Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izckija celoletno 96 Din, za inozemstvo t20Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2902 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Preokret na Madjarskem Že v zasebnem življenju je prvi predpogoj Vsakega uspeha sposobnost, točno premeriti razdaljo, ki te loči od tvojega bližnjega, to se pravi spoznati svoj resničen položaj v primeri s položajem popotnika, ki ga srečaš na zeniskem potovanju. To velja toliko bolj za politika in posebno za državnika, ki si je nadel težko breme, da vodi državo. Zgodovina desetih let samovlade Istvana Beth-lena je pokazala, da on te velike življenjske umetnosti ni poznal. Grof Bethlen ni točno premeril razdalje do svojih sosedov, spoznal ni resničnega položaja povojne Madjarske v odnosu do njenih sosedov. Mož velikih političnih in diplomatskih sposobnosti, potomec grofov, ki so že pred štiristo leti vladali Sedmograški, tipičen predstavnik madjarske aristokratske elite, ni znal premeriti razdalje iz Budimpešte do državnih meja. Ko bi bil to storil, bi bil videl, da stoji Pešta v območju čeških topov, da sega Romunska v srce nekdanje Ogrske in da je na jugu Jugoslavija Madjarom za vselej zajezila pot k morju. Iz spoznanja resničnega položaja osemmilijonskega naroda, ki je vklenjen v obroč močnejših, bi se bila morala roditi realna politika, to je politika, ki jo narekujejo resnični interesi madjarskega naroda. Toda te resnice grof Bethlen ni spoznal in je morda tudi ni mogel. Kakor se po vojni strmogljavljeni cesarji s svojimi dvori niso mogli vživeti v svoj resničen položaj in še danes živijo s staro miselnostjo ter 6anjajo sanje Levstikovega »Ubežnega kralja«, tako živi se danes madjarska aristokracija in z njo grof Bethlen v času Tiszovih potovanj po Bosni in kuje načrte o obnovitvi stare Ogrske. Ne more se sprijazniti z resničnostjo, ker je bridka in zahteva od nje žrtve. Naraven razum bi bil moral peljati Bethlena k sosedom, ki bi bili radi pozabili na vse bridkosti, ki so jih trpeli pod ogrskimi bani, kakor so bili grof Khuen-Hedervary, Bethlenov vzgojitelj, in drugi, samo da bi prišlo do znosnejšega sožitja z Madjari. Saj bi to bilo v interesu vseh. Ta sporazum so posebno narekovale težke gospodarske razmere, s katerimi se borijo nasledstvene države in posebno Madjarska. Samo eno so zahtevali sosedje, to je, da Madjari pustijo njihove mejnike na mestu. To pa Bethlenu in vodilnim madjarskim politikom ni šlo v glavo. Grof Bethlen je s pomočjo zvez, ki jih je imela madjarska aristokracija na Angleškem, organiziral sistematično gonjo za revizijo trianonske pogodbe, to se pravi sedanjih madjarskih mej, in pridobil zase lastnika velikega angleškega časopisnega tru6ta lorda Rothermerea. Na struno o reviziji mirovnih pogodb je udaril tudi Mussolini, da bi potegnil na svojo stran Nemce in Madjare. Nemci niso šli na fašistične limanice in so se danes ohranili samostojno linijo v zunanji politiki, pač pa Madjari. Prijateljstvo z Italijani ni prineslo Madjarski nikakšnih resničnih koristi in še trgovinska pogodba, ki jo je italijansko časopisje tako povzdigovalo, je ostala za madjarsko gospodarstvo brez pomena. Največ, kar so Italijani lahko dali Madjarom, je bilo nekaj dijaških podpor za akademike, ki študirajo na italijanskih vseučiliščih. Ko je prišla Madjarska v hudo finančno stisko in je potrkala na vrata na zapadu za posojilo, tedaj je odpovedal Rothermere, odpovedali so Angleži, češ, da nimajo denarja, in iz istega vzroka niso mogli Bethlenu pomagati Italijani. Ostali so samo Francozi. Po desetih letih romantike v zunanji politiki je nenadoma stal Bethlen pred trdo resničnostjo. Tudi njega je pot končno pripeljala v Pariz. Po pravici je Karel Peyer, vodja madjarskih socialistov, dejal: »Samo dobra zunanja politika more izvleči Madjarsko iz blata.« Bethlenovega padca je v prvi vrsti kriva zgrešena zunanja politika. Gospodarska kriza je res zajela vse države, posebno agrarne, toda gotovo je, da bi bil gospodarski položaj na Madjarskem danes drugačen, ako bi se bili Madjari sporazumeli s svojimi sosedi in tako omogočili z njimi tesnejše gospodarske stike, ako bi jih ne bili stalno vznemirjali s pripravami za vzpostavitev habsburške monarhije, ako bi se ne bili postavili v službo fašističnih mednarodnih intrig. Državni proračun izkazuje okoli 150 milijonov pengojev primanjkljaja in poloma Kreditne banke je kriva Bethlenova vlada, ki je pri banki najela ogromna posojila in jih ni plačala. In kam je šel ta denar? Madjarska se je po navodilih iz Rima mrzlično oboroževala. Kakor inozemski listi poročajo, se je francoskemu poslaniku v Budimpešti posrečilo priti v posest listin, ki dokazujejo, da so Madjari tajno nagromadili že velike zaloge orožja; med francoskim poslanikom in grofom Bethlenom je baje prišlo do mučnega incidenta, ko mu je poslanik pomolil listine pod nos. Kakor pri Nemcih, tako je tudi izbruh finančne krize na Madjarskem povzročilo nezaupanje inozemstva v državno politiko. Istočasno kakor iz Nemčije so inozemci naglo dvigali denar iz Madjarske, ker jih je avanturistična politika grofa Bethlena preplašila in ker so slutili, da se njihov denar porablja v vse druge namene, kakor v gospodarske. To potrjuje nota Bethlenove vlade na Zvezo narodov, naj pošlje na Madjarsko gospodarske strokovnjake, ki se bodo lahko prepričali, da je inozemski denar naložen edino v gospodarskih podjetjih; lo bo brezdvomno, ugotavlja nota, vzpostavilo omajano zaupanje inozemstva v madjarske fiirnce. S svojo nespametno zunanjo politiko je grof Bethlen zapravil zaupanje, ki ga je Madjarska uživala v inozemstvu in s tem tudi prizadel državi hud gospodarski udarec. Vse kaže, da je Francija zahtevala od Bethlena poleg finančnih tudi politična jamstva, in sicer zunanje- in notranjepolitičnega značaja. Madjari morajo zrahljati svoje zveze 7. Rimom in Berlinom in država si mora dati libe-ralncjšo vlado. Dejstvo je, da nastopa večina mad- Kako bo usmeril madjarsko politiko grof Karolyi ? OKcijelni komunike pravi, da se bo Karolyi ločno držal Bethlenove politike Nova vlada še ni sestavljena — Opozicija zahteva nove svobodne volitve Budimpešta, 21. avg. ž. Po vsej Madjarski z napetostjo pričakujejo vesti o razvoju dogodkov in o rešitvi vladne krize. Zelo pada v oči manifestacija simpatije in privrženosti grofu Bethlenu, ki mu je bila izkazana pri včerajšnjih sejah vlade. Posebno značilno dejslvo za demisijo Bethlenove vlade je, da je Bethlen svojo'namero sporočil pred daljši mčasom vsem članom vlade in politikom in sicer na seji ministrskega sveta. Ministri so bili zato že pripravljeni na njegovo demisijo. Listi pišejo, da ima Bethlen zelo slabe živce, kar je bilo tudi vzrok njegove demisije. Znano jc, da njegova vlada uživa veliko nezaupanje in antipatijo med narodom. Ministri so bili najprej prepričani, da pomeni Bethlenova ostavka le reoknstrukcijo kabineta in ji niso pripisovali velike važnosti, ker se je rekonstrukcija že dalj časa pričakovala. Opozicija sedaj samo pričakuje in zahteva popolno spremembo režima. Socialna demokratska stranka zah*eva temeljito spremembo in razpust parlamenta ter razpis novih volite* potom tajnega glasovanja. V predsedstvu vlade je pripravljenih 50 kovčegov za korespondenco groia Bethlena, ki jo bo pustil prepeljati na svoje posestvo, ker nima v Budimpešti stanovanja. Grof Karolyi nadaljuje pogajanja, da sestavi novo vlado. Regent Horthy je ob 10 sprejel prvo skupino zastopnikov vladne stranke. V teku današnjega dne bo sprejel še 20 zastopnikov vladne stranke, kar je zelo neobičajno, ker do sedaj regent nikdar ni sprejemal na konzultacijo tako velikega števila politikov, ki naj bi prišli v poštev za sestavo vlade. Horthy bo proučil mišljenje predstavnikov magnatske in poslanske zbornice. V avdienco je pozval tudi primasa Szeredyja. Budimpešta, 21. avg. ž. Socialnodemokratski list »Nepsava« se obširno bavi z ostavko grofa Bethlena in izraža veliko zadovoljstvo, da je odšel iz političnega življenja, čeprav prepozno. List nc vidi nobeno garancije v politični preteklosti grofa Karolvja niti v njegovi osebnosti, da bi se moglo sklepati, da bo njegova vlada boljša. »Nepsava« zahteva sklicanje parlamenta. Snoči se je vršila seja vodstva vladne stranke. Pavel Pesthy je poročal o svojih jjogajanjih z grofom Karolyjem in pozval zastopnike, da čuvajo enotnost. Odločno je izjavil, da bo vlada grofa Karolyja vodila isto politiko, kot jo je vršila Bethlenova. Budimpešta, 21. avg. ž. Današnji listi s prepričanjem pišejo, da bo vlada danes popoldne sestavljena. V vlado grofa Karolyja bodo vstopili najbrž kot notranji minister Duranyi, zunanji minister grof Csekonyicz, vojni minister Gombos bo ostal, poljedelski minister bo Mucsenliacher, ministrstvo za socialno politiko in prosveto bo združeno in ga bo prevzel bivši minister Ernst. Ministrstvo trgovine bo prevzel dosedanji trgovinski minister Bud, pravosodno ministrstvo Zsitway, finančno ministrstvo pa Valko. Budimpešta, 21. avg. AA. Ker je regent Hor-thy pooblastil Karolyija, naj sestavi novo vlado, so nastali v javnosti pomisleki, ali ne bo morda Karolyjeva vlada izpremenila pravca zunanje politike. Govorilo se je, da bo odslej Madjarska pustila dosedanjo italijansko politiko in se oklenila francoske smeri. Glede na to je Karoly izjavil novinarjem, da bo po vsej priliki novo vlado sestavil že do sobote. Njegova vlada se bo naslanjala na koalicijo stranke edinstva in krščansko-socialne gospodarske stranke. To pomeni, da se zunanja po- litika Madjarske ne bo izpremenila. Budimpešta, 21. avg. A A. V današnjem uradnem poročilu madjarsko vlade demantirajo vesti inozemskega časopisja, da ho grof lvarolvi. ako sestavi novo vlado, izpremenil dosedanjo politiko Madjarske in zavzel novo stališče v dinastičnem vprašanju. Službeni krogi demantirajo te vesti in kategorično izjavljajo, da so brez podlage. Ti krogi poudarjajo, da je grof Karolj i kot minister zunanjih zadev Madjarske v bivši vladi grofa Bethlenn ope-tovano izjavil, da je prevzel to mesto lo zato. ker je v vsakem jioglcdu soglašal s pojmovanjem zunanje politike, kakor ga je bila opredelila vlada grofa Bethlena in ker je šlo ob tej priliki za to. da ohrani in okrepi stara prijateljstva in pridobi nova in kor naj taka politika varuje bodočnost Madjarsko in zaščiti njene življenjske politične interese. Zato ni razloga, da bi grof Karolvi kot predsednik nove vlade izpremenil ta pravec madjarske zunanje politike, ki ga sedaj odobrava tudi vsa madjarska javnost. Tudi v dinastičnem vprašanju se namerava grof Karolvi strogo ravnati po načelih, ki jih je obeležil grof Bctlilcn in ki jih odobrava vsa država. Nova vlada že danes Budimpešta, 21. avg. Smatra se, da bo grof Karolyi sestavil definitivno listo ministrov tekom sobote. Posebno težkoče so za podelitev finančnega ministrstva. Bivši finančni minister Tcloszky ga noče prevzeti. Sedaj govorijo, da bo morda prevzel finančno ministrstvo bivši finančni minister Ko-rany, bivši zunanji minister Valko ali državni podtajnik v finančnem ministrstvu Jakabb, za posebno resnega kandidata pa smutrajo ravnatelja madjarske narodne banke Belo Schobra. To ministrstvo jo zaradi lega zelo važno, kor bo novi kabinet ostal ali padel radi energične izvedbe ostrih finančnih odredb. Po vsej verjetnosti ostane vojni minister Julius Gombos, radi česar odpadejo vse govorice o tem, da bi bila Francija zahtevala, da se Gombos odstrani. Grof KaroIyi bo najbrž prevzel tudi zunanje ministrstvo. Dosedanji prosvet- ni minister, grof Klcbclsberg, kateremu se očita, da je prekoračil proračun in zapravljal, se v ministrstvo nc vrne več. Trgovinski minister ostane še nadalje dr. Bud. Kmetijski minister bo ali dosedanji finančni minister dr. Weckerle ali pa zastopnik veleagrarcev dr. Mutschenmacher. Izključeno je, da bi dosedanji kmetijski minister Mayer ostal na čelu novega ministrstva malih kmetov. Budimpešta, 21. avg. tg. Grol' Karolji še ni končal pogajanj za seslavo novega kabineta. Zvečer se j epoložaj nekoliko zboljšal, ker je krščanska gospodarska stranka obljubila sodelovanje. -Grof Karolyi so je zvečer razgovarjal še s predsednikom madjarske narodne banke Popovicsem in bivšim finančnim ministrom Teleszkvjem. Domneva se, da bo jutri popoldne vlada že sestavljena. kriza v Bo ® © 9 Sanacijski načrt sedanje vlade — Odločen nastop proti makedonskim nemimežem — Želja po mirnem sožitju s sosedi ' Sofija, 18. avgusta. Kal "or znano, je vlada Malinova prevzela vladne posle pod najtežjimi razmerami. Državni deficit je s prirnčunanjem istega od prejšnjih let dosegel vsoto 1.800,000.000 levov. Sanacija državnega bud-žeta tvori eno prvih nalog bodočega parlamenta. Zaman so opozicionalci za časa vlade Ljapčeva dokazovali, da proračun za leto 1930.-31., ki se je zvršil 1. aprila 1931, ne odgovarja dejanskemu položaju ter da bodo dohodki v resnici veliko manjši kot je po proračunu bilo predvideno. Skeptiki se pa takrat niso varali kakor priča današnji deficit. Zasedanje parlamenta v izredni seziji ne bo trajalo dolgo, ker se udeleži finančni minisler Gir-ginov sej finančnega odseka pri Društvu narodov 3. septembra, kjer bo predložil zahteve bolgarske vlade, ki v glavnem obsegajo odgoditev repa acij-slcih plačil. Plediral bo tudi za nižjo valorizacijo bolgarskih posojil ter bo skušal dobiti razne druge olajšave, ki bi razbremenile državni budžet. Med drugim se namerava odpraviti drago najemno armado, ki zelo obremenjuje vojni budžet. Podpora kmeta in ozdravljanje gospodarske krize so druge velike naloge, ki čakajo poslance. S tem v zvezi bo boj proti karteloni in boj proli domači industriji, v kolikor je le-ta izrabljala od prejšnje vlade dane ji ugodnosti. Istočasno je potreba znižati vse življenske potrebščine, da bo do- jarskega tiska v zadnjem času proti Anschlussu in opušča običajne slavospeve fašizmu. Danes je še težko reči, v koliko bo Karolyjeva vlada ustregla francoskim željam, gotovo je le, dn se bo preokret v zunanji politiki izvršil zelo počasi. Da so Francozi zahtevali tudi likvidacijo Bethlenovega diktatorskega režima, je zelo verjetno. Večno ponavljanje režimskih pristašev, dn bo v tem pogledu ostnlo vse pri starem, je znak šibkosti. Četudi ostane formalno pri starem in se sestavi vlada izključno iz ljudi, ki so Bethlena podpirali, ne bo mogoče vzdržati dosedanjega pritiska, ker bo vladi manjkala duša tega sistema, to je Bethlen. Karoly ne bo imel pri narodu nikdar tiste avtoritete, kakor prejšnji grof Bethlen, ki je tekom deset let veljal za nepremagljivega, ker je nvtoriteta vezana tudi na osebo. Eno je gotovo: Narod se je po Bethlenovem padcu oddahnil in se boji njegovega jjovratka. Zato je na mestu domneva, da bo vlada grofa Karolyja, Bethlenovega sotrudnika, le prehodna in da si bo dal madjarski narod končno I res parlamentarno vlade seženo pravo razmerje med kmetsko in industrijsko produkcijo. Razni v tem smislu izgotovljeni zakonski projekti čakajo na rešitev ter je sprejetje vsled močne večine današnje vlade (150 od 274 poslancev) že zasigurano. Na vladi so ljudje ljudskega zaupanja in je zato opravičeno upanje, da se Bolgarija iz današnjega brezupnega stanja reši. Pričakuje se, da bodo tudi mednarodne organizacije znale ceniti in uvaževati prizadevanje sedanje vlade po miru na Balkanu. Prejšnja vladna večina, »Zgovor«, je imenovala za svojega začasnega predsednika prof. Danailova, ker je faiktični vodja bivši ministrski predsednik Ljapčev še v sanaloriju prof. Majerja v Berlinu, kjer je bil, kakor znano operiran. .Zgovor« do prihoda Ljapčeva ne bo podvzel predvidoma posebnih korakov proti novi vladi, opazoval bo delo vlade ler vladne ukrepe motril kritično, v splošnem pa prevladuje mnenje, da se ne sme delati v sedanjem položaju države neumestna načelna opozicija, ker se morajo vsi zavedati velike odgovornosti pred ljudstvom. Komunisti bodo načeloma vodili najostrejši boj proti »demokratslco-agrarnemu fašizmu«. Pokazali so to na obilnih shodih v nedeljo 16. avgusta, na katerih je v velikih krajih nastopila policija in ponekod celo vojašlvo. Osem makedonskih poslancev se bo držalo v rezervi, pričakujejo se pa ostre debate zaradi izvršenih macedonskili aretacij. V tem oziru je vlada neupogljiva ter je minister za notranje zadeve Mu-šanov pokazal veliko odločnost, ko je pri zadnjem atentatu v ulici čerkovna izločil policijo od dalj-njili preiskav ter poveril preiskavo državni sodniji, češ da je zakon za vsakogar enak. Pet socialnih demokratov pač ne bo moglo igrati posebne vloge. Pričakuje se, da bo delo ljudskih zastopnikov, katerim je dal narod, dasi je sla! pod pritiskom izrednega terorja, svoje zaupanje, plodonosno ne samo za Bolgarijo, temveč tudi v tem smislu. d rešitvi' upirajo in zahtevajo, naj kmetijsko ministrstvo uniči svoje bombažne rezerve, katere hoče ohraniti do jesoui prihodnjega letu, da jih proda. Zato je ministrstvo zdaj svoj nasvet prekli-;alo in namerava nakupiti od farmerjev 7 milijonov bal nove žetve, ako se farmerji obvežejo, da prihodnje leto sploh ue liodo sejali več bombaža. Seveda je ta predlog naletel nn še hujšo opozicijo kmetovalcev in trgovcev, če so izdelovanje bombaža v 14 državah Uuije sploh opusti, kaj bouo farmerji potem počeli? Zanimivo pa je to, da te drUive Uuije, ki izkazujejo toliko nadprodukoijo bombaža, nikakor Se niso maksimalno izrabile zemlje. Skoraj vsi bombažni pridelovalci svetu izkazujejo na 1 ha višjo produkcijo, nego vseh imenovanih 14 držav severnoameriške Unije. belega prebivalstva Newyork, 21. avg. tg. Počasi se odkrivajo v glavnih potezah rezultati letošnjega ljudskega štetja. Ugotovitve niso nič kaj vesele. Konstatirajo se sledeča tri dejstva: 1. nazadovanje belega prebi- valstva. v primeri s črnini, 2. nazadovanje rojstev in porok, čeprav se povprečna starost podaljšuje. I!, konstantno padanje števila prebivalstva ua deželi, ne da bi mestu imela zadosti stanovanj za priSlece z dežele. črno prebivalstvo tvori naravnost nevarnost zu beli značaj Unije. Naraščanje črnega plemena jo naravnost strahotno. Število črncev, ki jo znašalo v državi Novvyorku I. 192(1 okoli 198.000 duš, jo danes narasllo že na 413.000, torej za 108% v desetih lotih, medtem ko jo belo prebivalstvo na-rastlo od 10 milijonov sumo na 12 milijonov, to je komaj za 10%. Dočim imajo bele družino povprečno samo 2 do 3 otroke, jih imajo črnci povprečno 4 do G. Na la način bo v 30 letih črno prebivalstvo narasllo v državi Ne\vyork na 3 milijone in pol. dočim bo belili 15 milijonov. Med črnci prevladujejo otroci moškega spola, pa tudi brezposelnih je največ med njimi, tako du tvorijo tudi socijaluo nevarnost. Rojstva so v desetih letih padla za 8%. Poroko so padlo v dobi enega leta za 4%. Guspodarska kriza in pa privlačnost babilonskih velikih most jo vzrok, da podeželsko prebivalstvo kar dere v velemesta. Poljedelski stroji so nadomestiti delo človeških rok, ki iščejo sedaj zaslužka v mestu. Padle so ceno živini, jajCfem in vsem drugim produktom in edino, kar sc še splača kmetu, je mleko. •, 1 ___ ________ , 1 .1- B m Dunaj, 21. avgusta. AA. Dunajski listi poročajo, da je avstrijska policija dognala, da je drugi zločinec, ki je s Hrauilovičein položil peklenske stroje v železniško vozove Mi jo Seletkovič, bivši avstrijski' častrai. Zadnja leto je živel v Šopronju na Madjarskem. Odlod je opetovano potoval v inozemstvo z liindjarsklm potnim listom. Dcgnarto je nadalje, da »la bila la dva terorista v neposrednem stiku z dunajsko .skupino emigranla Perčecu in generala Sarkotiča. O zločinih, ki so bili prve dni t. m., so znane tele podrobnosti: V noči med 31. julijem in 1. avgustom sls izstopili iz Švicar, brzovlaka na postaji Sehvvarzach —SI. Veit dve sumljivi esebi in izročili na postaji majhen kovčeg in dve torbici. Na potu v hotel je eden ol teli dveh dejal noaaču, naj pazi na lo »tvari, ker si: nevarne. Seletkovič se je nastanil v hotelu Pos! , Hranilovič po v hotelu Schvveizer-hof . Tu je Hranilovič popil pol Mira vina in se zapletel z natakarico v razgovor. Zalo se ga je natakarica dcbt'o spominjala in je mogla prepoznati sliko, ki jo je pokazalo redarstvo. >Neue Freie Presse poroča, da je uradnik avstrijske državni policije s slikami obeh zločincev odpotoval / Dunaju v Sehvvarzach—St. Veit, kjer jih je pokazal tamošujini železničarjem in ostalim osebam, ki so v obeh slikali prepoznale oba zločinca. Hranilovič se je izdajal z.a Amerikanca, ker je bil prejšnja lelu v Ameriki, vendar mu lega niso verjeli. Oba sta še iste noči sedla v vlak D 31, 3- i poslane na postaji Sclivvarzach-St. Veit ob dveh I ..,u;ei in \ :>zi v pravcu proti Beljaku. Vstopila sla \ voz Miinehen—Beograd ABC A šl. 28.508. V tem vezu je bila eksplozija na zenninski postaji. Sedlo .-ia v kupe I. razreda. Sprevodnik je opazil, da ■ ia bila slabo oblečena, da pa sta se vendar vozila v 1. razredu. Sprevodnika Martina Rauelia, ki je spremljal vlak do Jesenic, sta Hranilovič ln Selet-k .vič prosila, naj nikogar ne pusti v njun kupe, ker se želita odpočili in ker sta močno utrujena. Prosila sta »prevodnika, naj ju od zunaj zapre. Ko je vlak prispel nn postajo Gastein, sta Ilrani-1-vič in Seletkovič prosila »prevodnika, naj jima V etika psSraotična slavnost Zagreb, 21. avg. AA. Dne 5. In 0. septembra bo v Zagrebu svečana posvetitev zo*tavo II. krajci nej{u odbora Jadransko straže v Zagrebu v navzočnosti knniicc Nj. Vel. kruljicc Marije. Mesto Zagreb bo ob tej svečanosti slavnostno razsvetljeno. V proslavo rojstnega dno prestolonaslednika kraljeviča Petra, zaščitnika Jadranske straže, bo ta dan svečana bakijada ua čast kumici Nj. Vol. kraljici Mariji in prestolonasledniku Petru. Bakljade so udeleže vsa društva in godbe, ki so bile posebej za to povabljene. Svečanosti se bodo 5. septembru zvečer nadaljevale v Narodnem gledališču, kjer bo govoril o pomenu in namenu Jadranske straže podpredsednik drugega krajevnega odbora univ. prof. dr. Grga Novak. 0. septembra bo po-svetitev zastave. Ob 11 ho sprejem Nj. Vol. kraljice. Zastavo bo posvetil zagrebški nadškof dr. Ante Bauer ob veliki asistenci. Nj. Vel. kraljica Marijo bo na drog pribila žeblje v imenu kralja in članov vladarske hiše. ZbofODtinie JI/J Eeigrad, 21. avg. 1. Jugoslovansko učiteljsko združenje bo imelo letos v Beigradu od 23. do 25. avgusta svojo letno skupščino. Na skupščini bodo zastopana v?a učiteljska združenja v državi kakor tudi vse sekcije. Skupščina bo pričela svoje delo v nedeljo, 23. t. m. pod predsedstvom dosedanjega predsednika Damjana Rašica. Svečani del skupščine se bo prenašal po radiu. Nato se bodo izvolili posamezni odbori za posamezna vprašanja. V ponedeljek bo univerzitetni profesor dr. čenč imel predavanje o jugoslovanski misli skozi zgodovino. Popoldne bodo objavili odbori rezultate svojih zborovanj, Organiziran je poseben odbor, ki bo poskrbel za razne izlete in razgled Belgrada in bel-graj.ikih ustanov. Udeleženci bodo nastanjeni v dijaškem domu in domu jugoslov. učiteljskega združenja. Dclegatje iz oddaljenih krajev so pričeli že prihajati. Pravilnik za želez, delavce Belgrad, 21. avg. AA. S sklepom prometnega ministra se je v generalni direkciji državnih železnic ustanovila posebna komisija za izdelavo načrta o pravilniku železniških delavcev. To vprašanje se mora rešili v najkrajšem času. Želeli je, do bi bil pravilnik sprejet tako, dn se bo v njem največja pažnjn posvetiln praktičnemu življenju in potrebam službe, ker je bil pravilnik ravno v tem pogledu .dozduj .uppppolo.; odpre, ker želita izstopiti. Obenem s'n ga vprašala, ali lahko menjata svoje vozne listke, ki so se glasili za progo Schvvarzach-St. Veit—Beljak, ker želita izprenieniti smer vožjne. Ko sla Hranilovič in Seletkovič stopila v vlak na postaji Schvvarzach-Sl. Veit, s!o imela dve torbici in en kovčeg, v Ou-steinu pa sla vzela s seboj samo kovčeg in eno torbico. V Gastednu sla prenočila v Solhingerhofu. Hranilovič in Seletkovič sla se 3. I. ni. vnovič pojavila v Schvvarzach-St. Veilu. Sprevodnik Konrad Gustav pravi, da je zahteval Hranilovič, naj ga kasneje prebudi, ker so želi lakoj vrniti na Dunaj. V Schvvarzach-St. Veilu sla Hranilovič in Seletkovič slopila v voz Berlin—Suša k ABCA šl. 23.504, ki je eksplodiral ila Jesenicah. Hranilovič in Selelkovič sla iz.slopila v Beljaku. Sprevodnik je opazil, da je bil njun kupe zaprt. Atentati so bili pripravljeni in organizirani v Kliegenbachu pri Elsensladtii na Gradiščanskem v hiši Antona Sejninnoviča. Hišo je kupil Perčec zn svoje načrte. Tu so bili atentati v vsej podrobnosti organizirani, tu so preizkušali peklenske stroje. Zadnje dni meseca julija sla bila v tej hiši Selelkovič in Igniat Domitrovič, ki sta prišla iz Šopro-nja na Madjarskem. Belflrad, 2. avg. 1. Očividno jc, da sla Hranilovič, iu njegov tovariš samo dva člana organizacije, ki nn avstrijskih tleh pripravlja atentate na sosedno (Iriave. Avstrijska policija dobro ve, kateri družbi pripadata HraniloričJu tovariš. Ta družba so zbira na Dunaju okrog znanega narodnemu izdajalca Perčec«. Za 8. avjr. je avstrijsko časopisje pisalo, da jo Perčec osebno nadzoroval montiranje peklenskih strojev v vlakih. Naša javnost s polno pravico poživlja avstrijsko vlado, da Izpolni svojo dolžnost, če hoče korektno odnose med ohmna državama, Njena dolžnost pa je, da popolnoma raz-žonc gnezdo, ki pošilja bombo in poklensko stroje v našo državo in ubija nedolžne otroke in mirne potnike. . ... v- v}. , IVcmllf«® pogumno plove dalje Stcckholm, 21. avgusta. Pomornica Nauti-lus« je, kakor znano, odplula iz Adventske luke na Svalbardskih otokih in hiti proti tečaju. Ker eden izmed Nautilusovihc motorjev še vedno ne funkcionira pravilno, vozi z enim samim motorjem in kapitan \Vilkins misli, da bo cu motor tudi zadostoval za potapljanje in vrtanje ledu. Temperatura na krovu je 2 stopinji višja od temperature vode, ki sedaj še znaša 4 stopinje nad ničlo. Kmalu bo seveda padla na ničlo. NVilkins ni vzel s seboj pilota, zato menijo, da bo težko manevriral, ako se. bodo spustile nad zemljo megle. Mogoče je, da bo VTilkins napravil samo poskusno vožnjo in se vrn'1 na Svalbardske otoke po preteku treh tednov. Smrt ottoha pod vozom Kranj, 21. avgusta. V poznih večernih urah se je v četrtek zvečer po Krauju razširila novica, da je na Kokrici neki voznik il Mlake do smrti povozil otroka. Nesreča Pe jc zgodila takole: V četrtek okrog 7 se je odpeljal posestnikov sin Alojzij S u s n i k , vulgo D o I -ha rje v iz Mlake na /.abretovo posestvo v Bo-bovku po deske. Njegov oče S i men je bil, kot je cita-teljem skoro gotovo še dobro v spominu, ob priliki velikega požara julija meseca na Mlaki najhuje prizadel, iu sedaj z vso pridnostjo, kot vsi ostali pogo-reici, obnavlja uničena poslopju. Alojzij jc leiiaj krenil z vozom mimo kokriske cerkve navzdol. Pot proti Kokrici malo visi in konj se je spustil v lahen dir. Sufinik je sedel ua vozu, obrnjen po strani, kot jr lo pri kmečkih voznikih navada, in zato ni gledal, kaj se jjpdi spredaj, ker temu pac ni posvečat pa/.njc. Pred hišo Iranca Lš k o i i c a , vnigo Janeza je sedel sredi ceste 14 do 18 mesecev star iantek, ki komaj za silo hodi. Soseda, ki se je nahajala v bližini, je zaslutila, da Sušnik otroka nc bo opazil. Zato ga je s klicanjem hotela opozorili, Sušnik pa sosede ni razumel, ker jc mislil, da ga le ogovarja. Zato se za njene klice ui zmenil. Medtem pa je konj že dospel do olroka ter se ga v svojem instinktu še celo nekoliko izognil, pač pa je otroka, ki sicer ni imel vidnih poškodb, osišce kolesa močno zadelo na tilnik, kar je zadostovalo za smrtni udarec. Sušnik jc sedaj nesrečo zapazil, konje ustavil, pobral povoženega otroka ter ga nesel v hišo presenečenim staršem. Otrok je spil le še kozarec vode. nato pa je padel v nezavest in kmalu zatisnil oči. Ali je nesreče kriva nezadostna pažnj:> SUsnika, ali pa je bilo premalo preskrbljeno za otrokovo varstvo, to. bo. dokazala preiskava. Jgigi? ; Venizelos p?cfii Bolgarski Bukarešta, 21. avgusla. tg. Grški ministrski predsednik Venizek« je danes izjavil časnikarjem v Sinaji, do brez pridržka pristaja na moratorij za nemške reparacije, da pa nikakor ne pristane na moratorij za vzhodne reparacije — predvsem bolgarske. Pripravljen je, razširili raasodilščno pogodbo iz lelu 1922. med Romunijo in Grčijo. Ideja balkanske federacije je sicer izvrstna, vendar bo do njene izvršitve preteklo še z-elo dolgo časa. Venizelos je proti zvezam Grčije, ker se prolivijo duhu Društva narodov. O notranjem položaju Grčije je izjavil, da so proračuni v zadnjih letih vedno izkazovali prebitek in da je tudi letošnji proračun v ravnotežju. Ze sedem tet brez dežja Madrid, 21. avgusta. Izve se, da je v Španiji kraj, kjer že šest let ni deževalo. Tu je v okraju Lorka v provinci Murcia v jugovzhodni Španiji. Vsi namakovaini kanali so suhi in obe reki, ki tečeta skozi okraj, Oastril in Guardal, predstavljata samo neznatna potočka. 2e tri leta ni bilo v Lorki nobene žetve in 30.000 oseb sc je izselilo. 25.000 rodbin se nahaja v najčrnejši bedi. Okoli 3000 oseb se je včeraj zbralo pred mestno hišo v Lorki in zahtevalo nujne podpore. Španski telefonisti počivajo Pariz, 21. avg. AA. Po poročilu iz Ov|ede v Španiji so redarji prijeli 4 osebe, ko so trgale telefonske žice. Pri vseh štirih so našii večje število dinamitnih nabojev. Madrid, 21. avg. ž. Slavka telefonistov zavzema vedno večji obseg. Barcelona je zaradi stavke popolnoma odrezana od zunanjega sveta. Tretjina telefonistov v državi ne dela. Dunajska vremenska napoved: Severne Alpo: Nekoliko boljše vreme. Hladno. Vetrovno. Spremenljivo. — Južne Alpe: Jasno. Topleje. Zagrebška vremenska napoved. Izgledi zu stalno vreme so slabi. 8« 29. VIII.—7. IX. 1931 SPLOŠNI MEDNARODNI VELIKI UZORc NISEJEM S SPECISLNiM? SE3MI Stavbarstvo Hotol - hiša - kuhinja Prehranbena industrija Poljedelstvo Mala domača obrt Razstava in sejem volne in prediva Tekstil Krzno in usnjo Papir Higijenska razstava 5. in 6. IX. RAZSTAVA DOMAČE IN SEJEM INOZEMSKE PLEMENSKE ŽIVINE Z naprej kupljeno velesejmsko legitimacijo na jugoslovanskih železnicah in jadranskih parobrodlh 50 "/o, v .......- — Proslava 50 letnice rajhenbursk. samostana Včeraj se je v eni najlepših župnij lavantinske vladikovine vršila svečana proslava. Obhajala se je 50 letnica obstoja znamenitega rajhcnburškega samostana oo. traristov, Tej proslavi je poleg prisrčnega programa dala še posebno značilno obeležje navzočnost številnih visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Poleg lavant. vladike, prevzv. knezoškofa dr. Andreja Karlina, lavant. pomožnega. škofa dr. Ivana Toinažiča so prispeli k tej lepi in veliki proslavi tudi hrvatski metropolit, nadškof dr. Anton Baucr, ljubljanski vladika dr. Gregor Rožman, splitski škof dr. Boneiačič in mostar-ski vladika dr. MII18. Razen te^a so prihiteli tudi številni opatje iz raznih samostanov, nadalje celjski opat Jurr-k ter konjiški arhidiakon Franc Tovornik. Proslava se je pričela na predvečer z ba-kljado na samostanskem dvorišču ob veliki udeležbi ljudstva, požarne brambe in drugih katoliških društev. Vse to se je vršilo sredi živahnega pokanja topičev ter krasne iluminacije. Včeraj na sam dan te proslave je bila ob pol jo slovesna ponti-fikalna sv. maša na samostanskem dvorišču, ki jo je daroval ob asistenci cisterciancev prevzv. vladika lavantinski dr. Karlin. Med sv. mašo pa jc imel ognjevito in globoko pridigo ljubljanski vseuč. prof. dr. Ujčič, ki je proslavljal občudovanja vredno delovanje trapistov, katerih življenje se vseskozi od zore do mraka iz desetletja v desetletje izčrpava v izvrševanju vzvišenega gesla: Ora et la-bora. Podal je tudi zgodovino samostana, ki je bil ustanovljen po Francozu Gabrijelu Giraudu. Med sv. mašo so krasno prepevali koralne melodije oo. trapisli, druge speve pa Salezijanci iz Radne pri Sevnici. Svečana pontifikalna sv. maša se je zaključila z zahvalnico Te Deum, nakar se je razvila procesija na pokopališče, kjer spe večno spanje očetje traoisti. Procesijo jc vodil ljubljanski vladika dr. Rožman in so sc na pokopališču opravile molitve za vse rajne, ki so tamkaj pokopani. Pri svečanem obedu je opat Placid Opcle v občutenem govoru pozdravil navzoče goste in jim izrekel najsrčnejšo zahvalo. Ob pol 5 pa se je ta velika proslava zaključila s slovesnimi večerni-cami. Enajsti otrok Belgrad, 31. avg. I. Mijo Dumitrovu iz Mokri-nje se je tc dni rodilo 11. dete, Za botra jo bil Nj. Vel. kralj. Pri tej priliki se je v vasi zbralo nad 4000 prebivalcev iz vseh bližnjih vasi, ki so navdušeno klicali kralju in tako se je krst tega 11. otroka razvil v veličastno manifestacijo. Francija ima zlata na kupe Pariz, 21. avg. ž. Po včerajšnjih poročilih francosko narodne banke so sc zlate rezerve povišale ponovno od 7. metrov, danes pa so njegove vode narastle na 43 metrov. Zaradi lega bi tudi jez preko Ičanga, ki naj bi zn.lržal aktualni volumen voda, predstavljal tako ogromno delo, katerega bi noben narod na svetu no mogel izvršiti. Blizu mesta Uung je reka preplavila železniški nasip, na katerem se je bila nastanila ogromna množice Ijudsvla. Voda je potopila in odnesla več lisoč oseb. Griža in druge epidemije naraščajo. Mnogi beženci se na slepo srečo vkrenjejo na diunl;e. na morju in skuhajo doseči druge kraje. Japonci so se iz. Jlankova izselili do zadnjega moža oziroma žene. V Ilankovu samem sloji voda lako visoko in se je lako zelo po mestu razproslranila, da plovejo po mnogih ulicah džullke, velike 100 Ion. Dobiček imajo killlji, ki zdaj zadušijo za kitajske razmere naravnost velikanske vsote, nalagajoč na džunkc blago iz. skladišč, ki jih jo voda poplavila. Oderušlvo se je pojavilo v naravnost gruudioznlh izmerah. Ljudslva no kosi samo smrt, ne trpinči samo glad in ne mučijo samo bolezni, ampak iz,-žemajo iz, njega zadnje prihranke oderuhi, kateri so se pojavili ltakor gobe po dežju. Ameriški Rdi či križ je votiral 100.000 dolarjev za pomoii žrlvniu kitajske poplave. Znesek so bo nakazal anicre-';o-mu general, konzulu v Ilankovu, da ga razdeli. Včeraj se je pojavilo mnenje, da je povodenj Piamena reke dosegla, svoj višek. To mnenje se zdi, da. je hvala Bogu utemeljeno, ker je danes nivo reko padel, čeprav zelo mulo. Medlem pa se žo zmerom podirajo jezovi, z.lasli v okraju Vučang. Higijenska sekcija Društva narodov bo poslala t poplavljeno kraje zdravnike, specialiste za epi-lo-iničue bolezni. Združene dr: "ne Severne Amerika bodo dobavile kitajski vladi okoli. !> milijonov Itvin• talmi fitu na dolgoročen kredit i>o tržni ceni dneva. Pred veliko šahovsko bitko na Bledu Bled, 20. avg. Svetla in lepa sprejemna dvorana v velikem hotelu Toplice je pripravljena, da bo služila za bojišče, na katerem ee bo borilo štirinajst najboljših sodobnih šahovskih mojstrov. Velemojster dr. Vidmar, ki je v svoji šahovski karijeri obiskal že mnogo prvovrstnih turnirjev, pravi, da take turnirske dvorane ni videl ne v Evropi in ne v Ameriki. Glede prostora je torej v najlepšem redu. Da pa se je tudi glede udeležencev turnirja stvar dobro uredila, Čeprav je bilo to silno težavno radi tesno omejenega števila udeležencev in stremljenja, da se zbere res najboljše moči, se imamo zahvaliti poleg dr. Vidmarju posebno še trudu dunajskega mojstra Hansa K m o c h a , proti kateremu se je vršila pri nas objektivno ne-osnovana kampanja. Šah ni zgolj matematika, ampak bistven element šahovske igre je tudi borba. Kjer pa je b ba, tam gre za zmago in pri tem stvar ni vedno čistno enostavna. Iz dejstev samih ni vedno vsem razvidno, posebno ker večkrat tekmovalci streme po zmagi z vsemi silami in ambicijami ter pri tem včasih ne gledajo, če so sredstva dovoljena ali ne. V takih slučajih ni drugega pravilnega izhoda, kakor da pokličemo na pomoč objektivnega sodnika. V tem oziru bo moral vsak bolje poučen šahist priznati, da se je tisti, ki je izbral mojstra Kmocha za turnirskega vodjo, dobro zavedal koga je izbral, ali pa je imel tako srečno roko, da bi bolj srečne ne mogel imeti noben drug. Mojstra Kmocha smatrajo šahovski inoistri za najobjektivnejšega med njimi. Velemojster Njemcovič, ki uživa pri večini sodobnih mojstrov zelo visok ugled, piše v svoji epohalni knjigi »Mein System«, da je Kmoch med vsemi objekt-tivno mislečimi mojstri najobjektivnejši, izrecno kritično zmožen duh in človek, ki imn duševno H. Kmoch ravnovesje, za katero bi ga mogli zavidati. Mojstri so glede odločitve turnirskega vodje inerodajni, če so oni z njegovimi odločbami zadovoljni, potem zadostuje popolnoma. Da pa bodo zadovoljni, nam dokazuje njihovo prepričanje o objektivnosti kolege Kmocha. Objektivnost je neobhodno potrebna lastnost turnirskega vodie in Kmoch se glede nje odlikuje pred vsemi svojimi kolegi. Ni pa to edino, ampak Kmoch je tudi eden izmed najboljših mojstrov srednje klase, prvovrsten teoretik in s svojimi kolegi dobro znan, tako da bo vse šlo gladko. Kar pa se tiče tega, da naj bi domač turnir vodil domač človek, ni važno, saj n. pr. nogometne tekme najemajo inozemske sodnike, ne da bi kdo protestiral. Gre za to, da ima sodnik primerno autoriteto in za objektivnost. In pri nogometni tekmi traja borba samo malo več kot eno uro, tukaj se bo pa vršila pet tednov. Kmoch se je začel udejstvovati kot vodja mednarodnega turnirja na Bledu že meseca julija v Pragi, ob priliki šahovske olimpijade. Tam se je obenem z dr. Vidmarjem pogajal z mojstri, da izpolni nezasedena mesta na listi udeležencev turnirja. Tedaj so že zasigurali svojo udeležbo mojstri: dr. Aljehin, Njemcovič. Bogoljubov, Spiel-mann, Maroczy, Flohr in Stirji Jugoslovani (dr. Vidmar, dr. Astaloš, Kostič in Pire). Indijec Sultan Khan bi rad igral, toda ker se mora udeležili turnirja v Angliji, ki bo končan šele 24. avgusta, je odklonil. Na vprašanje, če bi igral, ako se blejski turnir preloži za dva dni, je dejal, da ne bi mogel, ker bi bil preveč utrujen. Tako je žali-bog izpadel iz liste udeležencev in ostala so še štiri prazna mesta. Ravno tako je odklonil ho-landski mojster dr. Euwe, ker mu kot profesorju radi šole, ki se začne že začetkom septembra, ne bi bilo mogoče sodelovati. Mesto njega je bil povabljen belgijski mojster Colle, ki bo igral. Povabljena sta bila tudi dr. Tartakovver in Američan Kashdan, ki sta pristala in se bosta oba turnirja udeležila. Na čuden način je izpadel iz liste udeležencev velemojster Rubinstein. On je skoz in skoz omahoval, tudi še potem, ko mu je bilo povedano, da je njegova udeležba radi odklonitve Sultana Khana in dr. Euvveja sigurna, če le pristane. Ker se je mudilo priti na jasno glede njega, je bil Kmoch prisiljen postaviti rok, v katerem se mora izjaviti, ker sicer pride na listo drug mojster. Kmoch je čakal zadnji dan postavljenega roka do enajstih zvečer na prijavo. Rubinstein se ni prijavil in mesto njega je bil povabljen švedski mojster Stoltz, ki je izjavil, da je pripravljen. Kmalu po preteku roka se je prijavil tudi Rubin-stem, ki ga pa tur n irski vodja seveda ni mogel več sprejeti, ker je bil njegov namestnik že Stoltz. Podobno se je zgodilo z Rubinsteinom že leta 1927. ob priliki turnirja v Londonu, kjer je tudi omahoval toliko časa, da je bil pozvan drug mojster in se ua prepozno sledečo prijavo Rubin-steina niso mogli ozirati. Lista turnirskih udeležencev je sedaj zaključena in končnoveljavna. Glavna atrakcija bo duel med svetovnoznanim prvakom dr. Aljehinom in velemojstrom Njemcovičem. Aljehin je najtrši in najstabilnejši borec med sodobnimi velemojstri. Njegovo ogromno znanje, neizčrpno bogastvo idej in neverjetna jakost nam jamčijo, da bo zmagal. Kljub temu pa mu bo šahovski reformator in oče hipermoderne šole Aron Njemcovič nevaren konkurent, za kar nam pričajo njegovi uspehi na turnirjih v zadnjih letih. Po znanju in bogastvu idej ne zaostaja za Aljehinom, pač pa v jakosti. Toda to je majhen minus in gotovo je, da se bo velemojster Njemcovič uspešno boril. Saj ima dobre živce, Kmoch je celo mnenja, da je Njemcovič človek z železnimi živci in da je znana njegova ner-voznost le zunanja. — Naša država bo dobro zastopana, toda dr. Vidmar še ni bil niti povabljen in tudi ni pristal. Toda on bo igral in upamo, da bo med prvimi. Lep uspeh bo gotovo dosegel tudi naša nova šahovska zvezda Vasja Pire. Glede njega je dejal mojster Kmoch, da se razlikuje od svojih kolegov, mladih mojstrov. Dočim so njegovi mladi kolege usmerjeni bolj praktično, se kaže Pire kot pravi šahovski znanstvenik. Rekel je: Pire je pristen šahovski mislec. Vodja turnirja Kmoch se sedaj trudi na Bledu, da uredi vse potrebno. Treba je pripraviti šahovske ure, šahe je naročil iz Leipziga, urediti je treba dvorano in poskrbeti za poročevalce in se pobrigati za oskrbo udeležencev turnirja. Posebno važna je ureditev glede pošte in telegrafa. Kajti če bi to ne bilo urejeno, igrajo na Bledu lahko sami bogovi, pa bi v svetu živ krst ne vedel nič o tem. Kmoch ima sedaj tudi ogromno korespondenco z inozemskimi časopisi in mnogoštevilnimi interesenti, ki žele informacij. To je približno njegovo delovanje pri predpripravah. Med turnirjem njegovo delo ni tako naporno, glavno je, da je navzoč; on mora prvi priti in zadnji oditi. Poleg tega bo Knioch tudi poročni, in sicer v Ameriko za »United Press«, kamor bo po kablu pošiljal tudi partije, in v Berlin za neki večji časopis, ki bo dajal potem poročila tudi drugim časopisom. Bled, 21. avgusta. Bled je že ves sredi priprav za prvi veliki niednarodi šahovski turnir, ki se vrši v naših krajih. Na Bled so že dospeli sloviti šahovski mednarodni velemojstri, tako svetovni šahovski mojstre dr. Al-jehin z gospo, ki sta se nastanila v Toplicah, dalje Niemcovič, ki se je nastanil tudi v Toplicah, Kashdan, ki se je nastanil v Park-hotelu, Kostič, ki se je nastanil v Toplicah, Pire v hotelu lekleru, prav tam tudi Flohr, Maroczy, ki se je nastanil v Park-hotelu, in dr. Vidmar, ki se je nastanil tudi v Toplicah. Danes pričakujemo Spiclmanna. Rubinstein se žal ne bo mogel udeležiti, morda da pride tudi Bogoljubov. Od ostalih mojstrov pričakujemo še dr. Tartakoverja, Stolza in najbrže tudi Steinerja, iz Jugoslavije pa še dr. Astaloša. Slovesnost otvoritve turnirja se prične jutri ob 5. popoldne s čajanko v Toplicah. Goste bo najbrže pozdravil ban dr. Marušič in pa blejski župan dr. De Gleria. Po čajanki bodo mojstri izžrebali številke in bodo s tem posamezne partije že avtomatično določene po vrstnem redu. Prvo kolo se prične v nedeljo ob 9. dopoldne. Mojstri bodo igrali vsak dan od 9. dopoldne do 2. popoldne ter od pol 5. do pol 7. Torek in petek sta prosta, oziroma rezervirana za viseče partije. Vsak mojster igra z vsakim po dve partiji. Sredi meseca septembra prirede vsi udeleženci turnirja izlet v Ljubljano, s posebnim programom. Njim na čast bodo prirejene razne prireditve v Ljubljani, glavna točka pa bo eno kolo turnirja, ki ga bodo odigrali v Ljubljani. Turnir bo trajal od 22. avgusta do 28. septembra. Občinstvo bo imelo dostop k turnirju po prav malenkostni vstopnini. Turnirju bodo poleg domačih umevno pri sostvovali tudi poročevalci velikih inozemskih listov. Tako nekdanji šahovski mojster Mieses za nemške liste, mojster Gilg za češkoslovaške liste, vodja turnirja, mojster Kmoch sam pa za avstrijske liste. Za turnir sam je določenih skupno 200.000 dinarejv nagrade. Od teh je dala 100.000 Din zdraviliška komisija na Bledu, 50. 000 Din banska uprava, 25.000 Din mestna občina ljubljanska, 15.000 Din iz drugih prispevkov, ostali znesek pa bo najbrže vrgel turnir sam. Vsi udeleženci turnirja imajo seveda tudi prosto preskrbo na Bledu. Zločinci za žiga i o kmetu domačije Očeta obilo v pozda pred očrni otrok Št. Janž na Dolenjskem, 20. avg. Dne 19. t. m. je zadela Orešnikovo družino na Osredku ležka nesreča. Takoj po polnoči ie začel goreli pod s hlevom. Mizarji so spali na podu. Prebudilo jih je močno prasketanie plamena; komaj so ubežali. Eden ni imel niti časa, da bi pograbil svoj po leg sebe ležečo obleko. Hitro so zbudili domače in sosede in reševali, kar so mogli ugrabiti plamenom. Stari oče Janez, star 74 let, je na smrt bolan. Komaj so ga rešili iz goreče hiše in nesli na vrl, kjer so ga položili na slamnjado. Tako je moral ubogi stari mož ostati na prostem do jutra in gledati, kako divji plameni uničujejo njegovo domačijo. Pogorela je hiša. hlev, svinjaki, del kašče, pet svinj ,mrva in več obleke. Požar je najb;-že zanetila zlobna roka, ker je že vnaprej grozila. Mladi gospodar je vreden vsega usmiljenja in pomoči, ker je bil v teku dveh let, odkar je gospodar, zelo nesrečen; strela mu je ubila kravo, telica si je zlomila nogo, poginilo mu je več svinj. Priporočamo ga usmiljenim srcem. Isti dan se je zgodila v šentjanški 1'ari še druga nesreča. Egidij Zidar iz Lačenberga je šel s svojima hčerkama v gozd sekat drva. Srečno so podrli iepo smreko, ki je padla na skalo. Ze so odžagali od nje prvi hlod. Ta se v Irenutku prevali, udari očela na sence in ga podere na tla. Ubogi prestrašeni hčerki sta se zastonj trudile, da bi svojega očeta obudile k življenju. Bil je takoj mrtev. Nesrečni družini naše globoko sožalje I Braslovče, 19. avgusta. Požar je uničil posestniku Ivanu šošterju v Topovijah hišo in gospodarsko poslopje. Zgorela je obleka, žito. krma in razni stroji. Zavarovana vsota bo krila le polovico škode. Požarna bramba Tmava-Šl. Rupert je bila prva na mestu in ogenj omejila, da se ni razširil na sosednja poslopja. Za prvo silo so dobro služili nalaš. za slučaj ognja urejeni vodnjaki in dokazali, kako neumestno je bilo svoječasno nasprotovanje zoper napravo istih. Slovenjgradec, 20. avgusta. Komaj smo malo pozabili na velik požar, ki je ravno snoči pred štirimi tedni uničil hišo in gospodarsko poslopje pri posestniku M. Hovniku v Selah, je snoči proli polnoči naznanjalo mogočno žarenje neba, da mora goreli nekje v Vrhah večje poslopje. Gorelo je gospodarsko poslopje ui hlev posestnika Fr. Ovčjaka pri Sv. Urbanu v Vrhah. Ogenj je vpepelil gospodarsko poslopje s hlevom, ki je bilo vse skupaj še v dobrem sianju, velike množine, okrog 16 vozov sena, 21 vozov žita v snop-ju, nekaj vreč zmlačenega žita ter vse stroje, skratka prav vse, razen enega voza. S težavo so rešili vso živino, 7 glav, nekaj kuretine in svinje. Precej kokoši in piščancev je zgorelo, tri svinje so se močno opekle, da so jih morali danes zaklati. Ogenj je že močno ogrožal okrog 6 metrov oddaljeno hišo, ki je krita z deščicami, katera bi bila prav gotovo tudi zgorela do tal, ako bi ne bili še pravočasno prišli na pomoč bližnji sosedje in po- zneje tudi gasilci iz Slovenjgradca, katerim se je posrečilo obvarovati hišo, na kateri je že zgorel prece.snji det strehe, kakih 30 mehov oddaljeno bajto, na kateri je od vročine popokalo več šip, in okrog 60 metrov oddaljeno s slamo krito veliko gospodarsko poslopje J. Sedovnika, na katero so padali veliki ogorki iz gorečega poslopja, ki se je že na vrhu začelo vžigati. Močni curki vode iz mo-torke, ki je prišla še ravno pravočasno na pomoč, so obvarovali to poslopje pred gotovini požarom. Vročina je bila neznosna, kar dokazuje lo, da je daleč na okrog osmo.ieno sadno drevje in trava. Ogenj je najprvo zapazil gospodar sam, ko je okrog pol 12 ponoči stopil na prosto iz lesene ca. 80 m na drugem koncu hiše oddaljene ute, kjer je sosed G. Zanoškar kuhal žganje ler videl, da je pri hlevu nekaj nenavadno svetlo, ter začel klicati na p črneč, nakar so Zanoškarjevi in potem še drugi sosedje začeli reševati živino in prazniti hišo, ker na reševanje in gašenje hleva ni bilo misliti. Ogenj je namreč hipoma objel vse gospodarsko poslopje. Posestnik Ovčjak trpi nad 100.000 Din škode, zavarovan pa je pri »Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani« za 40.000 Din. Kako je pravzaprav ogenj nastal? Menijo, da je bil podtaknjen po dveh že znanih potepuhih, ki sta pred mesecem dni izvršila požig in roparski napad pri Hovniku. Zancškarjev sin Rudolf, ko je tekel gasit, je videl dva nepoznana moška, ki sta prišla za hišo in potem izginila v temo. Tako pripoveduje tudi Sedov-nikova mati, da je srečala dva neporaiana moška, ko je šla na kraj požara in ju nagovorila: »Za božjo voljo, pojdita pomagat gasit!« A moška sta molče izginila dalje v temo. Kmalu za tem sta se dva moška pojavila pri posestniku Zanoškarju in prižigala vžigalice na koncu hleva. Domači sin Vili, ki je bil doma za varuha, je ravno šel pogledat k oknu, kaj je tako svetlo in pri tem opazil, da nekdo prižiga vžigalice. Pograbi brž puško, skoči skozi okno, odda en strel, s katerim je prepodil ta dva moška, ki sta jo potegnila v gozd. Pri Zanoškarju že dalj časa pazijo vsako noč, ker jim je bilo že obljubljeno, da jim bode požgano. Te dni so začele krožiti tudi vesti, da so našli v Legnskem gozdu na nekem drevesu pritrjeno pismo, v katerem se napoveduje, da bodo v teku tedna pogoreli trije posestniki in sicer J. Rotovnik pod. Plesnih, pod. Orešnik in pod. Marolt. V pismu je podpisan baje eden od zgoraj mišljenih dveh zločincev. V koliko te govorice odgovarjajo resnici, se bode videlo v teku časa. Mogoče pa so vse. to le govorice, ki nimajo nobene podlage. Kamnik, 21. avgusta. Včeraj ponoči ob pol 3 zjutraj je izbruhnil v Šmartnem na gornjem koncu vasi požar. Začelo je goreti pri Lojzetu Završniku, po domače pri Cujnarju. Brž ko jo pričelo goreti, so prišli na lice mesta gasilci iz Duplic s svojo motorno brizgalno ter pogasili ogenj. . Razven pohištva niso mogli ničesar rešiti. Škoda znaša okoli 80.000 do 90.000 dinarjev ter ni krita z zavarovalnino. Rešimo slovensko kri! Naš a rana v Porenju! Ossenberg, 18. avgusta. Na svojem potovanju po Nemčiji sem imel priliko obiskali naše rojake na Westfalskem in v Porenju. Želel sem se osebno prepričati, kakšne razmere vladajo sedaj med njimi, ko je po vsem svetu veliko pomanjkanje in kriza v vsakem oziru, zlasti pa v delavskih krogih. O teh razmerah sem že enkrat spregovoril. S temi vrsticami hočem opozoriti merodajne faktorje v domovini na veliko rano, o kateri mogoče nihče ne misli, ki pa postaja od leta do leta večja na našem narodnem telesu. Kakšna je ta rana? Poslušajte! Mislim, da se ne motim, če trdim, da bo v 20 ali 30 letih skoro popolnoma utihnila slovenska govorica in tudi izginil slovenski živel j med sedan jimi Slovenci na Westfalskem in v Porenju (16.000 ljudi slovenske krvi!), če bodo lake razmere tu kot so sedaj, če ne bo prirastka in pomoči iz domovine. Naj nekoliko pojasnim to trditev. Obiskal sem one kraje v Westfaliji in v Porenju, kjer so Slovenci najštevilneje naseljeni. Ko' sem se mudil pri raznih družinah na obisku ali pa sem naletel nanje na ulici in se razgovarjal z njimi, me je zelo zanimalo, če govore njihovi otroci tudi slovenski. Vpraševal sem vsevprek: otročičke-šolarfike, fante in dekleta. Odgovor je bil: »nur ein bifichen« ali pa »nem«. In med temi so bili. pomislite!, fantje in dekleta, stari že nad 30 let. Vpraševal sem o vzroku. »Saj je samo ob sebi razumljivo,« mi je odgovoril mož, doma iz lepe Gorenjske. »Nimamo slovenske šole, nimamo slovenskih duhovnifkov, ki bi oznanjali besedo božjo v domačem jeziku. Tu slišimo pa samo trdo, nemško govorico. Ali se je potem treba čuditi, da tako peša in ugaša slovenski jezik med nami? Pa ne samo to. Zadnje čase je postalo precej Slovencev nemških državljanov. V domovini si ne upajo dobiti dela ali pa podpore, tu, če so tuji državljani je pa zopel nevarnost, da ne dobijo nobene podpore; če pa so nemški državljani, jim je vsaj zasigurana pomoč v vsakem oziru.« Če nekoliko trezno premislimo in preudarbno te besede in nekoliko razmišljamo o bodočnosti, potem bomo lahko razumeli, da je to velika rana za našo državo, katero je treba pričeti takoj zdraviti, dokler se zdravili še da. Ta rana postaja od leta do leta večja, zdravila pa ni od nikoder. Tem-pus urgel. Ura je že tričetrt na 12. Čas neizmerno hitro beži. Veliko, veliko je že zamujenega. Če bi prišla tako,t pomoč iz domovine, bi se dalo šo veliko popraviti. Toda pomoči za enkrat ni, ali vsaj obeta se ne. Leta pa teko. Ko bo izumrla tu starejša generacija, potem bo prepozno. Človek, ki bo potem tu potoval, bo zaman iskal pridnih bi dobrih Slovencev Slovenska govorica bo utihnila, ljudstvo bo pa prevzelo nemško državljanstvo. In to bo zelo bridko in pomilovanja vredno za našo državo. Po toči zvonili, je prepozno. Vem, da se bo marsikdo čudil ali mi celo ugovarjal, da ni resnica. Pridi sem in poglej! Premišljuj nekoliko o bodočnosti teh ubogih slovenskih trpinov v Porenju in VVestfaliji in prepričan sem, da si ustvariš isto sodbo. To trditev lahko podprem tudi s tem, da so istega mnenja in prišli do istih rezultatov razni inteligentni Nemci, ki so v neposrednem stiku s Slovenci že dolgo vrsto let. Kaj storiti? Zdi se mi, da bi bilo najboljše to vprašanje praktično najprej rešiti in poslati, če več ne, vsaj dva slovenska duhovnika med to ljudstvo, ki si tako želi in prosi za slovenske duhovnike. Priti bi morali ljudje, ki bi imeli srce za to_ubogo ljudstvo ui bi razumeli njihov bedni položaj. Pred vsem bi morali biti dobri organizatorji in če mogoče tudi pevci, kajti ta panoga je velike važnosti za onega, ki hoče postati vodja kake ogranizacije. Na to panogo bi morali polagati naši vzgojitelji še posebno važnost. Kaj doseže ior (f. dr. Jota Basaja iz Ljubljane; e) Zaključek: Povsod Borja... (pojo vsi). Vrši se ob vsakem vremenn! Braslovče Nesreča obiskuje letos posebno vas Parižlje. Oče Serdoner je padel s skednja in si polomil ti< rebra. Upati je, da bo kljub starosti okreval, kar mu od srca želimo. Hmelj je povečini obran. Prodanega je še malo in to po 8 Din. Po količini ga je malo, blago pa je po kakovosti zelo dobro. Moja iskrena želja bi bila, da bi našle te skromne vrstice dober odziv pri vseh, zlasli pa pri onih ljudeh, ki jim jo poverjena skrb za Slovence na VVestfalskem in v Porenju. Začnimo le-čiti to veliko rano vsi vzajemno, imejmo razumevanje za potrebo in prošnje trpinov — naših bratov in sester v Nemčiji! /Mi ne bo volika škoda za našo državo, če bo 16.000 Slovencev izginilo brez sledu med Nemce? In to se bo zgodilo, Če ne-bomo začeli z delom takoj. Aut — ant, tertium no® datur. Na delo, bratje in sestre, dokler jo Se časi Po toči zvomiti. ie prepozno! Jožo Preiurov. Fantovski tabor pri Sv. Juriju ob Ščavnici To nedeljo, 23. avgusta t. 1., priredi Prosvetna zveza volile fantovski tabor pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Ob pol 10 slovesna sv. maša s fantovsko pridigo, po maši tabor na prostem pred cerkvijo, (lovori g. dr. Capuder iz Ljubljane; iz Maribora pride g. dr. Vatovec. Posamezni fantje kot zastopniki odsekov nastopijo s pozdravnimi govori. Ce-lofna misel tabora je družinska. S taborom bo združena popoldanska la-hkoatletska m športna prireditev — tekmovanje. Vstop k tej prireditvi bo prost. Posamezniki tekmujejo v kolesarjenju, štafetnem teku, skoku v višino in daljavo in v metanju krogle. Za zmagovalce nabavi okrožni odbor lepa darila. Vežbajte, da odnesete zmago. Fantje, jutri vsi na tabor k Sv. Jurju, iz celega ljutomerskega okrožja, sosednih župnij in Prek-murjn, da javno pokažemo, da v naših srcih še gori katoliški idealizem. Nevaren zločinec prijet Celje, 21. avousta. V četrtek 20. t. m. je agent celjske policije srečal nekega sumljivega, neznanega mladeniča na levem bregu Savinjo na takozvanem otoku. Vprašal ga je po imenu, ki mu ga je neznanec tudi povedal; ker pa se je agentu zdelo, da mu je navedel napačno ime, ga je pozval, dn se naj legitimira, česar pa fant ni mogel. Zato ga je Rgewt povabil, naj bi šel z njim na stražnico, kar je fant tudi storil. V bližini brvi čez Savinjo pa lo je neznanec nenadoma odkuril in sicer naravnost v Savinjo in po vodi v mestni park. Agent je bil urnejši od begunca ter ga je v parku dohitel in aretiral. Na stražnici se je pa izkazalo, da je aretiranec vkljub svoji mladosti — saj ne šteje niti 20 let — od celjskega okrožnega sodišča zasledovani P. Fr. ki ima na vesti celo vrsto sločinov, predvsem vlomov in je osumljen tudi požiga. Vse te zločine je izvršil baje v družbi s svojim bratom in še nekim V. v bližini Slovenjgradca. P. seveda noče priznati teh dejanj, ampak priznava samo nekatere manjše tatvine. Izročen je v zaporo celjskega okrožnega sodišča. Medvode V ponedeljek, dne 17. t. m. se je vršila občinska seja. Z večino enega glasu se je sklenilo, da :o občina Medvode zaprosila kr. bansko upravo, la se del vasi Preske, ki leži ob žel. kolodvoru, lodeli vasi Medvode, ker se že žel. postaja imenuje Medvode in ne Preska. — G. župan je poročal, da se bo prestavil del banovinske ceste iz Medvod na Skofjo Loko, ki bo šla odslej ne več skozi Presko in Vaše, ampak naravnost ob Sori na Gorice. — Skoro soglasno (proti so bili le trije glasovi) je sklenil občinski odbor v Goričah stari, že od povodnji zelo poškodovani most, podreti in postaviti novega pod papirnico Goričane, da se bo mogla tovarna nemoteno razvijati in sicer pod pogoji, da prispeva tovarna k mostu polovico, da ostane v tovarni vsaj dosedanje stanje delavstva in da tovarna naredi in vzdržuje stalno brv čez Soro nad iovarno ležečim vasem. — G. župan je t ud i omenil, da je nova šola v Preski že skoro no-Dolnoma dodelana in v prihodnji seji poročal o (troških za njo, katero poročilo bo pa še dosti jgodno. Glasbena iznajdba V dunajskem patentnem uradu hranijo :birko glasbenih iznajdb, ki je pač edina svoje vrste na svetu. Tu najdemo »violinske strune i/, mišičnih nitk ', >lokovod za godala«, dalje poseben telovadni aparat za vežbanje goslaških prstov, električno napravo za obračajo strun na glasovirju. Neki Danec si je dal patentirati aparat, ki nemuzikalne izpre-in i n ja v muzikalne«. Neki Holandec pa je svetu podaril napravo, s pomočjo katere se v pihala dovaja na umeten način zrak, tako da je godec cd\eč. Ljubljana Silen vihar in naliv Ljubljana, 21. avgusta. Tako strahovite nevihte in naliva Ljubljana (o kmalu ne pomni. Od severozahoda so pridrveli črni oblaki. Nad Kamniško okolico in bližnjo Gorenjsko je moral divjati močan vihar z nalivom. Okoli 7 zjutraj jo zavel silen piš, ki je po okoli-čanskili cestah najprej dvignil goste oblake cestnega prahu. Ceste so bilo zakrite s prahom, kakor dn bi po njih drveli veliki tovorni avtomobili. Vihar je postajal od minute do minute silnejši. Sprva je imel brzino 8 do 10 m na sekundo, a je pozneje okoli 8. ure dosegel vrhunec, namreč 20 metrov na sekundo, ali 72 km na uro. V istem času se je silno sliladilo in jo v eni uri temperatura padla za 10° C. Sledil je nato okoli 8 močan naliv, ki je z malimi presledki trajal skoro celo dopoldne. Padlo je dežja za 15 mm. Barometer pa se je nato začel naglo dvigati in je napravil Slavnost v Obširna cerkev sv. Frančiška bo jutri — kakor vse kaže — zopet nabito polna. Tolike vneme kakor za to slavnost, šiškarji že dolgo niso pokazali. Idejno poglobitve in verskega navdušenja .se nam hoče. To, česar si želimo, bomo ludi dobili. Sam prevzv. g. knezoškof bo prišel mal nas, da nas s svojo toplo in iskreno besedo navduši za večne resnice in vzore. Pa tudi drugi govorniki so tako srečno izbrani, da smemo pričakovati kar najlepših uspehov. šiškarji. na plan! Okrasimo svoje hiše z zastavami! Udeležimo se vseh slovesnosti, h katerim vabimo tudi druge meščane in okoličane. kralju Petru Važno opozorilo organizacijam, društvom, ustanovam, korporaeijain itd. V smislu ponovne objave je treba do 27. avgusta t. 1. priglasiti imena predstaviteljev na slavnostnem prostoru (največ po tri osebe) in javiti, na kateri naslov naj se pošljejo izkaznice, uadalje prijaviti udeležbo članstva pri mimohodu, da-Ii bo članstvo v krojih in s praporom ali z zastavo in če je nameravana poklonitev venca. Opozarjamo da nobena organizacija, ustanova, društvo, korporacija itd. ue bo vabljena p o -s ob o j ler velja ta poziv kot vabilo. Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju r Ljubljani, Kongresni trg l-II. © G. Anton Grdina odhaja v Ameriko v ponedeljek zvečer ob 20.50 z glavnega kolodvora. Vsi, ki bi se radi od njega še enkrat poslovili, so vabljeni, da pridejo na kolodvor. Pridimo v velikem številu in se zahvalimo temu gospodu za vse njegovo veliko dobro delo tu v domovini. Prosvetno društvo pri so. Krištofu mu bo priredilo slovesno odhodnico. O Ljubljanskim moškim zborom! Naštudirai-tc za sodelovanje povodom svečanosti odkritja spomenika kralju Petru Osvoboditelju sledeče skladbe: F. S. Vilhar: »Naša zvezda«, Dr. B. Ipa-vic: Bodi zdrava, domovina; E. Adamič: Molitev (Ti, ki si ustvaril); drž. himno Bože pravde (tini-sono). Note dobite pri upravi Hubadove župe JPS v Glasbeni Matici. Prva skupna skušnja za ljubljanske zbore v petek 4. septembra ob 20 v pevski dvorani Glasbene Matice. Druga skupna skušnja (za vse zbore) za Adamičevo »Molitev« in himno, dne 6. septembra dopoldne ob 9 na dvorišču realke (Vegova ulica). Naj predsedniki in pevovodje posameznih društev svoje člane na to točno opozorijo. — Uprava Hubadove župe JPS. celo 10 mm navpičen skok. Popoldne se je popolnoma zjasnilo. Bil je krasen pogled na planine, kjer je padel nov sneg do 10 cm na visoko. Strašen vihar je povzročil v mestu in okolici precejšnjo škodo. Piš jo v Zvezdi klestil težke kostanjeve veje in vsa Zvezda je bila v najkrajšem ča3u pogrnjena z vejami in vejicami. Po mestnih nasadih ni bilo toliko škode. Mnogo škode pa jo bilo po sadovnjakih, kjer so zlasti trpele hruške in jabolka. V okolici je veter odgrnil več streh na samotnih kozolcih in šupah. V mestu pa je metal s streh opeko in je bila v ožjih ulicah velika nevarnost, da ne bi s streh leteča opeka padla pasantom na glavo. Kakor poročajo, je po nekaterih krajih na Štajerskem in na Posavju padala huda toča, ki je najbrže napravila po vinogradih veliko škodo. Tudi v kamniški okolici jo bila silna nevihta. Silen vihar je imel smer od severo-zapada proti jugovzhodu. O Veselica delavsko godbe »Zarja«. Jutri, v nedeljo 23. avgusta, ob 10 bo vrtna veselica delavske godbe »Zarja« v hotelu »Bellevue«. Bogat sre-čolov, šaljiva pošta s tremi lepimi darili za tiste, ki bodo doliili največ razglednic: prvo darilo živo jagnje, drugo gugalni konj, tretje zlat medaljon. 0 Promenalni koncert v Šiški. Drevi ob 8 ho promenadni koncert delavske godbe »Zarja« v Spodnji Hiški ua trgu pred gasilnim domom, © Mestna ženska realna gimnazija sporoča svojim gojenkam, da je izpitni red sicer nespremenjen, le nižji tečajni izpit se vrši že 2G. avgusta ob 9 zjutraj. Več ua uradni deski v pritličju zavoda. © Gospodinjska šola in internat »Mladika«. Vpisovanje se vrši 1. in 2. septembra, vsakokrat od 9 do 11 v pritličju »Mladike«. Sprejemajo se tudi pismene prijave. Na zahtevo pošlje zavod prospekt. 0 Obiskovalcem jesenskega ljubljanskega volescjmu. Uprava ljubljanskega velesejma je tudi letos izdala kakor druga leta permanentne legitimacije in sicer po 30 Din. Z njimi je združena udobnost polovične voznine pri potovanju na velesejem in na povratku. Pri odhodni postaji je treba kupiti celo vozno karto in istočasno dati žigosati legitimacijo. Velesejem obisk potrdi, nakar so da pri povratku žigosati na postajni blagajni v Ljubljani legitimacijo, vozni listek pa velja potem za brezplačni povratek nazaj. Zato pri prihodu ne oddajte karte postajnemu vratarju, ampak jo dobro shranite. Legitimacija mora biti od imetnika lastnoročno podpisana. Legitimacije so dobe v vseh večjih krajih po celi državi, na-roče se pa lahko z dopisnico pri velesejmskih uradih. Za zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno je preskrbljeno. 0 Nesreča v mizarski delavnici. Včeraj zjutraj je reševalni avto prepeljal v bolnišnico 21 letnega mizarskega pomočnik« Bruna Stoorka pri mojedru Andlovicu. Tega je v delavnici zgrabila med delom cirkularka in mu prerezala roko. Njegova poškodba je zelo težka, ker je Skork izgubil mnogo krvi. 0 Cestno policijski red gre r zadnjem čnsu precej na živce raznim šoferjem, voznikom in kolesarjem, seveda le takim, ki mislijo, da ie ccsta le zanje, ne pa tudi za pešce. Včeraj je bilo ovadenih IG avtomobilistov in 52 voznikov ter kolesarjev zaradi prekoračenja policijskega reda. Na lake prestopke pa policija zadnje čase hudo strogo pazi. 0 Beračim nc gre slabo. Na ljubljanskih ulicah je stražnik ustavil starega Bosanca, ki je beračil. Pri beraču. 79 letnem muslimanu Šobrenu Beganoviču iz Prijedora, je policija našla 706 Din denarja. Berač je povedal, da je žo pet mesecev v Ljubljani in da se je ves čas preživljal z beračenjem. Dobrih ljudi je v Ljubljani torej še vedno dovolj in poklicnim beračem sr res no godi slabo. © Nož v barakarski naselbini. Družinske razmera v barakarski naselbini v Mestnem logu so v nekaterih barakah prav žalostne. Neki F. B. ja Andrej Oset: Vtisi s poučnega potovanja gostilničarjev iz Dravske banovine po Sotincgraškem, Tirolskem Prcdarlskem, Švici in Nemčiji t ' (Dalje.) Na vrhu Patscherkoffela smo našli krasen ho-fel, opremljen z vsem komfortom, ki je celo leto v obratu. Hotel ima 30 sob s 50 posteljami za tujce, centralno kurjavo, električno razsvetljavo in šte-tilnik, tekočo toplo in mrzlo vodo, kopalnice in dobro dunajsko kuhinjo in lastno hladilnico na električni pogčn. Pension stane za eno osebo 112 do 128 Din, sicer pa zajutrek 16 Din, kosilo 32 Din, večerja 32 Din in soba od 24 Din naprej. Od hotela 10 minut stran je lepo urejena planinska koča, last Avstrijskega planinskega društva, ki ima elek-♦rično razsvetljavo in telefon, vendar ni komforta. Krasen razgled po zgornji in spodnji Innski dolini, /illertater \vetterstein, na Stubaier, Alpeiner planine, Karvvendel, Mieminger Kette, Kaisergebir-ge do Zugspitze, Lansersee, Kalkkogel Glaugerer Nordkette, Rosenjoch, Brenner v daljavi 60 km. vožnja z žično železnico gori in nazaj stane 80 Din. v&mo gori 56 Din, doli pa 40 Din. Vozna karta 'za turiste, katera velja zjutraj do 9 in zvečer po 5, stane za obojestransko vožnjo 40 Din. S postnim avtomobilom vred stane vožnja iz Inomosta in z žično železnico vred nazaj do Inomosta le 56 Din. Žična železnica na Patscherkoflel je bila zidana irecl 3 leti in je stala 12 milijonov Diri, ter je sedaj iast družbe, ki jo podpira mesto in država. Obrestuje se s 4%, vendar vpliva izvanredno na ostalo gospodarstvo vsled močnega dotoka tujcev. Kaj se vse lahko ogleda v Inomostu, ne bom pomnim le, da Innsbrucker \Vegeweiser f tir pomnim le, da Innsbrucker Wegenweiser Ilir "reinde< omenja vse zanimivosti, urade in hotele ;cr naznačuje tudi natančno čas, ob kateri uri se vršijo v vseh cerkvah v Inomostu sv. maše. Pri iz-letnih točkah in poštno avtomobilskih prometnih razdaljah najdeš ceno in čas, ne najdeš pa, daljave V kilometrih... ' ' .■i -,. . . • • - • Na Tirolskem in Predarlskem so večinoma gostilne v drugem in tretjem nadstropju, kar se pri nas ne vidi, razen pri kavarnah. V gostilniškem muzeju sem videl napis: , • Der Wirtsnatz hat sein Wein gtaall, Dos haben die Goscht net glitten, lin oberen Stiibl haben sie graalt, In untern haben sie stritlen.« Iz Iuomosta stno se peljali z dvotinio železnico na električni pogon ter izstopili na postaji Sv. Anton na Arlskem, ki leži 1300 m visoko nad morjem (brzovozna postaja na progi Dunaj—Pariz). Kraj je najstarejši v zimsko-sportnem oziru na Tirolskem ter ima nad 30 različnih idealnih smučarskih stez. Tam je znano športno vežbališče najboljšega svetovnega športnika Hanns Sclitreidera, ki stavlja v športnih tečajih vsled svojega različnega terena še tako razvajenemu športniku vedno nove naloge. Sv. Anton je radi tega na glasu in zavzema prvo športno mesto. Omeniti je ša tudi treba 4 ktn dolgo sankališče. Kraj šteje 1400 prebivalcev. V tej gorski vasi so hoteli, ki imajo naj-razkošnejši komlort in lastne hladilnice. Videli smo velikansko krasno plesno dvorano v podzemeljskih prostorih s svojevrstno ventilacijo in razsvetljavo. Iz tega kraja vozijo še v mesecu maju državni poštni avtomobilski tanki v više ležeče hribe in iz-letne točke. Radi snežnih žametov smo morali izlet v hrib Sv. Krištof s takim avto-tankom opustili. Večji hoteli so odprli v zimski sezoni od 15. decembra do 31. marca, v poletni sezoni pa od 15. junija do 15. septembra. V predsezoni stane soba z eno posteljo in kopalnico brez hrane dnevno od 96 do 136 Din, pension pa 177 do 216 Din. V visoki seziji pa soba z eno posteljo 120 do 16S Din, pension za eno osebo 208 do 256 Din dnevno. Te cene veliajo torej za prenočišče, zajutrek, kosilo in večerja.' S popoldansko kavo se poviša cena za 16 Din. Za postrežbo se posebej računa 10%, za prometno društvo in zavarovanje pa zopet posebej 4 Din za osebo na dan. Ker sem radi prekomernih cen strmel, so mi lamošnji hotelirji povedali, da imajo v jciji še premalo sob, ker prihajajo tja večinoma le bogati Amerikanci, Angleži. Francozi, Spanci, Cehi nekaj tudi Jugoslovanov. V navadnih gostilnah brez tekoče vode stane soba z eno posteljo na dan 32 do 38 Din. Moram omeniti, da sem edino v največjem in najelegantnejšem hotelu Post- našel prospekte tiskane razen v nemškem tudi v francoskem in angleškem jeziku. Ta tujsko-športna vas, ki leži 1390 m visoko ima v hotelih, gostilnah, pensionih nad 1000 postelj. Cene jedilom in pijačam so od 30 do 60% višje, nego pri nas. V teh hotelih jc za potnika na razpolago pisarna ter telefon. Sobe imajo lesene stene, kakor pri nas planinske koče. In skoro vsaka soba ima ložo na hodnik ali svoi balkon, kakor Zetnljičcv hotel v Mariboru. Postelje iti divani v sobah so zelo nizki skoraj popolnoma na tleh. Stoli in klopi ter naslonjači v boljših hotelih so prevlečeni z mehkimi blazinami. V hotelih vidiš napise: -Sperrstunde 12 Uhr — Getneindeamt St. Antoni in »Elite Rasiermesaer mit Papier reinigen, predvčerajšnjim pretepal ob belsin dnevu svojo ženo in otroke. Nn pomoč je ženi pritekel njen brat, ki ga jo pa B. napadel z nožem in zabodel v desno stran vratu. Povzročil mu je do 9 cm dolgo rano, tako da je inoral napadenca reševalni avlo prepeljati v bolnišnico. B. je aretirala policija iu gu izročila sodišču. © Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; m r. Ustar, Sv. Petra cesta 78, in mr. Hočevar, Celovška cesta 34. V znamenju samote, kruha m vode ... Naš genijalni vodnik, prorok in tvorec naše svobodne države je rad poletel z delavci in študenti tja gor v samoto, k Sv. Jošlu, kjer je kot Mojzes Izraelcem kazal iz mračnosti dni pot v svobodo iu v jutranjo zarjo — v Jugoslavijo. V samoti in tihoti se je spočela, v tisoč in tisoč srcih je zorela — od Triglava do Vnrdarja so hrepeneli vsi Jugoslovani po zlati svobodi. Prišla je, a veliki mojster je ni dočakal: odšel je prej... Svobodni smo v svobodni državi... A sami pravo svobodo premalo cenimo, ljubimo; zato pojdimo vsi te dni v samoto k Sv. Joštu ua Kuni. da spoznamo, česa nam manjka: ognja, poleta, odkritosrčnosti, samozataje in resnične ljubezni do naših ljudi. Culi bomo glasove mož skrivnostnih, ki bodo pisali nove zapovedi v naša srca in v duhu prerokov povedali odkrito besedo o Zlatem teletu, Belialu in Balu. Zažarel bo v zlatem sijaju mož ,Kelt po rodu, kristjan po duši, ki ima simbol samote, kruha in vode. Ti znaki bodo vžgali na Kumu velik kres iu tisoč in tisoč malih kresov bo gorelo v srcih po vsej domovini in čulo se bo: »Junaki Slovenci v boj, razvado stoletne zdrobimo, telo okrepimo, srce posvetimo, da nam zašije nove zarje sijaj k Celjani, v katerih živi plemiški duh celjskih grofov; Ljubljana, naša mati, srce in vse naše, bo poslala svoje najmlajše, najboljše in največje trpine. Zagreb, Slovenci in bratje Hrvatje v narodnih nošah in z godbo, bodo prišli; trboveljski rudar, posavs.u gospodar, zidanmbSki železničar: vsi bodo prišli na Klim, da dobe pogum za novo življenje. Naj vstanejo možje kot Sv. Jošt, ki v samoti zore in kruha ljubezni trpiuom dele in žejne z živo vodo razvcsele! niclit mit Handtuch« ler >Bitte auf den Gangen ab-solute Ruhe zu bevvahren«. Kateri gostilničar želi podaljšanje policijske ure, mora plačati od 12 do 2 ponoči 24 Schil. to je 182 Din, od 2 do 4 zjutraj mora plačati nadaljnih 27 Schil. t. j. 216 Din. Predarlsko iu Brcgenz. Na postaji Langen smo prekoračili Tirolsko in vstopili v Predarlsko ter zvečer ob 17. uri končno dospeli do glavnega mesta Predarlske — Brege n z Ko smo prišli v nam določene gostilne, smo bili razočarani. V goslilnah so slopnice in hodniki ozki, na nočnih omaricah ni svetilk, sobe pa slabo razsvetljene. Ker ni bilo ponekod zvonca v sobah, nisi zamogel niii pozvoniti postrežneniu osebju. Resnici na ljubo pa moramo povedati, da smo videli tudi v Bregenzu nekaj velikih hotelskih stavb, ki so znotraj tudi najinoderiieje opremljene. Tisti dan je bilo v Bregenzu zborovanje državne zveze gostilničarskih zadrug iz cele Avstrije. Ker nas niso tako slovesno sprejeli, kakor delamo mi ob v .salti priliki, ako prid o kdo k nam, katerega smo povabili, sem se nehote spomnil govora rajnega ljudskega narodnega voditelja dr. Kreka, ki je na Koroškem o priliki ljudskega tabora govoril: vNa jugu toplo solnce sije, na severu pa mrzel veter brije.r Naši lamošnji spremljevalci so nam hoteli razlagali, da je ljudstvo na Predarlskem jako hladno in mrtvo in da se čuti meja Švice in Nemčijo, kjer tudi ne poznajo slavnostnih in prisrčnih sprejemov. V Bregenzu najdeš v v vseh hotelskih sobah slike nemških vladarjev in prestolonaslednikov. Meja jo pač jako blizu... Mesto Bregenz je staro rimsko obmejno me-s.lo, leži ob Boden&kem jezeru, ki meji na Avstrijo, Švico in Nemčijo. Nu pozdravnem večeru Avstrijske zvezo gostilničarskih zadurug smo sišali poročilo, da je poselilo lansko leto Avslrijo 4 milijone tujcev in da so oddali 20 milijonov prenočišč in da so pustili tujci v Avstriji najmanj 400 milijonov šilingov v denarju. Koliko ja io v naših dinarjih?! Predsednik Avstrijsko zveze gostil ni Carskih zadrug jo opozarjal, da jo gospodarska kriza velika in da se manjšajo dohodki od sleta do lota, dečim vodno večajo izdatki. Dolžnost vsakega državljana je tedaj, da sleherni skrbi za tujski promet. Priporočal je gostilničar jem, da naj skrbijo za dobra prometna sredstva, da naj gostilno opremijo « komfortom ter nudijo tujcem prijetno gibanje. Pravkar, ko to pišem, čiiam v »Slov.encu« od 23. maja poročilo .Eno Isto tujskega prometa • o seziji, v katerem trdi pisec, da smo imeli lani v Jugoslaviji približno 200 hotelov In penzij z 800 sobami in 13.000 posteljami, kar jo vsekakor premalo, ker je samo leta 1929. obiskalo Jugoslavijo nad 300.000 tujcev in da io bilo danili nad 3 rniii- Trbovlje Na Kura. Za veliko treznostno zborovanje v nedeljo se obeta velika udeležba. Namen prireditve je širiti treznost, posebno med delavstvom, zato se vrši sredi rudarskih središč: Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. Želimo obilo uspeha! Romanje iz Trbovelj in Hrastnika na Brezje in Bled se vrši po naznanjenem redu s posebnim vlakom. Vstopnice kupite po možnosti v petek in soboto dopoldne, in sicer cel vozni listek, ki bo žigosan z izkaznico vred veljal tudi za nazaj. Na vlak ni treba hoditi pred tričetrt na eno popoldne, Nadaljnja navodila dobite od rediteljev na vlaku. Radi mosta je bila v četrtek zopet skupna občinska seja Trboveljčanov in Kumljancev. Banovina jo namreč razveljavila sklep zadnje skupne seje obeli odborov, da ne prevzameta Kirhšlagerjevega mostu pri postaji, ker ne vodi do njega občinska ccsta. Sedaj je banska uprava zagrozila, da razpusli oba občinska odbora, če no podaljšata občinskih cest do mosta. Na skupni seji so odborniki pristali na prevzem ceste do mesta s pogojeni, da s tem še niso obvezani prevzeti mosta samega. Prevzem mosta bi stal občini blizu 400.000 'Din, za to vsoto ali pa šc malenkost več pa bi se dal zgraditi nov most, ki bo itak potreben, brez ozira na dosedanjega, čc sc bo gradila zasavska cesta. Romarjem. Ker posebni vlak na Brezje pripelje šele pet minut pred eno iz Hrastnika, ni treb^ hodili prej na kolodvor. Oslala navodila dobite cd rediteljev na vlaku. Zdravstveni odbor za našo občino s pododborom v Hrastniku se je postavil po določilih zakona in ima v ponedeljek svojo prvo sejo. Zaprta cesta. Radi gradnje hrastniškega vodovoda je zaprta cesta Sv. Marko—Hrastnik od 22. avgusta dalje. Tako smo Trboveljčani zaprti, da se z, večjimi vozili ni mogoče odpeljali ue pripeljati k nam, kakor edino z vlakom. jone prenočišč, Poročilo pravi čisto pravilno, da še nimamo primernih hoielov ustrezajočih sodobnim zahtevam, da bi našli tujci ono, kar iščejo in potrebujejo. Gledo Maribora, ki je sedaj s hoteli dobro oskrbljen pa bo treba primerne reklame, da ne bodo — prazni kakor so danes. Primerjava o razvitem tujskem prometu v Avstriji in Jugoslaviji z ozirom na naše lepe krajo pa je za nas jako poučna ... Z žično žclcznico na goro Piiindcr. Žična železnica na Pfander je bila otvorjenK dne 20. marca 1927 ler leži zgornja pcslaja 1022 m visoko (kakor bodoča naša Pohorska železnica). Le I a 1928. se jo prevozilo 203.048 oseb iu 1. 1929. pa 206.990. Žična vzpenjača je dolga 2075 m in visi na -1 stebrih, ki so 8.5, 15, 10 in 27 m visoki. Ta vzpenjača nese družbi 15% obresti. Iz krasne steklene verande v hotelu pri postaji na vrhu hriba sfe vidi na cclo Bodelisko jezero, ki je 84 km dolgo, Rensko dolino in švicarske hribe. Železnica in hotel so otvorjeni poleli in pozimi. Gostilničarji, trgovci in obrtniki trdijo, da imajo veliko večji promet, odkar vozi žična železnica na bližnjo goro Pfander. Ta žična vzpenjača je izpeljana tako. da odpeljeta vagona Istočasno iz gornje in spodnje postaje. Vožnja pa traja 9 minut in vozi normalno vsako uro. Po potrebi pa tudi vsakih 10 minut. Vožnja v hrib stane 24 Din in nazaj 16 Din. Vožnja gor s povratno karto pa le 36 Din. Znižane cene so za bloke t. j. 10 obojesmernih vosnih kart 1(30 Din. Kombinirane karte; 1 dan pension v gorskem hotelu z napitnino ler davki vred, z vožnjo gor in nazaj slane M7 Din. Večje družbe, šole, društva dobijo pri pravočasni prijavi znižano vožnjo. Hotel je najmodernejše opremljen in ima hladilnico na električni pogon ter razna igrišča za sporlnike. Seveda ne manjka telefona. Angleško stranišče, centralna kurjava, tekoča mrzla in topla voda ter v vsakem stranišču lizol In brisača. Zelo so so čudili, da nimamo v Jugoslaviji še nobene gorske železnice oziroma vzpenjače. Gostilne v liregencu so na dva »šloka«. Pri nekaterih gostilnah so v pritličju trgovino, v prvem nadstropju pa gostilniški lokali. Pri nas v vinskih krajih bi bilo o polnih urah »spravljanje-.- iz takih gostiln večkrat jako opasno. — Omembo vreden je najkras-nojše urejeni vinski hram, opremljen v starO-nem-škem slogu v hotelu »Kolodvor,, kjer so nam z veliko prijaznostjo razkazal i zanimivo urejene električne naprave itd. Na pozdravnem večeru smo z užiikoni opazovali različne narodne plese, kjer so se vrteli plesalci v krajevnih narodnih nošah Iz VVeJfertal, Bre-genzer \Vald, iz Montafon in v liaroduih nošah slarcea Brcgonza. Dnevna kronika Izpred sodnika Ljubljana, 21. avgusta. Pred malim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj, ie bilo danes več kazenskih razprav. Prva je podala vso romantiko divjega lovstva, ki je osobito razpaseno po Gorenjskem, kjer divji lovci streljajo zlasti gamse. Zadnja razprava pa je nudila žalostno sliko bednega socijal-nega življenja, v katero so pahnjeni brezposelni v Ljubljani. Iskati si morajo prenočišča po šupah Mestnega loga. Med nesrečneži so tudi taki, ki kradejo svojim sonočevalcem njih borno imetje. Dva divja lovca. V lovišču g. Joška Vebra iz Školje Loke na Dednem polju iu Persivcu v Bohinju je mnogo gamsov. Karol Polak in Jože Cvetek iz Stare Fužine sta lani jeseni in začetkom letošnjega leta ustrelila več gamsov. Bohinjski orožniki so ju naposled zalotili. Pri njima so izvršili hišno preiskavo. Pri Polaku so našli IU lepih gamsovih rogov, 1 rogovje srnjaka, vojaško puško in mnogo gamsje dlake. Pri Cvetku pa srnjakovo rogovje, gamsjo dlako, vojaške naboje in konec vojaške puške. Državni toži-telj je oba obtožil lovske tatvine. Krepki, v lovsko obieko oblečeni Karol Polak je danes pred senatom imel daljši zagovor. Prostodušno je začel pripovedovati: — Priznam, kar scin zakrivil. Cesar nisem napravil, ne priznam. Res sem ustrelil 5 gamsov v starost: J uo 12 let. Luen je bil kapii.deii. Rogovje jstalih a gamsov pa sem našel na Persivcu odnesno v potoku Mostnici. Prosim za dokaz, da sem ustrelil še 5 drugih gamsov. Glavo enega gamsa sem našel v neki koči na Persivcu. Žalibog ne vem, kdo jo je tam pustil. Našel sem tudi dlako od približno 8 gamsov. Srnjaka sem našel v gozdu nad vasjo. Predsednik je pripomnil, da je res Čudno, da se gamsi kar tako pobirajo. Izvedenec pa je kategorično izjavil, da jc bila čelna kost pri gamsjem logovju čista, kar je znak, da je bil gams ustreljen. Drugi obtoženec Jože Cvetek je odločno zanikal vsako lovsko tatvino. Bila sta obsojena: Karel Polak na 6 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Zakupniku lovišča pa mora povrniti 3500 Din škode, dočim je izvedenec cenil škodo na 8000 Din. Polak je bil obsojen zaradi desetih gamsov, ki so bili stari 3 do 10 let. Jože Cvetek pa na 2 meseca strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 1 leto. Povrniti ima škodo 090 Din. »To je pravična sodba!« je vzkliknil 62 letni posestnik Janez iz okolice Grosupljega, ko je čul sodbo, da sta njegov sin Janez in njegov svak France oproščena od obtožbe glede nakupa sumljivega kolesa. Neki Ambrožič jc bil njima prodal jan. 1200 Din vredno kolo, ki je bilo ukradeno Francetu Slaretu izpred gostilne Zcbal na Dolenjski cesti. Kolo sta kupila v dobri veri za 420 Din. Oče Janez je hil priča, kako so glihah doma za kolo. Po sodbi je oče Janez dejal v donečem dolenjskem dijalektu sodnikom: laciga otročicka ia naj bi kaznovali! Kaj bi pa maja /er.a rekla, ce Si biv abstijen. Tu je bla rejs pravična sedba. Z Bogom!« Iz Mestnega loga. Trije: Srb. Hrvat in Slovenec so prišli v Ljubljano iskat dela. V I rnovem so se seznanili. V neki gostilni so si privoščili nekaj vinca. Nato so šli spat / neko šupo v Mestnem logu. Bilo jc 1. avgusta akoli |iolnoči. Tam so že spali drugi delavci-trpmi, zaposleni pri regulaciji Ljubljanice. Stanko. F-lip in Lojze so zapazili pri spečem delavcu-tovarišu obleko. Pobrali so mu jo in nato izginili proti Ljubljanici, odkoder so se prepeljali s čolnom na drugo stran. Obleka je bila vredna okoli 190 Din. Vsi so bili zaradi tatvine obsojeni na 1 mesec strogega zapora. Kazen so sprejeli. Koledar Sobota, 22. avgusta: Timotej, mučenec; llipo-lit, škot. Osebne vesli — Poroka. Dne 20. t. m. je bila v kongrega-ciiski kapeli cerkve sv. Jožefa v Ljubljani poroka polkovnika g. VI. Ssunig-a z gdč. Marijo Saiovic, hčerko advokata dr. Josipa Sajovica. Obdo sreče! — Napredovanja in premestitve. Napredovali so: Angela Rakar, članica Nar. gled. v LJubljani iz 7-11 v 6. skupino; Plut Josip, član Nar. gled. v Ljubljani iz 7-fI v 0. sle.; Prezelj JoŠko, sin.lent na drž. trg. akud. v Ljubljani za profesorja 8, skuj).; dr. Ani. Slodnjak, suplcnt nn drž. lig. akademiji v Ljubljani za profesorja 8. skup.: premeščena sta: Cundrič Jožef, šef posluje Striži-vojna-Vrpolje. na Jesenice; Kolničnr Lovrenc s postajo Višnja gora za šefa postaje Rožni dol-Pri-bišje. OsJafe ves (i _ Razstava poštne uprave na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 29. avgusta do 9. septembra t. I. Oddelek direkcije pošle in brzojava na tuj-sk-promelui razstavi bo jio svoji aktualnosti za-divil vsakega obiskovalca. Poštna uprava namerava postaviti v obrat razne stroje, prav tako pa tudi podali našemu občinstvu nekaj praktičnih migljajev, kaj je treba za brzo odpravljanje pošto. Občinstvo bo nazorno videlo delovanje modernih brzojavnih slrojev, metodo modernega markiranja, odpravo pisem v vsem razvoju in slično. Tu bo šele razumelo ves notranji komplicirani ustroj poštnega poslovanja ter se bo čudilo preciznosti, s katero danes že ta ustroj deluje. S to razstavo bo obenem razstavilo ludi filnlelistično društvo po svojih članih bogate zbirke svojih znamk. — Ko državni meščanski šoli v Ormožu bo vpisovanje v nedeljo 30. t. m, od 8 do 12. Zgla-siti sc morajo tudi učcnci, ki so se vpisali že v junijskem roku. Popravni in drugi izpiti se začno v petek 28. t. ni. Natančnejša razporedba na razglasni deski. — Ravnatelj. — Začetek šolskega leta 1931-32 na dri. kon servatorlju v Ljubljani. Vpisovanje na zavod bo v dneh 1., 2. iu 3. septembra. Dne -I. in 5. septembra so sprejemni izjiili, dne 7. pa redni jiouk tia vsoh oddelkih in razredih. Vpisovanje je v sobi št. 13 v Gosposki ulici št. 8. Vsak gojenec mora pri vpisovanju predložili uradno prijavo, kolekovano s kolekoin po 5 Din in natančno izpolnjeno v vseh rubrikah. Prijava se dobi pri slu-žitelju. Novi gojenci morajo predložiti poleg pri-|ave šb krstni lisi in zadnje šolsko izpričevalo zavoda. ki ga sicer še obiskujejo. Stari gojenci moram predložiti lansko konservalorijsko izpričevalo in indeks. Vpisnina znaša 40 Din, laksa za spre-jpmui izpit pu 30 Din. V pisovanje so vrši dnevno od 9 do 12 in od 15 do 17. Ravnateljstvo. — Tapred ni kriv. O avtobusu Novo mesto— Brežice, o katerem smo zadnjič pisali, smo prejeli od zaneljive slrani tole pojasnilo: V današ- njem »Slovencu« je na str. 5 med novicami dnevne kronike v notici a avtobusu Tapred nekaj pomote! Poštni avtobus na progi Brežice—Novo masto ni lapredova last, ampak državna poštna last. Tapred tudi vozi na tej progi, a Tapred prav rad sprejme potnikov kar največ more, pač pa je poštni avtobus tak, da ne mara. To je pa resi Na poštni avtobus sc res nc moreš nikoli zanesti. Zgodi se, da si kdo listek že naprej kupi, a ko avtobus pride, ga ne sprejmejo v avtobus, dasi je še prostora. To se je zgodilo meni že tudi. — Da ima Tapred hrvaške listke, je res, a postrežljiv je pa bolj ko poštni. To resnici na ljubo! Pa še to povem, da so Tapredu prepovedali voziti na kolodvor, ker bi sicer poštni avtobus menda p'rcmalo zaslužil, dasi je drag in poln. — Semenj v Krškem. V Krškem se vrši kakor običajno veliki živinski, svinjski in kramarski sejem, takoimonovani :> Angelski sejem, v soboto 29. avgusta. -j i ; w . i. rk i \ i A J. — Na drž. meščanski šoli ua Viču pri Ljubljani se pričnejo izpiti privalistov dne 20. in popravni izpiti učencev in učenk pa dne 28. avgusta. Vpisovanje v I., II., III. in IV. razred bo 30. in 31. avgusta, vsakikrat od 8. do 12. ure. Ker je upraviteljstvo osnovne šole n aViču pobralo koncem tekoč, šolskega leta vse izkaze o šolskem napredku, jih oni učenci iu učenke, ki se žele vpisali v meščansko šolo, dobe pri njem nazaj. Natančnejši spored izpitov in tir. se nahaja v oglasni skrinjici v šolski veži. — Ravnateljstvo. O Dravska plovba je uvedla z včerajšnjim dnem novo vozni neko tarifo, in sicer za vožnjo na otok 3 Din, za vožnjo tja In nazaj pa 5 Din. LJ Stanovanje r — duplini. 05 letni Jakob Serdinšek si jo izkopal izpod tovarno Doctor in drug votlino ler v njej prenočeval žo od 17. I. m. io šol ter si izkopal votlino ter v njej spal... Ser.linška to prepeljali v polici i. .kc zaporo. I Ker jc kri tiutvf krvi pokoiuela. je sedela včeraj na založili klopi neka m!a ; ieina delavka! Obtožnica navaja, da je iinciiio.ina dne 3t. maja 1931 usmrtila svojega otroka i *P ia sem. V noči na petek pa ga je stražnik opazil ter , tem, da ga .io s topim pred meloni udarila po r. jo prišla strašna Serdinškovu beda na dan. V Btvtl jhj glavi ter ga zadavila Obtoženka je tani-težkem položaju, brez sredstev in zaslužika ter brez [ kala, da bi bila usmrtila olitKa. Oluojeir.i ■: bila stanovanja, ni vedel, kam bi šel prenočevat. In na tri meseco zajiora, ji .;oju > iri lela. Izvoz v juliju Zavod za pospeševanje zunanje trgovine objavlja podatke o našem izvozu v mesecu juliju. Zaenkrat so objavljeni samo podatki o izvoženih količinah. Skupno je znašal izvoz v juliju letos 208.779 ton in 111.313 kom. (junija 1931 135.953 ton in 77.822 kom.). Glavni predmeti izvoza so bili sledeči v tis. ton, odn. kom. (v oklepajih podatki za junij 1931 in julij 1930): Pšenica 33 (0.10), koruza 12 (19.42), drva .'» (20.39), stavbni les 71 (79.1C2), /e!. p .'tir.m II (9 ton, 306 kom.!, sveže maslo 0.7 (0.75, 0.S5), jijca 1.7 (2.0, 2.6), oglje 5, ccmenl 14 (?, 36), konji ! (1.8, 1.8), goveda in teleta 9 |7, !3), prašiči 24 (18, 15), drobnica 76 (51, 80) itd. v idinio, da je izvoz v juliju narastel, v glavnem radi povečanje izvoza pšenice in zel. pragov. — Urejena prebava in zdrava kri se doseže z dnevno uporabo pol čašo naravno »Franz-Josef« grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Franz-.luscl« vodo, ker pospešuje delovanje želodcu in črevesa, preprečuje oteklost jeter, zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poživlja izmenjavo snovi in osvežuje iii. »Prans-josefc-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah iu špecerijskih trgovinah. — Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob, spisal Ante Beg. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Cena 50 Din. Knjiga obsega 75 barvanih slik p onaravi in opis naših užitnih in strupenih gob. Knjiga nrtn odkriva veliko število užitnih vrst gob in gliv, katerih do sedaj sploh nismo poznali. Vsebuje ludi velikore ceptov, kako pripravimo gobe in glive za okusno jed, dalje kako gobe nabiramo, sumimo in konserviramo. Za vsako kuharico, gospodinjo in nabiralca gob jc ta knjiga velike važnosii in jo toplo priporočamo. Martbor Zločin ? Maribor, 21. avgusta. Pri M ure'-iiicih jc naplavila Drava truplo roiv Skeg a. Na glavi, licu in vratu je bilo opaziti sledove težkih poškodb. Ker domnevajo zločin, »o varnostna oblaslva dala takoj prepeljati nevnan-čevo lruplo"v mrtvašnico k Sv. Marjeti na Ptujskem polju ter jo bilo zaradi razlelesenja obveščeno okrajno sodišče v Pluju. Upati je, da so bo Kmalu moglo ugotovili dejansko stanje ter izslediti zločinca. Po poškodbah sodeč je zločin očividcu. □ /; tukajšnjega škofijskega dijaškega semenišča. Za tretjega pretekla v imenovanem zavodu je imenovan novomašnik Zdravko Kordež iz Pre-valja. □ Mrtvaški :ron. V starosti 74 let je umrl upokojeni poslovodja Josip Stoček, Krčevina, Praprotnikovn 22. Pogreb bo jutri ob 15 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Blagemu rajnkemu žemljica lahka, žalujočim naše najgloblje sožalje. 3 Odlična maribor. solisti nj a n ljubljanskem rudiju. Danes nastopi v ljubljanskem radiju znana maribor ka sopranisllca in odlična koncerlna pevka ga. Antonija Skvarčeva, absolventka Hubarlove pevske šole nn ljubljanskem konservatoriju. Spo-red obsega najmodernejše slovenske skladbe skladateljev Mirka, Lajovica in Osterca. Mariborčani! □ Zn sodnega tolmača pri mariborskim okroi-nem sodiiiu, in sicer za nemški jezik, je imenovalo višje deželno sodišče v Ljubljani tukajšnjega odvetnika dr. Leona Gozanija. □ Podaljšanje icnliljske proge. V najkrajšem času bo mestno avtobusno podjetje podaljšalo picgo Maribor—Pesnica—Si. llj do državne meje. Tukaj bodo potniki lahko imeli direkten prestop na že obstoječo avstrijsko avtobusno progo špUje —Gradec. □ Bojevita ienska. Dne 31. maja t. 1. je prišel upokojenec Vinko pozno domov. Zaradi tega je naslal ogenj v strehi. Prepir z ženo in potem spo-pad. Mož je zgrabil svojo ženo Kristino in jo tiščal k zidu, da bi se je ubranil, ona pa je segla jio kuhinjskem nožu ler zamahnila proli možu ter mu prizadjala 10 cm dolgo vreznino ter mu jnerezala prstne kiie stegovalke. Včeraj se je Kristina zagovarjala pri tukajšnjem sodišču ter se sklicevala na razburjenost. Razpravo je vodil s. s. Lenari; obtožbo je zaslopal višji drž. tožitelj dr. Jančič. Obtoženka je bila obsojena na dva meseca strogega zapora, pogojno dve leti. □ Iz četrtkove tajne seje mariborskega občinskega sveta: Na predlog OUZD se ukinejo občinske lakse po 5 Din, ki so se pobirale pri izdajanju potrdil o premoženjskem stanju v svrho delavskega zavarovanja. — Francu Gertu in drugim se dovoli postavljanji stojnic ob Marijinih praznikih. — Ivanu Blatniku, Ivanu Kaiserbergerju, Frideriku Cehu, Francu Žagavcu in Konradu Kir-bišu se odkloni priziv zaradi odkloinitve stojnico za prodajo mesa. ker ni za to lokalne potrebe. — Grajskemu in Unionskeniu kinu so od 1. julija naj)rej odpiše dnevna občinska taksa jio 50 Din. □ Na Hapidovem igrišču bo v nedeljo 4. okt. 1931 s pričetkom ob devetih dopoldne lahkoatlet-ski dvomateh Železničar—Maraton. Tekme bodo v sledečih disciplinah: teki 100, 200, 400, 1500 in 5000 metrov ter štafete 4><100; nadalje meti v disku, kopju in krogli ter skoki v višino, daljavo in s palico. Za omenjeno lahkoatletsko prireditev, ki naj bi čim bolj poglobila prijateljsko slike med obema kluboma, se naši lahkoatleti že pridno pripravljajo. □ aeljsko prosvetno društvo ima jutri ob pol 17 svoj redni mesečni sestanek. □ Petek-svetek za vse tiste, ki jim gredo v slasl razjie morske dobrote. Pa jih ni bilo včeraj bogvo kaj na izbero. Sardeliee po 10, škotnbri in laneade po 24 Din. □ Jugoslovanska strokovna zveza se je preselila v svoje nove začasife prostore v majhni dvorani Prosvetne zveze na Aleksandrovi cesti št. 0. Uradno ure kakor običaiuo. Fižol Ves lanski pridelek v Sloveniji je do mala popolnoma razprodan. Letošnja letina se presoja zadovoljivo, razen Dolenjske, kjer jc suša močno škodovala fižolovim nasadom, tako da ne bo dosti pridelka za kupčijo. Tudi ljubljanska okolica in sploh kraji, kjer je peščena zemlja, je vsled suše močno trpela, vendar bo tam žetev kljub temu razmeroma dobra. Proti gorenjski strani pa bo prav dobra fižolova letina. Tu mislimo predvsem na fižol ribenčan in mandalon, ki prideta prva na trg in sla, esobilo ribenčan, vsako leto za izvoz najbolj upoštevana. Tudi mandalon se izvaza, vendar m- vsako leto: tako n. pr. je lansko lelo ostal ves pridelek doma. Žetev navedenih dveh vrst že pričenja. Kvaliteta jc odlična, vendar jc v krajih, ki so močno trpeli od suše, zrnje pritlikavo. V kolikor se da do danes poročali, ne kaže inozemstvo za enkrat še nobenega zanimanja, kljub temu, da stojimo sredi želve. Nasprotno je pa lani že od za-lelka mcseca avgusta bilo veliko povpraševanj, kar ie pozneje pokarala tudi cena, ki je bila v začetku res visoka. Tudi letos bo cena za prve part.je višja kakor pa pozneje. Lanskih začetnih cen pa ;e z daleka ni pričakovati. V Bački in Srcmu so se vršili pred par dnevi zaključki za predprodajo, in sicer za beli fižol od Din 1.82 do 1.85 za kg franko nakladalna postaja, in še to brez vsakega posebnega zanimanja. Za fi:'ol ribenčan se bo pa dala doseči brez dvoma nekaj višja črna. Svetovati je, da produccnti pobite z mlatvijo in čiščenjem in da fižol dobro suh čim prej ob ugodni ceni spravijo v denar, ker izkušnja uči, da sc naš fižol v mesecu oktobru manj ugodno proda kakor v seplembru. ker takrat pride na svetovni trg Poljska in ludi druge države s svojim fižolom. Tako n. pr. se ponuja danes poljski prepcličar v predprodaji približno po Din 3.25 za kg franko Trst, kar je znak, da je nakupna cena, če upoštevamo velike vozninske stroške iz Poljske v Trst, na Poljskem za fižol zelo nizka. Situacija je zaenkrat za naš fižol šc nejasna. OFIC1ELNA OBRESTNA MERA EVROPSKIH EMISIJSKIH BANK. Sedaj imajo evropske emisijske banke to-lc diskontno obrestno mero (v oklepajih datumi od kdaj ie la obrestna mera v veljavi): Newyork 111% (8. 5. 31), Francija 2»»' (3. 1. 31), Švica 2", |23. 1. 31), Holandija 2% (16. 5. 311, Belgija (31. 7. 30), Danska (15. 11 30). Norveška (7. 11. :o), Švedska 4% (30. 7. 311. Anglija 4'.% (30. 7. 31), Ceškoslovaika 5".', |5. i 8. 31), Italija 5!;",i (19. 5. 31). Japonska 5'/,% (6. 10. 30), Finska 6% (28 10 30), betonska 6' , (1. 10. 30), Litva 6",; (1. 4. 30), Španija (8. 7. 31), Gdansk 7% (10 8. 31), Fstorska 7"/, (7. 10. 30), Indija 7»,; (6. 8. 31), Portugalska 7% 19. 8. 31), Poljska (3. 10. 30), Jugoslavija 7!.' , (20. 7. 31). Albanija 8?„ (1. 7. 31). Romunija 8% (31. 3. 31), Rusija 8'i (5. 4. 27), Bolgarija 8',".', 4. 6. 31). Grčija (30. 11. 28). Vadjarska 9"i (23. 7. 311, Avilri;a 10% (23. 7. 31), Ncmčiia 10'., (12. 8. 31). • Ve'e«ejmske legitimacije zn inozemstvo naj se naročajo samo pri uradu vele:, ,ma. Mars kdo kupi legitimacijo in jo pošlje svojim znancem v inozemstvo. Navadna legitimacija, ki je zunaj v ! prodaji, pa nima za izkoriščanje železniških ugodnosti v ČSR in Avstriji predpisanih vložkov, U-kozvanega Ziihlblatta. Take leg timaciie se dobe 6amo v dotičnih državah in pa v uradu velcr,ejma po ceni Din 30 kakor navadne legitimacijo. Legitimacij za italijanske posetnike pa velejiejm nc ' prodaja, temveč sc dobe samo potom našega zastopnika v Trstu Giuseppc Čehovin, Triesle, Piazra dcl!a Borca 5-1; za madjar»ke pa pri Jugosl. mad-jaraki gospodarski zbornici, Budapest VI, Andrassy ut. 2. Letošnji jesenski velesejem sc bo vršil od 29. avgusta do 9. septembra. Potrjeno poravnava. Krick Franc, trgovec v Celju za 20",;, Šeiir, d. d., tovarna klobukov, škofja Loka sklicuje za 10. sept. ob 15 v Zadr. gosp. banko 10. redni občni zbor. Na dnevnem redu je poleg | računskega zaključka za 1930 sklepanje o znižanju delniške glavnice, ki znaša sedaj 2.50 milj. Din na 1 0.5 milj. Din. Zanimivo je, da podjetje že o,-* ju-j nija t. 1. ne kotira več na ljubljanski borzi. Zadnja ie bila objavljena bilanca za 1929, ki je izkazovala neznaten dobiček, zadnjo dividendo pa je delilo podjetje za 1926. Likvidacija. V Zagrebu sklicuje gradbena družba Razvoj svoj redni občni zbor, na katerem se bo sklepalo o likvidaciji. Družba je bila ustanovljena 1929 s sodelovanjem Splošnega jugoslovanskega bančnega društva (prej podružnica Wic-ner Bankvcreina) in je imelo 1 milj. Din glavnice. Bilanca za 1930 izkazuje pri donosu 120.000 Din izgubo 45.000 Din. Borza Ljubljana, 21. avgusta. Denar V današnjem deviznem prometu so bili tečaji nadalje čvrsti. Promet je bil slab in jc vse caključene devize dala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2286.89—2293.73, Bruselj 789.49—791.85, Curih 1102.65—1105.95, Dunaj 796.65— 799.05, London 275.55—276.37, Ncvvyork 5657.98—5674.98, Pariz 222.21--222.90, Praga 167.93 —168.43, Trst 296.49—297,39. Zagreb. Amsterdam 2286.89—2293.73, Dunaj 796.65 — 799.05, Bruselj 789.49 — 791.85, London 275.55—276.37, Milan 296.49—297.35, Newyork kabel 5668.98—5685.98, ček 5657.98—5674.98, Pariz 222.24—222.90, Praga 167.93—168.43, Curih 1102.65 —1104.95. Skupni promet brez kompenzacij 6 milj. Din. Curih. Belgrad 9.055, Pariz 20.15, London 24.98, Nevvvork 514.12. Bruselj 71.60, Milan 26.89, Madrid 45.70, \miterdam 207.35, Dunaj 72.25, Stockholm 137.55, Oslo 137.45, Kopcnhagen 137.'0, Sofija 3.72, Praga 15.23, Varšava 57.60. Budimpešta 90.025, Atene 6.65, Carigrad 2.435, Bukarešta 3.055, Helsingfors 12.94. Vrednostni papirji Tečaj vojne škode je ostal na včerajšnji nižini. V Zagrebu so bili zabeleženi celo zaključki po 325 I akor tudi v Belgradu. Zaključni tečaji so bili okoli 330. Promet jc bili srednji. Bančni papirji so ostali nci-Mvreinenjcni pri običajnih zaključkih. Zemaljska banka je popustila od 114.0 na 113.50. Industrijski papirji beležijo zaključek le v delnicah Vevč. Tečaji drugih industrijskih papirjev so ostali v glavnem neizpremenjeni. Ljubljana. 8«,; Bler. po«. 81 bi, 1% Bler. pos. 71 bi, Celjska 150 d, Lj. kr. 120 d, Praštediona 120 d, Kred. zavod 195 d, Vevče 120 d, Stavbna 15 d, Ruše 125 d. Zagreb. Drž. pap : 7®^ inv. pos. 72—74, agrar-ji 40—42, vojna škoda ar. 329 -334 (327, 325, 330), kusa 330 —331, 332— 338, 8"„ Bler. pos. 77-80, 7% Bler. pos. ar. 68—69 (69), kasa 68—69 (68.50), '"« pos. Drž. hip. b. ar. 72 d., kasa 73 d„ b"„ beg!, obv. 56—58 d. — Bančne delnice: Hrvatska 50 d. Poljo 53.50 -55 (53.50), Kreditna 121—126, Union 150—155 (150), Jugo 67—68 (67) I.j. kred. 120 d. Mcdji narodna 68 d, Obilna 36 d, Praštediona 957.50 '>65, Srbska 190—191, Zemaljska 113.50-114 (113.50— 114.50). — Industrijske delnice: Nar. šum. 25 d, Guttmann 110 d, Slavonija 200 d, Danica 65 d, Piv ara Sar. 205 d, Drava 212.50 -220, Sečerara Osjck 216- 220, Osj Ijev. 210 d, Brog. vag. 50 bi, Vevč« 120—122 (120), Isi« 41 bi. Ra-gusea 300—380, Jadr. plov. 480 bi, Trbovel;ska 225—230. Bchjrad. 1% inv. pos. 71 b!, agrari 440 d. vojna ikoda 329 —331 (700 kom), 8. 332—334 (201 kom.), 10. 338—310 ( 200 kom.), 12. 342—343 (101 kom.), begi. obr. 57 50—59, 1% bler. pos. 70 bi. Notacije državrih papirjev v inozemstvu: Lon. don: 1% Bler. pos. 65 50—66.50, Newyork: 8°, Bicr. pos. 72.75—75, 7?5u —155. Novi Sad. Vse neizpienenjeno. Promet: pšenica 18 vag., koruza 9 vag., moka 2 vag., fižol 1 vag. tendenca ncizprcmcnjcna. So-nbor. Rž: bč. 132 —137Ji. ječmen: bč sr. 63—64 kg 112.50—117.50, bč. pomlad. 67 -68 k,' 180—185, »r. pomlad. 67—68 kg 185—190; koruza: bč. 92.50—95; otrobi: bč. 95—100. Vse ostalo nc izprem. Tendenca: ncizprem. Promet: 138!, v,->. Budimpešta. Tendenca čvrsta, promet srednji Pšenica: dec. 10.92, 91, 1 i. 12. zaki|. 11.11—11.1 marc 12.10, 12.32, zaklj. 12.31 — 12.33, rž: dec. 10 «8 — 11.20, zaklj. 11.10—11.11, marc 12.02—12.18, zaklj. 12.12—12.14, koruza: maj 13.50—13.35, zakli! 13.53-13.56. Živina Svinjski sejem v Mariboru, 21. avg. Prignanih je bilo 180 svinj, prodanih pa komaj 69. Cene so bile sledeče: 5—6 ted. 60—80, 7 —9 ted. a — moža je v resnici mogoče vzgojiti, s tisto potrpežljivostjo, s katero vzgajamo otroka! Samo da je med vzgojo 1. ljubeznjiva; 2. prijetna; 3. skromna; 4. vedra; 5. izrazito koketna; 6. ženska; 7. nekoliko otročja; 8. zelo krotka; 9. nikoli energična; 10. nikoli dolgočasna; 11. nikoli oblastna; 12. rezervirana. Vse to niso lastnosti, ld bi morale hiti prirojene, marveč si jih moremo In celo n kdaj prevrže v histerijo. Vedo: Moški ostane moški, in moških ni mogoče vzgojiti. Vsakemu moškemu je slednjič dovolj »ljubezni in krotkosti in čuvstvenosti in nežnosti in dobrote za vsako ceno«, kakor pravi D. H. Lawrence. Nekega dne priplava vsak moški zopet na vrh i z, globine svojega bistva, in tedaj se pokaže, da je bila njegova čednost le igra, vredna igre, ki jo nasproti njemu igra žena. Potem gre sam svojo pot dalje, na kateri za ženo ni več razumljiv. To so potem katastrofe, ki nastopajo v današnjih zakonih v pet- do sedemletnih presledkih ...« In še nekaj iz istega vira o vzgoji mož po ženah: »Sami po sebi so moški nagnjeni k temu, da se zadovolje s tistim, kar so in Vnr imajo. množico pred kinom ter se zaletel v zid. Nastal je strašen krik. Izpod voza so izvlekli enega mrtvega in enega smrtno-nevarno poškodovanega. Deset drugih oseb je bilo ranjenih. Ko so prihiteli stražniki in odprli vrata avtomobila, se šofer ni ganil. Bil je mrtev! Roke pa so se železno oklepale volana, da so jih komaj oprostili. Raztelesenje je pokazalo, da je bila šoferja zadela srčna kap, nakar je avtomobil ostal brez vodnika Tolstega sinovi proti svoji sestri Tolstega sinovi Ilija, Lev in Mihael so objavili v ruskih pariških listih uaslednje pismo: »V tisku so izšli »Spomini« naše mlajše sestre Aleksandre Lvovne. Zalibog so ti spomini, posebno v onem delu, ki se tiče naše matere, tako tendenciozni in neresnični, da ne moremo drugače, kakor da izrazimo naše ogorčenje nad njimi. Deleč s sestro vse spoštovanje in ljubezen do očeta, gojimo najglobljo ljubezen in iu spoštovanje tudi do spomina na našo mater, ki je vse svoje življenje posvetila službi svojemu možu in družini. Škoda, da je naša sestra pozabila na osnovne očetove ideale, ideale ljubezni in neobsojanja, ter je prišla z odkritji, ki so v nasprotju z njegovim duhom in niso nikomur potrebna. Prepričani smo, da se naš starejši brat Sergij, ki živi v Moskvi, in naša sestra Tatjana, ki živi v Rimu, v tem popolnoma strinjatP z nami.« p—, i S^J^^^^^^P^^P^IBH^P^S Grof Julij Karolvi, ki sestavlja umu , do na Madjarskem. ramo privzgojiti. Kajti to so zaščitne odredbe proti premoči moškega v svetu, ueka vrsta duševne mimikrije (posnemanja), brez katere bi bila ženska izgubljena.« Kakor vidimo, gradi moderna orientalka žensko moč nasproti možu na starem ženskem orožju: pretvarjanju, igri. Ali ima tudi prav? Naj odgovore moški sami! V nekem berlinskem mesečniku čitamo pod naslovom: »Možje so nevzgojljivi« med drugim: ...»to so možje, ki so postali čuv-stveni in negotovi. Razvili so v sebi lepoto, nežnočntnost in slabotnost. ker se jim zdi to Grof St< iu.i ...mirni, odsiopivsi ogrSHi ministrski predsednik. Toda pedagogično nadarjenim ženam se ve- i činoma posreči, pripraviti može do tega, da bi hoteli biti več, nego so. Ženskam v ta namen ni treba nikake strogosti. Dovolj je, da neprestano, z žilavo vztrajnostjo primerjajo svojega moža z drugimi možmi: pri čemer se vedno pokaže, da možje, ki se jim godi slabše nego njemu, ne prihajajo v poštev, marveč santo tisti, ki se jim godi boljše ...« Veliko resnice je v vseh teh izvajanjih — samo prave, krščanske resnice nič. Plavajoč obalni zid. \ rotterdamski Inki grade nov obalni zid. Iz tehničnih razlogov so temeljna dela na mestu nemogoča. Zato grade plavajoče zaboje iz betona s tenkimi stenami, ki jih potegnejo na mesto, kjer bo stal zid, in napolnijo z betonom. tudi na njih samih ljubezni in čaščenja vredno. Strašno jim je všeč. da so taki. Takih mož je ravno danes vse preveč, a nikakor niso vsi taki po svoji naravi, marveč so večinoma otroci današnje žene, plemena inteligentnih ženil, dražestnih tovarišic, prvovrstnih delavk in pa skrajno sposobnih trnov'- <■'• riiiip moške ideale Živi en je za vitkost Segedinski vinski trgovec Karel Schmidt je bil dalj časa v Marijinih varili, da bi shujšal. Res je izgubil 18 kg teže, toda pri tem mu je srce tako oslabelo, da je malo dni po svoji vrnitvi v Sesedin nenadoma na ulici umrl. SlaMtii Mitovu. 152 letna Bolgarka in najstarejša ženska na svetu. Ženica še vsak dan vstaja prva na vse rano, pomolze krave, nakrmi perutnino in opravlja ves dan raznovrstna dela. Najbolj je pa ponosna, da zua z nogami igrati akordion. Ženska lepota nekdjj in sedaj V 16. stoletju so imeli naslednje pravilo za žensko lepoto: >Tridesetero stvari spada k ženski lepoti. Tri stvari morajo biti bele: polt, zobje roke. Tri črne: oči, obrvi, trepalnice. Tri rdeče: ustne, yca, nohti. Tri dolge: Telo. I*.'s je, roke. Tri kratke: zobje, ušesa, stop': ! Tri Nt.\a vojna oprema za pehoto: plinsko maske iu slrojnice najnovejšega sestava, ki jih preizkušajo nn sedanjih angleških manevrih. Predvsem pa moramo vzgojiti same sebe. Kajti /ena, ki hoče vzgojiti moža. mora imeti deset lastnosti: 1. Krepkost; 2. razumnost; 3. žensko modrost; 4. vedrost; 5. zadostno spretnost, da svojo inteligenco prikrije ln nikoli ne izgubi dobre volje; (i. potrpežljivost; 7. potrpežljivost; 8. potrpežljivost; 9. potrpežljivost in 10. še enkrat potrpežljivost. Z vzgojo je treba začeti od prvega srečanja dalje. Pametna žena vidi v vsakem moškem svojega nasprotnika in je zarto — previdna. Kajti nikoli ne smemo pozabiti, da je bil mož, kateremu smo podarile, svoje življenje ali svoje srce, enkrat za nas tujec. Mnogokrat mu damo iz nepremišljenosti ali v prvem viharju čuvstev pravice, ki jih potem zaman zahtevamo nazaj; to se nikoli ne posreči. Prvi vtis je najvažnejši. Težko se da kdaj več izbrisati. Zato je treba iz vsega po-četka paziti, da napravimo vtis. Bodi torej: Angleški letalski poročnik Brinom, ki je pri vežbah za Schneiderjev pokal pri Calshotu padel v morje in utonil. To je pri vežbah za tekme za Schneiderjev pokal že tretja smrtnn žrtev. Brinlon je bil eden najboljših angleških letalcev. Na sliki ga vidimo, ko ga po zadnjem srečnem poletu nesejo ua suho. »Zeppelin« nad Lonuonoiu, Te dui je bil Grof Z>-ppclin< nu obisku v Londonu, kjer so ga navdušeno sprejeli. in sposobnosti. Moški niso postali njihovi otroci po vzgoji, rajši bi dejali, da so jih njih žene nanovo rodile: rojeni so iz žene.« Toda — nagonsko modre žene natančno vedo, da se narava ne da izpremeniti, da jih l moški le slepe. Živo čutijo strašno nevarnost, ki trajno preži na dnu takega razmerja. Zato žive v neprestanem strahu, ki se ueredko- MrSič vodi avto V Londonu se je pripetila docela nenavadna avtomobilska nesreča. Na eni izmed I glavnih cest so se ljudje ravno vsipali iz cirkusa in kina. ko je privozil po cesti taksi. Voz je nenadoma izgubil smer, vozil nekaj času sik—sak. uato pa zavozil naravnost v »Joiof* 'iiiHiiann ■>■ nska, ki je 12 let živela pod mošt > inenom. Bila je ločena od svojega moža. Ob • ■ i t' si jr prisvojila moževe osebne listino, si ob' kk> moško obleko in si poiskala moško službo. Po v- di službah, kjer je bila (med drugim nočni č* aj v neki tovarni) je prejela odlična izpričevala. Poročila se je celo civilno z neko vdovo in lepo skrbela zn njena dva otroka. Slednjič so jo razkrinkali kot žensko. široke: nedri, čelo in prostor med obrvmi. Tri ozke: usta, pas, členki na nogah. Tri debele: lakti, boki, meča. Tri tenke: prsti, lasje, ustnice. Tri majhne: prsi, nos, glava.« Danes ima ženska Jepota prav za prav eno samo pravilo: vitkost in prožnost; vse drugo je poljubno navrženo. Vendar-le sted za Amundsenom ? Ruski meteorolog Molč anov, ki se je bfl udeležil Zeppelinove ekspedicije, je te dal razvil fotografijo, ki jo je bil posnel na ji.ž-nem pasu Novaje Zemlje. Tu se je pokazalo na sliki neko letalo. Ni znano, ali je to kako nisko letalo ali letalo kakega ponesrečer.ega letalca ali pa morda celo Ainundsenovo letalo »Latham 47«. »Ali ste s leni gospodom v sorodu?« :>Da, a zelo daljnem: bilo nas je štiri-najst bratov in sester, a jaz sem bih. prvi otrok, on ua zadnii t* roka in vagojo moža majhna razlika. Pri :goji otroka sem bolj ali manj stroga, na »k način kažem avtoriteto. Pri vzgoji moža 1 pa nasprotno napravim čisto majhno, po->rna sem iu ljubeznjiva. Kajti mož ne sme ' dar opaziti, da ga vzgajamo. Ce to opazi, i le šp bolj neolesan. nedostopen in strahoto trmoglav. Ce »e ga pa lotimo z žensko od ros t j o, postane najupornejši pristojen — pba ga je le znati prav prijeti. Pomožni voz, ki ga vitle Chevroietov tovorni avto. Podjetjem, ki trgujejo z gradbenim matcnjalom pogosto prav pride tak način transporta. Chevroietov tovorni avto je preprost v ravnanju in se zato da preurediti v vse vrste transportnih vozil. AVTO JE SESTCILINDRSKl! Cl IEVROLETOVI TOVORNI AVTO> fOBILI GENERAL MOTORS CONTINENTAL S. A. Tip Maroserije, reza vsem zahtevam Chtvrotetov tovorni avto t karoterijo, ki le urejena nalail za trgovino s pivom in sodo vodo. Pivovarfa, ki razpolaga s takim dobavljalnim vozom, bo lahko dobiti nove kupce, obenem pa si znita transportne troike. ena izmed treh dolžin Chevrolelovih tovornih šasij Za preVoz pohlMva in prtljage so karoserije te vrste posebno primerne. Imajo veliko prostora, hkrati pa varujejo blago pred težjem in prahom. /^hevroletov tovorni avto se dobi v treh dolžinah i 2.77 m, 3.33 m in 3.99 m. Naj bodo vaše zahteve taltc ali take — ce vam gre za nagel in ekonomičen transport, se hoste odločili za eno izmed navedenih treh šasij. Chevroietov zastopnik vam ho rade volje pomagal pri izberi i v skladu z vašimi potrebami vam bo svetoval tisto karoserijo, ki vam bo najbolj ustrezala. Možnost izbere sasije pa je samo ena izmed mnogih odlik Chevroleto-vega tovornega voza. Druge so njegova močna konstrukcija, šestcilindrski molor, varčna poraba bencina in olja in nepotrebnost reparatur — same vr-line ki je zaradi njih prevoz s Che-vroletom tako poceni. Ce se odločite za Chevroietov tovorni avlo, se lahk o zanesete, da dobite z njim prevozno sredstvo t najnižjimi troški zo tono in kilometer. /a irgovea s premogom In drvmi je važno, da blago naglo dobavi. Evo vam karoserije, zgrajene nalait za to trgovsko stroko. Ker je avlo ob straneh nizek, nc delata nakladanje m razkladanje nikakih težav. Pravm nasveti Odhod v inozemstvo pred naborom. V. T. U. Za odhod v inozemstvo boste morali imeti potni list, ki zaprosite zanj pri policiji. Ce dobite potni list in nato še vizum konzula inazemske države, ne bo ovire za vaš odhod. 'I udi v inozemstvu boste morali vršiti svoje državljanske dolžnosti in se javiti radi vojaške obveznosti pri poslaništvu (konzulatu) naše države, kjer boste vse potrebno zvedeli. Kako je z delovnimi razmerami v dotični državi, boste morda zvedeli pri borzi dela ali pri iz-seljeniškcm komisarijatu v Ljubljani, kamor se obrnite. Zastaranje taksnih kaznivih dejanj. A. U. K. Nekdo je v pogodbi navedel manjšo ceno, kakor jc v resnici znašala. V kolikem času bo zastarelo to dejanje? — Zakon določa, da pri taksnih kaznivih dejanjih, ki se kaznujejo po zakonu o taksah iti pristojbinah, zastara dejanje v petih letih. Spori Kdo ho prvak? Lepa proslava simpatičnih igralcev 7. jutrišnjo tekmo med Ilirijo in 1'rimorjem bo ligino tekmovanje za letos končano. Naša kluba nista uspela v borbi z najmočnejšimi klubi v državi. Zasedla sta zadnji mesti v tabeli. Jutrišnja tekma bo pa pokazala, katero mošlvo pride ua predzadnje merio. Torej bo borba za prestiž. In ta borba jo med temn dvema kluboma vedno zanimiva. Še posebej bo pa ta zadnja, kajti igralci obeh klubov bodo skušali že sedaj pokazati, kaj so pridobili od tekem, ki so jih igrali z močnimi klubi. Le v boju za presliž je glavna mikavnost te tekme. Kaj drugega hi od teh dveh moštev, o katerih smo za časa srečanj z izvenljubljnnskimi klubi že toliko povedali in tudi dostikrat napačno napovedovali, ne mogli povedati. Upamo, da bo borba lepa in dostojna športnikov ter da ne bo nobene nepotrebne ostrosti. Ne smejo se pa ponoviti dogodki zadnje tekme Primorje—Oradjimski, kajti to ne bi bil dostojen zaključek tega lepega tekmovanja. Tekmo bo sodil naš najboljši sodnik g. Fabris. V predlekmi se predstavi vojaška reprezentanca, proti kateri bo igrala rezerva Ilirije. Pred tekmo se bo pa vršila za nase razmere zelo pomembna proslavil. Simpatična igralca Sip. venije. večkratna reprezentanta na-ega nogomela, Doberlet in Dekleva praznujeta prvi .svojo 200. tekmo. drugi pa 100. tekmo. Ti dve številki »la sicer prekoračeni, toda klub se drži okroglih številk. <>stitkaffl številnih prijate ljev teh dveh igralcev se pridružujemo tudi mi z željo, da bi še večkrat tako uspešno zastopala slovenski šport kol do sedaj. Razne športne testi Meddržavna tenis tekma Jugoslavija—Avstrija je končala nepričakovano s 3 : 2 v korist Jugoslavije. Talentirani mladi igralec Kukuljrvič je v zadnji igri proti biseri mu nnu sigurno zmngul. špansko reprezentančno moštvo, v katerem letn tudi slavni Zamera, jc prispelo danes v Budimpešto. Španski nogometni igralci bodo nasto-pnli v vseh večjih evropskih mestih, kakor v Budimpešti, Pragi. Berlinu. Leipzigu, Turinu, Milanu in najbrž tudi v Belgradu. Kajti BSK se ni ustrašil velikih stroškov in je povabil Špauce, da v Belgradu Dokažejo svoje veliko znanje. Radomlje Radomljam praznujemo vsako leto na nedeljo po Velikem Šmarnu > žegnanje«. Letos smo pa ta svoj cerkveni praznik lepo zaključili s proslavo kraljeve desetletnice vladanja. Slavnostni sprevod izpred šole jc otvoril naš župan Ivan Pavlin z talnimi predstavniki, za njimi so korakala društva in šolski otroci, ki so vsi ves čas živahno vzklikali kralju in Jugoslaviji. Ustavili so sc pri lepo okrašenem znamenju na krasno razsvetljenem križišču sredi vasi, kjer so se bili med tem žc zbrali pol-nošteviino naši občinarji. Naš domači duhovnik, g. David Doktorič, jc tu v kratkem, prisrčnem nagovoru poudaril pomembnost te oblctnice, kako je na", odnos do našega kralja, vladarja slovanske krvi, najožje spojen z ljubeznijo do naše komaj osvobojene domovine. Naj bi Vsemogočni dal našemu kralju Aleksandru svojo pomoč, odličnih kreposti in potrebno modrost, da bo mogel peljati našo mlado Jugoslavijo do sc lepi«, popolnejše in jasnejše, 6olnčnejše svobode. Ko so sc polegli burni »živijo« klici, jc pevski zbor pod vodstvom Franca Plevela zapel državno himno in drug zbor. Končala se je clavnost z defilejeni pred kraljevo sliko. Tako smo tudi mi po svoj;h skromnih močeh proslavili desetletnico vladanja našega kralja. Zadružništvo. Pri konzumni zadrugi jc odložil mesto načelnika dosedanji načelnik. S tem ni rečeno, da hoče svoje roke odtegniti zadružništvu. Cerkveni vestnih Glavni pra/.nik dekliške Marijine družbe pri ! sv. Petru v Ljubljani se praznuje jutri, ne 30. av-I gusta. kukor je bilo naznanjeno pri shodu. Ob (i ! zjutraj sv. mi ša iu skupno sv. obhajilo, popoldne ' pa shod v cerkvi. Lilija Proslava 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. v Litiji. O priliki 10-letnice vladanja kralja Aleksandra se je vršila v nedeljo dopoldne občinska seja, kateri so prisostvovali poleg polno-itevilncga odbora tudi okrajni glavar g. Fr. Podboj, zastopniki raznih društev. Župan Lebinger se je v kratkem govoru spominjal velikih zaslug kralja Aleksandra. Zaključil je svoj govor z vzklikom, da živi Nj. Vel. kralj Aleksander, čemur so vsi navzoči s trikratnim Slava klicem viharno pritrdili. — Nato ie še kratko govoril g. okrajni glavar Podboj, ki se je zahvalil za to spontano manifestacijo. Ob 9 se je nato vršila v litijski cerkvi služba božja, potem pa je domača gasilska godba na litijskem trgu ob prisostvovanju številnega občinstva priredila promenadni koncert. Zupan LcSinger je občinstvu prečital udanoslno brzojavko in sklep občinskega odbora, da se v spomin na današnji dan 10-letnice vladanja našega kralja razdeli med občinske reveže 2000 Din. kar so navzoči z zadovoljstvom in vzkli-kanjem Nj. Vel. kralju vzeli na znanje. — Litija je bila vsa okrašena z narodnimi zastavami. Hrastnik V bolnišnice bralovske skladnice je umrl za jetiko starejši samski dclavec g. Polde Pogačnik. Igračkanjc narave. Družini nekega rudarja sc je rodil otrok, ki je imel zadaj na glavi velik izrastek, večji ko glava. V bolnišnici so otroku izrastek odrezali. Baje so bili v tem delu celo možgani. Otrok je ostal pri življenju, a mnogo trpi. Socialne zadeve. Po novi tarifi so rudarjem izračunali tako, da največ dobijo 25—40 dinarjev dnevno. Le malo jih ie, ki dobe 60 Din. Scve mora biti kdo za zgled. Ta jc zaslužil 115 Din. Usmiljenim srccra. V rudniški hiši pri Rošu leži bolna mati petih malih otročičev, katerim nima kdo poslreči. Oče hodi na delo. Mogoče bi se našla usmiljena ženska, ki bi pomagala ubogi družini pxi najbolj nujnemu domačemu delu. Radio Programi Kadio-LjublJann: Sobota, 22. avgusta: 12.15 Plošče (mešan program). — 12.45 Dnevne vesli. — 13.00 Čas, plošče. — 18.30 Salonski kvintet: Blankcnburg: Čarovnik; Lincke: Ca&sanova valček; Boiedicu: La Dame blanchc; Konigsberger: Igračka Ni. Veličanstva. — 19.30 Plošče. — 20.00 Začetek šahovskega turnirja na Bledu, poroča dr. M. Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. — 20.30 Kompozicijski večer g. J. Breznika. — 21.15 Samospevi ge. Vntonije Skvarča: 1. Mirk: Kateri kerub; 2. Mirk: Mati poje: 3. Osterc: Ob jezeru; 4. Mussorgsky: Pred spanjem; 5. Sajovic: Bujni vetri v polju; 6. Brahms: Zaman pod oknom. — 21.451 Harmonika solo, g. Stanko, vmes čas in dnevne vesti. — Nedelja, 23. avgusta: 9 Inž. Cerne: O poljedelstvu. — 9.30 Prenos cerkvcne glasbe. — 10.30 Versko predavanje, p. dr. Angelik Tominec. — 11 i Salonski kvintet. — i2 Cas, dnevne vesti, plošče. — | 15.30 Kuharjev šramel-kvartet. — 16.30 veseloigra 1 Te modre oči« (št. Jakob. gled. oder.) — 17 Salonski kvintet. — 19.45 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslovanski prvak in velemojster dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. — 20 Pavčičev večer: I. Uvod-, na beseda. II. Umetne in narodne pesmi pojeta ga. Pavla Lovšctova in Mirko Jelačin, pri klavirju g. i Mai:an Lipovšek. — 21 Prenos iz Rogaške Slatine: j 1. Zgodovina in opis zdravilišča. 2. Simfonični koncert godbe Dravske divizije. — 22.30 Cas, poročila. Drugi programi i Nedelja, 23. avgusta. Belgrad: II Ciganska glasba. — 12.30 Radio-orkester. — 17.30 Narodne pesmi. — 20 Vokalni koncert. — 21 Opera Cavalcria Rusticana , plošče. — Zagreb: II Plošče. — 10.30 Plošče. — 20.15 Radio-orkcstcr. — 22.10 Lahka glasba. — Budimpešta: 14 Koncert. — 10.15 Ciganska glasba. — 17.45 Koncert vojaške godbe. — 20 Koncert opernega orkestra. — Dunaj: 11.05 Simfonični orkester. — 13.05 Mandolinski koncert. — 15 Popoldanski konccrt. — 21 Usoda ekspedicije Riidiger. — 22.30 Plesna glasba. — Milan; 10.50 Religiozna glasba. — 12.30 Pestra glasba. — 20.45 Opera Machbeth*. — Oslo: 20.30 Radio-orkester. — 22.30 Plesna glasba. — Praga: 21 Pester večer. — 22.15 Orkestralni koncert. — Rim: 10.15 Religiozna glasba. — 21 Cehoslovaška glasba. — Toulousc: 12.30 Religiozna glasba. — 13 Simfonični orkester. — 19.10 Operetni koncert. — 20 Popevke. — 21 Vojaška godba. — 23.30 Simfonični orkester. — Stuttgart: 11.30 Kan-tata Jan. Seb. Bacha: V vseh mojih dejanjih . — 10.30 Klavirski koncert. — 20 Opereta: Oospod hi gospa Denis . — "»-40 Plesna elasba. Slovenj gradeč Gn. Vrunč, soproga tuk. urarja, sc ni zastrupila s klobasami, ki ji je ž njimi postregla njena sorodnica v Smartncm, kakor smo to zadnjič enkrat pomotoma poročali, ampak jc tiste klobase žc jedla pred odhodom v Šmartno. Kupila jih jc pri nekem mesarju. Toliko resnici na ljubo. Pohištvo 1 priproslo in najmodernejše Vam nudi tvrdka po izredno nizki ceni IN SINOVA Sl.Vid nad Ljubljann — nasproti kolodvora 1 ' - —— < Gostilna, mesarija in posestvo M. Kranjc v Žalcu pri Celju, se bo prodajala dne 23. avgusta 1931 na okrajnem sodišču v Celiu, ob 9 dopoldne. K gostilni spada med drugim tudi krasen senčnat vrt za goste, ki je posebno poleti od izletnikov kar najbolje obiskan. V hiši jc električna napeljava in se nahaja poslopje v dobrem stanju. Posestvo ima kar najidealnejšo lego in vso komodacijo. Leži na zelo prometni točki in jc pripravno za izvrševanje vsake obrti. Kdor želi postati lastnik lepe, idealne domačije, r.aj si isto tako) ogled i na licu mesta, ker je v torek, dne 25. avgusla že licitacija. Pers. 391 1931-2. RAZPIS mesto Pri mestnem fizlkatu v Ljubljani je pop ililiti mestnega zdravnika-praktikanla. Pogoji so sledcih 1. Državljanstvo kraljevine Jugoslavije. 2. Starost nc nad 40 let. 3. Dokaz, da je odslužil kaurski rok, jc od vojaške službe oproščen. 4. Dokaz, da jc diplomiran doktor vsega zdravilstva in da jc dovršil po državi za zdravnike predpisano prakso v javni bolnici. V teku treh let po dnevu vstopa v mestno službo mora napraviti fizikatni izpit, prednost imajo pa oni, ki že imajo ta izpit. Pravilno, z vsemi potrebnimi dokazili opremljeno prošnjo je vložiti najkasneje do 28. avgusta 1931 pri predsedstvu mestnega magistrata v Ljubljani (personalni referent). MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI, dne 21. avgusta 1931. Zupan in mestni načelniki Dr. DiAfi Puc L u MALS OGLASI Vsaka drobna vrstica l'SO Din ali vaaka besedo SO par. Na|man|Sl oglu r . S Din. Oglasi na«, devet vrstic a« računalo vlit.. Za odgovor mnamkol Na vpradaula brez znamk e ne odgovar|amol Službe iičcjo Organist in cerkovnik z dobrimi spričevali, vešč knjigovodstva in drugih pisarniških poslov, išče primerno službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 9389. Prodajalka mešanega blaga želi pre-meniti mesto na živahnejši promet v Sloveniji. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor. Pisarniška moč začetnica, abs. meščanske šole in trgov, tečaja, išče nameščenje v kaki pisarni ali trgovini. Razume vsa pisarniška dela. Gre ev. nekai časa tudi brezplačno. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Vestna« št. 9521. Išče se primerno mesto za 20 letno mladenko s trgovsko šolo in 2 leti prakse v odvetniški pisarni, z znanjem slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi. Natančnejša pojasnila se dobe v trgovini Rosmann & Tschurn, Ljubljana. Ribiški paznik se išče. Ponudbe pod zn. »Paznik« št. 9437 na upr. »Slovenca«. Prekajevalec zmožen vseh del in po-;ten se sprejme v stalno službo. Ponudbe pod zn. »Prckajevalec« štev. 9434 na upravo »Slovenca«. Več pletilk ia nogavice in za navadne stroje sprejme takoj pod ugodnimi pogoji tv. I. Kušlan, Kranj. Učenka pridna, ki ima veselje do trgovine in je dobrih krščanskih staršev, se sprejme. Hrana in stan v hiši. ponudbe na: Ivan Kuno-var, Bled. Tapetnika pomočnika in vajenca — sprejme I. Černe, Dunajska cesta. I Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 30 Jugo-avto). Prva oblast, koncesiionirana Proso^ti. št 16 zastoni Pišite ponjl Gojko Pipenbacher koncesijon. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. - Zahtevajte informacije. Dame, pozor! Veliki jesenski tečaj za krojno risanje in prikro-jevanje damskih oblek za dom in poklic, se vrši pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 24, I. nad. Uspeh zajamčen. Kroji po meri. Več dijakov se sprejme na stanovanje in zajtrk pod skrbnim nadzorstvom. - Naslov v upravi »Slov.« pod 9440. Starejšo gospodično veščo knjigovodstva, ki bi delala tudi druga dela -sprejmem v stalno nameščenje. — Ponudbe pod »Poštena« štev. 9569 na upravo >Sloven«a«. Odda se s 1. septembrom krasno, solnčno stanovanje, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe, kleti, drvarnice, pralnice in kopalnice. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9465. Stanovanje komfortno, obstoječe iz 4 sob, sobe za služkinjo, predsobe, kuhinje, kopalnice in ostalih pritiklin, oddamo s 1. novembrom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9439. Lepo stanovanje solnčno, 2 sobi, kuhinja, kopalnica in pritikline, v novi vili, oddam s 1. septembrom. Naslov v upr. "Slovenca« pod št. 9565. Opremljena soba se odda za Bežigradom za 300 Din mesečno. Naslov v upravi ^Slovenca« pod št. 9570. Poslovni lokali Vila na Dunajski cesti št. 29, blizu centra naprodaj. — I. nadstr., so se 1. sept. | Ponudbe pod »Sv. Kri-na razpolago. Poizve se štof 1931« štev. 9082 na istotam. upravo »Slovenca«. Lokal pritličen, 3 prostori, na Gosposvetski cesti, primeren za trgovino ali pisarno, se takoj odda v najem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9585. ! Delavnico pripravno za kolarsko ali kako drugo obrt, oddam. Poizve se: Jesenice, Gosposvetska c. 33, Ignacij Morič. Lokal dva prostora z izložbo, v centru Ljubljane, iščem. -Ponudbe pod »Centrum« št. 9566 na upravo »SI.«. Družabnik za pisarniško in trgovsko sodelovanje se sprejme pri tehničnemu podjetju v Ljubljani v svrho razširjenja obrata s primernim kapitalom proti varstvu in udeležbi. Nastop takoj. Ponudbe pod »Resno 13« št. 9515 na upravo »SI.«. Prodam ' lepo enonadstropno hišo , s trgovino in gostilno z gostilniškim inventarjem l na prometnem kraju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9349. Posestvo v bližini Ljubljane, za 6 ha travnikov in njiv, hiša z 9 opremljenimi sobami, lastno kopališče, pripravno za letovišče, prodam ali oddam za več let v najem. Pismene ponudbe na upravo »Slov.« pod zn. »Letovišče« št. 9533. Nakup in prodajo zemljišč in stavb posreduje samo svojim članom (strogo zaupno)! Vprašanja in ponudbe naj se pošljejo takoj na zgoraj-šnji naslov. Vabimo k pristopu! Delež 20 Din, pristopnina 10 Din, za odgo-vor znamka 3 Din. Osr, gosp zadrut?a, r. z. z o. z., Ljubljana, Mestni trg 19, III. nadstr. Uradne ure v sredo in soboto od 15-17. Preklic Podpisana prekličem in obžalujem žaljivke, izgovorjene o Krmelj Ani dne 12. maja na Klancu, ker ji ne morem ničesar nečastnega očitati. - Klane, dne 19. avgusta 1931. — Gros Ivana. Stavbna parcela naprodaj tik sokolskega telovadišča ob Dunajski cesti. — Naslov v upravi . »Slovenca« pod St. 9568. | ---t A.merikanci, pozor! 1 Nova hiša, ki donaša mesečno 1800 Din, se proda. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9591. Zastopnike za tekstilno konfekcijo in vezenje, vpeljane pri privatnih odjemalcih, sprejme Antonin Mertlik, Stotin, Červeny Kostelec, Č. S. R. Trgov, pomočniku ali pomočnici dam takoj v najem lokal in magazin na najprometnejši točki Rogaške Slatine, pri župni cerkvi. Tudi vzamem družabnika, kateri zna samostojno voditi trgovino. Takojšnje ponudbe na J. Sterguljc, Rogaška Slatina, Sv. Križ 200. Izjava Podpisani Ivan Košič iz Črete št. 24 izjavljam, da je laž, kar sem spravil v javnost zoper Marijo Košič roj. Mejač in rejenčka Štefana Bastič ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. - ("'reta, dne 13. avgusta 1931. — Ivan Košič. Harmonij z močnim glasom, dobro ohranjen, na 9 registrov, iz hrastovega lesa, naprodaj. Ogleda in kupi se pri Ivan Augustin, Reteče 5, pri Škofji Loki. Tovarna se odda v najem za daljšo dobo let. Ponudbe pod značko Tovarna« na podružnico »Slov.« v Celju. Parcela 519 m-, solnčna lega, na- , sproti nove šole v Zgor- ! nji Šiški, se proda. Cena 25 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9483. Enodružinsko hišo novo, z velikim zelenjad-nim vrtom, v kuhinji vodovod, 10 minut od Kranja, tik dvorazredne šole, naprodaj. Cena nizka Poizve se pri Mariji Pečar, Primskovo 84, p. Kranj. Tovarna usn ja ' se proda ali da v najem za daljšo dobo. Pismene ponudbe pod zn. »Usnje« na podružnico Slovenca« v Celju. ZEMLJIŠČE ZA TOVARNO cca 5—10.000 mJ, z lastnim železniškim tirom lik ob postaji sredi Slovenije naprodaj. Dopise pod zn. -Tovarna« na podružnico »Slovenca« v Celju. Bukovih drv cepljenih, kupim več vagonov. Ponudbe pod zn. »Takojšnje plačilo« štev. 9520 na upr. »Slovenca«. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava -Merkur«, Liubliana Šelenburgova ulica 6 II nadstr Čreva suha goveja in nasoljena ovčja kupuje vsako množino tvrdka Brača Perišin, Kaštel Kambelovac pri Splitu, Dalmacija. Bukova drva stare produkcije, deloma preperela, ev. mešana z ijabrom ali hrastom, vsako množino, kupim. Plačilo takoj. Ponudbe pod Bukova mešana« št 9564 na upravo »Slovenca«. Vrtne žaktopne siole prodaja pisarna Tribuč na Glincah. Telefon 2605. Suho seno zdravo, ima naprodaj L. Nouschak, Bos. Dubica. Ugodno se proda 500 ccm AJS motocikel s prikolico, skoro nov, radi nakupa avtomobila; 500 ccm BSA motocikel s prikolico; 600 ccm In-dian Scout, 6000 Din; 175 ccm Peugeot 3600 Din. -O. Žužek, Tavčarjeva 11, Ljubljana. Voz brek na vzmeteh, na oljnate osi, v najboljšem stanju, po utfodni ceni naprodaj. Petkovšek Franc, Drenov grič 28, Vrhnika. SUHE HRUŠKE zelo okusne, omot 5 kg 32 Din, omot 10 kg 60 Din razpošilja franko vsakemu naročniku tvrdka G. Drechsler, Tuzla. Poceni se proda več Peugeot 12 HP avtomobilov, poltovornih in osebnih; Peugeot 24 HP 4 sedežni osebni in spremenljivi v tovorne za 600 kg; Fiat 501, 4 sedežen; Fiat 503, 4 sedežen; Steyr tipa 4, 4 sedežen; Chev-rol.t omnibus, 18-20 sedežen. - O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul. U. Več srn starih in mladih - proda Toman, Resljeva cesta 30. Pletilne stroje Jaquard 8'85, entlerca s škarjami in Kurbcl tam-borir mašina naprodaj. -Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru. Lanene tropine in druitu krmila narii najcenet Veletrgovina žita iu moke. A. VOLK, LJUBLJANA Keslieva cesta U Ce se slikate za 6 kart v ateljeju Josip Pogačnik, dobite zraven brezplačno krasno, natančno podobno risbo. Oglejte si iste neobvezno v ateljeju Ljubljana, Mestni trg 17 Pri bolezni želodca, črev slabi nrehavi in hemtroidih /cmHite tudi Vi 'F/GOL*. •FIGO L» osvežuje m čisti kri Dobiva se v vsaki lekarni, po pošti pa gn razpošilja proizvajalec: Lekarna Dr Semelič. Dubrovnik 2144, 3 stekl s poštnino 105 Din, 8 steklenic 245 Din. I steklenica 40 Din t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni, nepozabni soprog, oziroma dobri oče, tast, stric in stari oče, gospod Josip Stoček poslovodja v pokoju v petek 21. avgusta ob %& zjutraj, po kratki, mučni bolezni, v 75. letu svoje dobe, nepričakovano mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v nedeljo 23. avgusta ob 15 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sveta maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 24. avgusta ob pol 9 zjutraj v frančiškanski župni cerkvi. Krčevina pri Mariboru, dne 21. avgusta 1931. Ana Stoček, soproga; Ida Rajšp roj. Stoček in Ana Stoček, hčerki; Josip Rajšp, zet, in vsi ostali sorodniki. Brez posebnega obvestila. + Gramofonske p'ošče Columbia«, velika izbira, po 20 Din. Dunajska cesta 36, pritličje. Haloško vino graščinsko, sortirano, kvalitetno, 10.000 1, ki sem ga primoran vzeti v k*i»je računa, prodam. Oddam vsako količino. Proti jamstvu najugodnejši pogoji. Informacije: E. Resman, Florijanska ulica 22. Kooalne čevlje od 20 Din naprej, dobite pri »Luna«. Maribor — Aleksandrova cesta 19. Poštna naročila točna V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da nas je danes zjutraj za vedno zapustila naša preblaga mama, stara mama in teta, gospa Elizabeta Gašperin nadučiteljeva vdova. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo 23. avg. ob 5 popoldne od hiše žalosti, Rožna dolina VII-7, na pokopališče k Sv. Križu. Rožna dolina, 21. avgusta 1931 Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Amaterska dela izvršuje najceneje Foto: ANTON MANCINI Rožna dolina pri Ljubljani Podružnica: Jesenice. (Kes« vajbolj^e sreilstvo urol urjiui očesom CLAV1<> ie mast 'obite v lekarnah dre-erijab ah naravnost 1» vornir.i in jlavnei/a skla- N KUMAli vfhflrnm Vnrujle se potvorb Nenadoma nas je za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni soprog, sin in brat, gospod Ivan Konjar zrakoplovni kapetan I. razr. dne 21. avgusta po kratki, mučni bolezni. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil dne 22. t. m. j v Novem Sadu. i Motnik-Ljubljana-Novi Sad, dne 21. avgusta 1931. Žalujoče rodbine Konjar, Feher, Hribar. ji «1 c c , 5 >• -s CJ ^ v M ••si » ©c S© ■e« sisii« 3JSEB cccg jjpf s ► tO ® *>- > n« i «0 .SP| ss* s"5« S S? I °s © S c s ■m g, n > a> s» . .O g a T- a '.35 I a -C ■=£ c c ta E -/s K -J „ — e4 © S ri -* sC> N Je _ > i g«» ■ŽSSfŠ Otfrid v. Hanstein: I Strahotno potovanje no luno Kriki in vzkliki vedno jačji. Vojaštvo je brez mota. Že so obsuli avto, da ne more peljati dalje in se mora ustaviti. Toda na stotine krepkih rok ga dvigne kvišku. V zmagoslavnem sprevodu izmenoma nosijo ramena .Joe Allistra in pel vsemirnih potnikov proti Alistrovi hiši. V dvorani Allistrove hiše, v isti dvorani, kjer so prod mesecem dni prijatelji vsemirske rakete bili vsi obupani, se je zbrala mala družba. Predsednik Združenih držav, poslanik Nemčije, ravnatelji ameriških zvezda ri^ zastopniki največjih časopisov, med njimi pa štirje vsemirski potniki, sveži in zdravi, dočim so Ali Rightu zdravniki pravkar obvezali nogo in je počival na nosilnici. Okoli hiše pa je valovila in hrumela srečna množica. »Živijo Allister!'-' »Živijo Apel in Egon Helmstatter!« Nato pa še glasnejši vzkliki: Živele Združene države Amerike, živela Nemčija!« In povsod so skupaj vihteli barve zvey/lne zastave in nemško državno zastavo in Nemci in Američani so se bratsko objemali. Mister AH Right, sto tisoč dolarjev za prvo po- 121 rocilo.« Misler l^arret. lastnik >New York Evening Poste« pomoli bolniku ček, pa že ga nekdo odrine. Četrt milijoha Vam ponuja ,Ne\v Yor Herald'.« Barret vneto nekaj čečka. Pri meni ste v službi, tudi jaz Vam dam četrt milijona.« Drugi so se gnetli okoli Korusa, pa jih je odklonil. Moje prvo poročilo dobi Nemčija in nihče drugi.« Barret skoči na mizo. Gospodje, samo en trenutek. Dovolite mi besedo! Samo po sebi je umevno, da ima pravico do vsemirskih potnikov ves svet. predvsem pa vsa Amerika. Triumfalni pohod bo lak. da ga svet še ni videl. Jaz ga bom vodil. Zavežite se za pol leta. pa Vas popeljem po vsem svetu in Vam plačam, kolikorkoli zahtevate. Zdaj pa skoči na drugo mizo Egon. Komaj da je kaj spregovoril, odkar je stopil iz rakete. Hvala! Kaj naj danes naša petorica spričo zmagoslavne radosti, ki nam doni nasproti, reče drugega ko: Hvala? Kaj bosta storila gospod Korus in mister Ali Right. to je kajpada njuna stvar, saj sta javna delavca in časnikarja. Jaz in moj ljubi očetovski prijatelj Valdemar Apel pa bova še danes zletela na Atkinson Peak. Usoda nam je bila tako naklonjena, da nas je pripeljala nazaj, zdaj si pa ne moreva l