Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - (jCIia 50 IIF
TRST, nedelja, 21. avgusta 1966
Leto XXH. - Št. 190 (6477)
DOSLEDNOST
TM godi se, da človeka, ki
š. bolj ali manj budno spremlja javne dogodke v našem mestu prav med tako imenovano «političmo mrtvo sezono* marsikakšen dogodek prisili, da začne razmišljati o doslednosti: naših someščanov in odgovornih ljudi.
Že mnogo mesecev prihaja, na primer, v naše uredništvo u-radno glasilo tržaške prefekture, ki nosi naslov «Foglio degli Annunzi Legali della Provincia di Trieste». Skoraj vse številke so bile v tistih mesecih precej debele, ker so vsebovale prefekturne dekrete o razlaščanju slovenske zemlje za naftovod. No, najzajetnejša pa je št. 27 z datumom od 5 avgusta 1966. Ta številka šteje skoraj 60 strani drobno tiskanega besedila in v njej so skoraj vse te strani prekrite z objavami, ki jih je poslala tržaška «Pre-tura Unificata«, v katerih slovenski okoličani sporočajo, da so vložili zahtevo da bi dosegli ♦priznanje pravice do lastništva*. Drugi del te številke pa zavzemajo odloke — tokrat jih je čez trideset — tržaške prefekture o nadaljnem razlaščanju za tržaško Industrijsko pristaniško -'stanovo, v glavnem v dolinski občini. Imena razlaščencev iz takih dekretov smo v našem dnevniku objavili doslej že kar precej in prihodnjo nedeljo bomo tudi «najno-vejše». O načinu razlaščanja Pa je bilo že toliko govora, da hočemo tokrat postaviti neko drugo vprašanje.
Ce že oblast razlašča naše slovenske ljudi in jim plačuje razlaščevalec globoko prenizke cene, zakaj vsaj objave o tem Uradnem glasilu prefekture niso objavljene v slovenščini?
Saj je to dopustila že ustava in ponavlja memorandum v svojem posebnem statutu, Pred dvema letoma a že dve leti stoji zapisano nekaj take-Sa tudi v deželnem statutu. Ali naj ponovimo, da se je podojit list tiskal v slovenščini že Pod bivšo ZVU. Morda bo kdo v odgovor izjavil, da je objava v slovenščini povezana s posebno in izrecno zahtevo. Verjet-np. Bilo je namreč že nekaj Pičlih primerov, ko so zasebniki objavili po zakonu predpisana obvestila Toda, tu gre za prefekturo in za preturo; zaradi tega se točno ve, kdo je tisti, ki bi moral objavo v slovenščini zahtevati, ko je v primerih očitno, da gre za pripadnike slovenske skupnosti.
Podobno se dogaja tudi, ko objavljajo razna obvestila naše slovenske občine: doslej ni bilo niti eno objavljeno v slo-Venščini! Isto velja za slovenja gospodarska podjetja in druge ustanove. Naša, naših someščanov in odgovornih oblasti doslednost bi zahtevala, da Se tudi v tem pogledu pravice Slovencev izvajajo. Predvsem Pa, da vedno in dosledno skrbimo za to sami in zlasti takrat, ko v nasprotnem primeru tvegamo, da zagrešimo grobo nedoslednost: če smo trgov-ci, profesionaloi, obrtniki itd. iu, na primer nimamo dvojezičnih napisov na naših uradih, trgovinah, delavnicah ...
Komaj prejšnji četrtek smo brali zapisano v uvodnem članku osrednjega slovenskega dnevnega glasila med drugim besede, ki veljajo morda še najbolj nam:
«Jezik ni samo govorica, je-*ik spada k samemu bistvu našega obstoja, jezik je del naše osebnosti... Koliko bodo slovenski jezik spoštovali drugi narodi, je odvisno samo od nas. Jeztk Dalmatina, Prešerna, Levstika, Cankarja in Kosovela vsekakor terja, pa tudi zaslu
vso našo ljubezen».
Toda, kot vidimo iz navedenega primera, ne pri nas ne na Koroškem stvari v pogledu tega resničnega »bistva našega obstoja« r.iso tako preproste im enostavne, še manj Pa smotri zlahka dosegljivi, kar dokazujejo vsa prizadevanja zamejskih Slovencev v teh ehaindvajsetih povojnih letih, fn zdi se nam, da prav v teh dneh vnovič ugotavljamo, ob Primerjavi naše usode z usodo drugih narodnostnih manjšin, kako je glede te zadeve s skrbjo, ki jo posvečajo v tisku in dru-Sače matični narodi. Posvečajo io tudi takrat, ko so njihove države z državami, v katerih
manjšine živijo, v zelo dobrih in najboljših odnosih. Najno vejši primer je značilna iz java bonskega zunanjega mi nistra: «Nemško italijanski od nosi niso bili nikoli tako iz vrstni kot so danes». Toda sa mo nekaj dni pred tem je vlada istega zunanjega ministra dopustila, da sta se dva znana južr.otirolska terorista posluži-la televizije na njenem ozemlju za propagiranje svojih političnih in tudi drugačnih namenov. Da obstajajo istočasno in že vsa povojna leta v Avstriji dobro organizirana združenja za Južr.o Tirolsko in da sosedni deželni glavar v svojih javnih izjavah prav nič ne skriva, da se z njihovimi programi strinja — tega pač ni potrebno niti posebej poudarjati. Isto velja tudi za količino in kakovost članov v tisku obeh omenjenih držav. Al naj k temu dodamo še statisti ko dnevnega in zlasti teden skega, takorekoč specializirane ga, tiska za »dalmatinske in julijske* Italijane, ki mu ne uide niti najmanjša podrobnost iz življenja njihovih so-rojakov v Jugoslaviji? Pri tem pa kanclerja Klausa in njegovega zunanjega ministra čisto nič ne moti, da tako v teh tednih preživljata svoje letošnje poletne počitnice v Italiji.
Kaj hočemo s tem povedati? Nič posebnega; samo to, da nam je ob iitaniju citiranega uvodnika takole samo ob sebi šinila v glavo misel, da bi morda v istem slovenskem dnevniku moral imeti prednost pred onim objavljenim, tak uvodnik, ki bi obravnaval razmere tam, kjer je «samo bistvo našega obstoja» najbolj ogroženo. Pa ne samo v tistem dnevniku, temveč v tisku vseh jugoslovanskih republik in tudi v radijskih in televizijskih oddajah. Razliko v ravnanju, ki smo ga omenili ugotavljajo namreč — poleg vsega drugega — ne le v Trstu, Gorici in Vidmu, temveč predvsem v Rimu in si jo razlagajo tako, kot vemo, vidimo in čutimo: v okviru «sacro egoismo« ne pa kot bi morali, če bi se resnično zavedali, globoko socialističnih in demokratičnih vzrokov dejstva, da se na Južnem Tirolskem že leta ponavljajo atentati, pri nas pa — tiska «11 Bollettino degli sloveni in Italia» — in še ta ne prav redno.
V okvir bežnih pripomb o doslednosti spada tudi ravnanje z našim jezikom med tremi zlasti pa med zadnjima dvema splošnima stavkama v Trstu. Med prvima dvema ni bilo o slovenskih letakih in lepakih ter napisnih tablah ne duha ne sluha kljub temu, da je odstotek slovenskega članstva v sindikatih kar precejšen. Sele med tretjo stavko so se pojavili nekateri lepaki tudi v našem jeziku, toda ne po zaslugi sindikatov ali kakšne druge stanovske organizacije, v kateri sodeluje kar precej Slovencev, marveč po zaslugi KPI, čeprav bi zanje njeni voditelji morali poskrbeti tudi pri sindikatih, kjer imajo pač odločilno besedo.
Končno še nekaj o doslednosti tudi tam, kjer ni po sredi jezik. Gre za doslednost tistega tržaškega dnevnika, ki se v pisanju glede državne pripadnosti teh naših krajev ni nikoli izogibal niti hujskanju na največje zločinsko klanje. Isti dnevnik je namreč pred dnevi v svojem uvodnem članku in nad znamenitim podpisom zapisal tudi teh pet «čudovitih» stavkov v polemiki z Rimom in Genovo zaradi nameravanega u-ničenja ladjedelnice: «če Genova ni zadovoljna naj protestira in zahteva nadomestila in reparacije. Toda nadomestil naj ne zahteva v škodo Trsta. Italija je velika. Po petdesetih letih kraje, bi bilo bolje okra-denca zamenjati. Tudi zaradi tega, ker se je to lekcijo končno naučil in ni več na razpolago.«
Da, Italija je velika in verjetno ne potrebuje več niti takih razglasov ob nedavnem odkritju spomenika koprskemu heroju, kakršnega je nalepil po tržaških hišah sedanji tržaški občinski odbor levega centra saj se v njem vzdihuje med drugim po «pravici», ki je »herojevo ljudstvo« baje še ni doseglo.
S.	R.
NOVI MOČNI POTRESNI SUNKI V VZHODNI TURČIJI
Več človeških žrtev, kot se je spočetka mislilo Pet tisoč vojakov išče mrtve in ranjene med ruševinami
Delen pogled na mesto Erzerum, ki je bilo najbolj prizadeto
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiif
VČERAJ ZJUTRAJ OB 4.50
Teroristični atentat na dunajski sedež «Alitalie»
Eksplozija je povzročila precejšnjo škodo tudi v sosednih uradih drugih letalskih družb - Vendar uradi «Alitalie» v višjih nadstropjih nadaljujejo z delom ■ Protest poslaniku Enrica Martina
Ogromna škoda - 90 odstotkov hiš porušenih ali poškodovanih - Več vasi do tal porušenih - Dva milijona ljudi je prvo noč preživelo na prostem - So-žalne brzojavke z vsega sveta
DUNAJ, 20. — Danes zjutraj ob 4.50 je pred sedežem urada italijanske potniške letalske družbe «Alitalia», v Ringstrasse štev. 2 v središču Dunaja, eksplodirala eksplozivna naprava. Eksplozija je poškodovala prostore in sosedne trgovine, toda nihče ni bil rajen. Policija je do 8. ure blokirala vse področje, šipe so bile razbite tudi v hotelu «Bristol». Urad družbe pa se je preselil v višja nadstropja, tako da je bilo delo omogočeno že ob 10. uri.
Generalni tajnik avstrijskega zunanjega ministrstva je že dopoldne telefoniral italijanskemu poslaniku Enricu Martinu in mu izrazil svoje obžalovanje zaradi neljubega dogodka. Pozneje je telefoniral tudi kanclerjev namestnik Bock, ki zastopa kanclerja Klausa. Tudi on je izrazil Martinu obžalovanje. Martino je odšel nato v zunanje ministrstvo ter vložil protest in opozoril avstrijske oblasti «na nujnosti večje budnosti nad italijanskimi predstavništvi in nad delovanjem teroristov.«
Policija je začela preiskavo med osumljenimi skrajneži, vendar doslej brez uspeha. Med preiskovalci je tudi načelnik notranjega ministrstva ing. Peter Maindl, ki pa še ni mogel dati nobenega obvestila glede rezultatov preiskave. Pač pa je načelnik državne policije dr. Ha-eusler takoj napovedal tiskovno poročilo svojega urada. Kraj eksplozije so obiskali okrog poldne že omenjeni kanclerjev namestnik Bock ter nekateri funkcionarji notranjega ministrstva, med katerimi tudi inž. Mas-sak, ki je znan kot strokovnjak na procesih proti teroristom. Izjavil je, da se še vedno ne ve natančno, kakšna je bila bomba, katere učinek je bil zelo močan. Eksplozija je izkopala na pločniku 35 cm veliko luknjo, globoko 20 cm. Zdrobila je šipe zlasti na oknih šestnad-stropne palače «Alitalia» ter razbila stekleno streho pasaže o-pernega gledališča. Bock je izrazil obžalovanje tudi ravnatelju dunajskega sedeža «Alitalia» dr. Jerebu ter ponudil posredovanje, da bi se uradi preselili v drugo poslopje. Dr. Jereb je izjavil, da se kljub uničenim uradom poslovanje nadaljuje. Pozneje se je' zvedelo, da so poškodovani u-radi tudi letalskih družb «Pan-american«, «Cook» in «Swissair». Koščki stekla so padali celo na trg Schvvarzenberg, ki je skoraj pol kilometra oddaljen. Manjše
poškodbe je eksplozija povzročila tudi na uradih «Enit».
Dr. Jereb je izjavil, da bodo lahko šele čez dva meseca popravili škodo. Zvezna policija pa je izdala uradno poročilo, v katerem se med drugim poudarja, da so podvzeti vsi ukrepi, da bi atentatorje našli, vendar pa da so raziskave «zelo težke, ker krog atentatorjev ne more biti omejen«. Poročilo oddaja, da «smemice za preiskave daje sam notranji minister iz tistega kraja, kjer je na počitnicah.«
Policija je zaradi atentata okrepila službo pred italijanskim poslaništvom, konzulatom in drugimi poslopij, kjer imajo svoje sedeže italijanska predstavništva. Tako poroča 'avstrijska tiskovna agencija APA, in dodaja, da je besnela včeraj ponoči nad Dunajem huda nevihta in da so ljudje, ki so slišali eksplozijo, mislili, da gre za grom.
V Rimu pa je danes poslanec PSIUP Minassi naslovil na zuna-
njega ministra vprašanje, v katerem ga vprašuje, «ali namerava intervenirati pri avstrijski vladi, da bi bila italijanska zastopstva v Avstriji zaščitena pred terorističnimi atentati«. Poleg tega ga vprašuje, ali misli konkretno proučiti položaj, ki je nastal zaradi vrste terorističnih atentatov »upoštevajoč, da teroriste prav gotovo podpirajo in vodijo teroristični krogi.
Bivši avstrijski zunanji minister- Gruber, ki je sedaj državni podtajnik pri predsedstvu vlade, pa je v dnevniku »Die Pres-se» objavil članek o pogajanjih, ki jih je leta 1956 vodil v Parizu o Južni Tirolski. V članku poudarja, da je tedaj dosegel največ, kar je bilo mogoče, zlasti pa možnost vrnitve optantov iz Nemčije, •internacionalizacijo* južnotirolskega vprašanja, važne zaščitne manjšinske določbe in zadovoljive pogoje za začetek delovanja južnotirolske »Volkspartei*.
či so poslali prve reševalne skupine v prizadete kraje. Danes je reševalna akcija zavzela velik obseg. Ljudje so ponoči preživeli na prostem, ker so se bali novih sunkov. Na prizadeto področje naglo prihajajo vojaške enote iz vzhodne Turčije. Vojaki so v vsej naglici postavili pet vojaških bolnišnic in reševalne skupine so pripeljale okoli 10.000 šotorov za namestitev ljudi, ki so ostali brez strehe. Skupina vojaških vozil, ki je odpotovala iz kraja Mus v Varto, se je znašla pred gričem, ki je zaradi potresa zdrsel in popolnoma pokril cesto.
Pri reševanju sodelujejo tudi ameriška tovorna letala «C-118», ki so pripeljala tri vojaške bolnišnice, zdravnike, bolničarke in zdravstveni material iz ameriškega oporišča v Adami. Predsednik vlade Demirel, ki je imel odpotovati danes v Izmir, da odpre tamkajšnji velesejem, se je temu odpovedal in je prišel v prizadete kraje. Skupno z njim sta prišla v Erzerum tudi notranji minister in minister za delo. Demijal je nato odšel v Hi-nis, kjer je škoda zelo velika, število mrtvih pa sorazmerno
ANKARA, 20. — V vzhodni Anatoliji se zemlja še vedno trese ter povzroča nove žrtve in novo škodo. Včerajšnji in novi današnji sunki so bili izredno močni ter so dosegli osmo in deveto stopnjo Mercallijeve lestvice.
V poznih popoldanskih u-rah je vlada spcJročila, da so do sedaj ugotovili 1430 mrtvih, od katerih 1079 samo v mestu Varto. za sedaj ne potrjujejo govoric, o katerih je poročal radio Helsinki, da bi utegnilo število mrtvih narasti na 5000. Finski radio je trdil, da je te podatke dobil v krogih turškega radia.
Po včerajšnjih številnih sunkih v teku dneva, ki so trajali do 17. ure, so bili ob 2.40 ponoči novi močni sunki. Novi potresni sunki so bili danes zjutraj v Tekmanu, kjer se je porušilo 50 hiš, in v Catu, kjer se je porušilo 30 hiš ter sta dve osebi zgubili življenje, dve pa sta bili ranjeni. V prvih popoldanskih urah sta bila druga dva sunka v Karliovi. Do sedaj so v tem kraju ugotovili 26 mrtvih.
Tudi v Erzerumu, kjer je bila včeraj škoda razmeroma majhna in ni bilo človeških žrtev, je bil danes močan sunek, med katerim sta se porušili dve hiši. Druga dva sunka sta bila v Hinisu. Tu so do sedaj ugotovili 129 mrtvih. Varto, ki je najbolj prizadet, je praktično do tal porušen -.prav tako kakor drugih osem vasi tega področja. Gmotna škoda je ogromna.
Poleg uničenega Varta je bilo porušenih ali hudo poškodovanih 90 odstotkov hiš. številne vasi tega področja so popolnoma porušene. Blizu Karliove je šest popolnoma porušenih, tri so močno poškodovana, druge štiri pa nekoliko manj.
O človeških žrtvah prihajajo številna protislovna poročila.
Uradno pa sporočajo sproti podatke, na podlagi dejanske ugotovitve. Spričo dejstva, da so v poznih večernih urah uradno sporočili, da je število mrtvih naraslo na 1.430, je treba pričakovati, da bo to število še močno narastlo, ker so številne žrtve še pod ruševinami, ki jih nad 5.000 turških vojakov, ki so prišli na prizadeta področja, v največji naglici odstranjuje. Računajo, da je preteklo noč nad dva milijona ljudi preživelo na prostem, ker se bojijo novih sunkov in deloma, ker so ostali brez strehe.
Prava poročila o potresu, ki se je začel včeraj ob 14.25, so dobili okoli 16. ure. Spočetka se je zdelo, da ni tako hudo. šele pozno ponoči, ko so začele prihajati brzojavke iz raznih krajev, se je pokazalo, da gre za pravo katastrofo. Toda poročila so še vedno nepopolna in pomanjkljiva, ker so bile telefonske in druge zveze povečini prekinjene.
že včeraj popoldne in pono-
nizko, ker so v času ljudje delali na polju. Hinis je v pokrajini Herzerum skoraj na meji • pokrajino Mus, kjer je Varto. Po mnenju izvedencev je včerajšnji potres zajel področje 125 kvadratnih kilometrov. Približno 150 kilometrov zahodno od prizadetega področja Erzican, kjer so bili v preteklosti najmočnejši potresi v Turčiji: leta 1454 je bilo 22.000 mrtvih, leta 1584 je bilo 15.000 mrtvih leta 1939 pa 32.272.
Vojaki so deloma obnovili cesto med Vartom in Musom in po tej cesti odvažajo ranjence v najbližje bolnišnice. V bolnišnice so spremenili tudi nekatere šole. Oblasti se na vse načine trudijo, da pomagajo prizadetemu prebivalstvu. Važno vlogo ima pri tem vojska.
Predsednik republike, ki Je v Izmiru (Smirna), je v stalni telefonski zvezi z obveščevalnimi centri, ki mu sproti poročajo podatke o katastrofi.
Turški vladi so poslali sožal-ne brzojavke državniki z vseh delov sveta. Brzojavko so poslali tudi predsednik republike Sa-ragat, predsednik vlade Moro in zunanji minister Fanfani. Papež Pavel VI. je poleg tega odredil pošiljatev večjega zneska za najnujnejšo pomoč Tudi grški Rdeči križ bo poslal zdravila, odeje in živil*.
iimmiiiirauiimniiiiitimHiimiiimiiiimiiitiiiuitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiitMfimimiiiiHiiitiimiiiiiiiitmfaNi
V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Drava in Mura grozita s katastrofalno poplavo
Pri utrjevanju nasipov pomagajo enote JLA - Številne ceste prekinjene, najbolj ogroženi sta mesti Murska Sobota in Varaždin
MARIBOR, 20. — 2e včeraj ponoči sta Drava in Mura nenavadno močno narasli zaradi velikega deževja v Alpah. Danes dopoldne pa sta v mnogih krajih prestopili bregove in poplavili obširna področja zemljišča ter pritličja mnogih poslopij v Murski Soboti in Radgoni. Poplavljene so tudi številne ceste. V samem Mariboru in okoliških krajih pa ljudje hitijo z utrjevanjem nasipov, pri čemer jim pomagajo delavci podjetij »Teh-nogradnje*, »Tehnike* iz Ljubljane, «Vodne skupnosti porečja Drava-Mura* in gradbenega podjetja »Konstruktor* 2e včeraj so okrog polnoči poklicali na pomoč tudi enote JLA, ki so v izmenah polnile vreče, jih nakladale in odnašale na nasip. Podobna dela so v teku tudi v
Ptuju in njegovi okolici.
V lendavski občini so že včeraj začeli evakuirati ljudi iz treh vasi ter reševati več sto glav goveje živine. 2e včeraj je bilo v tej občini poplavljenih okrog 150 hektarov zemljišč.
Drava in Mura sta poplavili tudi področja ob meji z Avstrijo in Madžarsko v severni Hr-vatski. Poplavljena so tudi nekatera predmestja Varaždina in okoliških vasi, kjer so vojaki pomagali prebivalcem, da so se na hitro izselili. V Vukovaru pa je nevihta presenetila tri delavce iz tovarne Borovo, ki so se vračali domov. Med nevihto jih je ubila strela. Tudi na tem področju so številne ceste neuporabne. Ljudje se bojijo, da ne bi prišlo že petič v zadnjih dveh letih do katastrofalne poplave.
INTERVJU BIVŠEGA ANGLEŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA
A. Eden predlaga nevtralizacijo Laosa, Kambodže in obeh Vietnamov
P° njegovem mnenju je ta načrt izvedljiv - Johnson o pogojih za ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama - Ponovil je tudi zahtevo, naj osvobodilna fronta položi orožje - Komentarji o obisku hanojske delegacije v Moskvi
V OKVIRU SPORAZUMA 0 SODELOVANJU
PARIZ, 20. — Bivši angleški zunanji minister Anthony E-den je dane., izjavil francoskemu radiu, da bodo »Laos, Kambodža in Vietnam nekega dne sestavni del nevtralnega pasu». Predlagal je mirovni načrt za Vietnam, ki naj upošteva to stvarnost.
Izjavil je, da je po njegovem Brnenju tak načrt izvedljiv. Nekaj
podobnega je sicer v Evropi u-■pelo v 19. stoletju, ko so določili (in eno stoletje spoštovali) nevtralnost strateško važnih držav, kakor sta Nizozemska in Belgija.
Eden Je nato izjavil, da Kitajska in ZDA imajo vsaj eno skupno točko: tako Peking kakor Wa-shlngton želita preprečiti navzočnost drug drugega na Indokitaj-skem polotoku. «Ce bi dosegli tak sporazum. Je dodal Eden, bi Kitajci in Američani lahko bili zadovoljni, sicer ne popolnoma, toda vsaj za 50 odstotkov vsak in bilo bi že dovoli.s
Sporazum bi jamčile države ženevske konference iz leta 1954, t. J. Francija, ZDA, Sovjetska Zveza, Kitajska, Velika Britanija in države Indokitajskega polotoka. Po njegovem mnenju bi moral sporazum vsebovati nekatere vojaške določbe, ki bi urejale navzočnost tujih čet v Indokini in še posebno v Vietnamu. «To je zapleteno, zelo zapleteno, toda ni nemogoče.« je zaključil Eden. «Konec koncev Je bilo tudi leta 1954 v Ženevi zelo zapleteno in vendar smo dosegli rezultat.«
V zahodnih političnih in vojaških krogih zelo pozorno spremljajo novice o odhodu severno-vietnamske delegacije v Moskvo. Prepričani so, da se bo delegacija pogovarjala o vojaških potrebah v Severnem Vietnamu zaradi zaostrovanja ameriškega napada. Pri tem ugotavljajo, da Kitajska pošilja v Severni Vietnam ljudi, tehnike in material za javna dela, mostove in drugo. Kitajski inženirji in tehniki delajo noč in dan ter popravljajo železniške proge, ceste in mostove, ki jih rušijo a-meriška letala. Prav tako pripravljajo nova letališča.
Na drugi strani se je zvedelo, da število sovjetskih lovskih letal »Mig« stalno narašča v Severnem Vietnamu. V zadnjem času se o-paža vedno večja dejavnost teh letal Opazovalci ugotavljajo, da Je kitajska pomoč dragocena za popravljanje škode, ki jo povzro-
anvuv, ivi jv pvvzu vr OdlllU
ča ameriško bombardiranje, toda' smoter
sovjetska pomoč Je nujno potrebna, kar se tiče orožja, elektronskih naprav, radarjev, tehnikov in streliva.
Po mnenju zahodnih opazovalcev so se za obisk v Moskvo in Peking odločili sevemovietnamski voditelji, ki želijo povečanje pomoči v pričakovanju nove zaostritve ameriškega napada. Nedvomno pa bodo obravnavali tudi politična vprašanja. Vse kaže, da želi Hanoj ohraniti nevtralnost med Moskvo in Pekingom.
Preteklo noč je bil južno od Hue močan spopad med sajgonski-mj in osvobodilnimi četami. Nastopila sta tudi topništvo in letalstvo.
Skupina partizanov je včeraj napadla konvoj sajgonske vojske deset kilometrov od Sajgena Partizani so zaplenili mnogo oržja in so se nato umaknili.
Ameriška letala so včeraj bombardirala obalni pas od Hajfonga do 17. vzporednika. Sestreljeni sta bili dve ameriški letali. Tiskovna agencija osvobodilne vojske je da. nes javila, da je bilo v zadnjih dvajsetih dneh eliminiranih v Južnem Vietnamu 7200 sovražnih vojakov, med katerimi 4665 Američanov Osvobodilne sile so v tem času sestrelile ali uničile 120 letal.
WASHTNGTON. 20 - Ameriški predsednik Johnson je nadaljeval danes obisk v petih državah vzhodne obale. Imel je vrsto govorov. V Manchestru v državi New Hamoshire je izjavil, da so bili hanojski voditelji obveščeni, da bi ZDA prekinile bombardiranje Severnega Vietnama, «če bi severni Vietnamci prenehali pošiljati svoje vojake v Južni Vietnam*. »Ha-nojski voditelji, je dodal Johnson, imajo v svojih rokah potni list za mir. Mi bi zelo želeli pustiti v miru Severni Vietnam, če bi hoteli severni Vietnamci storiti j-sto z Južnim Vietnamom. Lahko bo šlo za en mesec ali mnogo mesecev. Lahko tudi eno leto ali več let; nihče tega ne ve. Toda možje v Hanoju imajo v svojih rokah
'tni list. ki odpira vrata k miru. Samo oni lahko določijo, kdaj
zasluži več ogromne cene, ki je s tem povezana. Dokler me bo obnovljen mir, bo naše ravnanje jasno. Izpolnjevali bomo svoje obveznosti, še dalje bomo odločno nastopali in storili bomo, kar je potrebno, da ščitimo Južni Vietnam in da ohranimo stabilnost v Aziji.«
Johnson je nato pozval osvobodilno vojsko v Južnem Vietnamu, r.aj ustavi svojo borbo, «ker ni več perspektive za njihovo vojaško zmago«.
Govoril je nato o napovedanih političnih volitvah v Južnem Viet. namu in je dejal, da «se bodo verjetno povečali primeri terorizma in grozodejstev, ker komunisti nočejo uspeha volitev, ki pa so potrebne, zato da bo južnoviet-namsko ljudstvo postavilo temelje svoje samovlade*.
Johnson je nato trdil, da njegova vlada ne misli s svojo politiko uničiti Severnega Vietnama in tudi ne voditi vojne proti katerikoli drugi državi, »temveč samo preprečiti, da bi komunisti skušali vsiliti svojo voljo s silo južnim Vietnamcem«.
Smithovi vojaki za Južni Vietnam?
LONDON, 20. — V britanski prestolnici krožijo govorice, da namerava rasist Jan Smith predlagati Johnsonu pošiljatev kontingenta rodezijskih čet v Južni Viet-nam. Baje je bil glede tega že sprejet sklep. Toda Smith hoče prej slišati mnenje južnoafriškega rasista Vorwoerda, ki je baje pripravljen odobriti ta sklep.
Voditelj ameriškega konzularnega predstavništva v Salisburyju je izjavil, da bi ZDA odbile podoben predlog, ker ameriška vlada ne priznava Smithove vlade ter da ne upošteva »privatnih ponudb«.
Demonstracije proti Sukarnu
Džakarta, 20. — Danes Je oko-ga hočejo doseči, ne I ii 3000 desničarskih študentov de-
NORMALIZACIJA PO POPLAVAH NA J. TIROLSKEM
Apel toskanskih županov na Saragata Članki ob 2. obletnici Togliattijeve smrti
Amendola o nauku jultskegu memoranduma - «Avanti»: (Togliattijev! nasledniki so se ustavili pred istim zidom kot on sam»
RIM. 20. — Medtem ko iz Bočna poročajo, da je nevarnost poplav minila in da je že vzpostavljen promet na brennerski državni cesti ter da je urejen tudi železniški promet s prestopanjem, je danes obiskal Južno Tirolsko najprej podtajnik pro-
metnega ministrstva sen. Luc-chi, nato pa načelnik glavnega štaba italijanske vojske general Giovanm De Lorenzo. Opravi! je inšpekcijo enot IV. armadnega korpusa ter obiskal tudi mejo pri Brennerju. Obiskal je tudi tiste vojaške enote, ki so že več dni zaposlene pri vzpostavljanju cestnega prometa.
Iz Florence poročajo, da je »Zveza demokratičnih občin« objavila besedilo «Apela predsedniku republike«, ki ga je podpisalo 33 županov florentinske pokrajine, ki
10	bili, kot je znano, suspendirani za pet dni zaradi manifestacij za Vietnam. V apelu se poudarja, da se je florentinski prefekt »že tretjič v enem letu poslužil tega nezakonitega sredstva ter s tem ponovno potrdil usmeritev o-srednje oblasti, ki je v nasprotju z načelom avtonomije lokalnih u-stanov, s pravico svobodnega demokratičnega izražanja državljanov in z globoko željo po miru vietnamskega ljudstva«. Zupani se sklicujejo na Saragatove besede, izrečene 2. junija letos in poudarjajo, da so smatrali za svojo dolžnost, da ga na ta dogodek opozorijo.
Jutri bosta potekli dve leti, odkar je umrl Palmiro Togliatti in njegov »pomin bodo komemorira
11	pristaši KPI po vsej Italiji. Togliattijev grob je obiskala danes posebna delegacija vodstva stranke in novinarjev, parlamentarcev, sindikalistov itd. Med drugimi so bili navzoči: Nilde Jotti, Amendola, Terraccini, Napolitano in dru-f*.
Jutrišnja številka Unitš pa bo v veliki meri posvečena tej obletnici. Ust bo objavil tudi članek Oiorgla Amendole pod naslovom «Nauki Jaltskega memoranduma«, v katerem se poudarja, da se danes nahaja svet dejansko pred tisto nevarnostjo, ki jo Je Togliatti predvidel, ker se Je v resnici mednarodni položaj premaknil na desno. V zvezi s kitajsko KP pa je v članku rečeno, da ta stranka ne more ovirati razvoja skupne akcije v borbi za Vietnam, vendar pa se KPI ne more omejiti samo na škodo, ki jo kitajska protisovjetska polemika povzroča vietnamskemu ljudstvu. A-mendola poudarja, da pomoč Vietnamu ni samo vojaško in diplomatsko dejanje socialističnih držav, temveč politično dejanje mobilizacije ljudi na vsem svetu, da bi se napadalci Izolirali in narodi mobilizirali v borbi proti nevarnosti tretje svetovne vojne.
Tudi socialistično glasilo «Avan-tl!» Je posvetilo poseben članek drugi obletnici Togliattljeve smrti, ki ga je napisal Aldo Quaglto. Med drugim pravi, da pokojnemu delavskemu voditelju ni vedno uspelo
Izvajati lastne direktive:	«manj
propagande in več politike«, član-kar pravi dalje, da se Togliatti ni mogel izognui tistemu, česar se je naj Dol j bai: «stranxa, ki je obsojena na nenehno opozicijo«. Nato obravnava članek delovanje sedanjih voditeljev KPI in pride do sledečega: »Resnica Je, da so se Togliattijev! nasledniki ustavili pred istim zidom, pred katerim se je ustavil Togliatti, ker niso bili sposobni, da bi začeli bitko na terenu avtonomije in demokracije. To Je zid, pred katerim stojijo že več kot deset let in ne morejo najti poguma, da Di ga preskočili, čeprav se zavedajo, da se z navzočnostjo tega zidu ne reši nobeno drugo vprašanje, ne določi se politična linija ln ne more se vzpostaviti stik z drugimi de rnokratičnlmi silami«.
ga poslaništva. Proces se je začel 28. decembra lani in se je zaključil sredi januarja. Danes je Arnin potrdil, da je nedolžen in je zavrnil obtožbe o vohunstvu. Priznal je samo, da je kriv nezakonitega prekupčevanja z valuto.
Bivši ravnatelj petrolejske družbe Husein Tevfik in druge štiri osebe so bili na drugem procesu obsojeni pod obtožbo zarote proti državi na dosmtno prisilno delo. Od drugih šestih obtožencev je bil eden oproščen, ostali pa so bili obsojeni na kazen od šestih mesecev do 15 let zapora.
Danes začetek lovske sezone
RIM, 20. - Danes se začne letošnja lovska sezona. Predvideva se, da bo v Italiji odšlo na lov okrog en milijon lovcev Le v Piemontu bodo morali čakati do 11. septembra. Hkrati pa se vodi polemika o enotnem in o ločenem začetku lovske sezone, o svobodnem izvajanju lova itd. Novo e-notno zakonsko besedilo o lovu, ki še ni začelo veljati, so pripravili predstavniki Zveze italijanskih pokrajin in lovskih organizacij Z majhnimi spremembami ga je odobrila poslanska zbornica, medtem ko v senatu še ni prišlo na vrsto. Novi zakon se namreč bistveno razlikuje od sedanjega.
Tito v Hercegovini
DUBROVNIK, 20. — Predsednik republike Tito je z ženo Jovanko včeraj potoval skozi Dubrovnik ter nato v spremstvu Edvarda Kardelja, Mijalka Todoroviča, Jovana Ve-selinova in Cvijetina Mijatoviča od. potoval v Bilečo v Hercegovini, kjer se Je zadržal v tamkajšnjem hotelu eno uro in se pogovarjal z domačini o gospodarskem razvoju ter krajev. Med potjo v Bilečo je predsednik republike potoval skozi Trebinje, kjer ga je pozdravilo okrog 10.000 ljudi.
OPPIDO MAMERTINA (Cala-bria), 20. — Se vedno niso znani vzroki zastrupitve 57 oseb, od katerih jih je 9 umrlo (8 otrok in starejša ženska). Vzroki bodo znani šele, ko bodo v Rimu pri vrhovnem znanstvenem zdravstvenem zavodu zaključili preiskavo ter histološke, bakteriološke, hematološke in druge analize, ki jih bodo opravili strokovnjaki zavoda za anatomijo in patološko histologijo univerze v Messini.
Obsodbe v Kairu
KAIRO, 20.	— Bivši ravnatelj
dnevnika «A1 Ahbar« Mustafa A-min, ki Je bil obtožen vohunstva za račun CIA, je bil obsojen na dosmtno prisilno delo. Predsednik Naser je potrdil razsodbo, ki Jo je izreklo vrhovno sodišče. Amin ima 51 let. Aretiran je bil 31. Julija lani v Aleksandriji, ko se je sestal z ameriškim agentom, ki je uradno veljal za atašeja ameriške-
Nesreče
VERONA, 20. — Na avtomobilski cesti »Serenisslma« sta se med Verono in Brescio trčila avtomobila, pri čemer je en potnik zgubil življenje, dva pa sta bila ranjena.
ARONA (Norava), 20. - 21-let-ni mladenič Cesare Binda se je s svojo zaročenko peljal v avtomobilu ln je bil namenjen v Stre-so. Zgubil je nadzorstvo nad krmilom In se je z vso silo zaletel v tovornjak, id je vozil nasproti. Binda je bii na mestu mrtev, njegovo zaročenko pa so pripeljali ranjeno v bolnišnico.
BERGAMO, 20. — Število smrtnih žrtev pri sinočnji nesreči na cesti med Rivo di Solto in Rove-re je narastlo na tri. Včeraj sta bila na mestu ubita dva potnika, danes pa Je v bolnišnici umrl še eden.
VIDEM, 20. - 59-letnl zidar Vlt-torio Zorzi iz Campoformida, ki Je delal na ogrodju ob neki hiši, se je nehote dotaknil voda z visoko
napetostjo
mrtev.
ln je bil na mestu
TURIN, 20, - V bolnišnico so pripeljali sedem oseb, ki so se zastrupile z gobami.
LONDON, 20. — Londonski Lloyd javlja, da Je britanska petrolejska ladja »British Cron», polna surovega petroleja, v plamenih v pristanišču Um Said v Perzijskem zalivu. Rešili so 44 mornarjev, med katerimi tudi poveljnika. Posadka je štela 62 mož. Do sedaj ni vesti o 18 mornarjih. Baje Je požar nastal zaradi eksplozije.
monstriralo proti Sukarnu zaradi incidentov, ki so se dogodili v petek v Bandungu. V tem kraju je bil med spopadi desničarskih študentov in levičarskimi ubit 24-letni desničarski študent. Nekateri časopisi pa trdijo, da je bilo šest mrtvih.
Voditelji desničarsKe organizacije «Kami» trdijo, da Je bilo 17 študentov ranjenih, ter da so se vojaki postavili na stran levičarskih študentov. Voditelji desničarske organizacije trdijo, da je te incidente povzročil Susarnov govor za indonezijski narodni praznik. List »Ampera« trdi, da se Sukarnov govor kritizira z več strani, «ker je zaradi številnih točk, ki so v nasprotju s politiko Suhartove vlade, izzval nezadovoljstvo med ljudstvom in je spodbujal komunistične elemente m njihove podpornike«. Včeraj je delegacija desničarskih študentov izročila zunanjemu ministru Maliku izjavo, s katero protestira proti Su-karnovemu govoru. Malik Je svetoval študentom, naj «ne jemljejo resno« Sukarnovega govora.
SZ sporočila ZDA podatke ki jih je zbral «Kozmos 122»
SZ bo postavila stalno mrežo meteoroloških satelitov
NEW YORK, 20. — Sovjetska zveza Je prvikrat sporočila ZDA meteorološke podatke, ki jih je registriral satelit «Kozmos 122», ki so ga izstrelili 25. junija. Meteorološke podatke Je dobila družba ((National Environmetal Satel-lite Center« v Suitlandu v državi Maryland, ki je povezana z Moskvo po teleprinterju. Podatke so dobili v četrtek. Povezava po teleprinterju s sovjetskim meteorološkim centrom deluje že dve leti, toda do sedaj si niso izmenjavali važnejših podatkov.
((Izvestija« objavljajo intervju akademika Fedorova, ki pravi, da nameravajo sovjetski znanstveniki postaviti stalno mrežo satelitov, ki bodo krožili v zeio oddaljenemu tiru okoli Zemlje in bodo vsako minuto pošiljali meteorološke podatke ter bodo vnaprej opozarjali na formiranje orkanov, ciklonov in neviht.
Fedorov je izjavil, da je satelit ((Kozmos 122», ki je opremljen s sončnimi baterijami, prvi satelit te vrste. Na podlagi podatkov, ki jih bodo dobivali od satelitov, bodo enkrat ali dvakrat dnevno pripravili meteorološko karto globusa. Sovjetski znanstveniki že proučujejo podatke o žarčenju, ki jih je poslal »Kozmos 122», in pripravljajo karto, ki bo kazala moč žarčenja na vsem svetu. Poleg tega oddaja ((Kozmos 122» važne televizijske slike o oblakih nad Zemljo.
Potres v Črni gori
TITOGRAD, 20	— Seizmograf-
ska postaja je danes ob 13.15 ugotovila potres lokalnega značaja jakosti 7. stopnje. Epicenter je bil blizu Petrovca ob morju, kjer sta se porušili dve stari hiši, ki sta bili že prej poškodovani. Na nekaterih drugih starih poslopjih pa so popokali zidovi. Človeških žrtev ni bilo. Potres so občutili tudi v Boki, Budvi, Tivtu in drugod, kjer pa ni bilo škode
«Zaščitnik» sprejet na beneški festival
BEOGRAD, 20. — Jugoslovanski film »Zaščitnik«, ki ga je zrežiral Vludo Slijepčevič v produkciji • Avale-filma. iz Beograda, bo vključen v informativno sekcijo '"tošniega filmskega festivala v Benetkah, čeprav so ga poslali z enodnevno zamudo. V Benetkah ga bodo vrteli 5. septembra ob
17.30	v veliki festivalski dvorani. Zaradi zamude pa film ne bo mogel konkurirati za festivalske nagrade.
BEOGRAD, 20. — Radio Bukarešta sporoča, da ie minister za zunanje zadeve SR Romunije Kornelij Manescu sprejel vabilo italijanskega zunanjega ministra Fan-fanija, naj obišče Italijo od 5. do I 7. septembra t.l.
			
SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE: NOGOMET
DANAŠNJE TEKME L KOLA
(NA STADIONU «PRVI MAJ», VRDELSKA CESTA 7)
ČLANI SKUPINA A
Primorje — Barkovlje, ob 8. uri. Sodnik: P. Mahorčič, delegat: S, Kuret.
SKUPINA B
Trebče — Zarja, ob 13. uri. Sodnik: V. Svetina, delegat: F. Vitez.
Kras — Sokol, ob 14.45. Sodnik: V. Petaros, delegat: F. Vitez.
SKUPINA C
Repen — Union, ob 16.30. Sodnik: S. Kralj, delegat: S. Budin,	«*
SKUPINA C
Škamperle — Breg, ob 9.45. Sodnik: V. Ukmar, delegat:
B. Lakovič.
MLADINCI
Primorje — Cankar, ob 11.30. Sodnik: N. NKraševec, delegat: S. Pertot.
Opozorilo. Vsaka enajsterica si mora prinesti lastno žogo.
LJUBLJANA, 20. — Član odbora italijanske plavalne zveze odvetnik Sblattero iz Trsta je imel danes na Bledu sestanek z organizatorji svetovnega prvenstva v veslanju, med katerimi se je dogovoril za ureditev bivanja italijanskih tekmovalcev. Ti bodo ves čas prvenstva stanovali v neki vili v Radovljici, ki bo popolnoma na razpolago Italijanom. Tl se bodo na poti na Bled ustavili 27. in 28. t.m. v Trstu, kjer bodo prenočili v vojašnici gasilcev. Imena tekmovalcev, šeniso znana, ker jih bo italijanska zveza objavila šele po zadnjem tekmovanju, ki bo 23. t.m. v milanskem Idroscalu.
DOMAČI NOGOMET
Danes bo kriška Vesna odigrala v Sežani prijateljsko nogometno tekmo z enajsterico Tabora.
......................................................miiiiiiiiiimiiiiimiiihumimh ...
mmmnmm
Novi svetovni rekordi v ZDA
LINCOLN, 20. — Vrsta svetovnih rekordov danes med drugim dnevom plavalnega prvenstva Amerike. Don Schollander je z 1’56”2 izboljšal rekord na 200 m prosto, Po-key Watsonova pa z 2’10”5 na 200 m prosto za ženske. Moška ekipa Santa Clara Swim Cluba je s časom 3’35”4 izboljšala svetovni klubski rekord v štafeti 4x100 m prosto.
Ta čas predstavlja letošnji najboljši dosežek na svetu In drugi najboljši čas sploh.
Tudi ženska ekipa istega kluba Je v štafeti 4x100 m prosto izboljšala svetovni klubski rekord, ki je s 4'04”5 tudi drugi najboljši čas na svetu. Dick Roth pa je s 4’47”9 izboljšal ameriški rekord na 400 m v štirih slogih.
NOG0MBT
BEOGRAD, 20. — S tekmo Crve-na zvezda — Čelik se Je danes začelo nogometno prvenstvo Jugoslavije. V današnji tekmi so Beograjčani premagali tekmece lz Zenice 3:2.
Z MIMOHODOM REPREZENTANC 26 DRŽAV
Včeraj začetek evropskega prvenstva
Na sporedu samo tekme v vaterpolu
UTRECHT, 20. — Predsednik evropske plavalne zveze Jan Der Vries je danes uradno otvoril 11. evropsko prvenstvo v plavanju, vaterpolu In skokih v vodo. Medtem ko je godba krajevne policije igrala
»evropsko himno«, ki Jo bodo po- --
navijali ob podelitvi kolajn, so se številu,
reprezentance, 26 po številu, razvrstile ob bazenu. Največ tekmovalcev sta poslali v Utrecht obe Nemčiji, za njima pa ima številčno najmočnejšo reprezentanco Sovjetska zveza, medtem ko se je Grčija predstavila z 1 tekmovalcem In 1 voditeljem.
Na letošnjem evropskem prvenstvu nastopajo plavalci In plavalke Belgije, Bolgarije, Danske, Vzhodne ln Zahodne Nemčije, Finske, Franclje, Grčije, Velike Britanije, Madžarske, Irske, Italije, Jugoslavije, Luksemburga, Holandske, Norveške, Avstrije, Poljske, Romunije, SZ, Španije, CSSR, Turčije, Islandije,
švedske in Švice.
Danes so bile na sporedu samo tekme v vaterpolu. Te so se končale z naslednjimi izidi:
Belgija — Irska 8:3 (1:0, 1:0, 3:0,
SZ — Turčija 12:0 (4:0, 3:0, 2:0, 3:0)
švedska — španlja 4:3 (1:0, 1:3,
2:0, 0:0)
Madžarska — Holadska 6:3 (1:0,
2:0, 1:1, 1:2)
Francija — CSSR 2:1
miiiiiimmiJiiiiiiiiimtiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiHiidKiiiiiiHiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimmiiimt
ATUTIKA
BRITISH GAMES
Kenijec Keino 3’53”4 na 1 miljo
LONDON, 20. — Danes se Je začel miting British Games, kjer bodo atleti preizkusili sile pred nastopom na evropskem prvenstvu. Najboljši rezultat današnjega dne je dosegel Kenijec Kipchoge Keino, ki je v teku na 1 miljo zabeležil s časom 3’53”4 nov rekord Commonwealtha in drugi najboljši čas na svetu. Zelo dober čas (49”8)
je dosegel tudi Italijan Roberto Frinolli v teku na 400 m ovire.
Izidi današnjih najvažnejših tekem so naslednji:
Tek na 1 miljo
1.	KEINO (Kenija) 3’53”4
2.	Graham (V.B.) 3’59”2
3.	Simpson (V.B.) 3’59”2 400 m
1.	SMITH (ZDA) 45”3
2.	Mottley (Trinidad) 45'7
3.	Winbolt Lewis (V.B.) 46”8 400 m ovire
1.	FRINOLLI (It.) 49”8
2.	Songok (Kenija) 51”3
3.	Roche (Avstral.) 51”8 110 m ovire
1.	HEMEY (V.B.) 14”3
2.	Comacchia (It.) 14”3
3.	Parker (V.B.) 14”5 100 m
1.	HINES (ZDA) 10”5
2.	Kelly (V.B.) 10”7
3.	Ottolina (It.) 10”8 200 m
1.	DUDZIAK (Polj.) 21"
2.	Hines (ZDA) 21”
3.	Ottolina (It.) 21”4
800 m
1.	GLOUGH (Avstr.) 1’48”6
2.	Carroll (Eire) 1’49”
3.	Nagy (Madž.) 1’50”5 Kopje
1.	SIDLO (Polj.) 81.10 m 100 m ženske
1.	HALL (V.B.) 11"9
2.	Slater (V.B.) 12”
3.	James (V.B.) 12"1 Daljina ženske
L VICOPELEANU (Rom.)
2.	Wilson (V.B.) 6.13
3.	Rand (V.B.) 6,08
6.22

PASTURO, 20. — Felice Gimondi je danes zmagal na 219,900 km dolgi dirki za veliko nagrado Valsas sine. Vrstni red na cilju je naslednji:
1.	Felice Gimondi (Salvarani) v 6 urah 16T’, s povprečno hitrostjo 34,850 km
2.	Vito Taccone z zaost. 1’32”
3.	Italo Zilioll 2’20”
4.	Passuello
5.	Bltossl 6’48”
6.	Vlcentini 9’13”
7.	Casallni U’04’’
8.	Centomo
9.	Balrnamion
10.	Pogglali, Itd.
BEOGRAD, 20. — Danes so prispele prve poimenske prijave udeležencev letošnje kolesarske dirke po Jugoslaviji, ki bo od 4. do 15. septembra. Prve so se prijavile kolesarske zveze Vzhodne Nemčije, Sovjetske zveze In CSSR.
»ORANJI
SPLIT, 20. — V sončnem vremenu in z ugodnim vetrom je danes 20 jugoslovanskih ln Italijanskih Jadrnic startalo iz splitske luke na transjadransko regato, ki bo posadke Jadrnic «Rorc» pripeljala po 328 morskih miljah v Trst. Predvidevajo, da bodo prvi prispeli na cilj v Trst v torek dopoldne. V letošnji peti transjadranskl regati nastopa 12 Italijanskih posadk iz Trsta, An cone in Riminija ter 8 jugoslovanskih jadrnic iz Splita, Dubrovnika, Trogira in Pirana.
NEDEUA, 21. AVGUSTA PONEDELJEK, 22. AVGUSTA
Radio Trst A
8.15,	13.15, 14.15, 20.15, 23.15 — Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja;
9.00	Prenos sv. maše; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 10.45 Pihalne godbe;
11.15	Oddaja za najmlajše: »Leseni lonček«; 11.50 Ringaraja za naše malčke; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;
14.45	Mozaik melodij; 15.00 An-
tologija popevk; 15.30 Ivan Pregelj:	»Tolminci«; 16.00 Ljudski
plesi; 16.30 Revija orkestrov;
17.00	Popoldanski ples; 18.00 Naj-
lepše simfonije; 18.25 Motivi za vedro razpoloženje; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Italijanske počitnice;	20.00	šport;	20.30	Zbo-
rovske skladbe Frana Venturinija; 21.00 Večerni koncert zabavne glasbe; 20.00 Nedelja v športu;	22.10	Nova	glasba;	22.25
Večerni	ples	na berlinskem	Kur-
furstendammu.
Trst
9.30	Kmetijska oddaja; 12.00 Plošče.
Koper
8.30,	12.30,	14.00,	14.30,	15.30
20.15,	23.30 — Poročila; 8.15 Ju tranja glasba; 9.00 Prenos RL
10.05	Nedeljsko srečanje: »Turi stičini utrinki iz Postojne — Po stojna včeraj, danes in jutri« 10.20 Zabavni zvoki; 11.00 Prenos RL; 11.30 Današnji pevci; 12.05 in 13.05 Glasba po željah; 14.05 Dogodki in odmevi; 14.40 Godba JNA iz Zagreba; 15.00 in 15.45 Glasba po željah; 16.30 Nedeljsko popoldne domačih pesmi in melodij; 17.00 Prenos RL; 20.00 Orkester Wemer Mueller; 20.30 Prenos RL; 20.30 Prenos RL;
23.15	Plesna glasba; 23.35 Športna nedelja.
Nacionalni program
8.00,	13.00, 15.00, 20.00, 23.00 — Poročila; 7.15 Jutranja glasba;
8.30	Kmetijska oddaja; Skladbe za godala; 10.15 Ital. plošče; 11.25 Koncenrt na trgu; 13.30 Odrska in filmska glasba; 14.00 Pisana glasba; 14.30 Nedeljski orkestri;
15.15	Oddajali smo: 17.00 Simfonični koncert; 18.40 Glasbeni spored za mladino; 19.30 športna nedelja; 20.25 «Zemlja 70»;
21.00	Koncert Kvinteta iz Varšave; 22.00 Orkester N. Rotondo;
22.30	Glasba v večeru.
II.	program
8.30,	10.30, 13.30, 19.30, 21.30 — Poročila; 7.33 Glasba za dobro jutro; 8.45 Oddaja za ženske;
9.35	Varietejski program; 11.00 Zbori z vsega sveta; 11.35 Pevci; 13.00 Sestanek ob trinasjtih;
13.45	Pisan spored; 14.00 Plošče;
15.00	Slavni ameriški orkestri;
16.30	Oddaja za avtomobiliste;
17.15	Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Glasba po željah;
21.00	Poltronissima — glasbeno-govomi spored; 21.40 Plesna glasba.
III.	program
18.30	Simfonični koncert; 19.15 španska kultura; 19.30 Wagner; «Somrak bogov«.
Slovenija
7.15,	8.00,	9.00,	10.00,	12.00,
13.00,	14.00,	16.00,	18.00,	20.30,
23.0,	24.00, 24.30 — Poročila; 9.05 Mladinska radijska igra; 10.05 Naši poslušalci čestitajo; 11.00 Še pomnite, tovariši...; 11.25 Pesmi borbe in dela; 11.45 Za prijatelje lahke glasbe; 12.00 Turistični napotki; 13.05 Naši poslušalci čestitajo; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Nedeljska reportaža; 15.00 Slavni pevci; 16.05 Majhni zabavni ansambli; 16.30 Humoreska tega tedna; 17.00 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Obvestila; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 «Iz tisoč in ene noči«; 21.50 športna poročila; 22.00 Kličemo letovišče; 23.10 Nočni zabavni zvoki; 24.05 Večer Antona Werbena.
Ital. televiziia
10.15	Kmetijska oddaja; 11.00 Nabožna oddaja; 16.30 športni popoldan; 18.00 Oddaja za najmlajše; 19.00 Evrovizija: prenos iz Holandske — evropsko prvenstvo v plavanju, skokih in vaterpolu; 19.45 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnnevnik; 21.00 Avanture Laure Storm: »Trinajsti nož«; 22.00 Petnajst minut z Achlllejem Toglianijem; 22.15 »športna nedelja, kronike in rezultati, ob koncu dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 V. mednarodno tekmovanje v ritmo-simfo-nični glasbi.
Radio Trst A
7.15,	8.15,	13.15,	14.15,	17.15,
20.15,	23.15 — Poročila; 7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 šopek slovenskih pesmi; 11.45 Trije ansambli, tri dežele; 12.15 Počitniška srečanja; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Znane melodije; 17.00 Igra ansambel Elia Bondianija; 17.20 Glasbeni kalei-doskop; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Baročne skladbe;18.55 Glasba za pihala;
19.15	Iz ženskih tednikov in revij; 19.30 Parada orkestrov; 20.00 šport; 20.00 Ilderbrando Pizzetti: «Fra Gherardo«; 22.50 Ansambel Franca Cerrija.
Trst
12.05	Plošče; 13.15 Mali koncert in jazz
Koper
6.30,	7.30,	8.30,	12.30,	13.30,
14.30,	18 30, 20.15, 23.30 — Poročila; 7.15 IGasba za dobro jutro;
8.00	Prenos RL; 8.15 in 8.40 Jutranja glasba; 9.00 Popevke; 9.30 Pod senčnikom; 10.15 Vesela glasba; 10.30 Plošče; 10.45 Zabavna glasba; 11.30 Plošče; 12.00 in 13.00 Glasba po želja; 13.50 Parada orkestrov; 14.15 Poje Lucia Altieri;
14.40	Mala prodajalna plošč; 15.00 Jug. pesmi in plesi; 15.45 Zabavna glasba; 16.00 Od popevke do popevke; 16.45 Odmevi iz dvoran in glasbenih šol; 17.00 Iz športnega življenja na Primorskem; 17.10 Glasbena medigra; 18.00 športni ponedeljek; 18.10 Orkester Second oCasadei; 18.45 Glasba in fantazija; 19.00 Prenos RL; 20.00 šport; 20.30 Prenos RL; 23 15 Orkester Ray Conniff;
23.35	Giuseppe Tartini.
Nacionalni program
8.00,	13.00, 15.00, 20.00, 23.00 — Poročila; 7.15 Jutranja glasba;
8.45	Neapeljske pesmi; 9.00 Glasbene operete in komedije; 9.30 Sergej Rahmaninov; 10.05 Popevke; 10.30 Oddaja za šolarje na počitnicah; 11.00 Narodni plesi;
11.30	Jazz; 11.45 Današnji pevci;
13.30	Mladi pevci; 15.15 Wolmer Beltrami in njegov cordovox;
15.30	Plošče; 15.45 Popevke; 16.30 Program za najmlajše; 17.25 Radijska igra; 17.55 Armando Tro-vajoli in njegov orkester; 78.50 »Bello sguardo«; 19.05 Glasbeno potovanje; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 19.53 Pesem dneva; 20.05 Jazz; 21.30 Glasba v večeru.
II. program
8.30,	10.30. 13.30, 19.30, 21.30 — Poročila; 7.33 Jutranja glasba;
8.30	Mali koncert; 9.35 Nove ital. pesmi; 10.00 Operne arije; 10.35 Plošče; 11.15 Plošče za poletje;
11.35	Vesela glasba; 14.00 lGasbe-na fantazija; 14.45 Starte plošče;
15.35	Operni koncert; 16.38, 17.35 Program za mladino; 18.15 Enci-klopedia; 18.50 Vaši izbranci;
20.00	»Adriana Lecouvreur« — opera.
III. program
18.30	Španci zasedajo Južno Ameriko; 19.00 Bela Bartok; 19.15 IGasbena revija; 19.30 Wagner Parsifal; 21.10 Revija revij; 21.40 Radijska komedija.
Slovenija
7.00,	8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	16.00,	18.00, 20.30,	23.00,
24.00,	24.30 — Poročila; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Za mlade radovedneže; 10.15 Otrokov svet v umetnikovem delu; 10.30 Lahka orkestralna glasba; 11.15 E-mil Adamič; 11.35 Naš podlistek;
12.15	Nimaš prednosti!; 13.05 Ludwig van Beethoven; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pojeta Branka Strgar in Božo Grošelj;
14.15	Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Ljudski motivi v hrvatski in srbski koncertni glasbi; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.30 Ljubljanski oktet in ženski vokalni kvartet; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 V svetu opernih melodij; 19.15 Zvočni razgled; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Panorama zavabnih melodij; 21.30 Komorni orkester Moskovskega državnega konservatorija; 23.10 Melidoje za lahko noč; 23.50 Literarni nokturno; 24.05 Plesna glasba:
Ital. televizija
17.00	Evrovizija Evropsko pr venstvo v plavanju, skokih in va terpolu; 18.15 Spored za najmlaj še; 19.45 športne vesti in ital kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 A meriški senatorji; 21.40 Detektiv ka; 22.05 «Ohit,arra amore mio«
23.00	Dnevnik
//. kanat
21.00	Dnevnik; 21.15 Detektivski film; 22.25 Evrovizija: Evropsko prvenstvo v plavanju; skokih in vaterpolu.
TELEVIZIJE 011 21.00 27.-VIII.
NEDELJA, 21. avgusta 10.25 Poročila; 10.30 Narodna zabavna glasba; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.45 Oddaja za otroke;
12.15	Kapetan Tenkeš — film; Športno popoldne; 20.10 A. Schnitzer: Agonija; 20.34 Poljski pevki pojeta dela Sodobnih skladateljev; 21.00 Dnevnik; 21.45 Koncert Woodyja Hermana; 22.45 Golo mesto — film; 23.35 Dnevnik; 23.50 Evrovizija: Evropsko prvenstvo v plavanju, skokih in vaterpolu; 24.50 Dnevnik.
PONEDELJEK. 22. avgusta
19.40	Poročila; 19.45 Poklici v živilski industriji; 20.15 Tedenski	športni pregled;	20.40	Cikcak;	20.45	Obzornik;	21.00	Dnev.
nik;	21.30	Corneille:	CID;	21.30
Biseri glasbene literature; 23.48 Evrovizija: Evropsko prvenstvo v plavanju, skokih in »vaterpolu; 24.48 Poročila.
TOREK, 23. avgusta
19.30	Evrovizija: Evropsko prvenstvo v plavanju, skokih in vaterpolu; 20.15 Nastop Koroškega akademskega okteta; 20.40 Cikcak;	20.45	Obzornik;	21.00	Celo-
večerni film ali posnetek vaterpolo tekme iz Utrechta; 22.30 Posnetek vaterpolo tekme iz U-trechta ali celovečerni film; 23.30 Poročila
SREDA, 24. avgusta
19.40	Poročila; 19.45 Potopisna skice; 20.00 Iz listov glasbene li-
terature; 20.15 Turistična oddaja;
20.40	Cikcak; 20.45 Obzornik;
21.00	Dnevnik; 21.30 A. Cehov: Striček Vanja; 23.24 Evrovizija: Evropsko prvenstvo v plavanju, skokih in vaterpolu; 24.15 Poročila.
ČETRTEK, 25. avgusta
19.40	Poročila; 19.45 Otroška oddaja; 20.15 po poteh Jugoslavije; 20.40 Cikcak; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik; 21.30 Evrovizija: Evropsko prvenstvo v plavanju, skokih in vaterpolu; 23.25 Plesni orkester TRV Zagreb;
24.00	Zadnja poročila.
PETEK. 26. avgusta
19.40	Poročila; 19.45 Reportaža;
20.15	Opera Skozi stoletja; 20.40 Cikcak; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik; 21.33 Film o niškem pesniku Koljcovu; 23.00 Poročila:	23.15 Evrovizija:	Evropsko
pvenstvo v plavanju, skokih In vaterpolu; 24.15 Poročila.
SOBOTA, 27. avgusta
16.00	Evrovizija: Evropsko prvenstvo v plavanju, skokih in vaterpolu; 18.45 V dvajsetih urah po Poljski; 19.05 Poročila; 19.10 Ruski mladinski film; 20.25 Vsako soboto; 20.40 Cikcak; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik; 21.30 Film; 22.00 Praška revija; 23.00 Svetnik - film; 23.50 Poročila;
24.05	Evrovizija: Evropsko prvenstvo v plavanju, skokih in vaterpolu; 24.45 Zadnja poročila.
Pflm oršTel "dnevnIV
Prenagljen r= strel MRK
Že več tednov je živela Isa-bel Williams kakor omamljena, vendar vedno zadržana. Bližala se je damskemu frizerskemu salonu. Tik pred njo je stopila v poslovalnico vitka, mlada svetlolaska. Pogled nanjo je Isabel kar presunil »Ce bi bila še enkrat tako mlada in lepa,» s; je mislila. ((Morebiti bi Gerald spremenil svoj sklep in me ne bi zapustil.»
Mlada žena, z bledozlatimi lasmi, je stopila k elegantni polici m nekaj zamrmra a Upravnica salona, z visoko črno lakirano Pričesko, jo je sprejela, pogledata v beležno knjigo in prijazno pokimala: »Takoj boste na vrsti, gospodična Farell. Kabina 7. Miss Joanne vas bo postregla.«
Isabelini frizerki je bilo ime Miss Carla. Vse deklice v salonu so jo klicale po imenu, priimek se jim ni zdel pomemben.
Za svetlolasko je Isabel stopala mimo vrsto dam, ki so sedele pod sušilnimi 'aparati, nasproti vrsti kabin s steklenimi stenami. Svetlolaska je stopila v kabino 7. Mimogrede je Isabel videla skozi špranjo samo Miss Joanne, čedno, živahno rjavolasko, v brezhibno beli halji.
Izabel je šla v naslednjo kabino na štev. 9. «Dober dan, gospa Williams,» je pozdravila Carla s poklicno uslužnostjo. Isabel je sedla na stol, Carla pa ji je ogrnila belo ogrinjalo in ji zataknila okrog vratu papirnat trak, da se ji ne bi zmočila obleka. Carla je opazovala Izabeline lase in upadle kodre.
((Dobro bi bilo, če bi vam natrla glavo z oljem,« je rekla Isa-beli Carla. ((Kakšen barvni odtenek želite? Vidiim nekaj sivih las.«
«Vem,» je odgovorila Isabel in »e žalostno .nasmehnila. ((Napravite, kar morete, Carla.« Dobro je vedela, kakšna je, ogledalo je neizprosno. Njen obraz je hil u-Padel in zagrenjen. Njeni svetli lasje, ki so se nekoč svetili kot zlato, so postali pusti in od barvanja rdečkasti. Carla je pričela vtirati lasišče. Pod frizerskimi spretnimi prsti je Isabeli popustil živčni krč. Ko ji je začela Carla umivati glavo, so ji tekle solze z vodo vred po licih. Zdelo se ji je nerazumljivo, da moževe spremembe ni opazila v zadnjih mesecih. Gotovo je Gerald zaljubljen že dalj časa v drugo žensko. Odločil se je, da bo pustil mesto ' drugega direktorja Pri kartonažnem podjetju PACKARD in odšel v Mehiko.
Slučajno je Isabel našla v njegovi listnici vozovnici za letalo. Iskala je vozniško dovoljenje in našla vozovnici. Geraldova odsotnost se ji je vedno zdela sumljiva. Sele tedaj ji je postalo vse jasno. Vedno je hodil na krajša Potovanja in imel telefonske pogovore. Ves se je spremenil. Več mesecev je že urejeval posle, da bi jih lahko predal drugemu. Kljub vsem tem znakom se je bala, da bi odkrila nezvestobo. Preveč bi jo bolela. Se vedno ga je ljubila. Sama pa ga ni hotela vprašati. Drevi pa bo to storila. Moralno jo bo podprla nova pričeska in dragocena obleka, ki jo je kupila zato. Ni mogla prenašati negotovosti in še dalje molčati. Hitro si je morala biti na jasnem, ker sta bili vozovnici rezervirani za naslednji petek. Končno pa mu je pripomoglo do denarja premoženje njenega oče-ta. V visoko družbo ga je ona vpeljala. Po vseh teh letih uspeha se je je hotel končno znebiti, da bj začel povsem novo življe-
nje v eksotičnem vzdušju Mehike. Njo, Isabel, pa je hotel pustiti zasmehu i,n pomilovanju njenih znancev in prijateljev.
Njeni starši so medtem že umr-
li.	Oče ji je zapustil podjetje, ki je Geralda postavilo na noge,
»Oprostite, prosim,« je rekla Carla in osušila Isabeline lase.
((Sedaj pa se lahko vzravnate.«
Frizerka je začela pripravljati trajno kodranje im navijala lase. V kabini je bila tišina, tako da je Isabel lahko slišala vsako besedo iz sosednje kabine.
«Da,» je pripovedoval veseli glas. «Nocoj odletiva v Mehiko. Ce bi se Geraldova žena branila ločitve zakona, bo Gerald od tam vse uredil. On pravi, da je to najbolj pametno. Tudi s podjetjem bo prekinil vse zveze. Končno ga je ustanovil že ženin stari ope. Gerald pa gotovo ne bo ostal v podjetju, potem, ko bo napravil konec v zakonu. Ima pa dovolj denarja, da bo v Mehiki znova začel.«
Isabel si je tiščala z dlanmi ušesa, da ne bi slišala glasu im brnenja sušilne naprave iz sosednje kobine.
To je torej! Vitka svetlolaska s ponosno hojo, to je tista ženska, ki ji je ukradla moža. Kakšna igra slučaja, morda previdnost usode, da je sedela v kabini poleg svoje tekmice. Isabel je stisnila ustnice, da se ne bi glasno zasmejela. Kakšen pa bi bil njen smeh?
V tem trenutku je začela Carla govoriti in Isaibel ni več slišala pogovora iz sosednje kabine.
«Sedaj boste pa sedli pod sušilni aparat,« je rekla Carla. Peljala je Isabel pod aparat in ji dala nekaj ilustriranih časopisov. Cez nekaj minut ji je prinesla kavo, ki jo je Izabel hvaležno popila.
Isabel je trajalo sušenje las predolgo .Vedela pa je, da ji Carla ne bi dovolila oditi z mokrimi in neurejenimi lasmi.
Kar odleglo ji je, ko je tudi svetlolaska sedla skoraj poleg nje in začela prebirati revijo.. Isabel je imela še dovolj časa. Ko so bili njeni lasje suhi, so bili ž61o lepi. Ko je prišla v salon, je bila zelo zaskrbljena in zagrenjena, sedaj pa je kar žarela in spet bo postavnemu Ge-raldu primerna družica.
Hitro je plačala in dala Carli visoko napitnino. Ko je vzela svojo torbico in rokavice, je slišala iz- sosednje kabine, kako sta se
imiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiii
TRŽAŠKI PEVCI NA GORENJSKEM
Skupina tržaških pevcev:	so-
pranistka Danijela Hrvatin, tenorist Carlo Biasini, baritonist Fausto Krusich in basist Tullio Zanier, je nastopila pred kratkim v Kamniku, Radomljah in Mengšu. Skupina je že lani dosegla lep uspeh na turneji po Istri. Dejstvo, da je Danijela Hrvatin rojena v Radomljah, pa je bilo očitno odločilno, da so pevci obiskali omenjene kraje. Pri klavirju jih je spremljala prof. Cos-setto, za napovedovalca pa je bil Miha Kavčič. Tenorist Biasini sodeluje že dve sezoni pri mariborski Operi, ostali pa so prav tako znani z raznih nastopov. Vsi pevci so iz šole profesorice petja Giorgie Madile Fornasari.
Vsi trije koncerti so bili zelo uspešni; občinstvo je zahtevalo ponovitve in dodatke.
lepa svetloloska in frizerka veselo poslovili. «Na svidenje, Joamne.« «Na svidenje, Liz.«
Izabel je globoko vzdihnila. Sedaj je vedela dovolj. Sledila bo svoji tekmici. Zvedeti mora njen naslov. Njeno ime ji je sedaj znano: Liz Farell — Elizabeth Farell.
Isabel je stekla k prvi telefonski celici. Nervozno je listala po imeniku. Končno je odprla pravo stran in zagledala ime Elizabeth Farell, ipoleg imena pa Wil-ton Street 97.
Črke so ji kar plesale pred očmi. Zapomnila si je naslov, ki so ga njene ustnice tiho ponavljale. Kot v snu je zapustila celico. Nikdar v življenju pa še ni bila tako odločna kot tokrat. Obraze mimoidočih je videla samo kot meglene, svetle točke. Spomnila se je Shakespeara in Hamletovega slavnega citata... v bran postaviti se morju gorja in pokončati ga z bojem.
Prav to bo sedaj storila. Njeno morje gorja naj se končno osuši. Avtomatično je šla do parkirnega prostora, našla svoj avtomobil, vstopila in se odpeljala. Wilton Street je hitro našla. To je bila cesta novozgrajenih blokov, na južni strani mesta. Isabel je parkirala dve cesti dalje in tekla nazaj k hiši številka 87. To je bilo svetlo, elegantno poslopje, obdano z negovanim dvoriščem, v katerem so stale palme v keramičnih posodah. Majhen vodomet je pršil vodo in kapljice so se svetile v soncu. Olajšano je Isabel opazila, da ni bilo nikogar v bližini. Poiskala je tablico z napisom Elizabeth Farell in se odpeljala z dvigalom v sedmo nadstropje. V vsakem nadstropju so bili štirje apartmaji in Isabel se je krčilo srce ob misli, da je najbrž njen mož plačeval vse to Lizino razkošje.
Pritisnila je na zvonec in počakala. Sama Liz Farell ji je odprla vrata. Isabel je bila prepričana, da je njena tekmica doma in tako je tudi bilo.
«Moje ime je Isabel Williams,» je rekla Isabel, ko je zagledala Liz. Svetlolaska - jo je začudeno pogledala.	■
«Smem vstopiti?«
«Seveda, prosim,« je rekla Liz in se umaknila, da je Isabel vstopila.
Sli sta skozi predsobo v elegantno opremljeno dnevno sobo.
V ročni torbici je imela Isabel revolver. Ze dva tedna ga je nosila s seboj in si ni bila na jasnem, koga naj ustreli, sebe ali Geralda?
Potegnila je revolver iz torbice. »Ne dovolim, da bi mi taka oseba, kot ste vi, ukradla moža,« je rekla Isabel popolnoma mirno. Nato je zadela Elizabetho Farell naravnost v srce.
Isabel je vtaknila orožje v torbico. Sla je v predsobo in pogledala skozi linico v vratih. Nikogar ni bilo, zato je hitro zapustila stanovanje. Vrata so se zaprla, dvigalo jo je odpeljalo...
Malo zatem je prišla domov. Alberta, njena postrežnica, je pospravljala stanovanje in čakala nanjo. Isabel ji je hitro plačala in se zadovoljno nasmehnila, ko ji je rekla: «Gospa Williams, kako očarljivi ste danes! Nova pričeska vas je pomladila za deset let.«
Hitro je Isabel odslovila ženo in odšla nato v dnevno sobo. Neslišno je hodila po debelih preprogah. Revolver in rokavice je zaklenila v skrivni predal svoje pisalne mize.
Sla je v kopalnico pod prho, kakor da bi hotela izmiti s sebe vso grozo. Skrbno se je uredila in oblekla novo coctail obleko, ki je izzivajoče poudarjala njeno še vedno lepo postavo. Občudovala se je v ogledalu in bila je zadovoljna.
Isabel je čakala in kmalu nato je zaslišala moževe korake. Počasi mu je šla naproti. Stal je v predsobi ves zatopljen v svoje misli. Klobuka in plašča Pa še ni odložil in aktovko je držal v roki. Kako čeden je bil videti, tako možat, postaven in simpatičen. Isabel je ob pogledu nanj prevzel občutek zmage, ker je tega moža iztrgala drugi iz rok. Iztrgala za vedno.
((Dober dan, Gerald,« je rekla. Pogledal jo je in njegov začudenj pogled jo je poplačal za vse muke tega dne.
«Isabel,» je rekel. »Komaj te poznam. Sijajna si. Popolnoma spremenjena.«
To je moja zmaga, si je mislila. Rahlo ga je poljubila na lice. ((Pripravila ti bom coctail,« je re-kla. Spet je čutila začudenje na njegovem obrazu. Dolgo, dolgo se že nista poljubila, ali pa kramljala kot normalni zakonski par. Niti prepirala se nista več.
Vlila je gin in wermouth v kozarce in dodala ledene kocke. Ves čas pa je premišljevala, kako sta se mogla tako odtujiti. Morebiti je bila sama kriva. Zanimala se je preveč za gospodinjstvo in si
(Nadaljevanje na 5. straniJ
OB STOLETNICI SMRTI ZNANSTVENIKA IN RODOLJUBA
Henrik Freyer (7.7.1802-21.8.1866)
Marljivi naravoslovec je vet* let deloval tudi v Trstu
Henrik Freyer se je rodil 7. julija 1802 v Idriji. Njegov stari oče Ernest Freyer, doma v Zatcu na Češkem, je ustanovil leta 1754 v Idriji rudniško državno lekarno in jo je vodil do svoje smrti. 2e Janez Scopoli se je potegoval za ustanovitev lekarne v Idriji, a ni dobil dovoljenja. Po Ernestovi smrti je prevzel vodstvo lekarne njegov sin Karel, Henrikov oče. Oba Freyerja sta bila znana kot odlična botanika in sta bila v tesni zvezi z več naravoslovnimi strokovnjaki. Tako se je mladi Henrik pri očetu in med očetovimi znanci že v zgodnji mladosti seznanjal z rastlinami in živalmi ter se navzel ljubezni do naravoslovja. V času Ilirije je služboval v Idriji francoski naravoslovec Holandre. Ta je urejal razne zbirke prirodnin. K sodelovanju je pritegnil tudi mladega Henrika. Leta 1815 so vpisali Henrika v ljubljansko
gimnazijo. V tem času so slovela Hladnikova javna predavanja iz botanike na gimnaziji, so pa bila dovoljena dijakom šele od 5. razreda naprej. (Takratne gimnazije so bile šestraz-redne.) Hladnik dolgo časa ni dovolil Freyerju, da bi obiskoval ta predavanja, ker se je bal, da ne bi zaradi njih zanemarjal drugih obveznih predmetov.
Leta 1819 se je vpisal Henrik v gimnazijo na Reki in tu je končal srednjo šolo. Nato se je vrnil v Ljubljano in dokončal študij filozofije. Leta 1825 je Freyer opravil izpit in dobil naziv magistra farmacije. Nato se je vrnil domov in pomagal do leta 1827 ostarelemu očetu pri delu v lekarni. V tem česu je z veliko vnemo obiskoval bližnjo in daljno okolico Idrije ter marljivo zbiral rastline in žuželke. Na teh 'naravoslovnih pohodiš se je seznanil z marsikaterim naravoslovcem. Jeseni 1827.
..........mm.......immiiiiiiiiiii...umnimi...immmiimmii...umu.mm..
IZBRANO DELO LEVA NIKOLAJEVIČA TOLSTOJA
Roman VOJNA IN MIR
fj) je izšel v štirih knjigah pri DZS
Lev Nikolajevič Tolstoj velja za eno osrednjih osebnosti svetovne književnosti, saj je to pisatelj, ki je v svojih delih dal «neprekosljive . podobe ruskega življenja«, kot je zapisal Lenin. S to označbo je bilo izrečeno Tolstojevi umetnosti priznanje! za odlično poznavanje ruskega življenja 19. stoletja, za brezobzirno resnično slikanje stvarnosti, za njegov umetniški pogum, ki je trgal krinke z obličja družbe ter kazal njeno resnično podobo. Za pisatelja, misleca in nravstvenega reformatorja ruske družbe je borba za resnico v umetnosti ena temeljnih gibal njegovega ustavrjanja, ki se kaže tudi v njegovem psihološkem realizmu. Tolstoj ne prikriva slabih strani svojih junakov, kajti njegov smoter je pokazati člo-veko duševno notranjost v vsej njeni zamotanosti in protislovnosti. Njegovi ljudje se veselijo in trpijo, se dvigajo in padajo. In takoj je tudi človekovo notranje življenje za Tolstoja nenehno gibanje, razvojni proces, ki ga pisatelj spremlja in odkriva v vseh njegovih odtenkih in najbolj skritih gibalih. Lev Tolstoj je že dolgo prijatelj slovenskih bralcev in že dolgo imamo njegova poglavitna dela v slovenskem prevoau. Pred tremi leti je znova izšel roman Vojna in mir, pravkar je pri Mladinski knjigi izšla Ana Karenina. Seveda pa vse te izdaje ne morejo nadomestiti ljubiteljem dobre knjige enotno urejene in opremljene ter zaokrožene knjižne zbirke. Zato se je Državna založba Slovenije odločila, da poleg svojih drugih zbirk izda v letošnjem letu se Izbrana dela Leva N. Tolstoja v dvanajstih knjigah. Pravzaprav v desetih knjigah, ker bosta zadnji dve knjigi obsegali monografijo o pisatelju, ki jo je napisal član Francoske akademije Henri Troyat. O Tolstojevem življenju in delu je napisanih ogromno knjig in znanstvenih razprav. Troyatovo delo pa predstavlja prav gotovo eno najbolj tehtnih monografij o Tolstoju, zato se je založba odločila prav zanjo. Tako bodo slovenski bralci in prijatelji umetniške besede dobili v dvanajstih knjigah prvikrat zaokroženo, skupno izdajo najpomembnejših Tolstojevih del. Prva knjiga bo obsegala sledeča dela: Detinstvo, Deštvo, Mladost; druga knjiga: Sevastopol, Kozaki, Hadži Murat. Nadaljnje štiri knjige bo obsegal roman Vojna in mir, sedmo in osmo knjigo Ana Karenina. Deveta knjiga bo knjiga znamenitih Tolstojevih novel, med katerimi bo tudi znana Kreutzerjeva sonata. V deseti knjigi bo izšel roman Vstajenje, zadnji dve pa bosta posvečeni monografiji o pisatelju.
Pravkar so kot prve prišle na knjižni trg štiri knjige romana Vojna in mir v prevodu Vladi-mira Levstika in opremi Uroša Vagaje. Pisati o tem velikem tekstu kot o drugih knjigah bi bilo zgrešeno. Kajti Vojna in mir je delo, ki je že dolgo last vsega kulturnega sveta, ki bi ga moral poznati vsak, ne samo izobražen in šolan človek, ne samo tisti, ki rad bere, temveč vsak, ki je prekoračil prvo, najnižjo stopnjo omike. Naj zato na ta veliki tekst samo opozorimo vse tiste, ki dela vendarle' morda še ne poznajo. Kot pove že naslov sam, obravnava ta roman dve vojni: vojno na tujih tleh (1805-1807) in vojno v Rusiji, ki je prinesla Napoleonov poraz. Tolstoj je objektiven pripovednik, ki ne piše samo o ruskih zmagah, temveč opisuje tudi poraze in skuša odkriti njih vzroke. Seveda pa Vojna in mir ne riše samo življenja na fronti, temveč opisuje tudi življenje v zaledju, zlasti v tedanjem Peterburgu. Upodobljeni so torej vojni, zgodovinski dogodki in pa življenje v Rusiji v začetku 19. stoletja. Vse to pa je pripove-
dovano z izredno umetniško močjo, ki uvršča ta roman med največja dela svetovnega slovstva.
Slovenska izdaja je ponatis prevoda Vladimira Levstika, ki je prvikrat, prišel med naše ljudi že pred vojno. Levstikov mojstrski prevod je kljub letom ohranil vse kvalitete in niti malo ni zastarel. Sicer pa pomeni prav izdaja izbranega dela L. N. Tolstoja tudi počastitev spomina prevajalca Vladimira Levstika, ki je v prevodih ruskih klasikov tudi sam dosegel največje mojstrstvo.
BORIS GRABNAR
Amerika za ekranom
Boris Grabnar je novinar ln publicist, zaposlen sedaj na ljubljanski televiziji. Pred dvema letoma se je študijsko mudil v Združenih državah Amerike in to veliko deželo dvakrat prepotoval podolgem in počez. Rezultat teh njegovih poti pa ni bila samo njegova strokovna obogatitev, temveč tudi knjiga Amerika za ekranom, ki Jo je pravkar izdala založba Obzorja v Mariboru, gotovo naš najmočnejši založnik potopisne literature, goraz-meroma obširna Grabnarjeva knjiga je izšla v zbirki Križem sveta (kot 20 knjiga) v opremi Bronislava Fajona. Avtorjev tekst dopolnjujejo številne originalne fotografije, tako da predstavlja knjiga že po zunanji podobi prikupno publikacijo.
Ni dolgo tega. kar smo v slovenščini dobili podobno knjigo Bogdana Pogačnika ((Povsod so ljudje«, ki je deloma tudi posvečena Ameriki in srečanjem slovenskega publicista z ameriški-
mi razmerami. Obe knjigi sta si v marsičem podobni. Pri obeh namreč ne gre za običajni potopis v navadnem pomenu besede temveč tudi za razmišljanja, celo za esejistično obravnavanje posameznih pojavov in problemov, ki Jih je na svoji poti srečal ali spoznal eden ali drugi publicist. Vendar pa se Grabnarjeva knjiga bistveno razlikuje od Pogačnikove. Ce gre pri knjigi »Povsod so ljudje« za šopek bolj ali manj samostojnih in slučaj: nih spisov o posameznih srečanjih, posameznih deželah, za slučajno združitev več različnih potopisnih tem v eni knjigi, je Grabnarjeva knjiga ubrana na eno in isto temo. In ta tema je: Amerika v očeh slovenskega izobraženca, kritičnega, razmišljajočega izobraženca, ki prihaja iz stare Evrope, topot celo iz socialistične dežele, v"httW svet, v' šWr kapitalizma in njegovih protislovij. In prav zato so avtorjeve ugotovitve in njegova spoznanja toliko bolj zanimiva. Vsakemu našemu človeku bodo povedale ne samo marsikaj novega, mnogo zanimivega, temveč tudi poučnega in koristno vzpodbudnega.
Grabnar je prepotoval ves a-meriški kontinent in pri svojem študijskem popotovanju prišel v stik s številnimi ljudmi, predvsem izobraženci, ljudmi, ki delajo pri televiziji, radiu, filmu, pri gledališču, z umetniki, pisatelji, režiserji, igralci in z javnimi delavci najrazličnejših strok. Grabnar zvesto beleži srečanja z vsemi temi ljudmi in iz njih besed, podprtih z lastnimi opažanji, niza vtise o delu kulturnih ustanov, predvsem radia, televizije. gledališča in filma. Seveda pa se dotika tudi drugih živih in aktualnih problemov sodobne Amerike, kot so na primer versko vprašanje, črnsko vprašanje, Indijanci, industrializacija, dinamika življenja. Grabnarjeva pripoved torej ni nikak navaden potopis temveč gre za beležke o spoznanjih, v katere skuša avtor
prodreti, za razmišljanja in celo za esejistično pisane odstavke. Gre torej za knjigo, ki poleg običajnih potopisnih beležk in zanimivosti vsebuje mnogo se-rioznega študijskega gradiva o velikem svetu Amerike.
V Grabnarjevi , knjigi bo torej bralec, zaman iskal strani o tem, kakšni so na primer hoteli v ZDA, kako hitro vozijo dvigala, kakšni so vlaki, kako je z avtomobilskim proinetbm in drugimi zunanjimi podobami, ki jih vidi vsak popotnik po svetu. Takšni so bili potopisi o tujih deželah pred leti. Grabnar je mnogo resnejši. pri tem pa ga seveda zanimajo zlasti vprašanje kulturne problematike. Grabnarjeva knjiga pa Je pri tem vseeno zelo zanimiva knjiga slovenskega izobraženca, ki spoznava svet Arne-rikej' ki skuša probleme tega sveta analruirall, razumeti in jih v ..prikupni.obliki (Audi posredovali ...slovenskemu; bralcu. Grabnarjeva knjiga je kljub nekemu višjemu nivoji* vseskozi pisana privlačno in zanimivo. Pri tem pa je zanimivo, da nam je Grabnar posredoval podobo Amerike, ki je morda bolj simpatična kot nam jo predstavljajo drugi avtorji. Bolj človeška se nam kaže Amerika in bolj vsakdanja avtorjeva spoznanja pa so tudi bolj razumevajoča. In ker so njegova izvajanja analitično kritična, se nam predstavljena Amerika' kaže kot vsaka druga dežela s svojimi posebnostmi, težavami in problemi, toda z ljudmi, ki pošteno, z delom in novimi idejami streme k napredku. V tem pogledu je Grabnarjeva knjiga prav gotovo redka knjiga med slovenskimi spisi o Ameriki, saj se ne postavlja na neko načelno stališče, temveč izhaja iz opažanj, spoznanj in razumevanja. Kot že poudarjeno, pa je knjiga napisana tudi dovolj zanimivo za povprečnega bralca. Kakšnih drugih priporočil zato knjiga res ne potrebuje.
Sl. Ru.
Pred utviiliio
(foto Magajnal
leta je odpotoval na Dunaj, da bi tam dokončal lekarniške študije. Na Dunaju je študiral poleg drugega tudi fiziko, kemijo, mineralogijo, zoologijo in botaniko.
Po končanem študiju je bil v lekarniški službi na Hrvaškem, v Gradcu in Ljubljani. Upal je, da bo postal po očetovi upokojitvi vodja lekarne v Idriji. Ker se mu ta želja ni izpopolnila, je sprejel avgusta 18.22 mesto kustosa v deželnem muzeju v Ljubljani. Takoj po namestitvi so poslali Freyerja v Dvorni naravoslovni kabinet (kasnejši Naravoslovni muzej) na Dunaju, da se nauči pri tamkajšnjemu kustosu Jakobu Hec-klu tehnike prepariranja živali.
Mesto kustosa v ljubljanskem muzeju je bilo v tem času le provizorno. Kljub temu je Fre-yer opravljal to službo z veliko požrtvovalnostjo nad 20 let. Skrbno je urejal herbarije in prepariral sesalce, ptiče, ribe, dvoživke in pajke. Uredil je že takrat obsežno zbirko žuželk. Poleg vsega tega pa ni zanemaril svojih pohodov v naravo, kjer je zbiral rastline in živali. Leta 18.98 je spremljal saškega kralja Friderika Avgusta II., ki se je zelo zanimal za botaniko, na botanične oglede. Najprej sta se povzpela na Sv. Lovrenc pri Polhovem Gradcu, da bi si kralj ogledal blagayev volčin, nato pa v Idrijo. Freyer ga je peljal ob Idrijci h Kobili in k Divjemu jezeru, kjer si je kralj z velikim zanimanjem ogledoval zelo redek kranjski jeglič. Botanik Freyer pa ni pozabil peljati visokega gosta že na Jelenk, da je v Kendovi »teni spoznal dražestni jeglič, ki sta ga dotlej poznala samo Freyer in Ferjančič.
Freyer je pri svojih prirodoslovnih proučevanjih Kranjske pogrešal vsebinsko bogato karto, v kateri bi bile vnesene vse geografske podrobnosti pokrajine. Zato se je kot prirodosloven in ne kot geograf začel pečati z mislijo, da karto Kranjske, izdela sam. Veliko marljivega in natančnega dela je bilo potrebno za to zamisel. Z vztrajnostjo je pa le uspel, da je karta Kranjske izšla 1844. leta.
Kot široko razgledan naravoslovec se je prav tako živo kot za biologijo zanimal tudi za tedaj še mladi vedi — geologijo in paleontologijo. Zelo rad . je obiskoval kraške jame, v katerih'je vdeto izkopaval irt^brskal po ilovici in tudi našel veliko okostij jamskih medvedov. Na idrijskem področju je obiskal več jam. Največkrat je obiskal Ravensko jamo nad Cerknem. Le-to je premeril, narisal načrt in nabral mnogo vzorcev arago-nitnih kapnikov in sige.
Freyer, ki je hotel spoznati vso Kranjsko, je moral zaradi njene gorate površine tudi v planine. Rastlin, živali in kamenin ni nabiral samo v ravninah. Zanimalo ga je, kakšna favna in flora je visoko v gorah. Tako se je polagoma razvil tudi v drznega planinca, ki se je povzpel na Mangart. Nekaj let kasneje se ni odrekel tudi vzponu na Triglav.
Henrik je bil zelo razgledan in delaven naravoslovec. Bil je član kmetijskih družb za Kranjsko, Goriško in Koroško, Mon-taničnega društva za Notranjo Avstrijo, dopisni član društva naravoslovcev, Društva ljubiteljev vrtne kulture v Moskvi in Botaničnega društva v Re-gensgurgu. Dopisoval je z mnogimi naravoslovci različnih dežel. Pripravljal je delo »Flora Carnioloe et Carinthiae*, ki pa je nedovršeno ostalo v rokopisu. Leta 1842 je izdal Freyer v Ljubljani knjigo: »Fauna der in Krain bekannten Sfiugethiere, Vggel, reptillijem und Fishe«, v kateri našteva 976 vrst vretenčarjev. Poleg latinskih imen živali navaja slovenska imena. Z a primerjavo raznih pisav «kranjščine» je dodan primerjalni abecedar po Trubarju, Metelku, v ilirščini, češčini in poljščini Freyer torej ni proučeval slovenske narave samo kot naravoslovni entuziast, temveč tudi kot slovenski kulturni delavec.
Leta 1853 je bil imenovan za kustosa v tržaškem zoološkem anatomskem muzeju. Z velikim veseljem je sprejel to novo službeno mesto, ker je želel, da bi se pobliže seznanil tudi z morsko favno.
Sredi plodnega dela v Trstu pa je začel hirati. Po družinskem izročilu so ga zrušili preveliki napori, deloma pa tudi strupeni učniki arzena in drugih kemikalij, s katerimi je itnel neprestano opravka. Leta 1864 je hudo zbolel in po dyeietnem hiranju je umrl v Ljubljani 21. avgusta 1866.
Ta velik mož je poleg Scopo-lija, Hacqueta in drugih znamenitih moz, ki so se rodili 'in živeli v Idriji, mnogo priporno-gel k napredku naravoslovnih znanosti. Kraj, čas. okoliščine in ljubezen do narave, do spoznanja njenih skrivnosti in zakonitosti ga je gnalo do vsega tega, kar nam je zapustil in njegova dediščina še danes služi strokovnjakom
Ohranili ga bomo v spominu tudi kot velikega rodoljuba, ker je za vse nove podatke in imena vnašal slovenske besede; lahko smo ponosni, da se je ta zaslužni mož rodil, živel in delal pri nas v Idriji.
IVAN HLAČA
(Idrijslti razgledi», šteti. 2)
OE MEDTEM PRIPIULAV ZLOGLASNO OŽINO

ZA KOPIC SMO ŠE P' I PA VSEENO...
MEXICO, avgusta. — V Gua-najuatu se zdi, da je bilo vedno vse narode. Mesto je bilo najprej bogato in šele nato je postalo siromašno. To je bilo prvo mesto v Hobiji, ki je organiziralo vstajo proti Špancem, potem pa je postalo konservativno. Najprej je imelo kapitalizem in šele potem fevdalizem. Meščani so izgnali Špance, da bi pnz.ie.io trdili, da je njihovo mesto pravzaprav majhen del Španije. Končno, ni niti čudno, če teče glavna ulica v mestu — pod zemljo. Ko je avstrij. nadvojvoda in na silo postavljeni meksikanski cesar Maksimilijan to mesto obiskal, ga je neki rudar v svoji zdravici takole pozdravil: «Naj živi Maksisilijan — cesar mehikan-ske republike!« V nekem pismu svojemu cesarskemu bratu Francu Jožefu na Dunaju ■e je Maksimilijan čudil temu monarhističnemu republikar.-Btvu. Za Guanajuato je bilo to nekaj navadnega. Enostavno zaradi tega, ker je ves v paradoksih.
Mesto je nastalo povsem slučajno. Dva španska viteza pustolovca sta med iskanjem bogastva v tej koloniji zanetila
VODORAVNO: 1. dan v tednu, 6. mesto v severni Italiji, 11. di-nast, 12. stik, dotik, 14. znameniti francoski kipar (Auguste, «Poljub»), 15. težko oklopno vozilo, 16. ime umrlega indijskega premiera šastrija, 17. sorodnik,
18.	reka, ki teče skozi Firence,
19.	vaba na trnku, 20. italijanski violinist in skladatelj (Giuseppe, 1692-1770), 22. v prah zdrobljen korund, 24. sto kvadratnih metrov, 25. najvišja gora v Karavankah, 27. odličen slovenski violinist (Igor), 28. klica, poganjek, 30. pritrdilnica, 31. rastlina, ki
ogenj, da bi prenočila. Kamen, na katerem sta zanetila o-genj. pa se je začel bleščati, španska viteza tokrat nista bila Don Kihota: sedela sta na zlatu in, seveda na njem o-stala.
Legenda ni izmišljena. Znani sta tudi njuni imeni. Na kraju kjer je bil ogenj, so sezidali tudi cerkev. Se vedno eno najbolj bogatih v Mehiki — s tremi zlatimi oltarji. Za njima so prišli tudi drugi. Tako je nastal Guanajuato. Nekoč največji rudnik zlata in srebra na svetu. Ce se računa vrednost zlata po prebivalcu ali pa po kvadratnem metru, je bil to najbogatejši rudnik sveta. Vznikel je iz zemlje, pritisnjen z vseh strani z visokimi stenami, blesteč kot vulkan. V nekem nenavadnem družbenozgodovinskem procesu, ki je zvabil teoretike, da trdijo, da je tu najprej nastal kapitalizem in šele potem fevdalizem. Pravijo namreč, da so španski pustolovci tukaj najprej odprli rudnike in vpeljali mezdno delo ter ustvarili kapital in dobiček. Potem ko so postali bogati na kapitalističen način, so začeli s svojim kapitalom u-stvarjati agrarni fevd, ker so
se uporablja v tekstilni industriji, 32. žensko ime, 33. popularni kanadski popevkar (Paul), 35. začetnici prvaka ljubljanske Drame, 37. država v Srednji A-meriki, 39. hrvatski operni skladatelj («Ero z onega sveta«), 42. del obraza, 43. skupek, 45. od začetka prejšnjega stoletja izumrla ptica, ki je bila podobna golobu in velika kot gos, 46. svetovno znano kopališko mesto v Belgiji, 47. besedni očrt, 48. kamen, s katerim v zlatarstvu preizkušajo kakovost zlata, 49. močno razstrelivo, 51. nemški fašist,
ugotovili, da jim bo pridelovanje hrane prineslo nov dobiček v novih naseljih okrog rudnika. Kapitalist je na ta način v Guanajuatu postal fevdalec, nato pa tudi fevdalni plemenitaš ter tako ustvaril edinstven primer inverzije v družbenem razvoju. Ta teorija je seveda samo približna z nekoliko sociologije in malo fantazije. Sicer pa: kot vse legende v Guanajuatu.
Kapitalisti ali fevdalci — gospodarji Guanajuata so tu u-stvarili najrazkošnejše mestece kontinenta. Petindvajset rudnikov so ogradili z debelimi trdnjavskimi zidovi. A mestna fiziognomija je bila zopet vsa orisana z razkošnimi potezami palač in cerkva, ki so jih gradili z zapuščinami bogatašev. Čeprav je bil Guanajuato najmanjše mesto, je imel največje gledališče. Pravijo, da so se Španci v prvi vrsti zaradi Guanajuata oziroma njegovih rudnikov tako vztrajno in trdno držali Mehike.
Ko je končno dosegel svojo neodvisnost skupaj z Mehiko, je Guanajuato ponovno šel v nasprotno smer. Rudniki namreč kot ljudje, umirajo. Nekoliko hitreje ali pa počasne-
52. mesto na Poljskem ob reki San.
NAVPIČNO: 1. besednjak, 2, moderna navigacijska naprava, 3. ukaz, odlok, uredba, 4. del tedna, 5. kemični znak za argon, 6. zavest lastne vrednosti, 7. četrti rimski kralj, ki je zgradil pristanišče Osiijo, 8. ozek konec polotoka, 9. široka sekira, 10. atiški heroj, po katerem se imenuje vrsta visokih Sol, 11. sorta,
12.	mongolski vladarski naslov,
13.	zračni pritisk, 15. žarnice na tri elektrode, 18. pripadnik staroslovanskega rodu, 19. drugo Ime za belugo, 21. muslimanska vera, 23. jadranski otok blizu Zadra, 26. slovenski slikar, bidermajersko usmerjen portretist (Matevž, 1792-1855), 28. večja koncertna skladba za petje in orkester, 29. koralni otok v tihomorskem arhipelagu Tuamoto, 32. rdeč okrasni kamen, 34. rudarsko del6, 35. človek, ki uživa v tujem trpljenju, 36. popularni škotski romantični pisatelj in pesnik (Walter, «Ivanhoe»), 37. maškara, 38. hladetina, žolca, 60. ribiški trnek, 41. najlažja kemična prvina, 44. največji morski sesalec, 47. osebni zaimek srednjega spola, 48. varuh domačega ognjišča pri starih Rimljanih, 50. začetnici izumitelja dinamita, 51 začetnici jugoslovanskega izumitelja, ki je deloval v ZDA.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. — Beograd, 7. kobalt, 13. Idrija, 14. srkanje, 15. Onega, 16. stenj, 17. uk, 18. liga, 19. mlaka, 20. aba, 21. Ono, 22. krava, 23. klen, 24. gangrena, 26. kralj, 27. ring, 28. branje, 29. Angola, 32. koma, 33. torzo, 34. paviljon, 38. Ovid, 39. Komen, 40. ara, 41. moč, 42. novec, 43. Krek, 44. IS, 45. barin, 46. kanal, 47. seminar, 49. Kupido, 50. tlačan, 51. pemikan. NAVPIČNO:
6.	A(nton) A(škerc), 10. A(lfred) N(obel), 49. K(ristan) E(tbin).
je. Zlasti rudniki zlata. A z njimi je začelo umirati tudi mestno bogastvo. Ponosen in razkošen je Guanajuato namesto od zlata in srebra, začel živeti od svoje tradicije. Od spominov. In iz mesta prvega uporniškega napada je postal trdnjava konservativnosti. To je edino mesto v Mehiki, kjer je majhni in brezpomembni desničarski stranki vedno zagotovljena zmaga.
Na srečo je odkril Guanajuato v zadnjih letih novo zlato žilo: turizem. Tistih o-sem majhnih rudnikov so po-tispili v ozadje mestne aktivnosti. Odrekli so se ponosni Izolaciji in postopnemu aristokratskemu umiranju. Mestne palače so odprle svoja vrata tujcem, če ne zaradi drugega, pa vsaj za to, da jim pokažejo svoje zlato in da spravijo v denar vsaj svojo zlato zgodovino.
Morali bi opazovati an-^-i-škega turista, kadar mu rečejo, da se je nekoč to mesto na podlagi posebnega dekreta španskega kralja imenovalo «Santa fe y Feal de minas Guanajuato«. Turistu se zdi, kot da je nenadoma že s tem* da hodi po mestnih ulicah, tudi sam dobil kompliciran plemiški naslov, ki mu tako zelo manjka v njegovem bogataškem kompleksu. V želji, da mu ne pokvarijo iluzijo, mu seveda nikoli ne povedo, da se za tem kraljevskim naslovom skriva mnogo bolj prozaično ime v indijanskem jeziku «tarasko»: «Guanayhua-ta», kar pomeni — žabji hrib.
V prvem trenutku se potniku zdi, da ne bo nikoli prišel do Guanajuata. Cesta se vleče čez klance, iz katerih se zdi, da ni izhoda. Na koncu pa se iz njih vendarle izvleče in pride do mesta, ki je kot da bi ga narisali na ..strmih kamnitih stenah. Naravnost neverjetno j#., kako so ga mogli tu zgra-.diti, -Stisnjeno je • ob. dve st.r-mini in je videti kot kubistična slika brez tretje dimenzije. Ves je zapleten v bogati mozaik svojih hiš, od katerih je vsaka drugačne barve in drugačne oblike. Stavbe se preskakujejo, izhajajo ena iz druge, zadržujejo se in skupaj se vzpenjajo v skoraj navpične hribe. Komaj je ostalo nekaj prostora za majhne ulice, «kaljehone», na katerih se okna med seboj poljubljajo. Eden takih kaljehonov se celo imenuje «del beso», ulica poljubov, ker se je čez njo, na dveh oknih, rodila in s tragičnim poljubom končala neka ljubezen. Seveda — kot v vsaki legendi — med ubogim fantom in bogato deklico in zato je bila tudi ta ljubezen nemogoča. Nemogoča zlasti v Guanajuatu, kjer je lahko samo zlato uresničilo tisto, kar
..............................................inmiiiillllulliiHimitilllliiimiiiiiiniuiiiiniiiiii..
KRIŽANKA
J	i	2	3	4	6	lr	j	n	7	r*	9	10	L
(ti						u	12						n
iT~											16”		
iT					18”		»			i9“			
20”				21				22 |23 	L_					
TV					26			26		27				r
	□	28	29			30”			31			c	
J	32					33”		34 					35	IH
[37					38	■	39			40	41		
IT				■	43	44				46			
U				47					48				
«n			60				n						
S	62					r	j	k		__	s		r
S POTOVANJA PO MEHIKI
Mesto Guanajuato seje rodilo iz zlata
sedaj pa živi siromašno od svoje tradicije
Mesto je tako stisnjeno, da so morali pokriti reko, ki teče skozenj, z oboki, da so pridobili na prostoru
llllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllMIIIIIIIIIIIIinilllllllllllltllllllllllllllllllllNinilllllllllllllllllllllllllllMIIIIIItlllllllllllliUlllllllltllllllllllMIlllMIHIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIN
je nemogoče, kot je nemogoč tudi ta neverjetni romantični splet palač, cerkev, uličic, fontan in spomenikov. Na pičlih nekaj kvadratnih kilometrih se je tukaj stisnilo toliko stavb, kolikor bi jih zadostovalo za kakšno razkošno velemesto. Ce bi ga razvlekli po ravnini, bi Guanajuato seveda izgubil vso svojo romantiko ozkih uličic, Da pa bi bilo vse to še bolj zapleteno, je med stenami Guanajuata tekla tudi reka. Morali so jo pokriti z oboki, da bi dobili več prostora za stisnjeno mesto. Odkar so začeli prihajati v mesto avtomobili, pa se je Guanajuato skoraj zadušil. Ce so vozila vendarle našla prostor, pozneje niso našla izhoda. In takrat se je nekdo spomnil pokrite reke, ki teče pod mestom. Prekrili so korito z asfaltom in ustvarili «najlepšo ulico na svetu«. Tako se je zgodilo, da vodi glavna ulica Guanajuata pod kamnitimi oboki kolonialnega slo-
ga 6 km daleč, med železnimi svetilkami. Le ponekod so oboki odprti, da bi potnik odkril nepričakovane arhitektonske kombinacije fasad velikih palač, ali pa da bi po strmih rampak odpeljal človeka ponovno nepričakovano na neki mestni trg. To ulico imenujejo tudi «Ulica brez oken in vrat«, ker je na njenih obokih sezidano celo mesto.
Tako je Guanajuato zamenjal izginulo zlato z romantiko svojih ulic. Sedaj čaka, da mu ona prinese novo zlato. Rudarji izumirajo, toda porajajo se turistični kombinator-ji. Ce pa se ne ukvarja ne z enim ne z drugim, potem se Guanajuatanec bavi s politiko ali diplomacijo. Veliko število politikov in diplomatov Mehike je iz Guanajuata. Saj ni niti čudno, pravijo, tu. Zrasli so v mestu, kjer ni niti ene ravne ulice niti enega pravega kota. Prav tako kot v politiki.
FRANE BARBIERI
Valencijanska cerkev v Guanajuatu
ČEPRAV BOGAT IN SLAVEN JE «EL C0RD0BES» PRECEJ OSAMLJEN
Za en sam nastop v areni zasluži nad 10 milijonov lir
Njegova zasluga je, če je najbolj priljubljena španska igra - bikoborba prebrodila krizo Ogromno število občudovalcev, vendar strokovnjaki niso zadovoljni z njegovo tehniko
V času, ko na obalah Malage začnejo cveteti mandeljni, kar se dogaja že okrog božiča in sonce že visoko žari na nebu, se prireditve najbolj priljubljene španske širokoljud-ske igre: bikoborbe, osredotočijo v glavnih mestih na severu. Po znamenitih prazničnih dneh «Ferias de Sevilla«, so «corride» v veliki areni španskega glavnega mesta dosegle višek in pritegnile o-gromno množico ljubiteljev bikoborbe. Sredi maja se je v Madridu začelo praznovanje na čast mestnega patrona Sv. Izidora in tiste dni je v areni na «Plaza de Toros« nastopil najbolj znan in oboževani toreador Španije Manuel Benitez, imenovan «E1 Cordo-bes». Trikrat je stopil v areno in si pridobil ogromno slavo, ko je premagal šest divjih bikov.
Prireditelji «corride» so «E1 Cordobesu« za vsakega ubitega bika izplačali milijon pese-tas, približno 10 milijonov lir, kar je doslej največja vsota, ki so jo izplačali toreadorju. S tem je «E1 Cordobes« dosegel še en rekord v svoji hitri karieri.
Sorazmerno z zahtevami mladega toreadorja so seveda za prireditve, v katerih je nastopal «E1 Cordobes«, tudi vstopnice neznansko podražili. Čeravno so bile vstopnice skoraj nedosegljive in zelo drage, pa je bila arena, ki sprejme 25.000 gledalcev, do zadnjega kotička zasedena. Za to je skrbel tudi sam «E1 Cordo-bes», ki je pokupil - nekaj vstopnic in jih razdelil med svoje občudovalce. Sicer mu to ne bi bilo potrebno, kajti, kjer sam nastopa, je vedno dovolj ljudi, ki se pehajo pred vhodom v arene. Zlobneži sicer pravijo, da je «B1 Cordobes« večkrat pokupil vstopnice in jih porazdelil svojim občudovalcem, toda to ne bo držalo. To so samo govorice zlobnih jezikov, ki «E1 Cordobesu« zavidajo slavo in bogastvo. Dejstvo pa je, da so pri vsaki «corridi», v kateri je nastopal mladi toreador, bili vsi prostori zasedeni, blagajne pa polne denarja.
Na splošno je znano, da so v zadnjih letih španske «cor-ride» zašle v težave in da je bikoborba na splošno preživljala krizo.
K rešitvi kritičnega položaja so v dobršni meri prispevali tuji turisti. Vsi tisti, ki so obiskovali Španijo, so seveda obvezno hodili tudi v arene, da prisostvujejo «corridam». Po vsej srednji in severni Evropi je nastala rečenica, ki je bila tudi nekakšno geslo za turiste: «Vsak mora enkrat v življenju v Španijo in vsak mora enkrat v življenju prisostvovati «corridi». Prav zaradi tega so lanskega leta v
Španiji našteli skoraj tisoč prireditev bikoborb, pri teh prireditvah pa je sodelovalo nad 5000 toreadorjev, kar predstavlja rekordno število.
Znano je, da izdajo Španci za to svojo strast ogromne količine denarja, veliko več kot za gledališče, kino in ples. In celo priljubljeni nogomet ne predstavlja nobene konkurence za «corride». V zadnjih časih se je število rejcev bikov za bikoborbo bliskovito povišalo na tristo, kljub temu je reja bikov ostala še vedno draga in tvegana zadeva. Poleg tega je treba upoštevati, da stane letna najemnina za arene v velikih mestih od 6 do 10 milijonov pesetas, kar niso mačje solze.
In bil je prav «El Cordobes« tisti, ki je dosti pripomo-
gel, da so ((Fiestas de Toros« ponovno postale znamenite, da se gledalci pustijo zavzeti od svojih strasti in nagonov ter se opajajo ob pogledu na krvave hrbte podivjanih bikov. Toda «E1 Cordobesova« slava in sloves nista nesporna. Strokovnjaki in kritiki, ki zelo gledajo na tradicijo čiste bikoborbe, niso zadovoljni z novim toreadorjem, ker ne upošteva vseh dosedanjih tradicionalnih pravil, kako je treba najprej bika ukrotiti in ga nato ubiti. Klasične figure in naskoki, ki jih mora toreador skorajda po obrednem zaporedju in z igrivo lahkotnostjo opraviti pred napadajočim bikom, pri «El Cordobe-su» zbledijo in ne pridejo do Izraza. «E1 Cordobes« ima svojo tehniko, s katero opaja
svoje gledalce. S svojimi nastopi se v doslej še nepoznanem obsegu izpostavi divjemu biku in s tem tudi smrti. Množico sicer očara, toda hitrim in vrtoglavim gibom pred bikom manjka nekaj bistvenega, kar strokovnjaki pogrešajo: zadnji miren, gotov in premišljen smrtni zamah s tenkim mečem.
Manuel Benitez ima naravno nadarjenost za bikoborbo. Zrastel je v zelo revnih razmerah, že mlad osirotel, brez vsakršne šolske izobrazbe in še danes skoraj analfabet, se je sledeč svojemu nagonu, posvetil bikoborbi in se kot bleščeča zvezda pojavil na nebu španske bikoborbe in hitro zaslovel. Impulzivnost in preudarnost sta pri njem, tako kot pri mnogih Špancih, ravno v takem razmerju, da zna privesti množico gledalcev do prave histerične navdušenosti, skoraj do omame. Krog njegovih občudovalcev se širi daleč izven njegovega mesta Cordobe, celo izven Španije in evropske celine. Iz Južne A-merike se je lani vrnil s 50 milijoni pesetas, kar še enkrat potrjuje slavo, ki si jo je pridobil.
«E1 Cordobes« se za svoje uspehe mora tudi zahvaliti svoji mladosti. V areno lahkotno stopa s pozibavajočim se korakom in se smehlja gledalcem s fantovsko brezbrižnostjo. Čeprav ima skoraj trideset let, še vedno vztrajno nosi dolge lase s pričesko «č la Beatles«, kar še bolj podčrtava njegov mladeniški nastop. Kakor na Angleškem za Beatlese, se v Španiji zanj skoraj histerično poteguje mladina in še posebno mlade ženske. Benitez mora vedno paziti, da ima stike z občudovalci in da v areni ustvari vezo z gledalci, sicer se zna zgoditi, da takoj propade njegova razvpita slava.
Benitez rad sliši, da mu pravijo «seftorito» in mu je zelo laskalo, da ga je bivši argentinski predsednik Peron povabil na lov. Doslej je zaslužil ogromno bogastvo, kar mu je omogočilo, da je nakupil velika' posestva in da živi kot «hidalgo», kot mali plemič. Odveč je, če omenimo, da ga obdajajo številne lepe ženske, vendar se zdi, da pri njih ne najde prave sreče. Preveč je egoističen in njegova osebnost doseže svoj višek samo tedaj, ko se arena trese od burnega ploskanja in odobravajočega kričanja njegovih občudovalcev. Toda njegovi tovariši in številni bikoborci pravijo, da je «E1 Cordobes« kljub svojemu bogastvu in slavi zelo osamljen mladenič. Ni izključeno, da mu njegov tekmec Linares dela mnogo skrbi.
el—ja

Veljaven od 21. do 27. avgusta
OVEN (od 21. 3. do f >v\ 20.4.) Znašli ste se v I	) zelo ugodnem zaseb-
j nem položaju, morava V te pa skrbeti, da si ga boste ohranili. Pokažite dobro voljo. Srečali boste ljudi, ki vam bodo v življenju dosti pomenili. Ne zanemarjajte dela.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Male ljube-[	1 zenske nevšečnosti
\-f 'V j naj vas ne skrbijo.
Ne izgubljajte vere v sebe. Vse se bo u-godno rešilo. Tudi v družinskem krogu si ne delajte skrbi, raje poskusite razumeti osebe, ki so vam ob strani.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Važno Je, da opustite sanje in se lotite resnega dela. Preživeli boste srečne urice s prijatelji, ki vam bodo pomagali pri reševanju zapletenih vprašanj. Bodite bolj previdni v denarnih posegih.
-—RAK (od 23. 6. do /v V\ 22. 7.) Morali se bo-Iste potruditi, če se I	J boste hoteli rešiti
\	‘	J negativnih vplivov na
V.	S	ljubezenskem pod-
ročju. Ne nasedajte besedam tistih ljudi, ki so vam nevoščljivi. Skrbite, da boste svoje delo v redu opravili.
LEV (od 23. 7. do r /»	\ 22. 8.) Trenutno ra-
JmmM Izočaranje naj vas ne f \ v J moti. Mnoge skrbi so plod vašega trenutnega razpoloženja. Skušajte odpraviti dvome in doživeli boste srečne trenutke. Pokažite večje razumevanje z ljubljeno osebo. To vam bo samo koristilo.
^ DEVICA (od 23. 8. / s do 22. 9.) Važno Je, f (|A \ da se odločite. Ne \ n/ ) bo vam koristilo, če 'J ne boste ljubljeni x S osebi pokazali svoje namere. V družbi vas čakajo važne naloge. Osredotočite vse svoje sile za izvrštitev svojih načrtov na delu.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) V ljubezenskih odnosih boste doživeli prijeten teden. Sestali se boste z zelo simpatičnimi osebami, s katerimi boste delali važne načrte. Na finančnem področju bodite zelo previdni. Pazite tudi na zdravje.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 22. 11.) Zanimajte se za tiste o-sebe, ki vam bodo lahko pomagale. Ne
W razburjajte se, če bo sredi tedna v družini nastal nesporazum. Z malo dobre volje in razumevanjem se boste izognili nevšečnostim. Svoje delo boste v redu opravili.
STRELDC (od 23.11. do 20.12.) Pazite, da vam trenutno razpoloženje ne pokvari prijetnih odnosov z ljubljeno osebo. Ne bodite preveč nepotrpežljivi, da ne boste zašli v kočljive položaje. Obeta se vam velik zaslužek, če boste pazili na svoje koristi.
.	\	KOZOROG (od 21.
/ V \ 12. do 20. 1.) Če se [	j boste znašli v ne-
l	j vzdržnem položaju
'v	'v	in	boste	zaradi tega
živčni, ne krivite drugih, ker ste vse sami zakrivili. Bodite bolj strpni, ne bo vam škodilo. Dobili boste važna sporočila, ki se tičejo izrecno vas samih.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Obetajo i se	vam	srečni dne-
| vi,	ker	so vplivi
zvezd zelo ugodni za vas. Sporazumeli se boste z ljubljeno osebo in spoznali boste nove ljudi. Imeli boste priliko, da se izkažete in izpolnite svoje načrte.
—-	RIBI (od 20. 2. do
20.3.) Preživljate do-ko se morate dobro obvladovati, zato ne smete zamu-x—ditl izrednih priložnosti sentimentalnega značaja in denarnih koristi. Imate lepo priliko, da navežete nova poznanstva. Bodite vestni.
no vas sar
/■—\ ’
OSTRE PUŠČICE HARPOSKIH STRAŽARK ARGONAVTOM NISO
napravile škode.
PfTniorsH^neTmk
— 5
21. avgusta 1966
fe^jj|it.:........ .	NS
A« liiPKsJ la #i)^Pi nfm^š
i.:;	;::..."	........i
iiikCtV#®^! šUafel^r.7,
ttH =	s m = lil =	— Im =\i# j
—^	lil


•:-:-:‘:»v.,-:-v-;-:.;;:-y.


:.v.;.y.v


/>Q TRADICIONALNEM KMEČKEM PRAZNIKU NA OPČINAH
Za uspeh osmega Kmečkega tabora so poskrbeli tudi Openci sami
Ustanovitelj Kmetijske zadruge Marij Grbec in trije zaslužni kmetovalci nagrajeni z zlato kolajno - Kulturni in zabavni program ter razstava kmetiskijh strojev
V prosvetnem domu na Opčinah se je v ponedeljek ob Polnoči zaključil 8. tradicional ni Kmečki tabor, ki ga prireja *• 8 let zaporedoma Kmetijska iadruga iz Trsta. Glavna zasluga letošnjega Kmečkega tabora Jev prvi vrsti od domačinov z Opčin, predvsem pa bivših par-
Marij Grbec
tizanov in prosvetarjev. Kajti °ni so imeli prvo besedo pri Pripravah, kot pri organizaciji kulturnega sporeda, ki je bil v nedeljo popoldne, ter na splošno pri vsakem delu v treh dneh tabora. Predsednik Kmetijske zadruge tov. Markovič je v svojem nedeljskem nagovoru pohvalil marljive domačine in dejal, da če ne bi Openci poprijeli za delo, verjetno letošnjega tabora ne bi bilo.
Letos je bilo že osmo srečanje kmetov in njihovih prijateljev, ki so se zadržali v domači in prijetni družbi pri kozarcu dobrega domačega vina J.n pršuta. Na tem taboru so lrneli naši kmetovalci priložnost, da izmenjavajo mnenja m izkušnje ter da vzpostavijo nove in medsebojne prijateljske in gospodarske stike. Na letošnjem Kmečkem taboru so lrn«ld naši kmetovalci posebno priložnost, da si ogledajo razne kmetijske stroje in priprave Za poljedelstvo, ki so bili letos razstavljeni v večjem številu Kf>t ostala leta. Letos pa ni bilo razstave sadja in povrtnine. Na taboru je bilo več stojnic, kjer so točili domače belo in črno vino ter kraški teran, se-veda ni manjkalo tudi za pod z°b, kot na primer čevapčičev, Pršuta, klobas in rib.
Po slovesni ot zoritvi, ki ie bila v soboti zvečer, so se navzoči zabavali vse do pozne ure. v nedeljo so tabor odprli že zjutraj, ki pa je dosegel svoj v’-šek ob 19. uri, ko je spregovoril predsednik zadruge in nate nagradil štiri marljive kmetovalce, med njimi tudi tov. Marija Grbca, ustanovitelja Kmečke zadruge. Nagrajenci z zlato kolajno so bili poleg tov. rirbca še Franc Škerjanc iz j ampor, Jožef Slamič iz Roco-',a in Ivan Mauro iz Milj, ki Js na žalost letos umrl, zato ®o zlato kolajno izročili svojcem pokojnika.
Po razdelitvi nagrad sta na stopila člana prosvetnega društva z Opčin, Pavla Kraner in Prago Gorup, ki sta recitirala dve Gregorčičevi pesmi, in sicer ♦O nevihti« in «Vinski duhovi«
s-kega zbora Zgonik-Salež, ki je pod mojstrsko roko pevovodje Janka Obada prav dobro zapel Volaričevo «Kaj doni«, Vodopivčevo «Naročilo», Adamičevo «Naša pesem«, Venturinije-vo «Pozdrav domovini« in Medvedovo «Naša zvezda«. Nato je sledila enodejanka Čehova «Medved», ki so jo dobro podali domači prosvetarji, in sicer Pavla Kraner v vlogi Popove, Drago Gorup kot Luka in Stanko Hrovatin v vlogi Smimova
Po končanem lepem kulturnem sporedu je sledil ples, na katerem je igral «Lovski kvintet« iz Ljubljane, ki je zabaval mlade in stare pare vse do pol noči.
V ponedeljek, na veliki šmaren, se je tabor začel popoldne in trajal do polnoči. Proti večeru je tabor obiskalo veliko število ljudi, ki so se zadržali zadovoljni in veseli v prijetni družbi do 24. ure, ko je bilo tabora konec.
M. M.
ST. MAVER
Prejeli smo sledeči dopis:
V nekem slovenskem listu je nekdo z očetovskim opominom lepo opozoril tri štmaverske fante, «ki so pa le izjeme«, na njihovo obnašanje do treh tujcev.
Sedaj hočemo mi v listu pojasniti, da dogodek ni tako potekal, kot ga opisuje dopisnik omenjenega lista, in s tem o-pravičiti tiste tri fante. Hočemo tudi spomniti dopisnika, naj govori resnico, kajti ta prej ali slej pride na dan. Če pa je hotel s svojim dopisom očrniti tiste tri mladeniče, se je pošteno zmotil, kajti je s tem, da jih je dal v časopis, pokazal svojo neotesanost in neolikanost.
Na Kmečkem taboru na Opčinah sta z uspehom nastopila pevski zbor Zgonik — Salež (slika zgoraj) in dramska skupina PD z Opčin
(slika spodaj)
■v
Škropiti je treba proti sivi grozdni plesni
Ravnateljstvo za kmetijstvo deželnega odborništva za kmetijstvo gozdove in hribovsko gospodarstvo sporazumno z observatorijema za rastlinske bolezni iz Gorice in Trsta opozarja vse kmete na borbo proti grozdni sivi plesni. Ravnateljstvo pravi, da je treba sedaj zadnjič škropiti proti tej okužbi, ker bodo v nasprotnem primeru posledice vidne šele neposredno pred trgatvijo zlasti na Tokaju, sivem Pim-M in belem Pinotu, škropiti je treba predvsem grozdje. Škropljenje je treba opraviti najkasneje 20 do 25 dni pred predvideno trgatvijo, se pravi med 20 in 25. avgustom, da se preprečijo morebitne škodljive posledice.
Podpore in posojila kmetovalcem prizadetim po vremenskih neprilikah
Izvrševalna pravila zakona so že v veljavi - Prošnje za podpore in posojila je treba vložiti do 20. septembra
Nedavno so stopila v veljavo izvrševalna pravila o nakazilih pomoči kmetijskim posestvom na osnovi deželnega zakona št. 33, ki se nanaša na «deželni solidarnostni sklad« za preprečitev in popravilo škode, ki jo povzročajo kmetijstvo vremenske neprilike. Hkrati je bil objavljen tudi dekret predsednika deželnega odbora, s katerim je bila priznana povzročena škoda po vremenskih neprilikah od 1. maja do 30. decembra 1965, ter so bila označena prizadeta področja razdeljena na goriško tržaško in videmsko pokrajino ter
V soboto, 13. avgusta je bilo v Padričah na številki 43 veliko slavje. Skoraj vsi vaščani so se zbrali pred novo mehanično delavnico. ki je blizu vaške cerkvice na cesti, ki pelie proti Ključu in v Trst. Poleg domačinov in vaščanov okoliških vasi, se je otvoritve nove delavnice ude iežilo lepo število lastnikov in zastopnikov raznih mehaničnih delavnic tudi iz mesta. Po blagoslovu župnika Živca, so si
........ ......... ......... gostje ogledali lepo moderno
Sledil je nastop mešanega pev-1 poslopje.
Gospodarja, brata Karel in Rafael Grgič sta razkazala gostom lepo urejene prostore.
Nato je sledila zakuska. Poslopje nove servisne postaje in mehanične delavnice na Padričah je dolgo 21 metrov, široko pa 11 metrov ter ima veliko dvorišče. Opremljeno je z najmodernejšimi napravami za vsa popravila ter pranje in čiščenje avtomobilov. Delavnica ima tudi lepo moderno peč za hitro sušenje barvnega laka.
na pordenonsko okrožje.
Da bi omenjena pravila začeli izvrševati, je bil na odbor-ništvu za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo v Vidmu sestanek načelnikov kmetijskih nadzorništev in gozdnih nadzor-ništev v deželi. Na sestanku so proučili izvrševalna pravila o-menjenega zakona v zvezi s prošnjami, ki so bile predložene za ugotovitev škode.
Prvi del izvrševalnih pravil zakona št. 33 se nanaša na posege, da se prepreči škoda po toči, slani in zmrzeli. Ti ukrepi so že v veljavi in so bile že dane denarne podpore za postavitev naprav za borbo proti toči z raketami itd., ter prispevki za zavarovalnino proti toči.
Na sestanku so proučili tudi izvrševalna pravila glede pomoči deželne uprave za izdajo prispevkov za obnovitev prizadetih obdelovalnih površin in nasadov, prispevkov za gradnjo in popravilo poškodovanih zgradb in drugih zidanih naprav, ter za nakup živine in raznih strojev. Poleg tega so razpravljali tudi o možnosti izdajanja petletnih posojil z nizkimi obrestmi v okviru tako imenovanega krožnega sklada.
Deželna uprava bo na osnovi omenjenega zakona dala neposrednim obdelovalcem, najemnikom, spolovinarjem, kolonom in soudeležencem, posameznikom ali pa skupinam, ki so bili prizadeti, prispevke za stroške, ki jih imajo za obnovo kmetijskih naprav in zalog v sledeči meri: do 80 odst. stroškov malim posestvom ali neposrednim obdelovalcem, posameznikom ali pa skupinam: do 65 odst. stroškov srednjim posestvom in zadrugam ; do 40 odst. stroškov velikim posestvom. Glede pomoči za predujme kmetijskim kreditnim zavodom za posojila kmetom, bodo odobrena posojila z 2 odst. obrestno mero z amortizacijo v petih letih z vračanjem v rednih obrokih. Obresti bodo znižane na 1 odst. za neposredne obdelovalce, spolovinarje, kolone in soudeležence za posameznike ali skupine.
Prošnje za prispevke bodo morale biti predložene do 20. septembra letos na deželno od-borništvo za kmetijstvo, gozdove in hribovsko gospodarstvo potom gozdnih nadzorništev za kmetije, ki se nahajajo v hribovskih občinah, za ostale kmetije pa potom pokrajinskih ali občinskih kmetijskih nadzorništev. Prošnje za kreditne ugodnosti pa bodo morale biti predložene izključno potom pokrajinskih kmetijskih nadzorništev. Prizadeti kmetje dobijo na uradih pristojnih nadzorništev vzorce prošenj in vsa druga potrebna pojasnila.
V osmicah se vidi, kakšno vino smo pridelali
Po lanski slabi letini letos bo boljše vino
Kdor misli, da bo tudi slabo vino vnovčil, se zelo moti - Napredek kletarstva pri naših vinogradnikih
Osmičenje je završeno; zgodaj teti niti na redke primere -o
i ____l__________J _ :	l.nci T-imrif tro Trin n ivi /-\ 4- ,1 /% r i i /-\lnic-<i
je letos začelo in zgodaj končalo. Osmiške pipe so stočile razmeroma dosti vina. Ustregli bomo pridelovalcem in potrošnikom, če ^ovemo, kaj so os-miški gosti o tem menili. Razumljivo je, da od lanske letine nismo mogli pričakovati kaj odličnega, saj so bile vremenske prilike zlasti v zadnjih šestih tednih tako neugodne, da so krčile pridelek na količini in kakovosti kot redkokdaj poprej. Peronospora je pobrala svoj delež, še posebno v primerih, kjer ie bila borba proti njej pomanjkljiva. Zato pa so vinogradniki to leto, ki sicer ni tako pero-nosporno, bolj previdni in se zavedajo, da je škropljenje koristno tudi ob zorenju grozdja, v drugi polovici avgusta in celo v prvi polovici septembra. Brez zdravih pljuč (listov) ni normalnega zorenja grozdja, ni sladkorja In zdrave pijače.
Opazna pa je bila tudi letos stara šibkost, ki se je nekateri vinogradniki ne morejo otresti. Semkaj štejemo računarja samo s količino, češ da se vino itak proda. Takšen račun je presneto jalov in ne zadovoljuje niti najmanj zahtevnih pivcev; kritike niso v čast nikomur: ne dotičnim ne gospodarjem, niti dotični vasi. Kdor nekaj pridela za trg, mora upoštevati predvsem kakovost blaga, še posebej pa vina. Pustimo torej po možnosti grozdje na trti do njegove popolne zoritve.
Naši vinogradniki postopno napredujejo v kletarstvu in uvidevno njegovo vlogo v vinarstvu. To je nujnost v današnji stvarnosti in s tem se je treba sprijazni tl in to tembolj, ker je v interesu našega gospodarstva. Nekateri gospodarji so v tem uvidevnejši in se po možnosti ravnajo po načelih umnega kletarstva, drugi so za to manj dovzetni in menijo, da je njihovo ravnanje pravilno. Ne upoštevajo, da je mošt (vino) tekočina, ki se navzame slabosti posode in napak, ki zmanjšajo njegovo kakovost. V naših osmicah bi res ne smeli nale-
rjavitve vina, motnosti, okusa po plesnobi, lesu ali drugih na pak.
Prav tako ne storimo pivcem nobene usluge, če se po nepotrebnem poslužujemo kemikalij. Najstarejše sredstvo, ki uničuje škodljivce v vinu in posodi, je žveplo v več oblikah. Razširjena je uporaba kalijevega melabi-sulfita ali po naše bisulfita, ki ga stavijo v mošt ali v vino. Okus, ki ga večkrat pusti v vinu, še posebno, če nismo z njim ravnali pravilno, je neprijeten in v takem primeru slišimo pivce, da tožijo o glavobolu. Izkušen vinogradnik pravi, da kletari brez bisulfita, pač pa žvepla vinsko posodo in skrbi za njeno popolno čistočo, v sode pa natoči zdrav mošt.
J. F.
PREČNIK
imHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Na «šagri» v Reziji so bili tudi turisti iz Jugoslavije
Za praznike so prišli izseljenci na kratek obisk
Preteklo nedeljo in ponedeljek je bilo v Reziji posebno živo, saj praznujejo tam za Veliki šmaren svojo domačo «šagro». Za to priliko je prišlo na kratek obisk večje število izseljencev iz te doline ki so zaposleni po raznih državah zahodne Evrope in tako je bilo precej živahno po vseh večjih naseljih v dolini.
Najbolj živahno je bilo seveda v Ravenci in pa v Stolbici. šolar-ji so pod vodstvom svojih učiteljev pripravili posebno prireditev in domače turistično društvo je priredilo ples na prostem.
V ponedeljek zvečer so imeli v Ravenci folklorni nastop skupine iz Bele, ki je nastopila v kostimih iz leta 1600 ob ubranih zvokih citer, ki so tu nekakšno tradicionalno glasbilo.
Praznovanje se je nadaljevalo tudi v torek, ko so imeli foto-
grafsko razstavo in srečolov. Praznovanje so zaključili zvečer z umetnimi ognji. Poleg domačih izseljencev se je letos udeležilo rezijanske šagre tudi več turistov, ki so prišli iz sosednje Jugoslavije, ter nekaj celo iz Bolgarije in Madžarske.
Zadnje dni je bil dohod v dolino nekoliko otežkočen zaradi zemeljskega usada pri Re-siutti. Včeraj pa so odstranili še zadnje ostanke materiala s ceste in zopet vzpostavili normalen promet. Zal pa ni šlo vse gladko in so zabeležili tudi eno smrtno žrtev prometa. 26-let-na učiteljica Bianca Linosa iz Rezjute je šla prejšnji dan peš po cesti proti Reziji, ko jo je od zadaj podrl nek avtomobilist iz Milana Čeprav so jo takoj odpeljali v bolnišnico v Humir., ji tam niso mogli več pomagati in kmalu po prevozu je podlegla poškodbam.
Se je pri nas nekaj živine in še nekaj izkoriščamo pašnike. A ko je živina na cesti, smo v skrbeh, ker je vedno bolj izpostavljena nevarnosti prometa. Najhuje pa je napajanje pri napajališčih, ki sta obe ob pokrajinski cesti Sempolaj — Mav-hinje. Svarilo nekaj sto metrov pred vasjo je za nekatere voznike odveč, ker si domišljajo, da se morajo vsi ukloniti njihovim kapricam. Cujemo o nekem napredku. A kakšen napredek naj bi bil ,če se tako brezobzirno prezirajo koristi našega kmeta? Mi kot preprosti vaščani vemo, da smo vsi odvisni drug od drugega; kako da ne more ali noče tega razumeti civilizirani vaščan? Nas je narava sicer zelo skromno nagradila, a kar damo potrošnikom, je pristno in zdravo ter proizvod težkega dela. Vsaj toliko naj bi razumeli objestni dirkači skozi vas,-Jtt izpostavljajo nesreči nas in sebe. Zfii se nam^jaotrabno poročati, da je toča, ki je v juniju klestila v Cerovljah in Mavhinjah, prizadela tudi nas in skrčila vinski pridelek za kakih 15 odst. Grozdje je sicer redko, a zdravo in precej lepo. če ima naša zemlja dovolj vlage, ne moremo se glede njene rodnosti tožiti.
KONTOVEL
Svoj čas smo že pisali, da je občinska uprava lepo obnovila zadnji del Stare ceste, ki pelje iz Barkovelj na Kontovel. Še enkrat izražamo svoje zadovoljstvo za popravilo te ceste, ki je bila toliko let v obupnem stanju in je bila bolj podobna hudourniku kot cesti. Hkrati pa moramo dati priznanje občinski upravi, da je zabranila vožnjo z avtomobili po tej cesti, kar je bilo nujno potrebno saj je zelo strma in bi avtomobili predstavljali za ljudi veliko nevarnost.
še eno dobro delo je napravila občinska uprava v zadnjih časih v naši vasi. Na cesti, ki pelje iz Podškolja k Ceru je bil vzpostavljen enosmerni promet, in sicer v smeri proti Ceru, ter enosmerni promet po cesti, ki pelje od Cera skozi Kamence do Opqke. in sicer na glavne cesto Prosek-Kontovel. v smeri Opoke Dokler ni bil postavi len enosmerni promet je bila zlasti na prvi cesti velika nevarnost za pešce, ker je cesta zelo ozka in strma Sedaj je ta nevarnost v glavnem odstranjena, čeprav še vedno vozijo avtomobili samo v eno smer Avtomobiliste oa onozarlamo, naj bodo na t.ei cesti previdni, da ne pride kdaj
|	illi
Henrik Freyer
(Nadaljevanje s 3. strani)
ustvarila lasten krog znancev. Ze kot dekle je bila skromna m bojazljiva, Ko je Gerald prosil za njeno roko, je bila ielo presenečena in ni vedela, ali jo zares ljubi, ali pa bi rad uspel s pomočjo denarja njenega očeta.
»Zakaj pa ne odložiš pušča,« je začudeno vprašala, ko je Gerald vstopil. Se vedno je držal aktovko v eni roki, v drugi pa šop papirjev. Končno je postavil aktovko na mizo in vzel v roko kozarec s coctailom. »Ne bom ostal pri večerji,« je rekel in dušku upi] pijačo.
Isabel je prevzel strah in čutila je, kot da jo nekaj stiska za vrat. Negibno je stala tn čakala, kai ji bo povedal.
»Zal mi je, da ti moram to povedati, Isabel,« je sočutno začel, »toda zaljubil sem se v drugo.«
«Vem,» si je trpko mislila. Njene oči pa so ga srepo gledale.
Papirje je dal v aktovko in zaprl ključavnico. «Nameraval sem te zapustiti šele v štirinajstih dneh, danes pa mi je podjetje zaupalo novo nalogo in zdelo se mt je bolj umestno, da takoj z vsem končam.«
Gerald jo je sedaj skoraj ljubeče gledal; «Mislim, da je bolja tako. Tako ne bo časa za solza in očitke. Uredil sem vse denar-ne zadeve, lahko boš dobro živela. Vse je pri advokatu Upam. da boš privolila v sporazumno loče tev.»
Ko mu ni odgovorila, je rekel: ifOdpotovala bova še danes S letalom ob 10. uri.#
«Misliš,» si je mislila Isabel. Želela je, da bi bila poteg, ko bo našel svojo ljubico ustreljeno. Nihče, tudi Gerald je ne bo obsodil takega dejanja. Njen mož ni vedel, da ji je bilo znano njegovo razmerje z Liz Ca reli.
»No, dobro,« je rekel v zadregi. «Zdravstvuj, Isabel.# Njegove mrzle ustnice so se površno dotaknile njenega lica. Stala je vsa omamljena in imela je občutek, da je iz kamna, tako da nj mogla spregovoriti niti besedice Gledala ga je, ko se je pokril s svojim elegantnim klobukom, ki mu je tako pristojal.
»Jat, 'jaz tl bom pisal,« je ie počasi pristavil. «Zakaj ne bi ostala prijatelja?«
Isgbel si je pokrila i dlanjo u-sta, da ne bi živčno zakričala, ali se celo zasmejala. Gerald p* je imel občutek, da bo vsak čas bruhnila v jok. Hitro je rekel: »Prosim te, ne delaj scen. Ce ree-no pomisliš, že dolgo nisva bila mož in žena. Nič več si nisva po-menila. Boš videla, kako hitro boš vse pozabila.«
Gerald je pritisnil na kljuko, ker si je že želel oditi.
«Le pojdi,« si je mislila Isabel, «saj se boš kmalu vrnil.«
Tedaj se je še enkrat ozrl m se oprostil. Ves rdeč je bi] v obraz, kot kak zaljubljen, mlad študent. «Hitetj moram na letališče. Joanne me že čaka.«
Vse se je zavrtelo okrog Isabel. Komaj je opazila, da so se vrata za možem zaprla in slišala j« odmev njegovih korakov po stopnicah. Ti koraki so ga vodili k Joanne.
Joanne je bila njegova ljubica in ne Liz. Joanne iiz kabine 7, čedna rjavolaska Frizerka, kj j« zabavala Liz Farell. medtem ko jo je stregla.
KMEČKA ZVEZA, ZVEZA MALIH POSESTNIKOV IN KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU sporočajo, da je za izlet v Ptuj In Ljubljano združen z ogledom kmetijskega kombinata in mednarodne vinske razstave v Ljubljani, ki bo 37. in 38 t. m., na razpolago še nekaj prostorov v drugem avtobusu.
Vpisovanje na sedežu Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul Geppa 9.

i SIJ
Ido kake nesreče.	_____________
JURIJ KOROLJKOV	s'
V
Človek, za katerega ni bilo skrivnosti
Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču
O načrtu «Kan toku en«, prav tako kot tudi o «Ocu» — ki je neprestano veljal kot vojaški načrt vojne s Sovjetsko zvezo, se je Richardu posrečilo dobiti precej natančne informacije. Avtor «Kan toku en« je bil generalni poročnik Tomi-hago iz japonskega generalnega štaba. Njemu so zaupali, naj nujno izdela vsestranski načrt napada na Sovjetsko zvezo, Upoštevaje sovjetsko-nemško vojno, ki je že potekala. Tako mobilizacija rezervistov kot tudi prehod kvantunške armade v stanje vojaške pripravljenosti - vse to je bilo del načrta «Kan toku en«. Richardu samo ni bila znana smer napada posameznih armad, zdaj pa ga je Kreitschmer prestavil v strateške skrivnosti japonskega generalnega štaba.
Načrt «Kan toku en«, ki ga je bil potrdil tudi cesar, so hranili v operativnem oddelku generalnega štaba. Za njegovo izvršitev so kopičili japonsko vojsko na mandžurski meji. In
vse to je bilo naperjeno proti Sovjetski zvezi, proti sovjetskemu ljudstvu, na straži katerega so_ skupaj z rdečo armado, stali vztrajni in odlični ljudje na čelu z neutrudnim svoji dolžnosti fanatično predanim komunistom Ramzajem.
Vendar pa načrti, pa če so bili zastavljeni še tako bistroumno, ostajajo vendar samo načrti in pred Ramzajem je stala nova naloga — proučiti, kako bodo uresničevali načrte japonske solVlateske Glede razvoja dogodkov Je bil Sorče čedalje bolj prepričan, da požrtvovalna borba sovjetskega ljudstva ovira zamisli agresorjev in jim meša račune.
Avgusta je k veleposlaniku Ottu prišel vojni minister To-zio, da bi potipal, kako stoje stvari na sovjetsko-nemški fronti. General, ves plešast, z gostimi, kratko pristriženimi brki in široko razmaknjenimi, zvitimi očmi, je prišel k veleposlaniku na služben obisk in je bil podoben obzirnemu poslovnemu človeku.
Richard Sorge je bil prevajalec. Med razgovorom je dobesedno prevajal besede veleposlanika Otta ki je storil vse, da bi prepričal generala Tozio, da stoje zadeve na fronti odlično in da je usoda Moskve zapečatena, vse to so bile zadnje novice s fronte. Neprepričljivost v Sorgejevi intonaciji, ki jo je general lovil, ali pa morda pretirano hvalisanje z uspehi, k čemur je prav tako pripomogel Sorge s svojim prevodom, vse te je povzročilo, da je Tozio postal previden. Blitzkrieg se Hitlerju ni posrečil. Tozio, očitno ni verjel besedam veleposlanika Otta in nezadovoljen je odšel Kmalu je vojni minister naročil Osimi, naj vse to podrobneje poizve v Berlinu.
Osima je precej hitro poslal odgovor, ki se ga je posrečilo prebrati nemškim dešifrantom. Japonski veleposlanik je brzojavil iz Berlina:
«V začetku avgusta sem zvedel za upočasnitev tempa napredovanja nemških čet v Rusiji. Ne držijo se vnaprej določenih rokov napredovanja. Moskvo in Leningrada niso zavzeli v določenem roku Po vašem naročilu sem se obrnil glede pojasnila na gospoda ministra von Ribbentroppa, ki je na razgovor povabil gospoda feldmaršala Keitla, načelnika štaba vrhovnega poveljstva nemških oboroženih sil. Gospod feld-inaršal mj je pojasnil, da so upočasnitev tempa napredovanja povzročile razvlečene komunikacije in zaostajanje zalednih enot za prvimi vrstami. Neskladje med načrti in resničnim razvojem operacije znaša tri tedne, kar pa pri tako velikanski kampanji nima bistvenega pomena.«
Richard Je doumel; usoda našega Daljnega vzhoda kot tudi vse dežele se Je zdaj odločala na sovjetsko-nemški fronti, na poljih Podmoskovja. Vse je bilo odvisno od zdržljivosti sovjetskih enot, od njihove sposobnosti storiti tisto, kar je bilo skoraj nemogoče - zaustaviti nemške horde in jih ne spustiti v srce Sovjetske Rusije. Hkrati s tem pa je doumel tudi to, da je bila usoda Moskve odvisna tudi od tega ali se bo sovjetskemu poveljstvu posrečilo umakniti nekatere vojaške enote z Daljnega vzhoda in jih premestiti na zahod. Toda zato so v Sovjetski zvezi morali vedeti, ali namerava Japonska tisto poletje začeti i vojno proti Rusiji.
Nameni Japonsks soldateske so se pojasnili v začetku septembra. Spočetka je Richard prejel signal od Osakija — trtba se je sestati. Sestala sta se podnovi v kavarni «Imperial». Osaki je že sedel za mizico, ko se Je Richard prikazal na vratih. Na ulici je bilo zadušljivo, toda debeli zidovi kavarne so ohranjali hlad. Ozka okna, kot strelne line, zaprte z oranž-
nimi zastori, so skopo spuščala svetlobo in v prostoru j« vlada) prijeten somrak
Pila sta ohlajeni sok s ginom, se pogovarjala o nepomembnih stvareh in sama nista vedela, zakaj sta se spomnila starih japonskih pesnikov in Osati je začel na pamet recitirati Hito-marine elegije:
Odpadlo je rumeno listje klena,
in z jaspisovo vejo sel je stopil predme
pogledal sem ga —
in se znova spomnil
tistih dni, ko sem še bil s teboj!
Richard je poprosi) za ogenj, se nagnil nad vžigalico In Osaki je, kot bi nadaljeval z recitiranjem, polglasno rekel:
«Taj ni svet je ob prisotnosti cesarja določil smer »kvpan-zlje. Poslušajte...«
Osaki je začel navajati nekatere odlomke iz sklepa tajnega sveta. Ni uporabljal beležnice — izredna lastnost obveščevalca:
«Japonska ostaja pri svoji politiki pohoda proti Jugu.« To je prvo. »Hosumi Osaki je prebral nekaj verzov, potem pa je znova spregovoril kot bi z dvigom roke poudarjal poudarjene zloge v pesmi.« Drugič: «Ce bomo v drugi polovici oktobra ostali brez upanja, da bi Združene države zadostile zahtevam, bomo prisiljeni začeti vojno proti Ameriki, Angliji in Nizozemski« Tretjič: »Načrta ’Ocu’ in 'Kan toku en' se dosledno z zgoraj povedanim, odlagata«. Imam vse; Mljagi potrjuje bližnje akcije flote v smeri južnih morij. Včeraj sem ga videl.«
(Nadaljevanje sledi)
Vreme včeraj: naj višja temperatura 23.6, najnižja 18.7, ob 19. uri 23; zračni tlak 1011.9 pada, vlaga 60 odst., veter 11 km Jugozahodnik, nebo 6 desetink poobiačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danei, NEDELJA, 21. avgusta
Ivana
Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 20.04. Dolžina dneva 13.52. Luna vzide ob 12.19 in zatone ob 22.42
Jutri, PONEDELJEK, 22. avgusta
Timotej
DEŽELNA POLITIKA PRORAČUNSKIH IZDATKOV
Naša dežela potroši nad tri četrt proračunskih izdatkov za naložbe
Medtem pa porabi Sicilija za proizvodne izdatke komaj tretjino proračuna, Sardinija pa nekaj manj kot polovico
Včeraj smo pisali, kakšne smotre zasleduje deželna uprava v zvezi z načrtovanjem, kar bo s časom nujno vplivalo tudi na sestavljanje proračunov, ki so bistvu seznam raznih izdatkov, saj se deželni dohodki le malo spreminjajo, ker so odvisni od deleža, ki ga dobi dežela od državnih davkov in taks, pobranih Da njenem področju. To pa se glede dohodkov dogaja tako, ker ni dežela uvedla lastnih davkov, saj je že drugih preveč.
Za deželo v razvoju, kot je naša, je zato zelo važna politika, ki jo njeni organi izberejo pri določanju izdatkov, to je, po kakšnih kriterijih se ravnajo pri namembi in razdelitvi finančnih virov, s katerimi razpolaga. Proučitev proračunov teh prvih dveh let življenja dežele, zlasti če jih primerjamo s proračuni avtonomnih dežel, kot sta Sicilija in Sardinija, poudarja osnovne značilnosti politike izdatkov, katero stalno izvaja deželni odbor; to je, da de-iela določa levji delež finančnih virov za donosne naložbe in za iosege na gospodarsko torišče, saj prav ta odsek najbolj važen odločilen za nagel gospodarski razvoj.
Znano je, da se izdatki dežele (kot tudi države in drugih javnih uprav) delijo na dve kategoriji: po eni strani na tekoče izdatke, ki vsebujejo splošne upravne stroške (za urade, osebje, itd.) in nakazila, Iti jih knjižijo pod postavko «prenosi» (vsi prispevki, ki jih daje dežela za socialno skrbstvo, za kulturno športno in rekreativno dejavnost ali za določene socialne pobude); po drugi strani pa na izdatke »kapitalnega računa«, to je za proizvodne izdatke in naložbe. Ravno razmerje med izdatki za splošna bremena in za prenose in med izdatki za naložbe kaže, kakšna je osnovna politika izdatkov določene javne ustanove. Kolikor je v proračunu višja vsota izdatkov za naložbe, 'toliko bolj nagel bo gospodarski in socialni razvoj teritorialne ustanove, na katero se proračun nanaša.
V proračunu naše dežele Je celotni izdatek v proizvodne namene zelo velik, saj doseže od 77 do 78 odstotkov celotnih proračunskih izdatkov. C e primerjamo ta podatek s podatkom za Sicilijo in Sardinijo, vidimo, da naša dežela v tem prednjači, saj nameni Sicilija za produktivne izdatke samo 34 odstotkov celotnega proračuna, Sardinija pa 48 odstotkov.
ZARADI DEL V BARKOVLJAH
Začasno prestopanje na tramvaju št. «6»
Ravnateljstvo podjetja Ace.gat »poroča, da bo tramvajska služba na progi št. «6», ki vozi od Sv. Ivana v Barkovlje, 23. in 24. t.m. zaradi del pri ureditvi izliva v morje potoka «Boved» začasno spremenjena. Tramvaji bodo vozili do sedeža veslaškega kluba «Sa-turnia», nakar bodo morali potniki izstopiti in prestopiti v avtobus, ki jih bo odpeljal do zadnje postaje v Barko vij ah. Isto bo veljalo za povratne vožnje. Poleg tega pa tramvajskim vozilom ne bodo priključili prikolic. Zalo bodo na tej progi, od Ul. Carducci (pri Portici) do Barkovelj in nazaj vozili tudi avtobusi.
Nadalje ravnateljstvo podjetja Acegat javlja, da bodo z današnjim dnem ukinjena postajališča filobusa štev. «17» v Ul. F. Severe pri hišnih številkah 45, 63 in 64 ter nadomeščene z dvema novima postajališčema, in sicer na delu Ul. F. Severo med Ul. sv. Frančiška in Ul. Marconi. Postajališče za vozila, ki vozijo pri S. Cilinu, bo pri hišni številki 53, za vožnje v obratni smeri pa pri hišni številki 54.
Včeraj sta se sestali pokrajinski tajništvi Nove delavske zbornice CGIL in Pokrajinske sindikalne zveze CISL ter proučil resni spor, ki se tiče kamnarjev, kateri že 40 dni stavkajo, da bi dosegli izboljšanje svojih gmotnih razmer. Kljub zanimanju nabrežinskega župana in oblasti in čeprav so pokazali sindikati veliko pripravljenost za kompromisno rešitev spora, ga doslej ni bilo mogoče rešiti samo zaradi nepopustljivosti delodajalcev.
Spričo tega sta pokrajinski tajništvi sklenili, da raztegneta nabiralno akcijo za stavkajoče iz kra-ških občin na vse ozemlje ter da bosta pozvali delavce vseh strok, naj dajo svoj prispevek,- da se podpre borba kamnarjev.
Ce bi se ta položaj nadaljeval in ne bi nič kazalo, da se bo spor takoj rešil, bosta pokrajinski tajništvi sklicali splošno stavko v vseh kraških očinah. Tajništvi sta dali vsem sindika-s tržaškimi časnikarji v časnikar-, tom navodila za zbiranje prispev-skem krožku.	I kov v podporo borbi kamnarjev.
iiiiiiiiiiiniliiiiitnmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Na otvoritvi, ki ji bodo prisostvovali predstavniki najvišjih deželnih in krajevnih oblasti, bo i-mel uvodni govor član komisije za prevoze Evropske gospodarske skupnosti dr. Lambert Schaus. Napovedujejo, da se bo zaključnega dela tečaja, ki bo trajal do 9. septembra, udeležil tudi minister za promet in civilno letalstvo Scalfaro.
Slovo dr. Mazzc od pokrajinskih upraviteljev
Pred odhodom na novo odgovorno mesto v Milan, se je vladni komisar dr. Mazza včeraj poslovil od pokrajinskih upraviteljev.
Na sedežu pokrajinske uprave so ga sprejeli predsednik izredne pokrajinske komisarske uprave dr. Pasino in drugi pokrajinski funkcionarji. Dr. Pasino se je v kratkem nagovoru zahvalil dr. Mazzi za vse kar je v letih službovanja v Trstu napravil za mesto in še posebno za vse kar je napravil v korist pokrajinske uprave. Dr. Pasino je podaril dr. Mazzi v spomin sliko Livia Rosignana.
Včeraj je dr. Mazza sprejel na poslovilnem obisku številne predstavnike raznih ustanov in organizacij. V petek so se poleg drugih poslovili od dr. Mazze tudi predsednik trgovinske zbornice dr. Cai-dassi in člani izvršnega odbora zbornice.
Jutri ob 17.30 pa se bo dr. Mazza pred odhodom iz Trsta srečal
PO 40 DNEH STAVKE KAMNARJEV
Sindikalni zvezi napovedujeta razširitev stavke na druge stroke
Nabiralno akcijo v prid stavkajočim bodo razširili na vse ozemlje
SLIKOVITA PROMETNA NESREČA NA OPENSKEM KRIŽIŠČU
Pet Turkov skoraj brez praske v popolnoma uničenem avtomobilu
Zaradi blazne hitrosti je šofer izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je zavozilo skozi semafor na pločnik, podrlo 7 količkov in smerno tablo in nato še 20 m drselo po strehi po cesti
Jutri začetek sedmega tečaja za prevoze EGS
Jutri bo v glavni dvorani trža-ke univerze slovesna otvoritev sdmega mednarodnega tečaja viš-h študijev o prevozih v okviru Ivropske gospodarske skupnosti.
Na velikem križišču Narodne u-lice in trbiške ceste na Opčinah se je včeraj popoldne ob 14. uri pripetila slikovita prometna nesreča. Na samem križišču se je prevrnil švicarski avto, v katerem se ie peljalo pet turških državljanov. Potniki pa so imeli veliko srečo, ker so se nepoškodovani izvlekli iz prevrnjenega avta. Samo šofer, 30-letni delovodja Dural Kemal iz Tunal Mhi Pelvaniarja v Turčiji, se je ranil po desni roki in podlakti ter po desni strani prsi in se bo moral zdraviti 10 dni.
Turiški državljani, ki so vsi u-službeni v Švici, so se v avtu stu-debaker SH 13544 (CH) iz Švice peljali v Turčijo na počitnice. Nekaj časa so se včeraj ustavili tudi v Trstu in popoldne so se po trbiški cesti peljali proti Seslja-i. Kemal je iz 'Tf?bČ ‘privozil avto z vso naglico, ko pa je privozil v neposredno bližino velikega križišča, se ni zavedel sema-fora, ker ga je tedaj'*t&lepilo sonce. Kemal se niti ni zavedel, da mora na križišču zavoziti po o-vinkiu. Pridirjal je po trbiški cesti in še preden se je zavedel nevarnosti, zavozil na ovinek. Zaradi hitrosti pa je avtomobil zaneslo na desno, da je vozil samo po dveh desnih kolesih, pri tramvajskem tiru pa je s silo treščil v rob pločnika, v divji vožnji podrl sedem količkov, nosilcev varnostne verige, izrul tudi smerno tablo nove avto ceste in se nato prevrnil. Avto je z zadnjim levim delom treščil v železno ograjo in nato po strehi drsel naprej še približno 20 metrov.
Redki očividci in mestni stražniki v semaforski kabini so mislili, da so vsi potniki v avtu mrtvi. Turki pa so imeli veliko srečo, ker so nepoškodovani prišli iz prevrnjenega avta. Kot rečeno se je samo laže rani-l šofer. Njega so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški oddelek.
Potnike v avtu je verjetno rešila tudi prtljaga, ki so jo natovorili na prtljažnik na strehi. Dopustniki so namreč s seboj imeli vse polno prtljage, ki so jo potem izvlekli izpod prevrnjenega avta in položili na pločnik Prihiteli so agenti letečega oddelka policije in s komisariata na Opčinah, potrebne formalnosti pa so opravili mestni stražniki, ki so službo, vali na križišču.
Bila je prava sreča, da se Turki niso poškodovali, sreča pa je bila tudi v tem, da je bil v trenutku, ko je Kemal privozil na križišče, semafor odprt im da na pločniku ni bilo nobenega pešca, ker bi se lahko pripetila prava tragedija.
Avto, ki je ves uničen, saj je po mnenju strokovnjakov na njem nad milijon lir škode, so s po-močjo_ premičnega žerjava cestne pomoči AGIP na Opčinah, odpe-
ljali na neko dvorišče na Prose-ški cestji. Turški dopustniki pa so na cesti čakali na svoje prijatelje, ki so kot oni potovali domov v Turčijo, da so jih vzeli s seboj.
Študijske štipendije Cividin-Rosenwasser
Tržaško županstvo sporoča, da je bil razpisan natečaj za študijske štipendije za učne uspehe v šolskem letu 1965-66 za skupno vsoto 532.000 lir, ki jih je dalo na razpolago občini gradbeno podjetje Civldin in Rosenwasser Iz Trsta za dijake srednjih tehničnih šol v Trstu, in sicer: dve štipendiji po 85.000 lir za dijake tretjega in četrtega tečaja tehnič-
nega industrijskega zavoda «A. Volta«; dve štipendiji po 85.000 lir za dijake tretjega in četrtega tečaja za geodete tehničnega trgovskega in geodetskega zavoda «Leonardo da Vinci; ena štipendija za 85.000 lir za dijake prvega leta državnega umetniškega zavoda za opremljanje in dekoracijo ladij; dve štipendiji po 53.000 lir za dijake prvega in drugega tečaja za geodete tehničnega trgovskega in geodetskega zavoda ((Leonardo da Vinci«.
Natečaj je namenjen dijakom, ki imajo italijansko državljanstvo in stalno bivališče v eni od občin tržaške in goriške pokrajine. Prošnje za natečaj je treba vložiti najkasneje do 12. ure 19. septembra letos. Vse podrobnosti dobijo prizadeti dijaki na tajništvih omenjenih šol ter na občinskem oddelku za šolstvo.
Solidarnost PSI s kamnarji
Snoči je bila v Nabrežini skupščina krajevne sekcije PSI. Pokrajinski tajnik Amaldo Pittoni je podal poročilo o političnem položaju s posebnim poudarkom na socialistično združitev in na upravne volitve, ki bodo v prihodnjem novembru.
Med skupščino so med drugim odobrili resolucijo, v kateri izražajo solidarnost z delavci nabre-žinskih kamnolomov, ki stavkajo že od 11. julija, ter željo, da bi se čimprej rešil spor na podlagi pravičnih zahtev delavcev.
Sporočilo FIM-CISl
Italijanska zveza kovinarjev, včlanjena v CISL v Trstu, sporoča, da so na razpolago na njenem sedežu v Ul. Carducci št. 35 nove razpredelnice plač za delavce, zaposlene v podjetjih za popravljanje ladij, ki so podpisala sporazum Confapi.
jHdttUZ utecUUdtvu
ŽALOSTNO ZAKLJUČENO LETOVANJE
Nemška avtomobila trčila pri sesljanskem campingu
Vozač m njegova žena ranjena, oba avtomobila pa močno razbita
Cenjeni g. urednik!
Dne 13.7. t. 1. sem se nahajal v Trstu pri firmi Vatovec. Potem, ko sem kupil pralni stroj, sem odšel v podjetje Fiat, kjer sem nabavil prevleke za avtomobil.
Pred tem sem v neki majhni trgovini kupil ležalni stol. Gospa je starejša in, ker ni obvladala slovenskega jezika, sva se sporazumela po nemškem. V trgovini se je nahajal tudi mlajši fant, ki mi je pokazal pot do Fiatove trgovine. Da ne bi nosil kupljenega ležalnika in ženske torbice, ki sem jo že predhodno kupil, sem oboje pustil v tej trgovinici s prošnjo, da bom oboje dvignil, ko se bom vračal s kupljenimi prevlekami za avtomobil. Medtem sem padel v nezavest, ker sem diabetik z visokim sladkorjem v krvi. Seveda sem medtem izgubil spomin, tako da se sedaj sploh ne morem orientirati, kje se ta trgovinica nahaja.
Sedaj se nahajam v mariborski bolnišnici na zdravljenju. Zelo mi je težko, ker sem navedene predmete kupil za prijatelje. Zato vas lepo prosim, da objavite mojo prošnjo, kajti upam, da bom sanio na ta način dobil vrnjen ležalnik in torbico. Za oboje sem plačal cca 23 tisoč it. lir. V slučaju, da dobite naslov trgovine, kjer sem pustil navedene predmete, vas vljudno prosim, da mi ga pošljete na naslov:
Friš Jože,
Maribor, Kosarjeva 50/b
Op. ur. Lastnika trgovine, na katero se to pismo nanaša, vljudno prosimo, da se prošnji pisca odzove na naslov našega uredništva ali naravnost na piščev naslov v Mariboru.
Na cesti, ki pelje iz Sesljana v camping «Pineta» je včeraj prišlo do trčenja dveh nemških avtov. Pri nesreči sta se ranila zakonca Rauhaus iz Ipperfelda, Ieisen-ghnenden 7. Bilo je okrog 13.39, ko je 28-letni nemški državljan Robert Rauhaus s svojim avtom ford taunus V-AA-662 (D) z državne ceste št, 14 zavil na cesto proti sesljanski obali, nato pa v camping »Pineta*, kjer zakonca preživljata počitnice. V avtu se je peljala tudi Rauhausova 29-letna žena Kristal Schroeder. Nemški turist je vozil navzdol po strmi cesti proti campingu, ko pa je privozil na ovinek, ki obrača na desno, se je moral premakniti proti sredini cestišča, ker pred seboj ni imel pregleda nad cesto. To je bilo zanj usodno. Prav tedaj je nasproti z avtom ford taunus D-PN-602 (D) privozil 59-letni nemški državljan Osvvald Hettrich iz Duesseldorfa in trčenje je bilo neizbežno.
Zaradi močnega sunka sta se za-konca Rauhaus v svojem avtu pobila in ranila. Na pomoč ponesrečencema so takoj prihiteli bolničarji RK, ki te dni postajajo na velikem ovinku pred Sesljanom, ter odpeljali ranjeno Schroederje-vo v bolnišnico. Nekaj časa potem pa so z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico tudi njenega moža. Zensko so sprejeli na nevro-kirurški oddelek, Kjer se bo mo-
rala zdraviti 12 dni zaradi udarcev in ran po čelu, rokah in nogah, Rauhausu pa so dali samo prvo pomoč in bo okreval v petih dneh. Pri trčenju se je pobil po glavi in kolenih Oba avtomobila sta bila precej razbita, odstranili pa so ju s pomočjo premičnega žerjava AC1, ki je poleg avta RK stal te dni ob državni cesti med »velikošma-rensko operacijo* za varnost na cestah.
Nesreča francoskega turista
Žrtev prometne nesreče je postal sinoči 38-letni francoski državljan, bolničar Michel Toilet iz Bas-sina v Savojski pokrajini. Toilet je blizu hotela «Miramar» prečkal istoimenski drevored, ko ga je z avtom fiat 500 TS 75533 podrl Fer-nando Ouargnai iz Ul. Pier della Francesca, ki je vozil proti Mira-marskem gradu. Pri nesreči se je Toilet pobil po glavi in zatilju ter se ranil po levi obrvi. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja od 9 do 12 dni sprejeli na nevrokirurški oddelek.
Prispevajte za DIJAŠKO MATICO!
....................................................................................................................................iiiiiuuiiiiiiiiiiiiiuiii»iHiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiuiiiiiiiiiii.......
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 20. avgusta 1966 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 8 oseb.
UMRLI SO: 61-letnl Giuseppe Tur-chesi, 61-letni V mori o De Lorenzo, 46-letna Maria Navarra-Suarez, 54-let-ni Alojz Zubin, 57-letni Ignazio VI-statini, 45-letni Danilo Visintini, 67-letni Francesco Zarri; 67-letni Renato Valenti.
OKLICI
Kovač-mehanik Renato Marchioro In delavka Mariagrazia Moratto, šofer Alberto Vezzosi im pletilja Fla-minia Tarrini, novinar Romano Sancin in uradnica Silva Ursetla, kemik Gloyanni Contino im dr. kemije Ariella Člani, poslovodja Ermenegil-do Valenta im gospodinja Vlrgilia Zu-pancich, trgovec Arturo Pino d’Asto-re in gospodinja Giulia Famularo, pleskar Gregorič Virtdanti in delavka Liliana Besu. prodajalec Diego Concina In prodajalka Maria Svetlic (Santlni), delavec Fabio Scocchl -n delavka Luciana Tavuzzi, trgovec Riccardo Boscolo In gospodinja Laura D omamni, mehanik Mario Cen-tazzo in gospodinja Livia Mohorčič, delavec Luciano Delbello In prodajalka Germana Rudez, delavec Fabio Tirrenl in uradnica Maria Grazia Rossi-Iaculin, radlotehnik Darlo Bon-core in gospodinja Irima Remer, delavec Gianfranco Galasso in delavka Anna Armani, delavec Luigi Bal-dlssera :n šivilja Marinella Volpis, upokojenec Luigi Bentivoglio in ravnateljica otroškega vrtca Cornelia Silit, inženir jedrske fizike Franco Baisero in gospodinja Lucia Carini, Industrijski izvedenec Adriano Petro-nio in uradnica Bruna Martignano,
Včeraj-danes
električar Otello GiombettI In prodajalka Ondma Ravallco, študent E-doardo Comino m gospodinja Nadia Luxa, tehnični uradnik Mario Colot-tl In prodajalka Glaudla Bernardon, častnik trgovske mornarice Gianfranco Dorlilghieri in knjigovodkinja Li-
DRARNA - ZLATARNA
•— LAURENTI
Trst, Largo S. Santorio, 4 Tel. 723240
Bogata Izbira najboljših švicarskih znamk ur in zlatnine ZA POROKE in KRSTE
Poseben popust 1
dia Bavuder, uradnik Vito Pentassu-glia in učiteljica Lulsa Maria Ciini, mehanik Leo Trampuz-Bisiacchi ta gospodinja Renata Svetlich, elektro-mehanlk Albino Cesar in prodajalka Margherita Puric, /ari l ec Mario Co-slovich in delavka Lidia Magrln, tehnični uradnik Francesco Fornaretto in učiteljica Maria Paola Valentini, mehanik Salvatore Varim in prodajal-da Nadia Prodan, uradnik Sergio Robba in uradnica Maria Luisa Loviš ato, pek Luciano Cacovich lm strežnica Senena Leviš, mestni stražnik Luigi Panzini ln šivilja Liliana Babtsh, inštalater Claudio Jelo-
scek im delavka Maria Grazia Fra-caros, risar Gabriele Logarinl in šivilja Slgfrida Walzl, šofer Ennlo Principe in delavka Giuliana Vimmer, u-radnlk Claudio De Bortoli in šivilja Dolores Copetti, mehanik Franco Po-ropat in uradnica Graziella Zubin, podnarednlk finančnih straž, Giovan-roi Scbivanl in gospodinja Lucia Ferraro, pomorski Inženir Fedoro Ne-vlerov ta uradnica Silva Vrlz, trgovec Sergio Gladi in gospodinja Luisa Benta, tehnični uradnik Mario Martini in delavka Anna Maria A-nante, geometer Cesare Mario Pessi-na ln knjigovodkinja Leonllda Wef-fort-Paronl, električni varilec Gino Barut ln gospodinja Serena Cenizza, delavec Aldo Bellemo in šivilja Steli« Tomaselli, uradnik Ausonlo Hirst in prodajalka Silvia Reiter, uradnik Luigi Sodaro in študentka na univerzi AMda Zorzenon, uradnik Mario Carli in uradnica Franca Miloc-co, karabinjer Giovanni Piredda in uradnica Vilma Marini, uradnik Antonio Ussa« tn prodajalka Gemma Gerinl, uradnik Claudio Giordano in gospodinja Fiorella Denave, električar Luoio Fragiacomo im uradnica Rita Piemonte.
DNEVNA SLUŽBA LEKABN (od 13. do IS. ure) Barbo-Camlel, Trg Garibaldi«; Jro-ce Azzurra, Ul. Commerclale 26: Vielmettl, Borzni trg 12; G, Papa Ul, Fellug* 46 (Sv. Aloj«),
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.36 do 6.36)
AlTAlabarda, Ul. dellTstrla 7; Al Galeno, Ul. S. Ci-lino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Mlzzan, Trg Venezia 2.
LOTERIJA
BARI	58	38	32	t	20
CAGLIARI	28	33	68	71	90
FIRENCE	86	34	1	75	90
GENOVA	65	82	7	53	4
MILAN	18	45	17	47	38
NAPOLI	89	53	18	55	3
PALERMO	32	21	44	56	31
RIM	76	11	68	63	41
TORINO	89	12	21	60	27
BENETKE	13	86	84	5	40
ENALOTTO					
X I 2	2 12	X 2 2		1	X	1
KVOTE: 12 točk — 8.726.000 lir, 11 točk — 198.300, 10 točk — 19.400.
Mladina priredi danes, 21. t.m. pri BANIH
tradicionalno
Jernejevo šagro
Partnerice bodo otvorile ples v manderjerskih nošah. — Igrala bo godba na pihala iz Trebč. Posloval bo dobro založen bife!
BANCA DEL FRIULI
Societa per azioni — Fondata nel 1873 SEDE SOCIALE E DIREZIONE GENERALE — UDINE: Via Vittorio Veneto, 20
SEDE CENTRALE: Via Prefettura, 9 — UDINE — Tel. 53551-2-3-4 Mestne agencije v Vidmu
št. 1 — Drevored Volontari della	Liberta 12-b	Tel.	56-288
št. 2 — Ul.	Poscolle, 8 (Trg del	Pollame)	Tel.	56-567
št. 3 — Ul.	Roma, 16 (blizu železniške postaje)	Tel.	57-350
št. 4 — Ul.	Pracchluso, 44 (Trg	Cividale)	Tel.	53-700
Glavnica	L. 300.000.000
Rezerve	L. 1.850.000.000
Podružnice: Artegna - Aviano - Azzano X - Bula - Caneva di Sa-cile . Casarsa della Delizla - Cervignano del Friuli . Čedad ■ Codroipo . Conegliano - Corden&ns - Cordovado - Cormons - Fa-gagna - Gemona del Friuli — Gorica - Gradiška . Gradež . Lido di Jesolo . Latisana - Lignano Sabbiadoro - Maniago - Mereto di Tomba - Moggio Udinese - Tržič . Mortegliano - Montereale Val-cellina - Ovaro - Pagnacco - Palmanova - Paluzza . Pavla dl Udi-ne - Pieve di Cadore - Pontebba - Porcia . Pordenone Porto-gruaro - Prata di Pordenone - Sacile - S. Daniele del Friuli . S. Donš di Piave - S. Giorgio di Livenza - S. Giorgio di Nogaro - S. Vito al Tagliamento - Spilimbergo - Talmassbns - Tarčent - Trbiž
-	Tolmezzo . Torviscosa - Tricesimo - Trst . Valvasone Vittorio Veneto.
Izpostave: Biblone (sezonska) - Caorle (sezonska) - Clauzetto • Faedis - Lignano Pineta (sezonska) - Meduno . Polcenlgo - Tra-vesio . Venzone.
Davčne izterjevalnice: Aviano - Meduno - Moggio Udinese Pontebba - Ovaro - Paluzza Pordenone . S. Daniele del Friuli • S. Giorgio di Nogaro - S. Vito al Tagliamento - Torviscosa. Brzojavke: Generalno ravnateljsvo in osrednji sedež: FRIULBANCA
—	Podružnice: BANCA FRIULI
Denarne vloge: nad 71 milijard — Upravljalni sklad: nad 84 milijard
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni Izpiti v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1965-1966 dne 17, septembra 1963 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine.
Havnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej, vstopni ln razredni — v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1965-1966 dne 1. septembra 1966 ob 8.30 s pismenim izpitom iz slovenščine.
Na Državnem znanstvenem liceju * slovenskim učnim jezikom v Trstu.
k' lina poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, je vpisovanje za šolsko leto 1966-1967 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guardiella st. 13-1 neprekinjeno do 25 septembra 1966. Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da je bil objavljen razglas o ustanovitve stalne pokrajinske lestvice za učitelje, ki niso v staltžu, na osnovi zakona št, 574 od 25. julija letos.
Prizadeti sl lahko ogledajo razglas pri šolskem skrbništvu, pri šolskih nadzorništvlh ali pa na didaktičnih ravnateljstvih.
*	Državni strokovni trgovski zavod
v Ul. Diaz 20 obvešča, da se je začelo vpisovanje za' 'šolsko leto 1966-67 za sledeče strokovne usposobitve: za uradnike tajništev podjetij, za uradnike računovodstev v podjetjih, za uslužbence spediterskih in prevoznih podjetij in za uslužbence upravnih zadev. Za informacije in vpisovanje se prizadeti lahko obrnejo na tajništvo zavoda vsak torek In petek od 10.30 do 11.30.
*	Državnj tehnični trgovski zavod «Carll» sporoča, da se je začelo vpisovanje za šolsko leto 1966-67 za sledeče oddelke: trgovski oddelek (dnevni in večerni tečaji za delavce); specializiran oddelek za zunanjo trgovino in oddelek za izvedence podjetij ln korespondente tujih jezikov. Za Informacije in vpisovanje se prizadeti lahko obrnejo na tajništvo šole v torkih in petkih od 10.30 do 11.30.
Karel in Rafael Grgič s Pa-drič se zahvaljujeta vsem, ki so se udeležili otvoritve njune delavnice na Padričah, za podarjeno cvetje in za voščila.
TRST
Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373
POŽAR ARTMI0
TOVORNI PREVOZI
v vse /cruje tudi v inozemstvo
ODSLEJ TUDI V KOPRU NOV TURISTIČNI
MARKET
KOPER, CESTA JLA
blago široke potrošnje živila bife
menjalnica
10 odst. popusta pri nakupu neprehrambenega blaga parkirni prostor
odprlo neprekinjeno od 6.00 do 20.00 ob nedeljah pa od 7.00 do 11.00
tujo valuto
R E HRANA
E X P O R T- 1MPORT LJUBLJANA
PRIPOROČAMO OBISK!
4. septembra bo ob 17.30 na Proseku koncert domačega pevskega zbora in godbe na pihala ter zborov lz sosednjih krajev.
čisti dohodek prireditve gre v korist gradnje in obnove prosvetnega doma na Proseku.
Slovenska prosvetna zveza
EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA
TRIESTE - TRST UL. S FRANCESCO 44 TEL. 28-940
Takojšnja izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA tn trikolesnih tovornih vozli A P E v kateri koli kraj v Jugoslaviji
Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov ln pribora «PIAGGIO»
Kino fotografski material
ŠEGUL IN
Trst, Ul Mazzini 53 Telefon 733-361
vabi prijatelje in znance, na.1 ga obiščejo
Danes zvečer zaključni umetni ognji
Podjetje La Giaquinto iz Vidma bo danes zvečer zaključilo letošnji ciklus umetnih ognjev v tržaškem zalivu, ki ga je tudi letos priredila letoviščarska in turistična ustanova. Podjetje Glaquinto je praktično ekskluzivno podjetje te stroke v naši deželi, ugled pa uživa po vsej državi, zaradi česar ga pogosto vabijo tudi v druga Italijanska letoviščarska mesta, kjer prirejajo u-metne ognje.
Program današnje zaključne prireditve je naslednji: začetek ob 21. uri z otvoritvenim ognjemetom, nato hitro spuščanje posamzenih bomb, spuščanje havajskih ognjev, letečih kometov, magičnih škatelj, bomb velikega kalibra z razpokom v obliko margerlt in ciklamnih vencev, pajkov, meduz, srebrnkastih trakov itd. Finale bo trajal polnih 8 minut.
Gledaljšča
MEHANIČNA DELAVNICA S KAROSERIJO
V NOVIH MODERNO OPREMLJENIH PROSTORIH
Sprejema vsaka popravila avtomo bilov in karoserije ter pranje In čiščenje.
Hitra postrežba!
Cene ugodne!
PADRIČE ■ Telefon 226-161
Miramarskl park — Danes nadaljevanje sugestivnih predstav »Luči in zvoki«. Ob 21.30 v nemščini «Der Kaise-rtraurn von Mirama-re« in ob 22.45 v italijanščini «Massmiliano e Carlobta«.
Jutri od 21.30 v angleščini «Maxl-milian of Mexico — an Emporor’s lragedy» ta ob 22.45 v italijanščini. V torek tedenski odmor.
Nazlonale 16.00 «La battaglia del mods« Technicolor, Ricky Shayne.
Excelsior 16.00 «Un bikini per Didi« Technicolor. Bob Hope, Elke Som-mer,
Fenice 16.00 »Per qualche dolla-ro In meno« Eastmancolor. Lando Buz-zanca.
Eden 16.00 «La costa del barbari« Technicolor. Richard Todd.
Grattacielo 16.00 «Per 11 gusto dl uc-cidere« Technicolor. Craig Hill, Fernando Sancho.
Alabarda 15.00 «Le ore nude« Rossa-na Podesta, Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 15.00 »Tempo dl vi-vere« Colorscope. Liselotte Pulver, John Gavin.
Aurora 15.30 «7 magnifiche pištole«,
Crlstallo 15.30 ((Baleari operazione o-ro» Technicolor.
Garibaldi 16,30 »La vera storla di Jess H bandito« Robert VVagner.
Capltol 16.00 «Non disturbate« Technicolor. Doris Day.
Impero 16,00 »Tutte le ragazze lo sanno«.
Moderno 16.30 «Agente 077 spionag-gio internazionale« Technicolor. Zadnji dan.
Vittorio Veneto Revija kriminalnih filmov, 15.30 «Scotland Yard sezio-ne omlcidi)) Sean Connery.
Astra 16.00 «Agente 007 missione Goldfinger«.
Ideale 15.30 «L'uomo dl Hong Kong« Technicolor. Jean Paul Belmondo, Uršula Andress.
Abbazla 15,00 «Fantomas minaceia tl mondo« Technicolor. Jean Marais, Milene Demongeot.
EETNI KINO
Satelllte 21.00 — b'agajna ob 20.30 j«L’affare Blindfold« Technicolor Rock Hudson, Cla-udia Cardinale
Paradtso 21.00 — blagajna ob 20 30 «11 principe guerriero« Techničo-lor. Charlton Heston, Richard Boo-ne.

modellina
calzature
klasični tn najnovejšl model) čevljev najboljših znamk VELIKA IZBIRA ZA MOŠKE ZENSKE OTROKE Ul. F. Filzi 3, TRST, tel. 37-797 (vogal Ul Machiavelli)
V MILANU
»o v prodaji pri:
CAS1ROLI — Piazza Duomo 31 tel. 80.66.74
PRIMORSKI DNEVNIK
DELO
Politika
Vjesnik
Borba
Tovariš
Pavliha
Sintetične preproge
ln preproge za hodnike tz pla stike »BALATUM« tn «MERA-KLON«. Moderno pokrivanje podov z gumo. »MOCjUETTE« in ploščice »RIKETT« in »ARMSTRONG«. Bežna vrata »ROLLPORT«, beneške zavese (tende veneziane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. n ALP1.AST, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel. 95-919
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trst. Ul. sv. IraiičIškaŽV Irlelon «1*702
Novo:
Eberhard:
Zgodovina Kitajske L 2.200
Mali oglasi
• CITHOEN« — Samaritani In Miceu
— Servis v Ulici Kittmayer 4-a. Haz-stava iri prodaja avto potrebščin v Ulici Giulia 41.
PHODAMO štirisobno stanovanje * večjo dvorano in z dvojnimi toaletnimi pritiklinami v središču me-sta —■ samostojna ogrevalna napeljava Telefonirati- na 35-388 od 17. do 19.' ure.
TRGOVINA pohištva Bruno — oprema za kuhinje m dnevne sobe iz for-mike. Lastna izdelava. Fonderia 3 (blizu bolnice).
Žaga na trak, cir«ularka. krožni lo-ščllnlk, vrtalni stroj, ugodno na prodaj. Bevilacqua, Ul. Tesa št. 12 — Trst.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Ivana Bizjaka daruje Danila Tavčar 1000 lir za Dijaško Matico.
Gustinčič Ivana por. Rože daruje 5000 lir za Dijaško Matico.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikšnem sočustvovanju ob izgubi naše drage
Dore
se toplo zahvaljujemo vsem, ki «o z nami žalovali.
Družina Poggi
Trst, 21.8.1966
Slovensko planinsko društvo v Trstu se iskreno zahvaljuje Milku Bambiču za umetniško dekoracijo spominske knjige s škatlo, ki Jo je društvo poklonijo planinskemu domu «Zorko Jelinčič« na Črni prsti.
Odbor SPDT
SPDT priredi II. septembra Izlet na Vrsno nad Kobaridom ob priliki proslave 60. obletnice smrti pesnika Simona Gregorčiča. Vpisovanje v Tržaški knjigarni.
ZAHVALA
Prisrčna zahvala vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Josipa Albertija
Posebna zahvala vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
žalujoči: žena. hčere in sinova z družinama
Bol junec, 21.8.1966
(L A H V A 1» A
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ln nam pomagali ob težki Izgubi našega dragega moža in očeta
FELICEJA MAURIJA
Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru, darovalcem cvetja ln vencev, vsem ki so prispevali z denarno pomočjo ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
_ ,,	______ Družina Mauri
Boljunec, 21.8.1966
POMEMBNA IN POTREBNA TRGOVSKA PRIDOBITEV
V Kopru so včeraj odprli nov moderen obrat-market
Novo samopostrežno prodajalno je zgradilo grosistično ljubljansko podjetje «Prelirana» - Načrte je izdelal prof. arh. Mihevc
Koper se presenetljivo naglo prilagaja naraščajočim potrebam med. narodnega in domačega turizma Pa tudi zahtevam naraščajočega Prebivalstva v mestu samem in v njegovi neposredni okolici. Eden Izmed dokazov tega prilagajanja je tudi odprtje novega sodobnega "marketa«, t.j. specializirane samopostrežbe trgovine, ki lahko dognala v celoti zadosti potrebam tujega in domačega kupca. Nova i'market»-prodaialna stoji ob cesti JLA, t.j. ob glavni dostopni cesti v središče mesta iz tržaške strani Jn njena lokacija predstavlja praktično začetek nove urbanistične u-fedltve Kopra z realizacijo širokega bulvarja, ki se bo razširil na levi strani sedanjega ozkega cestišča. Z dograditvijo še drugih objektov vzdolž tega bulvarja se bo podoba Kopra na tem predelu temeljito spremenila in zadobila moderen izgled, istočasno pa bo mesto pridobilo obsežen parkirni Prostor, ki postaja zaradi naraščajočega avtomobilskega prometa vedno bolj potreben.
Otvoritveni nagovor ob odprtju novega «marketa» je imel predsednik delavskega sveta podjetja «Prehrana» iz Ljubljane, ki je dalo pobudo za zgraditev tega pomembnega trgovskega lokala in tudi poskrbelo za njegovo realizacijo. V svojem nagovoru je predsednik Avsec dal tudi nekaj bistvenih podatkov o novi zgradbi, ki so jo pričeli graditi v decembru lanskega leta, kar pomeni, da je spričo težav, na katere so naleteli graditelji zaradi samega terena, bila zgrajena v rekordnem času. Objekt ima dve etaži: v kletni etaži, ki ima 850 kv. m brutto površine, bo grosistično skladišče, iz katerega bodo oskrbeli domače in tuje ladje. Poleg tega bodo lahko zalagali tudi ostalo detajlno mrežo na koprskem in ostalem istrskem področju. Skladišče v kleti ima tri velike hladilne komore, namenjene predvsem za skladiščenje svežega mesa. V pritličju objekta so vsi prostori 1 namenjeni samopostrežni trgovini P-marketu. Vsi ti prostori merijo brutto 650 kv. m,
lil 1X0 .IBIS. PKOSEK
predvaja danes 21. t.m. ob 16., Cinemascope Technicolor film:
NON DISTURBATE
SIJAJNA KOMEDIJA
(NE MOTITE)
Igrata: DORIS DAY in ROD TAYLOR

predvaja danes, 21. t.m. ob 16. uri film Metro
METRO GOUWYN-MAYER>m>U.*
»CAREOPONTI
SOPHIA LOREN • PAUL NIHAM DAVID NEVIN
liADY It
DADO CECIL PARKER PHILIPPE NDIflfI MICHEL PICCOll
CLAUDE DAM
« Tl« USTNO* « KOMANOM«
ll£*
II K
CARLOPONT! • PETER&


■ »mrr-r,? a.....
V ponedeljek, 22. t.m. ob 18. uri ponovitev filma:
L A D Y L
POLETNI KINO «SATELLITE»
Borgo S. Serglo (avtobus 19-20-21) predvaja danes, 21. t.m. ob 21.15 — ponovitev prvega dela — film:
L7AFFARE BLINDFOLD
(ZAI)EVA BLINDFOLD)
(Mojstrovina v vohunstvu — v barvah) Igrajo: R. HUDSON, CLAUDIA CARDINALE in J. WARDEN
inov*

predvaja danes, 21. t.m. ob 16. uri Cinemascope barvni film:
Sli implacabili
(NEIZPROSNI)
Igrajo: CLARK GABLE, JANE RUSSEL in ROBERT RYAN
K! IS O PROSEK-KONTOV E L
predvaja danes, 21. t.m. ob 16. uri barvni film:
S A UL EDA VID
Igrajo: N. VVOOLAND, G. GARKO, L. MARQUEZ
RAZPISNA KOMISIJA PRI CDS PODJETJA
ra/glafta piustu delovno mesto
SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA
za nabavno - prodajno službo in vodenje skladišča v Kopru
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Vse informacije posreduje kadrovska služba podjetja, Ljubljana, Kersnikova 2 in naše predstavništvo v Kopru
R E HRANA
E X P O UT . I M P O H T LJUBLJANA
netto pa 600 kv. m. Od tega odpade na prodajne prostore vključno z mesnim oddelkom in bifejem 312 kv. m, na skladiščne prostore s hladilnicami 791 kv. m, na ostale pomožne prostore s kuhinjo, sanitarijami za uslužbence in goste 97 kv. m.
Načrt za ta objekt je napravil «Investbiro» v Kopru, a glavni projektant ja bil prof. arh. Edo Mihevc. Vsa gradbena dela je prevzelo Splošno gradbeno podjetje «Gorica» iz Nove Gorice s svojimi kooperanti. Stroški za notranjo o-premo trgovine bodo znašali okrog 35 milijonov starih dinarjev, medtem ko obračun gradbenih stroškov, ki bo vsekakor zelo visok zaradi težkega terena (zgradba slo. ni na 106 pilotih, ki segajo 15 do 20 m globoko) še ni zaključen.
Potem ko se je govornik zahvalil še krajevnim oblastem za nudeno pomoč in razumevanje pri gradnji in realizaciji tega objekta kakor tudi vsem graditeljem je predsednik skupščine občine Koper Barbič prerezal tradicionalni trak in s tem uradno odprl novi obrat. Številni gostje so si nato ogledali vse prostore in z zadovoljstvom ugotavljali, da je nova moderna, funkcionalna In dobro založena trgovina z vsem potrebnim asortimentom res pomembna pridobitev za Koper, ki ima tako zaradi svojega pristaniškega kot turističnega pomena vedno večje potrebe in zahteve tudi na področju trgovske in prodajne mreže.
Med gosti je bil tudi župan koroške slovenske občine Sele blizu Borovelj, Franc Nebec.
Zastrupitev s hrano
Na četrti medicinski oddelek bolnišnice, kamor so jo prepeljali z zasebnim avtom, so včeraj popoldne sprejeli 74-letno gospodinjo Ludmillo Pizon vd. Godina iz Ul.
Soncini 75. Pizonova se bo morala zdraviti dva tedna zaradi zastrupitve s hrano. Povedala je, da je opoldne doma zaužila juho, piščančevo meso in zelenjavo, jedi, ki jih je pripravila malo prej. Kmalu potem pa so jo napadli hudi želodčni krči, da se je morala zateči v bolnišnico.
iiiiimnimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
POKRAJINSKO KMETIJSKO NADZORNIŠTVO SPOROČA
Prispevki in pobude za razvoj ' ter izboljšanje živinoreje
Prispevki se nanašajo na nakup goveje živine, na gradnjo svinjakov,, kokošerejsko opremo in čebelarstvo
VESTI IZ STANDREZA
Kmalu se bo zopet začelo prosvetno in športno delo
Nekatere ulice še čakajo, da jih bodo asfaltirali
V zadnjih mesecih so v štandre-žu poskrbeli za prevleko številnih ulic z asfaltno maso in tako prihranili prebivalcem ob njih precej prahu in blata v deževnem vremenu. Vendar pa je ostalo še precej drugih in tu£ii precej prometnih ulic brez asfaltne prevleke in prebivalci ob njih se pritožujejo, da so nanje pozabili.
Kakor so asfaltirali ulico Nati-sone, pravijo, po kateri vozijo smeti na odlagališče ob Soči, tako bi lahko asfaltirali tudi druge bližnje ulice, kot na pr. Livenza, ali pa Ticino, po kateri hodijo delavci tovarne svile na delo. Občinska uprava bi opravila to delo z majhnimi stroški ter prihranila na vzdrževanju teh ulic, ker bi ne bilo treba potem zanje več gramoza.
Po poletnem mrtvilu, ki se sedaj nagiblje proti koncu, se tudi štandreški športniki in pevci pripravljajo na jesensko sezono. Odbor Juventine pripravlja nogometni turnir, ki naj bi se ga udeležilo kakih osem moštev iz Gorice in okolice. Turnir bi veljal kot nekak trening za redno tekmovanje ter naj bi se vršil v septembru. Zmagovalec bo dobil lep pokal. Dokončno se sicer v zadevi še niso odločili in pomenili, vendar izgleda, da je stvar, skoro gotova.
Tudi mladi pevci domačega zbora «0. Župančič« nameravajo v sredini septembra ponovno začeti z vajami, pod vodstvom svojega pevovodje Lupina. Ce bodo nadaljevali z vajami vsaj s tako vestnostjo in navdušenjem kot preteklo leto, potem bodo prav gotovo napravili še lep korak na-
Pokrajlnsko kmetijsko nadzorni-štvo sporoča kmetovalcem, da bo s sredstvi, ki-so jih stavili na razpolago Urad za kmetijstvo, gozdarstvo in gospodarstvo hribovitih predelov dežele Furlanije-Julijske krajine In krajevne ustanove, izvedlo v prid izboljšanja živinoreje, sledeče pobude:
PrispeVek v znesku 25% nakupne cene za nakup mlade goveje živine sivorjave pasme.
živinorejci, ki nameravajo to Jesen kupiti mlado živino sivorjave pasme, dobrega porekla in ki izhajajo iz vzrelišč, ki niso okužena po jetiki in brucelozi, lahko vložijo prošnjo na kolkovanem papirju za 400 lir, na pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo, kateri je treba priložiti tudi posestno polo.
Prošnje je treba dostaviti v roku do 5. septembra p. m.
Prispevek v znesku 40% za zidanje novih in izboljševanje že obstoječih svinjakov.
Vsi kmetovalci, ki nameravajo sezidati ali izboljšati svinjak, morajo predložiti pokrajinskemu kmetijskemu nadžorništvu prošnjo na kolkovanem papirju za 400 lir in ji tudi dodati posebno polo.
Po končanem delu bo posebna komisija pregledala izvršeno delo in odmerila do največ 40 % prispevka.
Omenjene prošnje je treba oddati pokrajinskemu kmetijskemu nadžorništvu v roku do 15. septembra p. m.
Prispevek v znesku 35% nakupne cene za nakup racionalne kokoš-jerejske opreme.
Kmetovalci-košjerejci, ki nameravajo nabaviti primerno kokošje-rejsko opremo (krmilnike, napajalnike, valilna gnezda itd.) morajo v roku do 30. septembra predložiti pokrajinskemu kmetijskemu nad-zorništvu prošnjo na kolkovanem papirju za 400 lir, ki bo po odobritvi nabavljene opreme odmerilo prispevek v naj višjem znesku 35 % vrednosti navedene v računu. Prispevek v znesku 35% nakupne cene za nabavo čebelarskega orodja in racionalnih panjev tipa Žnideršič.
Kraetovalci-čebelarji, ki nameravajo nabaviti racionalno čebelar sko orodje (trčalnice, okvirje, sat niče, strugala, kadilnike, varoval ne klobuke itd.) in nadomestiti sta re panje z novimi racionalnimi ti pa Žnideršič, morajo predložiti prošnjo na kolkovanem papirju za 400 lir.
Po nakupu bo nabavljen material pregledan, nakar bo odmerjen prispevek do največ 35% vrednosti nakupne cene, navedene v računu.
Omenjene prošnje je treba oddati v roku do 30. septembra.
Kmetovalce obveščamo, da morajo biti vse navedene prošnje oddane živinorejskemu uradu pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v TRST — Ulica Ghega, štev. 6/1, vsak dan, razen sobote, od 9. do 12.30 ure.
Izvršen zaporni nalog
Po nalogu tržaškega kazenskega sodišča so agenti s komisariata v sodni palači predvčerajšnjim aretirali in pospremili v zapor 61-let-nega Francesca Roiza iz Androne San Cilino 5. Roiz je bil obsojen 2. maja letos na petnajst dni zapora zaradi tihotapstva, vendar kazni ni obsedel. Kazen bo moral prestati sedaj
Tatovi ukradli dva avta
Predvčerajšnjim so neznani tatovi odpeljali kar dva avtomobila. Na komisariatu pri Sv. Soboti se je zglasil 34-letni mesar Vittorio I
Scodeggio iz Ul. Pigafetta 1 in povedal, da so mu neznanci odpeljali fiat 600 TS 61571, ki ga je bil pustil blizu doma. Avto je bil vreden 400.000 lir.
Izpred doma so neznanci odpeljali avto fiat 500 TS 49038 tudi 52-letni učiteljici Livii Petronio por. Mathis iz Ul. Rinaldo Carli 18. Petronijeva je tatvino prijavila na komisariatu Starega mesta in povedala, da je bil avto vreden 250.000 lir. Policisti so uvedli preiskavo, da bi izsledili tatove.
S postelje je padla
Včeraj popoldne so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico 89-letno Anno Cater por. Strocher iz Ulice del M.uraglione 4 in jo s prognozo okrevanja v 15 dneh sprejeli na četrti medicinski oddelek zaradi udarcev po kolenih, desni roki, nosu in glavi, Ponesrečenko je v bolnišnico spremljala njena 66-letna hči Elsa. Povedala je. da je njena mati zaradi bolezni že leto dni ležala v postelji. Pred petimi dnevi pa je zaradi nenadne slabosti padla s postelje in se poškodovala.
prej in se naučili še novih pesmi za bodoče nastope, ter s tem potrdili prosvetno tradicijo štan-dreža.
Jutri obnovitev dela v industrijskih obratih
Jutri se obnovi delo v velikih industrijskih obratih v Tržiču. Kolektivne počitnice so imeli delavci CRDA, OET in SEM-Detroit. V nekaterih obratih so imeli delavci prosta dva tedna skupaj, v drugih pa po en teden. V Solvav in v pristanišču se delo tudi med prazniki ni ustavilo. Nekaj delavcev je delalo tudi v CRDA, in sicer na ladji «Eugenio C.».
Posojila za gradnjo delavskih stanovanj
V uradnem vestniku od 9. julija je bila objavljena preferenčna lestvica prosilcev za posojilo pri gradnji delavskih stanovanj (Gescal), ali za povečanje odnosno izboljšanje že obstoječih stanovanj te kategorije. Gre za prošnje, ki so bile vložene na osnovi razglasa od 31. avgusta 1965.
Prizadeti prosilci si lahko ogledajo začasno preferenčno lestvico, ki je na vpogled pri pokrajinskem uradu za delo v Gorici ali na podružnicah v Tržiču, Ronkah, Gradiški, Krminu in Gradežu. Eventualne pritožbe je treba vložiti pri pokra jinski komisiji za dodelitev stanovanj Gescal v Gorici, Ul. Crispl 9, najkasneje do 8. septembra.
Obnova trgovskih obrtnic
Goriško županstvo vabi vse trgovce, ki še niso dali obnoviti svoje obrtnice za leto 1966, da v ta namen čimprej predložijo svoje o-brtnice na občinskem protokolnem uradu.
iiiiiiiiiiiiitiiiiminiiiimiiMiiiiiiiimi!iiiiitimiiiimiiiinitH"ii>HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiimiiiiiiuiiiiiii
VOZNIKI SO PREMALO PREVIDNI
Trčenje avtomobilov na Korzu zavoljo izsiljevanja prednosti
Sopotnica iz Gorice se je pošteno udarila v glavo Avtomobilist in mopedist trčila v Ul. Nlzza
Na križišču Korza Italia in Ul. Manzano se je včeraj ob 14. uri pripetila prometna nesreča med dvema osebnima avtomobiloma; vzrok je bil izsiljevanje prednosti,
S volkisvvagnom z registracijo GO 32852 se je po Ul. Aquileia pripeljal 56-letni Oliviero Gorini iz Ul. Rossin 15; z njim se je peljala tudi žena 44-letna Maria Le-pener, poročena Gorini. Pri prometnem otoku pred vstopom na Korzo se je Gorini ustavil ter zavil v levo proti mestnemu središču, Z njegove desne, se pravi iz Ul. Manzano pa je silil na Korzo, dasiravmo ni imel prednosti, voznik kadeta 26-letni Mario Tono iz Gradeža. Prišlo je do neizogibnega trčenja, pri katerem se je Go-rinijeva udarila v glavo; v bolnišnici so jo pridržali na opazovanju. Na obeh vozilih je nastala občutna škoda,
Poldrdič’ urO kasneje stš' .pteA zavodom Stella Matutina v Ulici Nizza "fpfila avtomobilist iti Mopedist. Ranil
Rožič, mopedist, star 23 let, doma iz Ul. Carso 13, sel po poklicu. Zaradi raznih prask, ki jih je za-dobil pri nesreči, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč; zdravnik sodi, da se mu bodo v petih dneh rane zacelile, šok pa ponehal.
Avtomobilist 67-letni Giuseppe Pierattoni iz Ul. Carducci 73 se je iz mesta peljal po Ul. Nizza v smeri proti Ul. Casale. Rožič se je pripeljal iz nasprotne smeri; na sredini cestišča je prišlo do trčenja z zgoraj omenjenimi posledicami.
Akcija za spominsko ploščo skladatelju Vinku Vodopivcu
Klub starih goriških študentov, ki so pred prvo svetovno vojno
iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiMiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMMHniiil
Polovično opravljeno delo
obiskovali srednje šole v Gorici, je v svojem prizadevanju, da ohrani spomin na zaslužne rojake, ki so dali važen doprinos za napredek goriških Slovencev na gospodarskem, političnem in kulturnem področju, omogočil, da so lani postavili spominski plošči dr. Antonu Gregorčiču na Vršnem in Andreju Gabrščku v Kobaridu.
Za letos pripravlja klub odkritje spomijske plošče znanemu ljudskemu skladatelju Vinku Vodopivcu. Ploščo naj bi postavili v Kromberku, kjer je Vodopivec živel in delal od 1907 pa do svoje smrti leta 1951. Njegovo delo je trajne vrednosti in je prodrlo med široke plasti ljudstva, saj je nam Goričanom Vinko Vodopivec v glasbi to, kar Simon Gregorčič v poeziji. Za kritje stroškov je klub zbral med svojimi člani nekaj sredstev, kar pa še ne zadostuje. Zato se obrača za pomoč in prispevke tu-di na slovensko' javnost na eni in drugi strani meje, da bi lahko v določenem času izvedli to lepo zamisel.
Prispevke v lirah pošljejo prijatelji iz Gorice in Goriškega ter Tržaškega lahko na poštni čekovni račun št. 24/17418 «Vinoagraria» — Piazza Vittoria 7 — Gorizia. Obenem naj označijo namen pri spevka.
Občinska uprava je uredila samo zgornji del bližnjice iz Pevme na Oslavje; spodnji pa je še vedno podoben strugi potoka, kjer bi kazalo delo dokončati. Krajšnjice se radi poslužujejo pešci, ki so namenjeni na Oslavje, ker jim prikrajša pot in se z njo Izognejo prometu na glavni cesti. Uporabljajo jo tudi otroci, zlasti šolarji. Zgornja slika ka-i« urejeno, spodnja pa neurejeno krajšnjieo
«POLETNE PESMI*
Drevi drugi del semiiinala v Tržiču
Sinoči pozno zvečer se je v Tržiču na zabavišču CRDA zaključil prvi del semifinalnega deželnega tekmovanja «Poletne pesmi» za izbiro najlepših popevk, ki jih bodo prihodnjo soboto predstavili občinstvu v Parco delte Rose v Gradežu. Sinoči so izbrali pet, danes pa bodo izbrali pa preostalih pet finalnih pesmi.
Priletna ženica padla s kolesa
V goriški civilni bolnišnici so včeraj dopoldne pridržali na zdravljenju 75-letno Benedetto Bukovec Iz Romansa. Imela Je zlomljeno levo zapestje ter se bo zdravila 30 dni.
Bukovčeva se Je v petek zvečer s kolesom peljala z njive; na volan je naložila dva polna koša zelenjave, ki sta Jo ovirala pri vožnji. Izgubila je ravnotežje ter padla, šele včeraj dopoldne se je zatekla v bolnišnico.
IZ SOVODENJSKE OBČINE
Končno so odstranili telefonske drogove s ceste
Nekaj pripomb vaščanov is Rupe
Končno se je telefonska družba le odločila ter je pred nekaj dnevi odstranila telefonske drogove v Sovodnjah, ki so stali sredi razširjene pokrajinske ceste ter ovirah nadaljevanje del za njeno u-reditev. To bo omogočilo podjetju Matlroli, da bo lahko prevleklo cestišče z asfaltom po vasi ter uredilo tudi kanalizacijo ob cesti. Vaščani z zanimanjem sledijo napredku teh del, kakor tudi gradnji mostu čez Vipavo.
Tudi v Rupi so zadovoljni, ker je občinska uprava poskrbela za asfaltno prevleklo po nekaterih glavnih ulicah, škoda ker se niso spomnili, da bi istočasno odstranili tudi grobljo v bližini trgovine pred klancem proti cerkvi. Z buldožerjem bi takrat lahko hitro ln poceni opravili to delo, ter olajšali promet na tem križišču. Pravtako bi morali opozoriti nekatere hišne lastnike blizu cerkve, ki še vedno niso uredili svojega gnojišča, da bi podvzeh potrebne sanitarne ukrepe ter preprečili nesnago in smrad, ki je zlasti v poletnih mesecih neznosen in škodljiv zdravju.
Popravni izpiti na osnovnih šolah
Didaktično ravnateljstvo za slovenske osnovne šole na Goriškem sporoča, da se bodo dne 1. septembra začeli ponavljalni izpiti čez peti razred osnovne šole za tiste dijake, ki niso izdelali v poletnem roku.
Za zaščito kmečkega pridelka
Goriški župan je s posebno okrožnico prepovedal kroženje po poljskih poteh, ki niso odprte za javni promet, vsem tistim, ki za to niso upravičeni. Poljski čuvaji imajo nalog. da naložijo globo za take prekrške.
iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiitmimiiiiiiiiii
VOZNI RED VLAKOV Z GORIŠKE POSTAJE
ODHODI
Z GORIŠKE POSTAJE
PROTI TRSTU; 5.41 (A), 6.41 (A), 7.39 (D), 8.05 (A), 9.16 (D), 11.17 (A), 14.02 (A), 16.31 (A), 18.16 (DD), 18.58 (A), 20.02 (A), 21.37 (A), 22.53 (D). 23.05 (DD*), 23.52 (A).
PROTI VIDMU: 4.28 (A), 6.24 (A), 6.55 (D), 7.26 (A), 8.04 (D), 9 30 (D), 11.00 (A), 13.01 (D), 13.43 (A), 14.16 (DD*), 15.36 (A), 17.47 (A), 19.01 (A), 20.01 (D), 21.03 (A). 22.22 (D), 23.51 (A)
ZA NOVO GORICO:	8.59
(A), 14.07 (A), 20.05 (A).
PRIHODI
NA GORIŠKO POSTAJO
IZ TRSTA:	4.27	(A).	6.21
(A), 6.53 (D), 7.24 (A), 8.03 (D), 9.28 (D), 10.58 (A), 12.59 (D), 13.38 (A), 14.15 (DD*), 15.34 (A), 17.45 (A) 18.56 (A), 19.59 (D), 21.01 (A), 22.21 (D), 23.50 (A).
IZ VIDMA:	5.36	(A),	6.39
(A), 7.37 (D), 8.02 (A), 9.14 (D), 1115 (A), 13.59 (A), 16.28 (A), 18.14 (DD), 18.52 (A). 19.58 (A), 21.35 (A), 22.51 (D). 23.03 (DD**), 23.49 (A).
IZ NOVE GORICE:	10.03
(A), 15.20 (A), 21.25 (A).
A — potniški vlak; D — br-zovlak; DD — ekspresni vlak.
*) Vozi ob praznikih od 26. junija do 11. septembra 1966.
**) Vozi ob delavnikih pred praznikom od 25. junija do 10.
I septembra 1966.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE v občini Gorica od 14. do 20. avgusta 1966; 12 mrtvih, 3 poroke, 10 oklicev in 23 rojstev.
SMRTI:	hotelirka 82-letna Ol-
ga Verizzo, vdova Bernt, 84-letni Alessandro Malfatti, 76-letna Maria Veronese, por. Zoccoletto, 11 ur star David Vecchiet, 66-letni Mario Giaconi, 56-letni Mario Bo-scarol, 36-letni vratar Umberto Tonut, 19 ur stara Cristina Sclau-nich, 59-letni delavec Francesco Susic, 57-letna Giuseppina Grego-ri, vdova Ronco, delavec 58-letni Franco Iannis, 62-letni Antonio Calligaris.
POROKE: tiskar Silvano Vogrlg in prodajalka Rosanna Calisti, trgovec Dino Roner in profesorica Ana Budihna, delavec Luigi Kumar in šivilja Teresa Čadež.
OKLICI: elektrotehnik Marjani Sfiligoj in Marjeta žandar, karabinjer Vincenzo Paradiso in u-radnica Alessandra Fischanger, mehanik Sergio Crassini in gospodinja Rita Bergamasco, sel Ren-zo Tarondi in delavka Franca Mazzuchin, profesor Antonio Vec-chia in profesorica Luisa Gona-no, geometer Piereugenio Cargnel in Atonietta Pajani, tekstilni p> močnik Lidio Iavcic in tekstilna delavka Ličila Percon, tekstilni delavec Mario Morsan in šivilja Maria Codermaz, strugar Dario Bensa in prodajalka Milojka Devetak,
uradnik Diego Spangher in uradnica Caterina Albiera.
ROJSTVA: Frankie Šuligoj, E-doardo Sgubin, David Piovcsana, Daria Petruz, Paola Dejust, David Vecchiet, Sabrina Lavarian, Francesca Banat, Paola Giangirolami, Roberta Antonaci, Gianfranco Tre-visan, Alessandro De Martis, Cristina Sclaunich, Luca Scarel, Cur-zio Bemes, David Tomšič, Marco Devetta, Maria Parzianello, Pier-paolo Sardelli, Andrea De Pace, Donatella Tomasin, Tiziana Oblak, Stefano Visintin.
Trčenje vozii
v Drevoredu 20. septembra
V Drevoredu 20. septemuia, nasproti počitniškega doma Viha Se-rena, se je včeraj ob 14. uri pripetila prometna nesreča med dvema osebnima avtomobiloma, ker ni bila spoštovana predp.sana zavorna razdalja.
Zdravnik Ivan Komjanc, star 42 let, bivajoč v kraju Malchesine v pokrajini Verona, se je s «flavio» VR 115465 peljal po Drevoredu XX. septembra proti mestnemu središču. Za njim se Je s fiatom 600, registracija GO 17404 peljal strugar Dario Bensa, star 21 let, doma -z Pevme št. 41. Ko se je Komjanc praviloma ustavil na svoji desni, se Je od zadaj zaletel v njegov avtomobil Bensa s fiatom.
šoferja fiata so odpeljali v gori-ško civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto. kjer so ga pridržali na zdravljenju za 10 dni zavoljo udarca v glavo.
Na obeh vozilih je bila povzročena izdatna materialna ško^a.
Avtomobilist podrl kolesarja
Avtomobilist Duilio B' sso ii Tržiča je včeraj podrl v Ul. Valen-tinis kolesarja 32-letnega Benita Zillia, ki se je peljal v isto smer. Kolesar se je pobil po glavi, zlomil si je nekaj reber, potolkel po roki, kolku in gležnju; v bolnišnici bo ostal 30 dni.
V Ul. Formira je padla s kolesa 9-letna Jadranka Calzut. Z rešilnim avtom Zelenega križa so jo nekaj po 13. uri pripeljali v goriško bolnišnico: popraskala se je po licih in bo okrevala v nekaj dneh.
Gorica
VERDI. 15.15: «Kyss, kyss e bong, bong». G. Gemma e Lorella De Luca; italijanski kinemaskope v barvah.
CORSO. 15.15: «Colpo grosso a Ga-lata brldge«. H. Buchotz in S. Ko-scina; ameriški kinemaskopski film v barvah.
MODERNISSIMO: 15.30 - 22.30: «La Valle deila vendetta«. Burt Lancaster in Sally Forrest; ameriški film v barvah.
VITTORIA 15.30:	«1 due preto-
torlanl«. Franco Franchl in Cic-cio Ingrassia; italijanski kinemaskopski film v barvah.
Tržič
MARCELLIANA 14,—2130: «Sfida invernale«. H. Fonda, L. Darnell, Victor Mature in J, Fonda.
AZZURRO. 15.00:	«Allarme dal
cielo« A. Smagghe in M Bozuffi; kinemaskopski film v barvah
EXCELSIOR. 14.00: «11 collezlonl-sta». T. Strumph in S Eggar; v barvah.
PRINCIPE. 15,00: «Uccidete John-ny Ringo«. B. Hossein in G. Pa-lyn: kinemascope v barvah.
Ronke
EXCELSIOR. 16,—22.: «Agente 007, dal la Francia senza amore*. Connery.
RIO. 16.00: «Come lngualamo 1’eser-cito«. F. Franchl in C. Ingrassia.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, tel. 28-79.
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri, 21. avgusta je v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLANDER. Ul. IX. avgusta 3, tel. 24-33.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 24 stopinj ob 17. uri, najnižja 15,2 stopinje ob 7. uri; povprečne vlage 80 odst.
Darovi in prispevki
Za Dijaško Matico je darovala družina Mermolja iz Gorice 5.000 lir namesto cvetja na grob pokojnega Viktorja Vižintina.
Sporočamo žalostno vest, da nas je včeraj nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, tast ln ded
Gustav Cunta
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek 22. avgusta ob 11. url iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Gorici, Ul. V. Veneto, na glavno pokopališče.
ŽaIuj'oči: žena Fani, hčerka Magda, zet Albin ter vnuka Eleonora In Danijel
Gorica, 21 avgusta 1966
Kmečka Banka
GORICA, Ul Morelll 14 - Tel 2206
Nudi Vam ugodne pogoje za trgovske posle in bančne storitve (vezane in proste hranilne vloge, tekoče račune, posojila, vnovče-vanje in eskomptiranje trgovskih menic, posle z inozemstvom menjava tujih valut, plačevanje davkov, telefona, luči itd)
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREMIŠKO PODJETJE
LA GORIZ1ANA
Gorica - Ul Duc» d a usta mo - i ei 28-45 - gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA KI.AGA
illllliil 1
«Hotel Mantova» Vrhnika in restavracija Močilnik
H <tel ADRIA
ANKARAN
;bivši S. Nicolo)
Hotel BELLEVUE
LJUBLJANA — Telefon 313133
priporoča cenjenim gostom domačo in mednarodno kuhinjo C Terasa S Vrt S S terase lep razgled na Ljubljano.
Hotel «TRI(JLAV»
KOPER — Tel. štev. 16
Prvorazredna restavracija, udobne sobe, terasa, zimski vrt, nočni bar s programom.
Priporočamo svoje obrate «GIUSTERNO» z olimpijskim bazenom ter restavracijo
«RIŽANA»
s specialitetami, postrvmi in rečnimi raki.
S TER K •
rVSAK DAN RAKI - POSTRVI - SPECIALITETE NA ŽARU
AJŠEVICA PRI NOVI GORICI TEI. 21-114
HOTEL SLON LJUBLJANA
TITOVA UL. 10 - TEL. 20611-43
HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
s svojilni obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen ponedeljka in barski program
In gostilna «Pri hrastu gostilna «Ivezda»
telefon 21 239
ALP HOTEL HOTEL KANIN HOTEL GOLOBAR
nudijo vse hotelske usluge.
Priznana domača ln inozemska kuhinja.
Telet. 21 ln 51 Priporočamo tudi obisk hotela
»Planinski orel« v Trenti ln gostišče v Soči ln Logu pod Mangrtom
B
O
V
E
C
Hotel GALEB
Restavracija RIBA Koper
Nudimo vse hotelske usluge. — 10% popust za restavracijske usluge razen ob sobotah in nedeljah.
MARKET
TURISTI
Največjo izbiro blaga za vaše izlete ima
31 MARKET
• SEŽANA rdprl tudi ob nedeljah in praznikih dopoldne
• LJUBLJANA: Cigaletova al.
Titova 25 — odprt do 22. ure Ilirska
ŠIŠKA — Celovška nasproti Remize Šentvid
• JESENICE nasproti hotela POŠTA
tuJ SUPERMARKET — Ljubljana, Pasaža na Ajdovščini
MENJALNICA • 10% POPUST pri plačilu s tujo valuto na neprehrambeno blago	• SPOMINKI
^EHIMIRIVIERA
PORTOROŽ
Modeme sobe, mednarodna kuhinja,
«GRIL BAR»
z mednarodnim programom odprt vsako noč razen ob sredah.
Hotel «S0ČA»
most na soci
tel. 7
Moderno urejeni hotel Z Pristna kuhinja s specialitetami na žaru — goriška postrv Z Lep vrt Z Vsak dan glasba in ples S Ribolov celo leto 5 Lastna čolnarna
G, P. SIDRO Piran te,ef- 73349
nudi odlične specialitete in izbrane piJače v svojih obratih:
•	Restavracija «POD ARKADAMI))
•	«PRI TREH VDOVAH«
•	Restavracija «SIDRO» ln kavarna — nočni bar
•	«TRI PAPIGE« z internacionalnim programom.
Restavracija «LIPA»
ŠEMPETER (Nova Gorica) tel. 21458
^ Vedno izbrane jedi in pijače, cene zmerne ^
RESTAVRACIJA S PRENOČIŠČI «SOCA» KANAL - Tel. 8
KADAR OBIŠČETE SLOVENSKO PRIMORJE, ISTRO ALI KVARNERSKO RIVIERO
vam nudi vse vrste turističnih uslug
KOMPAS
KOPER — ŠKOFIJE - PORTOROŽ - IZOLA - POREČ - ROVINJ - PULA - RABAC IN OPATIJA
V vseh poslovalnicah lahko kupite tudi kvalitetne turistične spominke, izdelke ljudske obrti ter cigarete in alkoholne pijače svetovnoznanih inozemskih proizvajalcev. V poslovalnicah na obmejnih prehodih pa lahko kupite tudi bencinske bone.
KOMPAS bo vedno najboljši svetovalec na potovanju.
Zato se z zaupanjem obrnite na KOMPAS.
D
'igotK)liti podjetje
MANUFAKTURA. NOVA GORICA
prireja ob otvoritvi nove trgovine v pritličnih prostorih nebotičnika razstavo artiklov domače obrti in narodne umetnosti; odprta bo do 21. avgusta (tudi ob nedeljah) od 8. do 20. ure.
OBIŠČITE RAZSTAVO IN NOVO TRGOVINO, KJER SI LAHKO KUPITE RAZSTAVLJENE IZDELKE
MEBLO
TRGOVINA S POHIŠTVOM NA 0R0BN0
NOVA GORICA - KIDRIČEVA ULICA 18 PROIZVAJAMO VSE VRSTE POHIŠTVA ZA IZVOZ V NEMČIJO, FRANCIJO, ITALIJO IN DRUGE DRŽAVE.
NUDIMO: spalne sobe, dnevne sobe, omare za garderobo divane, naslanjače in znane žimnice na vzmeti »JOGI* več tipov.
IZKORISTITE 10% POPUST PRI VSAKEM NAKUPU V TUJI VALUTI Z PREVOZNI IN CARINSKI STROŠKI SO V BREME KUPCA PO PREDPISIH NJEGOVE DR-ZAVE Z SPEDICIJSKE OPERACIJE IZVRŠIMO SAMI Z KUPCEM IZ OBMEJNEGA PASU JAMČIMO DOSTAVO NA DOM IN MONTAŽO.
Ob nakupu pr) nas boste prihranili, ker so naše cene ZNATNO NIŽJE KOT INOZEMSKE.
Q
HOTEL
LEV
LJUBLJANA
.	. , . f VOŠNJAKOVA I
J___iJCj V TELEP. 310-555
Telegram LEVHOTEL Telex 31350
KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe -Apartmaji - Restavracije • Restavracijske terase . Dan-cing kavarna - Zabavni in artistični program - plesna glasba - Aperitiv bar . Razgledna terasa - Terasa za sončenje - Banketne in konferenčne dvorane - Čitalnica . Frizerski salon -Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor • Pristajališče za helikopterje - Boksi za pse - Hladilnica za divjačino.
NOVA GORICA - Tel. 21044 opravlja kvalitetne, hitre in varne prevoze potnikov in tovora doma in v inozemstvu.
TURISTIČNI URADI V: Novi Gorici, Tolminu, Bovcu, Ajdovščini, Postojni in Sežani vam nudijo vse potrebne informacije in vam hitro in solidno organizirajo izlete po Jugoslaviji in inozemstvu ter nudijo vse ostale turistične usluge.
URPRNE Ln^LOTORISlE
........'SEDIMBK
TRST viale XX Settembre 16 tel. ‘J6016
NABREŽINA (center)
SESUAN (center)
ZLA TI IIS SREHRJVI OKRASIM PREDMETI
hotel Poldanovec
LOKVE PRI NOVI GORICI - Tel. Ccpovan S
Odlična pestra hrana Z Divjačina Z Dobra primorska vina Z Moderne- sobe Z Izposojevalnica rekvizitov za vse športe Z Balinišča Z Minigolf igrišče Z Izposojevanje konj lipicancev za jahanje Z Izleti v naravo.
Ne samo pozimi, na LOKVAH je lepo tudi poletiI
TAPETNI PAPIR NAJBOLJŠIH DOMAČIH IN INOZEMSKIH PROIZVAJALCEV DOBITE PRI...
CIA NO
TRST - VIALE XX SETTEMBRE 38-b
^sTavracija
LJUBLJANA Privoz it II
Pristna domača ln mednarodna kuhinja In pijače. Strežejo učenci gostinske šole v narodnih nošah.
SPLOŠNA PLOVBA Pl RAN
vzdržuje s svojimi tovorno-potnišld-mi ladjami:
redno linijo okoli sveta - redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.01)0 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
»SPLOŠNA PLOVBA*. Piran Župančičeva ul 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telexi: 035-22, 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477
UHIVERSHLTECNICH
TRST - TRIESTE - Corso Garibaldi, 4 - Tel. 41243 - 50486
Goldonijev trg, 1 - Tel. 90191
PRALNI STROJI SUPERAVTOMAT1CNI
CGE - CANDY - CASTOR - HOOVER - REX
AVTORADIO
AUTOVOX - CONDOR - VOXSON - GRUNDIG — BLAUPUNK1 HLADILNIKI
FIAT — CGE - REX - AEG - IGNIS RADIO IN TELEVIZIJSKI APARATI
GRUNDIG - PHILIPS - VOXSON - PHONOLA - TELEFUNKEN
PECI NA KEROSEN JUNO - GASFIRE
•	SERVIS IN JAMSTVO BREZPLAČNO V VSEJ JUGOSLAVIJI
•	IZREDNE CENE ZA IZVOZ
— CGE
ZAGOTOVITE SI
ODLIČNO PIVO
Umm
Ljubljansko pivovarno zastopajo:
Podjetje NANUT
Gorizia — S. Andrea
Via S. Michele 107 - Tel. 5062
Podjetje FINDERLE - Trst, Via Giuliani št. 1 — Tel. 50407
TRGOVSKA HIŠA
Mm®
iH
BsK
U_l
"UUBIJANA „

VELEBLAGOVNICA
LJUBLJANI aa Titovi cesti pri poiti
10.000 artiklov za dom — družino — gospodinjstvo
—	šport — letovanje itd.
V PRITLIČJU: USNJENA GALANTERIJA, torbice -kovčki — potovalke — denarnice — rokavioe — pasovi Itd.
II. NADSTROPJE: USNJENA KONFEKCIJA, plašči
—	kostumi — suknjiči - jopice itd.
MENJALNICA 10% popust pri nakupu s tujo valuto.
SPECIALIZIRANA POSLOVALNICA ZA KONFEKCIJO »ELITA*, Čopova, 7, podaljšek pošte.
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSP0R1
S| JnJbteu/urfuu
mM KOPER — JUGOSLAVIJA
KOPER
TELEFON ‘11-830 TELEX 34.117
PREDSTAVNIŠTVO V PRSTU: UL. ROMA 15, TEL. 37-823
a
a
*
dodeljevanje In vskladiščevanje blaga	Z
kvantitativni prevzem	Z
poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah C
redni zbirni promet iz evropskih centrov	®
mednarodni cestni transport blaga	®
z lastnimi kamioni	5
po kopnem, po morju, po rekah In zraku carinjenje blaga transportno zavarovanje blaga booking ladijskega prostora kontrola transportnih dokumentov strokovno pakiranje
s svojimi poslovnimi enotami v:
Kopru, Ljubljani, Mariboru, Celju, na Jesenicah, v Sežani, na Reki, v Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu, Prevaljah,
Šentilju, Dravogradu, Radgoni, Novi Gorici, na Kozini, Škofijah, v Sarajevu. Ploeah, Baru, Subotici, Dimitrovgrudu, Kragujevcu, Zrcnjaninu, Krvavem potoku
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 8. II., TELEFON »3-808 In 04-638 - Poštni predal 659 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PeiiiCO 1 II, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št 20 — Telefon 37.338 »5-823 - naročnina,, četrtletna 2.250 ar, polletna 4.400 Ur. celoletna 7.700 lir - SFRJ: posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (lO.OOU starih dinarjev) - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trs* 11 5374 P Zs SFRJ: ADIT DžS. Ljubljana. Stari	!LWSL=.	-Z 22"?	“o-uprain, 250. osmnrZTinT- «TSK. SnSTLif	m
Odgovorni urednik. STANIS^.^V RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst.
goriške pokrajine se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societ& Pubblicitk ItaUana«.