p°štnina plačana v gotovini /-i	>.
Abb. postale I gruppo - L6Dfl OU 11T
M
n«
k
•5
go-
J
ji
ig!
jif
Misli ob današnjem dolinskem prazniku
••• ker nismo le številke, sWo_ ljudje!
0. če ljudi bi ne bilo pri nas.,. Tako pa še živimo... vdahnili bi, da ne trpimo z uporno, dvignjeno glavo! (Kajuh: Slovenska pesem)
>e pred stoletji in še prej je človek, razen priviligiranih #j,°d usode izbranih posamez-C°y, le številka, kapljica v ezimenskem morju človeške-l Plemena. Njegovo življenje Pogosto veljalo toliko in kot gospodarjevi škornji njegov ljubljeni pes.
Joda nesporno je, da pripa-Jbo tistemu najvišje razvite-C* .rodu, ki je svo.i razvoj ta-jizpopolnjeval, da je lahko J®eSel neslutene uspehe. Dalj j’, v ritmu sodobnega načina JJenja, ko se opremljamo z l?njimi dosežki novih izumov, povsod najprej člove-t,,' Izmišljamo si najčudovi-■ Se stroje in pomagala, ki naj nestijo tvegano in trdo |L- Moderna, visoko znanjietla sedanjost je dosegla JNo, ko zmore človek sam S Postreči s popolnim uni-na žemlji. Iz strahu Jn lastno pogubo je postala j. ahjost previdnejša, člove-*£a’	predvsem Clo-
kajti edino on se lahko Jne katastrofi.
t(J?rej nismo več številke. S tj™ označujemo le naš inven-
«?,snti uvodnik ob naši sto-tJpi in pričakovati, da bo Dj ec odkril stvari, s kateri-w Ba ni še nihče seznanil, Y gotovo ni stvarno. Pa ven-nJ koliko gibov, dejanj in k smo že ponovili in jih i}lF°m°. ker je pač tako naše itj.jbje. Zato še enkrat na-seznam glavnih točk Ui njih uvodnikov, v^los poteka 100 let, odkar j? začeli Slovenci, ki živimo na ozemlju italijanske isjrbiike, ustanavljati svoje ,, čitalnice, pevska in bral-tji aruštva. Eno celo stoletje
in smrti, borb, zmag in garanj,
.^e pravice sta nam i rJali mačehi. Dodro vemo, ^ tak kruh vedno tanjši in
V	.gotovo še zlepa ne bo »i'kot si ga želimo. Optimist (vr(lil, da je tudi mačehin v? lahko dober. Pravljice i j tega ne potrjujejo; pa kaj YJ®hiali pravljice za vzgled. )L~°lini so že v prvem letu 'ii, Oavanega stoletja zahte-
bo učni jezik na sred-
V	°li v Pazinu slovanski.
V	sto leti! Mnogo kasneje ‘jh-lshko imeli za ceno borb, \„®di in požrtvovalnosti •l^bske gole. Režim, ki je
v imenu italijanskega, V, izrazito kulturnega in Y’akega na svetu upoštevali .baroda, nam je prepove-kIn odvzel šolo v materi-ijsu leziku. Uničil naše pro-} C domove in še marsikaj.
smo bili <de številke»! W 1 smo v čakanju, a že J«, tudi upirali. Odjeknili Vj£yi maščevalni streli na Jitu^kem Krasu. Prišla je :Wutl°°svobodilna borba in V”*- NOB nam je vrnila V$ 0 šolo, ki jo imamo še Iti n
t^lov venomer protestiramo.
V.	ehski človek je zamenjal
Vi 0r°žje. Med NOB si je Jj	zma?e člove-
V) v°stojnega življenja s pu-
r°ki. Kasneje je strelno V8 Nadomestil z brezštevil-:ViUpravičenimi zahtevami,
VI,	’ resolucijami, ki pa do A Niso popolnoma od-1t Q.e.čkrat gluhih ušes in Jo ’•
VQJJedn° ni slovenski jezik
?Satipraven, kar prinaša vrsto Jo staj1’*1 posledic, kot reci-V,.n° zaskrbljenost, da bo ■a s^°.ča slovenska družina V ŠQir'esa otroka v nesloven-
V^il
in sle-
> • vijfc
..?!n. Temu se še pridruži-itla in vabljivi pogoji za
nfunlrn tt ifoliiaflC
šolo. Pa slovenski priimki! In še ostale nepopravljive krivice in škoda, ki jo je povzročil in naredil fašizem.
Kaj pravi k temu italijanski človek? Nekateri pravijo, da smo viktimisti, da se delamo žrtve, če stopiš komu na kurje oko, za naš primer bi moral reči: na srce, imej vsaj toliko razumevanja za njegovo vpitje, da odmakneš nogo ter se mu opravičiš, če mu pa rečeš, da je viktimist ali karkoli drugega nespodobnega, si vse prej kot sodoben in zdrav državljan.
Toda kljub vsemu Slovenci praznujemo svojo stoletnico ponosno, kajti naša kulturna preteklost je tega vredna.
Nikakor pa ne želimo in nočemo, da bi to praznovanje bilo protiutež praznovanju 50 letnice, ki jo praznuje večinski narod. Zanimivo, prav, pravično in pošteno bi bilo, da bi tudi 50-letnica prinesla s strani tistih ki jo proslavljajo, nepristranski prikaz življenja Slovencev v tem nemajhnem razdobju, kakor tudi objektivno informacijo o tem. kar nam je teh nekaj desetletij uničilo, potvorilo, oškodovalo in prineslo dobrega.
Danes praznujejo v Dolini 90-letnico domačega društva Valentin Vodnik, 2. istrskega narodnega tabora ter 25-letnico vstaje Primorcev proti, fašizmu. Zato še misel, ki je namenjena izključno nam samim. Evropa in skoro ves civilizirani svet se danes zapira v ozko družinsko okolje, izoliramo se. To grdo besedo uporabljajmo Slovenci samo še pri elektriki, drugače pa jo črtajmo iz naših ust in življenja. Iščimo medsebojnih stikov m podpirajmo vse, kar nas druži, ne da bi se zaradi tega odpovedali svojim idejam.
Pričenja se novo šolsko leto, nova kulturna sezona, gledališki abonmaji in vsakovrstne prireditve, čuvajmo še naprej našo šolo, sodelujmo povsod, kjer je kaj našega. V prve vrste stopa mladina, ki terja in zasluži našo skrb in priznanje.
Naša številčna majhnost ne bo mogla nikdar upočasniti pulza naših src, zmanjšati na rodne in kulturne zavesti. Zato ostanimo ponosni in vztrajni v boju za vedno boljše in lepše dni.
Edvin Švab
*■
■I

t W % '
X

* j
^ rSr,
mt
A
il
|l
,.


*******jt***t-j* +
m
Jbidr*'?**’***'
,f**~***y<»	‘‘—mA*
iili	/mmij,

1
zAmc,
, i.	+ >■ k ^
m
m
J* ,** *<**>■.. stm 4NW»/«mn
ftr*'
jfrutrtnm&jf'. ^ufifurr* *•
Mm .<#e «£**■*■&	^ *4/**M*Aj>
^
'J*4*Am**eg*;
-£**
jŠr	im n
1	>•.	<r /ž'*//?.
f
%
i
Y	. <*:■	^"Tnaffjji -AVir
M
C*
**$*;**'/»+. *«ym.j mmjm s*4&* »1
m a i' la
, l*"1 i,il»y
j	h.,
**/+>*>
Sto let je minilo letos, kar so Dolincam poslali «slavnemu državnemu zboru na Dunaji» obširno pismo, «naj se pri reorganizaciji isterskih gimnazij gleda na slovansko narodnost ki je v večini v Istn». šlo je za nižjo gimnazijo v Pazinu, kjer je bil učni jezik samo nemški. Dolinčani so bili pravični, ko so ugotavljali: «Ta gimnazija je te-daj enako nepravična lalianom kakor Slovanom, in je brez praktične koristi.» Zato so predstavniki nadžupanije v Dolini «za katastralne soseske v Dolini, Prebenegi Sa-crbi, Kastelci, Crnotcah in Podgorji» zahtevali (čeprav so v pismu na «slavni zbor» napisali «ponižno prosimo»), naj dunajski parlament «pri reorganizaciji isterskih gimnazij stvar tako obravnava da se zadovolji tudi naši pravični želji timveč ker smo v večini, in da se dovoli našemu jeziku v isterskih gimnazijah častno mesto, ko mu gre po 19. c_lenu temeljnih državnih postav«» In pisali so na Dunaj v slovenščini! Podpisali so se Janez Mahnič, nadžupan, Juri Jan, župnik in dekan, ter ključarja Janez Lovnha in Matija Sancin. — Prav je, da se ob takih prazničnih dneh, kakršen bo današnji dan v Dolini, spominjamo tudi takih stoletnic. (Pri tem pripominjamo, da so se Dolincam zavzemali za istrske zadeve zato, ker so spadali pod Koper in torej pod Istro. — Na sliki sta prva in zadnja stran omenjenega pisma.)

NA IZHECNO VZTRAJANJE ROMUNOV
Britanski zunanji minister danes obišče Romunijo
Obisk se bo nanašal predvsem na preučitev evropskega položaja po češkoslovaških dogodkih - Kritično pisanje moskovske «Pravde»
LONDON, 7. — Jutri bo britanski zunanji minister Michael Ste-ward uradno obiskal Romunijo, pri čemer gre za prvega zunanjega ministra zapadno-evropskih držav, ki obišče neko vzhodno evropsko državo po sedanjih dramatičnih dogodkih. Zanimivo je, da j® bil obisk sicer že prej dogovorjen in da so prav Romuni sedaj vztrajali, da do njega pride. Istočasno bi moral Steward obiskati tudi Madžarsko in Bolgarijo in so ta obiska na britansko pobudo sedaj odpovedali.
Stewarda bo spremljala soproga in manjša skupina strokovnjakov zunanjega ministrstva. Iz Londona se bo Jutri odpeljal s posebnim letalom.
V Bukarešti se bo sestal s predsednikom vlade Maurerjem,
ministrom za zunanje zadeve Ma-nescujem in s predsednikom republike Ceausescujem. Predvsem bodo obravnavali položaj, do katerega je prišlo v Evropi po zadnjih dogodkih v češkoslovaški, nato pa bodo razpravljali tudi o drugih vprašanjih in vključno o Srednjem vzhodu, Vietnamu, razorožitvi, Rodeziji in vprašanjih OZN.
Britanska vlada je mnenja, da je Romunija ohranila svojo neodvisnost, čeprav je v zadnjih dneh nekoliko omilila svoje kritike.
Med razgovori bodo obravnavali tudi dvostranske odnose in predvsem krepitev trgovinske izmenjave, ki je že do sedaj ob-
(Nadaljevanje na 2. strani)
otrolta v italijansko
l,ll|l'MiniM..
Italijanska uradna kolektivna razstava Ha zagrebškem velesejmu od 12. do 22. IX
R^febškem velesejmu, ki bo V?! rt0,13, v|,ata 12. t. m. in ki bo %Wli v'k|jučno 22. septembra,
fUNVv. Snriplswn.1a <7. nrnHnn kn-
!t!* z»!Sra-tenjem 75. mednarod-"'bškem i vrata vključ
v%'ja sodelovala z uradno ko-
V	tninit'azstavo' ki jo bo po na-
V	brC^tva za zunanjo trgovi-v^Jot11 Italijanski zavod za Ul*i| trgovino v novem paviljo-<JWJanslte republike na pro-)Milj sejmišču. Paviljon, ki so ga
ta 1962. obsega 4000 kv. vMtu vNe površine, na odprtem , 50n Njem Pa Je še nadalj-
V	64	3V' tn koristne Površine.
"Jonu oo letos zbrana pro-
V	za,.,111 italijanskih firm, ki
V za«111 italijanskih firm, VJoiihpale okru6 160 podjetij; ^ij 20 gospodarskih orga-z Italije pa bo sodelovalo
na sejmu ločeno v okviru posameznih specializiranih razstav v raznih drugih paviljonih.
Visoko število italijanskih udeležencev na letošnji jesenski prireditvi v Zagrebu potrjuje zanimanje italijanskih gospodarskih krogov za Jugoslavijo. Ravnatelj paviljona dr. Mario di Gianfran-cesco je v tej zvezi naglasil, da Je Jugoslavija lani zasedla osmo mesto na lestvici najvažnejših tujih partnerjev, s katerimi sodeluje italijanska ekonomija, v tem pogledu pride Jugoslavija takoj za Belgijo - Luksemburgom, in pred Španijo. Kljub delni statičnosti v celokupnem jugoslovanskem uvozu (lani 10.441, letos 10.472 milijonov novih dinarjev), je uvoz Iz Ita-
lije v prvi polovici letošnjega leta naraste! za 17 od sto, in sicer s 1.283 milijonov dinarjev v prvih šestih mesecih 1967. leta, na 1.501 milijon v ustreznem razdobju letos. Jugoslovanske dobave italijanskemu tržišču, ki so bile še do novembra 1967 skoraj v ravnovesju, pa so zdrknile s 1.512 milijonov v prvi polovici lanskega na 1.316 milijonov novih dinarjev v ustreznem razdobju letos. Padec v vrednosti izvoza na italijansko tržišče so povzročile po eni strani omejitve prometa zaradi uvedbe previsokih dodatnih carin, po drugi pa manjši iztržek zaradi nižjih realiziranih cen.
(Nadaljevanje na 2. strani)
. '»"»"'»"I..........................im...milili.iiiillu        i      	mm,m, umu, miiimm 1  
ZAOSTRITEV ALI PRIČETEK POPUŠČANJA?
Kuznjecov se je razgovarjal z Dubčkom in s Cernikom
Govorice o sestanku na «vrhu» med predstavniki ČSSR in SZ, do katerega naj pride že v ponedeljek - Moskovska «Pravda» vztraja na kontrarevolucionarjih in na svoji vsebini «normalizacije» - Manevri s tajnikom slovaške partije Husakom?
PRAGA, 7. — Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecov se je danes dopoldne razgovarjal s tajnikom KPč Dubčkom, popoldne pa s predsednikom vlade Cernikom. To pa so tudi v bistvu edine uradne vesti o teh razgovorih in o dejanskem namenu njegovega obiska. Vse ostalo pa se lahko samo ugiba na osnovi pisanja moskovskega tiska in nekaterih zunanjih znakov.
V	Moskvi se nadalje vztraja, da niso izpolnjene vse politične obveznosti in da «normalizacija» ne pomeni samo nekih zunanjih zadev ter predvsem, da so v zmoti tisti, ki mislijo, da gre za enostaven umik čet.
V	tej zvezi poroča danes agencija TASS, da so se delavci pričeli z večjo vnemo ukvarjati s praktičnimi vprašanji izgradnje socializma, da pa se istočasno nadaljuje sovražno delovanje notranje in tuje reakcije.
Obisk Kuznjecova zato tudi nekateri razlagajo kot poskus, da se zavlečejo končne rešitve, ker Moskva noče pristati na ponovne dvostranske razgovore in je zato v nekako nadomestilo poslala v Prago svojega predstavnika.
Po drugih vesteh iz obveščenih krogov* pa bo Kuznjecov prav obratno pripravil nov sestanek «na vrhu* med češkoslovaškimi in sovjetskimi voditelji, do katerega naj bi prišlo že v ponedeljek v do sedaj neznanem kraju.
Istočasno se tudi govori, da je Kuznjecov dejansko prevzel tudi vlogo sovjetskega veleposlanika v Pragi, ker je menda Červonenko padel v nemilost zaradi slabih informacij o dejanskem položaju v ČSSR in je zato tudi menda že dalj časa v Moskvi.
Dejansko pa je težko reči, za kaj gre: ali za pričetek popuščanja, ali za privijanje vijaka in za poskuse, da se na razne načine Češkoslovaško povsem podredi sovjetskim ukazom.
Dubček je včeraj na seji pre-
zadija centralnega komiteja med drugim ugotovil, da že obstajajo vsi pogoji za normalizacijo in osnovni pogoji za nova pogajanja med odgovornimi, ki so sodelovali na moskovskih razgovorih. Zagotovil je, da bodo odstranili vse zapreke za normalizacijo in verjetno hotel na tak način posredno odgovoriti na kritike, da se normalizacija v sovjetskem smislu prepočasi odvija.
Prezidij je poleg tega sklenil poslati vsem partijskim organizacijam pismo, v katerem bodo pojasnili položaj. Istočasno so tudi razpravljali o reorganizaciji partije, tako da bi obstajala ločena češka partijska organizacija, podobno kot že obstaja slovaška.
Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da se je zunanji minister Jiri Hajek danes vrnil v Prago in zasedel svoje mesto v zunanjem ministrstvu. Nič ni znanega o morebitni njegovi odstavki, čeprav je bil dalj časa
tarča izredno žolčnih polemik in napadov sovjetskega tiska.
Današnja moskovska «Pravda» je objavila z izrednim povdar-kom poročilo tajnika slovaške partije na zadnjem zasedanju CK, ko je Husak priznal apolitične napake« preteklosti in pristal na moskovski kompromis. Očitno gre za nadaljevanje poskusov, da bi povzročili razdor med Čehi in Slovaki, saj je tudi obnašanje okupacijskih čet na Slovaškem bistveno drugačno in so na primer dosedaj že v celoti izpraznili slovaško prestolnico Bratislavo, ter istočasno dopuščajo mnogo večjo svobodo tiska, kot jo na češkem. V tej zvezi se tudi govori, da naj bi bil Husak kandidat za Dubčkovo mesto.
Predsednik svetovne sindikalne organizacije Louis Saillant je zavrnil vabilo na kongres sindikatov Vzhodne Nemčije, ki bi se moral pričeti 9. septembra. Saillant v svojem pismenem odgovoru opozarja, da se češkoslovaška bori že trideset let proti mUnhenskemu sporazumu in zahteva od voditeljev vzhodnonemške sindikalne organizacije, da vztrajajo pri svoji vladi, da bodo umaknili čete Iz ČSSR pred
(Nadaljevanje na 2. strani)
V TOREK BOMO ZAČELI NA III. STRANI OBJAVLJATI v nadaljevanjih in bogato ilustriran z izvirnimi in doslej še ni-koli objavljenimi fotografijami, daljši odlomek iz knjige beneškega partizana Jožka Ošnjaka «Onstran Matajurja« pod naslovom
MED BENEŠKIMI PARTIZANI ONSTRAN MATAJURJA
s prvim podrobnim opisom razvoja partizanskega gibanja v gorah Beneške Slovenije. Popolna knjiga spominov «Onstran Matajurja« bo izšla v založbi «Borec» v Ljubljani.
V Novi Gorici bo 15. IX. proslava 25. obletnice vseljudske vstaje
na Primorskem
Iz vabila za proslavo prihodnjo nedeljo ponatiskujemo dobrodošlico Milana Vižintina, predsednika skupščine Nova Gorica, besede dr. Jože Vilfana in program prireditev. Dostavljamo še navodilo za voznike, ki bodo prihajali iz raznih smeri. Med tednom pa bomo objavili navodila za bivše borce.
V imenu prebivalcev občine Nova Gorica izražam toplo dobrodošlico vsem, ki jih bo pot pripeljala v Novo Gorico na proslavo 25. obletnice vseljudske vstaje na Primorskem.
Kot je Primorska pred 25. leti gostoljubno sprejemala partizanske borce, tako bo tudi danes z odprtim srcCTn pozdravila
(Nadaljevanje m 2. straniJ

V ZDA PREDVSEM VOLILNA KAMPANJA
Za sedaj se predsednik Johnson še ne bo srečal z voditelji SZ
Sovjetsko vabilo pa je še vedno v veljavi - Težave Johnsonove vlade z imenovanjem novega predsednika vrhovnega sodišča
VVASHINGTON, 7. — Kot piše današnji «Washington Post*, so v ameriških vladnih krogih izključili, da bi predsednik Johnson za sedaj potoval bodisi v SZ bodisi kam drugam, da bi se srečal z voditelji iz Kremlja. V istih krogih pa poudarjajo, da je sovjetsko vabilo, ki ga je predsednik prejel dan pred invazijo ČSSR, vsekakor še v veljavi.
Nekateri opazovalci posvečajo pozornost dejstvu, da predsednik Johnson v svoji včerajšnji tiskovni konferenci nikakor ni izključil, da ne bi lahko prišlo prej ali pozneje do sestanka s sovjetskimi voditelji.
V krogih ameriških funkcionarjev kroži vest, da se bodo zunanji ministri NATO verjetno sestali v prihodnjih dveh ali treh tednih, da bi se pomenili o okrepitvi zavezništva zaradi grožnje, ki jo predstavlja sovjetska okupacija ČSSR. Gre za to, komentirajo v ameriški prestolnici, da se vzpostavi ravnotežje sil v srcu Evrope. To ravnotežje je namreč porušeno z navzočnostjo so-vjetskih čet na mejah Zah. Nemčije in Avstrije. ZDA so že začele posvetovanja s svojimi zavezniki v atlantskem Daktu
Sef socialdemokratske parlamen- . tarne skupine v Zahodni Nemčiji | Helmut Schmidt, ki je na poti v ZDA, namerava dobiti razlago za člen 53 in 107 listine OZN, ki jih Moskva tolmači tako, kot da ima SZ pravico intervenirati proti Zah. Nemčiji kot bivši sovražni državi. Schmidt pravi, d . pj mednarodnem pravu ni pravice take vrste. Pač pa bi v primeru intervencije stopila v veljavo klavzula o pomoči NATO. Sicer pa so tudi nemške, ameriške, angleške in druge čete tako integrirane, da je skoraj ne» mogoč vsak poskus intervencije samo proti zvezni republiki. To je mnenje vseh partnerjev zavezništva, vendar je želeti, da se stvar še enkrat poudari s kar največjo jasnostjo, je zaključil svoj intervju za »Neue Ruhr-Zeitung* H. Schmidt.
Medtem pa je v okviru kampanje za predsedniške volitve Richard Nixon kritiziral Johnsonovo vlado ter svojega konkurenta pri volitvah podpredsednika Humphreya, ki to politiko brani Nixon je na nekem zborovanju v Houstonu očital Johnsonovi vladi da je slabo uporabila najmočnejšo vojaško silo zgodovine v Vietnamu, da je pod Johnsonovo vlado v ZDA kriminalnost narastla z devetkrat hitrejšim ritmom kot je bil demografski porast, in končno, da je Johnsonova vlada potrošila velikanske vsote za dvomljive program ■ ter s tem povzročila v državi finančne težave.
Nixon Je tudi dejal, da bi bdi naklonjen močnemu zavezništvu v Evropi, ki bi zadržalo Sovjetsko zvezo in druge države vzhodne Evrope tn to zaradi tega, ker je češkoslovaška epizoda dokazala, da so SZ v bistvu ni spremenila. Ponovil Je tudi svoje kritike na račun predsednika Johnsona, češ da je skušal postaviti mostove s SZ in evropskimi socialističnimi državami, in Je potem podčrtal, da njegova politika sicer ni povratek «na rob propada* iz dobe predsedniška Eisenhowerja, temveč politika, naklonjena preureditvi evropske skupnosti z ekonomskega, političnega in diplomatskega stališča za realistično osnovo pogajanj, k' se morajo nadaljevati.
Demokratski kandidat Humphrey pa se poteguje, da bi kongres odobril zakon, ki naj mu omogoči televizijsko debato z nasprotnikom, ne da bi se moral spuščati v podobne debate z \Vallaceom ln drugimi manj pomembnimi kandidati, V ZDA namreč pravijo, da imajo med volilno kampanjo vsi kandidati enake možnosti za govore po radiu ali televiziji.
V članku dopisnika agencije Tass lz New Yorka pa piše, da predsedniška kandidata republikanske in demokratske stranke ne kažeta absolutno nobene razlike, kolikor gre za podporo napadom bodisi v Vietnamu ali na Srednjem vzhodu.
Medtem pa se obeta notranji politiki predsednika Johnsona nov neuspeh. Po porazu, ki ga Je doživela zahteva vlade za kontrolo prodaje in posesti strelnega orožja, je
sedaj na vrsti imenovanje sodnika Abe Fortasa za predsednika vrhovnega sodišča. Tako Mike Man-sfield kot McKinley Dtrksen, šefa demokratske in republikanske parlamentarne skupine, sta predsednika obvestila, da ni skoraj nikakšne verjetnosti za Imenovanje Fortasa. Johnson Je določil Fortasa za načelnika najvišjega sodnega organa v ZDA, potem ko je odstopil Earl Warren, človek, ki je v zadnjih petnajstih letih močno dvigni! u-gled vrhovnega sodišča s številnimi naprednimi socialnimi ukrepi. Abe Fortas Je enako usmerjen kot Warren.
Težko je povedati, kaj tistim, ki Fortasa ne marajo, na njem ni všeč. V dveh besedah bi se mogoče reklo, da gre pri njegovih nasprotnikih za konservativno usmerjenost.
•umiinimiitmiiiiiiimiiiiiiiiiitiiimmiiiiti
uiiimmitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiimiiiii
GIAN CARLO PAJETTA V ROMUNIJI
Prisrčen in prijateljski pogovor s Ceausescujem
25. april, dan ustanovitve OF slovenski državni praznik
LJUBLJANA, 7. — Predsedstvo skupščine Slovenije je podprlo predlog izvršnega odbora republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, da se 25. april, dan ustanovitve Osvobodilne fronte, proglasi za slovenski državni praznik. O tem predlogu bodo -skupščinski sveti razpravljali 25. t.m. Osvobodilna fronta je postala simbol demokratične revolucionarne volje slovenskega ljudstva in osnova za udeležbo velike večine Slovencev v borbi proti okupatorju za nacionalno in socialno o-svoboditev. Načela in smotri Osvobodilne fronte so istočasno postali temelj bodočega razvaja slovenskega in jugoslovanskega socialističnega samoupravnega sistema, se poudarja v obrazložitvi sklepa.
V Novi Gorici in drugih predelih Primorske se nadaljujejo prireditve v zvezi s 25. obletnico proslave splošne ljudske vstaje proti okupatorju. Osrednja proslava bo v nedeljo, 15. t.m. v Novi Gorici pod pokroviteljstvom predsednika republike Tita. V okviru teh proslav so odprli danes v Kobaridu novo osnovno šolo, kd so Jo zgradili s prispevki prebivalstva Kobarida in sosednih vasi. Slovesnosti ob odprtju šole sta se med drugim udeležila predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnega Ijdstva Slovenije Janez Vipotnik in tajnik za prosveto dn kulturo Slovenije Tomo Martelanc,
Poziv evropskega združenja pisateljev
za solidarnost s češkimi pisatelji
RIM, 7. — Romunska agencija »Agerpress* je objavila, da se je posl. Gian Carlo Pajetta sestal z generalnim tajnikom romunske KP Nicolaejem Ceausescujem. Razgovorom sta prisostvovala Niculescu Mizil ter Ghizela Vass iz CK KPR. Agencija označuje razgovor kot »prisrčen in prijateljski* ter piše, da je bila tema razgovorov »odnosi bratskega prijateljstva med romunsko KP in KPI, aktualni problemi mednarodnega delavskega gibanja in stanje, ki zanima obe partiji*.
Včeraj je skupina parlamentarcev KPI vložila interpelacijo v zvezi z glasovi, da namerava italijanska vlada podaljšati veljavnost atlantskega pakta še za pet ali deset let, skliciujočje na položaj, ki je nastal v Evropi po zasedbi Češkoslovaške. V jutrišnjem uvodniku glasila PSU »Avantil* pa označuje posl. Orlandi ta protest KPI za »diverzijo*.
Evropsko združenje pisateljev, ki mu predseduje pesnik Ungaretti, je naslovilo danes na pisatelje vse Evrope poziv, v katerem izraža svojo solidarnost s češkimi pisatelji. Poziv, ki vabi evropske pisatelje, naj bojkotirajo kulturne stike s pisatelji držav, ki so zasedle ČSSR, so podpisali med drugimi tudi Igna-zio Silone, Felice Chilanti, Primo Levi, Biagio Marin idr.
Rektor rimske univerze profesor D’Avack je imenoval posebno disciplinsko komisijo, ker predvideva nove študentske nerede ob začetku šolskega leta. V komisiji so predstavniki vseh fakultet, njen namen pa je »preprečiti nasilna dejanja*
dah, ki je gost predsednika republike Tita, je danes s svojim spremstvom in v spremstvu visokih zastopnikov republike Bosne in Hercegovine obiskal metalurški kombinat v Zenici, inštitut za rudarska tehnološka raziskovanja, električno centralo in atelje akademskega slikarja Mujesimoviča v Tuzli. Nocoj so gostje Mavretanije odpotovali v Bor.
Posvetovanje
Vlahovič-Galluzzi
BEOGRAD. 7. - Član CK Zveze komunistov Jugoslavije Veljko Vlahovič in član vodstva KP Italije Carlo Galluzzi, ki je sinoči prispel v Beograd, sta danes v CK izmenjal^ misli o stališču, ki sta ga zavzeli Zveza komunistov' Jugoslavije in KP Italije v zvezi s položajem in diskusijami, ki so nastale z okupacijo češkoslovaška. Obe strani sta poudarili potrebo, da se okrepi sodelovanje med obema partijama.
Salazar
nenadoma operiran
LIZBONA, 7. — Preteklo noč so operirali ministrskega predsednika Salazarja. Prvotno se je govorilo o trombozi, zdravniško poročilo pa govori o podplutba v glavi. Pravijo, da je pred dnevi padel v svoji rezidenci; v začetku ni čutil posledic, sedaj pa je njegov osebni zdravnik uvidel potrebo po operaciji. Danes je prispel v Lizbono tudi neki nemški kirurg, čigar imena pa niso objavili.
V poročilu zatrjujejo, da je stanje Salazarja. ki ima 79 let, dobro.
mer bo menda francoska diplomacija nudila vsa svoja sredstva na razpolago, da se s sovjetske strani preneha dolžiti Zahodna Nemčija revam šlzma.
Naslednje bistveno vprašanje, KI je bilo na dnevnem redu, se nanaša na Skupno evropsko tržišče in na vstop Velike Britanije. Glede tega je menda francosko stališče nespremenjeno in na zadržanje de Gauila niso vplivali majski dogodki v Franclji, niti sedanji mednarodni dogodki, še vedno vztraja, da ni zrel čas, da se vključi Veliko Britanijo. Zato je menda Brandt orisal že znani nemški predlog, da bi sklenil z Veliko Britanijo posebne vrste trgovinsko pogodbo, tako da bi imela določene lastnosti članice, vendar ne v celoti.
Odkritje spomenika v Dachauu
BEOGRAD, 7. — Danes je odpotovala v Miinchen delegacija zveznega odbora Zveze združenja borcev NOB Jugoslavije, ki bo jutri v Dachauu prisostvovala odkritju spomenika žrtvam nacizma. Spomenik v Dachauu je delo jugoslovanskega kiparja Nandora Gleda. Ko-memorativne slovesnosti se bo udeležilo v Dachauu okrog 250 jugoslovanskih internirancev in članov njihovih družin, ki so odpotovali v Dachau kot turisti.
Razgovor Debre-Brandt
PARIZ, 7. — Zapadnonemški zu-
nanji minister Brandt je danes u-radno obiskal Francijo, kjer pa se je zadržal v razgovoru s francoskim zunanjim ministrom samo dopoldne in je popoldne že ob 15.25 odpotoval nazaj v Bonn.
Razgovori so se prvenstveno nanašali na položaj v Evropi po zasedbi Češkoslovaške in sta oba mi-
nistra kasneje v izjavi po radiu in je stališče Fran-
TV ugotovila, da .. oije in Zapadne Nemčije v bistvu enako. Več nista hotela povedati,
kar je razumljivo, saj bo imel v ponedeljek de Gaulle tiskovno kon-
ferenco, na kateri bo govoril o francoskem stališču in ker bo kon-sestanek de Gaulle -
cem meseca
Kiesinger.
Vendar pa gre v bistvu za sta-
lišče, da se bodo še nadalje trudili za poonirjenje v Evropi, pri če-
•iiimiiiiinniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiuiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiitiimiiiiHiiii
Proslava 25. obletnice
(Nadaljevanje z 1. strani)
vse bivše partizane, slovenske, italijanske in drugih narodnosti, obiskovalce iz vseh krajev Slovenije, Jugoslavije in zamejstva.
Iskreno želim, da bi se vsi v našem mladem mestu počutili čimbolj domače in prijetno.
MILAN VIŽINTIN l	predsednik
skupščine občine Nova Gorica
Dadah v Zenici
SARAJEVO, 7. - Predsednik Islamske republike Mavretanije Da-

JlllllllllimiimilllllllMIIMIIIIIIIItlllllllllllllltlll
DANES KONEC BENEŠKEGA FESTIVALA
Težavna naloga za mednarodno žirijo
(0(1
našega dopisnika! i no Jrancoski tis>c zelo pohvalno
BENETKE, 7. — Tudi po današ- > razil-njih dveh filmih, španskem »Strese al limiU in italijanskem »Partner*, ki ga je podpisal Bernardo Berlo-lucci, še ni mogoča z gotovostjo
Vseljudska vstaja v Slovenskem primorju septemhra 1943 je bila elementaren pojav po svoji hkratnosti, silovitosti in veličastnosti. Vendar pa sta zanjo značilni dve stvari, zaradi katerih je prišla v zgodovino kot primer uspele zavestne akcije in kot eden najbolj pomembnih triumfov Osvobodilne fronte.
Prva stvar: vseljudska vstaja ni prišla kot vihar, ki se razbesni in poleže. Povsod so bile že organizacije OF, ki so se naslanjale na četrtstoletni odpor primorskega ljudstva. Te so zajele vihar v mogočno reko, ki ni presahnila. Iz vseljudske vstaje so izšle enote osvobodilne vojske, ki jih m uničila nobena ofenziva; iz nje je tudi zrasla nova oblast.
Druga stvar; vseljudska vstaja na Primorskem je zajela slovensko prebivalstvo in italijanske antifašiste ter je bila primer skupnega boja proti fašizmu in nemškemu okupatorju. Globoko demokratična vsebina osvobodilnega gibanja slovenskega naroda, ki jo je izražala in tolmačila OF, je od prvega trenutka omogočila bratovsko sodelovanje z italijanskimi antifašisti. Tako je vseljudska vstaja položila temelje za široko sodelovanje med slovenskim ter italijanskim in furlanskim ljudstvom
Britanski zunanji minister
(Nadaljevanje z 1. strani)
čutno naraščal. Romunski izvoz v Veliko Britanijo je znašal 1966. leta 25, milijona funtov, britanski izvoz v Romunijo pa je dosegel 1966. leta 10,3 milijona funtov in lani 9,7 milijona funtov. Romunski izvoz je dosegel v letošnjem letu od januarja do julija 15,4 milijona funtov, uvoz pa 17,5 milijona funtov.
V Moskvi so negativno komentirali bližnji obisk britanskega zunanjega ministra v Romuniji in so v tej zvezi citirali pisanje «Pravde», da so se vrnili laburistični voditelji na stališča, ki so jih imeli v razdobju hladne vojne v petdesetih letih. «Pravda-) piše, da kaže, da nameravajo v celoti spremeniti svojo politiko in da je edina razlika, da so bili takrat pod vplivom ZDA, sedaj pa delajo za koristi Bonna.
Kuznjecov
(Nadaljevanje z 1. strani)
napovedati dela. ki bi bilo vredno --------------Bdim, ki bi pri-
najbišje nagrade šel d poštev, je Pasolinijev «Teoremi», toda razsodišče, ki bo moralo do jutri popoldne objaviti »razsodbo*, se bo prav gotovo znašlo v zagati Posolim, ki se je prolivil predvajanju filma, te tedaj tudi izrecno izjavil, dn nagrada ne bo vzel
Slabo ali dobi o se tudi 2M izoed ha filmskega festivala približuje h koncu. Vsega skupaj so predvajali 24 filmov, še največ pa je bilo zaradi ostrega naspi otovanju Jesti valu v današnjih meiuh zmede
Režiser UerUilui-c. je danes med tiskovno konferenco uOsodu »skupino ljudi iz Rima, ki jih nihče ne pozna, ki je sklenila da njegov film m za širšo javnost». Tudi časnikarji. ki so film videli, niso razumeli razlogov cenzure in so zahtevali, da prekličej ta ukrep K besedi se je oglasil tudi francoski *kontestator» Lapassade. ki je Ber-toluccija spravu v precejšnjo zadrego Ni mogoče protestirati, je rekel Francoz, proti ukrepu cenzu re, ki je vedno zatiratnego značaja, in biti istočasni sokrivec pri za ti ronju s strani organizacije festiva la, ki je preprečila da bi v beneških kino dvoranah predvajali jugoslovanski film.
Jutri bodo predvajali še film Petra Brooka »Pripoveduj mi laži*, o katerem se ie tuii in še voseh-
Razsodišče bo tako lahko sestavilo zaključni akt in podelilo nagrade. Kritiki so mnenja, da pridejo v poštev za enu oa številnih nagrad, tudi za najboljše moške ali ženske vloge, scene, glasbeno spremljavo itd., filmi Pasolinija (Teorem), Brooka (Pripoveduj mi laži), Noelteja (Grad) tn Klilgeja (U-metniki j>od cirkuškim šotorom) in Jakubinskega (Dezerterji). Kaka manjša nagradu bi lahko pripadla tudi Liliani Cavani (Galilei), Brech-steinu (Kompromis) in Lapoujadu (Sokrat).
(i. K.
Otvoritev slikarske razstave v Vidmu
Dr. Joža Vilfan
Včeraj so v Vidmu odprli »Raz stavo beneškega slikarstva v 17.. stoletju v Furlaniji*, ki so jo pri I redili v cerkvi sv. Frančiška. Ob otvoritvi je spregovoril tudi deželni odbornik za prosveto Giust, ki je dejal, da ne grj za priložnostno kulturno manifestacijo, marveč se vključuje v bienale starinske umetnosti. ki jih prireja videmska ob čina Namen teh razstav je ovrednotiti umetniško bogastvo Furlanije iz preteklosti, saj tako otmejo mno go umetnin pozal-i Pri tem je od bornik med drugim omenil razsta vo slikarjev 18. stoletja, ki je bila v Vidmu in dejal, da bo ta razstava zlasti odkrila ljubiteljem u-metnosti stoletje baroka. Na koncu je poudaril zanimanje deželne u-prave za razstave in za kulturno
rivlienie sploh.
SPORED PRIREDITEV
9. 9. do 12. 9. zborovanje slovenskih zgodovinarjev z mednarodno udeležbo
14.	9. kriterij slovenskih mest v lahki atletiki
ognjemet
promenadni koncert otvoritev razstave Primorska v boju za svobodo
15.	9. osrednja proslava, začetek ob 11. uri;
Program:
nastop združenih pevskih zborov Primorske z naslednjim sporedom:
R. Simoniti: Vstajenje Primorske M. Bor: Hej brigade S Mihelič: Pesem mladinskih delovnih brigad
R Gobec: Pesem o svobodi pozdravni nagovor slavnostni govor ponovni nastop združenih pev. >kih zborov:
M.. Kozina: Naša zemlja K. Pahor: Na Juriš ital. partizanska: La brigata Ga ribaldi
S Premrl' Zdravica dirigenta: Klavdij Koloiru, Ajdovščina in Oskar KJuder, Trst premija godba Milice, Ljubljana srečanje borcev IX. korpusa in Prekomorskih brigad v popoldanskih in večernih u-rah bo za veselo razpoloženje skrhalo vat zabavnih orkestrov
v različnih gostiščih in zabaviščih.
NAVODILA VOZNIKOM
Spričo, velikega števila motornih vozil, ki bodo pripeljala udeležence proslave, bo potrebna v prometu popolna disciplina. Vozniki bodo morali dosledno upoštevati prometne znake in se ravnati po določilih miličnikov, ki bodo urejali promet, ker bodo na ta način hitreje in varneje prispeli do parkirnih prostorov
Parkirni prostori so že urejeni. Da bodo tl pravilno in enakomerno zasedeni in da bo promet porazdeljen sorazmerno na vse vpadnice, bodo miličniki takole usmerjali promet:
1.	iz smeri Ljubljane, na križišču na Ajševici del vozil po krom-berški testi, dnjgi del pa skozi Rožno dolino in predor pod Pa novcem v Novo Gorico;
2.	iz smeri Sežana: v Rožni dolini vsa vozila po cesti čez Pristavo v Novo Gorico;
3.	iz tolminske smeri: vsa vo žila obrnejo v SNlkanu po Ulid IX. korpusa na določena parkirišča.
Tranzitna vozila bodo usmerjena po Vojkovi ulici.
Voznikom, ki bodo prišli iz ljubljanske smeri, priporočamo, naj bi v Kalcah zavili proti Idriji in nato skozi Godovič, Črni vrh in Col v Ajdovščino in Novo Gorico. Ta cesta bo do proslave v celoti urejena in asf&Li&ana.
30. septembrom, ko je obletnica zloglasnega sporazuma.
Iz Pariza poročajo, da je španska komunistična partija ponovno podčrtala svoje nasprotovanje oboroženi invaziji na ČSSR in da je mnenja, da je pozitivno dejstvo, da je prišio do sporazuma. Stališče je sprejelo vodstvo partije na seji 28. avgusta in so to stališče danes objavili v glasilu francoske komunistične partije Humanitč.
Glasilo delavske partije Severnega Vietnama «Nhan Dan» je danes objavilo voščila, ki so jih naslovili češkoslovaški voditelji in med njima Svoboda ter Dubček ob državnem prazniku Severnega Vietnama. V voščilu se izraža polna solidarnost in podpora ČSSR z bojem vietnamskega ljudstva za osvoboditev.
Na drugem zasedanju zveze medparlamentarne unije je delegatom SZ uspelo, da so črtali Iz zapisnika Izraze »kriminalci« ln »ubijalci«, ki jih Je naslovil na SZ delegat francoske de Gaullo-ve stranke Jacques Baumel, ko je govoril o sovjetski Intervenciji v CSSR. Vendar pa Je 44 govornikov od 50, kd so spregovorili včeraj, obsodilo sovjetski napad. Predložen je bil osnutek Tesolucije, ki obdofžuje SZ in glede katerega Je bilo vloženih več popravkov.
Italijanska razstava
(Nadaljevanje s 1. strani)
Odbojka: Bor in Kras v finalu Tek za pokal Gaje: Šuber (Repen)
Glede na specializacijo Jesenskega velesejma v Zagrebu, bo Italija letos na njem prikazala predvsem Instrumentalna sredstva, orodne stroje za obdelovanje kovin in lesa, stroje za predelavo plastičnih mas, naprave za premikanje zemlje, za kmetijstvo, gradbeništvo, tekstilno industrijo, črpalke, tiskarske stroje ln podobno. Upoštevajoč razvijajoči se turizem v Jugo slavij!, bodo Italijanski proizvajal cl nadalje poudarili prikaz svojih tehnlčn-ih naprav za mehanične de lavnice, za bare, hotele, avtomobilske in druge pralnice, pekarne, dalje grelce ter druge naprave za klimatizacijo.
Poleg tega bo Italija razstavila vrsto Kemičnih tn farmacevtskih proizvodov, medtem Ko bo širokemu občinstvu — velesejem obišče namreč vsako leto nad 2 milijona ljudi — namenjen predvsem prikaz tekstilnih izdelkov, oblačil, e-lektričnih gospodinjskih strojev, raznih potrebščin ter glasbil. Med najbolj znanimi podjetji, ki so se priglasila na letošnjo jesensko prireditev, so firme Candy, Chatillon, Fiat, Montedlson, Neblolo, RIV, Rhodiatoce, Riello, Sambonet, Za-nussl Itd. Trgovinski zbornici lz Vidma in Trevisa pa bosta organi ztrala posebni kolektivni razstavi domačih | ljetlj.
V sredo, 11. septembra, bo ravnatelj urada ICE v Zagrebu dr. D. Glanfrancesco imel tiskovno konferenco, na kateri bo predstavil Jugoslovanskemu tisku Italijanske udeležence na letošnjem velesejmu. V ponedeljek, 16. t. m., na dan Italije, bo ob 11.30 sprejem k; se ga bodo udeležili minister za zunanjo trgovino C. Russo, italijanski ambasador v Beogradu F. Tra balza ln trgovinski ataše dr. V. Gorga. Kakor vsako leto, bo tudi to pot v italijanskem paviljonu deloval poseben urad ICE, ki bo na voljo domačim razstavljavcem ln. obiskovalcem,-
DANES ZAKLJUČEK ŠPORTNEGA TEDNA GAJE
V štafetnem teku dečkov zmaga ekipe Bora ■ Začetek balinarskega turnirja Danes zaključna srečanja in nagrajevanje. Polaganje veneev pri bazoviškem spomeniku
V odbojkarskem turnirju v okviru športnega tedna Gaje sta po sinočnjih tekmah le še dve neznanki, namreč vprašanje končnega zmagovalca pri moških (Bor ali Kras) in vprašanje podprvaka pri ženskah (Sokol ali Breg). Pri moških so se namreč uvrstili v finale, po predvidevanju, Tržačani in Zgondčani, pri dekletih (kjer je pr-
DANAŠNJI SPORED
BALINANJE
08.30	nadaljevanje mednarod-
nega turnirja ODBOJKA
9.30	Sokol - Breg (ženske)
11.00	Gaja. - Bor (ženske)
15.00	finale moški
KOŠARKA
17.00	Bor . Partizan Sežana NAGRAJEVANJE
18.30	Nagrajevanje ekip in zaključek tekmovanj športnega
tedna Gaje Sledi ples ob 21. uri
vo mesto že oddano Boru, zadnje pa skoraj gotovo Gaji) bo na sporedu verjetno najzanimivejša tekma turnirja med Sokolom in Bregom, kjer bo zmaga odločala o podelitvi drugega mesta.
Sinoči so odigrali dve tekmi.
BOR — OLIMPIJA (moški) 2:0
(15:10, 15:4)
BOR: Plesničar, Orel, Fučka, Uršič, Vodopivec, Mijot, Jurkič, Marc, Veljak.
OLIMPIJA:	Gergolet, Sfiligoj,
Špacapan, Černič, Valentinčič, Kranner, Prinčič, Cotič, Antončič, Pintar.
SODNIKI: Ziani, Marcon, Pappa-coda.
O tem srečanju ne bi mogli dosti povedati. Za borovce je bila to več ali manj «trening» tekma v kateri so razpolagali z nasprotnikom precej večjo lahkoto, kot kaže
rezultat. Olimpija se razpoloženim Tržačanom ni mogla resneje upirati, čeprav je v njenih vrstah nastopil tudi preizkušeni Gergolet, ki se je šele pred nekaj dnevi vrnil od vojakov. Tudi ta tekma je potrdila ugotovitev, da se pač izmed ostalih slovenskih zamejskih odbojkarskih društev trenutno še nobeno ne more kosati s šesterko Bora.
LESTVICA (moški)
B skupina
BOR	220 4—0 4
SOKOL	2 112—22
OLIMPIJA	2 0 2 0—4 0
ZARJA — GAJA (ženske) 2:1 (15:12, 2:15, 15:12)
GAJA: Padovan, Grgič V., L., S., Kalc S., N., Vrše, Bizjak.
ZARJA: Bandelj, Čufar, Vodopivec, Križmančič M., D., So., Sa., Terčon, žagar.
SODNIKI:	Marcon, Cattaruzza,
Pappacoda.
Pred tekmo nismo imeli dvomov o končnem izidu tega srečanja, vendar pa Je med potekom tekme kazalo, da bo prišlo do velikega presenečenja: le malo je namreč manjkalo, da ni Gaja pripravila glavno »senzacijo« turnirja.
Potem, ko so se dinamične ga-jevke v prvem nizu sicer dobro upirale igralkam iz sosednje Bazovice, ki so pa le uveljavile svoje boljše tehnično znanje, je v drugem setu doživela Zarja katastrofalen poraz. Ekipa se je notranje povsem razsula in je zbrala komaj dve točki. Isto se Je nadaljevalo v tretjem setu in ko so domačinkam manjkale do zmage samo še tri točke se jim je zataknilo. Bolj izkušene zarjanke so zbrale več točk, izenačile, povedle in zmagale. Presenečenje je odpadlo.
LESTVICA (ženske)
BOR	330	6—0	6
SOKOL	3	2 14—34
BREG	3214-44
ZARJA	4	13	4—7	2
GAJA	3	0 3	2—6	0
četverka športnega združeni' Bor in Mario Suber so zmagali atletskem delu športnega tedna G*' ja v Padričah. Mlada četverka ‘*f ra v sestavi Adrijam Sosič, VsW; Prašelj, Boris Guštin in Fatodo zier je po pričakovanju osvojila ■ mesto v štafeti 3 krat 300 m. je potekala po vaških ulicah ob'V Likem zanimanju občinstva. V P"1 dveh predajah so vodili tekači I® sa, v zadnjih dveh pa sta Gu»® in Ruzier premočno osvojila Pr>|( mesto za Bor. Zelo izenačen* bila borba za 3. mesto. Komaj zadnji predaji Je domača Gaja hitela obe ekipi iz Velikega ReP0.
Rezultati štafetnega teka 4x300 m:	y
1.	Bor (Sosič Adrijan, Pf**j/ Valter, Guštin Boris, Ruzzief ‘ bij)
2.	Kras (Milič, Guštin, GriKp*
Budin)	,
3.	Gaja (Vrše, Grgič, Gri^ Milkovič)
4.	Repen A: Milič, Škabar, štin R., Škabar Rudi.
5.	Repen B: Hmeljak, Purič, »
štin, Guštin.	.j
Zvečer so se na progi od P®®^, in Gropade in nazaj pomerili kači na približno 1800 m dolgi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiimiimiiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiii
14»v'»
Jr. I
NOGOMET
Mladinski «Pokal Pieri»
Fiorentina - Lanerossi 3:2
s pomočjo enajstmetrovk
Fiorentina je kljub tehnični premoči razočarala
FIORENTINA: Luongo, Taccola II, luso, Marongio, Peliegrini, Tra-monti, Taccola I, Ghdandi, Polesel-lo, Vemacchia, Lubrand.
LANEROSSI: Pramceschd, Stella, Ceron, Ballardiin, Taretti, Negretto, Moresco, Gramola, Sperotto, Gian-nond, Lacchettl.
Kotov je bilo 7:5 v kori6t Lane-rossija. V drugem polčasu je Fiorentina zamenjala Taccolo II s Par-lantijem in Lubranija z Benčini-jem. Strelci enajstmetrovk: Marongio, Vernacchia in Parlantl za Fio-remtimo, Sperotto in Stella za Lanerossi.
Zmagala je kot pričakovano Fiorentina, toda rezultat je krivičen za Lanerossi, ki je prijetno presenetil in je več časa držal v šahu nasprotnike. Sicer pa niso be lorde-čl prikazali posebno dobre igre; močno ie razočarala Fiorentina, ki je po odlični igri z Milanom tokrat odpovedala na vsej črti. Začetne poteze so sicer potrdile vtis, da bodo vijoličasti brez težav odpravili goste. Taccola I, Vernacchia in Ghdandi so izvedli celo serijo prodorov, kd se le za las niso končali z golom. Ko pa so vsi pričakovali vodstvo vijoličastih, je Lanerossi počasi prevzel pobudo in jo je obdržal ves polčas in še veliko drugega polčasa. Zrelejših akcij sicer ni bilo, je pa kljub temu Lanerossi večkrat prišel do vrat odličnega Luonga. Samo proti koncu tekme so Igralci Fiorenti-ne znova prevzeli pobudo.
Po izenačenem končnem izidu 0:0 so prišle na vrsto enajstmetrovke To je bil najbolj dramatičen dei tekme, čeprav je tudi ta potekal v znamenju poprečnostl. Spe-rottl in Marongio sta zadela v črno pri prvem poizkusu, nato pa je sledila vrsta napak: Negretto ln Ghiandi sta streljala ven, Gramo-lin strel je Luoghd branil, ponovitev pa je šla zopet ven, Tramonti je zadel drog, Ballardin je zgrešil cilj. Četrti strel za Fiorentino Je Izvedel Vemacchia in Franceschl je branil. Sodnik je ukazal strel ponoviti ln tokrat je vratar Laneris-sija klonil. Uspešen je bil tudi Stel-la, pr istanju 2:2 pa je ostal le en strel za Fiorentino. Izvedel ga je Parlanti ln vratar je zopet bra ndl. Tudi tokrat Je dal sodnik kazen ponoviti in tokrat Je desni branilec dosegel zmagonosni gol, ki je pa prehudo kaznoval belordečc.
Fiorentina je torej kljub zmagi razočarala in s tako igr) ne bi smela imeti možnosti za uspeh v finalu Naš vtis pa je, da je moštvo odpovedalo zaradi prav slabe igre nasprotnika, ki Ji je pustil pobudo. S tem Je namreč vijoličasto moštvo izgubilo svoje najboljše orožje, to Je protinapad, s katerim je spravilo na kolena močno ekipo is Milana.	uk
Danes nastop ekip
Primorja in Brega
V okviru predprvenatvenih priprav bosta danes nastopili v dveh različnih srečanjih tudi enajsterici Brega ln Primorja.
Breg bo v okviru turnirja za «Poka| Pacco« nastopil pri Sv. Sergiju proti Fortltudu ob 15. uri. V tem srečanju bo tudi prvič preizkusil nova igralca Saua Lina, ki Je prej igral za Izolo ln pa Fedorja Žigona, ki je nastopal najprej za Koper nato pa za Fortitudo.
Primorje pa bo odigralo prijateljsko tekmo proti tržaškemu Li-bertasu ob 10. uri v Nabrežini. Tudi v vrstah Primorja bodo nastopili trije novi igralci: žužlč, Prašelj m Stok.
HOKEJ NA LEDU
Slovenski hokejisti profesionalci v ZDA
Kot poročajo z Jesenic se bodo nekateri najboljši igralci večkratnega jugoslovanskega državnega prvaka Jesenic zaposlili kot prolc sionalni igralci v hokeju na ledu v ZDA. Izvedelo se Je, da nameravajo odpotovati v ZDA — kjer jim nudijo dokaj dobre pogoje — Felc, Jan, Ravnik, Klinar in Gale. Za hokejski šport v Sloveniji bo odhod teh igralcev preko Atlantika seveda hud udarec.
pomi progi. Nastopilo je pet
M
tov. Premočno je zmagal --m Suber, ka je vodil že od šari' začetka. Na dmgo mesto s® uvrstil domačin Franko Grgik jj
tretje pa njegov klubski 'j^l
Renato Grgič. Ostala dva sta nekoliko zaostala.
VRSTNI RED:
1.	Suber Mario, Repen
2.	Grgič Franko, Gaja
3.	Grgič Renato, Gaja
4.	Škabar Milan, Repen
5.	Kobal Valter, Kras.
5-55"*

Na zelo lepo urejenih in nega tedna Gaje, ki se bo n**”
pripravljenih igriščih se je VO,-začel tudi balinarski turnir
val danes zjutraj od 08.30 dalj^j
V prvem dnevu je prišla do izraza premoč nekaterih j. štev i-ki so odpravila svoje n*4^,-
nlke z dokaj preiprečljivinBjjJJJji
tati. Naj lepšo zmago je iziboi ekipa Sežane, ki je pustila
dolino Oz Ljubljane brez toč-k ji
Dveri *nrii/4ii KeUnoieclrnna
Prvi izidi balinarskega so bili naslednja: Koper-Sv. Križ Sežana Rožna dolina Cavalierizza-Gaja A Rožna dolina-Gaja A
u:2
i*2
i*
Prireditelji športnega
Gaje vabijo vsa zamejska ^ venska športna društva, danes poklonijo spominu zoviških junr.kov in se ud® ati*
že polaganja venca pri sP0l'^f niku v Bazovici. Zbor za ni odhod k spomeniku b® v 12.30 na novem igrišču GaF Padričah.
take: ROMUNIJA
mosivi:
BOLGARIJA

ATENE, 7. — Z zmago pri moških in Romunk skah so se praktično že letošnje balkanske atletske	r
Atenah. Jutri bodo opravil'	r/
maratonski tek, ki pa bistv® 'f more več spremeniti moA* stvice.	p
Jugoslavija se je bolje Uvf5,, t žensko ekipo, kjer Je dos®*, JA
zmage: Nikolič na 400 m & .Jj bej na 80 m z ovirami U"*
$!

feta 4x100 m 47"3
Jugoslovanke so imele P f smole, ker se je na tren*Jlpo t St škodovala Hrepevnikova, sl .jjJF je metala kopje tudi Urb%e t (49,59 m) in so tako izgU^5t^ mostojno drugo mesto. ženskega tekmovanja Je taka:
1.	Romunija 108 točk $
2.	Jugoslavija in BolgafU
4. Grčija 1 točko.
Pri moških Je uspelo
nom zmagati dvakrat: ff'. t#
5.000 m 13’55”4 (drugi J
Korlca I4’09"), Kraner n®8"5)-.
Jesenice v drugi jugoslovanski ligi
Moška ekipa Jesenic se je uvrstila v 2. Jugoslovansko zvezno odbojkarsko ligo. V tej ligi bi morala nastopati zmagovalka lanskega pr venstva Ljubljana, ki se Je pa napredovanju odrekla in tako so postale člen druge lige Jesenice, ki so bile na drugem mestu prve slovenske odbojkarske lige. V dru gi ligi sta Se dve slovenski društvi-Fužinar z Raven ln Branlk-Hoče iz Maribora.
KOLESARSTVO
VARBSE, 7. — Italijanka Milena Tartagnt Je postavila na dirkališču Masnago nov svetovni rekord v ženski kolesarski vožnji na 3 Km dolgi progi s časom 4’10”8 ln s poprečno hitrostjo 43,062 km na uro.
Dosedanji rekord Angležinje Bur-
tPB jt tu aure.
48”1 (tretji je’ bil Mele: 4* / Končna lestvica (brez n skega teka):
1.	Bolgarija 159 točk
2.	Romunija 135
3.	Jugoslavija 125
4.	Grčija 65
5.	Turčija 12 točk.
SMUČANJE
td k
Senoncr opušča
BOČEN 7. - Svetov"1 siti prvak Carlo Senoner J ^ jpJ,
Poraz Italije
ai/ir-ir, pi#tt t a 7 —
REGGIO EMILIA, 7.
vaška odbojkarska ekip®
iz Prage Je premagal*
izbrano moško reprezeht®f^ l, 15:7, 4:15, 12:16)
(15:11,
n
k<
gl
ie
to
ča
ku
tol
Ha
kel
jet
Hi,
Pai
č
sta
vo
«1
kaj
»I * i iuti
kud
ktu
ie
Ka
«0|{J
val
h
<s «c N . Je «al
tier
Ha
«2:
<K
•tala
♦T,
S
Hi
* E
Hli
Upu
ji i
•»o r 'Rio jHlli žar 'Ho 'Pr
s
ne
pazi 1 ie:
*
s,
\e
% C
S
%
bik
IS
let:
SP1
■o?
'to
S
S
jjklav
sDe
J-Ak,
Ml
(4
11 k
sii
siti prvak Carlo Senoner j-, da zapušča aktivni smu^.0v»	J1 se
Senonerju po osvojitvi	jki .
tovnega prvaka ni usi*;!"	^ '
gati na nobenem pome1" ’• ' ^ tekmovanju
\
k
n
MAREK
HLASKO
Tilagadov

S::::::::!::::::::::::«

:::::::
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
v Vrata so zaškripala in v celico je, stopil paznik. Bil je visok in mršav; obraz je imel zemeljske barve, oči pa večno zabuhle. Bolehal je na jetrih, kar so vedeli vsi, ker so to že dalj časa ugotavljali; tudi sam je večkrat tožil. Paznik je zakašljal. človek, ki je sedel na ležišču, ga je pričakujoče pogledal.
«Starši so prišli,* je dejal paznik * nosljajočim glasom. »Treba je, ha se posloviš od njih.*
Človek, ki je sedel na ležišču, ni rekel ničesar. Ogledoval je svoje roke; dlani je imel velike, mesnate, prste razpokane. Take roke zde na prvi pogled nerodne in Pravzaprav nesposobne za karkoli; šele ko jih vidimo pri delu, se lahko prepričamo, kaj zmorejo.
‘Da,» je rekel paznik in prestopil z noge na nogo. «Moraš se Posloviti. Že od jutra čakajo, prišli so s prvim vlakom.* človek, ki je sedel, je vstal in se vzravnal. Bil je visok in čokat, okroglega obraza; spričo na kratko ostriženih črnih las mu je bila glava podobna krogli.
«Je hladno zunaj?* je vprašal in *i mel roke.
‘Ne bova šla čez dvorišče,* ga j® pomiril paznik in zamahnil z toko. «šla bova kar dol. Tam te eakajo.*
Stopila sta na hodnik. Paznik je *®prl vrata. Hodila sta po hodniku: jetnik je šel naprej, orjaške toke je držal prekrižane na hrbtu. Nasproti sta prišla dva jetnika s keblama. Eden je z roko pomahal letniku z okroglo glavo, mu namignil in ga vprašal:
‘Kako si, gazda?*
‘Ne pogovarjaj se!» je rekel
Paznik.
človek s keblo je zažvižgal. Sla sta naprej, človek z okroglo glasu je vprašal:
‘Ne pojdem več na dvorišče, kajne?*
‘Najbrž ne,» je odgovoril paznik . izrazom mučenika. Od ranega j^tta je čutil, da se mu približuje Ud napad jeter. Zavila sta na . Ug hodnik in stopala počasi, ker •U jetnik zadnji čas malo hodil, 114 so ga noge v težkih lesenih Suitah tako bolele, da je omaho-, ki in pridušeno stokal. Na lepem »tekel;
‘Strašno me pečejo noge.* „ j *%,» je dejal paznik in skomi-‘Uit z rameni. «Ni več daleč.*
, letnik je nekaj zamrmral. Sku-JJf, je korakati postrani. Nepre-jUho je gledal v stene in se čez ehaj časa oglasil: žarnica je pregorela.*
*Kje?» je vprašal paznik. Ob-uda sta.
‘Jam,* je odgovoril jetnik in Uignil svojo veliko roko. pa:
irUica,
j^-znik je pogledal. Zares — ena
Uj —», iu je osvetljevala hodnik, gorela. Paznik je zmajal z
‘E.
'Ali
pa recite sami,* je menil. " so to žarnice? Moj zet je
» Pretekli teden tri, pa sta
^ 8koi nrptfnr^li
.t'°> da
mu
dva , .
v| mkoj pregoreli. Šel je v trgo-
H ™ jih zamenja, tam pa so 5 rekli: ,Ne bodite smešni. Mar mi krivi? Kakršne dobimo, prodajamo’... Križ je sedaj
?v u v v
v
*
%
K*
y
i
Se yllJai
*®rnicami...» putiko pa stane žarnica?* fuvzaprav ne vem,* je rekel je nih v zadregi. Nenadoma ga ju Uezaupno vprašal: «čemu vas 2®nima?» p ’ kar tako.*
aznik ga je pozorno pogledal Jfizno rekel:
^,ujdi, pojdiva! Zbijate šale, ali
Šl»
sta vzdolž zaprtih vrat. Ob stopnišču so jetniki čistili ti$ Jk- Bučno so ribali s krtačami ročajih; dišalo je po

,?■
&
) m tki h ročajih; dišalo
milu in kropu. Ko sta šla • je eden privzdignil obraz in
L 21 mi pipo, bratec, vrnil ti jo ^ Pfi izhodu.*
Pogovarjajte se!» je rekel
S nihče ne govori,* se je ogla-Jetnik, ki je ribal pod. «Mar V)? , kaj govorim, majko mu ta.’ Saj nič ne govorim...* — 'i| l a je vrgel krtačo in premak-81 b °’ Pazr|ik *n človek z okrog-sfiv° sta šla naprej. Jetnik se uet npsnratnn ustavil in za-
V
Ifej.
^ - takoj,* ga je pomirjal

že zares blizu.* a sta v pisarno, potem pa ™ - v prostor, kjer sta čakala A „ J8- Ko je sin vstopil, sta vsta-,,	<Uk>-
r Sik • se Pozdravite,* je V Va, >n
.™.	— ------------- rekel
H * 'n na njegovem mršavem Jlo u je prikazalo nekaj, kar je V, dobno smehljaju, a zgolj za . j so poznali njegovo bole-H	sedete.* Poravnal si
W ^"oun s težkim samokresom in sna klop pri oknu. Jetnik je \ Jpb prostora in mežikal z J S ,U Je bilo bolj svetlo kot v Je doslej prebival. Po
1;^err' molku se je približal star-„ »' S »J1 Poljubil roko najprej oče-P« materi.
«Ste davi prišli?* je vprašal. , ‘Tako je,» je odgovoril oče. Visok in postaven, s krepkim vratom, ki mu je molel iz ovratnika, je govoril z gromkim glasom, celo sedaj, ko je —• ne ve, čemu — skušal govoriti tiho. Sin mu ni bil podoben ne po zunanjosti niti po obnašanju. «Vso noč sva se vozila k tebi,* je strogo rekel oče.
»Sta prestopila v Jodlovu?* »Sedaj,* je rekla mati, «se prestopa v Rostaševu.*
»Aha,* je zamrmral jetnik. Rad bi se bil udobno namestil, da bi se mu noga odpočila. Zato se je naslonil na zid in sprožil noge. Na lepem pa je začutil, kako mu je srce začelo močneje biti; zbal se je, da mu bo strogi oče ukazal, naj vstane in se z njim pogovarja stoje; oče ni rad videl, da bi njegovi otroci govorili z njim brez spoštovanja. Jetnik se je tega zavedal in brž vprašal: «A kaj je novega pri Sidoroviču?*
«Pri Sidoroviču?* je ponovil oče po kratkem premišljanju. Trenutek je molčal, ko da išče primerne besede; nato pa dejal: »Kot navadno. Le konj mu je crknil.*
«Konj mu je crknil?* se je razveseli jetnik. Le eno je želel: da da oi se čimprej vrnil v celico in sezul cokle. «Kako se je to moglo zgoditi?*
«Crknil je, pa bog,* je odgovoril oče. »Veterinarja so poklicali, pa ni nič pomagalo.* Popraskal se je po glavi in spet za hip umolknil, potem pa rekel, ko da opominja: »S konjem moraš nežno ravnati.* «Končajte,» je rekel paznik in se obrnil k njima. «Preostaja še pet minut.*
«Konj,* je rekel jetnik in še bolj stegnil noge. «Da... da... Konj, konj... Vsekakor s konjem moraš nežno... Da... da... Seve. Kaj moreš, če crkne? Moraš nežno... to je vse... Da... da.» Zastokal je: spomnil se je, da bo zdaj — ob slovesu — moral vstati. Zastokal je še enkrat in brž vprašal: «Kako pa je pri vas?*
«Ej, hvala bodi bogu,* je odgovoril oče. »Če pojde po sreči, bomo spomladi kravo kupili.* «Konec,» je rekel paznik. Vstal je in si naravnal jermen; ogromni tok s samokresom je smešno visel na njegovi suhljati postavi »Tako torej,* je dejal oče. »Zdaj ni čas za razgovor. Zdaj se moraš, sinko, z bogom pomeniti. Zdaj pripadaš že njemu. E, pa moli, sinko.*
Vzdignil je roke; stražar se je obrnil. »Blagoslavljam te, sinko, z božjim blagoslovom,* je rekel oče glasno. «Poklekni.»
Jetnik je molčal.
»Nočem,* je rekel Vedel je, da bi ga zabolelo in pri misli na to ga je zbodlo med rebri.
»Poklekni, sin,* je ponovil oče s svečanim glasom. »Pri blagoslovu moramo klečati.*
Zapornik je odkimal.
»Nočem,* je dejal. Prijel je očeta za roko in jo poljubil. Potem je poljubil mater in odšel s paznikom. Stara dva sta tudi odšla; prekoračila sta dvorišče in se znašla na ulici. Krenila sta proti železniški postaji — čez dve uri bo odpeljal njun vlak. Po vaškem običaju je oče šel naprej, mati pa dva koraka za njim.
»Spremenili so ga,» je rekla mati. »Ni hotel poklekniti.* Smrknila je. Njen starčevski obraz se je skrčil v bolečini. »Nemara ne veruje več v boga?*
«Prvič,» je menil oče — in ko da ni verjel svojim besedam. »Prvič ni storil po moji volji. Pa vendar, dober otrok je.»
Sedla sta na klop ob nekem parku. Bilo je toplo, sneg je kopnel. Po barvi neba, po neopazno nabreklih vejicah, po sijaju dlake na konjih, po vlažnem lesketanju tračnic — si čutil bližino pomladi. Mi-mohodci so odpenjali suknjiče, o-troci so v skupinah tekli iz šol, umazani sneg st je s klokotanjem izlival v kanale.
«Da,» reče oče. »Na jesen se bo Metek vrnil od vojakov. Dobil bo Janekovo obleko. Do jeseni moramo še potrpeti.*
»Janek je bil postavnejši,* je rekla mati.
»Postavnejši, postavnejši... Metek se bo pri vojakih zredil, tam je dobra hrana...* Trenutek je molčal in gledal svoje pološčene čevlje. »E, pa,» je končno dejal. «Bil je dober sin. Niti zinil ni, da sem ga bil jaz nagovoril. Niti besede — vse do konca!*
»Ti si ga nagovoril?* je vprašala mati.
«E, kajpada,* odgovori oče, «je že tako...* Vrat mu je na lepem zardel. »Ne maram imeti pankrta v hiši!* Stegnil je roke. »S temi rokami sem pridelal vse, zemljo, hišo, ženo. Nočem, da bi me bilo sram na stare dni. Sem mar mogel dovoliti, da oženi beračico? Kaj pa je imela? In kaj je vreden človek brez zemlje? Nič! Vsaka smet je več vredna od njega. Dobro sem mu želel. Rekel sem mu, naj jo položi na slamo ob konja; da bodo mislili, da jo jc konj uda-
Slovenski otrok v slovensko šolo!
Tflama,
tudi jm &acam v doumdeo stdol
rij. On pa se je po vsem tem prestrašil, pobegnil in pustil sekiro. A jaz sem imel zanj dekle v Zava-dovu. Z njo bi dobil tudi hišo in nekaj zemlje. Ampak on je imel raje ono. In zato je moral storiti, kakor sfm mu ukazal. Dober fant je bil! Nič ni rekel. Ubogljiv sin.*
«Da le ne bi preveč trpel,* je zasmrkala mati.
«Eh,* je rekel oče in nestrpno hrknil. «Smrt je smrt. Mar malo ljudi umre? Mar je le enkrat videl smrt? Pred demokracijo je neke zime pri Gluhovcu pol vasi zmrznilo. A v Zavadovu? A v Janovi-cih? Od lakote in mraza se zmerom težje umira. Dober otrok je bil in smrt mu bo lahka. Šele čez tri dni. Ko se vrneva domov, bova molila, da bo imel lahko smrt.*
»Dober je bil,» je rekla mati.
«Dober, gotovo.* Na njenem okroglem, nagubanem obrazu pa je le bilo opaziti dvom in neodločnost.
»Dober je bil, dober,* je godrnjaje ponovila. «Ampak zakaj ni hotel poklekniti?*
Prevedel Branimir Kozinc
................................................................................iininii..................iiiiiiinimimiiiiiii
Izbor sodobne italijanske lirike v slovenskem prevodu Cirila Zlobca
Pri knjigi, ki je izšla pri Državni založbi Slovenije, je sodeloval Giacinto Spagnoletti
s |
*»»»««»»*-
Taki plakati po vsej nabrežinski občini opozarjajo starše, kaj je njihova dol/nost, ko je treba otroka vpisati v šolo. Otrok slovenskih staršev spada v slovensko šolo! Vsaka drugačna odločitev — pa naj gre za otroka delavca, kmeta, profesorja ali odvetnika — je oportunizem, odpadništvo in izdajstvo lastnega rodu. (Berite tudi članek v kroniki)
Nedolgo tega se je na slovenskem knjižnem trgu pojavila knjiga, kakršnih si v premago vanju našega kulturnega zamud ništva samo želimo. Državna za ložba Slovenije je v opremi Ja neza Bernika, z morda preveli kim poudarkom modernosti na ščitnem ovitku, izdala antologijo sodobne italijanske poezije. Antologijo, ki sta jo pripravila italijanski pisatelj in kritik Giacinto Spagnoletti iz Rima, (ki ima velike zasluge tudi za izid antologije sodobne jugoslovanske poezije v italijanščini pred dvema letoma) in naš pesnik ter prevajalec Ciril Zlobec. Spagnoletti je napisal tudi spremno besedo, k) jo jc poslovenil Ciril Zlobec. Ta je napisal tudi besedo o italijanskih pesnikih, pripadnikih manjšine v Jugoslaviji. Sicer pa je Ciril Zlobec prevedel tudi vse pesmi te antologije. Tako lahko govorimo o knjigi, ki je pomembna v več pogledih: predvsem kot knjiga, ki nam Slovencem prvikrat v zaokroženi podobi posreduje italijansko pesništvo, sicer moderno poezijo; kot knjiga, ki je drugi rezultat sodelovanja na relaciji Rim — Ljubljana med Spagnolettijem in Zlobcem; in tretje, kot knjiga, ki prinaša o-gromen prevajalski opus pesnika Cirila Zlobca.
Kako je prišlo do te izdaje, pravi Zlobec v svoji dodatni besedi. Antologija je nastala kot rezultat celega spleta okoliščin in razpoloženj, ki so tako ali drugače spodbujale, zavirale in u-smerjale to dolgotrajno delo. Ko je Zlobec pred več kot petnajstimi leti začel prevajati pesmi tudi v tej antologiji nastopanih pesnikov, ga je k temu gnala predvsem želja, pripomoči k premagovanju zaostankarstva tudi na tem področju. S svojimi tovariši je čutil potrebo po soočenju naše poezije s sočasno pesniško
dejavnostjo tujih literatur. Zaradi tega so bili njegovi prevodi omejeni izključno na tekočo poezijo, predvsem na prvo in drugo povojno generacijo, ki se je znašla v podobnih dilemah kot naša. Prevodi, ki se jih je v desetih letih nabralo za debelo knjigo so bili seveda še daleč od urejene podobe, dali pa so spodbudo za misel na antologijo, z rojstvom misli pa se je začelo naporno deo za oblikovanje antologije. Zlobec je prebral vse dosegljive italijanske antr'ogije, spremljal tekočo poezijo po literarnih revijah, se osebno seznanjal s pesniki in kritiki ter si tako ustvaril širok razgled po italijanski poeziji. Vendar je ugotovil, da to poezijo vseeno Dremalo pozna, da bi mogel sam avtoritativno presojati in izbirati. Slučajno srečanje s pisateljem in kritikom Giacintom Spagnoletiijem se je razvilo v prijateljsko sodelovanje, ki je rodilo že dva sadova: italijansko izdajo sodobne jugoslovanske lirike in sedanjo knjigo. Spagnoletti je gotovo eden najveljavnejših poznavalcev sodobne italijanske lirike in trdi avtor doslej najmanj sporne tovrstne antologije. Skupaj z njim je dal Zlobec dokončno podobo antologije sodobne italijanske lirike, ki prihaja zdaj na slovenski knjižni trg.
Knjiga sodobne italijanske lirike v slovenščini prinaša najprej uvodno besedo, v kateri pojasnjuje Spagnoletti svoj koncept antologije in svoj izbor. Pri tem poudarja, da se ne moremo držati strogo letnic za določitev začetka moderne italijanske poezije, ker se literarni elementi pretakajo iz enega stoletja v drugo. Prav zato ne moremo med modeme lirike šteti ne D*Annunzia, ne Pa-scolija in ne Carduccija, čeprav so ustvarjali tudi v našem stoletju, štejemo pa med modeme
pesnike tudi nekatere avtorje iz konca preteklega stoletja. Zato ne šteje med moderniste in ne uvršča v to antologijo štiridesetih najpomembnejših pesnikov tki. Crepuscolare, ki so pognali iz D'Annunziovega in Pascolijevega drevesa, je pa v knjigi zastopana skupina, ki je izšla iz futurističnega manifesta leta 1909 in avantgardnih literarnih revij pred prvo svetovno vojno. Na prvem mestu so torej zastopani pesniki avantgarde Corrado Govoni, Aldo Pa-lazzeschi, Ardengo Soffici, Piero Jahier, elemente Rebora, Dino Campana, Camillo Sbarbaro. Drugi razdelek nosi naslov Tradicija y}...obppva.. Literaturi daje ostro ločnico prva svetovna vojna in prispevek teh neodvisnih pesnikov, ki so po prvi svetovni vojni stopili na Parnas, je pomemben. Spagnoletti poudarja pomen tržaškega pesnika Umberta Sabe. Sicer pa predstavlja v tem okviru tudi Vincenza Cerdarellija, Carla Betocchija, Sandra Penno, Cesara Paveseja in Attilia Berto-luccija.
Razen deleža, ki so ga prispevali omenjeni neodvisni pesniki je italijanska poezija med obema vojnama skoraj v celoti zajeta v hermetizmu. Sem štejemo Artura Onofrija, Ungarettija, pa Quasi-moda, Leonarda Sinisgallija, Al-fonsa Gatta, Giorgia Capronija, Maria Luzia in Vittoria Serenija. Naslednji razdelek je posvečen pesnikom povojne generacije. Ta povojna poezija je predstavljena s številnimi imeni, med katerimi avtor uvoda še posebej opozarja na Andrea Zanzotta, Pasolinija, Margherito Guidacci. V zadnjem razdelku pa so spet predstavljeni pesniki nove avantgarde (Cesare Vivaldi, Lamberto Pignotti, Elio Pagliarini itd.), pri čemer se Spagnoletti v uvodnih besedah zaustavlja najbolj ob Sanguinetijevi pesniški dejavnosti. Ciril Zlobec
je dodal še dodatno poglavje o treh italijanskih pesnikih, pripadnikih italijanske manjšine v Jugoslaviji in nam predstavil Osvalda Ramousa, Erosa Sequija ter Giacoma Scottija.
Antologija je urejena tako, da je vsaka pesniška skupina predstavljena s kratkim uvodom, nato pa slede pesmi. Na koncu knjige so biografski in bibliografski podatki predstavljenih pesnikov. Poleg že omenjene prevajalčeve dodatne besede.
Tako veliko in pomembno delo kot je Spagnoletti-Zlobčeva antologija sodobne italijanske lirike zasluži seveda kritičen pretres. U-pamo, da bo kritika izrekla svojo besedo, morda manj žolčno kot ob italijanski antologiji jugoslovanske sodobne poezije. Kritičen pretres pa gotovo zasluži tako izbor avtorjev in pesmi kot Zlobčevo prevajalsko delo. Vsak laik pa bo lahko že po površnem prebiranju presodil, da daje knjiga tehten in temeljit pregled čez sodobno italijansko pesništvo, čeprav bi si morda kdo, ki italijansko poezijo pobliže pozna, želel še tega ali onega pesnika ali pa predstavljene pesnike zastopane v močnejšem ah šibkejšem izboru. Prav tako bo vsak laik, vsak prijatelj poezije, moral priznati, da je Zlobec kot soustvarjalec antologije, predvsem pa kot prevajalec pesmi, opravil ogromno delo, skoraj bi rekli življenjsko pomembno delo, ki zasluži več kot samo besedo priznanja.
Nešteto je drobnih niti, drobnih vezi sodelovanja, ki lahko povezujejo dva naroda, dve državi, in tvorijo most med njima. Zlasti vezi na kulturnem področju. Spagnolettijeva in Zlobčeva antologija sodobne italijanske lirike v slovenščini naj bi bila s svojo posredniško vlogo spoznavanja in razumevanja ena od teh niti!
Slavko Rupel
O KULTURNIH STIKIH MED SLOVENCI IN ITALIJANI
Sedanje stanje italijanistike pri Slovencih
Goričan Alojz Res, ki je poučeval srbohrvaščino na visokošolskem zavodu Ca'Foscari v Benetkah, je po prvi svetovni vojni glo bok o zaoral brazdo na področju kUi turnega sodelovanja med Slovenci in Italijani. Po njegovi zaslugi je izšel leta 1921, ob 600-let-nid Dantejeve smrti, velik zbornik na približno 200 straneh velikega formata z naslovom «Per il Secentenario della morte di Dante, 1321-1921». Knjiga je izšla hkrati v slovenski in italijanski izdaji, in sicer v 'Ljubljani v Kleinmayr-Bambergovi založbi ter v Gorici pri Paternolliju. Delo i-ma več ilustracij velikega hrvaškega ilustratorja Dantejeve ((Božanske komedije* slikarja Mirka Račkega. Uvodno besedo ob 600-letnici Dantejeve smrti je napisal urednik zbornika Res. Prof. Gae-tano Salvemini s florentinske u-niverze je napisal članek «Dante e le lotte politiche del suo tempo«. Prof. Guido Mazzoni prav tako s florentinske univerze pisec članka «Dolce stil novo«. Tommaso Gallarati-Scotti iz Milana je napisal študijo o Dantejevem mladostnem delu «Vita Nuo-va». Florentinski univerzitetni profesor E. G. Parodi je prispeval sestavek «La Divina Commedia — Poema della liberta dell’individuo e il canto XXVII del Purgato-rio«. Slavni profesor neapeljske univerze Benedetto Croce je prikazal Dantejevo umetnost z dp-lom aCarattere e unitk della poe-sia di Dante«.
Profesor ljubljanske univerze A-leš Ušeničnik je pisec filozofske študije «Dante e la filosofia«. «Dante, poeta della Nazione e del-1'Umanitk« je naslov članka, ki ga je napisal profesor rimske u-niverze Vittorio Rossi. Sledi prevod V. speva «Pekla», ki ga je prepesnil Oton Zupančič. Dr. Josip Puntar iz Ljubljane je pisal o Danteju in Prešernu. V obširni študiji je v dantejevski luči obravnaval problem Prešernove ((Nove pisarije«. Ljubljanski univerzitetni profesor Vojeslav Mole je pisec prispevka »Dante e i ro-mantici polacchi«. Slovenski zgodovinar in prav tako profesor ljubljanske univerze dr. Milko Kos je napisal članek «Le tracce di Dante fra gli Jugoslavi«. Prof. Jože Debevec poroča o slovanskih prevodih Dantejeve veleumetnine »Dante nelle traduzioni slave«. Z Mirkom Račkim, Dantejevim ilustratorjem, pa se ukvarja univerzitetni profesor France Stele. Prikaz vsebine tega Dantejevega zbornika nam že jasno pove, da je to temeljni kamen za stavbo kulturnega sodelovanja med Slovenci in Italijani. Na italijanski strani je posnemal Resa pri tako dalekosežnem delu, toda šele po drugi svetovni vojni, Luigi Salvi-m z izborom slovenske poezije »Zimzelenom in rožmarinom — Sempreverde e rosmarino«.
Res je umrl že leta 1936, ko je pripravljal knjigo o idejnih smereh v povojnem slovenskem slovstvu. Knjiga naj bi izšla kot Dantejev zbornik hkrati v slovenski in italijanski izdaji. Na žalost Res tega dela ni končal. Res je gojil važne stike z italijanskimi kulturnimi krogi. Pisal je v slovenskih in italijanskih revijah o kulturnem življenju v Italiji in Sloveniji. Prevedel je »Rožice sve tega Frančiška«. Sodeloval je pri italijanski enciklopediji «Trecca-ni», za katero je pripravil razna gesla o slovenskih književnih velikanih, na primer o Cankarju, in daljšo študijo o slovenski literaturi.
Mll•llllllllllllllllllll•llllllallllllllllllllllalllll«8llls«ll8vlllll8■llllll■lllllll■llll8lllllllllll■lllllllll•ll•v■llllllll■ll•lll•■llllllllllllllllll•llllllalll•llllllllllllllta|*l||||||||||||•l||||||||t■l|||||■al|||•||||||■|||V,t•••«|l|||l|||11|ll?IIVlalflla,,,,a,,,ll|,lVtlMlV|lAMl,,||,|va|,l|,|Vlla|taavltall|,a|at,ta|a99l||-aaaaaBBt
Zapisek o libretih slovenskih opernih del
Bežen sprehod po zakladnici slovenske operne ustvarjalnosti odkrije še danes veljavno resnico, da prizadeva največ težav komponistom vprašanje dobrega libreta. Ljubitelji opere vemo, da sta prav vsebina in besedilo opernega dogajanja največkrat kamen spotike v še tako popularnih o-perah. Z istimi težavami so se borili svetovno znani komponisti v preteklosti in nič manj v sedanjosti. Maloštevilne opere z odličnimi libreti kot »Figarova svatba«, «Carmen», «OtheIlo», «Fal-staff« in podobne so redke in še ti libreti so največkrat ustrezno predelani iz že obstoječih odrskih del. Zelo malo je izvirnih opernih libretov. Redkokateri pisatelj se je posvetil tej zvrsti pisanja. Zavedati se namreč moramo, da je še veliko ljudi, tudi med izobraženci, ki menijo, da je opera umetniška zvrst, ki spada v muzej za spomin na minulo kulturo. Ker pa ni možno izgnati vseh klasikov iz opernih gledališč in jih nadomestiti z novimi deli, bodo tudi še vnaprej prisotne na opernih deskah vsebinsko pretirane stvarnosti.
Težnja slovenskih komponistov ustvariti resnično slovensko operno delo je vodila k snovi, ki naj bi bila po miselnosti in vsebini zares naša. 2e učitelj in organist Jakob Zupan iz Kamnika, ki naj bd okoli leta 1780 uglasbil prvo slovensko opero — kar še ni povsem potrjeno — se je posluždl izvirnega teksta »Belin«, ki ga je pater Damaščan Dev objavil v almanahu ((Pisanice«. Tudi Miroslav Vilhar Je leta 1850 skomponiral
opero «Jamska Ivanka« na izvirno besedilo, ki ga je bil sam napisal prvotno v nemščini, a ga je potem poslovenil. «Jamska I-vanka« je naše najstarejše izvirno glasbeno gledališko delo Prvo resnično slovensko opero je u-stvaril Anton Foerster na izvirno besedilo pesnice Luize Pesjakove. S spoštovanjem se moramo ozreti nazaj, ker domače opere, ki bi bila po duhu, vsebini in glasbi tako slovenska, do danes še ni u-stvaril noben slovenski komponist. Precejšnje število komponistov se je sicer poslužllo domačih snovi. Vendar pa je več del povzetih iz že obstoječe slovenske književnosti, ki so jih predelali v librete. Izvirnih besedil z domačega področja, namenjenih vsebini opere, pa je zelo malo. Med redke primere sodijo libreto opere Benjamina Ipavca ((Teharski plemiči«, ki ga je napisal Anton Funtek, nadalje opere Rista Savina »Gosposvetski sen« po libretu skladatelja samega in Richarda Batke, in ((Matija Gubec«, za katerega je libreto napisal komponist sam. Vse to dokazuje, da Je Risto Savin tudi po vsebinski strani stremel ustvariti resnično slovensko ljudsko opero. Izvirni libreti s slovensko tematiko so še Funtkov »Urh, grof Celjski«, ki ga je skomponiral Viktor Parma, Ivana Preglja «Tajda», ki ga je uglasbil Hugolin Sattner, in pa Ljube Prennerjeve «Slovo od mladosti« v uglasbitvi Danila Švare. Zanimivost libreta Prennerjeve so originalni Prešernovi verzi, ki se jih je obilo posluževala li-bretistka. Izvirne librete sta 4e
napisala Slavko Osterc za muzikalni skeč »Iz komične opere« in za več kratkih oper, ki jih je poimenoval minutne opere in Danilo Švara za svojo prvo opero ((Kleopatra«, ki pa posegajo vsebinsko izven slovenskega področja. Kot razvidimo, sta se v preteklosti največ ukvarjala s pisanjem slovenskih izvirnih opernih libretov dramatik Anton Funtek in Richard Batka.
Največ libretov je povzetih po književnih delih, bodisi domačih ali tujih avtorjev, vendar prevladujejo predelave iz slovenske književnosti. Sem sodijo Savinove o-pere ((Poslednja straža«, katere libreto je po Aškerčevi baladi napisal Richard Batka, in ((Lepa Vida«, ki sta jo libretista Risto Savin in R. Batka povzela po Jurčičevi povesti. Razen baletnih kompozicij zajemajo vse Savinove opere snov iz resničnega ali pravljičnega življenja. Tudi po tej strani je postal Risto Savin najpomembnejši skladatelj slovenske ljudske opere in njen predstavnik tistega časa.
Operi Matije Bravničarja »Hlapec Jernej in njegova pravica* in ((Pohujšanje v dolini šentflorjanski« sta komponirani na libreta po besedilih Ivana Cankarja. Do-čim se je komponist pri »Pohujšanju« skoraj povsem naslonil na originalni Cankarjev dialog odrske farse, Je za «Hlapca Jerneja« napisal libreto Ferdo Delak po svoji znani dramatizaciji Cankarjeve novele.
Komponist Danilo Švara se Je kot libretist opere ((Veronika De-
seniška« naslonil na Župančičevo
dramo, za konec opere pa je u-porabil dogajanje iz Tomičeve ((Veronike«. Tako smo Slovenci po Parmovi operi «Urh, grof celjski« dobili še drugo opero iz naše pestre zgodovine celjskih grofov. Upam, da bodo Kreftovi ((Celjski grofje« s svojo dramsko močjo spodbudili katerega naših komponistov, da se bo lotil komponiranja te drame, ki kar kliče po uglasbitvi.
V	področje ljudske književnosti sta posegla komponist Mirko Polič in dramaturg Mirko Mahnič. Po priljubljeni Jurčičevi povesti sta napisala libreto za Po-ličevo opero ((Deseti brat«. Prav tako se je Jurčičeve povesti ((Kozlovska pravda v Višnji gori« po-služil libretist Fran Govekar za libreto ljudske opere »Višnjam«, ki jo je uglasbil Herbert Svetel. Ce prištejemo še mladostno opero Slavka Osterca «Krst pri Savici« po Prešernovi pesnitvi, ki pa ni bila uprizorjena, je našteto vse, kar je hilo do danes ustvarjenega v operni libretistiki izvirnega ali po predlogah znanih slovenskih književnih del.
V	srbohrvatsko književnost sta posegla Mirko Polič z opero ((Mati Jugovičev«, za katero je prilagodil znamenito dramsko delo Ivana Vojnoviča »Smrt majke Jugovičev« in pa Marjan Kozana, ki je skomponiral opero »Ekvinokcij« prav tako po istoimeni Vojnovičevi drami, ki jo je bil sam predelal v operni libreto.
Slovenski operni komponisti, ki so si poiskali navdiha za librete svojim operam pri tujih piscih,
! so v manjšini. Tako je Benjamin ; Ipavec svojo enodejanko «Tičnik» uglasbil na besedilo Kotzebueje-ve burke »Der Kafig«, ki je bila kot prvo slovensko operno delo uprizorjena leta 1866. Viktorju Parmi je za ojaero «Stara pesem« služila H. Heinejeva pesnitev, po kateri je napisal libreto Guido Menasci.
Prav tako je za opero ((Zlatorog« napisal libreto R. Brauer. ki ga je nato poslovenil Cvetko Golar, za opero ((Ksenijo« pa Goestel, ki jo je poslovenil Anton Funtek. Mladi Marij Kogoj je ustvaril mogočno operno delo po predlogi ruske drame L. Andrejeva, Fran žiž»k pa je napisal komponistu Krunu Clpciju libreto za opero «Dr. Petelin« po noveli neznanega franooskega pisatelja. Ta opera Je pravkar — v letošnji sezoni —- doživela svojo prvo odrsko izvedbo v mariborski operi.
V tem zgoščenem prikazu je v kratkih obrisih opisano vse dosedanje prizadevanje s področja oblikovanja opernih libretov. Vsi vemo, da prizadeva največ težav domačim komponistom dober izvirni libreto. Prav zato se jih večina zateka k že priznanim odrskim delom ali povestim, ki jih potem prikroje in predelajo v opema libreta, žal, slovenski pisatelji vse premalo cenijo to obliko literarnega ustvarjanja. Z njihovimi sodobnimi libreti bd lahko mnogo pripomogli k nadaljnjemu ustvarjanju slovenske opero* produkcij*.
■- F.
Stanko Vraz je kot prvi Slovenec prevedel leta 1835 III. spev «Pekla». Prevod je predelal leta 1837, ni ga pa nikdar objavil. Za to je poskrbel leta 1921 Velimir Deželič starejši v 1. in 2. številki zagrebškega »Nastavnega Vjesnika«. «Matica Slovenska« je v svojem ((Letopisu« za leto 1877 priobčila prevod prvih petih spevov »Pekla«, ki jih je pripravil Ivan Vesel Koseski. Priobčene so bile tudi Veselove pripombe. V ((Letopisu« za leto 1878 je bil objavljen celotni »Pekel«, toda breg opomb, ker bi te hile zavzel* preveč prostora. V reviji «Dom in Svet« je začel leta 1910 Jože Debevec objavljati svoj prevod «Pekla» z obsežnim komentarjem. Od leta 1915 do 1920 je v isti reviji priobčil prevod «Vic». »Nebesa« so bila dokončana po 600-letnici Dantejeve smrti leta 1925. V »Času* je priobčil leta 1914 A-leš Ušeničnik prevod XXXIII. speva »Nebes«, to je molitev sv. Bernarda. Oton Župančič pa je objavil leta 1912 v ((Slovanu« prevod I. speva «Pekla», V. spev pa v Resovem »Dantejevem zborniku« leta 1921. Alojz Gradnik je pripravil za tržaško radijsko postajo celoten prevod Božanske komedije, Mladinska knjiga v Ljubljani pa je objavila samo prvi del, to je Pekel. Celoten prevod Božanske komedije je pripravil Tine Debeljak v Argentini. Ciril Zlobec je objavil leta 1956 pr: Cankarjevi založbi v Ljubljani Dantejevo «Novo življenje«. Stanko Leben pa je za svoje nastopno predavanje na ljubljanski univerzi objavil leta 1940 študjjo o Beatrici. Ob 700-letnici Dantejevega rojstva, to se pravi leta 1965, pa je mladi prevajalec Andrej Capuder objavil v založbi Mladinska knjiga v Ljubljani z letnico 1966 obširen izbor iz Božanske komedije. Opombe so temeljite. Prevod je posvečen prof. Niku Koširju, ki je man italijanist.
Za Alojzom Resom je k stvari kulturnega sodelovanja med Slovenci in Italijani največ prispeval Andrej Budal. Oglejmo si posebej njegovo ogromno delo na tem področju.
Ime Andreja Budala je Tržačanom dobro znano. Uveljavil se je kot pisatelj, esejist in kuliurni delavec. Manj poznano je morda njegovo prevajalno delo in prizadevanje za poglobitev Kulturnih stikov med Slovenci in Italijani. Ljubljanska »Tiskovna zadruga* je izdala leta 1924 njegov slovenski prevod z uvodnim esejem romana Antonia Fogazzara ((Svetnik«. Leta 1925 je izšel pri soriški Narodni knjigarni razkošen prevod »Zaročencev« Aleksandra Manzonija, prav tako z obširv.m uvodnim esejem o delu tega velikega italijanskega romantika. Budal je tudi prevedel «Dekame-ron« Giovannija Boccaccia. Delo je izšlo v treh knjigah v založbi ljubljanske ((Tiskovne zadruge«. Za videmsko revijo «Ce fastu>» je leta 1932 prevedel v italijanščino razpravo ljubljanskega romanista Frana Šturma «Riflessi sloveni di consonanti palatali neo-latine«. V separatnem odtisu pa je delo izšlo naslednje leto pri «Societa filologica friuiana« v Vidmu. Goriška »Unione editoriale goriziana« je založila leta 1937 Budalov prevod ((Sardinskih novel« italijanske realistične pisateljice Grazie Deledde. Poslovenil je tudi novele realista Giovannija Verghe ((Pastir Jeli in druge novele«. Delo je izdala leta 1936 «U-nione editoriale goriziana«. Med leti 1930-1938 je sodeloval pri slovenskem delu Treccanijeve ((Italijanske enciklopedije«, za katera je pripravil gesla o Antonu A-škercu, Josipu Jurčiču, Franu Levstiku, Josipu Stritarju in Valentinu Vodniku. Zanimiv je Budv lov prispevek za milansko revijo «L’Europa sud-orientale«, ki ga je napisal leta 1941 z naslovom: «L’I-talia donatrice di valori culturaii agli Sloveni — Italijanski kulturni dar Slovencem«. Istega leta naletimo v ljubljanskem «Domu in Svetu« na njegovi beležki o Adi Negri in Giovanniju Papiniju. Pj raznih revijah pa so raztresene njegove razprave iz tega obdobja o Danteju, Beatrici, furlanskem pesništvu, italijanskem jeziku itd. Leta 1942 je objavil v Ljubljani, v »Slovenčevi knjižnici« slovito delo Silvia Pellica «Moje ječe«. V 19 člankih o največjih delih slovenske književnosti je zgoščeno Budalovo sodelovanje pri ureditvi Bompianijevega »Dizionario del-le Opere della letteratura mon-diale«, katerega 9. zvezek je izšel v Milanu leta 1950. Budal je prispeval oznake o Prešernovem »Sonetnem vencu«, «Krstu pri Savici« in »Poezijah«, Levstikovem ((Martinu Krpanu«, Jurčičevem ((Desetem bratu«, «Lepi Vidi« Gregorčičevih poezijah, Kersnikovem ((Testamentu«, Aškerčevih Baladah in romancah, Cankarjevih dramah, Kettejevih poezijah, Murnovih pesmih in romancah, Tavčarjevem romanu »Izza kongresa«, Cankarjevem »Hlapcu Jerneju* itd. Da bo pregled o obširnem i-talijanističnem delu Andreja fiu-dala popoln, naj na koncu še o-menim njegov prispevek o slovenskem gledališču v Trstu, ki ga je pripravil za veliko delo rimske založbe »Le Maschere« «L’enciclo-pedia dello Spettacolo«.
Janko Jež
(Nadaljevanje prihodnjo nedelja)
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25.7, najnižja 19.9, ob 19. uri 24.2 stop., zračni tlak 1015,9 stanoviten, vlaga 45 ,. veter 10 km severovzhod, nik, nebo 4/10 pooblačeno, morje sko. raj mimo, temper, morja 22.6 stop.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 8. septembra
MARIJA
Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.30 — Dolžina dneva 12.55 — LUj na vzide ob 20.11 in zatone ob 8.02 PETER
Jutri, PONEDELJEK, ». septembra
SPOROČILO FI0M-CGIL
Resen položaj v podjetju Cantiere Navale Giuliano
Podjetje je doslej zaposlilo le 127 delavcev m uradnikov bivšega podjetja Fetszegi, namesto 350
Položaj v podjetju Caivtaere Navale Giuliano, ki je prevzelo tudi ladjedelnico Felszegy v Miljah, vzbuja med delavstvom In sindikati veliko skrb. Predvsem nd podjetje izpolnilo svojih obveznosti glede zaposlitve delavcev in uslužbencev bivšega podjetja Felszegi. Po znanem sporazumu se je namreč podietje obvezalo, da bo zaposlilo 350 teh delavcev in uradnikov, v resnici pa jih je zaposlilo 127, t. j. 121 delavcem in 6 uradnikov. Zaradi tega delavci in sindikati upravičeno protestirajo proti tej veliki zamuda. Zaito se vsi vprašujejo, kaj se dogaja v tem podjetju, ki se izgovarja na to, da nd deželna finančna družba izpolnila do njega svojih obveznost! Po drugi strani pa pravijo v krogih finančne družbe, da to ni točno.
V zvezi s tem resnim položajem je izdala FIUM CGIL poročilo, v katerem pravi, da je po razgovoru z lastnikom podjetja Cantie
POČASTITEV BAZOVIŠKIH ŽRTEV
Ob 38-letnici ustrelitve bazoviških junakov bo danes, v nedeljo, 8. t. m. ob 15,30
PRI BAZOVICI OB SPOMENIKU
s sledečim sporedom: otvoritev, nastop pevskega zbora P. d. «Lipa» Iz Bazovice, ki bo zapel tri pesmi, govori ter polaganje vencev.
re Naval giuliano kapitanom Pla-cidom Segarichem in v zvezi z neugodnimi glasovi, ki krožijo v krajevnih krogih glede perspektiv tega podjetja ter v zvezi z veliko zakasnitvijo pri zaposlitvi delav cev, 30. avgusta zaprosila deželnega odbornika za industrijo in trgo vino prof. Giuseppa Dulci.ja, naj skliče nujen sestanek s sindikalnimi predstavniki za razpravljanje o tem vprašanju. Do tega sestanka pa še ni prišlo in zdi se, d3 ga namerava odbornik Dulci sklicati šele 18. t.m, ,^ppčo resnega položaja v podjetju ne sprejema FIOM-CGIL tega zavlačevanja. Ce bi ne prejela v najkrajšem času vseh potrebnih jamstev, sd sindikalna organizacija pridržuje pra vico do morebitne protestne akcije.
ima zadruga in bo zato nujno treba posplošiti in razširita krog delujočih in povabiti vse sorodne organizacije k sodelovanju.
Upravni odbor se toplo zahvaljuje vsem, ki so prispevali k uspehu letošnjega tabora, prav posebno inž. Kodriču Milošu za njegovo poročilo, in še vsem tistim, ki so posodili dokumente za razstavo zadružnega gibanja.
Sestanek socialistov mestnih sekcij
V petek zvečer so se v okviru priprav za pokrajinski kongres sestali na sedežu združene socialistične stranke v Ul. Mazzini člani mestnih sekoij na vabilo slovenskih socialistov, ki so se opredelili za strujo De Martina.
Ob številni udeležbi je sestanku predsedoval Branko Pahor, ki je imel uvodno poročilo, v živahno diskusijo so posegli med drugimi Dušan Košuta, Filibert Benedetič in Lucijan Volk. Sestanku je prisostvoval tudi pokrajinski sotajnik Pittoni, ki je obrazložil stališča posameznih struj in kako se te struje predstavljajo v krajevnem političnem dogajanju.
Posebna pozornost Je bila v po ročilih in razpravi posvečena vprašanju vloge Slovencev v stranki in vlogi stranke za reševanje manjšinskih problemov, kar je bil pravzaprav glavni namen sestanka.
Zahvala odbora Kmetijske zadruge
Upravni odbor Kmetijske zadruge iz Trsta se Je sestal prejšnji teden in obravnaval rezultate juhi lejnega X kmečkega tabora. Končna Manca je povsem pozitivna. Kljub neugodnim vremenskim razmeram, ki so večkrat pretrgale ne moten potek praznika, se je leta odvijal po začrtanem programu. Obseg delovanja je pa presegel če ne moči pa vsaj možnosti, ki jih
Zaključek razstave deželnih vin v Grljanu
Danes se bo zaključila razstava s pokušnjo domačih vin iz dežele Furlanije - Julijske krajine v Grljanu, ki je bila odprta 74 dni. Na razstavi je bilo 100 vzorcev belega in črnega vina z raznih podro čij naše dežele. Razstava, ki jo je organizirala ustanova za preporod kmetijstva Ente Rinascita Agricola, je privabila precej ljubiteljev vina in turistov, čeprav vreme ni bilo naklonjeno.
Bivši olimpijci so se zbrali v Trstu
Včeraj in dane. zborujejo v Trstu italijanski olimpijski prvaki, ki so se udeležili preteklih olimpiad. Vče raj popoldne se jih je okrog 100 zbralo na Trgu Unita, od koder so odšli v krožek deželne uprave na obrežju, kjer jih je pozdravil vladni komisar dr. Cappellini. Nato je bivše olimpijske prvake sprejel na županstvu v imenu župana odbornik dr. Verza. Po sprejemu na županstvu so se podali na izlet z ladjo po morju do Sesljana. od koder so se z avtobusi odpeljali v Redipuglio.
Danes dopoldne sc bodo ponovno zbrali na Trgu Unita, nato pa bodo pri Sv. Justu položili venec na spomenik nekega padlega olimpijskega prvaka. Popoldne bodo sli na izlet na Kras.
Dolinčani obveščamo vsa slovenska prosvetna društva ter rojake, da bomo danes, dne 8. septembra popoldne na Trgu Padlih za svobodo v Dolini svečano praznovali
90-LETNIC0
domačega prosvetnega društva VALENTIN VODNIK in NARODNEGA TABORA ter
25-LETNICO
V Trstu bo od 15. do 22. sep-temlbra letno zasedanje združenja «Associaaione elettrotecnlca ed e-lettromdca Italiana AEI». To je eno najstarejših italijanskih združenj znanstvenikov in tehnikov, ki se zanimajo za razvoj uporabe električne energije, oziroma za izpopolnitev naprav za električno e-neigijo. Svečana otvoritev zasedanja bo prihodnjo nedeljo ob 17. uri v veliki dvorani tržaške univerze. V ponedeljek bo občni zbor, nato bodo na vrsti razna predavanja o temah: ((Distribucija električne energije« in ((Celinske komunikacije na srednjo in kratko razdaljo (do 2,500 km)». Problemi, o katerih bodo razpravljali, Imajo veliko važnost, ne samo za strokovnjake, ampak tudi za vso skupnost,. Za sedanji način življenja je postalo neobhodno potrebna možnost uporabe električne energije v vsakem delu hiše In razgovorov z osebami, ki so v drugih predelih mesta, v drugih mestih in v drugih državah. Prav uporabi električne energije in napravam moramo pripisati dober del prispevka k razvoju naše civilizacije.
...........................................................umni.................................................
vstaje primorskega ljudstva proti fašizmu. Praznovali bomo takole:
ob 15.30 položitev venca k spomeniku bazovskih junakov na strelišču v Bazovici; ob 17. uri na prireditvenem prostoru v Dolini igra breška godba na pihala;
ob 18. uri — počastitev padlih domačinov v NOB, govor, nastop zborov iz Brega (Slavec, Slovenec, Prešeren, Vodnik) in tria Bordon s pevcema Darijem in Darkom; ob 21. uri — KONCERT pevskega zbora Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela.
Po zaključni pesmi zbora se bomo zadržali v prijetnem razpoloženju pozno v noč ob plesnih zvokih domače godbe in petju prisotnih zborov.
V primeru slabega vremena bo prireditev v društvenem sedežu.
V TRSTU OD 15. DO 22. SEPTEMBRA
Znanstveno zasedanje na univerzi o elektroniki in elektrotekniki
Glavni temi: ^Distribucija električne energijo in «Ce-linske komunikacije na srednjo in kratko razdaljo*
NA JAVNI DISKUSIJI NA SEDEŽU PSI-PSDI
Odkrit dialog med socialisti in komunisti o Češkoslovaški
Soglasno stališče, da pomeni vojaška zasedba ČSSR s strani SZ m sil varšavskega pakta nasilje nad svobodo in suverenostjo neodvisne države - Obsodba vseh imperializmov
Na sedežu osrednje sekcije zdru Ženih PSI-PSDI na Trgu S. Gio-vanni je bila v petek zvečer javna diskusija o temi ((Češkoslovaška kriza*. Med občinstvom, ki je napolnilo dvorano, je bilo precej kultur nih in političnih delavcev. Prisotna sta bila tudi komunistični senator Paolo Šema in tajnik tržaške federacije KPI inž. Antonio Cuflaro. Razen malenkostnih polemičnih izrazov je bila diskusija na dostojni ravni in je spet odprla dialog med komunisti in socialisti. Po uvodnih besedah Claudia Boniciollija je spregovoril pesnik Biagio Marin, ki je češkoslovaške dogodke ocenil s filozofskega vidika ter poudaril, da s tanki ni moč zatreti teženj naro dov po svobodi in prijateljskem sožitju in da so obsodbe vredni vsi nasilni posegi imperialističnih vele sil.
Dr. Stelio Crise je govoril o kul turnih stikih med Trstom in Pra-
Zahvala
Zveza borcev na Opčinah se toplo zahvaljuje vsem. ki so prispevali v sklad za postavi tev spomenika padlim partiza nom na Opčinah, v počastitev spomina dr. Edka Križniča, ki si je za to toliko prizadeval, in članom Zveze za njih tovariško pomoč pri pogrebu našega predsednika.
ZASKRBLJUJOČE TENDENCE TRŽIŠČA NA DROBNO
V avgustu občutna podražitev vseh vrst mesa in drugih živil
Zvišale so se cena masla in vina, le rib je bilo dosti in po ugodnih cenah ■ Tudi zelenjadna tržnica dobro založena
go. Dejal je, da ni moč ljubiti ameriških imperialistov zaradi Vietnama, niti spoštovati voditelje SZ zaradi češkoslovaške.
Prof. Livio Pesante je dejal, da se je zdaj zaključilo prvo dejanje, da SZ drago plačuje svojo veliko napako, da je bilo zaradi okupacije Češkoslovaške hudo prizadeto svetovno napredno gibanje. Izrazil je priznanje KPI, ki je s svojim na stopom proti okupaciji češkoslovaške pokazala svojo samostojnost. Tako se je odprla možnost dialoga. Prof. Pesante je ostro obsodil oku pačijo češkoslovaške in skušal analizirati vzroke takega posega. Poudaril je, da je treba zdaj še bolj delovati za stvar socializma v sve tu.
V diskusiji se je najprej oglasil prof. Agnelli, ki je poudaril, da je treba proučevati vzroke in oblike imperializma ter ga obsojati, s ka tere koli strani prihaja. Dr. Favret to je omenil gospodarske težave Če škoslovaške v okviru COMECOM in načrte češkoslovaških politikov in ekonomistov, da bi se ČSSR gospodarsko opomogla in industrijsko razvijala. Te načrte je poseg SZ uničil, ali vsaj močno zavrl. Sen. Paolo Šema je med drugim dejal, da se v vrstah KPI nadaljuje odkritosrčna diskusija in da je KPI za dialog, ki pa ne sme zajemati samo problema Češkoslovaške^ ampak vsa pereča vprašanja. Inz. An tonio Cuffaro je tudi poudaril, da komunisti sprejemajo in želijo dialog. Nato jo pripomnil, da stališče KPI do dogodkov v ČSSR in obsodba posega čet varšavskega pakta ni taktiziranje, ampak izhaja iz stališča KPI glede avtonomije partij in suverenosti držav. Ko govorimo o »tragični napaki* SZ, je dejal Cuffaro, menimo, da so posilili načela avtonomije partij in suverenosti ter neodvisnosti držav. Omenil je stališče CK KPI in izjave tajnika Longa i’ ponovno poudaril, da stališče KPI krepi stvar socializma na svetu, da potrjuje dosedanja načela ih pomaga češkoslovaškemu ljudstvu, da pa italijanski komunisti so in ostanejo internacio-nalisti in proti ameriškemu imperializmu.
se je poslovil tudi od tržaških kronistov.
Razprave o prvi temi se bodo tu nanašale predvsem na uporabo električne energije v zvezi z razvojem gradbeništva in industrije ter z vedno večjo uporabo električnih gospodinjskih pripomočkov. Na podlagi domneve, da se bo v Italiji potrošnja električne energije povečala letno za 9 odstotkov. lahko predvidevamo, da bo v letu 1970 dosegla uporaba v Italiji 138,5 milijarde kilovatnih ur. Sistem distribucije električne e-nergije je treba torej pravočasno izpopolniti, da se lahko zagotovita pridobivanje in dobava električne energije. Prav tako je treba poskrbeti. da bodo električno energijo dobivali tudi kraji, ki je še nimajo. Proučiti je treba najbolj primerne sheme glede električnega omrežja in uporabe najboljših strojev, avtomatičnih naprav, zaščitnih naprav itd., tako da se dosežejo najboljši učinki z najnižjimi stroški.
Prav tako imajo precejšnjo važnost problemi, ki se tičejo komunikacij. Za ureditev teh problemov je predvsem potrebno sodelovanje z dogovori med raznimi državami. Tudi velik raavoj. ki ga v zadnjih letih beležimo v komunikacijah na srednje in kratke razdalje, terja uvedbo primernih naprav, okrepitev telefonskih omrežij, Izpopolnitev dogovorov glede tarif itd.
Vpisovanje v šolo Glasbene matice
Vpisovanje v šolo Glasbene matice
je do 14. septembra od 10. do 12. ure v pisarni GM, Ul. Ruggero Manna 29.
Vpisovanje za podružnico Devln-Nabrežina bo v šolskem prostoru v Nabrežini 9. septembra od 10. do 12. in od 16. do 18, ure.
Vpisovanje na Proseku bo v dvora, ni prosvetnega društva 10. In 13. septembra od 18. do 20. ure Vpisovanje v Trebčah bo v dvorani prosvetnega društva 10. septembra od 18. do 20. ure.
Šolske vesti
S Vodstvo avtofilotramvajske službe Acegat sporoča, da bo od 9. t, m. dalje zaradi postavitve novih semaforjev na Trgu Libertš, sedanja izhodiščna postaja prog «24» in «30», ki je pred občinsko menzo, prenesena v bližino kolodvorske restavracij«.
Pogreb Alfreda Sbisaja upravnika Tealro Slabile
Včeraj so mu pokopališču pri Sv. Ani ob številni udeležbi tržaške jav nosti pokopali upravnega tajnika tržaškega «Teatra Stabile* Alfreda Sbisaja, ki je v starosti 68 let ne nadoma umrl, ko se je mudil na počitnicah na Tridentinskem.
Pok. Sbisa je bil dolgo let glavni tajnik gledališča Verdi, pred tremi leti pa je prevzel posle tajnika in upravnika dramskega gledališča. V 50 letih svojega življenja z gledališčem si je pridobil veliko zaslug. Med drugim je dal pobudo za operetne festivale na tržaškem gradu.
Poleg svojcev in sorodnikov so ga na zadnji poti spremili tudi občinska odbornika Ceschia in Romano, predsednik Teatra Stabile Bot-teri, umetniški vodja gledališča D’Osmo, direktor turistične in le-toviščarske ustanove Quitan in bivši ravnatelj gledališča Verdi Anto-nieelli.
SINOČI V SF.SLJANU
Antološka razstava Carla Castelreggia
V prostorih turistične in letovi-ščarske ustanove v Sesljanu je bila sinoči otvoritev antološke razstave Carla Castelreggia, znanega lastnika restavracije in kopališča v Sesljanu ter enega prvih turističnih pobudnikov na sesljanski obali
Castelreggio razstavlja 64 svojih del, od katerih jih je 33 dal v prodajo. Izkupiček je Castelreggio namenit Italijanski zvezi za borbo proti mišični distrojiji.
Na otvoritvi so bili poleg občinstva tudi predsednik turistične in letoviščarske ustanove v Sesljanu, Lenarduzzi, ki prireja razstavo, devinsko ■ nabrežinski župan Legi-ša, poslanec Skerk, princ Torre e Tasso, grof Guarnieri in druge civilne in vojaške osebnosti.
Predsednik Lenarduzzi je v nagovoru prikazal Castelreggia kot dobrotnika in umetnika Krasa in morja, ..Devinsko nabreiinski župan Le-giša se je Castelreggiu zahvalil za vse, kar je do sedaj naredil za razvoj turizma v Sesljanu, občinski tajnik dr. Gerbini pa je spomnil prisotne na dobro srce umetnika in turističnega delavca, ki ni nikoli pozabil na revne otroke v občini.
Razstava bo odprta do 22. septembra.
Enodnevni izlet na zagrebški sejem
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE IN POTOVALNI URAD «AURORA» organizirata 15. t. m. izlet na zagrebški velesejem. Cena enodnevnega izleta je 4000 lir. Prijave sprejemate. Slovensko gospodarsko združenje v Ul. Filzi 8 in potovalna agencija «Aurora» Ul. Cicerone 8.
Državni trgovski tehnični zavod «Z1. ga Zois* — Trst sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrob. nejša pojasnila dobite v tajništvu za. voda. Vpisovanje se zaključi 20. septembra t.l.
Ravnateljstvo Državnega znanstve. nega liceja s slovenskim učnim jezi. kom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti — v jesenskem izpit, nem roku šolskega leta 1967/68 dne 14. septembra 1968 ob 8.30 s pismenim izpitom lz italljaščlne.
Vpisovanje na državno učiteljišče (Anton Martin Slomšek* bo do 25. septembra. Uradne ure so vsak dan od 9. do 12. ure.
Vpisovanje za šolsko leto 1*61/69
se vrši na vseh šolah dolinskega di-daktičnega ravnateljstva vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo vljudno prosi starše, da otroke vpišejo čim-prej. Za vpis v I. razred sta potreb, na rojstni list in Izkaz o raznih cepljenjih; učenci ostalih razredov pa predložijo ob vpisu zadnje šolsko spričevalo.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Iva.
nu sporoča, da Je na osnovnih šolah vsak dan od 9. do 12. ure vpisovanje za šolsko leto 1968/69. Otroci rojeni leta 1962, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju: ostali pa zadnje sprl. čevaio.	. „
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da je v teku vpiso. vanje v vse razrede. Učenci, ki bodo obiskovali I. razred, morajo predlo, žiti: rojstni Ust in potrdilo o cepljenjih. Učenci ostalih razredov naj pri. nesejo zadnje spričevalo.
Sedeži šol: Sv. Jakob, Ul. Frausin 12; Ul. Sv. Frančiška 25; Ul. Dona-dom 28; Sv. Ana, Istrska ulica 143; Skedenj, S.ta Demarchi 8.
Urnik od 9. do 12. ure. Prosimo, da pohitite z vpisovanjem!
Didaktično ravnateljstvo oa Opčinah obvešča starše, da je v teku vpisova-nje na vseh šolah ravnateljstva vsak dan od P. do 12 ure. Otroci, ki se pišejo v 1. razred, naj predložijo rojstni list in potrdila o cepljenju. Za vpis v ostale razrede naj predlo, žljo spričevalo.
Didaktično ravnateljstvo Nabrežina
obvešča starše, da Je v teku vpisovanje otrok v vse razrede na osnovnih šolah tega ravnateljstva.
Vpisovanje Je vsak delovni dan, in sicer od 9. do 12. ure. V I, razred k« vpišejo otroci letnika 1962. Za.vpis je treba predložiti rojstni list in potrdi io o cepljenju proti kozam, davici poliomielitlsii in tetanusu, za Vitli v ostale razrede pa predložijo učenci zadnje šolsko spričevalo. Z vpisom ne odlašajte!
Državna srednja šola »Fran Lev. stlkn na Proseku obvešča, da je vpisovanje v 11. in III. razred vsak dan od 9. do 12. ure. Letos se vpisovanje zaključi 20. septembra.
Ravnateljstvo Državne srednje šole «Sv. Cirila in Metoda* v Trstu, Ulica Caravaggio 4, sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se bo zaključilo 20. septembra.
Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, lel ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimna. zije in liceja, je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda. Strada di Guardiella št. 13/1. Vpisovanje se zaključi dne 20. septembra 1968.
niiiMiMiHiMiiiHiiiiHmiiiMiiimimiiiiiiiiitiiiiiiiiniiHmiiiHiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiitHiiHHiiiiiMiiimiHiiiii
Včeraj-danes
Poletne prireditve
PAHK MIRAMAHSKEGA GHADU: predstave »Luči in zvoki*. Ob 21.30
«Der Kaisertraum von Mlramare* V nemščini; ob 22.45 «Massimiliano e Carlotta« v Italijanščini. Avtobus iz Barkovelj, postajališče tramvaja «6» proti parku ob 21. in ob 22.15 tet od parka proti Barkovljam po predstavah.
Nazionale 15,30 «Dr. Zivago«. Super-kolos v Technicolorju.
Grattacielo 14.30 «Andree». Dagmar Lassander. Prepovedano mladimi p™ 18. letom.
Eden 14.30 «Dolce novembre«. A. Neuly, Sandy Denis. Technicolor.
Fenice 14.00 «Uno dopo l'aitro». R' Honisan, P. Tudor. Prepovedan« mladini pod 14. letom. Technicolor-
Excelsior 14.30 «Niente voce per OS» 117». John Gavin, M. Lee. Technr color.	,
Ritz (Ulica San Francesco štev. W 14.30 «Bandolero». James Stewart Dean Martin. Panavision De Luxe.
Alabarda 14.30 ((Trans Europ Expre3», J. L. Trintignat. Prepovedano ml*” dini pod 18. letom.
Moderno 14.30 «L'ora delia furia«. J’ Stevvart, H. Fonda. Technicolor.
Filodrammatico 14.30 «Troppo per VU vere, poco per morire«. D. BiancnL S. Chaplin. Colorscope.
Aurora 14.30 «Helga». Znani film • spolni vzgoji. Technicolor.
Cristallo 14.30 «L’imboscata». Vra» se detektiv Matt Helm. Technicolor.
Capitol 14.30 «Via dalla pazza foM**' Julie Christie, Terene« Stop. ‘e' chnicolor.	.
Impero 14,30 «La calda notte de«
I 'lir
1’ispettore Tibbs«. Sidney Poitieti Rod Taylor. Technicolor.	.
Vittorio Veneto 15.00 «La rapina » treno postale«. St. Baker, J. Technicolor.
Garibaldi 14.30 «Un uomo, una do«' na«. J. L. Trintignat, A. Aim«*' Prepovedano mladini pod 14. letom' Color.	we.
Astra 14.30 «La via del VVest«. stern. Technicolor.
Ideale 14.30 (tGuerra, onore e tuS3*-P. Nevvman, S. Koscina. Technk0-lor.
Abbazia 14.30 «Io, due flglie, tre v* lige«. Louis de Funes. Techmicolo -
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo »Škamperle*
važno sejo 9. t.m. ob 20 30. Nuj je prisotnost vseh odbornikov.
Cene najnujnejših življenjskih potrebščin na debelo in na drobno iz meseca v mesec naraščajo Tudi v avgustu, ko je bilo pričakovati, da se bodo zaradi sezonskih razlogov vsaj začasno ustalile, so precej poskočile in so bile za mnoga živila višja kot v mesecu juliju.	..
Iz mesečnega poročila mestnih redarjev je razvidno, da so se v preteklem mesecu povišale predvsem cene na debelo, kar bo v najkrajšem času negativno vplivalo tudi na cene na drobno. Gospodinje so nekoliko začudeno gledale, ko so precej narasle cene peuitnine, zlasti piščancev, ki so se podražili od 20 do 80 Ur za kg. Toda proti koncu avgusta so cene perutnine na debelo začela polagoma popuščati in je upati, da se bodo tudi na drobno nekoUko znižale. Domači piščanci pa so obdržali svojo sorazmerna visoko ceno tn še ni nobenega znaka, da bo kai popustila Cene svežega prašičjega mesa so se v avgustu povišale od 100 do 200 Ur za kg. Tega povišanja ni mogoče pripisati sezonskim razmeram marveč predvsem visokim pre-levmajem ki jih je uvedla italijanska carina na uvoz prašičjega mesa iz vzhodnih držav na osnovi sklepov EGS Zaradi podražitve prašičjega mesa so se avgusta podražile tudi razne salame, klobase in drugi izdelki iz svinine. Tudi konjsko meso se je podra žilo, ker se Je v avgustu skoraj popolnoma ustavil uvoz iz vzhodnih držav.	.
Cene masla na debelo in na drobno se niso še ustalile. V avgustu so se celo povišale, ker niso še stopili v veljavo sporazumi v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Kot poročajo, bodo ti sporazumi začeli veljati ds.ie Sete z začetkom prihodnjega leta.
Tudi vino se je v preteklem me-
secu podražilo. Novi zakon določa, da morajo tovarne izdelovati Jedilni kis samo iz vina. Zato je bilo pretekli mesec veliko povpraševanje zlasti po navadnem vinu, ki se je zato podražilo tudi v prodaji na drobno Tudi cena ldsa se je povišala zaradi višjih cen vina na debelo.
Na ribjem trgu je bilo v avgustu dosti rib vseh vrst, cene pa so bile precej ugodne. Prav tako je v preteklem mesecu prišlo mnogo blaga na zelenjadno tržnico na debelo, kar je vplivalo na nizke cene predvsem sezonskih povrtnin in sadja.
Stavka delavcev ki čistijo ladje
Vse tri sindikalne organizacije so proglasile stavko delavcev, ki čistijo rjo s trupov ladij in Jih pleskajo. Stavba se je začela včeraj zmtraj ob 6. uri in se konča ob 6" uri jutri. Napovedali so .jo, ker nočejo delodajalci ugoditi zahtevam delavcev za sklenitev nove delovne pogodbe.
Huda nesreča Tržačana pri Lokvi
Včeraj popoldne okoli 18. ure je prlšio na cesti, ki pelje iz Divače proti Trstu v bližini Lokve do avtomobilske nesreče.
Ob Usti uri. Je 50-letnl GHovamni Pregl iz Ul. ITAlviano 5, vozil svojo blanchino (T6 94886) po o-menjarvi cesti. Ko pa Je prišel Lokve, mu Je nenadoma postalo slabo in Je iagulMl nadnoretvo nad vozilom. Avbo Je napravil še krajšo zig-zagMbo pot ln se zaletel v ob-
cestno drevo. Poggi je izšel iz nesreče nepoškodovan, pač pa se je huje ranila 46-letna žena Antonia, ki si je zlomila desno koleno, desni kolk in se opraskala po čelu.
Na kraj nesreče je prispel rešilni avto jugoslovanskega RK, ki je odpeljal Poggijevo v tržaško bolnišnico. Tu so jo sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti 1 mesec.
Mladenič podrl z vespo otroka
’ri prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj zvečer okoli 20. ure so se ranile tri osebe: dva otroka, 4-letni Igor šturman iz Ul. Ventu-ra 12, njegova 5-letna sestra Denis ter 16-letni dijak Libero Chicco, ki je povzročil nesrečo.
Nekaj pred omenjeno uro sta se otroka v spremstvu svoje tete, 22-letne Sonje Kakiš iz Kopra, peljala na filobusu proge št. 10. Ko sta pa Izstopila na postajališču pri Largo Balamonti in hotela prečkati cesto na prehodu za pešce, Ju Je s svojo lambreto podrl omenjeni Chicco, ki je prihajal od S. Sobote.
Z osebnim avtomobilom so brata in sestro Sturman pripeljah v bolnišnico, kjer so prvemu ugotovili udarce po čelu, zlom leve roke in noge ter možganski pretres, drugi pa praske po čelu, poškodbe po temenici ter možganski pretres. Na ortopedskem oddelku bolnišnice se bosta morala zdraviti skupno 16 dni.
Cnieca pa so sprejeli na nevro kirurški oddelek, kjer se bo zaradi udarcev po bradi in temenici moral zdraviti približno 8 dni. Po zneje so v bolnišnici nudili prvo pojpoč tudi KakLševi, ki se Je pri nesreči pobila po glavi in desni roU.
Vojak od Banov živ v Španiji
Pozno sinoči je v Trst prispela vest, da je Interpol zasledila v Španiji 20-letnega Lulgija Rotterdama lz Cavellona Toče (Novara), ki je služil vojaški rok pri 8. regimentu pri Banih.
Kakor so vsi časopisi že poročali, Je Rotterdam izginil 12. avgusta tn ni bilo več nobenega glasu o njem. Ugibanja o njegovem izginotju so bila različna prevladovalo pa je mnenje, da je fant izgubil življenje v morskih valovih. Na obali pri Barkovljah so namreč našli njegove osebne dokumente in vojaško uniformo. Zaradi tega so več dni preiskovali obalo in morje, ker so pač mislili, da Je utonil ko se Je kopal. Preiskava Je bila seveda brez uspeha, ker je bil fant medtem že na poti v Španijo.
Vespist podrl žensko izven zebrastega prehoda
Včeraj nekaj po 8. uri je 70-letna Nerina Calogera por. Petri prečkala v višini stavbe 25 v Ul. d’An-nunzio cesto izven prehoda za pešce. V tisteri trenutku se je vanjo zaletela vespa in jo podrla. Vespist ji je nemudoma nudil prvo pomoč in telefonsko poklical taksi, ki je odpeljal Petrijevo v bolnišnico.
V bolnišnici so jo sprejeli na or topedski oddelek, kjer se bo zaradi zloma leve rame ih prask po levi nogi morala zdraviti približno dva meseca.
rojstva, smrti in poroke
Dne 7. septembra se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo Je 14 oseb.
UMRLI SO: 42Jetni Gino Gobina, 791etni Ermanno Bosco, 70-letni Carlo Sossi, 63-letni Antonino Brovedami, 58-letni Vittorio Polih, 94-letna Maria Stramignoni por. Gorlato, 85-letni Francesco Pestellt, 81-letna Maria Klun vd. Flora, 3 dni stari VValter Žagar, 59-letni Gtacomo Zitrin, 68-1 etri a Maria Galante por. Mazzalors, 76-letml Candldo Carlon, 82-letni Ade-maro Pezicar, 66-letna Norma Conie-dich vd. Umech.
OKLICI: elektrotehnik Duilio Bilo. slavo in delavka Nerina Bortoluzzl, trgovec Giordano Gavioli In uradnica Silvana Bisiacchi, delavec Livio Al-banese in šivilja Doriana Mezzetti, pomorščak Giorgio Lacalamlta In gospodinja Franca Malusi, kapitan Cai-roli Cirilli in računovodkinja Neva Foretti, mehanik Bruno l.ugnani m industrijska izvedenka Gisella Ferosa, pristaniški delavec Alberto Valente In delavka Nerina Favcnto, delavec Vittorio Degan In prodajalka Laura Azzano, mehanik Giovanni Battista Ermani« in knjigovoiikinja Fuivia Martini, delavec Guerrino Olobas In prodajalka Elda Lukač, uradnik F.nra Lucci in bolničarka Pierlna Sammar. tano, inštalater Nevio Zorzut in na takarica Maria Daniela Špeh, skladiščnik Alessandro Mancuso in gospodinja Angelina Del Colle, mehanik Franco Boffa in gospodinja Elda Can. elani, uradnik Roberto Vergineila In gospodinja Patrizia Colombin, karto, tehnik Adriano Medos in gospodinja Anna Maria Sav, šofer Piero Gira-mondi in delavka Angelina Biondi, prodajalec Aldo Martellani in barist-ka Nives Tonchella, mesar Ernesta Radman 'in gospodinja Anna Bergot, zidar Sartorino Maranzina in gospo, dinja Graziella Olat, urar Aldo Cre-vatin tn uradnica Anna Maria Fusco,
$ Kvestor dr. Marcello Guida se je včeraj popoldne poslovil od funkcionarjev in osebja tržaške kvesture ob svojem odhodu iz Trsta. Dr. Guida bo prevzel funkcijo kvestorja v Turinu, na njegovo mesto pa 1» prišel dosedanji kvestor iz Boona. Kvestor dr. Ouidn
delavec Fuivio Pobom m prodajalka Maria Lui6a Cagnin, inženir Piero An-tonini in gospodinja Marisa Drassich, šofer Ermando Vignali in gospodinja Anna Skvarč, tekstilni delavec Giovanni Vesnaver in tekstilna delavka Elda Grison, učitelj Sergio Fabris in računovodkinja Rita Glussi, kapitan Claudlo Stel la in uradnica Arlanna Ušaj, uradnik Egidio Brosch in gospo, dinja Maria Radoicovich, frizer Clau. dio Ellero in prodajalka Luciana Mi-zigoi, študent Roberto Treu in študentka Solldea Zidarich, barist Aleš. sandro Ruginetti in gospodinja Maria Fanalll, uradnik Dante Pacelli in go. spodinja Anna Maria Parussattl, podčastnik Antonio Pechan in uradnica Nelda Livio, uradnik Claudio Marchl In uradnica Bilvia Piraino, prevoznik Riccardo Starc in čistilka Mirella Crusvar, prodajalec rib Cino Cappon in gospodinja Nives Fantoma, snažilec Sergio Lucchitta in bolničarka Ondi. na Copacin, uradnik Claudio Lentini in prodajalka Sonia Conteill, natakar Salvatore Vecchlo in prodajalka Ali. da Poli, pek Giovanni Dagri In uradnica Marisa Mersnik, podčastnik javne varnosti Vincenzo Garofalo in elektronska monterka Maria Mala. secca.
ODBOR PARTIZANOV OPČINE obvešča,
da priredi ob priliki proslav 25-letnice vstaje primorskega ljudstva, izlet v Novo Gorico v nedeljo, 15. t. m., in sicer z avtobusom, kakor tudi z osebnimi avtomobili. Vpisovanje v trgovini pohištva Rener. Odhod oh 8 uri z Brdine.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. dr. F" niča darujejo Starčevi s Kontov 2000 lir za Športno društvo Kontov.
Namesto cvetje na grob pokoj Stefanu Danevu daruje Boris ” tar 5000 lir za spomenik padlim P tizanoir, na Proseku.
V	počastitev spomina pokojne % rije 1'eric daruje Elza Habbe 1 iin,,za,-..Dijaško matico.
Prof. Benjamin Slavec iz Mac velj daruje 50.000 lir za Dijaško 111 D c o.	,,.-[0
,,V počastitev spomina pok. »’• Marija Kralja ob 1. obletnici nJ j# ve smrti darujejo žena Kristina ^ otroci 5000 lir za Dijaško matico j 5000 lir	za P. d.	((Primorec«	iz	,j,
V	počastitev spomina dr. Edka K
niča daruje družina Jogan 2000 i'ir Dijaško	matico.	icj
Na-mesio cvetja na grob pok. st‘ Stefana	Daneva	darujeta	nečaka ^
rel in Angel ter Mara 3000 lir za jaško matico.	,ji
Ob deseti obletnici smrti Anm Pregarca daruje družina 2000 1“ Dijaško	matico.	,r|j.
V	počastitev spomina dr. Edka K1 niča darujeta družini Milkovič j. Krlžmančič 5000 lir za spomenik P lim partizanom na Opčinah. .,r.
Ob 16. in 24. obletnici smrti 51 s, šev Antonije in Silvestra Daneua ju spominjajo hčerke ter dar'J 3000 lir za Dijaško matico.	m-
Ob prvi obletnici smrti Prage t m'e Marije Semčeve darujejo 2j Zofka, Svetka in Roza 3000' jC). Športno društvo «Zarja» v BaZ°'jj,
V	počastitev spomina pok. lil niča daruje Josiplna Mahnič VsN za nov Prosvetni dom v Bazovu ^
V	počastitev sporr)ina pok. PT|rJ(i.
ka Križniča darujeta Zorka ■n./1na<P da Kapun 3000 lir za spomenik lim partizanom na Opčinah.	g t
V	počastitev spomina pok. 1 ka Križniča daruje tvrdka Mj jjf, Opčin 15.000 lir, Rudi Bole 209« ju
Ferluga Emil 2000 lir, Sosi
a<*'
URARNA ZLATARNA
LAURENTI
TRST — Largo San torto 4 — Tel. 723240
pestra izbira najboljših ur švicarskih znamk in zlatnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve tn druge priložnosti — Poseben popust.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30)
AlFAlabarda, Ul. deliTstria 7. Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan). De LeHenburg, Trg S. Giovanni 5 Mizzan, Trg Venezia 2.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Barbo.Carnlel, Trg Garibaldi 4. Glu-sti, Ul. Bonomea 93 (Greta). Godina AHTGEA, Ul. Ginnastlca 6. G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz).
LOTERIJJA
BARI	51	79	15	50	41
CAGLIARI	85	3	54	52	40
FIRENCE	53	54	65	10	24
GENOVA	58	29	45	87	56
MILAN	71	61	69	2	60
NEAPELJ	14	41	58	29	4
PALERMO	57	6	73	42	22
RIM	15	4	10	83	9
TURIN	59	64	18	3	28
BENETKE	50 11 ENALOTTO		85	35	39
X 2 X X	2 I X	1 X	X X		1
Kvote: 12 to6k — 16.735.000 Ur, 11 točk — 269.900 Ur, 10 točk 20.000 Ur.
Prosvetno društvo v Skednju organizira 15. septembra 1968 izlet v Novo Gorico n* partizansko slavje. Vpisovanje vsak dan, razen v sobo tah In nedeljah od 20 30 do 21,30. • * •
Prosvetno društvo (France Preše, ren* v Boljuncu priredi v nedeljo 15. t.m enodnevni Izlet v partizansko bolnišnico »Franja« in Idrijo, kjer bo kosilo. Povratek čez Most na Soči v Novo Gorico, kjer se bomo udeležili proslave vstaje Primorske. Cena 3000 lir. Prijave sprejemajo v trgovini Gabrijela Žerjal, Slava Slavec in v pekarni Rozalija Ota do 10. t.m.
* * •
SPDT priredi v nedeljo, 22. t.m. izlet na Črno prst iz Podbrda in s po. vratkom na Bohinjsko Bistrico. Av. tobus pa bo odpeljal iz Podbrda pre. ko Petrovega Brda, Škofje Loke, Bleda in Bohinjske Bistrice v Bohinj.
Mali oglasi
ISCEM trisobno itanovanje v Kopru.
Ponudbe na upravo lista pod šifro »Koper«.
ITALIJANSKA družina Išče sposobno gospodinjsko pomočnico od 22 do 45 let. Dobri pogoji. Ponudbe na: ADIT, Ljubljana, poštni predal 171. NAPRODAJ je zemljišče 20.000 m2 (tudi razdeljivo najmanj 2000 m2) in nova hiša. Informacije dobite pri Dominiku Streklju, B. Polje 3. Prosek
od Banov 2000 lir za spomenik lim partizanom na Opčinah. ^r|l-
V	počastitev spomina dr. Eda ^ niči daruje družina Lidija st?Ll|0rt' lir za spomenik padlim part'2
na Opčinah.	gd>
V	počastitev spomina pok. d1,1 sp0. Križniča daruje S. M. 3000 lir * ,8. menik padlim partizanom na OP
POPRAVEK . pH'
V	nedeljski rubriki «Darovi ^\-spevki« bi moralo biti praviln0^ jr sano: «V počastitev spomina P?7jepf' Eda Križniča darujejo družine b Holstein in Žerjal 5000 lir «]lr garjev dom na Opčinah, 2500 sp0-Glasbeno matico in 2500 14T J'^^1 metalk padlim partizanom na O P
6. septembra dragi
Karel Sosič ,
Pogreb bo danes, v ne<1 f'&cS t. m. ob 9.15 Iz glavne b° naravnost v cerkev sv. JerhfiJ Opčinah.	.
žalostno vest sporočaj0 ^ l«
Edi
Jožefa Škerla vaj, sinova	W
Milan, hči Vida, zet, vnuk drugi sorodniki.
I.T.F., Ul Zonta 3, tel. 38-00®
zahvala
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili poti našega dragega
zadAi1
STEFANA DANEVA
se iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala članom gospodarskega društva, g- . niku, pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, F1 počastili njegov spomin.
DRUŽINI DANEV in BAND
Trst, 8. septembra 1968

PODPIS NA SEDEŽU DEŽELNEGA URADA ZA DELO
Nova delovna pogodba za stalne kmetijske delavce in dninarje
Med podpisniki so bili tudi predstavniki kmečke zveze Določbe nove pogodbe o delovnih urah in plačah
Predstavniki Kmečke zveze, Fe-derbraccianti CGIL, Delavske zbornice in pokrajinske zveze CISL so 4 t.m. na sedežu deželnega urada za delo podpisali novo delovno pogodbo za stalne kmetijske delavce in za dninarje, ki dopolnjuje vsedržavno kolektivno delovno pogodbo od 5. julija leta 1967 in ki velza tržaško občino in za vso tr užko pokrajino.
Delovna pogodba določa, da so stalni kmetijski delavci tisti, ki neprekinjeno delajo pri enem in i-stem kmetu, ki imajo na razpolago stanovanje in druge pritikline, ki imajo določeno plačo letno m se jim izplačuje mesečno na osnovi delovnega urnika, ki ga določa delovna pogodba. Ti delavci so raz deljeni na tri kategorije: specializirani, kvalificirani in navadni dc lavci.
Nova delovna pogodba določa, da mora veljati za vse tri kategorije delovni urnik, ki ne sme prekoračiti 45 ur tedensko, ali poprečno po 7.5 ure dnevno. Pogodba določa sledeči dnevni delovni urnik po mesecih v letu: januarja ti ur dnevno, februarja 7, marca 7.50, aprila 7.30, maja, junija in Julija 8.30, avgusta 8, septembra 8, oktobra 7.30, novembra 7, decembra 8 ur dnevno.
pri povišanju plače za nadurno, praznično in nočno delo. Odstotki plače za mlade delavce, za težko in zdravju škodljivo delo pa so enaki odstotkom, ki veljajo za stalne delavce. Tudi ta delovna pogodba stopi v veljavo 1. julija letos in zapade z istim datumom kot pogodba za stalne delavce.
Ce upoštevamo 24 odst. dodatka namesto oraznikov med tednom, dopusta in božične nagrade, imajo dninarji na osnovi sedanje delovne pogodbe sledečo skupno pia-čo na uro:	specializirani delavci
402.13 lire, kvalificirani 365.55, navadni 332.32 lire na uro.
Boljunee v teh dneh
Pred leti je bil 1. septembra, na praznik sv. Tilha, v Boljuncu semenj vinske posode. Kmetje so se pripravljali na trgatev in so potrebovali novo posodo. Ni jim bilo treba daleč, saj so jim jo trgovci pripeljali v vas, kjer so precej pro dali. Na trgu sredi vasi je bilo ob straneh vse polno razne posode, ka-
di, brente, brentače, golide, sodi itd., vse, kar je bilo potrebno za trgatev in za klet. Prodajali pa so tudi razno kmečko orodje, vile, grablje, kose, srpe itd.
Takih sejmov v Boljuncu ne bo več. Po vinogradih ropočejo stroji, izginjajo trte in oljke. Vse bodu zravnali, da bodo tam zgradili novo veliko tovarno za ladijske stroje. Namesto starega sejma je bil preteklo nedeljo v Boljuncu drugačen «semenj». Vinogradniki, ki imajo trte tam, kjer zdaj pripravljajo gradbeno zemljišče, so v naglici potrgali nedozorelo grozdje, pobrali kole in posekali oljke, češnje in drugo drevje, preden so prišli buldožerji. Vsi so imeli polne roke dela, starejši pa so se z grenkimi občutki spomnili na veselo razpoloženje ob sejmih vinske posode. Ne bo več sejmov in ne več dobre domače kapljice tam iz Žabnika. Pod potoka, Tupelj, Lezic, Brajd itd.
* * *
Odbor pustnega društva je prejel prispevek dolinske občine in se lepo zahvaljuje z zagotovilom, da bo nadaljeval vaški tradicionalni obi-
Pogled na pokrajino pri Boljuncu, kjer so se že pričela pripravljalna dela za tovarno GMT. Z belo črto je zaznamovano področje, ki ga bodo
zajeli obrati, upravna poslopja in okolica nove tovarne.
Ce posestnik daje delavcu stanovanje, vrt. svinjak in kokošnjak, mu lahko odtrže dnevno po 100 lir za stanovanje, 200 lir za vrt, 100 lir za svinjak in 100 za kokošnjak.
Delovna pogodba določa sledeče nove plače: za specializirane delavce 758.808 lir letno ali 63.234 mesečno (za 195 delovnih ur); za kvalificirane delavce 689.832 lir letno ali 57.486 mesečno (za 195 delovnih ur); za navadne delavce 627.120 Ur letno aU 52.260 lir mesečno (za 195 delovnih ur). Omenjenim plačam Je treba dodati še draginjsko doklado, ki se bo nabrala po letošnjem maju. Delavci, ki so stari od 16 do 18 let, dobijo 10 odstotkov, dečki od 14 do 16 let starosti pa 20 odst. nižjo o-Suovno plačo.
Za težka in zdravju škodljiva cela dobijo delavci od 10 do 20 odst. več plače.
Delovna pogodba Je stopila v veljavo 1. julija letos in bo zapadla skupno z zapadlostjo vsedržavne delovne pogodbe od 5. Julija lani. Po zapadlosti pa bo v veljavi, dokler ne bo podpisana nova delovna pogodba.
Za dninarje pa delovna pogodba določa med drugim sledeče; dninarji so vsi tisti kmetijski delavci, ki so začasno zaposleni pri raznih Posestnikih za sezonska dela Ti delavci dobivajo plačo, ko končajo delo aU pa tedensko. Tudi dni-harji so razdeljeni na specializira-ne, kvaUficirane in navadne delavce.
Delovni urnik je enak, kot za stalno zaposlene kmetijske delavce, plače pa so prav tako določene po kategoriji. SpeclaUziran dninar dobi 324.30 lire na uro, kvalificiran 294.80 lire na uro, navaden Pa 268 lir na uro. Tudi ti delavca dobijo zraven plače še draginjsko doklado. Poleg tega pa delovna pogodba določa za dninarje še 24 odstotkov dodatka na plačo namesto Praznikov med tednom, dopusta in božične nagrade. Ta dodatek je Plačan posebej in se ne zaračuna
lllllllllllllllll••■■.■■ll■lllllll■llllllaal||■||■l■|||||||■||lt||||||||||||||||•l■||l|||||K■l■l|tlBIIlI■ll||■l■||t||||lalJtll|t•|||||||a|||l||a|||g||l|||||||||||aala||l|a,||l,|||a||||||a|aavt|||||l|ll|||||l|||aaa|||||a|a||a||flta|a|a|||||a|f ||aaaviattlKaaa|iaiv|IB|aail|a||tfVav|V||ai|la|Vta||t,|Baaapf||avc|aaia||||f|||a||t|taa|naauuta||||Bfv|||||aaavf aa|t|a|t||aarvvaaat|||lt|Ba|ataaaat||a||a|^
RASISTIČNI VZGOJITELJI V KOLONIJI ENPAS V RIMINIJU?
Slovenskim otrokom prepovedali pisati domov v slovenskem jeziku!
Vprašanje deželnega svetovalca dr. Štoke deželnemu odboru
Deželni svetovalec LSS dr. Drago Štoka je izročil deželnemu odboru vprašanje, v katerem pravi, da so v preteklih dneh nekateri slovenski časopisi iz Trsta in Gorice poročali o dogodku, ki je povzročil med slovenskim prebivalstvom v naši deželi zgražanje in obsodbo, šlo je namreč za dogodek rasističnega in fašističnega značaja, ki se je pripetil v poletni koloniji ENPAS v Riminiju. V tej koloniji so bili tudi nekateri otroci slovenske narodnosti iz Gorice, ker v Gorici še ni kolonij za slovenske otroke. Ko so hoteli ti otroci pisati staršem v svojem jeziku, so zvedeli z velikim začudenjem od svojih paznikov, da to ni dovoljeno. Zaradi tega so morali pisati otroci vsi prestrašeni, domov po italijansko, pri čemer so povedali, da so jim prepovedali pisati po slovensko.
" Res je, da se je to pripetilo v Riminiju, toda otroci so bili iz naše dežele, zaradi česar mora biti odbor o tem .obveščen in ne more ostati do tega resnega dogodka brezbrižen.
Svetovalec pravi v svojem vprašanju, da ne bo na dolgo opisoval členov republiške ustave, ki so bili
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO!
Hotel «PARK» Rovinj
Tel. 81122
Moderen gostinski objekt v borovem gozdičku ob morju. Odprt
gostin
_______ zdičku
vse leto. 390 ležišč. Večina sob ima balkon s pogledom na morje. Vse sobe s tušem in WC. Centralno gretje. Internacionalna kuhinja pripravna za vse specialitete. Minigolf in vsi drugi športni objekti, športnim ekipam, ki želijo pri nas trenirati, dajemo penzijon po ugodni ceni.
SUPER MARKET
V SEŽANI
N
U
D
I
Najkvalitetnejše prehrambene potrebščine - Tobačne izdelke -Tekstil In konfekcijo - Obutev • Galanterijo in Igrače - Kozmetiko - Izdelke domače obrti.
PRESKRBA - SEŽANA priporoča nakup tudi v svojih bogato Naloženih trgovinah na Kozini, v Divači, Lokvi, Senožečah, Dutovljah, Komnu In Brestovici.
I41JVO .1B1S. P KOS E K
Predvaja danes, 8. t.m. ob 16 ur> Cinemascope barvni film:
prekršeni z nezakonitim in šovinističnim ravnanjem vodilnega osebja poletne kolonije ENPAS v Riminiju ter da se tudi ne bo ustavljal pri kaznih, ki so predpisane za kršenje pisemske tajnosti. Zatem je omenil v vprašanju, da škoduje takšno ravnanje do otrok tujega jezika njihovi kulturi in državljanski vzgoji, da jih žali ter jim vzbuja v dušah srd, predsodke in sumničenja. Vse to pa je tudi žalitev slovenske manjšine v Italiji. Zaradi tega vprašuje odbor, kaj namerava storiti, da ugotovi, ali je vest, objavljena v časopisih, točna, in kaj namerava ukreniti, če je vest točna, da se takšni sramotni dogodki ne bodo ponavljali ter da se krivci prijavijo pristojnim oblastem in se razrešijo njihovih pedagoških nalog.
Obvestilo Kmečke zveze lastnikom kmetijskih strojev
Kmečka zveza obvešča vse člane, ki uporabljajo kmetijske stroje za obdelovanje svojih posestev, občasno pa tudi za druge kmete, in dobivajo zato gorivo z boni UMA, da imajo pravico zahtevati povračilo zavarovalnih prispevkov, ki so jih vplačali pri prevzemu goriva s temi boni v drugi polovici leta 1965.
Zadevno vlogo moraio oddati do 31. decembra letos. Vloge izpolnjujemo v uradih Kmečke zveze, Ul. Geppa št. 9 v uradnih urah (vsak dan od 8. do 14. ure, ob četrtkih pa od 8. do 12, in od 15. do 18. ure). Prizadeti naj prinesejo s seboj knjižice UMA
Zadruga Naš Kras, ki ure.ja muzej «Kraška hiša» nujno potrebuje za opremo spalnice, posteljo «7,a eno osebo in pol» in «šentlš». Kdor jo ima, naj sporoči na uredništvo Primorskega dnevnika.
vabilo mnogo gostov s podeželja in iz mesta. V soboto, 21. septembra, bo namreč otvoritev muzeja »Kraška hiša«, v nedeljo pa kra-ška ohcet.
Da bo Kraška hiša zaživela In da se obnovijo stari običaji in tradicije, bomo ob otvoritvi muzeja imeli tudi kraško ohcet. Kakor smo že omenili, bo otvoritev Kraške hiše v soboto popoldne, že v petek zvečer pa se bodo začeli stari običaji za kraško ohcet. V petek zvečer bo ženin plačal •fantovsko -lepenskim fantom-.- -ne-, vesta pa se bo poslovila od deklet na Colu.
Po svečani otvoritvi Kraške hiše bo v soboto zvečer domači pevski- zbor, ki ga vodi Mirko Guštin, pel podoknice dekletom, ki so godne za možitev, v Repnu in na Colu. V enem Izmed skednjev v Repnu pa bo ples, po starem običaju, ob petrolejki in zvokih stare harmonike, ki jo bo nategoval znani harmonikar Stanko Avgust od RTV Ljubljana. Ta ples bodo organizirali domači fantje.
Kot po stari navadi bodo v soboto zvečer pripeljali po vasi v Kraško hišo nevestino balo z vozom z volovsko vprego. Starejši domačim pravijo, da je bala bila skrbno pokrita in povezana s »plahtami« tako da ni nihče mogel videti, kakšna je. Kolesa pa so bila zavita s cunjami, da ni bilo slišati ropota koles po vasi. Na vozu je sedel nevestin brat ali ožji sorodnik s petelinom v roki in je odganjal radovedneže, če so se preveč približali vozu, ter za-
„	* ,	,	„	,, ...	„	.	hteval pijačo za petelina.
Pogled na kraško hiso-muzej v Velikem Repnu z dvoriščne strani v nedeljo ob 8. uri bo ženin
MiitiiiiiiiiiiiiitiinuiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiioiiiiiioiinniiuinuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii, iminii..
CEZ DVA TEDNA BO V REPNU VELIKO SLAVJE
Otvoritev muzeja «Kraška hiša» in kraška «ohcet» po starem običaju
Otvoritev muzeja bo v soboto 21. t. m. popoldne, poroka pa v nedeljo ob 10. uri na Repentabru s svatovsko povorko 50 tržaških narodnih noš, na «ohcet» pa bodo prišle tudi delegacije narodnih noš iz drugih predelov Slovenije
Cez dva tedna bo v Repnu ve- prišel po nevesto, ki ga bo čaka-liko slavje, ki bo prav gotovo pri-! la v Kraški hiši, toda je ne bo mo-
_  —  ..	1 . 1 ftaI r-\/4ni intl trni« Tnlrn nn 1 oVllm
POROČILO TRGOVINSKE ZRORNICE ZA JUUJ
Znižanje števila zaposlenih in delno skrčenje proizvodnje
Tudi število domačih in tujih turistov je bilo letos manjše od lanskega - Cene so ostale v glavnem nespremenjene
EL DORADO
Film Je bil «The Starš
posnet po romanu in Their Courses«
Igrajo: JOHN WAYNE, ROBERT MITCHUM In drugi
Trgovinska zbornica je izdala poročilo o gospodarskem položaju in o gibanju prebivalstva v juliju. Konec julija je bilo v šestih občinah tržaškega ozemlja 307.060 prehivalcev. V sami občini pa jih je bilo 279.714. V juliju so se rodili 303 živi otroci nasproti 313 v lanskem letu.
Glede zaposlitve pravi poročilo, da je bilo konec julija zaposlenih 87.547 oseb, to je 3 odst. manj kakor konec istega meseca lani (90 tisoč 251). V sezname brezposelnih pa je bilo vpisanih 5507 oseb, to je 3 odst. manj kot julija la-ni (5942).
Podatki o industrijski proizvodnji kažejo, da se je v nekaterih panogah zvišala, v drugih pa znižala, tako so letos v juliju proizvedli 18.510 ton litega železa, medtem ko so jih lani ob istem času izdelali 23.658 ton. V prvih sedmih mesecih letos je znašala proizvodnja litega železa 142.341 ton, lani v istem mesecu pa 157.377 ton. V juliju je znašala proizvodnja surovega mineralnega olja 160.428 ton proti 115.578 tonam v istem mesecu lani. Od januarja do julija je znašala proizvodnja 1.015.005 ton, to je 1.6 odst. manj kakor lani (1.031.076 ton). Precej se je skrčila proizvodnja konopljevine in vreč, saj je znašala samo 3400 stotov nasproti 4141 stotom lani. V prvih sedmih mesecih letos so Izdelali 25.022 stotov konopljevine in vreč, lani pa 25.797 stotov.
Zaradi sezonskih razlogov se Je v juliju precej skrčila prodaja mlečnih in suhomesnlh izdelkov na , debelo, medtem ko se je povečala prodaja vina. Prodaja na drob-no je v juliju nekoliko zamrla tu- j da, kar s® tiče oblačil In obutve,: čeprav se je začela razprodaja. I
Zaradi tega so bile zaloge še vedno velike.
Potrošnja tobaka je znašala v juliju 52.381 kg, to je 18.9 odst. v primeri z julijem lani, ko je znašala 44.068 kg. V sedmih mesecih letos so prodali skupno 313.333 kg tobaka proti 301.323 kg v Istem razdobju lani, to je 4 odst. več.
Mesa so skupno potrošili v Trstu 8190 stotov, to je 5.9 odstotka manj kakor lani v istem mesecu (8707 stotov). V sedmih mesecih pa so potrošili letos 58.751 stotov mesa, lani ob istem času pa 63.542 stotov. Potrošnja se je torej skrčila za 7.5 odst.
Potrošnja rib, mehkužcev in rakov je znašala v juliju 2824 stotov, v istem mesecu lani pa 3274 stotov. Skupno so v sedmih mesecih letos potrošili 17.553 stotov rib, rakov in mehkužcev, to je 11.2 odst. manj kot v istem razdobju lani (19.778 stotov). Na trg na debelo so pripeljali julija 48.268 stotov po-vrtnin in krompirja ter 39.147 stotov sadja (lani 43.876 oziroma 35 tisoč 967 stotov).
Pomorski promet je znašal julija 1.831.132 ton, od katerih je odpadlo 1.327.136 stotov na nafto po naftovodu. Tako se je promet zvišal v primeri z lanskim junijem kar za 236.2 odst., saj je znašal
SKBOKLKX
VSE ZA KINO
in Fotografski materiai
Trst. Ul. Mazzini 53 Tel. 733-3«)
Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo
takrat le 544.609 ton. Prvih sedem mesecev letos je znašal promet 11.292.454 ton, od katerih 7 milijonov 558.777 po naftovodu. Promet se je torej zvišal za 165 odst. v primeri z istim razdobjem lani (4.261.696 ton). Železniški promet je znašal 130.775 ton. to je 9.6 odstotka manj kot Isti mesec lani (144.629 ton). V razdobju januar-julij je znašal celoten železniški promet 907.303 tone, to je 22.7 odstotka man,) kakor lani (1 milijon 173.296 ton). S tržaške postaje je julija odpotovalo 68.544 potnikov proti 63.643 potnikom lani, to je 7.7 odst. več.
Državni dohodek od davkov je znašal 2354 milijonov lir, od katerih odpade 1536 na davek na poslovni promet (IGE). V juliju sta bila dva stečaja. Nadalje je bilo 3123 meničnih protestov za skupno 156.586.409 lir. Skupno je bilo letos 21.135 protestov za skupno 947.1 milijona lir.
V hotelih je bilo 41.854 nočitev italijanskih gostov in 39.742 nočitev tujih gostov. V primerjavi z julijem lani je bilo 0.1 odst. man,) nočitev italijanskih gostov in 4.2 odstotka nočitev tujih gostov. V vseh sedmih mesecih letos je bilo 202 tisoč 789 nočitev italijanskih turistov ln 150.722 nočitev tujih turistov. To pomeni, da se je število nočitev precej skrčilo, saj je bilo lani v prvih sedmih mesecih 217 tisoč 749 nočitev italijanskih gostov in 163.600 tujih gostov.
Cene mlečnih izdelkov, suhega mesa in maščobe na debelo so o-stale v glavnem nespremenjene. Izjema je samo sar, ki se je podražil. Iz sezonskih razlogov so se zvišale cene svežih italijanskih jajc. Zvišala se je tudi cena vina za 40 do 50 lir pri hi.
gel odpeljati kar tako na lahko. Sele po uspešno zaključenih »pogajanjih« bodo ženin, nevesta in svatje odšli peš skozi Repen na Col, seveda ob zvokih harmonike. V svatovski povorki bo skupno približno 50 narodnih noš s Tržaškega.
Poroka bo ob 10. uri v cerkvi na Repentabru. Nevesto, ženina in svate bodo pred cerkvijo v špalirju pričakali dekleta, žene in fantje v narodnih nošah s Tržaškega, iz Goriške ln Beneške Slovenije ter skupina iz Gorenjske, Koroške iii Beie kršjine.......
Po poročnem obredu bo zakuska ali «marenda» v hotelu Furlan na Poklonu. Na zakusko so povabljene poleg svatov tudi vse narodne noše. Postregli jim bodo »žvacet«, kruh in vino. Po zakuski bodo ženin, nevesta, svatje in vse narodne noše odšli v povorki v Repen, kjer se bo približno o-krog 13. ure začelo v gostilni Križman svatovsko kosilo.
Sestavljen je že jedilni Ust po starem običaju in receptu: goveja juha z domačimi rezanci, kuhana govedina in domača klobasa s kislim zeljem, pohan piščanec z dušenim zeljem in krompirjem v »kozici«, zelena solata in kuhani štruklji. Tako kosilo bodo na ta dan servirale vse gostilne v Repnu ln na Poklonu. Kosilo, ki ga je treba čimprej rezervirati v gostilnah aU pri potovalnem u-radu Aurora, Ul. Cicerone 4, bo stalo 2000 lir, v gostilni Križman pa 2500 Ur. V vseh gostilnah bodo za veselo, svatovsko vzdušje, poskrbeli harmonikarji in narodne noše.
Za popoldne se pripravlja zanimiv kulturni in zabavni spored. Okrog 16. ure bodo sredi Repna na primemo urejenem prostoru nastopili najprej domači pevski zbor, nato zbor VasiUj Mirk s Proseka-Kontovela ter folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane s pribUžno 60 izvajalci. Po tem sporedu pa se bo na trgu sredi vasi začel ples. Igral bo narodnozabavni ansambel Slak iz Ljubljane.
Zanimivost te ohceti in sploh vse prireditve bo tudi ta, da ne bo običajnih kioskov, ki so prišU v navado v zadnjih letih, pač pa bo kar 10 kraških dvorišč spremenjenih v osmice, kjer bodo prodajah domače vino, pršut, sir, klobase In pečene štruklje. Da se bodo «ohcetarji» in gostje lahko brez
skrbi zabavali in hodiU po vasi, bodo vse vaške ulioe zaprte za promet. Velik parkirni prostor bo repentaborska občina uredila pred vasjo, ob cesti Opčlne-Repen, kjer gradijo novo športno igrišče. Drugi parkirni prostori bodo ob cesti Repen-Briščdki ln na Colu. Avtobusne zveze z mestom bodo pomnožene.
Vreme je letos sicer zelo muhasto, upajmo pa, da bo za tako lepo slavje tudi vreme svatovsko razpoloženo. Vsekakor pa bo o-tvoritev Kraške hiše in kraška ohcet ob vsakem vremenu.
Namen te kraške ohceti je tudi, da se ob tej priUki zbere čim več narodnih noš, tako da bomo vide-U. kaj sploh Ae - imamo ln kaj se je ohranilo. Organizacijski odbor bo narodnim nošam šel čimbolj na roko ln bo v ta namen dal na razpolago poseben avtobus, ki bo žene, dekleta m fante v narodnih nošah odpeljal iz Barkovelj, Rojana, Sv. Ivana, Skednja, iz vasi v Bregu, s Proseka, Kontovela, iz Križa itd. na Repentabor, tako da bodo pravočasno prišle na poroko, proti večeru pa Jih bodo seveda odpeljali domov. Vozni red avtobusa za narodne noše bo pravočasno objavljen.
Naj ne ostane doma nobena noša. Ce je noče obleči ln priti na ohcet nona aU mati, naj jo da hčerki aU vnukinji. Prijave narodnih noš sprejemajo Slovenska pro svetna zveza in prosvetna društva po vaseh.
Ne samo v Repnu, ampak po vsaj repentaborski občini se domačini že zdaj pripravljajo na ta velik dogjodek. Občani so že prejšnji teden imeli sestanek, na katerem so se dogovorih o raznih stvareh in si razdelili delo. Občinska u-prava je začela čistiti ceste in kanale, vaščani pa bodo očistili in okrasih s cvetjem dvorišča in hiše. po vasi pa bodo fantje postavi U slavoloke.
Umrl je Štefan Danev najstarejši Kontovelec
V sredo popoldne so zvonovi kon-tovelske cerkve zadnjič zvonili v slovo najstarejšemu vaščanu. Stefan Danev bi letos uecembra slavil svoj 91. rojstni dan. Ko smo ga lani v decembru od 90. rojstnem dnevu obiskali na domu, je bil zelo vesel, čil in za svojo častitljivo
starost še razmeroma zdrav. Tedaj smo bili malone gotovi, da bo Štefan Danev, «trdna kraška korenina«, dočakal ne le 91. leto, pač pa še veliko vrč let. Še v torek na vse zgodaj je govoril s svojim sinom Milanom, pri katerem je živel. Nato je, kot po navadi, še malo poležal. Ko pa je bil čas, da bi vstal, so ga njegovi zaman klicali.
Pokojni Štefan Danev, po domače «Lekačev» se je rodil 15. decembra 1877 na Kontovelu. Vse
svoje življenje je veuno delal in garal tako na kmetiji kot drugod, saj pri nas zemlja nikoli ni dala in ne da dovolj.
Kako je bil pokojnik priljubljen in poznan, je pokazal njegov pogreb, ki se ga je udeležilo poleg svojcev in domačinov še veliko ljudi s Proseka in drugih kraških vasi ter iz samega mesta. Svojci, prijatelji in znanci so mu v zadnje slovo poklonili mnogo cvetja. Med venci smo opazili tudi venec kon-tovelskega gospodarskega društva, katerega pokojnik je bil ustanovni član. Domači cerkveni pevski zbor pa je dolgoletnemu članu nekdanjega domačega pevskega zbora »Danica* zapel v slovo zalostinke »Jaz sem vstajenje*, »Usmili se», ob odprtem grobu pa »Vigred se povrne*.
Nato so pogrebci zasuli krsto s kraško rdečo zemljo, ki jo je pokojnik tako ljubil. Naj mu bo lahka domača gruda, svojcem pa naše iskreno sožalje.
M M.
KONFEKCIJA IZ KOZJEGA IN SVINJ SKEGA VELURJA TER NAPA USNJA
NOVI ŠPORTNI IN KLASIČNI KROJI Bogata izbira ženskih kostimov, plaščev in jopičev ter moških suknjičev in klobukov
MODNE
NOVOSTI
MARKET
NEDELJA, 8. SEPTEMBRA PONEDELJEK, 9. SEPTEMBRA
RADIO TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila
-	8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Glasba za čembalo -10.45 V prazničnem tonu - 11.15 Oddaja za najmlajše - 12.00 Nabožna glasba 13.30 Glasba po željah - 14.45 Glasba z vsega sveta - 15.55 Viola - 18.30 Iz pesniških gajev - 18.45 Orkester -
19.30	Zbor «Slava Klavora* - 20.30 Zabavali vas bodo - 21.00 Operetne melodije - 22.00 Nedelja v športu.
TRST
9.30 Kmetijska oddaja - 11.00 Skladbe za orgle - 11.30 Za prijatelje cvetja - 19.30 Mali ansambli.
KOPER
8.30,	12.30, 15.00, 20.15 Poročila 8.10 Jutranja glasba - 9.10 Zabavni zvoki - 10.30 Nova Gorica vabi - 11.00 Prenos RL - 11.30 Današnji pevci - 12.05, 12.50, 15.30 in 16.07 Glasba po željah - 12.35 Zunanjepolitični pregled - 14.00 Dogodki in odmevi - 14.30 Prisluhnimo jim - 15.10 Domače pesmi -
17.00	Prenos RL - 19.30 Nedelja v športu - 20.30 Prenos RL - 23.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila
-	8.30 Kmetijska oddaja - 10.15 Ura glasbe - 12.00 Kontrapunkt -
13.20	Pojeta Gloria Christian in Tony Del Monaco - 14.00 Ital. popevke - 15.30 Tenorist Franco Co-relli - 16.00 Popoldne z Mino -
17.30	Plošča za poletje - 18.00 Simf. koncert - 19.15 Orkester -
20.20	Glasbeni variete - 21.07 Neapeljske pesmi - 21.30 Beethovnova komorna glasba - 22.15 Plesna glasba.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 19.30 Poročila
-	8.45 Oddaja za ženske - 9.35 Veliki variete - 11.00 Plošča za poletje - 12.30 Orkestri, solisti in zbori - 14.00 Operna glasba: Bellini - 15.00 Koncert - 16.20 Preizkušajo se diletanti - 17.05 Glasba in šport - 18.45 in 20.01 Program za konec nedelje - 21.00 Velike atlantske plovbe - 21.30 Francoske plošče - 22.10 Kvizi - 22.40 Jazz.
lil. PROGRAM
10.00	Haendel in Martini - 10.30 Skladbe za orgle - 11.15 Operni koncert - 12.55 Velike interpretacije - 14.30 Bartokov Kvartet št.
5 - 15.30 S. Landi: «R falco d'ar-gento» - 17.30 Sličice iz Francije
18.45 Orlando Furioso - 19.15 Koncert - 20.30 M. Gorki in oktobrska revolucija - 21.45 Orkester.
FILODIFUZIJA
8.55 Haendel, Schumann in Mu-■sorgski - 9.05 Luigi Dallapiccola -
11.00	Antologija interpretov - 12.30 Čajkovski, komorna glasba - 15.30 Simfonična glasba.
SLOVENIJA
7.05, 8.00, 14.00, 20.30 Poročila
-	8.20 Informativna oddaja - 8.30 Za kmetijske proizvajalce - 9.08 L. Kopecki: «Na pomoč, kradem*, igra za otroke- 9.44 Skladbe z e mladino - 11.00 še pomnite, tovariši...: F. Lukač-Milan: V Brkinih; J. Vidic: Zadnje sporočilo pionirja materi - 10.25 Pesmi borbe in dela - 11.45 Mozaik lepih melodij - 12.00 Turistični napotki
-	13.00 Na današnji dan - 14.15 Iz operetnih partitur - 14.40 Nedeljska reportaža - 15.00 Čez hrib in dol - 15.30 M. Švanderlik: Humoreska - 15.45 Veliki orkestri - 16.05 Zabavna glasba - 17.00 Športno popoldne - 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.15 Glasbene razglednice -
21.00	«V nedeljo zvečer* 23.15 Serenadni večer: S. Prokofjev, F. Poulenc, B. Martinu - 24.05 Literarni nokturno.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Nabožna oddaja - 12.15 Kmetijska oddaja - 15.00 Moderne olimpijske igre - 15.30 športni prenos - 17.30 Spored za mladino
-	18.30 Včeraj in danes - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Schiller: Maria Stuard
-	22.30 Športna nedelja - 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik - 21.15 Jazz -22.15 Film: «L’ultima lotta*.
RADIO TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Slov. narodne - 12.10 Poletna srečanja - 13.30 Motivi in melodije -
17.00	Tamburaški ansambel - 17.20 Enciklopedija - 18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Dvorak in CaseJla - 19.30 S Plečnikom po Italiji - 19.40 Glasovi in slogi - 20.00 Športna tribuna -
20.50	Zgodbe prve svetovne vojne
-	21.15 Popevke - 21.30 Pianist Jež - 21.55 Tamburaški ansambel.
TRST
12.05 Russo in Safred - 12.25 Tretja stran - 13.45 Album pesmi
-	14.10 Simf. koncert - 14.45 Kr-tačni odtisi.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 15.00, 17.00,
20.15	Poročila - 8.10 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 9.30 Operne arije - 10.00 Pod senčnikom - 10.30 Plošče 10.45 Orkester Caravelli
-	11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.01 Športni ponedeljek - 14.10 Rimski-Korzakov, Koncert, opus 30 - 14.30 Prisluhnimo jim skupaj - 15.10 Za oddih in razvedrilo - 15.30 Zvoki in barve - 16.30 Popularne skladbe -17.30 Mozaik glasov - 18.40 Baročna glasba - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 23.10 Motivi za vsakogar.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Plošča za poletje -
9.10	Zvočni trak - 10.05 in 11.30 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt -
13.50	Elektronske orgle 14.45 Ital. popevke - 16.30 Moderne melodije - 17.15 Program za mladino
-	19.15 Roman - 20.15 Orkestri -
21.00	Iz Ponchiellijeve opere «La Gioconda* - 22.30 Glasbeno-govor-ni spored.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri - 9.09 Znanstveni problemi - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Detektivka 10.15 Jazz - 11.40 Pesmi desetletja -13.55 Plošča za poletje 14.05 Ju-ke box - 15.15 Violinist S. Accar-do - 16.00 Popoldanski spored -18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Leteči krožniki - 20.01 Operna antologija - 21.10 Glasbeno-govorni spored - 22.40 Neapeljske pesmi -
23.00	Kronike z Juga.
III.	PROGRAM
10.00	Haendlov Te Deum - 10.40 Prokofjev, Sonata št. 9 - 11.05 Franck in Dvorak - 11.45 Mozartov kvartet K 285 - 12.20 Dve Pergolesijevi sonati - 13.00 Antologija interpretov - 15.05 Beethovnova Simfonija št. 1 - 16.20 Paga-nini in Schumann - 17.40 Casella, Divertimento za orkester 18.15 Gospodarska rubrika - 18.45 Radijska črtica - 20.10 N. Rowe: La bella pentita - 22.30 Glasba danes.
FILODIFUZIJA
8.30 Skladbe za orgle - 8.55 Na sporedu Bela Bartok - 10.10 Haend-love skladbe - 11.00 Geza Anda izvaja Mozarta - 12.00 Ravelove skladbe - 15.30 Simfonična glasba.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila - 7.50 Danes za vas - 8.25 Inform. oddaja 9.08 Glasbena matineja - 9.55 Za mlade radoved neže - 10.10 B. Bjelinski: Gozd počiva • 10.25 Z operetnih odrov -
11.15	Pri vas doma 13.00 Na današnji dan - 13.10 Brahmsovi valčki 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Pihalni orkestri 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Lahka glasba
-	16.40 Komorni zbor iz Celja -
17.00	Vsak dan za vas - 18.05 O-perni koncert - 19.00 Aktualnosti
-	19.15 »Signali* - 19.35 Mladinska «Interna 469» - 20.15 Poje Rafko Irgolič - 21.00 Orkester Slov. filharmonije - 22.30 Nočni akordi -
23.10	Radi ste jih poslušali - 24.05 Ciril Zlobec: Pesmi.
ITAL. TELEVIZIJA
18.15 Spored za najmlajše - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Film: «L’inverno ci fara tornare* - 22.45 Četrt ure z Mariom Guarnero - 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik - 21.15 Prva stran
-	22.15 Simfonični koncert - 23.00 V Pordenonu.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA
JU«. TELEVIZIJA OD 8. DO 14.-IX. 1968
NEDELJA, 8. septembra
18.50, 21.00, 23.20 Poročila - 10.35 Dobro nedeljo voščimo - 11.00 Kmetijska oddaja - 11.45 Disneyev svet - 12.35 Cirkus — film - 13.00 Nedeljska TV konferenca - 17.30 TV kažipot - 17.50 Košarka Rad-nički-Jugoplastika - 18.20 Rokomet Crvena zvezda-Celje - 18.55 Folklorni festival v Kopru - 19.50 Cikcak - 20.05 Saga o Forsytih -21.45 Vijavaja - 21.50 Na festivalu Split 68 - 22.50 Športni pregled.
PONEDELJEK, 9. septembra
18.00,	21.00, 22.45 Poročila -10.35, 15.45 TV v šoli - 11.30, 15.50 Ruščina - 17.10 Angleščina - 17.45 Madžarski TV pregled - 18.05 Mah svet - 18.30 S poti po Mehiki — film - 18.55 Po Sloveniji - 19.25 Iz cikla Slovenščina - 19.50 Reportaža - 20.20 Plošča poletja - 20.35 Predstavljamo Dionne Warwick -21.35 G. Bongioanni. Mati iz Torina - 22.20 L. Janaček: Concer-tino za klavir bi 5 inštrumentov.
TOREK, 10. septembra
21.00,	24.15 Poročila - 10.35, 15.45 TV v šoli - 11.30, 16.40 Angleščina - 17.40 Francoščina 18.55 Kljuk-čeve dogodivščine - 19.20 Oddaja za ital. narodnostno skupino - 19.45 Filmski mozaik - 20.15 V svetu atoma - 21.40 Podstrešna soba — film - 23.45 Orkester RTV Beograd.
SREDA, 11. septembra
18.20, 21.00, 23.15 Poročila - 1<U5
TV v 'šoli -’ 18.05 Madžarski TV 23.30 TV kažipot
pregled - 18.25 Mala sirena - 18.45 Kje je, kaj je - 19.00 Pisani trak
-	19.20 Oddaja za otroke - 20.05 Zabavno glasbena oddaja - 20.45 TV prospekt - 21.35 O. Fiume: Molčeči boben - 22.25 Perry Ma-son.
ČETRTEK, 12. septembra
18.10, 21.00, 23.15 Poročila - 9.55 Otvoritev zagrebškega velesejma
-	10.35, 15.45 TV v šoli - 11.30, 16.40 Nemščina - 12.00 Angleščina
-	18.15 Muca copatarica 18.30 Pionirski TV dnevnik - 19.00 Po Sloveniji - 19.20 V narodnem ritmu
-	19.45 Po sledeh napredka - 20.05 Poje Tonny Dalara - 20.45 Cikcak
-	21.35 Pickwickovci - 22.30 Dva poletna obiska.
PETEK, 13. septembra
21.00 in 23.25 Poročila - 10.35, 15.45 TV v šoli - 12.30 Francoščina - 18.30 Velesejemski biro -18.55 Buffalo Bill — film - 19.20 Koncert med slikami - 20.05 Raziskovalno delo in reforma - 20.35 Srečanje s F. Bevkom - 21.50 Tistega lepega dne — film.
SOBOTA, 14. septembra
19.25, 21.00, 24.00 Poročila - 10.35 TV v šoli - 16.00 Atletska tekmovanja - 19.30 Disneyev svet — film - 20.20 Zanimivosti po svetu
-	20.45 Cikcak - 21.20 Otvoritev razstave ob 25-letnici vstaje primorskega ljudstva - 21.35 Humor, oddaja - 22.40 Osvajalci — film -
---- ~	- 23.45 TV biro.
Nujnost gradnje šole v Sovodnjah in pa popravila šole na Vrhu
Ogorčenje staršev zaradi zavlačevanja pristojnih organov - Odobrena ureditev ulične razsvetljave in pokopališča - Prevoz otrok z Vrha v vrtec v Sovodnje
Na seji občinskega sveta v So vod- njah in obnovo iste po drugih va njah, v petek zvečer, so najbolj seh. Odobrili so nadalje končni na-
obširno razpravljali o stanju šolskih poslopij v Sovodnjah in na Vrhu, v zvezi s predlogom župana Jožefa češčuta, da bi podaljšali poverilnico ustanovi ISES za šolske gradnje na področju sovodenjske občine. Župan je povedal, da so vse dosedanje prošnje da bi država prevzela gradnjo novega šolskega poslopja v Sovodnjah in tudi popravilo šole na Vrhu in po drugih vaseh, ostale brez pozitivnega odgovora. Ko je bil pred časom prefekt na obisku na županstvu, so mu predložili nujnost takih del in obenem tudi položaj občine, ki sama nima sredstev, da bi jih opravila. Prefekt je takrat obljubil, da bo na pristojnem mestu v Rimu posredoval za nujno rešitev tega problema.
V debato o tem problemu je poseglo več svetovalcev, zlasti Marcelo Devetak z Vrha, ki je povedal, da je nevarnost, da se ne poruši streha šole na glavo otrokom in učiteljem, da so podi popolnoma dotrajani, prav tako stopnice, okna in vse drugo. Pozimi morajo otroci zmrzovati po učilnicah in ob slabem vremenu dežuje vanje. Drugod skrbi država mnogo bolje za šole pasivnih občin, kakršna je tudi sovodenjska. Nekateri so priporočali, naj bi starši začeli s protestno akcijo ter se obrnili do vseh oblasti, ki imajo kaj besede pri tej zadevi. Če to ne bi zadostovalo, naj bi posegli še po ostrejših ukrepih.
Pri tem je bil govor tudi o potrebi gradnje otroškega vrtca na Vrhu. Župan je povedal, da je občinska uprava že pred časom napravila potrebne korake za gradnjo primernega poslopja, vendar gre birokratski postopek le počasi naprej. Za sedaj bi lahko uredili zadevo tako, da bi uredili prevoz otrok za vrtec z Vrha v Sovodnje. Seveda bi se moralo priglasiti za to najmanj pet otrok. Prvi poizkus v tem smislu ni uspel prav z*aradi premajhnega števila vpisanih. Ob zaključku so svetovalci potrdili poverilnico ISES s priporočilom, naj bi sprejeli vse potrebne ukrepe, da se uredijo šolska poslopja v občini, zlasti v Sovodnjah in na Vrhu.
Ob začetku seje so svetovalci odobrili najetje posojila 2,7 milijona lir za kritje občinskega primanjkljaja iz leta 1966. Odobrili so tu-
črt za preureditev pokopališča v Sovodnjah in zadevni strošek 7,8 milijona lir.
Z upravo ONAIRC bodo podpisali novo pogodbo za pet let za upravo vrtca v Sovodnjah; občina bo morala plačati letno ONAIRC po 300 tisoč lir ali po 100.000 lir več kot do sedaj, kot svoj prispevek za stroške.
Kar se občinskega obračuna za leto 1967 tiče so ugotovili, da je znašal upravni prebitek ob koncu leta okrog 7,2 milijona lir od katerega pa so nekaj nad 6 milijonov že porabili za urbanistični načrt, za bodočo občinsko dvorano ter za dela na pokopališču v Sovodnjah. Občina je prispevala po 20 odst. tudi pri asfaltiranju turističnih cest na svojem področju. Da je lanski obračun še kar ugoden je pripomogel dohodek od proste cone, ki je znašal lani okrog 7 milijonov. Kljub stalnim visokim izdatkom bodo v bodoče skušali popolnoma odpraviti primanjkljaj v občinskem proračunu, kar bo omogpčilo občinski upravi večjo avtonomijo in širino pri bodočih javmh delih.
Po odobritvi nekaterih sprememb v postavkah letošnjega proračuna in povišku nagrade županu za njegovo delo, so se pred zaključkom seje pogovorili še o nekaterih zadevah, ki niso bile izrecno navedene na dnevnem redu.
Del Ben je poudaril, da so bila pripravljalna dela precej obsežna. Državni kongres novinarjev, ki je IX. po vrsti, sta organizirala EPT iz Gorice in Novinarska zveza Jul. krajine ob sodelovanju deželne u-prave. Pobudo za to, da se začne v Gorici, pa je dal že pred dvema letoma goriški časnikar Tullio Ber-not.
Program predvideva v ponedeljek popoldne obisk v Vidmu z ogledom tiskarne in uradov dnevnika «Messaggero Venelo«. Redna kongresna dela se bodo nato vršila ves teden v Gradežu ter se bodo zaključila v soboto 21. t.m. zjutraj. V popoldanskih urah pa so na programu obiski v Trstu, Ogleju ln po drugih krajih bližnje okolice.
Vpisovanj« v slovenske šole na	Goriškem
V	polnem teku je vpisovanje di-
jakov v enotno nižjo srednjo šolo v Ul. Randaccio v Gorici, ki ga bodo zaključili 20. t.m. Pri tem moramo poudariti, da je obisk šole obvezen za vse	učence,	ki	še
niso dopolnili 15 let do 1. oktobra letos. Zato priporočamo staršem, naj pohitijo z vpisom in naj ne čakajo zadnjih	dni.
Za višjo gimnazijo, licej in učiteljišče v Ul. Croce v Gorici se bo vpisovanje zaključilo 25. t.m., da bodo imeli čas za vpis tudi tisti, ki morajo opraviti še predhodne izpite.
V	osnovne	šole v	Gorici	in	po
drugih občinah se bo začelo vpisovanje 23. in se zaključilo 28. t.m.
Globe mestnih stražnikov
V	preteklem avgustu so mestni stražniki v Gorici ugotovili in oglobili 487 raznih prekrškov, ki so bili takole razdeljeni:
Prekrški proti cestnem pravilniku 462, proti mestnemu pravilniku 22, tržnemu pravilniku 2 in
proti predpisom o reklamiziranju 1. v sredo 11. t.m. od 18. do 20. ure
V	istem mesecu je mestni konje- v šolskih prostorih. V Doberdobu
derec polovil 25 psov, ki so se kla- bo vpisovanje v petek 13. t.m. od tili brez gospodarja.	j 18. do 20. ure na sedežu prosvet-
iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiimiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii m mm imiiiimiiiiiiiiii
OB VPISU ZA NOVO SOLSKO LETO
Važno vzgojno delo glasbene šole na Goriškem
Začelo se je vpisovanje gojencev v Gorici, Sovodnjah in Doberdobu
Glasbena kultura je koristna za otroke že v prvih letih obiska osnovnih Sol. Pomaga jim pri tor-j miranju njihovega značaja, kar bo imelo potem blagodejen vpliv sko zi vse življenje. Zato vzgojitelji priporočajo staršem, ki imajo za to možnost in priliko, naj svojim otrokom omogočijo tudi vsaj osnovno glasbeno kulturo.
Glasbena šola v Gorici, ki že več let uspešno deluje tudi pri nas kot podružnica glasbene šole iz Trsta, bo tudi letos kmalu začela z rednim poukom in sicer od 15. septembra dalje Vpisovanje gojencev te vrši v Gorici ves nastopni teden do 15. t.m. na sedežu v Ul scoli 1/1 med uradnimi urami. V ovodnjah bo vpisovanje gojencev
NAPOVEDUJEJO UDELEŽBO 100.000 OSEB
Velike priprave za proslavo 25-letnice protifašistične vstaje
Urejevanje ulic in pločnikov - Gradnja tribun - Asfaltirajo cesto h Kekcu - Nastop zamejskih zborov
nega društva «Jezero». Po drugih krajih (Steverjan in Standrež) bo vpisovanje pozneje in ga bomo javili naknadno.
Glasbena šola je dosegla lani pri svojem delu lepe uspehe; zato je tudi letos med starši in mladino veliko zanimanje za njeno delo in prav gotovo bo to zanimanje našlo izraz tudi v še večjem vpisu novih gojencev za letošnje šolsko leto. Starim gojencem pa vodstvo šole priporoča, naj pritegnejo v šolo še tiste svoje prijatelje in znance, ki se do sedaj še niso vpisali.
Izidi popravnih izpitov na slov. srednjih šolah
Na slovenskih višjih srednjih šolah so včeraj objavili izide popravnih izpitov v jesenskem roku, ki so jih polagali študentje učiteljišča, gimnazije in liceja.
Učiteljišče: 1. razred; izdelala sta Iris Battaino in Sergij Zavadlav. 2 razred: izdelala je Lilijana Vižintin, zavrnjeni sta bili dvi dijakinji. 3. razred: izdelala sta Marijan Kranner in Miryam Leban, zavrnili so enega dijaka.
Pri sprejemnem izpitu za licej so zavrnili enega dijaka.
Popravni izpit čez IV. gimnazijo je izdelala Zavadlav Anastazija, popravni izpit čez drugi licej so o pravile Jožica Gravnar, Ana Luo-chesd ter Antonija Strosar.
16. septembra v Gorici
Leone na otvoritvi novinarskega kongresa
Na sedežu pokrajinske turistične ustanove v Gorici (EPT) je njen predsednik Del Ben poročal na tiskovni konferenci o zaključnih pripravah za vsedržavno novinarski kongres, ki bo prihodnji teden v Gorici in Gradežu.
Svojo udeležbo na otvoritvi je napovedal predsednik vlade Leone in druge ugledne osebnosti, med katerimi tudi sen. Goonella. Računajo, da se bo kongresa udeležilo okrog 500 delegatov in njihovih družinskih članov.
Začel se bo v nedeljo 15. t.m. s predkongresom v Gradežu. Pravi kongres pa se bo začel v ponedeljek dopoldne v Gorici ob 8.30, kjer bodo goste pozdravili goriški
di posojilo pet milijonov lir za oja-1 župan Martina in drugi krajevni čitev javne razsvetljave v Sovod-1 predstavniki.
miiiimiiiiiiiiiiiimiHimiiiiiiiiimmMiiMiimimiiiiiiiuiimiummiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiniiD
OBVESTILO BIVŠIM PARTIZANOM
Sprejemanje prošenj za priznanje partizanskih kvalifikacij
Prošnje sprejema odsek bivših partizanov borcev v inozemstvu v Ascolijevi ulici
Pozivamo vse bivše partizane in čajno številna množica, morda bli-svojce padlih, da vložijo prošnjo | zu tisoč oseb. Orzan, ki ni skaka-
za priznanje partizanskih kvalifikacij v smislu zakona štev. 341 z dne 28. marca 1968.
Prošnji je treba priložiti potrdilo o italijanskem državljanstvu in rojstni list, katera izda pristojni anagrafski urad na nekolkova-nem papirju. Bivši partizani, ki imajo potrebno dokumentacijo o partizanski dejavnosti, naj priložijo prošnji fotografski posnetek teh dokumentov. Vsi oni, ki dokumentov še nimajo, lahko vseeno odpošljejo prošnjo v Rim komisiji za priznanje partizanskih kvalifikacij, ter bodo naknadno morali poskrbeti za potrebno dokumentacijo.
Usti, ki še nimajo partizanske kvalifikacije, dobijo vsa potrebna pojasnila in oskrbo na odseku bivših partizanov borcev v inozemstvu s sedežem v Gorici, Ascolijeva ul., v uradnih urah od 8.30 do 12.30 in od 16. do 18.30.
Za Doberdob in okoliške vasi je na razpolago Stanko Gergolet, Rimska ulica 27.
Festival «Dela» v jami j ali
Se danes in Jutri bo v Jamljah festival DELA, ki ga prireja krajevna sekcija KPI. Ob 17. uri je promenadni koncert godbe na pihala KRAS iz Doberdoba, ob 18. uri bo zbranim govoril poslanec Albin Škrk. Jutri zvečer bo filmska predstava, Oba večera bo ples ob spremljavi orkestra Kras s Tržaškega ter pevkama Magdo in Tatjano.
Nini Orzan bo skočil opolnoči z mosta
Danes opolnoči bo Nini Orzan skočil s pevmskega mosta v Sočo. Svojo obljubo, ki jo je dal pred letom dni, hoče torej izpolniti, seve, z majhno razliko od prejšnjih let: skočil bo ponoči, točno ob 24. uri.
Prejšnja leta je njegovemu podvigu ob 12. uri prisostvovala obl-
lec v vodo, se je z improvizirane skakalnice že večkrat pognal v Sočo kar oblečen, ponavadi v majici milanske ekipe. Skok na glavo bi bil tvegan celo za izurjenega skakalca, kaj šele za občasnega športnika kot je on. Most je namreč visok blizu 15 metrov. Kljub noči Nino lahko pričakuje, da ga bodo pozdravili njegovi običajni spremljevalci in oboževalci.
Potnika vrglo iz avta
Dokaj čudna nesreča se je včeraj ponoči pripetila trem Tržačanom, ki so se iz Gradeža vračali prek Ville Vicentine domov. Iz fiata 500, ki se je na križišču zaletel v prometni otok, sta zletela oba potnika, tretji, ki je spal na zadnjem sedežu, se je pri trčenju prebudil ter sam nadaljeval vožnjo avtomobila po državni cesti št. 14 še kakšnih 100 metrov, vendar vozila ni mogel obvladati ter je zapeljal v jarek. Fant si ni nič napravil, njegova tovariša, ki sta padla iz avta, pa se zdravita v tr-žiški bolnišnici.
Šofer 24-letni Roberto Macor iz Ul. degli Appiari 7 si je zlomil desno piščal, desno stegnenico in desno roko ter se bo zdravil 40 dni, njegov prijatelj Luigi Cioca-relli, star 17 let, iz Ul. TUvarnella 3 pa se je udaril v glavo in zadobil šok; v bolnišnici se bo zdravil 10 dni. Giorgio Pdootti, prav tako iz Trsta, je zavozil v jarek ter edini ostal nepoškodovan.
Nova Gorica, najmlajše slovensko mesto, se skrbno pripravlja na svoj veliki dan, na 15. september, ko bo sprejela približno 100 -tisoč ljudi iz vseh krajev Slovenije m zamejstva na veličastni proslavi pod pokroviteljstvom predsednika republike maršala Tita, sklicani ob 25-letnioi vseljudskega upora slovenskega in italijanskega prebivalstva Goriške in bližnje Furlanije proti nacizmu in fašizmu. Pred poslopjem občanske skupščine so že dogradili velik lesen oder, na katerem bo več stotin pevcev iz Primorske pelo partizanske pesmi. Nasproti glavnega vhoda v občinsko skupščino pa postavljajo o-der, na katerem bo prostora za govornika in številne povabljence Sodijo, da se bodo povabilu odzvali predstavniki oblasti iz naše dežele, nadalje predstavniki partizanskih formacij, ki so delovale tako na področju naše dežele kot tudi v ostalih delih države.
Na raznih krajih mestnega središča postavljajo stojnice, da bi mogli postreči tako velikemu številu udeležencev. Prejšnji dan so pričeli asfaltirati cesto h Kekcu, odprli in asfaltirali so nove poti zlasti v Solkanu. Magistrala je v zadnjih tednih spremenila svoj iz-gled. Ob njej so namestili sodobno javno razsvetljavo, obdali so jo z asfaltiranima pločnikoma. V novem paviljonu v trgovskem središču bodo te dni odprli še preostale trgovine. Tudi v Šempetru mesto lepšajo; te dni so ga obogatili z novo tekstilno trgovino, v kateri bo moč kupiti tudi usnjeno galanterijo.
Obenem v Novi Gorici urejujejo parkirišča, da bi sprejela okoli 600 avtobusov in nad 2.000 osebnih avtomobilov iz vseh krajev Slovenije. Udeleženci se bodo na proslavo pripeljali tudi s številnimi izrednimi vlaki. Nova Gorica, najmlajše slovensko mesto, bo prihodnjo nedeljo v nekem oziru slavilo tudi 20-letnico svojega nastanka.
Na proslavo bo prišlo tudi veliko Slovencev in antifašistov iz zamejstva tako z gorišike kot s tržaške strani. S Tržaškega bodo na proslavi sodelovali tudi štirje pevski zbori in sicer «Lipa» Iz Bazovice, «Vesna» iz Križa, «Slovenec» iz Ric-manj in »Primorec« iz Trebč. Združene pevske zbore, ki bodo nastopili skupno z godbo Ljudske milice iz Ljubljane, bodo Izmenično vodili Radovan Gobec, Koloind in Tržačan Oskar Kjuder.
Ves potok proslave bodo prenašali po ljubljanski televiziji.
V torek 10. septembra bodo dopoldne referati, popoldne občni zbor društva in otvoritev razstave Goriškega muzeja o Slovencih v razdobju 1860-1870, zvečer pa bo predsednik skupščine Nova Gorica priredil sprejem za udeležence.
Te pomembne kulturne manifestacije se bo, tako sodijo, udeležilo okoli 100 zgodovinarjev iz Slovenije in drugih držav; na njej bodo prisotni tudi profesorji zgodovine na slovenskih srednjih šolah v Gorici in Trstu ter osebe, ki se u-kvarjajo z našo preteklostjo.
Iz gorlške bolnišnice
Na delu v mehanični delavnici v Romansu se je ponesrečil pri stroju ker mu je postalo slabo, 15-let-ni vajenec Luigi Zonch iz Roman-sa V goriški splošni bolnišnici so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju zaradi rane na desnem sredincu in drugih poškodb.
Z mopedom je trdi v ustavljen avto prejšnji večer v Gradiški 57-letni železničar Liberale Deruchin iz Pogliana. Padel je in si zlomil desno koleno ter dobil še druge poškodbe. V bolnišnici so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju.
Zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Novi Gorici
Jutri se v dvorani občinske skupščine v Novi Gorici prične XIV. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, ki bo trajalo do 13. septembra. Prirejajo ga ob 100-letnici uveljavljanja slovenskega političnega življenja, ob 50-letnici nastanka Jugoslavije ter ob 25-detnici vseljudske vstaje na Primorskem. Zborovanje je pod pokroviteljstvom občinskih skupščin Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Sežana in Tolmin.
Danes ob 9. uri (po jug. času) bodo takoj po otvoritvi predavanja o Slovencih na prelomu šestdesetih in sedemdesetih let 19. stol.; predavali bodo: Branko Marušič o Goriški in Istri, Samo Pahor o Trstu dr. Ja-romir Beran pa o Beneški Sloveniji. Popoldne bodo na isto temo govorili dr. Tone Zorn (Koroška), dr. Vasilij Melik (Kranjska), Viktor Vrbnjak (Štajerska) in Fran Šebjanič (Prekmurje). Ob 20. uri bo v razpravni dvorani okrožnega sodišča predavanje o umetnostnozgodovinskih in arheoloških spomenikih Goriške.
Razpis za prijave v Dijaški dom v Gorici
Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1968 1969 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi zavoda.
Prošnje za sprejem v Slovenski dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest.
Vsa ostala pojasnila ln navodila prejmejo prosilci pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ulici Montesanto 84 vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Uprava
Slovenskega dijaškega doma v Gorici
Slovo od uglednega moža
Včeraj popoldne je v Braniku veliko število sorodnikov, znancev in prijateljev spremilo k zadnjemu počitku na tamkajšnjem pokopališču Ivana Kolmana, bivšega grajskega oskrbnika.
Pri odprtem grob', se je v imenu bivših borcev z Goriškega poslovil od njega Janko Cotič iz Sovodenj. V svojem govoru je pouda-
1917 izbral Branik kot svojo novo domovino, kjer si je izbral ženo in živel do zadnjega, čeprav po rodu Nemec, je poskrbel, da so se njegove tri hčere, med katerimi je Eri ka, soproga goriškega trgovca Milana Pavlina, šoiale v slovenskih šolah in slovenskem duhu. Med NOB se je odloč i za našo pravično stvar ter podpiral partizanske borce in jih skrival pred okupatorjem v grajskih skrivališčih ter jim pomagal pri pobegu, zlasti ranjencem. Ob zaključku se mu je govornik v imenu vseh, ki so bili deležni njegove pomoči še enkrat zahvalil ter obljubil, da jim bo ostal v hvaležnem spominu.
Priprave na dan matere in otroka
Ker bii morali letošnji dan matere in otroka proslavljati v razdobju volilne kampanje, je osrednji odbor ONMI odločil, naj bodo proslave kasneje v bolj mirnem razdobju. Goriški pokrajinski odbor ONMI je sklenil slaviti ta dan v septembru ter ga bodo posamezne občinske uprave določile v skladu s svojimi obveznostmi.
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE
Povračilo prispevka za zavarovanje
Lastnike kmetijskih strojev, ki so v drugi polovici leta 1965, kupili gorivo z boni UMA in pri tem plačali tudi prispevek za zavarovanje proti nezgodam na delu, obveščamo, da bodo lahko omenjeni prispevek zopet dvignili. Zato morajo napraviti prošnjo na posebnem obrazcu naslovljeno na UMA, ki bo na podlagi dokumentov v svoji posesti določila vsoto povračila.
Urad Kmečke zveze, Ascolijeva 1 .	v Gorici je na razpolago za vsa
ril, da si je pokojnik, ki je po ro-. nadaljnja pojasnila in pisanje produ iz avstrijske Štajerske, že leta I šenj.
Danes ples v Števerjanu
Prosvetno društvo Briški grič priredi danes popoldne in zvečer ples. pričetek ob 17. uri, zaključek ob 24. Gostom bodo postregli * okusnimi jedačami (domače klobase, čevapčiči), domačim vinom i° grozdjem,
Gorica
CORSO. 15.15: ((Benjamin... ovvero le avventure di un adolescente«« Pierre Clementis in Catherin® Deneuve. Francoski film, mladim ped 18. letom prepovedan.
VERDI. 15.00: (dmpiccalo pdu alto«, K. Eastwood in I. Števen*-Ameriški barvni film.
MODERNISSIMO. 15.30—22:	«A»
ogni costo«, Edw. Robinson i* K. Kinski. Italijanski kinem«-skope v barvah.
V1TTORIA. 15.00: «La battaglia del Mediterraneo«, Gerard Barray 1° Claudine Auger, francoski film 0 jugoslovanski mornarici, v barvah ; zadnja ob 21.30.
CENTRALE. 15.30: «1 due crooia' ti«, Franco Franchi in Ciccdo 1°' grassia. Kinemaskopski film f barvah.
I rži r
AZZURRO. 14—22.30:	«Eva, 14
verita sulTamore«.
EXCELSIOR. 14.30—22.30:	«Gra®e
zia«, G Ferzetti in L. Gastoni-
1-RINCIPE. 14.30—22.15: «Una m«-ravigliosa realtk«, G. Peppard ® M. Tiller Barvni film.
S. MICHELE. 14.30—22: »Bathman«. A. West, v barvah.
It o n h c
RIO. 15—22: »Helga«. Dokumenta** m film v barvah.
EXCELS!OR. Zaprto.
Včeraj-danes

ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V občina Gorica je bilo od 1. do 7. septembra 21 rojstev, 16 smrti, 11 oklicev in 8 porok.
ROJSTVA: Agosto MSchela, Mar-co Barbabiol, Fabio Veniuti, Massi-«no VSIsintdn, Daniela Tagliomi, Lu-oia Gumn, fUldippo Tonini, Daniela Glessd, Giuldo Daddone, Manuela Furlan, Marco Di Bartolo, Diego Vdsantdn, Gdaoluca Valle, Elena Vet-toreldo Pisdaneldo, Marco Humar, Fabdo Oomand, Elena Orilstin, Rtno Barbera, Daniele Medeot, Andrea Vecchdiet, Alessamdra Bertotto.
SMRTI: 41-letmd Lucdano Collinl, 76-letni Gdovannd Grego, 47-letni Lud. gl Masten, 55-letnd Albino Tomšič, eno leto stara Valentina Humar, fcamdonise 33-letnl Angelo Tessari, Maria Cabas, por. De Martin, 46-letmd Gdovannd Oovassi-Cossehu, 79-letna Giovanna Krasa, vid. Grion, 30-detni Ndcolč Ooronini, 62-letmi Sal-vaitore Tedesco, 92-letni Antonio Tu-rel, 37-letnl Bruno Comit, 74-letni Danite Vittori, 77-letnd kmetovalec Antonio Tonut in 79-letnd Ce6are Pdibtano.
OKLICI: vojaški oficir Franco Gherandi in študentka Grazia Ru-bino, univerzitetni srtudent Vito Svetina in univerzitetna študentka Da-za Tommasd, študent Alessandro VI-drteb in gospodinja Aurora Paolet-ti, bančni uradnik Aldo Resch in gospodinja Elena Bemardis, trgovski reprezentant Giuseppe Faganel in prodajalka Albina Colella, telefonist Mario Gader in gospodinja Amna Scherl, tapebnik Bendamino Lo Re in šivilja Claudia Milotti,
trgovec Romano Culot in uradnica Antonia Figelj, delavec Emilio Ma-kuz in Vilma Ersetbig, vojaški oficir Pasquale Sisto in varuhinja Fausta Zaleteu, krojač Michele Mic-cold in slaščičarska delavka Silvana Magnarin.
POROKE: zdravnik Siong Tjija Hok in Mariagrazia Flnetti, slaščičar Andrea Laurenti in prodajalka Arletta Mdottd, telefonist Sergio Porta in slaščičarska delavka Virgilla Mian, uradnik Corrado Palli in študentka Ivana Gigldotti, kemik Gior-gio Valil in Giordana Vezil, inštruktor Rdoo Russdan in osnovnošolska učiteljica Silvana Spesso-t, uradnik Fabrizio Rimassa in profesorica Maria Grassi, trgovec Paolo Tuzzi in uradnica Marina Scuotto.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je prta lekarna Pontom - Bassi, štel 26; tel. 33-49.
TRŽIČ
Danes je v Tržiču odprta leK4 na San Nicolč, dr. Olivetti, U"04 1. maggio 94, tel. 73328.
RONKE	.
Danes je odprta lekarna «A' stazione« dr. Matitti, Vermegli*11 ’ Ul. Garibaldi 3, tel. 77446.
od*
Ra-
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 8. septembra je v G°ri, odprta cvetličarna JOŽEF DELJ, Travnik, tel. 54-42.
ban-
URARNA ZLATARNA
ŠULIGOJ
ust. leta 1908
GORICA. Ul. Carducc) 49
se priporoča za obisk v pr®" novljeni trgovini
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali ter nam stali ob strani ob bridki izgubi našega dragega moža in očeta
ALBINA TOMŠIČA
se najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku Komacu, sosedom, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem tistim, ki so na kateri koli način pripomogli pri pogrebu, počastili pokojnikov spomin ter ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žena Pavla,, sin Slavko ter drugo sorodstvo Sovodnje, 8. septembra 1968
PrmtorejkTdiievliifc
KAKO JE NASTALA SLAVNA PUCCINIJEVA OPERA
Lepa žena japonskega veleposlanika muje navdihnila MadameButterfly
Hysako je skladatelj prvič srečal v cerkvi sv. Petra v Rimu - Veleposlanik Ohyame je vzpodbujal prijateljstvo svoje žene s Puccinijem in je bil tudi sam njegov prijatelj - V starih letih je živela Hysaka v samostanu, kjer je postala žrtev požara
Odkar je komponist Giaco-Puccini videl v londonskem gledališču Duke of York uprizoritev tragedije Davida Be-lasca «Gejša», dramatizirano Po predlogi novele Luthra Johna Longa, je takoj sklenil, da bo naslednjo opero skom-poniral po tej vsebini. Ustvarjalni nemir se je vsebolj razpredal v njegovi notranjosti.
Vsakikrat, kadar je prišel Puccini v Rim, j s šel v katedralo sv. Petra občudovat Michelangelovo delo Pie ta. Vselej se je po več minut poglabljal v čudovito umetnino. Ko je nekoč pretresen odvrnil pogled od umetnine, je zagledal blizu
sebe očarljivo maio nežno Japonko. Njuna pogleda sta se srečala in mlada Japonka ga ni umaknila. V hipu je vedrina prešinila Puccinija. Vzdramil se je v njem tisti ustvarjalni zanos, ki mu je veleval, da je srečal Muzo, ki jo potrebuje pri komponiranju opere o Mali gospe Metuljček. Ogovoril je mlado damo, nato pa sta skupaj molče zapustila cerkev.
Opravičil se ji je in se ji predstavil. Z očarljivim nasmehom je odvrnila, da ga pozna po njegovih operah, ki jih neizmerno obožuje. Bila je Hy-sako, žena japonskega ambasadorja Ohyame v Rimu. Puc-
1	2	J	k	5	6	r	u	7	S	1	1	n	12
i5~							IH						
ir					H	r					Š	r	
ir				§S	H9					■	w~		
sr				22					H	23			
r			25					1	26				
	""	b	n				n	n.					
20	JO	31		P	l	1!	32				JT		
r					S	39					35	!36	37
3B				§S	39					S			
r			m	ki					M	13			
'A			r					1	H6				
r		<16					S!	99					1]
r			__				I	n	51	~					_j
VOD0RAVN0:	1.	samodejen
stroj, 7. elementarna nesreča, 13. besednjak, 14. turistično razvita •horska obala, 15. rimski vojskovodja, 16. mesto na zahodni istrski obali, 17. okrajšava za «ju-hior», 18. bog groma pri starih Babiloncih, 19. ime angleškega filmskega ustvarjalca Wellesa, *0. velika lesena posoda, 21. vod-na žival, 22. okusnost, 23. nočne Ptice, 24. dinastija partskih kraljev, 26. delo, opravilo, 27. ime slovenskega slikarja Debenjaka, j*®, majhna vrata, 29. jetniška so oica, 32. prostor za živino, 33. drevored, 34. slovensko ime za Ptiča flaminga, 38. sirota, 39. spodnji del glave, 40. škotski strokovnjak za prehrano, Nobelov na ^rajenec za mir leta 1949 (John Boyd), 41. znamka Citroenovega Avtomobila, 42. vrsta embalaže, "k reka v Toskani, 44. avtomobilska oznaka Celja, 45. švedski botanik, ki je določ'1 latinska ime-Ja za živali in rastline (Karl), ■®- indijski fizik, Nobelov nagrajenec leta 1930, 47. Cezarjev ljub-Benec, 49. župljani, 50. denar za sto enot, 51. ruski lirik (Sergej, l®29.1925).
NAVPIČNO:	1. glavno mesto
•sritreje, 2. dinast, 3. prsni koš, °Prsje, 4. rimski pesnik, 5. mesec j' letu, 6. površinska mera, 7. ■Pesto v vzhodn-' Srbiji, 8. staro-■eško rušilno orožje, 9. naviha Pe°. prekanjenec, 10. kemični PAk za renij, 11. starejši sloven-
ski pisatelj in prirodoslovec (Fran), 12. najpogostnejša jadranska morska riba, 14. italijanska filmska igralka (Eleonora), 16. slovita madridska umetnostni galerija, 19. lepo vedenje, manira,
20.	del skeleta, 22. osnutek, preprosta risba, 23. glasbena oznaka za prijetno, milo, 25. operni spev, 26. del voza, 28. najvišje državno predstavništvo, 29. glavno mesto Venezuele, 39. prvina, 31. napredni italijanski pisatelj (Carlo),
32.	vrsta obleke, 34. planina v Hercegovini severozahodno od Ne-vesinjskega polja, 35. ime ameriškega pisatelja Mailerja, 36. Verdijeva opera po Hugojevi drami, 37. škotski pisatelj popularnih romanov («Citadcla»), 39. ljubljan sko letališče, 42. alkoholne pijače, 43. pritok Rena v Švici, 45. svinčnica, grezilo, 46. mlada srbska filmska igralka (Eva, «Ljubezen ski primer®), 48. kazalni zaimek, 49. kemični znak za železo.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. skalpel, 8. topost, 14. tovarna, 15. Olinka, IG. Olint, 17. Koper. 19 Li, 20. pola,
21.	požig, 22. sen, 23. Ana, 24. Tatič, 25. dada, 26. La, 27. Krpan, 23. Toran, 29. otrobi, 31. akord,
33.	Anina, 35. Orient, 38. Tomaž, 40. Tunis, 42. or, 43 obok, 44. Tezej, 45. pri, 46. Krn, 47. Danec, 48. Time, 49. SA, 50. artel, 51. farad, 52. Iberia, 54. Anatole, 56. Napoli, 57. copatar.
cini ji je obrazložil, da želi skomponirati opero, ki se odigrava na Japonskem. Poprosil jo je za pomoč, še isto popoldne je povabila Puccinija na dom in mu zapela nekaj japonskih pesmi, šarmantna Hy sako ni bila samo priznana lepotica ampak tudi velika ljubiteljica glasbe. Znala je tudi peti in s svojim prijetnim glasom je mnogokrat pela ambasadorjevim gostom pesmi iz svoje daljne domovine Japonske. Puccini je postal ambasadorjev prijatelj in stalni gost njegove gostoljubne hiše. Ambasador Oyama si je štel v veliko čast, da lahko pomaga komponistu, ki hoče uglasbiti j opero o japonski ženi. j «Japonska zahteva to od na-jju», je s ponosom dejal svoji ljubki ženi. Slavnemu komponistu je lepa Hysako stalno pela japonske pesmi. Sprejela ga je vselej v japonski obleki in v njej je bila še bolj nežna in očarljiva. Soba je bila opremljena v japonskem slogu in na tleh so ležale svilene blazine z velikimi zmaji. Vse to je občudoval, gledal in vsrkaval vase. Opazoval je njene gibe, hojo in poslušal modulacijo njenega glasu. Njeni tanki prsti so se premikali po strunah japonske kitare «ko-to» in pesmi so plavale po sobi skrivnostno boleče. Navdušeni Puccini si je beležil melodije in jih sproti kompozicij-| sko , razvijal na klavirju. Po-j sebno pesem Cho-cho-san, kar pomeni po japonsko metulj, je sprostila Puccinijevo fantazijo. Zanimivo, da je popularna pesem Cho-cho pravzaprav pesem pijancev, ki jo na Japonskem največkrat prepevajo po krčmah in beznicah.
Po štirih letih komponiranja je 17. februarja 1904 doživela v milanski Scalj svojo krstno izvedbo opera «Madame But-terfly». Prisoslvovala sta. .ji "tu di japonski ambasador 5ySma z ljubko soprogo ? Hysako., V čudoviti komponistovi Tnštru-mentaciji je prav arija Cho-cho-san, ki mu jo je često zapela gospa Hysako, postala ena izmed najbolj priljubljenih a-rij v opernem svetu.
Leta 1907 je japonski ambasador Oyama zapustil svoje službeno mesto v Rimu in s soprogo Hysako odpotoval v svojo domovino.
Kmalu po vrnitvi v domovino je nastopila trnovo pot. Ko ji je po smrti moža umrl tudi sin, se je v Jokohami zatekla v šintoistični samostan, da bi odmaknjena od sveta v tišini dočakala konec svojega življenja. Samostanske sestre so jo . vzljubile in spoštovale in med njimi si je pridobila velik u-gled. Čeprav ostarela, je nekdanja lepotica še vedno imela lep in mladosten glas. Ob spremljavi japonskega inštru menta je večkrat zapela sestram, ki so oboževale njen glas. Nekega večera, bilo je 17. februarja 1954, ko je milanska
Scala proslavljala 50-letnico prve izvedbe Puccinijeve «Ma-dame Butterfly«, je stara Hy-sako kot po navadi pela sestram. Ni bilo v navadi, da bi sestre pele z njo. Ko pa je Hy-sako v bolečini svoje duše zapela naenkrat pesem Cho-cho-san, so se razvnele tudi sestre in z vsem srcem v zboru zapele z njo. Sestra prednica se je razjezila in protestirala proti petju tako pregrešne pesmi. Ker ni mogla preprečiti petja, je demonstrativno zapustila samostan. Ko se je iz daljave še enkrat ozrla, je z grozp 0-pazila kako plameneči zublji požirajo stoletne samostanske zidove. Preplašeni prebivalci Jokohame niso mogli več pomagati sestram. Žalostno so o-pazovali kako se v ognju ruši samostan, v katerem je bilo osemindevetdeset nun. Niti ena se ni rešila...
Emil Frelih
Pogled na Prava do Comercio, veliki trg ob morju v Lizboni
(Foto Magajna)
.............................-...................
Portugalska - dežela zelenih livad, vrtov razkošja, bede in otožnih ljudskih pesmi
Lizbona se razteza po sedmih gričih kot Rim - Slikovite bosopete prodajalke rib «les varinas» - Mesto Oporto je dalo ime slovitemu vinu
Mala država Portugalska je zibelka pomorščakov kakor so bili Vasco de Gama, Gomez in Mageljan, ki je v XV. stoletju obšel svet v treh letih. In vendar je danes malo tujcev, ki so si natančneje ogledali in odkrili lepote sicer Zaostale Portugalske. Država je *>b Atlantiku ter je cvetoč vrt Evrope. .Kako se ti predstavi Portugalska, je odvisno ttidj/Ttako pridgš vanjo, recimo v glavno mesto Lizbono, ki je eno naj lepših pristanišč sveta, če prideš z morja, izstopiš na suho v glavno mesto Portugalske srednjega veka. Na širokem trgu so palače ministerstev. Mesto je zidano na sedmerih gričih kakor Rim in po teh vzpetinah so palače in cerkve, ki s svojim pročeljem odsevajo v u mazano modri, rumeni in rdeči pastelni barvi. Po ulicah staregg mesta kvari videz beganje modernih avtov kakor tudi kretanje belo oblečenih policistov, ki prav nič ne spadajo v to odmaknjeno dobo.
če pridete v Portugalsko z letalom, pridete v mesto XX. stoletja. Vse je moderno, svetlo in prostorno po vseh kotičkih. Udobni pulmani čakajo, da odpeljejo tujca v mestno središče po lepih drevoredih, obdanih s palačami, vrtovi, cvetjem in elegantnimi vodnjaki, če pa prideš po suhem iz Španije, recimo z av-
# # #
TIHOTAPCI
# &
tom, te pa sprejme stara zaostala Portugalska, čeprav i-mata obe sosednji državi tesne odnose, so vendar ljudje in pokrajina dokaj različni. Portugalska je vse bolj mehka, ljubka prikupna vse bolj ljubezniva od sosednje Španije.
«Vrt Evrope na morju«, Ka-
te*. p.rAv;jQ....f’ortugaisJijJ. .ni.
samo olepševalni pridevnik države, ampak je tudi vsa pokrajina pokrita z zelenimi livadami, vrtovi in parki. Vsa ta bujna flora je dar vlažnih vetrcev Atlantika, ki obliva 800 km državne obale. Tu najdeš 2700 vrst različnih dreves. Po vrtovih imajo rastline iz vseh delov sveta iz severne Evrope, iz Sredozemlja iz Centralne Afriko, so pa tudi take, ki rasto samo v topli Portugalski. Tu je težko dobiti cvetličarne, ker ljudje ne kupujejo rož, saj jih imajo na pretek po različnih vrtovih. Portugalci so pretirano vljudni, ker je vljudnost redka lastnost ljudi v tem stoletju. Recimo, v trgovini te sprej mejo z «Vossa Excelencia» čolnar na Taju ti želi «boa viagem« (srečno pot). Vs ljudje so vljudni, pa čepra ne vsiljivi, mnogo držijo n, svojo čast in niso predrzni. Pi cestah srečuješ ženske s koi zelenjave na glavah in culam perila ter obložene z vsako vrstno kramo, medtem ko mc ški jezdijo na oslih kraj ko rakajočih obloženih žensk * rokami v žepu.
Značilne po mestu so (de varinas«, prodajalke rib, črnooke, črnih las in temnopolte. Vse so iz Ovara, starega ribi škega naselja, ki pravijo, da so ga pričeli graditi Feničani. Te prodajalke se lahkotno kretajo po mestu med gospodo, oblečeno po zadnji pariški modi. Do predkratkim so hodile bose, sedaj pa jim je policija to prepovedala. Ko Pa pridejo iz mesta, se takoj sezujejo in nadaljujejo pot bose.
V kavarnah na «Avenida da Liberdade« v Lizboni pod drevoredi akacij, palm in rož so zbirališča moških, kjer se hladijo ob sladoledu in ob srkanju kave. Zenska je v tej deželi brez družbene prostosti — dokler ne postane vdova in prvi član družine. Hčerke «boljših družin« si ne morejo same izbirati može ali si same preskrbeti potno dovoljenje ali šofersko izkaznico in šele v zadnjem času se je upala kakšna pogumna hčerka mestnega mogotca zahtevati osnovne pravice moderne ženske.
Na Portugalskem so posebno lepe cerkve, kjer najdeš zelo bogato okrašene stebre, ki nosijo v svojih okraskih mnogo spominov na slovite pomorščake in na kraje, ki so jih odkrili ti drzni morski pustolovci. Strehe stavb so poudarjene z rdečo barvo in nas spominjajo na kitajske pagode s svojimi krivimi oblikami. To te opozarja, da so
Partugalci bili prvi trgovci Evrope, ki so trgovali s Kitajsko. Zidovi v notranjosti stavb spominjajo na arabsko gospostvo, ki se je štiri stoletja šopirilo po tej deželi. Zato so ti zidovi obdani z barvastimi ploščicami «azulejos», ki obiskovalca spomnijo na orientalske zidne preproge. Te barvne ploščice, ki nosijp različne okraske, so tudi posnetki kitajske umetne porcelanske obrti. In še danes se poslužujejo ,po modernih stavbah, zidarski mojstri te stare dekoracije.
Na vhodu portugalskih mest stoje arene za bikoborbe. Portugalske bikoborbe pa se razlikujejo od španskih po tem, da Portugalci bikov ne ubijajo v areni. Ko torero moj-stersko prebode s štirimi pari sulic (banderilhas > bika, ie igre konec, ker onemogel bik pade na tla in ga odpeljejo iz arene s kravami ter ga pokončajo «za kulisami«.
Najstarejša univerza na Por-
velikega kolonialnega imperija, ki ima še danes pod svojo, odnosno Portugalsko oblastjo velike kolonije, tako da je še danes Portugalska na četrtem mestu kolonialnega imperija.
V državi je še mnogo vprežne živine, ki jo uporabljajo ha polju pa tudi po mestih jn eelo v pristaniščih za vlačenje čolnov na suho. Pridelujejo pa bijte, pomaranče, mandlje in vino, ki ga predvsem izvažajo poleg sadja, sardin in tungstena v inozemstvo.
Zahodno od glavnega mesta se 32 km na dolgo razteza portugalska riviera, tako imenovana «Costa del Sol«, in je najelegantnejši del države, ki ima tudi vse odlike, ker lahko privablja tujca, pa tudi domačina, se pravi: obalo, razkošna ribiška naselja, bogate vile vgnezdene po bližnjih "gričih v borovih in evkaliptovih parkih, moderna igrišča za igranje tenisa in' golfa in mno-
Gla.vna ulica v Lizboni, ki se končuje med zelenimi parki in je zelo prometna	(Foto Magajna)
tugalskem in ena starejših na svetu je v Coimbri v osrednjem dolu države, ustanovljena leta 1200. Na vseučilišču je mnogo študentov, ki so posebno oblečeni, da se med seboj poznajo. Nosijo tesno se prilegajočo suknjo na škrice in široko pelerino, ki pada v velikih gubah, ne da bi bila na kraju obrobljena ker, za vsako ponovno ljubezen študenta odreže nosilec pelerine po en kos, trak, tako, da koncem študija ostane samo krpa pelerine.
Najbolj neugnani so prebivalci Oporta (300.000 preb.) drugega največjega mesta za Lizbono, ki je dalo ime pokrajini in slovitemu portugalskemu vinu. Je eno starinskih mest države in vedo povedati, da so ga pričeli graditi grški koloni 2000 let pred n. š. V mesto niso pustili priseljevanja, prebivalci so bili prvi na Portugalskem, ki so obogateli in so postali posestniki ter okrepili mestno oblast velike občine. Tu je bil tudi zarodek
go nočnih lokalov. V tem razkošnem okolju žive evropski odstavljeni kralji in razni vladarji, ki jih je ljudstvo nagnalo. Vijugasta cesta te pelje na rt «Cabo da Roča«, najzapad-nejšo točko Evrope. Proti tej zapadni točki se pinije in ev-kalipti odmikajo nizkemu grmičju, ki kljubuje močnim atlantskim vetrovom, dokler ne zaideš na gole skale in te ustavijo peščene sipine in mogočni Atlantski ocean.
Ta obala je Portugalcem draga in ljuba. Tu najdeš potujoče pevce, ki ti pojejo žalostne ljudske pesmi kakor so «il fado«, pesem o teži usode ali «la saudale«, žalostna pesem trubadurja s kitaro. Ta kraj jih spominja na drzne «conquistadorje», ki so šli o-svajat svet, in emigrante, ki so hodili v Brazilijo in v kolonije v Afriki. «La saudale« je otožna pesem portugalske matere, ki jo je pela ob odhodu sina v tujino, od koder se ni več vrnil.
M. P.
HORO
SKOP
Veljaven od 8. do 14. septembra 1968
OVEN (od 21. 3. do j	20. 4.) V ljubezen-
f	| skih zadevah je po-
l	J ložaj negotov in so
y možni spori. Žara di tega vam priporočamo manj fantazije. Človek mora biti sploh skromen. Na delu morate biti bolj «diplo-matični« in se morate brzdati. Ne trošite preveč svojih umskih moči.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) Obiskala vas f	bo neka oseba, ki
) vam bo zaupala svoja nežna čustva. Na vsak način ji lahko zaupate, če gojite do nje naklonjena čustva. Na delu bo prišlo do burnih razprav in imeli boste tudi neke nepričakovane izdatke. Bolele vas bodo noge.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) V lju-i bezenskih odnosih | boste imeli mnogo zadoščenja. Zaradi neke zamude boste sicer nestrpni, toda prizadeta oseba bo upravičeno odsotna. Na delu boste doživeli neki obisk,	ki	bo obrnil stvari	na
bolje. Imeli boste običajne živčne motnje.
RAK (od 22.	6.	do
/jTijN 22. 7.) Na čustve-(ne zadeve morate (	J gledati bolj stvarno
V	1' 1 / in jasno. Sploh pa
zaupajte bolj vase in	sprejmite odločitev,	ki	se
vam zdi najbolj primerna. Na delu bo prišlo do rešitve vprašanja, ki se je zelo zavleklo. Pijte zmerno.
LEV (od 23.	7.	do
22. 8.) Kar se lju-r	\ bežni tiče, imate
I prav vi. Zato ne 1 sprejmite nobenega kompromisa,	ki	bi
vas spravil v podrejen položaj. Na delu vas čaka sreča, toda pogoj za to je odločnost v izbirah. Glede zdravja nekaj ni v redu. Priporočamo vam več počitka.
DEVICA (od 23. 8. do 22.9.) Zaradi hudih sporov boste morali v čustvenih, odnosih nastopiti zelo odločno. Ne spoštujte vseh in ne zaupajte vsem. Na delu vas čaka neki nepričakovani zaslužek, sicer pa pojde vse po starem. Pri prehrani bodite čimbolj zmerni.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Za rešitev čustvenega spora se obrnite na dobrega prijatelja, ki bo posredoval. Sploh imate res iskrene prijatelje. Na delu se morate prilagodili položaju. Nekdo se vam bo	nekaj	zlagal,	kar vas bo
silno	razjezilo. Z	zdravjem ne
boste dooela zadovoljni.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do	21. 11.) Pre-
den se boste prepustili neki čustveni pustolovščini, morate vse dobro premisliti, sicer vas utegne drago stati. Nekdo vam bo nekaj važnega telefoniral. Na delu vas čakajo uspehi in napredovanje. Zdravje bo normalno, vendar potrebujete nekaj razvedrila,
STRELEC (od 22. H. do 21. 12.) Prišlo bo do	novega pre-
rekanja, ker ste preveč samoljubni. Včasih mora človek popustiti. Nekdo nestrpno pričakuje vsaj razglednico od vas. Na delu vam bodo poverili neko precej zaupno nalogo in sj boste izkazali. Vzemite zdravilo proti revmatizmu.
KOZOROG (od 22.
SN ‘2- do 20. 1.) 2al
f k ) vam bo po neki l	J	“stari ljubezni«, po-
V	stali boste čustveni
-------- in zopet navezali stike z osebo, s katero ste se razšli. Na delu si ne smete delati prevelikih skrbi, saj se s časom vse popravi. Pazite na krvni pritisk in držite se diete.
VODNAR (od 21. L do 19. 2.) Glede čustev boste najprej apatični, toda s časom bo znala oseba nasprotnega spola vzbuditi v vas precej toplin*-Celo navdušeni boste posta Na delu morate takoj izkorisi ti neko zelo ugodno prilc nost. Z zdravjem bo kar dobr
RIBI (Od 20. 2. c 20.	3.) Glede č
stvenih zadev ne t položaj najbolj ro nat. Toda prijate] vam bodo svetova najboljšo pot. Na delu bosi morali dobro premisliti, pn den sprejmete neko važno ot ločitev. Pazite zlasti pri vožn z avtomobilom, da ne pride d nesreče.

Primor^T^iievmk*
Q

Hotel
LEV
Ljubljana
VOŠNJAKOVA I TELEP. 310-555 Telegram LEVHOTEL Telex 31350
KATEGORIJA «A» Sodobno opremljene sobe • Apartmaji • Restavracije • Restavracijske terase - Dan-cing kavarna - Zabavni in artistični program . plesna glasba - Aperitiv bar Razgledna terasa - Terasa za sončenje • Banketne in konferenčne dvorane Čitalnica • Frizerski salon Menjalnica - Taksi služba Lasten parkirni prostor Pristajališče za helikopterje - Boksi za pse H'a dilnica za divjačino
OBIŠČITE NAJVEČJO TRGOVSKO HIŠO V SLOVENIJI
v LJUBLJANI, TOMŠIČEVA ULICA (nasproti hotela Slon)
jNiiMinm
L J U B L J
POLEG VSEH POTREBŠČIN ZA DOM, DRUŽINO IN ZA GOSPODINJSTVO VAM JE NA IZBIRO
ti
šc
BP*

-	V PRITLIČJU:
USNJENA GALANTERIJA: KOVČKI, TORBICE, POTOVALKE, TORBE, ROKAVICE, PASOVI, DENARNICE
—	V II. NADSTROPJU:
EKSKLUZIVNI MODELI MOŠKE IN ŽENSKE USNJENE KONFEKCIJE: PLAŠČI, SUKNJIČI, KOSTIMI, KRILA — ZA VSAK OKUS IN ZA VSAKO POSTAVO
"UU8LJANA ,
LASTNA MENJALNICA 10 % POPUST PRI NAKUPU ZA TUJA PLAČILNA SREDSTVA
Obiščite
POSTOJNSKO
JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18.
K] o
PORTOROŽ PORTOROSE
ROVLETTE CII EMIN DE FER BACCARA TRENTE ET (JUA RANTE
OnPKTO VSE LETO
//o/t/«Grad Mokrice»
ob avto cesti Ljublj‘ana - Zagreb
32 konfortnih sob-restav-racija - Angleški park - Gostom na voljo jahalni konji -dvovprega s kočijo - Dnevno glasba s plesom.
Hotel «S0ČA»
MOST NA SOČI tel. 7
Moderno urejen hotel — Pristna kuhinja s specialitetami na žaru . goriška postrv — Lep vrt — Vsak dan glasba in ples — Ribolov celo leto — Lastna čolnarna
KUPU JI E KNJIGE
lil IIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIII V
ttiaiki Itn(igabfu
i
\
TRST — Ul. sv. Frančišča 20 Telefon 61-792
Hotel «Krn» Tolmin
Modernizirani hotel B kat., 54 ležišč. V vseh sobah telefon, kopalnica, delno lastni WC. Centralna kurjava. V vsakem nadstropju družabni prostor. Velika-restavracija s kvalitetno kuhinjo. Specialitete na žaru. Soške postrvi. Kavarna, Aperitiv bar. Atraktivna stilno opremljena grajska klet iz 17. stoletja. Zraven stalna razstava slik «Zlatorog». Lepo urejen vrt. Tel. 87-039.
ŠKOCJANSKE
JAME
ARETTA
ULTRA T H1N
med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo < L A CLESSIDRA* Trst Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
I MIN IRT Prodaja na veliko in drobno 1’1/VlPT Velika in.'ra zlatnine po tovarniških cenah! LA! f//f / Izreden popust — Garancija —
GOSTIŠČE PR!
ODDIHU
odprte vsak dan ob: 10., 13., 15., 17. v maju in oktobru samo ob 10. in 15. uri
SOLKAN SKALNIŠKA 10 (Nova Gorica)
Vam muli dobro pripravljene domače rn tuje'specialitete. Spre-jemamo naročila za slavnostne pojedine (poroke,- skupinske iz-
^ TT	'•	- 'Konkurenčne en«
M
' M
1
žterfe
RESTAVRACIJA
81.114
A LR E R G 0
AJŠEVICA (NOVA GORICA)
Raki, ribe in vse specialitete na žaru
B	>
|.	L
	:i::Ur 1
1	D
it!
d dtVJftou
iemtam.’.
'Vad \eqJU
PARK HOTEL na bledu
Tel. 77-521 - Kat. b 134 sob, 239 postelj, 4 apartmaji. Udobne sobe s kopalnicami, tuši in WC, s prelepim razgledom na .jezero. Kuhinja z mednarodnimi jedili in domačimi specialitetami. Kavarna s teraso do jezera. Nočni lokali-Družab-ni prostori. PRIDITE NA PRI. JETNE POČITNICE ALI NA VVEEK-END V NAŠ HOTEL
■‘GENTRALRIVIERApoeioeoi	
	■
	Moderne sobe, mednarodna kuhinja, «GIRL BAK»
	odprt vsako noč
	razen ob sredah. ■
	
HOTEL SI.IIN I.JIIBUAMA
UlUVA UL. 10 IEL. 20611-43
HOTEL 2 MODERNIM KONPORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA O KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
m Ml	
	m
> m w Vi
r F I 'T
-P ip
» i • .* u v ip*
HOTEL GALEB	tri. 21605
REStMiUA RIBA - 21182 RESTAVRACIJA TAVERNA - 21222 KAVARNA LOŽA -21180 BIFE-RESTAVRAITJA SEMEDELA
V HOTELU GALEB IN RESTAVRACIJI RIBA,
DNEVNO PLES
V . v \v. š ■	, :	. .' • : • *
HOTEL in MOTEL iiCpUšd ftoijCCv OTOČEC OB KRKI - Telef. 068 - 21512 - 21321
z 88 sobami ih 174 težišči
Z Priznana mednarodna in narodna-restavracija in bife.
Z Grad- Otočec prenovljen, vse sob? opremi jene s stilnim . pohiftnnm Ludvika XV. in- XVW	■
SPLOŠNA
PLOVBA
PIRAN
RESTAVRACIJA
Lipa
Šempeter pri Novi Gorici
ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina.
SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA
Oglašujte
v PRIMORSKEM DNEVNIKU
KVALITETNO SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI
IN MLEČNI IZDELKI,
PKKKO SVOJIH ntr.OVIN
NA ŠKOFIJAH IN v KOPRU
nomnvE • jnoreuM
CHEJVUN DE EKU
S, V ■’>/»
t
Ir
OPATIJA
- ~ B, A M, § A
~///yaiea#ya
A B
Restavracija MARINELLA
TRST, Viale Miramare 323 (Barkovije) ob morju v bližini miramarskega dvorca — Tel. 36366
Nudimo gostom vse ribje specialitete. — Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo izreden popust. — Vsak večer godba s plesom
'
n j m/ i 1
PARK HOTEL GORKA
nova GORICA - Tki. 21-442. 21-16?
* mrMJr
razen torka in'barski nrnm-ani	. v : telfi fnn ?!■
torka in'barski program	telefon 2(239
vzdržuje g svojimi tovorno-potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.060 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
■»SPLOŠNA PLOVBA«, Piran, Zuuančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. l’elexi:	341 23; 341-22 Plovba
telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477

flVTOPMET GORICA ZGZTs
priporoča /Umovanje na LOK V Alt
dnevno obratujejo vse štiri vlečnice (najmanj 5 oseb) — lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti. UDI L L POLDANOVEC z več kot 100 ležišči in restavracijo z domačo hrano, vinom in drugimi pijačami — Tel. 21-314 Turistično društvo trna na razpolago tudi privatne sobe.
NOVO GOSTIŠČE
PR KRIŠKI GARDI»
Vipavski Križ
dobra domača kuhinja izbrane pijače - solidne, cene prepričajte se!
i-.)’. V * 1' :-.v '

30.
( B. TRAVEN)
General iz džungle
Ko so štirje	muchachosi čutili, da pri naslednji	brci v
obraz ne bodo mogli več iztisniti iz sebe nobene besede, so glasno in močno zavpili, kolikor jim je zemlja v grlu pač dovoljevala: «Tierra y libertad! Viva la revolucion de los peones!» Glasu ni bilo slišati jasno in razložno. Toda za vse tiste mu-chachose, ki so z zadnjo iskro življenja ujeli zatrte in zgnetene glasove in posameznih besed sicer niso slišali, pač pa so nagonsko razumeli ves njihov pomen, so bili ti zamolkli kruleči glasovi njihovih tovarišev hvalnica, ki jim je boljše ne bi mogli zapeti vsi nebeški zbori ob zveličarjevem rojstvu. Ta hvalnica	ni	napovedovala nobenega	odrešenika.	To	je
bila rvalnica,	ki	je napovedovala prihod	novih ljudi.	To	je
bila hvalnica,	ki	je napovedovala prihod	novih ljudi.	To	je
samo avtokracija, toda ne za ohranitev avtokracije, temveč za njeno uničenje.
14
Finquerosi niso samo slišali, ampak so tudi razumeli te zadnjo krike, edine krike, ki so jih izdavili usmrčeni muchachosi.
Popadel jih je takšen bes, da so se popolnoma spozabili. Zdaj niso več prepuščali svojim nadzornikom nalogo, da bi upornike zabili v zemljo, pač pa so po tistem kriku sami skočili na glave in stopali in plesali po njih, kakor da se jim je zmešalo.
«Kje so konji, prekleti leni psi,» je zavpilo več finquerosov in se s pestmi lotilo svojih nadzornikov. Konj še niso polo-
vili, ker so se pasli na odprtem pašniku, in jih je bilo treba najprej poiskati in segnati na kup.
«Konje sem! Konje sem! Da svinjam s kopiti zabijemo glave v pekel.«
Krikov štirih ali petih muchachosov niso slišali samo finquerosi, ampak tudi peoni. In čeprav so bolje razumeli indijansko kakor po špansko, so vendarle prav dobro razumeli tiste uporniške krike. In še posebej so se zdaj prvič v vsem svojem življenju zavedli, kaj ti uporniški kriki v resnici pomenijo.
Finquerosi so storili največjo napako, ki so jo mogli storiti: da so povabili peone na predstavo, da bi jim pognali strah v kosti.
Toda peoni so se zdaj prvič čutili kot sloj ljudi, ki je v sebi in med seboj povezan, ne zato, ker so peoni, ampak zato, ker imajo skupnega sovražnika, ker so njihovi sovražniki gospodarji, ki se jim kažejo kot dobrohotni očetje. Prvič v življenju se jim je posvetilo, da se ti dozdevni očetje takoj spremenijo v neusmiljene očime, brž ko sta njihova očetovska oblast in avtoriteta ogroženi.
Peoni, ki so jih poklicali sem kot priče, so se v tem trenutku zavedli, da njihov lastni zatirani in bičani razred lahko rodi junake, ki po pogumu, drznosti, značaju, sovraštvu in ponosu prav nič ne zaostajajo za tistimi, ki so doslej imeli te človeške lastnosti za nedeljivo dobrino svojega razreda, razreda fevdalnih gospodarjev, in so ob vsaki priložnosti kričali v svet, da so peoni in proletarci prav zato peoni in proletarci, ker nimajo nobenega ponosa in poguma.
Toda peoni so čutili, kako v njih poganjajo klice poguma, ko so slišali grgrajoče zmagovite krike umirajočih muchachosov. Ti so v njihovih doslej nedoločnih in neizoblikovanih osebnostih prerasli v razumevanje možnosti, ki jih imajo kot ljudje, ko so spoznali, da ti uporniki, ki so znali celo v najhujših mukah metati svoje sovraštvo lakajem diktature v
obraz, sodijo v njihovo raso, v njihov razred in ne v razred njihovih gospodarjev. Nihče izmed njih še ni videl, da bi kak finquero umrl s tako veliko blestečo kretnjo, kakor so znali umirati ti uporniki. Finquerosi so upali, da bodo pognali peonom strah in grozo v kosti, ko so jim ukazali, naj bodo navzoči pri usmrtitvi. Toda ne da bi dotlej le slutili, jim je načrt splaval po vodi in dosegel prav nasprotno: Peoni so nosili v srcih globoko religiozno občudovanje do upojrnikov, ko so se splazili nazaj v svoje kolibe in tam pripovedovali svojim ženam in otrokom, kaj so videli in doživeli. In to so pripovedovali s tako pobožnostjo in boječnostjo, kakor da bi ugledali v grmovju kakega svetnika, ki bi se jim osebno prikazal in jim velel, naj sezidajo kapelico.
Možje in žene so pokleknili pred majčkenimi, okajenimi in umazanimi podobicami Device Marije na malem zabojčku, ki jim je služil v kolibah kot oltar, in molili za duše usmrčenih upornikov s takšno pobožnostjo, kot da bi bili njihovi rajnki očetje. Ko so pomolili in so možje spet stopili iz svojih bednih kolib, da bi sledili oskrbniku na delovno mesto, niso bili več tisti peoni, kot so bili včeraj.
ŠESTO POGLAVJE
lovu, da ni mogla priti do Sante Cecilije nobena novica, ki ^ lahko uničila njegove načrte. Njegov načrt je temeljil pre<J' vsem na tem, da bi njegov sovražnik mislil, da je bilo krdel0 upornikov v tisti strahoviti bitki, ki jo je bil ponudil sovrag niku, popolnoma uničeno, in da zdaj samo še kakih des®1 ranjenih in raztresenih muchachosov blodi po grmovju preriji, gnanih od strahu in obupa. Skrbelo ga je samo ^ da ne bi federalesi, ruralesi in finquerosi s svojimi okrbniK1 in nadzorniki zapustili Sante Ceclije že tisti dan po bitk1'
Zgodaj tistega dne, ko so na Santi Ceciliji ujete mucb»' chose žive zagrebli po pravilih, po katerih so pod diktatur0 po navadi kaznovali puntarske indijanske hlepce, je poklic® k sebi dva muchachosa, o katerih je vedel, da poznata okolic0, ker sta bila rojena in sta zrasla na eni izmed fine v tiste01 okolišu in ju je njun gospodar prodal na monterije.	.
«Vidva, Pablo in Mario, razumeta narečje, ki ga tuk®1 govorijo peoni?»
«Da, General, to je tseltalsko narečje.))
«Dobro. Vzemita svoji tovorni mreži in si nakosita vel1* kup trave tam na tisti jasi na preriji. Zelo veliK kup tra«* Stlačita jo v vajini mreži in' jo tako dobro stisnita, da bost*
dobila veliko balo. Potem jo takoj mahnita na Santu
1
cilijo. Pojdita tam v vas peonov. Napravita najbolj neuir>eJ
Ko je General glavnino svoje armade in zahodni oddelek pomaknil kakih pet kilometrov nazaj v grmovje, se je lotil priprav za odločilen protinapad. Grmovje ni zakrivalo samo njegovih dveh armad, ampak tudi njegove priprave. Zdaj je imel dovolj prostora za naskok in dovolj prostora, da lahko napade svojega sovražnika z vsakega boka, ki bi mu najbolje ustrezal. Sledeč zdravemu indijanskemu nagonu, da se ne bo pustil presenetiti, če se le da, je tako spretno porazdelil zunanje straže in patrulje, da je lahko še pravočasno prestregel vsakega peona ali delavca v grmovju ali finquera na
obraz, ki ga zmoreta, in povejta peonom, da sta na poti Balun Canan, od koder bi rada šla na kavne plantaže, da 0 sklenila delovno pogodbo, in da bi rada v Balun Cana° prodala travo za dobro ceno in si kupila tobaka za na P° (' «To prav lahko storiva, saj sem že delal na kavni planta1 v San Geronimu,» je odvrnil Pablo.
((Ostanita tam približno pol dneva, kakor da bi se odpočila. Tukaj imata vsak trideset centavosov, da bi . lahko kaj kupila pri peonih, koruzne mlince za na pot, £iz°' chile, nekaj listov tobaka,))
(Nadaljevanje sledi)

UREDNIŠTVO: TRST UL. MONTECCH1 6, II., TELEFON 03-808 ln 44-638 Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: (JOR1CA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 — UPItAVA: TRST — UL SV FRANČIŠKA at 20 — Telefon «?w ms )m - ^akiicninia-	Hl.n e-
________________________beseda — Oglasi za tržaško ln gortško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Soc!erš PubhHcltš ltf.iiana» - Odgovorni ur-*dn!k	r--nn tp	kP„a riska r t	*	.