SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eek> leto predplačaa 15 (ld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za jed« meiec 1 fld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., za jeden meiec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. ve4 na leto. Poiamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo in ekspedleijaj v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove uliee 8t. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semeniiklh ulicah Xt. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemfli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. ^tev. 266. V Ljubljani, v torek 19. novembra 1895. Letnilt XXIII. Pred volitvami. V četrtek vrše se po raznih krajih naše dežele deželnozborske volitve za kmetske občine, ki volijo 16 poslancev. Ker je to zadnji list, ki ga dobe volilni možje v roke pred volitvijo, štejemo si v dolžnost, opozarjati svoje somišljenike, naj vse store, da trud in delo, katero so imeli prvotni volilci, da so prodrli s svojimi volilnimi možmi, ne bo brezvspešno. Prvo treba, da gotovo vsi volilci pridejo na volišče; po nekaterih krajih bo odločevalo le malo glasov, zato treba, da so naši volilci do zadnjega vsi navzoči pri volitvi, da pridejo ob pravem času, da prinese vsak seboj poverilni list, ki mu je bil izročen od glavarstva ter, da se vsakdo drži svojih političnih somišljenikov, ker agitacija nasprotne stranke in pritisk na volilne može vzlasti po nekaterih krajih bo posebno silen zadnji čas pred volitvijo. Dohajajo nam poročila iz raznih krajev, kako silno da liberalci begajo naše volilne može, ter jih pod razuimi pretvezami skušajo vsaj obdržati doma, ako jih ne morejo pregovoriti na svojo stran. Mi se nadejamo, da bodo volilni možje, ki so bili' večinoma v borbi izvoljeni, trdno stali in zvesti ostali besedi, ki so jo dali svojim prvotnim volilcem in zato tudi upamo zmage za našo stranko. Zato pa treba preč^ vsem discipline, da volilci volijo soglasno one može, katere je priporočil osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke, ki se je pri tem v prvi vrsti oziral na izražene želje iz volilnih okrajev. Vsaka osebna antipatija mora se pri volitvi umakniti disciplini, ki zahteva, da somišljeniki jedne stranke delajo vsi za jednega in jeden za vse. Največja napaka je cepiti glasove, voliti jednega poslanca te -stranke, drugega druge stranke. Kjer se kažejo taki pojavi, je to znamenje, da v taki stranki ni prave organizacije, katera največ izda v odločilnem trenutku. — Mogoče je tudi vzlasti v nekaterih volilnih okrajih, da pride do ožje volitve. Zato treba, da ostanejo volilci do završitve volitve na volišču, kjer, ako je potrebna ožja volitev, lahko zopet volijo. Trdno smo prepričani, da bodo vrli naši somišljeniki, ki so tako krepko zastopali svoje stališče pri prvotnih volitvah, tudi sedaj storili svojo dolžnost na dan volitve, ter pokazali, na kateri strani da stoji naš zaveden narod in v katerih načelih pričakuje za-se lepše bodočnosti. Bog daj srečo! Volite soglasno nastopne kandidate : 1. Za ljubljansko okolico (sodni okraj Ljubljana-Vrhnika): Gabrijel Jelovsek, posestnik in župan na Vr h n i k i, in Pran Povše, državni poslanec, vodja in posestnik v Ljubljani. 2. Za okraj Kamnik-Brdo: Tom. Kajdiž, dekan v Moravčah. B. Za okraj Kranj-Tržič-Loka: Oton Detela, grajščak, deželni glavar v Ljubljani, in Andrej Kalan, vikar in mestni odbornik v Ljubljani. Za okraj Radovljica - Kranjska Gora: Janez Ažman, župnik \ Gorjah. 5. Za okraj Postojina-Planina-Se-nožeče-Lož-Bistrica: Prane Modic, posestnik in trgovec na Lahovem, in Josip Zelen, posestnik v Senožečah. 6. Za okraj Vipava-Idrija: Matej Lav-renčič, posestnik v V r h p o 1 j i. Za okraj Novo Mesto-Kostanje-vica-Krško: Viljem Pfeifer, državni poslanec in posestnik v Krškem. 8. Za okraj Trebnje -Ifatičina - Žužemberk - Mokronog • Litija-Radeče: Franc KoSak, posestnik in župan na Grosupljem; dr. Fran Papei, odvetnik in deželni odbornik v Ljubljani, in dr. Ignacij Žitnik, kurat v L j u b I j a n i. 9. Za okraj Kočevje-Ribniea: Karol Klun, kanonik in državni poslanec v Ljubljani, in Primož Pakii, posestnik v Sodražici. 10. Za okraj Črnomelj-Metlika: Frančišek Schweiger, župnik na R a d o v i c i. Državni zbor. Na Dunaju, 16. novembra. Predsednik Chlumeckj otvori sejo ob 11. uri 15 minut. Posl. Scheicher obnovi svojo že predloženo resolucijo, v kateri zahteva, naj vlada dela na to, da se omeji militarizem in v to svrho sestavi ljudsko razsodišče s papežem na čelu. Govornik pojas-nuje, da s tem zakonom sicer še ne bo odpravljen militarizem, vender se mora začeti delati na to in se mora ta ideja v ljudstvu udomačiti. — Konečno omenja poslanec nečloveškega ravnanja z vojaki, posebno z novinci ter stavi potem predlog, naj se pogosteje ugodi želji kmečkega in obrtnega ljudstva, ako to prosi za premestitev svojih sinov v nadomestno rezervo z gospodarskih ozirov. Posl. S u e s s je prepričan, da želi vsak zbornični član, da se rešijo mirovna vprašanja mesto krvave vojske potom razsodišča, vender ni misliti, da bi se to moglo ustanoviti že tekom bodočega leta. Potreba je torej, da se zbornica posvetuje poprej o vojaškem kontingentu. Govornik izraža v to svrho tri želje: preosnovo vojaškega kazenskega zakona, preosnovo zakona glede jednoletnih prostovoljcev ter uravnavo pokojninskih razmer vojaških vdov in sirot. Posl. B i a n k i n i se pritožuje nad surovim ravnanjem z vojaki v Dalmaciji in Istri, posebno pa pri pomorstvu. V to svrho navede več jednakih slučajev. — Konečno kritizuje nečastno postopanje zoper zagrebške dijake povodom sodnijske obravnave. Posl. M e n g e r se popolnoma strinja s predlogom poslanca Suessa ter zahteva preosnove vojaškega kazenskega zakona. Ostale večje države imajo že vse preosuovane zakone, le v Avstriji se poslanci zaman poganjajo za to preosnovo. Posl. Kronaweter odobruje predlog posl. Scheicherja glede sestave ljudskega razsodišča; le glede predsedstva papeževega izjavi, da ne bode glasoval za to, ker bi se na ta način cerkvi prepustil prevelik delokrog. Posl. Oberndorfer priporoča večji ozir na kmečki stan glede vojaških ugodnostij ter želi, naj bi se določil temelj za polajšavo čisti katastralui dohodek od 200 do 250 gld. in da bi se preložile orožne vaje na tak čas, v katerem kmečko ljudstvo lažje pogreša svoje sinove pri delu. Na dosedaj izražene želje in predloge odgovarja domobranski minister grof Welsersheimb. — Minister pripozna, da je težka naloga, katero nalaga ljudstvu vojaštvo, toda na kako splošno znižanje ni možno misliti, dokler niso v tem jedine vse evropske države. Dosedaj mora država vzdrževati toliko število vojakov, kolikor je potrebno za mirovni čas. Dalje zavrača minister nekatere pritožbe poslanca Biankinija glede nedostojnega ravnanja z vojaki. — Glede vojaškega kazenskega zakona pravi minister, da sedaj še ne more objaviti, na kak način se bode ta dal preosnovati, ker se stavijo v tem oziru mnogotere ovire. — Konečno omeni, da se bodo kmalu spremenile pokojninske razmere vojaških vdov in sirot. Po nekaterih pojasnilih poslancev Vašatjja in Popovskega se sprejme v drugem in tretjem braDju nespremenjena vladina predloga; resolucija poslanca dr. Scheicherja se odkloni, sprejme pa se predlog poslanca dr. Mengerja. S tem se posvetovanje zakluči. Posl. H a u c k in dr. P a 11 a i stavita nujni predlog, naj vlada prekliče naredbo ces. namestnika, ter s tem vsaj nekoliko zadosti razžaljenemu zakonu in ljudstvu. Posl. Dipauli graja postopanje vlade ter dejstvo, da zvrača vse na vladarjevo voljo ter stavi predlog, v katerem zahteva dotična pojasnila. Ministerski predsednik grof Badeni zavrača napade, izražene v teh predlogih ter povdarja, da ima krona po § 25. občinskega pravilnika neomejeno pravico, potrditi ali nepotrditi dunajskega župana. Vsled tega izjavlja, da se mora smatrati najvišji odlok za voljo vladarjevo, in da je ta jedini vzrok, vsled katerega je cesarski komisar razpustil mestni svet, ker je namreč z nova izvolil dr. Luegerja dunajskim županom. Kar se pa tiče mestnega zbora, češ, da ta še ni bil postavno konštituiran in bi ga vsled tega cesarski namestnik ne bil smel razpustiti, poudarja, da, ako je imel mestni svet pravico, voliti župana, je bil tudi že pravno in resnično sestavljen in ga je vsled tega tudi smel razpustiti ces. namestnik. Za ministerskim predsednikom nastopi poslanec baron Dipauli, ki v daljšem govoru pobija izjavo ministrovo, iz katere je razvidno, da vlada vsa svoja dela pokriva z vladarjevim plaščem, za katera je pa jedino le ona odgovorna. Po govornikovem mnenju je jako nedostojno, ako se krono spravlja v dotiko z strankarskim bojem. Konečno izjavlja, da se konservativna stranka ne more strinjati s pojasnili ministerskega predsednika ter priporoča svoj prodlog. Poslanec Pattai graja odlok cesarskega namestnika, v katerem naroča mes'nemu zboru, naj voli druzega župana, ker se s tem krati bistvena pravica mestnih odbornikov, namreč prosta volitev. Konečno polemizuje proti izjavi ministerskega predsednika. Za nujnost stavljenih predlogov se oglasi dr. Kaizl, dr. Bareuther in Schlesinger, proti pa poslanci grof Palffy, Zaleskj, dr. Kopp, dr. Suess in dr. Menger. Pravosodni minister grof Gleispach izjavlja v teku debate, da je bilo potrebno razpuščenje, ker se je občinski svet že v svoji prvi nalogi pokazal nesposobnega. 9 J 7 Nadaljni tek današnje seje je bil jako buren. Posebno živahnost so provzročile poslednje besede Luegerjevega govora, ko je rekel, da kdor je zanj, ni zoper cesarja iz katoliško - habsburške hiše, ampak zoper židovsko in mažarsko gospodstvo. Vsled dolgotrajnega hrupa je moral predsednik izprazniti galerijo. Poljedelski minister grof Ledebur pobija besede dr. Luegerja, v katerih govori o ubogi, tlačeni Avstriji, ter poudarja, da se v Avstriji ne moreta kratiti sloboda in čast. Vladar stoji nad političnimi, verskimi in socijalnimi razločki. Vodja kr-ščauskega ljudstva mora imeti potrebno mero krščanske ponižnosti. Splošno gibanje na Dunaju pro-vzroča vedno večja revščina v nižjih stanovih. Vlada bode temu odpomogla, nikakor pa se ne bode umaknila toku, na katerem se komaj še poznajo krščanske resnice, akoravno se bori pod praporom krščanstva (!). Na to se z veliko večino odklonita predloga poslancev Dipauli in Pattai. Prihodnja seja v 6oboto 23. t. m. Politični pregled. V Ljubljani, 19. novembra, Gališki glasovi o Luegerjevem vprašanju. Gališki vladni listi, posebno pa »Gazeta Narodova" trdijo, da je ministerski predsednik grof Badeni za to tako strogo postopal zoper krščanske socijaliste, ker »niso objektivni" in ker »nimajo pozitivnega programa". Dr. Lueger se imenuje v teh listih demagog in slepi agitator, ki se razume samo na hujskarijo. Poleg njega se sumniči tudi dunajsko ljudstvo in se v to svrho navajajo dogodki iz leta 1848 in 1866. Razumljivo je tudi, da se v popačeni obliki objavljajo Luegerjevi govori, ki se kratko imenujejo »brutalni napad". Jednako napadajo krščanski socijalizem šleski vladni listi; mej tem ko smejo socijalni demokratje vsako nedeljo imeti svoje shode, se redoma prepovedujejo krščansko-socijalna zborovanja, češ, da se s tem moti družabni red. Grof Sylva Tarouca je, kakor se danes brzojavno poroča, odložil državnozborski mandat, ker je izstopil iz konservativnega kluba, in ker noče pripadati nobenemu drugemu klubu. Omladina — Mladočehi — krščanstvo. Kar se je godilo pri Cižkovem pogrebu je zares grozno. Nekdo se je izrazil: pošljimo iz Prage policijo in vojake le za tri dni in ti ljudje bodo obrnili Prago narobe. Tolike množice ljudi ni videl na olšanskem pokopališču doslej nobeden grobokop in paznik, nobenega slavnega moža ni spremilo k večnemu počitku tolikšno število, kakor zapeljanega in nesrečnega morilca. Hudo je moralo biti očetu, ko so vpili omladinisti: proč z duhovnikom, bil je brezverec I Le na prošnjo sivega očeta je duhovnik grob blagoslovil. Da so mu vrgli v grob okove, je tudi pomenljivo. V okove, izjemno stanje, so spravili omladinisti Prago, in komaj je minulo nekaj dni svobode, hočejo menda poklicati nad mesto še hujšo kazen? V okovih so omladinisti, a v okovih brez-boštva. Kam pridemo, če bode mladina vedno bolj divjala? Skoda, da se niso vdeležili pogreba C. za-ničevalci vere, mnogemu bi se bile oči pač odprle. Nevarnost postopanja omladine priznavajo nekoliko »Nar. Listy". Priobčili so namreč 13. t. m. članek: »naša duhovščina in volilno gibanje", v katerem vabijo duhovnike, da se vdeleže volitev v korist njihove stranke. Nekdo je omenil, da so se prelevili Mladočehi v Staročehe, in da se zoper nje oboro-žuje napredna in anarhistična stranka. Duhovščina bo že vedela, kako ji je treba postopati, „Nar. L." naj se zavedajo svojega vabila in ravnajo naj se po njem. To je pa tudi istina, da bode hitro rastla in vspevala krščanska stranka, če bodo omladinisti tako naprej delali. Njih ravnanje ne more narodu ha-sniti, in kdor narod ljubi, jih bo pobijal. Ironija je bila, ko so peli mlekozobni mladiči slovaško pesem: „Kdo za pravdu hori". Kaj vedo komedijantje za stiske in muke Slovakov. Ozir povabila »N. L " pa treba konstatirati, da je s tem priznala i liberalna stranka duhovščini in tedaj tudi cerkvi pravico mešati se v politiko. »Nar. L." so brez dvojbe zelo liberalen list, in liberalen list je zavrnil govoričenje in pisarenje: cerkev in duhovniki nimajo s politiko nič opraviti! To se vzame na znanje! Kaj porečejo temu drugi listi in lističi pri nas in drugje? Ali bodo s svojim blebetanjem obmolknili? Mumunska narodno-liberalna stranica je imela pretečeno nedeljo v Bukareštu prvi veliki javni volilni shod. Vdeležilo se ga je blizu 10.000 oseb. Mej navzočimi so bili tudi vsi ministri, katere je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Prvi je kot govornik nastopil ministerski predsednik Stourdza, ki je v svojem živahno odobravanem govoru pojasnoval razloček mej liberalno in konservativno stranko ter zagotavljal, da se bodo vršile volitve popolno slobodno. Jednakega mnenja je bil notranji minister Fleva. Nekdanji konservativni minister Peucesco je povdarjal, da sedanja konservativna stranka ne zasluži tega imena, ker se v dejanjskem življenju ne ravnajo po starem svojem geslu. Jednako so tudi vstali govorniki grajali delovanje konservativne stranke ter poslušalce vnemali za liberalizem. Konečno dostavlja poročilo o tem shodu, da se je ta vršil brez najmanjih nemirov, akoravno redarstvo ni bilo navzoče. Ta dostavek jasno dokazuje, da je rumunsko prebivalstvo že skoro popolno postalo žrtev liberalizma in vsled tega ne nasprotuje liberalnemu ministerstvu. 8alisburyjev govor na Ruskem ni napravil tolikega vtisa, kakor se je trdilo s početka. »Novoje Vremja" in poluradne »Vjedomosti" imenujeta postopanje angleške vlade v orijentalskem vprašanju nesmiselno komedijo, katera pa ni neznana ostalim evropskim velevlastim. Angleško-itali-janska pogodba ni naperjena samo proti sultanu, marveč tudi proti Rusiji in trozvezi. Poslednji list vsled tega svari vlado, naj nikar preveč ne zaupa hlinjenemu prijateljstvu Anglije. Nasprotno pa Rusija popolno odobrava korak Avstrije, ki ima resno voljo za ohranjenje miru in se torej smejo na njeno pomoč zanašati vse miroljubne države. Turčija. »Hamburger Oorrespodent" priobča daljši članek o žalostnih razmerah v Turčiji. Mej drugim piše, da je turško prebivalstvo jako nezadovoljno z novo vlado. Posebno pa je presenetila vse kroge odstava velikega vezirja Kiamil-paše, tako da je tudi francoski poslanik izjavil sultanu, da je turška vlada odgovorna vsem velevlastim za srečen dohod pregnanega Eiamila v Smirno. Tako daleč je prišlo v Turčiji. Velikega vezirja, kateremu ni nikdar manjkalo resne volje za delo, pahne dvorna stranka b sedeža in se more le s tem rešiti, da se ga usmilijo evropski poslaniki in njihovi zdravniki. Mož, ki vsled bolehnosti ni smel nastopiti daljne poti, se je moral umakniti z mesta ter odpotovati z rodbino vred v Aleppo. In vse to se je zgodilo le vsled tega, ker je sultan* resno opominjal na uvedbo prepo-trebnih preosnov in ker je grajal velike napake dvorne stranke. Jednako se je zgodilo z nekaterimi ministri. Na izpraznjene sedeže je imenoval sultan može, katerim manjka zmožnosti in časti, da bi mogli voditi usodo Turčije, ki se nahaja tik propada. Ako torej sultan meni, da bode z novimi možmi dosegel to, po čemer hrepeni cela Turčija in ž njo vred ves civilizovani svet, se jako moti. Nova vlada ne ugaja in ni prijazna niti Mohamedanom, torej se je še manj nadejati, da bi bilo ž njo zadovoljno krščansko ljudstvo. Zadnja poročila o velikih in vedno pogostejih nemirih nam dovolj potrjujejo take sodbe._ Deželnozborske volitve. Volilni sltod v Metliki. Iz Metlike, dne 18. novembra : Shod je bil napovedan ob 6. uri, ali morali smo čakati do 8. ure. V prostorni dvorani »pri zlati kroni" se je zbralo kakih štirideset do petdeset volilcev in gotovo do trideset nevolilcev. — Dr. Tavčar vstopi v spremstvu dr. Slanca in g. sodnika Smole. Predsednikom shoda se voli župan Salloker, ki d& najprvo besedo dr. Tavčarju. Ta je tako - le spregovoril: »Dolenjska mesta so me povabila, da sprejmem kandidaturo. Jaz sem se temu povabilu odzv&l, dasi mi je bilo težko prevzeti ponudbo, in to iz dveh razlogov: 1. ste imeli doslej poslanca, s katerim se bo vsak naslednik težko primerjal; 2. pa je kandidatura na Kranjskem težka stvar, ker nasprotna stranka človeku ne dii miru ter mu greni življenje. Morda mi bo celo kedo očital dobičkaželjnost. Toda opomniti hočem le to, da sem doslej vse dijete razdelil kranjskemu in loškemu bralnemu društvu." Na to razvija gospod kandidat svoj program nekako tako - le: »Pri nas ste dve stranki, jedna narodna, h kateri pripadam jaz, druga klerikalna, ki si po krivici prideva ime »katoliško - narodno". Pri volitvah v kmetskih občinah bo skoro gotovo povsodi prodrla klerikalna stranka. Zato so naši somišljeniki mislili, naj jim prepustimo še mesta, da pokažejo svojo nezmožnost v deželnem zboru, ali jaz sem bil dru- NN zega mnenja Žalostno bi bilo, ko bi r mestu ne bilo razumnikov, ki obsojajo močno temna načela klerikalne stranke." Na to dokazuje dr. Tavčar, da vera res ni v nevarnosti, da je to le gola fraza in orožje v roki klerikalcev. Potem pripoveduje in razlaga dr. Tavčar svojim poslušalcem priliko o farizeju in cestninarju. In ko našo duhovščino prav po gorjansko oklesa kot farizeje, se spravi na osebo prevzvišenega knezoškofa. »Nasprotna stranka", tako nadaljuje, »se poslužuje vere kot sredstva za agitacije. Vzeli so nam celo Boga in ga postavili v sredo volilnega boja. Vprašam vas, je-li pametno storil tisti, ki je to za-povedal? Za vero je to prav Blabo. Ce bom jaz voljen za poslanca, potem bodo jeli ljudje pomišlje-vati, rekoč : »Največa skrivnost naše vere, bv. Rešnje Telo, ni toliko mogočna, da bi vrgla dr. Tavčarja." To bo vero omajalo. In zato naša stranka bolj skrbi za vero kot klerikalna." »Je pa še druga nevarnost, katera preti našemu ljudstvu od klerikalne stranke. Ker ta tolpa ljudij vidi, da povsodi ne zmaga z vero, se je oklenila kot novega orodja socialističnih idej, in te ideje nekoliko poškropljene z blagoslovljeno vodo (G. C.: To je blasfemija, Vi se norčujete iz vere) so ji dobro sredstvo za agitacije. — Sedaj ščuvajo reveže proti bogatinom, stanove proti stanovom. Kmalu bodo morda jeli v cerkvi ljudem oznanjevati, da so sodniki, okrajni glavarji itd. popolnoma nepotrebni. Te socijalistične ideje se bodo hitro razširile mej ljudstvo; toda kdo bo gasil, ke-dar bo začelo goreti ? Tedaj se bo duhovšina skrivala, kakor se je skrivala v francoski revoluciji." „Iz teh vzrokov sem in ostanem jaz strasten nasprotnik klerikalne stranke." V tem zadnjem stavku je izraženo jedro Tavčarjevega programa. »O drugem programu ne bom mnogo govoril," tako nadaljuje. »Nasprotna stranka mnogo obeta, da bi vjela kaj kalinov na svoje limanice; ali večji-del spada vse to, kar obeta, v področje državnega zbora. Jaz se bom pečal z gospodarskimi vprašanji. Treba bo deželi še marsikake ceste, tudi železnice, posebno v Belo Krajino. Tudi za živinorejo bo treba kaj storiti in za vinograde." »Ce pride nasprotna stranka na krmilo, bo strašno gospodarila. Govori se, da hoče na deželne troške sezidati jezuvitski gimnazij. (N.: »Kdor to trdi, ta laže." — T.: »Jaz si tega ne dam govoriti od . . . [hotela mu je uiti hujša beseda, pa se je popravil] ... na tem kraju.") »Žitnik mi je rekel: ,Ce pridemo mi do večine, potem boste videli, kako vas bomo.' Če pride klerikalna stranka na krmilo, bodo vsako cesto tako speljali, da bo peljala mimo cerkve, tudi šola bo prišla v veliko nevarnost. Jaz se hočem prizadevati za pravico slobodnega duha in prostega mišljenja, katero pravico nam je Bog dal." »Moj program je torej: 1. Odločno nasprotovanje katoliški stranki, in 2. gospodarske stvari." (Odobravanje na strani liberalcev.) Za besedo se oglasi kapelan Nadrah. Ko on vstane, strašno začne razgrajati in vpiti prvi mestni svetovalec Fr. Jutraž, hoteč mu zabraniti, da bi govoril. Dolgo časa razgraja in še le, ko mu gospod predsednik preti s policajem, umolkne. O tem možu bom podal o priliki nekaj anekdotic »Slovenčevim" bralcem v zabavo. Vsebina njegovega govora je kratko ta-le: Nekdaj, ko so prihajali na Belokranjsko zopet Turki, so se naši pradedi v prvi vrsti borili za vero, potem za domovino in cesarja. Sedaj imamo isti boj: borimo se za pravice naše domovine, vojskujemo se pa tudi za cesarja; zakaj nasprotniki Slovencev so ob jednem tudi nasprotniki vladajoče habsburške hiše. Najhujši boj pa nam je za vero. Na to dokazuje iz govora gospoda dr. Tavčarja, da je stranka, h kateri pripada on, v resnici liberalna. In zato takega moža neodvisni MetliČani ne marajo za svojega poslanca. V gospodarskih rečeh gospod dr. Tavčar za Kranj in Skofjo Loko ni storil ničesar. In kako naj kdo upa, da bc storil kaj za dolenjska mesta, katerih potrebe so mu popolnoma neznane, ker je on tujec na Dolenjskem. V zadnjem času se mnogo piše o »komandi farovžev". Kdo ko-mandira v Metliki? Dva moža sta: kakor sta ta dva godla, tako je doslej plesala cela Metlika. Od sedaj ne bo več tako. Pri teh volitvah bo Metlika pokazala, koliko meščanov je neodvisnih. Kdor je neza-visen katoliški mož, ne bo volil dr. Tavčarja. (Odobravanje in pereat.) Na to je dobil besedo g. Janez Bajulc, meščan, ter dejal, da njemu ni vse eno, kako se odgojujejo -otroci; on zahteva katoliške odgoje in je zato proti Tavčarju. G. kapelan Cešarek vpraša dr. Tavčarja, zakaj ne kandidira na Gorenjskem. Ce bi bil on dober poslanec, bi ga gorenjska mesta ne bila pustila. G. Nadrah ga vpraša, je-li res on spisal para-flet 4000? Dr. Tavčar odgovarja: „Naši nasprotniki so tega mnenja, če se kaka duhovska oseba napade, da se s tem vera napada. Jaz sem tega mnenja, da je kritika prosta, in da se smejo tudi duhovne osebe presojati." »V Kranju in Škof|i Loki ne kandidiram zato, ker bi utegnil tam propasti. Naša stranka pa hoče, da ostanem še v deželnem zboru, ker sem zmožen zato, da gledam klerikalni stranki pod prste. Zato kandidiram tam, kjer je upanje, da ne propadem." »Spis „4000" je satira, spisana proti Mahniču; v njej se smešijo Mahničeva načela ne pa cerkev. Odgovor na stavljeno vprašanje pa odklonim, ker ne spada k deželnozborski volitvi". Ko je dr. Tavčar izgovoril, je predsednik zaključil shod, ne da bi prišlo do kakega glasovanja. Dr. Tavčar je pa takoj po goforu odšel iz dvorane v drugo gostilno, kjer mu je do puzue noči svirala mestna godba. K sklepu naj še omenim, da je v Metliki večina volilcev, ki ne bodo dali svojih glasov dr. Tavčarju, ampak kandidatu iz svoje srede. Za Tavčarja je mestni odbor in nekateri uradniki. Večina volilcev se shoda niti vdeležiti ni hotela, in med vdeleženci je bilo mnogo Tavčarjevih nasprotnikov. Dnevne novice. V Ljubljani, 19. novembra. (V proslavo godu Nj. Veličanstva cesarice) so imeli danes dijaki vseh tukajšnjih zavodov šole presti dan ter so se udeležili službe božje po raznih cerkvah. (Dnevni red) seji občinskega s*eta ljubljanskega, v sredo, 20. dan novembra 1895 ob 6. uri zvečer v mestni dverani. I. Oznanila predsedstva. II. Finančnega odseka poročilo o izkazu daril, došlib mestnemu magistratu povodom potresa. III. Stavbinskega odseka poročilo o splošnem regulacijskem načrtu za mesto Ljubljano. IV. Stavbinskega in olepševalnega odseka predlog glede pomnožitve tehniških moči pri mestnem stavbinskem uradu. V. Stavbinskega odseka poročilo o prošnji za spremembo nekaterih določil o načinu zidanja nasproti deželnemu muzeju in o njega ponudbi glede odkupa nekega zemljišča na tem kraju. Tajna seja. (»Rodoljubove" surovosti.) Zadnji »Rodoljub" je napadel vzlasti kandidata gg. Pfeifer j a in dr. Papeža ter jima očital, da nista zmožna zastopati kmeta, ter pravi: »Pfeifer in Papež naj govorita o zboljšanju živinoreje na Dolenjskem, o pov-zdigi prašičje reje, ko pa le vesta, ko meso na mizo skuhano dobita, če je goveje ali svinjsko. Ce je pa govednja od bika ali stare krave, pa tudi ne bosta vedela povedati!" — Nam se pač zdi skrajno nedostojno tako pisarenje, dostavimo pa, da, ako se že išče zastopnik, ki bi vzlasti skrbel za živinorejo, bi bil zato najmanj sposoben vodja kmetijske šole ua Grmu g. Dolenc, kajti dve kravi po 400 gld., ki sta v zadnjem letu poginili na Grmu, sta zato najboljši dokaz. (V novi bolnici) so danes v zvonik ondotne cerkve potegnili zvonove, ki so bili poprej v zvoniku stare cerkve. (Deželni odbor) je dovolil 100 gld. kmetijski podružnici v Žužemberku za nasaditev vinogradov z ameriškimi trtami in poleg tega 1000 sadik, bilf in ključev. Jednako v isti namen kmetijski podružnici v Čatežu. (Nagloma umrl) je danes opoludne dež. dacar P i r k o v i č, katerega je na Dunajski cesti zadel mrtvoud. (Za žužemberski, trebanjski in mokronoški okraj) je nakupil deželni odbor pet plemenitih bikov. (Na včerajšni živinski semenj) so prignali 946 konj in volov, 645 krav iu 57 telet. Kupčija z go- vejo živiuo je bila jako živahna, ker je došlo mnogo kupcev s Koroškega in Tirolskega; srednje živahna pa je bila kupčija b konji. (Nagrado za rešitev življenja) je dobil Franc Pogačnik iz buhe, ker je dne 1. maja t. I. rešil iz vode Franca Kerna iz Gorenj. (V Slavini) je umrl jeden izmej volilnih mož iz Matenje Vasi. Pri nadomestni volitvi je bil zopet izvoljen odličen katoliško - naroden mož gospod Fr. D e k 1 e v a iz Slavine. (Razpisane službe.) Na štirirazredni ljudski šoli v Kočevju je definitivno namestiti mesto učitelja z letno plačo 450 gld. in na dvorazrednici v Stari Loki mesto učiteljice z jednako plačo. Prošnje za ti mesti je vložiti do 29. t. m. pri okr. šolskem svetu v Kočevju. * * * (Goriška družba vednega češčenja sv. R. T.) bode zadnje dni t. m. obhajala petindvajsetletnico s tridnevno pobožnostjo. (Iz goriške nadškofije.) C. g. Alojzij Vuk gre za župnijskega upravitelja na Lokve; č. g. Valentin Pipan, kapelan v Mimu, je postal vikar v Gradišču. Razpisana je služba pomožnega učitelja veronauka na c. kr. gimnaziji v Gorici. (Nova železniška Črta med Trstom in Benetkami.) Listi poročajo, da je zveza furlanske železnice z italijansko v S. Giorgio di Nogaro dognana stvar. * * (Iz Celovca.) Velikega prijatelja in zagovornika sedanje šole tožilo je 141etno dekle radi razžaljenja časti. In smola — bil je obsojen na 5 gld. kazni. A ne še zadosti! Naznanila je še priziv! — Da je naše mesto polno Židov, je znano; da so pa celo v mestnem zboru ljudje, ki jih podpirajo, nismo vedeli. Dne 12. uovembra obravnavalo se je v mestnem zboru o prošnji židovskega trgovca Klingerja radi izložnih oken. Dovolila so se mu o priliki pod pogojem, da po § 58. stavbinskega reda ue bodo širji, kakor 24 centimetrov. A Žid v svoji nesram nosti napravi jih, ne meneč se za isto določilo, v šir-javi 40 centimetrov in se sklicuje na druge proda-jalnice. In tu mu vstane zagovornik — slavni — Abuja, rekoč, da se mu prošnja ne sme odbiti, ker bi prišel zbor v sum antisemitizma! Da, žalibog, da jim je ljubši Žid, nego Slovenec, —j. Društva. (Katoliško d r u š t v o z a d e 1 a v k e) je 17. t. m. priredilo zabavni večer v proslavo svojemu pevovodju gosp. Leop. Belarju, ki je 15. t. m. obhajal svoj imendan. Prostorno dvorano so povabljeni p. n. gosti iu društveni člani napolnili do zadnjega kotička. Izmej dobrotnikov, ki so društvo ta večer s svojo navzočnostjo počastili, imenujemo p. n. gg.: kanonik iu stolni župnik Janez Flis, mestni župnik Martin Malenšek, kapelan Fr. Mekinec, malone vsi duhovni pomočniki mestnih farsi, oskrbnik Schorn itd. — Vspored so društveni člani izvršili v splcšuo zadovoljuost navzočih, zato so dobili obilo zaslužene pohvale. — Gospod predsednik, kanonik Janez Rozman je v izbranih besedah pojasnil pomen večera in častital gospodu pevovodju, kateri se toliko trudi za revne delavke. — Marija Klepec je prav dobro prednašala za ta večer zloženo pesem, katero je društvo gosp. Belarju poklonilo v obliki krasno izdelane diplome. — Pevski zbor je tudi ta večer, kakor vedno, častno rešil svojo nalogo. Prvikrat se je pela Heidrichova »Cerkvica", za navadne pevce dokaj težak zbor. — Glavna točka zanimivega vsporeda pa je bil igrokaz : Indijski siroti; spisal Fr. Finžgar. — Dolgo časa so se pridne igralke pripravljale na ta večer, zato so pa tudi zelo častno izvršile svoje naloge. Vsaka je svoj del tako dobro znala na pamet, da šepetalke kar nič ni bilo čuti. ki pri tacih nastopih sicer igra glavno osebo. Pohvalno moramo omeniti tudi društvenih šivilj, ki so naredile za igro veliko uprav indijskih oblek. Telegrami. Dunaj, 18. novembra. S prvim januvarijem stopi v veljavo novi tovorni tarif na državnih železnicah, ki se v glavnih toekali strinja s predlogi državno-železniškega sveta. Dunaj, 19. novembra. Danes dopoludne so se pričela v škofijski palači škofovska posvetovanja pod predsedstvom kardinala Schonborna. Nalžov, 18. novembra. Zdravstveno stanje grofa Taaffeja se je v teku včerajšnjega dne zelo poslabšalo. Nalžov, 19. novembra. Nevarno bolnemu grofu Taaffeju je podelil papež apostolski blagoslov. BudimpeSta, 18. novembra. V Hatvanu je trčil včeraj zvečer tovorni vlak ob tam stoječi osobni vlak. Dva vozova sta popolno razbita-; jeden služabnik je težko ranjen. Pariz, 18. novembra. (Poslanska zbornica.) Zbornica je danes vsprejela osem odstavkov načrta zakona o dedinskem davku. Posl. Defaure je stavil interpelacijo glede Artona, katerega je včeraj policija aretovala radi velikih goljufij pri borzi. Po pojasnilu ministerskega predsednika Bourgeoisa je zbornica s 421 proti 52 glasovom odobrila vla-dino postopanje. Rim, 18. novembra. Danes popoludne se je pojavil v Reggio di Oalabria in Messini precej močen potresni sunek. Škode ni provzročil nobene. Bruselj, 18. novembra. Pri včerajšnji občinski volitvi so dobili liberalci 10.051, radikalci 4882, katoličani 8015 in socijalisti 6895 glasov. Občinski svet sestoji toraj iz 12 liberalcev, 10 katoličanov in 9 socijalistov. Liberalci so ostali v manjšini. Bruselj, 18. novembra. Kakor pri volitvah v postavodajalni zbor pretečeno leto tako je tudi pri sedanjih občinskih volitvah liberalna stranka dobila občuten udarec na korist katoličanov in socijalistov. Občinski zbor bruseljski, ki je bil dosedaj sestavljen iz samih liberalnih odbornikov, bode sedaj zastopan polovično po katoličanih in socija-listih. Dosedanji občinski zastop antverpski, dosedaj liberalni, bode štel v bodoče 16 liberalcev in 15 katoličanov. Ravno tako bodo zastopana mesta Luttich, Gent i. dr. London, 18. novembra. „Reuters Office" se poroča iz Carigrada: Angleško-armenska družba je prejela danes dopoludne iz Anato-lije naslednjo brzojavko: »Armenci se po-vsodi more. Več nego 100.000 oseb je umrlo vsled lakote. Ob jednem se prosi angleška vlada pomoči, ker je turška vlada brez moči". Aden, 18. novembra. 45.000 dobro oboroženih Arabcev je napadlo turške čete v pokrajini Jemen. Turški vojaki so popolno obkoljeni. Umrli ho: 17. novembra. Prano Jančigaj, sprevodnikov sin, 14 mesecev, Kravja dolina G, davica. Vbolnišnici vVodmatu: 19. oktobra. Janez Vider, samski čevljarski pomočnik, 36 let, jetika. — Ceoilija Ahačevčič, samska kuharica, 28 let, combustio, erisypelas. 23. oktobra. Ana Tekavec, samska dekla, 25 let, jetika. 24. oktobra. Frančišek Mazi, bajtarjev sin, 17 let, srčna biba. 27. oktobra. Alojzij Jež, samski kovaški pomočnik, 20 let, jetika. 29. oktobra. Alojzij Sgarbano, samski zidar, 24 let, pleu-ritičen eksudat. — Blaž Mesec, revež, 82 let, naduha. — Terezija Bajželj, samska gostija, 65 let, ostarelost. 31. oktobra. Jožef Maselj, oženjen bajtar, 33 let, cirrhosis hepatis. 1. novembra. Marija Plevel, samska gostija, 70 let, ostarelost. 2. novembra. Frančišek Pavlič, oženjen zidar, 63 let, rak v želodcu. 3. novembra. Albert Kliš, samski dninar, 47 let, jetika. — 4. novembra. Marija Mihelič, samska gostija, 63 let, ostarelost. — Marija Fuchs, omožena delavka v tabačni tovarni, 33 let, jetika. 5. novembra. Pavel Zotlar, samski dninar, 46 let, carci-noma hepatis, — Doroteja Palčič, vdova 79 let, plučnica. 6. novembra. Ivana Hoor, vdova, 77 let, ostarelost. 10. uovembra. Frančišek Japelj, delavčev sin, 13 let, te-tanus rheumaticus. 11. novembra. Frančišek Mautinger, samski bajtar, 40 let, typhu8 abdom. 12. novembra. Janez Fležar, samski berač, 70 let, ostarelost. — Terezija Babnik, kurjačeva žena, 36 let, hydrops cystis fel. — Valentin Hribar, samski delavec, 37 let, jetika. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wieii, I. Bezirk, Meteorologično porodilo. S o čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo I 18 9. zvečer ?42-8 2-0 brezv. megla 19 7. zjutraj 2. popol. 743 1 742-5 44 71 si. szah. si. zah. megla oblačno 00 Srednja včerajšna temperatura 2 0°, in za 10 pod normalom. Zahvala. 675 1—1 Za mnogoštevilne dokaze presrčnega sočutja prijateljev in znancev o neizmerni zgubi ljubljene soproge, oziroma matere, sestre, svakinje in tetice, gospe Mary"e Geršak, za veliko spremstvo k večnemu pokoju, za lepo petje in krasne vence se prav srčno zahvaljujejo žalujoči sorodniki pokojne. Ormož, dnd 17. novembra 1895. Prečast. duhovščini za liturgično uporabo najbolje priporočeno V. A.Vinding-a v Bistrici ob Dravi na KoroSkem patentovano, na posebni način prirejeno oglje za kadilnice 100 komadov gld. 180, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za vsčno luč. Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili. Vaša iznajdba je res krasna, namenu popolnoma zadoščujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. e. superijor. 19 52-30 Ekaekutivne dražbe. Valentina J e r i n e iz čolnič nepremakljivo posestov (1470 gld.) terjatev 68 gld., dnž 20. nov. in 20. dec. v Litiji. Antona Praznika z Metnaja zemljišče (1260 gld) dne 28. nov. in 19. dec. v Zatičini. WIISCH undGUT Marija Gruden od Sv.Mihaela posestvo (1110 gld.) dni 23. nov. in 21. dec. v Senožečah. Graščina Rakovnik pri Ljubljani prodaja stetfo (listje). Ondi sprejme tudi na lastni račun. 671 3-1 Javna zmanjševalna dražba za zgradbo novega Šolskega poslopja v Koprivniku se bode vrSila 7. dan decembra 1895, dopoldne ob 10. uri v občinski pisarni ▼ Boh. Blstrlol. Načrti in proračuni so na razpolago pri županstvu v Srednji Vasi. — Zahtevalo se bode 10% jamčevine. Stroški so proračunjeni: kamnoseško delo ključavničarsko delo barvarsko delo steklarsko delo slikarsko delo lončarsko delo 2116 gld. 65 kr. 160 „ 41 „ 1158 „ 13 „ 350 „ 76 „ 511 „ 56 „ 1«0 „ 81 „ 88 „ 40 „ n n 64 „ 20 „ 72 „ 179 „ n 196 „ 94 „ Skupaj 5021 gld. 02 kr. Krajni Šolski svžt v Koprivniku, dn6 17. novembra 1895. 677 3—1 Predsednik : Tomaž Zupane. 1 J i !! Zahtevajte!? obiirnl cenik, katerega brezplačno ln franko razpošiljajo bratje Placht, prva ln mednarodna tovarna za strune in orodje, Schdnbach 379 pri Hebu, Češko. Za slavnoznana svoja godala in strune jamčimo. Gosli brez loka od gld. 150, 2, 3, 4, 5, 10 do gld. 80. Loki od gld. 1, 2, 3, 4 do gld. 30. Cello za koncerte, fino delo, od gld. 25 do gld. 50. Citre z najčistejšim ročnikom od gld. 7-50,11,13,18, 25 do gld. 50 Gitare z najčistejšim ročnikom od k ld. 3 50, 4, 7, 9, 10 do gld. 30. Piščali (flavte) za koncerte iz gre-nadiinega lesa C, H, Puss od gld. 5, 7, 9, 11, 13 do gld. 100. Klarineti za koncerte iz grenadilnega lesa C, B, Es, D, od gld. 8, 12 15, 16. 18, 20 do gld. 50. Toki za gosli od gld. 2. 3, 5, 6, 8, 12, 14 itd. Pošilja se po poštnem povzetju. — Kar ne ugaja, so rado zamenja. Naslov prosimo „Bratje Plaoht" ali „Bratri Placht". Dopisuje se nemško, češko, francosko in rusko. Iščemo tudi sposobnih zastopnikov po posameznih mestih. 579 26-21 Konrad Hopferwieser-jev c. kr. Pnv. zavod za izdelovanje orgelj v Grradcu, Lendplatz 27, se priporoča v izdelovanje novih orgelj v poljubni velikosti (s patentovano tipalno registraturo), pa tud v prenavljanja ln popravljanja starih orgelj. Ker sem se strokovno izvežbal v največjih in najslovitejših zavodih za izdelovanje orgelj v Nemčiji, kakor so: E. F. Waloker v Ludwigsburg-u, W. Saaer v Frankobrodu in F. O. Weigle v 8tuttgart-u, torej morem tako glede' na umetniško izvršitev in trpežnost, kakor tudi glede na uporabo najboljših priznanih novostij kar najboljše ustreči. — Priporočilna pisma so na razpolago. — Af Dolgoletno jamstvo, zmerne oene, poštena postrežba. 23 26—3 Največja izbera lesenih, platnenih in gradi -zastorov (rollett) za okna, zadnje imenovanih z in brez slik, najboljših patentovanih za-piralnikov (Rolladen) za hišna in izložbena okna, premične varnostne stene (Spanisohe Rollwande), trpežno in ukusno izdelane po najnižji tovarniški ceni pod ugodnimi plačevalnimi pogoji, tudi na obroke. Podpisani usojam si p n. občinstvu, prečast. duhovščini in župnijskim predstojništvom, eenj. hišnim posestnikom in drugim uljudno priporočati najpoštenejšo krščansko tvrdko, katero zastopam jaz, v naročila gore omenjenih stvarij po originalni tovarniški ceni pod najugodnejšimi pogoji. — Urejevanje pri nas kupljenih zastorov in drugih priprav je brezplačno. Ker je blago potujočih agentov nezanesljivo, povrhu pa še 30 do 40% dražje od mojih originalnih tovarniških cen, torej prosim, da eenj. naročniki izključljivo le pri meni naročati blagovolijo. Jaz rade volje dajem pojasnila ter na željo napravim proračun troškov, vsakdo se more torej pripričati o istinito nizki ceni in ugodnih pogojih. Za sedaj naročene ln o spomladi uporabljane ln poslane ialuzlje ln roletne, dovoljujem mnogo znižane Izjemne oene. Poleg tega dob) se edino le pri meni vsakovrstna gostllnlčarska oprava, plvotlačllke izdelane po najnovejšem zdravstvenem predpisu, ledenloe, pipe itd., vsakovrstni najboljši šivalni stroji, zlate in srebrne žepne ure za gospode in gospe najboljših tvrdk, raznovrstni godbenl Inštrumenti od svetovnoznane tvrdke v Inomostu po najnižji tovarniški ceni. Imam tudi najboljše državne, posojilne in premljske srečke od najzanesljivejših bančnih zavodov, katere oddajem proti mesečnim obrokom; sprejemljem ude v žrebovno delilno društvo. V mnogobrojna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem Andrej Hallekar 676 1-1 v Ljubljani, Gruberjeve ulice št. 1, II. nadstropje, sedaj edini pooblaščeni zastopnik in montenr za Ljubljano in kronovino kranjsko c. kr. vseobč. priv. žitavske in grottauske tovarne za žaluzije in rolletne Maks Vetterlein preje G. Gorner. Vsa pismena in ustmena vprašanja in naročila blagovolč naj se neposredno meni doposlati Ravnokar je izšla za proučevanje narodnega gospodarstva veleznamenita knjiga : v (Srne BuRve ^l^fi^Sks fimečfiega stanu. (Jedro kmečkega vprašanja.) c7. Sovrdit. 268 strani, v mali 8°; cena 50 kr., po pošti 10 kr. več. Dobiva se v Katol. TIskarni, pri JEL. Ničmanu, Vodnikove ulice št. 2 in v Katol. Bukvami. X> u n a j s k a borza. Dne 19. novembra. Skupni državni dolg v notah . . . . Skupni državni dolg v srebru . . . . Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista.......... 20 mark...... W frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... 99 gld. 45 kr. 75 . 120 40 . 100 60 . 120 75 . 98 25 . 1020 — . 377 — . 120 70 j. 59 — . 11 79 59 V 44 70 n 70 Dn6 18. novembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srefike 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% , „ „ južne železnice 5% . „ , dolenjskih železnic 4 % 147 gld. — kr. 158 . 25 198 n 75 98 „ _ 140 „ _ 128 „ 75 107 „ 60 112 „ — n 99 „ 25 a 98 „ 60 n 166 „ 25 . II 131 „ 25 n 99 „ 60 it Kreditne srefike, 100 gld........198 gld. — kr. 4% srefike dunav. parobr. družbe, 100 gld. — „ — „ Avstrijskega rudefiega križa srefike, 10 gld. 17 „ 40 „ Rudolfove srefike, 10 gld.......23 „ — „ Salmove srefike, 40 gld........68 „ 50 „ St. Gendis srefike, 40 gld.......70 „ — „ Waldsteinove srefike, 20 gld......53 „ — „ Ljubljanske srefike.........23 „ — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 169 . — . Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v. 3370 „ -- „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 470 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 101 , 50 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . — „ — „ Montanska družba avstr. plan.....88 „ 50 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 165 „ — „ Papirnih rubljev 100 ........ 129 „ 75 B Nakup ln prodaja XS s vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. '. Sa. varovanje za zgu^ 3 pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „31 E H C U R" Nolizaili it. 10 Dunaj, Rariihilferstrane 74 B. atr Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti h n 1 o ž «3 n i h s 1 avn 1 o. "TO^j Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiift. Odgovorni vrsdnik: Iva* Raktvee. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.