ISKft
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ * IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 209
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 7, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Cerkev zahteva družabno pravico. Kapital in . . delavci bi morali sodelovati za skupen uspeh
Cleveland. — Msgr. Gilbert Jennings, eden najbolj priljubljenih duhovnikov v clevelandski škofiji, ki je župnik cerkve sv. Neže, je včeraj izjavil, da deluje katoliška cerkev danes po vsem svetu za boljši družabni red, za pravico delavcev.
Msgr. Jennings je citiral iz en-ciklike papeža Leona XIII, ki jo bila izdana v letu 1891, in v kateri encikliki je papež pozival svet, da naj nikar ne smatra delavca za navaden kos stroja, pač pa kot človeka, kateremu gredo vse pravice in spoštovanje.
Nadalje je Msgr. Jennings pozival delavce, pa tudi lastnike industrij, da skupno delujejo. Le v splošnem sporazumu obeh je Mogoče misliti na napredek. To-
da ko-operacija ne bo prišla, dokler zasluži en človek $1,000.00 na dan, dočim mora delavec resno zreti v bodočnost in čakati, kdaj bo kaj zaslužil.
"Katoliška cerkev," je dejal Msgr. Jennings, "je danes edina med ustanovami sveta, ki se v resnici bori za izboljšanje delavskega položaja. O tem pričajo neštevilne bolnišnice, zavodi in pomožna služba, ki jo nudi katoliška cerkev.
"Da more katoliška cerkev s tem nadaljevati, se ima zahvaliti skupnemu delovanju katoličanov. Ako bi bil enak sporazum med industrijalci in delavci, bi bili vsi skupaj na dobičku, je de jal Msgr. Jennings.
Predsednik Roosevelt je ime! značilen govor na delavski dan. Pozival je delavce k edinosti
Denton, Maryland, 6. septembra. Predsednik Roosevelt je imel v pondeljek popoldne v tem mestu značilen govor, tekom katerega je zlasti poudarjal, da bi moralo priti med delavci do sporazuma in sodelovanja.
Predsednika je poslušalo kakih 50,000 ljudi, ki so prišli iz vseh krajev države Maryland, Pa tudi iz drugih držav. Govo-,|e ob priliki, ko so delavci Praznovali svoj delavski dan.
Predsednik je rekel, da največje bogastvo, ki ga imajo Zedi-
njene države, so — delavci. Brez njih bi bil nemogoč napredek skupnega naroda. Izjavil je, da se rad odkrije ob vsakem času pred poštenim delavcem.
V Washingtonu je govoril William Green, predsednik American Federation of Labor, ki je govoril skoro na enak način kot predsednik, rekoč, da je prišel čas, da se A. F. of L. in C. I. O. organizacija zgrnete v eno skupino in se skupno boriti za napredek ameriškega delavstva.
številni pozdravi
Včeraj nam je poštar nasul na uredniško mizo številne pozdrave iz mnogih krajev Amerike in od drugod, kjer se nas spominjajo naši prijatelji, ki obenem pošiljajo tudi pozdrave svojim dragim v Clevelandu. Iz Niagara Palls, Ontario, pošiljajo pozdrave Mr. John Trček, BiH Trček, Joe in Emma Zakrajšek. — Iz New Yorka pozdravljajo Mr. in Mrs. John J. Prince. Mr. Prince je pomožni državni pravdnik v Clevelandu. — Iz Windsor Ontario, so se nas spomnile naša dekleta "Patsy" (Caroline) Modic, Rose Milavec in Estella Roitz. — Iz New Yorka, oziroma iz Atlantic City, pošilja pozdrave Mr. A. Subelj, Louis T. Pirc, Eddie, Paula in Henry in Paulina. — V Windsor Ontario, pa je moral biti cel regiment Clevelandčanov. Poslali so nam dvoje kart, na katerih so podpisani: F. Kova-čič, Julie Marolt, Tony in Frances Adamich, Jennie Petrich, John Petrich in ivtally Petrič, nadalje pa Stanley Kovačič, John černe in Filip Bogotaj. — Iz handling, Pa., smo dobili gorke pozdrave od Mr. in Mrs. John Grill, Mrs. Mary Blazek in Mrs. Jennie Orehek, in iz Gary, Indiana ,se nas je spomnil naš "chief" linotype operator, Mr. Anthony Kolar, ki se nahaja na Počitnicah. Vsem skupaj prav iskrena hvala za lepe pozdrave 111 prijateljsko naklonjenost.
Premestitev seje
Članicam društva sv. Ane št. 4 SDZ se naznanja ,da se je seja mesec september premestila radi konvencije' na soboto 24. septembra. Seja se vrši v spodnji dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave., začetek ob 8. uri. Na te.l" seji se bo slišalo tudi poročilo delegatinj. — Mary Bradač, tajnica.
Socializirano zdravljenje
Državni oddelek države Ohio za zavarovalnino je naznanil National Health Service Association, da bo vložil tožbo proti do-tični organizaciji, ako ne preneha s propagando, da se deli zastonj zdravniška pomoč. Omenjena organizacija nima licence v državi Ohio in z raznimi "zapeljivimi" oglasi bega ljudi. Ako se bo delila zdravniška pomoč zastonj, ima o tem pravico odločati samo državna postavodaja.
Na konvencijo
V	nedeljo odpotuje Mrs. Ana Viden še k, 18436 Lake Shore blvd. na konvencijo groceristov iz Clevelanda. Konvencija se vrši na parniku Neuronic. Dele-gatje se bodo vozili po St. Lawrence reki in bodo obiskali ob tej priliki tudi "Thousand Islands" okolico. Prav srečno pot!
Računi za plin
Vse račune za plin lahko plačate v našem uradu do 9. septembra, do 4. ure popoldne. Ako plačate pozneje zgubite odstotke. Enako lahko plačate vse račune za elektriko, telefon in vodo v našem uradu ob vsakem času. Zadušnica
Za pokojnim Vincencom Sav-nikom se bo brala sv. maša v petek ob 8:15 zjutraj v cerkvi sv. Frančiška na Superior Ave. in 71. cesti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Prijatelji narave
Seja in zabava Kluba prijateljev narave se ne bo vršila 10. sept., kot je bilo sklenjeno. Tozadevno bo pravočasno naznanjeno.
Zadušnica
V	petek 9. sept. se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob osmih sv. maša zadušnica za pok. John Skufcom. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Na španski fronti
Hendaye, Francija, 6. februarja. Iz glavnega stanu generala Franca se poroča, da so nacionalisti zasedli jako važno mesto Ccrbera, kjer so imeli lojalisti ob reki Ebro svoj glavni stan. Vnela se je bitka mož z možem, in na bojišču je obležalo mrtvih nad 900 lojalistov, dočim štejejo ranjenci v tisoče. Corbera je ključ do važnega mesta Gandesa, kjer so bili nacionalisti 24. julija poraženi. Z zgubo Corbere so lojalisti zgubili svojo najbolj važno postojanko v dolini rek Ebro, odkoder so neprestano napadali postojanke generala Franca. Na Estremadura fronti pa sc lojalisti doživeli včeraj nekaj manjših zmag.
■-o-
Poštni uslužbenci
Poštni uslužbenci v državi Ohio so imeli te dni svojo konvencijo v Clevelandu. Na konvenciji je bilo sprejtih pet resolucij v dobrobit poštnih uslužbencev. Ena resolucija pravi, da morajo iti uslužbenci v pokoj, ko dosežejo 60. leto, ako so delali pri pošti 30 let. Vdove poštnih uslužbencev naj dobivajo polovico pokojnine, do katere bi bil upravičen njen mož. Ustanovi naj se posebno razsodišče, ki bo posredovalo v slučajih, da je kak poštni uslužbenec odpuščen od dela. Ko je poštni uslužbenec delal deset let, se njegova plača avtomatično zviša za $100.00 na leto in potem vsakih pet let za nadaljnih $100, dokler plača ne naraste na $2,-000.00 na leto.
"štajeriš"
Naša Tončka Ivnik nam je poslala včeraj gramofonsko ploščo "štajeriš," za katero smo prosili včeraj. Plošča se bo rabila tekom ene izmed konvenčnih prireditev S. D. Z. Dotična gospa, ki nam je naročila, da natisnemo tozadevno notico v list, je proše-na, da se zglasi za ploščo, ki se nahaja v našem uradu. Vam pa, Tončka, prav lepa hvala za prijaznost in točnost!
Pasji tatovi
Državna policija je aretirala včeraj tri tatove v državi Ohio, ki so se pečali s tatvino dragocenih psov. Neki Sam Welch, ki se nahaja med aretiranimi, je priznal, da je tekom zadnjih 5 let ukradel nič manj kot 550 psov, katere je prodajal večinoma po $10.00 raznim odjemalcem.
Srditi voznik
Frank Dozic je na vogalu Ontario St. in Prospect Ave. korakal preko ulice, ko bi ga skoro povozil neki truk. Pri tem je Dozic izrekel nekaj neprijetnih besed napram vozniku, ki je pa v naglici skočil s truka in začel udrihati z nekim orodjem po glavi Dozica, ki ima prebito lobanjo in se nahaja sedaj v Charity bolnišnici. Policija je surovega voznika zaprla.
Policist in roparji
Policijski saržent McNeely je sinoči nevarno obstrelil nekega roparja, ki se je približal njegovemu avtomobilu v Wade parku in zahteval od njega denar. Roparja so odpeljali v bolnišnico, kjer je izdal naslov svojega tovariša, katerega so pozneje aretirali.
Iz domovine
Včeraj se je vrnila v Ameriko iz obiska v domovini poznana Mrs. Viktorija Pianecki s sinko-tom. Dospela je tudi Mrs. Jud-nič. Potovali so na parniku lie de France. Dobrodošli zopet v naselbini.
Bricker trdi, da ima Sawyer rdečkarje za seboj
Columbus, Ohio, 6. septembra. John Bricker, republikanski kandidat za governerja države Ohio, je včeraj potom radio govora izjavil, da ima njegov demokratski nasprotnik Charles Sawyer za seboj ves "rdeči element," obenem pa so se komunisti zarotili z organizacijo C. .L O., da ga uničijo. Bricker je nadalje izjavil, da ima podporo vseh članov American Federation of Labor, dočim stoje na strani Sawyerja komunisti. "Vedel sem že pred meseci," je rekel Bricker, "da se pripravlja zarota proti meni. Toda lojalni ameriški državljani nikakor ne bodo pripustili, da bi komunisti vladali v državi Ohio." Pozneje se je oglasil Mr. Sawyer, ki je absolutno zanikal, da ima sploh kake zveze z "rdečkar-ji," in je trdil, da vidi Bricker strah tam, kjer ga spl0h ni. Toliko je gotovo, da- je Bricker v zvezi z velekapitalisti, in da se bo bore malo naredilo za delavce v državi Ohio v slučaju, da bi bil izvoljen republikanec Bricker.
Sudetski Nemci ne bodo odnehali od zahtev
Praga, 6. septembra. Konrad Henlein, vodja sudetskih Nemcev v čehoslovaški, je naznanil češkemu ministerskemu predsedniku Hodži, da sta se domenila z nemškim diktatorjem Hitlerjem, da sudetski Nemci nikakor ne bodo odnehali od svojih prvotnih osmih točk, katere so originalno predložili češki vladi. Sudetski Nernci na vsak način zahtevajo, da jim čehoslovaška vlada podeli popolno avtonomijo, ali pa mora čehoslovaška vlada trpeti posledice.
-o-—
Nova bolničarka
Preteklo nedeljo je graduirala iz St. Vincent Charity bolnišnice mlada Miss Anna Videnšek, 18436 Lake Shore blvd. Vse skušnje je naredila z odliko. Mlada Annie je hčerka Mr. in Mrs. John in Ana Videnšek, ki vodijo v Collinwodu grocerijo že zadnjih 25 let. Naše prav iskrene čestitke!
Društvo Adria
Pevski zbor Adria ima svojo sejo v pondeljek 12. sept. Vsi člani so prošeni, da se prav gotovo udeležijo. Ob pondeljkih se bodo vršile tudi redne pevske vaje in so pevci in pevke prošeni, da gotovo marljivo zahajajo k vežbam glede koncerta, ki se priredi v novembru mesecu. Seje in vežbe so ob pondeljkih ob 8. uri zvečer v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
Društvo Valentin Vodnik
Prosi se člane in članice društva Valentin Vodnik, da se gotovo udeležijo mesečne seje v petek 9. septembra ob 8. uri zvečer, namesto drugo sredo v mesecu. Seja se vrši v navadnih prostorih. Premestitev seje je bila zaključena radi konvenčnih prireditev S. D. Z. — Tajnik.
Pozdrav
Mr. Anthony in Mrs. Kathe-rine Kotar pošiljata prisrčne pozdrave vsem prijateljem v Clevelandu. Nahajata se na .počitnicah v Forest Hills, Pa. Enako pozdravljata vse naročnike "Ameriške Domovine."
Utopljenci
Letos je v Erie jezeru utonilo nič manj kot 28 oseb. Trupla vseh, razven enega so dosedaj našli.
Novo svarilo
New York, 6. septembra. Homer Martin, predsednik unije avtomobilskih delavcev v Ameriki, je včeraj ponovno izjavil, da unija avtnih delavcev pod nobenim pogojem ne bo trpela vmešavanja od strani C. I. O. orga-j nizacije, kar se tiče notranjih j bojev, ki se nadaljujejo v uniji. 1 Unija ne bo nikdar več sprejela nazaj izključene podpredsednike, ki so bili obdolženi, da delujejo za komunistično gibanje v avtni uniji. Homer Martin je obenem izjavil, da bo unija avtnih delavcev ostala pri C. I. O. le pod pogojem, da se ji dovoli popolna avtonomija. V nasprotnem slučaju postane ali samostojna ali se pa pridruži American Federation of Labor. Na enak način se je izjavil David Dubinsky, predsednik Ladies Garment Workers Union. Ako ti dve uniji izstopiti iz C. I. O. organizacije, bo slednja zgubila 1,000,000 članov in članic in bo skoro prisiljena prenehati s poslovanjem.
Kongres nemške fasislovske stranke je začel poslovati, Francozi zaceli mobilizirati ar«do
Zatrta fašistovska vstaja v republiki Čile
Santiaho, čile, 6. septembra. Fašisti v tej republiki so se pripravili na punt in so bili pripravljeni, da odstavijo predsednika in vlado, toda policija je njih načrte prekrižala, ko je napadla fašiste z revolverji, bočnimi bombami, in ko je končno vmes poseglo tudi vojaštvo z bcmbami in strojnimi puškami. Fašisti so se najprvo polastili narodne univerze. Tri ure so jo držali v oblasti, dokler jih ni vojaštvo s strojnimi puškami pregnalo. čilenski fašisti so nameravali vpeljati v republiki Čile enako vlado kqt jo ima Italija.
-o-
Jeklarji za Bulkleya
Organizacija jeklarskih delavcev v Clevelandu se je izjavila, da bo delovala z vso močjo, da bo izvoljen prihodnjim senatorjem sedanji senator Robert J. Bulkley. Obenem bo organizacija jeklarskih delavcev šla na delo, da bo izvoljen governerjem .Chas. Sawyer, demokratski kandidat za governerja. Republikanca Taft, ki kandidira za senatorja proti Bulkleyu in Bricker, ki kandidira za governerja proti Sawyerju, sta poznana kot pristaša velekapitalistov.
Od teh se lahko učimo
Srbi so pretekli pondeljek praznovali svoj narodni dan—"Njegoš dan" s proslavo v Jugoslovanskem kulturnem vrtu in pozneje v Puritas Springs parku. Najmanj 4,000 Srbov je bilo navzočih v parku. Prišli so iz vseh krajev Clevelanda, države Ohio, Pennsylvanije in Michigana. Kadar Srbi praznujejo dan enega svojih velmož, tedaj stopijo skupaj brez ozira na stranke ali prepričanje. Tako bi morali biti tudi mi.
Varietetni program
Vstopnice za varietetni program za pondeljek 12. sept. in za petek večer 16. sept. se lahko dobijo pri Mrs. Agnes Žagar, 3569 E. 80th St. Vstopnice veljajo samo 25c.
"škrjančki"
Jako važna seja mladinskega pevskega zbora "škrjančki" se vrši nocoj večer 7. sept. v navadnih prostorih. Starši so prošeni, da se gotovo udeležijo.
Pevski koncert
Priljubljeno pevsko društvo "Zvon" priredi v nedeljo 30. oktobra jako zanimiv pevski koncert, na katerega občinstvo že sedaj opozarjamo.
Nuremberg, Nemčija, 6. septembra, Deseta letna konvencija nemške fašistovske stranke je bila danes tu otvorjena. Stotiso-če Nemcev je dospelo ob tej priliki v mesto. Navzoč je tudi diktator Hitler.
Hitler je dospel v mesto ob enajsti uri zjutraj s sijajnim pompom. Zvonili so po vseh cerkvah. Sijajna parada vojaštva je bila prirejena Hitlerju v po-čast. Obenem so dospeli vsi nemški ministri v mesto.
Ko je bil Hitler slovesno sprejet v starodavni mestni hiši je dospela novica, da je francoska vlada poklicala pod orožje gotove rezerve. To je precej slabo
vplivalo na Hitlerja in njegovo spremstvo.
Iz Pariza se ob istem času poroča, da je Francija mobilizirala del svoje 8,000,000 mož broje-Č2 rezerve. Sleherni regiment je bil poslan na nemškc-francosko I mejo, kot v svarilo Hitlerju, j Nemčija je zadnje tedne po-I slala proti Franciji 60,000 voja-| kov, ki so pomnožili posadke ob meji. Francija je odgovorila s tem, da je mobilizirala 1,500,000 vojakov, ki so v rezervi.
Vsem francoskim armadnim častnikom je bil odpovedan dopust. Sleherni zrakoplovec se je j moral prijaviti k svojemu po-I veljniku. Trideset vlakov topov j je biio poslanih na nemško mejo.
Zanimive vesli iz življenja ameriških Slovencev po naših slovenskih naselbinah
Samomor 70 let starega rojaka. V Ely, Minn., si je prerezal vrat 70 let stari rojak Joseph Stare. Ranam je kmalu podlegel V Elyu je živel 35 let. Na Elyu zapušča tri omožene hčere in dva sinova, v Sheboyganu, Wis., pa brata.
V	Chicagu je umrla Angela Gorenc, žena Franka Gorenca. Pokojna je bila stara 56 let in rojena v žalilogu na Gorenjskem. — V Lemontu je pa umrl Marko Gclavšek, star 77 let in doma iz občine Griže pri Celju. Bil je samec in je pred leti delal v tekstilnih tovarnah, v domovini, v Nemčiji in pozneje v Ameriki.
V	Milwaukee sta napadla dva mlada fantalina, stara po 12 in 14 let, rojakinjo Mrs. Annie Strucel. Približala sta se ji in ji iztrgala iz rok ročno torbico, nakar sta zbežala. K sreči je bilo v denarnici samo $1.00. Policija je nepridaniča kmalu izsledila. Oba prideta pred mladinsko sodišče.
Avtomobilske tekme, ki se vrši ta teden v State Fair parku v West Allis, Wis., se udeležuje tudi Slovenec Frank Rupnik. Zmagovalci dobijo visoke nagrade v gotovini.
Mirko Ciganič v Chicagu se je ponesrečil pri delu. Stroj mu je odščipnil dva prsta na roki.
V	Cliff Mine, Pa., je dospela iz stare domovine Marija Bogotaj, doma iz žiberš pri Hoteršici na Notranjskem. Je nova našel j en-ka. Tu ima še enp hčer, sina, brata, sestro in več vnukov. Njen mož je umrl že pred devetimi leti.
Iz Presto, Pa., se poroča, da si je tam v avtomobilski nezgodi zlomila nogo rojakinja Johana Petrovič.
So. Bend, Ind. — Slava Ba-rič v tem mestu je vložila tožbo za $60,000 odškodnine napram Geo. Baskerju, znanemu football igralcu, kateremu očita v obtožnici, da jo je zapeljal v njenem 14. letu, ko je bila dijakinja v višji šoli. Obtožnica se dalje glasi, da jo je obtoženec dalj časa zlorabljal, nakar jo je z grožnjo prisilil, da se je poročila z nekim Johnom Mandelnom iz Gary, Ind,. ki ga pred poroko nikdar videla ni, po poroki pa je takoj zginil. Basker je oženjen.
V	Calumetu so mrtvo našli v postelji staro rojakinjo Marijo Fretz, ki je živela sama za sebe. Zapušča odrasle sinove in hčere, ki prebivajo v Milwaukee. Druge podrobnosti o njej niso znane.
Dva srebrna jubileja sta praznovali družini Jos. Kastelic in Jos. Dežman v Milwaukee. Mr. Kastelic se je moral takoj drugi dan po praznovanju podati v bolnišnico, kjer je bil operiran. -o--
Društvo Blejsko jezero
Neka oseba nam je pretekli petek telefonskim potom sporočila, da se vrši v nedeljo 4. septembra izredna sSja dr. Blejsko jezero št, 27 SDZ. Včeraj zjutraj nam je pa tajnik istega društva sporočil, da njemu ničesar ni znanega o tej seji. Uredništvo zahteva od dotične osebe, ki nam je sporočala glede izredne seje, da se javi. Jako grdo je od ljudi, ki slepijo članstvo na enak način. Kdor misli, da se bo šalil s članstvom ima jako kratko pamet. Hčerka umrla Staršem Anton in Helen Mus-tar, 3316 Superior Ave., je pre-mnula v pondeljek popoldne dve leti stara hčerka Barbara. Poleg staršev zapušča ranjka tudi sestri Jeanette in Joan ter brata Antona in Franka. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 10. uri iz August Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. in na Highland park pokopališče. Naše iskreno sožalje staršem. Državna konvencija Demokrati države Ohio bodo imeli v dnevih 23. in 24. septembra državno konvencijo v Co-lu mbusu. Kot glavni govornik bo osebni zastopnik predsednika Rcosevelta, generalni poštni mojster James Farley. Obenem bo imel značilni govor kandidat za governerja, Mr. Charles Sawyer.
Španski grof
Grof Covadonga, bivši španski prestolonaslednik, je bil v Miami, Florida, zelo resno pobit v avtomobilski nesreči. Njegov avto se je zaletel v brzojavni drog, kot poročajo iz Miami-. Obe nogi grofa sta zlomljeni, poleg tega je pa dobil še druge težke poškodbe.
Clevelandske šole Katoliške šole so bile odprte že v torek, v devetih predmestjih Clevelanda so odprli javne šole v torek, dočim bodo v Clevelandu začeli s poukom v javnih šolah šele prihodnji pondeljek. 50-letnica Za pokojno Mary Smole se bo v četrtek 8. septembra brala sv. maša ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida v spomin 50-letnice smrti ranjke. Prijatelji so prijazno vabljeni.
m
t
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 7, 1938
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 lor 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 209, Wed., Sept. 7, 1988
Evropa se igra z ognjem
Anglija je naznanila, aa ko bo zboroval nemški fašistov-ski kongres, da bo zbrala vso bojno mornarico v domačih vodah v bližini Škotske, tako da bo mornarica vsak čas "pripravljena." To je značilno, kajti Nemci so bili do dobrega prepričani, da se Anglija nikoli ne bo podala v boj radi Če-hoslovaške.
Brez dvoma je, da so Nemci zavzeli tako sovražno stališče napram Čehoslovaški, potem ko je general Franco zavrnil angleške zahteve, da odpusti tujezemce iz svoje armade. Franco se je naravnost smejal Angležem in Nemčija ga je posnemala. In to je imelo za nadalnje posledice, da se gledati Francija in Italija kot pes in mačka, zlasti, kar se tiče položaja v Sredozemskem morju. Drugi vzrok pa, da je Nemčija postala bolj prevzetna je podpis prijateljske pogodbe z Ogrsko, kajti s tem si je zagotovila pomoč v centralni Evropi in Madžarska pripelje lahko Nemčiji najmanj 250,-000 mož broječo armado na pomoč.
Toda glavno vprašanje, ki ga mora rešiti Nemčija je: ali se bo Francija držala svoje pogodbe s Čehoslovaško in bo prišla z armado na pomoč Čehoslovaški, kakor se je obvezala v tozadevni pogodbi? Ako Francija to stori, tedaj bo Anglija, po izjavi ministerskega predsednika Chamberlaina morala poseči vmes. Nevtralna ne bo mogla ostati. Če pa Anglija poseže v boj, tedaj se ji bo pridružila Rusija in skoro gotovo tudi Jugoslavija in Romunska.
Pri tem bistvenem problemu je sicer nekoliko neumevno, toda je resnično, da igra špansko vprašanje veliko vlogo. Chamberlain je neprestano upal, da če reši špansko vprašanje, da pride do UVeljavljenja angleško-laške pogodbe. Ako bi se to zgodilo, tedaj bi bilo mogoče odtujiti Italijo polagoma Berlinu, tako da bi Italija skoro gotovo ostala nevtralna, ako bi Nemčija začela s kako vojno.
Po Evropi se govori, da je Mussolini obljubil, da bo miroval za gotovo dobo, vsaj toliko časa, da dovoli francoski in angleški vladi, da naredite ves mogoč pritisk na Rim in preprečita vsako mogočo vojno. Mussolini je še danes enakega mnenja, toda ob istem času dela Hitler tako strašen pritisk na njega, da ni mogoče povedati, koliko#časa bo Mussolini ostal zvest svoji obljubi.
Usoda zadnje mesece angleškemu ministerskemu predsedniku Chamberlainu ni bila naklonjena. Mussolinijevo upanje, da bodo španski nacionalisti v letošnjem poletju zmagali, se tudi ni izpolnilo. Mussolini mora še nadalje podpirati generala Franca in to mu ovira ozirati se kam drugam. Generalu Francu primanjkuje moštva, tako da kliče v armado že i8 let stare mladeniče.
Chamberlainovi načrti so se vsi spremenili. Chamberlain ni mogel nastopiti, da bi izvajal točke laško-angleške pogodbe, dokler ne nastane red v Španiji. Franco in Italija sta postala nekaka barikada za Anglijo. Chamberlain sam je moral radi tega silno trpeti glede napadov od bolj radikalnih angleških državljanov. Poleg tega Chamberlain še danes ne ve, ali je Italija res "piijateljica" Anglije ali pa čaka ugodnega trenutka, da zasede Sredozemsko morje in zapre Angliji "življensko pot" proti vzhodu, kar bi bil neznosen udarec za Anglijo.
Anglijo sedaj zopet skrbi, zakaj je Hitler povabil ogrskega regenta Horthya v Berlin. Nastala je nova pogodba. Na Rusijo se ni dosti zanašati, kajti ona mora čuvati svoje meje v Sibiriji. Francija se je zadnje čase sicer nekoliko pomirila, kar se tiče notranjih razmer, in garancija Jugoslavije in Romunske, da pomagati Čehoslovaški, je ugodno vplivala na angleške državnike.
Tako se igra Evropa z ognjem, ker ne poznajo demokracije, ker se vse dela tajno in prikriva narodu, kadar pa izbruhne požar, tedaj je \sclej prepozno gasiti. Na vsak način j pa demokratske države v Evropi ne bodo dolgo gledale na diktatorske države. Nekega dne bo izbruhnilo.
Lorain Rifle klub
Še ni bilo dolgo, ko je vsak, ki je hotel kaj veljati, vsedel na soro Rooseveltovaga voza. S prstom so kazali na onega, ki ni bil z Rooseveltom. Danes je pa že skoro narodni junak, kdor je proti Rooseveltu in ploskajo onemu, ki pravi, da je zadnjo depresijo,
1937-1938, ustvaril Roosevelt.
« * •
Stalin je oni dan rekel, da Rusijo prav nič ne brigajo homa-tije v drugih deželah, ker da je Rusija samo za Rusijo. Ko so ga pa vprašali glede ruske pomoči Španiji in Kitajski, jo šel pa diplomatsko preko tega vprašanja.
* # *
Wilber V Hunt iz North Acton, Mass. je iznašal nakak električni stol, s katerim ubijr kokoši, mesto da bi jih klal. Kokošji
zarod pa ni s tem prav nič na boljšem, ker namen j,e isti — ajmoht.
* h «
Emil Coleman iz New Yorka zbira take ure, ki ne kažejo pravilno časa. To ni nikaka posebnost, če bi zbiral take, ki drže natančen čas, bi se bolj postavil.
Lorain, O. — Morda bom moral samega sebe pohvaliti, da znam pravo zadeti, ko sem prerokoval, da na 28. avgusta ne bo dežja. Sonce se nam je smehljalo ves dan, kar je privabilo mnogo naših prijateljev in znancev na naše strelišče oziroma piknik. Res, lep dan smo imeli in še danes, ko to pišem, je lep dan, da sem začel že polglasno robantiti sam pri sebi nad lepim vremenom, ki mi bo ves fižol posušil.
"Glej ga, norca neumnega, včeraj je molil za lepo vreme, danes mu je pa že odveč," se oglasi žena pri peči, kjer je nekaj v piskru mešala. No, smo pač taki, da nismo nikdar zadovoljni. Vedno nam kaj manjka, ako imamo eno, pa drugega nimamo.
Zahvaliti se moramo vsem po-setnikom v imenu kluba, domačim in članom St. Clair Rifle kluba, kateri so se udeležili v polnem številu, ter članom Barber-tonskega kluba in sploh vsem, kateri so pripomogli k lepemu uspehu naše prireditve. Dolgočasil se menda ni nihče, ker je bilo vedno kaj na programu. Če naš klub ni imel tega ali onega na programu, se je pa kdo drugi kaj zmislil, da je bilo vedno dosti smeha. Največ zabave je bilo pri streljanju na peti postojanki, kjer golobi lete zelo na desno. Marsikak strelec ni hotel streljati, če je letel golob v to smer misleč, da bo letel drugi godob drugam. Pač ni vedel, da bo dobil goloba tudi drugič v isto smer, ker ni streljal in ker ima metalec nalogo, da spušča golobe v isto smer, dokler ni golob razbit, ali dokler strelec ne strelja.
Ako kateri ni napravil dobrega uspeha, se je izgovarjal na stre-ljivo ali pa na pozicijo golobov. Morda je kdo sumil, da so bili vmes golobi gumijaste ali kovi-nas/ie pasme.
Stanko Dolenc je bil soglasno izvoljen za lovca na coone, ker je izkazal svojo spretnost na plezanju po drevju. Na hrastu blizu lovske koče se je bila namreč vsedla raca, da se odpočije pred svojim poletom v lonec ali srečnega dobitelja na listke. Stanko je pa menda hotel priti do race brez kolkovane prošnje. Pri tem trudapolnem delu so mu zvesto pomagali njegovi tovariši, katerim so se cedile sline po mastnih račjih bedrih. Stanko je srečno prišel do race in jo spustil v spodaj nastavljene roke. K sreči so pa te roke pripadale Lorain-čanu Johnu Bucharju, ki je dokazal, kako prav pride človeku, če je velik.
Med petjem, plesom, kegljanjem in raznimi okrepčili smo streljali, da se puške niso mogle niti ohladiti. Vse veverice, jerebice, zajce in lisice smo tako oplašili, da si še zdaj iščejo drugih kvartirjev. Izid streljanja je bil pa tak:
A. Novak ..........23
J. Urbančič ......22
F. Kosec..........22
T. Gerbec ........22
A. Urankar........ 20 <
M. Kragely ........ 20
A. Podpadec........ 20
Spenko ml.........20
J. Novak............19
F. Seitz .......... 19
S. Dolenc.......... 19
J. Vidrich.......... 17
S. Kerpac.......... 17
A. Skapin .......... 17
A. Bczich........'.. 17
J. Urankar ........ 17
Mrs. J. Novak .. .. 17
Skufca ............ 16
Murn.............. 16
T. Ravnikar........ 15
J. Susel............ 15
L. Kos.............. 15
M. Cimperman .. . 15 Vi rant...........14
A. Kaučnik.......... 13 '
J. Urankar........ 13
A. Gerl ............ 13
J. Novak.......... 12
F. Buchar.......... 12
L. Kushlan .. .. - .. 12
Urbanek.......... 10
Peterko............ 8
M. Skapin.......... 8
V. Piccoli.......... 6
Prvo nagrado je torej odnesel A. Novak s 23 točkami. Za drugo bi se morali boriti Urbančič, Kosec in Gerbec. Gerbca ni bilo mogoče dobiti, menda je bil odšel domov, zato sta se sprijela ostala dva. Tudi drugič sta napravila oba enako število točk. V tretje je izgubil Urbančič dva goloba in Kosec tri. Tako je dobil drugo nagrado Urbančič. Tretjo nagrado je dobil Kosec, ker se je Mr. Piccoli predčasno poslovil od nas.
Puško je dobil pa neki špa-njolec iz Loraina. Ne vem, kaj bo ž njo, ali bo pristopil v vrste prostovoljcev k rojalistom, ali v Francovo armado. Vem pa toliko, da je puške zelo vesel, jaz bi pa najraje samega sebe premla-til, ker sem mu tisto številko prodal, mesto da bi jo sam obdržal in bi mi puška prav prišla zdaj, ko bo lovska sezona na veverice odprta.
Max Kragely.
Mali drobiž
■Mrs. Vardjan na 16119 Park-grove Ave. se ponaša z dva metra visokim in poldrugi meter širokim osatom. če bi smela imeti prašička, kakor v stari domovini, bi bilo hrane najmanj za dva dni. Osat je pa tudi bodeč in iglast ter neprfpraven za skrivališče.
Mrs, J. Unetic, 16412 Arcade Ave., se ponaša z krasnim vrtom, polnim Sadja in lepih rož. Jabolka lahko trga skozi okno spalnice, hruške čez verando in češnje skozi sprednje okno tretjega nadstropja. Jesenski vrtni pridelek dobro kaže, če bo posreči, bo kmalu vse pod streho.
John (Lindy) Lokar preure-juje svoj vrt in sadi travo, v kateri upa, da bo podobna lepi in debeli hišni preprogi. Oče, John Lokar st., je za p a lir j a in vrtnarja, sin Johnny pa za poma-gača, da otepa od trate zemljo ter jo spravlja na kup do prihodnje spomladi. Kako bo £ travo ratalo bomo pisali prihodnje leto.
Mr. in Mrs. Anton Jerman v "VVickliffe, O., par milj iz Col-linwooda, imata krasen vrt, če ga že ravno nočemo za farme zamenjati. Pridelala sta letos obilo sadja, krompirja, zelja in paradižnikov. Urška, sestra od Mrs. Mary Jerman, je John Čopiču trdila, da na njih gredi rastejo dva funta težki paradižniki. Tehtali smo in se prepričali, da je istina.
Anton Jerman .je mene in Čopiča napodil v koruzo s prijazno pripombo, da je njegova največja v Zedinjenih drž-ivah. Rada a), nerada sva morala Tonetu potrditi, (ia je ne'., utera večja nego 12 čevljev. Tudi prašički so se od zadnjič, odkar sem jih videl, poredili in to menda radi vzroka, ker sta jim prinesla iz stare domovine sta-rokrajske pozdrave iz ljubljanske "šrange."
Mrs. Mary Jerman je prinesla iz Cerknice semensko repo ter jo zasejala na malo gredo, katera že kaže, da bo pernata in stare mode, čeprav je bila prinesena v Ameriko. Kdor jo hočo ogledati, kakor tudi paradižnike in koruzo, naj gre k Jermanovim kmalu, drugače bo ; repozno in zamujeno.
Joško Penko.
Deveta ali septemberska številka "Novega Sveta"
V začetku prihodnjega tedna izide deveta ali septemberska številka slovenskega mesečnika "NOVI SVET."' Izšla bo s sledečo vsebino:
"DELO"' (uvodni članek); "PREGLED" (svetovnih dogodkov) ; Dr. A. Gosar: "POGLED" na boljševizem, fašizem in krščansko zamisel družbe; Ivan Zorman: "AEROPLAN" (pesem) ; "IVAN ZORMAN" (življenjepis) ; J. M. T.: "IZ NARAVE" (Cvet); J. M. Trunk: "TIHE URE), članek "ODKOD?" (premišljevanje); J. černe: "DRUŠTVO BARAGA" (zgodovinska črtica) ; "SLOVENSKI PIJONIR" (Opis South Chicago); "REV. J. C. SMOLEJ" življenjepis); "O TISKARSKEM ŠKRATU"; J. J.: "TO NI MOJA ZADEVA . . ." (črtica); M. G.: "JESENSKA NOČ" pesem; "DOM IN ZDRAVJE" (pouk in nasveti); "ZA SMEH IN ZABAVO" (kratkočasnice) T. Brdar: "VELIKA LJUBEZEN" (roman).
Mesečnik "Novi Svet" zahaja že v lepo število slovenskih domov v Ameriki in v druge kraje po svetu. List so ocenili že premnogi in vidi se, da list ugaja. Ta list se je ustanovilo iz namena, da se da našemu narodu v Ameriki več domačega poljudnega berila, zraven tega pa, da po možnosti qbira zgodovinske podatke naših slovenskih naselbin in našega slovenskega ljudstva v Ameriki sploh. Iz teh razlogov je k temu delu vabljen vsak Slovenec in vsaka Slovenka. Pridružite se listu kot naročniki, kdor pa more pa tudi kot us-tanovnik. Zdajj prihajajo dolgi pusti jesenski in zimski večeri, v katerih si bodo ljubitelji lepega berila najbolje zabavali z "Novim Svetom." Naročite si ga čimprej e.
Še nekaj. Kdor si naroči mesečnik "NOVI ,SVET" do 30. novembra 1938, v času sedanje kampanje, prejme od uprave lista dva zanimiva zemljevida. Eden od Združenih držav, drugi od celega sveta. Oba zemljevida vsebujeta zelo važne in zanimive pdatke iz zgodovine kakor sedanjosti.
List "Novi Svet" stane $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo pa $3.00 na leto. Naročnino pošljite na: Uprava "NOVI SVET" 1849-West Cermak Rd., Chicago, Illinois.
Willard, Baraga Point!
Piše A. Grdina
* Na okrožni sodniji v St. Loi'isu je b'lo tekom 170 minut dovoljenih 36 razporok raznim zakonskim parom.
Vse te farme in njih družine sem vzel na film že v soboto. Nedelja je bila pa zelo živahna. Farmarji so prišli od vseh strani k maši. Ta dan smo imeli tudi prvo sv. obhajilo za otroke. Vsa fara se je zbrala v društveni dvorani in potem smo skupno odkorakali v cerkev. Tudi ta prizor sem slikal.
V nedeljo sem bil povabljen na kosilo k Trunkljevim. Povabili so tudi g. župnika. Anton Trunkelj je doma od Krke na Dolenjskem, šele šest let j<2 bil star, ko je šel njegov oče v Ameriko. To je bilo pred 48 leti. Letos mu je umrl oče v starosti 86 let. Oče je prebival večinoma v Jolietu, 111., zadnjih 12 let je bil pa na Willardu.
Anton Trunkelj je prišel v Ameriko pred 36 leti. šest let je bival v Jolietu, pred 30 leti je pa dospel kot eden prvih naseljencev na Willard. Kot izu-čen stavbenik je pomagal drugim naseljencem graditi hiše.
Mr. Trunkelj mi je mnogo povedal o zgodovini te farmar-ske naselbine. Zemljo so kupovali takrat po 16 dolarjev aker in več. Vsa zemlja je bila sama poseka, ničesar izčiščenega. Naseljenci so morali potem sami vse izčistiti, da so si pripravili zemljo za farme. Težko je
opisati, kaj vse so pretrpeli ti naši farmarji, predno so si obdelali zemljo v rodovitne farme.
Od Trunkljevih smo obiskali družino. John Snedeca, iz katere družine je tudi Trunkljev zet. Snedeceva farma se nahaja na hribu, ostale so pa večinoma na ravnini. Na tem hribu se nahaja visok stolp, kjer je vedno nastavljen čuvaj, plačan od države, ki pazi, če nastane kje v gozdu požar, da takoj opozori ljudi. Zemlja tukaj je zelo rodovitna, ker so stali tukaj poprej gozdovi. Zato pa tudi zelo rado gori in treba je večne pažnje, da se požar takoj zaduši. Kadar čuvaj zapazi požar, obvesti telefoničnim potom vse farmarje, katerih vsak mora poslati po enega ali več mož k gašenju. Ti delavci so za svoje delo potem plačani od države, pa tudi kaznovani so, če se ne odzovejo klicu.
Oče Snedec je doma od Pre-doselj pri Kranju, trdna gorenjska korenina. V Ameriki se nahaja od leta 1906. Najprej se je nahajal v Jolietu, na farmi je pa zadnjih 23 let. 210 akrov zemlje imajo. Mrs. Snedec je pa doma iz Gornje Bele. Poročila sta se v Jolietu leta 1907. Redijo 45 glav goveje živine in 5 konj. Vse obdeluujejo še s konji, dočim ima veliko slovenskih farmarjev že traktorje. V družini je šest hčera in dva sina.
Mr. Trunkelj mi je pokazal pionirsko kočo, katero je zgradil pred 30 leti. Hiša je bila last pionirskega para Mr. in Mrs. Plaveč. Mrs. Plaveč je vdova in še danes trdna, pa verna katoliška mati. Hiša, katero boste videli na sliki, je narejena iz hlodov. Razpoke in presledki med hlodi so bili zamakni z mavto. Hiša je še danes prav dobro ohranjena. Njen mož Štefan, doma iz Črnomlja •Jurkanov, je umrl leta 1926. Ona je pa rojena Popovič. Leta 1900 sta se poročila v Calu-metu. Poročil ju je Father Pa kiž. Mrs. Plaveč nam je pripovedovala o silnem požaru, ki je takrat uničil slovensko cerkev na Calumetu.
Iz Calumeta je prišla družina na Willard s tremi otroci. Mrs. Plaveč je s ponosom pokazala na prvotno kočo in rekla: "V tejle kabini se nama je rodilo še nadal.jn.ih deset otrok. Vseh trinajst je še živih in zdravih. Nikdar še nismo klicali zdravnika, niti pri nobenemu rojstvu otrok ga ni bilo."
Korenjaška mati je povedala, da ima 300 akrov zemlje Od vseh otrok jih je doma da nes še šest. Vsa čast takim junaškim materam!
Obiskali smo tudi družino Josipa Bukovaca, ki je doma od Starega trga ob Kolpi. Ta mož je prišel v Ameriko pred 40 leti, na farme pa pred 29 leti. Ima 100 akrov zemlje in redi 31 glav goveje živine in dva konja. Enajst otrok je v družini.
Zatem smo šli k Jožetu štan-carju, ki ima svojo farmo tudi bolj v hribih. Tam so bili ljudje zbrani okrog domačega vodnjaka, kjer so si hladili žejo. Bil je namreč vroč dan v nedeljo popoldne. Ker so bili ljudje doma, smo hiteli okrog rojakov na vso moč, da jih kolikor največ mogoče obiščemo.
Vsak farmar ima poleg modernega hleva tudi moderen vodnjak. Vrhu visokega ogrodja jc veliko vreteno, ki ga obrača sapa in tako žene sesalko, ki vleče vodo iz globine. Tako jih ta gonilna sila prav nič ne stane, ker sapa je tudi tukaj zastonj.
Mr. Štancar je doma iz Čuzne vasi, fara Trebelno. . . V Ameriki je že od leta 1902. Po poklicu je zidar. Več let se je nahajal v San Franciscu, kjer je opravljal zidarska dela. že pred davnimi leti so ga zdravniki zapisali smrti, pa je še danes dober za več let. Njegova soproga Terezija,
rojena Krašovec, je doma iz Harinje vasi, fara Št. Peter pri Novem mestu. Imajo 45 glav goveje živine in tri konje. Posedujejo 160 akrov zemlje. V družini je šest otrok. Gospodinja in hči se dobro postavita z lepim vrtom. Celo lepo vinsko trto imajo pred hišo.
Potem me je pa Mr. Trunkelj odpeljal v puščavo. Hotel mi je pokazati, kje nameravajo delati novo cesto preko nekdanjih pragozdov. Po zasilni brvi sva prišla čez potok in na drugi strani sem videl, kako so z dinamitom razstreljevali prejšnje dni stare, pa še trdne parobke. Ti gozdi so bili posekani pred kakimi 70 leti, parobki so pa še zdaj in tako dobro ohranjeni, da jih je težavno izkopavati. . .
Malo naprej delajo WPA delavci novo, umetno jezero, ki bo pokrivalo do 200 akrov površine. To bo nekaj imenitnega za wil-lardsko okolico in čez čas za turiste, ki bodo imeli tukaj imeniten ribolov.
Nazaj grede sva se ustavila pri Mike Artačevih, kjer so ravno krave molzli. Krav sicer nisem slikal, slikal pa sem vso družino in vso napravo, ki se rabi pri molzni. Mr. Artač je doma iz Dula pri Borovnici, njegova žena Ivana se je prej pisala Lu-šina, po domače Bognarjeva doma iz Sapa pri Vrhniki. Njih farma obsega 260 akrov. živine rede 34 glav. V družini imajo pet otrok.
Drugi dan, v pondeljek, smo videli ob glavni cesti na travniku farmarja, ki je nakladal seno. Se reče, saj ga ni nakladal z rokami, ampak mu ga je vlačil na voz traktor. Mož je samo sedel na vozu in uravnal seno. V slikah iz domovine smo videli, kako z vilami nalagajo seno. Eden pa stoji na vozu in z grab-ljami ravna seno, da je bil lepo na štiri vogale zložen. Tukaj v Ameriki gre pa vse kar samo. Saj še celo grabljic ni potreba tukaj, ker vse pograbijo kar s strojem.
Ko sva prišla nazaj, sem obiskal Johna Rovtarja. Ta mož je vedno vesel in zato so mu dali priimek "Happy." Blizu cerkve ima svoj dom in primerno farmo. Vse, kar je potreba pri cerkvi, oskrbi on. Doma je iz Vipavske doline. Njegova žena Ana je pa doma iz Zalega loga na Gorenjskem. Imajo 84 akrov zemlje in rede 13 glav živine. V družini so štirje otroci. Mr. Rovtar je dal za kulturni vrt $1.00.
Potem smo se odpeljali k sv. Štefanu v Minnesoto. To je rojstni kraj g. kanonika Omana. Tam vidimo na drugo stran cerkve slovenskega farmarja Petra žumra, kjer so ravno skladali ovsene snope v visoke kopice, da bo čakal mlačve. Na sliki boste videli tudi visok zvonik žup-ne cerkve sv. Štefana. Rad bi bil šel v zvonik do zvonov, toda stavbenik, ki je ta zvonik postavil, je napravil neodpustljivo napako, da je tam pri zvonovih tako malo prostora, da človek ne more do zvonov. Tako se tukaj ne more potrkavati, radi česar sem bil zelo nevoljen in sem se hudoval nad tistim stavbenikom.
Videli smo lepo pokopališče in spomenik škofa Trobca. Pionirji, ki tukaj spe večno spanje, so bili povečini iz Gorenjskega doma.
Ko smo se vrnili nazaj na Willard, smo bili povabljeni na imenitno kosilo k Debevčevi družini. To je bilo v sredo 10. avgusta. V naši družbi je bil Rev. Anzelm Muren in Rev. Marcel Marinšek ter več sorodnikov Debevčeve družine. Mr. Tone Debevec, gospodar, je podaril $5.00 za naš kulturni vrt. Prav z veseljem se je spominjal Clevelanda in Loraina, kjer je bil svoj čas, ko je prišel v Ameriko. Spominjal se je tudi na Mr. Ivana Zormana, ki jih je učil v Lorainu petja. Tudi na monsignorja Ponikvarja se je spominjal.
(Dalje prihodnjič.)
s
Kanarčki/' katerega zgodovino in delovanje je kaj lepo opisala zadnji teden
mnnmntt
J02W GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
«»»i i ii»:rn>ntntnttttn:tnmuuu«utn:un:::rti::t:tmnn:t:;:t;
Da pa ne bom sam hodil k škofu, sem povabil tudi p. Odi-la Hajnška, ki mi je potem poskrbel avdijenco. Skupaj sva se potem napotila v staro zgodovinsko škofijsko palačo, ki stoji poleg stolne cerkve sv. Nikolaja. Palačo je dal sezidati ljubljanski škof Krištof Rav-bar leta 1512. V tej palači so stolovali ljubljanski1 škofje, med njimi znameniti škof Tomaž Hren, škof Anton Alojzij Volf, in mnogi drugi. Tudi pokojni nadškof dr. A. B. Jeglič je stoloval tu in tu še stoluje sedanji škof dr. Rožman. Palača je znamenita tudi od tod, ker je v njej prenočil 28. aprila 1797 zmagoviti francoski cesar Napoleon. V tej palači je leta 1821 stanoval tudi ruski car Aleksander I., ko se je nahajal v Ljubljani na kongresu. Tu je nekaj časa vladal tudi Napoleonov maršal Marmont kot guverner ilirskih dežel, katerih glavno mesto je bila Ljubljana.
Z zanimanjem sem stopal po stopnjicah te častitljive stavbe stare Ljubljane. Vratar naju je prav prijazno sprejel, ter povedel v lepo sprejemno sobo, na kateri se vidi, da je preživela že več stoletij. Ker sva bila že prej priglašena, sva bila kar takoj na vrsti. Z vidnim veseljem naju je sprejel vladi-ka Slovencev, dr. Rožman, ter
prav iskreno pozdravil: "To me pa zelo veseli, da Vas imam priliko srečati tukaj. Bog Va5 sprejmi!" Nato je vprašal, kako se kaj počutim tukaj ? "Hvala za vprašanje, prevzvišeni, prav dopade se mi." "In v sv. Deželo tudi mislite iti?" me vpraša nato. "To pa sigurno, ako Bog da zdravje." Ker sem imel tedaj še v načrtu, da grem na Atos, me vpraša, če mislim iti tudi tja? "Namenjen sem, ako dobim dovoljenje in če mi ne bo s časom hodilo kratko," mu pojasnim na to vprašanje. Potem je pa vprašal po Ameriki, Amerikancih, zlasti pa po ameriških Slovencih, katerih se vedno spominja z največjim veseljem. Omenil je, da se jih vedno spominja na birmovanjih ter jih omenja v svojih govorih. O tem sem jaz čul tudi od drugih oseb, ki so mi omenili, da škof najraje govori o ameriških Slovencih, ter jih zelo hvali. Nekdo je dejal: "Odkar je škof prišel nazaj iz Amerike, bi vedno najraje govoril o Amerikancih." Po razgovoru mi je še voščil srečno pot v sv. Deželo ter povedal, da je tam v Jeruzalemu tudi Slovenec dr. Jakob Alekšič, ki mi bo šel gotovo na roke v teh svetih krajih. "Pa gotovo še pridite k meni, ko se vrnete iz sv. Dežele," mi je rekel vladika pri slovesu. Obljubil sem, da gotovo pri-
dem.
Ko sem bil z obiskom pri škofu gotov, me je čakal še obisk pri ljubljanskem županu dr. Juro Adlešiču. Njega sicer nisem poznal osebno, pač pa potom pisma. Parkrat sem mu pisal v zadevi Jugoslovanskega kulturnega vrta oziroma radi Cankarjeve sohe. Iz njegovega pisma sem razvidel, da mora biti dr. Adlešič zelo fin, pa dober mož. K njemu sem se namenil v prvi vrsti radi Cankarjeve sohe in pa Jugoslovanskega kulturnega vrta, za katerega je bila poslana, toda potem ukradena.
Cankarjevo doprsno soho je poslala v Cleveland ljubljanska mestna občina, katero je poskrbel tedanji ljubljanski župan dr. Dinko Puc, ter je bila kot dar Ljubljane, da se jo postavi v Jugoslovanski kulturni vrt. Ta soha je pa napravila med ameriškimi Slovenci, zlasti pa v Clevelandu, dosti prahu ter se je radi nje razvila prav nečedna afera, ki se je razvila v pravcat škandal, ter se je s to zadevo bavilo ne samo slovensko časopisje v Ameriki, ampak tudi v starem kraju, v Ljubljani. Borbo je pričela takozvana napredna struja, ki se ni strinjala z odborom J. K. Vrta radi tega, ker se jim je zdel preveč klerikalen, dasi v resnici prvotni odbor ni bil prav nič klerikalen. Na čelu te borbe je bilo predvsem dramsko društvo "Ivan Cankar" v Clevelandu, ki se tedaj, ko je dospela spomladi 193S iz Ljubljane v Cleveland, niti
Walter McMahon, sodnik Common Pleas sodnije ima navado, da hodi sam na trg za razne potrebščine. Na trg gre zjutraj, še predno gre na codnijo. Ker gre tako zgodaj na trg, lahko izbere najboljše. Kadar gre na potovanje, vselej obišče tržnice v velikih mestih, ker ga to zela zanima. Tudi ko je potoval po Evropi, je povsod obiskal tržnice, da vidi blago, cene in način prodajanja. Na sliki ga vidite na tržnici v Lakewoodu,
najmanj ni brigalo za soho Ivana Cankarja, da se jo postavi v J. K. Vrt. Društvo se je obnašalo povsem brezbrižno kljub vabilom za sodelovanje.
Po dolgem brezuspešnem trudu so se pa clevelandski Slovenci, ki so sodelovali pri vrtu, zavzeli ter izbrali kot kandidata za v ta vrt škofa Barago, katerega naj se najprvo postavi v ta vrt, a zatem naj/se postavi pa še iz Ljubljane poslani Cankarjev kip. Ko je bilo pa to razglašeno, je bil pa pri naprednih o^enj v strehi in pri dramskem društvu "Ivan Cankar" so se sedaj kar naenkrat spomnili, da je njihovemu društvu prav tako ime, kot je tistemu kipu, ki zaman čaka, da se ga postavi v Jugoslovanski kulturni vrt in kar takoj so zahtevali, da se ga da njim, da ga postavijo v S. N. Dom. Ker se jim ni ugodilo, so se obrnili na ljubljansko mestno občino ter na župana, z zahtevo, da se Cankarjevo soho izroči njim. Pisarili in tožarili so tja v Ljubljano, ter pri tem postavljali resnico naravnost na glavo tako, da so bili clevelandski Slovenci katoliškega nazi-ranja zelo očrnjeni pred Ljubljančani. To se je zelo jasno videlo v nekem ljubljanskem dnevniku. Vsa ta res nečedna afera je dosegla svoj vrhunec v tem, da je bila tista Cankarjeva soha enostavno ukradena. Vsa stvar je bila prav umazana, ter je bila nujna potreba, da se jo na kak način očisti.
Kot tajnik organizacije J. K. Vrta sem imel na rokah razne zatožbe, natolcovanja :n članke, v katerih je bila sama laž. Da se katoliško mislečim rojakom godi krivica je bilo jasno, ampak da se stvar pusti kar tja v en dan, tega pa ne. Tej stvari je treba priti do dna. Baš radi tega sem se v prvi vrsti odločil, da obiščem ljubljanskega župana, ter mu vso zadevo pojasnim in potem uvi-dim, kaj bi bilo najbolje napraviti, da se vso zadevo spravi v pravi tir.
Dopoldne jo krenem na mestni magistrat ljubljanski, ali takozvani rotovž, kjer ima svoj urad ljubljanski župan. V to mestno hišo, pred katero stoji spomenik kralja Petra I. osvoboditelja, vstopim med lepo stebrišče častitljive stavbe, ki je bila pozidana leta 1712 na mestu prejšnjega rotovža. Na dvorišču si mimogrede še ogledam Herkulov vodnjak, zlasti kip, ki predstavlja Her-kula, ko ubija Gerijona, potem pa zavijem gori po stopnjicah v II. nadstropje, da se tam srečam z g. županom. Pri ondot-nem uradniku, ki nadzoruje ob iske ter daje dovoljenje za vstop, se prijavim, ter mu izročim vizitko s prošnjo, da želim avdijenco pri g. županu. Uradnik, prav postrežljiv mož, me
takoj vpiše, ter mi reče, naj malo počakam, da pridem na vrsto.	.	|
Kot sem razvidel, je ljubljanski župan precej zaposlen z raznimi sprejemi. K njemu pridejo osebe raznih slojev, eni s prošnjami, drugi z pritožbami. Nekako pol ure sem čakal, da sem prišel na vrsto, ter vstopil v županov urad. Dr. Adlešič, župan bele Ljubljane, me je sprejel zelo prijazno. Ko ga pozdravim, mi prijazno odzdravi, ter poda roko v pozdrav in pravi: "A, vi ste iz Amerike. Bog vas živi! To me pa zelo veseli, da ste me obiskali," nakar mi reče, da naj sedem. Nastop g. župana mi je zelo ugajaj in na prvi pogled sem spoznal, da je to fin, izobražen, a obenem pa zelo demokratičen mož. Tako prijazno se je razgovarjal, da sem takoj dobil o njem najboljše mnenje.
(Dalje prihodnjič)
DNEVNE VESTI
Egiptovski kralj komaj pobegnil morilcem
Alexandria, Egipt, 6. septembra. Mladi egiptovski kralj Fa-ruk, star 18 let, ki vlada z železno roko in ki je zatrl vse svoje nasprotnike, je včeraj komaj pobegnil roki morilca. Kralj je pravkar prihajal iz nekega kar-nivala, ko je policist, ki ga je spremljal, opazil nekega mladega moškega ,ki je meril z revolverjem na kralja. Policist je takoj skočil proti morilcu, mu iz-bil revolver iz rok, nakar ga je podrl na tla. Strel iz revolverja je šel v zrak. Policija je prijela morilca, ki je povedal, da je doma iz Sirije in da študira v Egiptu. Kralj ,Faruk se je stresel, ko je slišal strel, potem pa je odhitel v svoj avtomobil, kjer so ga ljudje radostno pozdravljali. Malo je manjkalo, da ni množica iztrgala morilca iz rok policije in ga linčala.
-o-
Državni tajnik se posvetuje glede Mehike
Washington, 6. septembra. Državni tajnik Cordell Hull je imel včeraj skoro ves dan privatno posvetovanje z ostalimi višjimi uradniki državnega oddelka glede mehikanske zadeve. Predsednik republike Mehike, Cardenas, je pravkar odgovoril Zedinjenim državam, da nikakor ne bo plačal za( zaplenjeno ameriško lastnino. Amerika mora dobiti odgovor na to izjavo in ukrenilo se bo nekaj definitivnega. Osebe, ki poznajo položaj, so izjavile, da bo te dni enkrat prišlo do defini-tivne izjave od strani vlade Ze-dinjenih držav glede zaplemb v Mehiki.
Silen deficit
Tekom mesecev julija in avgusta je imela blagajna Zed. držav za več kot 500 milijonov dolarjev deficita. Večinoma je šel te- denar za WPA dela.
. Mladinski pevski zbor Ančka Traven.
MALI OGLASI
Stanovanja v najem
eno je na 1143 E. 60th St., drugo na 6024 St. Clair Ave., zgorej, spredaj. Za informacije se obrnite na odvetnika Leo Kushlana v SND, tel HEnder-son 5195.	(210)
Prosi se za piano!
šolske sestre od slovenske župnije sv. Kristine lepo prosijo, da če ima kdo piano in ga ne rabi in bi bil pripravljen podariti piano za šolske otroke, kar bo s hvaležnim srcem vzeto v nazna-nje. Plača se za transport piane. Pokličite telefon KEnmore 1715.	(212)
Naprodaj je
lepa zofa in pohištvo za jedilnico. Jako poceni in dobro ohranjeno. Vprašajte po 5. uri zvečer na 1133 E. 72nd St. (210),
Našel sem konje. Pet jih je bilo, med njimi šarca bratov Aladžijev.
Prav tako je bilo, kakor je pravil Junak. Lopovi so šli najprej k Šarki, skrili.konje pa se peš vrnili k Šejtanovi pečini.
Pa čemu so konje skrili —? Saj so se hvalili, do nas bodo čisto gotovo ubili.
Morebiti pa le niso bili čisto prepričani —.
Zapomnil sem si grmovje, kjer so stali konji, in se vrnil k tovarišem, čas je bil, da se pokažemo oglarju in njegovemu gosposkemu gostu.
Prav nič se nismo skrivali. V koraku smo jezdili, glasno smo govrili, kot da na vsem svetu ni nikakih strašnih oglarjev ne Aladžijev in ne škipetarjev.
že od daleč sta naju slišala. Ko smo krenili okoli pgla, sta stala pri vratih koče in pričakovaje gledala.
Seveda sta nas koj spoznala, štirje smo bili, vranca sta videla, moji dve puški, malega Hale-fa —. Gotovo so nas njihovi dobri bratci natančno opisali.
Njuna osupla obraza bi vam 1-ad naslikal! Posebno oglarjev obraz. Saj je bil mož do dna svoje črne oglarske duše prepričan, da so nam čakani razklali glave.
Hlastno sta si nekaj povedala in nam prišla naproti.
"Dober večer!" sem pozdravil. "Čigava je tistale hiša?"
"Moja!" je odgovoril sajavi. "Kdo si ti?"
"Oglar sem in šarka mi je ime."
"šarka si —? Torej le nismo zgrešili poti!
Ali dovoliš, da razjahamo in si Počijemo ?"
"Dobrodošli ste mi! Kam ste Omenjeni?"
"V Ibali. Kako daleč je še?" "Tri ure."'
"Je pot lahko najti?" "Zelo lahko.
Pa ste res v Ibali namenjeni?"
"Pravim, da smo. čemu bi lagal? Saj sem te celo za pot
vprašal."
Neverno me je gledal. Njegovi ljudje so mu seveda pravici- kam potujemo, sumljivo se mu je zdelo, da govorim o Iba-liju.
"Po kaj pa potujete v Ibali?" je vprašal.
"Prenočiti mislimo tam, drugo jutro pa odpotujemo." "Kam?"
"črez hribovje Fandi v Lješ °b Jadranskem morju."
Med pogovorom smo razja-hali in stopili bliže.
Torej tak je bil oglar šarka, je "dlakast ko opica in ki 'ma zobe ko panter," kakor je t^avil delovodja, čobanov sin, smo ga srečali ob Vardarju. Med prisluškovanjem ga ni-Sem dobro videl, hrbet mi je kazal. Njegovo lice je bilo sirovo in odvratno, spodnja čeljust je kila potisnjena naprej, zobe je kazal kakor pes buldog. Taki 1J udje so nevarni —. Svoji sestri Guski, Junakovi ženi, je bil Podoben edinole po svoji uma-Zanosti.
Njegov tovariš je bil izrazito nasprotje od oglarja. Njegova obleka je bila snažna, mest-na> njegov obraz je bil odkrit, mehek in nežen, skoraj dekli-8ki, njegovo obnašanje olika-n°» gosposko. V takem človeku prav lahko zmotiš. "Kaj zapoveduješ, effendi?" •Ie vprašal šarka. "Želite jesti? vode za konje?" "Jedli ne bomo, konje pa bomo napojili. Je voda kje blizu?"
"Kar za hišo. Dovoli, da ti jo pokažem."
Peljali smo konje k studen-Cu> jim sneli žvale in jih napojili v krnici pod izvirkom. Go-
sposki človek je stopal počasi za nami in vlekel na uho, kaj bi govorili.
Oglar ni mogel več brzdati radovednosti.
"Redko pride kak človek v našo samoto, zato mi ne zameri, če bi rad vprašal, kdo da ste."
"Prav nič ti ne zamerim. Tujci smo, iz Odrina prihajamo in v Lješ smo namenjeni, kakor sem že povedal.
In ker sedaj veš, kdo smo, nam pač tudi ti ne boš zameril, če bi radi zvedeli, kdo je tale effendi, ki nas tako začuden gleda."
Nisem preveč povedal. Še vse več ko samo čudenje se je zrcalilo na obrazu oglarjevega ■•gosta. Gledal je vranca, pa spet mene in tovariše, kot da smo z neba padli. Živi in zdravi smo stali pred njim, mi, ki bi morali prav za prav z razklanimi glavami ležati pod šejtanovo pečino, — to je bilo za njegov razum nerešljiva uganka, čeprav je malo prej še dvomil, ali bo napad uspel.
"Povedal ti bom," je pravil šarka. "Tale effendi je alim iz Džakove, na potovanju je, prav kakor ti."
"Alim —? Tudi jaz sem alim seve alim le v svoji domovini. In silno me veseli, da sva se srečala. Velik učenjak je videti, upam, da se bom še mnogo naučil od njega."
Pristopil sem in mu podal roko.
"Allah s teboj!. Gotovo si študiral visoko šolo v Stambu-lu?"
V zadregi mi je segel v roko.
"Da, študiral sem v Stambu-lu, pa ne govorim rad o učenih rečeh."
"Zakaj ne? Rodovitno drevo naj s svojimi sadovi osrečuje ljudi, ker njemu samemu ne morejo koristiti. Prav tako moraš tudi ti sadove svojega učenja darovati drugim, da jim bodo v korist!
Torej iz Džakove si prišel? Kam pa si namenjen?"
"V Veles."
"V Veles —? Zakaj pa nisi potoval črez Prizren in Skoplje? Krajša pot bi bila in udobnejša."
"Vem. Toda moja stroka je geologija pa sem šel v gore, da preiskujem kamenine in hribine."
"A tako —! Mislil sem, da se človek pri takem poslu za-maže in poblati, vsa tvoja zunanjost pa priča, da je tvoj poklic prav čeden!
Sicer pa me tvoja veda silno zanima. Uči nas spoznavati Al-lahovo stvarstvo. Poglej si na primer tole dolino in skale, ki so razmetane po njej, in njene mogočne granitne stene! Kaj misliš, v kateri dobi zemeljske zgodovine je dolina nastala?"
Živo je zardel.
Kajpada ni bil nikak geolog in tudi iz Džakove ni bil doma. Saj tudi jaz nisem bil namenjen v Ibali. Pogumno sva si natve-zala laži, kar sicer ni bilo lepo, pa je bilo upravičeno. Nobeden izmed naju se ni smel in se n: hotel izdati.
Moje vprašanje ga je nagnalo v hudo zadrego. Zvijal sc je in zvijal, nazadnje pa povedal:
"Vsa veda je ničevost v očeh Allahovih. On je ustvaril kamenje, ne mi. Zato pa tudi [nič ne razmišljamo, kako je nastalo."
Popolnoma pravilno nazira-nje! Vsaj za mohamedana. Geologija pa je seveda po takem naziranju odveč.
(Dalje prihodnjič)
Skrivnosti ruskega carskega dvora jgj
-0S
ROMAN

Maruška je morala ubogati.
Bojanovski pogleda svojega krvnega sovražnika na revni postelji.
Kapetanova bolezen je silno napredovala. Bil je suh kot okostnjak. Na rumenem obrazu sta gorela dva očesa. Bojanovski dvigne plašč na obraz, da ga ta ne bi spoznal.
—	Si ti zdravnik? — vpraša bolnik.
—	Sem — odvrne Bojanovski spremenivši glas.
—	Ti živiš tu kot kaznjenec?
—	Sem me je poslala modrost vlade, — odvrne Bojanovski porogljivo.
—	Želiš si svobode, kaj ne?
—	Blagoslavljal bi trenutek, ki bi mi jo prinesel!
—	Ta trenutek bo prišel,— reče hitro Nikolin. — Prisegam ti! Ako mi vrneš zdravje, ti bom priskrbel dovoljenje, da se vrneš v Evropo! Preišči me!
—	Naj vidim puis! — reče Bojanovski in vzame njegovo roko.
—	Vi mi torej prisegate, da
me bodete osvobodili, če vas Bojanovskega.
čigar rokah je usoda sibirskih kaznjencev.
—Ne bulji tako v mene. Glej na svojo preteklost! Spomni se na vse one nesrečneže, ki vlačijo svoje verige in tebe preklinjajo!
—	Sedaj je prišel čas maščevanja !
Nikolin je klečal skoro nor od strahu v postelji.
—	Vragovi! — vzklikne on.. — haha, smejijo se, — ogenj! ogenj! — Pekel — Jaz sem ka-petan Nikolin — gorim! —Na pomoč!
Bojanovski ga pritisne na blazine.
—	Umri, prokleti! — vzklikne. — Umri, drugače me boš še izdal! Umri, zavratni morilec! — Sibirski tiger!
Bojanovski ga je hotel zadušiti z vrhno odejo, toda to vendar ni bilo tako lahko.
Smrtni strah je dal bolniku moči. Rešil se je objema železne roke Bojanovskega in se poskušal zravnati. Temna rdečica oblije obraz
ozdravim?
—	Prisegam ti!
Bojanovski se medlo zasmeje.
—	Potem bom moral ostati vedno v Sibiriji, — zašepeče on prestrašenemu bolniku, — ker ti boš umrl, predno bo minila ura!
Nikolin se strese.
—	Za vraga! — Ne bom umrl, oho, videli bomo, kdo je močnejši, smrt ali jaz!
—	Smrt bo močnejša, — odvrne Bojanovski. — Ona ima namreč zaveznika!
—	Kako to? — vpraša izmučeni Nikolin.
—	Glej, lopov!
Bojanovski spusti svoj ko-
žuhovinast ovratnik in obstoji temno gledajoč pred Nikoli-nom. •
Nikolin je prestrašeno buljil v človeka, ki ga je tako ponižal. Oblil ga je mrzel znoj.
Prime se s suhimi rokami za lase.
—	Prišel si, da me umoriš!
—	zavpije Nikolin.
Bojanovski se nasmeje.
—	Prišel je čas obračuna! Ne stojim več pred teboj v verigah. Moli k Bogu, živel boš še samo par minut.
Bojanovski se nagne nad njega, ki se prestrašeno umakne.
—	Ako pokličeš na pomoč,
—	mu zašepeče Bojanovski, — ti bom razbil s pestjo tvojo lobanjo !
Kapetan Nikolin dvigne proseč roki.
—	Pusti me živeti! — zašepeče. — Ne umori me, Bojanovski. Mučil te bo ta zločin!
—	Ne skrbi za mene! Imenovali so te sibirskega tigra, ker si bil najneusmiljenejši in najokrutnejši od vseh onih, v
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIR AVE. HEndernon 287»__
VLOGE v tej posojilnic
»V^BUr^TvI »varovane do
f$6000 po Federal
I Jrtč/ oi vom Y >\ T _ r	_
rlUHliaSa*] Insurance Corpo-ration,, Washlng-
Sprejemamo osebne ln društvene vloge Plačane obresti po 3%] St. Clair Savings & Loan Co.
«238 St. Clair Ave. HEnd. 5670
Rekel si je, da je skrajni čas, da konča boj, ker bi ga drugače lahko Nikolinovo stokanje še izdalo.
Počasi dvigne svojo močno roko, da bi z njo udaril po lobanji svojega sovražnika.
Še trenutek in Nikolin bi bil mrtev.
Toda v istem času, ko je Bojanovski dvignil svojo pest, ga zgrabi nekdo od zadaj in ga potegne nazaj.
—	Morilec! — zakriči hre-ščeč ženski glas. — Morilec! Tega se boš kesal!
Bojanovski se prestrašen o-poteče. V glavi se mu je pojavila misel, da je izgubljen.
Takoj je bila soba polna ljudi. Ob Nikolinovi postelji, ki se je zvijal v krčih, je stala Maruška in sovražno gledala Bojanovskega. Vsi izhodi so bili zasedeni od kmetov.
Bojanovski je trenutek raz mišljal, kaj naj stori, toda vedel je, da je vsak odpor zaman.
Maruška je vzdihovala dalje in njen glas je napolnil sobo
—	Kapetan umira! — je vpila. — Pomagajte ljudje! Pomagajte, drugače umre!
Naenkrat se zažene na Bojanovskega. Kot tigra skoči in ga zgrabi za vrat.
—	Morilec! — je vpila. — Tudi ti ne boš živel, ako umre Nikolin!
Bojanovski se je poskušal otresti, toda ni se mu posrečilo. Besno je žena stiskala njegov vrat, vse močneje. Jeza ji je dala moč. Kri mu udari v glavo. Ni mogel več dihati.
Kmetje so gledali boj med to ženo in jakim možem.
Bojanovski poskusi z zadnjo svojo močjo otresti se te žene. Tedaj se mu zmrači pred očmi. Zruši se na tla in potegne s seboj svojo sovražnico.
Zadnja njegova misel, predno je izgubil zavest, je bila: Natalija!
Bojanovski je ležal nezavesten na tleh, a na njem je klečala Maruška in zarine svoje prste globoko v njegov vrat. Med tem so padale psovke.
—	Lopov prokleti, tu imaš za svoj beg iz rudnika! — Ona ga udari s pestjo v obraz. Tu za nagrado, ker si nas prevaral !
Kmetje stopijo bližje. Videli so, da bo nezavestni poginil, če ga ne rešijo te žene. Oni jo dvignejo.
—	Kaj hočete? — zakriči ona nad preplašenimi kmeti. — Ali želite, da ta podlež ne bi bil kaznovan? Haha, ne glejte me tako drzno! Vem, da bi vsi radi pomagali vsem onim lopovom v Sibiriji!
—Toda kapetan Nikolin vam bo pokazal, če se mi posreči dospeti z njim v Petrograd. Povedal bo vse policijskemu ministru!
Kmetje se spogledajo. Ni jim bilo prijetno pri duši. Vedeli so, da uporabi vlada vsako priliko, da jim olajša mošnje.
Neki stari sivolasi kmet stopi naprej ter pravi:
—	Zakaj se razburjaš, mamica? Zakaj se jeziš? Zgodilo se bo tako, kako ti želiš! Povej nam svojo željo in mi jo bomo izpolnili!
—	Če bodete tako govorili,
—	odgovori kapetanova ljubimka, — potem bom vse pozabila! Rekla bom celo kapetanu, da naj vas'vzame povsod v zaščito. Ha, kaj pravite, če se vam bodo drugo leto zmanjšali davki?
Kmetje se razveselijo. To je bila res krasna obljuba. Obkolili so Maruško in ji poljubljali roke.
Toda ona se jih odločno osvobodi.
—	Pustite to, — reče ona.— Imamo drugo delo!
Ona pokaže porogljivo na Bojanovskega, ki je še vedno ležal nezavesten na tleh.
—	Zvežite mu roke in noge,
—	ukaže. — Tako dobro je bil Bojanovski zvezan, da se ni mogel ganiti. Bolečine, ki so mu jih povzročile vrvi, so ga spravile k zavesti. On odpre oči, a ne reče niti besede. Ni-kakšne prošnje ni izrazil ta ponosni in srčni mož. Ni se niti zdrznil, ko ga je prezir no sunila Maruška z nogo.
—	Imate v vasi ječo? — jih vpraša Maruška. Tdda ne mislim na navadno ječo, temveč na ječo pod zemljo!
Kmetje se vprašujoče spogledajo .
—	Ječe sicer nimamo, — reče stari kmet. — Toda mislim da bo medvedja kletka, ki se nahaja na dvorišču, dovolj velika za tega človeka!
—	Kakšna kletka je to? — vpraša Maruška.
—	Gospod policijski kapetan je lanskega leta živega medveda vlovil ter ga zaprl v kletko. Nekega dne smo našli medveda mrtvega. Doktor Beloj je rekel, da žival ni imela dovolj zraka.
Maruška se nasmeje iz vsega grla.
—	Zaprite ga torej v kletko!
—	vzklikne ona. — Odpeljite ga na policijo, pozdravite gospoda v mojem imenu ter mu rečite, da ga zapre v kletko, dokler kapetan Nikolin ne zdravi in sam odloči, kaj naj se z njim zgodi.
Oni dvignejo Bojanovskega in ga odnesejo.
Pot jih je vodila v temi. Bila je črna noč.
Bojanovski se odloči, da poskusi svojo rešitev:
Maruška ni bila več navzoča, torej ni mogla ničesar slišati.
—Poslušajte, ljudje, — reče on hitro, — zadnj6 prošnjo nesrečneža !
Kmetje se surovo nasmejejo in ga vodijo dalje po snegu.
—	Vsak od vas bo zaslužil sto rubljev, če me poslušate! .— vzklikne Bojanovski.
Oni sedaj takoj obstanejo, a najstarejši kmet se odkrije in reče:
—	Govorite, gospod, toda hi-nro. Gospa kapetanova nam je prepovedala govoriti z vami.
Bojanovski je imel upanje, ker so mu sploh dali priliko govoriti.
—	Kmetje, — reče on. — Vi ste me zvezali in tepli zato, ker ste morali. Toda upam, da vam je v srcu drugače. Radi bi se osvobodili jarma. Toda to se vam ne bo nikdor posrečilo. Tre-
; ba je, da imate može, ki vas [ bodo vodili. Vidite, prijatelji, jaz sem tak človek. Zato so me tudi pregnali v Sibirijo.
—	Imel sem nesrečo, da sem padel v kremplje sibirskemu tigru, temu Nikolinu, ki sedaj tam leži in umira. Lahko si mislite, da me je Nikolin nečloveško mučil, pa sem se hotel sedaj maščevati. Nisem morilec, kakor vam je rekla ta žena, temveč sem tajni državni svetnik Bojanovski, in znal bom nagraditi onega, ki mi bo pomagal.
—	A kaj zahtevate od nas? — ga vpraša starec. — Kako vam naj pomagamo?
—	Pustite, da pobegnem, — jim zašepeče Bojanovski, — in jaz bom dal vsakemu od vas list za sto rubljev.
Bojanovski še ni izgovoril, ko
mu starec jezno seže v besedo.
— Da nam zato zažge j o naše hiše! —vzklikne on.—Tvojih sto rubljev nas ne more zapeljati! Maščevanje kapetana Niko-lina nas bo stalo desetkrat toliko!
On da ostalim znak, da nesejo Bojanovskega dalje. Ta se po miri, ker je vedel, da je izgubljen. Tako ga prinesejo kone-čno do neke hiše.
Kmetje ga vržejo na kameni-te stopnjice. Stari kmet potrka na vrata, in kmalu izstopi nek velik, bradat človek, ki je v naglici oblekel domač plašč.
To je bil policijski kapetan te vasi.
Kmetje mu sporočijo, kaj se je zgodilo, a ko je ta slišal, da je bil v vasi poskušen umor, se zelo razjezi.
—	Lopov! — vzklikne on. — Zakaj si izbral ravno našo vas, da storiš zločin? Kapetan bo javil v Petrograd, da sem nezanesljiv in me bodo premestili! Čakaj, dal te bom izbičati, predno te zaprem v kletko!
On je držal svojo besedo.
Ukaže odnesti Bojanovskega na dvorišče in ga privezati na desko. Dva močna kmeta sta morala vzeti knute in na kapeta-novo povelje začneta kruto pretepati ujetnika.
—	Ali umre sedaj ali jutri na vešalah, je vseeno, — reče kapetan.
—Ne, to ni vseeno, — reče neki ženski glas. — Lopov naj umre jutri, na vešalah!
Maruška je prišla na dvorišče,
da se osebno prepriča, ali je Bojanovski v sigurnih rokah.
Čim je Maruška izrekla svojo željo, prekine kapetan bičanje.
Ponižno ji poljubi roko ter jo vpraša, kako je bolniku.
—Zavedel se je, — odvrne ona. — Ne bo umrl!
—Ne bo umrl! — vzklikne kapetan veselo. — Ha, kakšna sreča za nas vse, da ne bomo izgubili človeka, kakor je kapetan Nikolin!
Maruška se pomembno zasmeje.
— Nikdar vam ne bom pozabila teh besed, — reče, — a še manj, če se požurite z obešenjem tega zločinca.
(Dalje prihodnjič)
Homer Martin, predsednik avtomobilske unije in John L. Lewis, predsednik CIO, v razgovoru, kako bi se dosegel sporazum v liniji delavcev, ki spadajo v avtno unijo.
John Roosevelt, najmlajši sin predsednika Rooseveltq, in njegova žena Ana, s svojimi tremi psi.
Kdo pravi, da je grozdje kislo? Tukaj je Margaret Wiley iz Kalifornije, ki je vsa v sladkem kalifornijskem grozdju in bo na 9. sept. poslovala kot "kraljica grozdja" v San Diego, Cal.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
največji clevelandski razpečevale!
Vroč zrak, para, gretje z vročo vodo lil ventilacijski sistem, inštaliran.
F.H.A. odplačila—3 leta za plačati
Nobenega plačila takoj.
Proračun zastonj. — Sprejemamo naročila izven mesta.
Popravila in razni deli znižani v ceni. VpraSajte za naScga slov. zastopnika.
<
Telefon: I t
9218
715 EAST 103rd STREET
CLEVELAND, OHIO
Michael H anion iz San Mateo, Cal. je star 18 mesecev in dedič $177,000, katere mu je zapustil njegov prastari stric Michael Hyland, samo radi tega, ker ima mali Mike enako ime. Denar bo dobil, ko bo dopolnil 25 let.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tužnega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt iztrgala iz naše srecie ljubljeno mater
Louiso Champa
dne 18. julija 1938 v starosti 53 let.
Iskrena hvala Mrs. Laurich Sr. za pomoč v največji sili zadnje dneve. Lepa hvala, vsem, ki so prišli drago ranjko mater kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru. Pravi lepa hvala vsem, ki so položili krasne vence v zadnji pozdrav in lepa hvala vsem onim, ki so darovali za sv. mašs. Iskrena hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Jos. Zele in sinovi za dostojno vodstvo pogreba in za vso skrb.
Ti pa, draga in nepozabljena mati, počivaj mirno v Tvoji novi domovini.
Žalujoča
Josephine Berzin, starejša hči
Cleveland, Ohio, 7. septembra, 1938.
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 7, 1938