.-k Ml* iitnt ur. ki *> l>ile doslej imed unijo in posa-določajo zv'i- ^ *^nih pogojev. "j1** unija $kle- Pogodbi T'^tilna unija h**u * ^ dve novi po-"U členjena z , s **yaj minutah končane, nakar jih je državna policija, ko so se itler in člani njegove dele gacije, kralj in italijanski diplo-matje zasedli kočije in se odpeljali v kraljevo palačo. Berlin, 4. maja. — Nacijski tisk je povečini posvetil svoje kolone triumfalnemu sprejemu Hitlerja v Rimu, nekateri časopisi pa so ob tej priliki obnovili napade na Češkoslovaško. Bo-dočnoat te države bo igrala veliko vlogo v razgovorih med Hitlerjem in Muasolinijem v Rimu. List Berliner Nachtausgabe piše, da Nemčija hhko zaduši češkoslovaško zunanjo trgovino, kar ae bo tudi zgodilo, ako bosta Anglija in Francija povečali naročila v tej državi in v drugih drŽavah južnovzhodne Evrope s namenom, da zmanjšata vpliv nanjske Nemčije. "Upanje Cehov, da bodo povečali trgovino z Ameriko, ki naj bi nadomeati-la Nemčijo, katera je najboljša odjemalka češkega blaga, je iluzija," piše ta list. "Geografično, politično in ekonomsko je Češkoslovaška odvisna od Nemčije. Vse važne železniške proge, ki vodijo v Češkoslovaško, se vlečejo po ozemlju Velike Nemčija, odkar je ta anektirala Avstrijo, Nemčija lahko zviša voznino na železnicah in s tem prepreči profite, ki Jih vleče zdaj Češkoslovaška od svoje zunanje trgovine." Berliner Boersenzeitung, glasilo nemške oborožene sile, pa piše, da ima Sovjetska unija letalsko bazo v Češkoslovaški, S tem v zvezi omenja poročila lr. rumunsklh in ogrskih virov, da je nedavno 800 ruskih bojnih letal dospelo v Češkoslovaško. Letala ss še niso vrnlls, kar potrjuje domnevo, da 10 ostala v tej državi. Z ar it s ky izstopi iz odbora CIO New Yot^, 4. maja. — Max Zaritsky, predsednik klobučar-ske unije in eden izmed ustanoviteljev Odbora za industrijako organizacijo, bo pretrgal stike z I^ewisom, načelnikom CIO, Is zanesljivih delavskih virov je prišla vest, da se ne bo udeležil konvencije unij CIO to jesen. On je član CIO kot oseba, kajti njegova unija je še vedno včlanjena v A-meriški delavski federaciji. Za-ri.tsky je bil med prvimi unijski-mi voditelji, ki so priporočali spravo med CIO in ADF. Thomas zahteva akcijo proti fašistom Angleški premier svari časopisje Zunanje države se pritožujejo tandon, 4. maja. — Ministrski predsednik Neville Chamberlain je sinoči pozval člane časopisne sveže, ki predstavlja angleški tisk, naj se vzdržujejo osebnosti, kadar komentirajo zunanje afere. H. G. Clark, pred-aednik zveze, je v svojem odgovoru dejal, da ae strinja z apelom, zaeno pa je zahteval od premierja zagotovilo, da njego va vlada ne namerava omejiti svobode tiska. "Dejstvo je, da druge države ne morejo in nočejo verjeti, da proti njim naperjene kritike v atfclfŠkem .časopisju vlada ne odobrava," je rekel Chamberlain. "Znano nam Je, da so zunanje države silno občutljive in ne trpijo kritike." Premier je dalje opozoril u-rednike, da si morajo zapomni' ti, da kritike in komentarje, k Jih objavljajo, čitajo oni, kate re kritizirajo. Poudaril je, di< je svoboda tiska v Angliji realnost, ki je ne more nihče tajiti toda časopisi morajo biti kljul temu previdni, kadar kritiziraj< zunanje vlade. London, 4, maja, — Ker j< si tirala nekaj stavkov ls knjige, v kateri Js rečeno, da je Italijanski diktator MussoVinl oči najmanj dveh nezakonskih otrok in da na svetu ne bo miru, do kler bo živel Mussolini, je bllt< izdpja tednika News Revievv u stavljena na pritisk knjlžm firme W. H. Smith & Sun Ltd. Daily VVorker, glasilo angle ških komunistov, smatra to ak cijo za cenzuro, ki ima politične ozadje. "Jasno je, da se pripravlja politična cenzura vseh vesti, ki postavljajo fašistični diktatorje v slabo luč, čeprav so resnično," pišo ta list. Francija gradi močno oboroženo silo Cm madež na japonakem solne«. (Narisal Jerger.) Avtoritete odredile lov na špione Pariz, 4. maja, — Francoska vlada Je zdaj, ko Mussolini in Hitler demonstrirata solidarnost med Italijo in Nemčijo, za« čela jačltl avojo oboroženo silo ria suhem, morju in v zraku. Kabinet narodne obrambe, kateremu načelu Je premier Kdousrd Daladier, Je včeraj iwlaj odred. Ih>, katere namen Je zvišanje šte» vila mornarjev, vojakov In letalcev. Daladier je naznanil, da Ini dodatna visita $141,»76,000 potrošena za nanalno obrambo In ojačanje oborožene sik« rut kopnem in morju, Francoska zl»or» niča Je že prej dovolila $760,000,-000 v te svrhe, I kidat ni d»vkl, ki Jih je naložila vlada, bodo prl-nea4i v državno blagajno $120,-000,000 In ta vaota bo porabljena za filioroievanje. V prihodnjem letu bo Francija zgradila dve veliki bo)ni ladji, sedem jiod-mornic, eno krlžarko in več manjših bojnih ladij, ki bodo a tale $! 50,000,000. Pariz, 4. maja.»-«l*d*č vzgledu drugih držav, Je francoska vlada naznanila, da laido ooeb«, ki Jih zaaledi pri špionaži, obsojene v smrt tudi v mirnem čmu. Doalej ni atnogo poat/ipala proti Apionom, ki ao ae vtihotapHi v Francijo, odslej naprej pa bo drugače. Avtoritet* ao že v na zunanje špl«me, ki ao aktivni v Franciji. Policija ga je izgnala dvakrat iz Jersey Cityja tiOJ ZA SVOBODO GOVORA Jersey City, N. J. — (FP) — Boj zii svobodo govora v Umi mestu, kateremu vlada po fašistično notorični žu.|mn Frank Hague, je stopil v nov štadij, alkar je Hagueva policija zad-trjb soboto dvakrat izgnala iz nest a Normana Thomasa, osu-vala njegovo ženo in preteplu večje število meščanov, Thomas je imel govoriti na prvomajskem shodu, za katerega |H*lielja ni hotela izdati dovoljenja. Socialisti in drugi elementi, ki ae že dolge mesece bore proti fašističnemu terorizmu >.u|>ana Hagua, so vseeno nameravali obdržavati proslavo. Ker ie bil Thomas že prej informiram, da fašisti mobilizirajo vojne veterane, je ljudi posvaril, naj bodo mirni in naj se ne upirajo polic i jJ, uko pride do naši-Us. Do nasilja Je res prišlo. Komaj se je Thomas jmikazal v mestu v odprtem avtu, iz katerega bi Imel govoriti množici na glavnem trgu Journal, je policija ta-toj obkolila njegov avto, ugrabila Thomasa, ga od|ieljala k pomolu in naložila na odhajajoči mimik, kl vosi med tem meatom in New Yorkom. Istočasno pa je policija pričela razganjati m notico na Jour-ml Squaru. Napadla je Thoma-*>vo ženo, Ashley ja Carrlcka, idvetniika okrajne lige ia civilno svobodščine, in udrihala po reporterjih in drugih, kl so pni-111, da slišijo Thomaaa. Robert Kradin, fotograf časopisne agonije Times VVorld-VVIde, Jo Je kilill s količkom po glavi, Ko Je Thomas dospel z ladjo v New York, se Je takoj vrniJ po Hudsonskem predoru v Jer-t v mestu, ga je poiskala in ia zopet izgnala iz mesta. Zdaj |»red veleporoto dokazal, da je |M»lle|ja s (o ugrabitvijo krAila tako zvani Lind-berghov zakon. Whi t ne y urgira nove apropriacije za La Follettov odsek Oeveland. — A. F. Whltney, prndaednik unije železniških »prevodnikov, urgira 150,000 članov bratovščin«, naj pritisnejo na senatorje sa nadaljnje aprofiriedje za La Follettov M-ttalni oda«k za obrambo civilnih avolmdščln. Odaek je vprašal za nadaljnjih • $60,000 za preiskavo vigiUntm in anti-unijafcih podjetniških tv«g. prosveta Četrtek, PROSVETA THE BNLIGHTBKMBMT bM b> uarNiMi h rooroairs ji * u- la ctw. fl.m m mk m«. w t» m m>| - ta. ____r*t»t tor U- VmtUt mrnlm (mam* —4 rt-*- m n pw csi— m« omm ftj« p.m mt rmš. Produkcija za rabo isovi iz naselbin Zanimive beležke Intelektualni hlapci kapitalizma — to ao burbonski uredniki, člankarji in osUli pisači — se večkrat ponorčujejo iz besed "produkci-ja sa rabo," češ da pomenijo veliko protislovje. Takole argumentirajo: vaaka stvar, ki ae pro-ducira, ae rabi; nobena atvar ae ne producira, ako je ne moreš porabiti — ergo je produkcija •lehcrne atvari za rabo! Kdor zahteva "produkcijo za rabo," ae krega z laatno pametjo. Takšno argumentiranje Je zavijanje. Bur-bonakl pisači bi lahko razumeM pravi pomen besed, toda nalašč nočejo razumeti, zato namenoma zavijajo. Namesto "produkcija za rabo" bi lahko rekli "produkcija brez privatnega dobička." Val dobro vemo, da avtomobilski kralj Ford ne obratuje avoje industrije zato, da bo avtomobile metal v jezero. Val Fordovi avtomobili so namenjeni za rabo, če jih kdo kupi. Zdaj še le smo zadeli pravo struno: če — Jih kdo kupil Ta "če" Je tista usodna besedica. Ce so avti prodani po določeni ceni, gredo V rabo — če pa ni kupcev, če ni trga, tedaj avti niso porabljeni, ampak čakajo v skladišču na tr* Kdo je zdaj v pravem? Ali smo mi, ki poudarjamo produkcijo za rabo kot pameten in pravičen ekonomski proces, aH so oni, ki se norčujejo, češ da nihče na svetu ne proizvaja ničesar, kar ni za rabo? V pomenu kapitaliatičnega argumenta je "raba" le figurativnega pomena. Na koncu je res raba, ali predno pride avtomobil do rabe, mora lastnik avtne tovarne prej Imeti — trg, kupca in profit. Zastonj ga ne da, pa naj ti ali jaz še Uko potrebujem avto. Noben tovarnar se ne briga za tvojo ali mojo osebno potrebo svojega proizvoda; to je tvoja ali moja zadeva. Ce hočeva avto, si ga morava kupiti. In če nama pade v glavo, da morava Imeti dva ali tri avtomobile, jih lahko kupiva — nihče nama ne brani tega in to je popolnoma postavno, če — spet tisti usodni "če" — lahko plačava ceno. Kapitalistični ekonomski sistem se lahko raztegne do največjih absurdnosti. Ce imam na primer strica, ki Je dobro špekuliral in ki mi zapusti milijardo dolarjev, lahko kupim celo meeto, čeprav ml ga osebno ni treba In ga nimam za kaj porabiti. Ker pa je ekonomski sistem danes takšen. da se lahko vse proizvaja In prodaja onim, ki plačajo ceno — vsako blago in vsaka službe ima ceno — ne glede na to, če kupci blago rabijo ali ne, sledi logično iz tega, da lahko kupim tisoč hiš ali tisoč avtomobilov, če lahko plačam, čeprav jih osebno ne morem rabiti. Kaj to |>omeni? To pomeni, da ml kapitalistični sistem dovoljuje tisoč hiš sli tisoč svtov, ki jih ne potrebujem, na drugi strani pa dovoljuje, da je tisoč drugih ljudi brez hiše in brez avtomobila, dasi oboje nujno potrebujejo. To je jasen dokaz, da se kapitalizem ne briga, če se Mago rabi ali ne, za kar je namenjeno — prekleto se mi briga, da je blago čim prej prodano s DOBITKOM. V tem dejstvu je PO-(»I.AV1TNA KRIVICA kapitalističnega ais-tema. To dejstvo Je sijajno potrdil avtomobilski kralj llenry Ford sam pred nekaj dnevi. Ford je uatrahoval neko število svojih delavcev, da nočejo iti v pravo unijo, so pa organiairani v kontpanijuki "uniji", ki se imenuje Ford Brotherhood of America. TI delavci se pa no pdute vedno vleči in /godilo se Je, da Je For dova "unija" naslovila na Forda sledečo zahtevo: "Garantirajte nam $1500 letne plače in mi vam garantiramo, da bo sleherni član unije kupil |m> en Fordov avto vaake dve leti. Kakor poročajo listi, je Ford to zahtevo sprejel zalo hladno. Odgovoril je po svojih po-ulovodjih, da garancij glede plače ne more biti, DOKI.F.K NI GARANCIJ glede splošnega trgal^^H S tem j« Ford jasno j>ov<*dal, da on ne vodi produkcije avtov za ral»o. marveč aamo sa MPI.O&KN TRG. Dokler Je velik trg. bo dosti avtov, doati dels in donti pri ličnega saalužka — čim pa zmanjka trga. Ut zmanjkalo tudi avtov, zmanjkalo bo dela in delavčevega zaalulka. Kdor še ne razume le igre, je izven. pomoči.' Produkcije a priori za rabo daitea še nit Produkcija va«*h dobrin savial le od trpk in dobička! Mi ps hočemo ešetrm proizvajanja SAMO ZA RABO. Proizvajanje te vrste pa mora biti koo|Mrarivno. v rokah delavcev «amih, ki s* Rl Naznanilo in zahvala __ . fmperiai, Ps. — Okrožni federaciji in društvu 629 SNPJ, ki je pred kratkim slavilo svojo 10-ietnico, ae želim iskreno zahvaliti za vae, kar so dobrega sU>-riii na zborovanju in proslavi. Govorniki in zastopniki so povedali marsikaj zanimivega. Zahvala gre tudi kuharicam, ki so pripravile okusno kosilo. Dalje gre zahvala Bergantovim dekletom, ki so tako lepo igrale. Vse prehitro je naše skupno veselje minilo v Kast PltUburghu. Ze ob polsedmih smo se z avtom odpeljali skozi mesto Pittsburgh proti domu. Omenjenemu društvu želim obilo uspeha v bodoče, tako da bo svojo 1« letnico in 20 letnico praznovalo v boljših delavskih razmerah. Federacij-aki sestanek mi bo ostal tudi«v lepem spominu. / Delavske razmere ao povsod slabe, posebno so pa slabe za rudarje. Zaslužka ni, kljub temu pa se radi od časa do časa malo razveselimo na našilTSkupnih prireditvah, da tako vsaj začasno pozabimo na slabe čase. Gospodinjski klub, odsek društva 106 SNPJ, priredi veselico v soboto, dne 7. maja, ob poloemih zvečer. U-Ijudno ste vabljeni vsi od blizu in daleč, da se udeležite. Ta veselica se prireja v počaat materam za Mothers' Day. V tem gospodinjskem klubu smo vse mamice in hčerke matere jednote. Ime mati amo izgovorili kot prvo besedo, ko smo začeli govoriti v naši detinski dobi. ,V#ak otrok najprej izgovori besedo mama. Pa tudi mi Mičerno našo SNPJ mater zato, ker nam je kakor prava mati. Ne pozabite torej priti na našo veselico dne 7. maja iz vse bližnje in daljne okolice. Vabljeni ste vsi, Uko tudi ."oče ProsveU" Tone Zidamšek in njegova žena, dalje naš cnani zastopnik ProleUrca s. Bartol Jerant in drugI. Na veselo svidenje v soboto na Imperialu! Anna Gorenc. temveč da zahteva poleg zviša-nja javne podpore in untjske plače pri WPA tudi druge socialne reforme za odpravo depresije. Klub brezposelnih je poslal že dvakrat svojega zastopnika v VVashington. Enkrat je šel ao-drug Donald Lotrich, drugič pa fcodrug Simon Troj ar. Poleg tega je Idub poslal že mnotfokrat zastopnika v Springfield demonstrirat pred državno zbornico za ali proti gotovim zakonom. Pri piketiranju čikaške mestne hiše jo Idub vselej zastopan. Člani kluba so bili aktivni tudi v raz-rih sUvkah iz simpatij do sUv-karjev. In vse te aktivnosti sU-nejo dosti truda in denarja. Vodilni člani kluba brezposelnih fo obenem člani kluba Št. 1 JSZ. Kavno Uko so skoro vsi vodilni člani centralne organizacije širom dežele obenem člani soc. stranke. Ker ima organizacija dobro in pošteno vodstvo, zato je tudi upoštevana. Kiut> je imel poleg par filmskih predvajanj tudi celo vrsto govornikov in predavateljev, ki so govorili v slovenščini in angleščini. Slovenski govorniki so bili Pogorelec, Zaitz, Oven, Cain-kar, dalje Vidrich in pa cleve-landski jebel" Barbič. Izmed mnogih Dvornikov, ki so nastopili z angLškimi govori, omenim le nekatere, ki so McDowell, Krueger, McColough in mili-tantna unijska voditelja braU Reuter. J , Depresija še ni prenehala, pa tudi še ne bo, zato nam bo U organizacija v bodoče še mnogo bolj potrebna kot sedaj. Ta organizacija se bori za vse delavstvo, zato pa pristopite vanjo, kajti v močni militantni organizaciji je moč! John Sprohar. janja, ker, s« borita sa delavske pravice. To velja tudi za vse o-stale dopisnike, ki so stvarni in ki se borijo za delavske interese. Želim, da se bi omenjena dva dopisnika z mnogimi drugimi dobrimi dopisniki oglaševala še bolj pogosto. Vidi se, da nas je veliko, ki radi čitamo njune dopise, kakor tudi dopise mnogih drugih dopisnikov, ki so za resnico in pravico. Frank Pipan, 161. Se iz piamonoševe torbe Cleveland, O. — Kakor izgleda, bom moral kar naprej v boj proti Napreju, kajti v to me silijo naročniki Prosvete s pismi, v katerih pravijo: "Le naprej proti Napreju!" Dne 27. aprila sei* na primer prejel dopisnico z daljnega zapada, iz Denverja, eno pa — od kje in brez podpisa? — iz Akrona! Kaj piše akronski rojak? To le: "Podpisal se ne bom, pa ne vsled strahu, ampak zato, da boš malo študiral kdo sem. Sem moškega spola, moj priimek pa je ženskega spola in pa živalskega pokoljenja." Kdo bi to vraga Sjd Profesor Douglas Hyde, kandidat za predsednika Irske. ( Naš lokalni list se preveč o-brača po komunističnih napre-jevcih, dasi so si jako nasprotni. Na primer Naprej je bil za "malo zlo", to je za demokrate, pri zadnjih županskih volitvah, Enakopravnost Da za "velikd ___________ _ ______p pa za bil? Aha — ga že imam! Saj je to je za republikance! To- . » i .___A.__Hl0pju Mp«tnega mlina k, on<^i sta splezala do o-4 '»v notranjost skladišča, ki £ "alwl dobro poznal, aaj ari d l* d<*etirni ,etl ualužben " a. da boata kradla železni-7a "k,ttdiWj|- K° »ta bila tr n *ta "dprla okno v <*r u ' * ™ "P* zaprta, ven- da H irn -____i lll. sneg s planin je izginil, v deželo (I it ima psrstlla la Ja«—lavi]«.) nah. To sta utemeljila s tem, da se firma Vujnovič bavi z naku povanjem blaga na dražbah in pri konkurzih, zato lahko prodaja blago ceneje. In tako sta sedem mesecev kradla železnino in jo prodajala. Dobila ata zanjo kakih 61,000 din. Slučajno pa so ju zasačili neko noč, ko sta ravno iz Rakuschevega skladišča vlekla novo "dobavo" železa. Železničarji so ju zasačili, ta dva sta pobegnila. Obveščena policija je uvedla preiskavo in aretirala oba. Krajo sta priznala. Druga dva pa sta na razpravi dokazala s pričami, da nista vedela, da gre za ukradeno blago. Sodišče je Biankija in Haberla obsodilo, prvega na dve leti in pol robije in 400 din, Haiberla pa na 4 leta robije In 400 din, Žura-ja in Starca pa vsakega na 1200 din globe in 100 din povprečnine. H . Iw_ Ure je tihotapil iz Trata. -t^Z LjublJ'ani f »Poanalj, da dan delal pozno v noč. Našla ae je priča, ki je zvečer govorila z Demoem, ki je tedaj ravno pripravljal, da razstreli večjo skalo v kamnolomu. Ko je zažgal vrvico, se^ najbrže v temi ni mogel dovolj naglo umakniti, prišlo je do eksplozije in skale so vrgle Demca podse. Njegovo truplo ao položili v mrtvašnico na Savi. DemČeva žena živi v Temeniški dolini, stara je 50 let, mož pa se je trudil, da bi nekaj zaslužil in Ženi Še pred svojo smrtjo pripravil brezskrbno starost. Demec sam je bil sin delavskih staršev v Ameriki, kjer se je rodil, a ga je vleklo v "sUro kontro". Ko jo je spoznal, je ostal tu in se ni več vrnil v A-meriko. Zdaj ga je sredi dela v poeni starosti doletela smrt. Tisočake je slikal. — V litijskem okraju je zadnje mesece krožilo nekaj ponarejenih tisočakov. Neznani ljudje so jih spravili v promet v Zagorju, v Litiji, pa tudi v Domžalah se je pojavil ponarejeni tisočak na po-iti in ga je poštarica sprejela. Pred škofijo v Ljubljani ima lepo trgovino z urami in dragoti-nami že dolgo vrsto let Ivan Pa-•kiž, urar. V mladih letih je bil orožnik v Motniku, potem pa se je rajši apet vrnil k sv^ojlemu urarstvu. Zdaj poročajo o njem, da je 4>il na meji aretiran, ker je tihotapil ure. Nanj so bili cariniki na Rakeku že dalj časa pozorni, ker je Uko pogosto potoval v Trst. Ko se je v sredo po veliki noči vračal z brzini vlakom iz Trsta v Ljubljano, so na Rakeku cariniki natančneje pregledali njegovo ]prtljaigo. Našli pa niso nič. Zato so pregledali suknjo in tu otipali pod podlogo rasne majhne trde predmete. Pakiža so odvedli v carinsko pisarno in našli v njegovi obleki za cel kup moških in ženskih ur, zapestnic, verižic, prstanov, u-hanov, sama srebrnina in zlatnina. Pakiž je priznal, da je nakupil vse to za 20,000 lir pri tržaškem juvelirju Berniku in da je doslej že trikrat tihoUpil razno blago. Pakiža so aretirali in odvedli v cerkniške zapore, v Ljubljani pa so napravili preiskavo v njegovi trgovini in zaplenili 750 gramov zlaU, ki je bilo najbrže tudi vtihotapijeno. Samo za blago, ki so ga našli njem, bo moral plačati .okrog 200,000 din kazni, obsodilo pa ga bo tudi sodišče. Smrtna nesreča v kamnolomu. — Med Litijo in Savo leži kamnolom Mačkovna. Ko so zgodnji vaščaaii prišli 22. t. m. zjutraj do tega kamnoloma, so opazili* da se je iz kamnoloma usulo kamenje na cesto, blizu tega plazu pa je ležal klobuk, de/a vea pa nobenega nikjer. Kmalu pa so opazili čevelj, ki je molel izpod kamenja. Ljudje so začeli kamenje odmetavati in so našli pod njim mrtvega delavca. Bil je to 73 letni Igmatc 'Demec iz Pra-preč v Temeniški dolini, ki je delal poprej po naročilu v tem kamnolomu, ko pa je bila dobava gramoza za cestni odbor zaključena in Demec ni našel drugega zaposlenja, je sklenil, da bo v kamnolomu delal sam od sebe, da pripravi nekaj zaloge gramoza, potem pa ga bo skušal kje prodati. Tako je v kamnolomu sila pridno delal, včasih tudi do desetih zvečer, če je bila noč jasna. Najbrže je tudi usodni w od zunaj lahko »iti. d;, zn<',r*nj i* ni biloopar (,l<"o odprto. In Uko kno v nočeh kradla i" jo sprav- n'fc> baraki v bližini. Iz- " za zantopnika za-' Vojnovič in lepo ; 'lr*vU razvažala telez-' |*«m trgovcu SUrcu in ' " r"daja|« «ta jo seveda 20* ceneje, kakor * ct n* v drugih trgovi- gre za ponarejen bankovec in je poštarica morala iz svojega plačati 1000 din. Zdaj so delavnico teh tisočakov odkrili, in sicer čisto slučajno. Pri orožnikih pri Sy. Križu v litijskem okraju se je ogilasil posestnik Anton Gra-car iz Gradišča in prijavil, da mu je nekdo na velikonočni pon-deljek ukradel iz kamre tri tisočake. Tatvine je posestnik sam osumil mladega Antona Petriča, Jožmanovega fanU iz Gobjega. Fant je živel že več mesecev pri Gracarjevih. Ker je ravno na velikonočni pondeljek izginil fant v Ljubljano in se vrnil z novo obleko, so orožniki summičenju verjeli in iso odšli v Gradišče, kjer so Petriča prijeli. Ko je ta videl, da je Gracar izdal, je izpovedal odkrito: "Res je, jaz sem vzel tiste tri tisočake. Toda denar je bil moj, saj sem ga jaz napravil Gracar ju." /In je povedal, da je od ukradenih treh tisočakov bil eden pristen, druga dva pa ponarejena izpod njegove roke. Tako je prišlo na dan, da je posestnik Gracar povabil Petriča k sebi in mu nudil stanovanje in hrano, da je ponarejal tisočake. Petrič ima namreč velik ri-, . Barski in slikarski talent, nasli- tokrat Pri jj^ Je za vaške cerkvice že mnot go svetniških podob, pa tudi mnoge gostilne okrasili s slikami. Ko je osUl pred meseci brez zaslužka, sU se z Gracarjem zmenila, da bo slikal tisočake. Gracarjeva hiša je zelo na samem in so se počutili zelo na varnem. Nekdo jo šel v Trbovlje kupit papirja in razne barve, peresa in čopiče. Nato je Petrič v posebni sobi začel s svojim delom. Brez ravnila in brez pravih priprav je v treh dneh naslikal bankovec za 1000 din tako do-, bro, da so ga spravili z lahkoto v promet. Petrič je šel v Italijo in ga v neki gostilni menjal. Nato je v treh dneh izdelal drugega, ki so ga spravili "v denar" v Mirni, kamor so nesli tudi tretji tisočak. Za vsak tisočak je potreboval Tone tri dni, posestnik Gracar pa mu je za vsakega plačal 100 din. Orožniki so aretirali Petriča, Gracerja in dva Gracerjeva sinova. Grace^jeva domačija leži res popolnoma v samoti, družina aama pa je znana po svoji nasilnosti. Delavske unije kritizirajo senatorja Johnson hoče preprečiti sprejetje resolucije v prilog Mooneyju Washington, D. C. — (FP) -Manevri senatorja H i r a m a Johnsona, republikanca is Cali fornije, da prepreči sprejetje Murray-Connelleve resolucije, ao izzvali ostre proteste pri unijah Ameriške delavske federacije in Odbora za industrijsko organizacijo v San Franciscu. Resolucija poziva governerja Californije, naj pon\ilosti Toma Mooneyja, slovitega delavskega jetnika. Senatni justični pododsek je soglasno odobril resolucijo, potem pa je obtičala v juatičnem odseku, ko je senator Johnson izrazil željo, da ga odsek zasliši. Ko se je vršilo zaslišanje pred justičnim pod odsekom, ae ni senator poslužil prilike, da naato-pi pred njim in pove svoje mnenje. Zdaj je prišel na dan z zahtevo, da ga odsek zasliši na tajni seji. "Pozivamo vas, da takoj prenehate z manevri in oviranjem procedure v prilog Moonejrju," pravijo voditelji unij v svojem protestu. "Mi smo proti zavlačevanju Murray-Connelleve resolucije z vaše strani. Ako je nočete podpirati, je bolje, da molčite. Ako se hočete boriti proti resoluciji, nastopite odprto, ker zakulisno taktiko obsojamo." Zaslišanje o resoluciji se bo kmalu pričelo pred senatnim justičnim. Unije v San Franciscu so poslale tudi telegram senatorju Ashurstu, članu pododse-ka, v kuterem naglašajo, da jih je akcija senatorja Johnsona v Mooneyjevem slučaju razočara-la. ' Kaviukarski delavci zmagali v statiki Newark, N. J. — Krajevna unija kavčukarskih delavcev je zmagala v stavki proti L. E. Waterman Co. in s tem je bil šest tednov trujajoč konflikt poravnan. Kompanija je podpisala pogodbo, ki določa plačo in pol za čezurno delo, delovni teden 40 ur, enako plačo za enaka dela in minimalno tedensko mezdo $18. Uradniki so po končanju slfevke naznanili raz-tegnitev organizatorične kampanje, da potegnejo več tisoč neorganiziranih delavcev v u-nijo.' _ Delavska stranka ima ie vero v "Neu> Deal" iNew York. — "Ameriška tf newyorika) delavska stranka še veruje v objektive 'newdealske" filozofije. Mi še ne priznavamo njenega poraza," Je rekel Atex Rose, Ujnik te stranke. "Z go-vernerjem La FoJIettom ae strinjamo, da sU stari stranki nezmožni reševati naše ekonomske probleme." Rose Je izrazil prikrito kritiko governerja La Fol-letta, ker je na lastno pest u-sUnovil novo splošno progresivno stranko brez posvetovanja ali sodelovanja "drugih gibanj za ustanovitev tretja stranke." linijska registracija jeklarskih delavec * Uiti od Uke federalnega delavskega Kepublic Steel Co. v s - CnlmlHl r M ti rt* - Predsednik Roosevelt in Retty Becker, predsednica organizacije Hčerke ameriške revolucije. Mirovne demon* stracije dijakov Največje ao bile v New Yorku New York. — (FP) — Okrog 90,060 študentov se je udaleftih) letnih mirovnih demonstracij v Nevv Yorku in čez milijon po vsej Ameriki, poroča Mirovni odbor združenih študentov. Pred dijaki v Nevv Yorku ao govorili William G. Dodd, bivši ameriški poslanik v Nemčiji; rabinec Stephen S. Wise, Norman Thomas ln Earl Brovvder. Prvi je vodja socialistične stranke, drugi pa komunistične stranke. Na velikem dijaškem shodu v Philadelphiji je govoril kongres-nik Byron Scott iz Californije. Govorniki so opozarjali na fašistično agresivnost, ki ogražu svetovni mir. V nekaterih me-stih so se vršile dvojne demonstracije, v katerih so nekateri govorniki poudarjali potrebo kolektivne varnoati, drugi pa, da se Amerika ne sme vmešavati v probleme evropskih držav, kar bi jo lahko potegnilo v vojno. Na velikem shodu dijakov ko-letfja Brooklyn sta govorila Browder in Hane Amlle iz Wis-conslna, ki se je nedavno vrni iz Španije, kjer se je boril na strani lojalistov kot član ame-rlftke brigade Abraham Lincoln. Thomas je govoril pred dijaki newyorškega kolegija. Senator oplazil člane delavskega razsodišča iWashington, D. C., 4. maja.— Senator Bdward R. Burke, demokrat iz Nebraske in nasprotnik Rooseveltovega "nevv deala", Je obdolžil federalno delavsko razsodišče podžlganja delavskega nasilja ln zahteval resignacijo sedanjih članov razsodišča. Senator Je govoril pred voditelji Ameriške trgovske zbornice, ki so pozneje aprejeli resolucijo, da kongrea preišče izvajanje Wag nerjevega zakona, ki je povačal, ne zmanjšal, spore med delavci in delodajalci. Burke je dejal, da člani delavskega razsodišča iz-rabjajo avojo oblaat v prilog nekaterim unijam in v škodo delodajalcev. Japonska in /talija kršili pogodbe VVashington, D. C. — Japonska in Italija sta bili imenovani kot kršilki pogodb, katere je podpisala tudi Amerika, v pismu, katerega j« Summer Wel-les, pomožni državni Ujnik posla! zunanjemu odseku nižje kongresne zbornice. Pismo Je bilo odgovor na reeolučijo, naj državni department Informira odaek, katere drŽave kršijo pogodbe. Wallee v pismu ne omenja nacijske Nemčije, ki Je po izjavi vešča kov kršila tri po svetovni vojni sklenjene pogodbe z Ameriko s okupacijo Avatrije. I Sijajen prvomajski pohod v New Yorku Demonstracij se je udeležilo nad 200,000 delavcev ■it trojemu »tedniku v Te t* edini der ki f • ss poštjetf New York. — (FP) — Prvi maj je bil v New Yorku, kakor po drugih meatih, zopet dan zavednega delavstva. Deset ur se je vil prvomajski pohod po Man-hattanu ob korakanju 200,000 unionistov CIO in ADF, članov zveze brezposelnih in drugih organizacij. "Smrt fašizmu!" "Delo, Zaščita, Mir, Demokracija", "Naredimo New York unijsko mesto", "No Pasaran", "Slumi morajo izginiti." Pod temi in drugimi sličniml gesli je korakala nepregledna delavaka množica, tisoči ln tisoči drugih pa so o-pazovali pohod s trotoarjev ln nebotičnikov. V pohodu je bilo tudi 20,000 stavkujočih krznarskih delavcev. Socialisti ao praznovali Prvi maj v soboto radi komunistične ga manevra. Njih demonstra cij na trgu Madiaon ao je ude ležilo 8000. Govorili so Norman Thomas, ki je bil potem po po liciji ugrabljen v Jerauy Cltyju, Hurry Idtidl^r ter drugi. Sepa rutne demonstracije ao imele v dvorani tudi tri kraljevno unije Internationul l^adies Garmant Workera. Na Um shodu js rekel Duvid Dubinsky, predaednik unije, du bo dal oporo gibanju zu ustanovitev "trotje stranke", ako demokratje vržejo akozl o-kno — "New Deal". O velikih demonatraoijah na 1. maja poročajo tudi ia drugih mest. V Detroitu J® demonstriralo za osvoboditev Toma Moo-ncyja In VVarrena Billingaa ter druge delavske zahteve velikanska delavska množica, okrog 100,000. Bile so največje prvomajsko demona! racije v zgodovini Detroita. V Chicsgu se je udeležilo parade okrog 50,000 delavcev. Velike demonstracije so bile tudi v Pittaburghu, Philadelphiji, San Franciscu In drugih mestih. Aktivno Js v njih sodelovalo nad milijon delavcev, velike množice pa ao o-pazovale te delavske manifestacije. Bil Je Prvi maj, kakršnega Amerika ni videla Še dolgo lat. Glasovi iz naselbin (Nadaljtfvanj* s 9. »traal) d in najini otroci so se pogovarjali po naše. Prišel je v vas prijatelj in rekel, zakuj jih ne učimo angloško. "Kako neki jih bova učila angleško," je dejala moja žana, "če pa še aama ne ina-va? Tega jezika ae bodo Itak naučili v šoli." Prijatelj je rekel, da se pri njih vedno pogovarjajo samo v angleščini. No, pa še danes ne znajo angleški ne aUr-Ši ne otroci, samo zmešala jim je "špraho" njihova angleščina. Tukaj jih je mnogo, kl so biH tu rojeni In so postali očetje in matere, pa še vedno govorijo prav le|M> slovenščino. Seveda so tudi Ukl, ki prav nič ne govorijo slovenski, sUrši se pa pridu-šajo sedaj, ko je pre|>oeno. Je menda res, kot je rekla neka žena možu: "Boj ae tiatoga dne, ko ta otroci ne bodo več poslušali in se to bodo baiit" To je prišlo, ker smo se prezgodaj podali, dasi ne vai, v mnogih slučajih pa je tako. Cim dsij bomo ohranili naš jezik med našo mladino, Um delj bo naš ftlvalj uaimal kot enota na vaeh poljih nušega udejstvovanja. Vaak jezik Je Jop, nam pa je najlepša le slovenščina, ker je naš j«clk. Lepo Je,- če znajo naši otroci slovenski, da se z njimi lahko pogovorimo, v avojem Jegilcu. Saj pravi pregovor: čim več Je-jzlkov znaš, tem več veljaš. Ni-'kar ae prezgodaj ne podamo, saj 1h> že itak prehitro prišel ko-'nec, ki |>a naj pride i>olagama. John Prijatelj. 21, Kdnard satelj. NaročlU Mladinaki Ust, aaj- boljši maasinlk sa alovenako Mladino! V Jugoslavijo MAMO 7 DNI iH,tn|rir as «>liN|»r*flNlli Mnrifclfc! BREMEN • EUlOHt litri dali nb Hrra*n ie Kur«pa v llrfaehivN sajsaičl adobiMi p*«>vsaj* du Ijubljsa* Ali § priI|mM>m«ImI «*»mb. »*rMog. Iz ponosa bo razumel, da mu nI treba mrmrati zaradi Uga, ker Je življenje trenuUk, ln bo vzljubil svojega braU, ne da bi zahUval za to kakrinokoli nagrado. 'Ljubezen bo zadovoljevala samo trenutek življenja, toda že sama zavest njene trenutno*ti;bo okrepila njen ogenj za toliko, kolikor se je preje raztapljala v upih neskončne ljubezni v večnosti onkraj groba'... nu, in tako dalje, in tako dalje, vse po tem kopitu. Zelo prijazno!"; Ivan je sedel, tiščeč b z rokami za ušesu, in gledal v tla, a zdajci je jel trepetati po vsem telesu. Gost je nadaljeval: "Vprašanje je zdaj v Um, si je rekel moj mladi* mislec: ali je mogoče, da bi kdaj nastopila taka doba, ali ne? Ce nastopi, Udaj je vse odločeno in človeštvo si bo končnoveljavno u-redilo življenje. Ker pa tega glede na vkoreni-njeno človeško umetnost morda ie tisoč let ne bo moči napraviti, je vsakomur, kdor se že zdaj zaveda resnice, dovoljeno, da si čisto po svoji volji uredi življenje na osnovi novih načel. V Um zmis^ffe 'vse dovoljeno'. In ne samo to. Tudi če ta doba nikoli ne nastopi — ker Boga in nesmrtnosti vendarle ni, je novemu človeku dovoljeno, da postane človek-bog, čeprav edini na vsem svetu, in v tem svojem novem svojstvu z lahkim srcem preskoči vsako nekdanjo nravstveno pregrado bivšega človeka-roba, če bo potreba. Za Boga ni zakona! Kamor stopi Bog, Um je božje mesto! Kamor stopim jaz, Um bo Ukoj prvo mesto . . 'vse je dovoljeno' ia mir besedil Vae to je zelo grl-jazno; samo če si hoUl lagati in varati, čemu si potlej potreboval Še odobrenja resnice? A Uk je pač naš sodobni ruski človeček: brez dovoljenja se niti slepariti ne upa, tolikanj je že vzljubil resnico ..." Gost se je med govorjenjem očlvidno omamljal s svojimi lepimi besedami ter vse bolj in bolj povzdigoval glas, posmehljivo se oziraje na domačina. Toda sreča mu ni bila mila, da bi končal: Ivan je zdajci pograbil z mize kozarec in ga z razmahom zalučil v govornika. "Ah, mais c'est beU enfin!" je vzkliknil ta ln skočil z divana, s prsti oUpaje s sebe razliti čaj. "Lutrovega črnilnika se je domislil! Sam me ima za sen pa meče v ta sen kozarec! To je žensko! A saj sem lUk slutil, da se samo delaš, kakor da si mašiš ušesa, v resnici pa poslušaš . . ." Na okvirju okna se je z dvorišča zdajci za-čulo trdo in vztrajno trkanje. Ivan Fjodorovič je skočil z divana. "81išiš, rajši odprl," Je vlknll gost. "Tvoj brat Aljoša je, z najbolj nepričakovano in najbolj zanimivo vestjo, tega sem ti porok!" "Molči, slepar! Prej kot ti sem vedel, da je Aljoša, slutil sem ga, in to se ve, du ne prihaju kar Uko, ampak z novico!" je besno vzkliknil Ivan. "Odprl vendar, odprl mu. Zunaj mete, saj je vendar tvoj brat. Monsieur sait-il le temps qu'll fait? Cest a ne pas mettre un chien dehors . . ." Trkanje se je nadaljevalo. Ivan je že hotel planiti k oknu, toda bilo je, kakor da mu je nekaj mahoma zvezalo roke ln noge. Vse moči je napenjal, da bi potrgal svoje vezi, a zaman. Trkanje na okno Je postajalo Čedalje močnejše In glasnejše. Naposled so se vezi iznenada raztrgale ln Ivan Fjodorovič je skočil z divana. Kakor iz uma je pogledal okoli sebe. Obe sveči sU bili malone dogoreli, kozarec, ki ga je bil pravkar vrgel v gosta, je sUl pred njim ln na dlvanu onkraj mize nI bilo nikogar. Trkanje po okvirju okna se je siccr vztrajno nadaljevalo, a vendar ne Uko glasno, kakor se mu je pravkar zdelo v sanjah, narobe, zelo udržano je bilo. "To niso sanje! Ne, kolnem se, da niso bile sanje, vse to je pravkar res bilo!" je vzkliknil Ivan Fjodorovič Ur planil k oknu in odprl linico. (Dalj* prihodnjič.) nizirajo parado, bakljade, zasta ve, vojaki, avijoni, leUki, plakati, vsak shod je kakor cirkuška predstava, sodelavci kakor klovni, ki zabavajo publiko. In dovtip pripoveduje v zvezi s to ljubeznijo do parad, kako se je zgodilo Hitlerju, Goebbelsu, Go-eringu in cfrugim hitlerjev-skim prvakom, ko so umrli in so bili v nebesih. Dobili so svoje nebeško taborišče, lepo opremljeno, belo pogrni ?ne postelje in posebne postrežnice. Pa so legli zvečer v posteljo, s tedaj se domislijo, da bi morali Ae nekam stopiti, preden zaipfjo. Pa povpraša Hitler »Uvtnioo: "VesU, pri nas na Nemškem je Uka navada, da gremo na stran, preJ den zaspimo. Prosimo vas, kje pa imaU tu v nebesih stranišče?" In strežnica takoj prijazno pove: "Kar naravnost po temle koridorju do kraja, na levo je 00 za moške, saj boaU videli napis." Pa »o Hitler, Goeb-bels, Goering in drugi prižgali vsak svojo avečo in odšli po hodniku. V nebesih namreč $e ne poznajo elektrike, krčevito se drže sUrifo navad, zato so šli vsak • svojo prižgano svečo. Pa jih sreča sveti PeUr Jn jih pobara: "Hej, kam pa, kam?" In Hitler hiti tudi njemu razlagat lepo "nemško" čednost: "VesU, pri nas na Nemškem je taka navada, da gremo na stran, preden raapimo . . ." Sveti PeUr pa ta- Nekaj dovtipov Nekaj novih takoimenovanih "FliiaUrwitaovM se širi po Nemčiji in zunaj nje. "FlUsUnvltae" jih imenujejo zato, ker jih smejo v Nemčiji le še|*taje pripovedovati drug drugemu. Nekaj j« takih, da jih pač ne moremo objaviti, nekaj p« jih lahko na vedemo. O maršalu Goeringu. ki Je poglavitni "mol dejanja" hltler-jevako Nemčije in pravi poveljnik nemškega osvajaštva, je znano, da silno ljubi uniforme in parade. Hltlerizem sploh brez I m rad ne more, Goering pa ne brez lepih uniform, ki se v njih rszkazuje svetu v tisočih slikah, revijah in filmskih turna-lih. Kot poveljnik ietalatva ima svojo uniformo, kot maršal avojo uniformo, spet drugačno kot strankin funkcionar, pa spet posebno lovsko uniformo Itd. Tudi odlikovanja ima rad in prsa ima polna obeskov kakor botično dr« vo. V zvezi t to Goectafovo ljubeznijo do uniform In medalj so ie pred leti pogrunUli dovtip: Ko je Goering letel t avijo-nom is Budimpešte v Berlin, mu je Avstrija prej*>vedala, da bi letel čez Dunaj. Zakaj Dunaj-čani ao ae baje bali. da bi jim odnesel Prater, misleč, da Je to kolajna. DrugI dovtlp prH>ovcduJtJo zdaj: Hitler se je pobotal ie z mnogimi državami, priključil Je Nemčiji Avstrijo, le z Vatika nom je bil še navzkriž. HoUil je pridobiti še |>ape4a zase, da bo legen popoln. Pa Je poslal v Him Goebbelsa. toda ta se je čez teden dni vrnil brez uspeha. I itler pošlje potem He**a, svo-ega namestnika. Ta se vrne čet lft dni In jadikuje Hitlerju: 'Pregovarjal sem njegovo svetost pa|w*a na vsa mile vi** zvijal sem ga In mu ponujal v nega vraga, a nbem ga pridobil" Hitler se zdaj obrne h Goeringu: "Poslušaj. Goering. nič drugače nI, ti moraš v Rim Ae t v na ko akcijo si unpel. tudi pa-pela boš ukrotil. In Goering odpelje z avijonom f Rim in naaleriujl dan je brzojavil Hitlerju: "Stvar v redu. Papež pobegnil. Talar in tiara mu dobro pristojata. Goering." Rekli smo ie in vsem je očit no, da hitlerizem brez parad ne bi bil po|K>ln. Za vsako reč orga- koj pogasi vsem sveče, le enemu pusti gorečo, in zafrkne Hitlerja: 'Ze prav, pri vas na Nemškem. Pri nas v nebesih pa ni navade/ da bi za vsak d ... napravili celo bakljado!" Hitlerjevska Nemčija skuša tudi svoj jezik očistiti vseh tujk. Pa so hoteli tudi izbrisati iz rabe besedo "katastrofa" in uvesti nanuestu nje "nesireča", češ da ni nobene razlike med tema dvema izrazoma. Toda nekateri so se oglasili in trdili, da sU to dva izraza dveh pomenov, da katastrofa in nesreča ni eno ln isto. Spora niso mogli razčisti-) ti in urediti, pa so sklenili, da ao obrnejo na nekega jezikoslovca, ki je bil sicer 2id, toda učenjak, da mu ga ni bilo para. Ta učenjak je dejal, da rad pojasni pomen Uh dveh besed, zagotoviti mu morajo le, da se mu ne bo nič zgodilo, če pove vse naravnost. To so mu obljubili. In nato je učeni 2id pojasnil hitler-jevskim zastopnikom vso stvar takole: Besedi "katastrofa" in "nesreča" sU dva pojma, ki se razlikujeta, zato ne kaže iztrebiti besede "katastrofa". Razlika pa je tale: Recimo, da na tisUm balkonu tamkaj stoji mati z o-trokom. Balkon se poruši, mati n otrok sU mrtva. To je nesreča, a še dolgo ne kaUstrofa. Ce pa bi na balkonu sUl Hitler s svojim šUbom in bi se balkon porušil ln bi bili vsi mrtvi, bi >Fla to kajpada katastrofa, nikakor pa ne nesreča! Se enega papeškega: Vatikanska država ima seveda tudi svetega finančnega ministra, U pa vedno dovolj skrbi, kje vzeti denar za velike izdatke. Ko pa je nekega dne z novimi skrbmi stopil finančni minisUr vatikanske države k papežu, je moral obsU-tl pred vrati, kajti papež je imel ravno nekoga pri sebi v avdijen-ci. Finančni minister — po šar-ži kardinal — pa si ni mogel kaj, da ne bi bil pritisnil ušesa na vrata in prisluškoval. In slišal je tale dialog med papežem in tujcem: "Svetost, rade volje vam plačam za to milijon dolarjev!" ♦"Zal mi je, a ne morem," je odgovoril papel. No, da ne bo»U rekli, da sem umazan, vam ponudim 10 milijonov dolarjev!" "Ne morem, ree ne morem," Tujec je odšel, finančni minisUr pa je planil ko divji k papežu: "Za božjo voljo, avetoet, zakaj niste vzeli denarja, ko veatfj v kakšnih škripcih smo in koliko" nas" stame vsa muSa pro- ke si seveda pozabil v tramvaju?" "Da! Človek se ne sme voziti tramvajem! Toda zavitke sem spet dobil! Najel sem si taksi in rekel ioferju: Vozite za vsemi vozovi proge 37 m se pri vsakem usUviU! Ko sem tako preiskal šest voz, sem našd v sedmem svoje zavitke. Aii ai naročil ko- Zavitki silo?" Kosila sva dobro, toda ne preveč, kajti bilo je poleti, fcn ko sva prišla do Črne kave, sem rekel: "Ali si imel kaj dragocenega v zavitkih?" paganda itn razne državljanske vojne, v kaUre posegamo po božji milosti." In papež mu pojasni: "Dragi moj kardinal in minister, razumem U, toda ti ne veš, kaj je zahUval ta človek. Bil je to neki petrolej ski magnat iz Ameri- _________________ \ J . j i ja te milijone pod pogojem, da z dekretom uve-dem na konec očenaša namesto besede Amen besedo: Mobiloil." "V zavitkih . . je odvrnil, "U sem pozabil v taksiju!" Hasse Zetterstroem—ip. RAD Ul IZVEDEL kje se nahaja moj brat Martin Poiar doma iz St. Petra ns Notranjskea. Pred 20 leti se je nahajsl v driirf Pennsylvaniji. Želim, ds se mi javi pismeno. Zelo važna zadeva. Johs Požar. Bqx JOg^StaUon A., Cra^ Coulee, Wash. -(A - ».aa... aaa - - n.aa... trn " ».»a... aaa " - »a.ae... »aa " naa... im - - aT.aa...i.aaa " u.m ..l.tm - - 1i2.m...s.sm - m.m...i.»m - , - i«rja...Maa KavaSaaa rana aa paSvrtaaa .praaaaaaM, kakar Ja kara. Fallljaaia taSI Saaar kraajaaaa la lavrtajaaa la»latlla v tfalarjlk. V Vatam laataam InUraau ja. 4a pittte l . aa aana la pajaanlle SLOVENIC PUBLISHING C0l (Glas Naroda—Travel Bureat) 216 Weet 18 at. New York. N. T najemnikov. polja t hltftini lake IMeka. - - -----— —--------- — - » i•» š 4 tednika la.............IM 4 tednike la.............L* 1 tednikov la............ nič | tednikov la............U* Zs Bvrepe )•..............00.00 lapolaite spodnji kupon, priložite potrebno vsote denarja ali Naaaf Drder v pisarn h si naročite Preeveto, list, kl Je vaša laatnina. Pojasnilo:—Vasle j kakor hitro kateri tek članov prenaha biti flaa SNPJ, sU 6e as praaali proč ed družins ia bo sahbeval sam avoj llat tednik, boda moral tleti član Is dotlčne družine, kl Je tako akopn naročena na dnevnik Proaveto, to takoj naznaniti nprsvniitvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto liatu Proaveta. Ako tega na atora, tedaj mora uprsvnlitvo aniiati datum ss to vaoto naročniku. PROSVETA, BNPJ, MS7 Sa. Laeradale Avew Cbkazo, IIL Prilešene pošiljam naročnine aa list Prosveto vaoto ............ i) aseeae*aeeeeeeeeeeeaeeeeeeeeee#eee avL AflltVl s s aaa«* Nsslov ^m eeeeeeee« »eaeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeaeseeeeee« Ustavite tednik la gs pripišite k moji naročalal od alsdečih tlsas* meje dražiaei l)...,.<«,.,.....,..,,,«,,,,....,,.,..,,,.,vL drultva 0)«••••«•••••••••••»•»•••»••••»«•••»•»••••• ČL dnjšAvs iti'■""" š) .<••*•• a •••••••••••• »a •••»•>«•*•• t .vL droitVS K.«"" 0).•••*....«........•..•••..••••••.*•••••*.ČL droštvs S, ■ŠSSOe •••• e ••• e • e ••• e •••• e e .DršaVS Nev aaročalk..................Star aarečalk..................... +444** f"1' Pi SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice. knjige, kolednrje, leUke itd. v slovenskem, hrva^jj slovaškem, Češkem, nemškem, angleškem jeziku VODSTVO TISKARNE APELIRA NA HN.PJn DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI fLANSt* Vaa pojasnila daje vodstvo Usksrns Cene zmerne, unijsko delo prvt vrata Pilite po informacije na naalo*: S. N. P. J. PRINTER* 2657-59 80. LAWNDALB AVENIJ* x telefon Ročk we 11 4t04 CHICAGO, ILL. Ta« h dob« na željo tudi vas »atmwa p«J**Jl