Razne novice. * Našim narofenikoni. S 1.. oktobrom se za^enja zadnje Betrtletje za plačevanje narocnine in za r.ovo naroBbo. Vabimo vse one naše somišljenike, ki Se niso naroeeni na naš list, da si ga takoj naroče, NaroBnina znaša od 1» oktobra do konca leta samo 1 K. ,,Slov. Gospodar" se tiska sedaj v 10,0.00 izvcdih, kar pomeni, da je zadpje leto krog naših naročnikov se neprieakovano zvišal. Vendar je Še mnogo takjj;, ki bi si ,,Slov, Gospodarja" lahko naroBili; pogrešamo pa naš list še tudi v .mnogih gostilnah in trgovinah. Somišljeniki, agitirajte za nove naročnike! Poaovno prosimo tudi vse one naroBnike, ki še dolgu.je.io naročnino, da nam \o v kratkem poSljejo. • * Njili ekscelenca, knez ip Škoi g. dr. MiJ/ael Napotnik, bodo v nedeljo, tine 8. oktobra v Šmarju pri JelSah blagoslovili lepo popravljene kapelicc križevega pota na sloveči božji poti proti sv. Roku.. Prijatelji sv. Roka in pobožni slov.enski romarji ste povabljeni k lepi slovesnosti. * Novo šolsko leto v kn. Šk. bogoslovnici v Mariboru se začne dne 2. oktobra popoldne z duh. vajami, * Na znanfe. ,,Gospodarske Novice" št. 19, kot priloga .,Slov. Gospodarju" št. 41, je državni pravdnik radi nekega filanka zaplenil. Da se nam izdaja ,,Slov. Gospodarja" ni preveč zakasnila, so ,,Gosp. Novice" to pot izostale. Cenj. naroenikomnaznanjamo, da lwdo prijiodnje ,,Gosp. Novice" izšle še-le 5. oktobra in sicer v podvojeni izdaji, 19. in 20. številka skupno. * ,,Straža" — zaplenjena. Drzavno pravdništvo ]e zaplenilo ponedeljkovo ,,Stražo" radi članka o razmerali na spodnještajerskih sodiščih. * Kdo uprizarja po mestih nemire proti ,,draginji" ? Ne delavci, ne obrtniki ali drugi nižji stanovj sami, ampak socialdemokraški židovski voditelji, ki žive na račuu svojih delavskih somišljenikov, lepSe in imenitnejše kot bogati tovarnarji in milijonarji. To je dejstvo, proti katereinu socialni demokratje ne morejo ugovarjati. Hujskarija o draginji je samo pesek, ki ga mečejo delavskim innožicam v oBi rejeni .voditeIji socialne demokracije. Namesto, ; da bi se bojevali proti velikim špekulantom in prekupcem, ki izmozgavajo ljudstvo, pa hujskajo svojo zaslepljejie pristaše proti kmečkemu ljudstvu, ki se bojuje z vsemi silami za svoj obstanek. Da bi socialderaokraški voditelji nastopili proti tovarnarjem, prekupcem in kartelom, ki dražijo dan za dnevom kmeBke potrebšcine, železo, petrolej, milo, platno itd., o tem jim ne pride na misel. Resnica je, da nemire proti ,,dragin.ji" uprizarjajo najbolj tisli, ki draginje sploh ne Butijo. To je njih ,,kšoft". * Nemškutarji so se v sedanjem draginjskeni boju postavili proti kmetu in na stran mešfianov. Tudi oni ne vidijo druge draginje, nego draginjo meba, in pričakujejo boljše Base samo od srbskega in srgentinskega mesa. Zato se tudi nStaierc" jezi, da se ni sklical takoj državni zbor, ko so to socialni demokratje zahtevali. Da pri tem mahne tudi pri naših kmečkih poslancih, ki kljub vsem napadom v teh draginjskih časih stojijo zvesto ob strani kme&kega prebivalstva, 'je saraoumevno. Posebno si privošči dr. Korošca ter pravi o njem, da se je na Dunaju pred ministrskim predsednikom Gaučem izrekel proti temu, da se skliče državni zbor. To je laž, kakoršno si lahko izmislijo le popolnoma polcvarjeniljudje. Celo nemški listi si niso upali tako lagati in so poročali, da se je dr. Korošec izrekel proti prenagljenemu sklicanju državnega zbora, kar bi bilo ugodno samo za socialdemokraške agitacije, a bi draginji prav nič ne opomoglo. Kakor dr. Korošec, tako so se izrekli tudi zastopniki češkili in nemškik kmečkih strank za zasedanje zaBetkom oktobra, ne pa za takojfenjo zasedanje. V smislu ,,StajerBevih" izvajanj }pa so govorili soeiajni demokratje in liberalni Nemci. Laž je tudi, da se clr, Korošec zdravi po toplicah in ]iodi po korzih, ker je lahko vsakdo nedeljo za nedeljo zasledoval njegovo organizatori&no delovanje po Spodnjem Stajerju. ,,Stajerc" se naj raje bavi z rečmi, ki so mu bolj znane, n. pr. kako si polni Ornig svoje žepe in koliko časa se on vsako leto zabav,a po toplicaH. * Komedlaiiti okoli ,,Stajerca" straSno kričijo, ker zopet ne bo Štajerskega deželnega zbora, in precl očesom državnega pravdnika pretijo, da bodo poslali naSe voditelje cez štajerske gore, da jili ne bo nikdar veS opaziti. To je višek nemškutarskega hinavstva. .V Gradcu nemški in nemškutarski voditelji nočejo niti priViOliti v regulacijo Drave, doma pa zmerjajo njih hlapci slovenske poslance, ki se potegujejo za gospodarske zahteve spodnještajerskih volilcev. Pribito ostane za vse večne case, da stranka, v kateri sedi Ornig, ni hotela dovoliti regulacije Drave,^ in da ]e torej le pesek v ofii ljudstva, ako kvasi ,,Sfajerc", da je kriva obstrukcija, da se to in ono ne stori. Nemci in nemškutarji so tega krivi. Ako bi tekla Drava po nemških tleh, bi bila že regulirana! * Med 'Nemci v Gradcu je prišlo do liudega spora. Poslanec \Vastian je odstopil kot državni poslanec graškega mesta. Sedaj se tepeta za ta mandat Duna.jčan dr. Weidenhoiler in graški obeinski svetnik dr. Gargitter. * V avstrijskem državnem zboru je skupno 280 kmečkili poslancev, ki zastopajo takozvane agrarne zahteve. Med Jugoslovani jih je 34, med Cehi 45, mecl Poljaki 48, med Rusini 29, med nemškimi krščanskimi socialci 68, mecl nemškimi naoionalci 39, med Vsenemci 2, med Italijani 10 in med Rumuni 5. Slovani so glede kmečke struje moBneje zastopani kot vsi drugi avstrijski narodi, * Slovencem, ki bodo obiskali "jesenski sejem v Gradcu, priporočamo, da se poslužijo gostilne ,,,Zum Andreas Hofer", ki se naliaja v Prokopigasse 12. V tej hiši imatudikat. slov, izobraževalno društvo 3,Kres" sv.oje prostore, V gostilni so na razpolago tudi prenočišča. * Koroški Slovencl zmagujejo. Ni dolgo tega, kar so pri obcinskih volit.v,ah v občini Vernberg pri Beljaku sijajno zmagali Slovenci, Dne 14. t. m. so Slovenci pri občinski volitvi v Dobrlivasi zmagali v III. razredu z 92 glasovi proti 15 posilinemškirn, v II. razredu pa je dosegla slovenslca stranka znat:io manjšino. V Prevaljah so se vršile volitve dno 13. septembra. Prodrli so večinoma zavedni slovenski možjo. Posnernajmo vrle koro&ke brate pri občinskib volitvah! * Slovenskim trgoveem in obrtnikom. VeB prekmurskih slovenskih fantov, premožnih in poStenih starišev, bi ra0o vsfopilo v uk pri štajerskih sloven- •skih obrtnikih in trgovcih. Dotični, ki želijo sprejeti te učence, naj to javijo naSemu upravništvu. Družba sv. Moborja v Celovcu Steje za letost 84.855 udov. Vsi ti prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Molitvenik za golsklo mladino. 2. Koledar za leto 1912. 3. Deseti brat. 4. Mladim srcem. 5. Na'J,utrovern. 6. Zgodbe sv. Pigtma, 17. zvezek. V zsfneno ali v doplačilo — ka.kbr si je kdo pri vpisovanju želel — se še doda: 7. Troje povesti. Z razpo^iljatvijo smo priBeli ravnokar. Potrudili se bomo, da Bastiti udje dobijo knjige najprej kot mogoče. Red za letošnjo razpošiljatev je sledeči: 1. Amerika, Afrika, Azija. 2. KrŠka škofija. 3. Razni kraji. 4. Tržaško-koprska školija. 5. La(vantins!ca škofija. 6. L.|ubljanska škofi}a. 7. Goriš^a naldškolija. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige po^iljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo avizo, poSljejo po nje na železniško postajo, da ne bode sitnih1 reklamacij, ki povzro6u.iojo družbi samo zamudo in nepotrebne stroške. Ob enem vsem Bastitim gospodom poverjenikom, ki prejmejo po železnici pn ve6 kot eno balo, uljudno naznanimo, da se nahaja zapisnik udov vedno v oni bali, ki ima najnižjo Stevilko. StroŠke, katere so imeli gospodje poverjeniki za odposlatev denarja in pa prejem knjig, morajo ,jim posamezni udje povrniti. In one gospode poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, prosimo, natj cim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebfiega prostora. — Odbor. Novo vojfiške fete v Bosni in Hercegovini. Nova brarabna postava za Bosno in Hercegovino dolo-* fta zvišanje dosodanjega Števila novincev ter so isto porabi deloma za osnutje Cet deželnih strelcev na konjiji, sliCno onim na Tirolskem in v Dalmaciji. Neposredni davkl. Tekom IV. Betrtletja 1911 postancjo neposredni davki na Stajerslvem plaBni v. naslednjih obrokih: I. ZemljiŠki, hišno-razredni in hi&no-najemninski davek ter 5odstotni davek od najernnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemninskega davka, in sicer: 10. meseBni obrok dne 31. oktobra 1911; 11. mescčni obrok dne 30. novembra 1911; 12. mesečni obrok dne 31. decembra 1911. — II, ObBna pridobnina in pridobnina podjetij, podvrženih javnemu dajanju rajgunov: IV. četrtletni obrok dne 1. oktobra 1911. — III. Rentnina\ in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na racun državne blagajnice potom odbitka po osobah oziroma blagajnicali, ki izplačujejo davku podvržene prejemke, in sicer 2, poluletni obrok dne 1. decembra 1911. * Katoliškl učitelji v Nemčiji so res vzor pravih1 Ijudskih uBiteljev, Sodelujejo pri mladeniških, Ijudskili in stanovskih društvih, predavajo o njih, vodijo razne pouBne, socialne tečaje, telovadbo mladine itd. Zategadelj pa vživa katoliški učitelj v Nem&iji tudi velik ugled pri katoliškem ljudstvu. Ljudstvo Jih spoštuje, ker so res pravi prijatelji l^dstva in ne igrajo vloge političnih hujskalBev, kakor se to dogaja drugod. Njih organizacija pa je tudi vedpo močnejša, Leta 1800 je iraela Katoliška neiteljska zveza v Nemciji samo 649 Blanov; v naslednjem desetletju je narastlo število na 9664, v zadnjem desetletju pa že na 18.662 članov. Katoliško ljudstvo ljubi take učitelje, ki žive z ljudstvom, Butijo ž njim, pa narod tudi vzgajajo po naukih in nacelih krščanstva. Mariborski okraj. m Maribor. Podružnica Slovenskc Straže zaMaribor in okolico prireja ob ponedeljkih zveBer družinske vefiero. Prvi tak večer se je vršil dne 18. septembra v gostilni g. KirbiŠa vi Viktringhofovi ulici; drugi pa dne 25. septembra pri Inkretu v Ka-rcevinL Dne 2. oktobra se vrši družinski večer zopet pri Kirbišu. Zabava je na teli večerih prav izvrstna, Vabimo opetovano raariborske Slovence, da se udeležujejo teli prireditev v korist Slov. Straži, m Maribor. V ponedeljek so stali pred mariborskimi porotniki 451etna Ana Rokavec, posestnicai iz Grušove, njena 161etna lici Mariia Rokavec ter 46letni 3anez Ganser, viniear v Celestrini, obtožejii, da so lioteli dne 3. marca t. 1. zastrupiti moža ofctoženke, Jakoba Rokavec. Ganser je preskrbel strup, ka^terega sta Ana in Marija Rok.ai\Tec zmešale možu, oz, ofietu Jakobu v jed. Le slučaju se ima Rokaveo zahvaliti, cla je ostal pri življenju, Porotniki so vpr.ašanje, ee je A. Rokavec kriva poskušenega umora svojega raoža, potrdili; sodišče jo je obsodilo na 6 let težke ječe s postom, Janez Ganser pa je dobil 3 leta težke jeBeHči Mari]a, pa, ker je mati preklicala njeno sokrivdo, je bila oproščena. — V torek, dne 26. septerabra je bil obsojen 34Ietni posestnik Jožef Topolovec iz Gradiša radi prekoraBenega silobrana na 6 mesecev težke jece, ker je izbil Andreju VidoviBu z bicem okor soobtoženi Franc Topolovec je bil raldi krivega pri-^ čevanja obsojen na dva meseca težke ječe. m Maribor. Mlado življenje ugasnilo. Dne 25, t, m. je v PoceHovi pri Mariboru po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspal gimnazijec VI. razreda, Alojzij Majcen, Zdrav bi s tekočim solskim letom dovrgil giranazijo, toda Vsemogočni je doloBil drugaBe; namen življenja mu je dal izpolniti v zorni mladosti, in mlatli Lojzek ga je brez slraliu, zroB srnrti v oči, Izpolnil kakor junak. Zato pa mati, dasi vdova, paj ne žaluje, marveB bodi ponosna, da je rodila junaka veBne domovine, Pogreb je bil vBeraj, dne 27, septerabra^ m St. DJ v Slov. goricah. V bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu je umrl dne 20, septembra tukajšnji posestnik in odbornik sentiljske občine, g. 'Jožpf Kaudela. Rajni je bil eden tistih redkih Nemcev,, ki Slovencem (ni odrekal njihoviti pravic. Pri zadnjih občinskih volitvah je volil v II. razredu 2 Slovenca in 2 Nemca. V obBinskem odboru je glasoval veekrat s Slovenci, Rajnega so prepeljali .y Baden pri Dunaju. in Št. Ilj v Slov. gor. NaSa mladina se pripravlja na narodno veselico, ki se bo vršila v necleIjo, dne 22, oktobra v Slov, Domu. Na vpporedii bo igra, šaljiva trgatev in še vee drugega., Mariborčani, sosedje in domaBini, pridite>!, — Siidmarka je torej. vendar odpustila organizatorja naseljencev, FraiB-a, ki se je izdajal v Javnosti za veleposestnika. Na njegovo mesto je imenovan potovalni učitelj Hoyer. Le bodimo pazno na straži! m Sv. Lenart v Slov. gor. Pred par dnevi sem se vraBal od Sv. Trojice Bez PorBiB v bt. Lenart. Ko pridem eez most na Velki, bi mi kraalu postalo slabo vsled ogromnega smradu, ki je izviral iz enega kupa tik ob okrajni cesti. Po dolgem povpraševanju sem izvedel, da vozi in spravlja na ta kup nek Sentlenar6an Breva in druge odpadke od kur, kar povzroSa okuženje zraka daleB na okrog. Curlno, da oblasti tega ne vidijo, saj ]e vendar ta Juirji brito!" naravnost ognjiSBe za razne bolezni itd. Kaj porefie k temu tržki obBinski uracl? ,T«di okrajni odbor bi naj kaj enakega prepovedal, zlasti, ker se nahajja dotifini kup ravno na sredi med voz.no cesto in pešpotro. Upamo, da bo ta sramotni peBat našega trga v kratkcm o'dstranjen, m Sv. Lenart v Slov. gor. NemSkn; dobrodv5nost. TukajŠnja posestpica vdova Kristina Pnul ]o dolgovala dvema tržanoma skupen znesek 140 K, a ker jima ni ob doloceni uri plačala, sta ji zanibila vso svinie in še nekatcro druge premičnine. In zakaj? Zato, ker ni hotela enemu od toh dveli prodati svojega posestva, Cudno, poprej je (lobila vselej od Siidmarke posojila, kolikor ga je le liotela, Še v^iljevali so ji ga, a sedaj, ko bi ji bilo res treba pomagati, in ko bi se ji zamoglo z malenkostjo pomoči, sedaj je niso hoteli veB poznati. To je paB najboljši dokaz, koliko smemo verjeti našim posilinemcem. Zali- tiog, da še vedno nekateri na&iti posestnikov verujejo tem šentlenartskim prijateljem. ra Fram. Framski mladeniBi in možje! Ali ste slišali v nedeljo to vpitje, trobentanje in ropotanje? Ali ste slišali ,,hail"-klice fajerberkerjev? Ali niste spoznali, kaj cela reB pomeni? Slovenski možje in mladeniči, ali si boste že skoro ustanovili slovensko požarno brambo v slovonskem Framu? In vi framski mladeiiiBi in možje, ki ste udje požarne brambe, po"kažite, da ste Slovenci, pofca/žite svjoj narodni ponos, pa bo bramba slovenska, in videli boste, v tratkem času bo Štpla požarna bramba nad 50 najboljših mož in mladeniBev, in nikdo nas ne bo yeč izzival s pru'skim liajlairjem. ni Sv. Trojica v Slov. gor. ,,Grazer Tagblatl" od 23. septembra prinaSa sledeBi dopis, ki ga priob¦Bimo v prevodu: ,,Od Sv. Trojice v Slov. gor. nam pišejo: Zadnji ponedeljek pozno zveBer je zopet gorelo v največji bližini Golobbovih posestev. Tb je zclaj že tretjikrat letos, in vsakokrat je sum požiganja le preveB opravicen. Posebno Budno je, da so se vršili ti -požari dne 18. marca, 18. aprila in 18. sept. Ce pomislimo, da se prišteva Golobbova družina med vrle vzdrževalce nemštva pri Sv. Trojici, potem lahl*o slutimo, kje bi trebalo iskati lokave požigalce. K sreči se je mogla v tem slučaju vsaka veBja nevarnost zabraniti," Dopisnik nemško-nacionalnega, glasila namigava, kakor da bi bili Slovenci požigalci. Proti temu sumniBenju se mi odloBno zavarujemo, NaSega slovenskega ljudstva se ne sme na tak nizkoten nacin žaliti. Mi smo pošteno ljudstvo in se od posilinemcev ne damo žaliti. m Sv. Rupert v Slov. gor. Žalostna usoda je zadela kmecko hišo Franca Goznik v Rogoznici, žena je na porodu, najstarejša h8erk,a po komaj lOdnevni bolezni gleda v smrt, Novorojepo dete so kot Lizo krščevali ob 10, uri dopoldne, dne 25. t. m. v farni cerkvi, doma, pa |e ravno ob istem Baisu umirala 161etna sestrica Micika. Kdo naj popiše to žalost? Dobri k.rščanski hiši naše globoko sožalje! m Sv, Benedikt v Slov. gor. V nedeljo, 1. oktobra po večernicah fcomo imeli pri nas Bhod r gostilni ,Pri požti". Govori drž. in dež. jposlanec Ivaa Roškar. Možje in mladeniči, vsi na shocl! Ptujski okraj. p Ptujske novice. KrBevinsko Bralno društvo je priredilo y nedeljo, dne 24. septembra v ptujskem Narodnem Domu zabavni veBer, pri katerem se je •tudi predstavljala narodna igra ,,Domen", Ta velika, igra v petih dejanjih zahteva; vsestranske sigurnosti, in reBi moraino, da je krBevinsko Bralno društvo lahlco ponosno na svoje igralce, oziroma igralke! Splošno so vsi dobro lagali, a posebno priznanje pač zasluži Domen (g. tajnik Kranjc), sin zasebnice Mete (Horvat), katerega na vso moB preganja in sovraži ¦graŠBak Sova, 'JurBeva Anka ostane zvesta Domenu v vseh stiskah: mojster cele igre pa je bil beraB Urh (g. organist Sentjurc); vidi se mu, da je starigralec, lci se zna popolnoma uglobiti v svojo vlogo. Prostorna dvorana je bila natlaBeno polna domaBinov, pa tu<Ji tujcev; posebno pa so se odlikovali vrli SentjurBani (Seavnica), ki so pod svojim vodiem g, organi;stom zapeli veB krasnih in umetnih pesmi! V spodnjih prostorih je bila prosta zabava, govoril je urednik g. Kemperle in veB drugib, ki so se zlasti spominiali k vojakom odliajajoBega g. tajnika Kranjca, ka.teri je Tes Bas požrtvovalno deloval za dobro stvar. Bog ga ohrani Bvrstega in zdravega tudi v vojaški suknji! — Letošnji vinski mošt bo izborne kakovosti; dal Bog, da bi se izvršila trgatev ob ugodnem vremonu. p Vurberg. TukajŠnjim posilinemSko-liberalnim ¦gospodom je KmeBka zveza trn v peti, Posebno pa že nekaj fiasa sem kaj radi napadajo našega, od vseh iaranov ljub.ljenega g, župnika, Tako najdemo zopet v zadnji številki ,,Nar, Lista" dopis iz Vurberga, v katerem so gotovi gospodje g, župnika zopet nesramno napadli, Povod k temu pa je to: Tukai§nji liberalci so napravili neko nedeljo v gostilni g. Goloba veselico. Akoravno je pa tem gospodom list ,,Sloven;ski Gospodar" po njihovem mnenju najmanj vreden, so pa vendar dali za to veselico tiskati v njera vabilo, misleB, sedaj pa bodo gotovo prišli vsi ,,klerilcalci" na zabavo. Ker se pa naše ljudstvo kljub vsem vjabilora ni udeležilo veselice, zvračajo zdaj vso krivdo na g. župnika, Beš, g. župnik in drugi okoli larovža so vsega krivi. Zakaj: Ker so to nedeljo kakor vsako leto, §li k sosednji župniji na cerkveni shod, in niso imeli doma popoldanskega opravlla, zategailelj tako ¦mali obisk, Gospodje, bodi vam povedano, da na to nedeljo ni bilo nikoli popoldne doma. opravila, in tudi letos niso vpraSali gotovih liberalcev, ker teh navadno pri blagoslovu ni. Ker je bil Bisti dobiBek namenjen za šolsko kuhinjo, oBitajo g. župniku, da nimajo srca do otrok in starišev. Ali ni to grdo •obrekovanje, katero mi vurberSki župljani kljub temu, da se gg. duhovniki ne pustijo zalgovarjati, najostre.jŠe obsojamo, ker je bil že marsikateri faran priBa njihovi darežljivosti, Da je bila udeležba tako slaba, ste si pa krivi gotovo sami, ker se tako obnašate proti našemu kmeBkemu ljudstvu. Bodi vam tudi povedano, da se ljudstvo ne ogiba gostilne na župnikovo zapoved, anipak zato, ker se obklada iz gostilne Ijudstvo vefikrat z raznimi priimki. Sedaj pa k.onec besedi. — VeB župljanov. p Vnrbcrg. V zadnji Stevilki ,,Nar, Lista" me nek dopisnik dolži, da sem jaz porofial v ,,Slov. Gospodarja" o zadnji veselici pri Golobu. Kaj li mislite, da le jaz in g. župnik piševa dopise v ,,Slov. Gospo«darja" ? Saj imamo na Vurbergu veliko izobraženih mladeniBev in znaBajnih mož, ki znajo tudi pokrtaBit liberalce, kadar )q treba, Potem piše dalje, da sem pri&el vohunit na veselico in da nisem plaBal vstopnine. To je nesramna laž! Jaz imam dve priči, ki sta bili z menoj, da sem pla^al vstopnino, brez da bi me moral kdo opomniti. Zialivaljujera se tudi tistemu gospodii Iiberalcu, ki rai je poslal ,,Nar, List", ker naj drugiB teh. par vinarjev podari v ubogo Šolsko drugaB6 bi ne izvedel te novice. Svetujem mu pa, da kuhinjo, ker jaz ne potrebujem tega lista. — Anton Fanedl, organist, p Majšperg. Zalost za žalostjo obiskuje letos naSo župnijo. Ni še preteklo pet tednov, odkjar smo z veliko žalostjo gledali v grob za rajnim cerkVenim MjuBarjem Šimonom MesariBem, ki je umrl v najlepŠi moški dobi. In dne 21. septembra smo potopali na ormoškem pokopališBu preB, g, kaplana Simona Petek'. Malo bolni gospod se je podal dne 4, septembra v varaždinsk.e toplice, a že dne 8. septembra se je mislil odpeljati naravnost iz toplic v Gradec v bolnišnico. Toda bolezen se je tako naglo slmjšala, da je moral že v Ormožu izstopiti in se tamkaj podati v bolnišnico, Dne 19. septembra prehitela je gospoda smrt; previden s sv, zakramenti je zjutraj ob 4. uri mirno v Gospodu zaspaL Po smrti ključarja MesariBa je rajnl g. lcaplan zelo žaloval, In kratko pred zadnjo uro ]e vzdihnil g. k.aplan: Oh, ubogi MajŠperžani! Iz teji besed se razume, kako nas je lju!'l vsacega posebej in vse skupaj. Ljubili smo pa tudi mi gospoda kaplana in nikoli nam ne pride iz spomina, Zatega,delj se nas je podalo, ne vedoč drug za drugega, Bez 30 mož in žen iz majšperške in sosednje gorske župnije dne 21. septembra v Ormož, kjer bi nam imeli pokopati ob 11, uri dopoldne istega, kateri nam je bil tako ljubeznjiv in malone 4 leta delil z nami žalost in veselje. Pogreb jebil preložen na 3. uro popoldne, Udeležilo se ga je lepo število ljudstva, sorodnikov, prijateljev in znancev od vseh krajev, Crez 30 sobratov-duhovnikov, med pjimi preB. g. dekan in mestni župnik slovenjebistriški, kateri so' sprevod vodili ter v kratkih, a jedernatih besedah orisali življenje rajnega gospoda, S solznimi oBmi nesli so rajnega majšperški larani v z venci okinBani rakvi v mestno cerkev in potem na pokopališBe, kjer se nismo mogli vzdržati joka pri besedab- preB. g. dekana, ko so nam znoviB omenili mirni znacaj pokojnika, Zbrani uBitelji in duhovniki so zapeli dve nagrobnici, Hvala vsem,! Rodil se ]e rajni gospod dne 19. oktobra 1876 pri Sv. Marjeti niže Ptuja, v mašn.ika je bil posveBen dne 25. julija 1903. Kaplanoval ]e pri Sv. Rupertu nad Laškim, pri Mali Nedelji in dozdaj v MajŠpergu. Povsod si je pridobil srca župljanov kakor tudi otrok, Zato ga Je yse rado imelo, Naj poBiva rajni gospod v miru v domači zemlji! p Velika Nedelja. Igra i,,Repošteva, ki jo je priredila Mladeniška zveza dne 24. t, m. po veeernicah, je prav lcrasno uspela. Vsi igralci so rešili prav dobro svoje vloge, a vendar moramo Se posebej omeniti tovariša Škofa, ki je kot bulcvovez s svojim šaljivim nastopom izzval preobilo smeha. Igra je pripesla tudi prav lep prispevek za rnladeniško zastavo. p Hai*dek. Z^adnia dva tedna je bilo živahno v iiaSi obBini'; bile so namreB volitve ol>6inskih odbornik'ov in župana. Nobeden se ni nadjal, da bi tako izpadle, kakor so. Poslušajte! Vodja Stajercijanske stranke se je zbral s svojim krdelom v gostilni gosp. Bauerja v Ormožu. Povabil je tudi več ikraetov, da bi mi tako plesali, kakor bi on trobental. Toda hvala Bogu, ni jih dosti d6bil. Katere pa je dobil, pa jim je bilo tudi žal, ker nobeden ni postal odbornik. Izvoljen je bil ta vodja za odbornika, da se lahko prepriBa o obBinskih raBunih. Volili so ga tudi naši možje. On pa je takoj mislil, da bo njegova strajika županila in nas tako odtujila naši materi SJoveniji in nato tudi veri, Delal je na vse pretege. Toda, kakšen je bil izid teh volilnih bojev in naporov? G. vodji je gotovo slabo postalo, ko je izvedel za, koncniizid. NaS kiatoliško-narodni kandidat, g. France HanželiB, je dobil 9 glasov, a nasprotpik pa le — 2. Povesili so gtajercijanci glave ter se tiho pobrali iz voliŠBa. Upamo, da bo novi župan zanaprej marljivo deloval za blagostanje obeine ter za katoliško-narodne Slovence, Za prvega svetovalca je bil izvoljen g. Ivan Kirič, posestnik y, Pavlovcih. p Pavlovci pri Ormožu. Veste kaj je novega? Ormož in Ptuj boderao zvezali s peškim brzojaivom, ki bo iz Ptuja v Ormož potreboval gotovo manj Basa kot 1 dan. Prej bo prišel kot tristo brzojavov po žisi. Kaj ne? Poslal sem dne 18. septembra ob lA2. uri popoldpe brzojav iz Ptuja v Pavlovoe pri Ormožu, in Bujte Budo, brzojav je koraaj ves utrujen prisopihal dne 19. septembra v Pavlovcfi. Torej je rabil cel popoldan in celo noB. Oh, zakaj se je tako mučil. Saj ni bila sila. Ne smemo tudi zameriti, ker je dva dni prej malo deževalo in pot menda ni bila lepa. Kaj takega se jo že večkrat pripetilo. Opozarjamo na to višje poštne oblasti, da se zanimajo za hitrost odposlanih brzojavk. p Vurberg prl Ptuju. V nedeljo dne 1. oktobra priredi tukaj po sv. maši Slovonska kmečka zvoza politidni shod. Govorit prid« naš deželoi poslanec dr. Korošec in drugi. Voliki pridite v obilnem številu. Ljutomerski okraj« 1 Ljutoraer. Vinska letina bo letos y ljutomerskih, ormožkih in južnem delu Slov. goric zelo izvrstna. Posamezni vinogradniki trdijo, da bodo pridelali veB vina kot leta 1908, sladko pa bo bolj kot ono iz 1. 1890. Mošt bo gotovo irael 22 do 26% slaclkorja, Pa je letos grozdje tudi Iepo zdravo, kakor že najstarej- ši Ijudje no pomnijo. Muškatelec, rizling, Žlahtnina, rulandec in druge žlahtne vrste se ti svetijo tako mikavno, da moraš nehote poskusiti jagodo. Bolj žalostno je v listih delih ljutomerskih gofic, kjer je neusmiljena toBa pobila vinograde. Drago pa bo tudi letoŠnje vino, ko že dolgo ni bilo tako. Kupci se že tudi pridno ogla&a]o, PreteBeni teden je prišlo iz Gradca, in Gornjega Stajerskega cela truma prekupcev, ki pa niso mnogo opravili, ker so naši vinorejci že opozorjeni, da bodo cene letošnji kapljici lepše, , tot nam pravijo ti mešetarji. Gospod uredpik! Podlistek y zadnjem ,,Slov. Gospodarju", v kaferem piSete o vinskih letinah v 18, in 19, stolelju, nas je zelo zanimal, Vsaks }q rad Bital, kaka vina so bila v preteBeni dobi. 1 Iz gornjeradgonskega okraja. Nesramnost liberalcev je dan za dnevom veBja. V ,,Slov. Narodu" napada nek ,,Radinski" vaš list, ker je priobBil neke dopiso o volitvah v naŠ okrajni zastop in ostro prijel posilinemce. Slovenci gornjeradgonskega okraja znarao, da smo postopali Slovenci obeh strank složno, zakaj pa sedaj to napadanie? Ko bi bili Slovenci zopet popolnoma zmagali, gotovo bi si pristaSi ,,Slov. Naroda" in ,,,Sloge" lastili zmagp, NaSi pristaši so storili pri agitaciji svoje, to nam ne more nihBe oporekati. 1 Negova. Na? deželni in državni poslanec g. Ivan Roškar priredi v nedeljo, dne 1. oktobra po rani maši pri iias na prostoru pred cerkvijo politični shod. Pridite vsi Negovčani in sosedje poslušat svojega poslanca. Slovenjgraški okraj, s Slov. Gradec. Stariši, vaša dolžnost je, da pošiljate otroke v okoliško šolo, Žalostno je pač opazov.ati, da so nekateri okoliBapi tako nespametni ia silijo svoje otroke v nemško šolo, Slovenska §ola je od nekdaj na dobrem glasu; učiteljstvo je pridno kot malokje. Brez skrbi jim lahko zaupate svoje otroke. Okolieani, vi vzdržujete svojo šolo, dona&ate velike žrtve za njo, morate pa imeti tudi toliko zaupanja v, njo, da le tu sem pošiljate svojo deco! Nikdo se naj ne izgovarja s praznimi besedami; če mu ni kaj po yolji v slovenski Šoli, naj se pritoži pri g. ravnatelju šole ali krajnem šolskem svetu, ne pa da bi kar meni tebi niB ne pošiljal svojih otrok v, okoliško šolo. Mestna šola nas niB ne briga; akoličani smemo biti ponosni, da imamo svojo izvrstno Šolo,, — Okoliškj kmet, i :¦; s Velenje. NepriBakovano lepo se je obnesla ve-^ selica, ki Jo je priredila v nedeljo, dne 24. t. m. Delcliška zveza v Društvenem Domu. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu velika, Skoroda vse sosednje župnije so bile zastopane v velikem številu, Dekletaso prav lepo uprizarjala žaloigro »Vestalka"., Vse se }e Budilo lepemu in korajžnemu nastopu naših kmečkih deklet, Med posameznimi dejanji so nas prijetno zabavali vrli škalski tamburaši z lepim ubranim tamburanjem.. Hvala jim! Prav miBno so pele male deklice pesem: ,,Slovenka sem" in ,,Liepa naša domovina", Prihitel je na veselico tudi moški pevski zbor iz St. 'Jurija ob juž. žel., ki je zapel par lepih domoljubnih pesmi. Vsa Bast tem požrtvovalnim mladenicem! Vsa ta prireditev je pa dobila neko posebno sveBanost in slovesen zakljuBek, ko je ob koncu igre povabil g. župan na oder vse pričujoBe obBinske svetovalce in odbornike ter je vprieo teh in vseb. gostovi izročil vlc. g. župniku lepo diplomo Bastnega občanstva obBine Velenje. Mrak je že nastopal, ko smo odhajali zadovoljni vsak na svoj dom z željo, da bi se nam zopet kmalu priredilo v Društvenem Domu kaj enakega. s Kavče pri Velenju. Na nek.em tukajSnjem vrtu smo opazili cvetofio jablan, ki pa je že skoraj brez listja. Drevo je popolnoma v snežnobelem oblačilu. s Zavodnje. Naša liberalna gospoda Te zaBela zopet uganjati svojo staro zaplotno' politiko. S skrivnirni neosno.Manimi ovadbami na oblasti skuša fekodovati osebam, ki noBejo plesati po njihovi liberalni godbi, posebno pa skuša ugonobiti našo trgovino. Gospoda! Prej bi bili opustili prirejati liberalne shode, vabiti na nje vse najslovite liberalce celega okraja in uganjati liberalno, proticerkvcno politiko, pa bi bilai mirna Bosna. Nam kmetom je nova trgovina v veliko korist, ker imamo v njej nekako pomoe, ki nas varuje pred pretiranimi cenami, izkorišBanjem in Sikaniranjem. Povemo pa, da sino toliko ponosni in samostolni, da nam ne bo gospodovala ljubenska žlahta, ki se je po naši dobroti lepo vsedla v naš kraj, Be je tudi Še tako tesno zvezana s celjsko žlahto, Taki ljudje naj bi nas v zahvalo sedai zasramovali in strahovali! Je paB prava ,,smola" na vseh koncih in krajik; kdor pa za smolo prime, se osmolu s Št. Vid v Zavodnjem. NaSega župana Stevlna v Topolščici javno vprašamo: Zakaj so opravilav, 6t. Vidu ,,nepotrebni stroški" ? kakor ste se blagovolili izraziti ob neki, za nas važni prilikl, za kar imamo prifce, Be bi bili v.i na to že pozabili, NaŠe najveBje veselje je, kadar imamo v nedeljo opravilo pri jiaši sloveči podružnici, katero smo si z velikim trudom povefiali in olepšali. Ako pa vi o tem drugače sodite, pa vemo iz tega, kam pes taico moli. Sploh pa vas opravila pri naši podružnici nikoli niti vinarja ne stanejo. — SentvidBani, Sledi veB podpisov. s Marenberg. Posilinemci pač hitro vse pozabijo, fie je treba varovati svoje pristaše. (Mi se Še dobro spominjamo, kako je zavrelo pri nas, ko je bila znana pravda, v katero je bil zapleten dajvBjii kontrolor Drobnitscb. Mislili smo, da ne bodo radi obBevali purgarji ž njim. Pa kaj še!_ DrobnitscH je Še vedno ..obman" Siidmarke. Privoščimo ga jim tako dolgo, dokler ostane Se v Marenborgu. Konjiški okraj. k Konjice. KmeBka hranilnica in posojilnica zelo lepo napreduje. Ko' se je ustanovila, so ji naši nasprotniki prerokovali, da ne bo dolgo živela, a sedaj pa tak lep napredek. Saj pa Kmečka posojilnica tudi zasluži zaupanje ljudstva. V naeelstvu m nadzorstvu so najbolj ugledni možje celega okraja, ki delujejo zastonj in vzorno. Kmetje, Be iraate odvec denarja, le poslužujte se lastnega zavoda, Be pa rabite posojilo, vam Kmecka posojilnica rada ustreže, k Konjice. NaSe konjiške ^Nemce" razburja novita, da je gospod Ignacij OzvatiB kupil od gospodiBen Boruker hišo v konjiškem trgit. V nemških listih iadikujejo, da je zopet en del nem&ke posesti prešlo v slovenske roke. k Zreče. Hudo je za nas živinorejce, ko so živinski sejmi zaprti, da ne moremo prodati živine. V naših krajih je živina zdrava, a trpeti pa moramo z oaimi vred, kjer je okužena. Naj bi se tistim prekupcein, ki navadno zanesejo živinsko kugo v naše kraje, bolj ttfrogo stopilo na prste. — Naša mladina se pridno giblje. V nedeljo, dne 15. oktobra si ustanovi mladeniško in dekliško zvezo. Govorit pride c. g. dr. Hohnjec iz Maribora. k Vitanjs V nedeljo, dne 1. oktobra po prvem cerkvenom opravilu, bo v prostorih kmečke posojilnice (v stari šoli) v Vitanju, imel g. poalanec Pišek shod. Možje in mladeniči ste vabljeni, da se tega Televažnega shoda prav obilno udeležite. Razpravljale se bodo razne kmečko-gospodarske in dolavsko zadeve. Celjski okraj. c Celje. V znani zadevi dr. Kukovca se je vršila dpe 19, septembra pred celjskim okrožnim sodiščem prizivna obravnava. Dr. Kukovec je bil, kakor ziiano, obsojen na teden dni zapora, ker se je po izpovedbi treh priB peBal na ,,glaciju" z neko žensko. SodišBe je dr. KukovBevemu prizivu ugodilo in ga oprostilo, Pri tej razpravi je imel dr. Kukovec tri priče, ki naj bi dokazale, da je bil on navedeni veBer ves Bas v njihovi družbi. Ta dokaiz pa sodišBe ni smatralo za doprinešen, ampak Je dr. Kukovca oprostilo z utemeljevanjem, da bi pohujšanje ne bilo javno, ker bi se bilo vršilo proB od ceste. Vsa zadeva pride pred državni zbor, Celje. Občinske volitve za okoliško obBino se bodo vršlle v Basu od 15, do 20. oktobra t. 1, Celjski posilinemci bodo z vso silo naskoBili 1, in 2, volilni razred, c Iz Savinjske doline. R e s n a b e s e d. a, Naša lepa dolina iraa Brno piko, ki dolino pači, in to je nepotrebna šulferajnska šola na Polzeli. Nemška protestantovska drznost nam jo je vsilila, a kratkovidni slovenski stariši jo podpirajo. Brez Slovencev bi se šola niti otvoriti ne mogla. Nemci dobro vedo, da" so sami v neznatneai Številu, zato lovijo slovenske otroke — in v novejšem času so zaBeli sem naseljevati nemške otrok.e brez starišev, ki utegnejo biti enkrat še velika nadloga za polzelsko obBino. Znacilno je to, da je Blovek, ki je bil duša teinu poneračevalnemu giban.ju, protestant Voigt, obrnil Polzeli hrbet, pravijo, da je bil odpušBen. Seme, ki ga je zasejal, je žalibog ostalo. In sad?? Naj zadostuje samo, kar smo poizvedeli iz ust nekega oBeta, ki je lani ves gorel za blaženo nemško šolo, ki se je pa po enem letu izku&nje izrazil: ,,To malo, kar je moj fant zna, je pozabil, priuBil se pa ni niB." Da, ljubi oče, prav imaš! KaJco se bo tvoj slovenski fant kaj prida nauBil, ako ne sliši v šoli ne besedice v maiterinem jeziku? Kako bi pa ti zijal, ko bi tvoj predstojpik zaBel tebi ukazovati recimo v italijanščini, ki ti je Bisto tuja? Ali si torej stariši, ki so potratili celo leto v dragem življenjii svojega otroka, ne bodo po pravici delali težke vesti? Ali bodete matere privolile, da bo vaš ljubljenec sedaj, ko se priBne novo išolsko leto, stopil zopet v to mueilnico? Ali ni najveBja bedarija, iz 5, 6razrednih šol, kakor jih imate v BraslovBah, na Polzeli, v St, Pavlu, pošiljati otroke v to zakotno enorazrednico? Ali ne veste, da imate sami odločevati o vaših otrocih, in da vani pocl milim Bogom nikdo v tem oziru ka.j ukazovati ne sme? Naznanite nam vsako osebo, katera bi vas hotela siliti ali vam groziti. Ne veste li, da je to kaznjivo? Pošiljajte svoje otroke v veBrazredne domaBe Šole, katere ste vi z velikimi stroški postavili, in kjer se bodo otroci na podlagi materinega jezika priučili zadosti nemŠBine, kolikor je dobro za vsa-kdanje življenje. Vi, slovenski iičitelji, pa delajte složno v blagor naše slovenske mladine. Ako kedaj, je ravno sedaj najneugodnejši Bas za razprtije. Pa skrbite, da bo naše katoliško-narodno ljudstvo imelo do yas popolno zaupanje ter delajte pri vaši T,Narodni stranki", kateri ste vi stebri, na to, da se ne bo bratila z nemfiurji. Mi pristaŠi KmeBke zvezo bomo skrbeli, kakor doslej, tako tudi zanaprej, da ne bo ne eden na&ih otrok pomagal množiti šte.vjlo odpadnikov, c Iz Savinjske doline. Hmeljska kupBija je sedaj veBinoma končana. Pridelovalci so skoro že ves bmelj prodali, Liberalni hmeljarski meSetarji se bodo letos zadovoljno zarili v svoje brloge Bez zimo, saj jim bo dobiBek, ki ga imajo od naprej kupljenega hmelja, dal skozi zimo lepo, udobno življenje. VpraSanje je, 6e bodo imeli druga leta prekupci tako bopato ,,žetev". c Goruji Grad. Na dan dne 23. septembra so bile razpisane volitve za tržko skupino v okrajni zaston Gornji Grad, a so bile brzojavno odgodene za ncdolofeen Bas vsled nekega priziva trga Gornji Grad. Trgi volijo 11 zastopnikov, od katerih pripaaajo na Mozirje 2, Refiico 4, Ljubno 4 in Gornji Grad 1. S svojim edinim zastopnikom se je pa Butil trg Gornji Grad v s.v.ojih pravicali prikrai&an^ in je vložil rekurz, kateremu se je naBeloma tudi ustreglo, Ker igra pri odmeri zastopnikov na posamezne trge davBna moB veliko in edlno vlogo, gredo umevno sliBpi prizivi le na adreso pristojne oblasti, c. kr. okr. glavarstva v Celju, do katerega smo vsaj do zdaj imeli zaupaivje, da na podlagi zadostnih podatkov zamore nepristransko raBunati in zna volitve postavno razpisati, da se izogne nepotrebnim posledicam. Veseli pojav je vendar, da se je v naši gornjegrajski tržki obBini začelo jasniti, a neumljivo je samo to, zakaj se gospodje že pri prejšnjiti volilpih dobaji niso za to pobrigali. Zdaj ko se bliža že 11. ura, ko bo treba dajati racun ocl hiševanja, pa za-čnete streljati še-le s takimi kanoni. Ako že veBje nesreče ne bo, iraa naš nastop vendar tudi dobro stran, da bi se mi GorpjegradBani vsled objemov morskih pajkov, ki so se v okrajno blagajno kot nepremagljivi gospodarji zapletli, na potapljajoci barki vendar še nek.aj Basa zadrževali. — Tržan. c Gornji Grad. Volitve v okrajni zastop Gornji Grad iz skupine veleposestva so izpadle, kakor se je priBakovalo. 5 savinjskih glasov je podleglo 6 nasprotnim, vsled Besar so bili izvoljeni sledeBi gospodje: Levar Tona, Levar Franc, Govek, Irinan, Bak, Krajnc, Sarb in Drukar. Cestitamo dosedanjiin gospodom v zastopu, ki so spravili okrajne iinance skoraj do poloma z 70% okrajno doklado, ki je paB neprimerna in velikanskem dolgu okoli 300.000 K ter naj ne bodo Pirove zmage preveč veseli. Konec nazadovanju in zadolževanju se bliža, ker prihodnjost bo pokazala, k"aj premore zdrava gospodarska razsodnost. Gornjigrad. Pri volitvi dne 22. septembra iz, lyeleposestniške skupine okrajnega zastopai je prodrla dosedanja zadretstka stranka proti savinjski, M je še to pot podlegla. Izvoljeni so: z 11 glasovi Franc Sarib, dosedanji naBelnik, in Jožef Krajnc, po domaBe Hudel; z 10 glasovi M. Zidarn, po domaBe Pok; z 6 glasovi J. Praznik, po domaBe Govek, A. Drukar, notar, Anton in Franc Sever; z 8 glasovi Franc Kolenc (Irman). Volilcev je bilo 11, Sj haSiJf. Glavna nositelja napredne ideje sta zmagala z 1 glasom veBine, torej precej krepka odpoved Beprav manišina proti liberalnemu gospodstvu, kateremu sta na poraoB hitela kmet Suhovršjiik iz NoveŠtifte in Bavčevkino pooblastilo, ni bila organizirana. Nekdo se veliko trudi, da bi še obBine vštimale za napredno idejo. Bomo videli! Iz trške skupine je volitev radi ugovora preložena. c Galicija. Veselica nagega Izobraževalnega društva dne 24. septembra, se je kljub slabemu vremenu dobro obnesla. Videli smo poleg obilnega števila doraaBinov tudi cenj. goste iz sosednjih župnij, Prvo igro ,,Prepirljiva soseda", so mladeniči izborno reSili. Posebno natl vse pričakovanje lepo so dekleta, ki so danes pastopile prvokrat, izpeljale igro ,,Pri gospodi". Igralke so se globoko uglobile v svoje vloge, k.akor skrbna gospa ,,Svetlin" (Neža Superger), tako njena hci ,,/Tekla" (FranBiŠka Cokatn). Vieliko smeha je napravila huda kuhariea ,,Tini" (Alojzija Cvikl), kakor tudi priprosta služkinja ,,Mari" (FranBiška Pernovšek), vse je pa spravila in sprijaznila prijazna gospa nadzornica (Marija Kugler). Ploskanje in živio-klici so bili porok, da imamo tudi pri naši mladini vrle igralske moBi. Le tako naprej! galjiv.i sreeolov je napravil tudi veliko smeha, mnogim pa prinesel tudi sreBo, Prosta zabava je bila pa res prijetna in se je povedala marsikatera vspodbudna napitnica, VrSilo se je vse v najlepšem redu brez vsakega prepira, to kaže, da biva pri nas dobra in pošteno ljudstvo. — Podgorski. c Ljubno. Dne 18. septembra je umrl tukaj bivši kmet Jožef Krumpačnik, p. d. Repelšek, v 84. letu starosti, Rajni je bil zelo spoštovan med ljudstvom. Znan je bil daleB na okoli. Rad se je skazal tudi dobrotnika ubogira. N. v m. p.! c Smlhel nad Mozirjem. Tukajšnja Kmetijska podružnica je priredila v nedeljo, dne 17. septembra gospodarski shod, ki je bil prav dobro obiskan. Kot govornik je nastopil ViBanski Skerlec od Velike Nedelje. V zaBetku njegovega govora nam oriše naš gmotni kmeBki položaj, za tem nas pouči, kako si pripravimo seno za setev; na ta naičin dobimo tri vrste zrnja: drobno, katero ni za setev, srednje in debelo. Debelo zrnje, ki ima moBno kaljenje, se poseje. Govornik nas je poučil tudi o brežnih1 travnikih, nam je iz lastnih izkušenj priporoBal izboljšanje, oziroma prenovitev naših travnikov, Nadalje nam je predavatelj na podlagi lastnih izkušenj izraBunil, kako lepi dobifiek imamo od novih traa-nikov pri molzi naših krav, ako si nabavimo posnemalnike za mleko. S pomoBjo dobrih tra,y,nikov redimo tudi vefi praŠiBev, katerim naj kuhamo kiajo s parom v brzoparilnikih, za katere se rabi mnogo manj darv in truda. Po govoru se je navzoBi B. g. župnik govorniku z iskrenmi besedami zahvalil. Na proSnjo nam je g. Škerlec obIjubil, da nas zopet obišče, in sicer na dan 22. oktobra v Mozirju. c Izpod Gore Oljske. Pri nas smo imeli hudo sušo, tako, da je ena jablan zdaj, ko je pomoBil dež, v najlepšem cvetju kakor spomladi. Redka prikazen. c Sv. Lenart nad Laškjm. Zdaj v novejšem Ba^ su se IoBi svet v dva dela. Eden je veren, drugi pa liberalen. Liberalni zastopniki so veBinoma vsi gosposki, da se ločijo od pas kmeBkih ljudi, Iz LaSkega hodim po cesti Bez St. Lenart. Po veBerih sem vsaknkrat naSel dva mlada gospoda, ki sta se držala jako napeto in pokohci hodila. Od kraja sem si mislil, sta menda dva tiijoa iz Laškfega ali iz Cclja. En- krat pa vprašam starega gostilniBarja: ,,Kdo stapa ta dva mlada gospoda, ki ju hi veBkrat sreBam?" — ,,Ej, žnidarjeva sta tu iz Vrlia." — ,,Ja, tako, jaz sem pa mislil, da sta to kakšna Študirana gospoda, ker eden ima vedno ,,cajtenge" v rokati in slamnik." — Grede na vrb se mi pridruži edeii vaSBan. Napeljem govor na žnidarjeve gospode, On pa pravi: ,,,Pri žnidarju je samo gospoda." Ena gospica Š8 nima klobuka, pa kar še stara Mica ni gosposka, zato pa kar streže in kuha. Mladi gospodje kar ,,caitnge" berejo in roke tam zadi sklenjene nosijo. Pri tej gospodi je liberalna zbornica. Tam se vse posvetuje in sklene. Kot svetoy;alca prideta vBasiK še zraven Blatnikov in Fajlerjev. Kadar se gre za kaj veBjega, Še stari Fajfer." To mi je pravil moj spremljevalec iz Vrha, — Popotnik. skozi Sv. Lenart. c Sv. Lenart nad LaŠkim. Pretečeni ponedeljek, dne 25. septembra popoldne, so se pripeljali po cesti imenitni svatje, Peljali so se v zeleni kooiji na ,,lojtre". En gospod je bil za stareMno, drugi stric pa za družnika in voznika; kot vodnica pa je Bakala Franca v lopi. Nevesta je iraela koroški klobuk, ženin pa je bil tako vesel neveste in vožnje, da je pri prvi hiši v vasi na vso moB zaukal. Iz tega glasnega ukanja smo sklepali, da morajo biti svatje, in ker }Q voz krenil po cesti naravnost proti cerkvj. Tudi dva ,,muskonterja" sta bila v družbi, Radoveden videti svatet jo uberem za njirai. Ko pa pridem do cerlcve, vidim organista v delavni obleki, koBijo pa stati daleč od cerkve. Vrnil sem se, ker sem videl, da niso bili svatje. — Radovednež. c Cebelar$k<; porJrnž'i!Ca za Savinjsko dolino priredi v nedeljo dne ]. oktobra pop. ob 3^ uri poučno predavanjo o prezimovanju čebel, pri g. Franci Levc, Šrnova, Št. Janž na Viuski gori. c Sv. Fra'čiš*i< v Stražah. Pribodnjo nodeljo t. j. dne 1. okt. bode ustanovni shod Kat. izobr. in bralnega društva pri Sv. Frančišku na Stražah v prostorih pri Martincn. Vspored: 1. Razlaganje pravil. 2. Vpisovanje novih udov. 3. Volitev odbora. c Gotcrijs. V nedeljo, dne 1. oktobi-a vsi v Gotovlje na vinsko trgatev, katero priredijo gotoveljski fantje v gostilrjiških prostorib g. Ivana Kača Cisti dobiček je namenjen za hrano ubogib šolskih otrok. Vstopnina za osebo 40 viu. Začotek točno ob šesti nri zvečer. c Gomilska. Tukajšnja Dekliška zveza uprizori v nedeljo dne 1. oktobr«t pod Vcilkovim kozokem žaloigro ^Ljudmila". Med odmori nastopi doraači pevski zbor. Svojo sodelovanje nam je obljubil tudi mnški pevski zbor iz M. Nazaret. Na vsporedu jo še nekaj mičnih deklamacij. Začetek točno ob 3. uri pop. K obilni udeležbi se vabijo vsi domači, bližnji in daljni sosedi zlasti dekliške zveze od blizu in daleč. Brežiški okraj. b Sevnica ob Savi. Slovepski stariši! Bliža se Bas, ko bodete morali odločiti vaše otroke v šolo, Vsak slovenski oče in mati, ki želita svojim otrokom sreBno bodocnost, bosta dala vpisati svojega otroka v slovensko ljudsko Šolo, Ne dajte se pregovoriti od raznih posilinemcev, da bi dali vpisati vaše otroke v šulferajnsko šolo, Ako daste vpisati svoje otroke v Šullerajnsko šolo, je poguba za vas in za vaše otroke, Saj kakor vam je znano, ako doseže omenjena šola zadostno število otrok, postala bode- javna in Sulferajn jo bode zvrnil na vaSe rame, vzdrževali jo bodete vi, kakor se je to že zgodilo v drugih krajih. To bi se bilo lansko leto že skoraj zgodilo, ako bi velezaslužni poslanci KmeBke zveze pevarnosti ne odstranili. Imamo slučaje, da otroci, ki so obiskovali šulferajnsko šolo, ne znajo ne pisati ne brati. Sedaj, ko so odrasli šoli, jo preklinjajo in veliko jih je spregledalo ter stojijo sedaj na naši bojni strani. Ali pomnite cenjeni slovenski stariši, da bi bilo poprej, ko ni bilo te šole, kaj slišati tukaj o protestantizmu, kakor se žalibog godi sedaj. Skoro vsi tukajšnji odpadniki od sv, katoliške cerkve so obiskovali šullerajnsko šolo, in seda] so v verskem in narodnera oziru izgubljeni. Slovenski stariši! Zapomnite si besede narodnega velikana, nepozajbnega škofa A. M. Slomšeka, ki je rekel: Prava vera bodi vam luB, materin jezik bodi vara kljuB, do zveliBanske narodne omike! — Rodoljub.. b Planina. Dobili smo sledeči dopis; kot popravek ga ne moremo smatrati, spricuje pa, da Planinci skrbno Bitajo riaš list. ,,Ni res, da sem bil od c. kr. sodnije v Sevnici dne 30. avgusta 1911 obsojen na tri dni zapora in 200 K globe. Plaeal sem 30 K kazni brez kake druge odškodnine. Planina, dne 25. septembra 1911. — Ludvig Schescberko mlj." — — No, sedaj pa je Bast Planine rešena. b Podčetrtek. V Sopoti je dne 22. septembra popoldne zažgal petletni otrok posestnika Jakoba Kožuha slamo poleg ognjišBa v hiiši. Plamen se Je takoj razširil in uniBil v kratkem easu hišo, kakor tudi gospodarska poslopja z vsemi premicnlnami. Pogorelo je seno, žito in ves ži.vež ter tri svinje, Skoda znaša več tisoB kron, zavarovan pa je bil posestnik samo za 500 kron. Otrok, ki je zažgal, se je Igral z vžigalicami, ko je zaBelo goreti, pa je zbežal. Stariši, pazite na otroke! b Bizeljsko. NaŠi liberalci si belijo glave, kdo piSe dopise iz Bizeljskega. IŠBejo in išBejo, pa nikogar ne najdejo. To je smola. No, vaSemu delovanju bomo že še veBkrat posvetili pozornost. — LetoŠnje vino bo izborno. Nismo priBakovali tako sladke kapljice. Cena bo letos izredno visoka. Saj se kupci kar trgajo za moSt. Pa malokateri vinorejec proda vino vnaprej. Samo to napako opazujemo, _,da ljudje zaBnejo prezgodaj s trgatvijo. Sedaj priraste vsak dan mnogo sladkorja v grozdju. Letos se bo BizeljBan pa postavil. Ko bi ljudje le prav zmerno pili žlahtno ka.pljico, ampak ne Bez mero. lz celega sveta. Nesre&i na Irancoski bojni ladijl. Dne 25. septembra se je v Irancoskem pristaniSB« Ttoulon vnel smodnik na bojni ladiji ,,Liberta", V nekaj minutah je ladija razletela in se potopila. Vseh 500 mož posadke je utonilo ali pa so ubiti. Morllca Bagrova, ki Je ustrelil ruskega ministrskega predsednika, so v nedel]o, dne 25. septembr ra, v Kijevu obesili. Kot jud je Jiotel pred smrtjo še govoriti z judovskim duhovnikom, a je to zahtevo opustil, ker je hotel državni pravdnik prisostvovati njunemu pogovoru. Ne koplji jame drugim, da ne padeš sam vanjo. Poroea se o smeSnem dogodku z žalostne krvave nedelje pa Dunaju. Nek Bevljar iz Ottflkringa, ki pa je že davno zrastel nad mladeniška leta, je preteklo nedeljo naBeloval neki tolpi, ki je razbijala in pustoŠila po dunajskih ulicah. Ko se je Bevljar vrnil s svojega ,,zmagoslaynega" pohoda domov, je naSelsvojo ženo v obupnem joku, kajti njegovo lastno delavnico so mu ljubi sodrugi popolnoma opustošili in moBno poškodovali. Škof — rešitelj, Šk.of v Rodezu, Ligopnes, je videl, ko je šel na izprehod z dvema ueiteljema, . kako drvi po cesti splašen konj z vozom, na katerem sta bili dve ženski, Pogumno je skofiil konju nasproti, lco je drvil proti nekemu bregu, zgrabil ga je za uzdoter ga konBno obvladal, ko ga je povlekel konj §e kakih 30 metrov naprej. Prihitelo obBinstvo je pogumnega Škofa živahno pozdravljalo. Koliko inerijo železnice na svetu? Dolžina železnic je znašala koncem leta 1909 1 milijon 6.748 km, to "leto je dolžina železnic prekoračila prvi milijon kilometrov. Leta, 1859 je bilo Še samo 100.000 km železnic. Dva duhovnika utonila pri rešilnem poizkusii. V Santo Marinella sta nadzorovala pri kopanju gojence kolegija sv. Jožefa duhovnik don Michele Tanarati in redovnik p. Angelstino. Nenadoma opazita nekega raladega delavca, ki se je potapljal. Oba sta skoBila v vodo delavcu na pomoB, a sta oba izgubila življcnje v valovih. Tudi delay;eo je utonll. Rudar zadel glavni dobitek, Glavni dobitek srbskib tobačnih sreBk v znesku 75,000 frankov, je zadel nek nemški rudar iz Dobrzana. Banka, pri kateri je kupil sreBko na obroke, je poslala svojega uradnika v Dobrzan, da bi obvestil rudarja o nepriSakovapi sreči. Dobil ga je, ko se je ravno vračal z dela. Še isti veeer sta odpotovala v Prago, da je podpisal razna pooblastila za dvignjenje dobitka. Omenjeni uradnik je nastanil rudarja v nekem hotelu, kjer pa ni spal v postelji, ki se mu je zdela prelepa, temveB na predposteljni preprogi, Drugi dan se. je vrnil domov* s predujmom 5.000 K. Zrtve dunajskih nemirov,. Od socialnih demokratov uprizorjeni veliki izgredi nosijo za seboj žalostne posledice. Izmed težko ranjenih sta umrla dne 21. septembra dva, in sicer ldjuBavniBar Joajchimstkaler in nek sluga Lechner. V bolniišnicaji na Dunaju leži še veB težko ranjenih, od katerih bodo nekateri, Be sploh okrevajo, ostali siromaki celo življenje. Oni trije, ki so že umrli, ip veBinoma vsi oni, ki leže po bolnišnicaH, kakor tudi tisti, ld hladijo svojo vroco socialdemokraško kri v jeBah, so v starosti pad 18 in 28 let. Vse te žrtve se imajo zahvaliti socialnodemokraškim voditeljem za svoje nezgode. Zanimivo je, da- je nabujskana množica večim malim obrtnik.om razdrla trgovine in tako uniBila njih obstanek. Socialni demokratje se vedno hvalijo, da so prijatelji malega moža, to je delayca, malega obrtnika, a ravno ti žalostnl dunajski nemiri so pokazali, da pri svojih hujskanjiti in izgredih socialna demokraclja ne gleda na te, ampak ima pred seboj samo cilj liujskarije in poulienih. razbijani". Nesreča proticerkvenega hujskaBa, ilzdajatelj italijanskega liberalnega proticerkvenega lista ,,Asino", italijanski socialno-demokratiBni poslanec Podreca, je pred kratkim potoval v Sardinijo, da bi hujskal tamošnje prebivaJstvo proti Cerkvi, Njegova nar mera pa se Se ni nikjer tako ponesreBila, kakor v glavnera mestu otoka, Kagliariju.. Napovedal je v tem mestu predavanje, toda dan poprej je proti napoviedanemu hu.jskanju Podrece protestiralo po mestu 20 tisoB katolikov v javnem sprevodu, v katerem so nosili italijansko narodno zastavo in peli kraljevo in papeževo himno. Z ozirom na to demonstracijo Podreca v Kagliariju ni predaval ter je s prvo ladjo zopet odpotoval. Zverinslu oče. V Dobrinju je povila kmetica Hrisekica trojBke. To je pa moža tako razjarilo, da je ubil s sekiro ženo in dva noyprojenBka, tretjega je rešila babica, ki jo je zverinski ofie nevarno ranil, sam pa pobegnil in skoBil v Dravo, kjer je utonil. Iijudje usmrtili Bloveka, ker so mislili, daje požigalec. V hrvaških vaseh Pravotina in Zaloka ob kranjski meji ob Kolpi je bilo zadnje Base veBkrat zažgano. Dne 19. t. m. so vaŠBani zapazili sumljivega tiijca, ki je zbežal pred njimi. Vjeli so ga, in dasi niso imeli dokazov., da je on požigalec, so ga veBkrat prebodli in obstrelili, nesli na kup slame in smrtno raajenega na slami sežgali. Ubožec je brezupno klical, da je oBe Sestih otrok, da je nedolžen in da je Ceh Došan iz Prage. Posledlce krvave nedelje na Dunaju. Pred deželnim sodišBem so se zaBele v soboto razprave proti demonstrantom, ki so bili v nedeljo poprej aretirani. V soboto je stalo pred sodišBem 28 oseb, ki so obsojeni radi hudodelstva javne nasilnosti. SodiŠBe priznava jako ostre kazni, ki se gibljejo med enim tednom in 16 meseci. Tako je bil neki delaviec, ki je raztrgal redarju rokav, obsojen na 6 mesecev jeBe. Kolera v Italiji. Od 27. avgusta do 2. septfimb\ra je po uradnih porofiilih obolelo v Italiji na koleri 1463 oseb, umrlo jih je pa 642, od 3. do 9. septembra je obolelo na koleri 1374, umrlo pa 518 oseb. Od zaBetka te kuge (1. junija) je obolelo na kol&ri v Italiji 12.400, urarlo pa 4685, oseb (37'7%). Okužena ni samo Južna Italija, temveB tudi srednje in zgornje italijanske pokrajine, in sicer: Genua, Alesandria, Bergamo, Ferrafa, Lucca, Livorno, Massa, Milan, Florepca, Pa4ua in BeneBansko. Italija je gnezdo za kolero in — revolucijo. Bodoče velike vojaške vaje v Bosni. Budimpeštanski vojaški krogi zatrjujejo, da bodo leta 1912 velike vaje v Bosni. Ob tej priUki obiŠBe prestolonar slednik, Franc Ferdinand prviB Bosno in Hercegovino. Slovenei v Nemciji. Hamborn ob Renu, 24. sept. 1911. Naše društvo sv. Barbare je v nedeljo, dne 10. septembra obhajalo lOletnico svojega obstanka, Slovesnost se je prav lepo izvršila. .Udeležila so se je tri slovenska drugtva sv. Bairbare: iz Gladbecka, Hochlieide in Meerbecka ter 4 nemfeka iz Hamborna: mladeniško, pomoBniško^ delavsko in rndarsko druŠtvo. Sprejeli smo povabljepa društva v lepi dvoraini katoliškega Društvenega Doma od 3. do 4. ure popoldne; pred Domom je stal visok slavolok, ki je irael štiri trobojnice, seveda slovenske, in velik izvpsek v slovenskib barvah; rudeči del je kazal v velikih Br« kah ,,Gliick auf", beli pa ,,Dobro došli", raodri pa št. „10" in rudarsko svetilko, kladivo ter motiko. V veži do dvorane je vabil velik napis: ,,Bratie, podajmo si danes roke, eno srce, en duh nas združuje." Tudi y, dvorani, katera je bila lepo okrašena, je opominjal velik naslov: ,,Vera, narod in delo — Na veke živelo, živelo! — Naprej na delo združevapja — Naprej do sreBe, blagostanja!" Ko je dobila na§a zastava lep nakit, dvojen svilen trak z napisom ,,V spomin na 10letnico, od društvenih žen", smo šli v sprevodu do cerkve, kjer smo imeli pridigo o Kristusovih besedah, ,,da bodo vsi eno" in potem blagoslov, Nato smo se uvrstili pred cerkvijo za slovesen obhod po vilicah. Vrsta je bila precej dolga, seveda je kakor pri sprejemu društev, tudi pri obliodu svirala godba, menjajoB se s sviralci in bobnarji MladeniŠkega društva, Kjer stanujejo rojaki, so bile ulice okinčane z venci; opazili srao napise: ,,Dobro došli!", ,,Zivio tovariši!" Tudi Nemci ob glavnih cestah so imeli skoraj brez izjeme razobeSene zastave; naš predsednik pa dolgo zastavo v slovenskih barvab; tudi drugi naŠi rojaki so imeli raz hiše razobeSene trobojnice. Ko smo pri§li nazaj v dvorano, se je zaBela veselica; vsem smo razdelili vsporede z nemškimi in slovenskimi pesmimi in trobojne znake z naslovom: ,,Drustvo sv. Barbare v Hambornu, 10. ustanovna slovesnost, 10. sept. 1911." Potem je dobilo 13 udov, ki so bili od prve ustanovne slovesnosti do danes v društvu, odlikovanja, križec s Stevilko „10" in z napisom: ,,Za zvestobo v dru&tvu"; seveda je visel na trobojnem traku. Z godbo so se menjali govori, pesmi, deklamacije, igra. G. predsednik je pozdravil vse goste, imel kratek govor o nemškem in avstrijskem cesarju, na kar se jima je klicalo ,,Živio" in ,,hoch". Slavnostni govor nam je opravil g. komornik in župnik liainbornski, dr. Laakmann; Mica Pišek je predavala dolgo pesem o živIjenju sv, Barbare, Antonija BlagovŠek' o rudarskem poklicu, Franc Moliar ,,verkehrte Reime". Potem je še podpredsednik Burnik pozdra,vil g. predsednika, ki je obhajal obenem desetletnieo svojegapredsedoviania; podpredsednik gladbeškega društva, ki je obenem naSemu predsednik.u posvetil druStveno fotografijo v spomin na blagoslovljenje gladbeške zastave, podpredsednik iz Meerbecka, Kepio, lci je obljubil, da bo naš predsednik v kratkem dobil tako sliko tudi od njih kot boter njihove zastave^ Pevski zbor iz Hochheide je zajpel dve lepi pesmi. Jako je vse zanimala, rojake in Nemce, igra ,.Poštna skrivnost" ali ,,ZaBarano pismo"; igralci so prav spretno izvrSili svoje vloge. Preliitro je minil 6as in povabljena društva so se morala posloviti, kar se je naredilo prav po obredu, in potem smo tudi mi kmalu sklenili veselico. Drugo igro ,,V jeci" smo si ohranili za veselico raeseca novembra. Omeniti Še raoram, da so pas poBastili s svojim obiskom vsi hambornski duhovniki in veB iz drugih far našega obširnega raesta; vseh skupaj jihje bilo 11. Tako lepe si.ia.jne sloyesnosti Se nismo imeli mi Slovenci v Hambornu; še dolgo se bomo na njo spominjali in smCprav ponosni na njo. Voiska med ftalijo in Turciio. V Severni Afriki je dežela, ki se zove Tripolis ter je v lasti TurBije. Italija ima že veg let poželenje, se polastiti te dežele, ki ]e Še dokaj rodovitna. V Tripolisu je naseljenih 30.000 Italijanov, ki se peBajo s trgovino. TurBija pa Italijane zatira kolikor se dat zategailelj se je zavzela Italija za svoje rojake. Ko sta se NemBija in Francija zaBele prepirati radi Maroka, porabila je Italija ugodno priliko in se hoBe sedaj polastiti Tripolisa. Splo&no se sodi, da je bojni ples raed Italijo in TurBijo neizogiben. Casniki hujskajo v Italiji za vojsko. Velika veBina italijanskega državnega zbora se je baje izrekla za to, da se ftalija polasti Tripolisa. Italijanska vlada je odredila, da je odplulo pred Tripolis močno italijansko brodovje. TurBiji je pomidila italijanska vlada 60 niilijonov lir, Be ji ,,zaBasno" prepusti Tripolis, a Turfija noCe o tem niB sliftati, ker je tudi med Turki bojaželjnost dokaj velika. TurCija se na«nr*i zanaSa, da ivropati velesile ne bodo pripustile, da bi Italija samolastoo pregnala Turke s Tripolisa. Položaj postaja resen; Italija se z vso najglico pripravlja na vojsko. Prve dni oktobra bodo trgovski parniki odpeljali iz Italije v T,ripolis 30.000 vojakov, da zasedejo sporno deželo, pripravljenili pa je 50 tisoB mož, v sluBaju, da bi se Turki Italijajnom postavili v bran. Vsekako se bližajo TurBiji slabi Basi. ProU Italiji je Turk preslab, da bi se ji izpostavljal, Italija ima moBno bojno brodovje, v/eliko vojaštva, obenem pa ji je Tripolis celo pri rokah; od najjužnejše italijanske toBke je po raorju le sedem ur v Tripolis, TurBija ima v Tripolisu samo 10.000 mož posadke, noviji Bet pa ne more tja poslati, ker so ji Italijani zastavili pot, pa tudi sredstev nima za to. Ne bo dolgo, ko se bo reklo: Turk je zopet izgubil eno deželo. Pa tudi med Bolgari, Grki, Kretanci in Crnogorci se opaža gibanje proti TurBiji. Te države bi se rade poslužile ugodne prilike in naskoBile TurBine. Vestnik mlad. organizacije. Mladeničem, ki odhajajo k vojakom. Se nekaj dni, in zapustiti boste morali domačo hišo, stariše, brate in sestre, prijatelje, naša društva, mladeniške zveze in Orle. Resen je trenotek, ko mora zapustiti slovenski mladeniB vse to in se podati v tuje kraje, med tuje ljiidi služit cesarju in domovini, NaŠa mladeniška organizacija je vzgojila mnogo vrliti mladeničev, ki so naša dika in ponos. In ravno mnogo teh je bilo letos potrjenib v vojalce, kar je znamenje, da so naši mladeniči res korenjaki. MladeniBi, na dvoje vas opozaiiamo, ko pridete k vojakom: Ostanite zvesti veri, narodu in svojemu stanu, a bodite med svojimi tovariši tudi kot apostoli naše misli[! Pri voiakih se marsikateri, poprej dober mladenič, pogubi, zaide med sprijeno toviarige in slabo družbo, opusti molitev, ne zaliaja več v cerkev, postane versko mlaBen ali pa popohioma izgubi vero. Ce izgubi mladeniB vero, je tudi za narod izgubljen. V dobi triletnega službovanja postane marsikateri narodni odpadnik. Žalostno dejstvo pa je tudi, da se mnogo mladeniBev pri vojakih odtuji kmečkemu stanu. Pomanjkanje delavskih moBi na kmetih je dandanes naravnost grozpo. Zatorej miadeniči, ki ljubite svoj kmeBki in delavski stan, ostanite mu zvesti in ne odtujite se mu, ampak, ko doslužite tri leta, pohitite zopet radi nazaj med svoje. Med vojaškimi tovariši pa bodite tudi apostoli nafee misli. V tujem mestu poišBite za-se in za tovariSe pošteno družbo; 6e obstoji kako naše društvo, zahajajte vSasih tje Bitat Basnike. Sploli naj vam bo pošteno berilo vaš voditelj in prijatelj, Odvračaite svoje tovariše od slabe družbe, grdih razvad, pijapBevainia in drugih razuzdanosti. Varujte mladeniBi sebe, pa tudi tovariše! Ce se boste držali teh nasvetov, se boste vrnili po odsluženih l&tih zopet zdravi, veseli in bogati na izku&njali nažaj k svojim dragim!, Zdravo mladeniBi! Velika Nedelja. Dne 24. t. m. se je vršilo velepomembno slavje za našo mladino, namreB blagoslovljenje zastave Marijine mladeniške družbe, oz. Mladeniške zveze. V slovesnem spreyjodu so prinesli fantje zastavo v cerkev, kjer Jo je blagoslovil fer imel v ,,.proslavo Mariji", kakor se glasi napis na banderu, prec. g. dr. Hohnjec v srce segajoB govor. Ozirajoč se na besede nedeljskega sv. evangeli,ia: ,,Prijatelj, pomakni se više!", je vabil vse mladeniče med stanovitne in zveste Bastilce Marijine. Da se je mogla oskrbeti tako lepa zastava, ki nain predstavlja podobo Brezmadežne na eni strani, na drugi pa sv. Alojzija, je velika zasluga tistih, ki so nam priskočili s svojimi darovi na pomoB, Med drugimi so nam podarili veBje zneske: mil. g. kanonik Moravec (50 K); 66. gg. župniki Hebar (5 K), Meško (10 K), Podplatpik (10 K). Vsem 66. gg, darovjalcem bodi izrečena na tem mestii prisrBna zahvala! — Isti dan je bil tukaj tudi mladeniški shod. Zbralo se je po pozni sveti maši pred cerkvijo lepo število udeležencev, veliko jih je bilo fcudi iz sosednjih župnij. Zfeorovanju je predsedoval mladeni6 Kosi. V16. g. dr. Hohnjec je z njemu lastno poljudnostjo govoril o položaju nied mladeniči sedaj in nekdaj, o organizaciji, izobrazbi mladine, ljubezni do sv. vere in domovine ter vabil, da bi se vsi dobri in_pošteni slovenski mladeniBi združili v zveze. Nato se oglasi mladenie Skof, ki v navdnšenih besedah govori o verski zavesti slovenske mladine. MladeniB Puklavec opominja, naj bi bili vsi zvesti, znacajni sinovi matere Slovenije. Filip GašpariB se spominja ustanovitve Marijine družbe pred 10. leti, ter poziva, da naj se vsi borijo pod Marijino zastavo za vero in dom. Nato izre6e domaii B. g. župnik Menhart posebno zahvalo g. doktorju za njegove krasne besede, ki se naj vsem globoko vtisnejo v sjjomin in srce ter obrode obilen sad. K sklepu opominja Še predsednik tukajšnje Zveze mladeni6ev k združitvi in edinosti med mladeniBi, ker le v slogi je moB, Nato se zakljuBi ta pomenljivi shod. Dekamjski ihod dekliških Marijinih družb in zrei bo dno 8. oktobra t. 1. pri Veliki nedelji. Sporod: ob pol 10. uri pridiga (kaplan Fr. Stuhec.) in slovesna sv. maša; po slažbi božji javno zborovanje na ccrkvenem trgu, govori veleč. g. dr. Hohnjec iz Maribora; nastop govornic in posameznih župnij. Ob pol 2. uri pridiga o pregv. srcu JezuBovem, potem pa roženvenska pobožnosr. Po Teiernicah predstava r8*ojeglavne Minke" t žoli. Na predrečer se bo pri Veliki nedelji tpoTedovtlo, in je drugi dan med pozno »t. maio sknpno obhajilo deklet. Todi dekleto iz drngib inpnij te naj po možnonti adeleiijo gkupn«fa »t. obbajila, » t» oam«n oaj dan prej doma oprarijo gr. ipored. Dekleta ikrbit«, da bo ndcležba rs» arireditre Telika! Najnovejše. Cezanjevci. Naše Bralno društvo priredi v nedeljo, dne 8. oktobra 1911, popoldne po veeernicah. v gostiiniških prostorih g. SlaviBa na KamenšBaku gledališko predstavo s tamburanjem in petjem. K obilni udeležbi vabi odbor, Mlhalovcl pri Ormožu. V ponedeljek, dne 25. t. m. so bile pri nas ob6inske volitve1; naša strapka je iz\rolila 6 odlo6no narodnih mož, liberalci pa so si izvolili 5 svojiti in edinega Štajercijanca v ob6ini! Govori se, da si voditelji liberalne stranke dajo s patentom zagotoviti svojo narodnost. Pred vojsko med Italijo in Tur6ijo. Dne 26. septerabra je izročil italijanski poslanik v Carigradu turški vladi spomenico, v kateri opozarja italijanska vjada TurBijo, naj ali ugodi zabtevam Italije, ali pa bo ona zasedla Tripolis. TurŠka vlada skuSa odneImvati. NemBija je ponudila svoje posredovanje med obema spornima državama, Položaj je postal vseeno resen. Evropejci, posebno Italijani in kristjani v Tripolisu beže iz dežele, ker se je bati, da bodo za6eli Turki kristjane pobijati. Italija pošilja vedno nove Bete proti Tripolisu. Narodno gospodarstvo. Vinogradniki pozor! Vinska kupcija se je že pričela in je v najlepšem tiru, Sinatramo za svojo dolžnost, da opozorimo vinogradnike na kupBijo v mestih in trgib. Navadno se iz leh razglasi po vinorodnih krajili y.eliko ve6ja cpna, kot je v resnici, Kmetje pripeljejo slepo svoje vino v mesto, ne da bi se poprej za ceno pogodili, Sedaj morajo voziti vino od kupca do kupca in ponujati svoj pridelek, katerega mora.jo vedno bolj po ceni prodati, kakor je navadna cena. Vsak kmet da raje za nekaj vinarjev ceneje svoje vino, kakor da bi ga vozil zopet domov, ker se že sramuje in ima iše veBje stroške. Zato opozorimo yinogradnike, da se vedno že poprej pogodijo za ceno, predno peljejo vino v mesto. Ce imajo že s kupcem sklenjeno pogodbo, tudi ni treba prosjaBiti po mestu z vinom, temveB ga pripeljeS in izložiš ter lahko odideš. Letošnja vinska, kapljica bo bolj izvrstna, ko si mislimo. Vreme je bilo izredno ugodno, grozdje je zdravo in brez gnilobe. Zaloge starega vina so izčrpane, novega tudi ne bo mnogo, posode je povsod dovolj, zatorej se vinorejci ne prenagljite s prodajo. Cena bo letos za najslabŠe yHno 40 vin., po nekod pa celoOO vin. do 1 K od prese, Tudi s trgatvijo naj se nikdo ne prenagli. Vreme obeta biti še delj Basa lepo, Podraženje mesa na Anglešken. V tej državi nimajo carine na živino, ne na meso, pa tudi na druga živila ne. Po mnenju avstrijskih socialnih demokratov, ki zahtevajo neprenehoma odpravo carine na živila, bi bilo torej meso na Angleškem zelo po ceni. . Saj socialni demokratje vedno kricijo, da je carina na meso in druga živila kriva doieney,ane ,,draginie", Te trditve socialnih demokratov so nifeeve, ce pogledamo na Angleško, iAngležki mcsarji razglašajo zadnje dni, da bodo podražili en angleški funt mesa po naši veljavi na 2 K 50 vin., torej bo pa Angleškem meso Se dražje kot pri nas v Avstriji, kljub temu, da tam nimajo carine, Kaj torej liasne Angležem argentinsko meso, 6e pa morajo isto tako drago plaBevati, kakor jim narekujejo cene veliki prekupci argentinskega mesa, Gospodje socialni demokratje bodite malo bolj tihi glede ,,draginje", pa ne divjajte proti našemu kmetu, poglejte raje na Angleško! Starostno zavarovanje delavcev ip poljedelcev na Francoskem. Francoska država mora za uporaibo tega zakona samo za drugo polovico tega leta potrositi okrog 50 milijonov frankov, Za leto 1912 se je dala v proraBun v ta namen postavka 123 milijonov, bo pa kmalu narastla na letnijb. 130 milijonov frankov. Itazvoj zavarovalnic za govejo živino na Nemškem. Leta 1909 je poslovalo na NemŠkem 28 yelikih vza.]emnih zavarovalnic in 7 zasebnih. Pri velikiti vzajemnih zavarovalnicah goveje živine je bilo zavarovane živine v. vrednosti okrog 586 milijonov mark, pri zasebnih pa v vrednosti okrog 117 milijonov mark. Poleg teh velikih y,zajemniji in zasebnih zavarovalnic obstoji še več malih krajevnih zavarovalnic, ki pobirajo deloma vnaprej dolo6eno zavarovalnino, deloma sorazmerno porazdeljuje,jo škodo, Te zavarovalnice so velikega pomena posebno y sedanjem Basu, ko razsaja kuga-slinovka. 2ivinska kuga na Gornjem Aystrijskem. Na Gornjem Avstrijskom se vedno bolj §iri živinska kuga, na gobcu in parkljih. t)oslej je obolelo na kugi 4300 glav goveje živine, od katerih jih ]e 15 do 20 odstotkov podleglo bolezni, med tem ko je zopet na drugi strani pridelovanje mleka za ve6 mesecev skoro popolnoma nemogo6e. Vsaka kupBija z živino je prepovedana in ne sme se vršiti noben živinski semenj. Podraženje Bokolade in sladkornih izdelkov. Z ozirom na podraženje sladk.orja, kakor tudi vseli drugili surovin, je sklenil v nedeljo, dne 17. t. m. v Pragi obBni zbor osrednjega druStva avstro-ogrskib to^arnarjev Bokolade in sladkornih izdelkov, da podraže za enkrat svoje izdelke za 20 vijn, pri kg. To podraženje stopi takoj v veljavo, Letlna na Ruskem. Po najnovejšik poroBilih je letošnja ruska letina zelo nepovoljna, tako, da bodo zapadni deli Evrope zelo obButili zmanjSani uvoz ruskega žita. Pšenice se je pridelalo letos 243 milijonoy pudov, ali 39'80 milijonov meterskih stotov manj nego v minolem letu, Rži se je pridelalo 99 milijonov ali 16'22 milijonov meterskih stotov manj, Pridelek drugih vrst žita se oeni slode6e: Je6men 1.1911 9500 milj, met. stotov, leta 1910 99.92 met. stotov; oves leta 1911 133.66 met. stotov, leta 1910 151.84 met. stotov; tur&i ca leta 1911 15.56 met. stotov, leta 1910 19.66 met stotov, Potemtakem ima Rusija letos jeBmena 4.92, ovsa 18,18 in turšice 4,10 milijonov met. stotov manj nego lani. NajveBji odjemalec jeBmena, posebno za krmljenje, je NemBija, ki bo vsled slabe letipe na Ruskem najboli prizadeta.