Limbuš pri Mariboru. V visoki starosti, stara skoro 75 let, je dne 12. t. m. zatisnila svoje trudne oči vzorna žena Marija Peršon, prevžitkarica, stanujoea pri svojem sinu Ivanu Person, skrbnemu posestniku in vrlemu kršč. možu na Laznici pri Limbušu. Svojo bolezen je z največjo potrpežljivostjo prenašala in je tudi brez vsakega smrtnega boja mirno v Gospodu zaspala. Pokojnica je bila vzor prave krščanske žene in matere. Cerkev je vse živIjenje ljubila nad vse. Vsak prvi petek se je redno udeležila cerkvene pobožnasti in naj je bilo še tako slabo vreme. A tudi ob drugih prilikah se jo je večkrat videlo pri sv. maši v iskreno molitev zatopljeno. Prelepe majniške pobožnosti in svitnic se je udeleževala vsak dan, če ji je v to le zdravje dopuščalo. Marijo, svojo patrono, je prisrfno ljubila, zato upamo, da ji je ona to njeno ljubezen tudi obilno poplačala. Nad 40 let je skrbno gospodinjila ob strani svojega že pokojnega moža na svpjem prostranem posestvu z največjo marljivostjo in pridnostjo. Ko pa so jo jele moči zapuščati. je izročila posestvo sinu, ki ga je z ostalimi otroci k krščanakem duhu vzgojila. Dne 14. t. m. smo jo spremili na njeni zadnji poti k vei> nemu počitku na lšmbuško pokopališče. Sprevoda se je udeležila ogromna množica faranov in drugih, znak, kako so pokojno vsi ljubili in spoštovali. V lepem govoru se je od rajne ob odprtem grobu poslovil vlč. g. župnik Andrej Bračič, povdarjajoč posebno njeno veliko pobožnost, skromnost, ljubezeai do cerkve in rlo Marije. Počivaj, draga mamica ,mirno v h!adnem grobu in večna luč Ti n_j sveti! Zgornja Sv. Kungota. Kljub hvdi krizi v na&ih krajih je šolska božii-nica za revne učence in učenke še razmeroma lepo napela. Vršila se je dne 13. t. m. v šoli. 128 šol.kih otrok je bilo obdarovanih z različnini bla'goni \n božičnim kruhom v skupni vrednosli Din 2409. Iskrena zahvala gre plemenitim darovalcem: banski upravi v Ljubljani, družbi sv. Cirila in Metoda, g. trgovcu Josipu Senekoviču, gdč. trgovki Anici Leber. vsem blagim vaščanom in vaščankam, tvornici »Zlatorog« an pekovskemu mojstru g. Rudolfu Smonigu v Svečini. Bog plačaj tudi cenjenemu učiteljstvu za trud, ki ga je imelo s to človekoljubno prireditvijo! Št. Ilj y Slov. goricab. Vzoren viničar je bil 741etni Leopold Likavec. Ves je bil zraščen z vinogradom, ki je bil izročen njegovi skrbi. Govoril je s trstjem kakor z otroci; od zore do mraka je posvečal vse svoje odli.ne veščine rasti in lepoti vinograda. Delo in niolitev, v tem je bila neprekinjenost njegovega živIjenja. 25 let je bil zvest, udan in sposoben uslužbenec šentiljskega župnika g. svetnika Evalda Vračka. V ponedeljek popoldne je bil pogreb blagopokojnega Likavca iz mariborske bolnišnice na pobreško pokopališče. Mrtvaški sprevod je vodil šentiljski župnik g. E. Vračko, ki je svojemu zvestemu Likavcu govoril na grobu prisrčne in toplo občutene poslovilne besede. Hajni je bil tudi vsa leta naročnik »Slovenskega gospodarja«. Naj v miru počiva! Sv. Marjeta ob Pesnici. Na sedmini rajnega Gregorja Polanca so nabrali za Dijaško kuhinjo 152 Din. Bog plačaj! Sv. Trojica v Slov. goricah. Dolgo se že nismo Trojičani oglasili, g. urednik, ne mislite, da spimo ali da smo že vsi pomrli, čeprav nas je lani, kot že 50 let ne, zapustilo 64 sofaranov; krstov snio imeli lani 46, porok 28. — Na novega leta dan smo pokopali Terezijo Sirk iz trga, teden pozneje pa Marijo Golob, družbenico dekliške Marijine družbe. Pogreba se je udeležilo nad 30 belooblečenih deklet. Pred hišo in na pokopališču so naše vrle cerkvene pevke zapele svoji sestri ganljive pesmi. V miru poeivajta! — Ustanovili smo fantovski odsek Katoliške akcije, ki šteje nad 20 članov. Odsek se pripravlja za igro »ČevIjar«, ki jo bo vprizoril na pustno nedeljo. Na igro že sedaj opozarjamo in domačine ter sosede vabimo, da se bodo do solz nasmejali. i— Sedaj ob začetku novega leta skrbimo, da bodo v naše domove dohajali le krščanski časopisi in dobre knjige. Naročimo si tudi Mohorjeve knjige. Kdor še hoče knjige družbe sv. Moliorja iz leta 1933, jih dobi 6 knjig za 20 Din, sezite po nje! Dobite jih v župni-šču. Naročimo si »Naš dom«, posebno priporoeljiv li-st za kmečko mladino, ne pozabimo pa tu- di našega priljubljenega »Slovenskega gospodarja«; nikakor se ne sme pri nas število njegovih. naročnikov znižati, ampak znatno povečati. Proč od nas protiverski listi, sezimo le po dobrih listih in knjigah. — Obolel je naš organist g. Ernest Majhenič, ki je šele leta 1932 prišel iz celjske glasbene šole. Takoj po prihodu iz šole je zbral nad 30 pevcev in jih tedensko 2—3krat vežbal. Naš zbor je vsako nedeljo pri obeh službah božjih krasno in mogočno zapel. Seveda je še zboru tu pa tam kaj manjkalo, a s pogostimi vajami se vsak nedostatek popravi. G. organistu želimo skorajšnjega okrevanja, njegovim pevcem pa vztrajnosti. — Obiskali so nas tudi te dni kurji uzmoviei; pri posestniku Pučku v trgu so pokradli 11 kokoši. Orožništvo stvar preiskuje. Sv. Trojica v Slov. goricah. Pa naj še kdo reče, da je Sv. Trojica zakotna va.! Kaj še! Daleč naokoli znani trg je! Saj ima pošto s telegrafom in celo telefonom in še druge važne iznajdbe 20. stoletja. Vendar pa se zdi, da ta pošta s tolikim obratom ne zadostuje več naši fari, ali pa je morda tudi današn*a kviza mnogo pripomogla k temu, da so si nekateri ljudje umislili nov način, -kako čim hitrejše dobiti kake vesti, četudi izmišljene, ter jih kar mogoče hitro razširiti do slednjega kota trojiške fare. Ta nov način, če ga smemo tako imenovati, je one vrste pošta, katere glavni organ je oni del človeškega telesa. ki je vedno moker, dasiravno je pod skrbno streho in ima svoj sedež za močno ograjo zob. Seveda pa ta važni organ veliko preveč sili preko ograje in se najraje giblje v času, ko ni potrebe, v času pa, ko je potreba, da bi ga spravili v delo, pa navadno trdovratno miruje in uživa zasluženi počitek, ki si ga je s pretirano vnemo opravljanja krvavo zaslužil. Vesti, ki jih ta pošta raznaša po fari, so tako malo resnične, kakor malo je verjetno, da bo človek kdaj postal absolutno razumski gospodar nad tem upornim porednežem. Da je temu tako, se navaja v dokaz dejstvo,- kako se je okoli novembra 1. 1. raznesla po župniji vest, da so pcipeljali v trojiški samostan neko na smrt bolno osebo. Vsak, ki le malo uporablja svoje možgane, bo takoj ugovarjal, češ: nevarno ali celo na smrt bolnih ljudi pač nikamor ne prevažajo. Le, če je še kaj upanja, da ozdrave, jih spravuo v bolnico. Take bolnice pa še zaenkrat Trojica nima. Pa tudi trojiški samostan ni namenjen za bolnico, kjer bi tujci čakali na smrt ali pa na ozdravljenje. Pa ta vest, ki je popolnoma neutemeljena, še nekaterim ne zadostuje. Raz-: trosili so novico, da je dotična oseba že v smrt-i nem boju, da so jo po prevozu sprevideli, da; so ji prižgali svečo, ki naj bi ji sv&tila preko. temnega praga smrti v jasno večnost. In še mnogo drugih govoric kar dežuje. No, oseba, ki je že dalje časa ni pri Sv. Trojici, naenkrat umira v trojiškem samostanu. V kakšno smeš^ nost zablodi človek, ki noče trezno uporabljatii svojih možgan, vdaja pa se sl.pemu gonu svojega jezika! Vest o mrtvaški sveči bi se dala; takole razložiti: Mogoče se je kaki butici, ki ima posebno »skrb in sočutje do bolnikov«, sanjalo. V svojih mučnih sanjah je gledala vsega izčrpanega bolnika, kako umira in še v zadnjem hipu pridrvi rešilni avto ter odloži v, trojiškem samostanu z življenjem in smrtjo se borečega eloveka. Vse to se godi pono.i in v; temi je treba luči, sicer bi se lahko zgodilo, da bi prevozniki, ki samostanskega poslopja rie poznajo, zanesli »na smrt bolno osebo« kam v kuhinjo, klet ali pa celo na podstrešje. Luč so morali imeti! Ko se taka sanjava butica zbudi, hitro naobrne svoje grozne sanje na kak. osebo ter jo obsodi na smrt. Iz navadne petrolejke pa, ki jo še rabimo v krajih, kjer ni elektrike, se v glavici z bujno domišljijo pora^ ja grozna misel na mrtvaško svečo ter jo po-tisne v roke osebi, ki ji je v sanjah blodila po trdni glavi. Sanje so velika reč, enakovredne resničnemu dejstvu in jih je treba obesiti na veliki zvon, ter raztrobiti kot dovršen čin. — To je samo drobec od onih vesti, ki se trosijo z mrzlično naglico po trojiški fari. Oseba, kf služi ko* predmet tolikemu poslu nekaterih' »za opravljanje vnetih oseb«, prosi, naj se s temi praznimi govoricami enkrat za vselej preneha. Če že nimajo toliko sočutja do bolne ose-> be, potem naj vsaj priliranijo nepotrebne skrbi bitjema, ki s trpeeo osebo najbolj čutita. Sv. Lovrenc na Dravskem poljit. Tik prert Božičem se je za vedno poslovila od nas Liza, Pulko, kmetica-užitkarica-vdova v Sv. Lov-; rencu, stara 58 let. Bila je sestra blagopokojnega g. dekana Martina Medveda, ki je bil uprav dva nnaseca pred njo pokopan v Lapor,ju. — Dne 10. t. m. smo spremili v cerkev in nato na kraj počitka .astitljivega moža in do zadnje ješeni neustrašenega borca za Boga, za narod in njegovo pravico, Jakoba Tumpeja iz Sv. Lovrenca: 8 duhovnikov, med njimi njegov sin g. Andrej, daleč znani misijonar, la čas v Belgradu, ter kot zastopnik misijon_ke družbe misijonar g. Godina iz Grobelj, sestre usmiljenke (tudi ena hči pokojnikova, dočim druga, usmiljenka v Belgradu, ni mogla priti), g. Miha Brenčič kot zastopnik Vzajemne zavarovalnice, ki jo je rajni tukaj tako lepo vpeljal, domači gasilci in malodane cela fara se je udeležila pogreba. Ob odprtem grobu je g. dekan Sagaj v jedrnatih besedah podal sliko moža, ki mu je celo življenje zares bilo služba božja: vzoren mož, oče-vzgojitelj in gospodar, neustrašen rodoljub ter neutrudljiv agitator za vsako dobro stvar skozi blizu pol stoletja. Vse je presojal nekako iz božjih vidikov, ne pa po osebnih koristih. Naj mu bo Bog obilen plačnik za vse dobro, kar je zanj in za narod in za posameznika storil v svojem 751etnem življenju, ko je že davno pred pozivom papeža Pija XI. dejansko vršil katoliško akcijo! Naj nam da nebo dosti takih mož! Sv. Barbara v Halozah. Veliki zvon Sv. Barbare nam je naznanil žalostno novico, ki je pretresla celo našo župnijo. Umrl je iz naše srede vrl mladenič Marijine družbe Koletnik Janez iz Slatine. Bolehal je dalje časa na jetiki in odšel v večnost v najlepši dobi svojega življenja, 35 let star. Umrla je vrla mladenka Marijine družbe v dobi 34 let Pepca Blažek v Gradiščah. Pogreb blage Pepce je bil v sredo dne 17. t. m. Pogreb je vodil g. župnik Franc Grobler, ki se je poslovil od rajne s tako ganljivimi besedami, da ni nobeno oko ostalo suho. Obema rajnima svetila večna luč! Sterjanci, p. Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Minulo je Novo leto, dan, v katerem si drug drugemu podajajo roke, želeč sreče, zadovolj6tva in dolgega življenja na tem svetu, čeprav v solzni dolini. Minulo je nekaj dni in že so se oglasili zvonovi naše župnije ter naznanili žalostno vest o nenadni smrti blage žene Marije Janžekovič iz Sterjanec. Zato si tudi sosed šteje v svojo dolžnost. da ob tej priliki izpregovori par besed o življenju in smrti blagopokojnice. Rajna je bila priljubljena in ponižna ter se ni ponašala s tem, kar je posedala. Bila je dobra soseda, zlata žena, zatočišče siromakov ter blaga mati številnih otrok, ne samo lastnih marveč tudi tujih. Več otrok, ki so bili takorekoč vrženi na cesto, je tukaj dobilo svojo mater, katerim je rezala kruh do onih let, v katerih so bili zmožni iti v svet ter so dosegli nekateri celo višje državne službe. Dne 6. t. m., ravno na god Svetih Treh kraljcv, se je fcadeta od kapi zgrudila na tla in po devetdnevni mučni bolezni, maziljena s sv. oljem, mirno v Gospodu zaspala. Njena duša se je preselila iz te solzne doline k ljubemu Bogu, v pravo, mirno, srečno in veselo domovino, kjer ne bo ne ločitve in ne selitve več. Njeno truplo pa smo dne 17. t. m. prepeljali k večnemu počitku. K sprevodu, ki ga je vodil od doma domači g. župnik ob asistenci drugih duhovnikov, in sicer: čč. gg. Janeza Gašpari_a, stolnega kapelnika iz Maribora; Kranjca iz Maribora in kaplana Šketa pri Vel. Nedelji, je aledil govor na njenem domu g. profeso.ja Vesenjaka, kateri je opisal njeno življenje ter podal tolnžilne besede ostalim. Ob odprtem gro bu je govoril domač; župnik č. g. Tosip Rebnr v srce segajoče besede. Da pa je bila pokojnica res vsega spoštovanja vredna, je kazala tolikn Tideležba ljudi, kakor se še menda ni nahajala tia tem pokopališču. Zatorej izrekam v imenu žalujoče rodbine dolžno zahvalo vsem, zlasti v prvi vrsti Vam čč. gg. duhovnikom, za VaSo požrtvovalnost, da ste se odzvali klicu ostalega moža ter za v srce segajoče besede; dalje cenjenemu pevskemu zboru za ganljivo žalostinko, vsem darovalcem vencev in slednjič vsem, ki ste storili zadnje korake za rajno. Naj vam ljubi Bog povrne z nebeškimi darovi. Blagopokojnici pa podeli večni mir in pokoj in večna luč naj ji sveti, naj počiva v miru! Ohranimo jo v trajnem spominu! Žalujo.i rodbini izrekamo naše sožalje! Šmartno pri Velenju. Redkokedaj se ogla:.itno s kakšnim dopisom pri uredništvu »Slov. gospodarja« iz te lepe naše župnije. Kljub temu, da je naš list zelo razširjen in priljubljen našim kmetskim in delavskim stanovom, se moramo tudi včasih zglasiti s kakšnira dopisom pri uredništvu, da tudi širša javnost izve naše resne in žalostne novice. — Dne 6. januarja je preminul daleč na okoli znani in spoštovani posestnik in hotelir g. Ivan Rak v Velenju. Kot najstarejši moški trga Velenje je v 81. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Da je bil priljubljen, dokaz t.mu je bila izvanredna udeležba pri njegovem pogrebu. Bog mu bodi milostljiv sodnik, rodbini in sorodnikom naše sožalje! — Minulo je pred kratkim časom. deset let od tedaj, ko smo spremili k zadnjemu počitku od vzgledne ki»ščanske in spoštovane Stropnikove hiše v Šaleku pokojnega očeta skrbnega gospodarja Petra Špetala. Kot zaveden katoličan, boritelj za kršč. vero ter neomagljivi delavec na vseh gospodarskih poljih je deloval nesebično kot občinski odbornik občine Velenje, kot načelnik kmetijske podružnice in kot predsednik izobr. društva v Šmartnem, za kar se ga še danes ljudstvo hvaležno spominja in mu želi večni mir. Niso pa še zacelile rane žalosti Stropnikovi rodbini za pokojnim očetom, so _e zopet nam naznanili zvonovi naše farne cerkve pretužno vest, da je neizprosna smrt pretrgala nit življenja v najlepši mladeniški dobi v 24. letu starosti sinu pokojnega Petra, Franceku .petal. Najhujša sovražnica mladine jetika, '.atero si je pridobil pri svoji vestni službi kot elektrikar pri drž. rudniku Velenje, mu je uničila najlepšo dobo življenja. Veličasten pogreb je bil dokaz, kako priljubljen je bil pok. France daleč _a okoli. Pr&d hišo žalosti, v cerkvi in ob grobu mu je cerkveni pevski zbor, katerega član je bil, zapel žalostinke. Počivaj v miru, dragi France, mamici in preostalim sožalje! Šmartno ob Paki. Nesreče v naši sredini ali neposredni bližini so pogoste. Že med prazniki je ponesrečil Ivan Goričar, nekako 14 let star. Pcnnagal je v Slatinah svojemu očetu podirati drevo, ki je po nesreči padlo nanj in mu nalorailo rebro in mu močno pretisnilo drobovino. Njegova krepka narava si je ob skrbni domači oskrbi kmalu opomogla. — Dne 13. t. m. je ponesrečila majhna triletna Jozefa Ribarjeva, doma že v Skornem, kmalu od Gorenj. Padla je zvečer s klopi pri peči, udarila ,je z levo roko po tleh in si jo zlomila med zapestjem in laktom. Skrbni stariši, ki vedno pazijo na svoje tri otroke, so malo ponesrečenko takoj poslali k zdmvniku, ki je naredil trdo obvezo na roko in bo gotovo kmalu dobro. — V Lokoviškem, oziroma v Šoštanjskem Penku je doletela nesreea Forštnerjevo rodbino. Doma.i hčeri je na ledu špodrsnjla lestva, in hči je padla tako nesrečno, da si je zlomila desno roko in morala iti iskat pomoči za neknj dni v bolnišnico. Braslovče. Smrtno se je ponesrečil v Podvrlui Blaž ITribernik, po domače Olipovc. Po- dirali so bukve in se je ena porla na njega, tako da mu je zdrobilo lobanjo; bil je takoj mrtev.— Lanska dobra hmeljska kupčija se pozna tudi letos pri ženitvah. Imamo precej mladih ženinov in nevest na oklicih kot so:; posestnik F. Strnad iz Gornih Grč in M. Pun. cer iz Spodnjih Grč, oba dolgoletna cerkvenai pevca; F. Plaskan, posestnikov sin iz trga^ in L. Pikl, gostilničarka v trgu pri Brišniku;' Turk Ivan iz Pariželj dobi nevesto iz Št. Pav-: la; M. Leskovšek iz Podvrha se bo priženilai h Golavšeku v. M. Magdaleni. Nekaj jih pa" še čaka na zadnjo nedeljo. Želimo vsem obiltf sreče v novem stanu! Luče pri Ljubneni. Poštni avto že dalje ča> sa ni mogel k nam. Celjski avtobus je bolj; korajžen; po parkratnem izostanku že zope. redno pripiha do nas. Snega imamo 1 meter, na nckaterih rnestih tudi dva, celo 2 in pol ns visoko. V tem času spravljamo s planin les VI doline za cvetoeo pomlad, ko se začne splaV< Cene lesu so zelo nizke z ozirom na drug$ leta. Tudi se prav pridno smucamo, posebntf ob nedeljah kar mrgoli po vseh klancih ter njivah naših šolarjev. — Lansko leto se nam je rodilo 54 otrok, 26 ljudi je umrlo in 16 pa-c rov se jih je poročilo. Poročenim želimo mno. go sreče in blagoslova, da bi bili vsi dobra: drevesa ter rodili dobrega sadu naši ljubi domovini. ¦— Premeščen je bil orožniški na-: rednik g. S-avinc v Južno Srbijo. — Obhajali bomo kmalu osemdnevne duhovne vaje. Imeno. Umrl je tuk. dober občan in nad vse! zgleden krščanski župljan g. Cvetko Jožef, pcn sestnik in nekdanji župan. Zadnja leta ga je> bolezen večkrat obiskavala in ga nazadnjei tudi spravila v grob. Lepo spreviden s sv. za-? kramenti za umirajoče se je poslovil od svojih' dobrih otrok, ki jih je že preje očetovsko bla^ goslavljal. Nad vse ganljivo pa je s popolno udanostjo v božjo voljo in z voljnim prena-< šanjem bolečin izdihnil svojo blago dušo. Ka. ko je bil pokojni priljubljen prl vseh, se je vi-: delo, ko so ga občani hodili kropit in so ga spremili v častnem Stevilu na pokopališče V spremstvu požarne brambe in množiee občinstva. V slovo so mu zapeli cerkveni pevcil ganljive žalostinke. Sedaj počiva prav v grobu, kamor je bila položena pred leti njegova žena! Uživaj večni mir in pokoj, blagi o_e, preostalim pa naše i»kreno sočutje! Sv. Rupert nad Laškim. Gotovo je prvo, če človek v novem letu malo nazaj pogleda na staro leto: ga marsikaj uči in dovzetne ljudi tudi izmodri. Leto 1933 je bilo za nas trdo in težavno, da ga ne bomo kmalu pozabili. Pa smo se navzlic vsem tesnobam še dokaj živo gibali; le glejte: 93 otročičkov je priromalo v naše hribe in stiske, dečki in deklice skoro na pare: 46 in 47. Odromalo pa je v večnost samo 38 oseb, 17 moških in 21 žensk, med njimi 14 otrok. Mi ljubimo svoje hribe in težave, zato se je tudi lepo število mladih ljudi vpre« glo v zakonski jarem (ali pa bi znabiti boljše rekel: raj?): 14 parov je bilo doma poročenih, 9 ženinov pa je v sosednih župnijah poiskalo neveste. Sprevidenih je bilo 62 bolnikov, sv. obhajil se je razdelilo 11.800. — Tudi beremo radi, se učimo in kratkočasimo: naš dobri prijatelj in stari znanec »Slovenski gospodar« Je prihajal v nad 100 izvodih k nam; in s posebnim povdarkom Vam naj povem, g. urednik, da je Janušova božična priloga za nas vse na-^ ravnost vesel dogodek, katerega vselej težko pričakujemo in se potem radujemo in smejl-i mo še dolgo Casa! Ljudje pravijo enoglasno; Bog nam ohrani dobrega gospoda še dolga le-i ia! »Glasnika« prihaja k nam 30, »Bogoljuba« 30, »Domoljuba« 5, »Sadiarja'< 10. Mohorjeve družbe 50; nekaj smeti v podobi slabih listov je kajpada tudi pri nas; saj mora rogač poLvsod imeti mlade! — Celo pretečeno leto 1933 nas je več ali jnanj tlačilo mokrotno vreme, tudi toča nas je obiskala 22. avgusta in pošteno naklestila naše vinograde in sadonosnike, da se Se. zdaj troštamo samo z mokro vodico! Sedaj nas stiska zima brez konca in kraja, ži¦yina zmrzuje v hladnih hlevih, ker si nismo mogli spraviti stelje. A največja nezgoda nas je zadela z novo razmejitvijo občin; cela župhija je razkosana na tri občine. Z novo obliko je pri nas zadovoljen samo eden človek ali pa največ dva. Najbolj umestna bi bila komasacija Sv. Ruperta in Svetine, ki sta že od nekdaj ena župnija, štejeta skupno 2191 prebivalcev in v vsakem oziru, gospodarskem, terenfekem in duševnem, spadate skupaj, Ker nova občinska postava dopušča spremembe sedanje oblike občin, bodo vsi uvidevni ljudje v naši župniji zastavili vse svoje moči (in so to že tudi storili), da postavnim potom pridemo do pravice: ena župnija, ena občina. — Dne 6. t. m. je umrl v celjski bolnišnici tuk. posestnik Andrej Hercog, po domače Andrejka, pri Sv. Petru št. 45. Dne 8. decembra m. 1. mu je zgorel hišni hram; kot prevžitkar se je nato porival po raznih hi.ah, se v hudi zimi do smrti prehladil in umrl v celjski bolnici. — Dne 14. t. m. pa je po dolgem bolehanju preminul ugleden mož Jožef Oblak, bivši poseatnik in gostilničar »na keldru«, v 60. letu svoje starosti. Po svoji odločnosti in podjetnosti si je pripravil čedno gospodarstvo, kot izboren lovec je marsikateremu zajčku upihnil luč živIjenja in marsikatero zvito lisico prekanil, da mu je morala dati svoj topli kožuh, sedaj pa je smrt pomerila nanj svojo puško. Lepo se je tiobri Oblak pripravljal na smrt in krščansko umrl v nedeljo dne 14. t. m. Veliko število prijateljev, znancev in domačinov ga je spremIjalo na njegovi zadnji poti. Vrla šentrupertska moža, počivajta v miiu! Pisece. Pa še naj kdo reue, da ni naš Fricl korenjak. Bilo je okrog praznikov. Že davno nima Fricl »mokrega« v kleti, toda zaskominaio ga je po njem. In ne bodi len, pot pod noge! Tam okrog Sv. Barbare je veliko hramov in V vseh je bilo toliko »mokrega«, da ga je Fr.cl pošteno dobil pod klobuk. Ali kako razigrane ,vol,je vam je bil, a kako je domov prišel, pa le ni znal. Toda takoj se je znašel, ko ga je toolj.ša polovica povprašala: Kje ti je klobuk? In korajžno. se je odrezal: Kje? Tako dolgo sem popival, dasem še klobuk zapil! Pa komaj je skončal, že je priletelo poleno v hrbet. S Friclnovo boljšo polovico se pač ni šaliti. Kaj je hotel? Podplate je pokazal, da še ni več polen iskalo ležišča na njegovem hrbtu in po rebrah. Bog pomagaj, ee včasih grmi in treska, da le toča ne dela škode. Pa vam je ne da te svoje boljše polovice naš Fricl za 100 drugih. In sedaj hodi okrog brez klobuka, da ga lahko spoznate, gospod urednik, če ga srečate. —: Tudi rodili, umirali, možili in ženili smo se v preteklem letu. Vsak dela bilanco na pragu novega leta, naj jo še mi sporoeimo na tem mestu. Pokopali smo 32 faranov in sicer: 19 moških in 13 ženskih. Poročilo se je 26 parov. Rojenih je bilo 98 in sicer: 55 moških in 143 ženskih. Med temi jih je precej takih, da je Fricl vzkliknil, ko je zvedel za nje: Sedaj pa itak velja: Beži fant, dekle gre! — Tudi smuk je pri nas doma. Toda posebne vrste. Po glavni ulici Pišec namreč ob ugodnem snegu niti Fricl ni varen presenečenj. Saj mu je ob neki taki priliki neka družbica hotela prikrajšati njegove krake, a se ga premočno drže. fTako se je samo znašel v obcestnem jarku, a fcoljša polovica je imela doma več dni posla, da mu je z obkladki, pa ne z obkladki polen, ozdravila rijegove noge. Pa se vam drša vse: mlado, staro, ravno in kruljavo. Pravi živžav je včasih na cesti. Pridite si še Vi, g. urecfriik, pogledat ta špas^ ki je zlasti imeniten, če se zvrne kup nadebudnih sankaric. — Pa pustimo to. Povedati moram, da smo postali prav napredni, ko smo z januarjem letošnjega leta ustanovili kmetsko-nadaljevalno šolo pod vodstvom agilnega šol. upr. g. Janka Roškarja. Prva je ta Sola te vrste y našem srezu. To bodo sedaj naši fantje in možje kmetovali! Kar okrog 35 jih redno obi^kuje pouk. Poučujejo pa na šoli sledeči gg.: Roškar, Medved, Cizel, Dirnbek, Kene in Retzer. Nekateri izmed njih se kot absolventi kmetijskih šol kar dobro postavljajo. Vse breme šole je pa na ramah g. J. Roškarja, a ob strani mu v pomoč stojita gg. Medved in Cizel. Led je prebit, začetek storjen. Uspehi bodo pa kmalu vidni, upajmo da v ponos voditelju in ostalim, ki na šoli sodelujejo, in tudi onim, ki so šolo omogočili. Iz zagrebške torbe. Ljubljanske, najbrž tudi mariborske mlekarice se rade pritožijo, da imajo slabe čase. Pa so še vedno gospe in gospodične v primeri s svojimi sestrami, ki zalagajo z mlekom zagrebško mesto. Vozil sem se te dni proti Karlovcu z devetim vlakom. To se ti nabije ljudi, pa V3e najbolj v zadnji voz, ki nosi napis: Zagreb—Split. Za mnoge je seveda Split že prva postaja, čeprav je pisano: Remetinec. Take so kajpak te kumice, snahe in strine, da se vsaka boji, da bo s svojimi kanglami morala teči za vlakom, ki ji bo kar pred nosom zginil, čeprav je še pol ure in več do odhoda vlakovega. Zato seveda v najbližnji vagon. Neverjetno, koliko je prostora pod klopmi takegale voza. Ne moreš razumeti, od kod toliko kangelj, ko ženske brez konca žlobudrajo,, izstopajo na postajah vse do Jaske. Pa sem povprašal eno tako kumo, kako gre njeno delo. »Ej slabo . . .« Pa res ni nič kaj sijajno. Zjutraj ob štirih že se sirota otovori s svojim bremenom: takole 40 li.trov mleka: Potem pa ta strašni dirindaj po Zagrebu odene do druge hiše, da je gotova do pol devetili, potem pa zopet. domov. Pa to bi še bilo, če bi h\\ ^tirdi kak zaslužek. Mleko proda po 1.70 do 2 Dirj. Plača ga po 1.25 Din. Imela bi torej kakiji 20 Din od 40 litrov, če bi ji njene >.Hiušter.ije« plaeale posebej vožnjo in prevoz, ki jo stane mesečno približno 600 Din. Tako je.delo in zaslužek zagrebških mlekaiič. Toliko, da prinese btrokom včasih belega kruha, ki jim^ je .znamenje sreče, katero uživajo zagrebški židje? ... — Pa še o služkinjah eno. Pred nekaj dnevi je prišla, y Zagreb iskat službo. Tam nekje iz srce Dolenjske. Pa bi že lako vedela, kam naj bi se obrnila. »Naš dom« bi ji dal najboljšo streho in najlepSe zavetje in pamogel do skoraj.nje službe. Vedela je ona zanj, pa se ji zdi, da je la »Naš dom« za njo premalo nobel. N*o, lep dobiček je napravila! Šla je na Goljek, kjer je tudi zavetišče za dekleta, ki iščejo službo. Svoje stvari je pustila v garderobi na postaji in krenila na Goljek. Tisti nesrečni listek, s katerim je bilo spravljeno njegovo bogastvo, se ji je izmuznil iz žepa, morda ne sam -. -. . Tam gori na Šalati pa je pav dni nato dobil neki človek neki kovček z različno vsebino, in tudi precej vrednih s-tvari je bilo notri. In pismo, namenjeno neki slovenskii elužkinji. To pismo je nato pokazalo pot dalj«. Ko je dobila naslovnica pismo, se je kar prestrašila, ker si ni mogfa misliti nič dobrega o tem, kako je mogla lastnina njene prijateljice priti tja gori. Morda umor! Kdo ve kaj? Pa se je dekle nazadnje le srečno našlo in z veseljem spet dobilo nazaj izgubljene predmete. Ne ve- do in ne vedo dekleta, da ni vseeno, kam se kdo zateče in kod hodi. Za dekleta najboljše prehodno bivališče je ravno »Naš dom« v Beograjski ulici 10. Samo 10 Din stane na dan, pa je tudi na varnem. Pa še to-le: Slabe eo plače, \i si jih more katera obetati v Zagrebu, Ne rečem, so dobre in poštene gospe, ki pošteno plačajo, a ne vse. Te dni je neko dekle šlo v službo za 70 Din mesečno. — Malo je medsebojnih stikov med zagrebškimi Slovenci, pa se delajo vedno novi. Gori pri Sv. Roku se sreča vedno več obrazov. Pa tudi nekje drugje srečaš svojega poznanega: v jeronimski dvorani. Takole dvakrat vsak meaec se splača iti tja, da vidiš na odru Blovensko predstavo. Oder slovenski, gledalci slovenski, kakor doma nekje, tudi znanci in prijatelji iz domačega kraja. Prihodnjo nedeljo dne 28. januarja priredi slovenske dekliška Marijina družba igro »Prisegam«, ki bo zopet zbrala prav veliko hvaležnega občinstva. — Tako lepa nada je vstala Zagr&bčanom, da bodo imeli poceni, kaj poceni, skoro zastonj, prečudne japonske ropotije in vsakdanjih potreb.čin, ki hi jih pripeljali sem Japonci. Pa so se računi menda nekako zmedli, ker ostane središče japonske trgovine za Balkan še vedno na Dunaju, kjer ima svojo centralo največji japonski bogataš Mitsui. — Starokatoličani so praznovali v nedeljo svojo desetletnico, od* kar v naši državi priznani. Govorili so o svojih »borbah in ztnagah« in o velikih nalogah za bodočnost. Pravijo, da so oni tisti, ki imajo od Boga nalogo, da v sebi zedinijo katoliško in pravoslavno cei-kev. No, vsekako so si privzeli lepo nalogo . . . samo da jih je za to delo malo, zelo malo. Pa njihovi duhovniki imajo preveč svojih. osebnih skrbi, ker morajo skrbeti za otroke in ženo . > »