera-turno konvekcijsko komorsko sušenje z delno izmenjavo zraka, ki pomeni
LES wood 50 (1998) 4
Raziskave in razvoj
86
pribli`no 80 % vseh kapacitet sušilnih naprav. Pri tem na~inu se 80 do 85 % porabi kot toplotna energija, ve~ino-ma pridobljena iz lesnih ostankov, preostalih 15 do 20 % pa kot elek-tri~na.
Glede na ~as in intenzivnost son~nega sevanja se je smotrnost uporabe son~-ne energije v Sloveniji potrdila `e na mnogih podro~jih, vendar se, zaradi nekoliko višje investicije in daljše amortizacijske dobe, še ni popolnoma uveljavila. Tudi ocene uporabnosti solarnih sistemov v postopku sušenja lesa za Srednjo Evropo so bile `e pred nekaj leti ugodne, zato lahko pozitivne rezultate pri~akujemo tudi v Sloveniji. Optimizem nas lahko navdaja tudi z dejstvom, da traja son~no obsevanje v Ljubljani od 0,88 ur na dan v decembru pa tja do 8,19 ure v juliju (slika 1), globalno son~no obsevanje pa je od 600 Wh/m²/dan v decembru do 5.310 Wh/m²/dan v juniju (slika 2) (Medved 1995). V letu 1997 smo imeli v Ljubljani celo 2063 ur son-~nega obsevanja kar je najve~ v dosedanjih opazovanjih.
2.1. Sistemi sušenja lesa s son~no energijo
2.1.1. Naravni sistemi ogrevanja
(zrak, voda), ki prek ventilatorjev prenaša energijo v sušilno komoro (slika 4). Uporablja se ve~ sistemov prenosa toplotne energije iz zbirnega mesta do mesta porabe. Sistem z zrakom je relativno enostaven in poceni, najve~ja Najosnovnejši tip solarne sušilne ko-   te`ava pa je skladiš~enje toplote za more je naravno ogrevanje prek di-   daljše ~asovno obdobje (Lumley in rektnih sistemov (steklene stene), indi-   Choong 1979). Pri nekaterih zunan-rektnih sistemov (masivne stene ali   jih SSE se kot prenosni medij uporabl-Tombe-Michelovega zid) in stekle-   ja teko~ina (Little 1979). Sistem je nikov (zimskih vrtov). V praksi se izvajajo kombinirani sistemi, saj tako izkoristijo vse prednosti ali nadomestijo slabosti posameznih izvedb (slika 3). Son~no sevanje se prek zastekljenih odprtin prenaša v notranjost prostorov, kjer se toplota akumulira v tleh ali stenah komore (Lumley in Choong 1979; Wengert 1980). Dodatni ventilatorji v sušilnem prostoru zagotavljajo enakomerno segrevanje in sušenje celotnega zlo`aja.
Slika 4. Aktivni son~ni sistem za sušenje lesa: 1 - zlo`aj, 2 - aksialni ventilator, 3 - sprejemnik son~ne energije (kolektor), 4 - lopute, 5 - stropna pregrada
Figure 4. Active forced convection solar dryer for timber: 1 -storage of lumber, 2 - axial fan, 3 -collector, 4 - vents, 5 - inside roof
Slika 1. Povpre~no trajanje dnevnega son~nega obsevanja za Ljubljano (po Medvedu 1995)
Figure 1. Duration of solar radiation in Ljubljana.
Slika 3. Enostavnejša izvedba solarne sušilne komore z naravno in prisilno konvekcijo: 1 - zlo`aj, 2 - aksialni ventilator, 3 - zasteklitev, 4 - absorbtivna površina, 5 - stropna pregrada, 6 - lopute za izmenjavo zraka
Figure 3. Greenhouse type of solar dryer with natural and forced: 1 -storage of lumber, 2 - axial fan, 3 - glass, 4 -absorptive plate, 5 - inside roof , 6 - vents
kompleksen in drag, vendar `e omo-go~a tudi akumuliranje toplote za uporabo v ~asu, ko ni son~nega obsevanja.
2.1.3. Solarni sistemi z akumulacijo
Zaradi ob~asnega prese`ka son~ne energije se v izpopolnjenih sistemih toplota prenaša v akumulacijske sisteme. Tako se zmanjšajo dnevne in letne fluktuacije, toplota pa se porabi ob pomanjkanju (slika 5) (Tschernitz in Simpson 1977).
Slika 2. Globalno son~no obsevanje za Ljubljano (po Medvedu 1995)
Figure 2. Global solar radiation in Ljubljana
2.1.2. Aktivni sistemi son~nega ogrevanja
Najpomembnejši element aktivnih solarnih sistemov je sprejemnik son~ne energije (SSE), ki absorbira son~no sevanje in se pri tem segreje. Toplota prehaja na toplotni prenosnik
Slika 5. Aktivni son~ni sistem z akumulacijo energije: 1 - zlo`aj, 2 - aksialni ventilator, 3 - sprejemnik son~ne energije (kolektor), 4 - lopute, 5 - stropna pregrada, 6 - akumulator toplote, 7 - tripotni ventil
Figure 5. Active solar dryer with heat storage: 1 -storage of lumber, 2 - axial fan, 3 -collector, 4 - vents, 5 - inside roof, 6 - heat storage, 7 - valve
LES wood 50 (1998) 4
Raziskave in razvoj
87
2.1.4. Kombinirani solarni sistemi
U~inkovitost solarnega sušenja se najbolj pove~a v kombinaciji s konden-zacijskim sušenjam oziroma drugimi metodami izkoriš~anja dadatne energije (slika 6) (Chen in Rosen 1980).
sušenju pomembnejša od regulacije temperature (Steinmann, 1990a, b, c, d; Steinmann in Vermaas, 1990). Klima v sušilni komori, oz. vzdr`evanje optimalne ravnovesne vla`nosti, se tako prvenstveno uravnava z navla`evan-jem in izmenjavo zraka, vedeti pa moramo, da sta oba postopka povezana z energetskimi izgubami.
2.2.1 Regulacija temperature
raš~a, ~im ni`ja je lesna vla`nost oz. ~im po~asnejše je sušenje. Najve~ja temperaturna razlika ni nujno dose-`ena poleti, saj je lahko zunanja zimska temperatura zelo nizka kljub relativno visoki radiaciji.
Temperatura v sušilni komori je naj-ni`ja zjutraj, ko se komora ~ez no~ ohladi, akumulacija son~ne energije na kolektorjih pa še ni zadostna (tudi zaradi naklona sprejemnikov son~ne energije - kolektorjev) (Koukal, 1984).
Pri relativno nizkih temperaturah sušenja celo zelo majhno pove~anje pripomore k ob~utnemu skrajšanju sušilnega ~asa. Povišanje temperature je še zlasti u~inkovito pri vla`nostih lesa pod to~ko nasi~enja celi~nih sten, ko prevladuje difuzijsko gibanje higro-skopsko vezane vode.
K nizki povpre~ni temperaturni razliki med okolico in komoro bistveno prispeva mo~no no~no zni`anje temperatur. Solarne sušilnice zato opremljajo z dodatnimi grelnimi napravami za po-ve~anje hitrosti sušenja v ~asu slabega ali “izpadlega” son~nega obsevanja (obla~no vreme, zima, no~). Son~ni kolektorji morajo biti grajeni tako, da ne motijo gibanja zraka skozi zlo`aj, oz. tako, da v ~asu slabše akumulacije son~ne energije zrak ne kro`i skozi kolektorje, kjer bi se lahko ohladil.
Povpre~no temperaturo je mogo~e dvigniti s pove~anjem površine kolektor-jev, dvojno zasteklitvijo, sledenjem pravokotnemu son~nemu obsevanju, izboljšanju izolativnosti in s kontrolo delovanja ventilatorjev (Tschernitz, 1986).
U~inkovitost sistema z akumuliranjem prese`ka dnevne energije v kamnite sklade še ni tolikšno, da bi lahko povrnilo investicijske stroške, prihodnost pa ima kombinacija sušenja s kon-denzacijskim agregatom (Chen et al., 1982), oziroma drugimi na~ini izko-riš~anja energije uporabljenega zraka (rekuperacija energije).
2.2.2. Izmenjava zraka
Za izmenjavo zraka v komori z okoliškim morata biti izpolnjena dva pogoja:
Slika 6. Kombiniran (z akumulacijo toplote in s toplotno ~rpalko) aktivni son~ni sistem za sušenje lesa: 1 - zlo`aj, 2 - aksialni ventilator, 3 - sprejemnik son~ne energije (kolektor), 4 -lopute, 5 - stropna pregrada, 6 - akumulator toplote, 7 - tripotni ventil, 8 - toplotna ~rpalka
Figure 6. Active solar dryer combined with heat pump and heat storage: 1 -storage of lumber, 2 - axial fan, 3 -collector, 4 - vents, 5 - inside roof, 6 - heat storage, 7 - valve, 8 - heat pump
2.2. Specifi~ni pogoji solarnih sistemov sušenja lesa
Temperatura v solarni sušilni komori je funkcija intenzivnosti in trajanja son~ne radiacije, temperature okolice ter parametrov sušilne  komore (izolativnost, zaste-kljenost, kolektor-skega razmerja in hitrosti prepihovanja). Najve~je te`ave pri regulaciji temperature povzro~a omejena koli~ina son~ne energije in V solarnih sušilnih komorah se sre~u-   mo~na nihanja temperature zaradi: jemo z nekaterimi specifi~nimi pogoji   a - menjavanja dneva in no~i, sušenja, ki se bistveno razlikujejo od   b - letnih ~asov in najpogostejšega in tudi najbolj razis-   c - vremenskih razmer. kanega normalnotemperaturnega
konvekcijskega komorskega z delno Temperatura v solarni sušilni komori izmenjavo zraka. Za optimalno izved- je vedno višja od zunanje (pri tempe-bo tehnološkega postopka solarnega raturi okolja od 25 do 30 °C dose`e sušenja moramo vse posebnosti vklju- ob koncu sušenja maksimalno do 62 ~iti v sistem za vodenje in regulacijo °C), vendar je še vedno ni`ja od pred-sušenja, kajti le tako je mogo~e zago- pisanih za normalnotemperaturno su-toviti najni`je stroške obratovanja, t.j. šenje. najkrajši ~as sušenja, z najmanjšo porabo energije seveda ob zagotovljeni Preseganje povpre~nih dnevnih tem-kvaliteti osušenega materiala (s kon~- peratur, ki se najve~krat podaja kot no vla`nostjo, ustrezno ravnovesni parameter uspešnosti solarnega su-vla`nosti mesta vgradnje, brez vla`- šenja, je lahko zavajajo~e, saj so ma-nostnega in napetostnega gradienta ksimalne temperaturne razlike med ter vidnih razpok, ve`enja ali obarva- okolico in komoro dose`ne le v krat-nja).                                                     kih ~asovnih intervalih na višku son-~nega obsevanja in ob koncu sušilne-V solarnih komorah je dose`ena tem- ga procesa, ko je lesna vla`nost `e peratura vedno ni`ja od tiste, pred- nizka. Upoštevati moramo tudi dej-pisane v re`imih za konvencionalne stvo, da je trajanje najvišjih tempera-sušilnice, hkrati pa mo~no variira med tur veliko krajše od trajanja nizkih dnevom in no~jo, od dne do dne, pa (Schneider et al. 1979). Predvidevamo seveda tudi med letom, kar vpliva tudi lahko, da so temperaturne razlike na dose`eno ravnovesno vla`nost v (med okolico in komoro) pri sušenju komori. Nekatere analize ka`ejo, da sve`ega lesa, t.j. do vla`nosti to~ke je regulacija ostrine sušenja in ustrez- nasi~enja celi~nih sten, relativno ne ravnovesne vla`nosti pri solarnem   majhne, temperaturna razlika pa na-
LES wood 50 (1998) 4
a) ravnovesna vla`nost v komori mora biti višja od programsko dolo~ene, druga~e bi izmenjava poostrila sušenje in mo~no pove~ala nevarnost nastanka napak in
b) absolutna vla`nost zunanjega zraka mora biti ni`ja od tiste v komori, dru-ga~e prezra~evanje ni u~inkovito.
Hitrost sušenja je najve~ja v prvi fazi, ko se izlo~ijo najve~je koli~ine kapilarne oz. proste vode. Izmenjava zraka mora biti v tem ~asu najve~ja, zato morajo zra~niki zagotavljati zadostno izmenjavo. Po izkušnjah se v tretjini sušilnega ~asa izlo~i vsa prosta voda, kar pomeni 80 % vse izlo~ene vode, za preostalih 20 % vezane vode pa sta potrebni dve tretjini sušilnega ~asa (Steinmann, 1990a). Razlike v hitrosti sušenja so torej o~itne, zato morajo zra~niki dovoljevati veliko izmenajvo na za~etku sušenja in prav tako relativno dobro tesnjenje v drugem delu sušenja, druga~e bi prišlo do prevelikega zni`anja ravnovesne vla`nosti in potrebno bi bilo navla`evanje. Koli-~ina potrebnega izmenjanega zraka v komori je obratno sorazmerna z razliko med absolutno zra~no vla`nostjo okolja in komore (za ustrezno spremembo klime je pri manjši razliki potrebna ve~ja koli~ina izmenjanega zraka).
2.2.3. Navla`evanje
Glavna naloga sušenja je izlo~anje vode iz lesa, kar bi teoreti~no pomenilo, da sistemi za navla`evanje niso potrebni. Seveda pa s konstantno spreminjajo~o se temperaturo ob~ut-no niha tudi ravnovesna vla`nost lesa. Zahtevana ostrina sušenja se lahko vzdr`uje brez navla`evanja, ~e je izlo-~anje vode iz lesa dovolj hitro, da nadomesti izgube in zni`evanje relativne zra~ne vla`nosti zaradi naraš~ajo~e temperature. Pri ve~ini lesnih vrst hitrost izlo~anja vode ni zadostna, zato je potrebno dodatno navla`evanje, posebno še v jutranjih urah, ko se komora segreva. Zaradi ~im manjših energijskih izgub mora biti navla`eva-nje zmanjšano na minimum.
Nihanja klime v solarnih sušilnih komorah so ve~ja kot v konvencionalnih sušilnicah, zato morajo biti ustrezna
Raziskave in razvoj
tudi tipala, ki se hitreje odzovejo na spremembe. Na hitrost spreminjanja vpliva tudi razmerje med volumnom komore in neto prostornino lesa (pri manjšem razmerju je sprememba ravnovesne vla`nosti hitrejša).
2.2.4. Prisilno kro`enje zraka
Naprave za prisilno kro`enje zraka morajo zagotavljati zadostno preveva-nje zraka skozi suše~i se zlo`aj, konstrukcija celotnega sistema sušilne komore pa mora zagotavljati razli~ne tokokroge suše~ega zraka, ki omogo~a-jo ali samostojno delovanje ali delujejo v poljubni kombinaciji:
a) adiabatni pogoji - zaprt sistem,
b) izmenjava zraka z okolico,
c)  kro`enje zraka prek kolektorjev in
d) kro`enje zraka prek akumulacijskega sistema.
No~no ustavljanje ventilatorjev zadr`i temperaturo v komori, s prepihova-njem pa se temperatura zmanjša in je le 2 do 7 °C višja od zunanje. Prepi-hovanje pri vla`nosti lesa nad to~ko nasi~enja celi~nih sten je smotrno tudi pono~i, ker ~ez dan akumulirana energija omogo~a razmeroma lahko izlo~anje proste vode tudi pri ni`jih temperaturah. V tej fazi sušenja tudi re`imi ne predpisujejo velike ostrine, tako da je tudi ravnovesna vla`nost lahko višja.
Ko pade vla`nost lesa pod to~ko na-si~enja celi~nih sten, no~no prepiho-vanje ni ve~ smotrno, saj tako les ob-dr`i višjo temperaturo. Takšni pogoji pono~i omogo~ajo zmanjšanje vla`-nostnih razlik med površino in sredico ter hitrejše gibanje vode med dnevnim segrevanjem. Hkrati ostane nizka tudi ravnovesna vla`nost, kar prepre~uje navla`evanje površine med no~nim ohlajanjem. Jutranji zagon ventilatorjev oz. zagon v dopoldanskem ~asu se krmili s primerjavo temperatur ko-lektorja in temperature v sušilni komori, saj je le-ta najugodnejši kazalec za za~etek prepihovanja.
2.2.5. Površina sprejemnikov son~ne energije - kolektorjev
Prav gotovo je razmerje med površino kolektorjev in neto kapaciteto komore
88
signifikanten parameter pri preu~e-vanju solarnega sistema. Nizko razmerje lahko vpliva na zelo dolg ~as sušenja, visok pa na visoke investicijske stroške, nesorazmerne pove~ani u~inkovitosti. Dolo~itev optimalnega razmerja je v tesni odvisnosti od inkli-nacije absorptivnih površin, izolacije, transparentnosti zunanjih površin ipd. Optimalna površina kolektorjev je odvisna tudi od lesne vrste debeline sor-timentov, makro in mikro lokacije, zahtevane oz. `elene hitrosti sušenja ter vrste in oblike sušilnice oz. zbiralnikov (Helmer, 1986, Palmer & Kleinschmidt, 1992).
Odvisno od klimatskih razmer bi v zmernem pasu za vsak kubi~ni meter neto prostornine lesa potrebovali od 1,7 do 7 m² son~nih zbiralnikov, kar potrjujejo tudi eksperimentalni rezultati (Sattar, 1993a, b).
2.2.6. Hitrost sušenja
Hitrost sušenja v solarni sušilnici je vedno ve~ja od hitrosti sušenja na prostem. Zimsko sušenje v solarnih sušilnicah je za 37 % po~asnejše od poletnega sušenja, medtem ko je zimsko sušenje na prostem za 51 % po-~asnejše kot poletno. Solarno sušenje je tako v primerjavi s sušenjem na prostem bolj u~inkovito pozimi. Sezonska nihanja imajo na solarno sušenje manjši vpliv kot na sušenje na prostem.
3. MATERIAL IN METODA
@e v ideji projekta preu~evanja uporabe son~ne energije v postopku sušenja lesa smo si zastavili nalogo izdelati sušilno komoro, ki bo `e v svoji izvedbi temeljila na naravnih materialih, pri delovanju pa izklju~no na uporabi obnovljivih virov. Skoraj vsi osnovni materiali so zato naravni in obnovljivi, le nekateri deli sprejemnikov son~ne energije in pretvorniki son~ne v elektri~no energijo so iz drugih materialov. Še poseben poudarek izkoriš-~anju son~ne energije je bil namenjen obratovanju sušilnice. Poleg sprejemnikov son~ne energije, ki zagotavljajo preskrbo s toplotno energijo, se tudi elektri~na energija za pogon naprav za prepihvanje proizvaja s son~no
LES wood 50 (1998) 4
Raziskave in razvoj
89
Slika 7. Eksperimentalna sušilna komora Figure 7. Experimental solar dryer
energijo prek fotovoltai~nih celic (slika 7).
3.1. Sušilna komora
Konstrukcija sušilne komore je lesena in je obojestransko zaprta z mav~no-kartonskimi ploš~ami, impregniranimi z vodoodbojnimi sredstvi. Med ploš-~ami je 10 do 14 cm debel sloj izolacije s parno zaporo in zra~nim prostorom.
Volumen eksperimentalne komore je 11,25 m³, z razmerjem med površino sprejemnikov in volumnom komore 1 : 1,07 m²/m³.
3.2. Sprejemniki son~ne energije
Sprejemniki son~ne energije so zasnovani na osnovi vgrajenih elementov strešne konstrukcije in imajo vzporedno še nosilno vlogo. Dimenzije zagotavljajo maksimalen izkoristek vgrajenih materialov, ki sestavljajo sprejemnike son~ne energije, in so prilagojeni serijski proizvodnji. Toplo-zra~ni sprejemniki so izdelani iz lesenega okvira (1,0 m x 3,0 m), torej s površino 3 m². V strešno konstrukcijo so vgrajeni štirje sprejemniki. Skupna površina vgrajenih sprejemnikov z mo`nostjo segrevanja zraka ali zraka in vode je 12 m².
Sprejemnik je izdelan na osnovi send-vi~ konstrukcije v naslednji sestavi:
*   za toplotno izolacijo je uporabljena kamena volna debeline 8 cm;
*   absorber je izdelan iz tanke aluminijske plo~evine, ki ji je pove~ana površina z dodatnim valovitim krivljenjem, kar pove~a tlorisno površino za 2,5-krat in ugodno vpliva na toplotni prestop med absorberjem iz zrakom; absorber je obdelan s ~rno mat barvo, ki zagotavlja visoko stopnjo absorbcije in nizek koeficient refleksije;
*   širina odprtine za kro`enje zraka je prilagojena zahtevanemu pretoku zraka;
*   pokrov sprejemnika je iz stekla debeline 6 mm.
3.3. Naprave za prepihovanje
Izmenjava zraka v komori lahko deluje z naravno konvekcijo, ~emur je prilagojena tudi konstrukcija komore. Dodatna prepihovanja zagotavljajo nizkonapetostni 12 V ventilatorji. Elek-tri~na enegija za njihov pogon se pridobiva s fotovoltai~nimi celicami in se shranjuje v akumulatorjih, tako da lahko delujejo tudi v ~asu brez son~-nega obsevanja.
4. REZULTATI
Rezultat daljšega preu~evanja in pro-
jektiranja mo`nosti izrabe in uvajanja solarnega na~ina sušenja lesa v Sloveniji je eksperimentalna solarna sušilnica manjše kapacitete, ki bo nudila mo`nost preu~evanja izrabe tega neusahljivega energijskega vira. Solarna sušilna komora je bila `e v idejni zasnovi projekta na~rtovana z minimalnim vplivom na okolje. Vgrajena je na ju`ni strani raziskovalno-raz-vojnega centra za uporabo obnovljivih virov energije ter se tako vklapl-ja tudi v prekmursko pokrajino. Na ju`ni strani so pod kotom 45 ° name-š~eni sprejemniki son~ne energije, kar zagotavlja optimalno celoletno izkoriš~anje son~ne energije. Maksimalno izkoriš~anje son~ne energije je tako v pomladanskem in jesenskem ~asu, nekaj slabše pa je v poletnem ~asu, ko je sonce najvišje in v zimskem, ko je najni`je.
5. SKLEP
Optimalna izvedba solarne sušilne komore je odvisna od specifi~nih potreb in okoliš~in lokacije. Poudarek je na izkoriš~anja solarne energije v procesu sušenja lesa z ustreznim razvojem regulacijskega sistema. Zaradi velikega nihanja temperature in zato nezanesljivega uravnavanja le-te, je pri solarnih sušinih procesih poudarek na regulaciji ravnovesne vla`nosti lesa ter u~inkoviti izmenjavi uporabljenega zraka v sušilni komori z zunanjim.
V projektu je bila dograjena solarna sušilna komora, kjer `e konstrukcija zagotavlja osnovno izmenjavo uporabljenega zraka z zunanjim `e z naravno konvekcijo, za optimalno izkoriš-~anje son~ne energije pa so vgrajene še dodatne naprave za prepihovanje, ki pa tudi delujejo s pretvorbo son~ne v elektri~no energijo.
LITERATURA
1.  CHEN, P. Y. S.; HELMER, W. A.; ROSEN, H. N.; BURTON, D. J. 1982 Experimental solar dehumidified kiln for drying lumber. Forest Products Journal. 32(9):35-41
2.  CHEN IN ROSEN 1980. Solar dehumidification drying of red oak. Journal of the Institute of
LES wood 50 (1998) 4
Raziskave in razvoj
90
Wood Science 9 (4) 194-196
3.  HELMER, W. A. 1986. A general collector sizing method for solar kilns. Forest Products Journal. 36 (6):11-18
4.  KOUKAL, J. 1984. Trocknen von Schnittholz mittels Sonnenenergie. Holztechologie. 2:71-73.
5.  LITTLE, R. L. 1979. Ongoing research - solar heated water driers lumber. Forest Products Journal 29 (2) 52-53
6.  LUMLEY IN CHOONG 1979. Technical and economic characteristics of two solar kiln designs. Forest Products Journal 29 (7) 49-56
7.  MEDVED, S. 1993. Solarni in`eniring. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo. 178 str.
8.  PALMER, G., KLEINSCHMIDT, S. D. 1992. Timber seasoning in a solar kiln. Queensland Forest Service. Department of primary industries. 8 p.
9. SATTAR, M. A. 1993a. Economics of drying timber in a greenhouse type solar kiln. Holz als Roh- und Werkstoff 52:157-161.
10.SATTAR, M. A. 1993b. Solar drying of timber - a review. Holz als Roh- und Werkstoff 51:409-419.
11.SCHNEIDER, A.; ENGELHARDT, F.; WAGNER, L. 1979. Comparative investigation on air and solar drying of lumber under central European weather conditions. . Holz als Roh- und Werkstoff 37 (11):427-433.
12.STEINMANN, D. E. 1990. Drying rate and air circulation in a fully automated solar kiln. Holz als Roh- und Werkstoff 48:195-200
13.STEINMANN, D. E. 1990. Temperature control in a solar kiln. Holz als Roh-und Werkstoff 48:287-291
14.STEINMANN, D. E. 1990. Designe and testing of a solar kiln simulator. Holz als Roh- und Werkstoff 48:409-412
15.STEINMANN, D. E. 1990. Designe and testing of a solar kiln simulator - Testing the solar kiln simulator. Holz als Roh- und Werkstoff 48:445-448
16.STEINMANN, D. E. IN VERMAAS, H. F. 1990. Control of equilibrium moisture content in a solar kiln. Holz als Roh- und Werkstoff 48:147-152
17.TSCHERNITZ, J. L. 1986. Solar energy for wood drying using direct or indirect collection with supplemental heating. US Forest Products Laboratory, Research paper No. FPL-RP-477:81 p.
18.TSCHERNITZ, J. L. IN SIMPSON. 1979. Solar heated, forced air, lumber dryer for tropical latitudes. Solar Energy. 22:563-566
19.WENGERT, E. M. 1980. Improvements in solar dry kiln design. US Forest Service Research Note US Products Laboratory, Madison. No. FPL-0212, 10 str.
ZA BISTRE glave
U uredništvu smo se odlo~ili, da vam od ~asa do ~asa zastavimo kašno uganko, katere reševanje vam bo popestrilo branje revije.
K reševanju vabimo vse bralce, posebno še šolsko mladino. Najboljše rešitve bomo objavili v reviji, mogo~e se bo našla tudi kakšna nagrada.
Tokrat smo se odlo~ili, da vam zastavimo dve vprašanji:
???   Prvo je la`je in vam nanj verjetno ne bo prete`ko
odgovoriti: Kaj je na sliki? ???   Drugo vprašanje pa se glasi: Kako je do tega
pojava prišlo?