'-¦' h     '^       Zlato jabolko.                               -  ""¦'
Bil je kraJj, imej6č siaa jediaca, katerega je Ijubil zel6. Ta kralj je ob velikih. troških dal zliti krasno zlato jabolko. Kadar je bilo jabolko zlito, raz-boli se oča na smert, pokliče sina ter mu reče: nsin moj dragi! jaz ne pre-bolim te bolezni. Po mojej smerti z blagoslovom prehodi kraljestva ia gradove ter vzemi s soboj zlato jabolko,. ia kogav dobodeš najbreziimaejšega, temu je daj." Sin obeta vse tako storiti, a kralj se oberne k steni ter pusti dušo. Kraljevičgaje pokopal, kar je aajčestaeje mogel. Tak6j posle pogreba, vzemši jabolko, otide preko različiiih kraljesteT in gradov, kder je aašel ter videl mnogo brezuinaikov; a jabolka nij dal nikomur od njih. Krene tedaj v neko drugo kraljestvo ia pride v stolni grad (mesto). Ondiikaj ¦vidi po sredi grada jezdečega kralja z veliko družino. Povpraša Ijudfj, kakovo si je to kraljestvo, in rek6 mu: ,,običaj tega kraljestra je tak, da kralj mej nami nikdar ne vlada nad leto dnij. Ko leto mine, pošljemo ga v zatok (pregnaustvo), kder ubožen umerje." Kraljevič, to zaslišavši, misli sam v sebi: ,,našel sem ga, kogar sem iskal." Stopi b. kralju ter koleno preklonjši dostojao pozdravi: ,,da si mi zdrav, kralj! Moj oča je umerl in to zlato jabolko tebi ostavil na smerti." Kralj, jabolko primši, odgovori: ,,,,dragi moj! kakolito? Mkoli me nij videl, ni jaz tvojemu 6Či nijsem stvoril nič dobrodejstva; po kaj mi je poklonO tak dar?"" Kraljevič mu' reče: ,,svetli kralj ! moj oča tega jabolka nii ostavil nič bolj tebi, nego li komur koli; kajti ob svojem blagoslovn mi je naročil, da je podam temu, kogar najbreziiinnejšega v svetu najdem. Uže mnogo sem obhodil kraljestev m grador, a uijsem ga ualetel do zdaj brezumca, kakorSea si ti; zatorej to jabolko tebi dajem po zapovedi svojega roditelja." Kralj mu de: ,,,,prosim te, povej mi, zakaj se ti zdim tako brezumen?"" Odgovorimu: ,,evo kralj, to berzo povem. Običaj tega kraljestvaje, vladati saino leto duij, a koaci leta brez česti in blaga oditi v zatok ter bedno tamkaj umreti. Resnično ti govorim, to, kar sem zdaj besedoval, priča, da na vsej zemlji nij breziimaika aad-te, ki ti je toličko časa vladati ia potlej preubožno umreti." Veli mu kralj: nnbrezdvojbe je res, kar si rekel, ia zatorej hočem letos, dokler sem še oblastea, bogastvo ne-prešteto pred soboj poslati v zatok, da tjakaj priSedši morem ob ajem živeti do smerti."" Tako je tudi stvoril. Koaci leta so ga razoblastili ter odpustili ¦ v zatok, ia tam je ob tem blagu maogo let živel ter pokojno umerl.
*) Kusalke so izmišljene poganske boginje starih Slovanov, žiTeče v lesovihin vodalj.