j MARIBORSKE SLIKE : I ?* WM I l§ ' ’ flgAflPfc&jte1 tem letu je imel Maribor z vojaštvom okoli 30.000 prebivalcev,-tako da je prišel 1 obrtni mojster na 64 prebivalcev in na posameznega mojstra so prišli dve pomožni moči, pomočnik ali vajenec. 1931, ko je štel Maribor okoli 35.000 prebivalcev, pa imarnlo v Mariboru 1427 obrtniških mojstrov s 1031 pomočniki in 1004 vajenci. Eden mojster, oziroma ena obrt pride sedaj na 25 prebivalcev, tako da se je vzporedno s porastom mariborskega prebivalstva za eno šestino pomnožilo število mariborskih obrtniških obratov za trikrat. Število vajencev in pomočnikov je naraščalo počasneje kakor število mojstrov, kar nam pokaže, da je današnji mariborski obrtniški obrat relativno manjši kakor pa je bil v predvojni dobi. Za značaj mariborske obrti je naša statistika važna, ker nam kaže, da je Maribor danes še v večji meri mesto male obrti kakor je bil pred veliko vojno. Razmere, v katerih živi današnja mariborska obrt, so v glavnem iste, katere smo že navedli pri trgovini; pri nekaterih strokah nastopa še občutna konkurenca industrijskih izdelkov, proti kateri se obrt bori na razne načine, predvsem z, zadružništvom (n. pr. mizarji). Poleg strokovnih obrtnih organizacij, združenih v Osrednji organizaciji mariborskih obrtnih zadrug deluje v Mariboru Slov. obrtno društvo. Razen obrtnonadaljevalnega šolstva pa nimamo nikakih ustanov, ki bi pomenile v obrti to, kar pomeni n. pr. v trgovini tr- govska akademija. Namera, da se ustanovi na bivši Gj. Džamonjevi (predvojni Weilerjevi) vrtnariji vrtnarska šola, pa je še vštadiju načrtov. Na vsak način pa je v primieri z odstotkomi obrtništva med mariborskimi prebivalstvom in pri gospodarskem pomenu mariborske obrti velika pomanjkljivost kulturnega Maribora, da ne more nuditi niti eni stroki obrti višje strokovne izobrazbe, ki bi v prvi vrsti mogla pomagati k izhodu Iz sodobnih obrtnih težkoč. Vsebina mariborske povojne trgovine in obrti je v bistvu ista kakor je bila pred vojno, razlikuje pa se od nje v posameznostih. Tako imamo danes splošno pogonsko silo elektriko in isto v razsvetljavi; v trgovinah se kaže to na zunaj zlasti v izložbah, ki se stalno modernizirajo, poslužujoč se pri tem že strokovnjakov arhitektov. Elektrika je uvedla tudi nove trgovske predmete kakor žarnice itd., s katerim se bavi zlasti mestno električno podjetje, in radio-apa-rate, ki igrajo tudi v domačem kulturnem življenju precejšnjo vlogo. Prvi, ki je uvedel v Mariboru radio, je bil ing. Duišan Tomšič 1919. Drugi za novo dobo značilni trgovski predmet pa so avtomobili in avtomobilske potrebščine; obratno pa padajo kolone konjskih vpreg, ki so v predvojni dobi prevažale blago s kolodvorov v miesto in narobe. V zvezi s temi za povojno dobo najznačilnejšimi trgovskimi predmeti so se tudi v obrti razvila elektromiehanična in elektrotehnična podjetja, poleg trgovin z avto-potrebščinami in avtomobili avtodelavnice, poleg izdelovalnic vozov nove avtokaroserije in nekdanje kočijaže izpodrivajo vse bolj avtotaksiji. S hitrimi koraki se modernizira tudi mariborsko gostilničarstvo in to tako glede gostilniških lokalov kakor glede prenočišč. Isto vidimo pri kavarnah, kjer je razlika med predvojnimi in povojnimi lokali kot dan in noč. Višek mehaniziranja gostilničarstva in kavarništva predstavlja brez dvoma avtomatski buffet v Slovenski ulici. Iz teh kratkih navedb o mariborski trgovini, obrti in industriji izhaja tudi slika mariborskega prometa. V primeri s prometom koncem XIX. stoletja navajamo kratko statistiko železniškega prometa obeh kolodvorov. Glavni kolodvor je zapustilo 1933 1625 brzih, 5768 potniških, 5738 tovornih in 9746 drugih vlakov; skupaj 22.877. Prispelo pa je 1617 brzih, 6024 potniških, 5670 tovornih in 10.777 drugih vlakov; skupaj 24.088. Prtljage je bilo odpremljene 5775 kosov (1700 q>, prispelo pa je 5794 kosov (1840 q). Ekspresnih pošiljk je odšlo 30.888 kosov (4110 q), prispelo pa 2727 kosov (4670 q). Brzovoznega in tovornega blaga je odšlo iz Maribora 149.410’q, prišlo pa ga je v Maribor 92.910 q. Mariborska carinarnica je ocarinila 139.780 q uvoženega blaga, drugim carinarnicam pa ga je poslala v ocarinjenje 518.980 q. Koroški kolodvor je uporabilo za odhod 45.565 potnikov; (glavni 452.388), za dohod pa 45.194 (glavni 532.249). Dospelo je nanj 138 brzih, 2764 osebnih in 7352 tovornih vlakov. Prtljage je koroški kolodvor odpremil 562 kosov (190 q), sprejel pa je 687 kosov (150 q). Ekspresnega blaga je prispelo 120 q, odšlo pa 180 q. O Opremljenih je bilo 943 kosov brzovoznega in 32.248 kosov tovornega blaga s skupno težo 48.570 q. Prispelo pa je 1116 kosov brzovoznega in 7732 kosa tovornega blaga v skupni teži 18.220 q. Aktivna prometna bilanca Maribora je posledica mariborskih industrij. Vsled industrijskega razvoja zlasti tezenskega predmestja pa trka vedno bolj glasno na vrata problemi tretjega mariborskega kolodvora na Teznem. Industrija povojnega Maribora se bistveno razlikuje od predvojne. Protekcijonizeml Avstrije in konkurenca vojvodinske mlinske industrije je končala mariborsko' mlinarstvo, katerega zastopa danes, samo še J. Rosenbergov umetni mlin. Franzova mlinska industrija se je preusmerila v izdelovanje testenin, medtem ko je Scherbau-miovo mlinarstvo prenehalo. Vzdržala in razvila pa se je usnjarska industrija z Bergovim podjetjem v Usnjarski, Halbärthovim v Kopališki in Freundovim v Kacijanarjevi ulici. Mirno lahko trdimo, da je mariborska usnjarska industrija, najstarejša industrija vse Jugoslavije,' saj vzdržujejo obdravske mariborske usnjarne zgodovinsko kontinuiteto nazaj do XIII. stoletja! Po vojni bohotno se razvijajoča lesna industrija, je v zadnjih letih nazadovala ter se je do danes razvila in vzdržala predvsem v prikrojevanju lesa, v mizarskih podjetjih A. Domicelj (Koroška), Potočnik (Vinarska), Wesiak (Aleksandrova), v Lirzerjevem stclarstvu v Loški ulici, v Perglerjevem izdelovanju vozov (Mlinska), v Župančičevem! izdelovanju metti in ščetk (Pobreška), v lesnih industrijah »Drava« in Vesnaver v Orešju ter Mlakar (Levstikova). Kartonažni Benčinovi tovarni (Mlinska) se je pridružila Hergouthova (Rajčeva) ter Ussàrjtva (Gregorčičeva), ki izdeluje tudi foto-kartcne. Splošno papirno' industrijo s knji-goveštvom predstavljajo Weixl v Jurčičevi ulici, M. Ussarjeva (Gregorčičeva) in Benčinova kartonaža (Mlinska). Weixlova industrija nas uvaja v industrije, ki so nastale na podlagi protekcionistične gospodarske politike in vsled česar so začeli domačini namesto visoko ocarinjenega uvoza producirati izdelke sami doma. Pod vplivom jugoslovanskega industrijskega protekcionizma ter ugodnih elektrifikacijskih razmer se je v Mariboru najvišje razvila tekstilna industrija, katere predvojni Maribor vsled gospodarske enotnosti z Dunajem in sudetskimi zemljami ni poznal. Med največje spadajo tekstilna podjetja Doktor in drug (tkalnica, predilnica .in apretura na Tvorniški cesti), Hutter in drug (tkanine v Orešju), Mariborska tekstilna tvornica v Orešju, predilnica, tkalnica, barvarna in apretura A. Ehrlicha v Jezdarski, K. ThombVa tovarna svilenih tkanin v Mlinski, Schonskega tkalnica, barvarna in apretura v Linhartovi (Zelenka & Co.), M. Rosnerjevo in V. Loeblovo izdelovanje tekstilnega blaga Jugosvila ter dve novi tovarni za izdelke bombaža v Orešju in Maribroska industrija svile v Mlinski ulici. Razvoj tekstilne industrije nazorno nakazuje povojni topografski razvoj mariborske industrije. Tovarna Doctor in drug se je topografsko naslonila na staro železniško delavnico pri koroškem kolodvoru in s tem povdarila industrijski značaj magdalenskega mesta ter predmestja Studencev. Na jugovzhodu magdalenskega mesta v smeri na novo mariborsko industrijsko predmestje Tezno je nastala tovarna Zelenka & Co., ki je povdarila industrijski značaj vzhodnega magdalenskega mesta in v miagdalenski sredini so se na mestu predvojnih dragonskih vojašnic nastanile tekstilne industrije A. Ehrlicha. Poleg starih industrij mila (Zlatorog), usnja (Freund) in testenin (Franzi) pa so skoro popolnoma okupirale ves gradbeni prostor Orešja velika Huitterjeva, Rosner-Loeblova in Mariborska tekstilna tvornica, ki vplivajo tudi na prebivalstvo Pobrežja, ko najde v njih svoj zaslužek. Vsled industrijske okupacije Orešja je v bodočnosti Pobrežje s Težinom mesto, kjer bo našla nova mariborska industrija svoj namestitveni prostor. Četrto torišče mariborske tekstilne industrije pa je Mlinska ulica s tovarno K. Thome in Benči-novo kartonažo. K tekstilni industriji moramo računati tudi izdelovanje odej O. Ehrlicha (Jezdarska), Mariborsko tvornico rublja na Tržaški, tovarno ovratnikov in perila Močivnik & Co. v, Tkalski, izdelovanje perila in oblek »Zora« na Ruški, tèr Škofovo in Prvo mariborsko tovarno pletenin v Orešju. Najstarejša mariborska industrija po svojemi tovarniškem izvoru in največja kemična industrija današnjega Maribora je Zlatorog, izdelovalnica mila, sveč, sode, pralnih praškov ter tolščnih izdelkov v Orešju. Poleg nje predstavljajo mariborsko kemično industrijo Jugo-Oetker, izdelovanje kemičnih preparatov za kuho in gospodarstvo (Orešje), tovarna kozmetičnih potrebščin Clio (Orešje), tovarna kozmetičnih in kemičnih tehničnih predmetov Beiersdorf & Co. v Gregorčičevi in Unio, izdelovanje kemičnih tehničnih predimetov v Orešju. Poleg brusnih kaminov, brusnih plošč izdeluje kozmetične in kemične predmete pripadajočih strojev in orodja naslednica stare Swatyjeve tovarne na Tržaški Morocutti & Thalmann. Na Koroščevi obratuje stara mariborska cementarna C. Pickel. V steklarstvu pa izdeluje brušeno steklo in ogledala tovarna Kristal na Koroški cesti. Kovinsko industrijo zastopajo naslednica stare Denclove in poznejše Buhlove tovarne zvonov J. Pengg, ki vliva tudi stroje in druge kovinske predmete, St. Kotoun, kovinski izlivki, ponikljevanje in galvaniziranje (Frankopanova), tovarna strojev, vlivanje železa in kovin Ježek & Co. v Orešju in Utensilia, izdelovanje pripomočkov za industrijske obrate v Cvetlični ulici. Kljub inozemski konkurenci črevljarskih industrij se je v Mariboru lepo razvila domača industrija črevljev Karo na Koroški cesti. Kovinska industrija se je pod mariborskimi vplivi nastanila posebno v predmestju Tezno; kjer jo predstavljajo Splošna stavbena družba, ki s svojimi železnimi konstrukcijami ne zalaga samo domačega trga, temveč je prodrla do osrčja Balkana, za njo pa iz izdelovanja kablov in škropilnic vzrastla metalurgična industrija Kovina. Kakor se usmerja kovinska1 industrija na Tezno; tako je lokalizirana miesna na Košake (Wögerer). Od ostalih industrij izdeluje J. Perhavec likerje, dezertna vina in sirupe (Gosposka), Margo (Aleksandrova cesta) marmelade, sadne šoke, kompote in sadne izdelke. Potem ko je ustavila izdelovanje piva pivovarna Union, je ostala Mariboru; edina pivovarna Čeligi .(Koroška), ki je znana po svojem kvalitetnem pivu. V povojni dobi je nastala v Mariboru še vrsta drugih industrij, ki se pa niso vzdržale; vzroke za to smo deloma navedli že po besedah R. Pipuša, za nadaljnja proučavanja povojnih industrijskih Mariborsko strelišče v XVIII. stoletju (Vodnikov trg in Pristaniška ulica) (Po sliki v mariborskem muzeju) prilik pa še ni prišel čas. V splošnem povdarjamio, da se je povojni Maribor de facto razvil v največje torišče 'jugoslovanske tekstilne industrije in da je ddnaišinji Maribor resnični jugoslovanski Manchester. V primeri s sirovinami, ki jih daje Podravje, pa je treba omie-niti relativno majhno predelovanje sadja, vina, lesa in poljedelskih pridelkov. Vzroki za razvoj tekstilne, pa tudi kovinske industrije ter za nemožnost razvoja industrij, ki predélavajo kmetske agrarne pridelke, so v povojni protekcionistični gospodarski politiki Srednje Evrope, vsled1 katere se je mogla nastaniti v Mariboru zlasti tekstilna in za njo kovinska industrija in vsled katere pa je propadlo in zaostalo predelovanje podravskih surovin. Važen činitelj v razvoju mariborske in okoliške povojne industrije je razvoj mariborskih mestnih podjetij, in to v prvi vrsti električnega podjetja. V letu 1920 je mariborska občina za dogledno dobo opustila misel lastne elektrarne ter je sklenila zvezo z elektrarno na Fali. Sicer je obstojala možnost gospodarske kooperacije miest Maribor in Gradec še v povojni dobi, ali mednarodni momenti in vplivi so bili tako močni, da je padla misel mariborsko-graške dravske elektrarne v vodo. Ker pa Maribor z elektrifikacijo mesta ni mogel dalje čakati, je stopil v stik s Falo, kar se je v kratkem izkazalo kot gospodarsko zelo ugodna rešitev elektrifikacijskega vprašanja Maribora. Na ugodni prometni točki na stikališču indü-'t strijske Srednje Evrope z agrarnim Balkanom ima Maribor zasigu-J rane poljubne količine električne sile, katero kupuje izključno mestno električno podjetje od elektrarne Fale in katero potem prodaja dalje v mestu' in v vseh okoliških občinah. V Dravski dolini je bila med veliko vojno 1918 dovršena elektrarna v Fali, s produkcijsko kapaciteto 50.000 HP, ki je rešila vprašanje mariborske elektrifikacije. Mariborsko mesto falski elektrarni od vsega početka ni bilo naklonjeno. Štajerska električna družba je dobila koncesijo za elektrarno na Dravi 1913; istega leta pa je dalo avstrijsko poljedelsko ministrstvo tudi mestu Mariboru koncesijo za izgradnjo elektrarne pri Mariborskem otoku, katera bi mogla proizvajati predvidoma 20.000 HP. Ker pa je bilo to za mariborske potrebe preveč, je dosegla mariborska občina sodelovanje, z Gradcem, po katerem zgradita Maribor m Gradec na Dravi elektrarno (Graz-Marburger-Drauwerke), ki bi zalagala Gradec1 in Maribor z njunimi okolicami z električno energijo. Fala se je takoj po koncesiji tudi začela graditi, in pojavljali so se vedno močnejši glasovi, da se naj doseže sodelovanje med mesti Gradec in Maribor ter bodočo falsko elektrarno. Potek .tozadevnih debat nalikuje današnjim debatam o elektrifikaciji Slovenije. 1916, ko je bila Fala že blizu dograditve, je izjavil vladni komisar Gradca Underrain kot predsednik Graz-Marburger-Drauwerke, da vztrajate obe mesti na dograditvi elektrarne pri Mariborskem otoku, kateri je zasiguran odjem elektrike v obeh mestih z okolicama in da je zasigurana tudi rentabilnost projektiranega podjetja, ako se bodo upoštevale vse upravičene želje prebivalstva. Izid- svetovne vojne je stavil novo mariborsko elektrarno z dnevnega reda in eno prvih del' povojne občinske uprave je bila sklenitev pogodbe med mestomi Mariborom in falsko elektrarno, po kateri zalaga Fala Maribor z električno energijo. 1920 so zagorele namesto prejšnjih plinovih po Mariboru električne luči. To jè bilo potrebno tudi z vidikov mestne plinarne. Mariborska ]plinarna je bila navezana na uporabo črnega premoga, katerega je bilo treba po prevratu uvažati, kar pa ni šlo vedno gladko. Bila je potrebna preureditev plinarne na proizvajanje plina z domačim premogom in pa modernizacija plinovodov. Elektrika je omogočila oboje; skraja je sicer padel konzurrt plina po navedbah ing. D. Tomšiča 1928 na minimum 448.000 m3 pri 600 odjemalcih, a se je do 1933 pri 1466 odjemalcih zopet dvignil na 774.000 m3. Namesto razsvetljave pa se plin danes uporablja predvsem v gospodinjstvu, medtem ko je v industriji igral važno vlogo santo pri gotovih panogah, kakor n. pr. pri tovarni električnih žarnic »Volta«. Po rešitvi elektrifikacije mesta, je mariborska občina rešila tudi vprašanje prometa. Pred vojno je mislil Maribor zlasti v času gradnje dravskega mostu na uvedbo tramway a. Z naraščajočim avto-mobilizmom, katerega je začel izrabljati že 1913 M. Gorišek za zvezo Sv. Lenarta z Mariborom, kar mu je pa oblast kmalu preprečila, so se kmalu po vojni pojavile prve avtobusne zveze (A. Linin-ger) Maribora z okolico (Ptuj, Slatina-Radenci). 1926 je uporabila novo prometno sredstvo tudi mariborska občina, ko je uvedla avtobusni promet Maribor—Celje. Tej medkrajevni zvezi so sledile druge in 1927 avtobusni promet po miestu Mariboru in najbližji okolici. Že pri uvedbi mestnega avtobusnega podjetja je . igrala precejšnjo vlogo poleg razvoja gospodarskega mariborskega območja ideja tujskega pr omleta. Jasno pa je prišla misel tujskega prometa do izraza pri rešitvi kopališkega vprašanja. Kopališko vprašanje je v Mariboru obstojalo nad pol stoletja. Do sedemdesetih let preteklega stoletja je bilo v Mariboru dvoje kopališč: Kartinovo parno in kadno kopališče v Strossmajerjevi ulici ter staro kopališče na vogalu današnje Kopališke in Usnjarske ulice. Zadnje je bilo namenjeno širokim plastem meščanstva ter je obstojalo iz kadnih kopeli \ v imenovani vogelni hiši in iz dravskega kopališča, ki je bilo prirejeno na dveh ladjah vzhodno od vodnega stolpa. To dravsko kopališče pa je v sedemdesetih letih zastarelo in vsled' tega ponehalo, nakar je propadlo tudi sosednje kadno kopališče. Slučaj pa je hotel, da je istočasno prenehalo tudi Kartinovo kopališče in kopališko vprašanje je morala sedaj vzeti v roke mestna občina. Z njenim sodelovanjem sta postavila 1893 brata Dencl sedanje miestno kopališče v Kopališki ulici. Vprašanje prostih vodnih kopeli pa je ostalo odprto ter ga tudi \s niso mogle likvidirati nove obdravske Kristianove in Käferjeve kopališke naprave. Vzrok temu je bila Drava s svojimi pogostimi nesrečami, poleg tega pa kakovost dravske vode sploh. K temu je že pred vojno manjšalo pomien mestnega kopališča uvajanje kopalnic v stanovanjih, kar je še prav posebno po svetovni vojni sukciesivnp zmanjševalo pomen mestnega kopališča in terjalo prosto vodno kopališče. In tako se je pojavila v začetku XX. stoletja v Mariboru težnja, da se zgradi veliko javno kopališče, ki bo naffrenjeno v prvi vrsti otrokom in pa tistemu delu meščanstva, ki si ne more dovoljevati obiskov morskih, jezerskih in termalnih, z eno besedo letoviških kopališč. S strani hišnih posestnikov je izšla močna struja, ki je izvršila teoretične predpriprave za izgradnjo javnega mariborskega kopališča pri Treh ribnikih. Po načrtu dr. Flicka, glavnega propagatora te misli, bi se izgradil iz ribnika pri današnji Kličekovi restavraciji kopalni bazen za plavače v velikosti 1000 m2, iz višjega pa enaki bazen za otroke in neplavače, ki bi dobili ob bazenu za igrišče peščeno sipino. Okoli obeh bazenov so bili projektirani prostori za zračne in sončne kopeli, mrzli in topli tuši, filter, peščene kopeli itd., v okolici na goriških pobočjih pa za Ortelove terenske kure. Ta kopališki načrt je nastal v zvezi z otvoritvijo mariborskega vodovoda ter je tudi predpostavljal napajanje obeh bazenov po mariborskem vodovodu. Mestne politične in finančne prilike pa niso dovolile izvedbe tega načrta, ki tudi ni našel zadostnega razumevanja med povprečnimi meščani. Mestna občina je oficijelno obravnavala načrte za obdravsko kopališče na Schmidererjevem posestvu nad brvjo v Studence. Ali povprečna javnost se je zadovoljevala z obstoječimi obdravskimi kopališči ter ni kazala potreb po modernejših. Velika vojna je kopališko vprašanje z mnogimi drugimi likvidirala, potem ko je moderniziral Dencl 1914 kopališče v Kopališki ulici. Po veliki vojni pa je izgradnja ilirijanskega kopališča v Ljubljani in povdarjena tujskoprometna politika mariborske občine oživela v arhivih zaprašene načrte o mariborskemi kopališču. In predvsem iz tujskopromietnih vidikov je mestna občina kupila idiličen Mariborski otok in zgradila na njem 1930 otvorjeno moderno kopališče. Naloga tega najmodernejšega kopališča v jugovzhodni Evropi je nuditi tujcu v podravski prestolidi slično, kar mu nudijo druga moderna kopališča, domačinu pa kopanje v zvezi s prirodo kot nadomestilo za počitnice izven Maribora. Kaj pomieni Mariborski otok za športne in reprezentančne možnosti, je razumljivo. Tako je mariborsko mesto dobilo z novim kopališčem tujskoprometno atrakcijo prve vrste, ki vzdrži tujca vsaj nekaj ur v Podravju, ako ga že ne more pridržati mesto kot tako. Za Maribor sam1 pa je bil z novim kopališčem za dolgo dobo rešen problemi higijenskoga prostega kopališča sploh. Ostala mestna podjetja so se morala z ozirom1 na nove sodobne potrebe modernizirati n. pr. plinarna, druga pa se prilagoditi kvantitativno rastočim potrebam kakor n. pr. mestni vodovod. Splošno , rečeno moremo ugotoviti, da je v povojni dobi Maribor s svojimi^ podjetji držal korak z razvojem časa in tako omogočal razvoj mesta v novi dobi. Ce hočemo povojno mariborsko gospodarstvo kratko označiti, potem vidimo, da se je v prvih povojnih letih na podlagi starih trgovinskih zvez razvijala trgovina po starih uglajenih potih, katerimi so se pridružile še trgovske zveze z vzhodom Jugoslavije; istočasno se je mogla visoko razviti pod vplivom povojnega pomanjkanja blaga tudi mariborska obrt. Nastopajoča protekcionistična politika pa je razvila nove industrije. Z ojačenjem protekcionizma je oslabela mariborska zunanja trgovina, v krizo pa je zašla mariborska obrt in industrija predelovanja poljedelskih pridelkov; visoko pa se je razvila mariborska industrija, predvsem tekstilna, tako da nosi današnji Maribor povsem realni naslov jugoslovanski Manchester. v ir Vzporedno z gospodarskim je šel kulturni in nacijonalni razvoj Maribora, za katerega podamo najprej nekaj spominov A. Mallyja, ki opisuje mesto okoli 1850 približno takole : [/ Mestna šola je bila v petdesetih letih na Slomšekovem trgu, v hiši današnjega policijskega komisarijata. V prvem razredu, v elementarnem, je vzgajal skupno dečke in deklice strogi učitelj Holz, medtem ko so v nadaljnjih treh razredih bili ločeni dečki od deklic. Z osnovno šolo je bilo združeno tudi učiteljišče, v katerem so se kandidati v pol leta pripravili za bodoči poklic. V takozvanemf četrtem razredu so se učenci učili tudi praktičnih predmetov kakor stavbnega risanja, kartiranja itd. in ta razred je nadomeščal današnje meščanske šole. Dekleta, katera so končala elementarni razred, je Patrijarhalni in moderni Maribor (Stari in novi dravski most 1913) j nato skupno učil učitelj Schweickhart, katerega ni bilo videti nikoli drugače kakor v fraku in cilindru ter s peresom za ušesom. Na prostoru današnje pošte je bilo gledališče. Igralci so hodili na oder mimo bolnišniške mrtvašnice ter predvajali v tej dobi moderne viteške predstave. V težkem položaju se je znašel igralec, ki se je moral pri čarovniških predstavah spustiti pod oder, kjer je bilo zbirališče podgan. Poleg gledališča je bila proti Orožnovi ulica mestna oskrb-nišnica in bolnišnica, staro poslopje z okni, ki so merila v kvadratu %f komaj 2 čevlja (ca. 60 can). Tlo bolnišniških sob je bilo 1 čevelj pod gladino pločnikov in višina vseh bolnišniških prostorov ni dosegla današnje za stanovanjske sobe predpisane višine. Pred bolnišnico in tik 4 m pred glavnim vhodom v stolnico je bilo mestno župnišče, za njim dvorišče in na njem gnojišče, s katerega je tekla gnojnica v Orožnovo ulico. To je bil okoliš, v katerem: so delovali šola, gledališče, bolnišnica in mestna župnija ter mariborska čitalnica, ki je bila dolga leta v hiši Slomšekovi trg št. 3. Vedno v elegantno črnino oblečenemu poštarju je stal ob strani mali in debeli pismonoša, o katerem: so meščani govorili, da ima zato tako kratke noge, ker si jih je obrabil1 vsled mnogega letanja. Mestna policija je obstojala iz dveh do treh mož, katerim je poveljeval strah in trepet zlasti dijakov, mestni stražmojster Dank. Pri procesiji na Telovo je šel Dank v sprevodu oborožen z ogromno sabljo in' trostranim klobukom na glavi na čelu obeh podrejenih, starega in skrivljenega Savca ter visokega, ravnega in mladega Tonija ter dajal tako snov za motive, kakršne vidimo v dunajskih humorističnih listih pod naslovom: Iz dobrih starih časov. Mnogo je pripomogla k temu še temnozelena uniforma z rdečimi našivi na vratu. Za vsakdanjo službo pa je imel policist običajno mesto sablje dolgo špansko trstiko, pred katero se je tresla zlasti poredna mestna mladež. Danki je bil eden od mariborskih tipov, ki so na zunaj označevali kot originali mesto, medtem ko je meščanstvo živelo za sebe v zaključenih salonskih ali bolje rečenih gostivanjskih družbah. Bilo je slično kakor danes na našem vinogradniškem' podeželju. Polno romantičnih osebnih zunanjosti, v notranjosti pa polno tužnih in grenkih skrivnosti, za katere ni vedel’ nikdo. Družabna slika Maribora pred železnicami je patrijarhalna, pol meščanska, pol kmetska. V obleki je prevladovala meščansko-obrt-na čepica, ki je dajala zaslužek številnim čepičarjem; klobuk je nosil meščan samo ob nedeljah in praznikih. Kanalizacije mesto pred šestdesetimi leti XIX. stoletja ni poznalo, pač pa travo na ulicah in cestah, v deževju pa blato. Mestni vodnjaki so bili zbirališče ženskega spela, kleti v Vetrinjski ulici in zidanice v okolici pa moškega. Meščanska zbirališča pa so bili domači plesi, rodbinski sestanki, trgatve in poleg njih Janževi žegni ter Martinove slave. In s teh je ob 11. uri zvečer klical meščane zvonček na mestnem magistratu domov, kjer so se mogli še ohladiti na že imenovanih klopeh pred hišami. Za varnost ponoči pa je skrbel nočni čuvaj, ki je v jutranjih urah tudi javljal, da je prišel čas vstajanja. sù 'Po Puffu je večina Mariborčanov obvladovala nemški in slor venski jezik. Samo nemškega so znale rodbine, ki so se v. mesto -priselile iz daljne tujine, kakor že imenovani Götz iz Hohenzollern-S.igmaringena, Reiser iz Wiiirtemberškega, Gasteiger iz Tirolskega ,itd.; okolica pa je bila slovenska, odkoder je prihajalo v Maribor .delovno ljudstvo, ki se je običajno priučilo nemščine že v prvem y Mariboru prebitem letu. Poleti je staro meščanstvo zahajalo, na izprehode v že imenovana vinska' zatočišča v najbližji okolici, po-•gumnejši pa so se povzpeli tudi na Sv, Urbana in zlasti od petdese- *1 .tih let dalje, ko je O. Reiser priredil stolp cierkve Sv. Bolfenka, tudi na Pohorje. Od Vseh svetnikov do Velike noči je združevalo meščan--stvo mestno gledališče z dramskimi in muzikalnimi predstavami; v glasbi se je mariborska mladina izobraževala v 1825 ustanovljenem muzikalnem društvu, ki j,e začelo delovati 1841. 1823 ustanovljena mariborska čitalnica pa je prirejala poleg gledališča predstave in zabave ter vzdrževala čitalnico časopisov; med temi časopisi sa=— bile zgodaj tudi »Novice«, Izrazito pevsko kulturo pa je začelo :1846 gojiti mariborsko moško pevsko društvo (Männergesangsverein), ki je dolgo tudi skrbelo za cerkveno petje v mestni župni, današnji stolni cerkvi. Največ zanimanja pa so kazali stari Maribor-čai za naj starejšo mariborsko družabno organizacijo, za Strelsko društvo, ki je obstojalo že 1700. Iz tega leta so nam namreč znani nekateri njegovi člani, med njimi tudi mariborskih graščak grof JKhisl. Iz 1703 so bile še v predvojni dobi ohranjene strelske tarče. V XVIII. stoletju je imelo društvo svoje strelišče za mestnim obzidjem ob takozvanemi globokem jarku, ki je končaval ob Dravi pri gornjem vodnem stolpui; z današnjega položaja Maribora rečeno se -je nahajalo staro mariborsko strelišče na zahodnem Vodnikovem trgu in v Pristaniški ulici. To strelišče je bilo opuščeno 1809, ko so .začeli podirati mestno obzidje, pri čemer so podrli tudi gornji vodni -stolp. 1809—27 je strelsko društvo spalo. Do 1829 pa sta društvenika •Herzog in König pripravila strelišče pri Hudičevem mlinu v Orešju, kjer so se vršila streljanja do 1862, ko se je strelsko društvo prebelilo na novo strelišče v Pikardijo (danes Vinarska in sadjarska -šola). 1872 je kupila Pikardijo štajerska dežela in strelci so si morali pripraviti novo strelišče v grajskem: gozdui nad Tremi ribniki, ki , je bilo v rabi do velike vojne. Organizacijska podlaga mariborske družbe pa je imela izraziti -stanovski meščanski in pokrajinski štajerski značaj. Narodnostni ali kolektivni čut je bil tej družbi tuj, kar nam najlepše dokazuje leto Ì848 z največjo takratno manifestacijo ob blagoslovitvi zastave mariborske narodne straže. Slovenska zastava je enaka nemški frankfurtski in štajerska avstrijski državni. Stari Mariborčan je Štajerc, .in to brez ozira na pokoljenje, poleg tega pa še zaveden meščan. Nemški občevalni jezik v mestu je v prvi vrsti zunanji simbol mie-.^ ščanstva kot stanu proti okoliškemu kmetstvu, ki je bilo v svoji zunanjosti slovensko. Stanovski duh vidimo n, pr. pri cehovskih mojstrih na deželi, ki se ne udeležijo procesije na dan Rešnjega Telesa noma, ampak v Mariboru, kjer nastopajo n. pr. podeželski čevljarji z zelenimi venci na glavi. Po letu 1848 in po otvoritvi Južne železnice pa se začne, položaj izpreminjati. Z razvijajočim se gospodarstvom so prihajali vedno bolj do veljave denarno močni priseljenci iz nemškega severa, medtem ko je slovenska misel našla oporišče v predstaviteljih lavantinske škofije, katere sedež se je 1859 preselil od Št. Andraža v Maribor. S prvimi se je v Mariboru jačil ustavni, z drugimi pa konservativni duh. Do osamosvojevanja je prišlo takoj v šestdesetih letih, ko so mariborski Slov.enci ob nastopu ustavne dobe po vzoru hrvatskih čitalnic! ustanovili po inicijativi Janka Serneca ter s sodelovanjem Antona M. Slomška ustanovili 1861 »Slovansko čitavnico« v Mariboru ter se tako družabno ločili od Kazinskega društva, v katerega so zahajali do tedaj. Slovenska čitalnica je rodila slovensko mariborsko družbo, postala zlasti z izvajanji glasbenih del Benjamina Ipavca eno od središč slovenske glasbene kulture ter bila do sedemdesetih let matica političnega; življenja na Slovenskem Štajerskem. Prirejanje čitalniških besed, s petjem: združenih izletov v okolico, obravnavanje sodobnih kulturnih in političnih vprašanj z narodnostnega slovenskega vidika ter navajanje mladine na slovensko čtivo in slovensko družbo kažejo notranje delovanje čitalnice, dokler je ni omajal razkol med liberalnimi Mladoslovenci in konservativnimi Staroslovenci. 1868 ustanovljeno mladoslovensko Slovensko politično društvo v Mariboru je poizkušalo nadaljevati taborjanski program ,in narodnostno radikalizirati podravski živelj, v političnem življenju pa prikrojiti slovenstvu nazore ustavnosti in demokracije. 1870 se ustanovi Konservativno politično društvo v Mariboru, ki povdarja narodnostno enakopravnost, se zavzema za sodelovanje Slovencev s konservativnimi Nemci na podlagi cerkveno-političnega programa in oktoberskega diploma, nastopa proti šolskim zakonom iz 1868 in proti okupaciji Rima po tretji Italiji. Nasprotstva med Slovenci so očividna: Mladoslovenci stremijo za politično zvezo Slovencev s Čehi, Staroslovenci s konservativci sploh; prvi odobravajo iz narodnostnih razlogov okupacijo Rimia, drugi jo obsojajo s stališča cerkvenega prava; prvi odobravajo novo šolo kot demokratsko, drugi jo obsojajo kot brezversko itd. Zaslombo med ljudstvom najdejo Staroslovenci, mladoslovenstvo v Podravju ne prodre iz mest, ter ostane omejeno na slovensko izobraženstvo; politično društvo pa zaspi še pred smrtjo njegovega predsednika A. Tomšiča. Mariborsko nemštvo je v ustavni dobi družabno združeno v kazini, politično pa v ustavnem društvu, ki ima v šestdesetih letih še izrazit kulturnopolitičen izraz brez osti preti nenemškim narodom. Je v svojem bistvu izrazito demokratsko in liberalno ter gleda v konservativnosti in federalizmu izraz nasprotstva do ustavnosti, ki edina more združiti novo Avstrijo na podlagi bratske in svobodne enakosti. Konservativci, pri katerih igra važno vlogo plemstvo, n. pr. grof Brandis, so v očeh ustavakov protirevolucijonarji. Iz tega nasprotstva med ustavnim in konservativnim gledanjem na državne probleme nastopi v sedemdesetih letih v Mariboru in Podravju- tudi narodnostno nasprotstvo med Slovenci, ki so vdčinoma v konšerva- tivnem in Nemci, ki so večinoma v liberalnem ustavnem taboru. Kot izraz ojačene narodnostne misli nastane poleg ustavnega društva novo nacijonalno in napredno izrazito nemško društvo, ki odgovarja pri Slovencih Tomšičevemu političnemu društvu in katero nastopa v liberalnem in nemškem pravcu. Primier prvega je simpatiziranje obeh nemških društev z Dölingerjem in izdajateljem »Freiheit«, Stara Frančiškanska cerkev (Po sliki v mariborskem muzeju) Nova Frančiškanska cerkev Zimmermannom; primer drugega mariborska šolska politika. Do avstrijske šolske reformie 1868 je bila slovenščina v mariborskih šolah obligaten predmet. Nove pravice šolskih svetov so izrabili 1871 Mariborčani tako, da so slovenščino v osnovnih mostnih šolah ponižali^ na stopnjo neobveznega učnega predmeta. Meščani stare miselnost» so temu nasprotovali in dr. Waltner se je v občinski seji izjavil za: obligatno slovenščino iz-razloga, ker je Maribor slovensko mesto. Vsled tega napaden je odgovoril, da je to v geografskem smislu besede, torej enako kakor je Maribor narodnostno prikazoval Maribor nemški nacijonalni poslanec in viltuški graščak J. Carneri. Kakor je slovensko miselnost podžgala taborjanska doba, katero uvede baš Maribor 1863 ob tisočletnici sv. Cirila in Metoda z velikim ljudskim shodom pri Brandhofu na Radvanjski cesti s 5000 do 6000 udeleženci, tako je nemško narodnostno mišljenje ojačil zmagovit izid nemško-francoske vojne 1870/71 ter Auersperg-Lasserjev režim. Stari časi do vključno šestdesetih let, ko je stanovska meščanska in štajerska pokrajinska usmerjenost združevala mariborsko slovenstvo in nemštvo v eno miselno in socijalno edinico, so tako minili in ostali so na njo samo še spomini: 1862 se je vršila v Mariboru slovesnost štajerskih pevcev. Pri graških vratih je bil prirejen ob vhodu v »mesto« slavolok, raz katerega so vihrale črno-rdeče-zlate, belo-modro-rdeče, črno-rumene in zeleno-rumene barve, torej nemška, slovenska, cesarska in štajerska. In na pevskem banketu je Gradčan Spork povdarjal, da je vsak pevec, Nemec, Slovenc ali Madžar vreden ljubezni, kajti v pesmi se združujejo vsi. In ob ustanovitvi telovadnega društva (Turnverein) 1862 je poslala Slovanska čitalnica k ustanovitveni slavnosti svojega delegata Jos. Šumana, ki je pozdravil novo organizacijo z »Gut Heil« na enakopravnost, nakar se mu je za pozdrav zahvalil zastopnik telovadcev M. Marco z Viribus unitis na sodelovanje obeh društev. Iz tega vidimo, da so šestdeseta leta v Mariboru leta z revolucij onarno miselnostjo 1848, kjer prevevajo vse gesla: svoboda, enakost, bratstvo. V sedemdesetih letih pa že predpostavljajo Slovenci narodnost svobodi in Nemci jih v tem gledajo kot nasprotnike ustave in demokracije, za katere edine in resnične predstavitelje smatrajo nemštvo. V zvezi s tem stopijo v ospredje kulturna načelna vprašanja, zlasti cerkvena. Mariborski Slovenci so za pridržanje konkordata, Nemci demonstrativno proti. Ob sprejetju šolskih interkonfesijonalnih zakonov jih pozdravijo Nemci z iluminacijo, Slovenci jih odklanjajo itd. Novo prevladujočo mariborsko miselnost predstavlja najlepše otvoritev protestantske molilnice 1865 v nekdanji celestinski cerkvi v Gosppjni ulici, 1870 pa prvi civilni zakon v Mariboru. i K slovenskemu in nemškemu političnemu gibanju se v sedemdesetih letih pridruži še delavsko. Delavci in uslužbenci so postali z ustavo sicer osebno svobodni, niso pa bili socijalno zasigurani. Železnice so povzročile dvig cen agrarnih izdelkov, znižale pa so cene industrijskih izdelkov ter spravile stare obrti v krizo; poleg tega pa je vplival na delavske plače vedno večji dotok delovnih moči z dežele in dotok kvalificiranih delavcev s severa. V teh razmerah je pričel menda 1868 organizirati zlasti obrtne pomočnike in vajence v •delavsko izobraževalno društvo dunajski revolucijonar iz 1848, Wis-fhaler, ki je imel branjarijo v Mariboru na Glavnem trgu. Po programu je bilo društvo izobraževalno, v narodnostnem oziru svobodnjaško ter je na zunaj nastopalo s slovensko in nemško zastavo. V letih 1870—72 imamo v Mariboru že vsakoletne štrajke, in to raznih obrtniških pomočnikov in vajencev. 1872 je graško namestništvo delavsko izobraževalno društvo razpustilo, češ, da je prekoračilo svoj delokrog. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da je bil organizator Štrajkov v sedemdesetih letih nekdanji dunajski demokrat Wistha-ler. Auerspergova in pozneje Taaffejeva vlada sta držali delavstvo, ki je bilo tudi načelno razklano, z močno roko pri tleh. Vi Mariboru je v tem podpiralo vlado javno mnenje Slovencev in Nemcev; Slovence kot politične predstavnike dežele je težil vedno večji odhod podeželskega delavstva v mesta in so nasprotovali zlasti osebnemu pravu poslov, n. pr. da se smejo ženiti in možiti brez soseskinega dovoljenja; z Nemci so se pa strinjali v individualističnem naziranju, da je lastnik neomejeni gospodar svojega podjetja. Prva, ki sta se v Mariboru načelno bavila z delavskimi problemi, sta bila J. Pajk ■in F. Rapoc. Pajk je videl rešitev delavskega in obrtnega vprašanja v izvajanju krščanskih načel ter v volilni pravici, Rapoc pa v zadružni organizaciji, kjer je tudi aktivno sodeloval pri 1871 ustanovljenem Delavskem hranilnem in posojilnem društvu:. Od razpusta mariborskega delavskega izobraževalnega društva 1872 pa tja do leta 1888, ko se pojavi novo delavsko društvo, je delavsko gibanje v Mariboru razbito. Cepitvam socialističnih načel je •sledila radikalizacija, ki se ni veliko razlikovala od anarhizma, kar je bilo povod za sukcesivna nastopanja policije, ki so preprečevala kulturnopolitične organizacije, vsled česar se je delavstvo moglo uveljaviti,samo v gospodarskih organizacij ah, kakršno je bilo že ime-'.novano Delavsko hranilno in posojilno društvo. Obenem s tem pa je uvedla država zakoniti nedeljski počitek in 11 urni delovni čas v tovarnah ter tako počasi začela s socijalno politiko. To pa je bilo dovolj zlasti za prišleke z dežele, da niso sledili socialističnim glasnikom, ki so prihajali v Maribor največ kot strokovni delavci z Dunaja, Gradca itd. Politično zavest celokupnega mariborskega meščanstva v času narodnostne in politične diferencijacije kažejo najlepše volitve 1871: 'od 239 volilnih upravičencev, vpisanih v I. razredul je volilo 59, od 123 v drugem 31 in od 805 v tretjem se je poslužilo volilne pravice 96. Mariborčana bolj zanimajo družabne prireditve v kazini, proslavljanje odlikovanih ali odhajajočih uradnikov in meščanov z baklja-darni in pivskimi večeri, obilje meščanskih originalov, kakor je bil n. pr. V. Gašperšič, ki je šel peš 1862 na pariško razstavo, sodelovanje pri pustnih, Martinovih in drugih sprevodih, katere organizirajo gostilničarji in hotelirji z vozovi in kavalkado ter obravnavanje domačih in svetovnih dogodkov v okviru svojih znancev, ki so bili itak večinoma tudi sorodniki; saj so bili stari Mariborčani med seboj verižno če ne v sorodstvu, pa vsaj v svaštvu ali v botri ji, ter so 'še prav po tem ločili od prišlekov. V karakteristiko družabnega in javnega življenja naše dobe navajam dogodke iz resnega leta 1866. Ko se je pokazalo, da je vojna 'neizbežna, se je osnoval v Gradcu centralni odbor, v Mariboru pa 'njegova podružnica z grofom Brandisom na čelu, ki si je nadel nalogo organizirati corps ostrih strelcev, pozneje nazvanih alpskih strelcev. Mariborska podružnica je osnovala svojo pisarno v Gradu, .odkoder je nabirala med meščanstvom denar; kajti oprema posameznega dobrovoljca je stala okoli 500 goldinarjev. Na Trgu Svobode je bil postavljen naborni šotor, pri katerem je igrala godba in kjer se je točilo vino, katerega so v izobilju darovali za dobroveljske kandidate meščani. Javilo se je 73 prostovoljcev, ki so odšli v Italijo. Zmago pri Custozzi je praznoval Maribor obenem z »zmagami« na severu, v Soči pri Šketu. Po porazu pri Kraljevem1 Gradcu pa so priredila vsa mariborska pevska društva veliko veselico — vseh 10.000 srečk je bilo razprodanih — s srečolovom v korist voj-'rfih žrtev. Prvotna namera prirediti pevsko proslavo na Maribor- skem otoku je padla, ker se ni obnesel v Orešju zgrajeni parnik, ki bi naj vršil promet z otokom in ki bi bil osrednja točka vse prireditve. Tegetthofovo zmago pri Visu pa je proslavil Maribor s po-vdarkom lokalnega patrijotizma in s poimenovanjem Graške ceste v Tegetthofovo, mornarico pa je razveselil Mariborčan Kriehuber z darom 5601 podravskega vina. Patrijarhalno novačenje, zbiranje darov v zvezi s slavami in končno naturalno obdarovanje mornarice nam še govorijo o družabnem in miselnem položaju Mariborčanov iz dobrih, starih časov. 'Proti osemdesetim letom XIX. stoletja je politična in kulturna diferencijacija Maribora in okolice zaključena. Slovenci, pri katerih neha razkol, ko še Mladoslovenci iz narodnostnih razlogov priključijo konservativcem, kateri dajejo slovenskemu političnemu in kulturnemu delu svoj pečat, osvojijo 1876 Brandstetter jev okoliški de-želnozborski, 1879 pa Seidlov okoliški državnozborski mandat. S tem je postal Maribor neoporečno središče slovenske štajerske politike, kar se kaže tudi na zunaj v 1882 ustanovljenem mariborskem Slovenskem političnem društvu. Obenem s slovensko in konservativno osvojitvijo okolice pa so bili Nemci politično omejeni na samo mesto Maribor, tako da neha biti Maribor za nemško politiko politično središče Podravja. V tem je bistvena razlika med nemškim in slovenskim političnim in kulturnim delom v Mariboru. Nemško delo je omejeno predvsem na Maribor, slovensko na podeželje; kakor se Slovenci ne morejo uveljaviti v mestu, tako se ne morejo uveljaviti Nemci ne politično in še manj kulturno na deželi. V zvezi s tem pa je končana tudi narodnostna asimilacija. Z liberalno kulturno in politično orijentacijo se je razširila nemška narodna zavest med meščanstvom, s konservativno pa slovenska na deželi; kakor je manjkal Slovencem1 liberalizem, tako ni prišel kon-servativizem do veljave pri Nemcih. Mesta in večji trgi so tako do osemdesetih let zadobili proti prejšnjemu pokrajinskemu štajerskemu in stanovskemu meščanskemu izrazu nemški, podeželje ž, manjšimi trgi pa slovenski narodni značaj. V dobi, ko je v Mariboru in okolici končana asimilacija in ko izgubi Maribor odločujoči nemški in liberalni vpliv na deželo, katerega nadomesti konservativni slovenski, pa postane Maribor izhodišče nemške narodne propagande za Podravje z ustanovitvijo Schul-vereina in Südmarke. Pod vplivom teh nemških narodno-borbenih organizacij in pod vplivom izvršene narodnostne diferencijacije za-dobivajo društva, ki so imela do sedemdesetih let še izrazito kulturni in družabni značaj, značaj nemškonacijonalne ekspanzivnosti. To velja tudi za kazinsko in gledališko društvo, predvsem pa za Männergesangsverein, za telovadna društva in za pevsko društvo južnih železničarjev. Zlasti pesem, ki je bila v šestdesetih letih združevala narodnosti, postane sedaj nemško propagandno sredstvo v Podravju, tako da stopi sedaj na mesto prejšnje nemške politične propagande kulturna, poleg nje pa gospodarska. V prvem delu nakazani razvoj gospodarstva je bil oprt na nem- ški kapital v Mariboru in Gradcu ter na doseljence iz severa; izredno gospodarsko asimilacijsko vlogo za nemštvo je vršila tudi Južna železnica. Slovenci so sicer proizvajali delovne sile, popolnoma pa Moderna prometna ulica v Mariboru (Slovenska in Aleksandrova) jim je manjkalo pridobitnikov, ker so ti po svoji kulturni usmerjenosti redno prehajali v nemški narodni tabor. In tako vidimo, da tudi v mariborskem občinskem svetu, kjer so do sedemdesetih let obvladovale položaj meščanske in ustavne liberalne težnje, prevlada v osemdestih letih poleg liberalnega nemškonacijonalni duh, ki se pokaže zlasti ostro pri odkritju Slomškovega spomenika 1878, načelno pa 1882 v nagovoru novoizvoljenega župana Ferd. Duhača, ki je povdarjal, da bo kot zvesti sin mariborskega mesta skrbno čuval nemški značaj Maribora ter sledil ustavnim stopnjam svojih prednikov. Deset let pozneje pa je sprejel mestni svet resolucijo, v kateri nastopa kot prvoboritelj slovenještajerskega nemštva in Slovenskega Štajerskega sploh, ko pravi, da je prišel do spoznanja, da predpostavlja sedanja vlada Slovence na škodo Nemcev, da poizkušajo voditelji Slovencev vse, da se nemštvo na Slovenskem Štajerskem stre in končno, da je nemški pokrajinski minister v vladi grof Kuen- • ' §f§ .berg brez moči in vpliva obvarovati Nemce pred nadaljnjimi škodami. Vsled tega poziva občinski svet mariborskega poslanca v državnem zboru Gustava Kokošineka, da nastopi z vso odločnostjo in brezobzirnostjo za slovenještajersko nemštvo in da stopi proti vladi v najostrejšo opozicijo, ako ne dobi od vlade sigurnih in takojšnjih poroštev, da bo nehala z dosedanjo Slovencem prijazno politiko. V tem sklepu vidimo jasno nastopajoči duh, ki so ga 10 let pozneje zastopali v državnem zboru desničarski nemškonacijonalni poslanci Wastian za Maribor, Marckhl za Celje in Malik za Lipnico in kateri so onemogočavali rešitev narodnostnega vprašanja v Podravju, ko niso uvidevali dejanskega slovenskega kulturnega razvoja v Podravju, ter ko so narodnostno istovetili mesta Maribor, Ptuj in Celje s celotnim. Slovenskim Štajerskem. Vzporedno z nemško narodnostno radikalizacijo je šla tudi slovenska. Čitalnica je združevala mariborske Slovence v trdno družbo, Slovensko politično društvo je usmerjalo vse Slovensko Štajersko enako kakor so časniki »Slovenski Gospodar« in »Südsteirische Post« združevali slovenstvo v enem taboru. Za narodnopolitično diferencijacijo pa izvedejo v naši dobi mariborski Slovenci tudi gospodarsko, ko ustanovijo 1882 Posojilnico v Narodnem domu. Vendar so pretežne politične težnje kakor zahteva po slovenščini na sodniji, na upravi, slovensko šolstvo, vsled relativno malih uspehov zrahljale slovensko politično fronto, zlasti v neposredni okolici mesta, ko je nastopil tudi tukaj nov nasprotnik slovenskih konservativcev in nemških liberalcev socijalizem. Načeloma socijalizem ni bil protislovensko usmerjen. To vidimo iz nastopanja mariborskih socijalističnih delegatov na strankinih shodih, kjer zagovarjajo redno n. pr. potrebo po izdajanju slovenskega socialističnega lista. Praktično pa je postala stvar drugačna, ko je bil Maribor obratno od Celja — priključen graški socialistični organizaciji, vsled1 pomanjkanja Slovenčev v vodstvu, ter vsled identificiranja konservativno mislečega človeka s Slovencem. Tako je mariborsko delavstvo prehajalo sedaj na isti način preko socializma v nemštvo, kakor preje meščanstvo preko liberalizma. Oficijelni zastopniki mariborskih Slovencev in Nemcev so bili izrazito meščansko usmerjeni ter so se borili za politična narodnostna vprašanja. Malega človeka pa je trla vrsta vprašanj kakor socijalno zavarovanje, delovni čas, kmeta pa zlasti vinogradniška kriza. Slovenski in nemški politik pa je delavska in kmetska vprašanja sicer priznaval, a jih je smatral v prvi vrsti kot propagandna gesla ter je reševal samo narodnostna. Vsled' tega je padel socialistični program na plodna tla, kar nam kaže v devetdesetih letih, zlasti pa po hamburškem shodu, naraščanje socijalističnih organizacij, pri katerih je inicijativno deloval zlasti Janez Krainer. 1889 so posamezniki že praznovali praznik 1. maja in 1891 je bit pri volitvah že postavljen socijalistični števni kandidat, ki pa je dobil vsled volilnega reda samo 4 glasove. V znamenju osemurnega delavnika in splošne volilne pravice pa je bilo 1891 praznovanje 1. maja že organizirano. Direkcija železniških delavnic ni dosolila prostega dneva in ker je večina delavcev štrajkala, jih je odpustila nad 400. Policija je preprečila majniško zborovanje in slavnost, nakar je sledila v prihodnjih letih agitacija s posipanjem plakatov po ulicah, kateri so propagirali zlasti volilno reformo. Tajno delovanje je vodilo v ekstreme in najbolj znan tozadevni slučaj je slučaj Alojza Topličana, ki je bil 1894 obsojen radi širjenja anarhističnih brošur na 10 mesecev zapora, in ki je vodil 1895 do znanega in politično izrabljanega Muhičevega procesa v Celju. Muhičev proces je našel odmev, pozneje tudi v parlamentarnih debatah med dr. Benkovičem in Markh-lom. Volitve v peto kurijo 1897 pa so pokazale Slovencem in Nemcem tako v mestu kakor v okolici naraščanje socialističnega gibanja, proti kateremu so bili oboji v.sled svoje individualistične in racijo^ nalistične politike, kateri je manjkalo socijalnega povdarka, brez moči. Važno je pri tem ugotoviti, da je po odhodu L. Gregorèca 1886 iz Maribora v Novo Cerkev prešlo vodstvo štajerskih Slovencev iz Maribora v Celje na modernejši I. Dečkov krog, in da je kmalu prevzel Ptuj z narodnogospodarsko modernim J. Ornigom Mariboru vodstvo slovenještajerske nemške politike. Vzrok za delovno nazadovanje slovenske mariborske politike je bilo dejstvo, da so jo vodili največ ljudje iz taborjanske šole, ki novih prilik niso doumeli, pri Nemcih pa porodičarstvo in v.zvezi z njim osebne slabosti. Te so prišle na dan v zvezi s'političnimi borbami med socijalisti in Nemci. Eden najhujših socijalističnih nasprotnikov v Mariboru je bil magistratni ravnatelj Tax, bivši okrajni glavar v Brežicah. Pri občinskih volitvah 1900 je bil Tax prvi agitator za nemško nacijo-nalne kandidate proti socialističnim, ki so pa kljub temu zmagali v tretjem1 razredu. Občinski svet pa je volitev iz formalnih razlogov razveljavil, namestništvo je pritožbo odbilo, in nato je socialistična pritožba proti temu ležala pri vrhovnem upravnem sodišču tri leta, torej skoro tako dolgo kakor so trajali mandati. In ko je bila za socijaliste ugodno rešena in bi socijalisti mogli mesec dni opravljati svoje mandate, jih večina k sejam ni vabila, ampak može, izvoljene 1901 v naknadnih volitvah. Te nemškonacijonalno socialistične borbe so strasti na obeh straneh močno podžgale in s socialistične strani so zlasti črtili glavnega nemškonacijonalnega agitatorja Taxa in poleg njega »Marburger Zeitung«. Iz socijalističnih atak proti obema, se je 1901 razvila takozvana vodovodna afera, kjer je bilo dokazano Täxu in mestnemu gradbenemu šefu Rezeghu, da sta prejemala de- ^ nar j e od tvrdke, ki je gradila mestni vodovod, da je tvrdka delo dobila po za njo zelo ugodnih pogojih. Istotako je bilo dokazano pred porotno sodnijo, da je odgovorni urednik Mariborčanke Partiš prejemal od iste tvrdke na roke denarne vsote za objavo člankov, ki so govorili O’ vodovodu. 1902 pa se je istotako pred poroto pralo perilo iz volitev 1901 in je bilo ugotovljeno, da so igrale pri volitvah kakor tudi sicer pri magistratni upravi ženske le preveliko vlogo; vsled tega je moral oditi z magistrata Tax in demisijo je moral podati tudi njegov zaščitnik, za regulacijo in modernizacijo Maribora sicer žeto zaslužni župan A. Nagy. Predvojna doba. Notranje upadanje mariborskega nemškega in slovenskega političnega in kulturnega življenja je izhajalo iz dejstva, da ni Maribor držal ideološkega koraka s splošnim razvojem. Na prehodu iz XIX. v XX. stoletje pa se je položaj izpremenil. Potem ko se je v Podravju izvedla narodnostna diferencijacija, je ostalo idejno vse na stari slogaški podlagi iz osemdesetih let, ki je bila formalno konservativna in v kateri je idejno odločevalo Katoliško tiskovno društvo v Mariboru s Slov. Gospodarjem; izvrševalci tega pa so bili poleg duhovščine in učiteljstva največ liberalni advokati. Iz tega notranjega neskladja je bilo naravno nemogoče zasnovati vsak večji ali moderni pokret, dokler niso začeli na mestu stare slogaške slovenske trdnjave graditi nove mladi, oproščeni rodoljubnih tradicij. Tako nastopijo v Mariboru kot posledica politične diferencijacije v okviru slovenstva dve struiji: Prvo je započel R. Pipuš, ki je izšel miselno iz liberalizma in ki je usmeril svoje delo na gospodarstvo; vzporedno z njim je deloval Fr. Rosina, ki se je iz mladostnega socijalista razvil v prosvetnega in kulturnega organizatorja. Pomlajen meščanski mariborski pokret je bil tako v zvezi z osebnostmi R. Pipuša in Fr. Rosine, v katerih se je izražal duh I. Dečka. Kot tretji pa je nastopal v prosvetni organizaciji in pri organizaciji slovenskih železničarjev J. Kejžar. Kmalu za tem pa je vstal nad' konservativnim gibanjem nov krščanskosocialni pokret, kateremu so načelovali A. Korošec, A. Jerovšek, J. Hohnjec in Fr. Kovačič. Prvi je idejno razgibal preko časopisja in s svojo osebnostjo mlajši, katoliško usmerjeni krog ter začel s konsekventnim organizacijskim delom na krščanskosocialni podlagi tud! z načelno borbo proti vsemu slogaštvui, drugi pa je deloval kot mladinski in gospodarski organizator. Pri prosvetnem delu je igral važno vlogo J. Hohnjec, medtem ko je Fr. Kovačič začel z — prvič v Mariboru sploh — znanstveno organizacijo, ko je ustanovil Voditelja, Zgodovinsko društvo in Časopis za zgodovino in narodopisje. Glasilo novega pokreta je postala »Straža«. Strah starinov, da se bo s kulturnopolitično diferencijacijo oslabil politični in narodnostni položaj Slovencev, se je pokazal kot neutemeljen. Pomlajena, formalno slogaška skupina okoli Pipuša, Rosine in Kejžarja ter z novim elanom prežeta in idejno zasidrana skupina okoli Korošca, Jerovšeka, Hohnjeca in Kovačiča, so na novo utrdile mariborsko in podeželsko slovenstvo, in to mnogo solidnejše kakor samo na tradicijah in romantiki sloneče slogaštvo iz konca XIX. stoletja. V Mariboru samem diferencijacija ni prišla do izraza; tu so nastopali Slovenci enotno in simbol tega edinstva je bilo njih zbirališče Narodni dom. Ločili so se pa pri delu na deželi. Pipuš je začel z organizacijo delavstva v okviru Bralnega in pevskega društva Maribor, z organizacijo slovenskega trgovskega naraščaja v okviru že imenovanega Slov. trgovskega društva, z gospodarskim delom družbe sv. Cirila in Metoda, ki naj gospodarsko omogoči slovenske šole v Mariboru in okolici ter z organizacijo slovenske in- đustrije. Podobno je Rosina deloval kot predsednik Posojilnice v Narodnem dormi, kot organizator stavbne zadruge, ki naj omogoči malemu slovenskemu človeku lastno stavbo v mestu' in okolici, v Čitalnici, po 1906 pa posebno v novo ustanovljenem mariborskem Sokolu. Politični povdarek pri Mariborčanih okoli Rosine in Pipuša ni igral vloge, organizacije, kjer sta imela prvo besedo, so imele izrazito mariborski in slogaški značaj. Mariborski otok Obratno pa so posvečali mladi katoliško usmerjeni okoli A. Korošca naj večjo važnost našemu podeželju. Tozadevno so začeli vzporedno z izdajanjem »Našega doma« z organizacijo mladine, ki Se je 1906 organizirala v osrednji organizaciji v mariborski Slov. kršč. soc. zvezi, povojni Prosvetni zvezi, ter 1908 ustanovljenem Orlu. Zadružništvo je osredotočila nova usmerjenost v mariborskem pododboru Zadružne zveze in 1909 ustanovljeni Spodnještajerski ljudski posojilnici. Politično središče novega gibanja je postala 1907 ustanovljena1 slov. Kmečka zveza; narodnoobrambno delo pa so osredotočili v Slovenski Straži. Novi gibanji sta bili idejno močni in tako je cepitev nazorov razvila tekmovanje sil, ki je poživelo prejšnje, obenem pa zopet razvilo iz Maribora politično središče krščanskosocialnih štajerskih Slovencev. Politično središče narodnonaprednih štajerskih Slovencev pa je bilo v Celju. Enotno pa so nastopali mariborski slogaški in katoliško usmerjeni Slovenci v narodnoobrambnih vprašanjih. V Mariboru se je tako pod vplivom Družbe , sv. Cirila in Metoda ojačilo gibanje za slovensko šolo in kot primer tega gibanja navajam prošnjo, katero so 1908 in 1909 pošiljali slovenski starši kompetentni oblasti. Podpisanec prosim, da se ustanovi v Mariboru javna ljudska šola s slovenskim učnim jezikom. Zahtevam dalje, da se poučuje na ustanovljeni slovenski ljudski šoli po ve- ljavnih zakonih in naredbah tudi nemščina kot učni predmet, toda na podlagi materinskega, to je slovenskega jezika. I. V svoji prošnji se sklicujem na člen 19. avstr, državnih osnovnih zakonov, ki pravi, da so vsi jeziki (torej tudi slovenski) enakopravni v šoli. II. Slovenski pouk v naši ljudski šoli zahtevam tudi zato, ker je slovenščina v naših krajih potrebna. To dokazuje: 1. Mariborski trgovci in obrtniki zahtevajo od svojih pomočnikov, da znajo slovenski, kar se lahko bere v naznanilih vsake številke »Marburger Zeitung«. Saj ne sprejme nobena velika firma in skoro noben obrtnik in rokodelec nobe-š nega učenca, če ne zna dobro slovenski. 2. Ker poučuje celo uradniško društvo v Nemškem Gradcu svoje člane brezplačno v slovenskem jeziku, samo da dobivajo potem lažje službe na Spodnjem Štajerskem. Ravno tako se učijo slovenščine tudi avskultanti pri c. kr. sodiščih v Mariboru in Celju. Letos poučuje že c. kr. vadnični učitelj Herbst nemško mladino, v posebnih slovenskih tečajih. Po mariborskih in drugih srednjih šolah obiskujejo nemški dijaki vedno pridneje slovenske kurze in povsod spoznavajo, da je znanje slovenskega jezika zelo potrebno vsakomur, kdor hoče stopiti v kako javno službo. S slovenskimi stariši se torej ne ravna odkritosrčno, če se ne privošči njihovim otrokom slovenska šola, ko pošiljajo vendar nemški stariši na tihem' svoje otroke v slovenske tečaje ali pa jim1 plačujejo domačega učitelja, da se učijo slovenski in pridejo tako lažje do kruha. Da slovenski stariši s sedanjimi javnimi ljudskimi šolami v Mariboru niso zadovoljni, dokazuje že to, da pošiljajo mnogi svoje dečke v c. kr. vadnico, dekleta pa v samostansko privatno šolo, da se učijo slovenski. Koliko starišev pa žaluje vsako leto, ker se jim pri zapisu niso sprejeli otroci v te šole zaradi pomanjkanja prostora. Naši otroci naj imajo priliko, da se naučijo slovenski in se poučujejo v slovenskem jeziku. Zato ponavljam še enkrat svojo prošnjo, naj se ustanovi ljudska šola v Mariboru s slovenskim učnim jezikom. Nevtralna pa je ostala čitalnica in poleg nje 1900 ustanovljeno Športno društvo »Maribor«ter Dramatično društvo v Mariboru. Značaj vseh teh društev je bil' enoten mariborsko slovenski; kolikor je bilo v Mariboru Slovencev, toliko jih je zahajalo k prireditvam Čitalnice in Dramatičnega društva, ki so tako s prireditvami mobilizirale mariborsko slovenstvo. 1900 osnovano Športno društvo Maribor sicer ni moglo tekmovati z nemškimi in socialističnimi (Rapid, Hertha, Rote Elf) športnimi društvi, zato pa je še tesneje združilo slovensko mariborsko meščansko družbo, oživilo čitalnične družabne prireditve, pomagalo pri ustanovitvi Podravske podružnice SPD in dalo temelj za ustanovitev mariborskega Sokola. Od danes še živih in vidnejših mož, so bili mied prvimi člani društva Gorišek Milan, šolski svetnik Je-rovšek Fran, Poljanec Leopold, Korošec Anton, Vreže J., Tratnik Karl, Potočnik Matej ter Žiher Fran. Športno društvo je gojilo kolesarstvo, streljanje v tarčo s flöbertoyko (v Čitalnici), kegljanje (Narodni dom), lawn-tenis (na vogalu Cankarjeve in Maistrove), turistiko, amatersko fotografiranje in telovadbo (gimnazija). Dramatično društvo pa je nekak zaključek razvoja Čitalnice ter poizkus združiti narodnostno slovensko gibanje z umetniškim. Umetnost je našel Mariborčan v Gradcu, kjer je bil redni gledališki gost. V domače gledališče je šel za razvedrilo, iz družabnih ozirov ali pa iz težnje preživeti večer v prijetnem krogu prijateljev. Vsled tega se gledališče ni moglo nikoli povzpeti mnogo nad operete dunajskega okusa, pa četudi je poizkušalo z Rigolettom ali pa Hoffmànnovirni pripovedkami. Umetnost — v kolikor moremo o njej govoriti — so gojila delavska pevska društva, Männergesangsverein in Filharmonično društvo, ki je kot prednik Glasbene matice vzdrževalo od osemdesetih letih lastno glasbeno šolo, pri Slovencih pa v začetku Slovanska čitavnica, nato — od 1894 — Bralno in pevsko društvo Maribor, tik pred vojno pa Dramatično društvo., Ustanovitev Bralnega in, pevskega druištva v Mariboru je v zvezi s političnimi in kulturnim osamosvojevanjem malega slovenskega človeka; kateri se ni dobro počutil v družbi meščanskih čitalničarjev-prva-kov. Razcepljene sile je 1909 zopet združil Kejžar v novem Dramatičnem društvu. Samostojno je prirejala gledališke predstave Krščanskosocialna zveza v Splavarski ulici. Narodne organizacije so imele velike težave z mestnim' magistratom, ki je ob vsaki priliki poizkušal onemogočiti slovenske javne predstave z motivacijo, da narodne organizacije nimlajio koncesije za predvajanje javnih nastopov, temveč samo za svoje člane, in zahteval predložitev koncesije za prirejanje predstav. Ker niso bile Slovencem na razpolago niti vojaška, niti železničarska godba, je vzrastel iz Slov. trgovskega in obrtniškega društva poseben glasbeni odsek, predhodnik 1910 ustanovljenega Slov. glasbenega društva. Veliko težavo so imela narodna društva z razglasi in reklamo; kajti mestni magistrat je zabranjeval ‘slovenske napise, razglase in lepake celo na hišah slovenskih posestnikov! Vendar je imelo tako Dramatično društvo kakor tudi Glasbeno društvo lepe uspehe, :in to ne samo v Mariboru in okolici, ampak tudi na Koroškem, kamor je zär neslo slovensko besedo in pesem. Nastopali so kakor preje v Čitalnici, tudi sedaj diletanti, katerim so se pridružila gostovanja Celjanov ter ljubljanskih igralcev pod vodstvom Nušiča in Bukšeka. Glasbeno društvo je prirejalo koncerte salonskega in velikega orkestra, v Čitalnici pa se je ustanovila šola za pevski naraščaj. ■ Kljub umetniškim težnjam so imele tako slovenske kakor nemške glasbene in dramske organizacije izraziti närodnostno-probu-jevalni značaj. Narodno delo mariborskih nemških organizacij je bilo usmerjeno predvsem' na Maribor, närodno: delo slovenskih pa na vse Podravje. V nemškem meščanskem taboru je narodnostni pokret zavzemal vse radikalnejše oblike, katere sta na zunaj predstavljala mariborska državnozborska poslanca Wolffhardt it! po njegovi smrti 1905 H. Wastian, ki sta stala blizu schöner eri j anstvu. Direktno pa se je v schönererijanskem smislu usmerila mladina, kar nam dokazuje na zunaj športno društvo »Schönerer« in delovanje N. Jahna, urednika »Marburger Zeitung«. Radikalizacija nemškega narodnostnega življa je vodila 1906 k politični cepitvi mariborskega življa, ko so se zmernejši elementi odcepili od radikalnih! in ustanovili list »Marburger Presse«, ki se pa ni mogla držati. Posledica političnega razkola nemškega meščanstva je bila 1907 pri splošnih, javnih in tajnih Volitvah zmaga 'socialističnega kandidata J. Resla proti H. Wastianu, kar je zopet združilo mariborsko meščanstvo na podoben način kot nemške'volilne zmage v sedemdesetih letih naše; Mlado- in Staroslovence. Polèg takratne nemškonacijonalne poli- tiene usmerjenosti pa so nastajale v mariborski politiki sami lokalne struje, povzročene po lokalnih problemih kakor je bilo n. pr. vprašanje novega dravskega mostu, nove mariborske elektrarne itd. Zlasti vprašanje mostu je razdelilo nemško meščanstvo v celo vrsto skuipin, katere so zastopale največ interese posameznih ulic z ozirom na lego bodočega miosta. Tako imamo n. pr. eno skupino, ki je hotela most na črti Vetrinjska ulica—Tržaška cesta, drugo, ki je tudi zmagala, na črti Gosposka ulica-b-Kralja Petra trg, tretja, v kateri so bili zlasti zahodni Magdalenčani, na črti Pristaniška ulica— Frankopanova itd. A to so bila interna vprašanja nemške lokalne politike, v kateri pa je obvladovala vedno bolj položaj »Marburger Zeitung« z urednikom N. Jahnom1, in kar se je pokazalo posebno jasno ob izbruhu svetovne vojne pri denuncijacijah in aretacijah mariborskih in okoliških Slovencev. V mestu samem se je nemško gibanje usmerilo proti Slovencem in socijalistom. Primere za prvo že poznano iz nastopanja proti Dramatičnemu društvu. V smeri proti socijalistom pa so poizkušali Nemci z organizacijo delavstva in obrtništva zaustaviti porast sodjalistov. Tako je nastalo delavsko društvo Drauwacht, organizacija nemškonacijonalnih trgovskih pomočnikov (1905), organizacija nemškonacijonalnih obrtniških pomočnikov (1900), organizacija nemških obrtnikov (1906) itd. V kulturnem in prosvetnem življenju mariborskega meščanstva sta dajala inicijativo zlasti Südmarka in Schulverein, ki sta pri tem reševala tudi socialna meščanska vprašanja in mariborska podružnica nemškega jezikovnega društva, ki je že koncem XIX. stoletja prirejalo v kazini predavanja, kakor jih prireja danes Ljudska univerza; javna predavanja je prirejala v zimskem času tudi Südmarka, in to največ s tujimi predavatelji, pozneje tudi Schulverein. Südmarka je 1899 ustanovila zavetišče in posredovalnico dela za nemška dekleta; dala inicijativo za Dijaški domi in 1902 ustanovila v grajski dvorani Ljudsko knjižnico, Nemško mariborsko društvo je dalo inicijativo za ustanovitev ženskega učiteljišča in iz vrst Südmarke in Schulvereina je izšla inicijativa za ustanovitev nemške dijaške kuhinje in dekliškega penzijonata z gospodinjsko ter kuhinjsko šolo (Vesna). Sicer pa je bila nemška meščanska diružbajčH obratno od slovenske — stanovsko ločena. Premožnejši sloji, zlasti oni s patricijsko tradicijo so se zbirali v Kazinskem društvu1, ki je prirejalo v kazini redne koncerte, kabarete, maskerade in zabave, v zimskem času drsanje, v poletnem pa družabne športne nastope v Ljudskem vrtu, kjer je tudi začelo kot prvo s tenisom. Filharmonično društvo je prirejalo koncerte v grajski dvorani, Männergesangsverein in Južni železničarji največ pri Götzu ali v Gambrinovi dvorani. Poleg gledališča so prirejale dramske predstave skozi Maribor potujoče skupine, in to največ v dvorani Križnega dvora. Da so nastopale v dobrodelne svrhe v gledališču tudi diletantske in visokošolske skupine, najpogosteje za nemško dijaško kuhinjo, je razumljivo'. Senzacija je bil P. Roseggerjev redtacijski večer 1905 v kazinski dvorani v korist Olepševalnega društva, 1904 pa gostovanje pevcev in igralcev iz Dunaja in Berlina. Znanstvene in umetniške ambicije so prišle malo do izraza in razstava slik (19Ö4) domačina Al. Ozva-tiča je imela v splošnem še slabši uspeh kot ga izkazujejo današnje. Uspela pa je ustanovitev mestnega muzeja po A. Raku in narodnega muzeja po Fr. Kovačiču. V lepem razvoju so se nahajala telovadna društva, strelsko društvo in požarna bramba, ki je začela 1908 Maribor ob Dravi med državnim in železniškim mostom Ob Dravi torišče stare usnjarske obrti, nekdanjih mlinov na ladjah in do danes po svojih- stavbah primer starega patriarhalnega Maribora. Pod tovarniškimi dimnikom Kristanovo kopališče. Na terasi predvojna in prometna Tattenbachova ulica, primer sedanjosti. z organizacijo rešilne postaje, kolesarska in dirkalska društva, kmetijska, podružnica in poleg tega veterani. Mariborska podružnica nemškega in avstrijskega planinskega društva, pa se ni znala razmahniti, vsled česar so se začela za turistiko zanimati posamezna telovadba društva, zlasti »Jahn«. Medtem ko so večino družabnih organizacij vzdrževali meščani sami, pa so našle narodne bojne organizacije zlasti Siidmarka, Sčhulverein, d'ruštvo za varstvo otrok itd. svoje trajne In Bogate podpornike v Mestni hranilnici ter v Mariborskem kreditnem zavodu. Te organizacije so poleg telovadnih društev stopnjevale medsebojna narodnostna nasprotstva, ko so nastopala obenem z Män-nergesangsvereinom tudi izven Maribora v slovenskem podeželju, zlasti na Pesnici, v Radvanju, v Pekrah ali v Št. liju, kjer je bila ustanovitev Südmarkhof a izrazito mariborsko delo. Posebno ostro je postalo-narodnostno razmerje po ptujskih in ljubljanskih dogod- kih, katero je vodilo k aretacijam Slovencev ob izbruhu svetovne vojne, Vsled teh razmer je postal Maribor za Slovence vroče tlo,: kjer je pri defenzivnem položaju slovenstva mogel vzdržati res samo tisti, ki je bil značajen, odločen in brezkompromisen. Posledica tega razmerja Nemcev do Slovencev pa je zopet bila, da so bili Slovenci kompaktno združeni v narodnih organizacijah, in to brez ozira na kulturnopolitično opredeljenost, ter da so bile prireditve slovenskih organizacij resnično zbirališče za vse zavedne Slovence. In samo iz tega pojeklenelega življa je mogel ob prevratu vstati kader, ki je Maribor pod Maistrovim vodstvom vzel v svojo oblast in zbral nato okrog sebe novih sil s ciljemi, Koroško. Socijalisti so v Mariboru nastopali v začetku stoletja s podvojenim povdarjanjem starih teženj, zapopadenih v splošni volilni pravici ter za pospešeno socijalno zakonodajo. Oprti že na lastne izobraževalne, športne in zadružne organizacije — mied zadnjimi zlasti bivši Ljudski dom iz 1890 — so bili skrajno nevarni v Mariboru vladajočim1 nemškim nacijonalistom. Agitacijske snovi so jim nudili dovolj meščani, ki niso upoštevali novih socijalnih razmer. Ko je n. pr. 1895 izšla naredba, ki daje pekovskimi pomočnikom' za nedeljsko delo med tednom 1 prosti dan, se marsikje mojstri tega niso držali. Tako je bilo tudi v Mariboru, kjer je socialistična strokovna organizacija naznanila vsled tega 13 pekovskih mojstrov. Značilno za miselnost starih meščanov je dejstvo, da je mariborski magistrat vseh 13 mojstrov oprostil z motivacijo, da so mojstri pač prekršili zakon, ampak samo zato, ker so pomcčniki izjavili, da jim je med-tedenski dela prosti dan odveč, ker itak ne vedo kam s prostim časom. Ali pa slučaj, ko je’ 1908 referent Za volilno reformio v graškem deželnem zboru, Mariborčan Kokošinek, ostal, namesto da bi podal na seji deželnega-zbora poročito o delavski•>kuriji, na trgatvi v svojem vinogradu. Podobni slučaji, so nudili socijalistom' ugodno agitacijsko gradivo, katerega so spretno izrabljali.in pri tem podpirali politične in socijalne težnje s stavkami, oziroma s pasivnimi rezistencami. Tako imamo razširjeno pasivno rezistenco na železnici 1905, ko ni dovolila Južna železnica uslužbencerni istih ugodnosti kakor so jih imeli, državni železničarji. Velike stavke z demonstracijami pa so se vršile v Znamenju volilne reforme 1905 zlasti potem, ko je v Rusiji car proglasil ustavo. V zvezi s to politično akcijo in v zvezi z: razklanostjo mariborskega mešeanštva ter deloma tudi kot posledica Taxovega delovanja na magistratu so 1907 zmia-gali pri reformiranih volitvah za dunajski državni zbor socialisti z J. Resjomi-in je H. Wastian ostal'samo še deželni poslanec. Pri volitvah 1911 pa je združeno nemško meščanstvo — kakor smo že omenili — vrglo J. Resla in izvolilo H. Wastiana. ali socijalisti so bili meščanski nemškonacijonalni stranki kot politični nasprotnik vsé do svetovne vojne za petami. Svetovna vojna in doba po 1918 Začetek svetovne vojne je pritisnil Slovence in socijaliste k tlom in odločujoč vpliv je imlel mariborski nemški narodni svet. Šele s sklicanjem parlamenta 1917 so se razmere izpremenile in -Maribor je postal s slovenskimi voditelji A. Korošec, K. Verstovšek in F. Rosina eno od središč gibanja za majniško deklaracijo/ Proti režimu § 14 so ostro nastopali socijalisti v stremljenju, izboljšati aprovizacijo delavcev, dvigniti mezde in za svobodnejši, režim. Viden znak tega so bile demonstracije, zlasti železničarjev 1917. 'Diametralno nasprotna pa so postala socialistična in slovenska pota 1918 ob prevratu. Medtem ko so, mariborski Slovenci pod vodstvom Narodnega sveta v delu vseh Slovencev, v Dravski dolini, zlasti pa Slovenskih goric, smotreno pripravljali Jugoslavijo, so videli socijalisti bodočo avstrijsko mejo, v meji dosedanjih socialističnih organizacij, ki so priključevale Maribor h Gradcu, in s tem -Avstriji; predvsem pa je usmerjalo mariborske .socijaliste k Avstriji republikanstvo in nasprotstvo do militarizma. Tako je v pro-vizornem deželnem' zboru v Gradcu koncem 1918 zastopal' Maribor tudi socijalist H. Zupanc. S tem so politično stopili nujno v vrsto nemških nacijonalcev, ki so pred prevratom vodili k cesarju Karlu deputacije za nedeljivo Štajersko, proti majniški deklaraciji in pròti Jugoslaviji: Prevrat v Mariboru je odločil usodo mesta v korist Jugoslavije, ker so mariborski slovenski voditelji s K. Verstovškom in F. Rosino ter vojaško vodstvo z R. Maistrom gledali položaj realno in brez romantičnih očal. Prevzemu vojaške komande po generalu1 R. Maistru je sledila lokalna mobilizacija in tej razorožitev nemške zelene garde, zavarovanje meje proti nemškemu Štajerskemu in priprava za akcijo na Koroškem, katero pa Je preprečila ljubljanska vlada. ‘Nevarnost železničarskih štrajkov so zlomili slovenski železničarji. Vojaški zasedbi Maribora po domačih' vojakih je sledil tekom' 1919 .prevzem vseh uiradov in šolstva, tako da je saintgermainska mirovna pogodba samo uzakonila obstoječe stanje. Vsled nemškega upravnega sistema, vsled gospodarske pre-;moči nemštva ter vsled političnega razvoja, v katerem se niso Slovenci udejstvovali.niti liberalno, niti socialistično, se je vršila v.Mariboru asimilacija življa iz dežele. Z novo upravo ter vsled izpre,-.menjenih političnih prilik,;, obenem pa vsled porasta slovenske narodnogospodarske sile pa se je narodnostni položaj v Mariboru normaliziral « tem, da ostape danes Slovenec, ki se priseli v mestò, ■tudi v nadalje to kar je bil. S tem se je končalo stoletno .umetno vzdrževanje nemškega mariborskega otoka v slovenskem Podravju, jS tem pa se.je izpremenila tudi zunanja slika Maribora; ki kaže me-„sto predvojne nemške slike, po vojni slovensko, kar odgovarja naravnimi pokrajinskim razmeram in ustvarja to. kar je mioralo nastati ; iz dejstva, katerega je navajal že nemški poslanec in filozof J. Car-neri, da je Maribor v geografskem smislu slovensko mesto. Z novo • sliko slovenskega in jugoslovanskega Maribora je zmagalo prirodno pravo avtohtonega človeka nad domnevano kulturno misijo kolonista. c Javno življenje se je v Mariboru po vojni razvilo: do podrobnosti. Na mesto predvojne politične razdelitve v nemške nacijonal- è ce, socijaliste in Slovence so se Slovenci v Mariboru samem šele po vojni politično diferencirali v katoliško in svobodomiselno usmerjene; socijalisti so se vzdržali s svojo stranko v nadalje, ki pa je zadobila pod vodstvom Slovencev in vsled dotoka z dežele slovenski značaj. Poleg: obeh slovenskih meščanskih strank in socijalistov so se Nemci organizirali v lastni narodni stranki, medtem ko se niso mogle razviti po prevratu ustanovljena narodnosocijalistična ter komunistična stranka. Prvo so polagoma asimilirale ostale slovenske stranke, komunistična pa je prenehala z obznano 1920. Okoli političnih strank, ki so ustanovile v Mariboru delovna središča za Mariborsko oblast, pa se je razvila vrsta kulturnih, strokovnih, prosvetnih, gospodarskih in športnih organizacij, ki so na isti način kakor stranke obvladovale povojno javno življenje do 1929. Kulturno važen je povojni razmah mariborskih znanstvenih ustanov, združitev mestnega, škofijskega in narodnega v današnji mariborski muzej, ustanovitev Študijske knjižnice, Banovinskega arhiva in Pedagoške centrale; za popularizacijo’ znanstvenih in kulturnih vprašanj pa skrbi z rednimi predavanji Ljudska univerza. 1929 so prenehale politične stranke in 1930 z ustanovitvijo Sokola kraljevine Jugoslavije tudi telovadne katoliške in socialistične organizacije. 6. januar 1929 pomeni zaključek mariborskega političnega in kulturnega razvoja, kateri je bil spočet 1861 z ustanovitvijo mariborske Slovanske čitavnice. Sledi mu nova,, današnja doba. Za povojni kulturni Maribor kot-tak pa najlažje dobimo vzporedno sliko s predvojnim, ako ga s predvojnim primerjamo. Kulturni in zunanji nivo posameznega mesta najlažje presodimo po tem, koliko je izdalo mesto za zunanjost (ceste, ulice, parki, drevoredi), za prosveto in za socijalno skrbstvo, ki izhajajo iz gospodarske strukture posameznega mesta. Maribor 1914 je izdal za mestno zunanjost 24.576.50 zlatih kron, kar bi znašalo danes okroglo 400.000 dinarjev; v iste svrhe je izdal Maribor 1932 2,321.506 dinarjev, torej več kot šestkratno vsoto predvojne dobe. Predvojni Maribor je v tem pogledu še stal z eno nogo v vaškem okolju, medtem ko vstopa današnji Maribor predvsem vsled potreb industrije in pa tujskopromietnih teženj zavestno v okvir resničnih mest. Podobno sliko vidimo pri socijalnem skrbstvu. 1914 18.846.25 K (300.000 dinarjev), 1932 2,359.358 dinarjev. V socijalnem pogledu je v Mariboru težko vprašanje najemnikov; medtem ko so bile najemnine postavljene na zlato podlago v sorazmerju s predvojno dobo, pa je le malo število onih' najemnikov, katerih dohodki so istotako v sorazmerju z zlato podlago iz predvojne dobe. V šolstvu imamo 1914 23.585.15 K (manj kot 400.000 dinarjev), 1932 1,422.431 dinarjev. V znanosti in umtneosti 1914 6.059.75 K (80.000 dinarjev), 1932 343.956 dinarjev. Skoro osemkrat več izda današnji Maribor za socijalno skrbstvo, ki je bilo v bistvu utemeljeno* šele v povojni dobi, več kot trikratno vsoto za šolstvo in več kot štirikratno za umetnost in znanost! In če Maribor tudi relativno ne narašča hitro po številu prebivalstva, pa je mariborska regulacijska, socijalna, prosvetna in kulturna politika dokaz, da se Maribor dviga s hitrimi koraki na položaj mesta s tujskoprometnim in kulturno evropskimi obiležjem. Pristan v Mariboru Pristajališče splavov in najstarejši del mesta z Benetkami, mestnim stolpom, nekdanjim minoritskim samostanom in cerkvijo ter z Žičkim dvorom1. Pristan je staro tržišče za les in železnino. Pogorje v ozadju, Kobansko, z najvšjim Žancerjevim vrhom. \JÌMut$h/a in sad+ctcsb/ v Hlari&oc-sUemoitćlišu Ravnatelj J o s. P r i o 1 — prof. Fr. Vojsk Maribor slovi že od nekdaj kot središče visoko razvitega vinarstva in sadjarstva. Prve vinograde in sadonosnike mariborskega okoliša je moderniziral koncem tretjega stoletja rimski cesar Pro-bus. V dobi selitve narodov so bili dotlej ustvarjeni nasadi večinoma propadli in so na novo vzcveteli šele v dobi po Karlu Velikem. V tem času nastali, samostani in razni redovi, ki imajo raztresena še dianes svoja posestva v okolici Maribora, so si pridobili mnogo zaslug za razvoj vinskih in sadnih, kultur. Pred kakjmi 100 leti je uredil v Pekrah nadvojvbda Ivan vzorno vinogradsko posestvo (današnji Janžev vrh) z obsežno drevesnico in trsnico, iz katere so dobivali okoličani sadno drevje in trte za obnovo svojih nasadov. 1872. je. bila ustanovljena v Mariboru sadjarska in vinarska šola, ki je vzgojila mnogo odličnih strokovnjakov, kateri, so pomagali pri obnovi sadònosnikoV in po trsni uši opustošenih vinogradov po Sloveniji, Hrvatski in drugod. Ta zavod ima glavne zasluge, da je vinarstvo in sadjarstvo v zadnjih desetletjih v severovzhodnem delu Dravske banovine tako odlično napredovalo. Površina šolskega posestva znaša 58 ha, od tega 5 ha vinogradov na Kalvariji, kjer se pridelujejo izvrstna vina, katerim prednjači renski rizling. Sadonosni-kov je okrog 8 ha. Pouk na zavodu traja dve leti. Maribor leži na 15.45 stopinji vzhodne dolžine in na 46.5 stopinji severne širine ter ima pred severnimi vetrovi zaščiteno lego po gorovju Kobansko in po hribčkih Slovenskih goric; na južnozapadni strani pa se dviga gorski masiv Pohorja. Absolutna višina Maribora znaša 274 m, absolutna višina mariborske Kalvarije pa 373 mi. Na podlagi dvajsetletnih opazovanj (1901—1923) meteorološke postaje vinarske in sadjarske šole v Mariboru znaša povprečna letna temperatura 9.5 stopinje Celzija, povprečne letne padavine 1070 mm in povprečna letna solnčnost 1700 ur. Podnebne razmere so potemtakem za uspevanje vinske trte in žlahtnih sadnih plemen nadvse ugodne in na zunaj najbolje označimo mariborsko okolico, če navedemo, da pokrivajo v Kamnici vinogradi 26%, v Košakih' 51%, na Melju 53% in v Celestrini 50% od' celotne površine. Mariborski vinarski okoliš v širšem smislui besede se deli v 1. Pohorje in 2. v Kobansko s Kozjakom in z zapadnim! Slovenskimi goricami. V najboljšem delu pohorskega vinarskega okoliša — zlasti v Pekrah — raste sloviti pekrcan. Pekrčan je belo vino z ljubko rožico in svojstveno ugodno aromo. Trsne vrste so zastopane približno v sledečem razmerju: laški rizling 30%, mozlavec ali šipon 20%, renski rizling 20%, zeleni silvanec 10% in beli burgundec 10%; ostale sorte (žlahtnina, rulandec, traminec, sauVignon, muškatelec) so zastopane z 10%. Med podlagami prevladuje Riparija portalis z 80% in Ruipestris št. 9 z 20%. Druge podlage vobče ne pridejo v poštev. Vseh vinogradov v tem okolju je okrog 240 ha. Vina.imajo povprečno 11—13% alkohola in 7—10% kisline. Po mnenju mnogih vinarskih veščakov rastejo v pekrskih goricah -C poleg ljutomerskih — naša najboljša vina severnega tipa. Vse pa nadkriljuje renski rizling, ki za povprečnimi renskimi vini prav nič ne zaostaja, marveč jih često celo prekaša. Pekrska vina trošijo predvsem v Mariboru in okolici, v manjši Pieri tudi drugod; nekaj teh vin izvozijo tudi v Avstrijo. ,/f^-V pohorskem vinarskem okolišu1 nahajamo tudi mnogo' lepih sadonosnikov. V starejših nasadih so zastopane predvsem sorte : bobovec,, kanadka, mošancelj, zlata parmena, šampanjska reneta, Har-bertova reneta, zeleni knežak, rumeni bellefleur, kaslerska reneta, karmeliterca, pisani kardinal in londonski peping. Y mladih nasadih prevladujeta kapadka in bobovec, v manjši meri krivopecelj, Bau-mannova reneta, prinčevsko. in Boikovo jabolko. V zadnjih letih se ,širita Ontario in Jonathan. Poleg jabolk so močno razširjene zlasti hruške-moštnice, čreš-nje in orehi, d očim je češpelj, breskev in marelic razmeroma malo. Povprečno odpade na: jablane 65%, hruške 15%, črešnje 8%, orehe 7%, na češplje, breskve in marelice pa 5%. Na prisojnih obronkih Peker in Limbuša najdemo več starejših dreves žlahtnega kostanja, ki se odlikujejo tukaj po redni rodovitnosti ter po debelih in okusnih plodovih. Drugi vinarski okolj Kobansko s Kozjakom in z zapadnim! Slovenskimi goricami ima zapadno od železnice Maribor—Špilje kakih 1050 ha in vzhodno navedene železnice 1620 ha, t. j. skupno 2670 ha vinogradov. Bela vina iz zapadnih Slovenskih goric in s Kobanskega so vobče prav dobra potrošna vina lepe barve in prijetnega okusa z dokaj ljubko rožico. V boljših legah je največ belega burgundca, laškega rizlinga in silvanca, v slabših pa razen teh sort tudi še več ali manj starih domačih vrst kakor belina, podbel, peček, žlahtnina i. dr. Ta vina imajo povprečno 10—12% alkohola in 7—10% kisline. Po Kobariškem pri Mariboru raste na Kozjaku najboljši muškat v Sloveniji; osobito je cenjen muškat iz okolice Kamnice in od Sv. Urbana. Odbrana slovenj egoriška vina so: renski rizling, beli burgundec, muškatni silvanec (sauvignon), silvanec, traminec, modri burgundec, modra Portugalka i. dr. V tem predelu se nahajajo večja vinogradna posestva, ki pridelujejo izborna sortna vina, sposobna tudi za buteljke. Mešana črna ali rdeča vina se pridelujejo v manjši meri iz modre portugalke, modre frankinje, modrega burgundca in nekaterih drugih modrih sort. Najbolj znane lege v tem vinarskem okolišu so: Mariborska Kalvarija, Kamnica, Sv. Urban, Košaki in Melje, dalje od Maribora pa Plač, Špičnik, Vajgen. Jareninski vrh in Cirnik. Največ vina iz tega okoliša gre v Maribor, nekaj v Ljubljano, na Gorenjsko, 'v Avstrijo i. dr. V pravkar opisanem drugem vinarskem okolišu najdemo povsod — zlasti v položnejših, za vinsko trto manj ugodnih legah, v zavetnih dolinah in ravnicah —■ obsežne jabolčne nasade. V okolici Kamnice in Rošpoha prevladuje v starejših sadovnjakih mošancelj z okrog 30%, nato sledi kanadka z 20%.,. bobovec z 10% in zlata parmena s 5%. Ostanek tvorijo: rumeni bellefleur, damasonski ko-smač, kardinal, dolenjska voščenka, Harbertova reneta, karmeliter-ca, ribstonski peping, grafensteinc in boskoopski kosmač. V mlajših nasadih so zastopani v glavnem bobovec, londonski peping, Jakob Lebel, Ontario, Jonathan in krivopecelj. Od hrušk je največ tepke, Weilerjeve moštnice, ozimke in koroške moštnice, od žlahtnih sort pa klapovke, boskovke, avranške, pastorjevke in salzburške. Na sončnih pobočjih Kobanskega izborno uspevajo žlahtni kostanji in orehi. Razmerje med posameznimi sadnimi plemeni je približno takole: jablane (okrog) 70%, hruške 10%, češplje in slive 12%, črešnje 4%, breskve in marelice pa 4%. Več ali manj slično razmerje med posameznimi sadnimi plemeni najdemo tudi v ostalih: predelih tega okoliša. V Košakih in Počehovi nahajamo obsežne in dokaj lepo oskrbovane sadooosnike, zasajene s sortami: kanadka, mošancelj. zlata parmena in bobovec. Precej je koščičastega sadja, zlasti češpelj in črešenj. V Pesniški dolini prednjači bobovec, kanadka in krivopecelj; močno so zastopane češplje in orehi. Pri Sv. Petru in okolici so gojili v minulem stoletju v velikih množinah (okrog 70%) domačo češpljo, ki so jo uporabljali za kuhanje slivovke, za sušenje in za pekmez. Okrog 10% je bilo takrat orehov (prim. Orešje, Košaki!), 10% črešenj in 10% jablan. Po ustanovitvi sadjarske in vinarske šole v Mariboru so pa začeli češplje, črešnje in orehe opuščati in saditi pretežno jablane, v manjši meri tudi hruške. Danes zavzema v tem okolišu jablana 80%, dočim odpade 20% na druga sadna plemena. Največ je mošanclja (40—50%), nato pride bobovec (20%), kanadka (m—15%) in dama- sonski kosmač (5%). Poleg navedenih sort so posadili še nekaj rumenega bellefleuirja, Baumannove renete in boskoopskega kosmača. V poslednjih letih posvečajo precej pažnje breskvam, ki najdejo tukaj zelo ugodne pogoje za uispevanje. Kakovost sadja je prvovrstna ter dosežejo jabolka — osobito v nižjih, v bližini Drave ležečih legah — izredno debelost in živahno barvo; Iz najbližie mariborske okolice: Kalvarija Omeniti bi še bilo, da je mnogo sadnega drevja, zlasti breskev, marelic, sliv in jagodastega sadja tudi po mariborskih hišnih vrtovih, katerim posvečajo lastniki dokaj pozornosti in ljubezni. Dočim se koščičasto in jagodasto sadje potroši večinoma doma, odnosno vnovči na mariborskem trgu, se izvažajo namizna jabolka v velikih količinah v inozemstvo, predvsem v Nemčijo; Češkoslovaško, Avstrijo in Italijo. V letu 1932 se je naložilo v svrho izvoza na mariborskem in pesniškem kolodvoru 1970 vagonov jabolk, kakor kaže razpredelnica: ranih jabolk jesenskih jabolk zimskih jabolk Maribor 13 vagonov 242 ». 545. » Pesnica 20 vagonov 350 » 800 » Skupaj 800 vagonov 1170 vagonov Poleg sadne je tudi vinska trgovina v Mariboru precej razvita. Večje vinske trgovine so: Pugl & Rossman. Pfrimier, Hausmanin-ger in Gnilšek; kletarske zadruge: Spodnještajerska vinarska zadruga, Maribor, Meljska cesta in Kletarska zadruga, Maribor, Aleksandrova cesta. Za izvoz sadja skrbe sadni trgovci, organizirani v Udruženju sadnih eksporterjev in trgovcev v Mariboru, Jurčičeva ulica. Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru, Aleksandrova cesta in Kmetijska družba, skladišče Meljska cesta. Kmetijski pospeševalni zavodi in korporacije v Mariboru so: •Banovinska vinarska in sadjarska šola, Kmetijska poskusna in kontrolna postaja, Vinarsko društvo Dravske banovine, Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva in Kmetijska podružnica. V Pekrah se nahaja Banovinska trsnica in drevesnica, združena z enoletnim praktičnim učnim tečajem; v Kamnici pa je veliko hi vzorno urejeno drevesničarsko podjetje (I. Dolinšek), ki se bavi z vzgojo vseh sadnih plemen in raznih lepotičnih rastlin. Sfi&rf v Mad&tou r.s«p«o Mariborski predvojni sport je bil podrejen družabnosti in narodnosti. Gojil je streljanje, kolesarstvo (zlasti na tekmovališču za Križevim dvorom), kasaštvo, 1909 je bil ustanovljen v Mariboru prvi nogometni klub. in istega leta so bile prve nogometne tekme v Ljudskem vrtu. Kazinsko društvo je gojilo že od začetka stoletja tenis, ki se je pričel pri takrat običajnih garden-partyjab in ki je našel že pred vojno svoje prostore v Ljudskem vrtu. Središče predvojnega sporta pa je bila telovadba, kateri je bilo v mnogem podrejeno tudi planinstvo. Svetovna vojna je - prekinila razvoj zlasti v kolesarstvu, telovadbi in nogometu napredujočega mariborskega sporta. Delo klubov je prestalo, posamezniku,pa niso dovoljevale športnega udejstvovanja apr ovizacijske, razmere v mestu, pa če bi tudi ne bil vpoklican k vojakom, oziroma če bi tudi imel na razpolago prostor. Željna novega udejstvovanja se je naša mladina po končani veliki vojni dokaj hitro znašla pri oblikovanju družabne dinamike. Novo življenje, borba, koristna duhu in telesu, je pričela s ponovno, odnosno novo organizacijo sporta in že pomladi 1919 najdemo posamezne dijaške športne skupine na Teznem, v Tomšičevem drevoredu in za vojašnico v Orešju. Prva panoga, ki je zajela mlade športnike, je bil že iz predvojne dobe popularni nogomet. Leto 1919 prinese prve športne organizacije, v početku, divje, poleti pa so oblasti potrdile pravila novih športnih klubov, tako za poznejši razvoj sporta važnih klubov I. S. S. K- Maribor in S. K^ Rapid, s katerima so poizkušali tekmovati S. K. Aero, S. K. Rote Elf, poznejši M. A. K., S. K. Herta, S. K. Svoboda, S, K. Mereur in S. K. Korotan. Prvi tekmovalni prostor je bil na Teznem, sledil miu je prostor pri nekdanjem Križevem dvoru, na katerem) je treniralo moštvo sedanje mariborske »Svobode«, ki je pa danes zazidan pa tekstilni tovarni Doctor & dr. 1920 pa je zopet stopil v službo sporta Ljudski vrt. V Ljudskem vrtu se je razvilo središče in torišče vseh športnih panog, ki zahtevajo za aktivno izvajanjfe posebna igrišča. Organizacija vodilnih klubov se je poglabljala, kar je trajno dvigalo število in sposobnosti športnikov, V prvih povojnih letih je bilo treba pre- broditi izredne težkoče; treba je bilo prirediti športne prostore, opreme športnikov in finančna sredstva klubov so bila neznatna, zaslombe med občinstvom mialo, članstvo pa je bilo treba smotreno vzgajati. Idealizem povojnih propagatoriev sporta je omogočil in opravičil športno poslanstvo tako v narodnem, telesnokulturnem, družabnem, karitativnem in gospodarskem oziru. Pozornost in s tem misel športnega pokreta je postajala močnejša, funkcija sporta pa od dne do dne pomembnejša. S predajo Ljudskega vrta sportu je bil večini športnih panog omogočen razvoj. Predvojni nogometni prostor je prevzel S. K. Rapid; ker sta bila veliko in malo vežbališče na jugu zazidana deloma že pred vojno, si je zgradil I. S. S. K. Maribor 1920 na vzhodnem delui Ljudskega vrta iz dotakratnega-gozda primerno veliko in moderno igrišče. Na zapadnem delu pa je isti klub zgradil vzorno te-nisišče. Težišče športnega življenja je bilo s tem večini športnih panog zasigurano v neposredni bližini mestnega središča in to dejstvo je nemalo vplivalo na uspešni razvoj sporta ih na njegovo popularizacijo. Vzporedno s športno aktivnostjo se je razvila stalna športna kritika in poročevalstvo v vseh časopisih, meščansko družabnost je gojil novi sport z rednimi in pestrimi prireditvami ter je s svojimi uspehi populariziral mesto Maribor tudi v tujini. Tako je poleg drugega mariborski sport dvigal tujskoprometni pomen Maribora. Pri tem se je mariborski sport organiziral tako, da danes skoro nimamo panoge, kr se ne bi gojila organizirano v posameznih klubih, kar je s socijalnega vidika izredno pomembno, ko omogoča klub izvajanje posamezne športne panoge, katere bi posameznik Sam ne zmogel. V teku časa so se razdružili nekateri klubi in ustanovili novi: S. K. Železničar, Mariborski Akademski S. K., Mariborski Smučarski Klub in S. K. Marathon. Središče športnega udejstvovanja pa je ostalo v Ljudskem vrtu, dokler ni težnja po lastnih igriščih pripravila novih športnih prostorov. S. K. Rapid je zgradil prostorno igrišče na periferiji mesta proti Radvanju. Bližje mestnemu središču je zgradil igrišče S. K. Železničar, ki se razvija v mali stadion. Še bližje središču mesta sta pridobila svoje prostore S. K. Marathon na severu na Livadi in S. K. Svoboda na jugu od Drave. Važno športno torišče je vojaško vežbališče na Teznem, ki se uporablja za biciklistične, motociklistične, konjske in avtodirke ter v zadnjem času za jadralno letalstvo. Tako se polagoma premika torišče mariborskega sporta iz Ljudskega vrta na jug preko Drave. Udarec sportu pa pomeni izguba zadnjega nogometnega prostora na levem bregu Drave, ki je pripadalo dose-daj I. S. S. K. Maribor in katerega je mestna občina odstopila Sokolu. Zaslužnemu športnemu društvu je stavljena težka preizkušnja njegove življenske sile, ki temelji danes na njegovih teniških prostorih v- Ljudskem vrtu. Izredni pomen. ima kot športno kopališče moderni Mariborski otok. Po intenzivni propagandi naših klubov se je silno razvilo smu- Čanje, relativno manj pa sankanje in drsanje. Po zaslugi naših športnih klubov so s snežno odejo pokrita rebra Pohorja, Koban-skega in deloma tudi Slovenskih goric obljudena po rojih smučarjev, ki se organizirajo pod vplivom Maribora že tudi na deželi. Pregledno današnje stanje posameznih športnih panog v Mariboru je sledeče : Nogomet goji četvero klubov in je Maribor se- Mariborski klub biciklistov ob ustanovitvi 1883 (Po sliki v mariborskem muzeju) dež posebne nogometne podzveze; v tej popularni panogi so klubi dosegli lepe uspehe, tako zmage nad uglednimi domačimi in inozemskimi moštvi ter prvenstvo Slovenije. Tenis goji preko 350 igralcev, na 11 klubskih in 7 privatnih prostorih. Lah koatl etiko razvija 6 klubov s posebnim zveznim poverjeništvom z nad vse zadovoljivimi uspehi. Ping pong je organiziran v 4 klubih in se je udomačil na kopališčih, izletnih točkah ter v privatnih domovanjih. Po zgraditvi kopališča na Mariborskem otoku so ustanovili vsi klubi vodnosportne odseke, ki gojijo zlasti plavanje in skakanje. Veslanje je navezano na Dravo, kjer organizirajo klubi iz vrst srečnih posestnikov čolnov vsakoletna propagandna tekmovanja. Damske sporte, predvsem hazeno in damsko lahko atletiko gojijo v posebnih odsekih 3 klubi, s ab 1 janje z vidnimi uspehi M. A. S. K., in težki atletiki so pripomogli 3 klubi do velike popularnosti. Vsakoletne konjske kasaške in galopske dirke prireja Kasaško društvo. Nad 1500 članov v 4 organizacijah neguje kolesarstvo in je Maribor sedež kolesarske podzveze, ki je letos tudi organizirala izbirna olimpijska tekmovanja. Motociklisti so združeni v 3 klubih ter so znani po svojih odličnih sposobnostih doma in v tujini. Avtomobilski sport je organiziran v mariborskem avtomobilskem klubu. Številčno najmočnejši je z i m s k i sport, ki ima v Mariboru lastno podzvezo; njegov razmah od prvih počet-kov na Pohorju in od' prvega tekmovanja 1927 je uprav senzacionalen. Organiziran je v 5 klubih. Smučanju se nudijo prirodni predpo- goji na Pohorju in na Kubanskem, in istotam tudi sankanju, drsanju pa na obeh mariborskih ribnikih. Najmlajši sport v Mariboru in obenem v. državi je jadralno letalstvo, ki vrši propagandne polete na Teznem', s katerimi pripravlja pot k dograditvi mariborskega letališča, Pri reprezentanci jugoslovanskega sporta pred širokim svetom pa sodelujejo mariborski športniki z lastnim Olimpijskim odborom. V primeri s predvojnim sportomi, ki je bil posvečen izrazito družabnosti, je mariborski povojni sport izgrajen na modernem načelu gojiti z zabavo in tekmovanjem borbeno kulturo telesa in duha v območju zraka, vode in sonca. In ako razlikujemo danes predvojni in povojni Maribor, ga moramo razlikovati tudi po športu, ki je dosegel moderno višino in razmah šele v povojni dobi. Rudolf Golouh Za novi fftadfrto Slovenci se začenjamo šele zadnje čase prav zavedati izrednega pomena mest za kulturni, gospodarski in socijalni razvoj naroda. Kot pretežno agrarni narod, z relativno razvito trgovino, obrtjo in Novi Glävni trg (1930) ponoči Dohod na današnji dravski mos'. industrijo, smio živeli in še živimo bolj z vasjo kot z mestom; zato je tudi naše življenje in čuvstvovanje in vse naše umetniško ustvarjanje bolj vaško kot mestno. In vendar: čeprav je vas tudi za nas, kakor za vse druge narode, večni, neizčrpni, vir svežih moči — kulturne, politične in gospodarske sposobnosti celote se prav razmahnejo in uveljavijo šele v središčih vsega snovanja, v velikih1 mestih, kjer se stekajo, srečajo, gnetejo in amalgamirajo najaktivnejše sile naroda. Mesta izpričujejo pomen in značaj, ekonomsko moč in kulturno višino, živo preteklost in delavno sedanjost ljudstva, so nezmotljiv in neporušljiv dokaz njegove aktivnosti, njegovih energij in impulzov na vseh poljih človeškega udejstvoyanja. Važnost in vrednost določene ljudske sredine sodimo po moči, veličini in zgodovini njenih mest. Ko mislimo na Čehe, vidimo njihovo Prago, ko mislimo na Dance, vidimo njihov Kodanj itd. Zgodovina nar odlov je v veliki meri zgodovina njihovih mest. In kdor misli, da je napačno, presojati sedanjost in preteklost naroda po stanju; in pomenu njegovih mest, se moti. Nazorni dokaz pravilnosti tega merila imamo v lastnih razmerah. Jugoslovani nismo imeli do zadnjega večjega, kolikor toliko pomembnega, urejenega in »dograjenega« mesta. Beograd in Zagreb sta bila do prevrata vsaj kot mesti neznatni. Da se je Beograd povzpel do četrtmilijonskega središča, da je temu blizu i Zagreb, je bilo treba povojnega političnega in gospodarskega razmaha, je bilo treba državne združitve dvanajstmilijonskega ljudstva, je bilo treba ogromnih naporov in sredstev. In še pogrešamo mesta, ki bi bila dognana, svojska in skladna celota! Naša glavna mesta odgovarjajo stanju našega naroda. ; a _—- Mesta ustvarja in oblikuje čas, blagostanje, težnja k napredku, ■Cpodjetnost prebivalstva, predvsem pa žrela zavest ' kulturne skupnosti, kulturne tradicije vobče: Dalmatinska mesta in mesteca, ki vsaka zase začudijo in zadivijo obiskovalca po svojem zgodovinskem sijaju, po dovršenosti svojih stavb in harmoničnosti okolja, po verni sliki svoje slavne preteklosti, spominjajo še danes živo na silno dobo duha in gospodarskega blagostanja, ko jeA Dalmacija vezala balkanske dežele s Sredozemskim morjem-in sredozemsko kulturo, dobo procvita beneške in dubrovniške republike, dobo svobodnih občin, dobo intenzivnega vsestranskega urtìskegà iri gmotnega Ustvarjanja. SlovenciImamo',eno samo pijčje mèsto Ljubljano;— in še ta je dobila izrazitejši meštni znal&ij šele po vojni. Préj j è bila Ljubljana tipično provincijalno polkmečko mes|;p,,.Se mupgp na slabšem smo bili v Mariboru, drugèia: večjem ..sredtóc^.Sldvénije. Ljubljana je ohranila iz -.s.yoj;e preteklosfi'-Tiekaj sbomCpikov in patricijskih stavb, ki pričalo p tradiciji in sta$*^JŠiri mesta, ohranila je obenem ves čas privilégiranj polozaj glavnega' mesta, dežgjž. Jßjlj §o tu pogoji za večji napredek mesta. Vendar se Ljubljana vse do'prevrata ni dosti povečala in moderniziràia; Slovenija ni’ še premogla niti po svojih gospodarskih močeh; niti pö'Sposöbhösti in podjetnosti svojih ljudi večjega centra. Z-Mar-ib'òrU je; pa; splofr■ manjkMoff$lfehèr'hó tradicije/vje^mahjkšlb' dbkadhježa, -ktìb jpir’e'dm’éétjù {jfàdcàj1 ttìidf Ostälö, jè'ihéàto^ih'ale' trgoVinéi'iri hialèf!òbrfi, ;bfé^'nòtì“àÌfijè-'Iiàfcìfc!-:!H; laštnegk Urejené^à 'iitriàfijègà ’fftiè'-fKl§<è in jé; tudi Märibbf‘novih ^azmeräh i'žhStn'o jjbVeča’I' ^èibràV1 tir;Bil- rtjlégL)VJ' naptédbk-'takci'Velik/ kakör‘fé tàkof b'o-vojnr k'ažalb, ' je; verfdàL’prè'--' cejšnja- razlika 'med1 nekdanjim4nMänasrijim Mariborom ' Ali vsako mesto, veliko ali malo, ima tudi vselej svoj posebni značaj, ki mu ga daje okolje in okolica, splob.prircdne razmere, V: katerih raste. So mesta tipično trgovska in mesta tipično industrijska, ali, kakor Beograd in pretežno tudi Ljubljana, tipično uradniška in upravna. Maribor nr ne prav trgovski, ne prav industrijski, še manj Grajski trg z vhodom v Slovenskd ulico ponoči Priiher iz pö'vöjnega. Maribora . pa uradniški. Po vsem svojem: položaju, legi, okolici in klimi bi mogel postati v doglednem času prej mesto turizma, letoviščarstva, tujskega prometa vobče. V tem pogledu so možni večji uspehi, nego se morda zdi. Regulirani, modernizirani, stavbno stilizirani Maribor bi mogel privabiti tujce zlasti iz notranjosti države in služiti obenem: kot izhodišče za tujski promet na Pohorje in v druge kraje severne Slovenije. Rezultati so že sedaj vidni, ko se je z delom v tern1 pravcu komaj začelo. Bili bi mnogo večji, če bi se napori potencirali in sistemizirali, če bi se naprave in sredstva, ki so v to svrho potrebna, izpopolnjevala. Naraščanje tujskega prometa bi nujno pospešilo razvoj mesta in spremenilo njegovo zunanjost. Ravno zato, da se delo v tej smeri razmahne in intenzificira, pa tudi zato, da se oživi delavnost mesta in obenem: dvigne njegov ugled v očeh someščanov in sodeželanov, sem: sprožil inicijativo, da se organizira vsaj enkrat na leto takozvani »Mariborski teden«, o umestnosti in koristnosti katerega sedaj po premagani prvotni skepsi nihče več ne dvomi. Toda s tem je bil storjen komaj začetni korak. Da pridobi mesto na svojem pomenu, je treba inicijativnega dela na vseh poljih. Maribor zmore še marsikateri gospodarski in javni podvig. Zmore nedvomno tudi še marsikateri kulturni podvig. Ali ni dovolj značilno, da nima Maribor niti svoje literarne revije, da le s težavo vzdržuje svoje gledališče ali pa svoj muzej? Maribor se mora močneje zavedlati, da je vendarle glavno mesto dobre polovice slovenske zemlje, da je zlasti za severno mejo glavno središče. Pritegniti mora nase vse, kar nanj gravitira, delati zase in svojo okolico, pokreniti akcije ter pospeševati in združevati v sebi ustanove, ki naj služijo mestu in pripadajočemu podeželju. Razviti moramo zato močnejšo lokalno zavest, pokazati večjo skrb za svoje mesto, biti vse bolj ponosni nanj. Lokalna zavest, ponos pripadnosti k določeni mestni kolektiviteti je vobče močan činitelj mestnega razvoja. Takozvani lokalizem ni vselej škodljiv, če se ga prav razume in omeji, je celo koristen, je na vsak način potreben. Mariborčani morajo razviti vse večjo podjetnost in vse aktivnejši čut skupnosti, da bo njihovo mesto rasilo in napredovalo. Vemo, da se mesta le počasi dograjujejo, da se mestna svoj-stvenost le polagoma ustvarja in izkristalizira, da je treba za vse to časa, tradicije, izvestnega kolektivnega prekvašanja — ali ravno intenzivna, podjetna delavnost mestne celote pomaga, da le-ta hitreje dozori v kulturno skupnost, vredno tega imena. Kot številčno mali narod z omejenimi gospodarskimi možnostmi, se Slovenci ne bomo mogli tudi v pogledu obsežnosti mest meriti z drugimi, večjimi narodi. Toda za naša mesta moremo tudi v naših prilikah mnogo več storiti. Treba le močnejše zavesti o pomenu in vlogi mesta v življenju naroda; zavesti, da je mesto kultura in napredek, delavna sedanjost in skladnejša bodočnost! Divjak Bogomir mehanična delavnica, trgovina koies, otroških vozičkov/ in sport, potrebščin Ključavničarska ulica 1 Glavni trg 17 Tattenbachova ulica 4 Telefon interurban 27-12 Divjak Bogomir je ustanovil leta 1927 v Ključavničarski ulici mehanično delavnico za popravilo koles in motornih vozil. Istočasno je ustanovil na Glavnem trgu trgovino s kolesi. Kmalu nato je izpopolnil svojo delavnico in pričel z izdelovanjem sportskih predmetov, v kateri stroki je zavzel velik in nagel razmah, tako, da je danes v tej panogi na področju bivše mariborske oblasti brez vsakega dvoma vodilen. K tej specijalni stroki je kmalu nato priključil izdelovanje otroških vozičkov, ki so se v te kraje do takrat povečini še uvažali iz inozemstva. Sedaj se najmodernejši vozički izdelujejo doma, in to po znatno nižji Ceni nego so se prej kupovali v inozemstvu. Ob ustanovitvi podjetja je zaposloval 5 uslužbencev, sedaj dela v tem podjetju okoli 30 ljudi. Leta 1927 je kupil v Ključavničarski ulici poslopje in obratuje od takrat dalje v lastni hiši. Leta 1933 je pozidal v Tattenbachovi ulici lično trgovsko hišo, kjer se prodajajo prvenstveno sportski predmeti. Na Glavnem! trgu še posluje trgovina s kolesi in otroškimi vozički. Njegovo zdravo načelo: z delom do napredka, kaže v tem1 podjetju najlepše uspehe. |>ÌS bfS mw 9 p m % BP £ršP# 1 g *" ; mw' m |HB i Mfj» 1 |9S? 1 E jiv^^J Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor & drug Maribor, Ruška cesta 44 Telefon interurban štev. 22-71 Na mestu1, kjer je bilo konclemi XIX, stoletja na j večje mariborsko kolesarsko dirkališče, pred svetovno vojno pa ena od! najbolj priljubljenih izprehodnih točk Mariborčanov, to je na mestu nekdanjega Križnega dvora, sta ustanovila 1922 Doctor Edvard in njegov zet dr. Zucker Arnošt mehanično tkalnico in apreturo. Razširjanje obrata, je bilo zaključeno z 1928 dovršeno predilnico nasproti, koroškega kolodvora, ki je danes-topografska! značilT nost jugozahodnega Maribora. VI celoti obsega .današnja tovarna Doctor &. drug predilnico, tkalnico,' barvarno ih apreturo'..- Pogon obratov je električen. - ■ • L L V.’ . V obratih je zaposlenih povprečno 1000 nastavi j encev. ^ : * Predilnica ima 16.000 vreten ter sprede mesečno 100.000 dO' 120.000 kg bombažnega prediva; podjetje uvaža bombaž, direktno iž; Združenih držav Severne Amerike. Tkalnica' poseduje 550 statev, ki natkejo 'letno približno 3.500.000 m blaga. 1 : Tovarna Doctor & drug kot celota s predilnico, tkalnico, barvarno in apreturo proizvaja razne vrste pestro barvanega blaga, katerega razpečava po vsemi ozemlju Jugoslavije. Narodnogospodarski pomien podjetja je v gospodarskem osa-mosvojevanju od uvoza tujih tekstilij, "za Maribor sam pa v nadaljevanju industrijalizacije magdälenskega mesta in okoliških Studien-cev ter Radvanja. Hranilnica Dravske banovine, Maribor Gosposka ulica Telefon int. 22-81 21. julija 1928 je sklenila oblastna skupščina bivše mariborske oblasti uredbo glede pravilnika za oblastni denarni zavod, imenovan »Oblastna hranilnica mariborske oblasti«. Na podlagi te uredbe ustanovljeni denarni zavod je začel poslovati 1. februarja 1929 na Trgu Svobode št. 3, kjer je ostal do vselitve v novo pozidano palačo ria vogalu Gosposke in Slovenske ulice dne L maja 1932. 25. maja 1929 je Oblastna hranilnica mariborske oblasti prevzela Južnoštajersko hranilnico v Celju in jo izpremenila v svojo podružnico. Z ukinitvijo oblasti in nastojemi banovin 1929 je zavod postal Hranilnica Dravske banovine, Maribor in vsi posli bivše oblasti so se prenesli na banovino. Hranilnica Dravske banovine, Maribor, vrši svoje posle pod direktnim in subsidiarnim jamstvom Dravske banovine ter deluje s komunalnimi, melioracijskimi, železniškimi in hipotekarnimi posojili, posluje v lombardi!!, eskontu, žirui in kontokorentu ter sprejema ■denarne vloge in depozite. Dravska banovina odobruje upravna poročila in računske sklepe, voli oziroma imenuje upravni in nadzorstveni odbor, določa prispevek za kritje upravnih stroškov, sklepa o pravilih in njih izpre-rriembi ter o likvidaciji zavoda. Nadzorstvo nad Hranilnico Dravske banovine izvršuje Dravska banovina. Razvoj denarnega zavoda kažejo bilance: Vloge na hranilne knjižice Vloge na tekoči račun Komunalna posojila Hipotekarna posojila Rezervni zaklad Din 1929 23,345.645.45 18,977.927.— 27,157.568.50 4,342.978.90 89.103.55 Din 1933 37,393,838.54 42,333.923.15 54,585,648.40 7,848.739.27 1,498.066.17 Vloge v Hranilnici Dravske banovine so pupilarno varne, ker jamči za nje Dravska banovina vso svojo davčno močjo. s celim svojim premoženjem in z ing.arh. Jelenec & mg. Šlajmer gradbeno podjetje in tehnična pisarna, družba z o. z. Maribor, Vrazova 11 V predvojni dobi ni bilo v Mariboru slovenskega industrijskega gradbenega podjetja. Po vojni so se mariborski Slovenci osamosvojili tudi v tej industrijski stroki in danes stoji na čelu slovenskega stavbeništvU 1926 ustanovljena tvrdka Inž. arh. Jelenec & inž. Šlajmer. Njeno delovanje se je v hitrem tempu razširilo iz Maribora po vsem Podravju do Mežiške doline, državne meje, Prekmurja in do Celja. V tem ozemlju je gradbeno podjetje Inž. arb. Jelenec & inž. Šlajmer zgradilo deloma po lastnih, deloma pa po predloženih načrtih vrsto prvenstvenih industrijskih, talnih in visokih stavb1, od katerih navajamo najvažnejše: 1. Industrijske zgradbe: Apnene peči in dovlačilnico za Apne-nik Celje v Zagradu, več objektov tvornice za dušik v Rušah, tkalnice, predilnice, barvarne in kotlarne, kakor n. pr. v tovarnah E. Zelenka & Co. v Mariboru;; Ornik in Mitrovič pri Dravogradu, Marko Rosner v Mariboru,; Industrijske zgradbe Zugmayer & Gruber pri Slovenski Bistrici iti v sladkogorski tovarni. 2. Talne zgradbe: Mestno kopališče na Mariborskem otoku, 1 tovarniško kopališče v Rušah, kanalizacijo oreškega dela mesta Maribora, splošne bolnice in kaznilnice v Mariboru, vodovod na Muti, jez v. Št. Ožbaltu, betonske opornike za most na Mariborski otok in vodnjak mestnega vodovoda v Betnavi. 3. Visoke zgradbe: Palačo Banovinske hranilnice v Mariboru, palačo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru, osnovne šole v Rušah, Slovenski Bistrici in pri Sv. Miklavžu, vrsto stanovanjskih hiš mestne občine mariborske, palači M. Oseta in dr. F. Stamola v Mariboru, kavarno »Astorio«, vrsto carinarnic ob naši severni državni meji ter številne druge stanovanjske zgradbe v Mariboru in okolici, zlasti v Rušah in Slovenski Bistrici. Posebno omenjamo najvišjo pohorsko planinsko postojanko Senjorjev dom nad Ribnico. Izmed stavb’ v delu omenjamo Guštinovo palačo na Grajskem trgu in vilo industrijalca J. Hutterja v. Trubarjevi ulici. J. Hutter in drug Prva domača tvornica klotov in silkov in tvornica hlačevine Maribor, Motherjeva ulica Telefon Interurb.28-32 IVI Orešju, kjer so še po vojni zeleneli travniki in vrtovi ter rumenela polja, so 1926 ustanovili g. Josip Hutter, ga. Betka Hutter, Zunanji pogled na predilnico roj. Hribar in g. Rihard' Poche tekstilno industrijo, ki je danes topografska značilnost Maribora pod Meljem. Ob ustanovitvi 1926 je podjetje imelo 100' mehaničnih statev za hlačevino, 1929 se je razširilo z ustanovitvijo tvornice klotov in sit* kov, 1933 pa z ustanovitvijo predilnice, tako da obsega danes: 1. Predilnico za fino prejo iz ameriškega in egiptovskega bombaža s 15.000 vreteni. 2. Tvornico klotov in silkov, volnenih seržev, listrov in kam-garna s 500 mehaničnimi statvami in vsemi pripravljalnimi stroji za metanje, škrob! j en j e, snovanje ter požlahtnjevalnimi stroji za barvanje, merceriziranje, razškrobljevanje, smodenje, pranje in sušenje. 3. Tvornico hlaeevine s 100 mehaničnimi statvami z ysemi pripravljalnimi stroji za motan j e, sukančanje, snovanje, barvanje in po-žlahtnjevanje. Pogon je električen, paro pa daje moderni kotel s posredno kurjavo za 36 atu obratnega pritiska. Dvorana s flajerli Dvorana s krožno-predilnimi stroji Materijalno uvaža podjetje J. Hutter in drug surov ameriški in egiptovski bombaž ter barve in kemikalije. Letno predela 1,000.000 kilogramov bombaža v 5,000.000 m tkanin v širini 140 m. Socijalno zaposluje 1100 delavcev, kateri prejmejo letno na mezdah Din 15,000.000.—. Kar obstoja podjetje J. Hutter in drug, ni imelo delavstvo potrebe kakegakoli mezdnega gibanja in raynotako tudi ne glasila naše javnosti. Od 1934 ima delavstvo lastno tovarniško godbo. Splošno narodnogospodarski pomen podjetja obstoja v veliki važnosti za zaposlitev domačih delavcev posebno v dobi današnjega pomanjkanja dela, v zboljšavanju trgovinske in plačilne bilance, v plačevanju znatnih vsot doklad in davkov ter v industrijskem razvoju naše zemlje vzporedno z drugimi, gospodarsko naprednejšimi narodi in državami. Stroji za čiščenje bombaža Pogled v notranjost tovarniških prostorov kaže, da je v tovarni vsestransko preskrbljeno za higijensko in zdravstveno dobrobit delavstva, obenem pa tudi za njegovo osebno varnost. Tako. da je podjetje J. Hutter in drug v tem pogledu vodilno in to pravtako za Maribor kakor za vso Jugoslavijo. »Jugosvila Md. z o. z. Maribor „Jugosvila" telefon 28-33 ^ „Jugotekstll“ telefon 26-33 Sr Rosner telefon 22-32 Med Meljskim dvorom in Dravo, med vinskimi goricami in Melj-sjko cesto se sirijo danes na prostoru, kjer je še -pred desetletji živela izirazito kmetsko življenje vasica Orešje, obsežne tovarniške riaprave, katere so po svojem nastoju’y okvirni razveseljivega porasta mariborske tekstilne industrije med' najmlajšimi, ki so pa važne vsled svoje kvalitetne produkcije. ! 1932 ustanovljena..in od marca 1933 v obratu, je Jugosvila« d. z o. z., tovarna za izdelovanj^; finih:-.modnih izdelkov iz prirodne in umetne svile. Podjetje so ustanovili Marko Rosner, Vilko L o e b 1 in nad 200 let stara t o y a r n a s v i 1 e n i h i z d e l. k o v B r aj j e B a d cf'v Moravs k i; G h rok tav i, /zastopana po g. BädqrjÜ jun, Od’ ùistahóvìteljév’ deluje M1: Rosner v‘M'ariboru že nad 30 let! v/tekstilci brartzi.;'V. Loebl deluj e nad 12 let vmaribòrski tekstilni’industriji," kjer je “bil kot dolgoletni'druždbhik"Mariborske tek-' stilne tvornice eden od njenih začetnikov';vBader'|uft^P0rreprézeritirà1-v podjetju matično tovarno iz Moravske Chrostave. Jugosvila zaposluje povprečno 100 delavcev, ki so1, razen mojstrov, katere je dostavila matična tovarna iz Moravske Chrostave za izobraženje domačega delavstva, izključno iz Maribora in okolice. Domačini napredujejo dobro,'Vendar bo še potreben gotov čas, predno bodo v produkcijo popolnoma vpeljani; prirodni vzrok temu leži v dejstvu, da podjetje ne izdeluje povprečnega, temveč izključno finejše kvalitetno blago. Obrat je električen, lastna, naprava daje 120 HP. Predelujejo se svilene preje, katere se uvozijo iz1 Švice, Francije, Belgije, Holandske in Italije. Mlada tvrdka je-stopila v kratkem času svojega obstoja na čelo jugoslovanske produkcije svilenih izdelkov in danes nimamo v dr- m žavi modne trgovine s finejšimi svilenimi predmeti, kjer bi ne bili zastopani izdelki prave in umetne svile iz tovarne Jugosvila. 1934 sta bili ustanovljeni v zvezi ih v nadaljevanju Jugosvile dve novi tovarni za izdelovanje različnega blaga iz bombaža; v projektu pa je v bližnji bodočnosti tuidi izdelovanje blaga iz volne. Novi tovarni bodeta zaposlili nadalnjih 600 delavcev. Tvrdka je skrbela zlasti za to, da opremi nova podjetja s stroji tako, da bodo odgovarjali isti najmodernejšim zahtevam. S tem bode moglo izdelovati podjetje le prvovrstno blago. Ustanovitelji so pri gradnji tovarn polagali posebno važnost na zdravstveno in fizično ugodje v tovarnah zaposlenega delavstva, ter se niso tozadevno ustavili pred še tako težkimi finančnimi žrtvami. Tako so ustanovitelji n. pr. namestili v največjem delu tovarn, da preprečijo ustvarjanje in zbiranje prahu, parketna tla. Za preskrbo s svežim zrakom in za kurjavo skrbijo najmodernejši takozvani klimatski aparati, ki preskrbujejo Pogled na vse tri tovarne z Meljskega hriba zrak v tovarnah istočasno tudi s potrebno vlago. Aparati so prirejeni tako. da izmenjajo zrak na uro šest do osemkrat. Z izdelovanjem vseh vrst bombaževin bo združen tuidi oddelek za kvalitetno oplemenjevanje tkanin iz bombaža, lastna moderna barvarna z najnovejšimi barvarskimi aparati, nova kotlarna in vsi ostali za vodstvo velepodjetja potrebni pripomočki. Tovarni bodeta imeli 400 enkrat in 100 dvakrat širokih statev. Visoko' stoječi, moderno izdelani kotel vsebuje 250'm2 površine za kurjavo, ter bo pro- duciral na uro 6000 kg pare. Potrebno električno energijo bo dovajala falska elektrarna, transformiranje pa se bo izvajalo z lastno napravo. Interesantna je nova kotlarna, ki je visoka 18 m, ki pa se izgubi v soseščini 65 m visokega dimnika, najvišjega v Mariboru. Z zidanj eml obeh novih predilnic so pričeli ustanovitelji, kakor smo že omenili, 1934, pri čemer so uporabljali izključno domače, in to zopet v prvi vrsti mariborske industrijske in obrtniške dobavitelje: Jelenec & Šlajmer, Kiffimann, Splošna stavbena družba, Potočnik, Klančnik, Ussar. Sprager, Hitzl in cementarna Pički (iz Maribora), Alpeko v Ljubljani ter Tvornica parketov v Karlovdu. Frontalno stavbo tovarniškega kompleksa, v katerem bodo nameščene pisarne, je projektiral ing. arh. Jaroslav Černigoj, gradbena dela je izvršila tvrdka Ing. arh. Jelenec & ing. Šlajmer, nadzorstvo nad1 gradbenimi deli pa je ’vršil mestni stavbni svetnik v p;. Ma-dile. Za opremo obeh tovarn je bilo potrebno 150 vagonov različnih strojev. Z izgradnjo treh navedenih tovarn bo industrijalizacija vzhodnega Maribora zaključena; kajti za nadaljna večja podjetja vzhodni Maribor na severu od Drave ne bo imel1 več zadostnih prostorov. „KARO“ Industrija čevljev Maribor — Telefon štev. 21-57 Koroška cesta štev. 19 Gosposka ulica štev. 13 Podjetje je ustanovil Drago Roglič 1920. Izhajajoč iz; predvojnih razmer na slovenskem trgu, ko je povprečni človek kupoval kvalitetno blago, katero je držalo dolgo vrsto let, se je novo podjetje usmerilo izključno na produkcijo kvalitetnega blaga, kakor promenadnih, lovskih, turističnih, smučarskih in -drugih čevljev. N:a tej podlagi se je razvijalo kljub konkurenci inozemskih tovarn čevljev in osnovalo 1934 poleg dotedanje prodajalne na Koroški cesti novo v Gosposki ulici. Možnost razvoja in napredka mu je dajala ravno produkcija čevljev, ki držijo daljše dobe, in to v vsakih vremenskih prilikah in proti čemer ni mogla inozemska konkurenca z blagom za posamezno sezono zaustaviti razvoja domače produkcije kvalitetnih čevljev. Industrija čevljev Karo obratuje danes z 10 stroji na električni pogon, zaposluje od 30' do 50 nastavljencev ter uporablja razen iz inozemstva uvoženega najfinejšega usnja domače usnjarske izdelke. 5 svojimi izdelki pa zalaga domači trg. Narodnogospodarski pomen podjetja obstoja v vzdrževanju starih naših trgovskih in produkcijskih tradicij kvalitetnega blaga proti po vojni nastopajočim navadam nabavljanja sezonskih obuval za kratko dobo ter v dokazu, da se more domače podjetje vzdržati in napredovati še proti tako močni inozemski konkurenci. Mariborska tekstilna tvornica d. z o. z. Varstvena'znam Ut Motherjeva ulica Telefon Interurb. Ì24-15 je bila ustanovljena kot apretura in belilnica 1920 ođ V. Loebla in Schonskega; 1930 je prevzel podjetje lastnik firme v Dvoru Kralo-vem Gustave Deutsch ter ga popolnoma prenovil, tako da izdeluje danes vse vrste belega in tiskanega blaga, svile in baržunov. Po raz,-širjenju v zadnjem času, zaposluje današnja tvornica nad 500 uslužbencev. Barve in kemikalije dobiva iz inozemstva, vsled razvoja domačega pređilništva pa uporablja v vedno večji meri domače preje. Pogon je električen in 1933 dogotovljena kotlarna šteje k najmodernejšim v Sloveniji; vsi stroji so prirejeni na samostojni pogon. Matično podjetje v Dvoru Kralovem je s svojo tehnično opremo in enako tudi s svojimi, svetovno znanimi kolekcijami ugodno delovalo na razvoj mariborskega podjetja, kakor tudi k istemu koncernu spadajoče industrije katunovj v Mediasu v Rumuniji. Za pomen industrije Gustava Deutscha in s tem tudi Mariborske tekstilne tvornice govori najbolje dejstvo, da ni tvrdka v splošnem nazadovanju konjunkture v domači ČSR utrpela nobenega nazadovanja, temveč da je v zadnjem času ustanovila novo tvornico v domovini tiskanega blaga v Veliki Britaniji, v Manchestru. Vzporedno razvoju celotnega koncerna gre tudi razvoj Mariborske tekstilne tvornice tako, da tvornica ne vzdržuje samo svoje dosedanje konkurenčne sposobnosti, temveč more pridobivati novih odjemalcev po vsej Jugoslaviji. To ji je omogočeno tudi iz tehničnih ozirov, ker je podjetje po svoji notranji opremi enako vodilnim inozemskimi istobranž-nim tvrdkam. Organizacija razprodaje in stremljenje vodstva tovarne, da odda na trg svoje kvalitetne izdelke po kar mogoče nizkih cenah, je povzročilo, da veljajo izdelki Mariborske tekstilne tvornice danes na trgu kot vzorčno blago ter da ga odjemalci kot tako tudi iščejo. Mestna hranilnica Maribor Orožnova ulica 2 - Tel. 20-03 je bila ustanovljena v občinski seji 17. decembra 1858 za župana Ö. Reiserja, državno ministrstvo je pravila odobrilo 26. septembra 1861, pravno je začela obstojati z odborovo sejo 14, novembra 1861, dejansko pa je začela poslovati 4. januarja 1862 v mestni hiši, odkoder pa se je kmalu preselila v hišo na prostoru današnje Velike kavarne. Njen dejanski ustanovitelj je A. Tappeiner, od Slovencev pa sta se v prvih vodstvih udejstvovala F. Dominkuš (1861—70) ter slovensko in konservativno misleči Tirolec F. Bindlechner (1876—82). Skozi 10 let je bila Mlestna hranilnica edini, po ustanovitvi Mariborske eskomptne banke in Mariborskega kreditnega zavoda v sedemdesetih in Posojilnice v Narodnem domu v osemdesetih letih, pa vodilni mariborski denarni zavod. Ves čas svojega obstoja je bila regulator mariborskega denarnega trga in največji podpornik mariborskega mesta ter mariborskih ustanov. V predvojni dobi je Mestna hranilnica mariborska dala za dobrodelne in splošnokoristne namene velikansko vsoto nad 3,500.000 zlatih kron. Posledice svetovne vojne, zlasti vojna posojila so v povojnem času zaustavile njeno dalekosežno mariborsko lokalno javno delovanje. Mariborska občina je mogla s pomočjo Mestne hranilnice ustanoviti Dečji dom, Dijaški dom;, dekliški zavod Vesno, vse otroške vrtce, novi park in regulirati Slomškov trg. Delovanje mariborskega Olepševalnega društva, mariborskega gledališča in nastajanje mariborskega muzeja je v predvojni dobi odviselo od volil Mestne hranilnice. Isto velja v predvojni dobi za šolske zgradbe v Razlagovi in Cankarjevi ulici v povojni dobi pa za projektirano novo deško osnovno šolo v Magdalenskem mestu. Začetki Mestne hranilnice so bili primitivni. Do 1865, ko je bil nameščen prvi pisar, sta opravljala vse uradne posle po dva člana načelstva v sredah in sobotah dopoldne in ko je bil 1872 nameščen prvi blagajnik so vršili odborniki poleg uradništva svoje funkcije tudi nadalje. Prvo vlogo — 100 goldinarjev — je prejela Mestna hranilnica od društva katoliških žen, ki so jih zbrale za nameravano privatno katoliško šolo. Poslovni red in obliko hranilnih knjižic je mariborska Mestna hranilnica povzela po ljubljanski hranilnici. Prvi poslovni prostori so bili na Glavnem trgu pri današnjem vhodu na dravski most, 1871 pa se je preselila v hišo Rotovški trg št. 8. Kmalu nato je kupila v Orožnovi'ulici Röckenzaunovo hišo in 1882 je sklenil odbor postaviti na njeno mesto novo dvonadstropno stavbo s hranilničnimi uradi v visokem parterju. 1884 pa se je sklenilo postaviti skupno z mestno občino na istem miestu hranilniško in šolsko poslopje. 1884 se je delo palače v renesančnem slogu začelo, in je bilo zlasti po skrbi župana A. Nagyja dogotovljeno 1886. 30. oktober 1886 je bil prvi uradni dan v današnjih poslovnih prostorih. Z novim poslopjem se je začela regulacija Slomškovega trga, katerega je zaključila postavitev J. Kasinovega spomenika utemeljitelju! Mestne hranilnice A. Tappeinerjul 1904. Mestna podjetja Maribor Vodstvo in uprava: T 2915 in 2916 Brzojavke: Mestna podjetja Maribor Poslovni prostori: Orožnova 2/1 Blagajniške ure za stranke: od 8. do 12. VODOVOD T 2236 PLINARNA! T 2031 ELEKTROPODJETJE T 2323 in 2399 GRADBENA UPRAVA T 2236 KLAVNICA T 2238 AVTOBUSNI PROMET, UPRAVA T 2471 PROMETNA PISARNA T 2275 PRODAJALNA MP T 2523 MESTNO KOPALIŠČE T 2194 MARIBORSKI OTOK' T 2640 POGREBNI ZAVOD T 2048 POKOPALIŠČE T 2249 Mestna in druga javna podjetja so vselej najbolj konkreten izraz potrebe po podreditvi uprave določenih gopodarskih podjetij interesom skupnosti. Razlogi za tako podreditev so dani predvsemi v jakih momentih občega interesa, ki zahtevajo podreditev teženj zasebnega kapitala interesom skupnosti, katero je treba zavarovati pred izkoriščanjem s strani egoističnega zasebnika. Dani pa so ti pogoji tudi v monopolnem značaju nekaterih podjetij, kakor tudi v uporabi javnih potov in sveta, brez uporabe katerih si obratovanja nekaterih podjetij ni mogoče niti misliti. Praksa je pokazala, da zamorejo uspešno upravljati gospodarska podjetja1 tudi samouprave. Problem! ni namreč v temi: kdo, upravlja, ampak zgolj v tem: kako upravlja! Kakor zasebna, morajo biti tudi javna podjetja pravilno organizirana, osvobojena pretiranega formalizma in gibljiva. To pa pomeni praktično: debirokratizacijo in depolitizacijo javnih podjetij, katerih organi morajo biti radi gibčnosti uprave podjetij načeloma oddeljeni od uipravno-političnih in skrbstvenih organov dotične samouprave, s katerimi smejo biti le posredno povezani (pri MP v Mariboru n. pr. preko mestnega občinskega sveta) v kolikor je to pač potrebno za povdarek in za dosego občekoristnega smotra, katerega morajo javna podjetja v vsakem slučaju zasledovati in radi katerega jim v gotovih pogledih pripada javnopravni značaj. ^ Obseg komunalizacije je določen po smotru, ki ga zasleduje občina s svojo komunalno politiko. Rentabilnost javnega podjetja pa ni podana kakor pri zasebnem v denarnem donosu, ampak v obči koristi. Zategadelj ni merodajna za izračunavanje rentabilitete pror dajna ali oddajna cena, ampak višina proizvajalnih stroškov. Problem prodajnih ali oddajnih cèn je pri javil,ih podjetjih tesno združen z razdelitvijo samoupravnih bremen, radi česar je mogoča pri javnem podjetju rentabilnost tudi še pri čeni, ki bi značila za zasebno podjetje že izgubo. V takem slučajui krije navidezno' izgubo večji donos na določenih občinskih davščinah, ki. je večji baš radi ^ nižjih tarif podjetja (n. pr. nižja cena za električni tok zamore hop večati donos raznih občinskih dajatev, ki obremenjujejo industrijska podjetja itd.). »Mestna podjetja, Maribor« (MP) so bila ustanovljena s sklepom mestnega občinskega sveta od 1. 9. 1932 in obsegajo gospodarsko donosno udejstvovanje mariborske mestne občine ločeno' od njenega upravnopolitičnega in skrbstvenega poslovanja. MP upravljajo in obratujejo občinske zavode, naprave in obrate občekoristnega ali' obrtnega značaja, z vidikov komunalne politike mariborske mestne občine, toda po načinu in po načelih sodobne zasebno-go-spodarske tehnike.-MP so v okvirju uprave mariborske mestne občine samostojna upravna, organizacijska, gospodarska, finančna in premoženjska enota. Vrhovni vodilni in nadzorovalni organ MP je mestni občinski svet. Po' od njega določenih smernicah vodi posle upravni svet, sestavljen iz dvanajstih članov. Izvršilni organ upravnega sveta je štiričlansko ravnateljstvo1. Neposredno vodstvo in opravljanje izvršilnih poslov pa je poverjeno upravniku MP, kateremu so v ta namen neposredno podrejena vsa podjetja MP. Upravna glavnica MP presega 100 milijonov dinarjev. VODOVOD zgrajen leta 1901. Črpa normalno 1,500.000 m3 letno in preskrbuje z vodo mesto in dele bližnje okolice s povprečno 104 litri dnevno na prebivalca. Dolžina vodovodnega omrežja znaša 64 krm. PLINARNA: zgrajena leta 1870. Preskrbuje mesto s kurilnimi plinom, šole, mestne, urade in mestna podjetja, pa tudi s premogom in drvami. Izvršuje v'sfe plinske instalacije in dobavlja vsakojake naprave za obrt, industrijo in za gospodinjstvo (plinske aparate, štedilnike, peči itd.). Prodaja stranske proizvode (koks, katran itd.). Proizvaja letno 780.000 m3 plina. Plinsko omrežje je dolgo 37 km. Plinarniške naprave, so urejene, tuidi za delno (25%) obratovanje z domačim prer mogom. ELEKTRGPODJETJE: ustanovljeno leta 1919. Preskrbuje mesto in okolico s tokom za pogon in za razsvetljavo. Gradi daljnovode, razvodna omrežja in transformatorske postaje. Montira in popravlja hišne priklope, instalacije in pogonske naprave. Dobavlja električne stroje in ves v elektrome-hanično stroko spadajoči materijah Obratuje v mestu jaVne električne ure. Letno dobavlja 12,000.000 kw, in je s 300 kw na prebivalca v Jugoslaviji na prvem mestu. (Zagreb 150 kw, Ljubljana 100 kw /na prebivalca). Omrežje je dolgo 165 km. Nudi tok za pogon, za razsvetljavo in v gospodinjske namene po izredno ugodni in v državi "hajnižji tarifi. GRADBENA UPRAVA: (do jeta 1932 oddelek mestnega gradbenega urada). Gradi, vzdržuje in. popravlja ceste, skrbi za pometanje in škropljenje cest, kakor tudi za kidanje in odpel j avo snega; vzdržuje cestne ograje, mostove > in brvi;'popravlja betonske podloge pri trotoar jih; izvršuje vsa tla-karska dela, gradi, čisti in vzdržuje kanalsko omrežje, vzdržuje mestne stanovanjske hiše in obratne zgradbe, odvaža fekalije iz mesta; koplje pesek in drobi gramoz ter vrši tudi prodajo tega materijala. tj- Razpolaga z vsemi potrebnimi modernimi stroji in tehničnimi pripravami. — Dolžina miestnih cest znaša 43 kml; njihova površina pa 319.505 m2. Kanalsko omrežje je dolgo 34.887-m. Oskrbuje tudi mestna poslopja (235 raznih mestnih poslopij in 147 hišic v delavski koloniji)., v katerih stanuje 594 strank ter upravlja mestna posestva in ostala zemljišča (655.000 m2). KLAVNICA: dógrajéna leta 1900. Vrši klanje, ogled, vhlevljenje in krmljenje živine in pregled na trilline; obratuje hladilnico, izdaja hladilne celice; obratuje solilnico in tvornico ledu; ima lastno mostovno tehtnico, prireja redne sejme (vsak petek svinjski sejm, vsak drugi, četrti in peti torek v mesecu živinski sejem) ; ima stojnico za oporečno meso in izdaja živinske potne liste. Letno zakolje nad 5000 goved, nad 6000 telet, nad 11.000' svinj, nad 400 konjev itd. Na sejem priženejo letno okroglo 20.000 glav razne živine, od katerih prodajo okroglo 11.000 glav. AVtOBUSNI PROMET: ustanovljen leta 1926. Oskrbuje promet v mestu in na podeželju. Izvršuje posebne vožnje po naročilu. Tudi prodaja bencin na lastni črpalki. Razpolaga z 20 avtobusi, ki prevozijo letno okroglo 400.000 km, od katerih odpade polovica na mestne proge. Za izletne vožnje v tu-in v inozemstvu ima na razpolago novi najmodernejši avtokar »Rdečega Frančeka«, ki vrši vožnje po najnižjih cenah. PRODAJALNA MESTNIH PODJETIJ (Aleksandrova 13) Tel. 2523 Dobavlja vse v elektromiehanično stroko spadajoče predmiete, stroje, kuhalnike, žarnice, likalnike, ogrevalce (Termofore) itd. Istotako tudi vse vrste plinskih aparatov, štedilnikov, peči, vrelcev itd., kakor tudi vse naprave za vodovodne instalacije. — Vsakemui interesentu nudi na zahtevo in brez dolžnosti nakupa brezplačen strokovni nasvet. MESTNO KOPALIŠČE (Kopališka ulica 5): dograjeno leta 1894. Nudi zelo počeni vročezračne in parne kopelji ter prhe. Na razpolago maser in pediker. KOPALIŠČE NA »MARIBORSKEM OTOKU«: dograjeno leta 1930. Razpolaga s tremi bazeni (z velikimi za plavače in skakalce, srednjim za neplavalce in z malim za oktroke), 10 m visokim skakalnimi stolpomi, 120 kabinami, 600 garderobnimi omaricami, vsakovrstnimi športnimi napravami, s prvovrstno restavracijo, z veliko tribuno za športno publiko itd. Ob bazenih naravni park in lepi gozd. Površina otoka znaša 10! ha ; kapaciteta kopaliških! naprav pa do 3500 kopalcev. »Mariborski otok« je zelo primeren krai za letovanje. Ima tudi zelo ugodne avtobusne zveze. POGREBNI ZAVOD : ustanovljen leta 1869. Opravlja vse pogrebne posle in prevaža pri pogrebih žalne goste in duhovščino. Izdeluje krste in druge pogrebne potrebščine ter prodaja vse v stroko spadajoče predmete. Upravlja tudi mestno pokopališče. Razpolaga z vsemi potrebnimi prevoznimi sredstvi in z lastnimi delavnicami. Oskrbuje prevoze iz kraja v kraj in v inozemstvo s posebnimi avtofurgonami. »Mestna podjetja« razpolagajo tudi z lastnimi mehaničnimi delavnicami za postavljanje, vzdrževanje in popravljanje raznih strojnih naprav, za gradbo, vzdrževanje in popravljanje omrežij (vodovodnega, plinskega, električnega, kanalskega), za montažo in popravljanje hišnih/priklopov in napeljav, za vzdrževanje in popravljanje lastnih vozil itd. Miloš Oset protokolirana veletrgovina s špecerijo in kolonijalnim blagom, Maribor, Glavni trg 22 in 23 Telefon 21-73 Utemeljitelj naj večje mariborske trgovine s špecerijo in kolonijalnim blagom se je rodil 9. septembra 1890 v Št. Jurju pri Celju. Trgovsko se je izobraževal v večjih celjskih, ptujskih in ljubljanskih podjetjih. 1913 je ustanovil trgovino na Muti, 1921 pa je začel v Mariboru špecerijsko in kolonijalno trgovino en groš. 1932 je obrat znatno povečal, ga tehnično in higijensko moderno in sodobno opremil, 1934 pa je povečal skladišče z dozidavo hiše Glavni trg št. 23, ki vsebuje zlasti v velikem dvoriščnem traktui moderna in obsežna skladišča. Podjetje zaposluje 15—20 nastavljencev in ima veletrgovini priključeno sodobno urejeno pražarno kave ter mioderne stroje za mletje vseh vrst dišav. Izvoz deželnih pridelkov vrši tvrdka v sosedne države Jugoslavije. Uvaža pa vse špecerijske in kolonijalne predmete, katere razprodaja, ali neposredno iz tovarn ali pa iz produkcijskih zemelj, kakor južno sadje iz Grčije, žveplo iz Italije, dišave iz francoskih in britanskih kolonij, kavo iz Brazilije itd. Tvrdka je po opremi in higijenskih skladiščih gotovo najmodernejša v državi, po velikosti pa spada med največje v Jugoslaviji. Njen trgovski obrat je osredotočen na Slovenijo, preko nje pa je vpeljan po celi naši državi. Bistveni narodnogospodarski pomen podjetja je v osamosvojitvi od posredovalne tuje trgovine in v napeljavi direktnih trgovskih stikov in zvez s sosednjimi evropskimi ter prekomorskimi zemljami. ŽELEZNINA PINTER&LEN ARD Maribor, Aleksaindrova cesta 32-34 Telefon 22-82 Začetek podjetja sega v Gorico, kjer sta 15. maja 1911 današnja imejitfilja veletrgovine z železom ustanovila malo trgovino, ki se je do svetovne vojne dobro vpeljala v Gorici in na Goriškem. Vpoklic obeh družabnikov 1914 k vojakom, je razvoj podjetja zavrl, italijanska invazija v Gorico pa je piodjetje ukinila. Po svetovni vojni pa sta začelia v Mariboru na novo. Vsled predvojne solidnosti in dobrih zvezj s tovarnami je bilo podano odprto polje za razvoj prvotnega povprečnega podjetja do en groš trgovine -z železnino. Tako se je tvrdka vpeljala poleg slovenskega ozemlja tudi po Hrvatskemi, Primorju, po Dalmaciji in po črni Gori. Železne predmete uvaža približno v izmeri 80% iz jugoslovanskih tovarn Jesenice, Celje in Zenica, 20% pa iz inozemstva, in to fina orodja iz Nemčije, mianj iz Avstrije in češkoslovaške, angleški cin in belo pločevino iz Velike Britanije, fine pile; pa iz Združenih držav Severne Amerike. Današnje podjetje zaposluje približno 30 nastavljencev. Narodnogospodarski pomen podjetja obstoji v dejstvu, da je bila prva slovenska trgovina z železom v Mariboru ter v osamosvojitvi od tujega posredovanja, ko je navezalo direktne stike z inozemskimi državami, iz katerih uvaža. Posojilnica v Mariboru Narodni dom Telefon 21-08 je eden najstarejših slovenskih denarnih zavodov. Ustanovitev mariborske slovenske posojilnice je dosegel F. Rapoc že 1872, 'a se ni mogla praktično izvesti. Dejansko je bila iistänovljena po inicijativi F. Rapoca in delavnosti J. Glančnika 1882. Prve poslovne prostore j'e imela v hiši Aleksandrova cesta št. 22, 1883—98, ko se je preselila v lastni Narodni dom., pa v hiši Aleksandrova cesta št. 16. Voditelji Posojilnice so bili obenem voditelji mariborskega in podravskega narodnega življenja. Od svojèga početka pa do politične diferencijacije štajerskih Slovencev je bila Posojilnica v Narodnem domu prava denarna centrala za podeželske podravske posojilnice ter je kot taka preskrbovala s krediti v prvi vrsti našega kmeta, ki je tako prišel izpod vpliva nemških denarnih zavodov. Obenem s tem pa je Posojilnica v Narodnem domu zlasti od konca XIX; stoletja dalje kreditirala naše obrtnike in trgovce v podravskih mestih in trgih ter tako tudi omogočila nastoj in obstoj zavednega mariborskega trgovstva in obrtništva. Izredno delo je izvršila Posojilnica v Narodnem domu ob prevratu, ko je mieseca novembra 1918 V času splošne nesigurnosti finansirala mariborski Narodni svet in tako gmotno omogočila vojaško akcijo generala Maistra in prevzem oblasti po raznih .članih Narodnega sveta. 1898 je dogradila Narodni dom1, ki je postal zbirališče in torišče mariborskih Slovencev v predvojni dobi ter domača hiša slovenskih 'mariborskih organizacij. Poleg tèga pa je bila Posojilnica v Narodnem domu trajni podpornik vseh slovenskih organizacij in akcij V Mariboru in v Podravju, zlasti pa še študirajoče mladine. V povojni dobi nadaljuje Posojilnica v Narodnem domu svoja predvojna stremljenja in se udejstvuje s krediti tako po kmetskem podeželju kakor v obrti in trgovini Podravja in v prvi vrsti Muri-bora. Tradicijo narodnoobrambne in preporodne dobe pa vzdržuje, ko redno in v visoki meri podpira kulturne in prosvetne ustanove Maribora in okolice. Pugel & Rossmann, Maribor, Trg Svobode štev. 3 veletrgovina Z vinom Telef. Interurb. 20-34 je najstarejša od mariborskih veletrgovin z vinom'. Njen začetek sega v sredo XIX. stoletja, ko je bila na mestu današnje PUgel &Ross-mannove vinske veletrgovine vinska klet mariborskega gradu in grofov Brandisov. Brandisi so vodili iz te kleti trgovino s svojimi, pa tudi s tujimi vini. Vrsta gospodarskih potresov, ki so omajali mariborsko grajsko gospodarstvo, so dovedli med drugimi tudi do prodaje grajske kleti, katero je pridobil v. začetku 1866 Kriehuber, lastnik Meljskega dvora, ki je nadaljeval z nakupljeno kletjo vinsko trgovino. 1873 je postala današnja veletrgovina z vinom Pugel & Ross-mann obenem: z drugimi večjimi mariborskimi trgovinami z vinom sestavni del nove, v velikem osnovane štajerske vinotrške družbe v Gradcu. Najbrž vsled gospodarskega poloma 1873 se je nova vino-trška družba razšla in Kriehuber jevo vinsko podjetje je postalo zopet samostojno. Ker pa se je Kriehuber preveč angažiral v mlinski industriji Styria, ki še ni zmogla ogrske konkurence, je moral med drugim odprodati tudi svojo vinsko trgovino na Trgu Svobode, katero so 1874 kupili A. Schleicher, J. Pugel in J, Rossmann ter jo vodili večinoma pod imenom Kriebuberjevih naslednikov do 1895, ko je podjetje prevzelo svoj današnji naslov. Od srede XIX. stoletja pa do današnje dobe je ostalo podjetje Pugel & Rossmann eno od središč mariborske trgovine z vinom. Trgovalo ni sarmo z domačimi vini, temveč prav.tako z madžarskimi iz okolice Blatnega jezera, in iz Južnega Tirolskega ter v zvezi s podravskimi vini nastopalo na vsem' alpskem vinskem trgu. Njegovo gospodarsko moč izpričujejo najbolje nakupi konkurenčnih mariborskih vinskih podjetij Ipen in Tburn (v Cankarjevi ulici vis-a-vis dekliški meščanski šoli), njegovo kvalitetno delo pa priznanja razstav doma in v tujini, kakor v Trstu, Salzburgu, Dunaju, Linzu, Parizu in v ameriški Philadelphiii, z diplomami in svetinjami. V povojni dobi se je delokrog Pugel & Rossmannove veletrgovine z vinom zožil vsled protekcijonistične trgovske politike Srednje Evrope na tuzemstvo. Tako zadobiva danes vedno večji pomen kot vinsko tržišče s podporo avstrijske carinske politike Gradec. Današnja veletrgovina Pugel & Rossmiann trguje predvsem po Dravski banovini, in to z vsemi podravskimi vini. „Putnik” Vam nudi že 1 ali 2 dni pred Vašim potovanjem vse železniške karte po isti ceni kot'jih dobite na kolodvoru „Putnik” Vam izstavlja vozne karte za vse evropske države po najugodnejših dnevnih kurzih, kar je spričo omejitve pri izvozu denarja velikega pomena, ne glede na ostale neprijetnosti, ki s tem odpadejo „Putnlk” Vam preskrbi vize za vse države ter kupuje in prodaja šilinge, franke, lire, dolarje, marke in ostale valute vseh držav sveta po najugodnejših dnevnih tečajih „Putnlk” organizira izlete in društvena potovanja v poučne in zabavne svrhe z avtocari, vlaki in parobrodi ter prodaja legitimacije za vse tu- in inozemske velesejme „Putnlk” Vam brezplačno nudi prospekte vseh krajev in daje vse informacije radi Vaših potovanj, posebno glede faznih popustov „Putnlk” Vam daje zanesljive podatke o hotelih doma in v inozemstvu, rezervira sobe in izdaja hotelske kupone. Nudi Vam podatke o planinskih kočah in zavetiščih „Putnlk” ima zastopstvo Jugoslovanskega Touring Kluba, Beograd; Jadranske plovidbe Sušak, Dubrovačke plovidbe Dubrovnik, Jugoslovenskega Lloyda Zagreb. Zetske Plovidbe Cetinje, Rečne Plovidbe Kraljevine Jugoslavije, Beograd Društva Wagons Lits, Aero-puta Beograd, vseh večjih autobusnjh piog ter vseh velikih evropskih potovalnih birojev; CIT, ČEDOK, IBUSZ, MER, ORBIS, Ö.V.B., Mitropa, in mednarodnega društva za zračni promet (Cidna) „Putnlk” ni nikako pridobitno podjetje, ampak le društvo za razvoj in pospešek našega tujskega prometa; .Putnik" Maribor (Tujsko-prometna Zveza) porabi vsé dohodke izključno le v prid tujskega prometa nä svojem ozemlju, t. j. bivša Mariborska oblast „Putnlk” zbira prijave za skupine, ki potujejo na podlagi legitimacy Slovenskega planinskega društva (vsaka skupina od vsaj 6 članov uživa na podlagi uverenja, ki ga dobi pri .Putniku“ 50% popusta na železnici „Putnlk” prodaja vozne rede in raznovrstno potniško in turistično literaturo Zato kupujte vse vozne karte v lastnem Interesu edinole pri „Putniku”. S tem sl prihranite mnogo Casa In denarja I „PUTNIK" Koncesionirana menjalnica / Oficijelni potovalni biro Maribor, Aleksandrova cesta 35 Telefon ini. 21-22 / Poštni čekovni urad Ljubljana štev. 14.720 odprto od 8.—12. in od 14.—18. ure. Ob nedeljah in prazn. od 9.—11. KARL IhOMA Mehanična tkalnica svilenih izdelkov z lastno barvarno in apreturo Maribor, Mlinska ul, 23 Telefon 21-777 Brzojavi : Thoma Maribor Zlatorog tovarna mila, syeč, sode, pralnih praškov in tolščnih izdelkov Maribor, Klavniška ulica 23 Telefon 20-47 Že pred 100 leti imamo na prehodu iz Rotovškega na Slomškovi trg meščansko milarno. V njenem nadaljnjem razvoju jo je prevzel 1887 hrvatski podjetnik Dragutin Broz, ki je kuhal milo v hiši današnjega podjetja Ogriseg ;& Močivnik, in ki je prodajal svoje mi-' larske izdelke v trgovini na Glavnem trgu. 1899 pa je D. Broz prenesel svojo milarno v Klavniško ulico, kjer se je po svetovni vojni; razvila iz povprečnega meščanskega obrtnega podjetja -moderna to-;: varna, ki sestoji danes iz treh obratov; iz izdelovalnice mila, kri-!i stalne sode in glicerina. W/m Od surovin uporablja podjetje za izdelovanje mila domače al-kalije in nekaj loja, ostalo, kakor kokosovo olje, palmovo olje, masti in smole pa uvaža iz prekmorja (Južna Amerika, Indija, Avstralija).; Kristalno sodo izdeluje, iz domače amonijakove sode..,Vse rastlinske in živalske masti, ki služijo za izdelovanje mila, pa vsebujejo 8—12% glicerina, katerega pospravi tovarna mesečno približno 1 vagon proti 25 vagonom mila in 8 vagonom1 kristala sode v istem času. Za parni pogon tovarne skrbita dva parna kotla s površino 45 m2 za kurjavo, zla električni pogon pa 16 motorjev s 96 HP. Za hlajenje v tovarnah mila in glicerina, za kuhanje in umivanje v tovarnah za sodo in milo pa črpajo črpalke vodo iz 2 po 20 ml globokih vodnjakov. V zvezi z vsemi tremi tovarniškimi obrati je tovarniški laboratorij, v katerem1 se analizirajo pred uporabo surovine vmesni izdelki' in končni izdelki; tovarna stremi za tem, da ne pride noben izdelek preje na trg, dokler ni vsestransko proučen. Tovarniški laboratorij pa je obenem tudi poizkusni laboratorij, kjer se. preizkušajo novo : ugotovljeni načini izdelovanja in novi produkcijski predmeti sploh. Tovarna Zlatorog zaposluje približno 90 samo domačih name-' ščencev. Narodnogospodarsko pa nam) predstavlja primer podjetja, ' ki se je iz starih meščanskih mariborskih milaren razvilo do modernega velepodjetja, kakršno edino omogoča v današnji dobi obstoj posamezni tradicijopplni gospodarski, panogi. IIBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllillllB BENGER-OVO RIBANA DONJE RUBLJE Glavno skladište: muškog, ženskog i dječjeg domaćeg rublja tvrtke PILIM BENGER SINOVI Stuttgart*>Bregenz »ZORA« tvornica konfekcije MARIBOR, RUŠKA CESTA 46 „VEKA” MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA Specialna trgovina s pohištvom in s stanovanjsko opremo Telefon 21-52 je bila ustanovljena 1903 Kot majhna tapetniška delavnica v Tkalski ulici št. 9. Iz Tkalske ulice se je preselila na Glavni trg in z Glavnega trga v sedanje trgovske in obrtne prostore na Aleksandrovi cesti. Utemeljitelj podjetja Karl Wesiak je znal zdruižiti neumorno pridnost obrtnika s širokimi vidiki velepoteznega trgovca in realnimi delovnimi metodami tako, dia je podjetje s predelovanjem prvovrstnih surovin in s trajnim izpopolnjevanjem strojnih naprav rastlo od dne dio dne ter že pred svetovno vojno stopilo vi vrsto prvih mariborskih produkcij pohištva in stanovanjske opreme. Razvijajoče se podjetje se je omiejilo izključno na izdelovanje in trgovino s pohištvom in s stanovansko opremo in poseduje v to svrh-o moderne mizarske, tapetniške in posteljninske delavnice, katere vodijo trije utemeljiteljevi sinovi, ki so se vsi strokovno izobraževali v inozemstvu'. V najlepšem medsebojnem razmerju lastnikov podjetja in delavskih sotruidnikov stremi tvrdka W e k a po načelu kdor ne napreduje, ta nazaduje trajno delovati v korist svojih spoštovanih odjemalcev in tako zadostiti svoji narodnogospodarski nalogi: koristiti celokupnosti. Obrt A »Adrija« špediterska radnja, Pivljako-vić i Co., špedicija,' Aleksandrova 35 Trvdka »Agrumarija«, družba z o. z., - nakup in prodaja kolonijalnega blaga, južnega sadja in zelenjave, Koroška cesta 32 Achtig Antonija, gostilna, Frankopano-va cesta 55 Aleš Otmar, mesar, Cvetlična ulica 21 Ambrožič Franc, slikar in pleskar, Grajska ulica 3 Ambrosch Leopold, umetno in trgovsko vrtnarstvo, Koroška cesta 71 Ambrožič Vilma, šivilja, Grajska ul. 5 Amon Slavko, s- pristavkom »Ampe-so«, obratovanje z avtomatičnimi adresar ji po vsej Jugoslaviji, Stross-majerjeva ulica 6 Andražič Leopold, klepar, Strossma-jerjeva ulica 6 Anrather Peter, čevljar, Frankopanova ulica 9 Antloga Jos., izdelovatelj. sit, košar in žične mreže, trgovina z galanterijo, poleg Grajske starinarne, Maribor Armbruster Roza in Adela, modistinja in šivilja, Maribor, Slovenska ul. 4 Arnejšek Franc, brivec in frizer, Kralja Petra trg 4 Aršič Joško, brivski in česalni salon za dame, Maribor, Koroška cesta 9 Aršič Leopold, krojaški salon za dame in gospode ter vojake, Maribor-Kr-čevina, Praprotnikova ulica 9 Arzenšek Anton, tapetnik, Grajska ul. 2 Auer Anton, klobučar, Glavni trg »Avtodelavnica Adamovič« ’ d. z o. z., mehanični obrt, Masarykova ul. 1 B Babič Ferdinand, ključavničar, Židovska ulica 4 Babič Franc, zavod za, zapiranje in za-klepanjé' Kopitarjeva ulica 14 ’■ Babič Ivan, izdelovanje perila, Slovenska ulica 20 Babič Leopold, čevljar, Vetrinjska 5 Bach Franjo, ključavničar, Mlinska 31 Bach Franc in Ivan, mesarski in pre-kajevalski obrt, Stritarjeva ul. 27 Baier Katarina, izdelovanje ženskih oblek, Jelačičeva ulica 2 Jugosl. Beiersdorf & Co., družba z o. z., trg. s; farmacevtičnimi, kozmetičnimi in kemičnotehničnimi predmeti, Gregorčičeva ulica 24 Baišer Viktor, brivec in frizer, Stolna ulica 1 »Balkan«, špedicija, agentura, družba z o. z., Aleksandrova cesta 35 Banič Franjo, česalni in brivski salon za dame in gospode, specijalno izdelovanje trajnih kodrov, Maribor, Aleksandrova cesta 61 Barvič Ivan, klepar, Meljska 23 Basletič Grga, restavracija, Grajski trg 4 »Bat’a« d. d., čevljarski obrt, Aleksandrova cèsta 7 Batič Marija, izdelovanje sladoleda, Barvarska ulica 3 Baumkirchner Karol, vrvarna, Maribor, Kopališka ulica 2 Bauman Ferdo, urar, Radvanjska 23 Jugosl. Beiersdorf & Co., družba z o. z,, Gregorčičeva ulica 24 Beigott Anton, mizar, Gosposvetska ulica 17 Bela Franc, bandažist in rokavičar, Slovenska ulica 7 Belak Karl, avtoižvošček, Kopitarjeva ulica 6 Belina Aleksander, stavbeno flim pohištveno • mizarstvo, Maribor, Mlinska ulicà 5 Benčina in drug, družba z. o. z., izdelovanje -kàrtonaze na tovarniški način, Mlinska ul. 30 Benedičič Anton, krojač, Koroška c. 15 Benet ‘ Andrej, pokrajinski' fotograf, Dravska'uL. 10 Benkič Josip, čevljar, Vetrinjska ul. 5 Benkič Nikolaj, stavbno in pohištveno mizarstvo, Miklošičeva ul. 6 Benko Alojz, čevljar, Slomškov trg 6 Benko Josip, mesar, Aleksandrova 19 Beranič Janez, krojač, Taborska ul. 18 Beranič Josip, čevljar, Kralja Petra trg 1 Beranič Marija, gostilna. Vodnikov trg 4 Berg Herman, tovarniško izdelovanje usnja, Usnjarska ul. 8 Bernhard Adoli, I. mariborska mlekarna in sirarna, Maribor, Aleksandrova c. 51 Bernhard Verner, izdelovanje kemično-tehničnih preparatov, Aleksandrova c. 17 Bernik Franc, klobučarna; d. z o. z., Maribor, Trg Svobode 8 Bertolj Jožica,' šivilja, Vrbanova ul. 6 Besak Anton, krojač, Glavni trg Bethke Henrik, pokrajinski fotograf, . Gosposka 39 Bezjak Ivan, sedlar, Cvetlična 33 Bezjak Hermina, bančni in menjalski posli, Gosposka ul. 25 Bien Rajmund, brivec in frizer, Fran-kopanovà ul. 31 BieSik Olga, fotografska obrt, Gosposka ul. 20 Binder F„ zlatar in grayer, Orožnova ul. 6 Birgmayer Gizela, modistinja, Gosposka ul. 28 Birtič Ernest, gostilna,- Ob brodu 4 Bizjak Albin, čevljar, Kralja Petra trg št. 9 Bizjak Ivan, gostilna, Trdinova ul. 18 Bizjak Rudolf, optik, Gosposka ul. 16 Blatnik Vilko, čevljar, Meljska c. 2 Blucik Ivan ml., mesar in prekajevalec, Glavni trg (stojnica) Blum Rudolf, krovec, Aškerčeva ul. 22 Bobek Andrej, mizar, Pobrežka c. 11 Bobič Rudolf, IMèlb^^fè^sakoyrstnih čevljev injvsa-'^op'räVjlaj Stolna ul. 2 Bogomir Jurij; prevažanje tovorov, Taborska ul. 10 Bohinc Rudolf, mizar, .Vetrirfjska ul. 5 Bojk Friderik, "• pjèVàzianje1 < tovòrov; Krekova ul.- iöp^™'^. ’F/ Bolvari Josip, avtoizvošČfek,, Glavni ko7 ■ lodvor .h'j(hr Borovič Ivan, brivnica. Maribor, Koro-< ška c. 19 ,, Borstner Marija, šivilja, Koroška c. 26 Bošnjak Martin, ‘ krojač, Koroščeva ulica 2 Božič Ana, damska frizerka in mani-kerka, Sodna ul. 30 Božiček Frarijo, gostilna, Meljska c. 9 Bračič Hubert, uvozni in izvozni komisijski in spedicijski posli, Meljska cesta 2 Brandi Jožef, izdelovatelj orgelj in klavirjev, Strossmajerjeva ul. 5 Brandstätter Jožef, brivec in frizer, Taborska ul. 2 Bregar Ivan, tvornica klobukov, Gosposka ul. 16 Brudermann Otmar,. klepar, Mlinska ulica 3 Butolen Anton, ' izdelovanje kožuhovine, Loška 18.... Bureš Franjo, urar in optik, Maribor, Vetrinjska ul. ,26 C Caff Josip, mesar, Kralja Petra trg 1 Caro & Jellinek,' mednarodna špedicija d.- d., Aleksandrova c. 55 Celcer Leopold, krojač. Glavni trg 16 Centrich Gizela, damsko krojašlvo, Aljaževa ul. 11 Cingerli Anton, carinski posrednik, Aleksandrova c. 55 Tiskarna - sv. Cirila, ? družba z o. z., Koroška c. 1 Cizerl Ernest, avtoizvošček, Glavni kolodvor , >iClio«,’ družba z o. z., izdelovanje kemično-tehničnih izdelkov, Meljska cesta 56 Coffou Henrik, Slikar, pleskar, ličar in . črkoslikar, Ob Jarku št. 6 Comelli Pavla, šivilja, Cvetlična ul. 28 Copetti Izidor, konjski mesàr, Vojašni-■ ška ul. 11 Crippa. Julij, gostilna. Slovenska ul. 3 Croatia, Zavarovalna zadruga v Zagre-bu, glayno zastopstvo y Matfbpru, - Si$Haijil{ 1 C-urk1 Franc,' 'gostilna, F r a h k ‘11 Cverlin franc,, krojač, G o s po'sk a,ül'.i!32 Cz&krè;'Maks,':stàybeni mtìMCT./KbFò--»šč,eva ulica,3T «WWWIB ČeboklF jdšip, parna pekarna^ ,ujatni >> trg 9-.,,...- atS ia&iatioll Čebul' Mifa/rnodistinja, Dravska uL»fO Čeh Friderik, mesar, Gosposka , jul, '41 Najcenejše kupite klobuke v klobučarnjL RJeAHotlbori TrgSuoHode8 Ceh Hedvika, šivilja, Strossmajerjeva ulica 6 Ceh Neža, izdelovanje perila, Ruška cesta 7 Čelan Albina, šivilja, Vrbanova ul. 12 čep Terezija, izdelovanje perila, Mlinska ulica 31 čepe Angela, šivilja, Betnävska c. 18 čepe Karl, avtoizvošček, Tržaška ć. 22 Čerin Anton, tapetnik in dekorater, Maribor, Pristaniška ul. 3, Ob Bregu št. 4 Čerin Franjo, gostilna, Vetrinjska ul. 24 Čemeč, Martin, pekarna, Maribor, Taborska ul. 2 Čerpes Mijo, krojač, Magdalenska 62 čop Zofija, modistinja, Frankopanova ulica 29 čorko Štefan, čevljarski mojster, Maribor, Gajeva ul. 10 Čuček Alojz, mesar, Glavni trg (stojnica) Čurin Franc, splošno čevljarstvo in vsa popravila, Maribor, Tattenbachova ulica 14 čutič Magda, šivilja, Slovenska ul. 16 čutič Marko, kotlar. Slovenska ul. 18 Cuš Marija, gostilna, Koroška cesta 22 D Dadieu Alojz, elektroinstalaterski obrt, Aleksandrova c. 1 Dadieu Oton, mehanik, Frančiškanska ulica 17 Debeljak Rudolf, mesar, Aleksandrova cesta 53 Dergas Alojzija, gostilna in predtiska-rija, Koroška cesta 48 »Desa«, družba z o. z., trgovina z motornimi vozili in njih potrebščinami, Trg Svobode 6 Detiček Franc, mesar, Frankopanova ulica 35 Deutschman Ivan, ščetar, Pristaniška ulica 2 Deschman Ivan, steklar, Vrbanova 2 Dibelčar Benjamin, klepar, Frankopanova 23 Divjak Bogomir, mehanična delavnica, Ključavničarska ul. 1 Divjak Josip, krojač, Vrbanova ul. 12 Dobaj Štefan, največje frizersko podjetje za dame in gospode, Gosposka ulica 38 Doberšek Štefan, čevljar, Koroška c. 8 Dobovičnik Štefan, mesar, Glavni trg (stojnica) Dogša Josip, splošno čevljarstvo, Maribor, Tržaška cesta 3 Dokl Ivan, razpečavanje patentiranih aparatov, Aleksandrova c. 14 Dokša Julijan, mizar, Mesarska ul. 5 Dolenc Franc, portretni fotograf, Aleksandrova c. 35 Dolenc Ignac, obrt snaženja čevljev, Glavni kolodvor Domiceli Alojzija, Mariborska lesna industrija, Koroška c. 46 Domiter Franjo, krojač, Dušanova ul. 3 Donko Antonija, starinarna, Vetrinjska ulica 24 Draksler Rupert, mehanik. Vetrinjska ulica 11 »Drava«, lesna industrijska delniška družba, Meljska c. 91 Drčar Marija, restavracija, Kacijaner-jeva 17 Dreksler Rudolf, tapetnik, Ruška c. 3 Dreo Ivan, urar, Miklošičeva ulica 6 Drevenšek Anton, sedlar, Tržaška c. 8 Drofenik Pavel, mizar, Nekrepova ulica 10 Druzovič Franc, čevljar, Židovska ul. 2 Duh Anton, žaganje drv, Vrazova ul. 2 Dufek Josip, specijalna trgovina z bonboni, čokolado, keksi, slaščičarna, Stolna ulica 6 Duhek Franc, medičar in svečar. Vetrinjska ul. 26 Dular Anton, mizar, Vrtna ul. 12 Durjava Emdca, izdelovanje perila, Gregorčičeva ul. 24 Dvoršak Friderik, krojaški atelje, Maribor, Koroška c. 49 E Eberle Hedvika, obrt voznikov s konji, Meljska c. 66 Edelstein Franc, mizar, Koroška c. 35 Egger H., sedlar, jermenar in torbar* telefon št. 2615, Gosposka ul. 13 Ehm Karol, krojač za civil in uniforme, Maribor, Frankopanova ul. 55 Eisenmann Erih, izdelovanje fermentov iz telečjih želodcev, Aleksandrova cesta 63 Eissl Emil, stavbeno in pohištveno mizarstvo in delavnica za bilard, Maribor, Vetrinjska ul. 10 Eccarius Albert, urar in popravljalnica gramofonov ter tlakometrov, Slomškov trg 5 Ekart Ivan, čevljar. Magdalenska 42 Specijalna mehanična delavnica za popravila vsakovrstnih šivalnih strojev in koles, lastno emajliranje in poniklovanje Rupert Draksler, Maribor, Vetrinjska ulica Štev. 1f 116 »Ekspedit«, mednarodna špedicija, družba z o. z., Cankarjeva 26 Emeršič Anton, restavracija, Aleksandrova cesta 18 Enger Pavla, šivilja, . Gregorčičeva ulica 4 Erbus Jakob, splošno krojaštvo za gospode, dame in uniforme, Slovenska , ulica 28 j Erlich A., tekstilna tvornica, izdelova-. nje vate in odej, Jezdarska 8 Ernešek Marija, damski modni salon, , .Slomškov trg 16 Ernejčič Jakob,, izvošček, Gregorčičeva g ulica 14 Ertl Martin, dimnikar, Koroška cesta 9 F Fabjan Josipina, gostilna, Aleksandrova cesta 31 Falconetti Angela, komisija s kovina-stimi polfabrikati, Slovenska ulica 24 Fasswald Marija, šivilja. Trg Svobode št. 1 »Favorit«, Fossi & Kunst, izdelovanje specialnih delov za tkalne stroje, . Koroška cesta 27 Feiertag Anton, parna pekarna »Turist«, Maribor, Betnavska ul. 43 Feix Oto, brivski in česalni salon, Ma-: ribor, Tattenbachova ul. 14 Fettich M.-Frankheim, česalni salon za dame, Ülicä 10. oktobra 3 Ferk Franc, sedlar, Jugoslovanski trg 3 Ferluga Ivan, ihg„ stavb, òbrt, Wilden-rainerjeva 15 Fideršek Anton, splošno čevljarstvo in vsa popravila, Maribor, Koroška c. 43 Fiedler Jernej, mesar, Glavni trg (stojnica) Filipančič Sebastijan, mesar, Glav. trg (stojnica) Filipič Franc, lončar in pečar. Mlinska ulica 3 Filipič Franc, trg. z živino, Pobrežka cesta 38 Fischbach Julius, izdelovanje krtač in čopičev, Gosposka ul. 5 Fiinkel Julij, trg. z farmacevtičnimi predmeti, Aleksandrova c. 41 Flieger Anton, brivski in česalni salon . za dame in gospode, trajni kodri, Maribor, Slovenska ul. 7 Foto-atelje Makart, največji zavod za I fotografiranje in povečavanje, Gosposka ul. 20 Foto-Eli, prevzema 'tudi' amaterska delaj kakor tudi vseh vrst povečavo, Maribor, Aleksandrova c. 1 Fratschko Friderik, mehanik. Sodna ulica 2 Franzi Janez, pek, Taborska 16 Franko Anton, galanterija, pletenine in šolske potrebščine, Maribor, Valvazorjeva ulica 36 Fras Franc, kolar, Aleksandrova č. 69 Friedau' Ferdinand, ing.; avtomehanik, Mlinska 44 Friedl Josipina, obrt pošiljanja hotelskega sluga,'Aleksandrova 37 Friedler Marija, gostilna »Pri: Starem lovcu«, Meljska cesta'58 Freund Viljem, izdelovanje usnja, Kaci-janerjeva 12 Fuchs Hedi, damski modni salon, Barvarska ulica 6 Fučkar Jurij, splošno' čevljarstvo, Maribor, Mlinska ul. 47 Terezija Furlan, gostilna, Glavni trg 19 P. Füllekruss-Petrossi, izdelovanje dežnikov, Ulica 10. oktobra 4 ' G Gabrovec Alojz, krznar, Loška ulica 2 Gajšek Ivana, izdelovanje perila, Dravska ulica 12 Galun Mihael, čevljar, Plinarniška 29 Gat Franc, medičarna in svečarna. Gosposka ulica 13 Gasparič Štefan, Čevljarski mojster, Orožnova ul. 6 Genzker Ludvik, pekarski mojster, Maribor, Meljska cesta 23 Gernjak Alojz, sodar, Tržaška cesta 57 »Gentlemen«, Štuhec Vinko - Kosi Mirko, Maribor, Aleksandrova cesta 26 Geršak Marija, šivilja, Glavni trg 18 Gert Ernest, svečar in medičar, Gosposka ulica 13 Götzl Adolf, buffet, Aleksandrova c. 83 Glasbena Matica, koncertni biro, Vodnikov trg 6 Glavič Maks, splošno čevljarstvo in vsa popravila, Maribor, Frankopanova ulica 55 Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru, godčev-ski obrt, Frankopanova c. 29 Glanz Magdalena, prenočevanje tujcev, Zagata št. 6 Glaser Julij, stavbeni mojster, Trdinova ul. 18 PII INE Gosposka 13, medičarna in svečarna, priporoča svojo ||P|1| hU II Vil bogato zalogo sveč, krstne, daritvene, oltarne in hišne 11 hH 1 L Utili V sveče, kakor tudi med in najboljše niirnberške sladščlne Glumac Demeter, kotlarstvo in vsa v to stroko spadajoča dela, Maribor, Aleksandrova cesta 33 Glušič Valentin, čevljar, Vrtna ulica 8 Godec Štefan, ortopedično čevljarstvo, nasi. Jakob Zollensteina, Maribor, Gregorčičeva ul. 11 Girstmayer F„ »Stolna parfumerija«, Stolna ulica 6 Golob Franc, čevljar, Mlinska ulica 4 Golob Josip, mesar, Gosposka ulica 40 Golob Katarina, kavarna »Bristol«, Vetrinjska ulica 30 Golob Lina, strojno pletenje, Orožnova ulica 6 Golob Marija, gostilna, Mlinska ulica 9 Golob Matilda, gostilna, Frankopanova ulica 29 Gomboc Štefan, krojač, Cankarjeva 1 Gonza Josip, izdelovanje glasbenih instrumentov, Jezdarska ul. 8 - Vetrinjska 18 Gorjak . Emil, avtoizvošček, Tržaška cesta 22 Gorupič Ivanka, modistinja, Slovenska ulica 26 Gothe Viljem., ščetar, Koroška cesta 43 Govedič Franc, čevljarstvo, Maribor, Frankopanova ul. 10 Gračner Terezija, gostilna. Meljska c. 9 Granduš Alojzij, modno krojaštvo, Maribor, Mlinska ul. 1 Gregorc Peter, čevljar Taborska ul. 22 Greif Franc, čevljar Kralja Petra trg 1 Greif Franc,-strojar in usnjar Pobrežka cesta 23 Granitz K., trgovina s krznom, čepicami in klobuki ih pribor za. uniforme, Gosposka ul. 7 Grenkuš Josip, čevljar Koroška c. 76 Griletz Ana, trg. z delikatesami, Meljska- cesta 1 Grili Alojzij, izdelovanje gornjih delov za čevlje, Koroška cesta 9 Grom Edo, izdelovatelj likerjev in sadnih sokov, Cankarjeva 34 Gselman Blaž, mesar, Tržaška c, 67 Gselman Konrad, čevljar, Vojašniški trg 7 Gusel Adalbert, gostilna, Koroška c. 18 Gusel Adalbert, izdelovanje žganja, likerjev in desertnih vin, Aleksandrova cesta 39 Gusel Avguštin, čevljar, Frankopanova ulica 53 Gustinčič Justin, mehanik, Tattenba-chova ulica 14 Guštin Julij, prodaja mesa, kruha in slaščic, Grajska ul. 2 H Habjanič Helena, gostilna, Vodnikov trg 2 Halbärth Valter, izdelovanje usnja, Kopališka c. 23 Halekar Juliana, gostilna pri »Framski kapljici«, Maribor, Mlinska ulica 15 Hallecker, mizar, Miklošičeva ulica 2' Halbwidl Andrej, restavracija. Jurčičeva ulica 7 Hartinger in drug, pekovski obrt, Aleksandrova cesta 29 »Heliosax«, svetlotiskarna, izvršuje bromsvetle razglednice, Maribor, Frankopanova ul. 31 Hergpld Albert, avtoizvošček. Slovenska ulica 22 Heller Josip, konjski mesar, Vrbanova ulica 8 Henigman Ivan, gostilna »Beli zaje«, Maribor, Meljska cesta 10 Heričko Pavel, lončar, pečar in kera-mičar,- Tattenbachova 6 Heričko Štefi, šivilja, Slovenska ul. 6 Hitzl Karl, ključavničar, Vinarska ul. 27 Hmelina Karl, dimnikarski obrt, Krekova ul. 5 Hobacher Ana, modistinja, Aleksandrova cesta 11 Hoffer Ida, gostilna, Taborska ul. 4 Hochmüller Jerica, • izdelovanje olja, Taborska ul. 7 Hofman Aha, šivilja, Stritarjeva ul. 9 Hohnjec Matilda, avtoizvošček, Kejžarjeva ul. 4 Hojnik Jernej, izvošček, Aleksandrova cesta 12 Holynski Karol, fotograf, Cankarjeva uiica 6 Holcer Ivan, nasi. Farič Karol, brivec, Slomškov trg 5 Holzer Rudolf, stavbeni mojster, Aleksandrova cesta 43 Hometer Josip, restavracija »Wilson«, Maribor, Aleksandrova cesta 53 Horvat Alojz, gostilna, Frankopanova 7 PfffHf fiOVt ul-G. meditami in svečarna, priporoča svojo bogato zalogo sveč, krstnih, IIUIIV VICI I darilnih, oltarnih in hišnih sveč, kakor tudi med, najboljši HOribtipr Lebkadien Gospodarska zadruga krojaških mojstrov zajamčeno fina izdelava modnih oblek za gospode in dame / Zavod za uniformiranje Horvat Otilija, gostilna »Pri dobri kapljici, Maribor, Mlinska ul. 9 Horvat Anton, mesar, Glavni trg (stojnica) Horvat- Franjo, črkoslikar in pleskar, Tattenbachova 19 Horvat Ivan, parna pekarna, Maribor, Aleksandrova c. 59 Hrabrek Franc, krojač, Linhartova 35 Hrastnik Josip, vodovodna in plinska inštalacija, Kralja Petra trg 9 Hrvatin Milan, prevažanje tovorov, Vr-banova 10 Hummel Ana, gostilna, Tržaška c. 8 Hvalec Štefan, čevljarski mojster,. Lekarniška ul. 4 Hvalec Franc, sejmarstvo z galanterijo in pleteninami. Smetanova ul. 54 Hvalec Marija, sejmarstvo, Grajska 2 I Ilich Emanuel, slaščičar, Slovenska 5, podružnica Aleksandrova C. 40 Ilič Vladislav, elektrotehnični obrt, Aleksandrova c. 24 llgerjev M. sin, urarski obrt, Gosposka ulica 15 Ingolič Marta, gostilna, Linhartova 13 Internacionale, družba za zavarovanje proti nezgodam in škodami, Aleksandrova cesta 44 Ivančič Alojz, kavarna. Meljska c. 12 Ivič Otilija, gostilna, Rajčeva ul. 6 J Jagodič, .Blaž, tapetnik in dekorater, Vojašniški trg 1 Jahn Marija, modistinja, Stolna ulica 2 Jahn Avgust, zlatar, Dr. Rozinova 12 Jakac Ante, splošno čevljarstvo in vsa popravila, Maribor,' Slovenska ul. 24 Jakin Marija, gostilna, Mesarska ul. 5 Jaklič Josip Herbert, špedicija, Meljska cesta 1 Jamšek Frančiška, gostilna, Frankopa-nova ul. 11 Jamšek Mihael, lesostrugar, Malgajeva ulica 7 Jan Ignac, urar, Grajski trg 4 Jančar Pavla, hotel »Zamore«, Gosposka ul. 30 Jančič Jurij, čevljar, Betnavska 26 Janeš Mirko, manufaktura. Kralja Petra trg 9 Janšek Katarina, šivilja, Prečna ulica 3 Japelj Mirko, fotograf, Gosposka ul. 28 Javornik Roza, strojno pletenje. Vojašniška ulica 2 Jedlovšek Alojz, čevljar, Maribor, Aleksandrova c. 24 Jeglitsch Marija, strojno pletenje, Tržaška cesta 3 Jellek Anton, klepar, Aleksandrova' 29 Jelenec, ing. arh. & ing. Šlajmer, gradbeno podjetje in tehnična pisarna, družba z o. z., Vrazova ul. 11 Jeler Franc, krojač, Plinarniška ul. 13 Jemec Ivan, vrtnarstvo, Maribor, Prešernova ul. 16 Jereb Frida, prevažanje tovorov. Mlinska ul. 24 Jeremic Ana, šivilja, Aleksandrova 16 Jerič Karolina, šivilja, Kcrroščeva 32 Jermančnik Jožef, brivec in frizer, Aleksandrova cesta 45 Jeršek Kristina, točilnica na stoječe goste, Rajčeva ul. 13 Jošek Katarina, sejmarstvo, Cankarjeva ulica 15 Jug Franc, krojač, Tržaška cesta 63 Jug Anton, stavbeno in pohištveno mizarstvo, Maribor, Vodnikov trg 3 »Jugoelektra«, električno podjetje Ven-ko Albert & drug, javna trg. družba, Cankarjeva ul. 26 »Jugotekstil«, d. z o. z., razpečavanje. tekstilnega blaga. Trg Svobode Junger Ivan, čevljar, Grajska ul. 2 Jurak Ana, damsko-frizerski obrt, Pre--šernova ulica 2 Ilich Emanuel SLADŠČIČARNA IN IZDELOVANJE KANDITOV MARIBOR, Slovenska ulica Štev. 5 podružnica: Aleksandrova cesta Štev. 40 Tapetništvo Kom. trg- pohištva, Ada^izdelki so ceneni in solidni. Caufii* Lote rjeve postelje. Otomani. Mocfroce. Rolete. Pohištvo za stanovanja itd. Parno čiščenje posteljnega perja. Se priporoča B. Jagodic, Maribor, VoJaSniSkl trg Štev. 1 — Ada pohištvo JANČER MAKS lastnik hotela „Zamorc” v Mariboru, Gosposka ul. sofidna postrezßa, zmerne cene, nove renovirane soße za tujce Juratič Drago, brivski in česalni salon za dame in gospode, 'Maribor,', Glavni trg 1 |j j ~.:7.r j .Juričko Jakob, dimnikar, . Slovenska. 34 Juteršnik Jakob, krojač, Prečna ulica 2 Juteršnik Jurij,, slikar in, pleskar, Màg-dalenska ul. 34 / Jiitras Josipma, izdelovanje sadnih ,šo-f kov, Trubarjeva ul. 9 .\^. ' ■ K for,< Kac Josip, izvošček, Mlinska ul. 11 Kacijan Franc, ključavničar, Koroška 39 K’a'ger Pavel; pasar in .srebrar,' Vetrinjska ul. 30 Käfer Alojz, kavarna Rotovž, Rotovški trg Kagé'r Josip, 'zlatar in srebrar; Vetrinj-ska .30 ; , Kaiser > Margareta, šivilja, Tattenbaeho-va ulica 20 os Kalle Rudolf, mehanik. Slovenska-ul.'6 Kaluder • Jožef, splošno čevljarstvo ip vsa popravila, Maribor, Kopališka ■ ulica 20 »Kanada«, uvoz in izvoz sadja, družba • z o. Z:, Aleksandrova: cesta 45 Kanc Makš; drogerija, Gosposka ul. 33 .Kancler Alojz, prevažanje oseb z avtomobilom po naročilu, Vetrinjska ul. 12 -Kantner Franc, pilar, Aleksandrova cesta 26 ■Kampi Ciril, izdelovanje sodavice in pokalice, Kettejeva ul. 1 .Kapetanovič Jakob, gostilna. Tattenba-• chova ul. 1 Karba Franjo, klepar, Trubarjeva ul. 4 Karlo Josip in drug, torbarstvo, Marir , bor, Trg Svobode 6 Karneker Terezija, šivilja, Gregorčiče-- ' va ulica 14 "Karner Hinko, krojač, Stritarjeva ul. 5 Karner Ivan, lončar in pečar, Stritarjeva 23 Karner Karol, zlatar in srebrar, Slovenska ulica 3 Kaspar;Josip, knjigovez ter izdelova-telj kartonažnega blaga. Taborska 8 . Kašpar Josip, izdelovanje kemičnih .izdelkov, Tržaška cesta 96 Kaukler Filip, pek, Jezdarska ul. 5 Kavur Tomaž, strugarstvo, Maribor, Tattenbachova ul. 34 Käfer Alojz »Kavarna Rotovž«, Slomškov trg 5 Kelbič Franc, mehanik, Vetrinjska ul. 7 Kelc Jakob, .krojač za dame in gospode, specijalist ,zav vsakovrstne unifórme, s, Slomškov trg7o Keršič Peter, ing. s pristavkom meha-. nik, Frančiškanska 13 KerČek Alojzija, damski modni salon, . .Maribor, Praportriikova ul. 8 Ketiš Eva, izdelovanje belega perila, ■ ^ pjredtiskarija in vezenje, Aleksandro-’ 'ya cesta 39 Kiepach Milan, ing., elektrotehnični obrt, . Vrazova ul. 2 Kienreich Jos. Ä., bralni krožek, Maribor,. Gledališka ul. 10 Kieser Ludvig, fotograf, Gregorčičeva ulica 20 Kiffmann Rudolf, mestni stavbenik, Maribor, Meljska 'c, 25 Kiffmann Otto, »Jugoinstalacija«, Maribor, Meljska cesta 23 Kiffmann Anton, urar, Aleksandrova ce-. sta 11 Kirbiš Josip mh, mesar, Vetrinjska ul. 3 Kieser Ludvik, Vetrinjska ul.. 30 - vogal Grajskega trga Kitzler Marija, šivilja, Aleksandrova ,55 Klančnik Ivan, mizar, Mejna ul. 6. Klančnik Ivan. Steklarstvo, Maribor, Slovenska ul. 15 Klemenčič Antonija, sejmarstvo, Drav-. ska ul. 8 Klemše1 Marija, šivilja, Aleksandrova 12 Klep Matevž, krojač, Betnavska c. 84 Klešič Aleksander, kavarna in restavracija, Glavni trg 1 Kliček Alojz, mesar in prekajevalec, Aleksandrova c. 83 Klobučar Stanko, gostilna, Koroška cesta 79 Kmetič' Ivan, ključavničar, Linhartova ulica 11 Kneser Srečko, urar, Aleksandrova 23 Knupleš Marija, gostilna. Glavni trg 19 Kobold Baltazar, mizar, Krekova ul- 16 Kociančič Karol, kamnosek, Maribor, Gregorčičeva ul. 25 Kocjan Franc, elektrotehnično podjetje, Maribor, Koroška c. 8, telefon 23-05 Kocpek B., ing. & J. Ledvinka. specijalna delavnica stančnih nožev, Maribor, Frankopanova ul. 23 Kočijaž Alojz, tapetnik, Stolna ulica 5 Kodrmas Josip, strojni ključavničar, Kraljeviča Marka ul. 13 Kodrič Dominik, čevljar, Glavni trg 17 Priporoča se cenj. tvrdkam stavbeno in galanterijsko kleparstvo KAGER FERD., Maribor, Meljska cesta štev. 5 Izvršuje vsa naročila hitro in poceni. Prevzame vsa popravila Kodrič Henrik, modni salon za dame, _o gospode in1 uniforme, Maribor, : Koroška cèsfà”47a Kokoli Leopold, krojač,' Pobreška c. 6a 'Kokovnik Alojzija, gostilna »Pri kolo-) "dvoru«, Maribor, Aleksandrova c,, 45 Kolar Anton, mizar, Vojašniška ulica .12 Kolar Franc, sobo-, črkoslikar in ple-V skar, Maribor, Grajska ulica 5 Kolar Marija, sejmarstvo, Strossmajer-. jeva 5 Kolarič Jožef, mizar, Vojašniška ul. 8 Kolarič Peter, splošno' čevljarstvo in vsa popravila, Maribor, Meljska c. 33 Kolenc Josip,, obrt snaženja čevljev, Glavni kolodvor Kolerič Marija) : gostilna, Aleksandrova cesta 38 - ' . . Kolletnig Hubert, kemijski laboratorij. , .:ia industrijo,: kmetijstvo in trgovino, Trg Svobode 2 Kolman Franc, fotograf, Frankopanova . ulica 39 H. ■ ■ s .• . .T, •. Koman Filip, -krojaški atei jè, Maribor, Koroška cesta .43 Kompara Marjo, strugar, Tržaška c. 8 Kompara Rudolf, mizarsko podjetje)'zà moderne notranje opreme, stavbna dela, zaloga pohištva lastnih izdelkov, Maribor, Aleksandrova c. 48 Končnik Maks, stavbeni mojster, Vrba-' nova ul. 53 Koražija Franc, dimnikar, Ruška c. 6 Koražija Ivan, izdelovanje stančnih no-- žev, Slovenska ul. 20 Koren Terezija, izdelovanje perila, Koroščeva ul. 8 Koren Jakob, pek. Koroška c. 47 Koren Franjo, pek, Smetanova ulica 51 Kores Jakob, čevljar, Meljska cesta 3 Korošec Franc, mizar, Levstikova ul. 9 Korošec Julija in Hohl Julija, modistov-ski obrt. Slovenska ul. 10 Kos Jakob, kotlarstvo, Maribor, Glavni trg 4 Kos Matija, pek, Radvanjska cesta 13 Kos Marija, šivilja, Gosposka ulica 44 Kosar Anton, krojač, Slomškov trg 5 Kosem Ferdo, frizerski salon za dame in gospode, Maribor, Valvazorjeva ulica 36 Koser Milan, slaščičar, Slovenska ul. 20 Koser Olga, izdelovanje perila in vezenje, Koroščeva ulica 44 Kosi Ivan, prevažanje tovorov, Koroška cesta 84 Kosi Mirko, krojač, Aleksandrova c. 26 Košir-Anton in Antonija, gostilna »Pri dobri kapljici«, Maribor, Meljska ce-- sta 33 Košir Anton, gostilna, Koroščeva c. 54 Kotnik Jakob, pek, Aleksandrova c, 81 Koštomaj Franjo, brivec in frizer, Mlinska ulica 8 Košuta Ana, modistinja, Kralja Petra trg 1 Koter Štefan, mizar, Mlinska ul. 29 Kovač .Ivanka, točilnica, alkoholnih pijač na stoječe goste, Jezdarsjca ul. 5 Kovač Jure, šejhrarstvo, Dravska ,ul. 13 Kovač Štefan,‘krojaški atelje, Maribor, Tattenbachova ulica 6 Kovačič Avgust) ' prevažanje tovorov, Plinarniška ulica 29 Kovačič Ivan, čevljar, Stolna ulica 1 Kovačič Ivan, steklar, Koroška cesta 10 Kožuh/Karl,'brivec in frizéf, Tattenbachova ulica- 21 Krabath Josef, pipar in strugar, Mari-. b'or, Grajski trg 4 Krabonja Alojz,; kolar,^-Jugoslovanski trg 3 • :>-■ i- -■ Krajcer Anton, čevljar,: Orožnova 6 Krajnc Franc, ; izvošček,- Betnavska 3 Kraker Leopold, krojač, Gosposka 10 Kramberger Franc, mesar, Glavni trg (stojnica) Kranjc Ivan,' krojač, Mejna ulica 9 Krajnc Leopold, prevažanje tovorov in branjarija, Ruška cesta 29 Kraut Franc, mesar, Rajčeva ulica 4 Kraut Štefan, carinski posrednik, Aleksandrova cesta 63 Kravos Ivan, torbarstvo in jerfnenar-stvo, Maribor,. Aleksandrova c. 13 Krebs Alojz, čevljar, Meljska c. 22 Krefl Ferdo, brivec, Aleksandrova 48 Krepek Franc, sejmarstvo. Taborska 2 Kresnik Matija, špedicija. Tkalska 5 Delniška družba »Kristal«, steklarski obrt, Koroška cesta 32 Kristanič Štefanija, izdelovanje oblek, Gregorčičeva ulica 14 Kristl Alojz, krojač, Cafova ulica 2 Kristl Ivan, godčevski obrt, Stross-majerjeva ulica 10 Krištof Srečko, čevljar, Jelačičeva 11 Križan Štefanija, modistinja, Orožnova ulica 8 Krliner in drug, družba z o. z., mizarski obrt, Črtomirova ulica 6 Krois Ernest, čevljar, Koroška cesta 18 Krope Franc, pečar in lončar, Aleksandrova cesta 49 Prva jugosl.metalurgična rVUViria industrija d. d. Maribor Kubiš Veronika, sejmarstvo, Smetanova ulica 23 Kuhar Ferdo, tapetnik in dekorater, Maribor, Vetrinjska ulica 26 Kuhar Rudolf, izvošček, Slovenska 22 Kukec Marija, sejmarstvo, Trg Svobode 1 Ritenére Franc, ključavničar, Taborska ulica Kunčič Karol, krojač, Gregorčičeva 8 Küster Eliza, šivilja. Smetanova ul. 38 Kvas Ivan in Helena, modistinja in klobučarštvo, Maribor, Aleksandrova cesta 32 Kvitko Leonid, avtoizvošček, Koseskega ulica 8 L Laboter Alojz, čevljar, Krekova ul. 8 Lächainer Alojz, gostilna, Frankopano-va ulica 39 Ladinek Pongracij, splošno čevljarstvo, Maribor, Koroška cesta 34 Lah Alojzij, čevljar, Koroška cesta 35 Lah Apolonija, gostilna. Radvanjska 48 Lah Franc, brivec in frizer, Stritarjeva ulica 17 Lah Ivan, krojač, Tkalska ulica 10 Lah Ivan, mesar, Koroška cesta 53 Lah Ivan, prevažanje tovorov, Kopernikova ulica 7 Lah Marija, šivilja, Pobreška cesta 8 LakoŠe Henrik, gostilna »Mesto Trst«, Maribor, Tržaška cesta 8 Laminger Emerik, ■ podkovač, Slovenska ulica 26 Lamut Marta, šivilja,. Sodna ulica 15 . Lašič Vinko, zidarski mojster, Tržaška cesta 98 Laurentschitsch Adolf, knjigovez, Gosposka ulica 3 . Laznička Ernestina, šivilja, Tattenba-chova ulica 20 Lebar Angela, šivilja, Koroščeva c. 72 Leben Leop.oldina, damska frizerka, Gosposka ulica 28 Leber Jožef, izvošček, Koroška c. 72 Lečnik Marija, šivilja, Koroščeva ul. 2 Lederer Karol, mizar, Trdinova til. 18 Ledinek Pavel! sodar, Gozdna ulica 6 Legat Anton, Rudolf & Co., delavnica za popravilo pisarniških strojev, Slovenska ulica 7 Legat Ivan, Maribor, Vetrinjska ul. 30, prva specijalna popravljalnica in trgovina pisarniških strojev, Tel. 24-84 Lepej Franc, krojač, Jezdarska ul. 8 Leskovšek Marko, čevljar, Ruška 45 Löschnigg Albert, rezlar. Koroška c. 8 Lešnik Josip, krojač. Koroška c. 31 Lešnik Karel, splošno čevljarstvo in • 'vse vrste popravila, Maribor, Koroška cesta 26 Lešnik Mihael, krojaški salon. Orožnova ulica 4 Lešnik Rezka, dežnikarski obrt. Gosposka ulica 14 Lešnik Slavko, kolar, Taborska ul. 10 Leyrer Josip, mesar in prekajevalec, Meljska cesta 20 Lia-kro]ni atelje, Plissee-stiskanje in Lia-kroji, Maribor, Aleksandrova 19 »Linhartov dvor«, Karner Josip, gostilna, Tržaška cesta 47 Ljudska tiskarna, d. d., knjigoveški obrt, Sodna ulica 20 Ljudska. tiskarna d. d.. Sodna ulica 20 Lininger Aleksander, avtoizvošček, Koroščeva ulica 32 Lipovšek Ivan, mesar, Glavni trg (stojnica) Lipuš Ignac, mehanična delavnica za ropravila šivalnih strojev in koles, Maribor, Koroška cesta 90 Lisenc Hedvika, sejmarstvo, Splavarska ulica 3 Lisjak Alojz, restavràcija, Aleksandrova cesta 3 Lobnik Avgust, mesar in prekajevalec, Betnàvska cesta 47 Ločičnik Ivan, krojač, Koroška c. 106 Logar Jakob, brivec in frizer, Franko-panova ulica 25 »Loli«, družba z o. z., čevljarski obrt, Koroška cesta 8 Lorber Elizabeta,, obrt posredovanja služb. Vetrinjska ulica 5 Lorber Franc, krojač, Wildenrajnerjeva ulica 8 Leben-Eigl Leopoldina Maribor. Gosposka ulica 29 Cna dvorišču) damski česafni safon> trajni kodri, vodna ondufacija. Barvanje Cas, negovanje fic in rok Lovrenc Tomažič, Maribor, Sodna 24. izdeiovaimca pralnih kotlov, štedilnikov, kotlov za žganjurlje, bakrenih, kuhinjskih posod, brizgalnlc za vinograde itd. Avtogenično varenje in kovlnotisk. Kupuje star baker, kositer, svinec in med. Lorber Hedvika, maserka izključno po odredbi in pod kontrolo zdravnika, Gosposka ulica 58 Lorber Ivam slikar in pleskar, Vetrinjska ulica 5 Lotfber Matilda, gostilna »Pri zlatem zvoncu«, Maribor, Ruška cesta 8 Lorenčak Josipina, gostilna, črtomiro-va ulica 8 Lovec Ciril, ‘najcenejše in najboljše . čevlje dobiš na Glavnem trgu št. 4 Lozej Edmund, strojno pletenje. Frankopanoma ulica 5 Luschitzky Štefanija, modistinja, Jurčičeva ulica 9 M Macarol Andrej, pek, Meljska cesta 14 Macher Terezija, pečenje kostanjev, Kralja Petra trg (stojnica) Macher Ivan, izvošček, Jezdarska ul. 3 Mahnič Alojzija, gostilna. Dravska 11 Majcen Andrej, mizar, Židovska ul. 10 Majcen Franc, čevljar, Vojašniška 6 Majcen Hildegarda, šivilja, Židovska 10 Majer Tomo, avtoizvošček, Masaryko-va ulica 4 Majer Tomo, hotel in restavracija, Ma-sarykova ulica 4 Makart Foto-atelje, največji zavod za fotografiranje in povečavanje, Gosposka ulica 20 Malenica Marjan,, sejmarstvo, Dravska ulica 13 Maly Emilija, damski česalni salon, Maribor, Aleksandrova cesta 22 Marek Josip, gostilna, Mlinska ui. 15 Marčec Franc, čevljar, Aleksandrova cesta 24 Marčič Franc,' mesar; Vojašniški trg (stojnica) Marčič Ivan,, čevljar, Vetrinjska ul. 6 M arčinko. Anton, krojač, Stritarjeva 18 Mareš Emil, najmodernejše podjetje za izdelovanje trajnih kodrov, barvanje las in lepotno negovanje, Gosposka ulica 15 »Margo«,' Mariborska mlekarna in tovarna sadnih konzerv, družba z o. z., Aleksandrova cesta 63 Mariborska afinerij^a zlata, družba z o. z., Orožnova ulica 8 Mariborska tiskarna d. d., Jurčičeva 4 Marič Adam, carinski posrednik, Aleksandrova cesta 45 Marko Franc, sejmarstvo, Meljska 87 Markovič Zofija, modistinja, Gosposka ulica 40 Marin Cvetko, frizerski salon za dame in gospode, izdelovanje trajnih kodrov, Orožnova ulića 1 Marini Alfred, elektromehanik, Tržaška cesta 16 Mastnak Štefan, splošno čevljarstvo, Maribor, Vrtna ulica 8 Mattel Konrad, prevažanje tovorov. Ruška cesta 39 Mayer Jožef, lončar in pečar, Tržaška cesta 60 Mayer Karl, Teodor, fotograf, Gosposka ulica Matz Roman, zajtrkovalnica, delikatese in avto-spedicija, prevzem' po ugodni ceni, Maribor, Aleksandrova cesta 17 Maurič Vinko, črkoslikarski atelje in pleskarstvo, Maribor, Slovenska 6 Mavrenčič Josipina, točilnica alkoholnih pijač na stoječe goste. Meljska c. 64 Meglič Maks, strojno pletenje, Orožnova ulica 1 Meine! & Herold, zaloga tovarne glasbil, d. z o. z., Gosposka ulica 20 Mejovšek Stanko, trgovsko in umetno vrtnarstvo, Masarykova ulica Meklenšek Pavla, izdelovanje damskih oblek, Frankopanova ulica 11 Mencinger Zofija, gostilna, Pristan 1 »Meran«, hotel in restavracija, Aleksandrova cesta 37 Merdaus Ivan, prevoz z brodi, Trstenjakova cesta 24 »Merkur«, mednarodna transportna družba z. o, z., špedicija. Meljska 12 Merlak K vi rim gostilna in kavarna, , Grajski trg 1. Mesarič Henrik, urar, Koroška c. 34 Mesarič Ivan, brivec in frizer. Koroška cesta 19 Mesarič Ivan, stavbeno in pohištveno mizarstvo, Maribor, Cankarjeva ul. 26 Mesarič Josip, mizar, Meljska cesta 25 Mešiček Güstav, splošno sedlarstvo in tapetništvo, Maribor, Tržaška c, 1, Pobrežje' »Alestna klavnica«, javna klavnica, Ob brodu št. 1 Mestna -plinarna, Plinarniška ulica 5 Mestna občina mariborska,, mizarstvo, Cvetlična ulica 14 Mestna občina mariborska, podjetje za tehtanje blaga, Dovozna cèsta k tovornemu skladišču gl. kol. Mestni pogrebni zavod-, Cvetlična ul. 14 Mestno električno podjetje, elektrotehnični obrt, Frančiškanska ulica 8 Ivan Möscha, gostilna, Stolna ul. 8 Meyer Katarina, šivilja, Masarykova 2 Meznarič Martin, slikar in pleskar, Slovenska ulica 36 Miglič Ana, šivilja, Mejna ulica 14 Mihelič Josip, čevljar, Aleksandrova 19 Mihelič Konrad, krojač, Jurčičeva 5 jMihprko Ivan, popravljanje električnih števcev in elektromehaničnih aparatov,, Dr,,Karl Verstovškoma 4 j Miker Mihael," pek, Kettejeva ulica 22 Miki Franc, splošno čevljarstvo in bi* tropopravljalriica čevljev, , Slomškov (.;.trg 5 Milavec franc, špedicija, Aleksandrova ,o cesta 49 Milič Maks, točilnica alkoholnih pijač . * na stoječe goste, Betnavska, cesta 23 Mjšlej Josip, slaščičar. Stolna ulica 12 Mlekuš Anton, kptlarstvo za vse bakrene izdelke, Maribor, Sodna ulica 2 Mlinarič Anton, tlakar, Smetanova 32,• Mlinarič Avgust, slikar in pleskar,. Ko-: pališka ulica 11 Mlinarič Frančiška, prevažanje tovorov, Koroška cesta 47 Močnik Josip, mesar, Radvanjska c, 5 Mogel Anton, izvošček, Ob železnici,2 Mrakič. Adolf, brivec in frizer,- Cankar-ol jeva ulica j , -. . . Mučič Fran, čevljar, Tržaška cesta 64 Muhič Ivan, sedlar, Plinarniška ul.: 19 Mulavec Jakob, vsakovrstno zlato kupujem po naj višji dnevni 'ceni,, zaloga - ur; zlatnine,-srebrnine, opfike, jedilnih priborov, servisov itd. Izvršuje vsa - v to stroko spadajoča dela točno, solidno in poceni, Maribor, Kralja Petra trg 1 Mulec Edmund, pek, Radvanjska c. 5 Munda Alojzij, mizarstvo za pohištvo in stavbe ter zaloga krst, Maribor, Taborska ulica 2 Murko Mihael, eksport sadja, Mlinska ulica 33 8 Nhbavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru, r. z. z o. z., pe-■ kovski obrt, Rotovški trg 2 Nabavi jalna zadruga uslužbencev drž. železnic v Sloveniji, gostilna, Fran-kopanova cesta 34 Nakerst Karol, prodaja obžarevajočih svetilk, Wildenrajnerjeva ul. 8 Nassimbeni Ubald, stavbeni mojster, Vrtna ulica 12 Naveržnik Jernej, krojač, Marijina ulica 24 Nedogg Pavel, barvar, Razlagova 22 Nedogg Viktor, parna pralnica in kemično čiščenje, Frankopanova c. 9 Neger Franc & sin, mehanična delavnica, Slovenska ulica 29 Nekrep Josip, tesar, Smetanova 39 Nekrep' Marija, gostilna, Smetanova .54 Nékrep Marija,’ gostilna. »Pri zlatem kpnju«,, .Vetrinjska ulica '4 Nekrep Marija, ‘šivilja, Magdalenska.40 l^em.ec Ana, prevažanje tovprijv, Koroška ‘cesta ' 122 " v, " Neräth Oiga;;yšiyilja:, .Jožč Vošnjakova ulica' 21 ■ ‘ /_ Neuberg Franjo, čevljar, Vbdnfkóy'trg štev,'. 2. g . 'V?J'v;; . VJ Nonner * Mihael, soboslikar, 'črkoslikar " ‘ iti pleskdr,’! Vražova ulica v 3J; , ' • Novaček Antonija, SéjmàrStVo mi, FrahkobahovàMlicà 11 '• Novak Anton, mehanik, Jugoslovanski trg 3 Novak Antonija, šivilja, Danjkova 8; Novak Frant brivski mojster; Maribor, . Aleksandrova cèsta » 22'<; > Novak Franc, krojač,: Vinarska ul. :33 Novak' Franc,' tapetnik, KorošČeVa' 8 • Novak Marija,, šivilja, Mlinska & 39 Novak Matija, mizar, Smetanova 62 Novak Rudolf, mizar; Gregorčičeva 7 Novak Terezija, sejmatStvò, Vinarska “ ulica 33 Novšak Josip, brivec in frizer, Kralja Petra trg 9 ° Ogrinc Ferdinand, restavracija, Aleksandrova cesta 45 Ogrizek Elizabeta, sejmarstvo, Kraljeviča Marka ulica Ogrizek Franja, izdelovanje perila, , Aleksandrova cesta 19 Olepševalno in tujsko-prometno’ društvo za mesto »Maribor«, vrtnarstvo, Koroščeva cesta 29 Omulec Rudolf, avtoizvošček, Slomškov trg 13 Orechowsky Luise, damski modni salon, Maribor, Vetrinjska ulica 26 Ornig Martin, krojač, Cvetlična ul. 3 Ornik Ivan, mizar, Koroška cesta 52 Osim1 Franc, izdelovatelj cementnih izdelkov, Smetanova ulica 72 Osim Josipina, čiščenje perila in obleke, Smetanova ulica 72 P Pahor Nina, modni salon za dame, Maribor, Maistrova ulic 17-11 Pahernik Anton, črkoslikar, pleskar in soboslikar, Frankopanova ulica 15 Priporoča se p. n. strankam čevljarsko podjetje Novak Friderik, Maribor, Vojašniški trg štev. 7 Izdelujejo in popravljajo še čevlji vseh vrst Paitz Ivan, umetno mizarstvo za notranje opreme, Maribor, Taborska ulica 14 Paradiž Frančiška, šivilja, Koroška 7 Paradiž Ivan, brivec in frizer, Koroška cesta 7 Painkiher Ferdinand, splošno čevljarstvo in vse vrste popravila, Maribor, Zrinjski trg 9 Pauko Matevž, krojač, Kopališka 20 Paulič Terezija, gostilna »Pri pošti«, Maribor, Stolna ulica 10 Pavalec Martin, izvošček, Vrtna ul. 17 Pavešič Štefan, mesar, Glavni trg (stojnica) Pavličič Martin, mizar, Vojašniška 6 Pavešek Hilda, fotografski obrt, Vrba-nova ulica 7 Pečar Ivan, lesorez, Dravska ulica 10 Pečar Ivan, droge-kemikalije-kosmeti-ka, fotomanufaktura, specijalist za Leica, Gosposka ulica 11 Pečar Josip, vozovni kovač, Taborska ulica 10 Pečar Štefanija, modistinja, Kopališka ulica 2 Pečnik Franc, stavbeno in pohištveno mizarstvo, Maribor, Koroška c. 39 Pečnik Kornelija, šivilja, Gosposka 56 Peklar Alojz, stavbeno podjetje, Tomšičeva ulica 28 Pelikan Ivan, slaščičar, Gosposka 25 Pelko Nežika, šivilja, Stritarjeva 8 Peer Feliks, slaščičar, Taborska ul. 8 Peretič Edvard, krojač, Pristaniška 9 Perhavec Jakob, točilnica alkoholnih pijač na stoječe goste, Gosposka 9 Pernat Jožef, mesar, Frankopanova 55 Peršuh Marija, sejmarstvo, Gosposka ulica 2 Petek Franc, čevljar, Kettejeva ul. 17 Petek Franc, čevljar, Koroška c. 9 Peteln Erik. optik, Grajski trg 7 Peterlič Maks, mizar, Trubarjeva 5 Petrozzi-Fiillekruss Apolonija, izdelovanje solnčnikov in dežnikov, Ulica 10. oktobra 4 Petrovič Marica, izdelovanje perila, Frankopanova ulica 5 Petrovič Viktor, splošno kleparstvo, Maribor, Tržaška cesta 6 Petrovič Vera, izdelovanje perila, pred-tiskanje in vezenje, Slovenska 20 Petrovič Viktor, klepar, Tržaška c. 6 Pevec Ivan, krojaški salon, Orožnova ulica 3 Pezdiček Andrej, slikar, pleskar in ličar, Poljska ulica 14 Philipp Gustav, soboslikar, pleskar, črkoslikar in pozlatar, Vetrinjska 11 Pipiiš Boris, carinski posrednik, Aleksandrova cesta 55 Pirc Ivan, splošno čevljarstvo in br-zopodplata, Maribor, Betnavska 1 Pirc Marjeta, mostna tehtnica, Betnavska cesta 1 Brivski salon za dame in gospode Pirc Radivoj, paviljon, Cvetlična ul. Pirc Radivoj, Frankopanova ul. 27 Pirc Seli, Koroška cesta 34 Pirc Gregor, Tržaška cesta 6 Pirc Urška, brivski obrt, Koroška 34 Pirch Karol, inštalacija in popravljanje vodovodov, Tomšičeva ulica 12 Pirš Vincenc, mesar in prekajevalec, Glavni trg (stojnica) K. Pisanec in drug, parna pekarna, Koroška cesta 11 Plahuta Jožef, mesar in prekajevalec, Frankopanova ulica 15 Planinc JOsipina, gostilna, Dravska ulica 13 Plasonik Marko, čevljar, Aleksandrova cesta 72 Plauc Maks, izvoz sadja na debelo in deželni pridelki, Koroška cesta 3 Plave Milka, gostilna. Koroška cesta 3 Pleteršek Frančiška, šivilja, Betnavska cesta 45 Plohl Ela, fotografski obrt, Aleksandrova cesta 1 Plochl Franc, čevljar, Koroščeva ul. 8 Pobolšar Arnold, krovec, Vojašniški trg 3 Počivalnik Miha, izdelovanje vozov, kočij in podkovski mojster, Maribor, Tržaška cesta 8 Podkrižnik Anton, kolar, Taborska 8 Podravska tiskarna, družba z o. z., Gregorčičeva ulica 6 Poklinek Ciril, mesar, Radvanjska c. 5 Pollak Em., ključavničarstvo, Maribor, Mlinska ulica 15 Polanec Ivan, mesar, Glavni trg (stojnica) Polegeg Adolf, brivec in frizer, Tržaška cesta 63 Polegeg Peter, brivec in frizer, Tržaška cesta 47 Posteržin Ferdinand, prodaja molitvenikov po sejmih, Kolodvorska ul. 3 Posteržin Josipina, sejmarstvo, Aleksandrova cesta 19 Poterč Vekoslav, modno krojaštvo, Maribor, Pobrežka cesta 13 Potisk Friderik, čevljar. Koroška c. 34 Potisk Jernej, kolar, Koroška c. 31 Potočnik Matija, pekarna, Maribor, Koroška cesta 21 Potočnik Ferdinand, mizar; Vinarska ulica 7 Potrč Henrik, mesar, Glavni trg (stojnica) Požar Anton, cvetličarna, lastno vrtnarstvo, Gosposka ulica 36 Požar Bratje, pražarna kave, Tatten-bachova cesta 14 Požar Marica, gledališka frizerka, Vetrinjska ulica 12 Povodnik Josip, gostilna. Rotovški trg št. 8 Praprotnik Jakob, pek, Jezdarska ul. 5 Prattes R., elektro-mehanična delavnica, Maribor, Aleksandrova cesta 33 Pravdič Martin, krojaški mojstei, Slomškov trg 14 Preac Marija, gostilna, Ruška c. 7 Pregrad Marija, šivilja, Masarykova cesta 22 Primus Marija, šivilja, Kralja Petra ' trg 9 »Pristavec« gostilna, Maribor, Meljska cesta 18 Pistotnik Alojz, modno krojaštvo, Maribor, Meljska cesta 15 Produktivna zadruga krojačev v Mariboru, krojaški obrt, Ruška cesta 5 Produktivna zadruga mizarskih mojstrov, registrovana zadruga z omejeno zavezo, Maribor, Frančiškanska ulica 12 Prohaska Franc, gostilna, Strma ul. 11 Prva jugoslovanska transportna d. d. Schenker & Comp., špedicija, Meljska cesta 16 Prva mariborska delavska pekarna, r, z. z o. z., Aleksandrova cesta 19 Pschunder. Maks, urar in popravijalni-ča gramofonov in taksometrov, Maribor, Frankopanova ulica 22 Puconja Antonija, sejmarstvo, Vojašniški trg 2 Pucelj Ljudevit, dimnikar, Gospojna 4 Puh Kristina, žaganje drv od hiše do -1 hiše,' Magdalenska ulica 35 Pukl Karol, čevljarski mojster, Gospoj-- na ulica 12 Pukl Konrad, izvošček, Jezdarska ul. 5 Puklavec in Heričko, damski modni salon, Maribor, Slovenska ulica 24 Purgaj Ivan, mizar, Taborska ulica 7 Pušič Anton, sejmarstvo z manufaktur-riim in galanterijskimi blagom, Pristan 13 R Rabuza Ciril, čevljar, Betnavska ci 76 Rabič in Benkič, prikrojevanje gorhjih delov čevljev in splošno čevljarstvo, Maribor, Vetrinjska ulica 5 Raček Josip, dimnikar, Miklošičeva 2 Račič Ivana, restavracija »Gambrino-va dvorana«, Maribor, Gregorčičeva ulica 29 Račič Hilda, strojna pletarna, Maribor, Stolna Ulica 5 Ràdi Josip, mesar in prekäjevalec, Meljska cesta 9 Radolič Ivan, brivec in frizer, Meljska cesta 22 Rajšp Karol, podkovač, Einšpilerjeva ulica 19 Rakitnik Erna, šivilja, Koroška c. 62 Rakuša Matija, specijalno mizarstvu za notranje opreme. Zg. Polskava Rakuša Marija, pranje perila, Slovenska ulica 3 Ramšak Josip, sodar, Maribor, Meljska cesta 10 Ramšak Marija, gostilna, Aleksandrova cesta 45 Raušl Ivan, kovač, Pristaniška ul. 7 »Rapid«, posredovalnica za. nakup in prodajo nepremičnin, Gosposka 28 Rapnik Josipina, modistinja, Dvorakova ulica 10 Rapoša Jurij; čevljar, Mlinska 28 Ratajc Josip, klepar za stavbe in galanterijo, Maribor, Pobrežka c. 6 Ratej Fran, dimnikar, Aljaževa Ul. 30 Rath Alojz, umetni pohištveni rezbar in kipar, Maribor, Mlinska ul. 11 Razboršek Ciril, mizar, Dravska ul. 4 Rečnik Alojz, elektrotehnični obrt, Pobrežka cesta 6 Reich Marija, . slaščičarski obrt, Bet-navska cesta 46 Rekič Ahmed, čevljar, Meljska C. 59 Remih Franò, mesar, Tržaška cesta 1 Renat Simon, slikar, pleskar in ličar, Koroška cesta 35 Repar Josip, podkovač, Taborska 10 Resnik Ivan, gostilna, Meljska c. 85 Riedl Karl, brivec in frizer, Slovenska ulica 16 Riedl Marija, točilnica alkoholnih pijač ha stoječe goste, Qb, železnici 14 Riha Alojz, klepar, Ulica 10. oktobra 4 Riha Josip, inštalater vodovodnih in plinskih naprav, Koroška cèsta 14 Robaus Karol, luksuzna pekarna, Maribor, Koroška cedita J&iru Robinšak A., produkcija, čevljev, Slomškov .trg 8 Rodošek Martin, sedlar in jermenar, Tržaška cesta 45 Rogats.ch Ferdinand, ; izdelovanje, cementnih izdelkov, nagrobnih. kamnov, É Tattenbachova uh 34 . Roglič Dragotin, izdelovanje vseh. vrst obutev na tovarniški način, Koroška cesta 19 Rojko Eliza, gostilna, -Gregorčičeva 19 Romih Anton, klepar, Slovenska ul. 28 Roth Alojzija, damski modni salon, Gosposka ulica 26 Rozman Ana, gostilna »Koroški kolodvor«, Tvorniška cesta 30 Rozman Jožef, čevljar, Magdalenska ulica 76 Rubin Anton, krojač, Ruška cesta 39 Rubin, Karolina, izdelovanje razglednic potom brzofotografiranja, Gosposka ulica 52 Rus Rudolf, prevažanje tovorov, Turnerjeva ulica .9 S Sabukošek Rudolf, izdelovanje kemičnih izdelkov, Koroščeva ulica 50 Safran Ivan, modno krojaštvo, Maribor, Koroška cesta 43 Safran Martin, pleskar, ličar, črkoslikar in soboslikar. Slovenska ulica 16 Sagadin Leopold, kurjač, Gosposka 5 Sajko Anton, krojač. Ob železnici 8 Saks Franc, elektrotehnični obrt, Aleksandrova cesta 48 »Motors Šales«, centralna garaža in . avtomobilna družba z o. z„ Frančiškanska ulica 17 Sali Bilal,; slaščičar, Pobrežka c. 8.; Salon »Pia«, lastnica Rapnik Jožica, modistinja,. DvoFakova ulica 10 Samec Makso, carinski posrednik, Zrin-skega trg 7 Sarmich Franc, sejmarstvo z galanterijo, Jenkova ulica 4 Sapač Ivan, krojač, Glavni trg 23 , Sax Hinko, tiskarna, Maribor, Prešernova ulica 31 Schell Vladimir, Miklošičeva ulica 6 Seifried Mihael, čevljar,' Vojašniški trg štev. 2 Sekolec Neža, »Tekstilia«, komisija in agentura za manufakturo in pletenino, Maistrova 19 ; Sela Jernej, kotlarstvo, Maribor, Tr-- žaška cesta 6 | Sentko Peter, krznar in izdelovatelj čepic, Gosposka ulica 37 Senegačnik Helena, -šivilja,: Meljska 40 Senekovič Henrik, radenska; mineralna voda, Volkmerjeva ulica .3 ! Senekovič Jakob, pleskar, ličar :in soboslikar, Vojašniška ulica;, 13. Senekovič Karl, ključavničar,' Ob železnici 12 Senekovič Valentin, krojač,- Maribor, . . Mlinska ulica, 9 Senica Antonija, gostilna in kavarna, - Tatténbachova ulica 5 jna Serdinšek Blaž, mesari Smetanova 60 Sernc Otilija, šivilja, Meljska c. 44 Sevšek Alojz, čevljar, Ob bregu 30 Simerl Marija, izdelovanje belega perila, Slovenska ulica, 15 »Singer« d. dM šivalni stroji, mehanični obrt, Glavni trg 23 Skaza Josipina, gostilna, Betnavska cesta 124 Skopal Frančišek, postavljanje strelovodov; Cvetlična ulica 27 Škrabi Marija, brivski in frìzèrski obrt. Gosposka ulica 11 Slavec' Ivan, kavarna, Dr. Karl Ver-stovškova ulica 6 Seiler Friderik, juvelir, Gosposka 19 Slokan Josipina, gostilna, Vojašniški trg 3 »Slord«, Mlaker Margareta, izdelovanje radio-aparatov, zvočnih apara-‘ tur za Kinematografe in njih sestavnih delov, Orožnova- ulica 10 . Sliigà Ivan, prevažanje'oseb z avtomò-, bilom po naročilu, Tržaška cesta 22 Sluga in Kette, krojaški salon, Miklošičeva ulica/2', ‘ Sluga Màrtìn, čevljar, Aleksandrova 35 Smole Ivan, mesar in prékàjevalec, Lekarniška ulica 7 Smrekar Ivan, čevljar, Dravska ul. 2 Soklič T„ štampilije in »Sofra«-karto-téké, Aleksandrova cesta 43 Sollak Rudolf, mesar, Glavni trg (stojnica) Sojč Ivan, kipar, pozlatar, graditelj oltarjev. in nagrobnih spomenikov, Maribor, Razlagova -ulica 22 Somrak Andrej, klepar, Cvetlična ul. 8 Sorko Jožef, soboslikar, pleskar in ličar, Sodna ulica 28 Sovič Cecilija; izdelovanje belega perila, Razlagova ulica 22 -Spatzek Ana, kavarna in gostilna, Aleksandrova cesta 8 Špes Franc, tesar, Linhartova 27 Špes Ivan, zidarski mojster, Betnavska cesta'26 Spittau josipina, cvetličarna, Aleksandrova cesta 29 Sprager A„ električko,- podjetje, Maribor, Vetrinjska ulica 14, Tel. 24-11 Staudinger Ivo, stavbeno in pohištveno mizarstvo, Maribor, Mlinska 17 Staudiger Rudolf, čevljar, Tkalska 6 Stauber Ana, modistinja, Ulica 10. oktobra 4 Stauber Matevž,; .strugar, Cvetlična 9 Steinbiicher Berta, izdelovanje brezalkoholnih pijačx Tattenbachova 14 Steinèr Ivan, čevljar, Meljska c. 13 Stepišnik Josip, prevažanje tovorov, Aleksandrova cesta 53 Sterle Avgust, urar, Rotovški trg 7 Stertinka Mihael, čevljar, Vetrinjska 9 Stibler Marija, gostilna, Glavni trg 19 Stickler Ida, kavarna »Central«, Gosposka ulica 21 Štiglic Matilda, šivilja, Tržaška cesta 1 Stoinschegg Gustav, avtomehanik, Jugoslovanski trg 3 Stoječ A., ure, zlatnina in srebrnina, Maribor, Jurčičeva ulica 8 Stojnšek Karl, brivec, Sodna ulica 3 Stojnšek Štefan, brivec in frizer. Vodnikov trg 1 Stranjšek Marija, sejmarstvo z galanterijo, Delavska ulica 14 Strehar Alojz, kavarna »Astoria«, Slovenska ulica 2 Stugger M„ stavbeni in Strojni ključavničar, avtogenično varenje, Maribor, Slovenska ulica 26 Štuhec Vinko, krojač, Aleksandrova cesta 26 Štuhec Ana, izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Stolna Ulica 5 Stumpf Alojz, juvelir, zlatar in srebrar, Maribor, Koroška cesta 8 Stumpf Anton, čevljar, Cankarjeva 6 Luxa & Stumpf, mednarodni prevozi »Transport«, Aleksandrova 61 Sučec Srečko, prevažanje tovorov, Koroška cesta 172 Sulič Josip, čevljar, Aleksandrova 30 Supančič Marija, izdelovanje perila, predtiskanje in vezenje, Slovenska 3 Supanec Leopold, krojač, Wilsonoya ulica 13 Svenšek Apolonija, sejmarstvo, Ob železnici 12 Szerny Josip, inštalater vodnih naprav, Slovenska ulica 37 Š Šafarič Alojzija, gostilna »Pri večernem solncu«, Splavarska ulica 5 Šafarič Ivan, mizarski mojster in sodno zapriseženi cenilec za splošne stvari, Maribor, Slovenska ulica 10 Šafarič Ivan, čevljar, Tattenbachova 14 Šauperl Franc, izdelovanje kemičnih izdelkov, Slomškov trg 16 b Schacherl Robert, zlatar in srebrar, Tattenbachova ulica 4 Schell in drug, družba z o. z., ključavničarski obrt, Koroška cesta 3l Schell Vladimir, ključavničar. Miklošičeva ulica 6 Scherbaum Karl in sinovi, pekovski obrt, Grajski trg 6 Šerbinek Franc, gostilna, Pohorska c. 5 Šerbinek Josip, sejmarstvo z galanterijskimi in kozmetičnim blagom, Trubarjeva ulica 11 Šerec Josip, kavarna »Jadran«, Aleksandrova cesta 36 Šerer Boštjan, izdelovanje kokošnjakov, Tržaška cesta 18 Scherer Cecilija, gostilna, Tržaška 18 Scherer Emil, komisijska trgovina električnih aparatov, Razlagova ul. 24 Širec Lovrenc, lončar, pečar in kera-mičar, Gosposka ulica 38 Škof Josip, črkoslikar, soboslikar in pleskar, Maribor, Vetrinjska ul. 22 Škof Romana, tovarniško izdelovanje pletenin, Meljska cesta 56 Škofič Franc, čevljar, Cankarjeva 34 Škrn Matilda, točilnica na stoječe goste, Ruška cesta 4 »Šlager«, Frančiška Rotter, izposojeva-nje gramofonskih plošč, Slovenska ulica 18 Šlik Franc, tapetnik, Krekova ul. 6 Schmid F., parna pekarna, Maribor, Jurčičeva ulica 6 Šmid Ivan, krojač, Radvanjska 11 Šmidinger Ivan, urar, Aleksandrova 26 Schmidi Josipina, izdelovanje kisa, Koroška cesta 18 Schmirmaul Franc, brivec in frizer. Ruška cesta 2 , Šober Elizabeta, sejmarstvo, Koroška cesta 9 Šoper Julijana, krznarstvo, Glavni trg štev. 9 Schober Franc, pek, Kralja Petra trg 2 Schoper Julijana, krznarski obrt. Glavni trg 9 Šparovic Guido, parna pralnica, Krekova ulica 12 Špes Franc, stavbeni mojster, Linhartova ulica 27 Špes Karol, mizar, Koseskega ulica 48 Špes Štefanija, šivilja, Linhartova 18 Schram Olga, šivilja, Tattenbachova 19 Štampar Franjo,, modno krojaštvo, Maribor, Slovenska ulica 6 Štefančič Marija, šivilja, Loška ul. 5 Šterbal Martin, torbar in izdelovatelj usnjene galanterije, Aleksandrova 61 Šterman Ivan, krojač, Sodna ulica 32 Štiberc Rudolf, krojač, Cafova ul. 2 Štuhec Ana, šivanje odej, Slovenska 24 Šum Cecilija, krčma. Trg Svobode 1 Šušteršič Ilza, šivilja, Tattenbachova ulica 26 Šušteršič Karla, šivilja, Tattenbachova ulica 26 Schwab Vera, »Cvetličfii salon Džamo-nja«, cvetličarna, Gosposka ulica 37 Schwarz Franc, krojač, Wildenrajner-jeva ulica 8 T Tadina Anton, krojač, Frankopanov* ulica 27 Tajzel Franc, krojač, Langusova 4 Tautz Antonija, šivilja, Gosposka 34 Tautz Richard, damski in gosposki frizerski salon, Maribor, Trg Svobode štev. 6 Tavčar Anton, mesar in prekajevalec, Vrtna ulica 8 Tekauc Matilda, šivilja, Gosposka 28 Tement Elizabeta, gostilna »Tržaški dvor«, Tržaška cesta 44 Tement Julka, kavarna. Glavni trg 3 Tement Karol, čevljar, Barvarska ul. 1 Temerl Matilda, ročna dela, predtiska-rija in šivilja za belo- perilo, Maribor, Vetrinjska uj. 7 Temerl Ivan, stavbeni in strojni ključavničar, Maribor, Aleksandrova 10 Tempes Roza, pralnica, Meljska c. 1 Ternpes Viktor, brivec, Meljska cesta 1 Teraš Marica, gostilna, Danjkova ul. 10 Thoma Karl, tovarna svilenih tkanin, Mlinska ul. 23 Thoman Štefan, brivec in frizer, Aleksandrova c. 36 Tichy Josip in dr., elektrotehnično podjetje, Maribor, Slovenska ul. 16 Tischler Amalija, specijalni prikroje-valrii atelje, Aleksandrova cesta 19 Tomažič Franc, nožar in izdelovalec kirurgičnih inštrumentov, Magdalen-ska 13 Tomažič Lovrenc, kotlar. Sodna ul. 24 Tomažič Peter, sodar, Cvetlična 35 Tončič Steno, uvozni in izvozni komisijski in špedicijski posli, Meljska 12 Tomovič Ivan, slaščičar, Gosposka 2 Toplak Ignaci], dipl. specijalni damski krojaški salon, Orožnova ul. 8 Toroš' Anton, carinski posrednik, Meljska cesta 16 Trabi Mirko, elektromehanik, Vodnikov trg 3 Trafenik Karol, gostilna »Prešernova klet«, Gosposka ul. 26 Tratnik Karol, pasar in srebrar, Orožnova ul. 3 Trček Mihael, mesar, Tattenbachova ulica 2 Trofenik Josip, mesar, Pohorska c. 5 Tscharre Josip, strojni ključavničar, Zrinjski trg 9 Tscheligi Josip, restavracija, Gregorčičeva ul. 29 Tscheligi Josip, pivovarna in gostilna, Koroška c. 2 Tujsko-prometna zveza v Mariboru, potovalna agencija, Aleksandrova cesta 35 u Uhi Hinko, izdelovanje kreme, Vojašniška ul. 18 Uhler Ljudevit, točilnica alkoholnih pijač na stoječe, goste, Glavni trg 14 Ulbl Marija, sejmarstvo z galanterijo in konfekcijo, Delavska ul. 12 Ulčar Boštjan, brivec in frizer. Glavni trg 14 Ubs Jernej, krojač, Taborska ulica 1 »Union«, pivovarna, delniška družba, Aleksandrova cesta 3 Urban Leopold, mesar in prekajevalec, Vetrinjska ul. 18. Urbanek Marija, trgovsko in umetno vrtnarstvo, Kralja Matjaža ulica 7 Uranjek Alojz, avtoizvošček, Pristan o Uršič Ana, izdelovanje perila, Kolodvorska ulica 3 Ussar Alojz, šivalni stroji, motorna in druga kolesa, Trg Svobode 2 Ussar Bogomir,- pleskar, ličar in slikar, Vodnikov trg 3 Ussar Maks, instalacijsko podjetje za napeljavo vode, centralne kurjave, sanitarnih naprav, plina in kleparstvo, Maribor, Gregorčičeva ul. 17 Ussar Vilibald, čiščenje oken in par-ketov, Koroška c. 1 V Vadnu Anton, krojaški salon, Miklošičeva ul. .2 Vahtar Mihael, atelje ža umetno knji-govežtvo, izdelovanje tokov, usnjar tega galanterijskega blaga ter okvirjenje slik, Gosposka ul. Varič Peter, prevažanje tovorov, Tatr tenbachova ulica 13 Völker Ivan, avtoizvošček, Versnikova-ulica 1 Völker Maks, brivec. Vojašniška ul. 7 Venko Pavel, medičar in svečar, Vojašniška ul. 3 Vergles Florijan, pleskar in ličar, Koroška cesta 33 Verdnik Viktor, krojač, Loška ulica 18 Verdonik Alojzija, izdelovanje perila, Ruška cesta 2 Veršič Franc, mesar in prekajevalec, Betnavska cesta 31 Verstovšek Helena, šivilja, Stritarjeva ulica 17 »Vesna-akumulator«, ing. J. & F. Do* micelj, Strossmajerjeva ul. 3 Vesnaver Marija, parna žaga in lesna industrija, Meljska cesta 88 Vernik Julij, gostilna, Tržaška cesta 1 Verzel Franc, gostilna, Slomškov trg 13 Verzel Franjo, podkovač, Frankopano-va ulica 25 Verzel F. M., gostilna, Slomškov trg 13 Vezjak J. M., krojašvo in strojno pletenje, Maribor, Vetrinjska ul. 17 Vidmar Julijana, gostilna, Strina ul. 11 Vidovič Josip, urar, Gosposka ulica 26 Vidovič Stanko, krojač. Gledališka ulica 10 Vihar Viktor, mesar in prekajevalec, Ruška cesta 8 Vindiš Ivan, ižvošček, Stritarjeva ul. 16 Višer Matija, mehanična delavnica, Maribor, Kopališka ul. 17 Vlahovič Ljudevit, gostilna, Aleksandrova cesta 38 Vlahovič Ljudevit, mesar, Aleksandro-. va cesta 38 Vlašič Vladimir, fotograf, Gospòska 23 Vnuk Karol, inštalater in klepar, Maribor, Tattenbachova ul. 12 Vodeb Martin, čevljar, Vetrinjska 28 Vodišek Franc, krojač. Vojašniška ul. 2 Vodopivec Emil, oglasni in reklamni zavod, Gosposka ulica 36 Vodušek tv an, čevljar, Trg Svobode 1 Vodušek Zofija, mpdistinja, Aleksandrova cesta 13 Vogler Franc, ižvošček, Metelkova , 3 Vogl Roza, gostilna, Pobrežka cesta 46 Vogrin Franc, mizar, Vrbanova ul. 10 Volčič Jože, mizar, Vrbanova ulica 1 Vollgruber Kristina, restavracija in kavarna, Frankopanavo ulica 17 Vouk Marija, gostilna, Vojašniška ul. 10 Vrabl Franc, zidarski mojster, Rad-. vanjska cesta 24 Vrabl Marija, gostilna, Meljska c. 22 Vrečko Franc, avtoizvošček, Smetanova ulica 46 Vrentuša Štefan, , kolar, Taborska 10 Vošinek Vaclav, čevljar. Koroška c. 13 Vukasinović Kosta, čevljar, Zrinskega trg 5 ' w Wagner Jožef, fotograf, Slovenska 4 Wagner Marija, šivilja, Levstikova 9 Wagner Rudolf, elektromehaničha delavnica, Maribor, Vetrinjska ul. 3Ó Wake Franc, krojač, Koroška cèsta 52 Valjak Gjuro, »Avtomatični buffet«, restavracija, Slovenska ul. 12 Wallner Franc, tapetnik in dekorater, Grajski trg 6 . Walner Franc,1 preparater za nagače-nje živali, Maribor, Slovenska ul. 18 Weber Anton, brivec in frizer, Meljska cesta 28 Weber Franc, ključavničar, Splavarska ulica 4 Wesiak Koral, mizar, Cankarjeva ul. 2 Weitzl Karol, mesar, Glavni trg (stojnica) Weixl Vilko, knjigovezništvOi Jurčičeva ulica 8 Weiss Josip, brivec, Frankopanova 55 Weiss Maks, kotlar, Slovenska ul. 28 Welak Ida, šivilja, Sodna ulica 14 Welle Franc, prevažanje tovorov, Werdonik Marija, šivilja, Betnavska cesta 42 Meljska cesta 54 Wesiak Karl; tapetnik, Aleksandrova cesta 15 Wicher Alfred, mizar, Koroška c. 53 Wippel Karol, krojač, Gregorčičeva ulica 12 Wlstan Oskar, tapetnik in dekorater, Maribor, Krekova ulica 4 WitìacZfl W., parna pekarna, Maribor, Grajski trg 8 Wiland Josip, izdelovatelj cementnih izdelkov, Koroška cesta 56 Wóch Marija, gostilna, Koroška c. 33 Wolf Marija, šivilja. Kralja Petra trg 1 Wudler Alojz, ključavničar, Meljska cesta 55a Wudler Ana, damski modni salon, Maribor, Kolodvorska ulica 3/1 Wudler Irena, prevažanje tovorov, Meljska cesta 55 Wuttè Ferdinand, mesar in prekajevalec, Frankopanova cesta 33 Wütholen Franjo, trgovsko ih Umetno vrtnarstvo, Gosposvetska cesta 11 1 Zadruga za izdelovanje brezalkoholnih pijač, r. z. z o. Z., Slovenska ulica 9 Zaklan Marija, restavracija »Tscheligi«, Maribor, Glavni trg 8 Zakrajšek Anka. damski česalni salon, Maribor, Stolna ul. 1 Zalokar Martin, mesar, Erjavčeva 10 Zamuda Ivan, pekarna, Maribor, Frankopanova ulica 9 Zanrsky Olga, por. Kocijančič, godbe-nica, Tattenbachova ul. 5 Zavod komdsijonarjev v Mariboru, r. l. z o. z., obrt javnih postreščkov, Slovenska ulica 22 Zavod mariborskih postreščkov, r. z. z o. z., Aleksandrova cesta 45 Združene tvornice perila, Ambrožič in Saboty, idružba z o. z., Gregorčičeva ulica 24: Zelenka Ernest, tapetnik in dekorater, Ulica 10. oktobrà 5 Zemljak Franc, modni atelje »Krojač«, Maribor, Dravska ul. 11 Zemljič Franc, »Hotel Orel«, Grajski trg 3 Zelzer Rozalija, gostilna, Vetrinjska 12 Zidarič F., modni salon. Stolna ulica 5 Zinka Frančiška, modistinja, Vetrinjska ulica 11 Ziringer Josip, preparater živali, Strossmajerjeva ulica 6 Zinthauer Ludvig, kemična čistilnica, . Usnjarska ulica 21 Zokaly Franò, gostilna s tujskimi sobami, Meljska cesta 7 Zoratti Alojz, delavnica za cerkveno umetnost in pozlatarstvo, restavriranje umetnih slik, Tattenbachova ulica 14 Zorčič Marija, buffet, Pobrežka c. 2 Zorič Ante, gostilna, Mlinska ulica 2 Zotter Rajmund, krojač. Vetrinjska 11 Ž 'Žunkovič Josip, krznar, Vojašniški trg 8 Zupančič Jurij, mizar, Orožnova ul. 7 »Zvonoglas«, javna trgovska družba, livanje zvonov, Tomanova ulica Žagar Jakob, čevljar, Ulica 10. Oktobra 4 Železinger Konrad, mizar, Linhartova ulica 4 Železničarsko glasbeno društvo »Drava«, godčevski obrt Železnik Blaž, elektromehanik, Tattenbachova 14 Železny Franc, slikar in pleskar. Vodnikov trg 5 Želj Veronika, šivilja. Koroška cesta 71 Žibrat Ivan, splošno čevljarstvo in vsa popravila, Maribor, Frankopanova ulica 9 Živic Ivan, stavbeni mojster, Smetanova ulica 33 Žnidarič Franc, krojač, Tržaška c. 65 Žnider Franjo, ključavničar, Pobrežka cesta 9 Žoher Lovrenc, mizar, Tržaška c. 63 Žohar Marija, »Gostilna pri Slavčku«, Tržaška cesta 38 Žugman Konrad, mesar, Glavni trg (stojnica) Žurga Pavla, prodaja zelenjave in sadja, Glavni trg (stojnica)' Trgovina A Abt Karl, trgovina z mešanim blagom', Kejžarjeva 8 Adamič Ivan N., trg. z motvozom, Vetrinjska ulica 20 Änderte Z„ Maribor, Gosposka ulica 20 American Import 'Cotnp., »Ford« avtomobili, Maribor, Aleksandrova c. 6 »Amerikanski bazar«, M. Hvalec. Maribor, Jurčičeva ulica 9 Andraschitz Ivan, trg. z meš. blagom, Vodnikov trg 4 Antončič Anton, trg. zi gumijem, stroji in strojnimi deli, Slovenska ulica o Arbeiter Alojz, trg. s cunjami in starimi kovinami, Dravska ulica 15 Artinger Ivana, trg. s sadjem, perutnino in surovim maslom, Tkalska ul. 9 B Bachler Marijan, trgovina lastnih pletilnih izdelkov, Frančiškanska ul. 23 Baloh Ignac, trg. z galanterijo, modnim in pletenim blagom, Vetrinjska ul. 18 Banovšek Leopold, trg. z deželnimi pridelki in sadjem Ipavčeva ul. 55 »Bata«, d. d., trg. s čevlji in usnjem Aleksandrova cesta 7 Baumruck Artur, trgovska agentura, Tattenbachova 26 Baumeister Josip, protok, trgov, agentura, Maribor, Aleksandrova c. 44 Baznik Marija, trg. s špecerijskim in kolonijalnim blagom, Gosposka ul. 33 Bela Franc, modna trgovina, Slovenska ulica 7 Bele Franc, trg. z galanterijo in pisalnimi potrebščinami Benčina Leopold, trg. z lesom, Mlinska ulica 30 Benko Josip, trgovina z mesnimi izdelki in delikatesami, Aleksandrova cesta 19 Berdajs M. ml., trgovina s špecerijo in semeni, telefon 23-51, Maribor, Grajski trg 2 Beranič Anton, trgovina z deželnimi pridelki, Vodnikov trg 4 Bernhard Gustav, trgovina, s porcelanom in steklom, Maribor, Aleksandrova cesta 17 Büdefeldt, tekstilna tvrdka, javna trgovska družba, trg. z mešanim blagom, Gosposka ul. 14 Bühl Kurt, trg. s stroji in tehničnimi predmeti, Aleksandrova cesta 43 Birgmayer Anton, trg. z lesonit premogom in stavbenim materijalom, Aleksandrova cesta 71 Bischof Fridolin, trg. z lesom na debelo, Kacijanerjeva ul. 22 Bizjak Rudolf, trgovina z urami in zlatnino ter srebrnino, Gosposka ul. 16 Blatnik Vilko, trgovina s čevlji in čevljarskimi potrebščinami, Gosposka ulica 1 Bodner Frančiška, trg. z glasovirji, Gosposka ulica 2 »Bonbon«, Amalija Baloh, trgovina z bonboni in čokolado, Vetrinjska 12 Božiček; Franc, trg. z mešanim blagom., Meljska cesta 9 Bračič Maks, manufakturna in modna trgovina, Maribor, Aleksandrova cesta 40 - Meljska cesta 2 Bračko Marija, trg. s slaščicami in južnim sadjem Braun Terezija, trgovina z deželnimi pridelki, Koroška cesta 21 Brecelj Ivan, trgovina z drvami in premogom, Koroška cesta 49 Bregar Ivan, trgovina z mešanim blagom, Gosposka ulica 16 Brišnik Zlata, knjigarna in trgovina s papirjem1 in galanterijskim blagom, Slovenska ulica 11 Bureš Franjo, trgovina z zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti, Vetrinjska ulica 26 C Cechtl Barbara, trg. s sadjem in zelenjavo, Kralja Petra trg (stojnica) Cerer Marta, trg. z meš. blagom, Radvanjska cesta 9 Cilenšek Ludvig, trgov, z meš. blagom, Tvorniška ulica 26 Tiskarna sv. Cirila, družba z o. z., knjigarna, trgovina s papirjem in pisarniškimi ter šolskimi potrebščinami, Koroška cesta 5 Copetti Izidor, trg. s konji, Vojašniška ulica 11 Crippa Julius, trgovina z delikatesami in z vinom, tovarna za salame in klobase, Maribor, Slovenska ulica 3 Curk Berta, trgovina z drvami na drobno, Vojašniška ulica 9 Cvenkel Pavel, trgov, z delikatesami, Aleksandrova cesta 44 Č Ceh Albin, trgovina z meš. blagom, Betnavska cesta 4 Černelič Josip, trgovina z manufakturo, Grajski trg 1 Cernko Ivana, trgovina s sadjem in sočivjem, Koroška c. 56 - Glavni trg (stojnica) Cižek Franc, trgovina z mešanim blagom, Radvanjska cesta 6 Crepinko Oton, špecerija, deželni pridelki, kuhinjsko orodje itd., Maribor, Meljska cesta 2, Pobrezka cesta 46, Zrinjskega trg 6 Cutič-eva vdova, puškama, trgovina ž orožjem in municijo, Maribor Slovenska ulica 18 D Dadieu Alojz, trg. z urami in električnimi potrebščinami, Aleksandrova 1 Debelak Veronika, trgovina z galanterijo, Kolodvorska ulica 3 Dejak Rihard, trg. z lesom, premogom, deželnimi .pridelki, ogljem, katranom i. dr., Gregorčičeva ulica 6 Denžel Katarina, branjarija, Betnavska cesta 110 Deschmann Ivan, trg. s steklom in porcelanom, Vrb ano va ulica 2 Divjak, Bogomir, trgovina z motornimi J vozili, kolesi in njih potrebščinami, trg. s športom, Tattenbachova ul. 4 Dobaj Štefan, trg. s kozmetičnimi in galanterijskimi predmeti, Gosposka ulica 38 Dobrajc Franc, trgovina z glasovirji, Tattenbachova ulica 21 Dolček & Marini, manufakturna trgovina, Maribor, Gosposka ulica 27 Domiceli Alojzija, trg. z lesom. Koroška cesta 46 Dovečar Franc, trg. z mešanim blagom, Koroška cesta 84 Draž Elizabeta, branjarija. Dvorakova ulica 1 E Eichholzer Rudolf, trgovina z mešanim blagom,, Vetrinjska ulica 30 Eternar Kurth, manufaktura, Ulica 10. oktobra št. 5 »Elite«, specijalna modna trgovina za gospode, Maribor, Gosposka ulica 34 Erber Helena, trg. s sadjem, Koroška cesta 51 - Glavni trg (stojnica) Fabijan Josipina, trgovina z mešanim blagom, Gregorčičeva ulica 14 F Farič Mirko, trgovina z mešanim bla-. gom, galanterija in trafika, Maribor, Betnavska ulica 31 Felber & Sfraschili, trgovina z lesom, Pristaniška 8 Feldin Mirko, manufaktura in konfekcija, Maribor, Aleksandrova cesta 13 Friedau Ferdinand, ing., trgovina z avtomobili in kolesi, Glavni trg 20 Fijavž Frančiška, trgovina z mešanim blagom, Jadranska ul. (paviljon) Filipančič Anton, trgovina z mešanim • blagom, Vetrinjska ulica 6 Fischbach Julij, trgovina z barvami in galanterijo, Gosposka ulica 5 Fischer Ignac, trgovina z mešanim blagom, Aelksandrova cesta 19 Florjančič Karol, trgovina z elektrotehničnimi predmeti. Glavni trg 23 Franc Rudolf, dr., trg. z žitom in mlin- • skimi izdelki, Meljska cesta 19 Franko Anton, trg. z galanterijo in šolskimi potrebščinami na drobno, Valvazorjeva 36 G Gajšek Ivana, trgovina z manufakturo, Glavni trg 1 Geč in Gnus, trgovina z galanterjo in papirjem, Glavni trg 15 Gerhold Jožef, branjarija, Tržaška cesta 45 Gartner Srečko, trgovina z delikatesami, Koroška cesta 52 Gnilšek Franc, trgovina z lesom, Razlagova 25 Gniušek Alojz, trgov, z manufakturo, Glavni trg 6 Golež Anton, trg. z galanterijskim blagom, Aleksandrova cesta 42 Golešch Karl, trgovina z mešanim, blagom, Einspielerjeva ulica 7 Gospodarska zadruga, r. z. z o. z., trgovina z mešanim blagom, Koroška cesta 17 Göttlich Ivan, trgovina s sadjem in perutnino, Koroška cesta 128 Govedič Josip, trg. z lesom in premogom, Prešernova ulica 19 Greif Franc, trgovina z usnjem1 in čevljarskimi potrebščinami, Maribor, Kralja Petra trg 1 \ Greiner Ferd., trg. z mešanim blagom pri »Zlati kroglji«, oddaja ribe, div-. jačino, ribarske potrebščine itd., Maribor, Gosposka ulica 2 Granitz Ela, trgovina s klobuki, Gosposka ulica 7 Grohar Neža, trgovina s sadjem in zelenjavo, Dušanova ul. 7, Glavni trg * (stojnica) Gugnikar Alojz, modna trgovina, Maribor, Kopališka ulica 2 Gungl Ljudmila, trgovina: s klobuki in ■ copatami, Vetrinjska Ulica 5 Gusel Leopold, trg. z meš. blagom in žganimi pijačami -v zaprtih steklenicah, Koroška cesta 16'.'] Gustinčič Justin, trg. s kolesi', šivalnimi in pisalnimi stroji, motornimi vozili in otroškimi' vozički, -Tattenba-chova ulica 14 ' Guštin Božidar, trgoVina Z .lesomi in premogom, Cankarjeva ulica 24 H ’ «k MflH t Hausmaninger, trgovina z vinom, Cankarjeva ul. 23 ' Heinz Viljem, knjigarna in papirnica; Gosposka ulica 26 : Herko Marija, branjarija, Stritarjeva ulica 23 Herman Katarina, trgovina z mešanim . blagom, Krekova ulica 6 Höfer Herman, trgovina z muzikalijama in godbenimi instrumenti. Ulica ■ 10. oktobra Himmler Adolf, ing., trgovina z nakupom, prodajo in izvozom jajc,. perutnine, sadja in deželnih! pridelkov, Cvetlična ulica 18 Hvalec Josip, trg. z bencinomi in mineralnimi olji; Trg Svobode 2 Hoffmann Hermina, trgovina z drvami in premogom, Kopališka ulica 20 Hohnjec Mihael, trgovina z mešanimi izdelki, Glavni trg 11 Holzinger Josip, slikar, pleskar, ličar in: črkoslikar, Prešernova ulica 26 Homer Rozalija, delikatesa, Krekova 1 Horvat Ivana, trg. z mlečnimi izdelki in brezalkoholnimi pijačami, Jenkova ulica 3 - Glavni trg (stojnica) Hrovat Adela, trgovina z mešanim1 blagom', Kralja Petra trg 1 ' Hruza Mihael, trgovska agentura, Sodna ulica 32 Huber Franc, trgovina z mešanim blagom, Aleksandrova cesta 1 »Humanic«, trg. S čevlji, usnjatimi iz-. delki, pleteninami in galanterijskim blagom,_ Gosposka ulica 17 I Ilgerjev M., sin, trg. z zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti,. Gosposka ulica 15 Ilič Vladislav, trgovina z elektrotehničnim materijalom, s stroji in pripadajočimi predmeti, Aleksandrova c. 24 J Jagodič Blaž, trgovina s celokupno stanovanjsko opremo ter tapetniškimi potrebščinami, Vojašniški trg 1 Jakob Karl, trg. z galanterijskim blagom in papirjem, Frankopanova 42 Jakolič Frančiška, branjarija, Jenkova ulica 6. Jan Ignac, trgovina z urami, zlatnino in srebrnino, Grajski trg 4 Jarc Marjan, trgovina z jeklenimi izdelki, Gosposka ulica 11 Jarh Franc, trg. agentura, Koroščeva ulica 20 Jaš & Lesjak, specijalna trgovina za živila, Ulica 10. oktobra 2 Jeglič Ljudmila, trg. s papirjem in galanterijo, Kralja Petra trg (paviljon) Jeki Katarina, trgovina z modnim blagom in preprogami, Krekova ul. 18 Jemec Janez, trgovina iji umetno vrtnarstvo, Razlagova 11 JermovšeH Marija, trgovina s čevljarskimi potrebščinami, Vetrinjska ul. 13 Jernej Frančiška, branjarija, Mlinska ulica 3 Jeršek Kristina, trgovina z delikatesami, Rajčeva ulica 13 Jevšenak Alojz, starinarna, Stolna ul. 5 »Jugoavtomat«, trg, družba z o. z., trgovina z avtomobili in tehničnim’ bla-. gom, Aleksandrova cesta 11 »Jugu«, družba z o. z., trgovina s kolesi, šivalnimi in pisalnimi stroji, gramofoni, otroški vozički, radioaparati ter pripadajočimi potrebščinami, Tattenbaphova Ulica 14 Jurkovič Karol, trgovina z delikatesami, Miklošičeva ulica 2 Jurše Oton, trgovina z mešanim blagom, Vodnikov trg 1 Jutras Josipina, branjarija, Trubarjeva ulica 9 K Kalle Rudolf, mehanična delavnica in popravljalnica pisalnih in računskih strojev, Maribor, Slovenska ulica 6 »Kalond«, d. z o. ž., trgovina s tehničnimi predmeti, Aleksandrova c. 28 Kamenik Neža, branjarija, Öb bregu 16 Kanc Maks, drogerija. Gosposka ul. 33 Karba Vladimir, ing., trgovina z lesom, Cankarjeva ulica 1 Karner Karl, trgovina z optičnimi predmeti, Slovenska ulica 3 Karl Katarina, trgovina s perutnino in jajci, Splavarska 7, Gl. trg (stojnica) Karničnik Josip, miodna trgovina in tovarniška zaloga perila, Maribor, Glavni trg 11 Kaučič Ana, trgovina z mešanim blagom, Maribor, Glavni trg 16 Kelbič Ivan, trgovina z mešanim blagom, Maribor, Meljska cesta 38 König Maks, trg. s, kemikalijami, žganimi tekočinami ter parfumerijskimi in barvarskimi potrebščinami, Aleksandrova cesta 1 Keršič Peter,, ing., trgovina z avtomo--bili in motornimi kolesi, Frančiškanska ulica 13 Kiffmann Rudolf, trg. z lesom in gradbenim materijalom, Meljska cesta 25 Kiihar Franc, trg. z železnino in stavbnim materijalom, Aleksandrova c. 1 Kiihar Pavel, trgovina z manufakturnim in modnim blagom, Aleksandrova cesta 9 Klanjšek Franjo, trgovina z mešanim blagom. Glavni trg 21 Klančnik Ivan, prodaja stekla, porcelana in kamenine, Slovenska ulica 15 Klemenčič Vinko, trgovina z meš. blagom, Tržaška cesta 59 Rlemše Ivan, trg. agentura, Aleksandrova cesta 12 Klima Josip, trgovina z mešanim blagom, Frankopanova ulica 31 Kneser Srečko, trgovina z zlatnino in Srebrnino, Aleksandrova cesta 27 Kohnsteip Arnošt, trg. usnjatih in ko-žuhovinastih predmetov, Koroška e. 6 Kohnstein Emanuel, trg. z usnjem in čevlj. potrebščinami, Vetrinjska ul. 5 Kopič Dragotin, trgovina z mešanim blagom, Aleksandrova cesta 77 Koren Jakob, trgovina z mešanim blagom, Koroška cesta 47 Koražija Ivan, trg. z železom, industrijskimi in tehničnimi potrebščinami, Aleksandrova 42 Korošec Marija, trgovina z lesom in premogom; Maribor, Aleksandrova cesta 23 (dvorišče) Kormann Franc, javna trgovska družba, trgovina z mešanim blagom, Gosposka ulica 3 Kosi Anton, trgovina z meš. blagom* Tattenbachova ulica 24 Kosi Hilda, trgovina z lesom in premogom, cementom in apnom, Frančiškanska ulica 11 Kosi Viktor, trgovina s čevljarskimi potrebščinami in usnjem, Maribor, Glavni trg 9 Kos Štefanija, trgovina s sadjem in zelenjavo, Vetrinjska ulica 8 Kovač Ivan, trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom, glavna zaloga »Dlaciada« ter izven kartelnega kvasa »Zaloker«, Maribor, Frankopano-va ulica 15 Kovačič Ivan, trgovina s steklom in porcelanom, Koroška cesta 10 - Slovenska ulica 10, Maribor Krabattì Josip, trgovina z galanterijo, Grajski trg 2 Kralj Justina, prodaja raznih mlečnih izdelkov, peciva itd., Gosposka ul. 37 Kranjc Leopold, trg. z lesom in premogom ter žaganje drv, Ruška cesta 29 Kramberger Karel, trgovina z delikatesami in stojnica s sirom, Glavni trg in Stolna ulica 5 Krasser Marija, branjarija, Koroška česta 81 Kravos Ivan, trgovina z usnjem, in galanterijskimi. blagom, Aleksandrova cesta 13 Krepek Antonija, trg. s sadjem in sočivjem, Ruška c. 4, Gl. trg ’ (stojnicà) Kresnik Karol, trgovina z meš, blagom, Frankopanova ulica 42 Kumše Marija, trgovina'z modnim blagom in ročnimi deli. Stolna ulica 1 Kiihar Vincenc, trgovina železnine »Pri železnem možu«, lastnik Alf, Meuz, Maribor, Aleksandrova cesta 1 Kurth Elemar, trgovina z manufaktur-. nim blagom, Ulica 10. oktobra 5 Kurz Sigmund in Kurz Mihael, trgovina z optičnimi predmeti na debelo, Slomškov trg 6 L Lah Jakob, trg. z galanterijskim in konfekcijskim blagom, Glavni trg 2 Lah Marija, trgovina z mešanimi blagom1, Pobrežka cesta 8 Lah Romana, trgovina z manufakturo in konfekcijo, Vetrinjska ulica 13 Lakner Ana, trgovina z meš. blagom, Magdalenska cesta 91 Lanko Maksimilijan!; trgovina z meš. blagom, Cankarjeva ulica 30 Lampo Anton, trgovina z meš. blagom^ Aleksandrova cesta 81 Läufer Jožef, trgovina z mešanim blagom, Aleksandrova cesta 23 Leben Martin, trgovina z električnimi predmeti, Gosposka ulica 41 Lebnik Alojzij, trgovina z mešanim blagom, Frankopanova ulica 10 Ledinek Josip, konfekcija in manufaktura, Glavni trg ll Legat Ivan, trgovina s pisalnimi stroji, Vetrinjska ulica 30 Legat Ivan, trgovina z mešanim blagom, Maribor, Meljska cesta 57 Legat in Cp., trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, Slovenska ulica 7 Lenče Mihael, zastopstvo tovarne parfumerije H. Kielhauser, Graz, Maribor, Slomškov trg 14 Lepej Julijana, trgovina z mešanim blagom^ Tattenbachova ulica 18 Lepoša Roza, trgovina z mešanim blagom, Gosposka ulica 56 Lepoša Franc, d. z o. z., pnevmatika, trgovina s kolesi, šivalnimi stroji in žarnicami, Maribor, Aleksandrova casta 39 Jaš & Lesjak, trgovina z meš. blagom, Ulica 10.1 oktobra 2 Lešnik Franc, trgovina z meš. blagom, Cankarjeva ulica 26 Lii sehnig Ivan, trgovina z meš. blagom, ' T aborška ulica 3 ’ Leyrer Roga, klobučarpa in trgovina z modnimi predmeti, Gosposka ul. 22 Leyrer Viljem, trgovina. s športnimi predmeti in modnim blagom. Gosposka ulica 22 Ligofsky Marija, trgovina z mešanim blagom in galanterijo ter posodo, Maribor, Masarykova ulica 24 (Državna ulica) - i Linzner Anton, trgovina z mešanim blagom, Maribor, Meljska cesta 31 Lininger Viljem, trgovina z motornimi vozili, Frančiškanska ulica: 17 Lipovšek Gustav, trgovska agentura, Vetrinjska ulica 30 Ljudska tiskarna! d. d., trgovina s šolskimi in: pisarniškimi potrebščinami, Slomškov trg 6 Lobnik Alojzija, trgovina z meš. blagom, Betnavska cesta 47 Lobnik Franc, trgovina z meš. blagom, Glavni trg 10 Lprber Elizabeta, trgoyina s klobuki, čepicami’ in ' copatami; Maribor, Vetrinjska. ulica 5 Lotz Kari, trgovina z meš. blagom, Jurčičeva ulica 5 Lòtz Rudolf, trgovina š tehničnimi predmeti in vozili, Frančiškanska ul. Lovrec Ferdinand, trgovina z mieša-niin blagom, i Glavni trg (stojnica) Lukež Helena, »Grajska starinarna«, Maribor, Trg Svobode . 1 »Eksportna hiša Luna«, trgovina z ga-- lanterijo, pleteninami in toaletnimi izdelki, Aleksandrova cesta 19 M Macun Anton, trgovina z manufakturo in konfekcijo na drobno in debelo, Gosposka ulica 10 Màj Anton, trg. z olji, Židovska ul, 14 Majer Franjo, manufakturna trgovina, . tel. 28-86, Maribor, Glavni trg 9 Majzèl Franc, trg. agentura, Maistrova uiica 18 Mändil Jakob, trgovina z deželnimi pridelki, Prešernova ulica 19 Mar Bogomir, trgovina z meš. blagom, Radvanjska cesta 30 Marko Franc, trgovina z delikatesami, Meljska cesta 76 Markovič' Slavko, specijalna trgovina z jedilnim orodjem, Gosposka ul. 40 Martinc Josip, trgovina z galanterijo in meš. blagom, Gosposka ulica 18 Mastek Franc, manufaktura in konfekcija, Maribor, Glavni trg 16 Mayer Karl Teodor, trgovina s fotografskimi potrebščinami, Gosposka ulica 2 Mavrenčič Josipina, trgovina z delikatesami, Meljska cesta 64 Mazil Štefanija, trgovina s sadjem in zelenjavo, Glavni trg (stojnica) Meinl Julio d. d., uvoz kave in čaja, Maribor; Gosposka ul. 7 Mejovšek Branko, trgovina z lesom in premogom, Tattenbachova ulica 13 Menhart Terezija, branjarija, Plinarniška ulica 13 Mercedes, pisalni stroji, I. Karbeutž, Maribor, Glavni trg 20 Mestno električno podjetje, trgovina z elektroinštalacijskim materijalom, Aleksandrova cesta 13 Mihorko Ivan, trgovina z elektrotehničnimi predmeti, Dr. Karl Verstov-škova ulica 4 Milič Makso, trgovina z delikatesami, Betnavska cesta 13 Miovič Petar J., trg. z deželnimi pridelki in raznimi stroji, Kopitarjeva ulica 6 Mlinarič Jožef, trgovina z mešanim blagom; Glavni trg 17 Močivnik & Ogrizeg, trgovina z manufakturo, Rotovžki trg 6 »Morava«. Kurth Thalman, trg. z industrijskimi potrebščinami, Krekova ulica 18 Moravec Josip, trgovina z gumijastimi izdelki in dvokolesi, Trg Svobode 6 »Motoroil«, družba z o. z., trgovina z mineralnimi olji ter specijalnimi av-topredmeti na drobno, Kralja Petra trg 4 Murko Vid, trgovina z mešanim blagom, Meljska cesta 22 N Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev, r. z. z o. z., trgovina ž meš! blagom in kurivom, Rotovški trg 2 V Niefergal Cita, trgovina z mešanim blagom, Koroška cesta 1 Novak Albin, trgovina š kolonijalnim in špecerijskim blagom, zaloga tičje hrane, Maribor, Glavni trg 18 Nowak Feliks, trgovina s papirjem1, Gosposka ulica 9 Novak Franc, trgovina s stanovanjsko opremo, Vetrinjska ulica 7 o Ogrizek Elizabeta, trgovina s Sadjem, zelenjavo in cvetlicami, Kraljeviča Marka ulica, Glavni trg (stojnica) »Oleum«, podružnica Maribor, Božidar Guštin, mineralna olja, Maribor, Cankarjeva ulica 24 Omlelko Herman, trgovina z mešanim blagomi, Cankarjeva ulica 30 Ortner Jožef, trgov, razglednic in pisarniških potrebščin, Vodnikov trg 2 Pečuh Veronika,; ; branjarija, Franko-panova ulica 41 Oset Andrej, komisijska trgovina 'z mešanim blagom, Kralja Petra trg 6 Oset Miloš, trgovina ž mešanim blagom na debelo, Glavni trg 23 Ošlag Anton, trgovina z delikatesami, Glavni trg 17 P Pallaš Stanko, trg. s kolonijalnim in špecerijskim blagom na debelo, Koroščeva ulica 5 Palone Maks, trgovina z lesom, deželnimi pridelki in sadjem, Koroščeva ulica 34 Paš Anton, modna trgovina, Maribor, Slovenska ulica 4 Peheim Alojz, trgovina z drvami in premogom; Gledališka ulica 6 Pečar Ivan, trgovina z materijalnim blagom in alkoholomi v zaprtih steklenicah, Gosposka ulica 11 Pečar Josip, trgovina s sadjem. Trubarjeva ulica 7 »Peko«, d. z o. ž., podružnica Maribor, trgovina s čevlji, Slovenska ulica 12 (Palača ban. hranilnice) Perc Oto, Glasbeni instrumenti, Go-sposka ulica 34 Perhavec Jakob, ; trgovina z mešanim blagomi. Gosposka ulica 9 Perhavec Vinko,: branjarija, Meljska cesta 76 Perko Rajmund, trg. z mešanim blagom; Magdalenska ulica 15 Peršon Katarina, trgovina s sadjem, Slovenska ul; 40 - Gl. trg (stojnica) Pesek Josip, trgovina z mešanim blagom, Maribor, Fochova ulica 13 Peteln Erich, Philips-Radio, Maribor, Grajski trg 7 »Petit Paris«, d. z o. z., modna trgovina, specijalna trgovina za dame in otroke, Gosposka ulica 23 Pfrimer J. in R., trgovina z vinom in žganjem, Aleksandrova cesta 41 Pihlar Srečko, trgovina z manufakturo; konfekcijo in perilom, Gosposka ul. 5 Pinter Anton, trg. s tehničnimi predmeti, Gosposka ulica 58 Pinter & Lenard, trgovina z železnino, Aleksandrova cesta 32 Pirc Franjo, agenturna trgovina, Slovenska ulica 22 Pirich Josip, trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami, Aleksandrova cesta 21 Pistor Hanibal, trg. z lesom in premogom' ter stavbenim materijalom; Stolna 5 Piščanec Ernest, trgovina s kurivom in lesom Masarykova ulica 1 Platzer A., papirnica, pisarniške potrebščine in knjigoveznica, Gosposka ulica 3 Ploj Marija, trgovina z mešanimi blagom, Trstenjakova ulica 2 Potučnik Marija, trgovina z mešanim . blagom, Koroščeva ulica 54 Poš Anton, manufaktura, Maribor, Ale-. ksandrova cesta 27 Posch J., trgovina s špecerijo, Mari-- bor, Koroška cesta 20 Povalej Edvard, trg. s smodnikom, eksplozivi in pripadajočimi predmeti, Aleksandrova cesta 48 Povh Rudolf, trgovina z železnino, I Glavni trg 21 Povodnik Josip, prodaja dalmatinskega olja in svežih morskih rib, Rotovški trg 8 Preac Jakob, trgovina z mešanim bla-. gom in deželnimi pridelki, Tatten-bachova ulica 3 Preac L, manufaktura in konfekcija, g Maribor, Glavni trg 13 Pregrad J., »Trgovski dom«, Maribor, Aleksandrova cesta 25 Preis Karl, trgovina s pohištvom Gosposka ulica 36 Prešeren Ivan, trgovina z mešanim blagom, Koroška cesta 7 Prinčič Henrik, trgovina z mešanim blagom, Aleksandrova cesta 41 Pristovnik Jurij, prodaja umetnega le-' du, Razlagova ulica 15 Pucher Maks, trgovina z meš. blagom, .Gosposka ulica 19 Pukl Franc, trgovina s čevlji, Vetrinjska ulica 14 R »Radio Maribor«, r. z. z o. z., trgovina z radio-aparati, Glavni trg 1 Rakusch D., javna trgovska družba, trgovina z železnino in mešanim blagom, Aleksandrova cesta 74 Raner Konrad, trg. in umetno vrtnarstvo, Dalmatinova ulica 13 Rapoc Terezija, trgovina z delikatesami, Tržaška cesta 14 Rebernik Ivanka, trg. s špecerijskim blagom na drobno, Frankopanova 10 Reisman Jera, trg. s sadjem in zelenjavo, Glavni trg (stojnica) Rem Viljem,, zastavljalnica, Gosposka ulica 46 Richter Josip; trg. s kovinskimi in steklenimi izdelki, Aškerčeva ulica 22 Riedl Marija, trgovina z delikatesami, Ob železnici 14 Rižnik Ludvik, trgovina z mešanim blagom; Gosposka ulica 46 Robatis Helena, trgovina s slaščicami, Koroška cesta 24 Roglič Dragotin, trgovina s čevlji, Koroška cesta 19 Roglič Milena, trg, z galanterijo, konfekcijo in športnimi izdelki. Grajski trg 1 Rojko Ivan, trgovina z drvami in premogom, Gregorčičeva ulica 19 »Romi«, družba z o. z., trgovina z deželnimi pridelki in stavbenim materijalom, Aleksandrova cesta 6 Rosenberg Josip, trgovina z deželnimi pridelki, Slovenska ulica 2 Pugl & Róssmann, trgovina z vinom, Trg Svobode 3 Rosner Marko, trgovina z: manufakturnim blagom. Slovenska ulica 13 Roškar Andrej, trgovina z meš. blagom, Koroška cesta 10 Rosina Drago, galanterija, pletenine, papir itd., Maribor, Vetrinjska ul. 26 Roy Ivan, trg, s perutnino, življenski-mi potrebščinami in sadjem, Àlja-. ževa ulica 14 Ruhri A., bonboni, čokolade, kanditi, likerji, vina, Maribor, Aleksandrova cesta 9* s Sabukošek Ludvik, trgovina in lastna izdelovalnica umetnih in študijskih barv in lakov, Maribor, Jurčičeva ulica 9 »Salus«, d. d., trgovina z drožami in zdravili na debelo, Dr. Karl Verstov-škova ulica 4 Sax Hinko, trgovina s papirjem, v zalogi vsi domači ter inozemski časopisi, Maribor, Grajski trg 8 Sattler Jakob, branjarija, Koroška cesta 64 »Sava«, manufaktura, Andrej Kollin, Koroška cesta Schell Marija, nakup in prodaja starin, Maribor, Koroška cesta 24 Scheidbach Karl, knjigarna, Gosposka ulica 28 »Sečko - Tekstil«, družba z o. z., trgovina z manufakturo na debelo, Mlinska ulica 10 Samuch Franc, starinarna, Mlinska ulica 1 Sedlacek Ana, branjarija, ' Slovenska ulica 28 Seiler Friderik, trg. z urami, srebrnino in zlatnino, Gosposka ulica 19 Serajnik Ana, trgovina s pisarniškimi potrebščinami, Aleksandrova cesta 7 (paviljon) Sieber Marija, trgovina z rokavicami, nogavicami in stezniki Sikošek Katarina, trgovina z meš. blagom', Koroška cesta 102 Singer šivalni stroji, d. d., Maribor, Glavni trg 23 Singer Erna, trgovina z mešanim blagom, Tržaška cesta 54 Skaza Josip, trgovina z mešanim blagom, Glavni trg 14 . Skoliber Marija, branjarija, Ruška c. 35 Skušek Angela, branjarija, Koroščeva pljca 23 Slavinec Ivan, trgov, z meš, blagom, Stritarjeva ulica 20 Smolej Rudolf, agentura in komisija s papirjem! in galanterijskim blagom, Popovičeva ulica 3 Sopič Jožefa, trg. z zelenjavo, Slovenska iilica 18 - Glavni trg (stojnica) Spačil L„ delikatesna trgovina, nasproti kolodvora, Maribor, Aleksandrova cesta 41 Splošna nabavljalna in hranilna zadruga z o. z. Vsak lahko postane Član, SKRABL FELIKS delež znaša samo Din 10.—. Mart bor, Glavni trg 1 Srdlč Ljubo, trgovina vseh domačih ročnih volnenih preprog, Maribor, Vetrinjska ulica 18 Stampach Valentin, trgovina z lesom, Gospojna ulica 7 Stark Hugo, trgovina s surovinami in usnjatimi izdelki, Koroška cesta 6 Stegenšek Helena, branjarija, Aleksandrova cesta 71 Stern Matilda, trgovina z delikatesami. Ruška cesta 4 Stoječ Antonija, trg. z urami in optičnimi predmeti, Jurčičeva ulica 8 Strauss Herman, trgovina z meš. blaT gom, Gosposka ulica 2 Sulič Josip, trgovina s čevlji lastnih izdelkov, Maribor, Aleksandrova c. 30 Sučevič Branko, trgovina z mineralnimi olji in parfumerijo, Maribor, Slovenska ulica 8 Supančič Herta, trgovina z delikatesami, Gosposka ulica 32 Supančič Ivan, trgovina z manufakturo, Slovenska ulica 3 »Svila«, Darinka Stefanovič, trg. z manufakturo, galanterijo in konfekcijo. Gosposka ulica 32 Szinicž Ivan, trgovina z manufakturnim blagom, Aleksandrova cesta 21 Š Šauperl Franc, prodaja kreme, razne vazeline in drugih čistilnih sredstev, Slomškov trg 16 Schäffer Barbara, branjarija. Ob železnici 8 Scheiber Vilirn, trg. agentura, Jurčičeva ulica 5 Schell Marija, starinarna, Koroška c. 24 Šepec M. E., manufaktura, Maribor, Grajski trg 2, ustanovljena 1899 Serak Eliza, trgovina z meš. blagom, Wildenrainerjeva ulica 17 Scherbaum Karl in sinovi, trg. s slaščičarskimi izdelki in kanditi, Grajski trg 7 Sieber Marija, trg. z rokavicami, stezniki in drobnim blagom, Glavni trg 14 Šinigoj Josip, trgovina z. delikatesami, Maribor, Aleksandrova cesta 18 Škof Franjo, trgovina z modnim in galanterijskim blagom, Aleksandrova cesta 23 modna in manufakturna trgovina zmerne cene in dobra kakovost MARIBOR, GQSPOSKA ULICA ŠT. 11 Škof Marija, nakup in prodaja starin, Maribor, Taborska ulica 2 »Šlager«, izposojevalnica gramofonov in gramofonskih plošč, Maribor, Slovenska ulica 18 Škrabi Feliks, trgovina z manufakturo, Gosposka ulica 11 Schmidt Rupert, trgovina z meš. blagom, Gospojna ulica 13 Šneberger Uršula, branjarija, Ob bregu 26 Špilak Helena, branjarija, Koroška cesta 60 Schram Martina, trgovina s klobuki in čevlji, Aleksandrova cesta 11 Šoštarič J. N. ml., manufaktura za modno blago, perilo in konfekcija, Maribor, Gosposka ulica 1 Štiberc Ivan, trgovina z meš. blagom, Cvetlična ulica 29 Štor Štefanija, trg. s papirjem in pisarniškimi potrebščinami, Grajski trg 4 Šušteršič Elza, branjarija, Frankopano-va cesta 35 Šušterič Josip, trgovina z meš. blagom na drobno, Glavni trg 17 Schwab Josip, trgovina z meš. blagom, Gregorčičeva ulica 14 T Tasching Ernest, trg. agentura in komisija, Masarykovà ulica 22 Tavčar Anton, trgovina z delikatesami, Jurčičeva ulica 3 Tavčar-Kalinšek, trg. s čevlji in galanterijo, Slovenska ulica 8 Tement Štefanija, trgovina z meš. blagom, Magdalenska ulica 32 Terpin Kazimir, trg. z drvami in premogom, Cankarjeva ulica 36 »Theseus«, družba z o. z., trgovina z drožami in zdravili na debelo. Zrinjskega trg 5 Thiir' Ivan, drogerija, Gosposka ul. 19 Tichy Josip, trgovina z električnimi predmeti, Slovenska ulica 16 Tičar Slavko, trgovina z drvami in premogom, Jezdarska ulica 19 Tipel Rado, specijalna trgovina bonbonov, Mariborr, Kralja Petra trg 9 Tiskovna zadruga, knjigarna in papirnica, Maribor, Aleksandrova cesta 13 Tkalec Anton, trgovina z mešanim blagom, Glavni trg 4 Tomažič Josip, trgovina pletilnih strojev, Krekova ulica 16 Tomažič Franc, nožar, trgovina finih jeklenih izdelkov, Maribor, Slovenska ulica 5 Tomažič Marija, trgov, z modnim blagom in športnimi predmeti. Ulica 10. oktobra 4 Travisan Franc, trgovina z meš. blagom, Frankopanova ulica 55 Trpin Ivan, trgovina z manufakturnim blagom, Glavni trg 17 Tscharre Josip, trgovina s komprimi-ranimi plini, Zrinjskega trg 9 Tscheligi Josip, trgovina z vinom. Koroška cesta 19 Turad H. J., trg. s konfekcijo, modo, galanterijo in čevlji, Aleksandrova cesta 7 U Učiteljska tiskarna, knjigarna in trgovina s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, Gosposka ulica 44 Uhler L., trgovina z delikatesami, Maribor, Glavni trg 14 Uhler Neža, trg. z delikatesami, Frankopanova ulica 31 Urban Josip, trgovska agentura in ko-Uebeleis Henrik, mesar, Tomšičeva 35 misija, Zrinjskega trg 5 V Vahtar Mihael, trgovina z galanterijskim blagom, Gosposka ulica 37 Valjak G juro, prodaja slaščic, južnega sadja in brezalkoholnih pijač, Cafova ulica 7 Vaupotič Boštjan, »Triglav Import«, trgovina z galanterijo, Marijina ul. 10 Veigl Josip, trgovska agentura in komisija, Maistrova ulica 23 Verstovšek Helena, trgovina z mešanim1 blagom, Stritarjeva ulica 17 Vesnaver Marija, trgovina z lesom, Meljska cesta 88 Vezjak Viljem, trgovina z manufakturo in konfekcijo, Jurčičeva ulica 9 Vicel Albert, trgovina s kuhinjsko posodo, hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto, vlito in aluminijasto posodo, porcelanasto, kamenita-sto in stekleno robo, Maribor. Go-. sposka ulica 6 Videmšek Josip, trgovska agentura in komisija, Koroščeva ulica 23 Vidmar Slavko, trgovina z mešanim blagom, Gajeva ulica 15 ALBERT VICEL, Maribor, Gosposka 5, trgovina s kuhinjsko posodo hišnimi potrebščinami, emajlirano pločevinasto, vlito in aluminijevo posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo Vidovič J., T. Ferenbachov naslednik, ' velika zaloga solidnih ur, zlatnine, srebrnine in optičnih predmetov,- Ma-' ribor. Gosposka ulica 26 Vielhaber Ivan, trgovska agentura in komisija, Kopitarjeva ulica 8 Vlahovič Ljudevit, trgovina z živino, Aleksandrova cesta 38 Voršič Frane, trgovina z mCš; blagom', Vrbanova ul. 19 Vošinek Vaclav, trgovina z usnjem, čevljarskimi potrebščinami in nakup ' surovih kož, Maribor, Koroška c. 13 Vrabl Marija, trgovina z mešanim blagom, Wildenrainerjeva ulica 17 Vratarič Štefan, trgovina z meš. blagom, Koroška cesta 26 Vrhunc Franc, trgovina z mešanim blagom in vinom v zaprtih steklenicah, Maistrova ulica 17 Vukasinovič Kosta, trgovina s čevlji, Aleksandrova cesta 13 Vukič Leopold, trgovina z meš. blagom1, Frančiškanska ulica 21 W Wallahd Avgusta, trgovina s papirjem, Stolna ulica 5 Wögerer Herman, trgovina z mesnimi izdelki, Slovenska ulica 9 Weiler Berta, trgovina s cvetlicami, Gosposka ulica 26 Weller Franc, specijalna . parfumerija, Gosposka ulica 29 Weingerl Terezija, branjarija. Taborska ulica 2 Weis Josip, trgovina s špecerijo in kolonijalnim blagom1, Maribor, Aleksandrova cesta 29 Weiss Marija, trgovina s papirjem in razglednicami. Grajski trg 3 Weixl Vilko, veletrgovina, papirja, knjigarna in knjigovezna industrija, Maribor, Jurčičeva ulica Weitzenblum Herman, prodaja lekarniškega in farmacevtičnega pribora, Prešernova ulica 19 Weitzl Friderik, trgovina š kurivom, Meljska cesta 41 Welle Karol, trgovska agentiira;. Meljska c. 78 - Weit Filomena; cvetlični salon, Gospò-' Ska ulica 13 • - Verdnik Alojzija, konfekcija ' perjla, Maribor, Ruška cesta 2 Wesiak Karl, trgovifia . s pohištvom, preprogami Ter.^'klavirji, Aleksandrova cesta. 15'"/., Winder Alojz ' in" lAdolf, trgovina z lesom, Meljska cesta 87 Wipplinger Josip, trg. 'z električnimi predmeti, 'Jurčičeva ulica 6. Wregg Viljem, trgovina s čevlji, Slovenska ulica '6 ' Z Zadružna oblačilnica, r, z. z o. z., trgovina vseh vrst oblačil, . Meljska cesta 12 Zagažen Pavla, trgovina z ; mešanim blagom, Maribor - Krčevina, Aleksandrova cesta 7 Zamolo Emil, trgovina z meš; blagom, Tržaška cesta 2 Medič-Zankl, tovarna olja, lakov m barv, družba z o. z., podružnica Maribor, Glavni trg 20 Zelenka Ernest, trgovina z meš. blagom, Ulica 10. oktobra 5 Zorko Anton, trgovska agentura in komisija, Aleksandrova cesta 14 Zupančič Ivanka, trgovska agentura, Maribor, Slomškov trg 16 Ž Žager Jakob, trgovina s čevljarskimi potrebščinami, Ulica 10. oktobra 4 Žagavec Neža, trgovina z bučnim oljem, Mejna ulica 10 Žerjal Karl, trgovina z mešanim blagom; Ruška cesta 37 Živic Ivan, trgovina z apnom, cementom in peskom, Smetanova ulica 33 Žlahtič Avgust, trgovska komisijska razprodaja kemikalij, Vetrinjska ul. Žlender Franc, trgovina z mešanim blagom. Koroška cesta 39 Vesno-okuiiiuliitor Maribor Akumulatorske baterije z garancijo DOMAČI PROIZVODI Industrija »Astra«, d. z. o. z., zagrebška tovarna čevljev d. d., Maribor, Aleksandrova cesta 9 Erlich Avgust, industrijska obrt, predilnice, tkalnice, barvarne in apre-ture, Jezdarska 8 ' Franz. Ludvik & sinovi, tovarniški mlin, Meljska cesta 19 Hergouth Franc, tovarna kartonaže, Rajčeva ulica 5 Hutter J. in drug. tovarniško izdelovanje tkanin, Mother jeva ulica 38 Ježek K. & R., tovarna strojev ter li-vanje železa in kovin, Meljska c. 103 Jugoslovanska tovarna za izdelovanje dr. Oetkerjevega pecilnega praška, družba z o, z., Trstenjakova ulica 21 »Jugosvila«, tvornica svilene robe, družba z o. z., Gubčeva ulica Kotoun Stanislav, tovarniško izdelovanje kovin, in galvanizacija, Franko-panova ulica 10 »Margo«, Mariborska mlekarna in tovarna sadnih konzerv, družba z o. ž., Aleksandrova cesta 63 Mariborska industrija svile d. d.. Mlinska ulica 13 Mariborska livarna in tvornica kovin, Ing. Joh. Pengg, Motherjeva ulica 15 Mariborska mehanična tkalnica in apre-tura Doctor in drug, Tvorniška c. 4Ó Mariborska tekstilna tvornica, družba z o. z., Motherjeva ulica 40 Mariborska tovarna metel in ščetk, brata Ivan in Gabrije Zupančič, Pobreška cesta 20 Mariborska tvornica perila. Tržaška cesta 8 Mehanična tkalnica, barvarna in apre-tura, E. Zelenka & Co., Linhartova ulica 11 Močivnik in drug, tvornica ovratnikov in perila, Rotovški trg 6 Perger Franc, tovarniško izdelovanje vozov, Mlinska ulica 44 Neger Franc & sin, tvornica dvokolica, Maribor, Slovenska ulica 29 Pickel C., tovarna cementnih izdelkov, dr. z o. z., Koroščeva ulica 39 Prva mariborska tovarna pletenin, družba z o. z., Klavniška ulica 5 Rosenberg Josip, valjčni mlin, Jezdarska ulica 13 Swaty Franc, Prva jugoslovanska tvornica brusnih plošč in kamnov, Tržaška cesta 60 »Upio« družba z o. z., izdelovanje ke-rnično-tehničnih predmetov, Trstenjakova ulica 23 »Utensilia«, tovarna za izdelovanje industrijskih potrebščin, družba z o. z.. Cvetlična ulica 18 »Zlatorog«, tvornica za izdelovanje mila, sveč in tolščnih, izdelkov, Klhv-niška cesta 23 »Zora«, tvornica konfekcije, družba z o. z., Ruška cesta 45 Denarni zavodi Gergič Jože, menjalnica, Aleksandrova cesta 45 Golež Anton, prodaja srečk državne razredne loterije, Aleksandrova c. 42 Jugoslovanska udružena banka d. d. v Mariboru, Aleksandrova cesta 46 Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru, Slovenska ulica 13 Prometna bančna družba z o. z., Aleksandrova cesta 19 Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, podr. Maribor, Gosposka ulica 24 Zadružna gospodarska banka, d. d., v Ljubljani, podr. Maribor, Aleksandrova cesta 6 Trgovina čevljev J. Waldacherjev naslednik VIUmamn Maribor, Slovenska 6 ■ INF s 699 najboljši in najcenejši nakup vseh vrst čevljev Razno Ekspozitura Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Maribor, Marijina ulica 13, javno kopališče, fizikalno zdravilišče Godina Ivan, pisarna za posredovanje nakupa in prodaje nepremičnin. Tat-tenbachova ulica 19 Korent Franjo, pisarna za posredovanje nakupa ih prodaje nepremičnin, Smetanova ulica 48 Pirc Franjo, pisarna za posredovanje nakupa in prodaje nepremičnin, Slovenska ulica 22 Jadranska zavarovalna družba, zastopstvo v Mariboru, zavarovalni posli, Aleksandrova cesta 44 Vodopivec Emil, informacijska pisarna v svrhò pojasnil o kreditnih razmerah, Gosposka ulica 36 Štancer Karlo, pisarna za posredovanje nakupa in prodaje nepremičnin. Koroška cesta 58 Scheidbach Lauro, »Rapid«, pisarna za posredovanje nakupa in prodaje nepremičnin, Gosposka ulica 28 Troha Karol, pisarna za posredovanje nakupa in prodaje nepremičnin, Aleksandrova cesta 18 Zagorski Franc, pisarna za posredovanje nakupa in prodaje nepremičnin, Frančiškanska ulica 21 KINO Gustin Julij, »Grajski kino«, Grajska ulica 2 Valjak Berta, »Union kino«, Cafova ulica 7 Lekarne Lekarna pri Angelu varihu, Mr. A. Si-rak, Maribor, Aleksandrova cesta 33 Lekarna pri Sv. Antonu, Mr. Ph. Alba-neže, Maribor, Frankopanova ul. 18 Kr. dvorna lekarna pri sv, Arehu. Mr. Ph. Ivan Vidmar, Maribor, Glavni trg 20 Lekarna pri Mariji Pomagaj, Ph. Mr. M. König, Maribor, Aleksandrova 1 Ph. Mr. Franc Minafik, Mestna lekarna pri »Orlu«, poštni ček. rač. 11.566, Tel. 25-85 Lekarna pri »Zamorcu«, Mr. Ciril Maver, Maribor, Gosposka ul. 12, Tel. 28-12 Mizarski mojster za-umetno in stavbeno .mizarstvo Tovarna in pisarna : Maribor, Vinarska uL 29-31 Telefon št. 22-76 / Brzoj, naslov: Potočnik mizar Maribor Ustanovljeno 1899 Lastni arhitektonski atelier Za vsa naročila se Izgotavljajo rizbe in skice Kvalitativna izdelava pohištva in opreme pisarn, trgovin in šol -- Izdelava okenskih rolojev, smučna okna v horicon-talni in vertikalni konstrukciji Lfesena stopnišča, stropi in portali Dobava in polaganje parketov, ladijskih podov itd. g Vedno velika zaloga vseh vrst lesa in materijala StefyOhttti Ucù naj-nat/efte UvaUteina Mayo- in. nizke. tene. Vam nudi tvrdka ft* krojaški salon in konfekcija l/fkw&ùc, fosfrösUa ui. 32 RANILNO IN POSOJILNO DRUŠTVO DELAVCEV V MARIBORU FRANKOPANOV A ULICA 37 (v lastnem poslopju) registr. zadruga z omejeno zavezo / Ustanovljena leta 1871 Račun pri Poštni Branifnicipocfr. LjuBCjand štev. 13.143 Tefefon interurßan štev. 26*35 Sprejema Branifne vfoge in jiB oBrestujepo najBo fjši oBrestni meri Posòjifa se dajejo na menice in vBnjiženje po ugodniB pogojiB Zadružni defež znaša Din 2oo'— Zaloga oblek, klobukov, perila i. t. d. Jakob Lah, Maribor Glavni trg 2 LJUDSKA SAMOPOMOČ reg. pomožna blagajna MARIBOR, GRAJSKI TRG 7 O sprejema vse zdrave osebe od 17. do 70. leta do največ 10.000'— Din pogrebnine. Zahtevajte pristopno izjavo brezobvezno. Ustanovljena leta 1927. Izplačali nad 14,000.000'— na podporah! Mariborska tiskarna 1 Tiskarna / Litografija / Ofsettisk J Knjigoveznica Pkakaterski zavod / Tisk ovojnega papirja Zafožništvo : MariBorer Zeitung I Večerni k Tefefon int. 2o24, 267o . llstanovfjeno teta 179$ 2* Ucotnftic |je najboljše gnojilo Nitrofoskal-Ruie Zelenjad;, vinograde ih sadno drevje gnojite z Nitrofoskalom-I Za pozno spomladansko gnojenje upodabljajte samo »sečnino«, ki je lahko topljivo in hitro učinkujoče dušično gnojilo, ki ga ha. novo izdéluje „Tuornlcn zc dušik v Rušnh“ Bratje Winder Maribor, Meljska cesta 87 / Telet. 29-44 IZDELAVA ZABOJEV. Izdeluje 5>e: Poštne zaboje,.zaboje za jajca, amérikanske in holandske zaboje za sadje, ter francoske tovorne zaboje v vseh velikostih Solidna izdelava In hitra postrežba po priznano najnižjih dnevnih cenah' DR. OETKER d. * o. z., Maribor-Melje p e c i ( n i p r a š e H in vanifov sfadkor FINO KAVO dosežemo samb iz izbranih plemenitih vrst, svežega praženja in pravilno sestavljenih mešanic. Od velike izbire kave, ki prihajajo na tržišča, izberem za moje mešanice vedno najboljše, Kavo pražim dnevno v lastni pražarni na stroju najnovejšega izuma za to stroko. KAVINE MEŠANICE Gori navedeni razlogi Vam jamčijo, da so moje v pogledu kakovosti in okusa nedosegljive in se dobijo v naslednih "vrstah : Mešanica V m k? • . Din iss- IV Vi » • * . ♦» imi III m. . * » 19 — EU n • 1» alg |g ■ I m i 1 • 23--i , Mokka Wimm ■ 25'# , Spec. m. • 27-— , Thre Anchor V4 » •: » 30- I. QflDERLE Gosposhau^ JURIST* prisl, črn ržen kruh le zelo redilen Ostane v največji vročini 8 do 10 dni svež in zdrav ter se zato vsem turistom, restavracijam TELEFON ŠTEV. 28-24 in delikatesnim trgovinam najtopl. priporoča ■ EEIEDTAflGllZal°9a : Maribor, Betnavska 43 TEI EtC I tR\lPodr.:Hova vas. Maribor: Sirkov nosi. J-Skaza,Glavni trg in Olica 10. okt. 5 Edina izvenkartelska domača tvrdka iMOTOROII’ družba z o.z. MARIBOR, Kralja Petra trg Štev. 4 Bencin, petrolej, avtòoljà, mazilna olja v priznano najboljši kvaliteti In najceneje Telefon 29-22 Brzojavi: Moto roli R EKLAMNI ATELJE ,,DI AREKLAM A'* Franjo Horvat, Maribor, Miklošičeva 6 izdeluje za industrijo in trgovino plakatne osnutke, časopisno reklamo, diplome, vignete, etikete, ovoje Reklame in napisi na les, steklo, pločevino i. t. d. Betonski izdelki in umetni kamen: stopnice, sohe, cevi itd. Tlaki :ksilolit, terrazzo, gümi-tlak, keramični fini, keramični težki, cementne ploščice, asfalt Keramične stenske obloge Kameninaste cevi Strešna lepenka in asfaltni proizvodi Cement in apno Mariborska livarno In tvornica kovin Job. Pensi, Maribor 1.1 : v:r * ì : \ ni: «"rrnirj r*-*?"' H n : : =r: i !*^ vir! ' * sv, ; PROIZ VODI: slečene medene padce, odlitki iz medenine, ßrotioe, aluminija, čer Uveni zvonovi, Bergmannove cevi, medeni Uteži, fiotti za sneg, cevi. Bati in ventili za studence, vinsfie pipe, armature, djezve GPickel I tovarna cetnentnlh izdelkov U ~ družba z o. z. It S MARIBOR j Korošleva ul. 39 / Vrbanova c. 60 g Telefon 2039 / Ček. račun 11.035 = .Usta n o vij e n o 1892 . **= 'Dipl. sedlar IVAN BEZJAK Maribor, Cvetlična 33 se priporoča za vs,a v to, strokospada* joča defapO hrezkonkurenčni h cenah Postrežba točna! Cene najnižje! KOŽA NA .PESKU’,POHORJE ljubka In idilno ležeča .postojanka Dravinjske podružnice SPD v Konjicah v višini 1382/h pod Roglo (1517 ni). Lahko dostopna po dobro nanovo markiranih potih: S proge Poljčane—Žreče iz Konjic odnosno Žreč preko sv. Kunigunde, PadeŠkega vrha, sv. Jakoba v Resniku ali Skromrja v treh do petih urah; js proge Maribor-Dravograd skozi sv. Lovrenc n. P. 4 ure, s proge Celje—Dravograd iz Mislinja 3 ure Pesek slovi po svoji krasni; proti vetrom zaščiteni legi’ sredi obširnih gozdov,, po .svojih lepih sprehodih, pozimi pa kot izhodišče za smuške ture. Krasen smuški teren zlasti v zapadno smer, središče 60 km dolge smuške péti; preko Pohorja v višini nad 1000 m. —j. Koča je izborne^ oskrbovana,- razpolaga s 25 posteljami in večjim številom ležišč, Mržla in gorka jedila, izbrana vina, pivo iri brezalkoholne pijače. Zmerne cene, ■ prijazna postrežba. Tik pri koči dva izvirka kristalno čiste vòde. V bližini znamenita Črna jezera ter divni razgledi Dravinjska podružnica SPD. v St. Konjicah w Razvaline Konjiškega gradu lEf OVISCE KONJICE, krasen kraj ob vznožju Pohorja in Konjiške gore, v neposredni bližini obširni gozdovi, vsled tega Izredno blagodejna klima in ozonost zraka, vinske gorice, sado-nosnlki, rečne" kopeli v Dravinji, izhodišče za najlepše ture na Pohorje In bližnje Izlete, zgodovinsko znamenite točke:'; Zelo priporočljivo mesto za letovanje. Zmerne cene. Informacije dajeta obč. uprava ip Draw, podrui. S.P.D. tujskoprom. odsek v Konjicah Cvetličarna A.POŽAR, Maribor, Gosposka 36 (ban.palača) llllllllll!ll!illl!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIll!llllllll!lllllllllllllllllllllllllll!l!llllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllll!!lll!llllllllllll Stalno na zalogi sveže In umetne cvetlice Izdeluje vence in šopke po najnižjih cenah ŠPORTNIKI j POZORI Kdor si želi nabaviti smučke, sani, sploh žimsko- športne IzdPlke, „nadalje športne öoine, karoserije za avtomobile in vozove, bb pri tvrdki PODKRIŽNIK ANTON, Maribor, TaboraKa al, S najbolje postrežen. Izdelujem strokOvnb precizno v prvovrstni kvaliteti in poceni. Sprejemam tudi vsa popravile. Na razpolago Imam vse rezervne dele. Priporoča se Foto Japelj, Maribor, Gosposka 28 izdefuje portretne, skupinske in industrijske posnetke — SoCidno deto — Cene nizke — Pride tudi na dom KARTON AŽA-LITOG RAFIJA BENČINA IN DRUG, Maribor, plinska 22 Telefon 24-22 / Brzojav: K arto rva ž a Betka Lešni k specialna trgovina dežnikov Maribor, Gosposka 14 Trpinov tem bazar nudi najcenejšo svilo, platno itd; PRIPOROČA SE p. n. strankam v izdelavo in nabavo angleških tkanin. Izdeluje se vše vrste moške obleke, nadalje damske kostume in plašče ter uniforme vseh vrst. S p e el a I i t e ta : moderni angleški kroji. IzvrŠitšv naročil v najkrajšem pasu. I. Mariborski hroiašhi^angleški magazin Lastnik: Jovan Schmidt, Maribor, Dvorakova 10 Kako Si prihranile Oene^r . Le ako kupujete v bogato opremljeni za- logi tvrdke JUSTIN GtUŠTINČIČ- Prodaja In nakup rabljenih strojev, železa, kovin, peči, transmisij, orodja, vseh potrebščin za zgradbe, kakor travers, cevi, ograj l.t/d. Vsakovrstni nadomestni, dell aytorngbilov. Obračajte se v potrebi na nas, ker sl s tem prihranite denari : Priporoča se tudi mehanična delavnica za popravljanje koles, šiv. strojev» otroških vozičkov, gramofonov, vsakovrstno delo za struženje. | Lastni zavod za poniklanje in emajliranje. Offlanufaktu ra „Óaaa |ÉÉ 071 a rib or, TKorošk a cesta 9 oelika jaloga manu fakturnega in konfekcijskega blaga m Gene nijke ' Planinska koča z dep.andanso;l)Plafi.inko”:(25 sob 56 postelj). Alpskó letovišči. Centèr zimskega sporta. Hotelska oskrba po zmernih cenah. Najlepša razgledna točka na Pohorju. Idealni gozdni izleti pò skorO ravnem terenu. Otvorjena skozi vse leto HLÉBOV DOM NO POHORJU (868 Ml Planinsko zavetišče (10 postelj). Znamenito .križišče in izhodišče za tu rè po Pohorju. Cenena postrežba. Otvorjen Skozi vse leto VJUutUtci ut UlwiSfaefi! GOSTILNA IVANA MRAVI JAK A pri Svii Antonii na Poh. nudi vsak čas dobro postrežbo in prenočišče. Nahaja sé na križišču cest iz Vuzenice v Ribnico ih iz Vuhreda na Veliko Kopo, 5 minut pod cerkvijo Sv. Antona, ki je ena najlepših razglednih točk v celi Dravski dolini Zdravilišče-Toplice Dobrna pri Celju Akratoterma 37° C, radioaktivne naravne ogfjikove kiste kopeti. Izkorni zdrav. učinki pri Bofeznik srca, živcev, ženskik kofezni, ßofez» zrli fedvic, meßurja, osfakefosti, kroničnik žefodčnik in črevesnik katarjik. -± Zdravifni pripomočki: naravne termafne ogfjikove kisfe kope fi, kope fi v vročem zraku, sofnčne, in zračne kopeli, ter* mafni žefeznati pitni vre fee, diatermija, višinsko sofnce, masaža, dijetetično zdravfjenje. —- Specijal'it e ta r zdravfjenje s kozjim mfekom, jogkurtom in fežafne kure. Krasen park, divna, okofica s smrekovimi in jefkovimi gozdovi, fepe števifne izfet niške točke. Godka, 220 sok, prvovrstna kukinja, dijete tetična kukinja, fov in rikofov v najkfižji okofici V spomfadanski in jesenski sezonikompfetno 2 o dnevno zdravfjenje za znižano ceno Din /.38 o'^ odnosno Din 1.2oo'— .< Sezona od 15- aprifd do 3t- oktokra Zefezniška postaja Cefje, dutokusna zveza štirikrat dnevno/ Prospekti pri upravi zdravifišča in vsek pisarnak „Putnika“ Tefejon interurkan štev. 1 jjg Brzojavit Zdravifišče Dokrna OKRAJNA HRANILNICA V SLOVENSKI BISTRICI je pupilarno varen zavod, ker jamči zanj cel slovenjebistriški sodni okraj z vsem premoženjem in vso davčno močjo, zlasti za vloge in vložne obresti Radi tega nalaga pri rijem. sodišče denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni,: občine pa občinski denar .Hranilne vloge obrestuje po 4%> na tri mesece vezane- vloge pa po 5% j Stanje hranilnih vlog znaša Din 10,700.000 Občinski odbor društva Rdečega križa v Sl. Bistrici priporoča planincem, obiskovalcem Pohorja, svoje moderno teina Ua^aUsce ki ima bazen s površino 20X15 m ter globino 1—3'50 m. Tekoča in filtrirana voda ter 40 kabin Do kopališča je iz mesta Slov. Bistrica 5 minut hoje po senčni pešpoti