Dopisi. Od Sv. Jakoba v Slov. goricah. (Mariboržanka in njen pretkani dopisnik.) V naši ¦obeini' prebiva neko oloveče, ki si na vse kriplje prizadeva predstojnikom izvoljen biti; zarad tega lazi okoli ter volilce na vso silo nadlegujo, naj le njega in nikogar drugega ne volijo. Neki odbornik mu je naravnost rekel: »Ti hočeš predstojnik biti, ki si tak, kakor odrti kozliček« ? In res, to človeče ni za drugo, nego le za prepir in nemir med ljudmi; že od mladili nog se jo rad pretepaval ter pištolo in nož v žepu s seboj nosil, in še le preteklo leto je zaradi pretepa v Mariboru prcmišljeval. Tam se je tudi z nekim tovarišem seznanil, ki bojda zna zraven svojega posla pri okr. zastopu tudi v liberalne časnike pisariti. Ravno ta pisač mu je raoral pred kratkim v Mariboržanko, ki itak vsako smet pobere, lažnjiv dopis skovati. V njem se repenči nad domačima duhovnikoma, da sta baje dne 16. januvarija t. I. pri občinskih volitvah bila, a ovega človečeta nista hotela voliti. Med tem časom, ko sta volila, jo neki pri cerkvi velika nevolja bila; prinesli so dva novorojenčka h krstu, a nikogar razun kuharice ni bilo doina. Tomu se mora odločno ugovarjati, ker je to kosmata iaž; gosp. župnik je od volitve rano domov prišel ter je celi dan doma ostal, a nikdo ni h krstu prinesel. Na dalje se v ovem dopisu hoče znositi nad g. V. Bauinanom, duhovnikom pri Sv. Ani, ki so baje ovemu predslojništva željnemu rekli, da je premlad; a oni so mu le rekli, da za predstojnika ni sposoben vsakdo, ampak lo kak pošten in zvoden mož; menda zadosti uincven odgovor! Ovo človeče je drugaee grd hinavec in bahač, tako da se mora vsakemu treznemu človeku pristuditi; parkrat je s prav lisičjo prijaznostjo tukajšnjega gosp. kaplana zvabil na dom ter jih je silil s seboj igrati; oni neskušeni niso poznali ovega lisjaka, ter nekoliko z njim poigrali — a kmalu je dal to v časnik, češ, da prepovedane igre igrajo. Za dotieni dopis je moral se veda lačnemu dopisunu mastnega kopuna poldoniti; tudi je več listov Mariboržanke kupil in na različne osebe Mariborskega okraja dal odposlati, naj bi se svet njegovi modrosti čudil in izvedel, kakšno jajco je znesel. Revše, bolje bi bilo za-nj, da bi denar shranjeval, kakor pa za take neumnosti proč metal, vsaj že njegove strehe rebra kažejo ¦ ter gospodarja tožijo; hlev je moral k hrastn privezati, da mu ga ni vihar odnesel. — Za danes zadosti, drugič spet kaj več o tem. Od Sv. Janžana Dr, polji. (Požarnabramba) imela je dne 21. prosinca t. I. v gostilnici pri »Tamboru« svojo pustno veselico. Prepričali smo se tokrat, da se od nas vabljeni gostje trdno prijemajo gesla »svoji k svojim« ter s ponosom rečem, da sc jih je vdeležilo črez 200, večina od daleč, samih značajnih narodnjakov. — Otvoril je vesclico naš domači pevski zbor, kateri se kaj milo vjema na narodni podlagi. Okoli 10. ure v noči pričela se je gledališka predstava, z igro »Svoji k svojim«, katero šo pralstavljali sami vrli doniačini, namreč: naš nculrudljivi gospod Davorin Fric, kot župan ali Podlipnik, gospica Klement Šteineker, županovka ali njegova žena Mica, gospica Mica Hrenova, Jeta, njuna hči, g. Vekosl. Zel, Jože Prosen, mlad kmet in Šima Fras, štacunar Kričač. — Ploskanja in odobravanja bilo je brez konca. Enake prizore naj bi imeli čast videti oni mestni in drugi nemškutarski veletrebušniki, kateri še niso preprieani, kako milo-se sliši slovanska beseda v vsakem oziru, tedaj bi nas ne zvali— dumer Windischer. Vsa čast gre spoštovanemu g. Frasu, po dom. »Tamboru«, za dobro postrežbo in trud, da si je svoje prostore tako mično okinčal. Pred hišo in v izbah plapolalo je devei slovanskih trobojnie, med katerimi so bili razni slovanski napisi: — čast vsem od daleč došlhn sorojakom, ter si ob jednora želimo na svidenje zopet drugo pot. Slarški. Od Mislinje. (N e z a d o v o l.j n o s t) zaradi obljubljone živinske soli je tukaj splošna. Pravočasno smo zapisnik naročnikov gosposki poslali, zahtevaje 20 m. eentov. Prejeli smo potern odlok, da je dobimo 67 m. centov, toda še le raeseca avgusta in se nam je še naročilo, za 1isti čas popisati vso živino cele občine. Nato smo se pritožili na upravništvo državnih železnie na Dunaj, kajti kmet le zdaj ob pomanjkanju krme potrebnje živinske soli. Naša pritožba se je pa neugodno 1'ešila, češ, naj se obrnemo na deželno finančno ravnateljstvo. Predrznemo se vprašati, koliko kmetov bocle ob času paše, , ko se sol ne potrebuje, hotelo denar za sol naprej založiti? Česar smo se že s početka bali, to so jo zgodilo. Zaradi živinske soli je črez mero uradnega opravka, pomoči pa o pravem času malo ali bolje rečeno, celo nič. _ .T. V. Od Sv. JurijaobSčavnici. (Bralno druStvo) imelo je na sveenico svoj redni obeni zbor, pri katerem so nas razveseljevali naši domači pevci. Po odpetej pesmi: »Plovi« pozdravi gosp. predsednik lepo število navzočih ter jira v krepkej bescdi razloži namen in potrcbo bralnih druStev. Za njim je poročal gosp. Josip Bcnko, društven tajnik in knjižničar o društvenem premoženju, kakor tudi o stanju društvene knjižnice. IJotem poprime besedo zopet gosp. predsednik se spominjajoč blagih podpornikov ter jim udano zahvalo izreče. V odbor so voljeni večinoraa poprejšnji udje in sicer: g. .Ternej Košar, predsednik, č. g. Ivan Kunce, naraestnik, g. Josip Benko, tajnik, g. Jurij Bruraen, blagajnik, g. Fran Vaupotie, gostilničar in g. Jožc Korošec iz Gakove, odbornika. DruStvo si je narooilo za tekoče leto dva lepoznanska, pet politionih, eden gospodarski list in na »Slovansko knjižnico; je ud slov. Matice in družbe sv. Mohorja. »Dolenjske Novice«, »Mir* in »Pavliho« poSiljajo podporniki. H koncu še z veseljem beležimo, da je našemu društvu pristopil nov ud, mladi trgovec g. Fr. Senčar. Živela vzbujenost, Bog nam pomagaj zdramiti narodno zaspanost! Iz Ptnja. (Prav vesela nada.) Močno me je razveselilo v cenjenem »Gospoda'ju« naznanilo: »OrgIjarska in cerkovniška služba župnije sv. Petra in Pavla v Ptnju se oddaje do 10. raareija 1894. Znanost cecilijanskega petja ima prednost«. Vendar enkrat! Ze 18.; novembra 1878 izrekli so slavno vladajoči papež Leonj XIII. ob zasliSanju prvega reformatorja cerkvene glasbe,) slavnoznanega dr. Witta te-le prepomenljive besede: »Voi avete fatto Velike zasluge ste si pridobili s preosnovo cerkvene glasbe; trcba, da Vas k temu z nova osrčim, in želiin, da se ta reforiua (zboljSanje corkvene glar.be) <"pdal.je bolj razširi so vseh školijah!« Dosli [iohvalnega bi Vam imel povedati o drugih Skolijali. Kako pa smo doslej izpolnjevali želje sv. očeta cerkvene zahteve glede svete glasbo pri nas, v naš Skofiji? —• Ne boin grajal, ko so v duši veselim sve tega, pravilnega cerkvenega petja, kakorSno bo skoro naši lepi cerkvi dostojuo poveličevalo Boga, pa vern( ljudstvo vspodbujalo k pobožni molitvi v hiši Gospodovi. Nc bom grajal, rajši Vam o priliki sporočim kaj veselcga o našcm cerkvenem glasbenem napredku, kar naj bi bilo tudi drugim v vspodbudo in posnemo.