uto ram, itn Uredništvo ta uprav«! ljabljana Kopitarjeva «. Telefon H-« 1—JI M. MeseSna aaroteina U Ur. — $ek. r»&- Ljabljana 10.650 ta narofinino U 10.SM M tnaerate. IskljnAno i»-• topetro ia oglase ti Italije ln lnoiemstvai UFI 8. A. Milano. MAREC • 24 SOBOTA Der Webrmachtbericht im heutigen »Jutro« Ponoven boljševiški probojni poskus v gornji šleziji odbit Tudi v Kurlandiji so se izjalovili vsi sovjetski napadi — Nemški obrambni uspeh ob spodnji Siegi — Trdi boji 7a Rhcinhcssen in Rheinplalz — Podmornice so potopile šest sovražnih tovornih ladij s 43.000 tonami ter dva rušilca' Fiihrerjev glavni stan. 23. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil ** Neopaleno od sovražnika smo odmaknili našo četo ii mostišča jugovzhodno od S i k 1 o s a na jnino obrežje Drave. Med Blatnim jezerom in Donavo so preprečile našo divizije na skrajšanih postojankah prodor močnih sovjetskih pehotnih in oklepniških oddelkov ter jim padale v ogorčenem obrambnem boju visoke izgube. Sovražne napadalne skupine, ki so prodrle proti področju južno od Komama, so prestregli naši oklepniki s silovitimi protinapadi ter jih vTgli nazaj proti jugovzhodu. V srednji Slovaški so neprestano napadajoči boljševiki južno od Banske Bistrice v izgub polnem torskem boju Ic malo napredovali. V gornji Šle* i jI jo padvzel nasprotnik zopet svoje probojne poskuso proti našemu obrambnemu bojišču vzhodno od L e o b s e h ii 11 a in na obeh straneh Ilotzenpoltza. Včeraj so dosegle naše čete, ki so vodno znova prešlo v protisunke, z uničenjem 1*3 oklepnikov velik obramben uspeh. Hrabra posadka G 1 o g a u a jo razbila v poslednjih dneh številne napado nadmoČnih sil proti južnemu delu trdnjavo ler uničila 55 sovjetskih oklepnikov. Po močni topniški pripravi je prešel nasprotnik v napad s pehoto in oklepniki proti bokom mostišča KUstrin, vendar jo po majhnih pričetnih uspehih obležal v učinkovitem obrambnem ognju nase obrambe ob Odri. Uničili smo 55 oklepnikov. Na obeh straneh O danskega zaliva so naše hrabre divizije v nadaljnjem težkem boju proti navalu desetih sovjetskih armad. Medtem k« Je nasprotnik z nadmofnimi silami krajevna napredoval severuzapadno od Zoppota in prt Praustu so dosegli naši oddelki v vzhodni Prusiji skupno s lahkimi pomorskimi silami na obeh straneh Hei-ligenbeila obrambni uspeh. Boljševiki so izgubili 82 oklepnikov. Težke pomorske silo so razbile močne sovražne pripravljalne postojanke sapad-no od D an t i g a. . . Tudi v Kurlandiji so se izjalovili oh stanovitni obrambi na sedanjih žariščih nadaljevani sovjetski probojni napadi kljnb veliki uporabi gradiva. Leteči oddelki in protiletalsko topništvo v sestavu letalstva so podpirali obrambne bojo vojske na vzhodnem bo- General Dittmar o vojaškem položaju jišču ler uničili nadaljnjih 12 oklepnikov In sest. elili 44 letal. Na N i 1 o z e m s k eni se jo iijnlovilo več nasprotnih izvidniški!) sunkov. Ob spodnjem H e n u skuša sovražnik 1 močno zameglitvijo ravurovati svojo pr.mike in napadalno priprave pred naši"* topniškim ognjem- Našo čele so preprečile Amerikancem na bojnem odseku vzhodno od Bonna tudi včeraj prehod preko spoili.jo S i e g e. Severnovzhodno od Andernacha jo prekoračil sovražnik spodnji VVieder ter vdrl v Neuwied. ' V boju za Rheinhessen in Rhcinplalz so so obranilo naše četo v silovitih krajevnih in premikalnih spopadih nasprotnika, ki je povsod 1 oklepniškimi silami pritiskal proti Renu. Bingen jo sovražnik zasedel. V mestu M a i n z so v teku ogorčeni poulični boji ia trdnjavo ter postojanko bojnega poveljnika. Medlem ko so vdrli Amerikanci v W orni s so se izjalovili njihovi poskusi prekoračenja Rena vzhodno od Frankenthala. Med predtrdnjavskim ozemljem Ludvvigs-halona in II a s s 1 o c h o m smo uničili v ogorčenih obrambnih bojih 28 oklepnikov ler preprečili s tem nadaljnjo napredovanje nasprotnika- Na področju Laudaua ter ob plalškem goidu su v »cku težki boji. ...... Tudi včeraj so se izjalovili poskusi močnih oddelkov VII. ameriške armade, da bi razbili naše zahodne utrdbe pri Wcissenburgu 1 juga. V srednji Italiji je prišlo le do živahnega obojestranskega izvidniškega delovanja. Padalski lovci so uničili neko sovražno oporišče z njegovo posadko. Obrambni boji na področju Bihača, v zahodni Hrvaški, trajajo dalje. Obsežni napadi angloameriških «tra-hovalnih oddelkov so bili usmerjeni podnevi posebno proti stanovanjskim okrajem H i 1 d e s h e I ra a ln Dmsjs t« proti nekaterim krajem v rensko-v est i al ske m področja. Britanska bojna letala so odvrgla ponoči bombe na V i 11 a c h , Paderbom ter Ber-11 n. Pri svojih doletih je izgubU sovražnik 61 večinoma štirimotornih bombnikov. Naše podmornice so potopile ▼ trdih bojih iz neke močno zavarovane spremljave namenjene v Murmlnsk 6 z vojnim gradivom in živili polno natovor-jenih vojnih ladij s skupno 43.000 tonami ter 2 rušilca. 2 nadaljnji ladji t 14.000 tonami sta bili s torpednimi zadetki težko poškodovani. Berlin, 23. marca. Generalni poročnik Dittmar, vojaški govornik velikonemške-ga radia ne vidi v obrambnih uspehih proli sovjetskemu velenapadu na področju Ratiborja in Grottkhua nobenega slabega znaka za pričakovane nove splošne veleboje. Z ozirom na položaj na zapadu ugotavlja generalni poročnik Dittmar, da se je posrečilo Nemcem 7a Renom kot močni rečni oviri izgraditi novo bojišče. Dittmar jo v podrobnem izvajal med ostalim naslednje: Glede položaja na vzhodu je treba najprej ugotovili, da je postopalo sovjetsko vodstvo z izredno previdnostjo, da bi imel drugi udareo čimbolj zanesljivo [>od»jo Mosele in preko Nahe ler Glana operacijo, ki jo bistveno obsežnejša kot vsi napadalni premiki izvedeni od časa r*> Avran-ehesu- Ce poiščemo na zemljevidu dnevno v vojnem [Kiročilu vrhovnega pove M-siva vojske imenovano kraje, reke in pokrajine, potem se lahko prepričamo o obsegu, pa tudi o neovrgljivem pomenu teb oklepniških sunkov- Severnoamerikanci hočejo proti zapadu in jugu usmerjeno nemško bojišče, ki jc vzdržalo doslej vse, tudi najmočnejše napade, razbiti od zadal, to so pravi v splošnem iz severno smeri. Jasno je, da nastaja tukaj položaj, ki nujno zahtevi, močnih nemških odločitev, ki pa odpira I>od temi predpogoji za Neiino tudi, marsikateri ugoden izgled za [»tolčenje sovražnika.. »Na delo in k orožju« Dr. Gobbels v najnovejši številki lista »Das Ucich« Berlin, 23. 3. V svojem najnovejšem uvodniku v tedniku »Das Reich« vidi dr. Gobbels glavni problem sedanjega vojnega položaja v dejstvu, da bo samo ona vojna stranka izgubila vojno ter zaigrala zmago, ki bo prva izgubila tla pod nogami. Dr. Gobbels izraža pri tem gotovost, da bodo Nemci potolkli tako svojega sovražnika na vzhodu, kot onega na zahodu. Pri tem kliče nemškemu narodu: »Na delo in k orožjul« Dr. Gobbels piše med ostalim: Politična in vojaška kriza te vojne bo v naslednjem času predvidoma nadalje narasla. Kar sc tiče politične stkani, tako lahko knjižimo izključno njeno prednost — ter slabo stran za sovražni tabor. Vojaška stran pa učinkuje prav lako izključno v prid naših sovražnikov in nam v slabo. Eno pa vpliva na drugo. Cim K odpovedi turško-sovjetske pogodbe Izgubljena angleška pomorska moč Eden o sedanji angleški zunanji politiki Berlin 22 3. Na nekem zborovanju konservativne stranke v Glasgovvu je govoril angleški zunanji minister Eden o sedanji britanski zunanji politiki, ki je zavzela pod njegovim vodstvom za Anglijo katastrofalen značaj Eden je pri tem značilno ugotovil, da Velika Britanija ne more več trditi o sebi, da obvlada morja. Ta čas je mimo. Uspeh angleške politike, za katero je razen Edena odgovoren tudi ministrski predsednik Winston Churchill je samo veliko popuščanje Velike Britanije v korist Združenim državam v prekomorju in Sovjetski zvezi na evropskem področju. Anglija je danes praktično samo še vazal teh dveh sil. Pri tem je posebno značilna podreditev zahtevam Kremlja, ki se jim je podrc-dil Eden prvič ob priliki svojega moskovskega obiska pred teheransko konferenco in ki je postala sedaj v Jalti dokončno obvezna za britansko politiko. Samostojne angleške zunanje politike ni več. Tudi v najmanjših vprašanjih morajo imeti privolenje Moskve oziroma Washinglona. Groteskno vpliva, če Eden na široko govori o svoji zunanji politiki na zborovanju konservativcev. Bolje bi bilo, da bi molčal, kajti iz njegovih izvajanj je preveč jasno razvidno, kako je zašel Eden s svojo katastrofalno politiko v slepo ulico. Med ostalim je opozoril na načela, na katerih slon' britanska zunanja politika, namreč nikdar pustiti, da bt prišla Evropa ped nadvlado ene edine site. V ta namen je vodila Anglija več svetovnih vojn (ta informacija je mimogrede pripomnjeno priznanje, da je Anglija povzročila to svetovne vojne) in hoče, da bo Evropa »po prosti volji« svojih različnih držav združena. Na hinavščino se gospod Eden dobro spozna. To je s temi frazami ponovno dokazal. Dejstvo pa je, da je ravno Anglija izročila evropsko celino boljševizmu in da v boju proti Nemčiji celo aktivno pomaga obvladati Evropo. Najprej so izdali vzhodnoevropske obrobne države Sovjetski zvezi — najznačilnejši je poljski primer — nato je prišla na vrsto jugovzhodna Evropa in v Jalti je postala izdaja nad Evropo perfektna. Proste volje evropskih držav, ki jo omenja Eden, sploh ne obstaja, ker io boljševiki z brutalno silo tlačijo oziroma kot lo storijo na zahodu Angloameri- Berlin 22. 3. Pisanje lista »Izvestja« ob priliki odpovedi tnrško-sovjetskega prijateljstva in nevtralnega pakta smatrajo v Berlinu kot jasno potrditev tamkajšnjega mnenja o pomenu tega sovjetskega koraka. Ce ugotavlja ta uradni sovjetski organ, da odnošaji med Sovjetsko zvezo in Turčijo niso v vseh ozirih najboljši ter da jih bo treba sedaj urediti, je nastala 9 tem, tako izjavljajo v Wilhelmstrasse, povsem nova problematika tudi za bodočo britansko politiko na vzhodnem Sredozemlju in v prednjem Orientu. S tem t zvezi so berlinski politični krogi močno zanimajo za pisanje znanega ameriškega tednika »Time and Tide« o Titovih namerah za ustvaritev veliko-macedonskega področja z izhodom na Sredozemlje, ker so s tem jasno nakazani razlogi sovjetske politike. To pisa- Inje jc po mnenju berlinskih političnih krogov tako važno zato, ker obsega dve osnovni vprašanji britanske politike: Prvič vprašanje Grčije kot pristanišča britanskega imperija v vzhodnem Sredozemlju in drugič vprašanje Turčije. Kot poudarjajo v Wilhelmstrasse, je prešla Sovjetska zveza v diplomatski napad na teh dveh političnih »bojiščih« med Anglijo in Sovjetsko zvezo. Brezdvomno je, da gre za dve bojišči. Na jugovzhodnem evropskem področju vrši napad Tito s svojim velikomacedonskim načrtom, s čemer bi bila Grčija izolirana in ne bi imela za Anglijo nobenega političnega in vojaškega pomena več. Na drugem bojišču, na Dardanelah in v Bosporu je prešla Sovjetska zveza z odpovedjo dogovora s Turčijo v napad, pri čemer je važno tudi dejstvo, da je to šolski primer, kako nameravajo postopati velesile v bodoče z manjšimi državami kanci. To je resnica in to ni nič drugega kot nesramnost, če meni Eden, da je treba spoštovati pravice evropskih narodov do njihovega lastnega načina življenja. Iz angleških ust se to sliši kot če bi hotel buldog nenadoma peti namesto da bi lajal. Ali je pravica do svobodne volje taka, kot jo izvaja iztrebljevalm načrt proti Nemčiji? Ce izjavlja Eden, da obstaja v San Franciscu poslednja možnost, potem se moti, kajti Anglija je iz- Žubila svojo poslednjo možnost onega ne, ko se je podvrgla Stalinovemu ultimatu. Eden je naznačil mračno sliko bodočnosti z opozorilom, da je uničenje v tej vojni grozovitejše kot kdaj koli. To pa velja predvsem tudi za Anglijo samo, ki se bo nahajala po vojni pred resnimi težkočami. Edenova bilanca pred njegovimi konservativnimi strankarskimi prijatelji gotovo ni ponosna. To je bilanca one sile, ki zasleplja, bilanca srda in politike sovraštva. Ona vodi tako daleč, da je na pr. Mr. Elliot, ki je kot član britanske parlamentarne delegacije pred kratkim obiskal Sovjetsko zvezo, izjavil, da oči boljševizma niso obrnjene navzven, ampak na znotraj. Ta ubogi tepček, ki sploh ne razume, kaj je boljševizem in v svojem življenju morda nikdar ni študiral Leninovih deli Toda tudi on bo doživel težko ter prekasno prebujenje. Najmanj 9 letalonosilk Tokio 22. 3. Po najnovejših poročilih je bilo potopljenih aH poškodovanih najmanj 9 letalonosilk posebnega sovražnega brodovja, ki je napadlo 18. in 19. marca področje Kysushu Shikoku Chugoku. Japonski izvidniki so opazili sovražno mornarico 21. marca, ko sc je z največjo brzino premikala v južni smeri v vodovju vzhodno od Okinsva, pri čemer so ugotovili, da je sestojalo brodovje samo še iz 7 letalonosilk. Posebne napadalne edinice ter bombniške jate so izvedle težke dnevne in nočne napade proti sovražni mornarici, ki se je pričela 21. marca dopoldne umikati v južni smeri. Pri teh napadih je bila 1 bojna ladja težko poškodovana, 1 pa je bila potopljena. Posebne napadalne edinice japonskega letalstva so napadle sovražne vojne Ta dje ter dosegle tri zadetke v polno. Izidi doslej še niso potrjenL Berlinsko časopisno ogledalo Berlin, 22. 3. Berlinski listi se obširno bavijo s poročili iz Združenih držav, ki jih posebno razširja tudi agencija Reuter, ki pravijo, da nameravajo izstradati zasedene zahodne predele Nemčije. Angle-ško-ameriška poročila so osnovana v nekem poročilu, ki je bilo predloženo ameriškemu kongresu in ki cinično pravi, da je lakota v Nemčiji na širokih področjih nepreprečljiva ter da zavezniki ne morejo preprečiti tc lakote. Govori se tudi o poslabšanju prehranjevalnega položaja na zasedenem zahodu, pri čemer zavezniki uradno priznavajo, da so krivi in odgovorni za ta razvoj. V komentarjih berlinskega časopisja prihaja v zvezi s temi sramotnimi poročili do izraza, da sta lakota in kaos povsod v Evropi sledila Angloamerikancem. Ce imajo zavezniki namero, izstradati nemški narod, potem sprejema nemški narod te sovražne uničevalne načrte na znanje s fanatično vo- ljo, da bo nadaljeval z brezpogojnim bojem ter zagrizeno hrabro in vztrajno bra nil vsak meter nemške zemlje. Razen tega se bavi berlinsko časopisje s sovražnim načrtom, unV.iti vso nemško industrijo. Časopisje ojiozarja, da so bila izdana ta gesla istočajno v Londonu in Moskvi ter da naj bi šlo uničenje nemške industrije roko v roki z nameravano množično deporta ijo milijo nov nemških delavcev v Sibiriio. Berlinsko časopisje se bavi istočasno 7. odpovedjo nenapadalnega pakta med Sovjetsko zvezo in Turčijo iz leta 1929 Berlinski listi pripominjajo, da so že ob zaključku jaltske konferenco sporočili, da so razpravljali Roosevelt, Churchill in Stalin tudi o vprašanju Dardanel ter da je bila stvar rešena povsem v sovjetskem smislu. Nadalje opozarjaio listi, da so ta razvoj v Berlinu že prerokovali, ko je šla Turčija na stran zaveznikov. Nemška bojna odločenost je neomajna Bern 22. 3. Na podlagi izčrpnih poročil svojih vojnih dopisnikov o izpraševanju nemških vojnih ujetnikov in civilistov na zasedenem zahodnem področju ugotavlja »News Chronicle«, da sta nemška vojska in nemški narod kljub vsem udarcem in grozovitemu trpljenju zaradi terorja neomajno odločena nadaljevati z bojem. Skoraj brezizjemno so Nemci prepričani, da zanje ne obstaja nobena druga možnost. Britanci le počasi spoznavajo to resnico, ki je doslej niso hoteli razumeti, ker nimajo nobenega pojma o miselnosti nemškega človeka v tretjem Reichu. Prevare predsednika WiIsona, slabe izkušnje z versailskim mirovnim diktatom* grozovitosti boljševikov v zasedenih predelih na vzhodu in angloameriško slabo ravnanje na zahodu morajo dnevno oja-čati v vsakem nemškem človeku odločitev, neomajno nadaljevati z bojem. To je resnično brezizjemno prepričanje vseh Nemcev. Angleška delegacija za San Francisco Amsterdam. Kot javlja agencija Reuter, je izjavil ministrski predsednik danes v spodnji zbornici, da bodo glavni britanski zastopniki ns konferenci v San Franciscu zunanji minister Eden, namestnik ministrskega predsednika Attlee, minister za dominione Viscount Orauborno ter britanski veleposlanik v Združenih državah lord IIalifax. bolj misli sovražna stran na podlagi svojih vojaških uspehov, da je bliže uresničitvi svojih vojnih ciljev, tem bolj »a mora zavedati, da takšne uresničitve tudi pri šibkem sporazumu med različnimi partnerji svoje protinaravne koalicije niti nc poscduie. Angleži, Severnoamerikanci in Sovjeti so si edini samo v namenu uničiti Nemčijo ter nemški narod biološko izbrisali, loda takoj za tem sc že konča njihova edinost io se pričenjajo njihova globoka nasprotstva na vsci črti. Njihovi vojaški uspehi lahko ta n.v-sprotstva samo pospešujejo Medtem ko se moramo baviti s trajnimi učinki vojaške krize te vojne, imajo naSi sovražniki polne roke dela, da nadzirajo učinke svoje politične krize. Daleč za nami je čas, ko so grozovita poročila, ki so prispela do nas iz ogroženih vzhodnih provinc, izzvala v gotovih krogih našega naroda neko vrsto ohromilvenega ogorčenja. V našem narodu sc dogaja danes isto, kot se jo lahko ugotovilo pri vsakem navalu iz vzhoda proli jedru Evrope, da se namreč skrb in groza s približanjem nevarnosti bliskovito spremenita v sveto jezo in ogorčenje ter v žc iz pravljice znan furor Teutonicus. V nadaljnjem poteku dogodkov se je izkazal kot bolj žilav ic probojnejši kot topa surovost notranjeazijske rase, ki izgubi, kot kaže izkušnja, svojo rušilno silo v trenutku, ko naleti na močnejšo proti-silo. Mi nimamo niti najmsnjje polrebe, tako nadaljuje dr. Gobbels, da bi razpravljali o tem vprašanju z inozemstvom, niti s sovražnim, niti z nevtralnim. Sovražno inozemstvo ga noče in nevtralno ga ne more spoznati in obadva zaradi tega tudi nista v stanju, da bi pravilno ocenila veličino nam vsem grozeče nevarnosti. Bojišče in domovina sta postala pri nas zarad. tega, kar dnevno vidita in doživljata, samo še trša in za-grizenejša. Da smo utrpeli poraze, je nastalo le zaradi sovražnikove materialne nadmoči. Toda tudi ti uspehi »o močno zmanjšani kljub njegovim vojaškim prednostim. Razen tega smo našo lastno sile uporabili in izrabili doslej samo do neke gotove meje. Novi ukrepi, ki smo jib podvzeli, so radikalni. Da se bori sovražnik na vzhodu in zahodu na naši zemlji, nas izredno boli, toda mi smo tudi odločeni s tem zvezane In klicne i:i operativne prednosti, kolikor hi nas tudi v posameznem veljale, brezobzirno izrabiti. Mi vsi smo trdno odločeni pričeti znova ter delamo z vsemi sredstvi na tem, da ustvarimo zato potrebne predpogoje. Sovražnik jih bo v določenem času čutil. Sovražnik bo kmalu spoznal, kako preuranicn jc bil njegov zmagovalni krik ter da o hitrem končanju vojne, ki jo tako nujno potrebuje vsaj za začasno pomiritev v svoji proti nam usmerjeni rušilni koaliciji, ne more bili govora, ker bo moral nasprotno plačali zavzetje vsakega nadaljnjega metra naše svete domače zemlje s potoki krvi. Ce nas skuša s terorjem prisilili na kolena, potem mu moramo zoperstaviti prav tako učinkovit, če nc še učinkovitejši proti-leror. Pridobili smo na času in s tem je dobljeno mnogo, če ne že vse. Ta čas smo izrabili, da smo pričeli izvajali odločilne protiukrepe, ki bodo učinkovali polezo za potezo Ce napoveduje sovražnik vsak dan znova naš poraz in svojo zmago za danes, jutri ali pojutrišnjem, potem je to izliv neke vrste panike preden se zapro vrata, s kalero «icer lahko vara svoje lastne ljudi, nam pa ne more vzeti miru. Varčujte z vodo! Ameriške izgube Ženeva. Kakor javlja »Associated Press« iz Washingtona, je siporočil namestnik vojnega ministra Palterson v četrtek na tiskovni konferenci, da znašajo celotne izgube ameriške vojske doslej 707.680 uiož. Od tega jo 150.310 mrtvih, 4G0.731 ranjenih, 88.209 pogrešanih ter 64.430 ujetih. To pomeni, na so se izgube povečale za 19.000 od preteklega tedna. Mornariško ministrstvo je sporočilo, da znašajo celotne izgube ameriške mornarice 91.900 mož, od tega 35.842 mrtvih, 41.882 ranjenih, 10417 pogrešanih in 4206 ujetih. Rerlin. V desetdnevnih napadalnih bojih med Sioin in prekopom Sarviz so utrpeli boljševiki izredno visoke izgube. Izgubili so 20.000 mož, od tega najmanj 5000 mrtvih in približno 15.000 ranjenih. Razen tega so izgubili Sovjeti preko 1300 ujetnikov, 273 oklepnikov in napadalnih topov, 544 topov, predvsem protitankovskih topov ter 858 minometalcev, tankovsklh pušk in brzoslrelnega oro/.ja. Milan. V poučenih krogih trdijo, da je Bonomijeva vlada, ki se je odrekla že ital. kolonijam in postojankam v Sredozemlju. sedaj privolila tudi v izročitev otoka Elbe Frnnciji. Po švicarskih poročilih dela razburjeno prebivalstvo francoskim zasedbenim oblastem velike težave. Na ulicah Poroferra.icji so našli letake * napisom: j Srn rt izdajalcem *5Sivel italijanski otok ElbaU »SLOVENEC«, sobota, 24. sušca 1045 - St. 07 Pred praznikom naših mater-mucenic Le počasi in sopihaje ie je majal vlak proti Dolenjski. Skozi na široko odprta \rata živinskega vagona je pihala jutranja megla. Med kovčegi, vrečami in zaboji !jo stali največ domobranci, bolj v kotih pa tudi nekaj kmečkih mater. — Čudno. Včasih je bila pražnja obleka slovenske matere črna Ob prav velikih slovesnostih in tam, kjer tujina še ni izma-ličila lepih navad, jo je krasila le Se bela peča. Dandanes pa je črnina postala vsakdanja obleka slovenske matere. Je pač tako, da nc pridejo več iz žalovanja. Ne da bi prisluškoval, sem poslušal pogovor dveh mater. Seznanili sta se na postaji, ko sta bili končali opravke v Ljubljani. »Nc veste, s kakSnim strahom »em šla na to pot. Pred tremi dnevi so nam prinesli novico, da ie naš Tone slep in mrtno nevarno ranjen; da so ga prepevali ▼ vojaško bolnišnico v Ljubljano. No, hvala Bogu, nisem zastonj molila vso pot. Rana v prsih je bile sicer globoka, toda ne smrtno nevarna. In tudi samo ob eno oko je. 2e kar smejal se je v postelji, ko sem pristopila. Ne morete si -nisliti, kako mi je odleglo, ko sera ga videla še živega.« »Sama ne vem, kaj bi storila, če bi morala vnovič preživeti nekaj podobnega, kar sem prestala ko sem pokopala najstarejšega. Ko je padel Turjak so ga zajeli. Obsojen je bil na smrt, ki mu pa tedaj še ni bila namenjena. Vlačili so ga s seboj do tiste noči, ko so zgoreli naši fantje v Grahovem. Tedaj jim je poskusil uiti. — Cez nekaj dni je prišla k nam dobra duša, ki je svoj čas služila pri nas. Pa je povedala, da ve, kj« so zagrebli mojega najstarejšega- Na kolenih sem prosila, preden sem izprosila, da mi jo nekdo bil voljan s konji in vozom Iti ponj. Sla sva, nažla sveži grob in odko-pala sem sina. Na navadnem lestvaku je ležal pokraj mene. Snežinke so naleta-vale in zdelo se mi je, da je še živ in da me še greje. — Tako sera prvega pripeljala domov v blagoslovljeno zemljo. Za drugega nc vem, kje jc. No, tretji se mi je, hvala Bogu, še rešil.« »Hudo je, hudo. Marsikaj smo prestale matere v teh časih. In Bog ve, kaj vse šc bomo, preden bo groza komunizma pregnana z naših tal.« »Res, Bog ve, kaj bomo Se prestala. Devet otrok sem rodila. Moža imam in lepo domačijo. 2e nekaj mesecev so gospodarili komunisti na našem domu in zato jih poznam prav do dna. Ce sem izgubila že enega sina in mi je ranjen drugi, lahko govorim Naj izgubim zadnjega otroka, vse kar imamo, vedno bom dejala, da se borimo z vso pravico proti komunizmu in da življenje pod njimi ni vredno življenja.« Tako je govorila slovenska kmečka mati. Ali ni izpričala največje pripravljenosti, ali ni dokazala največje požrtvovalnosti, ki jo premore le mati. Dala je že sina in pripravljena je dati zadnjega otroka za to, da komunizem M bo zmagal. Lahko smo ponosni na tak« matere! Ali nam niso dokaz, da bo našemu tako trpinčenemu narodu vzcvetela zopet lepša bodočnost. Kaj naj jim damo, rtate-ram-mučenicam, materam-begurkam, na-teram-vdovam za materinski dan? Vsaj obljubo, da bomo hvaležni in skušali imeti vedno pred očmi njihove nauke in njihovo požrtvovalnost, ko bo prišla vrsta na nas. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih r Obvestila prehranjevalnega zavoda v Ljubljani Delitev zaseke za april Ljubljanski potroSniki prejmejo ia april pri svojem stalnem mesarju na odrezke Mar 23, 24, 25 in 26« osnovne živilske n*. knznlce za mesec marec 300 g zaseke na odrezke bres pretiskanih črt (potroSniki znotraj bloka); 180 g zaseke na odrezke, kl so pretiskanl 7. eno modro črto (potroSniki zunaj bloka). Zaseko delijo mesarji z začetnicami A-L v torek, 27. marca. M-2 pa v *rem8 »SAMOMOR JUGOSLAVIJE« . knjif?Q v kateri dr. Danilo Gregorič razgalja podtalno de-lovnnje naših prostozidarjev, vodenih po inozemskih ložah, stoječimi pod gospodstvom — »izvoljenega« židovskega ljudstva. Kdor gre mirno preko pomembnosti in delovanja te zahrbtne židovske organizacije, je podoben strojevodji, kj malomarno prezre svetlobni znak in pahne v nesrečo potnike in sebe. Založba »Luč« — prevedel dr. Fran Zupan. — Cena 50 lir. ga prijavljenega bolnika osnovni obrok racioniranih živil ln So poseben bolniški dodatek. Ker pa so dvojni obroki prepovedani, zato Je po nalogu istega oblastva določeno, da mora vsak, kl ae zdravi v bolnišnici ali zdravstvenem zavodu, vrniti živilsko na. kaznlco za ves čaa bivanja v zavodu. Prevod je ie večkrat pozval potrošnike, naj Imajo to pred očmi in naj oddajo bolnikovo živilsko nakaznico takoj Mestusmn proskrbovalnemu uradu, ker jo bodo za ča. sa bivanja v bolnišnici najlaže pogrešali, vsekakor pa laže, kakor če jo morajo oddali potom, ko se že vrnejo domov. Izgovori. da morajo nositi bolniku hrano v bol. nišnico, se žal ne morejo In ne smejo upoštevati, kor prehranjevalni predpisi veljajo za vse enako. Oproščeni oddaje kart so edlnols bolniki lz nooskrbovanlh občin, vojaki lo otroci do C. moseca. Prav tako ni treba oddajati karte bolnikom, kl so bili ▼ bolnišnici le čoz noč ali na pregledu. Prav posebno opozarjamo ▼»• prizadete, naj se točno ravnajo po gornjih navodilih ln naj nikar ne vlagajo prošenj za oprosti, te v oddaje odrezkov, ker so vse take pro«. nje sa oprostitev oddaje odrezkov le vnaprej obsojene na neuspeh. Hvalevredna akcija V petek oo te zarana doživeli ljubljanski kolesarji zanimivo presenečenje. Na vseb najbolj prometnih točkah v mestu ao stali kontrolni organi ljubljanske policijo lu zelo natančno ugotavljali, če se ujemajo podatki v kolesarskih knjižicah tudi a kolesom, na katerem aa je kolesar vozil. V zimskih mesecih so se namreč zelo razpasle kolesarsko tatvine. Te so na pomlad še naraščalo in zato je ljubljanska policija Izvedla smotrno akoljo, kl naj bi preprečila, da bi so vozili kolesarji na tujih kolesih. Pri preglo. du je bilo seveda dokaj smešnih prizorov. Marsikdo ni imel prometne knjižice pri sebi, drugi so je peljal na kolesu svoje žene, seveda zopet brez knjižloe, tretji na Izposojo-nem kolosu Itd. Vsa taka kolosa ao morali kolesarji izročiti v varstvo policiji. Kdor pa je imel kolesarsko knjižico pri sebi in so sa njeni podatki ujemali s kolesom, je lahko mirno vozil naprej. Pripominjamo, da kolesa, kl so bila odvzeta, čakajo sedaj na policiji pravih lastnikov. Kdor je v resnici lz malomarnosti aH kakor koli šel na pot broz knjižice ali si je brez knjižice kolo izposodil, bo po predložitvi knjižice kolo lahko dobil nazaj. Gotovo pa je. da je danes padlo v roke policiji marsikatero kolo, ki gs je morda nesrečni lastnik ie zdavnaj smatral za izgubljenoga, ker mu je bilo ukradeno. Tudi taka ukradena kolesa, kl bodo sedaj oatala broz lastnikov na polletji, bo uprava policijo skušala z obvestili zopet vrniti pravim laatnlkom okradonoem. saj jo večina tlak prijavila tatvine. Opozarjamo, da naj prijavijo tatvine koles tisti, kl so morda doslej to is kakršnega koli razloga opustili. H tem bodo olajšali delo policiji, sebi pa pripomogli morda do pogrešanega kolesa. Mlajše moške moči, agllne in protikomunistično usmerjene sprejme Ialoriuarljski oddelek Pokrajinske oprave na tečaj propagandistov v svrho izobrazbe za nadaljno zaposlitev aa tem polju. Prijave se sprejemajo do vključno četrtka, 24. marca, v prostorih Informacijskega oddelka, Bleiweisova 17, III. aadslr., soba 40. UiiiBBaflBBBBBBBflaBBaaBaaBBBB Terorističen letalski napad si jo v potok privoščilo angloameriško letalo, ki je na sttnovanjaki del vrglo nekaj bomb. Ker oo ljudje upoštevali letalski alarm, Je bila nesreča manjša kakor bi bila sicer, kajti nekaj bomb je padlo prav tik ob stanova njake hlSo. Bilo je več ranjenih, med njimi sta dva težko ranjena. Takoj po padcu bomb, ki so dvignile visoke stebre prahu nad mestom, je stopila na delo Operno gledališče Sobota, 24. marca, ob 17: F. Lehar: Paganlnl. Opereta. Bed Premlerski. Nedelja. 25. marca, ob 17: F. Lehar: Paga. nlnl. Opereta. Izv. Cene od fio lir navz^l. Ponedeljek. 2«. marca, ob 17: Viktor Parmu: Stara pesem. — N. Korsakow: Šeherezada. Bed D. BBBBBBBBBBBBWBBBBBBBBBBBB Zahvala. Slovonskemu Rdečomn krlžn je daroval za poškodovance po bombnih napadih g. inž. Prolovšck iz Ljubljane v apomin blagopok. ge. Voro Bleiweis-Trsteiniško 300 1 lir. Prisrčna hvalal reševalna okolja ob podpori poli olje. Skoda je na hliah znatna, v velikem območju P« so šle kakor običajno šipo. — Ponovno opozarjamo občinstvo, naj se drži predpisov proli letalske zaščltel KULTURNI OBZORNIK Etnolog Vedno smo veseli vsake alovenske no. rodopisno razprave, kl se v zadnjih letih m_ ________ s tako živahnostjo mnoie ter zorč ie v prve | n8in objavlja zdaj sintetične poskuse, kakor smo videli s knJL * go Slovensko narodopisje; veseli pa smo prodvsem izida znanstvene revije naših na. rodoplscov: »Etnologa«, kl ga ureja ravnatelj Etnografskega muzeja dr. Bajko Ložar. In ta revija Jn Izšla sedaj za ves 17. letnik v enem zborniku (za 1. 1044., str. 152) z bo-gato vsebino, kl zasluži vso pozornost jav. iiosti. Nova imena ee pojavljajo na tem znanstvenem poprlšču, kl mu obetajo velik razmah v bodočnosti. Zbornik prinaša osem večjih razprav, o katerih sjcor ne moremo podrobneje poročati, hočemo pa jih samo označiti v smislu informacije o problemih, ki jih obravnavajo s par besedami, kolikor nam dopušča prostor. Uvodno razpravo je napisal dr. Josip Sašel pod naslovom »Pravne starožltnostl Iz Koža. ki Je Izredno zanimiva in tudi zasluži, da je tiskana na prvem mostu. Po kratkem opozorilu jezikovnega značaja, v katerem poudarja starost nekaterih koroških slovenskih izrazov, kl vorjetno izhajajo šo iz najstarejše slovenske naselitve na tem kraju, se podrobneje zanima »z ro. žanjskim semnjom«, ki ni samo tržnega in cerkvenega značaja, temveč je gledati v njem ostanek proslave praslovenske rodovne skupnosti (kakor pri Srbih »slava«) ter je kot tak edinstvena slovenska ustanova. — l)r. Sergij Vilfan, mladi pravni zgodovinar in narodopiseo. je obdelal Zegnan.la v slovenski pravni zgodovini, določa njih (mi umi + >Vse setm poplačal,« je nekoč rekel duhovniku; »plačal sem z življenjem, živčna napetost, s katero sem spravlljal žrtve pod svojo oblast, me je predčasno izčrpala. A ognja v duši nisem mogel pogasiti, dokler me ni uničil... Vam je znamo, kaiko močni so vtisi iz otroških let? Da se neizbrisno vtisnejo v dušo? Ravnal sem le po tistih zakotnih, s katerimi je biln moja dušni prežeta že v materinem telesu...« Duhovnik mu je rekel: »Misli imajo strašno moč. Človek je lo, kar misli. Naj bodo vaše misli dobre im činte — dobri boste ion čistil« »Mislim, kakor pač moram! Kmalu mi ne bo treiba misliti več...« A polagoma so se tudi pri njem misli zadnjih let umaknile drugimi spominom. V mladosti vcepljena verska načela so premagala s trudom pndob-Itnno Bogu sovražno miselnost. — Včasih je poljubil Marijino svetinijico, ki io jo vedno nosil okrog vratu. »Kaj mislite o Mariji?« ga je vprašal duhovnik. vi.*.„s Za trenutek je otroško blaženi smeiiijaj spreleiel njegov mrtvaško 1)1 odi obrmz in prvič je njegov »venel mehko, ko je dejal: »Da se me bo milostna Mati usmilila.« Mehiko in nežno se začenja človeško življenje. Ko postane trd im mooam, pride smrt. A iiz te trohice mehkobe im nežnosti ki je kot čudež prisila iz njegove trdote, I K) pognala klioa večnega življenja. Duhovnik ga je vtpra&al, če hoče imeti nekoliko usmiljenja do sebe m do drugih ljudi. Saj jc bilo mnogo ljudi, ki so biii dobri do njega Daljni spomini so postajali vedno bolj živi v njegovi duči im eo kot dobrotni angeli pomirjali! njegovo cfušo. Ni mogel več mnogo govoriti Ko jo prišla njegova zadnja, najtežja ura in mu je podal roko tisti, ki bi mu v življenju moral stati najbližje, je ni odpahm.il... V njegovih motnih očeh je ugasnil ogenj sovraštva. Trpljenje in krivdo svojega življenja je gledal v luči, ki ni bila od tega sveta. Nad gomilo Pere Amdrossi im njenega sima se dviga velik Čtin krnž, na katerem visi učlovečena večna Uliube- ^"k malti bodo bujno rastoče krvomoč-nice ovile deblo križa itn temno rdeči cvetovi se bodo dvigali k Odrešeniiko-vcTT.ti obrazu kot trepetajoč« človeška KONEC ■misel (corkveni, tržni Itd.) ter pravni značaj, kar jih uvršča med zbore s ustaljenimi pravnimi oblikami. Dotika se urejevanja reda na teh zborih, zvez cerkvenih žegnanj s tržnimi semnji ter končno njih zvezo s javnopravnimi zbori. — Milko Matlčetov, ki gs poznamo ie iz naših znanstvenih revij, nam objavlja zdaj po lastnih zapisih prvo rezljanako pripovedno pesem. Ob tej priliki pa kritično presoja največjega raziskovalca rezijanskega jezika Poljaka B. de Courte-naya, negativno kot zapisovalca rezijanskega uarod. blaga, ker je to delo opravljal ml-mogrege. Tej pesmi .ie dr. Orafenauer do. dal svoje dopolnitve. Ta najboljši poznava-leo slovenske literarne narodopisne snovi je obdelal v ciklu svojih znanih razprav o prcdkrščanskein verstvu naših prednikov sedaj poseboj slovensko-kajkavske bajke o Itojcnlcah - Sojenlcah, kajti bajke so mu prvi vir za staro vorstvo. Rezultat daljše razprave je, da je k Slovencom prišla vera v usodna Višja bitja od drugod šele v VI. st. od Orkov (mojra) in to so — Rojenico, božje pooblašfenke. Višja bitja so se pridružila staremu porodnemu in rodnemu Višjemu bitju Kodu ln Roždaniei; v tej zvezi pa so se ohranili samo na skrajnem jugozahodu pri Slovencih in skrajnem severovzhodu (Rusih). Povsod drugod so se Rojenice morale umaknili mlajšim vplivnim valovom, tla njihovo meslo so stopile So-jenieo. — Dr. France Kotnik govori »o plrl In žcnttovanjskem kruhu«, k temu pritegne še pomen pšenice. Pomen kruha v ženitvo-vanjskih običajih jo bil že poganom simbol zakonske zvezo, kar ie krščanstvo Se po svojo posvetilo. Plr in proso pa spndntn med najstarejša praslovanska jedila. — V. Novak priobčuje kratek prlspevok o pridelovanju lanu v Slovenski Krajini. Daljšo razpravo o »rokavclh r slovenskih narodnih nošah« je napisala ga. Marta Ložarjeva, kjer Je ugotovila na podlagi zanimivega gradiva, kl sega samo do XVII. v., da ao se razni lipi uporablja žo dnvno prej, ter da gre njih etnografska zveza k sosednjim Slovanom. Zadnjo razpravo je napisal Mirko Hoiierlcln iz čiste etnologije, opisujoč problem totemizma, kakor ga razlaga današnja stopnja znanosti. Manjše narodopisne zapiske Je urednik uvrstil med Izvestja. Tu dr. M. Malnerlč razlaga pomen belokranjske besede Zeželj (palica, s katero privežejo ovčarske pse), A. S. opisuje Orače na Dravskem polju, prof. M. Kuret pa podobne Pustne šemo na Cerkljanskem. Iz zapuščine pokojnega starosto slovenskih narodopiscev žup. Sašlja je priobčenih nekaj slovenskih pregovorov in rekov ter celotna bibliografija njegovih spisov od 1. 1939. dalje, kakor jo je sestavil pokojnik sam. B. Ložar objavlja donesko o ljudski kurjavi in razsvetljevanju, Lojze Zorenč pa pojasnjuje boj za trško pravice Sempotranov in Srenjanov. kar je omenil svoj čas že dr. 2ontar Bogata pa jo ruhrika Slovstvo, kjer so ocenjene vse zn našo etnografljo važno knjižne publikacije. »Večer slovenske lirike« Na dan podelitve literarnih nagrad Po. krajinske uprave za leto 1944. bo dno 28. t. m. v dramskem gledališču »Večer slovenske lirike«, na katerem bodo brali svoje peamt naši sodobni pesniki. Opozarjamo na ta kulturni dogodek žo danes. — Začctok ob 19. Predprodaja vstopnic v blagajni .Narod, noga gledališča. Združeni pevci i Vrhnike, Verda in Stare Vrhnike prirede ua Belo nedeljo, dne 8. aprila 1945, v dvorani Prosvetnega doma na Vrhniki DOBRODELNI KONCERT v prid žrtvam strahovalnega napada na Ljubljano. Obiski v splošni bolnišnici Zaradi dolgega trajanja alarmov so odslej obiski vsak dan, toda le od 17)4 do 18. Za stranke vstopa ni pred tem (vizite, večerja bolnikov), niti po tem času (večerja, strežništva, snaženje prostorov, naročeni negovalni ukrepi). Pomanjkanje kuriva in omejitev plina izključuje preložitev večerje. Občinstvo naj izvoli razumeti, da je v interesu bolnikov in svojcev, da ne trpi zdravniško delo in strežba, prehranjevanje in snaga. Zato se bo ta red izvajal dosledno. Otroke jemati s 6eboj je oblastveno prepovedano. m w m Darovi za bombardirane Za oškodovance po hombnetn napadu so darovali Socialni pomoči: G. Musar Jože. Sv. Petra tn, 1.000 lir; družba šostlh Joiolov U Ljubljane 1.100 lir; g. Souvan Franc. Mestni trg, 15.000 lir; g. Trpin Jote, Povšetova 62, 100 liri g. Stopica Fr., trgovina s ieleznlno, Gosposvetska 1. 5000 lir; uprava »Slovenca« 10.000 lir; uprava »Jutra« 10.000 lir; g. Cvlrn Stanko, Knezova 7, 1.000 lir: g. Javornik Josip, lz Žalne, 1.000 lir; g. Javornik Sta*. Iz Žalne, 3.000 lir; g. inž. Zoper Franjo, Rimska o. 11. 250 lir v spomin pok. lni. Stok Andreja; Upravni odbor aamost. monopol, uprave v Ljubljani 000 lir, namesto venca na groh pok. g. Ika Logarja, cand. Inž.; Tobačna tovarna v Ljubljani 5000 lir name«'« venea na krste padlih ob priliki bombardiranja; sostanovalci prof. dr. Cadeža Franca 600 lir, namesto venca na njegov grob. Za oškodovance letalskega napada eo mestnemu županstvu nakazali: Aslstcntje Interne klinike v počastitev spomina pok. dr. Frana Martniča 1000 lir. g. Siibert Josip 500 lir, gospa ln g. mr. Mlllvoj Leustrk pa 1000 lir namesto evetja na krsto ge. Vero Bleivrelsovo za najrevnejše otroke žrtev. — Najtoplejša zahvala I Za Socialno pomoč sta darovala: g. Cof. stotDik, 2000 lir, za vaščane v Zvirčah; Slovensko domobranstvo, 1. t. četa, 3600 lir. — Vsem darovalcem iskrona zahvala. ** ** Ivanu Zadražniku v slovo Velika vrzel Ja nastala v stiSkem udar. nem bataljonn, ko si nas na tako žalosten način zapustil TU Ivan. Se Te gledamo v duhu, kako jun^ ško al se v zadnjih borbah na Poljanah pri Primskovem tik svojega doma boril, zavedajoč se, da tokrat res branil svoj dom, avojo zemljo, svojo družino. Komaj četrt ure od svoje rojstne hiše si bil ranjen in takoj nato prepeljan ▼ Ljubljano t bolnišnico. Toda na potu v Ljubljano si končal svoje živ. ljenjsko romanje. Angloameriški teroristi, ki napadajo »samo vojaške objekte«, so sredi ceste napadli rešilni avto ln v njem si zgorel TI, dragi Ivan, ln Se neki drugI ranjeni tovariS. Ob Tvoji žalostni smrti smo do dna spoznali, kdo je glavni zaveznik komunistične golazni pri nas. S Teboj, Ivan, smo izgubili ne samo odličnega bor. ca, ki si se žo v letu 1942. boril proti komunizmu pri Vaški atražl, ampak tudi odličnega slovenskega fanta, kl Je dobro vedel, za kaj se bori. Toliko večorov si nam razlagal tako lepo in domače Tvoje velike mislil Kdo, Ivan, nam bo sedaj vse to pripovedovali Se vedno Ti, čeprav mrtev, morda bo BedaJ Tvoja beseda še bolj živa in jasna, saj si Jo • svojo žrtvijo izpričal. Vsi domobranci stiSke bojne skupine Ti želimo sladak počitek v slovenski zemlji, Tvojim domačim pa iskreno sožaljo. StlSkl domobranci. Ni težko bojevati se s sovražniki, teže zdržati s prijatelju (Kardinal de Retz.) KOLEDAKi Sobota, M. snšca: Gabriel, nadangel; Simon, otrok; Latin, škof. Nedelja, 25. sušca: «. p. — cvetna: oznanjenje Marijino; Iremej, ikot ln mučeneo. LEKARNIŠKA SLUZnAl Nočno službo Imajo lekarne: dr. Pioooll. Dunajska oesta 6; mr. Hočevar. Celovška črtita 62; mr. Oartus, Moste, Zaloška cesta. ZATEMNITEV od II « do 5.5« L J MVICA Akadcmlčarkel V Liehtenthurnu bodo od 24. do 28. marca duhovne vaje za akademl-čarke. Govor bo samo zjutraj ln zvečer. Za-četok bo v soboto, 24. marca cb V66 zvečer. Prav lepo vabljeno tudi abiturlentke. Glavna bratovska skladnica v LJubljani sporoča, da je svoje uradne proatore do m. daljnjega premostila z Vrtače 4/1 na Miklošičevo cesto 20/11, dosno (palača Zavoda za socialno zavarovanje! __ Ves dohodek od osmrtnic sa žrtvami terorističnega letalskega napada na Ljubljano 1e uprava Slovenca namenila podpori po bombardiranju prizadetih »naP"t.r®!'ni^m)ST Je v ta namen že nakazala Socialni pomoči 10.000 lir. Zaradi alarmov Je pouk strojepisja nemoten. Učne ure sgodaj zjutraj, pozno popoldne ali zvečer po želji in dogovoru. Obisk vsakomur omogočen. - Praktično raanje, vsakomur koristno. Novi tečaji se pričenjajo 26.. 27. in 28. maroa. Chrlstofov učni zavod. Domobranska 15. Raznašalel In dostavljalel časopisov Ier drogi, kl želijo razpečevati knjige Založbe Luč s primernim zaslužkom, naj se javilo v upravi Založbe Luč, Blelvveisova 13-111. Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal mestni višji zdravnik dr. Logar Ivan, Btm-ska oesta 7, tel. 21-66. Naročite se na KNJIŽICE v Mladinski založbi — Slari trg 30. — Letna naročnina 20 lir. Kmetovalci in lastniki zemljišč i začetnimi črkami I do 8. kl so ae od januarja do 10. februarja t. L prlglaaUl radi propustni« čez mestno zaporno mejo, naj se v nedeljo. 25. t. m. mM 7. ln ». uro zglase v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi uliol St. MI. soba St 31. da prevzamejo prepustnice, kar je odobrenih. Prosimo, da se kmotovaloi natanko drže navedene ure. Kinematografi KINO UNION - Ljubezenski doživljaji mladega deklet« v Afriki »V tropski vročini« -Predstave ob 17 ia 19. Tel. 22-21 KINO MATICA - »Germanla« — Predstave ob 17 ia 1». Tel. 22-41 KINO SLOGA - »Fllbnrmonlkl« - 1'rod- IIM!iVmimMM»Jm'||I'II I IHIIIIIIIIIMPMIMIM s Vsemogočni je poklical med svojo n«be-■k ike krilalce našo ljubljeno Našo njen ANI nepozabno ljubljenko smo^ pospremili zadnji domok v soboto. dne 17, marca 1945, na pokopališče v Prečili. Prečna, dna 16. marea 1945. Žalujoči: Justina iu tndvlk Komljanet — starši; sestrici, bratje la ostalo sorodstvo. t Vsem ki ste jo poznali, sporočam, da je po dolgi, težki bolezni, v starosti 34 let, umrla moj« žens, gospa Friderika Paulin Njen pogreb bo danes, v soboto, 24. t. r« ob 10 dopoldne z Zal, kapelico sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Krilu. L j a b 1 j a n a , dne 2J. marea 194*. Žalujoči AI.OJ7.IJ, soprog, SAŠKO, sla. | Prodamo | | | Kupimo 1 Postanite naročnik »Sioven&ve fcnjižnies«! SMOKING. nov, najfinejše blago, za srednjo postavo, prodam -ali delno za protivrednost. Povšetova 33 a - KodclJevo,_ iTARMONlKA, 80 basov, skoraj nova, naprodaj, Naslov v upr. >_SIov.« pod št. 20ii. LIMONO v čaju dobro nadomešča limonin ekstrnkt »Cilrol«. Stekleničko prinesite ■ seboj. Drogerija Ant. Kane, židovska nt. t. KEMIKALIJE za Izdelavo mila v drogeriji It Kane, nebotičnik Izamenjatnrl DAMSKE nove hlačke iz batista in moderce zamenjam ali prodam: Povšetova 33 a. Kode- ijevo^_ PLASčKA, spomla ei»rkv« Dobi se Sv. Petra cesta 38-1., dopoldne. t Dotrpela je v 46. letu starosti naša ljubljena. predobra žena, innmica, sestra in teta, gospa Fani Horak žena tovarniškega delovodje Togreb bo v nedeljo 25. t. m. ob ■/« na 9 dnp. z Zal, kapel« sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana, Praga. Komenda, 23. marca 1945. Zalujočj mož Anion, hči Ivics — in norodttvo. V bridki žalosti sporočamo, da je do4rpel 46. letu starosti naš dobri, zlati očka oziroma mož, sin brat in svak, gospod Ivan Justin strojevodja drž. železnic Sv. ma5n zadušnica bo v nedeljo 25. t. m. ob 8 pri Marijinem oltarju v farni cerkvi aa VI4tt. Ljubljana, dne 23. marca 1945. Tončka, ženo; Stanka, hčerka; Fani, moti in ostalo sorodstvo.