300. številka.
Trst, v nedeljo dne 27. decembra 1903.
Tečaj XXVIII
Izhaja vsak dan
tudi ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
Ptttamezne številke <*e prodajajo po 3 novč. dj stotink) » mnovifa tobalcamah v Tr?«tu in okolici. Ljubljani, 'ionci Olji, Kranju, Marilioru. Celovcu. Idriji, "t. Petru. Sežani. Xabrežini. Novemniestu itd.
Oglase In naročbe sprejema unrava li^ta „Edinost1", ■lica Molin piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Cene ojr-a^om 16 stotin k na vrsto j»etit; poslanice, osmrtnice, javTie zahvale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFON St t. S70.
Edinost
Glasilo političnega društva Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnina znaia
za vse leto 24 kron. pol leta 1*2 kr^n, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine se jpiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. ranko vatie pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati ua upravo lista
UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'* v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12
Brzojavne vesti. Zanardelli umrl?
KI Al	Večerno izdanje lista
^ I ribuna potrjuje govorico. da j«' bivši ministerski pre«Isednik Zanardelli težko U>lan.
IIIM 2»;. Agenzia Štefani« pri-občuje govoriro. da je Zanardelli umrl.
ItIM 21*. (Poročilo e. k. kor. b.) Bivši ministarski predsednik Zanardelli je danes. ol> T. uri zvečer umrl v vili Al aderuo.
položaj v vshodni £ziji.
KIM 2b. Mcssaggen; javlja, da j** italijanska vlada za eventualnost voj-lih zapletljajev me<l Kusijo in Japanom zaukazala vojni ladiji Pisani", naj se zasidra v nagazaski Inki.
LOMM IN Listu >Daily Mail« brzojavljajo iz Kobe. du je japonska vlada v sv«»jej zadnjej noti na Kusijo dala istej 14 dnij rasa za odgovor. Vsled tega pri rak uje Se z l»ojaznijo dan 7. ja u livarja.
PA IIIZ 2»;. Agenee Ha vas- poroča iz rPokija : Semkaj so dospele neii^fidno vesti iz korejanskili luk. kjer • la vlada popolna anarhija. \ vojni luki s«' pripravlja vse potrebno, da se odpošljejo vojaške čete v Fnsau, Ma-samfo in Kemulpo. da tamkaj napravijo red. Te <Mlredl>e da so So napravile v -soglasju z rusko vlado.
PARIZ 2*'». Atence Ilavas« j*>-roč-a iz To kija : Vlada je japonskemu poslaniku v Petrogradu. K urino, dostavila odgovor na ruske predloge. Odgovor je sestavljen v prijateljskem tonu in dopušča možnost novih pogajanj.
Bolgarsko sobranje.
SRKDK4' 2b. V včerajšnjej seji d^arskega sobranja zahteval je vojni minister, naj hi zltomica brez razprave .sprejela vojni proračun. Opozicija je vsled tega uprizorila obstrukcijo. Prišlo je <lo viharnih prizorov in do dejan j-<kih spopadov proti poslancu Kristovu. Na to je opo/.irija zapustila dvorano. Zl*»ruiea j«* potem v sprejel a vojni pro-•ačun in proračun ministerstva za vna-ujr stvari.
PODLISTEK.
„V risu".
Bo/ična povest. .Spisal Ivo Trešt. vrše tek.)
Pri Miranovih »o sedeli jotem na starega leta večer za mizo m se pogovarjali glasno in vedno glasneje oh poinib kupicah Kako sta Mirko in Tine praznovala aveti večer v družbi divje zverine vrh iiukovca. Visokošoica ata, še bleda od prestale bolezni n pok&šljujoče. dokazovala domačim, da je prav u prav vsa božična tradicija samo posledica nekdanje poganske in pozae e krščanske vere, raznih navad in praznih obredov, ko ee živi ložje brez njih, nego ž njimi. Kdo med olikanci sploh veruje več to ? Kdo pri-zoava sploh v srcu kako vero, ko se ni ob nts a dobro še nobena ? Kdaj je bilo več brezvercev in manje vere, nego jo je dandanes ?
Miranov oče, častitljiv starček in povaod spoštovani gnapod, se je vsled tega tako razgrel, da je tolkel po mizi s prazno steklenico in vpil : »Dobro ! Pa mi povejta, gospoda, ki sta zavrgla vse verske in socijalne sisteme, primaruba, česa naj se sploh držimo, ako ai
Trpinčenje Macedoncev.
SHEDKC 2*;. bolgarska brzojavna agencija poroča, da je od 1 2b Kolga-rov, ki so bili pred kratkem prignani v DrinopoJje, 7 njih vsled trpicenja med maršem umrlo, drugih S pa je umrlo <» prihodu v Drinopolje vsi ostali pa. so vsled pomanjkanja hrane oboleli.
Novi ruski poslanik v Kimu.
KIM Novi ru.ski poslanik pri Kvirinalu. I rusov jc dospel semkaj. Isti je izročil takoj svojo legitimacijo, da se bo mogel udeležiti novoletnega vsprejemanja.
Pri poznanje nove panamske republike.
KIM 2tJ. Agencija Štefani« po-roča iz NVashingtona, da je državni de-partement dobil obvestilo o pripoznanju nove panamske republike od strani Anglije in Italije.
Štrajk v Lyonu končan.
LY< >X	Stiajk apreterov in
4 barvarjev svile je končal, ker so delodajalci ustregli nekaterim zahtevam delavcev.
Izgredi štrajkovcev v Parizu.
PAKIZ 2fi. Kakih 50 oseb, baje štrajk u joči h uslužbencev stroke z jestvi-nami. so v mino!i noči ropali v prostorih proizvajalne zadruge. Kadi pobijanja oken in oviranja svobode dela dogodilo se je več aretacij.
Fraiicozko-italijaiipka pogodba dede mirovnega razsodišča
PARTZ 2«». Skupina franrozkih parlamentarcev je ministru za vnanje stvari, ! »elcasseju ter italijanskemu poslaniku v Parizu. Tornielliju toplo ča-stitiila radi podpisanja francozko-italijanske i»ogodbe glede mirovnegii razsodišča.
Znižanje eskompta belgijske nacijonalne
KKl SKLI 2(>. Na» Ij-malna banka je znižala eskompt za pol od sto.
Smrt nemškega državnika.
STVT< t AUT 2b. Nacijonalni ekonom, državnik Schaffle je umrl vsled bolezni na obistih.
vse nasprotuje med seboj ? ! Kateri sistem je najbolji ? !«
Mladeniča sta trdila, daješe najboljše brez-verstvo, a to jima je Miran podrl z enim udarcem : tud: oai, kdor trdi, da ne veruje ničesar, veruje nekaj ! Pczaeje sta se zvijala na levo in desno, toda sleherna trditev je bila prelahka. Miran se je razljutil, da ga je morala miriti naposled celo gospa mama.
»Povejte, ljudje božji, povejte, kaj bo potem, če zavržemo vse : znanje, vero, kulturo, navade, družbo, zakon, moralo, vest ? ! Ali začnemo zopet z novim Adamom ? Je-li gotovo, da novi rod ne zajde na staro pot prejšnjega razvoja?!« (E. Zola. Pariš II.)
>Vi trdite: vse eo le tradicije nekdanjih časov, ko so Še ljudje verjeli v pravljice in krepost. Za to pa mi, ki hočemo biti mo-drejši, pustimo pravljice, a držimo se kreposti. Ali ni lepo, če posnemamo svoje prednike v krepostih ? Morda ne ceni kreposti sleherna vera ?
Božični obredi uas vrlo spominjajo staro-slovanskih običajev o prazniku, ko je bog solnca premagal temo ? ! Mi, ki smo isobraže-nejsi, lahko s tem praznujemo dan zmage nad duševno temo in posnemamo o tem svoje
Razsodba državnega sodišča o ravnopravnosti slovenskega jezika v Trstu.
Kakor je znano našim čitateljem je italijanska večina tržaškega mestnega sveta povodom zadnjih občinskih volitev odbila vse slovenske pritožbe proti rdloČbam magistrata, s katerimi je isti meritorno odbil reklamacije slov rjskih volilcev, s priprosto motivacijo, da mestni svet ni dolžan uvaževati v slovenskem jeziku spisan.h pritožb, ker je razpravni jezik tržaškega mestnega sveta edino le italijanski, v katerem jeziku da morajo biti spisane vse vloge na istega. Proti temu nezakonitemu sklepu se je pritožilo po dr.u Rybafu vee slovenskih volilcev radi kršenja jezikovne ravnopravnosti. O tej pritožbi je bila razpisana pred državnim sodiščem javna ustna razprava, katera je končala s tem, daje državno sodišče ugodilo pritožb'. Danes prinašamo be sedilo te razsodbe, dostavljene pritožiteljem v roke dr.a Rybaf-a te dni. Ta zanimiva razsodbi, katera je načelne važnosti n« le za Trst, nego za vse one kraje in slučaje, kjer se javni zastopi branijo sprejemati v jeziku manjšine spisane vlog* ter jih reševati, ee glasi :
Št. 426/R. G.
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. državno sodišče je v javni seji z dne 20. oktobra 190o, pri kateri so bili navzoči :
Predsednik c. kr. državnega sodišča dr. Josip Unger.
Glasovalci : Klement vit. Aull, dr. Ed-mund Bernatzik, dr. Karol vit. Czyhlarz, dr. Karol vit. Feistmantel. dr. Karol vit. Krall, Hermanu baron Lobl, dr. Stanislav vit. Ma-devski, Edvard grof Paltfy, dr. Karol pl. Pelser, dr, I^eopold Pfaft*, dr. Anton vit. Randa, dr. Ivan vit. Spaun.
Zapisnikar : dr. Karol llugelmann,
na pritožbo Ferd. Ferluga in drugov po odv. dr.u Rybaf-u z dne 21. aprila 1903, št. 195/R. G. radi kršenja polit;čne pravice jezikovne jednakopravnosti, zajamčene po ustavi, po zaslišanju g. dr.a Ivana Iienoch-a, dvornega in sodnega odvetnika na Dunaju, kakor zastopnika pritožiteljev in g. dr.a Alfreda Butfalini, dvornega in sodnega odvetnika na Dunaju, kakor zastopnika tržaškega mestnega sveta za pravo spoznalo : Se sklepi tržaškega mestnega sveta z dne 1. aprila 1903, dostavljenimi z odloki tržaškega mestnega magistrata z dne 4. aprila 1903 št. 22339 21491 do inkl.21496 21733 do inkl. 21737, 21743, 21751 21961, 21962, 21964 pravilno 21963, 2196o, 21971 in 21934 so kršeni v svojih političnih pravicah jezikovne ravnopravnosti, zajam-
krepoatne prednike, stare Slovane. Držimo Be slovanstva, držimo se kreposti!«
Ostro je pogledal oba mladeniča in na daljeval: »Tudi vemo dobro, katera je tista vera, ki nas najbolj utrja v kreposti. Vsi smo bili, vsaj v mladosti, prepričani, daje to vaša krščanska vera. Nekateri mislijo sedaj drugače.«
S tem je razgovor začel postajal sploš-nejši. Mirko je trdil, da se nam trže vera iz srca s tujim jezikom in s preziranjem naših navad. Tine je bičal one, ki podpirajo vero s kupčijo, posojilnicami, zadrugami itd. ter nam s tem rušijo podlago kreposti : vera hodi svoja določena pota, politika iŠČe samo svoje koristi !
Zdaj so mislili, da bo miroval gospod Miran, češ: ugnali smo ga! Kakor sveže vspodbujen je začel: »Ej fantje ! Prav je, da se borite za narodne svetinje, a zato ne smete, braneči svetinje, jih ob enem uničevati. Lu pina je eno, jedro je drugo. Oblika se pre-minja, ne preminja se pa jedro : vera v krepost, v naše idejale, ki nam jih kaže naša vera. Zato pa —<
Sklenil je govor zmagovalno, napijaje po nekdanji navadi, slovansko-krščanski kreposti in je visoko dvignil polno kupo pleme-
Čene po čl. 19 drž. teutlj. zak. z dne 21. dec. 1867, drž. zak. št. 142 o rabi slovenskega jezika sledeči prir.ožitelji : dr. Otokar Rybar, Matija Vouk, Ivan Sancin, Pavel Sancin, Ivan Sancin vulgo Kralj, Josip Križman, Iv. Miklavec, Jakob Bozan, Matija Zlobec, Josip JuriševiČ, Anton Čok, Ivan Malinič pok. Jurija, Ivan Mužina, Jakob Godina, .Josip Kariž, Josip Furlan, Mihael Požar, Jakob Godina pok. Josipa, Anton Abram, Ferdi-nad Ferluga, Jakob Živic, Ivan Loverčič, Valent n Cibic, Martin Košuta (Oossutta) in Josip Šahar.
Dejanski stan.
V pritožbi se uveljavlja:
O priliki mestnih ozir. deželnozborskih volitev spomladi 1903 vložilo se je reklama-cijskim potom pri mestnem magistratu v Trstu na stotine v slovenskem jeziku sestavljenih reklamacij, katere pa je isti rešd vse merito-rično, nekatere uvažujoč, druge odbivši iz meritoričnih vzrokov.
Proti odbitim odločbam pa so se prito-žitelji glasom § 44. cei. pat. z dne 12. aprila 1850 pritožili p/i mestnem svetu v Trstu. — Tržaški mestni svet pa je v seji z dne 1. aprila 1903 sklenil, da ne reši omenjenih pri-' težeb, ker so iste sestavljene v jeziku, (bile j so namreč sestavljene vse v slovenskem je-| ziku), kateri ni obravnavni jezik mestnega 1 sveta.
S tem se je pritožiteljem kršila pravica jezikovne jednakopravnosti, zajamčena jim v čl. 19 drž. temelj, zak. z dne 21, decembra 1876, drž. zak. št. 142.
Slovenski jezik je za Trst in okolico deželni jezik.
To dokazuje dejstvo, da se vse v tem jeziku sestavljene vloge vsprejemajo od vseh državnih oblastnij ; isto priznava tižaška občina sama s tem, da vzdržuje na tržaškem ozemlji 10 ljudskih šol ee slovenskim učnim jezikom in konečno je isto tudi tržaški mestni magistrat v vprašavneua reklamacijskem postopanju s tem pripoznal, da je VBprejel slovenske volilne reklamacije pritožiteljev in drug.h ter iste meritoriČno rešil.
Tega ne zanika niti tržaški mestni svet sam, temveč je celo v neki tozadevni mestni seji slovenski jezik popolnoma izrecno pripoznal kakor deželni jezik.
Radi tega dejstva obstoja tedaj za tržaški mestni svet, kakor javno korporacijo, dolžnost, ; da slovenske vloge sprejema in jih rešuje.
Jezikovna jednakopravnost po znkonu zajamčena ne odviBi namreč od tega, se li dot čni urad ali javna korporacija navadno onega deželnega jezika poslužuje, v katerem je vloga sestavljena, pa tudi ne od tega, ra-
nite kapljice ter jo — treščil na sredo sobe, zakaj vsi so ga bili ostavili in zložno dremali pri peči ali si pa mislili na tihem : staremu Miranu se nekoliko meša — vsled pijače. Pustimo ga ! Gre na otročje.
»Vsi eo pa bili prepiičani, da ni dobro znameDje : razbita čaša in razlito vino tredi
sobe na starega leta veoer.
*
* *
To vam je bilo govorjenja, joj, koliko brez potrebe, ko je veter raznesel novico po vasi in okolici, v bližnji trg, v sosednje trge, na Primorsko in celo v Ljubljano, k;er so novico spravili na papir in jo še primerno olepšali. Manjkalo je samo se sliko, pa bi bila Btvar popolna in mraz bi bil stresel vsakogar, ki bi čital in gledal »v risu« dva mlada lovca, okolo nju plešejo hudiči v zajčjih, lisičjih in volčjih kožuhih. Zares prizor, ki bi ga moral biti vesel ves pravoverni Izrael na Slovenskem.
Zabele tudi ni bilo treba čakati : še pred postom je legel Miranov Mirko, obležal in se boril s smrtjo. Verne ženice bo takoj uganile; kazen božja! Ali je moglo biti drugače ? Na Bukovcu je slišal zvon svoje smrti! Tako je !«
Zares je tiha Žalost objela Miranovo hišo. Zdravnik je prihajal, pa zopet odhajal izprego-
zu meje-li spit h dotične osebe, iz katerih urad czir. korporacija obstoja, ta jezik ali Le.
Je.inakopravnost vseh v deželi rab jenih jezikov ;e v ;avnern ž'viien i od države pri-pcznar.a, eventnvelno torej tudi proti volji javn korkoracij in ne glede na ni h pomanjkljivo jezikovno sposobnost.
Kadi tega še pro-i, da se spozna : da se je s sklepom tržaškega mestnega sveta z dne 1. aprila 11*03, dostavljenim z odloki tržaškega mestnega niagi-stata z dne 4. aprila 1. 1903 si. 22339, 21491 do 21496,21733 do 21737, 21743, 21751, 211*61, 21962, 21964, 21965, 21971, 21972 in 21984 pritožiteljem kršila pravica, zajamčena po čl. 19 drž. temi j. zak. z dne 21. decembra 1867, drž. zakona štev. 142 glede rabe slovenskega jezika.
V proti spisu tržaškega mestnega sveta
se izvaja :
Splošno pripoznano načelo ustavnega prava je, da je v zakonodajnih skupščinah in zastopnih korporacijah določitev opravilnega reda, kamor spada tudi določitev razpravnega jezika, izključna pravica teh korporacij. Vsled tega ei je občinski zastop tržaški pogostokrat prisvojil pravico svoj razpravni jezik določiti in izrekel, da ta jezik po izviru in tradicijah te občine ne more biti noben drug, kakor italijanski. S to trditvijo se pa vjema tudi to, da so se tovariši pritožiteljeve stranke posluževali v mestnem sveti« vedno le italijanskega jezik«, ter da je vlada v občevanji z občinskim zastopam isto delala. Pravica samodoločbe občinskega zastopa je tedsj v tem oziru po vedni, do sedaj od nikake strani oporekani rabi, dosegla značaj pozitivne pravice.
Iz pravice določitve kakega jezika kot razpravnega jezika z isključenjem vsacega
pa je občinski zastop zavrnil vsprejem slovenskih ulog.
Na ta način bila bi vsaka narodnostna manjšina brez varstva proti avtonomnim oblastim ; odrekati bi se ji zamogla radi njenega jezika jednostavno vsaka pravica v javnih zadevah.
Zastopnik tržaškega mestnega sveta podpiral je postopanje mestnega sveta s tem, da isti ni nikak urad, temveč zastopna korporacija, sicer tudi z administrativnim v prvi vrsti pa zakonodajnim delokrogom in da za mestni svet velja v obeh ozirih isti opravilni red. Kakor zakonodajna korporacija ima mestni svet pravico svoj razpravni jezik v aktivni i-pasivni smeri določiti. Zato ima tedaj mestni svet obstoječ iz državljanov, pravico narodnosti istotako, kakor vBak posamezen državljan in mestni svet je pogostokrat svečano priznal svojo italijansko narodnost; ta lastnost italijanskega mestnega značaja se je tudi priznala v mnogoletnem neoporekanem postopanju od strani neitalijanskih državnih faktorjev. Če tedaj mestni svet, kar pritožba sama prisna ne razume druzega jezika nego italijanskega, je zahteva, da isti obravnava o neitalijanskih vlogah brez priloženih prevodov, nemogoča. Pritožitelji naj bi bili priložili ta prevod z jamstvom istinitosti ; mestni svet pa ni dolžan prevzemati odgovornosti strodkov za prevod.
Zastopnik pritožbe je replicirah da se pravic proti državnim temeljnim zakonom ne more vstvarjati.
Principijelni sklep, kateri bi italijanski jezik kakor razpravni jezik tržaškega mest- j nega sveta določal, se ni nikdar storil in bi vrh tega nikdar ne mogel provzročiti izklju-čenja slovenskih vlog, zlasti p« ne v prenesenem delokrogu.
Zastopnik mestnega sveta povdaijal je v svoji dtipliki, da je obstoj omenjenega j
dražega, sledi neoporečna pravica, spise (vloge) sklepa notoričen, sicer bi se pa morala tudi za občinski zastop sestavljene (naslovljene) v predležeča zavrnitev smatrati kakor tak
drugem jeziku, ne upoštevati. Ako uživa sklep.
vsak državljan pravico do varovanja svoje | Razlogi
narodnosti po čl. 19 drž. temlj. zak. o sploš-( Predležeča pritožba naperjena je proti mh državljanskih pravicah, mora tudaj ta Bklepom triaškega mestnega sveta, označenim prav,ca tudi mestnemu svetu, kot zastopniku v tej raModbi> gla80m kafcerh 8klep0v so se občine, kot moralični osebi m javni korpo- tamimenovanim pritožiteljem v slovenskem raciji pristojati, namreč pravica izvoliti si oni jeziku stavljeni rekurzi v volilnih reklama- I jezik kakor razpravni jezik, kateri se mu cijBkih stvareh z opombo zavrnili, da se ti dozdeva najbolj prikladen, ker ga vsi člani rekurzi niso v razpravo vsprejeli, ker so se-
mestnega sveta razumejo in govore.
Da je jedoota razpravnega jezika sicer
stavljeni v jeziku, kateri ni razpraven jezik j mestnega sveta.
ne le ze zakonodajno, ampak tudi za sodno	Ta pritožba se mora kakor osnovana
oblast potrebna in da izbiranje tozadevnega	pripeznati.
jezika pristoja dotičnim kolegijam (oblastim),	V čl. 19. drž. temelj, zak. od dne 21.
dokazuje okolnost, da so najvišji sodni dvori	decembra 1K67 drž. rak. št. 142 je jedna-
državne kakor tudi upravne sodnije nedavno	kopravnost vseh v deželi rabljenih jezikov
odločili, da ne dopuste nobenega druzega	v šoli, v uradu in javnem življenju pripo- j
razpravnega jezika, aego onega od istih do- ' znana.
ločenega.	Te politične pravice te jezikovne jedna- !
Petit glasi se na zavrnitev, pritožbe zah-	kopravnosti so se hoteli prejimenovani prito- '
teva glede stroškov se pridržuje.	žiteiji poslužiti s tem, da so vložili na tržaški
Pri javni ustni razpravi konstatiral je	mestni svet v slovenskem jeziku pritožbo ;
zastopnik pritožbe, da se ta slučaj tiče javne	proti odločbi tržaškega magistrata o Djihovi
in s:cer državne zadeve, da tedaj občinski	zahtevi za up s njih samih ali drugih oseb v
nastop ne more postopati samovlastno, temveč	volilno listo. Da je slovenski jezik v trža-
!e poštivao.	škem mestu samem in njegovi okolici deželni Občinski zastop naj ima le pravico do-'jezik» Je notorično in se tudi ne oporeka v
ločevati svoj razpravni jezik po večini pre-	protispieu napravljenem od mestnega sveta,
bivalstva, radi tega pa ne more še zanikati	mestni svet oporeka opravičenost prediežeče :
pravic strank. Stranke niso niti zahtevale od-	pritožbe iz vzroka, Češ, da mestni svet ni
ločitve 'odločbe) v slovenskem jeziku, vendar	nikaka oblast (urad), zatorej v predležečem
vorivšl cekaj besed samo z gospo. Oče Miran je stiskal sklenjeni roki na prsih, posli so stopal: kakor mrtvaške sence po luči. Tudi Lipov če v Tine je hodil kakor senca, a hodil je le. Trdili so, da ga že objema sušica. Obiskoval je Mirka, tedel ob njegovem v zglavju m molčal. Slutil je, da je nad Miranovo hišo razpel mrtvaški angeij svoja temna krila, ki s svojo smrtno senco dosežejo kmalu tnd. n ega samega.
Neki večer sta bila sama. Mrak je prihajal skezi okno in uhota je vladala vge na okr(>it »Tine«, mu je zašepetal komaj slišno boln k. »ali čuješ mrtvaški zvon ? Ćuj Tine ! Men; poje in tebi poje. O vsem pojo božični zvonovi. Oh! oh! Ve'iki Bukovec!«
Tineta je streslo : prijatelj je izgubljal zavest; tudi on je čutil že blizu dih smrti. A'i se morda !»ori tudi on z nekdanjimi dvomi? Je li že obupal, kakor marsikdo?
»< uj, Tine '.< mu je i*M»?pnil v drugič »naš o<-e se ni motil. Prav nič se ni motil oni večer. Krepost je nepremenljiva, in vera v krepost je vera idejalov, ki dv ga v nadsemske višave. Vse drug * .. M r na zemlji, slava na višavah.. .« Bolnik ni megel dovršiti. — Došel je zdravnik, ki je prepovedal M rku govoriti in Tine je odšel z zavestjo v srcu, da gotovo ne bo
videl več živega prijatelja, ki je bil ž njim od mladosti do božične noči v risu. Tolažila ga je misel, da se je slednjič tudi Mirku naselila v srce nova vera v krepost in krščanske uzore, ki je je eam zasledil še le nedavno. In z večim strahom, nego je slušal glas božičnih zvonov, je poslušal potem doma na oknu, kdaj se oglasi v stolpu mali zvonček, ki zapoje Mirku poslednji : Z Bogom. Potem pa še njemu... O božični zvonovi, ali ste res oznanjali smrt obema ? In vendar bi tako
rada spoznavala vero kreposti in uzorov !
* *
Vabke babnice niso proglasile za laž, ljublj. časnik tudi ni povedal, da se vendar le ni izvršila kazen božja, ko sta ozdravila — Mirko in Tine. Kakor se budi koncem speče zime v naravi nada, da priklije zopst iz zemlje cvet in sad, tako se je v njih srcih jela dvigati iskra uzorov novega življenja. In kdor ima v srcu toli živo vero, ne umre — vsaj lahko ne.
Stari Miran je zopet govoril zadovoljno : »Živa sta reB, zopet živa. Kaj hočemo ? Mladost kipi kakor mošt, a ko se umiri, je najboljše vino. Zato ne verjamem, da bi šla naš in Lipovčev Še kdaj »v ris« poslušat božične zvonove«.
slučaju predpogoj gori imenovane postavne določbe ni umesten, in ker vrhu tega tudi mestnemu svetu kakor zastopniku občine v čl. 19. drž. temelj, zik. o splošnih državljanskih pravicah zajamčena pravica jezikovne jednakopravnosti pristoja ter je mestni svet t3 pravice se poslužujoč določil italijanski jezik kakor svoj razpravni jezik, s čemur da je izključeno upoštevati vloge sestavljene v kakem drugem jeziku.
Ti ugovori niso sposobni, da bi se jih upoštevalo.
S tem, da je mestni svet po odst. 4 § 44 b ces. pat. od dne 12. aprila 1850, drž. zak. št. 139 objavljene ustave neposredno državi podrejenega mesta Trst poklican odločiti v drugi instanciji o ugovorih proti volilnim listam, je v tem oziru mestni svet na vsak način javna oblast, urad v smislu čl. 19. že večkrat omenjenega držav, temelj, zakona.
Kar se pa tiče določbe italijanskega kakor razpravnega jezika tržaškega mestnega sveta je upoštevati, da se v predležečem slučaju ne gre za samolasten Čin mestnega sveta, temveč za pritožbo naslovljeno nanj postavnim instančnim potom od strani državljanov, kateri v tej, po ustavi zajamčeni pravici posluževati se v deželi rabljenega jezika, ne Bmejo biti ovirani, po določbah mestnega sveta o svojem razpravnem jeziku, zlasti ker se s tem, da mora mestni svet slovenske vloge vsprejemati, ne izključuje, o istih v italijanskem jeziku razpravljati.
Tržaški mestni svet je tedaj s tem, da se je branil uvaževati omenjene pritožbe, kršil pritožiteljem po Čl. 19. drž. tem. zak. od dne 21. decembra 1967, drž. zak. št. 142 pristoječo politično pravico jezikovne jednakopravnosti.
Vsled tega je predloženi pritožbi ugoditi in na podlagi stavljene zahteve razsoditi.
Dunaj, dne 20. oktobra 1903.
C. k. državna sodnija.
Dr. Unger m. p.
Dr. Hugelmann m. p.
Nenavaden glas v nemškem taboru o dru. Koerberju.
>Die Zeit« meni, da nikdo ne more prorokovati, kako se bodo razvijale dalje stvari v naši državi, ali v tem da soglašajo vse strani zbornice, da to zadnje zasedanje državnega zbora ne doživi druge izdaje. Na nemški strani da prodira polagoma prepričanje, da nikdar ne pride do parlamentariškega miru, dokler bo v službi Koerberjevo mini-sterstvo. Niso strankf, ki odklanjajo mir, ampak toje dr. Koerber! On ima le jedno jedino željo, ki je: da bi ostal na oblaBti ! Ako bi parlament prišel do rednega delovanja, postal bi dr. Koerber — odveč! ! Nemškim poslancem da je začelo postajati neprijetno, kakor glasila dra. Koerberja zi-stematično diskreditirajo parlamentarizem. — Neprenehoma se pripoveduje ljudBtvu, da poslanska zbornica ne dela. To mora slednjič privesti do tega, da poslane parlament nepopularen. Koerberjevo časopisje pa zamolčuje ljudstvu, da ravno ista vlada, ki toli sveto-hlinski jadikuje radi bede parlamenta, dela vse možno za kulisami, da prepreča ozdravljenje.
Temu napadu z estjo proti dru. Koer- j berju ni pripisovati sicer nobene posebne važnosti, ker sodimo, da je danes le malo Nemcev, ki bi bili tacega mnenja. Ali , simptomatično je vendar, da so se tudi med Neroei jeli pojavljati taki glasovi.
cijelne Srbije«. V zmislu te svoje izjave je g. Muravjev izrecno povdarjal, da Rusija ni nikdar zahtevala, da Be kaj stori proti udeležencem na dogodkih 11. junija. G. Baluk-cić povdarja vnovič, da je g. Muravjev odločno odb'jal mnenje kakor da bi pisanje nekaterih srbskih opozicijoualnib listov odgovarjalo namenom ruske vlade. Isti je zatrdil, da ruska vlada, ne le da ni dostavila srbski vladi nikake zahteve v pogledu udeležencev na dogedkih 11. junija, marveč da tudi njemu samemu ni doposlala nikacih instrukcij. Oni srbski listi, ki trde drugače, delajo to v žalosti za minolostjo in bi z radostjo pozdravljali vse, kar bi moglo slabiti današnjo politično situvacijo v deželi, brez ozira na to, da bi tako slabljenje bilo na škodo za srbske in za slovanske interese na balkanskem poluotoku.
G. Balukcić vprašuje : In kakov je zaključek iz vsega tega ? Ker je g. Muravjev tako govoril o sedanjem stanju v Srbiji, o vedenju Rusije nasproti oficirskemu vprašanju in o pisanju jednega delu opozicijonalnih novin, potem ne more imeti vsebina junijskega komunikeja ruske vlade, na kateri se sklicujejo one opozicijonalne novine, tistega pomena, ki mu ga dajejo oni list5. Za ves civilizovsni svet je oni junijski komunike ruske vlade obsezal moralno sodbo o enem dovršenem aktu, nikaknr pa ne politiškega programa za bodočnost. Da je temu res tako — nadaljuje Balukcie —, dokazuje vse sedanje vedenje oficijelne RuBije nasproti Srbiji, ona moralna podpora, ki jo izkazuje Rusija Srbiji na vsakem koraku. Nekateri oficijelni list: se sklicujejo na odsotnost ruskega odposlanca Oarikova, kakor tudi na odhod nemškega in avstrijskega zastopnika kakor na demonstrativna dokaza o vedenju sil nasproti Rusiji. Da je tako tolmačenje krivo, dokazati hoče g. Balukc c z nekim drugim predetaviteljem jedne tujih sil. Za sedaj pa opozarja le na oficijelni dementi, ki ga je prinesla »Kolniscbc Zeitung« od strani nemške vlade in »PeBter Lloyd« od strani avstrijske vlade. »Ako ta dva lista pravita, da odsotnost obeh odposlancev od Belega-grada nima nikacega demostrativnega značaja, potem jima moramo verovati !«
Položaj na skrajnem Vstoku.
Odkrito rečeno : nekako neprijetno nam je, ko moramo poročati o koniiiktu med Japonsko in Rusijo. Veaki dan prinaša novih vesti, ki so navadno v nasprotstvu z včerajšnjimi. Jeden dan ti je, kakor da že čuješ topove grometi, drugi dan pa ti govore zopet, da krvavi ples ne le da ni neizogiben, ampak da je s precejšnjo gotovostjo pričakovati, da se spor poravna mirnim potem. In nimaš nikake opore, da bi presojal, katere vesti so verojetneje. Včeraj smo doznali to le novo in ne neverjetno vest, da nikdo nič ne ve, ker obe vladi, ruska in japonska, varujejo najstrožjo tajnost o vseh pogajanjih, in da je torej vse, kar se piše, le ugibanje ali pa proračunjena izmišljotina 1
Rusija in Srbija.
»Sef presbiroj« v ministerstvu za vna-nje stvari v Belemgradu, Balukci«;, priobČuje v leligrajskem listu »Samouprava« še eno pismo, v katerem izjavlja, da vzdržuje vse eno, kar je rekel v svojem prvem pismu o izjavah podaniu mu od upravitelja srbskega odposlanstva v Belemgradu, g. Muravjeva. G. Balukcic povdarja sedaj še, da je tekst svojega prvega pisme, predno ga j* prijavil, priobčil g. Muravjevu. Ta poslednji je vsebino odobril, samo ga je zaprosil, naj i&to nekoliko spopolni v še bolje pojašnjenje vedenja ruske vlade nasproti Srbiji. Glede na dogodek od 11. junija — umorstvo kraljeve dvojice —, je gospod Muravjev menil doslovno : »Ne govorimo o politični strani tega dogodka. Ta je čisto notranja stvar Srbije in mi v Rusiji se ne moremo vtikati vanjo ! Ne govorimo tudi o moralni strani tega dogodka ! Preidimo marveč takoj na praktično stran, na stvarne odnošaje oficijelne Rusije do ofi-
Dnevne novice.
Imenovanji. Više deželno sodišče v Trstu je imenovalo azistenta Frana Simon e-a oticijalom in pravnega praktikanta Karlo Negri-a azistentom na sodiečnem depozitneiu uradu v Trstu.
Primorskim Ita ijanoin v album. »Jedinstvo« piše : Deželni glavar istrski Cdm-pitelli se je odpovedal tej časti. Pravijo, da je vzrok temu v tem, da so se naši — ker niso mogli več prenašati barbarske intole-rancije italijanske večine — vrgli v obstruk-cijo. Campitelli da ni odobraval te smčri večine, med tem pa da je bila njegova stranka proti njemu zato, ker tia je bil preslaboten proti našim. V Istri nas je, tudi mnogo nas je, ali Italijani ne dopuščajo našim niti toliko, da bi govorili v hrvatskem jeziku, niti ne volijo ni enega naših v odseke ! Na svetu ga ni izgleda, da bi v zbornici tako odrekali manjšini vsako pravico, kakor se godi v Istri in pa v Budimpešti ! Tu seveda le ne-madjarski manjšini . . . Vsakdo vidi, vsakdo umeje, da Nemci grabijo za tilnik nas in — Italijane. In Italijani in njihovi listi so že začeli razpravljati o tem, pa tudi njihovi politiki pišejo že v skrbeh ! Ali vendar glejte, kako delajo: na našo škodo in na svojo hudo nesrečo .. . !
Občinske toIUtc na Koroškem. Na občinskih volitvah, ki se vrše sedaj na Koroškem, so bojevali Slovenci. vrsto lepih
p tmem mili zmag: v Grebinju, v Št. Petru aad Velikovcem. v Galiciji, v Kikarjivasi, v Globasniei, v Št Štefani ob Žili. V Zi-tarva«i se je nemekutarjein za to pot še posrečilo vzdržati se na krmilu. Vendar so bili tudi tu voljeni med drugim: tudi štirje slo-vea-ki kmetje. »Mir« pozivlje koroške Slovence tudi po drugih občinah, naj store isto-taaco svojo dolžnost !
slovenskim županstvom. Pišejo nam : "Slt;vea-ka županstva — brez izjeme — izdajajo i <m »v ijake liste v slovensko nemšsem jeziku. Pisec teh vrstic je imel priliko imeti v rokaii neštevilno domovnic in reči mora, da iz vse Slovenije ni videl niti ene Bamo-slovenske »Domovnice«. Nemci in tudi Lahi izdajajo brez izjeme le samonemške, -oziroma eamo.aške »Domovnice«, zato nam ne gre v glavo, zakaj bi morali ravno mi Slovenci delati izjemo : zakaj ravno naše občine, izvzemši večino hrvatskih, pristavljajo poleg slovenskega, tudi nemški jezik ? !
Poreče se, da so to malenkosti, ali — kakor rečeno — drugorodci pazijo tudi na — malenkosti ! A uvaževati treba, da njim bi motfle biti take stvari res le malenkosti, ker bo nasičeni v velikem. Pri nas je to drugače. Mi smo zistematično zapostavljeni tudi v malenkosti ! Za to se moramo boriti tudi za malenkosti in je za nas tudi najmanji interes velike važnosti.
Kdor je močan, kdor je na trdnem, kdor je zavarovan v svojem obstanku, ta je lahko velikodušen in tudi odjenljiv. Kdor pa je v nevarnosti mora biti ljubosumen tudi na — malenkosti.
Proč torej z dvojezičnimi »domovnicami« ter posoemajmo Nemce in Lahe ' Domovnice naj h >do *amoslovenske in isto naj bo z vsemi irogimi dokumenti avtonomnih in cerkvenih oblasti !
Iz PtHisrrsda. Odbor »Bralnega društva« v Podgradu je sklical na 28. t. m. ob o. uri (»opoludne občni zbor. Na dnevnem redu so poročila tajnika in blagajnika, volitev, lieitaeja časnikov in slučajnosti.
Ker ee »Bralno društvo« v teku leta preseli v krasno dvorano »Narodnega doma«, je upati, da se oklene društva še marsikateri, ki do sedaj še ni bil ud istega, da pri po more s tem tudi on dvigniti društvo na ono stopinjo, ki bi mu pristojala vsled njegovega dolgoletnega obstanka. Vsi za enega '— eden za vse! Poprimim., se tega gesla in »eno« društvo nam bo dajalo dovolj raz vedrila.
Prejeli smo in objavljamo :
K. o. K. Militfir-Statifjns-Commando Triest. ;Ies. E. N. 121 ad An
lie K«-daktion des Tagblattes »Edinost« in
Triest.
I riesi, am 24. Dezember liH)^.
Mit Berufung aut den £ des Press-gei»etzes vom 17. Dezember 1862, ersucbe icb die beiliegende Berichtigung zu der i m Tagbiatt »Edinost« in der N. 282, vom 8. December 19U.I, unter der Spitzmarke »I>e-moDBtraeja Italijanov proti Nemcem« ge-brmehte Notiz in der zaoaehst erscheinenden Ausgabe des Tagblattes »Edinost« auf-zunehmen.
B e c k, ('ontreadmiral.
Popravek.
Ni rts, da so bili c. in kr. častniki pri * aeertu »Sudmarke« mnogobrojno zastopam .
Res pa je, da ni bil niti eden e. in kr. •častnik navzoč pri koncertu »Sudmarke«.
Južna železnica uradnikom Tpravni svet južne železnice je sklenil, da za leto dovoli cert tikate državnim in dvornim uradnikom, s katerimi jim je dana pravica do voznih listkov za polovico vozne cene, as-> zaprosijo za to pismeno in na posebnih lormuiarjrli, ki se prodajajo na Dunaju. Kdor ma tak certititat, za katirega je plačati •ceuo dokčeno [hj zakonu, ima pravico do varnih listkov po znižani ceni, ne da bi trebalo v to pjseime prošnje.
Vandal izem. Pred 14 dnevi je umrl v puijski bolnišnici Hrvat Burmaz, Dalmatine . Njega rojaki, živeči v Pulju, so mu pr.redi.i začasen križ na grob s hrvatskim napisom. Minole nedelje pa je neki Hrvat do*3l na pokopališče in je opazil, da so križ odstranili z gioba in ga prislonili ob uhodu na pokopališče. Na vprašanje, zakaj se je ^s zgod lo, je odgovoril nadzornik pokopa-iišea: »Ker je napis v slov>tnskem jeziku!« Kaj tacega počenjajo Bamo \ andali, ne pm civ.liz r?ni ljudje! Šteli čuli, latinska go «pxia?! Sram jih bilo — vandale!
Za »Božienico« so nadalje darovali gg.: Viktor Kalister 100 K, Linči dr. Trud-nova, Ema Barteljeva in Gregor Zidar Ro-col št. 263 po 10 K, Viktorija Lukša Prošek 5 K, Velikanje pop Josip v Juršičih, Istra, Janez Kovač Kubed, Mihael Sobar župnik v Sočergi po .'» K, Košir c. k. kaplan Pulj, Marija Žitnik, Ant. Rogač dekan v Hrušici, Josip Knavs svečenik Topolovac in Milena Bogdanović po 2 K, Marica Daneu in Ivanka S. iz Bazovice. Fran Orel učitelj Korte po 1 K ; ga. Ivanka Klemenčič na-morto cvetja na grob pok. Vide Grmekove ;) K; naš rodoljub v velikem Paricu gosp. Janko Malo*Tič •"> frankov.
Silvestrov večer »TržaškegaSokola«. Tudi letos priredi »Tržaški Sokol« svoj tra-dicijonelni »Silvestrov večer«. Zabava se bo vršila v hotelu »Evropa« z jako zabavnim vBporedom. Sodelovali l>>do »Slov. pevsko društvo«, vojaški orkester in nekaj členov »Dramatičnega društva«, ki prirede nekaj šaljivih prizorov. Vspored priobčimo prihodnjič. Vse je preskrbljeno, da prijatelji našega »Sokola« tudi letos najprijetneje prežive zadnje urice stekajočrga ae leta.
Pevski društvi »Velesila« in »Slava«
vabiti na veliki ples, ki ga prirediti danes popoludne ob 4. uri v dvorani gospe Marije Sancin (p. vi. Čemot). Začetek ob 4. uri popoludne, zaključek pa ob 11. uri zvečer. — Ćisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metodija.
Rodoljubi ! Znano Vam je žalostno dejstvo, da naša mladina po slovenski okolici še vedno popeva tudi umazane laške pesmi! Velike važnosti je torej, da širimo med ljudstvo narodne priproste naše pesmice. In ravno na današnjem plesu se bodo pevale slovenske pesmice, navlašČ zložene za to predpustno sezono. Preskrbeli sti jih gori omenjeni pevski društvi, ki se že par let truditi v ta lepi namen. Zato pa tudi zaslužiti priznanja in vspodbuje od strani slovenskega občinstva. In ker je čisti dohodek določen naši šolski družbi, se nadejamo opravičeno, da občinstvo pohiti danes v velikem številu v Skedenj. Podpirajmo in vspodbujajmo se medsebojno ! Vstopnina k plesu: možki 40 novč., ženske : 30 novč.
Volilen shod. Podpisana vabita vse člene pevskega društva »Kolo« na volilni shol, ki bo danes, v nedeljo dne 27. t. m., ob 10. uri zjutraj v pevski dvorani. Ker se bo na tem shodu sestavljal novi odbor, pri čakujeta podpisana mnogoštevilne udeležbe od strani udov.
Anton Skrinjar,
Štefan Bratuša. Pevsko društvo »Kolo« bo imelo dne .'». januvarja t. 1. svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Posamični predlogi. 5. Volitev novega odbora.
Odbor.
V Opatiji je bilo od 1. septembra 1003 pa do vštega 22. decembra f>873 oseb. Od 17. decembra 1903 do vštega 22. decembra je prirastlo 192 oseb. Dne 22. decembra je bilo navzočih 717 oseb.
Tatvina na morju. Peter Orlič je čuvaj dveh »kuterjev«, ki sta last odvetnika dra. Martinolich-a in ki sta usidrana blizu Josipovega pomola. Sinoči je čuvaj šel domov večerjat, a čez eno uro se je že vrnil na svoje mesto. Ko je pa dosel na JoBipov pomol ni svojega čolna — s katerim je bil prišel na kopno — našel več tam. kjer ga je bil pustil. To mu je vzbudilo sum. Vrgel je par kamnov v morje poleg kuterjev, a ni dobil nikakega odgavora. Poiskal si je torej drug čoln in hotel s tem priti do kuterjev. A ko je veslal proti kuterjema, je opazil, da o J druge strani veslata dva moža v njegovem čolnu od kuterjev proti pomolu. Orlič je takoj obrnil svoj čoln zopet proti pomolu in veslal nazaj proti kopnemu. Stopil je na pomol istočasno kakor ona dva človeka. Ta dva pa, ko sta videla, da jima gre Orlič naspr. ti, sta se spustila v beg. Vendar se je OrliČu posre čilo, da je enega njiju prijel ter ga držal, dokler mu ni prišel na pomoč redar, ki je enega odvedel pred policijskega uradnika v ulico Tigor. Tu je aretovanec povedal, da je 44-letni težak Jurij Rupel iz ulice Rena št. 2. Priznal je tudi, da je šel se svo,iao pajdašem — katerega pa ni hotel imenovati — na enega kuterjev, z namene m, da kfj ukrade.
Vredno, da se zabeleži je tudi dejstvo, da je Rupel pretil z oboroženo roko Orliču, ko ga j s U prijel.
Tatvina. Nekemu mladeniču je včersj popoludne v »Fondo Coroneo« drzen tat iztrgal raz telovnika srebrno uro in verižico, j A okradeni mladenič je tatu opazil ravno, ko j je isti hotel izročiti ukradeno uro nekemu svojemu pajdašu. Mladenič je hotel seveda I tatu zgrabiti, a tat in njegov pajdaš sta se spustila v tek. Vendar je mladenič dosel tatu v ulici Fontana ter ga dal aretovati Na po liciji je tat povedal, da je 22-letni dninar Dominik Kamerle iz Pulja. Pridržali so ga seveda v zaporu. Uro, katero so našli pri njemu, je fa dobil* nazaj njen lastnik.
V tuje Žepe je hotel sezati 18 letni Cesare S. Ali podjetnega mladeniča so videle nevoščljive oči in romati je moral v zapore.
Svojo posebno filozofijo ima neki Ro dolfo Smerdu. On filozofira namreč tako-le : Jemlji, kjer je, in devaj tja, kjer ni! Ali ko je hotel praktično izvajati to svojo filozofijo na nekem izložbenem oknu na Barrieri, ga je zarrlo oko prodajalke v prodajalnici, ki je provzročils, da so moža odveli na policijo. Ali Rudolf je mož, ki zna povsodi zastopati svoje nazore in je tudi pred policijskim uradnikom jel razlagati svojo filozofijo : Jemlji, kjer je, in devaj tja, kjer ni !
POTOŽen. 35detnega Jakoba Herbarja je sinoči ob 7. uri neki izvošček podrl in povozil v ulici Fontana. Herbar je bil prenešen v lekarno Leitembnrg, od koder so telefoniČnim potem pozvali zdravnika se zdravn ške postaje. Prišedši v lekarno je zdravnik konstatoval, da je Herbar zadobil precej težko rano na desno lice a drugo še nevarnejšo v desno nogo. Odredil je takoj, da je bil revež prenešen v bolnišnico.
Kadi nevarnega pretenja 36-letnikrc-snjar Maks Vasuotto iz ulice Pondares je šel včeraj popoludne na sprehod se svojo ljubioo Judito Depiera. A njiju sprehod se je končal precej žalostno. Oko!o 8. ure zvečer se je namreč spri se svojo Jud to in jej pripeljal tako zaušnico, da jej je izbil uhan iz ušesa. Seveda je Judita začela vpiti na vse grlo. Maks jej je za zapretil, da jo razčetrti. V sle d te pretnje je Judita poklicala redarja, kateremu je povedala, kaj misli narediti Mtks. Seveda je redar Maksu to zabranil s tem, da ga je odvedel pod ključ v ulico Tigor.
>
Varstvena znamka: SIDRO.
LINEMEN. GAPSIGICBMP.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vaeh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod pr-ljubijenega domačega zdravila na se pazi edino le na originalni steklenice v zavitkih z na5o va • stveno znamko „SIDRO" z Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek.
Riclitfirie?a lekarna pri zlatem 1 m ? Pragi
I. Ellzabetlne uUoe 6.
< < <
C <
C <
< < < < < < < < <
Ljubitelji dobre čaše čaia, zahtevajte povsod najfinejša in najboljši v četja
INDRA TEA
Zmes najflinejšega čaja Kine, Indije in Cejlona. Pristen le v izvirnih zavitkih. Zaloge je razvid iti
iz lepakov.
Užgani znak na zamašku
t varstvo	MATTOMJA
proti	551 Giessbubler
ponarejanju ^^tUSmlfm Sauerbruiin.
Dokazano je, da so v obče priljubljene in povsod razširjene kapljice sv. Marka iz mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg, najpotrebnejše sredslvo v vsaki hiši ter prva pomoč vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred neznanimi boleznimi. Opozarjamo gg. čitatelje na današnji oglas mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg št. 44.
Velik dohod snovij za možke in
ženske obleke same novosti.

Bogat izbor
drobnarij za krojače
Naslednik FR. HITTY Alojzij Galperti
TRST
Barriera veecliia 13.
Prodajalnica rokovic in kravat.
A- HUBMAN
trst Corso Stv. 13. trst.
Rokovice g'aće, prve vrste za gospe, 2
gumba po.....gld 1.—
3 gumbi po ... .gld 1.20 Rokovice iz švedske ali beie kože za prati, 3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice gls«;^ z volneno podlago za gospode .......gld l.tiO
Rokovice od čiste volne . . . gld —.80 Rokovice glace za gospode (angleške vrste) po ... . gld 1.30 do 1.40 Rokovice pristne angležke po . gld 1*80 Rokovice za častnike gld 1.10, podčastnike 70 novč.
Rokovice angl. od kožce . . . gld 1.80 Rokovice glacfe, dvojnati eev . . > 1.40
Izbor kravat najnovejše mode.
„Ciprija Parizien-1 prah za gospe tvrdke KielliHu*er v 'Gradcu po 10 novč. zavitek.
Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah.
NB. Rokovice se poskušajo ter sprejemajo naročbe po meri.
Hermangild Trocca
Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odraščene.
Venci
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
Slike iia porcelanastih ploščah za spomenike.
Najnižje konkurenčne cene.
GRLOBOL, KAŠELJ, NAHOD, UPAOAJE GLASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi
Pastigflie Prendini.
Nad 40 leten vspeb.
Izdeluje P. Prendini, lekarničar v Trstu. Neobhodno potrebne za govornike, pevce itd.
Varovati se pred ponarejanji ter za htevati vedno „Pastiglie Prendini'" koje se prodajajo v lekarni Prendini in v vseh boljših lekarnah vsake dežele.
TRŽAŠKA POSOJILNICA \ N HRANILN
registrovana zadruga zl ob> ej enim poroStvom.
L lira S. Fraiiceseo štet. L - T RS X - Tlica S. Franeeseo štev. 2,
Hranilne uloge spjrejeu** 0J vsakega, če tudi ni ud zadruga in jih obrestuje pts V yo Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod saia. V lag° ^ iahko }>o 1 krono. Posojila tlaja sa o*; zatirSžnikom in sicer na uknjižbo po 5 Va°/o,
na menjicft ,	na zastave po o V/o-
Uradne ure? „j 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje v (kn 0\y uradnih urali. Ob nedeljah in praznikih Je ursK"a zaprt.
Poštno hranilnični račun 600841.
Urar F. Pertot
Torre bianca Proda a t-rebrne ure <><1 M eiiž. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. I/.l> st^n -Jfih ur, r*gulsto»jev i. T. d. Popravljt vsako- ' vrstne ure po jako zmerni < ni
7 "Zlatar
Dragotin Vekjet
(C. Vecchiet).
TRST. — Corso št. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajainico ziatanine, srebrnine in žepnih nr.
Sprejemu vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih nr. j Kupuje staro zlato in srebro.
Cene zmerne.	i
potniki v Ameriko
--: CUNARD LINE ^^^
prevaža potnike naravnost
iz Trsta ¥ Navi-York
7. brz m p: voluf.d« m ,.AURANIA" n.eat II. rszr.-.bi - t-.-o .. in bnsim parobrodom „CARPATHIA ' z 20U0 rm -t III. i.f ol» m z 400 f-a'-->u me.-t II. ra%reda
1 - s (j rnt--t III. ra'r»'!)i in r 300 Ha»on-A!
kabinami.
Ženska
40 <1
V < - "'a
/itif:i v
Ter -/-h/.t varij.-t ».t-* k, se takoj pp*-«jm*» proti jaki« <i- l»ri pbf . Nisov: liiši Stolfa ulct
(i II i-Ml
4.> »ti -i pridna i>» j»oi ena. ki je s ve a.- ke^ff, ia »ti^l-etr-t in tinii^t-H tov« rti, ztuo^ua * t* h h snih < pravil
, -	L —	_____;___
-tevi ka 20. A.
§	H TITO i NOV« I
§ III. razred, za osebo 180 K q
Odhod iz Trsta
»CAIiPATHIA < lf). d. e-m' ia	»<-A RPATH1A« 2. februv. 1904.
»ACRAMAc	d rembra l'.'U.-». »AURANIA« lt>. iWuv. 1904.
Natančnejši rarja^n jenja, vozne bil ete, cene, prevoze v tlrute postranske luke in železniške postaj'.' iz Nova-Yorka v notranja mesta Zjedinjenih držav Severne Amerike daje ia pres>krb1juje
Avstrijski domači fflavni zastop Schroder & c.o - Trst
Via Cario Ghega štv. 8, 1. nadstr.
Naslov za brzojave : SCHRODERCO - TRST.
Potniki noj se z glasijo pravočasni t in precej pismeno ali brzojavno za
vozne biljete !
XXKKXXKXXXXXKXKX
Veliki krak!
\ «v> Y«.rk in I,oitdoii nista prizanašala tiiti c r.>p«ki ee ini ter j** bila velika i#>»:; • t«» Mt-brain« prisiljena. oddati vso s\o:o zalogo 7jfolj proti majhnemu pla-i in <Y!avnih njo<'-i. Pooblaščen sem izurili ia. naloge- 1'caiijain torej vsakemu «'<■<:«■«■!• predmete !■» proti temu. da se mi p<>vrn-	6.6O in »icer :
komadov najfinejših namiznih nožev s prstno an^l<*r-ko ki in j o ; <- komadov amerikanskih pat. srebrnili
lili«- iz trrgu komada : ♦I komadov aiiM-nkanskih |»at. srebrnih jedilnih žlic :
kom. amerikanskih pat. ^ri'brnh katnih žlic : 1 komad amerikansku patent srebrna
zajema 1 niča za juho ; 1 komad amerikanska patent srebrna 7:ij« m:tlnh-a za mleko: kom. aru;. Viktoria	za podklad«*:
"1 kom. efektnih namiznih svečnikov ; 1 komad eeđi I n i k /a čaj : 1 kom. najlin. >ipalnice za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6.60.
Vseh teh 42 predoietov je popred Malo gld. tO ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6.60. Amerikansko patent srebro je zkozi in zkoz 1*1* kovina, ki obdrži l>cjo »rebra 2f> l*t. za kar se garaotuje. V najbolj.-i dokaz da le-ta inserat ne temelji na
n ikakš/ii slepariji
zavezujem fe s tem javno, vsakemu, ; kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti hree zadržka znes»ek in naj uifcdor ne prilike, da omisli to krasno gar-e (»osebno rikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
tudi za vsako boljše gospodarstvo Dobiva se edino le v
A. HIRSGHBERG-a
Esportii hiši amer. pat. >»rebraeea blajra
na Dunaju 113 Rembrandstrasse 19.
povzetju, ali če s
X
Za praznike!

PO
Najboljše obuvalo
najugodnejših cenah se dobiva le v čevljarnici
Julij Romanelli
TRST — Corso št. 12 — TRST
angleških čevljev za moške od gld, 3.10 naprej rum. ,, ,, „ „ 3.30
Veliki izbor
Specijaliteta obuval za dečke.
Za praznike!
>
r
Li
j

Z ozirom na predstojeco opustitev
trgovine
NUOVO NEGOZIO
(ex PIANO)
na borznem trgu štv. 4
prodaja cela še obstoječa zaloga manufakturne ga blaga in konfecij za gospe z jako velikim popustom.
~7\ €

kak
Pošilja se v provincijo proti n -ek naprej vpo-lje.
Čistilni prašek za njo 10 kr.
i«tno le z rraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovinah
izvleček iz pohvalnih pisem:
yk-
ttil Hio » p«^itjuti ij<> tr.i<Dn parniturt* juk«> ndvvuljrB. • > t m n Vtrtnek, r. iti kr. stotnik v 27. i«t-4p<>lku.
Ljubljana. - jut. -Mtruo ^iriiiluru vi« j^k<> mlvraljeu.
T u ni a i Rtiit* r, ii«*kun \ M s r i 1» « r m.
Ki-r 'y	garnitura v	jak" koristna., t»n<!*ii«t,
,J jH^lj^t ' jt*(lDo.	št. F a Vi'1 uri PrvlHiMa.
Dr. Kamilo Bolim, oknižiii in tovarniški ju I ravni k.
Za vinogradnike
ze. n, kraljevjoa, rebula, špinjal fo cepljeni na ript-rija '*'rtaiie in na
imam vte tisoč na zeleDO sn suho
cep^enih trt najboljše vrste ia nlcer: beli bbrjruodec. laški ri*linp, pilvanee, ralnnd^c,
in dr., ki montiovl-i
C na 100 kcmtdov	kron. Jtsip ("oti^,
vin« grsdnik v VTrhpolp ori Vipav.
Naznanilo.
Nazuacja se, <ia s«4 bo pri dalo v nedeljo dnt dccenshra ol» 1. uri popoludne
liišo !n posestvo v Iticmanjili
I le last ran) proti plačilu tudi v obrokih te i£ooi 3 let.
Lovrenc Dekieva.
Zalogra
glinastih pećij
y razi čnih velikostih načrtih iu barvah ter raznovrstnih plošč za prevlečenje štedi Inih ognjišč iz ene prvih čaških tovarn. Zelo trpežno blago, cene zmerne. Postavljajo ae tudi Štedi Ina ognjišča in »prejemajo vsakovrstne poprave.
klavnemu občinstvu v mestu in na deželi piiporoča se najtoplije.
PETER TERCOM TRST. — Ulica Chiozza štv. 14.
iskozi dvorišče).
STISKALNICE VA" GROZDJE IN OLJKE
so naše stiskalnice ,,ERCOLE4S
najnovejšega iu najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano pritiskaluo močjo: zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice.
h i i>r a v l i Ona stisk almica .
Najboljše stutomatični patentovane trtne briz-galni<e ki delujejo same od -»ebe. ne da jih bilo treba goniti.
Plugi. ~ Stroji, za grozdje, sadje in oljke. Mlin zu miiti grozdje. Plug'» za vinograde. Stroji sa sušenje sadja n drugih vegetalnih, živjenskih in nii-neralnih j>ridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilniee za žita, čistilnice, rešetalniee. Slamorezniea, ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za pojledelstvo.
Izdelu ejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega izbornega uresničenega, najbolj pripozuanega in odlik, sestava.
M A 7 F A R T H & Co.
A u tomatič na brizgalnica.
Stiskalnica za grozdje.
P H.
tov arna za poljedelske in venske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71. < »<llikov.ini v vseh državah sveta z nad oOO /.latimi, srebrnimi iu častnimi kolujnsini. Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani.
Stanje hramlmb M:
17 milijonov kron
Rezervni zailai:
nad 400.000 kron
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu zrti • > o vža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Kentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodiiča denar maloletnih otrok in varovancev.
l>enarnc vlosre se sprejemajo tudi po pošti iu potom c. kr. poštne hranilnice.
3'osoja ae na zemljišča po 43 4°„ na leto. Z obre tmi vred pa plaća vsak dolžnik toliko na znašajo obresti in to odplačilo ravno f>°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg kapital, da poplača v ♦•'J in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 3-'l letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostno papirje, in sicer po 41/2 °/0 do 5°/0*
Podpirajte dražbo Cirila in jtfetoda!
Andemo de Franz.
V dobroznani gostilni »Andemo de Franz*
v ulici Geppa št. IG.
se to5i:
fino vipav k > belo.....p"> 40 nvc.
za ca dem.......» .'Ui >
istiski teran I. vrst« . . . . >	»
zi na dom.......»	>
neti IU litrov......» -■"J >
dalmatinsko I. vrste	. >	>
za na dom.......»	>
nad 10 litrov......»	>
Priporoča se kramarjem in trgoveem za prodajo na debelo, slavnemu občin^u u pa za mnogobrojni uli«k. N:i razpolago s<» vedno t »pla in mrzla jedila. Krema ie odprta vsak večer do polnoči.	Udani
Josip Furlan,
krčmar.
0090000000000000
TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST
Pozor!
Prodajam po jako ? i/.kib cenah *|>ei?e-l"jsko-jeduno biag« iz prvin i^vsrn m sicer Ilirske ttssenine Žnideršič & Valencič^ navlalje napol tai ske in tržaške test*u »e prvo vrste in vsake vnlikosti, h t čno postrezite na dom. Na deželo poš Ijam po peštnetn povzetju od 5	nspre).
Proti takojšnemu tdačilu -°/o odbitek. Priporočam se udani
Josip Luin. TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST.
Ulica Nuova štv. 2O.
Zaloga pristnih
štajerskih piščancev, purančkov, kopunov, kokosi, rac9 gosi j in perutnine
vsake vrste bodisi žive ali oskubljene.
Prodaje na debelo in drobno.
Ulica Nuova stv. 20 (vogal ul. Ponterossot.
Najboljši in najpopolnejši	|
glasovlrji (pianini)
se vkupijo najceneje proti takojšnemu plačilu ali na mesečne obroke (tudi na deželo) neposredno tovarnarju
HENRIK BREM1 TZ-u
c. kr. dvornem založnikr glasovirjev /pianinovj
v TRSTU. Borzni trg: št. 9.
Svetovna razstava v Parizu	najviije <Hllikovanje Avs'..* -
Ogerskc za glasovi rje.
Prodajalnica izgotovljenih oblek
v „Alla Gitta fli rieste" ^
tvrdke
XX EDVARD KALASCH
Via Tor rente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI"
h krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V \f prcdajalnici ima tudi zalogo j> e rila za delavoki stan po izvenredno nizkih cenili. Izbor boljših in navadnih inovij. VEI.IKI IZBOR -»g
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki »e jua-pravijo po meri. Avt orizov ana krojačnic.
Četfo gosje psrje po ceni!
5 k^.: novo ^ku-hijeno K <j.uO, 5 boljše K. rz.—, beli mehki puh, -kubljeno K.
30.-, K 36.—. Pošilja, se franko po povzetju. Zamena uli povrnitev dovoljena proti povrnitvi postnih stroškov.
Benedickt Sachsel. Lobes 183. |M>;ta Plzen,
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Ccspcska ulica hšt. 7., L nadstr
v lastni hlAl.
-^fc-
Hranilne t loge sprejemajo se od vtaoegar ce tudi ni član društva in se cbfosiu-jejo po 41lt°lo, ne	se odbijal rent o i
davek.
Posojila dajejo se samo članom ia &icer na meujice po 6 °/0 »n »a vknjižbe j o 5*/»^/c
Ciaduje vsaki dan od y. do 12. ure dopoL :n od 2. do 3. ure popol. razven ne<lelj in praznikov.
Stanje hran. Tlog leta 1900. Kron 1,263.563 Foštnc-liraii. račun št?. 831.315.