VEROUK - GA POTREBUJEMO?
Krščanstvo ni le vera v Boga. Je mnogo več. Tudi popolni ateisti niso popolnoma izolirani od tega pojma. Še več. Celo zelo so odvisni od njega, saj konec koncev vsi živiino na področju, ki ga je, tako ali drugače, zaznamovalo krščanstv«. Vzgojeni smo v njegovem duhu, prav tako vsa moralna načela in norme, ki veljajo v naši družbi, izvirajo iz krščanstva. Tega dejstva pa se mnogi vse premalo zavedamo. Če človek na stvar pogleda s tega zomega kota, pride do obžalovanja vrednega spoznanja, da tako malo vemo o stvari, ki vendarle oblikuje našc celomo življenje. Je mogoče verouk tisto, kar nam, predvsem mladim, utegne pomagati? Na to in še nekatera druga vprašanja v zvezi z veroukom, nam je odgovoril pater Gabrijel Recek, župnik župnije Ljubljana - Štepanja vas.
Kaj je pravzaprav definicija vero-uka?
Verouk združuje dve stvari. Ena je versko znanje. Tu gre za to, da mladi spoznajo oz. si pridobijo osnovno te-ološko znanje. Druga, veliko bolj po-membna pa je - naučiti se živeti po veri. po evangelijih. Velika razlika je med tetn, da je nekdo kristjan in med vernikom. Kristjan je lahko mar-sikdo, a ne živi po veri, ne veruje v svojega osebnega Boga. Zgodovina pozna mnogo kristjanov, ki pa nika-kor niso bili verni. Če bi bili, ne bi počeli stvari. kot so jih. Tu gre torej za razliko: poznati vero oz. živeti po njej.
Kako v vaši župniji poteka verouk?
Z veroukom začnejo otroci eno leto pred šolo. To v bistvu še ni pravi pouk, saj otroci še ne znajo brati, zato se morajo stvari, naprimer molitvice, učiti še na pamet. Od prvega pa do osmega razreda poteka verouk po skupinah; vsak razred ima svojo sku-pino. Pouk imamo enkrat na teden v popoldanskih urah. Po osnovni šoli sta tu še nlladinski in pa študentski verouk, ki pa v bistvu nista več »pouk«, saj se na teh urah v glavnem pogovarja o različnih temah; teolo-ških, filozofskih, moralnih, socialnih.
Teme študentje načrtujejo in izbirajo sami, predvaja se tudi glasba, gledajo filmi...
Ali bi moral verouk potekati tudi v šolah?
Verouk bi seveda moral v šole. Se pa tu zastavlja vprašanje, kaj tam po-učevati. V šolah se na splošno o religi-jah že učijo, a to vsekakor ni to, kar daje verouk. Tu je tudi problem. kdo bo na šolah učil? Po mojem mnenju bi lahko verouk v šolah učili tudi laiki z ustrezno teološko izobrazbo. Vse-kakor je treba na tem področju še veliko narediti.
Je sedaj, ko se je situacija nekako sprostila, več zanimanja za verouk?
Veliko ljudi, ki so, naprimer, samo krščeni, sedaj naknadno prosi. če bi lahko opravili obhajilo in birmo. Ne-kaj je tudi parov, ki se hočejo cerk-veno poročiti, pa nimajo verske izo-brazbe. Za take obstaja posebna sku-pina. Na splošno je sicer obisk res boljši, a bi bilo lahko še bolje. Dej-stvo je tudi, da je v fari precej musli-manskih ter pravoslavnih družin. Vsekakor pa številka še ni taka, kot bi morala biti.
Poslati torej svoje otroke k verouku ali ne? To še vedno ostaja osebna od-ločitev!
IZTOK STRŽINAR