Sti 33. V Gorici, v soboto dne 16. maja 1914 hba|a dvakrat na teden, in sicer ? torek in soboto ob 4. url popoldne. Stane na leto K 10*— /j ieiu> • • • ff^iiir" ••" * Vi'.:,,. .-.*¦¦ „ 2*50 Posamične številke stanejo ..".-." .8 vin. Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XL1V. Telefon št. 88. -Vse za uarod, svobodo in napredekl« Dr. K. LhvriŽ. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravnldtvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v I. nadstr. na I«?o v GoriSkt Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. . Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin.,.3-krat 12 vin. vsaka vrsta, Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vinlvrsta. — Za pbljko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Italifa, Austrija in Jugoslovani. Morda nikdar izza Solferina in Cu-stozze ni bil v Italiji popularnejši krik »AbbassoTAustria«!, kakor sedaj, bas nekaj dni po Opatijskem sestanku, ko se j$ govorilo o simpatijah javnega mnenja. Oblasti v Rimu morajo pleniti nacionalistične proglase navzlic široki tiskovni svobodi v Italiji, toliko je v teh proglasih ostrih besed na naslov monarhije-zavezni-ce. In v govoru razgrete mladine* koliko je v njem žolča in srda! Kdor jih čuje, jih prispodablja s karbonarskimi napadi prve polovice preteklega stoletja! Tako je v Rimu,-kjer je moralo vojaštvo ' stražiti avstrijska poslanstva na Kvirinalu in Vatikanu, tako je v celi Italiji, Vsem tem manifestacijam so povod dogodki prvega n.aja v Trstu, povsodi so glavni inspiratorji te akcije vseučiliščni irredentistični klubi, ki obstojajo na vsakem vseučilišču pod imenom »Sezione Trieste-Trento« in »Comitato universi-tario clj azione irredentistica«. Povsodi se je demonstriralo s krikom proti Avstriji in Jugoslovanom in povsodi, kjer so avstrijs^ ki konzulati, so hoteli pobiti sipe in poma-zati grbe. Te manifestacije v Italiji' kažejo naj-noveiše tendence italijanske politike. Ta nolitika je naperjena najprvo proti nam, Slovencem in Hrvatom. Ne smemo pozabiti niti trenotek. da irredentistične struje -.'v Italiji so žive in jake: te struje še ra* stejo od vojne v Libiii in v vedno večji meri se oprijemajo tudi službenih italijanskih krogov. Italija se dandanašnji pripravlja na vojno, da zajame celo obal od izvira Sočo Vlo Boke Kotofske'— 6 tem se po Italiji Javno govori, s tem se računa kot z gotovo čfnjenico. iti kar je še zanimivejše, pri tem se računa na nodnoro Srbije. Za sedaj pa zahtevam v Italiji, da se varuie status quo v Gorici, v Trstu', Tstriin Dalmaciji in kar "zveni paradoksno, od avstrijske vlade se zahteva, da se ta status uuo ohrani kot pogoj zveze. Italijanska1 vlada je že unoštevaia to žalitevo in na sestanku v Opatiji je bilo govora o teh Mali listek. Kako bogatijo milijarderji. — Šef ne- * kolikih trustov v Newjorku pozove po telefonu svojega tajnika v pisarno. Tajnik pride in začne razgovor. — Ali ste odredili povišanje cen, kakor sem ukazal pretekli teden? .— vpraša milijarder, razganivši se v svojem fotelju. — Kakor ste ukazali, gospod Hard-first —- odgovarja tajnik. — Ali ste naznanili moji družbi, ki nabavlja šine za moje železniško društvo, da j)oviša cene sin? — Da! — odgovarja tajnik. — Ali so obveščene moje tovarne lokomotiv in moje tovarne vagonov, da imajo povišati cene lokomotivam in vagonom za moje železnice? — Da! — zopet odgovarja tajnik. — Ali je ukazano mojim pilarnam, da povišajo cene železniških pod vlak? — Da! — Pilarne so povišale cene tako, da so nesprejemljive za upravo Vaših železnic. — Izvrstno! -- Ali je ukazano mojim bankam, da ne dajo mojim* železnicam kredita po dosedanji obrestni meri? vprašanjih. Italija je pričakovala, da avstrijska vlada pritisne na uzdo Slovence in Hrvate tako, da še dihati ne bodo mogli. Odtok taka nervoznost in tako ogorčenje po dogodkih 1. maja v Trstu, Italijanska gospoda v Italiji se boji,, da jih dogodki ne pretečejo in da se ne poderejo poprej nekatere italijanske trdnjave, predno jih pridejo reševat... V listu »II Secolo« opozarja poslanec Napoleone Colajanni Italijane na mišljenje Mazzinija o jugoslovanskem vprašanju. Mazzini je zagovarjal misel federacije balkanskih narodov kot najsrečnejšo rešitev rivalitete med državami okoli Carigrada. Po mnenju Mazzinija bi bila morala Italija začeti iniciativo v politiki slovanskega preporoda na Balkanu. Podpirajoč vstajenje ilirskih Slovanov, ki tvorijo velik del evropske Turčije, bi si pridobila Italija prva med vsemi narodi ljubezen in vpliv na gospodarske pogodbe s celo slovansko družino. »Prve linije — tako je pisal Mazzini — italijanske politike, ko bo Italija ujedinjena, imajo biti v svoji tendenci s 1 a v o h e 1 e n s k e«. Mazzini je prvi povedal, kako velik vpliv na Slovane v avstrijski monarhiji bo imelo osvobojenje balkanskih Slovanov. Colajanni piše dalje: Kak je bil vpliv balkanske vojne na avstrijske Slovane na Češkem, v Dalmaciji, v Hrvatski, ni treba omenjati; dejstva-so še sveža. Prav te dni je skončal proces proti županu Kata-Iiniču iz Splita, ki je bil obtožen veleiz-daje. ker je pozdravil zmago Slovanov nad Turčijo. Iz dogodkov leta 1912. in 1913. je izšla Avstrija, kakor je videl to že naprej Mazzini. ponižana, poražena, dasi se ni bila. ¦ Kdo jo je podpiral na diplomatskem polju, kdo je zagrozil, da io bo podpiral ž orožjem, če feha? Italija! :; Italija je nodnirala vse sramotne intrige... proti balkanskim narodom; Italija je zaprla Srbiji izhod na morje; Italija^ je zapustila junaško Črnogoro: Ttnliia se ie postavila proti Grčiji v Kavali, Korici in Eoiru; Italiia -ie hotela, da se stvori Albanija proti Grčiji in Srbiji. — Vse to je storila proti Mazzinijevim nasvetom. Resnih, obrazov.so govorili na Con-sulti: moramo preprečiti da bi se Slovani —- Da! Vaše banke zahtevajo prav jako visoko obrestno mero. — Izvrstno! Prve korake smo torej storili za našo kampanjo. Sedaj napravite prošnjo na vladno trgovsko komisijo, da se nam radi povečanih troškov za vzdrževanje prometa na železnicah dopusti povišanje cene železniških voznih listkov in tarifa za prevoz blaga. — Kakor ukažete, gospod Hardfirst. Prosim še drugih ukazov! — Da, še en ukaz. Sporočite mojim časnikarjem, da se zavzamejo v mojih Časnikih kar najenergičneje za mojo prošnjo v interesu občinstva in v imenu pravičnosti. Tako opisujejo ameriške antitrustske novine delovanje ameriških milijarderjev. Milijarder: tovarnar sin, vagonov in lokomotiv, lastnik velikih gozdov in pi-larn, bankir, povišuje cene potrebščin za svoje železnice (ker v Ameriki so železnice večinoma privatna podjetja), potem pa v interesu občinstva in v imenu pravičnosti zahteva od države dovoljenje za povišanje cen železniških voznih listkov. Na ta način pride do novih milijonov. — Opo: pokazali na Jadranu. Ali da so Slovani na Jadranu, to podpričujejo dejstva iz Splita, Zadra, Trsta; in kako so ti Slovani nepojmljivi-neprijatelji Italijanov, to vedo vsi, tega ne ve samo Di.San Giuliano, časni- . karii in poslanci, o katerih pravi, da se ka- . žejo večje Avstrijce nego Italijane___'. Colojanni je naravnost drzen, da se upa v današnjih časih splošnega razburjenja in pojavov skrajnega sovraštva do Avstrije opozarjati Italijane na Mazzinija in njegove nasvete glede potrebe Slova-norh prijazne politike od strani Italije. Colajanni pa tudi opozarja Italijane, da š o Slovani ob Adriji. da jih je ob celi obali in da treba s tem dejstvom računati, ne pa misliti, da jih more Avstrija kar čez noč zatreti in dati svoji jadranski obali italijansko lice. V Italiji torej vik in krik, sovraštvo do Avstrije in Jugoslovanov. To sovraštvo znajo gojiti prav dobro italijanski listi in politiki iz Avstrije! Za vsako malenkost pravic, ki si jih polagoma z velikim trudom pridobivajo Jugoslovani. v Avstriji, nastane med našimi Italijani velik krik, ki odmeva y Italiji. In tam je ropot in av^ strijska vlada je vedno v škripcih, kaj sto-* riti, da bi bilo mirno v Italiji, njeni Italijani zadovoljni, Slovenci pa da bi vstrajali v svoji potrpežljivosti in molčali. • Čudne čase je vstvarila modra avr strijska politika ob naši Adriji in v Italiji! Enkrat je zatirala do skrajnosti Jugoslo^ vane in dvigala svoje Italijane, da je bila cela It.alMa zadovoljna, pripravljajoč se na primeren čas, da potegne nase ne-odrešence, potem je spremenila sistem ter znčela misliti: da so tudi Slovani ob Adriji in da imamo paragraf, ki govori o jednakopravnosti njenih narodov! Na to ie sledil krik in vik na italijanski strani in na to v Ttaliji, dasi smo Jugoslovani še daleč proč od jednakopravnosti in imajo Italijani vsega dovolj, kar hočejo. Ali Italijanom v kraljestvu to ni prav. Masa je na^ hujskana in voditelji kričijo*: Dol z Jugoslovani! Jadranska obal okoli in okoli mora biti last italijanskega kraljestva! Mazzini-ievi nasveti so pozabljeni! Prevladal je duh sovraštva proti Avstriji in proti Jugoslovanom. In avstrijska vlada hoče odvrniti od sebe to sovraštvo s tem, da ni gluha napram pouličnim krikom po Italiji, da mora ostati status quo, da morajo biti Italijani v Avstriji nad Slovani. Le poglejmo, kaj se godi v Gorici!; Obveljal je stari mestni statut; po tem so se izvršile volitve in irredentovci triumfirajo. Župan bo najbrže zopet Bombic; glavni zastopnik sistema v upravi občine, kateremu je bila vlada napovedala boj! Sedaj pa o tem boju kar nakrat ni več ne duha in ne sluha, spodbijani sistem traje dalje in kakor kaže, dobi zopet vso svojo prejšnjo moč. Tako vpliva poulični krik v Italiji na notranje razmere v Avstriji! zicionalni listi pravijo, da mora priti radi milijarderjev do revolucije ali pa do razlastitve. Misli o razlastitvi bogatašev ne gojijo samo socialisti, še Roosevelt je imenoval milijonarje >bogate zločince«. Zračna pošta. —Pred par leti že se je govorilo o tem, kako bomo v kratkem dobivali pošto po zraku. Luksusni poskusi so bili že storjeni, pisma so se dostavljala iz jednega mesta v drugo, tudi čez morje, iz Pariza v London in obratna, po aeropla-nih. Ali do splošne porabe aeroplana za poštni promet najbrže ne pride še tako kmalu, to pa radi tega, ker je ta še jako drag. Za jedno uro letanja porabi motor za 8—20 frankov bencina in olja. »Življenje« aeroplana, dvokrovnika, vrednega okoli 15.000 frankov, je precej/kratko, poprečno 100 ur vožnje pa se mora računati za amortizacijo glavnice naVo 180 frankov. Motori stanejo poprečno 4000 frankov za 100 ur letanja pa tudi tu tre)/a računati 40 frankov za uro. Vzdrževanje aeroplana v dobrem stanju, popravki, mašinisti itd. stane za 100 ur do 6000 frankov, torej vsako uro 60 frankov. Pilot stane dandanašnji na mssec 500 frankov pa vsak leta okoli 40 ur, torej stane ura vzletanja 12 Šviha in »Narodni lisiy". Pred praškim porotnim sodiščem se vrši sedaj znamenit proces, ki naj pokaže, ali je imel med svojimi poslanci češki narod res izdajalca, ali je bil dr. Šviha policijski konfident. Potem ko so »Narodni li-st.v« striktno obdolžili dr. Šviho, da je špicelj, ko je zbor šestih najuglednejših čeških mož po predloženem materialu enoglasno izrekel svojo obsodbo nad dr. Šviho, potem ko so izobčili stanovski kolegi dr. Šviho iz svoje srede, potem ko je celo sam dr. šviha odložil'svoj poslanski mandat, odpotoval na 'jug in prosil čelo za premembo svojega imena, po vseh teh dogodkih, ko je veljalo za dognano, da je Šviha tudi v resnici konfident, po'vseh teh dogodkih, ko je že Šviha enkrat tožbo umaknil, se sedaj vendar, vsled druge tožbe dr. Švihe, vrši porotna obravnava proti odgovornemu uredniku »Narodnih listov«, dr. Hellerju. Za obravnavo vlada v Pragi največje zanimanje. Vsi odličnejši češki politiki .se nahaiajo med poslušalci, galerijo so pa zasedle najodličnejše češke dame. Dr. Hel-lerja zastopata njegov brat, odvetnik dr. Heller in pa državni noslanec dr. Rašin; "dr. Šviho pa odvetnika dr. Traub in dr. Bouček. Senatu predseduje dvorni svetnik KurŠ. • Po prečitanju obtožnice se .zasliši najprej d r. H e J1 e r. Ne čuti se krivega, prevzame odgovornost za članke in nastopi dokaz resnice. ... frankov. Ena ura vožnje na aeroplanu stane okroglo 280 frankov. Ako se računa še riziko, v katerem se nahaja glavnica, zavarovanje, vzdrževanje hangarjev, itd., stane ura vožnje na aeroplanu do 300 frankov. Ako računamo le 200 frankov, daljavo vožnje za uro pa s 100 km, stane kilometer vožnje najmanj 2 franka. Francoska vlada je napravila poskuse za zračno pošto med- Parizom in Mar-' seilie. Vožnja bi trajala 6 ur, en aeroplan bi mogel vzeti s seboj teže največ 100 kg. Potemtakem bi stal prevoz 100 kg listov do 1200 frankov ali pa pismo 25 gramov ravno 30 centimov, to je pa vendar predrago. Kinematograf v službi cerkve. — Cerkveni krogi so bili dolgo časa protivni kinematografu, ali v novejši dobi so spremenili svoje stališče in sedaj tudi v cerkvi izkoriščajo vse dobre strani kinematografa. Na Saksonskem se v več mestih v cerkvah prirejajo cele kinematografske službe božje. V protestantski cerkvi v Šledicu je taka božja služba že več časa običajna. Propovednik razlaga karkoli iz sv. pisrna, kinematografske slike pa kažejo ono, kar ptopoveduje.. ', Prvi tajnik mladočeške stranke Sišf, izpove, da je izvedel od pokojnega ured-k I nika »Narodnih listov« Anvža, da je Šviha ' policijski konfident. Informiral se je še i sam in s pomočjo jurista Pastike je dobil od gospe Voldanove nadaljne informacije. S to gospo je sestavil nato Sis protokol, ki ga je razburjen in prekinjen od ogorčenih klicov občinstva prečital. V protokolu je Voldanova. izjavila: Dne 1. junija 1910 je vstopila v politični oddelek pri policiji, kjer so me kmalu rabili tudi za zelo zaupne stvari. Koncem I. 1910 mi je naročil dr. Klima naj napišem pobotnico za ne-kegj »W.ienerja«, ki je bil tudi na prvem mestu na listi praških konfidentov. Imela sem ševečkrat opravki s pobotnicami za »NVienerja«, ki je bil, kakor sem pozneje zvedela,- Češki narodnosocialni državni poslanec. Ko sem vprašala sina, kateri češki narodnosocialni poslanec je c. kr. uradnik, je dejal da dr. Šviha. Potem sem pa spoznala Wienerja na fotografiji, kjer so bUi vsi češki narodno socialni poslanci. Pozneje.je nekoč.-poslal,do Klima k Wief nerju detektiva po smodker ki je nato de- , jal, da je bil pri dr. Švihi. Zadnjo pobotnico za dr. Šviho sem podpisala 1. 1914. — Opetovano sem izrazila svoje ogorčenje nad takim izprijanjem ljudi, —ali komisar dr. Klima mi je odvrnil: »Kal hočete, to je naš posel«. Ko sem nekoč vprašala dr. Klimo, če je tudi Klofač tak človek, je odgovoril K"'ma: »Kaj Klofač, Klofač je idealist, ki ne dela za denar. Toda Šviha, ta je notoričen »Gaurier«. Mislim, da ne dela le za nas, temveč'tudi za druge!« Ko je prebral Sis to izjavo gospe Voldanove, je predložil tudi razne fotografije, telegrame ni korespondenco dr. Švihe. Takoj, ko so prinesli Narodni listv odkritja,o Švihi, so sumili, da fe izdala vse g. Voldanova. Ker ni hotela molčati je bila takoj odpuščena. J Zastopnik dr. Švihe, dr. Bouček predlaga, da se zasliši g. Voldanova, kar pa sodišče odkloni, češ da je vezana po službeni prisegi.' D r. K r a m a r izpove nato, kako je • zvedel o Švihovem konfidentstvu. G. Voldanova se mu zdi popolnoma verodostojna oseba.. Enako izjavijo tudi člani , one kpjnisije »paradnega, sveta*,,ki fe, izrekla svojo obsodbo,nad dr. Sviho,,;KPd-: sebno pozornost je vzbudila izjava člana gosposke zbornice, 87. letnega starca M a-tuša, da verjame g. Voldanovi, tudi če p r i s e ž e S v i h a, da ni bil v službi policije. Končno ie bil še zaslišan jurist P a-stika. O Švihi mu je povedal sin g. Voldanove. Pozneje pa je srečal večkrat dr. Šviho na policiji. Detektiv, ki je hodil k Švihi se imenuje Pandeliček. . Drugi dan razprave je bil za dr.. Švi- .^fio malo ugodnejši. Več prič je nastopilo proti glavnim obtežilnim pričam juristu Paštiki in gospej Voldanovi, več prič pa je za dr. Šviho izpovedalo celo ugodno. Prvi je bi? zaslišan dr. J o s i f k o, ki je izjavil, da je videi dr. Šviho pred njegovim odhodom v Trst, na kolodvoru v pogovoru z znanim »raškim policijskim agentom ŠDačkom. Sicer pa trde železničarji isto. Zastopnika dr. Švihe to.tajita. Dr. Viškovsky pravi, da je bija dunajska vlada, vedno točno informirana o vseh dogodkih, ki so se vršili v »Narod- . ..nem svetu« in v »Slovanskem komiteju«. Bil je prepričan, da mora biti v »Narodnem 5vefau.-elov.elc,; ki -. informira. - vlado. - ¦¦'y- Zelo zanimiva je. bila izpoved posl. • K l of a č a. Na Dunaiu ie slišal, da je gonja proti Švihi samo volilni manever. Pp-oolnoma še ni prepričan v krivdo dr. Švihe. Vedel je že dolgo, da informira nekdo vlado, sumil je, da mora biti dofični član narodno socialne organizacije, čutil je do meseca maja. do te^aj, ko Je. izbruhnila Švihova afera, da ima okoli sebe detektiva. Med splošnim začudenjem je potem pripovedoval Kfo-fač. da mu ie nekdo povedal, da je spravil Pastika afera Šviha na dan, proti honorarju 2800 K. Konstatiral ie dalje, da je praška policija hotela podkfl-t> i ti nekega poštnega uradnica/ da l>i ji i z r o č al vsa p i s m a, naslovljena na razne češke politike. Klofač sam ni tekom enega tedno prejel 7 nanj naslovljenih nisem. Prof. Masaryk. Danes dopoldne mu je pravil dijak Vlasika, da se le ponašal proti njemu Pastika, da je dobil 2800 K za Švihovo ovadbo. Švihe ne smatra Ma-saryk za energičnega Človeka in tudi ne? verjame prav v njegovo krivdo. Glavna^ stvar je, kaj je Šviha pravil policiji in Šele: ko se to dožene, bo mogoče soditi o Švihi. Posl. Striberny označuje dr., j Šviho za solidnega človeka. Šviha je imel opravka na policiji radi tiskarniške koncesije. Tudi on ve, da je skušal dr. Klima' ljudi podkupovati. III. dan razprave. — Zanimanje , za proces nezmanjšano. Najprej je bil zaslišan filozof V1 a c i h a, ki je potrdil to, kar je naznanil Masarvk, da je namreč. Pastika ovadil Šviho za denar. Pastika, ki je bil takoj nato zaslišan je to odločno zanikal in napadal Masarvka, kako more. pred sodiščem uporabljati brezmiselne trditve nevrasteničnega človeka. Pri konfrontaciji sta oba vztrajala pri svojih jtr-» ditvah. . , Ob splošni pozornosti je bil naio za-> slišan dr. Šviha sam. Pod častno besefloj izjavlja, da ni nikdar bil policijski ,,konfi-| dent. S policijskim komisarjem je bil. fa znan iz dijaških let in je občeval ž njim le^ radi tiskarniške koncesije. Zaupnega pa mu ni nikdar ničesar pravil, Vse trditvd gospe Voldanove so čisto neresnične. S. Klimo ni imel nobenih telefoničnih razgovorov in o imenu »Wiener« mu ni znanp ničesar. Nato se je pritoževal Šviha nad lastno stranko, ki da ga je sramotno pusti*, la na-cedilu. Tožbe ni že preje vložil, ker je bil bolan in ker ni mogel dobiti odvetni| ka. V obupanosti je resigniral na državno* zborski mandat. Dolga ima okoli Sft.Of)! K. za Klofača je prevzel 6—7000 K- Konj? čno je še naznanil, da je zaman prosil pojj licijskega predsednika, da odveze policijsf ke uradnike uradne tajnosti. \ Dr. Š m e r a I, državni poslanec je t svoji izpovedbi vehementno napadal dr| Klimo, kot moralično zelo pokvarjenegi človeka. . . j D r. K r a m ar, na lastno prošnjo drulf-gič zaslišan izjavlja, da mu je prezidjalrii Šef namestništva baron Braun preji povedal o izletu poslancev češke naro$n| socialne stranke v Belgrad, ko pa Klojaoj. Jurist Pastika ni nikdar, zahteval od nje*-ga denarja, pač pa je prosil za gospo Vpl-danoyp,.da s.e.naj n&pozabj na njo..,če-$ .zgubila službo. ..'.'.'*. . ,1 Nečakinja dr. Švihe, gospa TyIova je izpovedala zelo neugodno za tajnika mladočeške stranke. Izjavila je,*'da je skušal od nje izvedeti potom Ijubavneg^ razmerja podrobnosti o Švihi. Sis je moral resnico tega težkega očitka pripoznad S tem je bilo dokazilno postopanje zaključeno in porotnikom je stavil senat sledeči dve vprašanji: . i 1. Jeli obtoženi odgovorni urednik »Narodnih listov« dr. Heller kriv, da je izvršil s člankom, priobčenim v »Narodnih listih« pregrešek razžaljenja časti na dr. Švihi?« ¦ . ..] 2. Ali se je dokaz resnice posrečil? i Nato so govorili zastopniki. Kot :pr^i ;je govoril zastopnik dr. Švihe dr. T r a n b. Šviha je po njegovem mnenju nedolžen, . kriva je Je policija. Obtoženec dr. Heli-ler je .izjavil, da je priobčil članek v zavesti svojih dolžnosti dQ češkega naroda. Prosi le porotnike, da sodijo po svoji vesti. Hellerjev zagovornik dr. Rasi,n |e ostro napadal izdajalstvo dr. Švihe. Posebno pa je napadal Šviho, ker nima nii. sedaj toliko poguma, da bi priznaj svojo krivdo. Šviha je torej, slabši,-ko-češki narodni izdajalec,Sabina, ki je takoj .zapusti* domovino, ko se je odkrilo njegpvo kol-, fidentstvo. .. . . ., . | . D r. B o u č e k je napadal mladočeško stranko in označeval informacije g. Voldanove za nezanesljive. j Ob IO.V2 ponoči so odšli nato porotniki k posvetovanju, ki. je bilo konča no v petih minutah. , ' Predsednik je nato prebral ob velikanski razburjenosti poslušalcev prave« rek porotnikov, ki se glasi: Porotniki so po svoji vesti soglasno potrdili glavno vprašanje in istočasno tudi soglasno potrdili dodatno vprašanje, da le je dr. Hellerju dokaz resnice popolnoma Na podlagi tega .pravoreka je bil dr. Heller oproščen, kar je izzvalo v dvorani veliko navdušenje. Dr. Hellerja je potem 1 spremila množica pred »Narodne liste«, kjer mu je priredila navdušene ovacije. — Usoda dr. Švihe je s tem zapečatena. Italijanom in vladi. Na cesarja je pozabil. Naš članek pod zaglavjem, »Na cesarja je pozabil«, je vzbudil občo pozornost. Umevno. Jurij Bombic je pozabil na cesarja v svojem govoru po izvolitvi za župana. Na cesarja je pozabil v trenotku, ko noben župan ne pozablja nanj — od cesarja pa hoče biti potrjen za župana! Kako naj se to dejstvo, da je pozabil na cesarja, označi tako, da bo p t a v označeno glede* na razmere, v katerih živimo?! Povedali smo, da se je bil župan Jurij vstrašil svoje pozabljivosti, (pustimo za enkrat pozabljivost brez oznaka » «), tresle so se mu laške bergeše in na-prošena sta bila C o r r i e r e in Eco, da naj pomagata. Zlagal a sta se oba lista, da je govoril župan »Se Sua Maesta V Au-gustissimo nostro Imperatore...« in to svojo laž imenuje Eco »pur.a genfi-Ioe z za g i o t; n a 1 i Sitj.e. a,«. Takp torej ? če bi bila E c o še tista,. kakoršna je bila na primer še lani, bi bila vzdignila cel vihar proti Bombiču, ogorčena,' užaljena v svojih patriotičnlh čutstvih -m-, letos je na4 pravila »una pura gentilezza giornalisti-ca« ter vtaknila v poročilo besede, katerih Bombic n? govoril. Tako pomaga ta krščanski list kamori, tako je »pozabi 1«| kaj je res »pura gentilezza«. '; To je res komično: po eni strani pro^ glasa, da je laška ljudska stranka nasprotna liberalni stranki in celemu mestne--mu svetu, po drugi strani pa pomaga prav tej stranki v kritičnem trenotku in se skriva za »gentilezza giornalistica«, ko čin lista Eco ni nikaka gentilezza giornaT lističa, marveč očitna prevdarjena pomoč italijanski liberalni stranki v velevažnem Času, ko gre za to, ali bo še županoval v Gorici Bombic ali ne! — Tako so pač Italijani edini v boju proti Slovencem v Go: rici^. Slovencem nobene pravice, brezpraven naj bo v Gorici Slovenec; najboljše jamstvo za to je župan Bombic,, Zato naj županu je še dalje! V tak namen.se že splača zagrešiti .kako »gentilezza giornalistica«! [-..:: «•-•¦ Ako) bi-zagrešil ^kak.islotvanski župan tako n e-t a k t no s t, da bi ppzabil na ce?-. sarja, bi se gotovo trdilo o njerni da je namenoma to storil in ne^bjl bi potrjen, pa če,bi bil drugače še tako č i s t človek! Kdo, ve, kako sodi vlada o tem Bombič&-vem činu? Ali jej pride kaj na misel.»n.a-m en o m a« ali se drži »po zabljivo-s.ti« Jurijeve?! Ali ga predloži v potrditev ali ne? »Wochenpost« pravi, da je bilo vse »wurdevoH« pri prvi, seji novega občin--skega sveta! »Wurdevoll« so bili nesramni izbruhi na Slovence Jn ali je bila po mnenju »Woehenpošte« wurdevoll tudi Jurijeva pozabljivost?! ... Avtonomija je šla pod Jurijem, pod ,ztp, vse zaupanje vlade, ki ga mora uživati župan, je zapraviVon je izšel iz krogov, kjer so doma irredentovci, kjer so Ftottenverein prekrstili v Falottenverein, iz krogov, ki ie nakopal Gorici nezmerne dolgove, on nima nikakih upravnih zmožnosti in mu lebdi pred očmi v glavnem boj proti Slovencem — in ta'.Jurij Bombic naj bo zopet župan ?! Ne in ne! , Ppfpvica mestnega prebivafstva pro-tefiira, mestni Slovenci protestiramo proti tem«, da bi Še dalje županova! Botnbfc ^j^orici! Imamo tehtne vzroke za to, povedane%e opetovano in Škandal bi bil tudi za vlado, če bi dala potrditi za župana Bombica, pod čegar županovaniein so bile izvršene znane sleparije na magistratu povodom ljudskega štetja! Že to dejstvo je tako, da mora pahniti Bombica z županskega stola! Na krik in vik v Italiji pa niso pozabili. Pozabili so na cesarja, ali n a k r i k i n v i k v 11 a ti i i p a n i s o p o z a b i1 U Veliki patriot dr. Češčuti je čutil »le dimo-strazioni d' adesione che vengono daHMta-Ha« v taki meri, da jih je moral omeniti v prvi seji novega občinskega sveta..Sovraštvo proti Slovencem, koketiranje z Nemci, demonstracije iz Italije! Na Italijo niso pozabili, pozabil) so satno na avstrijskega cesarja! Tiste »dlmostrazioni d'adesione« so bile prevete skrajnega sovraštva do Av- strije in Jugoslovanov, pri tefi dembns^a-cijah so zažigali avstrijske zastave, naskočili so vilo našega prestolonaslednika, ža-klinjali so se in zavzemali za v o j no proti Avstriji, — take demonstracije bi bil moral podžupan dr, Češčuti obsoditi, ako hoče biti podžupan v Gorici, ki je Še vedno v Avstriji. Ako pa jih noče'obsoditi, pa naj gre za podžupana v laški Videm, kjer imajo spravljeno O b e r d a n k o v o^obleko, katero je imel na sebi, ko so ga obesili..' Prva seja novega goriškega občinskega sveta je bila pač taka, da je pokazala v ospredju stoječe ljudi v prav) luči! Govora Bombica in Češčulija sta dovolj podučna na vse strani in vlada-jih je menda prav umela?! ...... Politični pregled. Načrti mornariškega poveljnika admirala Hausa. Admiral Haus je zavračal očitanje delegata Leuthnerja, da se .grade bojne ladje hitreje, kakor je potrebho1 iti;Kaft'6r odgovarja potrebnemu številu bojtiih ladij, to je 16, zaradi tega ker oficijelno stanje bojnih ladij sploh še ni določeno. Njer gov program je ta, da naj bi znašalo potrebno stanje 16 bojnih ladij, ki odgovarjajo vsem modernim zahtevam. Ko dosežemo to stanje, bi morali graditi vsakih pet ¦ let štiri bojne ladje.f da nadomestimo pravočasno stare bojne'ladje, katerih starost je določena1 na 20 let. Sedaviji špeci-jalni kredit, ki je porazdeljen na 5 .let, odgovarja teoretično popolnoma temu .gradr benemu načrtu, namreč, da zgradimo vsflr kih pet let štiri bojne ladje. Dalje je poudarjal admiral Haus, da je le priporočal 35 cm kaliberske topove, iti sicer zaradi tega, ker odgovarja, ta kali7 ber najbolj našim razmeram in to. z ozi-rom na velikost ladij, katere nameravamp graditi, z ozirom na stroške in z ozirom na hitrost streljanja, , , Dalje govori admiral Haus o gradbi naših ladij, o njih opremi, o stroških in o konkurenci z Anglijo in Nemčijo. Posebno poudarja potrebo mornarice in kaže glede tega na Turčijo in Grško za časa balkanske vojne. Govori i^di o vojaških hidro-plaiiibin.poudarja, dai: Avstrija, ,se:daj,- ii več odvisna od inozemstva razun gkde motorjev. (Gnom motor,) katere pa naročajo skoro vse države na Francoskem. V ogrski delegaciji je govoril delegat princ Windischgraetz in je poudarjal, da ne najde na ekspozeju zunanjega ministra Berchtolda znamenj, ki bi kazala samozavestno in uspešno akcijo avstrijske zunanje politike. Ali more koristiti državi, če še pojavljajo skoro na vseh mejah monarhije iredentističnj pojavi? Če priznavajo javno celo politične stranke Lvezo z nasprotniki m^narhije^ Avstr. delegacija je n"opoInoma jftvno in odkrito izrazila nezaupanje avstrijski zunanji politiki. 'Naša de-legacija pa je na ukaz grof a Tisze prikrila pravi izraz svojega prepri^njau-Našl organi v inozemstvih sfr nezmožni >za izvrševanje svojeea poklica. Izjave zunanjega ministra glede Albanije nam pričajo;-da /unanii minister absolutno tie pozna položaja. Sedanja Albanija je že sama na sebi nezmožna življenja? to ve vsa diplomacija, samo naš zunanji minister noče- teganri-PP7nati. Mi bi si lahko zagotovili na Balkanu kak uspeh samo z energičnimi akcijami. Kar pa smo podvzeli .do. secjaj, nosi znake, slabokrvnosti.- V Albaniji nimajo.niti enega človeka, ki bi mogel zastopati ijjaše upravičene interese. Govornik ne more soglašati s politiko, ki 1 omeni prej ali,slej pogin monarhije in z.* > odklanja budget. (Dalje v 1 1 'logi.) , Za Mrmo! priporoča se: tv* Ivancič & Kurineic GORICA Gosposka ulica št U V zalogi ima krasno blago za deklice in dečke. Velika izber pajčolanov, svilenih trakov, rokavic, nogavic, umetnih cvetlic itd. Uiorcl poltnliic prosti. Priloga Mi" št, 33, z dne 16, mala 1914. Cesarjeva bolezen. — Jutranje poročilo naznanja, ,da je prebil cesar noč dobro in d3 je splošno stanje ugodno. Včerajšnje večerno poročilo pravii da je sledil dobro prebiti noči razmeramo dober dan, kašelj je ponehal in odkašljevanje je postalo mehkejše. Splošno počutje je dobro! Odmevi protiays treskih demonstracij v ItalijC ~1fa 'zalifeVcf faW^e&ti&dfc la Italija Strogo preiskavo i adi zadnjih dogodkov. Prva žrtev preiskave je prefekt v Neapolju Sorge, ki je odstavljen. Na njegovo mesto je imenovan padovanskir prefekt Menzinger. . ' '**""' '*""*' Balkan. fjr. Jovan škerlič — umrl. — Odlični srbski (Pisatelj -fn poslanec, vse-učiliščni, profesor dr. Škeplič je sumrl (po dvodnevni ibofiezni vsled Vinetja str^ebušne ataaniee -v s*as;osti .37 ilet. Pokojnik se je vr«U prei itremi fappi iiz !Prage., ftjer se fe udeležil pnoslavatve ,'Njegušove slavnosti; Dr, ^teerljč ie bjl eden ranteK^ti^jših' mož< mlade'$&$$L m>M> svetovne n&*br:&?^ he>;Smbskii «od, vsu Jugošlavila zgiiblja' ž .miki jenjergižnjeg^i delavca, ki bi še fne-iame,nno koristil narodu. Njegove smrt-i so se v skujašedni spominjali prof. Nikolič, na-učni minister jToiviafiovid in zastopniki vseh političnih strank. V zmak soialja je skupščina odgodena. Amnestija v Sfblii. — -Kralj je pomi-lostil vse one, ki so bili do 25. oktobra 191 3 obsojeni radi vohunstva, razžaljenja Veličanstva, skupščine oziroma "poslancev,, radi hujskanja prebivalstva in radi upora, proti oblastim. Amnestija velja tudi za tuje državljane. S tem je ustvarjena podlaga za mirni razvoj v novoosvpje-iiem ozemlju. Naseljevanje v Np#LSrJ$i. — Srbska vlada je dobila dosedaj nad ,2000 prošenj za.zemljišča v.Novi.Srbiji. Vsj prošnjjki so Slovani, med njimi mnogo Hrvatov in Slovencev. Slovenci imajo vsi p r e c e j p rje m o že nj.a inso preskrbljeni vsi s poljedelskim o,ro.djj5m. Vsak naseljenec dobi nai-manjvSha zemljišča. Iz Amerike se je priglasilo, mad 10.000 Srbov. Iz Nove Srbije ^izseljujejo Mcjhamed.anci, dosejdaj jih je že odšlo čez 90.000. SrbsJca vlada dovofi Mohameclancem,, jci se izselijo znižano vožnjo in; .druge.ugodnosti, ne smejo pa prodati zemljišč ,in nimaip p o p ob e.g u nobena pr,avic.e d p svoj.eg.a z e m.l j i š".j5 a. testo noslaaec Msiigro teoen y Bukarešti. — -Značjlno za naše razmerje z R«miii«jo ije bledeči-dogodek. Kose je vračal :>po otvoritveni seji romunske akademije ©grs&i, poslanec, škofijski vikar Mangro 4opiov, ga je napadla -v voza mnpžieaiHhga 4o,krvi pretepla; Mangro je rojen (Run?u*i a sedaj najhujši Madžaron in #ato je M.tepen r^negat. Avstrija bo seveda• zahtevala ^zadoščenje. Albanija. —'Pogajanja med Epiroti in albansko vlado so brezuspešna. Med Es-sad pašo in holahdskimi oficirji je nastal snor. zato ker priznavajo ti samo princa Wieda za svojega poveljnika. — Pred kneževokalaČO v Draču so se vršile prve demonstracije. V gorovju, kjer se vrše nabori, so krvavi dogodki na dnevnem redu. Krasno mora'biti doli v Albaniji, pa saj ji ni zaman kumoval Berchtold. .Vojna v Mehiki. — Med,Združenimi državami in tj/ed Meliiko se 'ne vrše nobene bjrke. Arqerikanska invazija je za hfn združila Mehikance, anjerikanski dolarji na so za vedno ločili Mehikance. Na jjugu i.n'..na„$everu korakajo vstaši, tako^vaui konstitucionalci, proti glavnemu mestu. Posebno vstaši na severu, kjer je glavni Poveljnik J^.aranzas imaip srečo. Zavzeli so po večdnevni bitki jnesto .Tampico in korakajo sedaj proti rTuerti, Čegar dnevi so naibrže šteti. V mestu samem zapušča vse rIuerto,,ki ie wiecl vsemi mehškanski-mi lovci za srečo. Še naisimpatičnejši. Za-Pu§čA,«atf,Ln*nLna tar,i*i^ v tabor v$jt*iev. Če^-psu ne posreči, da si v kratkem žboljša svoje stanje, potem je konec nieja6^<*$a.de, in le spe^K**wklju$}e mu rL#ixž&$en$e. Darovi, Nabiralniki za Družbo sv. C. In M, — Nabiralnik v kavarni Central je dal 28 K 30 v., v gostilni »pri petelinčku« 7 K 40 v, »pri jelenu$< y točami 55 K. V tej točarni so odkrili v .četrtek že tretjo diplomo pa tudi čejrta .pride kmalu! Slava pridnim, darovalcem za našo Družbo! Domače vesli. Cvetlična dneva ;za razširjenje šole na Blančah se vršita dne 16. in 17. maj-nika,. Priporočamo vsem Sl.ovence,m v mestu, da vsak po svoji moči pripomore, da se obnese ta prireditev častno. Namen je yzvišen inftomur je mar za našo deco, ta bo gotovo žrtvoval mal dp,r, - ,dojnu na altar. Potreba razširjenja šole nti Blančah je velika, ker ko otrok dovrši 2. razred mora pač hoditi v šolo še najmanj 3 leta. število otrok v šoli na Blančah je pa tako; veliko, da zadostuje za štirirazrednicol Centrala v Ljubljani! izkazuje v tekočen^ letu velik primanjkljaj in nam ne more pri-skočiti ina pomoč z večjim zneskom. Zato pa moramo skrbeti sami, da zberemo skupaj potrebno svoto. ' Pri zadnjem ljudskem štejtju so nas našteli ,nad J0.0Q0 Sloyencev. Ako Varuje povprečno vsak Slovenec le 20 vin,, naberemo lahko 20Q0 kron in to je že lepa s.vota. Na delo vsj in us,peh gqtovo ne izostane! Pjrograni kpncerta dne 16. maja pb 8 in pol zvečer pri »Jelenu«. 1. I. Konig: Glasbena sljka, orkester. 2. M. Ziehrer: Romanca. 3. Iv. Laharnar: Lahko noč, moški zbor. 4. A. Pahor: Nočna ro$a, moški zbor. 5. M. ,Moszkowski op: 45 N,o 2: Violin splo. 6- Pabjo de Sarasate op. 4; Reyer.ie, Violin šolo. 7. E. Adamič: Vasovalec, čveterospev. 8. L. ,Bqccherini: Menuet, orjtester. Po kpncertu prosta zabava. Na koncertu CIfrII-jMetodove družbe, ki se bo vrjšil drevi pri »Jelenu«, s,e.jie bo prodajalo cvetlic. Le na izrecno zah-t e v a n j e se jih bo lahko dobilo. Toliko v pojasnilo vsem onim, ki se "uojč, da bo drevi pri »Jelenu« »odiranje«. ¦'•:¦• Vzvišen namen in pa-naša narodna dolžnost zahtevata od nas, da se vdeleži-mo te prireditve polnoštevilno. Smrtna kosa. — V Pragi je umrl 13. t. m. zjutraj g. DrajgotinOstan, kand. farm., doma iz ;Bovca. Prišel je pred par dnevi od doma v Prago. Bil je navidezno zdrav. Prošli četrtek je začel v gledališču bljuvati kri in odpeljali so ga z rešilnim vozom v vinogradsko bolnišnico, kjer je še neprestano bljuval in umrl nenadoma 13. t. m. zjutraj ob 2\/2. Prišla je k njemu-teta. -— Pokopali so ga včeraj popoldne ob 4. uri. Naj počiva v miru! Razžaloščeni rodbini .Ostanovi naše sožalje! Za Narodni muzej je daroval g. Jos. Kenda, učitelj v pok. v Gorici: 1. Japelj-Kfimerdej. S^etu .pismu, star. test,, L d., 1791, .2. .J^RelJTKnm.crdej, Svetu pisnw. nov. test-,3. Jape^UrKumerdej, Novi testament, !• d., \7S4„ 4. Munk.o, Grammatilc c|er slov. §j?racbe ;18,43. 5. Scmnigoz, Windi§cb.e SpracJ?!eJire 181.2, 6. Metelko, Lehcgeb.Sude.dcr slo.w$n. Sprache 182J5, 7. Kopitar,-Onamm.atjk der S;1aw. Spmche 1808,8. Repež, Rom.arsku dr.ug,u bl^gu 1775, 9. Pagloviz, Svesti Tovarsh 1767,.lp.i Redeskini, Osem in shestdeset sveteh ,re-< sem 1795. Qdbor.: jav«i teloYi»dfli iiaston «ori ?reiJiiJe|ol?kje«a 4ii«Stva. — Kak<>r že d^e leti, priredi tudi letos goriško srectaješitpj-sko d<&la enega leta. Inv,i4e;li ^nno velik napredek od prejšnjega ¦ -leta. Vslsd <:V*noge ¦ ,hv,aile in < vsestnan-skeižejlje je 4ik^v<^ ta ,svoj-.nastop,pono-v.ilo.nPri ob^hiiQa$topih'{yO>biile telovadne totke nekaj i izbr,«>ega,. in :n^v^a; vaje, Stopo^vane od najlažjih do v^mnšHih so | bile izvajane s preciznostjo, je z^ijpvo-jpla iudijitrioge kritike. Sledeč zgil.edu prejšnjih let otopi tudif letos 23. ;maja (jlijaštvo pred javnost .s če-.trtjni telovadnim nastopom in pričakuje, I da bo slavno ojbčinstvo tudi letps pc>tea- T lo svojo naklonjenost in pripomoglo z o-1 bilno udeležbo k dobremu gmotn/ern,u ,u spehu. Cisti dobiček te prirpditv.e Je na-J rnenjen v prid »Dijažkj kuhinji« v rGprici. V. r^dnl občni zbor »$ruštva iu^pslo-vanskih železniških uradnikov« se vr*i v nedeljo 17. maja ob 9. uri dopoldne v#le-daiHški dvorani »Narodnega doma« v T^-stu s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika; 2. poročilo o društvenem delovanju: 3. volitve; 4. članarina*, 5. ustanovitev društvenega Podpornega sklada; 8. bolniška blagajna Južne železnice; 9. pokojninske z.adeve; 10. društve-po stališče napram personalni komisiji ^užne železnice; 11. Zve^a narodni stroškovnih organizacij in drušitvo; 12. kongres %W, slovanskih železničarskih organizacij v Krakpvem 1. 1914.; 13. borba jugoslovanskih železniških uradnikov na domačih tleh. Ker s tem občnim zborom slavi narodnostanovsko društvo naš$ železniških uradnikov obenem petletnico svojega obstoja, Je sveta dolžnost slednjega jugoslovanskega uradnika, člana društva, da se udeleži občnega zbora ter tako tem veličastneje proslavi jubilej svojega dr.u- ] štva. Nadalje prosimo vsa slovenska in hrvatska društva, če se jubileja svojega bratskega društva ne morejo udeležiti po svojih odposlancih, naj pozdravijo občni zbor naših železniških uradnikov pismeno ali brzojavno. — Vsi jugoslovanski Ijudsjd zastopniki brez političnega miSijle-nja, ki se,osebno ,ne ,bi mogli udeležiti tega jubilejnega zboroxftnja, naj izrazijo našim narodnim uradnikom svojo popolno pomoč. Vsa jugoslovanska javnost spreni-Ijaj svoje železniške uradnice s srčnuni simpatijami ter jim pokaži, da si z rejimi! Ker so napadi s strani nemških listov na naše železniške uradnike od dne do dne nesramnejši in podtejši, mora biti tem narodnim mučenikotn od slovenske javpo-sti, njenih zastopnikov in društev ppmoč tem- večja in simpatije tem srčpejše! Ob petletnici narodnostanovskega društva naših železniških uradnikov jim zakličimo;: »Niste sami, z vami je vsa slovenska in hrvatska javnost«! Na inšpekcijskem PQtovanju. —.poveljnik tretjega armadnega zbora general Colerus p). Geldern pregleduje vojaške posedke po Koroški ter si ogleda potem posadke v Bovcu, Kobaridu, Tolminu in Gorici. Društvo jugosl. uradnikov ^enarni^i zavodov skupina za Gorico, katere ustanovni občni zbor je bil v sredo 13. t. m. naznanja, da se je konstituiral slede 2e od-bpr: Načelnik: Svit. Premrov, podnačel-nik: Artur Jakše, tajnik: .Ivan Jerman, blagajnik: Jos. Andrejs, odbornika: Fr. Bitežnjk, Vikt. .Črnko, preglednika: Alojz Bajcc, L.Knapič. Projnen^dinj koncert vftja^ ^pdha, ki se vrši v pondeljek jina ta vsppred: ,1. T h o m a s: Predigra -k ope.ri >}RaymQflfK 2. Wagne,r: Fragmenti iz muzikalne drame »Rheingold«. 3. Le h ar: Pptppuri iz orerete »Knežji otrok«. 4. S c.Ii u b er t: »Ayc Maria«. 5..Pe.šta: »M^cbe patlie-ti.que«. ¦ Dražba lovov. — Dne ,29. maja 19.t4 se bodeta oddala pri c. kr. okr. glavarstvu v Tolminu v zakup občinska lova d. Kneza (povšrje 1789 ha, vzklicna cena 30 K) in Grahovo (površje 1210 ha, vzklicna cena 20 K. Zakupna doba znaša 7 let, t. j. do 30. aprila 1921. Dražba se prične točno ob 9. uri dopoldne. Ponudniki morajo položiti pred pričetWn dražbe jamščino v znesku 20% vzklicne cene. Natančnejše pogoje zakupa se lahko vpogleda ori omenjenem glavarstvu. Za kolone. — Po novem pdl<*ku c. kr. namestništva so dobili koloni goriškega glavarstva „t. j. ^St. Ferian, Padgora in Koj&lflO: podpore-5G00 JC.za nakup turšioe, kaloni gra^ažk^ga.jgfevarstva, t. j.Meda-na in Bilja^a-pa 27J0OK. Dejanje .že došel inižito-se je>žewr-očite. Zv»za županov In i«jd?apAi«^v na Knasu-vafej na svoje ..leftno-občno Ziboro- vanje, ki bo 20. tj^..Qb.-ioid$p^SdM-v dvbna,ni c. kr; *^r. glavarstva s tem-le I dneYiWm,red/aw: 1. Poroči pr^sed^sU&o- vo. 2. 'Čftanje ^nj^ifa-o^kem #oro-venft. 3. P,orpč/lo Jblagajn^9.yp.>; ^avstrijski v,tyaLsft vsi^od y gorici. .6. '$e#oli-.ciie.'6. Volitev no,v^g^^gjay-.ivrc,a, dokler-se m vplača JO^O^.nab,ra-.fi nam je še 39.960 # 1% %e jI. iu% vt. J. ¦p#teč,e doba 5 slet, .v .kjaterem Čaau Je ^o -člolpčeno, da postajo .>sio,vens|co obrambno .trdnjav© « ^9Qp4calme;ni',pp 200 k. Nuano prosimo, rcij §i ,v«i -ti ^idarji :ta .datum .ohran^o v spominu in ^da ^e ostale .noben prostor ,naše >trdn|i^vve prazem! Posne^o^lniji ^ra4oy ,na\GQrišk.e,m je ustanovljenih do sedaj ,19. B^In^ki 4i;o|W, i«plačar,i traa^keimu ^asfetr^tu. Troški, ik^erte ,vz,cqč^o ,n#i ueželanj v tržaški mes.tni -bpln^ni^i, §o ogromni. Za rnes^c apr,il 19.13. je izplačal ^capti deželni -odbor ta^ih -bolniških ^ro-Tkov 14.789 K'96 v, »a maj ,15j648^K 9.6\y, 'M junij ,9^5 ,K 3 v, za julij ,1,6^8 K 22 v, ^ aygus.t 7.85* K ,1,6 v, za .SL;pteu^r 11.353 K 22 v:; pkrrpgj.o 73.t0.O.O K,v .e.rnese.c^b.! Konec šolskega leta. — Po .obs.t$e-čjh predpisih se konča ,pouk na srednjih šolan, učiteljiščih, .trgovskih in mornariš-.kjb šolah dne 6. julifa, 10 .clni .pred jsoncem šolskega leta. Ker bo letos 6. julija nra ponedeljek, je naučni minister odredil, da odpade na teli šolah pouk že 4.'julija in se ta dan opravi 'končna božja služba in razdele izpričevala. Podržavljenje policije v Tržiču. — »V frratkem pride v Tržič državna policija. Dosedanja občinska policija ni kos vsem nalogam, ki jih stavi vedno bolj naraščajoča industrializacija Tržiča. Za petindvajsettetnico pevskega društva »Adrija« v Barkovljah pri Trstu, ki .s.e bo vušila dne 7. junija .t. il. ivslada veliko zanimanje. Priprave so ?v najbpli§Qm ite-j^u. .Društvo se .p^clno priprtja, «da ta da,p ,kar ,naj$ostojne4še .s,prLjme fgost'e ,^ bližnjjh in kalinih tktajey. JZe ,vcč &$jifap je .prjjav;!^ svojo Mei.e.žbo. P^pjsfmo qna p^rnštva, jti se ^o^ed^ij še niso rpr(jjav,i|a 4ji .se na,raeray$o udeležiti ssi}iynQst.t, {da tto store čjm ,preje, da 4iam .bo itajcp pm^gor ceqo sestaviti iprogr^m. Xii;ql^! vbpji proti .F^afiG&zpfn' ivabuja-jp.v zgodovini nenrimeifliivp ^bnu^ovanje. -Lfji^nQSt 4° .-cesarske rhufe, rfjubeaen ,^o 40-movja je vfp^ila to .rhribovsko jjudst>y.p proti .sovražniku. Andcej rliofer ;je %t>il fnjiji slavni .voditelj, ob strani ,mu je s,tal Jca^fi-cin Haspinger ,ip prijatelj ^peck^achpr. Qbčudovanja vredno ^je .nav^enje ;j«ga ljudstva, rki je š)o -do zadijjega Jtpoža «a bojišče, fk^kpr je to-nasekal slavci fDe-fregger .na svoji sjiki ^Zftdnja .acmada«. l^jube^en „do domačin ^oxa je xvpdila rHo-iarja vibvd«lo *,KTistus«KWiži\!lie-nje in- smrt«, tnajvečji ($Jm, poi»cntex®raa rieiin jo poj^hafl v Italijo. L&vGto.fltftterje.s k^o«wJta^«#l iwkiil 0&rm^'j jz vV^rto;v^ia^ vslad česar je. -bila precej ^eče»a.'iPr(ed.sn Živec-»iz,Vife®v€M. I^>; je ž^gal-hrast* ga: je .prievnglo eziiiCl. — Iz Tržiča poročajo: V sredo zjutraj je 17-letni Josip" Šuligoj, rodom-iz Lokovca, ki je bit zaposlen pri stavbni tvrdki Čuechi, katera je prevzela dela za razširjenje tržiške-ga kolodvora, nesel po železniški progi proti Nabrežini vrečo cementa. Proga Je tamkaj dvotirna in šuligoj le hodit med ;| obema tiroma. Kar mu ie privozil nasproti od Nabrežine sem tovorni vlak. Strojevodja je opazilšuligoja in ga je s ponovnim piskom hotel opozoriti na nevarnost. Šuligoj še je res hotel umakniti čez drugi tir. V tem pa Je privozil od Tržiča sem br-zovlak, ki ga Šuligoj ni opazil. Najbrž je pobil Šuligoja puh na tla, ali ga pa Je morda tudi zadel stroj. Obenem pa ga Je stroj potegnil par metrov za seboj in potem vrgel v stran. Šuligoj je bil na mestu mrtev. Posebno hud udarec je imel na desnem sencu. Klobuk in en čevelj so našli par metrov daleč- od mrtvega trupla, vreča pa je ležala pokraj njega. Po oblastvenem Izvidu so prenesli truplo v trži-škp mrtvaMčo. r Avtomobilska vožnja po Brdih. — Že dolgo časa se razpravlja o nameravani avtomobilski vožnji po Brdih. 14. t. m. je bilo v Gorici zopet posvetovanje. Ali bo kaj iz tega? Radi poneverbe in goljufije je bil ob-- sojen v Gorici 14. t. m. bivši uradnik Centr. posojilnice Kodrič na 5 mesečno ječo. Tri in: pol meseca Je prestal že s preiskovalnim zaporom. ; Svojega prijatelja Je udaril po glavi s polenom neki Iv. Bergamasco. Zgodilo se jeito v Paneanu pri Tržiču v nekem prepiru; Bergamasco Je obsojen na 6 mesecev Ječe. Iz Soče. — Okrajna posojilnica v Bovcu, katera je v naprednih rokah, izročila je vodstvu ljudske Šole 50 K za Šol. potrebščine revnim učencem. V imenu šol. mladine se podpisani odboru te posojilnice najsrčnejše zahvaljuje ter priporoča to posojilnico, katera se pri razdelitvi dobička ozira le na kulturne in gospodari razmere. Voditelj: M. Logar. Javna ljudska knjižnica v Nabrežini priredi dne 5. Julija 1914. javno tombolo na glavnem trgu. Dobitka: Cinkvina 100 kron, Tombola 200 kron. — Začetek tombole ob 6V2 uri popoldne. Pred tombolo in po tomboli se bode vršil ples, pri katerem bode svirala domača godba. DOPISI. Št. Veselica društva »Prešeren« Petru je preložena na- dan 24. t. m. 1 Šempeter. — V nedeljo 3. t. m. se je vršil iu 1. letni občni zbor domače Ciril-Metodove podružnice. O stanju podružnice ie poročala gospodična tajnica. Iz poročila posnemamo, da Je bilo v preteklem letu 1207 C90 ^prometa. Stroškov: 313 K 13 v. Čistih dohodkov: 894 K 78 v. Vštete so udnine, svote iz nabiralnikov, dobiček dveh veselic in cvetličnega dneva. Izmed nabiralnikov moramo na pr-venf mestu omeniti onega g. Antona Hme-ljaka, v katerem se je nabralo 78 K 69 v, v nadaljnih nabiralnikih pri g. Josipu Cer-nictt 49 K 35 V, pri g. Antonu Furlanu 7 K 78 v in v takozvanem »potovalnem« pa 9 K 16 v. Ciril-Metodova podružnica Je darovala »Šolskemu Domu« 98 K 12 v, drugi denar pa glavni družbi v LJubljano. Sledila je volitev odbora. Na splošno željo je ostal.stari odbor. Ako prištejemo k.vsor!'g94K 78 v, tudi onih 200 K, ki Jih Je društvo »Prešeren« podarilo »Šolsk. Domu«, dobimo vsoto 1094'78 K, katero so zavedni Šempeterci darovali naši mladini. Šempeterci imajo smisla za narodno obrambo! Naj bi prihodnje feto izkazalo še večje vsote. Bralno in pevsko društvo »Kraški siavček« v Kobljeglavi priredi dne 1. Junija na bmkoštnf pondeljek favno tombolo združeno š plesom. Dobitki: Cinkvina 100 K, tombola 200 K: 20% Čistega dobička namenjen je dru^iC. M. __.. tz Nemčije.— Dne zadnfega aprila je kegljajo, več naših rojakov v Mengede pri Dortmundu v neki gostilni in sta se dva sprja. namreč Šuligoj Alojzij iz KopriviŠča pri Kalii na Kanalskem in Ludovik Bavdaž z Loma. Šuligoj ie imel navado, da se je v igri rad prepiral, kar pa mu je Bavdaž tisti dan tako zameril, da se kar ni mogel potolažiti. Naslednji dan so . še celi dan skupaj Dopivali in se prepirali in na večer, ko sta bila sania. Je Bavdaž skočil na Šuligoja m ga ?t (nožem obdeloval. Zadal mu fo.<>seni ubgdljajev, potem Je pa vtekel. Suligoja:so potem odpeljali v bolnišnico v Dortmund, kier je v pondeliek 4. maja zjutraj umrl. Sedaj ie dosti govorjenja tukaj, o zlobnih Avstriicih. Seveda zaradi enega zlobneža zgubijo dobro ime vsi dobri, ki so njegovi roiaki. Tgrali "«'o »oarti-do« za tulpo piva. kar stane deset fenigov. Prepir pa ni nastal zaradi denarja, marveč zaradi igre; ali vseeno govorijo, da ga je zaradi deset fenigov zaklal. Gospodarske vesti. Za trgovce s sadjem. — Da bi se olajšal oziroma pospešil izvoz sadja iz našega mesta, je izdalo, načelništvo tukajšnje državne železniške postaje sledeče odredbe: Blago; ki se, ima odposlati z -vla* kom, ki odhaja ob 1L uri in-18 min. pr. pomora biti oddano najkasneje ob 9. uri 45, min. pr. p.. Kasneje odano blago se, odpremi le po možnosti s tem vlakom. Z vlakom, odhajajočim ob 2.53 uri pop. se od-premi blago, ki je bilo oddano najkasneje ob 1.20 uri pop. V to svrho se odprejo skladišča na postaji že ob 12.30 uri pop. Blago, ki se je oddalo najkasneje do 4.10 ure pop., se odpremi z vlakom, odhajajočim ob 6.58 uri zvečer. S tem vlakom bode odhajalo blago, ki se pelje preko Am-*[ stetten in Klein-Reifling. Da ne bi žel. osobje trpelo na nedeljskem počitku, je železnica določila za nedelje in praznike sprejemni čas za blago do 1. julija do 12.30 ure, od 1. julija dalje pa mora biti blago, ki naj se odpremi s popoldanskimi vlakoma, najkasneje opoludne že oddano. Uradniško konsumno društvo v Gorici. — V nedeljo dne 10. maja t. 1. ob po-voljni udeležbi članov je imelo to društvo svoj redni občni zbor. Predsednik gospod F. Minck je podal po pozdravnem nagovoru zelo jasno in obširno poročilo o si-tuvaciji društva o njegovem gmotnem položaju in napredku in v obče o čedalje bolj ugodno razvijajočih se agendah konsor-icija.;-— Predložil je zboru računski sklep j • za,leto 1913, pojasnil najvažnejše postavke istega ki kaže mnogo lepši dobiček nego vsi prejšnji obračuni od . ustanovitve (1905). Od čistega dobička v znesku 2.251'80 K gre V« reservnemu zalogu, ki znaša sedaj 3.609'58 K, dočim se ostali znesek razdeli med člane v dividendah po 2% (leta 1912 samo 1 %). Dividende se za-računijo posameznim članom na iznosu blaga ki so ga bili Ie ti nakupili v prete-čenem letu. Zbor je izrekel za zasluge upravnega sveta svoje priznanje osobito goriimenovanemu gosp. predsedniku, ki je s svojim res nepristranskim in neumornim delovanjem ob asistenci marljivega in vsesozi praktičnega vodje gosp. Ivana Domicelj bistveno pripomogel v ;to, da se je konsorcij povspel na višio stoninio svojega razvoja in ugleda. Želeti bi bilo torej tudi radi korist? tistih gospodov ki še niso včlanjeni, a to lahko store, da se število člatpv zvekša; režijski stroški ne bi presegali sedaniih a' z zvekšaniem konsuma bi se dosegel izdatnejši dobiček in sorazmerno seveda tudi večji odstotek dividende. Društvo je pristno mednarodno ki gleda samo na koristi svojih članov, vsako strankafštvo mu je popolnoma tuje. Pospeševanje industrije v Furlaniji. — Občina Červinjau Je izjavila, da odstopi brezplačno potrebna zemljišča ^mm podjetnikom, ki nameravajo v Červinjanu ustanovil kako industrijo in da jih oprosti tudi občinskih doklad. Ako bi se dotične tovarne zgradile izven kraja, bi občina . zgradila tudi potrebne dovozne ceste in * dovolila drugačne olajšave. Sokolski vestnik. Prvaški Sokol priredi dne 21. t. m. (na vnebohod) krasno veselico z zanimivim programom. Predstavljala se bode igra štiridejanka »Testament*. Nudi se bratom Sokolom kakor vsem rodolju- j bom-narodnjakom lepa prilika, užiti par \ veselih uric v zabavo. — Na veselo svi-, danje in bratski Na zdar! - Sokolski Dom v Gorici. — V Četrtek : zvečer se je vršil »pri Jelenu« ustanovni občni zbor društva Sokolski Dom«. Udeležba povotjna. Navzoče je pozdravil starosta gor. Sokola brat dr. Anton Ša-p 1 a, rekoč, da tu ne gre pravzaprav za novo društvo, samo odsek Sokola, ki je doslej nabiral za S. D., je dobil konkretno obliko. Povdarja pomen S. D., zidati naj se začne, ko bo zbranih 50.000 K. Izvoljen je za predsednika brat dr. Dinko Puc, za podpredsednika brat Č e r n e t i č. Odborniki so bratje: Kranjec, Miklavec, Zor-zut, Kerševani, Korenjak; namestnika: Bašin in Kragelj. Pregledovalca računov: brata Košnik in Črnko. Članarina se določi najmanj 20 v na mesec. Vsi navzoči so takoj pristopili društvu; nadejamo se, da bo članov obilo, saj gre nam za to, da postavimo v Gorici Sokolski Dom v kolikor mogoče kratkem času, ker čutimo potrebo Doma že sedaj! Telovadno društvo Sokol v Komnu je svoj prvi nastop preložilo od dne 7. junija na 21. junija 1.1. Zbirajte za ztedii fond! Proračun za zfet znaša čez 120.000 K. Marsikateri izmed vas, bratje in sestre, se vpraša, kje bode finančni odsek zbral to velikansko svoto ter tako kril vse stroške. Med vsemi drugimi -dohodki tvorijo- zbirke zelo važen del dohodkov in radi tega se je že finančni odbor obrnil s prošnjo do cele slovenske javnosti do vseh društev in korporacij, da zbirajo za zletni fond ter tako pripomorejo k boljšemu gmotnemu uspehu. Posamezna sokolska društva in posamezni bratje lahko v tem oziru storijo, da ne bo ta prošnja zastonj. Ljubezen, s katero se vsi oklepate sokol-ske ideje in,želja, da bi naš zlet kar najbolje uspel, vam bodo najboljši svetovalci, kako bodete v posameznih slučajih zbirali. Bratje delujte za stvar, ki nam je vsem skupna. Dober uspeh zleta v Ljubljani, bode uspeh vsega slovenskega So-.kolstva in na vas, bratje in sestre, je mnogo ležeče, da pripomorete k dobremu končnemu uspehu. i Z našim zletom nismo prevzeli samo naloee,.ki jo moramo častno in slavno dovršiti, ampak tudi nalogo,, ki je polna odgovornosti in dela. Ako smo se odločili za izvedbo tega ogromnega dela, se moramo tudi v resnici zavedati, da gre tu v resnici za stvar ogromnega obsega in z vsemi močmi se moramo pobrigati za to, da jo tudi srečno izvedemo. Mi vsi vemo v kako težkih razmerah živimo, toda to vse nas ne sme delati majhne in obupljive, ampak nas mora združiti k skupnemu delu, dokazati moramo, da hočemo delati v .korist celega naroda. Naloga, katero, moramo dovršiti, je ogromni fn radi tega računamo na vašo pomoč. Članom telovadnega društva Sokol v Gorici. Spomlad se smeje zunaj v naravi in topli solnčni žarki nam napovedujejo skorajšnjo poletje — žetev. Kaj je za nas vseh letošnjo poletje? Ali ni tudi za nas letos žetev posebne vrste? Ali nimamo letos pokazati svetu sadu dela po naših telovadnicah? Tiho, brez hrupa a vztrajno pripravlja naše vodstvo v Ljubljani vse potrebno za vseslovenski sokolski zlet avgusta meseca. Dolžnost vsakega posameznika je, da se v vsakem oziru.že sedaj pripravlja na ta pomembni naš zlet. Gotovo se še vsi spominjate priprav in ogromnega dela za zlet v Prago in naj bi bilo isto sedaj manjše? Nikakor 'ne! Sedaj gre, da mi pokažemo slovanskim bratom, ki nas v velikem številu posetijo, da tudi mi razumevamo naloge, ki jih stavi Sokolstvo na društva kakor tudi na posameznike. Goriška mladina! Ta poziv naj ti bo kot mogočen glas tfonibe, ki te kliče v telovadnico, na deio za čim čast-nejši nastop našega društva. Ni ne prezgodaj in tudi ne Še prepozno! Naše vrste naj se podvojijo in potrojijo. Sedaj Vas kličemo, bratje, ker vemo, da se marsikomu vzbudi neposredno pred zletom želja tudi telovaditi skupno s tisoči drugih bratov a tedaj bo prepozno. Mladina na delo! Tudi starejšim Članom velja naš poziv. Bratje! V Ljubljani bo treba nastopiti s članskimi redovnimi vajami in že sedaj Vas opozarjamo, da nastopijo v kroju le oni bratje, ki bodo posečali ob napovedanih dneh redovne vaje. Tisoči' bodo gledali na nas in tedaj ne.sme biti med nami neizvežbanih kvariteljev Spkolske discipline in reda. Bratje"! V telovadnico! Odbor. Kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi 7. junija 1.1. cestno dirko Ron-ki*Gorica, združeno z javnim plesom in že dovoljeno tombolo za 200 kron, cinkvina. 100 kron. Razne vesti. V Postojni se je nastanil odvetnik dr. Pavel ValjaVec. Angleško brodovje v Trstu. — 13. t. m. ob 8. uri zjutraj sta zapustiM tržaško luko križafki :»IndomitabIe« in »Wey-mouth«. Ob 10. uri 30 minut dopoldne pa ste prispeli iz Pulja v Trst bojna križarka »Infleihle« in oklopna križarka >»DubKn«'. V Trst pa je došel tudi angleški torpedni čoln »Hussar«. Ta skupina angleškega brodovja ostane v Trstu do 18. t. m., nakar se vse brodovje povrne nazaj v malteško pristanišče. Na bojni križarki »In-fleible« je tudi prapor poveljnika angleškega sredozemskega brodovja, admirala A. BarkelV-Milne. . Parnik ponesrečil. — Parnik »Turret-Ilill- z '290 tonami se je pri Louthwoldu ponesrečil. Kapitana in enega mornarja je sprejel na krov neki belgijski parnik. O ostali posadki ni sledu. Vojaška postaja za golobe = pismo-noše v Celovcu. — SI. majnikom je vojaška oblast ustanovila v artiljerijski vojašnici v Celovcu c. in kr. vojaško postajo za golobe-pismonoše, ki jo vodi vpokoje-ni stotnik Žiga Rande"........ Zver v človeški podobi, -7 V Zagrebu so zaprli arhitekta Grossa. Veliko let je zapeljeval nebroj deklet in se pregrešat v tem oziru zoper vse.mogoče kazenske paragrafe. Govori se, da je Gross počenjal največ orgij za vlade bana Raucha. Veliko deklet, ki jih je ta gnjusnež onečastH, se je. za celo. življenje izgubilo. Zadnji, .čas je stopil v stik z. drugim živinskim indivi-duom, neko Veršecpvo, ki je . navajala predvsem nedoletne deklice v svoje stanovanje, kjer so prišle v roke. izkvarjenim zagrebškim gizdalinom. Policija je zaprla tudi neko 18-letrio deklo, Marijo .Kozel, ki je Veršečevi pomagala žrtve nabirati. Kmet, ki se hrani samo z mlekom. —-Ibro Husič v Kalasiji, okraj Žvornik; je P07,rl pred 22 leti, k6 je jedel kokošje meso. koščičo, ki se mu je zabodla nekje blizu želodca in tam ostala. To se je zgodilo v prvem letu Ibrovegd zakonskega živtienja. Od takrat dalje ni pokusil Ibro riikake hrane in čuti; da bi je ne mogel spraviti v želodec; piie samo mleko. Vode se nanije morda v treh letih enkrat. Kmet opravlja vsa navadna kmečka: dela. Res ie suh. ali zdrav in vesel. Otrok ima 10. Navadno; pooiie na dan 3 litre mleka, včasih na no cele dneve spije samo pol litra mleka. Star je 40 let, ..¦.¦..<¦ Sreča mariborskega odvetnika. — Nedavno je bil mariborski odvetnik dr. Mravlag pri nekem tovarnarju na Dunaju, kateremu je voričo njega 'ponujal neki izumitpli 7a malo ceno" na nrodal patent za nov način izdelovanja kos. Tovarnar ie ponudbo odklonil, medtem.pa je stopil dr. Mravlag z iznajditeUem v dogovor in se kmalu ž njim nogodil. Kmalu nato je dr. Mravlag pokazal patent nekemu tovarnarju kos, ki.mu ga ie.takoj odkupil za. milijon kron in mu izplačal znesek 700,000 K,, medtem ko se je dr. Mravlag obvezal, da bo ostali znesek prevzel v delnicah. Kakor nprnčajo, bo.nova iznajdba znatno pocenila izdelavo kos. Glavna zaloga Palma podpetnikov < A. Drufovki Gorica, RaitelJ 3. Zaloga usnja. Deželni hipotečni zavod. (Dalje.) Razkaz o stanju občinskih posojil 31. decembra 1913., porazdeljenih po davčnih okrajih: (Posojila občinam): Ajdovščina posojili 2 za K 5600, K a n a I posojiloma ftSDtoL0,&d&&a okolica posojil 7 za K 224600. K r m i n posojil ,6 za K 144000, G r a-d i š č e ob Soči posojil 9 za K 78600. Č e r v i n 'j a n posojil 13 za K 151000, T r ž i č posojil- JI za K 831600.« -•*--¦ - K o i' en posojil-10 za K 63800. Posojila drugim a v t o n o m-ii im korporacijam: ' G o r i š k a o ko 1 i c a: 1 posojilo za K 700000, Gradišče, 4 posojila .za K 435800, T r ž i č 7 posojil za K 769400, Se ž a n" a, 3 posojila za K 21800, Tolmin"! posojilo za K- 510000. ¦ Skupaj posojil . občinam 59 za kron 150!»2O0"4<-lposo$il drugim avtonomnim korporacijam 16 «a K 2437000: • ¦¦ • Pofc&jila deželni Goriško-| G r a d i š- č a n s k i posojila 3 za kron /028000. Skupno posojil 78 za K 4966200. Za našo čebelorejo. V naši deželi ne zavzema čebeloreja onega mesta* ki bi ji pritikalo z ozirpmjia ugodne razmere naših pokrajin, in bi nudile Čebelam obilo prilike za zbiranje in spravljanje sladke strdi. Kulture na naših' poljih, v vinogradih, po travnikih itd., naravnost vabijo, naj se čebeloreja bolj intenzivno goji, kajti čebelam ne bi primanjkovalo tečne paše. Dosedaj« je čebelarstvo v naši deželi razširjeno najbolj v njenem goratem delu in kolikor toliko tudi po nekaterih* vaseh Vipavske doline. Tudi po kraški planoti vlada precejšnje zanimanje za čebelorejo, dočim.poznajo Brda in furlanska nižina le malo to koristonosno panogo gospodarstva. Stanje čebelarstva v naši: deželi je razvidno iz sledečega razka^a, sestavljene-nega na podlagi podatkov leksikona o živinoreji, ki ga je izdala c. kr. osrednja statistična komisija kot rezultat štetja iz leta 1910. • Število panjev po s od n i h okrajih: Bovec 363, C e r k n o 1315, T o 1 -m i n, 1670, Ko b ar i d 782; skupno v Tolminskem glavarstvu: 4130 panjev. K a n a 1 626, G o r i š k a . 1279, A j -dovš čina 1105; skupno v Goriškem glava rs t vu 3010. Komen 625, Sežana 1045; skupno v Sežanskem glavarstvu 1670, Krmin 306, Gradišče 54; skupno v Gradiščanskem glavarstvu 360, Cervinjan 351, Tržič 178; skupno v T.ržiš.k'em glavarstvu i 529. Gorica-mesto 70. Cela dežela skupno 9769. * Ti podatki kažejo, da čebeloreja v naši deželi ne stoji na oni višini, ki bi ji pri-tikala in da bi bila v tem oziru umestna primerna agitacija za pospeševanje te |,i^^*?f!o^tevrhrT-- ta namen je izdal deželni odbor, ko je dognal, daje v nekaterih, krajih .nastala med čebelami neka kužna bolezen, primerno okrožnico, že-Ie$, da bi rodila čim več uspeha. . - Župani naj strogo pazijo na to, da se ne vtihotapijo v njihove županije okuženi panji'; nadzorujejo naj prenosljive čebelnjake in v slučaju sumiije, da je izbruhnila kuga med Čebelami, naj napravijo takoj vse potrebne korake, soglasno s pravicami in dolžnostmi, ki jih dajejo županom predpisi deželnega zakona o čebeloreji z dne J8. junija 1879. dež. zak. in ukaz št. 13. I Deželni odbor je smatral za svojo«; dolžnost, da opozori vsa županstva na to nevarnost, koje" žrtev lahko postanejo naši.čebelarji vsled nepoznanja boleziiii .al? vsled njenega malouvaževanja. ' Deželni odbor 'je pozval županstva, da razglasijo to okrožnico vsem čebelarjem svojega okoliša. Istočasno naj se obvestijo prizadeti čebelarji, da je deželni odbor pripravljen priskrbeti jim zgoraj nave-deneno razkuževalno sredstvo v slučaju, da bi bilo kje to potrebna in sicer proti povrnitvi polovice tozadevnih resničnih stroškov. Deželni odbor je tudi pripravljen poslati na lice mesta svojega strokovnjaka, ki pojde županstvom na roko s svetom in dejanjem. Po »Samoupravi«. MOKA ZA OTROKE Poakušnje pošlje na zahtevo popolnoma zastonj Hestle, Dunaj Biberstrasse. 8K Moll-ov Seidlitz-prašek 1e za na želodca trpeBe neprenosljivo sredstvo fttero ima prednost pred vsemi drugimi dr* stičnimi Čistil, kroglicami in grenSioami. Cena orig. škatlje K2-- Ponarejanje se sodiijsko laslednje. Hollo-vo Franc, žganje in sol ta Tifcaijc tivota — Roleflno olajšujete la o^repCuioCe sta-rosnano sredstvo proti trganja In prehlajenja vsake vrste. Ori*. steklenica K 2- Na prMaj po tleh lekarnah . in mirodilnioah. Glavna lekarna A. M0LL, c. In kr., dtorni ulolnik, Dunaj, TuoMinbea«. Dobiva sov Gorici v vseli lekarnah in. mirodilnicah. , Odgovorni urednik in izdnfrteli Fvati Knvfif v Oorici. Tiska: »Goriška Tisknrnu« A. OahrSčck (odROv. | Fabfič). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec Praktična naznanik Deželni odbor: Uradi so otvorjeni vsak delavnik od 8.30 dopoldne do 12.45 pop. in od 4—6 popoldne. Deželna blagajn?, uraduje vsak dan od 9. dopoldne do 1. popoldne. Deželna hipotečna banka (Šolska ulica.) uraduje vsak dan od 9. zjutraj do 1. popoldne. Deželni muzej, na Kornu, je odprt vsako nedeljo od 10—12 dop. brezplačno; druge dneve se treba obrniti na čuvaja in plačati vstopnino 20 v. Magistrat: od 9. dopoldne do 1,2.30 pop. in od 3—6 popoldne. Okrajno glavarstvo: od 9. do 12. dopoldne in od 3—6 popoldne. Davkarija: od 8—12 dopoldne in od 4—6 popoldne. Poštni in brzojavni urad: Urad za priporočena pisma od 8. dopoldne do 7. zvečer. Urad za zavoje od 8. dopoldne do 6. popoldne. Urad za vrednosti in poštna hranilnica od 9. zjutraj do 6. popoldne. Telefonski in brzojavni urad je otvorjen dan in noč. Državno pravdništvo uraduje od 8-12 dopoldne in od 1—6 popoldne. Okrožna sodnija je odprta od 8—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. Trgovska in obrtna- zbornica: od 9-M2 dopoldne in od 3—6 popoldne. • Gozdni in domenski urad: od 8—M dbp. in od 4—5 popoldne. Okrajna bolniška blagajna; od 9—12 dop. in od 3—6 popoldne. Goriška ljudska posojilnica, Gospos-ska ulica, od 8—12 dopoldne. Goriško kmetijsko društvena Kornu, od 8—12 dopoldne in od 2—5 popoldne. Javna knjižnica Slov. bral. in podpornega društva v Gorici (prej Narodna Presvetla) je odprta ob sredah od 5—7. zveL in ob nedeljah od 10—12. dop. Slovensko akad. društvo »Ilirija" in »Jugoslovanska nacionalistična omladina" ? Pragi naznanjate, da je umrl njun član, tovariš n DRAGOTIN OSTAN, kanil. farm. dne 13. t. m. v Vinohradski bolnici. Mali oglasi. ^JMjj »rl.tojblna »taie «0 tU. Ako je oglu ywa»qjll ie raJnna n vsako besedo 3 tU ¦aJfrtpraTieJIe lnmlrutf« ta trgovoe in obrtnike! *-*--w "oU!f0Jrabi **SLE Resno Shifin *»*»#»•"»&», itaitiuHu m liiLrt ' . Ln nemiCl«»e * Govoru ta pisavi SmS°toli™ 8t"*orao nCiteUico ni dobi takoj ^in%ZL»,Ln1Ž?e 1a *m «*"*• *on«es. masko šolo firepr Sattler, Celovec, -HetuAatz 18. 135-5 jtaA Ttttf je pijanost in to najstraSnejso botezen se takoj in Uahko vsakemu odpravi. Neškodljivo sredstvo in pojasnilo proti- K 3'— v znatti-tah^zpošiija D. Kome, pest* *ewfr. LJubljana. *** » 1f6-3 C. kr. prifiligirani troji za krojače. Edina strokovna fcrojačnica in zaloga .blaga iz avstrijsfcth in inozemskih tovarn, i kakor tudi gotovih oblek za vsaki Stan. Posebno vabim slavno občinstvo v svojo trgovino, da si ogleda zalogo najcenejših 1 in najboljših obleke za birmanee. Ker pa nameravam po par letih trgovino opustiti, zagotavljam Vam, da kupite pri meni najceneje. 5 Z odličnim spoštovanjem MARTIN POVERAJ, Gorica — Travnik _____________138-5 ________ Pogreb se je vršil v petek ob | (,4. uri pop. Kraljevi Vinogradi 13. maja 1914. ploske Srajce in drugo perilo iz [najmodernejših tkanin, narejeno in po I nteri priporoča modna trgovina (Pregrad & Černelič ! Gorica, »Trgovski Zdravniki 'priporočajo kot izvrstno zdravilo proti kaSlj^ Kaiserove prsne karamele s znakom „3 Jelke" milioni uporabljajo proti zagrljenosti. zasliženosti, oslovskemu kaSlju. katarja, boleznim v vratu in obvaruje proti prehlada. 454] tffcffc notarsko vid. zdravniških spri-V IUV Seval in od privatnikov jamčijo za gotov vspeh. Ti bonboni vzbujajo tek in so jako okusni. Paketi po 20 in 40 vin., doze 60 vin. — Dobivajo se: G. Cristofoletti, c. kr. dvorni zalagatelj, L. Gliubich, lekarnar G. B. PontonT, Euggiefo Kurneri A. de Gironcoli, E. Mazzoli, mirodilnica, A. Zavadil, lekarna pri Mariji pomoC v Vipavi, L. Jnrsche, lekarnar v Ajellu, Maks Kozower, lekarnar v Ajdovščini, G. Corbatto, lekarnar v Tržiču, Robert Kastner, lekarnar v Tolminu in v vseh drugih lekarnah. J. SULIBflJ GORICA. Gosposka ulica štv. 19. Jako dobro idoča ura za samo K 4"- Vsakovrstna darila za birmanee po us-3 najnižjih cenah 1 ^ Žganjarna Robert Diehl - Cep borofca-sv©jo- doma-žgano \stajersko slivovko, tropinovec, borovničevec, brinjevec, ščipkovec, vinsko žganje, konjak; nadalje kuba in Jamajka rum,, grenčico, II«:. vi ' »Planinski liker«, Pelinovec ter razne vrste grenkih in sladkih likerjev, čaj Cevlov, Orange, Pekoe in Souchong. ____;-----------------------—--------i*-—— Vzorci in seniki na razpolago.---------------------:—~---------. , . ' -' - Anton Potatzky v Gorici naslednik Jos. Terpln. '¦.¦"• Na sredi RaSteJja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališCe nirnberikega in drobnega blaga ter tkanin preje in nity. .."-.- POTREBŠČINE. . Za jiisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. za krojašo in čevljarje. Svetinjice. — Rožni venci. — Maine knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga . za kramarje, •krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Ne bodite žalostni, "zato ker ste bolni. Lahko še ozdravite, ako naročite neštetokrat preizkušene in pohvaljene 1 Markove kapljice Jrilse jih uporablja v vsa1« hlš* m družim za notranjo in zunanjo rab°> P™*1 raznim boleznim želodca, slabosti, proti pomanjkanju teksta, krču v želodcu, g«zem» v trebuhu ter proti vetrovom. Markove kapljice odstranijo neprijeten duh 1Z ust» jpomaae naj se kadar boli zob ali glava proti izpadanju las in proti mnogim drugim boleznim. Nešteto zahvalnih pisem od ljudi, koji so ozdraveli s: temi, kapljicami so vsakomur na raz- ' .' ' polagOi Enlducat za K4c poštnino vred pošlje Gradska lekarna j v Zagrebu, Kamenita ul. 5. I. Felberbaum - Gorica Corso Gius. Verdi št. 11, Via Caserma št. 15 vis-a-vis izvoznega trga Obleke za gospode, gospe m otroke Perilo, nogavice, rokavice itd. v veliki izberi. Novosti: Športne iopice in bluze. Ugodna prilika za nakup zemljišča, ki je pripravno tudi za stavbi- šče. — Naslov pove nase upravništvo, m~$ Resna ženitev. Mladenič z veleposestvom se želi seznaniti z dobrodušno gospodično, ki ima veselje do kmetskega gospodinjstva. Pisma pod šifro: »Ljubezen sreče" na upravništvo lista. 121-5 Edina primorska tovarna dvokoles »TRIBUNA«-------------- Gorica, Tržaška ul. 26, prej pivovarna Gorjnp. fflirodilnica, papirnica in tovarna šolskih zue/kou Rožnor & O—5orico' f,k sadne9a tr9g- Najcenejši nakupovalni vir. PT- Ha drobno In debelo. Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t. d. BATJEL - Stolna ulica št. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki ftanko. Odlikovana pekarija in sladčičarna Karol Draščik v Gorici, na Komu v (lasni hiši) Zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfž nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah ""^H Adolf Urlianuic mesar Gorica/ulica sv. Ivana št. \ priporoča svojo mesnico, v kateri sece meso prve vrste In vse drogo, kar spada v mesarsko stroko. — Resnica je moderno in nigijbnicno opremljena. Na zahtevo strank se :::: pošilja meso na dom.::: : Zvečer lahko postreže strankam; ako s zglase na dom v isti hiši I. nadstropje IZIDOR NANDT autorizouana staubena turdke resici ulica Adelaide Ristori štev. J se priporoča p. n. občinstvu za vs* stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije pc najnižjih cenah. Zobozdravniški in zobotehniški atslje Dr. I. Eržen fiORICH Jas. Uerdi tekallšfie Sten. 3?. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plomba vsake vrste. Ordlnlra o svojem afeliefn od 9. ure dop. do 5. uro pop pozoRi Pfaffov šiv. stroj prekosi vse droge. Kupujte samo dvokolesa „fierlLC" in „Alfena"f ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše Lr """¦^^OMBfc. vrste bodisi ^ n^vadno rabo ali za dirke. f\ -'-m ^Ha ^vam' stroJ*Oflifiral VlCfiOrlfl so najprak-\wp-- ^ J^H tičnej§i za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in Slikanje (vezenje). Stroj teče brezšnmno in je"iako trpežen. ^ Puške, samokres?, slamorezn*ce" in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po to- j " * varaiški ceii pri tvrdki Kerševani & Čuk mE«, ¦ sum Mm s.vcum Pfaffov šiv. stroj je najbolj pripraven za vsako stroko šivanja tudi za umetno vezenje. Poduk za umetno vezenje se daja v trgovini!! . . Pfaffov^stroj teče na kroglicah in brez vsakega ropota- šuma! V zalogi se tudi nahajajo šiv. stroji pripravni za domačo rabo in obrt, jamčeni (garantirani) za 5 let za K 76'—. Angleška dvokolesa Premier, Es—ka in Helios, dvokolesa Courir za ceno K 140. 97-20 Kdor je pameten, takoj mora vedeti kaj ima storiti ako potrebuje omenjene predmete. — Se priporoča , ' GORICA Oia ITlunicipio šteu. t. I JOS. DEKLEVA in sin Sedlarska delavnica Ivan Krauos - Gorica na Koran St. ff. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, stnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape ____-. ciranje raznih kaleseijnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila si OSaB^i izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince. Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici centri Llabllana, podružnice: cetle, Celooec, Sarajeoo. Split, Trat. Vloge na knjižice po 41ja°|o> v tekočem računu po dogovoru. Delniška glavnica K 8,000.000 Rezervni zakladi K 1,0OO.OOU Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut. v - Borzna naroČila. Promese za vsa žrebanja. Vnovfienje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanj« Safes, Nakazila v inozemstvo. Kredita panja.