Leto I. Ljubljana, sredo 11. junija 1919. Štev. 122. Cene po pošti: za celo leto K 40'— za polleta . K 20*— za četrt leta K 10'— za 1 mesec K 3*50 Zb Ljubljano mesečno 9 B. Uredništvo ln uprava. Kopitarjeva ulica št (, Uredn. telefon šlev.5#. NEODVISEN DNEVNIK ^ 9osame$na številka 16 vinarjev. Laško letalo zajeto. Na poletu iz Padove na Duna). Krško, 40. jun. V Žado vinku se je v soboto zjutraj spustil na tla velik laški zrakoplov »Caproni«, ki ima številko: Ca 5 il.745. Imel je tri potnike, enega častnika in dva podčastnika. Povedali so, da so se dvignili v Padovi tn so hoteli ua Dunaj, s seboj da vozijo pošto vojnih ujetnikov, V megli so izgubili orientacijo, in ker so mislili, da so že v Nemški Avstriji, so se spustili na tla. Srbska pa-trola, ki je bila slučajno v bližini, je Italijane takoj aretirala ter jih po zaslišanju odpeljala v Ljubljano. Zastraženi zrakoplov čaka v Ža-dovinku nadaljnje usode. Jugoslovanska trgovina na Jadranu. m Beljjrad, 11. junija. Naši odposlanci na •nedzavezniški naroano-jjospodarski konferenci v Bruslju so se vrnili 9, t. m. Uspeh naše delegacije je, da je naša trgovina priznana na Jadranu in da se bo mogla vršiti v gospodarski zvezi z zavezniki. Podpredsednik deželne vlade za Slovenijo v Belgradu. m Belgrad, 11. junija. (Izvirno.) Včeraj je dožel v Belgrad podpredsednik pokrajinske vlade za Slovenijo, dr. Žerjav, da poroča o pogajaujih za premirje z Nemško Avstrijo. Dr. Žerjav bo sprejet od prestolonaslednika Aleksandra v posebni avdijeuci. Angleški in francoski poslanik pri regentu. m Belgrad, 11. junija. (Izvirno.) Prvi dan hinkoštnih praznikov je sprejel prestolonaslednik Aleksander v posebni avdijenci angleškega in francoskega poslanika, ki sta predložila svoja nova akredltivna pisma. Po obedu pri prestolonasledniku sta posetila ministrskega predsednika Stojana Protiča. Temešvar za Jugoslavijo. LDU Belgrad. 10. junija. Prvi dan Duhovega se je vršil v Temešvaru velik ljudski shod, ki ga je sklicalo tamošnje meščanstvo in ki se ga je udeležilo preko tri tisoč delegatov vseh banatskih občin. Vsi govorniki so dokazovali srbsko pravo na Temešvar in protestirali proti pretiranim rumunskim zahtevam. Iz tisoč grl se je glasilo: Ne damo Te-jnešvaral Ni miru brez Temešvaral Doli z rumunskim imperializmom! Prečitanl so bili mnogobrojni brzojavni pozdravi občin, ki niso mogle poslati delegatov. Shod je bil zaključen s popevanjem srbske himne. V brzojavnem pozdravu, ki je bil odposlan regentu Aleksandru, slove: »Narod srbskega Banata apelira na vrhovnega poveljnika hrabre srbske vojske, da ne dovoli, da ta vojska zapusti Temešvar brez skrajne sile.« Tuji državljani v Jugoslaviji. in Belgrad, 11. junija. (Izvirno.) Ministrski svet je sklenil, da se noben podanik ne-prijateljskih držav no sprejme v naše državljanstvo. Do sedaj je bilo vloženih veliko šte- vilo prošenj za podelitev našega državljanstva, ki se pa bodo rešile šele po sklepu miru. Ruska delegacija v Zagrebu. m Beltfrad, 11. junija. Ruska delegacija . vala jutri zjutraj iz Belgrada« kler se ie mudila pod vodstvom grofa Bobrinskega bo odpoto- I več dni, y Zagreb. Judje v posameznih državah. •s (Po uajnovejši statistiki.) ” Sedaj, ko se piše v časopisju toliko « priseljevanju Judov v Jugoslavijo, bo zanimivo, če se ozremo kratko na število Abra-, hamovega rodu ua svetu in ua njegovo, razdeljenost po posameznih državah. Judov je. ua svetu dobrih 12 in pol miljonov (12,762.000)! in tvorijo 0.7% svetovneg aprebivalstva, tako da bi pri »pravični« razdelitvi Judov na vso države prišlo povsod 7 Judov ua vsakih 100Q prebivalcev. Toda Judje so razdeljeni po poj sameznih državah jako »krivično«. Dobra poi lovica vseh Judov celega sveta biva v Rusih) (z Rusko Poljsko vred), kjer znaša njih štOs vilo 6,530.000, tako da tvorijo 4.4% prebij valstva; četrtina vseh ruskih Judov biva * Poljski, kjer tvorijo 14% prebivalstva. PraDailv Tele-graph« poroča: Ententa namerava naročiti romunski vladi, naj njene čete korakajo proti Mažarom. Za enotno književnost, m Zagreb, JI, junija. Te dni je bilo posvetovanje hrvatskih književnikov, na katerem se je povdarjala potreba enotne narodne književnosti, Ža to bi bila pred vsem potrebna uvedba ekavskega narečja in latinice. V cerkvi pa naj bi se opustila glagolica in sprejela cirilica. Ti predlogi so sc poslali vsem našim kulturnim društvom, da posredujejo v svrho končne rešitve teh vprašanj. Centrala lekarniških potrebščin. m Zagreb, 11. junija. Ministrstvo za na-»odnp zdravje organizira v Belgrgdu centralo «a dobavo lekarniških potrebščin. Dniga centrala se bo osnovali} v isto svrho v Zagrebu jod vodstvom farmakološke fakultete. Iz socialistične stranke. m Gsjck, 11. junija. V binkoštnih praznikih so imeli socialisti Vitomir Korač, VMie,m jn Jurij BukSek ter Slavko Henč, posvetovanje o strankarskih stvareh. Tukajšnje delavske organizacije so se izrekle za socialistično 'desnico .V kratkem prične izhajati list »Socialista« kot glasilo desnice. m Osfefe^ it. Socialisti Dalovac, Stumpf, Orešnik in Fridman, ki so bili v preiskovalnem zaporu, so bili izpuščeni na svobodo vsted brzojavnega posredovanja posl. Korača in Bukšeka pri rojrmstru za notranje stvari* 1871 -- 1919 LDU Lyon, 10. junija. (Brezžično) Pod naslovom .Kontrast’ priobčuje pariški »Temps« zanimiv članek, v katerem primerja bremena, ki jih je morala prevzeti Francija 1. 1871. z onimi, katere nalaga mirovna pogodba Nemčiji letos. Leta 1871. je plačala Francija sedem mesecev po podpisu premirja 125 milijonov; sedem mesecev po sklepu premirja z dne 11. novembra 1918 Nemčija ni plačala niti beliča, dasi ni bila niti poplavljena z na-sprotniškim vojaštvom, niti izplenjena, niti opustoSena. Leta 1871. smo plačali osem mesecev po sklepu premirja celo milijardo, dve Jeti in štiri mesece po podpisu mirovne po- edbe pa pet milijard in tristopetnajst njili-iov. Ko se je sklepalo premirje dne 28. januarja 1871, je imela Francija v svoji državni blagajni mogoče še en milijon; koliko milijard je imela v svojih blagajnah Nemčija dne 11. novembra 1918, ko je podpisala premirje z zavezniki. Odkupnina petih milijard se je morala plačati v zlatu in v srebru, v čistem denarju in v natančno določenih vrednotah. Naši bankovci so bili izključeni (razen 125 milijonov), pravtako tudi naše blago. Nemčija sme plačati odškodnino in natura (v blagu, v naravnih produktih itd.), mi pa smo morali plačati deloma v nemškem zlatu in samo 273 milijonov v srebru. Kje pa je nemško srebro? »Temps« opozarja na to, da je moralo plačati pariško mesto leta 1871, dvesto milijonov odkupnine in da so morale razne francoske občine plačati Nemčiji za sedem-stoinsedem milijonov vojnih stroškov, zahtevala pa je od nas pet milijard in tristoinpet-najst milijonov, to je trikrat toliko, kakor so znašali meni vojni stroški (natančpo izraču- nano: tri in polirat toliko J. Naš ie Vojna Izzft lefa 1914 stala okoli 300 milijard, ako cenimo *«lo nizko j zahtevamo, da nanj jih Nemčija povrne« ,aa . ' ‘ Mirovni posvet. LDU Lyon, 10. junija. (Brezžično). Prt obravnavi nemških protipredlogov v ponedeljek zjutraj in popoldne so se pečali načelniki zavezniških vlad, zlasti z vprašanjem ob- i nove in odškodnine. Posebne strokovne ko- ' misije, so že doposlale svetu četvorke svoja j poročila o problemih saarske kotline, Akacije-Lorene, nemških kolonij ter vojaških in p°“ morskih določb. Izdelati se morajo še poročila o obnovi in odškodnini, o vzhodnih me-jah Nemčije, o finančnih vprašanjih, o ureditvi plovbe po rekah; tudi razprava o vprašanju, da-li se ima Nemčija pripustiti k zvezi narodov, še ni končana. V ponedeljek zjutraj je imela sejo teritorialna komisija, ki ima nalogo, določiti vzhodno mejo Nemčije. P°' poldne se je nato sestala k seji komisija, z? baltiške pokrajine. Istočasno se je sešla v ministrstvu za zunanje posle posebna komisiji ki bo proučevala politične klavzule, pridržane v mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo in nanašajoče se na Italijo. Člani te komisije so: Pichon (Francija), Sonnino (Italija), sir Byr0 Crowe (Anglija) in Nelson (Amerika); p°d' rejen ji je tudi posebeu redakcijski odseki kjer ima vsaka velesila po enega zastopnik8. Turški delegati. LDU Lyon, 10. junija. (Brezžično,) Za U* t. m. pričakujejo v Toulonu prihod oklopnice »Democralie«, s katero bo na Francosko pr1" spela turška misija, ki ie namenjena k mirovni konferenci. Francosko ministrstvo za zunanje stvari najelo v Vaucressonu vilo »La Vaucressonnlere«, kjer bodo turSki delegat)« nastanjeni. Za neodvisnost Turčije. LDU Lyon, jJO. junija. (Brezžično.) Komite za Orijent, ki je pred kratkim zboroval v Parizu, je sprejel soglasno nastopni dnevni red: Komite za Orijent opozarja francosk0 vlado na veliko važnost, ki jo ima za Francija ohranitev neodvisnosti in neokrnjenosti turških pokrajin, ki se razprostirajo togtraB Tavra. Izraža tudi željo, naj si vlada republike prizadeva,, zagotoviti to neokrnjenost i® neodvisnost. Samo ako bi bilo nemogoče, ohraniti to kakor ono, bi smela francoska politik8 pristati na sistem anatolskih sektorjev. Zveza narodov. LDU Lyon, 10, junija. (Brezžično.) Odsek za ustroj zveze narodov je imel v ponedeli®11 popoldne v hotelu »Crillon« svojo drugo sejo pod predsedstvom Piehona. Generalni tajn>K sir P rje Drummont je predložil spomenico 0 organizaciji zveze narodov. Razvila se je **' vahna razprava, po kateri so sprejeli nastoP' no resolucijo: Največje važnosti za zvezo rodov bo, da bo obveščena in poučena najhitreje o vseh važnejših političnih, g°sP?. darskih, finančnih, socialnih in drugačnih* p? iavih v vseh delih sveta. Vsaka država, k* ' član zveze; bo torej morala obvestiti h rodno tajništvo o vseh takih pojavih. Odse je izjavil soglasno, da morajo vlade držav. * so članice zveze, biti odgovorne ?a poslovil nje svojih funkcijonarjev v mednarodnem ta^ ništvu. Odsek smatra tudi za potrebno, P° vabiti k sodelovanju nekaj odličnih pravniKO^ raznih narodnosti, ki bodo oddali svoje nje o uredbi mednarodnega stalnega sodneg dvora, kakršnega določa člen 14 mirovne P0 godbe. m 3T«S®5rW4f, W1T. Junija 1919, stran 3. Iz pokrajine. /■' k Smrt ta domovino. Srečko Puncer, urednik »Jugoslovenskega Korotana« je dne 29. ipiila V .Vobrah umrl za domovino. V hiši posestnika Aleša Grila ga je neki Nemec zabodel z bajonetom in nato ustrelil. Pokopan Je y Vobrah. R. i, p. k Kakšen duh vlada med Srbi . . . Prijatelj nam piše: V petek 5. junija zvečer sem poslušal v mali belgrajski gostilni ob Donavi lazgvor gostov. Med njimi je bil tudi krepak jnožakar kakih 50 let, ki mu je v vojski umrlo J sinov. Ostal mu je samo eden, ki je služil r armadi na Koroškem. »Sedaj sem dobil poročilo, da mi je v zadnjih bojih na Koroškem padel Šesti sin, moj edinec. Kakor žalujem po njem še huje kot po ostalih, vendar še sam bi Šel še enkrat v boj za domovino!« Odšel »em tiho domov, ne da bi se bil vtikal v razgovor. Doma sva se razgovarjala z gospodarjem o krivicah, ki se nam gode v Parizu. »Seveda,« je rekel gospodar na moje pritožbe, »v Parizu vedo, da se je »iz preka« javilo malodane nič prostovoljcev za Koroško in da Ije tudi mobilizacija odpovedala, potem pa nas cenijo primerno temu.« — Pri sosedu so imeli mrliča; umrl je 201eten mladenič, ki si je nakopal jetiko, t ko je bil v Avstriji interniran. Take so sliko iz Srbije- k Učiteljem s Koroškega. Učitelji in učiteljice, ki so motali zbežati s Koroškega ozir. roma niso mogli nastopiti službe zaradi napada nemško-koroških čet, naj takoj odidejo ua. svoja službena mesta. Tisti, katerih službena mesta so zasedena še po Nemcih oziroma so v nevtralnem pasu, naj javijo takoj telegrafično svnje naslove višjemu šolskemu svetu. Predsednik višjega šolskega sveta: .Profesor Franc Vadnjal 1. r. k Glas iz Amerike. Iz nekega zasebnega pisma, ki je te dni došlo iz Čikage, posnein-tjemo, kako daleč so naši amerikanski bratje pred nami, v kolikor se tiče navdušenja za našo narodno stvar in ljubezni do naše rodne zemlje, ki po njej stega svoje kremplje grabežljivi Italijan. »Zdi se mi,« glasi se med drugim v omenjenem pismu, »da bi mi roka omahnila, ako bi napisala italijanski naslov na svoje sorodnike na Notraujskem. Raje nikoli več ne pišem domov, kot bi morala rabiti jezik krutega sovražnika. Vsi brez izjeme smo bili skrajno potrti, ko smo izvedeli, kaj se je zgodilo z našo slov. zemljo, in kar deževalo je protestov v Washington iz vseh krajev, kjer prebivajo Slovenci in Hrvatje. — Ce je le še količkaj pravice na svetu, mora zmagati naš narod. Ako bi pa kruti sovrag res trajno zasedel naše kraje, ne povrnemo se nikdar več v rodni kraj. Raje bomo poklicali v Ameriko doma ostale člane svojih družin, kot pa bi jih pustili v sovragovih krempljih.« — Tako piše roka sicer prlproste, a ljubezni do rodne grude do dna prežete slovenske duše v Ameriki I Marsikoga izmed nas bi morala obliti rdečica sramu, ko bere te krasne besede! — KoneČno se omejuje v pismu, kako požrtvovalno so zbirali naši bratje v Ameriki mnogovrstne darove za naše reveže v domovini. Samo iz Cikaga so odposlali 12 zabojev z obleko, kavo in raznim drugim blagom. k Dopisovanje z našimi vojnimi ujetniki v Italiji. »Slovenski Rdeči križ« javlja: Dodatno K svoječasno objavljeni notici glede dopisovanja z vojnimi ujetniki v Italiji opozar-»mo, da se bodo odslej odpošiljale »a m o dopisnice (pisma naj se torej ne pošiljajo). Ker se nabira vedno več pošte za ujetnike in je odprema vsled tega težavna, naj se piše samo ena dopisnica na teden. V ostalem pa ostanejo dosedanja določila v veljavi, Dopisnice za vojne ujetnike v Italiji z dopisnico za odgovor se dobivajo v pisarni »Slov, Rdečega .križa« v Ljubljani, Poljanska cesta št. 4 (Alojzijevišče), po 10 vin, kos. k Važno za davkoplačevalce! Občinstvo se že sedaj opozarja, da je v osnutek finančnega zokona za tekoče upravno leto sprejeta določba, po kateri bo za vsak davčni zaostanek, ako kljub opominu ne bo poravnan v določenem roku, kot globo plačati 50 % poviška. k Prepoved, da spisu jejo uradni in privatni zdravniki vojaškoobveznim osebam zdravniška izpričevala. Sanitetni oddelek komande IV. armijske oblasti je dognal, da uradni in privatni zdravniki napravljajo vojnim obvezancem zdravniška izpričevala in da se ti sklicujoč se na izpričevala ne odzivajo pozivom. Vsi zdravniki se poživljajo, da v bodoče ne napravljajo izpričeval vojnim obvezancem, ker jih vojaške oblasti ne priznavajo in ker se vojni obyezanci s tem le zapeljujejo v kaznjiva dejanja. Zdravniško izjavo 1'e izdati le tedaj, če oblasti to uradno za-itevajo. k Dovolitve za nakup živil. Za pivovarno »Union« v Ljubljani smejo uvesti splošna trgovska del. družba »Continental« .10 vagonov ječmena, del. dr. za promet s poljskimi pridelki v Zagrebu 3 vagone ječmena in tvrdka Weruer in Klanber v Sisku 5 vagonov ječmena. k Komitaši na Krku. Iz Cirkvenice poročajo: Nedavno so vrhniški mladeniči prepevali hrvatske pesmi, ko jih je napadlo 5 oboroženih italijanskih vojakov in jim prepovedalo petje. Po kratkem boju so bili vojaki razoroženi^ več mladeničev pa težko in lahko ranjenih. En Italijan' je bil ubit, dva težko ranjena, dva sta pa ubežala, Hrvatski mladeniči So se polastili italijanskega orožja, utekli v gore in organizirali proti Italijanom prvo ko-mitaško četo na Krku. k Mažarski denar. Mažarska poštna hranilnica je vsled . odredbe mažarske sovjetske vlade pričela izdajati bankovce po 5 in 10 K, Finančni minister je prepovedal uvoz boljše-viškega mažarskega denarja v naše dežele, kakOr tudi sprejemanje' tega denarja ko plačilno sredstvo v zasebnem in javnem prometu. Iz Ljubljane. 1 P. Konstantin L«ser, frančiškan, je dne 9. junija zvečer umrl v Leonišču. Rojen je bil 23. februarja 1849 v Novem mestu. V red jo stopil [1. oktobra 1868. V redu je dolgo let opravljal več častnih služb. Bil je lektor bogoslovja jub.; več let samostanski predstojnik; dve leti generalni definitor v Rimu; dvakrat provincijal; generalni vizita tor provinci-je sv. Bernardina v Avstriji in hrvaške provin-cije sv. Cirila in Metoda. Pogreb bo danes 11. junija popoldne ob pol 6. N. v m. p.l 1 »Na smrt obsojeni?« Ljudski oder v Ljubljani uprizori za slavnostno delavsko predstavo v soboto 14. t. m. ob pol 9. uri zvečer v Ljudskem domu Ksaver Meškovo »Na smrt obsojeni?« sliko iz trpljenja koroških Slovencev. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu, I. nadstropje, vsak večer od 6. do 8. ure. 1 Sprejem učencev v prvi razred na ljubljanskih srednjih šolah za šolsko leto 1919/20. Na prvi državni gimnaziji, na državni realni gimnaziji, na državni realki, na drž. gimnaziji z nemškim učnim jezikom bo vpisovanje učencev za prvi razred šolskega leta 1919/20 v nedeljo 29. junija od 9.— 12. ure dopoldne. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov 6b določeni uri v ravnateljevo pisarno, dotičnega zavoda in prineso s 6eboj Krstni list, obiskovalko spričevalo zadnjega razreda ljudske šole in izpričevalo o. cepljenju koz. Zunanji učenci se zglase Iahk« tudi pismeno. Sprejemni izpiti obsegajoči ve-rouk, slovenščino in računstvo bodo v soboto, 5. julija od 8. ure dopoldne dalje. Višji šolski svet: V Ljubljani, dne 8 .rožnika 1919. Predsednik: prof. Fr. Vadnjal s. r. 1 Vaja orkestralnega društva »Glasbeno Matiee« je v četrtek 12. t. m. ob 20. uri. — Zq odbor: Dr. Karlin. 1 Ljubljanski mesarji so na občnem zboru dne 25, maja 1919 sklenili, da odslej ob n e s n e 1 j a h ne bodo prodajali mesa. Na praznike pa se bode prodajalo kakor po navadi, 1 Aretovan Radičevec v Ljubljani. Are-tovan je bil v Ljubljani Josip Predavec< somišljenik Radičeve seljačke stranke. Vzrok aretacije, ki je vzbudila veliko pozornost, je neznan. 1 Pes jc popadel Franceta A v s e ca, in sicer med časom, ko je ta na dvorišču hiše št. 9 v Spodnji Šiški razkladal nivo. Pri tem je bil na nogi pod kolenom lahko ranjen in obenem so mu bile strgane tudi hlače. Razen bolečin ima Avsec tudi 400 K škode, 1 Mlekarski voziček se je našel na Večni poti v grmovju. Na vozičku je bil 1 jerbas, 11 kovinastih posod za mleko, 1 steklenica, eno belo pogrinjalo ter eno tako zelene barve. Voziček je na peresih rjavo barvan, kolesa ima rdeča ter nosi črki A, M. Voziček' se nahaja pri najditelju Ernestu Strohsacku, hišniku na strelišču, stanujočem na Glincah št. 29. 1 Čoln je priplul po Gruberjevem kanalu v Ljubljano, a ustavil ga je Perhavec Albin ter ga privezal. Čoln, ki je 9 korakov dolg in za katerega se ne ve, čegava last je, se nahaja sedaj v polic, varstvu. 1 Žigosala je bankovce neka Semič Ana, natakarica v hotelu »Wilson« v Ljubljani. Bila pa je pri tem od fin. preglednika Oziniča' zasačena. Zagovarjala se bode pred sodiščem, 1 Tihotapstvo s tobakom, Tobak sta hotela čež mejo iztihotapiti neki Belačič Florijan in Horvat Ivan, oba iz krapinskega okraja na Hrvatskem. imela sta oba polne nahrbtnike pri aretaciji, Pri tej priliki ie Horvat skušal uteči, a je bil zopet prijet. Podtikal je; potem še stražniku 100 kronski barkcvvec, kaf! mu pa seveda tudi ni nič pomagalo. Tobak so; obema zaplenili. — Tobak je tudi hotela izvažati neka Guček Josipina, a se ji ni posrečilo. Na kolodvoru je bila zasačena in tobak ji je bil odvzet. Imela se bo zagovarjati na1 pristojnem mestu. — Štefan Mizert in Jože? Maraž, begunca iz Brd pri Gorici sta v Ljubljani po raznih trafikah nakupila veliko množino tobaka, da bi z njim verižila. Policija je to preprečila in tobak oddala finančnemu ravnateljstvu. Po svetu. t [■ s Plemenita družina, »Kakšna je nova stranka, ki se je naselila v hišo?« — »Visoki ljudje, zelo Visoki ljudje. Prababica od gospe! je bila plemenita, kuharica je služila preje pri; neki baronesi in tudi pes je bil last nekega' grofa, s Abesinska misija, ki je prinesla pismo abesinske cesarice, v katerem čestita Italiji za zmago, je bila sprejeta v avdijenci pri ita-i Kjanskeniu kralju. Misija je izročila kralju dragocene darove etijopslce kraljice. Po ti ay-dijenei je sprejel delegacijo zunanji minister.- 8 Pravopis kot orožje. Slavni francoski! politik in pisatelj Paul de Cassagnac je imet v svojem burnem življenju zelo mnogo dvobo-; oir, ta, ki j« imel v pravopisju ioii-; ko pojma, ko kaka branjevka. Nekega dne nuje na zelo smešen način napovedal dvoboj./ Bral sem njegovo pismo in videl, da kar mr«' goli pogreškov v njem. Poslal sem mu nasto«; pen odgovor: »Dragi gospod! Vi ste mi brez pravega vzroka napovedali dvoboj. Pravico: imam tedaj, da izbiram orožje. Izbral sem pra-l vopis. Smatrajte se za mrtvega. P. d. C.« Sj tem je bila aadeva končana. - s »Gevoraik«. Predsednik angleške zbor« flice ima naslov »govornika«, a sam ne go-rori nikoli ampak jih samo posluša. No, na neki slavnosti, ki so jo priredili Časnikarji jo spregovoril tudi on. Pozdravil je časnikarje in dejal, da Časnikov skoraj ne bere, ker se boji poročil o govorih, ki so jih govorili v zbornici. Čudil se je trudu, ki ga obvladajo časnikarji, da morejo prinesti v celoti dolge nerazumljive govore. Govornike zavida samo tedaj, če imajo gromki glas, ker želi tudi on, Ja bi ga imel ob posebno burnih sejah. Najmočnejši glas ima nek znani irski govornik, ra je govoril, da je eden njegovih kolegov bežal iz dvorane rekoč: »Grem na ulico, da ga bom mogel razumeti.« »Govornike je vsled silnih 35.840 govorov postal popolnoma ravnodušen nasproti govorom govornikom. Stav. U& i i Rprovizacija. a Prodajalci sladkorja (1 j ubijanji) se vabijo, da se zglase radi naka-eila soli pri g. Jelačin«, Rimska cesta, in sicer: iz I., II. in III. okraja v petek, iz IV., V. in VI. okraja v soboto, iz VII., VIII., IX. in X. okraja v ponedeljek, to je 20., 21. in 23. junija t. 1. a Sladkorja za Ljubljano le nL Včeraj se je zbrala pred sladkorno centralo večja množica žensk, ki je zahtevala, da se nakaže sladkor na sladkorne karte. Ta pojav je tem bolj obžalovanja vreden, ker se je pokazalo, da se ta množica ni zbrala le spontano istočasno pred sladkorno centralo, temveč je b'ila nahujskana od gotovih žensk, da izsili sladkor na karte, katerega pa sladkorna centrala žal še ni dobila za Ljubljano. Da sladkor za Ljubljano Se ni došel, ni temu kriva ne sladkarna centrala, ne vlada In ne aprovizacija, temveč edino - le Nemška Avstrija, ki dela glede uvoza razne neprilike. To je sicer za stranke, ki rabijo sladkor, zelo nerodno, nikakor pa še nikogar ne opravičuje, da bi zahteval sladkor s silo, če ga ni, tem-jnanj, ker je danes v Ljubljani na razpolago toliko bele in koruzne moke ter amerikanskega Špeha — ki je v primeri s cenami prejšnjih let zelo poceni, tako da si stranke za silo par dni prav lahko odpomorejo s prežganko ali kako drugo močnato jedjo. Treba je le pomisliti, da je treba sladkorja Itudi za zasedeno ozemlje na KoroSkem, kjer nimajo ne moke, ne kruha, ne maščobe, še manj pa sladkorja ter da »o ti kraji predvsem veliko bolj nujno potrebni sladkorja kakor pa Ljubljana, ki je v primeri z drugimi mesti bila vedno točno preskrbljena s sladkorjem. Občinstvo se toraj opozarja, da sladkorna centrala nima nikake pravice razpolagati s sladkorjem ali ga celo nakazovati posameznim strankam ter naj se nikar ne da zavesti k nepremišljenim dejanjem, ker Ljubljana je 'danes vojno ozemlje in se zasleduje vsako nasilje po vojnem zakonu. Kakor hitro pa bo prišel sladkor v Ljubljano, ki je Že na potu, ga bode Siftd* koma centrala, takoj razdejala trgov« Leem,, Jaroslav. Zgodovinski roman. Ruski spisal J. Šinidt-Melin; prekril Al, Benkovič. (Dalje.) i j Rji. Uavno je bil v največjem sovražnem vrvenju, ko je z vzvišenega mesta opazil mladega ruskega častnika, ki je bil vsled nesmiselne odločnosti v smrtni nevarnosti. 2e so bili sovražniki obkolili težko ranjenega, ko mu je Jaroslav s peščico vojakov prihitel na pomoč. Njih hrabrosti se je posrečilo, da so pregnali sovražnike, le tisti, kateremu je bila pomoč namenjena, je s krvjo obUt brez zavesti idžal na tleh. Za hip se je Jaroslav sklonil čezenj ter ?;a pogledal v lepi, a smrtno bledi obraz. Zdajci e ranjenec odprl oči, a jih takoj zopet zatisnil nezavesten. »Morda ga bo mogoče še rešiti,« je rekel Jaroslav sam pri sebi, zadel ranjenca na rame ter hitel, občudovan od prijateljev in sovražnikov, na mesto, kjer jo Čakala zdravniška pomoč. A ne da bi si oddahnil, je hitel nazaj v. boj, Id se je nagibal h koncu. Mesto se je udato!... Dne 8. septembra je Paškevič vkorakal v Varšavo. Zopet je pokazal, da se njegovemu umu ne more ustavljati noben sovražnik. A tudi v svojem zmagoslavju Paškevič ni pozabil hrabrih ranjenih vojakov. V hišah, ki so jih bili zapustili Poljaki, so bile prirejene nove bolnišnice. V palači starega starosto, kjer so sicer vitezi a dražestnimi damami govorili o ljubezni, kjer se je govorilo o domovinski ljubezni in so se izrekale besede polne sovraStva, tam so stala v dolgih vrstah, ležišča ranjencev drugo poleg druzega. Ena najlepših sob je bila pripravljena za Jaroslava in grofa Lubanova — rešenega častnika. Rešenec z rešiteljem v eni šobil Dočim so zdravniki rane Jaroslavove proglasili za težke, so pri Lubanovu izgubili vse upanje. A bilo je drugače usojeno. Osem dni se je boril s smrtjo, potem pa se je zavedel in se ozrl na Jaroslava, ki je poleg njega sede rahlo dromal. Z veseljem ie grof motril obraz svojega rešitelja. Zdajci je vstopil njegov sluga, kateremu so od veselja solze zalile oči, ko je ugledal gospoda pri polni zavesti. In povedal mu je, da ga je poleg njega sedeči mladenič rešil smrti ter mu streže z bratovsko skrbjo in vnemo, tako da bi brez požrtvovalne njegove pomoči nikdar ne bil več ugledal belega dne. In grof se je spomnil, da je slišal pripovedovati o imenu Jaroslavovem, o njegovih zaslugah in dogodivščinah, in ko se je ta vzdramil, prebujen od govorjenja, mu je podal bledo roko z usmevom, neskončno zgovornim. »Rešili ste ml življenje,« je izpregovoril z glasom, da ga je bilo komaj razumeti, »in tega vam Aleksander Lubanov ne pozabi nikoli. Kako naj vam poplačam, kar ste storili zame in da sto še sedaj blizu mene! Kako Jj prijetno, ako človek v bolestih in topljenj« gleda v sočutno oko in ima koga, kateremu M misli in čustva...« .■ 1 »Ne smete govoriti toliko,« mu je Jaro* slav segel v besedo, »vsak napor in rasbul< jenje vam je strogo prepovedano.« Le s težavo se mu je posrečilo, da je bol* nika odvrnil od nadaljnjega govorjenja. n® pa sta nekaj dni pozneje, v katerih je grof čudovito okreval, bila sama v sobi, ni pomagalo sklicevanje na zdravniške predpis®' »Pustite me govoriti,« je prosil Lubanov »Vam, katerega sem čestokrat slišal hvaUtt kot vzor zvestobe, poštenosti in viteškega ljenja, moram odkriti, kar me bolestno vzn0* mirja. Čutim, da sem nevreden človek, kat?' rega brezpamet in lahkomiselnost ponižuj4 globoko pod vašo vzvišenost in čednost, da 1® bilo izgrešeuo vse moje prejšnje življenje-* »2e zgodaj,« je nadaljeval po kratke® premolku, »sem si lahko volil način življenj* po svoji volji. Gospodar sem znatnega iffl#. lahko sem se udajal vsakemu razkošju, a vedno po pravi poti. O, ko bi mogel s 8°1‘ zami izmiti prejšnje čase! Vem, da to more® edino le, ako grem v samostan. Tam hoče® služiti Vsemogočnemu ter se pokoriti ** svoje krivde.« , »Gledate me,« je nadaljeval, ko je vid™, kako ga je poslušalec gledal prestrašeft “j strmeč, »kakor bi mislili, da govorim v vročici. Nikakor ne, zdrave pameti sem. Vse se0* natanko premislil in jutri se z biskupotn P4' razgovorim o potrebnih stvareh.« »Zakaj že jutri?« je vprašal Jaroslav. »S< zaupajte hipnemu razpoloženju! Mlado sr<^ je vroče, rado se udaja obupu ter si obeM najti v samostanu, kar je izgubilo med sve* toni. A mnogo jih je že objokovalo prenagljen obljubo in...« »Ne bom objokoval,« ga je prekinil banov. »Kaj imam med svetom, čigar užit*1 me ne mikajo več; čemu mi bo življenje, k** terega grehe morem popraviti samo v sanio* stanski samoti?« »Ste li že prej nameravali vstopiti V mostan?« je vprašal Jaroslav. »Ali pa va» tja žene vera, da krivdo popravite s posti i® molitvami?« »šele zdaj se je vzbudila v meni ta vro®* želja.« »Pozabili ste, da je Bog pomirjen, ak® se zavedamo svojih grehov ter se jih od src* kesamo; da ni prijatelj maščevanja in 90 vrt', štva, marveč odpuščanja.« (Dalj e.J ———————»—i ----------- - , Izdajatelj konsorcij »Večernega lista«, , * Odgovorni urednik Viktor CealM. A Tiska 'Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani« žvepleno kop a Iliče Nor zdraviliški hotel. žolezaUka In poštna postaja, telefon, Urzojav-Električna samtljava. Staroznano, radioaktivno zdravilišče z žveplom (Schwetel-therme) + 58® G priporočeno prali proilBB rmalim išiasu i. I, a. -“'S nlh boleznih. Elektr, masaža, blatne, ogljikovo kisle ln solnčae kopeli, — Odprto c»u> leto, Krasna okolica, -- Mod. oprema. — Novi hoteli, — Prospekte gratis. — Zdravit. *aF£ynik dr. J. Lochett.