Leto XX. m 1P% a BS^S^S ■ I Številka SS. za H B M ^flgjfeh HB m H m H Uredništvo upravnlStvo celoletno 180 '/> leta H ■■ JJ H TOk H B B Je v Ljubljani v Gregortl- D0 za */. leta 45 din, B QP ^P MP W PP — Rokopisov mesečno 15 din; za lno- ne vračamo. — Račun pri nemštvo; 210 din. — Pia- " . m ■_-•_■ - m m P064- hranilnici v Ljubljani 6a ln toži se v LJubljanL Časopis za trgovino. industruo, oorf m denarništvo * 11.953. - Tel. St. 25-63. Izhaia K/r-© Ljubljana, petek 14. maja 1937 Cena g-g« fSO Na skupni imenovainik! Že v nižji šoli se uče dijaki, da se ne morejo ulomki z različnimi imenovalniki sešteti, če se preje ne spravijo na skupni imenovalnik. Kakor hitro pa se to napravi, je vsak račun igraje rešen. Tudi za javno življenje velja ta računski zakon. Vsaka politična skupina je del narodne celote ali narodni ulomek. Če torej hočemo vse te politične skupine združiti v eni celoti, potem ni drugega izhoda, kakor da jih spravimo na en skupni imenovalnik. Navidezno to nikakor ni težko, ker imajo ,.nUv,P v«"se politične skupi- .1^ ne vendarle en skupen vi,j, P3' magajo svojemu narodu. Ta skupni cilj je tudi oni skupni imenovalnik, ki bi moral združiti vse te politične skupine za določeno skupno delo. V praksi pa je stvar mnogo težja, ker pač politične skupine niso le mrtva števila, le mrtvi ulomki, temveč živi organizmi s svojo logiko in s svojimi čisto posebnimi interesi. Zato je treba tudi premagati prav posebne težave, da se za vse te skupine v resnici najde pravilni skupni imenovalnik. Vprašanje pa je tudi, če te politične skupine sploh hočejo, da se s skupnim imenovalnikom razlike med njimi izbrišejo ali tudi le ublaže. Navadno se tudi dogaja to, da v istem hipu nikdar niso vse politične stranke za ta skupni imenovalnik, ker jim more ta tudi politično škodovati ali pa so trenutno v tako dobri konjunkturi, da skupnega imenovalnika sploh ne potrebujejo. Račun, ki bi združil vse sile naroda za en cilj, je seveda v tem primeru nerešljiv. Teoretično pa bi mogla tako kulturna ko gospodarska vprašanja ust\rariti podlago za skupni imenovalnik. Tako smo 11. pr. zlasti ob bolj razburkanih časih doživeli, da je zmagala tudi politika skupnega imenovalnika. Tako je bilo ob majniški deklaraciji, tako je bilo ob osvobojenju, tako je bilo tudi preje večkrat. Samo takšni trenutki ne trajajo dolgo in še predno so se časi umirili, je tudi že skupnega imenovalnika konec. -In vendar je v tem skupnem imenovalniku ključ za napredek naroda. Kajti kljub vsej naravni razcepljenosti naroda na razne skupine, je vendar tudi polno stvari, ki združujejo vse te sile v eni skupnosti. Je to vsem skupen isti narodni interes, ki je zlasti viden v vseh gospodarskih zadevah. Če so n. pr. v Sloveniji ceste slabe, potem ni prebivalca Slovenije, ki ne bi imel interes na tem, da se ceste zboljšajo. Če dobi n. pr. Slovenija premalo javnih del ali če plača preveč davkov, potem zopet ni prebivalca Slovenije, ki ne bi imel direkten interes na tem, da se javna dela in davki Slovenije bolj pravilno odmerijo. Takšnih evidentnih skupnih gospodarskih interesov je še polno in ti skupni interesi so tudi ona podlaga, ki mora omogočiti skupni imenovalnik za vse naše politične skupine. V gospodarskih stvareh se skupni narodni interes najbolj jasno vidi, zato pa so tudi gospodarski ljudje tisti, ki najbolj živo občutijo potrebo po skupnem delu, da se čim prej doseže to, kar je deželi in vsemu prebivalstvu najbolj potrebno. Zato pa je tudi naravna dolžnost gospodarskih ljudi, da so oni tisti faktor v javnem življenju, ki neprestano ustvarjajo voljo za skupno delo. To nikakor ni lahko delo, ker je treba računati z obstoječimi razmerami in s tradicijo, ki živi že skozi generacije in ki se ne more tako zlepa pozabiti. Pač pa more bili skrb in prizadevanje gospodarskih ljudi, da ne bo volja za nasprotstva rasla, da v tej medsebojni borbi ,ali tekmi ne bo pozabljeno, da je tudi ta tekma na vse zadnje le sredstvo k dosegi cilja. Zato morajo gospodarski ljudje biti oni, ki imajo vedno pred očmi skupni cilj in ki z opozarjanjem na ta cilj ustvarijo tla, da bo tudi v našem javnem življenju vsaj za glavna vprašanja možno zbrati vse sile na skupni imenovalnik. In potem bomo račun svojih potreb zlahka rešili. Na občni zb Na manifestaciio solidarnosti slovenskega trgovstva! Naša centralna borbena organizacija, naša Zveza trgovskih združenj vabi združenja na svoj občni zbor, ki bo v nedeljo, dne 23. maja iiJ> 9. dop. v Slovenjem Gradcu. PoiuC^teviiDO se morajo vsa združenja odzvati' vabilu, ker še bolj mogočna mauifestar.'0,a darnosti slovenskega trgovstva ko druga leta mora biti letošnji občni zbor Zveze. Kajti razmere se za trgovino v Sloveniji od lani niso zboljšale, temveč v mnogem še poslabšale, da je zlasti obstoj malih in podeželskih trgovcev ogrožen bolj ko kdajkoli. Vsa zla, ki so že preje pritiskala trgovino, so ostala, poleg tega pa so prišle nove težave in nova bremena. Krošnjarske nadloge še ni konec, temveč se celo povečuje, konkurenca nabavljalnih zadrug in kousumov raste, njej se pridružuje konkurenca prodajalni«! tujih industrijskih podjetij, karteli izkoriščajo svojo moč vedno bolj brezobzirno, na denarnem trgu so se zaradi kmetske zaščite razmere še poslabšale in zopet je trgovec tisti, ki mora plačati račun te zaščite, zaradi slabe žetve in trgatve v Sloveniji pa se tudi gospodarske razmere v Sloveniji niso zboljšale, dočim so se v vsej drugi državi te že zboljšale. Zato pa so se pove«'ala bremena, ki naj jih plačuje Slovenija. Dobili smo nove »banovinske« trošarine, povišan je bil davek na poslovni promet, povišane so bile samoupravne davščine in napovedujejo se še nove dajatve. Bolj ko kdaj je zato potrebno, da trgovstvo povzdigne svoj glas in zahteva, da se prično že enkrat upoštevati tudi interesi trgovine, ln občni zbor Zveze, občni zbor naše osrednje borbene organizacije je forum, kjer naj ta glas krepko in mogočno zadoni! Zato na občni zbor! In na občni zbor tudi zato, da odločno in krepko protestiramo, ker se zahteve naše nacionalne trgovine še vedno ne upoštevajo, ker se dogaja celo to, da se daje prednost tujemu kapitalu proti domači in vseskozi nacionalni trgovini! Z vsem poudarkom mora slovensko trgovstvo zahtevati, da se prodiranje tujega kapitala že enkrat ustavi, zlasti pa, da se mu ne dovolijo prav nobeni privilegiji, temveč da mora biti glede pravic in dolžnosti popolnoma izenačen z domačo trgovino. Doba privilegijev, v tej ali oni obliki, sc naj neha in na vseh poljih naj zavlada resnična enakopravnost. Krepko in odločno mora povedati slovensko trgovstvo to svojo osnovno zahtevo na občnem zboru! Tudi zato vsi na občni zbor Zveze! Slovenski trgovci, kot ljudje praktičnega gospodarstva, pa morajo tudi zahtevati, da se vse poslovanje naše državne in tudi sa- moupravne uprave zboljša. Birokratizacija javne uprave se je že razpasla v tej meri, da že duši gospodarsko življenje. Tem bolj škodljiv je ta birokratizem, ker mu daje rastoča centralizacija moč, da se vedno bolj in bolj uveljavlja. Zasebni iniciativi, ki je za davljenje gospodarskega življenja prvi in oui^iijOČi faktor, se možnost dela vedno bolj *mejuje. Obenem se širi pretirani ei»M.*fllB) da državna podjetja konkurirajo zasebnim celo v panpgah, kjer so mogla dosedaj zasebna v polni meri zadostiti vsem svojim nalogam. Glasno morajo povedati slovenski trgovci, da treba napraviti centralizmu konec in da se začno samoupravne pravice ljudstva resnično izvajati! Pa še polno čisto trgovskih zadev je, ki zahtevajo, da trgovstvo o njih na svojem glavnem zboru odločno spregovori. Novelizacija obrtnega zakona je neodložljiva, § 19. se mora čim prej spremeniti, nelojalno konkurenco je treba omejiti in ne nazadnje — tudi trgovstvo mora dobiti svoje socialne pravice! Kot nacionalni ljudje se zavedajo slovenski trgovci dobro svojih dolžnosti, ki jih imajo kot Slovenci in Jugoslovani in kot državljani naše skupne domovine. Zato so te dolžnosti tudi vedno zvesto izpolnjevali iii jih bodo tudi v bodoče. Zato pa tudi morajo zahtevati, da se spoštujejo tudi njih pravice in da se upravlja država tako, da bodo vsi njeni državljani zadovoljni. Pravičnost in enakopravnost sta glavna temelja dobro upravljane države in zalo se mora nehati vsako zapostavljanje posameznih pokrajin. Vsem enake pravice in enake dolžnosti! Le na tej pod lagi bo država tudi v resnici napredovala. Objektivno pravilna, s praktičnimi izkušnjami potrjena so načela, ki jih izpoveduje slovensko trgovstvo. Zato morajo ta načela tudi zmagati, zato morajo njih zahteve prodreti. Vsi na glavni zbor slovenskega trgovstva, da bo ta cilj čim prej dosežen! Pif-gram občnega zbora Zveze tr£- združenj Prcdkonfcrcnca bo že v soboto dopoldne v dvorani Sokolskega i doma v Slovenjem Gradcu. Pred-konferenca se začne ob 10. dopoldne. Začetek je napovedan tako zgodaj, da bo dovolj časa, da se delegati o vseh vprašanjih temeljito pogovore. Popoldne se bo konferenca nadaljevala. Slavnostna 17. redna letna skupščina Zveze pa bo v nedeljo ob 9. dopoldne v dvorani Sokolskega doma. Dnevni red je naslednji: 1. Otvoritev in pozdrav predsednika. 2. Pozdravi zastopnikov obla-stev, korporacij itd. 3. Poročilo predsednika. 4. Poročilo tajnika. 5. Računski zaključek za 1.1936. 6. Proračun za leto 1937. 7. Sprememba zveznih pravil. 8. Predlogi in resolucije. Če občni zbor ne bi bil sklepčen ob napovedani uri, je uro kasneje nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu delegatov. Ker je že prijavljenih zadostno število delegatov, je računati s tem, da se bo občni zbor začel točno ob devetih. V interesu vsega trgovstva je,' da se udeleže trgovci svoje glavne letne skupščine v čim večjem številu. Zato v nedeljo, dne 28. maja na občni zbor Zveze! gimi dohodki je znašal njen dobiček 3,862.137 din. Od vsega tega pa je plačala zadruga 21.305 din davka. Druge postavke za davke vsaj ni v bilanci. Pri dobičku, ki znaša skoraj 4 milijone din je teh 21.000 din davka toliko ko nič. In podobne uspehe imajo tudi vse druge nabavljalne uradniške zadruge, podobno »visoke« davke pa plačujejo tudi druge nabavljalne zadruge državnih nameščencev. Trgovci se samo čudimo in čudimo, če kljub temu državna uprava ne čuti potrebe, da bi tudi od teh . podjetij 7. milijonskimi dobički pobrala davke, kakor jih z vso rigoroznostjo izterjuje od trgovcev in drugih davkoplačevalcev. Moramo že z vsem poudarkom opozoriti finančno upravo, da je čisto nemogoče, da bi trgovci nadomestili oni izpadek davkov, ki ga ima državna blagajna, ker največja podjetja ne plačujejo davkov. Če trgovcu ni dano, da na legalen način kupi sladkor po ceni, kakor ga dobi zadruga, če mora vrhu tega plačati trgovec še višje prevozne stroške in končno še visoke davke, potem p jasno, da ne more konkurirati z nabavljalno 2“drugo. Uradništvo, ki je kupo-alo pri trgovcu, odhaja radi tega v zadrugo in tako 2-9 trgovcu še krči število odjemalcev. MaTlj odjemalcev pa pomeni manjši promet in zato tudi manjši dobiček. Od dobička pa se plačuje davek! In tako finančna uprava sama krči svoje dohodke, ker pusti, da nabavljalne zadruge s svojo slfo-raj popolno davčno prostostjo ubijajo trgovce. Ali ima res naša državna blagajna toliko dohodkov, da se sme na tak način postopati! Ubijati trgovino zato, da ima državna blagajna manj dohodkov, je pač tako vpijoča nezaslišanost, ki se že tudi pri nas ne bi smela na noben način trpeti! Davčni privilegiji nabavlialnih zadrug 3,862.137 din dobitka 21.305 din davka Zadnji »Zadružni Vješnik« ob-| javlja poročilo o poslovanju kon-sumne zadruge drž. železnic v Zagrebu v l. 1936 ter pravi med drugim naslednje: »Sladkor kupujemo iz prve roke brez vsakršnega posrednika ter ga dobimo ceneje kakor pa ga more na legalen način dobiti trgovec.« Po poročilu, ki ga objavlja ta konsumna zadruga, dobi vagon sladkorja, t. j. 10.000 kg franko vagon Zagreb proti znižani železniški prevoznini za ceno 118.349 din ali kg po 11 din 83’5 par. Sladkor pa prodaja ta zadruga po 13 din kg. Vsi drugi stroški znašajo po poročilu zadruge 943 din, da zasluži zadruga pri vagonu 10.708 din ali 8'9%. Od tega dobička pa ne plača nobenega davka! Pač pa daje zadružnikom 2% skonta in 3% ristorna. Borzna cena pa je v Zagrebu za kristalni .sladkor 12.40 din za kilogram. V resnici, trgovec na legalen način ne more dobiti slakorja tako poceni ko konsumna zadruga. Pa tudi sicer gre tej zagrebški zadrugi silno dobro. Ima 9624 članov, katerim je prodala lani za 14,068.258 din živil, za 6,252.461 din manufakturnega blaga, za 1,323.840 din ali skupno za 21,3 milijona din. Zaslužila pa je zadruga pri špecerijskem blagu 1,947.565 din, pri manufakturi 1,235.546 din, pri drvah 156.021 din. Skupno z dru Proti zamudam vlakov Opozorilo Zbornice za T01. Zbornica za TOI v Ljubljani je poslala gradbenemu oddelku tet prometnemu oddelku gen. direkcije državnih železnic v Beogradu naslednje opozorilo: Podpisani zbornici je čast opozoriti generalno direkcijo železnic na velike zamude vlakov na progi Zagreb — Zidani most — Ljubljana ter na progi Ljubljana — Jesenice zaradi številnih zaukazanih zmanjševanj hitrosti vlakov. Tako imajo brzovlaki redno 10 do 20 minut zamude, dostikrat pa tudi več, kar celo otežkočuje priključeni promet ter povzroča zamude tudi vlakov na drugih progah. Ker se na omenjenih progah baš sedaj razvija zelo intenziven promet tujcev iz Nemčije in Češkoslovaške, ki potujejo na Jadran in v Dalmacijo, prosimo, da se spravi ta proga zopet na normalno stanje, da bi mogli vlaki voziti z dopustno hitrostjo, ki je itak v primeri a hitrostjo vlakov na sosednih progah popolnoma nezadostna in da se s tem zagotovi pravilen potek' rednega in turističnega prometa. Prosimo, da nas izvolite o izdanih ukrepih obvestiti. Večna popravila na strojih zahtevajo čas in gotovino. Pomislite, ali ne bi bolje in hitreje producirali vaši obrati, če bi si namesto vaših zastarelih strojev nabavili nove! Spomladanski velesejem v Ljubljani od 5. do 14. junija vam nudi izbiro. S redba za sanacijo bratovskih skladnic Ministrski svet je odobril uredbo o osrednjem skladu glavne bratovske skladnice. l Po seji ministrskega sveta je podal minister za gozdove in rudnike novinarjem krajšo izjavo o pomenu in cilju te uredbe, ■ fCSitOF znano, je zašlo pokojninsko zavarovanje rudarjev v težko krizo in nevarnost je, da bi mnogi rudarji, ki so si leta in leta od-trgavali od ust za plačevanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje, ostali na stara leta brez vsega. Posebno za rudarje v Sloveniji, kjer je rudarstvo zelo staro in upokojencev vedno več, je bila ta nevarnqst velika. Vlada dr. Stojadinoviča je sedaj to nevarnost odpravila, Ustanovila je osrednji sklad glavne ItratovsPg skladnice. Bratovska gkladnlca, ki jaglSioiia VSa svoja sredstva in Itidi vse svoje rezerve, bo dobivala iz tega osrednjega sklada sredstva za izplačevanje pokojnin. Dohodki osrednjega sklada se bodo zbirali predvsem od uvoza visoko-kaloričnih kuriv, vendar pa industrije, ki taka goriva neob-hodno potrebujejo, ne bodo obremenjene. $kupšiina združenja trgovcev Pnlitirnp v Ribnici na Doleniskr"“ VCMI Državni dohodki so se povečali Po uradnih podatkih finančnega ministrstva so znašali državni dohodki letos v marcu 943,3 milijona din, za 99,4 milijona več ko v marcu 1996. Državni izdatki pa so znašali 914,2, lani pa 892,4 milijona din in so se torej povečali za 81,8 milijona din. Proračunani pa so bili dohodki in izd^j tia 860,8 milijona din? jn $o bili torej tako doViodki ko izdatki znatno Večji, k.-yTrgovaČki vjesnik« Objavlja v svoji zadnji številki na uvodnem mestu Članek, v katerem predlaga, da se ustanovi privilegirana trgovska banka. Svoj predlog utemeljuje takole: Priv. agrarna banka je znižala obrestno mero za zadruge od 7 do 8 na 6®/«. Ker so zadruge pri nas že itak zelo privilegirane, bodo mogle sedaj po znižanju obrestne mere še uspešneje konkurirali s trgovci, ki morajo plačevali za svoja posojila mnogo večje obresti. Zalo je (»otrebno, da se po vzorcu PAB uslanovj tudi za trgovce posebna privilegirana banka. Danes trgovec skoraj ne more priti do cenenega kredita. Banke zahtevajo od trgovca tako velika jamstva, ki jih sploh ne more dali. Poleg tega dajejo samo kratkoročna posojila, za katera zahtevajo S—10"/« obresti. Dostikrat zahtevajo poleg tega še intabulacijo na prvo mesto na posestvo žiranta. Kdor hoče danes dobiti posojilo 10—20 tisoč din, mora imeti najmanj za 200 do 300 tisoč premoženja. Poleg tega pa je še procedura za nakazilo posojila tako dolgotrajna, da dobi Irgovec navadno posojilo tako pozno, ko je že prilika za kupčijo minila. Ce pa bi dobil trgovec pravočasno denar, bi si mogel tudi pravočasno nabaviti blago, in sicer po ceni, ki bi bila še sprejemljiva. Tako pa mora kupiti blago, ko je že cena narasla ter zalo tudi nakrat ceno dvigniti v lej meri, da se kupec upira. Iz vseh teh razlogov je polreben trgovcem samostojen denarni zavod za trgovce. Prva naloga takšnega denarnega zavoda bi bila, da organizira po vsej državi trgovske kreditne zadruge, ki bi dajale proti jamstvu članov trgovcem-zad rožnikom dolgoročna posojila. Takšna mreža Prijateljem dobre vinske kapljice! Ako ljubite dobro kapljico in ielite imeti nemoten užitek, pridajte vinu približno tretjino Rogaške slatine „Tempel“. Okus bo popolnejši in... Rogaška slatina ima še to prijetno lastnost, da prepreči neprijetne posledice kakor glavobol, zgago, želodčno kislino itd. Vzemite torej k vinu vedno Rogaško slatino „Tempel“! cArvo redno letno skupščino v petek, dne 7. t. m. v Škofji Loki. Prejšnja poli tično-upravna ekspozitura v Škofji Loki, ki je upravno spadala pod sresko načelstvo v Kranju, je bila pretvorjena v preteklem letu v samostojno sresko načelstvo s sedežem v Škofji Loki. To je dalo trgovcem iz škofjeloškega sreza povod, da so začeli akcijo za ustanovitev samostojnega trgovskega združenja v Škofji Loki, ustanovil se je poseben pripravljalni odbor, ki mu je predsedoval sedanji predsednik združenja Franc Žebre. V posebnem glasovanju se je večina članstva že izjavila za ustanovitev samostojnega združenja. Po opravljenih formalnostih je bil sklican dne 16. marca t. 1. v Škofji Loki ustanovni občui zbor, ki je bit izredno dobro obiskan in ki je sprejet nova pravila združenja. Po potrditvi pravil s strani Zbornice je bila pretekli teden Predvsem se zahvaljujem za pozdrave, ki ste jih naslovili name kot predstavnika Zbornice za TOl ter enako prinašam pozdrave te Zbornice, zlasti zadržanega predsednika g. Jelačina, z iskreno željo, da tii vaše danes začeto delo rodilo obilo uspeha. Izločili sle se od matičnega združenja v Kranju v prijateljskem sporazumu, soglasju in slogi, da si ustanovite samostojno združenje. Škofjeloški srez nam je dal lepo vrsto slavnih mož, ki so sloves svojega imena in dela ponesli daleč čez meje ožje domovine in so s svojim delovanjem izvršili veliko kulturno poslanstvo v naši široki domovini Jugoslaviji. Ce pogledamo nekoliko v davnino, vidimo Škofjo Loko kot živahno središče trgovine iu obrtništva, ki je s svojo ekspanzivnostjo preko Poljanske doline v Čedad, Videni in še naprej ' Italijo ponesla glas naše domovine. Prepričan sem, da bo tudi »združenje Škofja Lokar stopalo po stopnjah svojih prednikov in izpolnjevalo važno misijo kot samostojno druženje, da bo postalo važen člen v verigi trgovskih organizacij Slovenije. Prepričan sem, da bo vaše združenje dalo marsikatero pobudo in važne predloge k našim gospodarskim v; rašanjem in da 1k> zasedlo važno mesto svojih agiHih prednikov. Naj vam bo dalje v \ . ’ 'd združenje Kranj, ki je vedno v prvih vrstah po svoji vzorni organizaciji in ki slovi po svoji borbenosti za pravice trgovstva. Trgovski stan je eden najvažnejših stanov v državi in trgovina je temelj narodnega in državnega blagostanja. Zgodovina nam pravi, da so bili trgovci oni pionirji, ki so povsod orali ledino. Kjer se je razvila trgovina, tja je prinesla življenje in napredek, |K> njeni pobudi so zaživele prej mrtve pokrajine in zacvetela bogata mesta. Velike in mogočne države, kakor Anglija, Francija in druge se imajo zahvaliti za svojo veličino trgovini. Stari Rimljani so visoko cenili trgovino, saj je znan njih rek: »Živeti ui potrebno, toda trgovati je potrebno.« Trgovina je torej nad vse važen činitelj v življenju narodov in je najbolj konstruktiven element v državi. Zato pa bi morali po pravici pričakovati od C i n i tel jev, ki vodijo ladjo naše države, da posvečajo trgovini tisto pozornost, ki jo po svoji važnosti zasluži. Uvaževati bi se morali stvarni predlogi naših trgovskih brgani-fcaeij, ki streme za lem, da se naše redna lelna skupščina v prostorih nove ljudske šole v Škofji Loki. Udeležba je bila zelo zadovoljiva, navzočnih je bilo 82 trgovcev. Združenje šteje 228 članov. Skupščino je otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odlmra Fran Žebre. Uvodoma je pozdravil udeležence, ki so se vabilu v lepem številu odzvali, imenoma pa zlasti zastopniku Zbornice za TOl v Ljubljani predsednika trgovinskega odseka Albina Smrkolja, zastopnika matičnega kranjskega združenja, postevodečega podpredsednika Franca Iterjaka, zastopnika Zveze trgovskih združenj zvezdnega tajnika Milka Gornika ter zastopnika sreskega načelstva tajnika Česna. Predsednik je omenil, da je vse članstvo prejelo od ma-tičuega združenja tisk-no poslovno poročilo o delovanju v združenju v preteklem poslovnem letu. Besedo je prevzel zbornični svetnik Albin Smrkolj. gospodarsko stanje spravi na listo višino, na katero mora dospeti po svojem prirodnem bogastvu, ki ga Ima, naša država pod zemljo in nad zemljo. Ce do tega še ni prišlo, je to dokaz pomanjkanja smisla za gospodarska vprašanja. Poglejmo češkoslovaško državo, ki je v trgovini in industriji neprimerno bolj napredna; saj vidimo Cehoslovake, da se udejstvujejo na vseh kontinentih, saj vemo, da so mnogo prožnejši in agilnejši od nas tako v kmetijstvu ko v trgovini iu industriji. In kljub temu, da imajo voditelji čehoslovaške države mnogo umevanja za gospodarstvo, zahtevajo čehoslovaški gospodarski krogi ustanovitev državnega gospodarskega sveta, ki naj tii stal vladi ob strani, kadar se rešujejo gospodarska vprašanja. Tovariši, tudi mi že dolgo vrsto tet poudarjamo skoraj na vseh občnih zborih naših organizacij zahtevo po gospodarskih svetih, kljub temu pa so do danes ostale naše zahteve glas vpijočega v puščavi. Posledice takega omalovaževanja naših stremljenj pa se kažejo v tem, da je danes v dravski banovini po nesrečni kmečki zaščiti uničen naš kmet, uničeno naše denarništvo in ohromela naša trgovina. Smo na, stališču široke decentralizacije javne uprave, ker je to edina pot k pravični razdelitvi bremen in k zboljšanju gospodarskih razmer. Naše denarništvo je danes uničeno, dasiravno ni banovine v Jugoslaviji, ki bi se mogla meriti z nami v pogledu vzorne organizacije denarništva, saj ni skoraj občine pri nas, ki ne bi imela vsaj male posojilnice, rajf-ajznovke, v katero je naš kmet nalagal svoje prihranke in v kateri je dobil v potrebi posojilo. Vse to leži danes strto na tleh. S pametnimi ukrepi bi se to lahko preprečilo. Končno so modro rešili sanacijo zadružništva in kmečkih dolgov na ta način, da bo odslej naš kmet plačeval obresti in amortizacijo svojega dolga Privilegirani agrarni banki. Ta denar je za dravsko banovino takorekoč izgubljen, ker bo romal v beograjsko centralo. Našim solidnim zavodom so odvzeli pupilarni denar, s tem jim je bilo odvzeto in je prišlo v Hipotekarno banko SO milijonov našega denarja. Kaj še preostaja? Denar naše banovine je danes centraliziran v Poštni hranilnici, Državni hipotekarni banki in Priv. agr. banki. Slovenija pa je na la način zapisana propasti. Zato pa imamo čast, da lahko plačujemo visoke davščine, saj parti- cipiramo na dajatvah s 14 do 15%, od tega pa dobimo nazaj komaj 4 do 5%. GosjmhI finančni minister je razglasil, da se je naše blagostanje v preteklem letu povišalo za 4 milijarde. Z žalostjo moramo kon-statirati, da je. v dravski banovini to blagostanje nazadovalo za p»l milijarde. Pravkar je bil izdan od gradbenega ministrstva asnntek zakona o cestnem fondn. Iz tega osnutka zopet vidimo, da bi vse velike dajatve, ki izvirajo ml taks na vozila vseh vrst, živino, bencin, olje, doprinos za čezmerno izkoriščanje državnih cest itd., se stekale in centralizirale v Beograd. Samo na cement plačuje dravska banovina fondu za izvrševanje javnih del letno 10 milijonov, ua bencin 5 milijonov iu od lega dobi nazaj lelno komaj 4 milijone, torej niti ene tretjine tega, kar plačamo! Uvi-devamo potrebo takih fondov, toda zahtevamo, da so ti cestni fondi avtonomni in smo zato proti državnim cestnim fondom, ker hočemo. da bo denar, ki prihaja iz dravske banovine, tudi v tej ba- Predsednik je prečita! pozdravno in zahvalno pismo bi'šega predsednik- kranjskega zd' ženja Frana Sirca. K besedi se je nato oglasil zastopnik matičnega združenja g. Berjak. Poudaril je zlasti, da se je cepitev združenja izvršila v popolnem sporazumu, da je bilo sodelovanje zastopnikov škofjeloškega trgovstva v upravi skupnega združenja vedno zelo aktivno, za kar izreka vsem dosedanjim sodelavcem v imenu kranjskega združenja še posebno zahvalo. Naglasil je nadalje izredno težke razmere, v katerih se danes bori trgovina, ki ne najde nikjer prave pomoči, tako da si. moramo le sami pomagati. Posebno je priporočil novemu združenju in novi upravi, da ne vnaša v trgovske organizacije nobene politike, da bodo za njeno delovanje uprave odločilni le trgovski stanovski interesi, kot je to bilo vedno v kranjskem združenju, kar mora še posebej naglasiti. Besedam g. Ber-jaka je skupščina živahno pritrjevala. Poročilo nadzornega odlova o delovanju pripravljalnega odbora je bilo soglasno sprejelo. Skupščina je sklenila, da pristopi združenje z enim deležem v zadrugo »Trgovskega lista« iu da bodo vsi člani, ki so bili sedaj obvezni naročniki tega lista, ostali še nadalje obvezni naročniki. Seveda je bila poudarjena želja, da se tudi novi člani prijavijo kot naročniki lisla. Predsednik pripravljalnega odbora g. Žebre je poročal, da ima kranjsko združenje, katerega člani so dosedaj bili škofjeloški trgovci, poseben podporni sklad, iz katerega bo po delitvi imovine pripadlo okrog 8.000 din novemu škofjeloškemu združenju. Predlagal je, naj hi se pri škofjeloškem združenju ne vodil poseben podporni sklad in naj bi se delež iz kranjskega podpornega sklada pridružil imovini novega združenja. Skupščina je njegov predlog soglasno sprejela. Prav tako je bil soglasno odobren pravilnik lesnega odseka, ki je osnovan pri novem združenju. Redni proračun za dobo od 1. maja do 81- decembra 1937. predvideva 22.800 din izdatkov ter prav toliko dohodkov. Članarina, inkorporacijske pristojbine ter ostale dajatve bodo ostale iste kol jili ima kranjsko -trgovsko zdru- novini za ceste uporabljen. (Tako jel) Za nas je življenjskega pomena zgraditev dobrih cest, ker te pospešujejo tujski promet. Več kot 10 let že zahtevamo cesto Ljubljana— Stišak. Po dosedanji praksi pa vemo, da se iz državnih cestnih fondov ta cesta ne bo gradila. Le če bomo imeli avtonomne cestne fonde. I)omo prišli do uresničenja te tako nujne zveze z morjem, ki je važna ne samo za Slovenijo, temveč je v eminentno državnem interesu. Po pravici zahtevamo zalo, da se milijoni, ki se stekajo v cestne fonde, uporabijo v onih banovinah, v katerih so biti zbrani, da bo ta denar eir-kulirat na domačem tržišču. Tovariši, vse to nam jasno dokazuje, kako moramo biti gospodarski ljudje vedno na braniku. Iz tega pa se tudi jasno vidi, kako važne so stanovske organizacije in kako mnogostranske so njih naloge, za katere se morajo boriti. Da bo la borba uspešna, je potrebno, da se z vso ljubeznijo oklenemo naših organizacij in da nastopamo vsi kot en aiož v obrambo svojih pravic. Nočemo biti državljani drugega reda, temveč enakopravni državljani naše lepe Jugoslavije, katero vsi ljubimo in za katere veličino bomo vedno radi zastav iti vse svoje sil-. (Glasno odobravanje). ženje. Ker je na območju novega združenja premajhno število vajenska, da bi se mogla ustanovili posebna trgovsko nadaljevalna šola, bo vajenstvo še nadalje obiskovalo trgovsko nadaljevalno šolo v Kranju ter je bila za podporo te šole \otirana posebna postavka. Poleg rednega proračuna, ki ga je skupščina soglasno sprejela, je bil prav tako soglasno sprejet izredni proračun, ki znaša 13.100 dinarjev. Denar se bo uporabil predvsem za opremo nove pisarne ter ureditev vseh poslov pri novem združenju. Sklenjeno je bilo, da bo kontrolni organ, ki je nastavljen pri kranjskem združenju, vršil svoje posle še nadalje tudi na območju škofjeloškega združenja in da se bo za kritje stroškov za plačo kontrolnega organa pobiral še nadalje 20% povišek na članarino. Kot star zasebni uradnik, ki sem že 1. 1911. vstopil kot praktikant v veliko podjetje, pri katerem je bilo zaposlenih okoli 400 delavcev in ki je dajalo vsej občim' pošten kruh, se morem samo pridružiti ogorčenju, ki ga je izrazil g. Zelenik v svojem kratkem, a izvrstnem članku v »Trgovskem listu« z dne 8. maja. Bil sem takrat star 15 let in trdno veroval v svojega šefa, ki je takrat mnogo potoval okoli po svetu, da je našel odjemalce. Imel je svojo klientelo zlasti v avstrijskih alpskih deželah. Ce je bito potrebno, pa je tudi potoval v Pa-lestino, Kgipt, Solun in druge kraje Levante. V kratkem času me je šef izuril tako, da me je pustil lahko samega v podjetju, ki sem ga vodil tudi po tii in štiri tedne samostojno, dokler je on bil na potovanju. Cez dan sem bil v obratu, na večer pa sem korespon-diral, knjižil prejemke in izdatke v knjigi in tako delal včasih tudi do polnoči. Nikdar nisem gledal na to, da bi delal le predpisanih osem ur. Kot praktikant sem moral biti v pisarni že ob petih zjutraj, delo pa se je začelo ob |K>1 šestih. Šef je bil vedno istočasno z nami pri delu. Njegova vzgoja je bila trda. Če sem n. pr. napravil packo, sem jo moral polizati. Delati sem moral vse, kar so delali navadni delavci, da sem tako |Kisel popolnoma spoznal. Če eem V tej zvezi je g. Berjak omenja’ uspešno delovanje kontrolnega organa, ki je nastavljen pri združenj u eno leto. Najboljši dokaz, da je bil ta način samopomoči potreben, je nad 800 utemeljenih ovadb proti krošmjarstvu in šušmarstvn, ki jih je združenje predložilo sre-skemu načelstvu v zadnjem letu. Volitve Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika novega združenja Franc Žebre, za podpredsednika pa Avgust Potočnik. Za člane uprave so bili izvoljeni: Franc Benedik, Rado Thaler, Joško Veber, Ivan Auguštin, Janko Mlakar, Stanko HeiuriUar, Fran Ksaverij Jeluvčan, za namestnike: Franc Razpet, Mihael Leben, Ciril Mezek, Ladislav Finžgar, v nadzorni odbor: Anton Savuik, Janko Bogataj, Rihard Kramar, kot namestniki: Franc Itrtoncelj, Franc Kloboves, Janko Brejc. V častili odbor: Vaclav Palečck, Josip Hafner, Ivan Bergant, kot delegati za zvezno skupščino: Franc Žebre, Anton Savnik, Stanko Heinrihar ter kot namestniki: Avgust Potočnik, Rado Thaler, Joško Veber. V lesni odsek: Josip Globočnik, predsednik, Franc Benedik, podpredsednik; odborniki: Josip Hafner, Jurij Stanovnik, Joško Veber in Ivan Habjan. Zastopnik Zveze trgovskih združenj tajnik Gornik je sporočit pozdrave zveznega predsedništva ter želel najmlajšemu članu Zvezne organizacije in novi upravi veliko uspehov za naš slan. Podal je nazorno sliko o stanju v državi, analiziral najvažnejše probleme, s katerimi se bavijo naše organizacije ler apeliral na novo upravo, da se energično loti reševanja važnih' stanovskih vprašanj, na članstvu pa je, da se svojega združenja in svojega stanovskega tiska čim tesneje oklene. Skupščina je njegova izvajanja viharno odobravala. Skupščina je potekla v največjem redu in slogi, kar nam daje upravičeno upanje, da bo novo združenje v tej slogi tudi nadalje delovalo. S skupščine so bili poslani brzojavni pozdravi ministru za trgovino in industrijo dr. Milanu Vrbaniču, banu dravske banovine dr. Marku Natlačenu ter pozdravno pismo generalnemu tajniku za; TOl Ivanu Mohoriču. napravil napako, me je prijel šef trdo. Takrat sem bil seveda dostikrat nad šefom ogorčen, danes pa gledam na vso stvar čisto drugače, zlasti Se, kadar vidim razmajanost današnje mladine. Danes sem svojemu staremu šefu hvaležen, da je bil trd, ker me je s tem dobro vzgojil. Seveda pa je bil šef tudi mož, pred katerim smo imeli vsi spoštovanje. Bil je strokovnjak mi nog do glave, absolvent eksportne visoke Sole v Ženevi, dejansko pa tudi dobrega srca iu zlata duša. Spominjam se, kako je šef I. 1912. odpotoval v Solun samo zato, da je dobil naročilo 5l).(X)0 stolov, pri katerih je zaslužil samo 8 vinarjev pri stolu, samo da je obrat imel delo, da so bili zaposleni delavci. Tudi danes hi bilo vse drugače, če bi imeli veliko takšnih mož. Še vedno mi je pred očmi slika mojega šefa, ko me je I. 1918. v javnem lokalu očito objel, ko sem prišel z italijanske fronte na kratek dopust, me je poljubil in dejal: O ti moj ljubi fant!« Za takšne šefe, ki jih je menda v naših večjih podjetjih Se mnogo, bomo mi stari nameščenci šli vedno tudi skozi ogenj, ne pa uprizarjali »plesne prireditve«, ker se je šef ponesrečil. Taksne reči so mogoče le v birokraticnili uradih, kjer se včasih v resnici krade Bogu čas, davkoplačevalcem [»a denar! Govor zborn. Albina Sm V popolnem soglasju s kranjskim Čast starim Stran 4. f .......... Oenarstvo Državni denarni zavodi bodo dali denar za kmetske N kredite »Politika« poroča, da bodo dali 'drž. denarni zavodi, in sicer Narodna banka, Poštna hranilnica in Drž. hip. banka za rešitev vprašanja kmetskih dolgov 600 milijonov 'dinarjev kredita. Ta denar bi do-ibila Priv. agrarna banka po nizki obrestni meri in FAB bi naprej posojala ta denar. Ni še določeno, če bo posojala PAB denar direktno zadrugam in posameznikom ali pa le po zadružnih zvezah. Sploh je še čisto nejasno, kako bi se teh 600 milijonov uporabilo, temveč je menda le dozorel sklep, da dobi PAB posojilo 600 milijonov din, za kar je po svojih pravilih itak upravičena. Bojimo se, da bo vsa stvar zopet napačno zagrabljena. Jedro vsega problema je v tem, da se omogoči denarnim zavodom zopet normalno poslovanje. Tem je treba dati denar in ko bodo ti imeli denar, bo tudi rešeno vprašanje novih posojil kmetovalcem. Iz poročila »Politike«, če je to seveda pravilno, pa se vidi, da se namerava teh 600 milijonov porabiti za to, da bi PAB zopet mogla dajati nova posojila, dočim še sanacija denarnih zavodov, torej najbolj nujno vprašanje, sploh ne bi poskusila. Posebno za Slovenijo bi bila takšna rešitev zelo slaba, saj so dobivali doslej kmetovalci pri slovenskih denarnih zavodih posojila ceneje, kakor pa bi jim jih nudila PAB. Stanje Narodne banke / Po izkazu Narodne banke z dne 8. maja se je njeno stanje izpre-menilo takole (vse številke v mi iijonih din): Podloga je narasla za 1. na 1.664,2, in sicer se je povečala zla la podloga. )>< »vize, ki ne spadajo v podlogo, so se povečale .za 8,0 na 714,3. Vsota kovanega denarja se je pomnožila za 6,2 na 415,6. Skupna vsota posojil se je znižala za 1,8 na 1.666,8, in sicer so .menična posojila padla za 3,4 na 1.416,1, lombardna pa so se povečala za 1,6 na 250,7. Itazna aktiva so narasla za 13,4 na 1.032,1. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 15,4 na 5.447,6. Narasle pa so obveze na pokaz za 33.3 na 2.024,8. Kazua pasiva so se povečala za 8.9 na 304,0. Skupno kritje znaša 28.61%, sa mo zlato pa 28.05%. Vloge v Poštni hranilnici zopet narasle V aprilu so se hranilne vloge pri Poštni hranilnici povečale za 15.9 na 1085,4 milijona din, čekovne vloge pa so se povečale za 2 na 1527 milijonov din. V primeri z lanskim letom so hranilne vloge narasle za 192, čekovne pa za 100 milijonov din. Tudi čekovni promet se je znatno povečal in je dosegel vsoto 6,4 milijarde, dočim je znašal lani le 5,6 milijarde. * 4. maja so sc začeli izplačevati kuponi jugoslovanske transe 8 in 7% Blairovega posojila, ki so do speli dne 1. maja. Kuponi se iz plačujejo po srednjem borznem tečaju na dan njih dospelosti. Za obresti teh obveznic se bo izpla čalo 19.1 milijona din. Jugoslovanska transa 7*/« stabilizacijskega posojila dospe 1. junija Izplačevati se takrat začne kupon 12. Drž. hip. banka kot finančni agent tega posojila bo dobila potrebni znesek dinarjev za izplačilo teh kuponov, ki se bodo izplačeval po tečaju 22,45 din - 100 frankov Finančno ministrstvo je sklenilo pri Drž. hip. banki posojilo 21.8 milijona din za odkup zemlje od posestnikov, ki se izseljujejo iz Južne Srbije. Vse posojilo še ni iztrošeno. Kriza denarnih se /e lani poostrila Nad polovico denarnih zavodov pod zaščito Udruženje bank v Beogradu je za svoj občni zbor, ki bo dne 23. t. m., pripravilo letno poročilo, delo znanega bančnega strokovnjaka dr. Vlade Markoviča. Iz poročila posnemamo naslednje ugotovitve: Če se presojajo denarni zavodi kot celota, potem se mora reči, da je bilo lani njih poslovanje v znamenju krize. More se celo reči, da se je kriza poostrila. Bilo je sicer nekaj zavodov, ki so svojo likvidnost povečali ter razmeroma tudi dovolj zaslužili. Toda za večino denarnih zavodov to ne velja. Denarni zavodi, ki so jkhI zaščito, so v glavnem na tiho likvidirali. Še v težjem položaju pa so bili denarni zavodi, ki imajo v večji meri denar pri zaščitenih kmetovalcih. Velik del teh zavodov 1k> postal kmalu nerentabilen; kjer pa ni rentabilnosti, tam tudi ni obstanka. Od 610 denarnih zavodov je bilo pod zaščito dne, 31. decembra 1936 248 zavodov ali 40'65%. Toda zaščito uživajo tudi zavodi, ki so šele vložiti prošnjo za zaščito. Z njimi pa naraste število zavodov, ki dejansko uživajo zaščito, na 313, kur pomeni 51*31% vseh denarnih /.uvodov. Povečanje števila denarnih zavodov pod zaščito pomeni, da se razmere niso zboljšale. Poostritev krize našega denarništva se bo v I. 1937 še bolj pokazala in število zavodov, ki bodo morali likvidirati bo naraslo. Današnja zaščita velja za največ 6 let. Če pa denarni zavod uvidi, da v tem času ne bo mogel doseči nobenega vidnega zboljšanja svojega stanja, potem pač ne bo brezupno čakal na potek teh šestih let, temveč že preje na kateri koli način razčistil svojo situacijo. Denarni zavodi, ki niso bili pod zaščito so obseg svojih poslov nekoliko povečali. Povečal se je tudi obseg naše zunanje trgovine. Na trgu je bilo vedno dovolj denarja, kar se vidi tudi v tein, da se je nalagal denar v državne papirje in v denarne bone. A tudi gotovina v blagajnah zavodov je narasla. Če bi bilo vprašanje likvidacije kmetskih dolgov pravilno rešeno, da bi se dal denarnim zavodom denar, poleni bi imeli denarni zavodi tudi več likvidnih sredstev ter bi mogli v večji meri pomagati narodnemu gospodarstvu. To pa bi tudi zelo ugodno vplivalo na vlagatelje ter bi zaupanje v denarne zavode naraslo. Koncem 1. 1936. je bilo v obtoku bankovcev za 5'4 milijarde din, vseh obvez na pokaz pa za 1*6 n.9'Jarde, da so znašale vse ob- veznosti ?* Ine banke nekaj nad 7 milijard din. Ker pa je znašala njena podloga 2.089 milijonov din, bi smele znašati njene obveznosti 8‘3 milijarde din, torej za 1*3 milijarde več, kn’ r so dejansko znašale. Narodna banka bi torej inogla lo vsoto koristno uporabiti za naše gospodarstvo. Vloge pri Državni hip. banki so se povečale za 240 milijonov, pri Poštni hranilnici za 131 milijonov, torej skupno pri obeli drž. zavodih za 371 milijonov, dočim so pri vseli zasebnih zavodih narasle le za 210 milijonov din. To dokazuje, da državni denarni zavodi z uspehom konkurirajo zasebnim zavodom. Plasiranje denarja zasebnih zavodov v kratkoročne, t. j. v trimesečne kredite, ni bilo posebno in ne zasluži posebnega poudarka. Posli, ki bi se opravljali s tako kratkoročnimi krediti so zelo neznatni, Večinoma se pri teh tro-mesečnih kreditih samo obnavljajo vsake tri mesece menice, da se mora po nepotrebnem vedno znova plačevati menična taksa. Na vsak način bi bilo mnogo bolje, če bi se ti krediti takoj v začetku dajali na 6, 9 ali 12 mesecev. Ker pa Narodna banka po svojih pravilih daje samo tromesečne kredite, se morajo po njej ravnati tudi vsi drugi denarni zavodi. Ta predpis v pravilih Narodne banke iii bil utemeljen samo v primeru, da bi Narodna banka zamenjavala bankovce za zlato. To pa Narodna banka ne dela in bogve, če l)o to sploh kdaj delala. Po zakonu in pravilih Narodne banke je omogočeno, da se kmetijstvo kreditira po Priv. agrarni banki in Savezu zemljoradničkih zadrug tudi z devetmesečnimi krediti. Zakaj ne bi to veljalo tudi za trgovce, izvoznike in uvoznike ter za druge gospodarske ljudi. Naši industriji in našemu poljedelstvu so predvsem potrebni dolgoročni ali vsaj srednjeročni krediti! V državne papirje in bone se je nalagal denar v takšni meri, da je bilo to opaženo. To nalaganje se je opravljalo po denarnih zavodih. A denarni zavodi so tudi sami radi podpisovali denar v drž. bone, ker so s tem nalagali denar kratkoročno in popolnoma varno. Poročilo tu pripominja, da imamo v državi samo en državni papir, ki je zasnovan na dvostranskem dogovoru o notranjem posojilu. To je 7% investicijsko posojilo, po katerem je veliko povpraševanje, katerega pa je v prometu relativno zelo malo, za samo 50 milijonov din. Vsekakor bi bilo bolje imeti še drugo notranje posojilo, kakor pa spreminjati zunanja posojila v notranja. Lomhardiii posel denarnih zavodov je bil relativno zelo majhen. Le nekaj zavodov se je bavilo z deviznimi posli, ker je zaslužek tu nezm.len, režija in taksa pa draga. Drugi bančni posli so pri nekaterih zavodih nekoliko narasli. Tezavracija denarja ni bila posebno velika ter se na denarnem trgu ni občutila. More se reči, da so držali pri sebi doma največ oni kmetovalci, ki niso hoteli plačevati svojih dolgov, čeprav so imeli denar. Fr. Zelenik: Koliko se A. Šarabon LJUBLJANA • Uvoz kolonijalne robe Veletrgovina s žpecerijo Velepražarna za kavo Mlini za diiave Glavna zaloga rudninskih vodd Brzojavni naslov: ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 26-66 Ustanovljeno leta 1886 Med razgovorom mi je trgovec potožil, da pri nekem predmetu zasluži komaj 2%; mora pa ta predmet imeti, sicer bi šle stranke h konkurenci in seveda bi začele pri njej tudi drugo blago kupovali. Priznal pa je, da lega blaga precej proda in skoraj vsak mesec dobi novo pošiljko. Ko bi se le zaslužilo pri prodaji več ko 2%! Take in enake pritožbe in tarnanja prav pogostoma slišimo iz trgovskih ust in nepoučeni res verjame, da se trgovcu kar ne izplača prodajali predmet, kateri mu pri prodaji vrže komaj 2%. To je res zelo nizka številka, jako skromen zaslužek, toda po besedah samega trgovca se tega predmeta veliko proda in mora skoraj vsak mesec naročiti novo pošiljko. Kes je enkratni zaslužek prav malenkosten, toda predmet gre dobro v denar, vanj vložen denar se obrne dvanajstkrat na leto in vsakikrat se zasluži 2%. Ravno pri predmetih, ki se hitro prodajajo, se najbolje zasluži, j/eravno je zaslužek pri vsakokratni prodaji res zelo malenkosten. To so prometni predmeti, ki dajejo malo zaslužka pri prodaji, toda ta malenkosten zaslužek je množiti s 4, 6, 8 ali 12 itd. kolikor-krat se pač v predmet naloženi denar obrne. Blagovni promet je promet naložene glavnice. Ta glavnica se je tolikokrat obrnila, ko-likorkrat je zadržana v prometni vsoli. Če se posodi 10.000 po 5% na leto, se dobi na leto 500 obresti. Kdor pa posoja tak znesek na trimesečno menico po 4% obresti in 1 % provizije, zasluži 4% obresti in štirikrat po 1% provizije, tedaj 8% na leto ali 800*— obresti in provizije. Obresti se priračunajo enkrat v letu, provizija pa vsake tri mesece ali štirikrat na leto. Kakor je s provizijo posojilodajalca, tako je z zaslužkom trgovca. Recimo: trgovec naroči enako količino blaga približno vsake tri mesece, vsakokrat zn 30.000*— din. Pri prodaji tega blaga zasluži vsakokrat, upoštevajoč vse troske, 6% ali 1800*— din. To da na leto 7200*— din. Če bi mu količina za 30.000 zadostovala za vse leto, tedaj bi zaslužil le enkrat 6% ali na leto komaj 1800'— din. Ako bi trgovec imel dovolj sredstev in bi se 11111 ne zl jubilo tolikokrat pisariti, pa bi naročil vso let no potrebo naenkrat in tudi naenkrat plačal 120.000*— din, bi tudi zaslužil 7200*— din. Vseeno bi postopal netrgovsko. Imel bi namreč priliko z 90.000*— din. katere je po nepotrebnem vloži! naenkrat v neki predmet, nakupiti kako drugo blago ali predmete, s katerimi bi tudi lahko zaslužil. Recimo, predmeta A bi nakupil za 40.000*— din, B za 30.000 — Din in C za 20.000'— Din. Predmet A bi prodal trikrat z vsakokratnim dobičkom 4%, predmet B bi prodal dvakrat, vsakokrat s 6% dobička, in predmet C bi prodal en krat z 8% dobička. Ušel mu je tedaj zaslužek pri A (40.000) 4 X 3 = 12% 4.800 B (30.000) 6 X 2 - 12% — 3.600 C (20.000) 1 X 8 = 8% — 1.600 vsega 10.000 Večja zaloga se nabavi le tedaj, če je pričakovati porast cen, aii večji promet kakega blaga in po dobno. V lakih primerih kaže na ložiti več glavnice v kak predmet. Nepobitno je, da manj vrže blago, katero se sicer prodaja z znatnim pribitkom ali se napravi majhen promet, ker se zaloga malokrat obrne, leži .tedaj v takem blagu naložena glavnica negibna. Nasprotno pa je donosen listi predmet, ki se sicer prodaja s skroni-nim dobičkom, toda zaloga se hitro obrača Glavno vlogo igra promet, ne pa višina pribitka za zaslužek. če se /aloga hitreje obra- ča, je promet živahnejši, živahnejša je trgovina in ta živahnost ugodno vpliva na odjemalce in na osebje. Pravilno računa tisti trgovec, ki svoje naročbe kroji najprej po prometu in potem šele po konjunkturi in po prednostnih cenah. Nepotrebna dovtipnost v radijskem programu Nekdo je hotel pokazati nekoč pri sestavljanju našega radijskega programa, da je človek, ki ima smisel za dovtipnost in seveda tudi za duhovitost. Od takrat so prišle v naš radijski program neke duhovitosti, ki so postale sčasoma že tako stereotipne fraze, da jih mora biti že vsakdo sit. Kaj treba n. pr. plošče skrivati pod stereotipno frazo: »Vesel nedeljski pozdrave? Kakšen smisel pa ima 11. pr. duhovitost: »Kar imamo, to Vam damo!« Kje pa kdo zahteva, da bi dali, česar nimajo. Ali pa sobotna: »Druga za drugo hiti, v pisano vrsto veselih stvari.« Zakaj ne bi kar rekli: plošče. Tudi najlepša stvar postane dolgočasna, če se predolgo ponavlja, te fraze v našem radijskem programu pa niso vedno niti najlepše. Zalo se naj nehajo. Zunanja trgovina Prizad je povišal ceno za potiško pšenico na 180 din, čepiav znaša svetovna pariteta samo 165 din. Prizad je mnenja, da bo letošnja žetev dobra in zato hoče, da bodo zaloge pšenice, ki bi ostale za prihodnjo kampanjo, čim manjše. Tvornica celuloze v Drvarju je prodala vso svojo letošnjo proizvodnjo celuloze, ki je znašala 1800 vagonov. 1300 vagonov celuloze je bilo prodanih v tujino. Na Reki razširjajo svobodno luko, in sicer zaradi povečane trgovine z živino. Dosedanji hlevi morejo nakrat sprejeti le 1800 glav goveje živine. Ker pa je dovoz vedno večji, bodo postavili nov hlev za 800 glav živine. Na Dunaju se je začelo zasedanje izvršilnega odbora evropske konvencije za razdelitev mehkega rezanega lesa. Ker se je potrošnja lesa povečala in ker se je tudi dvignila cena, predlagajo nekatere države, da se kontingenti povečajo. Italija je uvozila v marcu blaga za 1081,8 milijona lir (v marcu 1936 za 443,1 in v marcu 1935 za 667.8 milijona lir), izvozila pa je za 828,16 (1936 za 292,41, 1. 1935 za 393,7) milijona lir. Na otoku Czepel pri Budapešti so slovesno položili temeljni kamen za zgraditev svobodnega mednarodnega pristanišča, Bolgarska agrarna banka je dovolila glavni bolgarski zadružni zvezi kredit 3 milijonov levov za nakupovanje jajc neposredno od proizvajalcev. Češkoslovaški izvoz žaganega lesa se je povečal v letošnjem prvem četrtletju za 31.000 na 96.000 kub. metrov. Trgovinski sporazum med Poljsko in Francijo je bil parafiran. Sklenjen bo tudi sporazum o turističnem ter o plačilnem prometu. Poljska je določila za izvajanje svoje štiriletke 2400 milijonov zlotov. Denar se bo uporabil predvsem za industrializacijo Poljske in za modernizacijo njenega prometa. Angleški kemični trust je začel dobavljati sintetični kavčuk, ki je trikrat bolj odporen ko naravni, zato pa tudi trikrat dražji. Rudniki Rio Tinto, ki so angleška last, so imeli zaradi državljanske vojne v Španiji lani okoli 300 tisoč funtov izgube. Ta je nastala predvsem zato, ker je Franco re-kviriral velik del rude. Konzorcij umetne svile v Lyonu je sklenil, da poviša ceno umetne svile od 4 na 8 frankov. Tudi v usnjarski industriji in obrtu, ki bosta letos bogato zastopana na ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija, velja pravilo, da se s postopnim in sistematskim obdelovanjem pridobljenih izkušenj ustvarjajo novi pogledi, ki, prenesen i v delo, ustvarjajo vedno boljše in modernejše izdelke. Letos boste naravnost presenečeni, ko boste videli v razstaviščnih prostorih ogromen napredek naše domače usnjarske industrije in čevljarskega ob rta! Delavci — iznajditelji Zadraji »Tovarniški vestnik KID < poroča o raznih iznajdbah delavcev, zaposlenih v tvornicah KID na Jesenicah. Tako je izumil g. Kam-ijan način vezanja počenih dragih kamnov, ki so postali zaradi poka neuporabni. Tudi druge delavce je poučil, kako se to dela in danes imajo na Jesenicah že 300 takšnih doma narejenih dragih kamnov. G. Kam-ijan pa je nadalje z vestnim opazovanjem ugotovil, kako velik vpliv na trajnost materiala in na kapaciteto strojev ima hlajenje z vodo. Če .so se stroji pravilno hladili, se je njih storitev povečala za več odstotkov. Če nekateri stroji slabo delajo, potem je dostikrat vzrok v tem, da se dovaja napačno hladilna voda ali da ni njena temperatura prava. Neki drug delavec pa ije odkril posebno mazilo za pipe, ki prekaša vsa druga. Novo mazilo vzdrži pritisk 22 atmosfer in kljubuje tudi atmosferskim vplivom. Poleg tega ohranja pipe. Ti primeri kažejo, kako je dobro delujoča tvoruica navezana na to, da ima dobro kvalificirano delavstvo. Zato pa se tvornice tudi ne morejo prenašati ko pi-ščeta iz ene pokrajine v drugo. Prednost slovenske industrije je baš v tem, da ima strokovno visoko kvalificirano delavstvo. Čas bi bil, da bi se to že enkrat tudi tam doli upoštevalo in prenehalo že enkrat z glupo zavistjo gledati na slovensko industrijo. Mesto zavisti bi bilo stokrat pametneje, da si tam doli tudi sami vzgoje takšno delavstvo. Seveda z minimalnimi mezdami po 1—1'50 din na uro se lo ne doseže. v barva, plesira Id 7p v iiral) tc » t** Ul UH ob|eke> klobuke itd. Škrobi In svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, mnnga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-0. Selenburgova ul. 8 Telelon št. 22-72. Občni zbori 17. redni občni zbor Delniške tiskarne tl. tl. .v Ljubljani bo dne 31. ma ja ob pol 5. popoldne v družbeni pisarni. Delnice treba založiti najmanj osem dni pred občnim zborom. 211. redni občni zbor Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske bo dne 28. maj* Uk tB. v hranilničm posvetovalnici. Na dnevnem redu so tudi volitve. 37. redni občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke 1h> dne 5. junija ob 15. v bančni dvorani. Na dnevnem redu so tudi nadomestne volitve v upravni svet in volitve nadzorstva. Vsaj deset delnic je treba založiti osem dni pred občnim zborom. Mariborska tiskarna, d. d. v Mariboru ima svoj 18. redni občni zbor dne 31. maja ob 10. v pisarni ravnateljstva tiskarne. Na dnevnem redu so tudi volitve. Delnice je treba založiti vsaj tri dni pred olk-nim zborom. Pokojninski zavod za nameščence v Lj-ibljani ima 16. redni občni zbor v nedeljo, dne 6. junija ob 9. v dvorani Delavske zlmrnice. Občni zbor je sklepčen, če je navzočna vsaj tretjina delegatov. Ako je občni zbor nesklepčen, mora biti v fi tednih drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki je potem sklepčen ob vsakem številu delegatov. Ve/ese/m z reklamnega vidika Ljubljanski pomladanski vele-sejm poseti nad sto tisoč ljudi. To je množica, ki vzbuja ves rešpekt. V teku enega leta nima tolikega obiska nobena tvornica, niti trgovina niti noben obrt ne. Ni je izložbe, ki bi se mogla pohvaliti, da jo je v takem časovnem razdobju ogledalo toliko kupcev. In kljub temu ima industrija, veletrgovina in za razstavo v poštev prihajajoča trgovina še pomisleke, ali naj razstavi ali ne. To se čudno sliši, toda resnica je. Če vprašate prve obiskovalce, kaj so posebnega videli na velesejmu, dobite stereotipen odgovor: »Kakor vsako leto; nič novega. Nekdo prodaja s posebnim uspehom britvice, ki se ne dajo zagu-liti; drugi zopet na novo patentirane sklopke za nogavice, tretji milo za pranje madežev...« Leto za letom ni nič novega na velesejmu za površnega posetnika; v oči pa ga bodejo malenkosti, ki so komaij vredne, da se omenijo. Zakaj? Samo zato, ker lastniki teh drobnarij znajo izkoristiti vse možnosti za prodajo, dočim drugo blago leži po stojnicah skoraj mrtvo. Obiskovalec ni zainteresiran ne za lo, ne za drugo blago, vsaj po večini ne, v svojem bistvu je len, na ogled pride v pričakovanju, da ga vzbudi iz mrtvila kaj osvežujočega, da ga vzdrami ta ali ona tvrdka s svojimi izdelki; pride večkrat celo z željo, da si kaj izbere pri svojem trgovcu, kar bi posebnega na velesejmu videl. Toda največkrat zbog lastne površnosti ne najde, česar išče. Da je tako, so veliko krive razstavljajoče tvrdke same. Njihove izložbe so prikrojene okusu razstavlijalca ali aranžerja, ne zmenijo pa se za želje kupca. Veliko jih ima značaj boljše ali slabše trgovinske izložbe. Okorne so, dolgočasijo, ker nimajo živahnega učinka in nobene prave privlačnosti. Skoro nobena tvrdka se ne poslužuje prikazovanja, čemu služi njen izdelek, niIi ne vidimo demonstracij o dobroti blaga. Pojasnila besedila v stojnicah so večkrat s p r od aj n op s i h ol og i č n e g a stališča napačna, ali pa jih sploh ni. Prodajalci ali zastopniki večkrat zbog pomanjkanja instrukcij ne vedo dati pravega pojasnila, ali so pa tudi prekomodni, da bi hoteli kaj pojasniti; morda pa se pomena stikov h obisKOvalci sploh ne zavedajo. Tiskovine so često zelo slabe in nezadostne, pa se tudi mogoče ne razdeljujejo med prave ljudi. Prospekti, vzorci in ceniki se razdeljujejo poljubno, ne da bi se pri tem upošteval v poštev prihajajoči kupec. Vedno se pozablja, da stojnica na velesejmu ni noben plakat, ne stavbarstvo, ne izložba brez življenja, še manj dekoracija, ki je sama sebi namen in ne aranžerjevo poskusno sredstvo. Na glavno namreč nikdo ne misli, da je namen stojnice, da prodaja. Stojnica mora pojasnjevati, vzbujati zanimanje, pospeševati prodajo in pripravljati na trgovske zaključke. Zdi se mi, da bi se k delu za razstavo blaga moralo pritegniti vse naše aranženje, ki po naših trgovinskih izložbah sodeč veliko znajo. Prepričan sem, da bi ti znali najti najožji sklop med blagom in občinstvom. Nič pa bi ne škodilo, če bi njihovo delo nadzirala uprava velesejma, ker bi se na la načifi dosegla enotnost, če ne pri okraskih stojnic, pa vsaj črkovnem materialu. Na noben način na naš velesej m ne smejo priti napisi v gotici, ki jih zadnje čase nekaj vidimo po našem mestu. To je skaza, da si je ni mogoče misliti večje. Kdor te črke izdeluje, ni prebavil uka, ki ga je dobil v tujini in njegovih sadov ne zna prenesti na svoj dom. Naj te črke izginejo čim prej iz naših izložb! Našemu narodu so popolnoma tuje in poleg tega zlasti velike črke za velik del naših ljudi nečitljive. čudom se nekritičnosti naših trgovcev in njihovemu pomanjkanju poznanja osnovnih pojmov reklame. Čudno je, da še nimamo reklamnih napisov v hieroglifih! Da bo zmeda popolna, na dan z njimi! Na velesejmu sem videl že nekajkrat, da so razstavile nekatere tvornice za pralna sredstva svoje izdelke: milo in pralne praške. Tudi pralni poizkusi so se delali, mencali so perilo v gorki in mrzli vodi, videli smo žehtoik. ki je bil poln goste bele pene. To je'vse lepo, toda nezadostno. Pravega učinka pralnega sredstva pa Se nisem videl nikdar. Ali bi se ne moglo na primer pokazali na lutki, kako res lepo pere propagirano milo? Bluza naj bi bila posebno, bela, krilo pa bolj zapraue belole. Na bluzi bi naj bil napis: Tako pere naše milo; na krilu pa: Tako pere manjvredno milo! Razloček bi zbodel v oči in efekt bi bil nepozabljiv. Dobro premišljena in reklamno zaokrožena pojasnila bi bila seve še kljub temu potrebna, prav tako bi ne smela izostati razdelitev prospektov. Videli smo tudi izložbo platna. Veliko ga je bito, sveženj je ležal na svežnju. Učinek je bil mrtev, to vidimo v vsaki trgovini. l.n vendar bi se dala taka izložba |»oži-viti. V platno bi se dalo obleči male lutke, ki naj bj predstavljale otroke. Vse matere zapovrstjo bi ob tem močno uživale in mislile na svoje malčke, kako bi jih opravile v tako tkanino. Lahko bi se namestilo v stojnici tudi nekaj oblek za odrasle. Opremiti bi se mogla s platnom tudi jedilnica v pomanjšani obliki. Pri tem pa bi se ne smelo pozabiti na to, da ije treba obiskovalcem vtisniti v spomin znamko, ki jo ima dotični izdelek. V la namen bi bili potrebni še prav posebni prospekti, ki bi naj kazali karakteristični del izložbe, s čimer bi se spomin na tvrdko močno utrdil. Dobrota platna bi se mogla ponazoriti tudi s tem, da bi se pokazali dobro ohranjeni kosi, ki so bili oprani morda 50 ali fiOtič. Seveda bi o navedbah morala biti na razpolago uradna potrdila. Milo ali pralni prašek pa platno bi se na velesejmu mogli med seboj reklamno podpirati. Tvornica, ki izdeluje platno, bi lahko navedla pri opranem kosu: »Prano z Radinom; dočim bi na lutkah, ki s pomočjo njih razkazuje pralno učinkovitost svojega izdelka tovarna za milo, lahko navedla: »Platno znamke x.4: Takih skupnih interesov med različnimi tvrdkami je mnogo, treba se je samo potruditi, da jih najdemo. Vsako blago ima stike z življenjem, zato ga moramo razstavili le v družbi z njim. Pri vsaki razstavi blaga moramo premisliti, kakšne koristi si obeta kupec od našega blaga in čemu mu služi in tem žel jam primerno moramo blago tudi razstaviti in pokazati, pa bomo imeli uspehe. Ne pride tedaj v poštev, kaj razstavimo, temveč kako razstavimo! Vsak razstavIjalec more imeti od svoje izložbe na velesejmu velike koristi, če le hoče upoštevati želje kupcev. Tudi vsak posetnik velesejma se more marsikaj naučiti, če ne iz pozitivnih vzgledov pa iz negativnih! Zato vsi na naš pomladanski velesejm, toda z odprtimi očmi! SLOVENIA-TRANSPORT Ljubljana Telefoni: 27-18, 37-18, 37-19, carinska pisarna 21-19 po uradnih urah Tarifni biro v vseh carinskih in železniških zadevah — Tarifi — Proračuni — Kontrola carinskih deklaracij, tovornih listov itd. — Reklamacije — lnkaso — Vse tovrstne informacije brezplačno. Francijo, Belgijo ter francoskimi in belgijskimi kolonijami, na drugi strani pa išče zvezo z našimi zainteresiranimi krogi, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri tej družbi; 541 — Basel; vinski kvaseč, kislo vinsko apno, vinski kamen. Opombe: Št. 1. — Hamburg: neka tvrdka bi hotela uvažati v Jugoslavijo japonsko blago, in sicer v glavnem surovine, kakor n. pr.: ribja olja, ribjo moko, postranske produkte soje (lecitin), eterična olja ter išče v ta namen zvezo z našimi uvozniki; Št. 2. — Starnberg na Bavarskem: neka tvrdka želi zvezo z našimi uvozniki cenenih tehničnih novosti in farmacevtskih proizvodov; Št. 3. — Mislek (Moravska): ne ka tvrdka želi stopiti v zvezo z našimi zainteresiranimi krogi zbog plasiranja zelo važnih iznajdb iz podmorske stroke ter za reševanje posadk podmornic. * Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd. Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno. 2. točno označbo vrste blaga. 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance. 4. količino razpoložljivega blaga. 5. ceno. franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Povpraševame po našem blagu u tuiini Les in lesni izdelki: 523 — Dunaj: motike za vinograde; 524 — London: khc**ini sedeži, razne leseno Msno m kuhinjsko orodje, držaji za razne čopiče; 525 — London: izdelki iz bukovine za noge in naslonjala stolov (okoli pol milijona kosov, dimenzije za noge: dolžina 35—38 palcev, debelost 1 'A—1 'A palca. Deželni pridelki; 526 — Berlin: ponuja se zastopnik za zdravilne rastline in svežo povrtnino; 527 — Leipzig: oljnata semena; 528 — Bruselj: zdravilne rastline (arnika, korenje beladone, seme peteršilja, pelinovo seme, folia uvae ursi). Proizvodi sadjarstva: 529 — Berlin: zastopniška tvrdka išče sveže sadje in sadne soke. Proizvodi živinoreje, perutninarstvu in ribarstva: 530 — Stockholm: zastopniška tvrdka se zanima za jagnječje kože; 531 — Stuttgart: živalska dlaka ter odpadki kože; 532 — Berlin: ponuja se zastopnik za volno, puli, perje, konjsko žimo, ščetine; 533 — Hamburg: živalska dlaka. Proizvodi rudarstva: 534 — Dunaj: z vodo očiščena in usedla kreda; 535 — New York City: dolgo-vlaknasti azbest; 536 — Haag: železna, bakrena, cinkova in svinčena ruda, uiagne-zit, boksit in pirit. 537 — Hamburg: žgan mavec in žgani strešniki. Razno: 538 — Dunaj: kali ijevkarbonat; 539 — Genova: zastopniška tvrdka se zanima za razne surovine in živila; 540 — Pariz: neki naš rojak namerava odpreti v Parizu jugoslovansko-!'ram-osko trgovsko pisarno v obliki družbe z omejenim jamstvom, ki bi posredovala vse trgovske posle med Jugoslavijo, Letošnja mrzla in deževna pomlad je vse naučila, da se moramo za dobre peči pobrigati o pravem času. Zato bo na spomladanskem velesejmu zbujala zasluženo zanimanje tudi velika izbira lepih in ekonomičnih peči, zlasti bodo pa naše gospodinje s pohvalo ocenjevale najrazličnejše štedilnike, primerne tako za mala gospodinjstva kakor za največje obrate. Društvo »živalca« hoče s svojo razstavo na ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija zainteresirati naše ljudi za rejo onih vrsi in plemen malih živali, ki tii mogle res nuditi uspeh in dobiček. V poštev za lo pridejo-perutnina, kunci, ptice pevke itd., ki jih bodo obiskovalci velesejma videli v veliki izbiri na tej razstavi. »Službeni list« banske uprave dravske banovine z dne 5. maja objavlja: Navodila za izvrševanje proračuna državnih izdatkov in dohodkov za leto 1937/38. — Razglas o razpisu volitev občinskega odbora za občino Orešje lendavskega okraja — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. 99 Slavija 99 Jugoslovanska zavav ovalna banka v £jubliani___________________________ Gosposka ulica 12, telelon štev. 2176, 2276. Podružnice: Beograd, 2agpeb, Sarajevo, Osijek, iVcvi Sad in Splif Dobave - licitacije nHHHMHHHi »ne 1. junija bo pri ekonomskem oclelenju gen. direkcije državnih železnic v Beogradu licitacija za dobavo električnih kablov ter razne žice za električne vode, dne 4. junija za dobavo raznega električnega inštalacijskega materiala, dne 5. junija za dobavo elektromotorjev in transformatorjev, dne 7. junija za dobavo električnih mzvodnih doz, dne 8. junija za do- bavo raznega orodja za električne svrhe in brusilnih plošč, dne 9. junija za dobavo električnih vozičkov in kalcijevega karbida. Dne 1. junija bo pri Pomorski obalni komandi Kumbor, Boka Kotorska, licitacija za dobavo 4.120 m1 drv. Dne 1. junija bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo pločevinastih spojnic in dne 3. junija za dobavo žebljev za potrebe tobačnih tovarn. Dne 25. maja bo pri Komandi mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo 70.000 kg mila za pranje, dne 5. junija za dobavo večje množine raznega platna, dne 7. junija za dobavo vrvic za mornarske kape in dne S. junija za dobavo značk za mornarje. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Radia Ljubljana Sobota, dne 15. maja. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 13.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Sodobna slovenska dramatika (Ludvik Mrzel) -7- 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Oprostite, velecenjeni ... En dan iz življenja poštenjaka Peregrina Pajka. — Zabaven večer. — Sodelujejo člani rad. igr. družine, plošče. Sestava in vodstvo Jožek in Ježek — 22.00: Čas, vreme, poročila — 22.20: O naših iz- seljencih (Jože Premrov) — 22.30: Za ples (plošče). Nedelja, dne 16. maja. 8.00: Plošče —• 8.15: Telovadba — 8.45: Čas, poročila, spored — 9.00: Prenos službe božje iz stolnice v Ljubljani — 10.00: Verski govor (p. dr. Roman Tominec) — 10.15: Kvartet pozavn — 11.00: Plošče — 11.30: Otroška ura: Teta Marička kramlja in prepeva — 12.00: Operni zbori (plošče) — 12.15: Koncert operne glasbe. Sodelujejo: Vekoslav Janko. gdč. Zvonimira župev-čeva in radijski orkester — 13.00: Čas, spored, obvestila — 16.00: O Naredba o odpiranju in zapiranju obratovalnic v d * Na osnovi 61. 47. ministrske uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic (podjetij) •in o delovnem času pomožnega osebja z dne 1(1. april# 1929, »Služb, nov.« št. 141/LIX, »Uradni list« št. 284/66 in § 428., odst. 1., toč. 14., obrtnega zakona z dne 5. novembra 1931, »Služb, nov.« z dne 9. novembra 1931, Št. 262/LXXXI/558, »Služb, list« št. 572/76 iu ministrske uredbe o omejitvi nočnega dela pomožnega osebja v pekovskih podjetjih (obratovalnicah) z dne 27. maja 1936, »Služb, nov.« z dne 9. junija 1936, št. 129/XXX/306, »Služb, list« šl. 384/52, predpisujem v mejah, določenih v čl. 1. in naslednjih navedene uredbe, čas, ko smejo biti trgovinske in obrtne obratovalnice v dravski banovini odprte, lakole; A. Ob delavnikih. Trg® v inske obratov luice. Čl. 1. Trgovinske obratovalnice smejo, kolikor ni v naslednjih členih določeno drugače, biti odprle: 1. v Ljubljani in Mariboru v mesecih juniju, juliju iu avgustu od 714—12'A in od 15.—19. ure, sicer od 7'A—12L« iu od 14'A do 181« ure, 2. v ostalih krajih skozi celo leto od 71« — 12‘A in od 14.—19. ure. Cl. 2. Trgovine z mešanim, špecerijskim in kolonialnim blagom, trgovine z delikatesami in ostale trgovine z živili, kolikor ne veljajo v naslednjem zanje posebni predpisi. kramarske obratovalnice in branjarije smejo bili odprte vse leto od 7.—121« ter od 14,—19,‘4 ure, izvzemši v Ljubljani in Mariboru, kjer se te obratovalnice v mesecih juniju, juliju in avgustu popoldne odpirajo ob 15. uri. Čl. 3. V vaseh se smejo obratovalnice iz čl. 1. in 2. odpirali zjutraj (K>1 ure prej in zapirati zvečer pol ure kasneje. Čl. 4. Prodajalnice presnega sadja in presne zelenjave, prodajalnice mleka in mlečnih izdelkov, prodajalnice kruha in peciva ter prodajalnice medičarskih izdelkov smejo biti odprte celolelno od 6. do 20. ure, kateri obratovalni čas velja tudi za dostavljanje tega blaga po hišah. Čl. 5. Slaščičarske prodajalnice ter vzorne in samostalne male prodajalnice monopoliziranih predmetov smejo biti odprte poleti od 7. do 21. ure, pozimi od 7. do 20. ure. Čl. 6. Prodajalnice svežega in prekajenega mesa ter klobas smejo biti odprte poleti in pozimi od 6. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Dovažanje mesa in druga pripravljalna dela se smejo vršiji od 4. ure, vendar mora biti lokal za stranke tedaj zaprt. Cl. 7. Prodajalnice svežega cvetja smejo biti odprte celoletno od 7'A—12 'A iu od 15'A —20. ure. Čl. 8. Trgovinsko obratovanje v kioskih, na stojnicah, cestnih križiščih, na nezagrajenih prostorih, vežah, hodnikih in barakah ni dopustno v času, ko morajo biti zaprte druge trgovinske obratovalnice za dolično blago. Čl. 9. Prodajanje iu krošnjarjenje po ulicah je pred 7'A uro in po 18. uri prepovedano., Izjemoma je dopustno prodajanje novin, revij, časopisov, pečenega kostanja, brezalkoholnih pijač, alve in sladoleda, presnega in posušenega sadja ter kuhanih klobas po ulicah od 5. do 22. ure. Po javnih lokalih se smejo prodajati novine, revije in časopisi do 24. ure, kočevski predmeti, cvetice, kandirano sadje iu presno sadje ves čas, dokler so javni lokali odprli. Čl. 10. Za prodajanje na trgih (tržiščih) in ob tržnem času veljajo predpisi, izdani od pristojnih oblastev za ureditev tržnega prometa. Čl. 11. 1‘isarne industrijskih podjetij, ki se ne nahajajo na sedežu tvornice, trgovine na debelo in njihove pisarne, poslovalnice agenturnih in skladišča komisijskih trgovin ter blagovne razpošiljevalnice smejo biti odprte celoletno od 8. do 13. in od 15. do 18. ure, če pa je za poedino stroko ali posamezno (»odjetje vpeljano nedeljeno obratovanje, celoletno od 7‘A do 14. ure; Ta čas velja tudi za uvedene »angleške« sobote. Zgornje velja tudi za bančne in zavarovalne poslovalnice, posojilnice in slične denarne zavode, s to izpre-membo, da velja zanje v času od 15. julija do 15. septembra nedeljeno obratovanje od 7'« do 14., za stranke do 13. ure. Čl. 12. Podjetja za prevažanje, natovarjanje in raztovarjanje blaga na železniških postajah iu v rečnih pristaniščih ter podjetja za prevažanje blaga z vozovi ali čolni smejo obratovali poleti od 5. do 20. ure, pozimi od 6. do 19. ure. Čl. 13. Potovalne pisarne in agenture, ki se bavijo s prodajo vozovnic, smejo biti odprte celoletno od 7. do 20. ure. Obrtne obratovalnice. Čl. 14. Obrtne obratovalnice smejo, kolikor ni v naslednjih členiti določeno drugače, bili odprte celoletno od 7. do 12. in od 14. do 19. ure; v vaseh smejo biti odprte zjutraj eno uro prej in zaprte zvečer eno uro kasneje ter obratovati tudi preko poldneva. Čl. 15. Brivske, frizerske, lasuljarske, manikerske in kozmetične obratovalnice smejo biti odprte celoletno od 7'A do 12. iu od 14. do 19. ure, ob sobotah in pred prazniki, ko so obratovalnice ves dan zaprte, z zgornjim opoldanskim odmorom, do 21. ure. Čl. 16. Obratovalnice za likanje perila ter čiščenje in barvanje oblek smejo ob sobotah in pred prazniki, ko morajo biti ves dan zaprte, obratovati do 20. ure. Čl. 17. Pekarne smejo obratovati od 3. do 15. ure, pri dveh izmenah od 3. do 19. ure. Pripravljalna dela, kakor: kurjenje peči, pristaviJanje kvasa in mešanje testa, se smejo pričeti ob 24. uri iu se sme v ta namen zaposliti potrebno osebje. O številu potrebnega osebja odloča v spornih primerih občeupravno oblastvo I. stopnje po zaslišanju delodajalske in delojemalske zbornice. Raznašanje kruha in peciva se ne sme pričeti pred 5 'A uro. ČL 18. V slaščičarskih delavnicah se sme obratovati od 5. do 16. ure. Čl. 19. V mesarskih delavnicah, v katerih se kolje živina in predelava meso, se sme obratovati celoletno od 4. do 17. ure, pri dveh izmenah pomožnega osebja do 20. ure. Čl. 20. Opravljanje obhodnih ob rtov (brusaškega, dežnikar-skega, steklarskega, vezanja loncev in sl.) je po 18. uri prepovedano. Izjemne določbe. ČL 21. Preko poldne smejo biti odprte vse trgovinske. in obrtne obratovalnice, kolikor ni U» vsebovano že v določilih gorenjih členov: 1. če se mora delo v obratovalnici neizogibno nadaljevali čez poldne, da se prepreči kvarjenje blaga, izpostavljenega atmosferičnim vplivom, 2. ob dneh letnih in mesečnih sejmov ter ob dneh tedenskih sejmov, če ni teh več nego trije na leden, 3. če se obratovalnica seli. , Dovolila za primere iz točk 1. in 3. daje pristojno občeupravno oblastvo I. stopnje. V teh primerih je prepovedana prodaja blaga. Dalje smejo bili odprle preko poldne poclkovnlce konj in avtomehanske obratovalnice, če je treba izvršiti neodložno in nujno popravilo vozil in avionov ali jih oskrbeti s potrebnimi nadomestnimi deli. Isto velja za oskrbo motornih vozil in avionov z mazilom in pogonskim sredstvom. ČL 22. V zdraviliščih, kopališčih in ostalih po čl. 9. miri. pravilnika z dne 14. decembra 1936, »Služb, nov.« št. 294/LXXI11/743, »Služb, lisk št. 41/8, uradno priznanih in proglašenih letoviščih (turističnih krajih) smejo bili trgovinske in obrtne obratovalnice po potrebi in po odobritvi kralj, banske uprave, oddelka za trgovino, obrt in industrijo, za čas, dokler traja uradna sezona, odprte na.jzgodneje od 6. ure in najkasneje do 21. ure, Čez poldne pa morajo biti tudi v tem primeru zaprte najmanj 2 uri. Isto vetja za bančne poslovalnice v teli krajih in v lej dobi. CL 23. Neomejeno smejo biti odprte zvečer trgovinske in obrtne obratovalnice:, 1. ob višji sili;.................................. 2. če je treba preprečiti izvestno škodo, ki preti dotični obratovalnici; 3. ob inventariziranju obratovalnice; 4. če se obratovalnica seli; 5. za čiščenje obratovalnice in nameščenje izložb; 1 6. prevažanje blaga z vozovi ali čolni kakor tudi natovarjanje in raztovarjanje ladij in prevažanje blaga, lil se rado kvari, živili živali in žive perutnine na tržiščih ali za nadaljnji transport po železnici ali z ladjo. V primerih pod 3. in 4. je treba dovoljenja pristojnega občeupravnega oblastva I. stopnje. ( V vseh teh primerih ni dovoljena prodaja blaga. , H. Ob nedeljah in praznikih. Trgovinske in obrtne obratovalnice. ČL 24. Vse trgovinske in obrtne obratovalnice morajo ostati ob nedeljah ves dan zaprte, kolikor niso v naslednjem dovoljene izjeme. Čl. 25. Ob nedeljah smejo bili odprte in obratovati: a) največ dve uri dopoldne: vse trgovinske in obrtne obratovalnice v ostalih krajih, izvzemši v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju, Trbovljah, Jesenicah, Brežicah, Sevnici ter v Kranju. Obratovalnice se morajo zapirati pozimi najkasneje ob 11. uri, poleti pa najkasneje ob 10. uri. Točna določitev časa se prepušča občeupravnemu oblastvu 1. stopnje po zaslišanju občinske uprave ter krajevnih delodajalskih in delojemalskih organizacij. b) ob nedeljah dopoldne: 1. podjetja za natovarjanje in raztovarjanje blaga n« železniških postajah in v večjih pristaniščih ter podjetja za prevažanje blaga z vozovi ali čolni; 2. prodajalnice pekarskih izdelkov; 3. prodajalnice svežega in prekajenega mesa ter klobas od 5. do 9. ure, vendar velja to v Ljubljani, Mari-boru, Celju, Jesenicah, Slov. Javorniku, Koroški Beli in Tržiču le za čas od 15. maja do 15. septembra, medtem ko velja za ostali čas popoln nedeljski počitek. Če sta nedelja in praznik zapored, se dela prvi dan do 9. ure; 4. obratovalnice z življenjskimi potrebščinami (člen 38.); one, ki prodajajo tudi drugo blago, morajo biti zaprte; 5. prodajalnice mleka in mlečnih izdelkov; 6. cvetličarne; pravilnem zalivanju ločnic in vrta tJoie Kregar) — 18.20: Plošče po fteljah — 17.00: Kmet. gospodarstvo in produktivne zadruge (doktor Jože Basa.1) — 17.30: Za naše birmančke — pesmi in ure na izbiro, vmes vesela igrica. Oddajo vodi gdč. Slavica Vencajzova — 18.00: čas, vreme, poročila, obve-jitiia — 19.30: Nac. ura: Mednarodna razstava v Parizu — 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve v Ljubljani — 20.10: Trsatska legenda. Za radio napisal Niko Kuret. Izvajajo člani rad. igr. družine. Vodi Ivan Pengov — 20.45: Kon- cert godbe 40. pp. Triglavskega — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Operetni venčki (plošče). Ponedeljek, dne 17. maja. 9.00: Čas, poročila, spored — 9.15: Kvartet pozavn — 9.45: Verski govor (p. Valerian Učak) — 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz Brežic — 11.00: Našim malčkom. (Sodelujoči: gdč. Mileva Boltarjeva in plošče) — 12.00: Radijski orkester — 12.45: Vreme, poiočila: 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče po željah — 17 00: Ing. O Muck: Obisk iz mesta (zvočna slika) igrajo člani rad. igr. družine — 17.30: Prenos Cerk- venega mladinskega pevskega zbora združen z materinsko proslavo v Brežicah — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Vladislav Petkovič — 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve v Ljubljani— 20.15: ;>K domači zabavi!« Vabijo: Fantje na vasi, sestre Stritarjeve, radijski orkester in plošče — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Bojan Adamič in njegovi solisti (plesna godba). Te vek, dne 18. maja. 11.00: Šolska ura: Pokrajinska oddaja iz Kamnika — izvaja narodna šola (vodi gdč. Albina Rupnik) — 12.00: Plo- šče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Plošče — 18.40: Porečje Sore III. del (prof. Fr. Planina) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Tuji kapital v jugoslov. gospodarstvu — 19.50: Zabavni zvočni tednik — 20.00: Koncert v spomin Mateja Hubada (govor, zbor Glasbene matice, radijski orkester) — 21.30: Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Ruski seks tet. Sreda, dne 19. maja: 12.00: Bala- lajke (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče po željah — 18.00: Spoznajmo glasbila: Rog in trobenta (dr. Anton Dolinar) — 18.20: O markiranju poti (Janko Sicberli — 18.40: Vajeniško vprašanje (Rudolf Smersu) — 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Nac. ura: Religija in duhovno edinstvo Jugoslovena — 19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos iz ljublj. opernega gledališča. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (G. V. Ukmar), v II. odmoru: čas, vreme, poročila spored. — Konec ob 23. uri. 7. brivske, frizerske in obilne obratovalnice za negovanje lelesa, izvzemši v Ljubljani, Mariboru in Celju. c) ob nedeljah ves delovni Čas: 1. slaščičarske prodajalnice, bonboniere ter samo-stalne male prodajalnice monopoliziranih predmetov; 2. fotografske obratovalnice in obratovalnice za pogrebno opremo, ki se ne buvijo s prodajanjem drugega blaga. V krajih, kjer ni obratovalnice za pogrebno opremo, se smejo odpreti v sili izjemoma tudi druge obratovalnice, če je treba oddati potrebno pogrebno opremo; 3. obratovalnice, ki se bavijo g pTbdajo novin, revij in Časopise-^ bSfake in- stojnice pri cerkvah za prodajo jStlK ih drugih nabožnih predmetov, knjig, igrač, alve, sladoleda, medičarskih izdelkov in kruha ob cerkvenih slavjih, proščenjih in drugih verskih praznikih, ko se zbirajo v izrednem številu ljudje iz daljne okolice. V vaseh, trgih in mestih z največ 5000 prebivalci je dovoljeno, da so ob teh dneh odprte vse trgovinske in obrtne obratovalnice; 5. vse trgovinske in obrtne obratovalnice; a) poslednjo nedeljo pred božičem in b) če je praznik, ko morajo biti obratovalnice zaprte ves dan, na soboto ali ponedeljek, c) če se ob teh dneh obratovalnica seli, č) ob višji sili, d) prevažanje stvari z vozovi, če se po krajevnih običajih stanovalci selijo in je nedelja na poslednja dva dneva ali na prve dni v mesecu. Č) ob nedeljah neomejeno: delo ob natovarjanju in raztovarjanju blaga pri železnicah ali v rečnih pristaniščih in prevažanje blaga z vozovi ali čolni, kolikor bi določali železniški in ladijski predpisi tako delo ob izrednem času ali bi ga odrejali kot izjemen ukrep. 01, 26. Grafična podjetja za tiskanje dnevnih listov smejo biti po potrebi ob nedeljah odprta in obratovati največ 6 ur po posebni odobritvi pristojnega občeupravnega oblastva 1. stopnje. Cl. 27. Ob državnih praznikih mora počivati delo v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah: a) ves tlan: 1. na rojstni dan Nj. Vel. kralja (6. septembra), 2. na dan zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev (1. decembra); b) v času med slovesno službo božjo, a največ dve uri: 1. na Vidov dan (28. junija), 2. na dan slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda (5. julija). Točni čas odpirauja in zapiranja obratovalnic v času, ko se običajno opravlja služba božja, določi za vsak kraj pristojno občeupravno oblastvo I. stopnje. Cl. 28. Prav tako morajo biti trgovinske in obrtne obratovalnice zaprte a) ves dan: 1. na novega leta dan (1. januarja), 2. na dan sv. Treh kraljev (6. januarja), 3. na Telovo, 4. na dan Vseh svetnikov (1. novembra), 5. na božični dan (25. decembra), 6. v Ljubljani, Mariboru in Celju na vse verske praznike katoliške veroizpovedi. Izjema velja za Celje na praznik sv. Jožefa (10. marca); b) pnpoldan: 1. na praznik sv. Jožefa (19. marca), z omejitvijo, tla to ne velja za sreza murskosoboški in dolnjelendavski, 2. na veliki petek v srezu murskosoboškem, 3. na drugi velikonočni dan, 4 na praznik Vnebohoda, 5. na drugi binkoštni dan, 6. na dan sv. Petra in Pavla (29. junija), 7. na praznik Marijinega Vnebovzetja (15. avgusta). 8. na praznik Marijinpga Brezmadežnega spočetja (8. decembra), 9. na drugi božični dan (26. decembra). Cl. 29. Določbe členov 25. b) do č) in 26. veljajo analogno tudi za državne in verske praznike, izvzemši prvi božični dan. Cl. 30. Na hadnji dan (24. decembra) in veliko soboto motajo biti obratovalnice iz čl. 11 zaprte ves popoldan, obratovalnica iz čl. 1. in 14. ob 17., obratovalnice iz čl. 2. in 15. pa ob 19. uri. Cl. 31. V krajih s prebivalstvom različnih veroizpovedi morajo bili vse trgovinske in obrtne obratovalnice brez razlike zaprle po predpisih te naredbe tudi ©b spredaj navedenih praznikih veroizpovedi, ki ji pripada večina prebivalstva v dotičnem kraju. Cl. • Jr- r' ’ ' . V'«'« V ~ a*. — i = jf ob nedeljah in praznikih prodajanje -‘'■“Toijeno, se smejo kruh in ostalo pecivo, meso, poslastice, mleko in mlečni izdelki dostavljati iz delavnic in prodajaln po hišah. Prav tako je dovoljeno poleti ob teh dneh ves dan dovažati pivo, led, sodavico, rudninske vode in podobne proizvode. Cl. 33. Krošnjarjenje in izvrševanje obhodnih rokodelskih obrtov ob nedeljah in praznikih iz čl. 27. in 28. je prepovedano. Izjemoma se dovoljujg tudi ob teh dneh ves dan do 22. ure prodajati po ulicah in javnih lokalih cvetlice, kočevske predmete, pečen kostanj, presno in posušeno sadje ter kuhane klobase, in sicer, če se omejuje to prodajanje samo na le predmete, /mleti pa ob istih pogojih še brezalkoholne pijače, alvo, sladoled in ostale medičarske izdelke. Prodajati po ulicah in javnih lokalih novine, revije in časopise je dovoljeno ob teh dneh do 23. ure. Cl. 34. Mesarskim mojstrom je prepovedano ob nedeljah in praznikih, navedenih v čl. 27. in 28,, vsako klanje živine in perutnine v času, dokler so obratovalnice odprle, razen Če gre za zakol v sili. Cl. 35. Ob nedeljah je ves dan prepovedano v pekarnah in pekovskih delavnicah izdelovati kruh in ostalo pecivo. Izjemoma se sme opravljati to delo: 1. poslednjo nedeljo preti božičem; 2. v bolniških, zdraviliških in sanotorijskib pekarnah, toda samo za potrebe teh zavodov in naprav. C. Obče določbo. Cl. 36. Določila le naredbe se nanašajo na vse trgovinske in obrtne obratovalnice (podjetja) na območju dravske banovine, ne glede na to, ali pripadajo privatnim osebam ali javnim podjetjem ter ali je v njih zaposleno pomožno osebje. Kot obratovalnice se smatrajo: prodajalnice, poslovni lokali, trgovinske pisarne, delavnice in obrtna skladišča. Za trgovinske obratovalnice se smatrajo tudi zadružne, obrtne in industrijske prodajalnice. Cl. 37. Ne velja pa la naredba za: a) lekarne, b) podjetja za prevažanje oseb z vozovi, avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi, javno poslrežništvo, kakor: čistilce, nosače itd. ter garaže, c) prodajalnice novin in drugega (drobnega, kadilnega in pisalnega pribora), hrivske in frizerske obralo- valniee na železniških postajah kakor tudi za prodajo kolačev, čokolade in drugih sličnih poslastic na postajnih peronih, O piod&jnnje ('okolade,. in v bioskopih, koncertnih dvoranah, gledališčih, zabaviščih in teinu podobnih lokalih, kamor smejo prihajali samo osebe, ki so plačale vstopnino, d) industrijske obrate, e) gostinske obratovalnice [hotele, restavracije, gostišča, gostilnice, kavarne, penzije, bifeje, ljudske kuhinje, krčme, mlečne pivnice (zdravljake), gostinske slaščičarne in drugo] iz §§ 76./1. in 443./1. obrtnega zakona. Zanje veljajo posebni predpisi. Cl. 38. Za obratovalnice z življenjskimi ‘potrebščinami se smatrajo ono obratovalnice, V* so i)avijo izključno s prodajanjem lahko pokvarnih viktualij, presne zelenjave, presnega sadja, jajc, presnega mesa, presnih rib, zaklane perutnine in divjačine. Pojem vzornih in samostojnih prodajalnic tobaka in ostalih monopoliziranih predmetov je ugotovljen v pravilniku ministrstva za finance z dne 30. decembra 1935, »Službene novine« št. 19/111/30 iz 1. 1936., »Službeni list« št. 119/18 iz I. 1936. Bonboniere so prodajalnice, v katerih se prodajajo zgolj bonboni. Mlečne pivnice (zdravljaki) in gostinske slaščičarne so obrati, v katerih se prodaja s potrošnjo proizvodov vrši s posfugo stoječih ali sedečih gostov. a so. V času, predpisanem zn zapiranje obratovalnic, m*>-rajo biti zaprli vsi vhodi v prostore, ki so določeni zft promet s strankami. Stranke, ki se zatečejo v tem času v prodajalni!) prostorih, motajo biti postrežene, a ta posel redoma ne sme trajati dalj ko četrt ure po času, določenem za zapiranje obratovalnice. Lastnikom obratovalnice in njihovim rodbinskim članom je dovoljeno bivali in delati v obratovalnici tudi v času, ko je za promet s strankami zaprta. V obrtnih obratovalnicah, v katerih po naravi proizvajanja iz higienskih razlogov ni mogoče delati ob zaprti obratovalnici, se opravljajo posli ob odprti obralo valnici, toda brez pomočnika ali vajenca. Prav to velja tudi za obrtne posle, ki se opravljajo na odprtem prostoru. Cl. 40. Ce se opravlja v enem lokalu ali v dveh ali več lokalih, ki so med seboj v zvezi, dvoje ali več vrst dela. oziroma stroke, za katere je določen različen delovni Čas, velja za ta loka), oziroma za vse te lokale, delovni čas one vrste dela, ki se opravlja v njem, oziroma v njih. za katero je predpisan krajši delovni čas. Cl. 41. Za poletje se smatra Čas od 1. aprila do 30. septembra, za zimo pa čas od 1. oktobra do 31. marca. Cl. 42. Glede delovnega Časa pomožnega osebja, prcko-urnega deta ter odmora in glede zaposlitve žen in otrok v trgovinskih in obrtnih obratovalnicah veljajo določbe uvodoma omenjenih ministrskih uredb. Pomožnemu osebju v pekovskih podjetjih (obratovalnicah) se mora dajati nepretrgan nedeljski odmor po 36 ur, in sicer od 15.Tire v soboto do 3. ure v ponedeljek, če se dela v eni izmeni, a od 19. ure v soboto do 7. ure v ponedeljek za drugo izmeno, če se dela v dveh izmenah. Prekrške predpisov o delovnem času pomožnega osebja kaznuje kraljevska banska uprava (VI. oddelek); proti njeni razsodbi se more prizadeti pritožiti na ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje v roku 14 dni od dneva razsodbe. Izrečene kazni gredo v dobro državnega zaklada. C. Kazensko določbe. Cl. 43. Oni lastniki obratovalnic, ki imajo prolivno predpisom te naredbe svoje obratovalnice odprte izven časa. določenega za odpiranje in zapiranje obratovalnic, se kaznujejo v denarju od dinarjev 50 do dinarjev 3000, sorazmerno z obsegom obratovalnice. Prekrške predpisov preiskujejo in kaznujejo pristojna prvostopna občeupravna oblastva. Zoper njihove razsodbe je dopustna pritožba v petnajstih dneh od dneva priobčitve na kraljevsko bansko upravo dravske banovine, katere udločba je izvršna. V primeru neizterljivosti se denarna globa izpre-meni v zaporno kazen analogno predpisom obrtnega zakona. Pravica, naznaniti prekršitev predpiSov te naredbe, gre .vsakemu državljanu, kakor tudi prizadetim organizacijam in zbornicam. Cl. 44. Denarne kazni se stekajo v sklad za obrlno in trgovinsko šolstvo pri kralj, banski upravi dravske banovine. I). Sklepna določba. Cl 45. Ta naredba stopi v veljavo s 15. dnem po objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«. Z njo se razveljavlja naredba bana dravske banovine z dne 6. maja 1930, »Službeni list« štev. 5/2, ter čl. 25., lit. h), toč. 7., v ostalem sistirane naredbe z dne 20. novembra 1934, »Službeni list« št. 732/96. in nadomešča za območje sreza Črnomelj medtem že uveljavljena naredba bana savske banovine z dne 29.decembra 1929, hr.5570/Vl. V Ljubljani, dne 29. aprila 1937. Ban: dr. Naltareu s. r. Doma in po sveto Knez namestnik Pavle je sprejel v Londonu v avdienci poljskega zunanjega ministra Becka. Mussolini je izjavil pri sprejemu •ugoslovanskim novinarjem, da se bo beograjski sporazum izpolnil do pičice. To niso samo njegove besede, temveč takšna je tudi njegova volja. Notranje ministrstvo je dovolilo, da se v Jugoslaviji razširja sofijski list »Dan«. Neka italijanska finančna skupina ponuja baje naši državi, da bi elektrificirala progo Reka— Zagreb. * TFran——^ bo v "ajkraišem času ratificirala ko^‘'iio ? vijo o zaščiti delavcev. Po tGj itw-venciji bodo imeli naši rudarji, ki delajo v francoskih rudnikih, po 10 letih pravico na pokojnino. Istočasno se sporoča, da bo Francija dovolila, da pride v Francijo še 15.000 jugoslovanskih delavcev. Zveza jugoslovanskih čebelarskih društev in zadrug bo imela dne 23. maja v Vinkovcih svojo letno skupščino. Obrtniška zbornica v Beogradu proslavi dne 1. decembra 1937 svojo petindvajsetletnico. Zenica bo začela dne 1. avgusta v polnem obsegu obratovati. Čeprav so začele reke padati, je stanje v poplavljenih krajih še vedno težko in tudi nevarno, ker so začeli nasipi popuščati. Z opijem je bilo letos za 1450 ha več zemlje posejane kakor lani že sedaj pa imamo težave, kako bi prodali svoj opij. Avstrijsko proračunsko leto se je prvič po 1. 1929 končalo s sufici-tom 2,6 milijona šilingov. Ta uspeh je bil dosežen predvsem zaradi povečanih železniških dohodkov ter manjše brezposelnosti. Obvezna vojaška služba bo na Madžarskem obnovljena, ker so zastopniki Male antante pripravljeni, da se o tem vprašanju z Madžarsko pogajajo. Francova vlada je znova protestirala, ker Anglija ščiti in podpira evakuacijo civilnega prebivalstva iz Bilbaa in drugih mest. Franco pravi, da je s tem onemogočena blokada, kar njegova vlada nikakor ne more trpeti, čeprav dela to Anglija iz človeškega usmiljenja, vendar Franco tega postopanja iz prestižnih vzrokov ne more trpeti, ker se krši španska suverenost. Protest Franca ni napravil v Londonu nobenega vtisa. Bilbaom so začeli uporab-IjaVf frankovcT I.'"11 ^ažigalne, ph-ne ter z njimi zažgali vse *Tv Baski so se morali zaradi ognja umakniti, a so se potem zopet zbrali in uspešno ustavili prodiranje frankovcev ter na nekaterih mestih celo napredovali. Za zboljšanje cest je izdala Bolgarska letos že 110 milijonov levov. Francija je dovolila v potniškem prometu carine prost uvoz vseh predmetov, ki jih uporabljajo potniki za sebe. Bolgarska direkcija za izvoz žita sporoča, da ni resnična vest, da bi Bolgarska prepovedala izvoz žita. Bolgarska je samo hotela počakati, da se situacija razčisti. Nove poštne znamke s sliko kralja Jurija VI. so prišle v promet. Takoj prvi dan jih je bilo prodanih 35 milijonov. Dunajska vlada jc posodila bu-dimpeštanski vladi stare cesarske kočije za paradni sprejem italijanske kraljeve dvojice. Helija je zelo malo na svetu. Kanada more dati na leto 300.000 kub. metrov helija, ki pa bi veljal 300 funtov za 1000 kub. metrov. A Združene države Sev. Amerike imajo nekaj več helija ter bi mogle skozi 60 let dajati vsako leto okoli 750.000 kub. metrov helija. Tudi ta helij je zelo drag in velja 1000 kub. metrov okoli 2500 dolarjev. Zrakoplov »Hindenburg« potrebuje 200 tisoč kub. metrov helija. Tudi v Evropi se nahaja helij, in sicer v pasu od Toulona proti Nemčiji. Nekaj časa so tudi ta helij pridobivali, a so kasneje zaradi previsokih stroškov produkcijo ustavili. Helij je tako drag tudi zato, ker se shranjuje v debelih železnih posodah. Za vsakih 5 kub. metrov helija je potrebno 70 kg železa. Zastopniki ameriške mornarice so nastopili proti temu, da se dovoli izvoz helija v Nemčijo, dokler 1 ■* ne dokaže, da so zaloge tega -sc ..uiina v Ameriki neplemenitega _ w,.......... izčrpne. Tržna poročila Fotoamaterji! Kvalitetne kopije in vedno svež foto- | materialjfamjriu<^^ fototrgovina FRANJO MAVEC, Ljubljana, m3?3!L~ Špedicija TURK Uubjjana prev OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telefon intemrban 24-59. Vilharjeva 33 (naspr. novo carinarnice). z e m a PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani tn izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. Masary-kova cesta 9 (nasproti tov. kol.). Veletrgovina koloni)alne in špecerijske robe Jvan Jelačin Ejubljana Zaloga sveče pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. ločna in solidna postrežba/ — Zahtevajte cenikt EFKO #4. IZDELKI S TO ZNAMKO * VAM JAMČIJO ZA STALEN * PORAST VAŠEGA PROMETA * SVILENE SRAICE ZA 60SP0-DE M BLUZE ZA DAHE • KOPALNE IN OBALNE OBLEKE F. K O S LJUBLJANA ŽIDOVSKA 5 Pleskarsko in sobo-slikarsko delo izvršuje po najugodnejših pogojih IVAN GENUSSI Telefon št. 22-67 LJUBLJANA Gregorčičeva ulica it 17c TRŽNE CENE V CELJU dne 1. maja 1937. Govedina: 1 kg volovskega mesa 8 do 12, kravjega mesa 8 do 10, vampov 5, pljuč 6, jeter 10, ledvic 12, loja 6 din. Teletina: 1 kg telečjega mesa din 10 do 12, jeter 12, pljuč 10 din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa din 14 do 16, pljuč 7, jeter 10, glave 8, parklcev 7, slanine 15, slanine soljene 16, slanine na debelo 14 do 15, sala 15, suhe slanine 18 do 20,' masti 16 do 18, šunke 17, prekajenega mesa 14 do 16, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 10 do 12, jezika 16 do 17 din. Drobnica: 1 kg koštrunovine 8 do 10 din. Klobase: 1 kg krakovskih 20. de-brecinskih 18, hrenovk 20, safalad 18. posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 24, suhih kranjskih klobas 26, 1 kranjska klobasa 3 do 5. 1 kg braunšviških 10, salami 45 do 50 din. Perutnina: 1 piščanec majhen 13 do 16, kokoš 20 do 25, domači zajec 5 do 15 din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 1'75 do 2, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 22, čajnega masla 26 do 28, 1 kg masla 20 do 22, bohinjskega sira 24 do 28, tra-pistovskega sira 16 do 20, pol-ementalskega sira 25, sirčka 6 din, jajca po 0-50. Kruh: 1 kg belega kruha 450, polbelega kruha 4, črnega kruha 3'50, žemlja mala 0'50, bela štruca v teži 44 dkg 2, bela štruca v teži 88 dkg 4, polbela štruca v teži 50 dkg 2. polbela štruca v teži 100 dkg 4, črna štruca v teži 57 dkg 2, črna štruca v teži 114 dkg 4 din. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 84, Santos 56, Rio 52, pražene kave 62 do 98, čaja 90 do 130, kristalnega belega sladkorja 14, *- v liCCkah 15'50, sladkorja -v,’!-*"' 13—20, kavne v prahu 16, iwUu ' liter primesi 17, riža 5'50 do 12, i ~.v* namiznega olja 14, olivnega olja j 16 do 30, bučnega olja 15, vinskega | Veležganjarna tvornica likerjev, ruma, vinjaka, vina-vermoutha, bermeta, malinovca iz gorskih malin Viktor Meden Ljubljana, Celovška ceita 10 Telefon 20-71 TRIGLAV _ 4* ## INDUSTRIJA PERILA IN OBLEKE J. OLUP, LJUBLJANA STARI TRG 2 POD TRANCO 1 KOLODVORSKA UL. 8 priporoča svoje izdelke po naj nižjih oenah in najnovejših krojih Trgovoi znaten popust t Zahtevajte povsod pristni zdravstveni liker izdelek veležganjarne in rastlinske destilacije Fr. Zaletel ŠT. VID nad UUBUAHO ZAHTEVAJTE PONUDBE! kisa 4, navadnega kisa 3, petroleja 7, špirita deriat. 11, 1 kg soli morske 2 50, soli iz Kreke 2'50, popra 40 do 44, paprike 18, sladke paprike 28, testenin 7 do 11, mila 9 do 12.50, karbida 8'50, sveč 14 do 15, kvasa 32 do 36, marmelade 10 do 28, sode za pranje 2'25 din. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 na debelo 3'25 (na drobno 3'50), št. 0 325 (350), št. 2 310 (3'40), št. 4 280 (3'25>, št. 5 275 (3), št. 6 2'65 (2'80), ržene enotne moke 3, pšeničnega zdroba 4, koruznega zdroba 2'50 do 3, pšeničnih otrobov 1'50, koruzne moke 2, ajdove moke 4 do 450, kaše 3, ješprenja 3'50, ovsenega riža 7 din. Žito: 1 q pšenice 210, rži 190, ječmena 175, ovsa 150, prosa 165, koruze 120 do 140, ajde 140, fižola 200 do 350, graha 1000, leče 800 do 1200 din. Krma: 1 q sladkega sena 45, polsladkega sena 40, kislega sena 35, slame, 25, prešaha stane 5 din več. Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate 8, 1 krožnik regrata 150, motovilca 1'50, zgodnje drobne solate 1'50, 1 kg zgodnjega zelja ;8, kislega zelja 4. ohrovta 6, karfijoja 10, špargljev 20, kolerabe 12, krožnik špinače 1'50, špargljev 20, 1 kg graha v stročju 6 do 7, čebule 2 do ' S< krompirja zgodnjega 6, krompTrja din’ A NAZNANILO! Dovoljujem si Vam naznaniti, da sem OTVORIL v Ljubljani, Gosposvetska c. 13 trgovino s špecerijskim in delikatesnim blagom Na zalogi bom imel špecerijsko in delikatesno blago, likerje, rum, konjak, dnevno sveže praženo kavo, najfinejše aromatične mešanice, poleg tega tudi svežo zelenjavo in sadje. V pričakovanju, da me počastite z Vašim cenjenim obiskom se priporočam in beležim j odličnim spoštovanjem GERBEC FRANJO trgovina s špecerijskim in delikatesnim blagom, Ljubljana — Gosposvetska cesta 13 (Kolizej) Damsko konfekcijo za poletje nudi v veliki izbiri F. J. goričai?, Ejubljana Sv. Petra cesta št. 29 in sicer: damske perilne obleke od 48'— naprej, pisarniške in jutranje halje od 65’—, damski kreton predpasniki od Din 16'— naprej i. t. d. —ii ~~r~~riirT7TT7iTTiiiia Trgovci izjemen popust! ■TT-nr- - .. Birmanska darila ure, zlatnina, srebrnina In optični predmeti po nizkih cen ah pri J. VILHAR, urar. LIUBUANA SV. PETRA (ISTA ITEV. 3S Vezalke za čevlje vseh vrst dobe trgovci najceneje od tovarne Kolodvorska ulica 11 - Ljubljana „Triumf“ Zaščitne barve proti rji _ Vsem industrijam, tovarnam, kovl obratom, pleskarjem itd. priporočamo zanesljivo sredstvo proti rji, pari, kislinam, vplivom vode itd.: barve znamke ,fSIAL“. ..SfAL“ D. D.. BOROVNICA Prodajno zastopstvo za Slovenijo: MilaN D. Česnik, Ljubljana. Slomškova 12 Zahtevajte prospekte In vzorce. Ksilolitna so ta trgovske lokale, skladišča, kuhinje, kopalnice najprimernejša. Zahtevajte informacije in cene pri izdelovalcu MATERIAL dr. z.. z.. LJUBLJANA Telefon 27-16 TyrSeva t. 36 c Naprodaj Pocem skoraj nova dvodružinska hiša (vila) z 2 vrtoma. 1.154 m* zemlje, gospodar, poslopjem itd. (elektrika), tik šole, blizu železniške postaje (Ma-ribor)-Tezno. Izvrsten trgovski prostor (blizu 3 velike, 2 manišl tovarni brez trgovin). — Ugodno za šolanje otrok v Mariboru. — Potrebna gotovina din 157.000’—. Vprašati:‘Tomažič, Maribor, Mestna hranilnica. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Fless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d, njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v LJubljanL