Iz Černomlja. (Konecletno šolsko spraševanje.) 37. jnlija je sklical runo veliki zvon nolsko mladino, namreč učence iu učenke vsakdauje in učenke obertnijake šole iz v.seh kotov na.še raztreseiie fare v stari varoš. Peljali smo jih potem vi. šole lepo vverstene v farno lepo pobarvano cerkev, kjer so gospod vodja brali sv. mašo z dvema blagoslovoma; učenci in učenke pa so združeni (okoli 600) vbrano pri sv. maši peli: ,,Tantum ergo", ,,Pred Bogom", BSv. Jakob", ,,Sv. Ana", iii nGenitori". Po dokončani slažbi božji se je verstil razred za razredoin v posebno okusno okinčani sobaui. Na sredi sprednje steue je viselo znamenje našega odrešenja pod lipovim vencem , ki je bil na vso steno po dolgem pripet. Poleg križa pa ste visele podobi ,,Jezus" in ,,Marija" (darilo g. dr. Pestotnika) z zlatimi okviri, na vsaki strani ena; primerno na straneh teh podob pa ste bile podobi ^cesar" in ^cesarica". Od vencev na sprednji in zadnji steni pa je visel škerlat z zlatirni kiticami tako, da so bile podobe kakor vši(e nied lepo barvano tkanino. Stranske steni pa ste bile polne zemljovidov in drugih tabel za kazavni poduk. med kterimi so se lepo vidile ^šolske postave" in nrazrielki učilnih ur"; iz nad peči pa se je oziral ,,globus". Na zadriji steni pod vencem za herbtom učencem in nasproti gledavcem je stal med rudečo tkanino na beli steni višnjev napis: ,,SRECNO DOŠLI". In res ta napis ni bil zamanj. Sošlo se je gospode obilo in kmečkih Ijudi toliko, da smo sobne duri izsneli. Vkljab deževnemu vremenn je prišlo več sosednjih čč. gg. duhovnikov in učiteljev. Domači c. k. vradniki so bili tudi nazoči, in sicer bilo nas je pri gostoljubnemu v. č. g. župniku v novi obednici pri združeni veselici nad 30 oseb. — Ko sta I. in II. razred eden za drugim svoio reč dokončala (v II. eo s petjem pričeli in s petjem končali), se pa 'zbero učenci in učenke višjih dveh razredov in obertnijske učenke skupaj v isti sobi. Ko vsak na svoje mesto pride, pričuo kakor iz enega gerla s krepkim glasom v zbniu (^okoli 130) popevko: ,,Perve ure glas" in nsv. Alojzi", ,,sv. Jakoba" pesem (spomnivši se goda g. vodjavega.) Pri ,,Veselo pesem jezik moj" je pa pela samospev ned. učenka prav ganljivo, dvospev je radoval vsako uho in serce, zbor pa je vse navdušil, da sino združeni pravi šam gnali Marii v tdavo. Po splošnih željah smo jo po spraševanji ponovili. — Potem se versti v III. in pozneje v IV. razredn nauk za naukom. Ko smo še nekoliko slišali iz sadjoreje, sviloreje in čbelarstva, ogovore g. vodja gospodičino žl. P., kijedruzega pol leta zamanj okoli 70 učenk vsak dan po dve uri podučevala; učenke pa potem vsaka s svojitn deloiu v rokah zapojo: ,,Ko dan se zaznava". Pele so še same: ,,Rožic ue bom tergala", nMati zakliče brihtne dekliče". nZima in pomlad počivale ste" 80 pa še povzeli učenci, in vsi skupaj so potem popevali še: ,,Kdo bi zmirom tužen bil", ,,0h kak grenek tužen", nA, A, A, šola je nehala'', ,,Hej Slovenci" so pa mogli na ves glas povzdigniti, da bi se vedno spominjali, kaj da 80, in kaj naj v svojeh sercih gojijo. Na to pa stopi izverstna učeuka pred gospodo in lepo govori govor, v kterem se zahvaljuje preč. g. dekanu, v. č. g. c. k. predstojniku in pričujočim drugiin gospodom in goapem za čast, ki 80 jo akazali šoli 8 svojo pričujočuostjo. Učiteljem pa je vosila, da bi za svoj trud bili večno srečni v svetih nebesih. Lepo se je spoiiiinjala obertnijskc ucenice, ki jih je res lepih reči navadila. Ka/.ala je na inašiie blazinice, jopice, nogovice, naplelene krajine itd. Poslednjič je obljubovala v imenu vseh djansko se po lepih vodilih in naukih ravnati, ki so jih slišali v šoli. Potem so pa g. dekan še posebno hvalo izrekli za toliki trud za obertnijsko 8olo g. vodju, ki je pa vso to hvalo dalje gospodičini izrekel. Na mizi pa so bili poleg navadnih reči viditi tudi: ,,spisovniki", ,,ri- sanke", ,,Iepopisni zgledi", ,,Lesarjevi in Greinerjevi* sešitki, zgledi, kako se cepi, in kokoni. — Posebno je dopadlo, da ao deca tako možato, brez atrahu in glasno odgovarjali. — Do tla je bila tedaj poterta inisel, da v teh krajih svet ni za petje vstvarjen. — Šolske darila so razdelevali preč. g. dekan; evetinje pa so pripenjali blagorodna gospa c. k. predstojnikova. Med darili je bilo viditi tudi več Jesenkovih zemljopisij. Ko smo poslednjič — ob dveh popoldan — še cesarsko pesem zapeli, smo hotli pokazati, da z zdrnženim močmi se vse prav stori. L- Knifie. Z Oorenskega. ? Govoi i se, da so Ietos na kranjski, IjubIjanski in morebiti tndi po druzih gimnazijah učiteljski zbori dobili vladno vprašanje zastran vzglednih ali normalnih in glavnih šol, ali zadostujejo te svojemu nainenu ali ne, in če ne zadostujejo, naj povedo, zakaj ne in kako je pomagati v tej reči? ali naj ima glavna aola se vprihodnje le po 4 leta, ali naj ae dostavi še peto leto, da ae bode bolje vjemalo z gimnazijo ali sploh b srednjimi 8olami itd. Skrivnost je, se ve, kar so povedali razni gimnazijski učiteljski zbori visoki vladi o sedanjih glavnih šolah; vendar pravijo, da zahtevam sedanjega gimnazijskega šolstva ne zadostujejo, da se iraa torej predrugačiti in zboljšati marsikaj ter bolje skleniti z učno osnovo gimnazijsko, toda brez petega leta itd. Ni nam sicer znano, ktere zaderžke, ktere opovire so tu ali tam našteli; misliti pa se da, da so jih iskali razun sedanje učne osnove po glavnih šolah morebiti v knjigah, v učiteljih, v učencih, v posebnih okolisčinah našega stanu, sedanjega časa, v razmerah našega naroda, in kdo ve se kje! Res se da tudi marsikaj povedati o sedanjem gimnazijskem učilu in o učilu glavnih šol, o knjigah, ktere se rabijo tu in tam, o mnogoterih dru/.ih vnanjih in notranjih, posebnih in splošnjih vzajemnih opovirah pravega napredovanja in vspešnega podučevanja. Vendar inislimo, da bi ne bilo napak, ko-bi se v tej zadevi poprašali (udi učiteljski zbori glavnih šol, kaj oni pravijo na to, zakaj ne zadostujejo sedanje glavne šole gimiiazijBkiin ali sploh srcdnjiin solam? Znana resnica je, da raji in bolje vidimo napake evojega bližnjega, kakor pa saini evoje. Po tem poznajo učitelji glavnih «ol utcncc, ki jih pošiljajo na latinske in druge šole, poznajo knjige, poznajo te in une okolisčine, izvedo marsikaj veliko lože in bolj na tanko, ko učitelji viših šol, in tako bi se marsiktera reč pokazala v svoji pravi in reanični podobi, sej ,,da «e resnica prav spozna, je čuti treba oba zvona". Razun tega meiiiiu, da bi bilo dobro, da bi ae o tej zadevi (udi očituo po.svetovali, in da bi p. v sUčit. Tovaršu" razodevali svoje ekusnje ia misli, ter poinagali tako visoki vladi, prav resiti imenitno vprašanje in lepo vravnati oboje v občni prid in blagor. *) Iz Lnjbljane. Slavno predstojnistvo družbe v pomoč učiteljskim udovam in sirotam na Kranjakem je z naznanilom 5. preteč. m. n št. 190 naznanilo, da je sl. c. k. vladi podala v poterjenje od zadnjih •) Izkušeni in izvedeui učiteljski tovarši, kteri veste kaj o tem silo važnem vprašanji povedati, oglasite se v MTovaršu", prosimo, ker zadžva ta reč Das VSe! Vredn. stirih let zapisane prejemkc in stroske te družbe, kteri se bodo poleui tudi očitno naznanili. Veselo se naznanja, da si je (a družba, akoravno ee ji je neredno vplačevalo, pridobila prenioženja že čez trin a j a t tisuč goldinarjev. Ob eneni pa se tudi živo naroča, da naj bi se zauaprej vsi udje na tauko ravnali po pravilih te družbe in naj bi redno (po §. 11.) plačevali letne doneske. Do sedaj se pri tem zavoljo vplačevanja nastopnine ni moglo in tudi ni hotlo vselej na tanko ravnati, kar je bilo gotovo po volji družnikov; zanaprej pa se mora po §. 11. tako ravnati, da bode vsak, kdor svojega doneska popolno ne plača do 1. januarja 1866, zbrisan iz družbe. IVaj si tedaj vsak dobro zapoinni §. 7 — 13. III. oddelka drustveiiih pravil. Nasvetuje se tudi, da naj bi pri tem poslu preč. gg. dekanom pomagali tudi učitelji v dekanijskem kraji. Ako se vplačajo vsi zaostali doneski, in če pristopijo novi udje (ki so med tem časom stopili v službo), se bode društveni kapital nara.sel čez 15 tieuč gold., in društvo bode gotovo bolje cvetelo, kakor do sedaj, ko se še ni pokazalo, daje popolnoma vterjeno iu zagotovljeno. Serčno se priporoča, da bi se to lepo društvo razširjalo raed učitelji pa tudi med drugimi, kolikor koli je mogoče. Naj bi vsi učitelji, stari in mladi, živo apoznali blagi nainen te lepe družbe in naj bi si ne obotavljali tam, ker se jim ponuja dobiček in jih veže sveta dolžnost! — Slovensko - nemški slovnik veselo napreduje. — Družba sv. Mohora nam je letos podelila teh le pet lepih kujig: 1) ,,Koledarček" za 1866. I.. 3) ,,Cvetniku, berilo za slovensko mladino (o kterem bode ,,Tov." pozneje kaj več govoril), 3) ,,Oglenica" ali hudobija in nedolžnost, povest, za Slovence predelal Fr. Zakrajšek, 4) in 5) enajsti in dvanajsti zvezek ,,alovenskih večemic" za poduk in kratek čas. Družba sv. Mohora je res pridna čbelica, ki tiho in nevtrudeno dela, in naenkrat odkrije mnogo sladkih, bogatih zakladov. Živila! — Naš verli sodelavec gospod Fr. Gerbec je prišel iz Prage, kjer se je nevtrudljivo izobraževal v konservatoriji, in jo je za eno leto todi izveršil z izverstnim napredkom v vseh naukih. To kaže, koliko premore pridnost in veselje do kake reči, — lep zgled iiašim mladiin ueiteljem ! — Poleg gospoda Gerbeca se sedaj v praški konservatoriji tudi izobražuje čast. goapod Anton Heidrih, nekdanji Ribarjev učenec iz Ljubljane, od kterega sino ravnokar dobili lično natisnjeuo pesmico z lepim napevom : ,,Vodniku", za moški zbor in čveterospev, ki ee dobiva v čitavnici za 10 kr. Verli gospod skladavec pa je tudi ,,'rovaršu'' blagovoljno poslal rnični napev za pesem: ,,M o r s k a zvezda" (Ave maris etella), ki ga bodemo kmali na svetlo dali.