A 23 din - Leto XXXVIII - Št. 24
KRANJ, torek, 26. 3.1985
MSKJMSnGLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
ude
^fPELO EVROPSKO PRVENSTVO NA JESENICAH - Na Jesenicah, „ edu in v Kranjski gori je bilo že pet evropskih prvenstev v kegljanju J* ledu. Tudi jubilejno petintrideseto evropsko prvenstvo v kegljanju 3* ledu je v športni dvorani pod Mežakljo izredno uspelo. Za posami-\^ in moštvene naslove se je pod pokroviteljstvom komiteja za turi-i.^ in gostinstvo IS SR Slovenije dva dni borilo devet evropskih dr-Največ uspeha so v obeh konkurencah imeli reprezentantje Za-*^ne Nemčije, saj so osvojili kar dve zlati odličji in eno bronasto. So r^aki med posamezniki in moštvi. Naši so bili solidni, čeprav se to-ra* niso povzpeli na vrh. Vse o petintridesetem evropskem prvenstvu tt športni strani (-dh) — Foto: F. Perdan
posabljanje brezposelnost
ni*
p?
in
1
idi'
P°|h
in
i j* je)
;el>
iflfl
^2en 10 ekonomskih tehnikov, j^edicinskih sester in 7 zobnih t.^ntk se je začelo do sedaj uspo-jlati za poklic 1232 lanskih diplo-:i. j srednjih, višjih in visokih žei^a nedoločen čas so jih v delov-°rganizacijah zaposlili 635, 597 določen čas. Od slednjih jih ■ 0 računa na redno zaposlitev drugi pa naj bi po opravljenem Pfavništvu ostali na cesti, oziro-se znašli na spisku brezposelna zavodu za zaposlovanje, ^d drugimi naj bi ostalo brez de-zdravnikov, 5 diplomiranih Ij, ^ikov, diplomirani ekonomist, 2 J^irana inženirja geodezije, 10 ifl'tih v raznm smeri, 20 ekonomiji vc tehnikov, 20 kvalificiranih de-^r )vev, 17 pripravniko s srednjo strogo izobrazbo itd. e bodo ti mladi ljudje ostali brez >Utve, se bodo znašli na spiskih ^Poselnih zavoda za zaposlovanje °do prejemali denarno pomoč za i'Poslene. To pomeni, da bo mo-k. gorenjsko gospodarstvo zbrati Je 20 milijonov dinarjev, če bodo i loč prejemali v poprečju le pol le-
^ J} prometni varnosti v prid je stalna navzočnost promet-ju Miličnikov na cestah. Najbolj i (jjjJ^etne ceste na Gorenjskem \ %*}n n°č nadzira kranjska pro-
j<e h a milica. Več o tem preberi-j      J£ strani. — Foto: D. Ž.
Z obrtjo je težko začeti
Radovljica — Za začetek obrti je treba imeti prostor in denar. Prav s prostori pa je v radovljiški občini težko. Le malo jih ponujajo v odkup ali v najem. Tudi lokacij za gradnjo novih obrtnih delavnic ni. Zato bodo temu ključnemu problemu v bodoče namenili več pozornosti. Lokacije bodo iskali znotraj naselij in v okviru novih zazidalnih načrtov, stanovanjske soseske pa naj bi gradili po vzoru Cankarjevega naselja, kjer so zgradili več lokalov. . Umestno je opozorilo, da mora obrtnik še pred začetkom dela plačati prispevke za elektriko, pošto, komunalo itd.; v času torej, ko mora veliko denarja odšteti za nove stroje in opremo, za izde-lavni material, zaslužka pa še ni. Zelo bi mu pomagali, če bi mu omogočili kasnejše ali obročno plačilo prispevkov. Navsezadnje skupnostim s področja gospodarstva ne sme biti vseeno, koliko obrtnikov jim plačuje prispevke.
Pri obračunavanju prometnega davka in obdavčevanju obrtnikov je več odprtih vprašanj. Tudi drugod na Gorenjskem opozarjajo, da je sedanji način odmerjanja davka od čistega dohodka sporen. Obrtnika spodbuja k čim večjim stroškom in prikazovanju čim manjšega osebnega dohodka, od katerega navsezadnje plačuje tu-id prispevke. Davkarji vedo povedati, kako obrtniki pred odmero davka lovijo račune po trgovinah in stroške jim uspe celo podvojiti. Z napihovanjem stroškov si lahko razlagamo, da kar 15 odstotkov radovljiških obrtnikov nima primernih osebnih dohodkov, kakor tudi to, da so osebni dohodki pri obrtnikih zaposlenih delacev večji kakor jih zase prikazujejo obrtniki. Zapletena veriga sprenevedanja torej, ki bi se hitro strgala, če bi bil davek odvisen od prometa, kar bi obrtnika spodbujalo k čim večjemu dohodku.
Več o obrti v radovljiški občini lahko preberete na 3. strani.
Razdelitev tečajnih razlik
^ v Gorenjsko gospodarstvo bi lani doseglo še slabše finančne rezulta-,j.''ce bi moralo v celoti pokriti tečajne razlike, ki so nastale zaradi kre-Jipy. najetih v preteklih letih. Ker bi bil takšen obračun za nekatere PjOvne organizacije lahko usoden, so okoli 9 milijonov dinarjev (ne-$ ttad 30 milijonov dolarjev) zadržali v banki. Približno dve tretjini * .ajnih razlik sta nastali od kreditov, ki so jih delovne organizacije jrJele za izgradnjo infrastrukture in za podobne namene, vendar so i vize prodale banki, investirale pa so dinarje. Tečajne razlike od teh $beditov bodo zato pokrivali v okviru Ljubljanske združene banke. Gozdarstvo bo v ta namen združevalo 6 odstotkov od deviznega priliva, ^r Pomeni, da bo moralo gorenjsko gospodarstvo prispevati približno
bilijonov dolarjev. V Tretjina tečajnih razlik je nastala od kreditov za nakup opreme, jji bodo prenesli v delovne organizacije, ki so se zadolževale. Pokriti Rj bodo morale v petih letih. Ker je treba hkrati sproti pokrivati novo
lajajoče tečajne razlike, bo to težko dodatno breme
L. B.
Poslej tudi zamenjava prometnega dovoljenja
Radovljica — Veliko lastnikov motornih vozil iz radovljiške občine opravi tehnični pregled in formalnosti v zvezi s podaljšanjem prometnega dovoljenja v Kranju. Doslej so tam prometno dovoljenje lahko le podaljšali, če pa je bila knjižica polna, so morali stopiti na občino. Poslej jim bo tudi ta pot prihranjena, saj je občinski izvršni svet nedavno dal soglasje, da to lahko storita tudi Alpetourov servis v Kranju in AMZS Kranj. Takšno soglasje je namreč doslej že imela jeseniška organizacija za tehnične preglede motornih vozil.
Novi
upokojenci
nič več
priKrajsam
Minulo sredo so delegati skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja odločili, da lani in predlani upokojenim dodatno uskladijo pokojnine, in sicer za 0,8 in 17,7 odstotka. Upokojencem, ki jim je bil za izračun pokojninske osnove upoštevan zadnji osebni dohodek oziroma zadnja zavarovalna osnova iz leta 1983, bodo k pokojnini primaknili 0,8 odstotka, tistim, ki jim je bilo zadnje delovno leto 1984. leto, pa 17,7 odstotka. Ker uskladitev velja od 1. januarja, bodo dobili tudi razliko za nazaj.
Razlog, da so se odločili za dodatno uskladitev pokojnin novih upokojencev, je neenak položaj upokojencev zadnjih dveh let, glede na to, ali so se upokojili v prvi ali drugi polovici leta. V neenakem položaju so se znašli po eni plati zaradi lanske hitre rasti osebnih dohodkov, ki je izničila njihovo pokojnino, izračunano po predlanskih merilih, po drugi plati pa zaradi novega izračunavanja pokojninske osnove, ki jo narekuje nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Temelj za izračun pokojninske osnove so osebni dohodki, valorizirani na predzadnje leto dela, oziroma na predzadnje leto obdobja, ki so ga izbrali za izračun pokojninske osnove. Ker so dohodki zaposlenih lani precej porasli, je na predlansko leto valorizirana pokojninska osnova povzročila močno zaostajanje pokojnin za osebnimi dohodki. Upokojenci, ki so se upokojili še pred sprejemom novega zakona, tega niso tako močno občutili, ker so se lahko poljubno odločali o datumu upokojitve in o najugodnejšem obdobju, ki ga bodo vzeli za izračun in odmero pokojnine. Novi upokojenec sicer za izračun pokojninske osnove izbere desetletno obdobje, ki je zanj najugodnejše, vendar se dohodki iz tega obdobja valorizirajo na predzadnje leto dela, zaradi česar vrednost pokojnine pade.
Razlike, nastale zaradi prehoda iz enega pokojninskega sistema v drugega, niso rezultat minulega dela, zato so delegati sodili, da jih je treba omiliti z dodatno uskladitvijo.
D. Ž.
Štafeta mladosti štiridesetič na pot
Kragujevac — Iz Kragujevca, od koder je pred 40 leti krenila prvič, je v soboto odšla na pot letošnja štafeta mladosti. Prvi nosilec jubilejnega simbola mladosti Radoslav Jeremič, najboljši mladi delavec iz Crvene zastave, je štafetno palico prevzel iz rok prve nosilke iz leta 1945 Nade Kotnik-Stefanovič, ki je pred štirimi desetletji tovarišu Titu tudi voščila za 53. rojstni dan.
Iz Kragujevca je štafeta nadaljevala pot v Gornji Milanovac, Čačak, Kraljevo, Vrnjačko Banjo in Trste-nik, nato pa prek Morave v občini Aleksandrovac in Brus. V Slovenijo prispe štafeta mladosti sredi aprila.
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Pozabili na ljudi
Niso tako daleč leta, ko so slovenske delovne organizacije z avtobusi hodile po delavce v druge republike, da so z njimi polnile tovarne, gradbišča, komunalna podjetja, samske domove. Kakšni problemi so nastali, vemo. Danes delovne organizacije še vedno potrebujejo delavce. Vendar kvalitetnejše, kvalificirane. Predragi so stroji, predraga delovna mesta, predrage surovine, da bi na njih in z njimi delali nekvalificirani, priučeni delavci. Izmeta proizvodnje si lahko privoščijo le toliko, kolikor je to nujno.
V teh letih smo, čeprav silno težko in tudi na račun delavčevega standarda, postavili vrsto novih proizvodnih hal z modernimi strojnimi linijami. Delovna mesta zahtevajo vsaj kvalificirane delavce. Vendar naenkrat ugotavljamo, da teh ni. Neuspeli razpisi se ponavljajo. Ljudi ni. Ni jih, ker nismo vlagali vanje.
To je slovenska slabost, najbolj vidna v manjših mestih. Tržič je eden takih primerov. V tržiških delovnih organizacijah danes ugotavljajo, da so v preteklih letih preveč pozabljali na kadre, od Lepenke pa vse do BPT, Peka, Tria in Zlita. Nove tovarne stoje, nove strojne linije so speljane v njih, proizvodnja pa ne more steči polno, ker ni dovolj delavcev. Vsi po vrsti ugotavljajo, da so bila določena dela in naloge na hitro zasedene z nepriučenimi delavci, kar je imelo in ima še vedno negativni vpliv na kvaliteto. Danes bi lahko proizvajali več in bolje, če bi imeli dovolj takšnih ljudi, ki so planirani za njihovo proizvodnjo. Zadnja leta so sicer pohiteli s štipendiranjem. Toda prepozno. Vrzeli skušajo zapolnjevati z delavci, ki jih avtobusi pripeljejo na delo iz radovljiške, jeseniške in kranjske občine. Kadrovski delavci ugotavljajo, da tam, kjer je bila kadrovska dejavnost v združenem delu postavljena na prave osnove, ni problema. Takšnih primerov je zelo malo. Kadrovanje in usmerjanje kadrov se namreč ne prične z zaposlitvijo, temveč že zdavnaj prej, z usmerjanjem v izobraževanje in delo tako mladih, ki se usmerjajo, kot že zaposlenih.
Tržiču pa ne manjka primernih delavcev le na ravni delovne organizacije. Sposobnih ljudi, strokovnjakov manjka vsej tržiški občini. Tržiško gospodarstvo je na prelomnici: treba bo prestrukturirati proizvodnjo. Toda ne le, da ni sredstev za tako zahtevno nalogo, v prvi vrsti ni ljudi. Z nekvalificiranimi ljudmi ne moreš prestrukturirati proizvodnje. Tržičani danes nemočno gledajo, kako avtobusi vsako jutro odpeljejo njihove strokovnjake proti Kranju, Ljubljani. To so bim,zamujena leta, ko so se zdele štipendije brezpomembhe, nepotreben strošek
Danes je kadrovska, struktura slaba, kljub pospešenemu štipendiranju še ne bo kmalu sposobnih ljudi, kakršne potrebuje tržiška občina. Doba do tedaj ko bodo iz šol začeli prihajati kadri, bo dolga in draga.
D. Dolenc
Brez večjih okvar bo elektrike dovolj
V Sloveniji je bila lani poraba električne energije večja za 4,7 odstotka, na Gorenjskem za 5,1 odstotka, v jeseniški Železarni za 1,6 odstotka — Zaradi obnovljenih presekov na daljnovodih je zanesljivost Gorenjske večja — Deževje dobrodošlo, saj so bile na začetku marca vodne rezerve skromnejše, kot so računali
V Sloveniji je bila lani poraba električne energije za 0,3 odstotka nad predvidevanji in za 4,7 odstotka večja kot leto poprej. Na preskrbovalnem območju Elektro Gorenjska smo lani porabili 677 milijonov kilovatnih ur, kar je 5,1 odstotka več kot leto poprej. Jeseniška Železarna je kot edini gorenjski neposredni odjemalec porabila 314 milijonov kilovatnih ur, kar je 1,6 odstotka več kot leto poprej. Lani je bil 1—35 kilovoltni odjem večji za 5,7 odstotka, gospodinjski za 5,6 odstotka, ostali odjem na 0,4 kilovoltih je bil večji za 12,3 odstotka izgube v omrežju pa so se zmanjšale za 9,8 odstotka.
Letos naj bi na Gorenjskem porabili za 1,6 odstotka električne energije več, 688 milijonov kilovatnih ur torej. Izboljšala se je zanesljivost oskrbovanja, saj so obnovil in okrepili preseke na najbolj kritičnih 110 kilovoltnih daljnovodih. Distribucijske naprave pa bodo zmogle prenesti vso potrebno električno energijo.
Ponovimo torej lahko staro oceno, da bo elektrike manjkalo le, če bo prišlo do večjih okvar. Ze manjše okvare bodo na slabšo oskrbo vplivale na tistih območjih, ki so le enostransko napajana. Na Gorenjskem je to Tržič.
Zadnje deževje je dobrodošlo, saj so bile na začetku marca vodne rezerve skromnejše, kot so računali. Medtem ko je bilo še na začetku februarja v 16 največjih akumulacijskih jezerih še toliko vode, da je zadoščala za proizvodnjo 1.797 milijonov kilovatnih ur, se je na začetku marca voda v jezerih znižala na količino, ki zadostuj« za 1.470 mi-
lijonov kilovatnih ur. S tem so bile vodne rezerve za 967 milijonov kilovatnih ur manjše, kot jih je za začetek marca obetala jugoslovanska elektroenergetska bilanca.
V elektrogospodarstvu Slovenije računajo, da bo poraba elektrike marca dosegla 833 milijonov kilovatnih ur, pri čemer računajo na okoli 37 milijonov kilovatnih ur iz uvoza in na dobavo okoli 40 milijonov kilovatnih ur iz drugih republik. Ker so uvoz in dobave iz drugih republik vprašljive, bodo seveda obilnejši vodotoki zelo dobrodošli. Težave imajo namreč v toplotnih elektrarnah, posebej v šoštanjski, kjer zar-di slabe kakvosti premoga lahko izkoriščajo naprave le do 90 odstotkov moči.
M. Volčjak
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
KOMPAS KRANJ
tel. 28-472 28-473
t
PO JUGOSLAVIJI
Uspel pohod na Porezen
V nedeljo je bil tradicionalni pohod na Porezen v spomin na tragični boj borcev Kosovelove brigade, gorenjskega vojnega področja in inženirskega bataljona 31. divizije z okupatorjem marca 1945 leta. Pohoda se je udeležilo več tisoč ljudi. Ob spomeniku 1$5 padlim na vrhu Porezna je bila spominska slovesnost, ki so se je udeležili tudi preživeli borci, med njimi Viktor Avbelj, Miha Potočnik, Albin Vengust in drugi.
Tekmovanje iz slovenščine
Slavistično društvo je skupaj z republiškim zavodom za šolstvo pripravilo področno tekmovanje iz znanja materinščine za Cankarjevo priznanje, ki je že tradicionalno. Prvič je bilo leta 1976 ob 100-letnici Cankarjevega rojstva. Področnega tekmovanja se je udeležilo 196 učencev, ki so tekmovali v treh težavnostnih skupinah. Tekmovalne teme so bile iz literarne zgodovine. Enako področno tekmovanje je bilo tudi v Mariboru, kjer se je zbralo 63 tekmovalcev.
V_*
Skupščina
energetske skupnosti
Kranj — V torek, 2. aprila, ob 11. uri se bo v prostorih kranjske občinske skupščine sestala skupščina energetske skupnosti Gorenjske. Obravnavali bodo letošnji program dela skupnosti, letošnji načrt energetskih naložb na Gorenjskem, oceno oskrbljenosti Gorenjske z energijo ter posebej problematično oskrbo s premogom. Omeniti velja še program aktivnosti za pospeševanje obnove in gradenj malih vodnih elektrarn v škofjeloški občini.
Komemoracija v Lipnici
RADOVLJICA - Občinski štab za teritorialno obrambo iz Radovljice pripravlja v sodelovanju s krajevno organizacijo Združenja zveze borcev na Srednji Dobravi in osnovno šolo Stane Žagar v Lipnici žalno svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja. Prireditev bo jutri, 27. marca 1985, ob 16. uri in 30 minut pred Upniško osnovno šolo. O Žagarjevem liku bo govoril predstavnik radovljiške enote teritorialne obrambbe, v kulturnem sporedu pa bodo nastopili godbeniki iz Gorij, moški pevski zbor Stane Žagar iz Krope pa učenci osnovnih šol Stane Žagar iz Lipnice in Kranja.
(S)
NAŠ SOGOVORNIK
Socialne pomoči
Pravici ni moč vselej zadostiti
Če nekdo z delom ne zasluži toliko, da bi se preživel, mu mora pomagati družba. V Kranju že vsakemu šestemu pomagajo z eno od 15 socialnih pomoči. Tudi tako se razrašča uravnilovka.
Obmejni trgovini dati posebno mesto
Tržič — V sredo se je seje predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Tržiču udeležil tudi predsednik republiškega sindikalnega sveta Marjan Orožen. Člani so obravnavali rezultate gospodarjenja v občini, poseben poudarek pa so tokrat dali tržiški trgovini.
Trgovska delovna organizacija Mercator — tozd Preskrba Tržič je po rezultatih poslovanja na repu tr-žiškega združenega dela. Poprečni osebni dohodekdelavcev je lani znašal le 22.630 dinarjev. Mercator ima skupaj 37 lokalov, od tega dva v Kranju, zaposlenih pa je 169 delavcev. Investicije zadnjih treh let so zahtevale visoke obresti. Te so jih najbolj udarile, pravijo delavci Mercatorja in grozilo je, da bo tozd Preskrba leto končala z izgubo. Nekako jim je uspelo pokriti sklade, toda treba bo nekaj storiti. Mercator ima v Tržiču veliko blagovnico, ima pa tudi vrsto razdrobljenih majhnih lokalov po mestu in po krajevnih skupnostih. Razdrobljenost trgovine, majhne marže, visoki stroški vzdrževanja, drage zaloge, visoke obresti za investicije pa še nizka kupna moč prebivalstva, ki iz dneva v dan pada, puščajo sledove na trgovini. Tu bo treba kaj storiti, ugotavljajo tako trgovci kot sindikalni delavci. Trgovina naj bi bila podaljšana roka industrije, toda to še zdaleč ni res. Trgovci naštevajo vrsto primerov, kako mačehovsko se industrija obnaša do njih, zahteva devize in sovlaganja, če hoče dobiti blago v prodajo, največkrat pa se industrija ne drži dogovorjenega.
Ena od rešitev slabega socialnega položaja tržiškega trgovca je krčenje delovnih ur trgovine in prehod na deljeni delovni čas. Trgovina naj bo odprta le takrat, ko prihajajo kupci, dopoldne in popoldne, kot je to v navadi po svetu. Le pri nas si privoščimo razkošje, da delajo trgovine ves dan, da se izmenjata dve izmeni delavcev. Res je, da bo delovni čas deljen, toda zato bo tudi osebni dohodek višji. O tem bo treba razmišljati ne le v Tržiču, temveč povsod po Jugoslaviji.
Tržiška trgovina ima kot obmejna specifičen položaj. Založiti jo je treba z artikli, ki jih išče tujec. Peko bi v svoji prodajalni na Deteljici lahko pfodal veliko več, pa nudi samo II. kvaliteto. Hkrati pa izvaža po polovični ceni, namesto da bi doma tujcem prodajal po polni ceni. S tem so povezane tudi turistične zmogljivosti, ki jih Tržič nima. Če hočeš, da se bo tujec zadrževal in kupoval, mu moraš nuditi tudi posteljo in ostalo. Eno je povezano z drugim, zato bo potrebno še veliko dobre volje, da se bo tržiška trgovina spet postavila na noge. Gospodarstvo bi moralo v obmejnih trgovinah ojačati ponudbo. Odpreti bi morali nove trgovine, turistične objekte, da bi iztržili kar največ. Le tako bi zaslužila oba, tr-
govec in industrijalec, pa še bi ostalo.
Mercator je naredil interne sanacijske programe za vsako prodajalno posebej — za vsako je določil, koliko sme imeti zalog, koliko prodajalcev naj bo največ v prodajalni, skratka pravo analizo produktivnosti posameznih lokalov. A vse kaže, da bi le morali začeti z deljenim delovnim časom. Naj se zgledujejo po bližnjih Borovljah. Tam opoldne ni odprta nobena trgovina in vsem gre dobro. To Tržičani dobro vedo. Če bodo morali Mercatorjevi delavci delati deljeno, naj to velja za vse trgovine v Tržiču, ne le za njihove, sicer bo med delavci veliko nezadovoljstva. To so prave notranje rezerve, kajti na višje marže skoraj ni računati.
D. Dolenc
Zasedanje zborov jeseniške skupščine
Jesenice — Za danes (torek) popoldne ob 16. uri so sklicane seje vseh zborov skupščine občine Jesenice. Na dnevnem redu so: predlog odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Jesenice za leto 1984, predlog odloka o proračunu občine Jesenice za leto 1985, predlog dogovora o ustanovitvi sveta gorenjskih občin in predlog statuta sveta gorenjskih občin, poročilo o izvajanju cen v letu 1984, predlog odloka o spremembi načrta organiziranja in razvoja Teritorialne obrambe občine Jesenice in predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985.
O teh točkah dnevnega reda bodo razpravljali vsi zbori občinske skupščine. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine pa imata razen tega na dnevnem redu še: predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Jesenice, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini Jesenice, poročilo o izvajanju programa samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Jesenice za leto 1984 (program sklada za leto 1985 in sklep o višini prispevka za letos) in osnutek sklepa o prenosu pravice razpolaganja in prenosu pravice odločanja o dodeljevanju stanovanj v družbeni lastnini, kjer je vpisana pravica uporabe občini Jesenice.
Na dnevnem redu vseh treh zborov so tudi delegatska vprašanja in pobude. a g
65
solu«
skc
Skupaj do več deviz
Z izvozom je lani gorenjsko gospodarstvo ustvarilo osmino cel« nega prihodka. To je premalo za vse devizne potrebe: za pokrivan nho obveznosti v državi in republiki, za nakup materiala in surovin za p1 je p* izvodnjo, za nakup opreme in za uvoz sodobne tehnologije. Zato bi C dojili rale biti vse moči usmerjene v večanje deviznega priliva, vendar ne ^ prodajo za vsako ceno. 0j.
S klasičnim izvozom blaga bo gorenjska predelovalna industrija * Ja„ lo težko dosegla bistveno povečanje deviznega priliva. Zunanjetrg vinsko menjavo bi morala vezati na dolgoročno sodelovanje s tuji" ,as!'
partnerji v obliki dolgoročnih kooperacij, skupnih naložb ali podobi*
bst
podobne. V zameno za izvoz dobijo te tovarne predvsem novo tehnoK ^
ki so se že do sedaj izkazale za najzanesljivejše. To potrjuje Planiki^'
sodelovanje z Addidasom, Iskrino z Braunom, Savino s Šemperitom
uzal -2 od
gijo, ki jim dolgoročno omogoča stabilno proizvodnjo
Razen blagovnega bi morali bolj spodbujati neblagovne oblike izV< jf za. Največje možnosti za to obliko so v turizmu in v prometu. VencT pa so na tem področju na Gorenjskem še precej neorganizirani. Uci ki so v primerjavi z možnostmi zelo pičli. Imamo pa izredne naraV danosti za razvoj turizma in če bi gospodarstvo le del ustvarjene ak1 J mulacije vložilo v njegov razvoj, bi lahko namesto lanskih 9 milijonO u dolarjev v nekaj letih od turizma iztržili tudi 100 milijonov dolarje' Tako velik iztržek bi tudi za gorenjsko gospodarstvo že pomenil P^T^0 cejšnjo gospodarsko korist. g'br
Seveda pa gospodarstvo ne more vlagati denarja le z dobrimi Ž«lf ba ljami, da bodo kasneje dobili nekaj deviznega izkupička. Turistih 4 ^ J gospodarstvo Gorenjske, ki naj bi bilo predvsem zaradi naravnih d*^^ nosti enotno in bi imelo enotno ponudbo, nima skupnega razvojneg ^. Kj načrta. Narejene so bile študije za razvoj Bleda, za razvoj Bohinja, urejanje Triglavskega parka in za Kranjsko goro, vendar    vsaka V° 2Vo^s
' indv
ift 2
sebej. Razen tega pa so vse študije preveč usmerjene v domači narflf sto v inozemski turizem. Gorenjske turistične možnosti bi bilo treW^ oceniti z mednarodnimi merili, razvoj načrtovati predvsem s pove# ^ njem inozemskega turizma in to celovito za vso Gorenjsko. Na ta n8^.*' čin bi lahko računali tudi na mednarodne kredite. Tako pripravlje" i razvoj bi privabil tudi domači denar oziroma domače gospodarstvo, & bi skupno povečevali devizni priliv.
L. B.
to
Spet bodo brneli telefoni
TRŽIČ — Mučne minute čakanja. Nekaj jih je vendarle prišlo. Slednjič so se vrata še enkrat odprla, oči so se vprašujoče ozrle v prišleka, ki je tiho dejal, da mora takoj naprej, da se z vsem strinja. Zadrego je premagal sproščujoč smeh.
Z zasedanjem skupščine tržiške raziskovalne skupnosti spet ni bilo nič. Po petnajstih minutah čakanja se je 12 delegatov razšlo, saj bi jih za sklepčnost skupščine moralo priti vsaj 19.
12VC
'je •v, 1 •otl Jotk
Sti
avl . 'roi?.\
Običajno je tako, nam je pov« »lag0 predsedujoči. Novi prijem, ki ' preizkusili tokrat, se sploh ni jI sel. Običajno namreč vse dopo'1 Ov ^ vrtijo telefone in preko sindikat adei socialistične zveze skušajo zagof ti udeležbo. Tokrat so preizkusi bo zanimiv in
red vendarle zagotovil udeležbo skus je klavrno propadel. Spet brneli telefoni.
M-
ode
li il,
|li c jvec Priča
in
ta
te V'
Zasedanje radovljiške skupščine
Radovljica — V sredo, 27. marca, ob 16. uri se bodo sestali vsi trij550c( zbori radovljiške občinske skupščine. Na dnevnem redu je kar 18 ^|no j dev, med njimi vrsta odlokov. Najprej bodo obravnavali uresničevani bolj tekočega srednjeročnega načrta z oceno za letošnje leto ter smerni^r^, za pripravo družbenega plana za prihodnjih pet let, pregledali bo^,^ lanski občinski proračun in predlog letošnjega. Zbor krajevnih skup Poru< nosti bo posebej pregledal razdelitev sredstev krajevnim skupnosti'" ^ p Sledilo bo več zadev s področja davčne politike in sicer dogovor1 ^kov. usklajevanju letošnje davčne politike v Sloveniji, sprememba odloka1 Pove, davkih občanov radovljiške občine in spremembe odloka o posebnoj pa občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve. Ponovi1' h\ 0 se bodo odločali o posebnem prispevku za zagotavljanje sredstev za $ tervencije v kmetijstvo in porabo hrane. Predlagane so tudi spreme^ ^2 0d be občinskega odloka o komunalnih taksah, odloka o povračilu str'' j ods škov delegatom, odloka o javnem redu in miru ter spremembe poslo^Oz nika občinske skupščine. Obravnavali bodo nadaljnji mobilizacijtuje razvoj enot in štabov teritorialne obrambe, pobudo za izvedbo svetoA 1^ nega prvenstva v veslanju na Bledu leta 1989 ter opravili razrešitve $ trgjj imenovanja. Podrobno gradivo je objavljeno v drugi številki deleg^':^za skega Obzornika. *deit
V
Kranj — Pred štirimi, petimi leti ni veliko ljudi prosilo za socialne pomoči. Večina ljudi je namreč lahko živela s plačo. Osebni dohodki so vsaj nominalno rasli, cenzusi se niso spreminjali. 1981. leta so- v Kranju uvedli enotno evidenco so-cialnovarstvenih pomoči, ki realneje prikazuje gmotno stanje družin. Pred enotno evidenco je prihajalo tudi do različnih zlorab, saj so si nekateri zgolj s socialnimi pomočmi kovali prejemke, enake ali večje od delavčevih, ki si jih je prislužil z delom. Pred leti je bilo tudi več upravičenih negodovanj spričo uravnilovke, ki so jo pomenile socialne pomoči. Danes je drugače. V kranjskem Centru za socialno delo je vloženih prek 2 tisoč prošenj za katero od 15 socialno varstvenih pomoči. Predlani je 8499 ljudi prejemalo socialne pomoči, lani jih je bilo že 10.502, torej je kar vsak šesti na socialnih plečih. O tem smo se pogovarjali z Radom Pavlinom, direktorjem Centra za socialno delo v Kranju.
• Katere so socialnovarstvene pomoči in kdo je do njih upravičen?
»Po samoupravnem sporazumu o u vel j avl j an j u soci alnovar stven ih pravic, ki začne veljati 1. maja letos, lahko ljudje prosijo za 15 vrst socialnovarstvenih pomoči. To so: varstveni dodatek k pokojnini, denarna pomoč za brezposelnost, delno nadomestilo stanarine, štipendija iz združenih sredstev in razlika h kadrovski štipendiji, družbene pomoči otrokom, začasna denarna pomoč, rejnina, denarna pomoč kot
dopolnilni vir življenja, denarna pomoč kot edini vir preživljanja, plačilo oziroma doplačilo oskrbe na domu, enkratna denarna pomoč, plačilo oziroma doplačilo oskrbnih stroškov v socialnih zavodih ali organizacijah za usposabljanje, plačilo ali doplačilo oskrbnih stroškov v tuji družini in ostale pomoči. Za vse pomoči lahko ljudje zaprosijo na enotnem obrazcu SPN — 1, ki ga oddajo v svoji delovni organizaciji, upokojenci, obrtniki in delavci pri zasebnikih pa v krajevni skupnosti, ki prispevata tudi mnenje o prosilčevem gmotnem položaju, in izjemoma v Centru za socialno delo. Socialne pomoči lahko ljudje uveljavljajo po vrstnem redu. Se pravi, da imajo družine najprej pravico do delnega nadomestila stanarine, nato do otroškega dodatka in šele potem, denimo, tudi do denarne pomoči. Po starem je za dodelitev vsake od socialnih pomoči veljal cenzus, poslej je merilo poprečni osebni dohodek na člana družine. Oglejmo si to pri otroškem dodatku: denimo, da dohodek na člana družine znese 8 tisoč dinarjev. Kolikšen bo otroški dodatek, je odvisno od izračunane zagotovljene življenjske ravni otroka, ta znaša 43 odstotkov od poprečnega lanskega osebnega dohodka v Sloveniji (od 27.722 dinarjev torej 11.938 dinarjev). Razlika od dohodka na člana družine do slednjega zneska da višino otroškega dodatka, v našem primeru je to 3.938 dinarjev. Tega običajno dajemo v funkcionalni obliki — za plačilo oskrbe v vrtcu ali šolskem podalj-
šanem bivanju — in do neke mere tudi v gotovini.«
# Kaj pa ostale socialne pomoči?
»Do nadomestila stanarine, če omenimo le najpogostejše socialne pomoči, so upravičeni tisti, katerih dohodek na člana družine ne presega 16 tisočakov, do otroškega dodatka tisti pod 15 tisoč dinarji, do subvencioniranega vrtca oni pod 19.500 dinarjev na člana družine, in podaljšanega bivanja do 14 tisočakov. Varstveni dodatek k pokojnini dobi tisti, katerega pokojnina za polno pokojninsko dobo ne dosega izračunane minimalne pokojnine. Denarno pomoč za brezposelne dobi tisti, ki je ob delo, a ne po svoji krivdi. Pravico ima do 17.500 dinarjev mesečno. Za štipendije obstaja poseben samoupravni sporazum, po katerem se ravnamo. Rejnina gre otrokom razvezanih zakoncev.«
• Vse več je pritiska na denarne pomoči kot dopolnilni vir preživljanja. Kdo prosi zanje?
»Začasno ali tudi samo enkratno denarno pomoč dobi družina, ki se znajde v trenutkih gmotnih škripcih. Lani je bilo 264 ljudi, pretežno zaposlenih v Iskri Telematiki, ki zgolj s plačo niso zmogli dragih stroškov bivanja na Planini. Za to pomoč trka tudi vse več upokojencev, ki z nizko pokojnino sicer ne bi mogli preživeti. V domovih upokojencev že ves čas doplačujemo onim, ki nimajo dovolj pokojnine in prispevka svojcev za kritje oskrbe. Poslej bodo morali svojci prispevati obvezen delež k temu, in si-
cer 60 odstotkov od poprečnega    ^ I hodka na člana družine. To bo Vff dobno kot pri vrtcih prizadelo žep* ^v}} in vplivalo na odločitev: v dom $ D, k ali ne.« w 1
• Kako ugotavljate dohode^1* družine? >Q
»Dohodek ni le tisto, kar čla^tc družine zaslužijo v združenem d^lo lu, niso le popoldanski zaslužki, h^- d^j norarno delo, katastrski dohode)4 K vsem prejemkom družine iz pte u ra< teklega leta pri dodeljevanju soC^'k alne pomoči štejemo še več teko#
socialne pomoči. Če nekomu doM dek iz dela in pripadajoči otroš^ dodatki navržejo dovolj, da lah^ * živi, že ni več upravičen do nejf'
druge socialne pomoči. Ta na
0
dodeljevanja bo poslej bolj v PrlX?-resnično socialno ogroženim, tem ko za tiste na meji ni p°sebITbrt ugoden. Za slednje imamo rešitve. Tudi če prosilec za social*1 ;< pomoč prikaže dohodek, zaradi W v r terega bi mu pripadala social^ $U pravica, ni nujno, da pomoč tu? dobi. Zlasti takrat ne, če ugoto^ mo, da njegov standard presek, prikazani dohodek. Po drugi stra^ pa tistemu, ki je na meji ali PreS ga cenzus, pomoč dodelimo, če uj^J
tovimo visoke stroške bivanja
tem se sicer sprašujemo o upra^j čenosti sistema, ki .kaznuje' p& nega, delovnega (tega, ki ima *\ zen osebnega dohodka še P°.P°„fc,t danski zaslužek) in .nagradi' tisj^ ^ ga, ki ne dela. Pravici ni mogo^ ^ vselej zadostiti. Radi bi le ublaZ*j i socialna nesorazmerja in pomag^ . onim, ki jim le delo ne zadošča ^ preživetje.« D. Z. Žlebif ■
Sv
I 26. MARCA 1985
GOSPODARSTVO
.3. STRAN <mS3mmmXLAL:
ezultati slabši od pričakovanih
soluciji za leto 1984 so zapisali precej večje številke kot so jih > ceK JJsko dosegli — Družbeni proizvod je manjši za 9 odstotkov ivan ^ihodki na tujem trgu so rasli počasneje od prihodkov doma, za pf je posledica nizkih cen v izvozu — Izdatki za obrasti so se bi n» irojili in so zanje odšteli polovico vsote, ki so jo izplačali za ir n pie dohodke — Zaloge podvojene, izgube potro jene
'|ja Loka — Finančni rezultati 55 odstotkov, enako kot celotni prihodek.. Ob upoštevanju podražitev vhodnih surovin in materialov se vidi, da so v škofjeloškem gospodarstvu z materialom delali zelo varčno.
pre-
tujiflP"81' kot so predvideli z resolu-lobn( ua .lani- Predvideli so, da bo liki" * proizvod večji za 3,2 odstpt-;orrti ?.ustrijska proizvodnja za 4 in nnoHftteka tudi za 4 odstotke večja.
:° zaposlenih naj bi se povečalo > izV y °dstotka, ob upoštevanju end* f Pa za 1,5 odstc
Uči*, Povečal za 15 odstotkov, kon-raVji pni za 18 odstotkov. Uvoz naj
Ppškega gospodarstva so bši,
& lani.
odstotka. Izvoz naj
alcCVečJi za 10, od tega konvertibil-jono'j ^ odstotkov. Investicije v os-arje*'* sredstva naj bi obdržale ptf! stotni delež v družbenem pro-bruto osebni dohodki pa naj ni ž«l balu za 20 odstotkov zaostaja-;tićfl' dohodka, splošna poraba h d« l ^? odstotkov.
negi Sežki so precej slabši. Ob upo-ja poprečne 61-odstotne rasti a'pt^ijskih izdelkov je družbeni al«*? 0(* realno upadel za 9 odstopi '^dustrijska proizvodnja je bi-veČ5 , za okoli 3 odstotke, kmetij-a na*a. 1,4 odstotka. Število zaposlenije^6 povečalo za 1,3 odstotka, ce-0|dJ 'zvoz je upadel za 2 odstotka, >e je klirinški zmanjšal za 22 od-.°v. konvertibilni pa povečal za stotkov. Uvoz je bil večji za j°tkov, od tega konvertibilni za potkov. 94 odstotkov uvoza "avljajo surovine in material ( ^izvodnjo, oprema 5 odstotkov ^°s0 M>o za široko potrošnjo odsto-' ob»,es^ciJe v osnovna sredstva 1 ol< n odstotkov manjše kot lani in *P tf 'J delež v družbenem proizvodu & ) na 10,2 odstotka- Splošna in ^ili Poraba sta zaostajali več kot <fn« k' dogovorjeno, bruto osebni do-9 J; Pa so se povečali v skladu z tiV &• družbenega dogovora.
Jvečjj vpliv na skromnejše rasti . ^cakovanih imajo nesorazmer-ins°^e rasti cen materialov in su-2a proizvodnjo, ki so se pove-6 veliko hitreje kot cene izdel-^r nizke cene, ki jih delovne or-
Zelo pa so se povečale zaloge izdelkov, ki so se v primerjavi z letom 1983 podvojile in predstavljajo že 18,4 odstotka dohodka. Skoraj podvojili so se tudi stroški za energijo. Realno je bil lani dohodek škofjeloškega gospodarstva za 6 odstotkov nižji kot predlani.
Obveznosti iz dohodka za skupno in splošno porabo v občini so se lani zmanjšale. Zelo pa so se povečali izdatki za obresti in so v primerjavi s predlani večji kar za 122 odstotkov. Za obresti od kreditov je gospodarstvo dalo 2,2 milijardi dinarjev, kar je skoraj polovica vsote, ki so jo porabili za osebne dohodke. To pomeni, da ima gospodarstvo premalo lastnega denarja za poslovanje.
Nasprotno od večjega dela Gorenj-
ske pa ima Škof j a Loka več pozitivnih kot negativnih tečajnih razlik. Pozitivnih tečajnih razlik je gospodarstvo obračunalo za 867 milijonov dinarjev, negativnih pa 426 milijonov dinarjev.
Zelo^se je zmanjšal delež čistega dohodka za osebne dohodke, medtem ko je delež skupne porabe ostal enak. Realni osebni dohodki,'kljub drugačnih zahtevam, še vedno močno upadajo.
Manj denarja kot predlani so lani organizacije združenega dela namenile za poslovni sklad, zato se je kljub večji amortizaciji delež sredstev za akumulacijo zmanjšal. Tudi denarja za stanovanjsko gradnjo bo letos manj.
Izgube so se več kot potrojile. Iskra Reteče ima 366 milijonov dinarjev izgube, Jelovica — tozd Montažni objekti 23.612.000 dinarjev. To so pokrili že pred zaključnim računom, ko so sprejeli tudi sklepe, o izdelavi sanacijskega programa. Remont gradnje Žiri je imel 24 milijonov dinarjev izgube inje v stečaju, delovna organizacija Sport in rekreacija pa je imela 2,4 milijona din izgube zaradi večjih investicij leta 1984- L. Bogataj
Zavarovanje naj bo kvalitetno
Po programu naj bi se letos število zavarovanj v Zavarovalni skupnosti Triglav, Gorenjski območni skupnosti Kranj povečalo za 4 odstotke, vplačane premije pa za 44 odstotkov
B .2cije dosegajo v izvoz.
;ji56°tni prihodek se je lani povečal r"Jjbodstotkov, kar pomeni, da je i:?° manjši,kot je bil predlani. anL°}J so se povečali prihodki na in sicer za 67 odsto-kuf D     kaže, da so cene doma viso-^•i l^asle. V strukturi celotnega pri-f     Pa predstavljajo slabih 33 od-Vflflti V" Prihodki na tujem trgu so K^ pečali za 59 odstotkov, v štrukla j].Pa znašajo 13,6 odstotka. Pri-' imta' 0c* skupnega prihodka na do-a tU' 3?1,1 *n tuJem trgu so se povečali ^Lf odstotkov in jih je 6,9 odstotka. L j^stotka znašajo prihodki zno-jjj t      Počasnejša rast prihodkov ir>vi^em trgu je posledica nizkih jH j** jih izvozniki dosegajo na tu-e j, r§ib, med drugim tudi zaradi iz-£ " *a vsako ceno.
a&tki so se lani povečali za
Kranj — Delegati zborov temeljnih rizičnih skupnostih in zbora Gorenjske območne skupnosti Kranj Zavarovalne skupnosti Triglav so na zborih konec februarja sprejeli letošnji načrt števila zavarovanj in zavarovalnih premij.
Ocenili so, da so lani v Gorenjski območni skupnosti Kranj dobro poslovali. Letos si morajo prizadevati, da bo na področju zavarovanja na Gorenjskem čim manj nepokritih škod. Zavarovalne storitve je treba čim bolj približati zavarovancem.
Tako naj bi zaradi večje gospodarske varnosti v zavarovanje zajemali vse nezavarovane oziroma prenizko zavarovane nevarnosti. Prizadevali si bodo, da bodo razširili strojelomna zavarovanja, zavarovanja obratovalnega zastoja, transportna ter zunanjetrgovinska zavarovanja. Posebno skrb nameravajo nameniti popolnejši zavarovalni zaščiti v odgo-vornostnih zavarovanjih v združenem delu. Še naprej bodo delali tako, da bi bila požarna zavarovanja čim bolj ustrezna in sklenjena tako, da bo dejansko upoštevana vrednost premoženja. Vsa požarna zavarovanja, ki so starejša od dveh let, naj bi ponovno preuredili in se približali vsaj 25-od-stotni vrednosti premoženja. Pre-
uredili bodo tudi vsa stanovanjska zavarovanja. Nadaljevali bodo 'tudi z lani začetimi akcijami na področju življenjskih zavarovanj. Na področju zavarovanj bodo v Gorenjski območni skupnosti skušali čim bolj kvalitetno slediti tudi naraščajoči inflaciji, še posebej pri kolektivnih nezgodnih zavarovanjih.
Lani je bilo v Zavarovalni skupnosti Triglav, Gorenjski območni skupnosti Kranj sklenjenih čez 282 tisoč različnih zavarovanj, vrednost vplačanih premij za ta zavarovanja pa je znašala 1,6 milijarde dinarjev. V letošnjem programu so si zadali nalogo, da bodo število zavarovanj povečali za približno 10.600 oziroma za štiri odstotke, število vplačanih premij pa za dobrih 700 milijonov oziroma za 44 odstotkov. Pomembno je, da se je že zdaj načrtovana rast premije v zasebnem sektorju izenačila z načrtovano rastjo v družbenem sektorju. Na obeh področjih naj bi bila namreč večja za 44 odstotkov.
A. Žalar
Stroji čakajo delavce
V tržiškem Zlitu so lani dobro gospodarili, pozna pa se jim izpad proizvodnje v obratu masivnega pohištva, ki so ga lani prenovili in zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavcev še vedno ni polno izkoriščen
Tržič — Za Zlitove delavce je bilo lansko leto težko. Po dolgih letih so se odločili za večjo investicijo, postavitev nove proizvodne hale in rekonstrukcijo obrata masivnega pohištva. To je bil izredno velik zalogaj. Ves denar so »podrsali« skupaj in najeli dolgoročne in kratkoročne kredite. Za občinski praznik, prve dni avgusta lani, so slovesno pognali prenovljeni obrat. Izpad proizvodnje je bil večji, kot so pričakovali. Še danes obrat ne dela s polno zmogljivostjo, vendar ne zato, ker ne bi imeli naročil ali surovin; manjka jim kvalificiranih delavcev. Le 88 jih dela, v obratu pa je planiranih delovnih mest za 112 delavcev. Nizki osebni dohodki niso privabili delavcev. Dohodki so bili nizki zaradi izpada proizvodnje in zmanjšanega izvoza ter zaradi visokih obresti, ki so jih morali odplačati za kredite. Samo obrat masivnega pohištva je lani plačal 3 stare milijarde obresti!
Tudi v tozdu pohištvo je grozila izguba, vendar so s svojim denarjem pokrili vse obveznosti, zmanjkalo jim je le za sklad skupne porabe in za stanovanjski sklad. Tu sta priskočila na pomoč ostala dva tozda. Tozd Žaga je posloval normalno in tudi v tozdu Lesna predelava so bili rezultati zadovoljivi. Padla je le akumulacija na ravni delovne organizacije. Celotni prihodek je bil v Zlitu leta 1984 za 57 odstotkov višji od leta poprej, stroški so narasli za 65 odstotkov, dohodek je bil 46 odstotkov vi-
Surovin Zlitu ne bo primanjkovalo, naročil tudi ne, le kvalificirane delavce potrebujejo.-Foto: D. Doleiic
00OOOOOOOOOOOOnnr O^OOOOO
KRANJ
O
c
C C
PEPELKA v Kranju
Ta teden vam po ugodnih cenah priporočamo OTROŠKE VETROVKE od 2.150 do 3.650 din IN OTROŠKE JEANS HLAČE OD 2.550 do 2.775 din (od 6 do 16 let)
(J O O
o o o
šji od leta 1983, čisti dohodek le 19 odstotkov višji, ostanek čistega dohodka pa je bil za 4,5 odstotka nižji od leta 1983.
Poprečni osebni dohodek je po zadnjem poračunu znašal 25.600 dinarjev. Sorazmerno nizek je, čeprav na tržiški ravni, vendar pa so prav zaradi tega imeli težave z zaposlovanjem rovih delavcev. Stvari pa se obračajo na bolje. V Zlitu vodijo dobro štipendijsko politiko in v vseh srednjih tehničnih lesarskih šolah štipendirajo trenutno 20 učencev. Predvidevajo tudi, da se bodo poprečni osebni dohodki v delovni organizaciji letos dvignili na 36.000 dinarjev; to pa bo spodbudno tudi za nove delavce.
V letošnjih planih .so delavci Zlita zapisali 30 do 40 odstotkov večjo proizvodnjo masivnega pohištva in tudi toliko večji izvoz. Letos bo namreč novi obrat že redno in tudi bolj polno obratoval. Proizvodnja Žage ostaja na lanski ravni, prav tako Lesne predelave, le da bodo tu letos delali z manjšim številom delavcev, Tapetništvo pa bo svojo proizvodnjo povečalo za 5 odstotkov pri istem številu zaposlenih.
Letos jim posli kar dobro kažejo. 95 odstotkov vse proizvodnje masivnega pohištva bodo izvozili, vse na zahodni trg: na Švedsko, v Švico, Zahodno Nemčijo in Francijo. Posle so v glavnem zaključili za vse leto in tudi dokaj dobre cene dosegajo pri sklepanju le-teh. Letos bodo skušali proizvajati večje serije, kar naj bi pocenilo proizvodnjo. Prilagajajo se zahtevam posameznih kupcev, predvsem pa dajejo poudarek kvaliteti, ki jim odpira vrata zahtevnega zahodnega trga. Predvidevajo, da bodo letos prodali na zahod okrog 100 vagonov masivnega pohištva in zanj iztržili 1,200.000 dolarjev.
Težave bodo še, je prepričan direktor Zlita Marjan Bizjak, kajti obveznosti se povečujejo, postopoma bodo morali odplačevati kredite, izvoz ni dovolj stimulativno obravnavan. S surovinami ne bodo imeli težav, tudi deviz jim ostaja dovolj za njihove potrebe, za uvoz furnirjev, lakov in ostalih materialov za površinsko obdelavo lesa. Letos se ne bodo lotili novih investicij. Le cesto ob Bistrici, ki vodi od skladišča gotovih izdelkov do ceste, bodo utrdili, da bo usposobljena za vožnjo kamionov. Sicer bodo pa le »celili rane«, pravijo. V prihodnjih letih jih čaka obnova tozda Žaga. Upajo, da bodo prihodnje leto že zbrali dokumentacijo in vsa soglasja, 1987. leta pa začeli z deli. Lotili se bodo tudi Tapetništva.
Najprej morajo poskrbeti, da bo obrat masivnega pohištva delal s polno paro. Tu je srčica njihove proizvodnje in prav od nje je odvisen položaj delovne organizacije in seveda, osebni dohodki delavcev.
D. Dolenc
obrtjo je težko začeti
' ' ^OOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO O
zasebnih obrtnikov v radovljiški občini še raste, vendar ne več tako hita     Pref* *et*' Tudi ugodnejši krediti za obrtnike, ki jih najbolj manjka, ne leK'^gajo. Vse večji problem postaja pomanjkanje poslovnih prostorov, ki ga de-* a rešujejo s skupnimi obratovalnicami. Prav pridobivanju novih poslovnih
5 j, radovljiški občini je trenutno 589 zasebnih °H1 *a   ' ^ imaJo zaposlenih 534 delavcev. Ste-!?kmh obratovalnic letno poraste za 6 do *0v- Prevladujejo kovinska, lesno predelov °br^' obdelava plastičnih mas in izdelava ji 0 rstnih izdelkov. Vse več je delavnic, ki so . p*h n°vane zaradi kooperantskih odnosov s b\\ \ f.arni. obrtniki pa so začeli kot s postran-
b^klicem. Vse bolj se obrtniki vključujejo v
.štorov nameravajo v bodoče nameniti kar največ pozornosti. Obrtniki imajo hO" ■ ri° .^e^avcev» poprečno enega v obratovalnici. V tem pogledu bi morali v bodo-,ej(   ^jati obrti večji poudarek.
polnjujejo turistično ponudbo, in tiste, ki se za izvoz in nadomeščanje uvoza povezujejo z indu strijo. Hkrati so v načrte zapisali, naj bi se pri zasebnih obrtnikih zaposlilo več delavcev, saj zdaj znaša poprečje komaj 0,94 delavca na obratovalnico.
Lani so v ta namen uvedli ugodnejše kredite, vendar pravih učinkov le-ti niso dali. Hromi jih pomanjkanje poslovnih prostorov. Pereči problem so delno reševali z ustanavljanjem skupnih obratovalnic, pri čemer so poenotili postopek pridobivanja obrtnega dovoljenja in dovoljenja za ustanovitev skupne obratovalnice. Da bi bilo pri obrtnikih zaposlenih več delavcev, so včasih glede sanitarnih pogojev pogledali tudi malce Skozi prste.
Večja skrb za obrtne gradbene parcele
Občinski izvršni svet bo v bodoče bolje skrbel, da bodo pri delitvi gradbenih parcel, najemanju poslovnih prostorov in prenovah imele prednost obrtne dejavnosti, za katere bodo posebej skrbeli in jih imenujejo prednostne in deficitarne. V naseljih bodo iskali .plombe' v novih zazidalnih načrtih pa zagotovili lokacije, tudi pri ureditvenem načrtu Radovljice. Že zdaj bodo pregledali, kje jih je moč hitro zagotoviti, možnosti se kažejo v Lescah, Lancovem in v Lisicah pri Bledu. Stanovanjske soseske naj bi v bodoče gradili po zgledu Cankarjevega naselja v Radovljici, ki prav zdaj dobiva vrsto lokalov. Namensko bodo za gradnjo in prenavljanje poslovnih prostorov za storitvene obrtnike, ki jih je najmanj, usmerjali sredstva najemnin za poslovne prostore in sredstva iz občinskega proračuna ter jih oplemenitili v banki.
jI) ^
m°°disi preko organizacij združenega dela l%fr.ek° obrtnih zadrug. Se vedno pa manj-ft/^ikov, ki bi se ukvarjali s servisnimi de-^Šh * za lJuc*i *n s klasičnimi obrtmi, kot so [<      šiviljstvo in čevljarstvo. Mfj°^rtjo kot s postranskim poklicem se btjT* 550 ljudi. Največ jih dela v kooperaciji s ^^lrn* tovarnami, posebej z Almiro in Veze-^|fotef: kolikšno širino dopušča občinski odlok, ' f d   . so ^e^eb preprečiti šušmarstvo. p 0fužbenem proizvodu radovljiške občine H&ll} 10.4-odstotni delež, na Gorenjskem
lh Nst^^ega. Relativno največji delež na Go-°: imajo
%u.1'1 Jnnajo tudi odvedeni prispevki in davki %v     zasebne obrti in predstavljajo 6,6 od-IJ0yj..yseh prispevkov in davkov gospodarstva Mt^Jlske občine. Glede na višino odmerjenega ^•^zema radovljiška obrt drugo mesto na ff Sbn   m» na Prvem Je kranjska. Obrt ima po-'rtfa0 mesto tudi v radovljiškem občinskem ^U, lani je bil njen delež 34 odstotni.
\ y° poslovnih prostorov, premalo , ^*enih pri obrtnikih
'/^%v razvoju zasebno obrti imajo prednost eHe dejavnosti, nadalje dejavnosti, ki do-
Davčna politika ne spodbuja širjenja obrtnih delavnic
Sprememba poslovnega časa seveda ne bo , zadoščala, da bi se pri obrtnikih zaposlilo več delavcev. Spremeniti bo treba davčno politiko, ki zdaj vlaganj v širitve delavnic ne spodbuja. Odprta vprašanja prometnega davka-pri nakupu osnovnih sredstev, ustreznega obračunavanja amortizacije, priznavanja stroškov za gradnjo ali obnovo poslovnih prostorov. Opozorili so na vmesni prometni davek, ki pri večini izdelkov in polizdelkov v kooperaciji z zasebnih sektorjem znaša od 60 do 80 odstotkov cene in je tako močan vir inflacije. Ne zdi se jim prav, da obrtniki članarino gospodarski zbornici plačujejo v odstotkih od dohodka, namesto v določenem znesku. Nerazumljivo je tudi, da mora obrtnik, ki opravi servis zdravstvenih vozil, zaračunati prometni davek za rezervne dele.
Z ustanavljanjem skupnih obratovalnic se število delavcev pri obrtnikih ne more kaj prida povečati, saj zakonska določba dovoljuje enako število delavcev kot v samostojni obratovalnici.
Brez staršev je težko postati obrtnik
Med ovirami za hitrejši razvoj obrti je tudi zaradi pomanjkanja praktičnega dela neustrezni sistem usmerjenega izobraževanja. Mladi po končani šoli lahko pridobijo ustrezno znanje le pod vodstvom dobrega mentorja, sicer pa tudi po dveh do treh letih, kolikor terja zakon, niso usposobljeni za samostojno opravljanje obrtne dejavnosti. Neprecenljiva je tako pomoč staršev, ki jim lahko omogočijo vstop v skupno obratovalnico. Sicer pa je pot do obrtne dejavnosti dosti daljša, kakor tudi do zaposlitve pri obrtniku, saj ti želijo imeti delavca, ki zna opravljati delo.
Zanimanje zdomcev usiha
Pred leti smo veliko govorili, kako bodo zdomci odpirali obrtne delavnice. Zdaj ugotavljajo, da njihovo zanimanje usiha. Razlog je preprost. Zaradi visokih obresti se jim bolj splača vezati prihranke v banki in prav nič dela nimajo z gradnjo delavnice, nakupom strojev in opreme.
Zaradi visoke inflacije, neustreznega priznavanja stroškov za razširjeno reprodukcijo in amortizacijo in sploh zaradi občutka nestabilnosti se zanimajo predvsem za opravljanje dejavnosti, ki ne zahteva velikih kapitalnih vlaganj kot so inženiring, računalniške in projektne storitve. Teh pa pri nas ni možno opravljati s samostojnim osebnim delom.
Presenetljive razlike pri osebnih dohodkih
Osebni dohodki sq seveda največja spodbuda za zaposlitev pri obrtnikih. Razlike so presenetljive. Z januarske plačilne liste je razvidno, da se gibljejo od 11.728 do 40.400 dinarjev v storitvenih dejavnostih in od 20.000 do 101.420 dinarjev v proizvodnih obrtnih dejavnostih. Izredno nizki so v nekaterih frizerskih in mizarskih delavnicah, pri avtoprevoznikih in v obratovalnici mikrofilmskih storitev. V poprečju pa so delavci zasebnega sektorja bolje plačani od poprečja v gospodarstvu.
Jasno je torej, da gre v nekaterih obratovalnicah za mezdne odnose in ne za delitev po delu. Sliko pa seveda kvari tudi prikrivanje pravih zaslužkov, kar je posebej očitno pri obrtnikih samih. Zaradi nizkega osebnega dohodka so prispevki iz osebnih dohodkov manjši.
Potrebna bo torej skupna akcija sindikata oziroma inšpekcijskih služb in davčnih služb za ' uveljavitev enakih in objektivnih meril za vrednotenje del.
Domača in umetna obrt slabo razviti
Glede na turistično povpraševanje sta domača in umetna obrt slabo razviti. Registrirani so le trije izdelovalci in dva obrtnika, ki izdelujeta izdelke umetne obrti poleg drugih obrtnih izdelkov.
Domača obrt je lahko dopolnilen zaslužek kmečkih družin v zimskem času, zato jo kaže spodbujati posebej v odročnejših krajih. Novi zakon o davkih občanov oprošča plačilo davka od dohodka doseženega s prodajo izdelkov domače obrti. Izdelovalci izdelkov umetne obrti te olajšave niso deležni. ...
M. Volčjak
GLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK. 26. MARCA
V soboto zborovanje na Planici
Albert Logar, predsednik koordinacijskega odbora za krajevni praznik štirih krajevnih skupnosti v kranjski in škofjeloški občini: »Čeprav bodo nekatere tradicionalne prireditve za praznik skromnejše, smo poskrbeli za množičnost in dobro organizacijo — Zahvala vsem, ki so pomagali.«
Žabnica — 27. marec je praznik krajevnih skupnosti Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica. Tega dne se krajani spominjajo legendarne borbe Selške čete Cankarjevega bataljona iz 1942. leta. Takrat je padel narodni heroj Stane Žagar s štirinajstimi soborci. V spomin na ta tragični herojski dogodek je vsako leto na Planici nad Crngrobom množično zborovanje borcev, aktivistov in drugih sodelavcev NOV ter krajanov, občanov in mladine kranjske ter škofjeloške občine. V vseh štirih krajevnih skupnosti vsako leto pripravijo tudi druge prireditve.
Za letošnje praznovanje skrbi koordinacijski odbor, katerega predsednik je Alber Logar in Žabnice:
»Vsako leto je za organizacijo in usklajevanje prireditev zadolžena ena krajevna skupnost. Letos smo bili na vrsti v Žabnici. Prihodnje leto bodo imeli to nalogo v Bitnjah, nato pa v krajevni skupnosti Sv. Duh. V 18-član-skem koordinacijskem odboru, ki je sestavljen iz predstavnikov vseh krajevnih skupnosti, smo se odločili, da ne bomo bistveno spreminjali že tradicionalnega programa prireditev. Morda bodo prireditve skromnejše, vendar pa smo poskrbeli za množičnost in dobro organizacijo.«
»Osrednja prireditev bo zborovanje na Planici.«
»Letošnje množično zborovanje na Planici nad Crngrobom bo potekalo v znamenju 40-letnice osvoboditve in bo v soboto, 30. marca, ob 10. uri. Slavnostni govornik bo predsednik občinske konference SZDL Kranj Janez Grašič, v kulturnem programu pa bodo nastopili tudi učenci osnovne šole Lucij an Seljak. Na svečanost razen borcev, aktivistov, krajanov, občanov in mladine obeh občin vabimo tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij in organizacij združenega dela iz obeh občin. Upamo, da bo tudi letošnje zborovanje tako množično, kot so bila dosedanja, čeprav nas malo skrbi delovna sobota. Opozorim naj, da bo cesta iz Stražišča do Čepulj v soboto zaprta za motorna vozila od 8. ure do 9.30.«
»Kaj pa ostale prireditve?«
»Začele so se že v soboto, 23. marca, in bodo trajale ves teden do nedelje. Med pomembnejšimi so vsekakor slavnostne seje svetov krajevnih skupnosti, ki bodo v sredo, 27. marca. V Bitnjah in Sv. Duhu ob 18. uri, v Žabnici pa ob 18.30. Na sejah bodo podelili bronasta priznanja OF. Ob 19.30 bo v zadružnem domu v Žabnici po otvoritvi razstave tudi slavnostna akademija s kulturnim programom. Na njej pa bomo podelili priznanja športnikom. Katji Lesjak iz Srednjih Bitenj ter Jožetu Kuraltu in Ivu Čarmanu iz Sv. Duha.
Opozorim naj še na sobotni tradicionalni pohod Po poteh partizanskega Rovta. Začel se bo ob 7.30 izpred spomenika NOV v Žabnici. Naslednji dan, v nedeljo, 31'. marca, je na programu veleslalom na Soriški planini. Vsi tekmovalci se bodo prav tako ob 7. uri zbrali pred spomenikom v Žabnici.«
»Ste imeli pri pripravi letošnjega programa in prireditev kaj težav?«
»Večjih težav glede organizacije ni bilo, skrbelo pa nas je, kako bo z denarjem. Že sama organizacija ter priznanja, pokali, itd. nekaj stane. Zahva-
liti se moram organizacijam združenega dela in drugim, ki so nam pomagali z denarjem. To so IBI Kranj, KZ Sloga Kranj, Tekstilindus, ABC Pomurka Škofja Loka, Gradiš Škofja Loka, KZ Škof j a Loka, KOGP Kranj, Iskra Ki-bernetika, Telematika in ERO, Merkur Kranj, EGP Škofja Loka, Gorenjska predilnica, SGP Tehnik Škofja Loka, Marmor Hotavlje, občinska konferenca SZDL in občinski svet zveze sindikatov Škofja Loka, Jelovica Škofja Loka in zasebnik Viktor Porenta iz Srednjih Bitenj.
Ob tej priliKi naj še enkrat velja povabilo na naše prireditve, posebno še na množično zborovanje v soboto na Planici.« a. Žalar
Pešpoti
okoli Smlednika
Smlednik — Turistično društvo in Zveza združenj borcev NOV iz Smlednika sta zadnja leta zasnovala Spominsko pot, ki bo ohranjala spomin na NOB! Pot se začenja na smledniškem starem gradu in vodi po stezah skozi smledniške gozdove proti vzhodu do Repenj, kjer se pri Tilnovi cerkvici odcepi na jug proti Skaručni in severu proti Zapogam in Dornicam ter naprej v Vodice. Proti zahodu se vrne do Save in v Smlednik. S Skaručne se gre nazaj po Kurirski poti, ki se začne pri Tineku na Skaručni in vodi po gmajni do Ušice. Potem sledi oznakam po smledniški gmajni in se po »rjavi poti« vrne do Slogarja v Smlednik. Poti so markirane in namenjene vsem, ki še ne poznajo krajev pod Šmarno goro ali se radi vračajo v ta konec. Obiskovalci lahko vidijo tudi prek deset spomenikov iz NOB.
Smledniški turistični delavci priporočajo £e druge okoliške pešpoti. Obsavska pešpot vodi od smledni-škega mostu prek Save do Moš. Kratka sprehajalna pot gre iz vasi na obalo Zbiljskega jezera; ena najstarejših poti vodi od smledniške cerkve prek Brezovca v Pirniče in naprej proti Mednemu in Medvodam.
D. Papler
VAŠA PISMA
»PREPOCENI« ODVOZ SMETI
Čeprav je odvoz odpadkov zelo drag, je za nekatere objestneže v jeseniški občini, kot kaže, še vedno prepoceni. Predvsem to velja za občane krajevne skupnosti Sava na Gregorčičevi in delu Tomšičeve ulice nad glavno cesto. Tod odvoz odpadkov ni mogoč s tako imenovanimi jurčki, marveč le z zabojniki (kontejnerji), kakršen je, na primer, pri avtobusni postaji nasproti Bertonclja. Vanj nekateri občani prinašajo žareče odpadke iz centralnih peči in štedilnikov. Ko so se odpadki vžga-*li, je gorelo od petka do ponedeljka dopoldne, dokler delavci Kovinarja zabojnika niso odpeljali. Smrad se je širil daleč naokrog. Mar moramo res še sami onesnaževati zrak v že tako onesnaženih Jesenicah? Nabava jurčka danes ni poceni, pa še vsak ga mora nabaviti sam. Zabojnik pa je najmanj stokrat dražji. Tega ne občutimo, ker je pač družbena last. Menim, da bi bilo treba takšne objestneže poiskati in kaznovati. Če pa krivca ne bi našli, naj Kovinar podraži odvoz odpadkov na tem področju. Prepričan sem, da ga bodo potem krajani sami hitro našli. Jože Mrovlje,
Jesenice
V _*
Razvoj
numizmatičnega društva ■
Kranj — Na Gorenjskem so bile že prva leta po vojni želje za boljšo organiziranost numizmatikov in njihovih stalnih srečanjih. Ker društveno delovanje ni zaživelo, so se nekateri gorenjski zbiralci vključili v Numizmatično društvo Slovenije s sedežem v Ljubljani, ki je takrat že uspešno delovalo.
Vedno večje zanimanje in povečano število zbiralcev je terjalo ustanovitev gorenjskega društva. Tako je bilo 29. junija 1971 ustanovljeno Numizmatično društvo Gorenjske s sedežem v Kranju. Ustanovnih članov je bilo 25, združevalo pa je zbiralce iz kranjske, jeseniške, radovljiške, škofjeloške, kamniške in tržiške občine. Lani je imelo društvo 63 članov. Društvo je izdalo svojo plaketo. Izdelanih je bilo 82 primerkov. Plaketa je iz srebra čistoče 950, težka je 411 gramov, njen premer pa je 45 milimetrov. Izdelanih je bilo tudi 1000 klubskih značk s starim kranjskim grbom in napisom Numizmatično društvo Kranj ter letnico ustanovitve. Ob 10. obletnici delovanja društva so izdelali drugo plaketo. Doslej je bilo izdelanih. 50 primerkov. Plaketa je izdelana iz srebra čistoče 900. Težka je dobrih 15 gramov, njen premer pa je 33 milimetrov. Izdane so bile tudi zlate, srebrne in bronaste značke v nakladi 1500 kosov.
Člani Numizmatičnega društva se redno srečujejo vsako prvo nedeljo v mesecu in prvi ter tretji torek v mesecu v mali sobi hotela Jelen v Kranju. Vabljeni člani in tudi ljubitelji te dejavnosti, ki še niste člani društva.
ČRTOMIR ZOREČ
PRAVNIK SVETUJE
OBRAČUN SAMOPRISPEVKA IN ČLANARIN L. K. iz Medvod
Ste invalid III. kategorije. V temeljni organizaciji, delate 4 ure, za preostale 4 ure pa prejemate nadomestilo osebnega dohodka. Zanima vas, ali je pravilno, da se samoprispevek, članarine itd. obračunavajo od skupnega zneska osebnega dohodka?
Odgovor: Menimo, da je takšen način plačevanja oz. obračunavanja samoprispevka in članarin pravilen. Ti prispevki se namreč plačujejo v določenem odstotku od osebnega dohodka ne glede na to, da gre za nadomestilo osebnega dohodka, ki ga temeljna organizacija obračunava in izplačuje na račun sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarova-.nja.
VRAČILO ŠTIPENDIJE B. N. iz Triča
Med šolanjem na srednji šoli ste od delovne organizacije prejemali štipendijo. Po končani srednji šoli ste nadaljevali študij na visoki šoli, vendar za poklic, ki ga delovna organizacija, pri kateri ste prejemali štipendijo, ne potrebuje. Zanima vas, ali delovna organizacija toži za vrnitev štipendije, čeprav nimate nobenih sredstev, in v kakšnem roku?
Odgovor: Verjetno že pogodba o štipendiranju med delovno organizacijo in vami določa pravice delovne organizacije in vaše pravice. Ker ste šolanje nadaljevali brez soglasja delovne organizacije oz. spremembe štipendijske pogodbe, vas delovna organizacija seveda lahko uspešno toži za vrnitev štipendije. Dejstvo, da nimate ^sredstev, ne bo vplivalo na uspeh
S
delovne organizacije v tožbi pri rednem sodišču. Vprašljivo pa je, ali bo delovna organizacija uspela z izvršbo preden se boste zaposlili, saj nimate nobenih sredstev in premoženja. Glede zastaranje vložitve tožbe velja splošni, to je 5-letni zastaralni rok.
STANOVANJSKO POSOJILO L. Č. iz Preddvora
Hišo gradite več kot 50 km stran od sedeža vaše temeljne organizacije. Ko ste zaprosili za stanovanjsko posojilo, vam ga niso odobrili z obrazložitvijo, da delavci, ki rešujejo svoje stanovanjske probleme v oddaljenosti več kot 50 km, niso upravičeni do stanovanjskega posojila.
Odgovor: Če je v samoupravnem splošnem aktu vaše temeljne organizacije naveden tudi pogoj, da delavci rešujejo svoj stanovanjski problem tako, da ne bodo prihajali na delo dalj kot 50 km, je odločitev vaše temeljne organizacije, da se vam stanovanjsko posojilo ne odobri, pravilna.
Takšna določba samoupravnega splošnega akta ne krši ustavnega načela enakosti občanov, kot je ugotovilo Ustavno sodišče SRS s sklepom dne 12. 1. 1984.
DELITEV SOLASTNINE L. Z. iz Cerkelj
Po smrti očeta ste z bratom in sestro pridobili zemljišče v solastnino. Sprašujeta, ali lahko zahtevate delitev te solastnine.
Odgovor: Kot solastnik imate ob vsakem času pravico zahtevati delitev solastnine, to je zemljišča. Delitve solastnik namreč ne more zahtevati le v času, ko bi bila le ta v škodo drugih solastnikov, kar pa verjetno pri delitvi zemljišča ni primer. Pravica, zahtevati delitev, ne zastara. Vendar pa se morate o načinu delitve sporazumeti z bratom in sestro, sicer način delitve določi sodišče.
PO PREŠERNOVIH STOPINJA
V KRANJ
oda
(12. zapis)
KLIENTI ADVOKATA PREŠERNA
Kaže, da je Gorenjska res potre bovala svojega advokata, ki bi znal dobro sukati jezik in pero ter prav svetovati. Kajti takoj, ko je doktor Prešeren odprl svojo pisarno v Kranju, je že imel toliko dela, da ga sam s pisarjem Rudolfom nista več zmogla in je bilo treba najti še drugega pisarja.
Dotlej so morali ljudje za vsako še tako majhno pravno stvar potovati v Ljubljano in se tem izročati na milost in nemilost tamkajšnjim odvetnikom, ki čestokrat pri računih niso bili ljudo-mili. Zdaj pa so dobili v Kranj svojega človeka, rojaka Gorenjca, ki je bil res malo samosvoj, po vedenju in noši drugačen od drugih ljudi. Že pri prvih poslih pa se je pokazal za spretnega, izkušenega jurista, ki je znal vedno prav svetovati in uspešno posredovati. Novi advokat je bil tudi sicer povsem drugačen od drugih advokatov, ki so se jih ljudje zaradi njihove zahtevnosti kar bali. Doktor Prešeren pa se je takoj izkazal, da je pošten, človeško pravičen in prav nič oderuški, saj za nekatere manjše pravne usluge niti plačila ni zahteval, revne kmete pa je kar zastonj zastopal pred oblastmi. Značilno zanj je bilo tudi načelo, da krivičnih pravd sploh ni hotel prejemati. Zaslužkom iz takih poslov se je raje odpovedal.
Knjiga Prešernovih ekspenzarjev — odvetniških računov — je obsegala več kot 270 številk. Iz seznama vidimo, da zaslužki pesnikove advokatske pisarnice niso bili veliki. Največ je majhnih zneskov, celo v krajcarjih. Drug advokat bi računal drugače, bolj v goldinarjih, četudi je bilo že tedaj predpisano, koliko smejo za kak posel zahtevati. Odvetnik Prešeren je imel kliente z vse Gorenjske, od Ljubljane do Bele peči pri Kranjski gori, od Jezerskega in Tržiča do Hotederšice, od Cerkelj do Krope, Kamne gorice in Železnikov, iz bližnje in daljne okolice Kranja.
Med strankami so bili najčešče kup-čijski ljudje, trgovci z žitom, lesom in živino, lastniki sitarskih in tekstilnih manufaktur, hišni posestniki in obrtniki, gostilničarji in kmetje, graščaki in fužinarji, zemljiške gosposke in vaške soseske.
Še ohranjeni pravni akti, ki so izšli iz Prešernove advokatske pisarne, pričajo ne le, kako spreten jurist je bil novi kranjski doktor, ampak tudi, kako človeški je bil do klientov, ki niso imeli s čim plačati njegovih storitev. Pričajo tudi, s kakšnim ognjem se je vedno gnal za pravično stvar. Kot pravni zastopnik nekega kmeta iz Šenčurja se je Prešeren izkazal za pravega doktorja ljudskih pravic. Bil je odločno proti takim dajatvam, ki obremenjujejo kmetovo prizadevanje za napredek pri obdelovanju zemlje in »so zares nadležne in kulturi škodljive«. Kot odvetnik se je Prešeren zavzel tudi za stražiške-ga kočarja in njegovega sina, ki so ju sosedje pretepli, ker sta se uprla samovolji premožnejših vaščanov. Takih pravd, v katerih je doktor Prešeren pogumno in spretno sukal jezik in pero za pravne in gmotne interese malih ljudi, je moralo biti več. V ekspenzarni
Graščak z Brda pri Kranju Anton Zois (1808—1873)
knjigi jih ne najdemo, ker so bil' krat te storitve brezplačne.
V seznamu klientov Prešerni same opazimo med drugimi, m* nimi imeni, tudi imena barona > Zoisa z Brda, Briksensko gosp< Bleda, Peharca, Pollaka, Aha| Mallija iz Tržiča, Terezijo Pagli jevo, Karla Floriana, Viljema J in oba Pleivveissa, očeta Valefl1 sina Konrada, Franca Mayrja : ge, o katerih bo treba še kaj ve sati v posebnih poglavjih teh za Da lepa beseda dobro mesto se je izkazalo tudi pri pravičnefl štenem advokatu Prešernu P1 koncu njegovega življenja, ko 11 bolezen že tako napredovala, daj služek z odvetniškim delom ni \ mogoče misliti.
Ko je bil pesnik še pri iW . sprejel neko pravdno zadev« .Ct'r jev Ruardov s Save pri Jeseni^\?t] račun je dobil precejšen preduj* bi ga ob dovršitvi tožbe obr8' Vendar pa je bila bolezen hitr^J Prešeren dela ni mogel do konC& 2o ic viti. jficer] Pa   pustimo   spregovoriti   *! nam najmlajšo pesnikovo sestro:, »M 2q kaj manjka?' je neka Kranjica jto. • vprašala. To pa zato, ker je vede' i ' ko bolni doktor težko dela in zavO ^ l< ga malo zasluži. ,Ne, so RuardoV ve dali za tožbo,' je Katra 0$ ^ Imel je doktor njegovo še neiz° , e/| tožbo. — Katra je potem dokterf J»*r kla: ,Saj tega Ruardovega denari1 *}ajc še zaslužil.' On njej: ,Od tega pa11 * h< bodi. Ruard že ve, zakaj mi je d* pcer prej in da jaz potrebujem. Jaz nje 0rari ga denarja še nisem zaslužil, f j^ft o bom. Zato ne smeš ne ljudem rtf 4ftef o tem govoriti.' Fužinar Ruard je jftfii la prijazen mož. Je v bolezni do' obiskal. To pa vem, da Ruardovi<> j a za tožbo niso nič nazaj zahtev* cer bi nam bila Katra kdaj poV* ko bi bili; pa ni.«
Kako vesten odvetnik je mor* ^* I Prešeren, dokazuje že na smrtni P 4. lji njegova skrb za štiri nedoko1* pravdne zadeve. Želel je, da bi' , IV dokončal kranjski okrajni komi*3 lPrj nez Pajk. »Zakaj prav Pajk?« je 1,1 r vedeti Katra. »Ti tega ne umeš! PJ * Osi previden in pravičen — da mj . \ drugi kaj ne zmede,« ji je pojasni' ll pQ
do] „ Pre
■■?čel
S
vir8
hi
kov fetr
k,
*P l*r iš Ji Wri !Pr
rrr^T ?'i' j*
i S
Priznanja za praznik KS Vodovodni stolp — Vsako leto 21. ma^ imajo v krajevni skupnosti Vodovodni stolp krajevni praznik v sp^ min na tragični dogodek, ki je bil med narodnoosvobodilno vojn° Šorlijevem mlinu na Mali Rupi. Tudi letos so pripravili več prireditvi Osrednja proslava s tovariškim srečanjem je bila v petek v Domxi J*f!, v Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik krajevne organizactf zveze združenj borcev Janko Prezelj, v programu pa so nastopili učt ci osnovne šole Simon Jenko, Glasbene šole, pripadniki garnizije J™ in narodnozabavni ansambel Oglarji. Podelili so tudi plakete in P^, znanja krajevne skupnosti. Plakete so dobili Zavarovalna skupi10.} Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Ivan Jelen in Jože RePj! Priznanja pa so dobili Melita Balta, Tone Bajuk, Marko Sbil, J° Štirn, Jože Zdešar, Štefan Zorman, Taborniški odred Stane Žagar, ^ seska Rupa in zbpr stanovalcev Valjavčeve 3. Slednjemu (predstav^1 j^j* na sliki) so priznanje podelili za dveletne uspehe na samoupravni in delovnem področju. — A. Z.
% 26. MARCA 1985
KULTURA
.5. STRAN (MMMISIGLAS
-d opere »odana nevesta
Jtovljica — Radovljiški ob-P sindikalni svet bo organizi-Jgled opere Prodana nevesta PJ^telja Bedficha Smetane v j?W Ljubljanske opere. Pred-P bosta v sredo, 3. aprila, in v [J: 10. aprila, ob 19. uri v Fj&ni. Stroške vstopnic in or-pfanega prevoza z avtobusi pijano bo v pretežni meri ?! občinski sindikalni svet, [^enci bodo prispevali le po dinarjev. Prisne prijave s poi-T^im seznamom in navedbo podhoda (Bohinjska Bistri-'?led, Radovljica, Begunje, pft) bo občinski sindikalni Kpre jemal najkasneje do Jrca. Kot vedno doslej priča-velik odziv delovnih orga-
10*
dui' bra'
,>M: ca
fuf"certi v Celovcu — Letos bodo ^etjič zapored pripravili Ce-j^o pomlad, niz koncertov, ki m}°do  zvrstili do srede maja. trfl ten domačih glasbenih skupin
nCi *° letos nast&pale tudi tuje. I Cert ansambla Nazareth je že _attii, x) nedeljo, 31. marca, bo
20. »to
uri v celovški mestni hali
h Pila znana pevka Tina Tur-
■^{nh ^° 'concert ansambla iovi ah Heep, ki bo 9. aprila ob odCUr* u celovški mestni hali, -'^ Jert italijanske pevke Gianne ttofl ^ni (na sliki) bo na sporedu larj1 . Qja ob 20. uri v celovški me-Pjl sledila bosta še dva
ki ju bodo pripravili v nJ, Q.rar*i  Delavske  zbornice: 9.
ne li/i°b 20- uri bo nast0Pila Sally
dol1     flumengo kitarist Manitas
,0v«r——
'7. maja ob 20. uri pa
Prva samostojna razstava — V medvoškem Donitu se s prvo samostojno razstavo likovnih del predstavlja Matej Mihovec, član Donitove likovne sekcije. Slika v različnih tehnikah, slikanje pa mu pomeni predvsem sprostitev in razvedrilo po delu. — fr
Literarni večer romantične poezije
Škofja Loka — Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka in Knjižnica Ivana Tavčarja sta v ponedeljek, 18. marca, skrbno pripravili literarni večer, ki sta ga poimenovali Sveta jaz nisem ljubil in ne mene svet. Marko Črtalič je pripravil izbor, ki je vseboval evropsko in ameriško romantično poezijo. Vseboval je večino pomembnejših poetov tistega časa, preseneča morda, da v svoj izbor ni uvrstil velikega nemškega pesnika J. W. Goetheja.
Recitatorji Tina Teržan, Alenka Bole-Vrabec, Jurij Simonič in Marko Črtalič so ob prijetnih zvokih Mahle-reieve   glasbe   predstavili pesmi
G. Bvrona, F. Holderlinga, G. Leo-pardija, H. Heineja, A. Puškina, A. Mickievvicza, K. Macha, J. Slona-skega, P. Shelleya in vedno navdihu-jočega M. Lermontova in A. E. Poe-ja. Posrečeno izbrano glasbeno spremljavo je usklajeval Ludvik Kaluža. Recitatorji so zavzeto in nežno, kljub posameznim nihanjem v interpretaciji, predstavili romantično poezijo in uspeli navezati stik z občinstvom.
Buren aplavz žal maloštevilnih poslušalcev je potrdil, da je bil to eden uspešnejših literarnih večerov v škofjeloški knjižnici.
Janez Jelene
Tržičani Borovljam
Tržič — V soboto, 23. marca, je iz Tržiča krenil avtobus kulturnih ljubiteljev Tržiča r.a obisk v Borovlje v tamkajšnjo veliko mestno dvorano, kjer so v uri in pol trajajočem programu predstavili svojo dejavnost, svoj domači kraj v pesmi, besedi in plesu. Večer, ki je izzvenel kot ponovno zbližanje dveh mest, ki sta pred leti že imeli precej razvejeno sodelovanje na vseh področjih, se je zaključil z željo, da bodo takšna snidenja kulturnikov vsako leto in da se tudi kulturniki iz Borovelj kmalu predstavijo tržiškemu občinstvu. »Občini, ki ju loči naravna meja Karavank, imata mnogo skupnih stičnih točk, kjer bi lahko sodelovanje razširili in poglobili. Naj bo kulturni korak prvi korak k temu cilju,« je v svojem govoru poudaril predsednik skupščine občine Tržič Janez Piškur
f lesoči osliček za otroke
bih Mladinska skupina, ki deluje v okviru Prešernovega gledališča, je
"el»CaVila Za 0der besedil° Erika Vosa PLEŠOČI OSLIČEK. Kot že m§  naslov pove, je predstava namenjena otrokom do četrtega razre-y   Osnovne šole.
;nil'il n Sm-islu otroške predstave je režiser Lojze Domajnko tudi zasta-; izstavitev, ki je pri njem vedno znova razpoznavna. Domajnko se ^'•bt        do svoJe§a modela dinamične in komunikativne igre, tega ^stave v predstavo v glavnem ponavlja, kar se pokaže kot uspehi, Otroška publika se redno izmenjuje, a tudi nima interesa, da bi ^ "*la različne postavitve. Konec koncev to ni slabo, kajti osnovno u *o otroških predstav je, otroke zabavati, jim zbujati fantazijo in gj., ^ekem smislu tudi moralno-etično oblikovati. Vse naštete kompo-tjj16 so tudi nujni sestavni del kvalitetnih besedil, namenjenih otro-&$t    *em primeru se izbrano besedilce Erika Vosa izkaže kot neza-U^0, celo neprimerno; njegova glavna tema je premalo jasna, vse-■Vir Preohlapno in predvsem prekratko zgodbo, s katero bi lahko mo-r*vfia °troke. Zato je predstava preveč razvlečena, poanta v njej ni a *n "svet na nogah ne stoji«. Zdi se, da se je Domajnko te po-^kljivosti besedila zavedal. Zato ga je razgradil na vrsto prizor-Kl> ki med seboj resda niso trdno povezani in je celota sestavljena iz 6>8anih koščkov; toda prizorčki so dinamični in dovršeni, delujejo H Vsem z gagovsko komiko. Tako je celotna predstava sestavljena iz ej,       med seboj slabo povezanih prizorov, ki sicer učinkujejo, reži-Jih ni povezal v trdno celoto. Lojzetu Domajnku je vseeno treba Hj?ati> da kljub obrobni vlogi, ki so mu jo dodelili v Prešernovem gle-4j, Cu> vedno poln energije in domislic ter vedno z novimi sodelavci, lr rja dodatne napore, včasih vstvari celo boljšo predstavo kakor ^sla« skupina — kljub profesionalnim sodelavcem, ki jih ta za svo-^dstave angažira od zunaj (režiserji, dramaturgi, scenografi ipd.). Net *Zrecmo dinamični, pestri, pevni in komunikativni predstavi je nekaj pomanjkljivosti oziroma nedovršenosti, zlasti v gibu, ki &k °bhkovala Gordana Schmidt; v igri oslička — Jolanda Tičar in Regouc — se igralca ne gibljeta skladno, prav tako tudi razboj--\o   ^e Kozjek in Bojan Pretnar ne. Od igralcev, ki so nasploh izvr-obvladovali animacijo in si vsestransko prizadevali, so sodelovali °Jca Furlan, Vanja Slap    in Andrej Krajcer. Pohvale vreden je >0j»nfem Jasen- čeprav ne vedno tudi dosleden govor (govor obeh raz-M L-v ve^a bolj točno določiti: kdaj govorita pogovorno, kdaj zboruj *ga je oblikoval in tudi besedila za pesmice napisal Ludvik Ka-
spo
itf.
^{>lač
^ Ir eve^ enolične skladbe na besedila songov je z 'tj1 Jih je tudi sam zaigral in zapel, pomagal pa mi
ložil Bojan Rakoma je Gorazd Vrbici -»lačno, polno barv in funkcionalno ustrezno sceno sta izdelala 0 Tušek in Milan Perne.
M. Pušavec
Gledališki listi, ki jih v novi »razgledniški« obliki ob svojih Wlerah izdaja Prešernovo gledališče, sicer posredujejo osnovne in-j^$0ac*Je o predstavi, toda zdi se, da včasih tudi napačne. Nerazumlji-*rftSe namreč izdajatelji gledališkega lista ušteli, ko tokrat trdijo, da H§ ^Slednica« ob Plešočem osličku že šesta po vrsti, ko pa smo letoš-^ono videli v najboljšem primeru le štiri nove predstave.
ko je podajal zbranim osebno izkaznico mesta Tržič.
V kulturnem programu, ki ga je vodil Bojan Veselinovič, so se z bogatim repertoarjem domačih in tujih pesmi najprej predstavili-bratje Zupan. Iz citer so člani Citraškega tria izvabljali viže slovenskih narodnih in umetnih pesmi in zvoke znanih melodij iz domačih in tujih filmov. Alenka Dolenc in članice plesne skupine LENA pri Mladinskem gledališču Tržič so s tremi koreografijami pričarale plesno dejavnost v Tržiču. Stane Bitežnik in Oliver Ogris sta s kitarama posegla v klasično glasbo, ob zaključku prireditve pa je komorni zbor PEKO pod taktirko Janeza Forška zapel nekaj domačih pesmi.
Po končani prireditvi so kulturniki izmenjali izkušnje, ki jih imajo na svojih področjih, in se dogovorili, da se srečajo v Tržiču in drugo leto spet v Borovljah. Boris j^^..
Veseli večer v Tržiču
Veseli večer Loškega odra in zbora Loka iz Škofje Loke bo peta abonmajska predstava Občinske kulturne skupnosti Tržič, ki bo v petek, 29. marca ob 18.30 v tržiški kinodvo-rani. Veseli večer na tržiški oder postavljajo namesto napovedane predstave VEČNA LOVIŠČA, ki zaradi tehničnih ovir še ni bila realizirana in jo bodo Tržičani lahko gledali kasneje izven abonmaja.
Čeprav je škofjeloški večer parodija, satira in bodica kraja, od koder prihajajo ustvarjalci, so problemi, ki jih načenja in iz katerih se norčuje, splošno slovenski, če ne kar svetovni. Tržičanom bodo prav tako razumljivi skeči o turizmu, gostinstvu, obrti, Evroviziji in smučanju kot vsem tisti, ki so si ta zanimiv in zabaven večer ogledali v Škof j i Loki.
Tržičanom humor ni tuj, saj so sami pred leti večkrat s humorjem udarjali po napakah v svoji okolici in zato bo prav gotovo zanimiv odziv domače publike. Režiser predstave je Miha Ješe, scenograf Simon Mlakar, lektor Marko Črtalič.
Ker gre za abonmajsko predstavo povejmo še to, da Tržičani dodatne karte za stranske sedeže in stojišča že lahko nabavijo pri blagajni kina.
Boris Kuburič
TOMŠIČEVA 44
Kranj — V četrtek, 28. marca, ob 16. in 17. uri bo v galeriji Nova v Delavskem domu (vhod 6) društvo Gle-dališče-lutke-glasba priredilo lutkovno predstavo Čarobna kreda. Gostovala bo lutkovna skupina Didlda iz Ljubljane. -
Razstava v kletnem razstavišču Prešernove hiše v Kranju
Mapa risb Zlate Volarič
V okviru sklenjenih predstavitev grafičnega in risarskega gradiva slovenskih in tujih avtorjev so pred nekaj dnevi v Prešernovi hiši odprli razstavo risb, ki jih je Zlata Volarič namenila za mapo, ki je izšla v samozaložbi.
Predstavljeni ciklus desetih risb spada med najbolj skrbno izdelana in likovno izčiščena dela Zlate Volarič, kar jih je slikarka pripravila v zadnjih nekaj letih. Avtoričina zbirka motivno prikazuje pestro in privčano življenje na deželi: delo na polju, v sadovnjaku, v vinogradu, otroke pri igri itd. Širši pomen imata dve risbi — Mati deli kruh in Množica.
Kompozicijski okvir, v katerega so vpete slike, ima elipsasto obliko. Tej se prilagaja velikost in lega figur, dreves in predmetov. Značilnost kompozicijske zasnove Zlatinih risb je tudi nagnjenost k simetrični razporeditvi posameznih elementov po slikarski ploskvi. Najpomembnejšemu prizoru ustreza stredišče slike, figure in predmeti, ki spremljajo glavno dogajanje, so med seboj v ravnotežju, obrobje slike pa je prekrito z različnimi drobnimi prizori, na obzorju se pojavljajo kulise arhitektur, nebo preletavajo jate ptic.
Simetrija, iskanje ravnotežja, prilagajanje kompozicije zunanjim omejitvam so v mnogočem značilnosti naivnega sli Varstva. Nedvomno spada Zlata Volarič v ta stilni krog, čeprav v njenem delu opažamo tudi posebnosti otroškega likovnega izražanja, še posebej v oblikovanju figur, ki so ploskovite, največkrat zajete od spredaj (en face) ali v polovičnem profilu. Sleherni kotiček v slikah Zlate Volarič je izpolnjen s figuro, vegetacijo ali čim podobnim.
Figure v Zlatinih slikah ne predstavljajo neke določene osebe, temveč so tipizirane. Prednost imajo sloke, vzdolžne človeške postave, ki se avtorici zdijo v estetskem pogledu najbolj sprejemljive in najbolje predstavljajo mladostne junake, ki so pogostni predmet slikarkine-ga oblikovanja.
Gibanje figur v slikarkinih risbah spominja na Ostržka, je sunkovito, včasih se nam celo zazdi, da so figure kot pred fotografskim aparatom za trenutek obstale. Notranjo napetost, ki žene upodobljene figure naprej, opazimo predvsem v gibih posameznih živali v prizoru Krmljenja ali v iztegnjenih vratovih dirjajočih konj v Jezdecih oziroma v napetih mišicah vpreženega goveda v Vožnji z vozom.
V Zlatine preproste in otroške lahkotne oblike je pogosto zavita tudi določena misel, simbol ali spoznanje. Mati, ki reže kruh, ne predstavlja samo nekega dejanja, temveč simbolizira tudi mati — rednico, lahko pa pomeni tudi plačilo za trud, družinsko skupnost itd.
Spomini na otroštvo predstavljajo močan vzgib za slikarkino neutrudno in pestro ustvarjalnost. Zelja po varnosti, po kateri stremi otrok, najde pri Zlati Volarič nenavadno, morda iz podzavesti izvirajoče izrazilo v svojski obliki dreves, katerih krošnje spominjajo po obliki na maternico, v kateri varno rastejo najrazličnejši sadeži.
Nagnjenje za simetrično gradnjo slike, podrejenost figuralnih in predmetnih sestavin v sliki dani kompozicijski shemi, rast prostora v višino, omejenost gibanja figur, nagnjenost k tipiziranju obrazov in teles vnaša v slikarkino delo nekaj, kar nikoli ne mine, dogajanje v sliki se spreminja v shemo, v neke vrste ornamentalno likovno telo, ki ga ne morejo spremeniti ne trenutne okoliščine in ne čas.
CENE AVGUŠTIN
Razstava fotografij o Planici — V razstavnem selonu Dolika na Jesenicah so ob 50-letnici Planice minuli petek odprli razstavo fotografij z naslovom Dolina pod Poncami s svojo lepoto in ponosom. Fotografije so prispevali Franc Kolman, Franc Crv in Franc Sluga, zbirko plani-ških značk pa Borut Razinger. Otvoritev razstave je bila zelo odbiska-na, pel je mladinski mešani pevski zbor Blaž Amič pod vodstvom Romana Ravnica (na sliki). Razstava bo odprta do 27. marca. — Branko Blenkuš
S knjižne police
Svojevrstna, nenavadna avtobiografija
Raznolikost in obsežnost sta dve med značilnejšimi prvinami dosedanjega avtorskega opusa Tarasa Ker-maunerja, prišteti pa jima velja tudi avtobiografskost in avtorefleksiv-nost. Iz tega sklopa poznamo že več avtorjevih del, med njimi Stajo pod Poncami, Lastne podobe in Zdrobljena zrcala, zadnja, najbolj avtobiografska, pa nosi naslov Sreča in gnus. Izšla je konec lanskega leta pri Mladinski knjigi.
Avtor pripoveduje o svojih srečanjih z znamenitimi in popularnimi sodobniki, celo s svojimi vzorniki, (Boris Kidrič, Ivan Mrak, France Ko-blar, Dominik Smole, Ferdo Kozak, Peter Božič, Tit Vidmar)z znanci, s takoimenovanimi .božjimi otroki'. V središču dogodkov je ves čas avtor sam.
Skozi srečanja, spomine in refleksivna razmišljanja avtor ves čas razmišlja o samem sebi, o svojem odnosu do opisovanja srečanj z ljudmi, do teh ljudi, o njihovih pomembnosti... Tako se nehote znajdemo pred ttvopisnim kolažem literarnih
prvin, kjer se Sreča in gnus kot celota pokaže kot način avtorjevega obračunavanja z ljudmi, ki jih je srečeval, ter ob teh seveda tudi s samim seboj.
Zanimivo je, da avtor namenja več pozornosti tistim, ki so nanj vplivali pozitivno, manj pa tistim, ki mu ne pomenijo dosti. V tem kontekstu se izkaže, da ima zelo rad tudi take, ki so se tako ali drugače znašli na ,robu družbe', kar glede na koncept zasnove Sreče in gnusa ni toliko nenavadno. Kermauner tudi sebe — s pridržki in pomisleki, seveda — uvršča v ta, zadnji krog.
Knjiga nima enotnega, celovitega koncepta. Prav tako niha tudi slog pisanja, od mnogovrstnih slogovnih besednih okraskov do zapletenih stavčnih konstrukcij.
Vendarle pa moramo reči, da je delo razmeroma odkrito in neposredno avtobiografsko pričevanje. Zvrsti se vrsta avtorjevih dejanj in načinov, ki kažejo na avtorjevo nasprotujočo si, a brez dvoma zelo zanimivo osebnost. Boris Bogataj
^MMSMEHGLAS 6. STRAN
ZANIMIVOSTI
TOREK, 26. MARCA BUB
Marija Soklič
Gostinec ne sme gledati ne na uro ne na praznik
Ko sem odprla vhodna vrata, je zavel proti meni omamen vonj po krofih. Krofi! Pust je že daleč. Takrat so krofi nekaj običajnega, povsod diše, najemo se jih do sitega. Toda zdaj, sredi marca, ko smo na krofe že zdavnaj pozabili! Zdaj so še boljši in če ti ga ponudijo nepričakovano, je vreden veliko več. Posebno bogat dar gospodinje.
Pri Sokličevih, v hiši pod Damul-nekom v Tržiču, je gospodinja Marija ocvrla krofe za k malici in za nekaj abonentov, ki bodo danes prišli na kosilo. Poln pladenj krofov še čaka. Za dopoldansko malico je pripravila gobovo juho in primaknila k vsakemu krožniku dva krofa — odlična malica. Včeraj so imeli pljučne štruklje in solato. Vsak dan je jedilnik drugačen. Skoraj ni jedi, ki bi jo Marija v enem mesecu skuhala dvakrat. Včasih je pripravljala jedilnike vnaprej, pa so ji gostje sami rekli, naj ničesar ne piše, samo tako dobro naj jim skuha, kot zna le ona. Vsaka malica je pr • :enečenje zase. In vsi so zadovoljni.
Marija je doma iz Cerknice, No-tranjka je. Za kuharico se je izučila na Bledu, kuhala je v študentskem naselju v Ljubljani, zatem v hotelu Zlatorog v Bohinju in osem let pri Damulneku. Od leta 1971, ko sta z možem zgradila hišo in uredila tudi tri turistične sobe z desetimi ležišči, pa dela ,na svoje*. Tu je stala stara hiša, od .fabrke', občinska last, pa sta jo z možem odkupila, podrla in zgradila novo. Takrat je banka za ureditev turističnih sob nudila ugoden kredit. Z možem nista veliko razmišljala. Če bi se Marija ukvarjala z oddajanjem sob pa še kuhala ljudem, bi bila lahko doma pri otrocih. Z možem, gozdarjem, tako ali tako ne bi mogla menjati .šihtov'. Ostala je doma, otroci so imeli varstvo, pravi, topel dom, toplo ognjišče pa so tu našli delavci, ki jim njihove delovne organizacije niso mogle nuditi toplih malic in kosil.
Gostov ni bilo težko dobiti, vsaj za hrano ne. Njene kuharske sposobnosti so gostje dobro poznali še od Damulneka. Ona je tam začela cvreti krofe in peči domače kremne rezine. Tudi sobe je lahko oddajala, saj so v mestu le še v hotelu Pošta, čeprav je kar precej Tržiča-nov dobilo turistični kredit za ureditev turističnih sob! Lepenka je potrebovala prenočišča za svoje monterje, potem so se oglašale še druge delovne organizacije. Trenutno pri njej spijo dekleta iz Ormoža, ki so v Peku na praksi. Vedno nekdo išče prenočišče. Tudi po-hodniki po poteh Kokrškega odreda smo lani septembra prav pri Mariji našli zatočišče.
Marija Soklič: »Veselje imam s kuho in z gosti, da bi le zdravje držalo.« — Foto: D. Dolenc
Marija Soklič vodi v Tržiču nekakšen delavski turizem. Maloka-tera žena in gospodinja bi imela toliko poguma,da bi svoj dom na ste-žaj odprla tujcem. Res moraš imeti korajžo, predvsem pa veselje. Pravi gostinec mora imeti ljudi okrog sebe. Marija jim daje na voljo svoje čiste, tople sobe, lepo urejeno jedilnico, kuha jim. Najmanj dvajset, petindvajset ljudi lahko spravi v jedilnico, toda le malokdo zavije tja. Najlepše je pri Mariji v kuhinji. Tu se gozdarji in komunalni delavci, ki največ hodijo k njej na malico in kosila, najbolje počutijo — kot doma. Marija se jih je navadila in nič je ne moti, da ji gledajo pod roke. Vsak lahko vidi, kaj dela, pravi.
Rada ima ta svoj posel. Stiriurno obrt ima. Zaradi bolezni, ki se je je lotila, je namreč ostala štiri ure v invalidski. Dela, kolikor pač zmore. Veliko ji pomagata mož Franci in hči Majda. Da so danes krofi na mizi, je moževa zasluga, ker jih je on .sklofal'. Marija je le zamesila. Nič težkega ne sme vzdigovati, nič napornega delati. Kuha pa od srca rada in rada ima okrog sebe zadovoljne obraze, ki znajo ceniti njeno kuho. Od osmih, desetih malic ne bo veliko dobička. Če hočeš ponuditi dobro domačo hrano, je prav tako drago kot z mesom. Hrana pa mora biti močna in pestra.
Pri njej se oglašajo tudi zaključne družbe: za novoletne praznike, za pusta, za 8. marec; letos je tu praznoval kar ves hišni svet žena iz enega od tržiških blokov. Marija je pravi gostinec: zaveda se, da se gostinec mora žrtvovati. Ko se drugi najbolj vesele, moraš ti najbolj delati. Tako je, tako mora biti.
Nima več toliko abonentov, kot pred leti. Da bi ji le še zdravje služilo, si želi. To ji od srca žele tudi vsi tisti, ki v njeni hiši najdejo svoje drugo toplo družinsko ognjišče, ki ga Marija in njena družinica širokega srca delijo z vsemi, ki prihajajo k njim. Marsikatera*tržiška hiša bi lahko takole na široko odprla vrata ljudem, veliko je gospodinj, ki imajo enake ali pa še boljše možnosti in razmere, kot jih ima Marija. Le veselje je treba imeti; in gledati ne smeš na uro ne na praznik, pravi Marija.
Marija reklame ne potrebuje, to vem. Dostop do hiše je težak, avtomobile morajo gostje puščati spodaj, pri tovarni kos, težko jo je naj ti. Toda tisti, ki jo enkrat najde, jo zagotovo še poišče. Saj k Mariji prideš, kot bi prišel domov.
D. Dolenc
Sanacija Blejskega jezera umirjena, posegi učinkoviti
Avgusta lani sprejet družbeni dogovor o izvajanju skupnih ukrepov o restavraciji Blejskega jezera je v skupno delo povezal vseh 14 podpisnikov, odpravil prepire, sanacija Blejskega jezera pa je postala umirjena in posegi učinkoviti
omrežje, jih bodo kaj kmalu morali postaviti vsaj v Radovljici in na Bledu.
Območna vodna skupnost je sku-
Radovljica — Radovljiški izvršni svet je na zadnji seji dobro ocenil uresničevanje družbenega dogovora o izvajanju skupnih ukrepov za restavracijo Blejskega jezera. Vse torej kaže, da so prepiri, ki so odmevali po vsej Sloveniji, vendarle pozabljeni, še bolj razveseljivo pa je, da so posegi učinkoviti.
Seznam lani opravljenega dela je dolg. Začnimo z Zvezo vodnih skupnosti Slovenije, ki je za raziskave in ukrepe na Blejskem jezeru zagotovila dobrih 4,5 milijonov dinarjev. Plačala pa je tudi študijsko nalogo Inštituta za biologijo iz Ljubljane, ki spremlja limnološke spremembe v jezeru. Skupaj z Hidrometeorološkim zavodom Slovenije so izvedli program kemijsko-bioloških in bakterioloških raziskav v jezeru, nategi, Jezernici, Radovni, 17 pritokih Blejskega jezera, Savi Bohinjki, hidrološke meritve na pritokih in zalednih vodah.
Sredstva radovljiške komunalne skupnosti za redno vzdrževanje komunalnih objektov in naprave niso zadoščala za vse naloge, ki se nanašajo na zelene in parkovne površine ob obali jezera. Financirala je iz-zgradnjo kanala v Želčah, da bi se nanj priključili vsi posredni onesnaževalci jezera. Priključen je le hotelski del, zasebniki pa ne. Prisile pa ne more biti, ker republiški sanitarni inšpektor ne da uporabnega dovoljenja, pogojuje ga z izgradnjo čistilne naprave. Zanjo pa denarja ni. Čistilne naprave so velik problem radovljiške občine; če bodo hoteli uporabljati že zgrajeno kanalizacijsko
paj s radovljiškim komunalnim gospodarstvom financirala čiščenje in popravilo objezerskega M kanala. Sedaj obnavljajo O kanal od Kazine do hotela Toplice, ki hkrati obnavlja svojo celotno kanalizacijo in gradi maščobnik. Komunalno gospdarstvo je za obnovo O kanala pridobilo tehnično dokumentacijo za izvedbo kanalizacijskih priključkov in za obnovo kanala, obnovilo pa je del kanala ob gostišču Mlino. Občinska skupščina je iz proračuna namenila pol milijona dinarjev za sanacijo jezera in 1,5 milijona dinarjev namensko zbrane turistične takse na območju Bleda za izgranjo O kanala.
Lani so uredili brezine od Kazine do kopališča, uredili bazen razveji-tve Rečice in Mišce. Krajevna skupnost je obalo jezera zazelenila, s čimer so preprečili dotekanje deževnice in površinske umazanije v jezero. Asfaltirala je pešpot ob Grajskem
kopališču in uredila odtočni ka1 podpornem zidu na Kidričevi . Za vsa ta dela je porabila 85» i| dinarjev.
Povedati velja še, da je koflj urejanje prostora hitroinsproti potrebna dovoljenja. Do konc* njega leta bo izdelana študij8 janja odplak s prispevnega ob' jezera, da bodo lahko načrto^ On daljno     izgradnjo     komun« Jljj-,
0mreŽja-   - HiišfV Letos bodo končali obnovo1 ' °^
nala in hkrati speljali izvirne < "iranj
jezero. Odpravili bodo priprav
dela za ureditev kanalizacije V . c
ter izgradnje kanalizacije *j Si n
Mlino. Uredili bodo še ostali" ifg 2<
zerske obale. V kampu bodo $ ^
potok Solznik. Komunalna » F"©!
nost naj bi postalo čiščenje pp? ^Str?
jezera in rezanje ledu. Okrepi InVff
aktivnost sanitarne in vodnog .. lt-
darske inšpekcije. Delovala W '"h. f
nološka postaja, opravljali bo1 totki
koče vzdrževanje in druge naW
jih vsebuje sprejeti dogovor, firij _
Med podpisniki dogovora j* jjjv"a Temeljna banka Gorenjske, * Vrer slej s svojimi sredstvi ni sodeW porr saj tudi takšnih pobud ni bilo-1 ^ Uid nanje računajo, posebej pri i*V„*e V
nji kanalizacije.
M.
P"l nas
Brigadirji bodo urejali pašnik« g
Radovljica — Občinska konferenca ZSMS Radovljica je oktobra lani dala pobudo Gozdarsko kmetijski zadrugi Srednja vas v Bohinju, da bi mladi pomagali pri urejanju pašnikov v Bohinju in na Pokljuki. Gre za ureditev okoli 200 hektarov pašnikov, s čimer bodo povečali prirejo mesa in pridelavo mleka.
Najprej so mislili organizirati re-
J
Trgovina na Kokrici: aprila otvoritev — Po dolgih in težkih pripravah, da so finančno pokrili načrtovano investicijo, je delovna organizacija Živila Kranj oktobra lani začela graditi samopostrežno trgovino na Kokrici pri Kranju. Zaradi dokaj hitre gradnje so se takrat odločili za Marlesov montažni objekt, ki je za Gorenjsko svojevrstna posebnost, čeprav je Marles zgradil že več takšnih trgovin po državi in povsod so bili z njimi zadovoljni. Trgovina na Kokrici bo kmalu zgrajena. Predvidevajo, da bodo trgovino odprli aprila. Po zagotovilih investitorja bo samopostrežna trgovina dobro založena in bo dovolj velika tudi glede na prihodnji razvoj kraja. Površina celotnega objekta bo znašala 620 kvadratnih metrov; od tega pa bo 350 kvadratnih metrov prodajne-' ga prostora. Gradnja trgovine bo veljala okrog 50 milijonov dinarjev. Ko so se v začetku tega tedna odločali o opremi in notranji ureditvi, so predstavniki Živil povedali, da bi bila trgovina že odprta, če se ne bi gradnja zavlekla zaradi letošnje mrzle zime. — A. Ž.
Mladi radi poprimejo za priložnostna dela
Novo ustanovljeni Mladinski servis na Jesenicah skrbi za začasno zaposlovanje mladih iz jeseniške in radovljiške občine — Med 77 dosedanjimi člani jih je že 30 dobilo priložnostno delo — Od aprila v prostorih servisa tudi klub za interesne dejavnosti mladih
Jesenice — Lani so na Jesenicah začeli v mladinski organizaciji razmišljati o osnovanju servisa, ki bi iskal občasno zaposlitev za mlade s slabim materialnim položajem. Ob zbiranju informacij pri že delujočih takšnih ustanovah drugod po Sloveniji so ugotovili, da gre za koristno obliko dela občinskih konferenc organizacije mladih. Z rezultati ankete med približno dva tisoč dijaki in študenti v jeseniški in radovljiški občini ter v tamkajšnjih delovnih organizacijah so dognali, da se za servis ogrevajo tudi pri njih. Končno odločitev o njegovi ustanovitvi sta sprejeli najprej predsedstvi obeh občinskih konferenc ZSMS in zatem še izvršna sveta obeh občinskih skup ščin.
»Sredi decembra lani je tako začel z delom Mladinski servis na Jesenicah,« pripoveduje njegov vodja Darko Mlakar in dodaja: »Sprva je bilo vse skupaj precej improvizirano, ker še nismo imeli urejenih prostorov, bili smo celo brez pisalnega stroja in telefona, pa tudi izkušenj nam je manjkalo. S prizadevnostjo smo premostili tudi to. Kletne prostore v jeseniškem hotelu Pošta, ki smo jih
dobili v najem pri hotelsko turističnem podjetju Gorenjka, smo postopno urejali s prostovoljnim delom mladih in materialno pomočjo mnogih delovnih organizacij. Predvidevamo, da jih bomo uspeli dokončno urediti do 1. aprila, dneva brigadirjev. Pozneje bo prišlo na vrsto še opremljanje. Zaenkrat je po-
membno, da je servis zaživel, čeprav v skromnih razmerah.«
Kot so zapisali v akte, je glavni namen servisa, da zaposli kar največ dijakov in študentov, zlasti na delih, ki ustrezajo stroki njihovega šolanja. Z začasnim zaposlovanjem izboljšuje življenjsko raven mladih, naročnikom pa zagotavlja hitre in kvalitetne storitve. Druga korist samoupravnega povezovanja mladih v servisu je njihovo privabljanje k delu v mladinski organizaciji.
»Zaenkrat smo uresničili,« nadaljuje sogovornik, »le nekatere izmed zastavljenih ciljev. Včlanili smo 77 mladih, približno 40 pa smo jih evidentirali, da želijo opravljati priložnostna dela. Delovne organizacije so doslej sporočile svoje potrebe za izpolnitev okrog 50 del, pri katerih smo zaposlili 30 mladih, zlasti študentov. Večino del so opravili v turističnih in gostinskih organizacijah. Zaenkrat imamo več prosilcev zu občasno in začasno delo, kot je ponudb iz delovnih organizacij. Težko je, ker so te ponudbe povečini omejene na zaposlitev od enega do treh mesecev in je le malo študentov prostih toliko časa. Čeprav so v delov-snih organizacijah najbrž številne možnosti za zaposlitev mladih v popoldanskem času ali samo za krajši čas, jih še niso spoznali in ponudili.
Gotovo je tak način zaposlovanja za obe strani ugoden. Dosedanji primeri so to v glavnem potrdili. Za
publiško mladinsko delovno zaradi težav pa so se kasneje o< tiidj |, za lokalne delovne akcije oSJ> ' soc šolcev, srednješolcev in delovn6 fefc, d dine radovljiške občine, ki bodMz|jCr. nike urejali v Bohinju. Na P°* "e ug pa bodo prostovoljno delali pl*1 Nok< ki bodo julija opravili delo v V j*kog sti 2 milijona dinarjev, hkrati P Prilo do izvedli izobraževalne prof> 1 i , Planinske zveze Slovenije.      Nte n
Lokalne mladinske delovne f 1, ^< bodo potekale aprila, maja in j Pri|0j ob sobotah in nedeljah, sode' i SrT) bo okoli tisoč mladih, ki bodo & 0 gra 100 hektarov pašnikov v'Bohifl]' %i0 stili bodo zarast, opravili agro" |9ovo racije, gnojili travnike, poS tanj jr ograje in napajališča.
Ker Bohinjska zadruga za t sama  nima  dovolj  denar j a. mladi dali svoj prostovoljni Priprave na akcijo tečejo že t*1 sece, vsekakor pa bo to velik« kušnja za Bohinj, saj se bodo r domačini vključiti vanjo.
Planinci na Pokljuki bodo ustrezne pogoje za bivanje,_ Srednja mlekarska šola v pripravljena    odstopiti poč'v dom na Uskovnici.
Brigadirji in planinci bodo flj li okoli 15 tisoč prostovoljnih JI bo vreme lepo, bodo postorili ' več.
ali i d
plačilo se stranki dogovorita sporazumno, višina pa je odvisna od zahtevnosti del; suče se med 150 in 250 dinarji na uro, za težja fizična dela pa tudi več.
Z odvajanjem 10 odstotkov od vsakega plačila našemu članu še ne uspevamo zagotoviti potrebnih sredstev za delovanje servisa, zato nam pri tem znatno pomagajo jeseniške delovne organizacije. Upamo, da bomo že poleti povečali obseg del in bomo zanje pridobili dovolj mladih. Vse informacije o včlanjevanju in delih so na Jesenicah možne ob de-lovnikih med 10. in 14. uro, razen ob sredah, ko servis uraduje med 12. in 17. uro v radovljiški občinski konferenci ZSMS.«
Kmalu bo servis rešil tudi vprašanje samoupravne organiziranosti članstva. Aprila je predviden sklic zbora članov servisa, na katerem bodo izvolili njegov svet. Le-ta bo skrbel za uresničevanje programa servisa. Obenem bodo članstvo in drugo mladino skušali privabiti v razne interesne dejavnosti. V klubskih prostorih bodo kolikor mogoče pogosto prirejali razstave, literarne večere, glasbene in druge nastope. Tod se bodo zbirali brigadirji in člani raznih teles v mladinski organizaciji na sestankih, imeli pa bodo tudi možnost za branje literature in družabne igre. Razvoj teh dejavnosti bo seveda odvisen od volje mladih in od finančnih možnosti.
•    ' .       S. Saje
Priznanja za prispevek k prometni varnosti
Kranj — Svet za preventiv* vzgojo v cestnem prometu o& Kranj bo letos predlagal rep1 škemu svetu za tovrstno dd nost, da podeli značke posadi nikom za njihovo aktivnosti) področju prometne preventiv*' vzgoje. Značko SPV Sloveniji \ deljujejo članom občinskih ' tov, šol, zavodov, organov, ^ nov, družbenih in gospoda* organizacij ter drugih insu kot priznanje za dolgoletno Za tri in več let delovanja je nagraditi posameznika z zfl1 z bronastim vencem, za pet # let z značko s srebrnim veflr za deset in več let pa z zna' zlatim vencem.
Obenem SPV iz Kranja fi suje natečaj za podelitev pl Vzorni voznik. Prejme jo I poklicni voznik (tudi trakto za najmanj sedem let nepre' nega dela ali amaterski vozj, najmanj desetimi leti voznic staža in najmanj 12 tisoč pre' nimi kilometri v zadnjih tre1 tih. Druge zahteve za dode plakete so še, da ni povzroči1 sreče po lastni krivdi in flj kaznovan zaradi hujšega p*] ška, da dosledno vozi trezen-zirno in odgovorno spoštuje I metno disciplino, vzorno ^ svoje vozilo in je tudi sicer rrf| rečen. , ■
Predloge za podelitev zH^ oziroma plakete lahko daj" I teresirane institucije ali pre^1. ci iz občine Kranj. Sprejemi SPV v Kranju le do 29. mar«* tos.      • (S)
L
:Af!L26. MARCA 1985
GRADIMO
7. STRAN (MM3M5EIIGLAS
it
Sasebne gradnje
konj m m
f o precej manj
a obi
-tovj m o urejanju prostora, zakon o urejanju naselij in iuna *ljh posegih v prostor in zakon o stavbnih V piscih prinašajo vrsto novosti iz področja nevi ^nja, organiziranosti, odnosa družbe do Je* ^0ra» njegovih danosti in načina urejanja — Doslej j flj J*l naprtili že toliko komunalnih problemov, da je fo$b zakonodaja že nujna — Tako imenovana ia i Merjena enodružinska gradnja je do danes Pj{ Javljala okrog
inog J^totkov vse stanovanjske gradnje v kranjski a bj 'ini. Njen delež se bo poslej zmanjšal na 5 do 10 otkov.
b
laN
or Janj _ Koledarska zima se je že a Je ,vi|a In kljub trenutno zares sla-e, 11 " semenu se bo kmalu začela deW j Pomlad. Z njo pa bomo seveda 'J' tudi novo gradbeno sezono. °*e je tudi za nas v uredništvu
ilo. •i ia
Vo$ nee,a tretja sezona objav za za-I:. graditelje. Dve leti smo ob-irP ar nasvete> mnenja in skušali od-nk>iJaH na VDrašania zasebnih ara-
i>om
lev
na vprašanja zasebnih gra-
v prilogi Gradimo. Odločili da bomo s to obliko nadalje-letos. Želimo pa si tudi va-:,T ^delovanja. Prepričani smo *M i**' da se Pri 9radnji srečujete z 3 ElčneJšimi vprašanji. Velikokrat J li H u9otovitve, do katerih ste se r< a LokoPali med gradnjo, koristne v„ i *°9a. Zakaj jih ne bi povedali v ! !iiPr"°9'? Vabimo vas torej, da se r * vprašanji, mnenji, nasveti ^.,tena naše uredništvo ČP Glas,
del*T 090 G
L' vprašanji,  mnenji, nasveti ta naše uredništvo ČP Glas, —e Pijadeja 1 s pripisom "40Mr||ogo Gradimo.«
/nir>Srr)0 razmišljali, kako zastaviti 0 j 9rr-" linJ %0
Vadbeno sezono v naši prilogi
smo ocenili, da bi veljalo
)0sllanVOriti 0 zakonih- ki so bili spre-' 'n se nanašajo tudi na zaseb-
no gradnjo. Zakon o urejanju prostora, zakon o urejanju naselij in ostalih posegih v prostor in zakon o stavbnih zemljiščih namreč prinašajo vrsto novosti s področja planiranja, organiziranosti, odnosa družbe do prostora, njegovih danosti in načina urejanja. Prav slednji, tako imenovani načini urejanja, postavljajo pred občine vrsto nalog. Da bi iz prve roke čimbolje spoznali strokovno mnenje in razlago, smo se o tem pogovarjali s predsednikom komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Kranj Jožetom Pešakom, z zaposlenim v tem komiteju Matjažem Drašakom ter z direktorjem Domplana Kranj inž. Francem Rihtaršičem.
Še prej si oglejmo nekaj zanimivosti iz analize prostorskih možnosti stanovanjske gradnje v kranjski občini v obdobju 1986—1990. Na podlagi izdanih gradbenih dovoljenj so v letih 1981 do 1984 začeli graditi 1003 enodružinske stanovanjske objekte. Od tega je bilo družbeno usmerjene enodružinske stanovanjske gradnje (na podlagi zazidalnih načrtov) okrog 12 odstotkov. Ostala gradnja je potekala na pobudo
posameznikov in na podlagi zazidalnih skic, lokacijske dokumentacije ter večinoma izven širšega mestnega območja. Le manjši del te gradnje je potekal preko stanovanjske zadruge.
To kaže, da bo v tekočem planskem obdobju doseženo razmerje 45:55 v korist večdružinske oziroma 40:60 odstotkov v korist družbeno usmerjene gradnje. Za tako, imenovano neu-smerjeno (ostalo zasebno),gradnjo bo porabljenih več kot 70 hektarov zemljišč, za usmerjeno stanovanjsko gradnjo pa okrog 30 hektarov. To razmerje pa naj bi se v prihodnje zelo spremenilo. Tako naj bi v prihodnjem obdobju znašalo razmerje 70:30 v korist večdružinske gradnje.
Iz pregleda prostorskih možnosti za gradnjo do 1990. leta je namreč razvidno, da bo večina družbene stanovanjske gradnje usmerjene. Potekala bo na podlagi zazidalnih načrtov oziroma ureditvenih načrtov večjih obsegov; in sicer v naseljih, ki s svojimi funkcijami služijo Širšim gravitacijskim območjem in imajo pogoje za nadaljnji razvoj. Družbeno organizirana stanovanjska gradnja bo prav tako potekala v naseljih, ki imajo pogoje za nadaljnji razvoj, vendar pa njihov pomen ne bo tolikšen, kot ga imajo recimo mesto ali tako imenovana vodilna naselja v občini. Tudi ta bo potekala na podlagi zazidalnih načrtov manjšega obsega oziroma ureditvenih načrtov. Tako imenovana ostala stanovanjska gradnja pa se bo zelo zmanjšala. Urejala se bo s prostorsko ureditvenimi pogoji, nanašala pa se bo na obnove, rekonstrukcije, dozidave objektov in naprav in na novogradnjo na tistih površinah, kjer je predviden en sam objekt. Tako se bo gradnja na podlagi skic in lokacijske dokumentacije iz sedanjega 40-odstotnega deleža zmanjšala na vsega 5 do 10 odstotkov celotne stanovanjske gradnje. Na ta način naj bi bilo v prihodnje v kranjski občini zgrajenih na leto 30 do 50 zasebnih stanovanjskih hiš.
Naše sogovornike smo povprašali, kako vpliva novi zakon o urejanju prostora na obstoječo urbanistično dokumentacijo In kako se v Dompla-nu vključujejo v to delo.
Jože Pešak: »Namen zakona je, da ohranja prostor in hkrati prepreči nadaljnjo neorganizirano in razširjeno poselitev, ki je doslej povzročala številne komunalne in infrastrukturne probleme. Ob tem pa vseeno velja, da smo v kranjski občini že doslej dokaj dobro gospodarili s prostorom. Skratka, z zakonom je opredeljen vpliv oziroma usmerjanje tudi na področju zasebne gradnje, saj le-ta zahteva vsaj minimalno komunalno opremo.«
Matjaž Drašak: »Prostorsko planiranje je bilo doslej ločeno od ostalega planiranja. Zdaj ga zakon vključuje v celotno področje planiranja, tudi po denarni plati. Mislim, da smo si z dosedanjim urejanjem na tem področju naprtili toliko komunalnih problemov, da je bila ta zakonodaja nujna.«.
MERKUR kranj
GRADITELJI!
ŠE PRED PRIČETKOM GRADBENE SEZONE SI PRESKRBITE GRADBENE MATERIALE
— cement in apno,
— betonsko železo in armaturne mreže,
— opečne izdelke,
— izolacijske materiale,
— odtočne in kanalizacijske cevi,
— Schiedel dimnike,
— betonske mešalce, samokolnice in gradb. orodje
DOBITE JIH V SPECIALIZIRANIH PRODAJALNAH GRADBENEGA MATERIALA
— GRADBINKA KRANJ, Žanova 3, tel: 27-594
— DOM NAKLO tel: 47-394
— UNIVERSAL JESENICE, Sp. Plavž 3, tel: 81-484
Cement, apno, betonsko železo in drugi najosnovnejši gradbeni material dobite tudi v prodajalnah
— Kašman Škofja Loka
— Plevna Škofja Loka
— Železnina Gorenja vas
— Železnina Radovljica
— Železnina Bled
— Kovina Lesce
bi
Franc Rihtaršič: »Naseljem, ki bomo gradili od zdaj naprej, bomo d približno enake komunalne in dru infrastrukturne standarde. Razen te pa naj b' gradnjo usmerjali v tista selja, ki so za to že danes sposot in bodo tudi v prihodnje«
Jože Pešak: »Bistvena novost priprava planskih dokumentov in p storskega plana. Najprej je treba izi lati dolgoročni plan do leta 2000 ozn ma za 30 let naprej, v katerem naj bila načelno opredeljena poselitev o i-roma namenska raba vsega prostora Temu pa sledi izdelava srednjeroči ga plana, iz katerega bodo že razvidne pozidave, ki bodo potekale na podi- ni zazidalnih in ureditvenih načrtov. Le slabih 10 odstotkov zasebne grad bo potekalo na podlagi tako imene nih prostorsko ureditvenih pogojev
Matjaž Drašak: »Dosedanja s a zakonodaja je poznala urbanistični načrt, zazidalni načrt, detajlni urbanistični red in lokacijsko dokumentaci o. Zdaj se s srednjeročnim načrtom določijo stavbna zemljišča. Te površine pa se urejajo z zazidalnimi in ureditvenimi načrti ter s prostorsko ureditvenimi pogoji. Večina stanovanjske gradnje bo tako poslej potekala na podlagi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov. Le nekaj malega bo odpadlo na prostorsko ureditvene pogoje oziroma na že pozidane površine.«
Franc Rihtaršič: »Trenutno imamo v Domplanu zelo veliko dela pri pripravi prostorskega dela dolgoročnega plana. Za občino, ki ima 121 naselij, je že narejena analiza razvojnih možnosti. Zdaj je treba na kartah opredeliti, kako se bodo te stvari odvijale v prostoru. Do konca polletja mora biti to delo končano, v drugem polletju pa bo sledila razprava v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela; tako bo dolgoročni plan sprejet do konca leta. V drugem polletju pa se bomo že lotili izdelave srednjeročnega programa do leta 1990, kjer bo že konkretno opredeljena pozidava in pod kakšnimi pogoji. O tem bo tekla razprava še letos, dokument pa mora biti sprejet v začetku prihodnjega leta«
Smo torej pred pomembnimi razpravami in odločitvami v zvezi s prostorom in v njem opredeljeno in načrtovano (tudi) stanovanjsko gradnjo. Čeprav se bodo razprave začele šele v drugi polovici leta, smo vas z današnjo uvodno temo v prilogi Gradimo že vnaprej želeli opozoriti nanje.
A. Žalar
Trgovina električnih strojev
SIMON PRESCHERN
TRBIŽ,
tel. 0428 21-37
©Q)JMgSioJJ©IEIIGLAS 8. STRAN
GRADIMO
TOREK, 26. MARCA
•J
izolirka
LJ U BLJANA
IZOLIRKA LJUBLJANA TOZD Ljubljana, n. sub. o., Ob železnici 18, tel. 061/443-096, 442-402
BITUMENSKA SKODLA
Oblika in način uporabe
Bitumenska skodla je strešnik posebne
oblike, narejen iz bitumiziranega steklenega voala, obojestransko zaščitenega z ustreznim mineralnim zaščitnim posipom oziroma z drobnim kremenčevim peskom. Uporablja se za popolno prekrivanje poševnih streh različnih naklonov.
Posebna oblika in sposobnost upogibanja mu povečata uporabnost za prekrivanje
— slemena strehe,
— žlote,
— raznih detajlov strehe z različnimi nakloni v prečni in vzdolžni smeri.
Dekorativni mineralni posip na vidni strani je zelo močno sprijet z bitumenskim slojem, je zelo odporen in naravno obarvan v temnejših ali svetlejših niansah, ki so obstojne tudi v industrijskih območjih. Površina spodnje strani je zaščitena s finim kremenčevnim keramičnim peskom, ki je tudi popolnoma sprijet z obloženo plastjo bitumenske mase
Primerjava s podobnimi izdelki
Bitumenska skodla ima v primerjavi s trdimi strešniki iz gline, betona, salonita itd.
Material
Bitumenska skodla je sestavljena iz vložka steklenega voala, popolnoma impregniranega in obloženega s kvalitetno bitumensko maso, obstojno v različnih klimatskih razmerah.
prednost v tem, d.a je lahek pokrivni mater da ga lahko po želji oblikujemo in upogib*' Oblika in način prekrivanja izvirata iz Kana kjer se taki strešniki uporabljajo že več ko let. Kanadski strešnik ima vložek iz surove strešnega papirja, v našem pa je vložek iz steklenega voala.
Ker v Jugoslaviji še ni uradnih tehničnih . predpisov, ki bi jim morale ustrezati lastno bitumenske skodle, smo za primerjavo vzeli francoski standard NFP 39-302 in JUS U. M. 3.231, ki v svojih zahtevah predpisujeta bitumenski strešnik z vložki steklenega voala oziroma bitumenski hidroizolacijski trak z vložkom iz steklene? voala.
izolirka
alples industrija pohištva
Železniki, tel. 064/67-121
Želite sodobno in lepo pohištvo?
Želite sestavljivo pohištvo za opremo vseh bivalnih prostorov?
BHVI
TRIGLAV
Naši proizvodi so vam na voljo v vseh trgovinah s pohištvom in v našem salonu v Železnikih, kjer vam nudimo tudi strokovni nasvet arhitekta ter brezplačno montažo in dostavo na dom.
Pohištvo za danes in jutri — pohištvo Alplesa iz Železnikov.
KRANJ
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ, Koroška c. 53/c
PROJEKTI j PROIZVAJ' INSTALIRAJ PRODAJA j SERVISIRA
SERVISIRA:
V garancijski dobi servisiramo vse akustične aparate, kasetofone video rekorderje, TV in TVC aparate naslednjih proizvajalcev: ISKRA, El, RUDI ČAJEVEC, GRUNDIG in skupinske antenske naprave IMP Ljubljana.
IZVEN GARANCIJE SERVISIRAMO:
— vse vrste radijskih sprejemnikov,
— kasetofone,
— el. gramofone,
— Hi-Fi naprave,
— avto-radijske sprejemnike in kasetofone,
— TV črno bele aparate,
— TV barvne aparate
— video rekorderje
— posebej opozarjamo, da poceni regeneriramo oslabele črno bele in barvne ekrane,
— izvajamo meritve in popravila skupinskih antenskih naprav.
Za servisiranje imamo na razpolago najmodernejše pripomočke ^ merilne instrumente. Naša popravila so kvalitetna!
I
■
I
nd sta Pol 61: Par eli eli eli
Ra no
RADIATORJI JUGO-TERM
KOVINOTEHNINA blagovnica FUŽI-NAR na JESENICAH ima ponovno na zalogi zelo iskane radiatorje JU-GOTERM. Če se odločate za centralno ogrevanje, obiščite blagovnico Fužinar.
t*
KOGP — TOZD OBRT, KRANJ Mirka Vadnova 1
OBVESTILO
— stavf
V okviru našega tozda OBRT izvajamo naslednja obrtniška zaključna dela:
— POLAGANJE VSEH VRST PODOV
(parketi, tapisoni, plastični podi, izdelava cementnih izolacij estrihov, brušenje in lakiranje parketov itd.),
— VSE VRSTE STEKLARSKIH DEL
(v delavnici, objektih, izdelava okvirjev za slike in izdelava ogleda'
— VSA STAVBNO-MIZARSKA DELA,
— PLESKARSKA IN SLIKARSKA DELA,
— KERAMIČNA DELA,
— TAPETNIŠKA DELA
(notranja oprema, zavese, karnise, platneni samonavijalci ter obnova in pretapiciranje foteljev in stolov, kavčev, kotnih garnitur itd.).
Če boste imeli v bodoče na področju novogradnje, vzdrževanja ali ^ tacije kakšno navedenih del, se priporočamo za naročilo.
Oglasite se pri nas — svetovali vam bomo in us gli vašim željam. Naš telefon: 26-061.
Bi
hi:
in
ki vi
9i
$( VI
9<
GRADBENIŠTVO
JUGOSLOVANSKI SEJEM GRADBENIŠTVA IN GRADBENIH MATERIALOV Z MEDNARODNO UDELEŽBO
— gradbeni in izolacijski materiali — stavbno pohištvo — domača in tuja gradbena mehanizacija in oprema — keramika — strokovna predavanja in nasveti...
Q
GORNJA RADGONA 1.—7. APRIL 198*
ino ■ inovak okna z izolacijskim steklom
ko - kombivak nestekljena okna
roletna omarica z roleto
mere so modularne
11
RV-8/9 RV-10/9 RV-12/9 80/30/28   100/30/28 120/30/28
RV-14/9 140/30/28
RV-14/9 140/30/28
RV-18/9 180/30/28
RV-8/12 RV-10/12 RV-12/12 RV-12/12 RV-14/12 80/30/28   100/30/28     120/30/28       120/30/28 140/30/28
RV-14/12 140/30/28
^EiHsraBBiraiB S 0   0 SS
60/60	80/90	100/90	120/90	140/90	140/90	180/90	80/120	100/120	120/120	120/120	140/120	140/120
INO 6/6	INO 8/9	INO 10/9	INO 12/9		INO 14/9-D		INO 8/12	INO 10/12	INO 12/12	INO 12/12-D	INO 14/12	INO 14/12-D
KO 6/6	KO 8/9	KO 10/9	KO 12/9	KO 14/9		KO 18/9	KO 8/12	KO 10/12	KO 12/12		KO 14/12	
												
RV-18/12 180/30/28
RV-8/14 RV-10/14 80/30/28 100/30/28
RV-12/14 120/30/28
RV-12/14 120/30/28
RV-14/14 140/30/28
RV-14/14 140/30/28
RV-18/14 180/30/28
RV-21/14 210/30/28
RV-10/18 RV-12/18 RV-8/22 100/30/28    120/30/28 80/30/28
180/120	80/140	100/140	120/140	120/140	140/140	140/140	180/140	210/140	100/180	120/180	80/210
INO 18/12	INO 8/14	INO 10/14	INO 12/14	INO 12/14-D	INO 14/14	INO 14/14-D	INO 18/14	INO 21/14	INO 10/18	INO 12/18	INO 8/21
KO 18/12	KO 8/14	KO 10/14	KO 12/14		KO 14/14		KO 18/14				
											
INO KO
= INOVAK OKNA - TERMOIZOLACIJSKA ZASTEKLITEV = KOMBIVAK OKNA-NESTEKLJENA OKNA
RV-14/22 140/30/28
RV-8/22 RV-10/22 RV-14/22 80/30/28    100/30/28 140/30/28
RV-14/18 140/30/28
RV-10/22 RV-14/22 100/30/28 140/30/28
način odpiranja oken in vrat
levo
desno
140/210
INO 14/21-D
80/220
INO 8/22 KO 8/22
100/220
INO 10/22
140/220
INO 14/22-D KO 14/22
140/180
INO 14/18-F
100/220
INO 10/22-F
140/220
INO 14/22-F
odpiranje po horizontalni osi
0
odpiranje po vertikalni osi
GN- gibljiva polkna
sobna vrata
JUG-vezana okna s polkni
P 1-7 P 1-8 P 1-9
P 2-7 P 2-8 P 2-9
P 3-7 P 3-8 P 3-9
P-1
P-2
P-3
Vratna krila:
— ultrales
— furnirana
— furnirana lakirana
Podboji:
masivni M 10-7 M 10-8 M 10-9 M 15-7 M 15-8 M 15-9 M 22-9 M 28-9
suhomontažni slepi
SN 12-7 SN 12-8 SN 12-9 SN 16-7 SN 16-8 SN 16-9 SN 22-9 SN 28-9
N12-7 N12-8 N12-9 N 16-7 N16-8 N 16-9 N22-9 N28-9
modularna mera
proizvodna mera
mizarska-stolarska svetla mera
60/60
80/90
100/9C
120/90
140/90
80/120
7M
70/205
61/198,5
GN6/6
GN 8/9
GN10/9
GN12/9
GN 14/9
GN8/12
8 M
80/205
71/198,5
JUG 6/6
JUG 8/9
JUG 12/9
JUG 8/12
9M
90/205
81/198,5
vhodna, garažna vrata in stranski elementi
enokrilna vrata dim.: 107/209
100/120
GN 10/12
120/120
JUG 12/12
140/120
GN 14/12
80/140
GN8/14
JUG 8/14
100/140
GN 10/14
120/140
GN 12/14
JUG 12/14
A
IP5
OE-18MV       OE-12MV       OE-10MV VE-0
VE-1
VE-2
dvokrilna vrata dim.: 130/209
140/140
GN 14/14
JUG 14/14
180/140
GN18/4
80/210
GN8/21
140/210
GN 14/21
80/220
GN 8/22
JUG 8/22
polnilo
□
steklo
— mere SO mod UI ame     GN - gibljiva polkna, grilje
JUG nesteklena vezana okna s polkni
VE-3
VE-110
OE-28 MV
VE-212
OE-20 MV
garažna vrata dim.: 238/209
mere so modularne
100/220
GN 10/22
140/220
GN 14/22
LVS-2 dim.: 107/40
LVS-3 dim.: 147/40
JUG 14/22
VE-23
VEG-4
LVS-1 LVS-1/P LVS-4dim.:130/40 dim.: 40/209
pridržujemo s( pravico do konstrukcijskih sprememb, ki ne vplivajo na funkcionalnost
9999
27
^0380337
3^41
50
846029
122124
P/X
GLAS 10. STRAN
GRADIMO
TOREK. 26. MARCA 1985
PE — KRANJ — PRIMSKOVO
Bliža se gradbena sezona, zato si pravočasno zagotovite:
— gradbene materiale,
— stavbno pohištvo, ^
— žagani les in trame, :rr
— klasični in lamelni parket, ^cr
— opaž in ladijski pod, ^
— keramične ploščice, ^
— kopalniške programe KOLPASAN, ^=
— izolacijske materiale, stiropor, tervol, novoterm, lendapor, xz
— reprodukcijske materiale za mizarsko obrt
VSE VAM NUDI LESNINA - LES KRANJ! §
Informacije: telefon 26-076 ali 26-081. ^
Odprto: ponedeljek, sreda, petek od 7. do 17. ure ,—
torek, četrtek od 7. do 14. ure ,—
sobota od 7. do 12. ure ,—
f        \   Izdelujemo vse vrste umetno 1jWl   kovanih izdelkov za opremo vašega doma
V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS
Porolit 6
velikost
390 x 60 x 245
teža za kom 3,5 kg poraba na 1 m*
*10 kom
število na paieti
264 kom
KUPUJETE POROLIT
Porolit 8
velikost
390 x 80 x 245
teža za kom
5 kg
poraba za 1 rft* 10 kom
število na paieti
205 kom
Porolit 12
Ljubečna Celje vam iz svojega širokega proizvodnega programa opečnih izdelkov priporoča uporabo porolitov za predelne stene in oblaganje. PoroHte izdelujemo v različnih debelinah od 6 do 12 mm.
Poroliti 6 so namenjeni predvsem za oblaganje sten v kletnih prostorih, kjer je zunanji zid iz
betonskih zidakov. Z oblaganjem zidov z notranje strani preprečite nastajanje kondensa.
Porolite ostalih dimenzij uporabljamo predvsem za zidanje predelnih sten.
Razen standardnih dimenzij porolitov 390 x 245 vam nudimo tudi obložne plošče dimenzij 400 x 330, ki so skonstruirane tako, da so prilagojene za oblaganje vseh vrst zidov na zunanji in notranji strani. Zelo uspešno lahko te plošče uporabite pri zunanji izolaciji sten v kombinaciji s tervolom. Debeline teh plošč so 6, 7, 5 in 11 cm.
velikost
390 x 120x245
teža za kom
8 kg
poraba za 1 m*
10 kom
število na paleti
141 kom
J
LJUBEČNA CELJE, industrija keramičnih, kislinoodpornih in opečnih izdelkov, tel. 063/33-421, 31-865
tir
SERVISNO PODJETJE KRANJ
Tavčarjeva 45
Delovne enote:
— mizarska
— ključavničarska
— slikopleskarska
— gradbena
— vodoinstalaterska in centralno ogrevanje
— krovsko-kleparska
— električarska
GRADITELJI:
VSEGA TUDI NE MORETE NAREDITI SAMI!
Na voljo smo vam s strokovnimi gradbenimi, fasaderskimi, tesarskimi, krovsko-kleparskimi, inštalaterskimi, pleskarskimi, tlakov-skimi, mizarskimi in ključavničarskimi uslugami. Prevzamemo tudi kompletno izvedbo objekta. Ste se odločili za preureditev podstrešja v bivalne prostore?
Zaupajte jo nam, saj imamo tudi v tem bogate izkušnje!
Oglasite se, pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo! Informacije na tel.: 21-282.
k
KMETIJSKA ZADRUGA BLED
• Na zalogi imamo gradbeni in izolacijski material, betonsko železo ter armaturne mreže. Za ves gradbeni material sprejemamo naročila.
Informacije po tel. 78-388.
• V naši trgovini na Bledu in v Gorjah vam nudimo vsa zaščitna sredstva za poljedeljstvo, repromaterial za drobno mehanizacijo ter rezervne deie za kmetijsko mehanizacijo in ostalo trgovsko blago.
• V vrtnariji Na gmajni in Pristavi nudimo vse vrtnarske usluge, rezano cvetje, okrasno grmičevje, aranžmaje po naročilu itd.
• V naši cvetličarni, ki je odprta ves dan, sprejemamo naročila za aranžmaje, imamo pa tudi veliko izbiro rezanega cvetja, lončnic ter dekorativno keramiko.
OBIŠČITE NAS!
J
fa>ps Jesc
led
te ,F . Sv
^sh
Ni
K6*
%1
lVstr .Ure,
S, lic. >]
m
taci >i kve K£ Jhč H[ stn0
M
*kn 'S
k t
'i
GRADITELJI
KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA VAM PO KONKURENČNIH CENAH NUDI:
• inštalacijski material za vodovod in centralno ogrevanje
• gradbeni material
• reprodukcijski material za kmetijstvo
Trgovina in skladišče Trata, Kidričeva 63, Škofja Loka
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE
z n.sol.o.
TOZD OPEKARNE KRANJ, b.o. Stražišče, Pševska 18
Graditelji!
Približuje se čas gradenj, zato vam priporočamo, da si pravočasno nabavite gradbeni material.
Na enem mestu vam nudimo celoten izbor gradbenega materiala:
— modularni in pregradni blok,
— betonske bloke za temelje,
— porolite, dimniški in fasadni zidaki,
— stiropor, kombi plošče, tervol, lendapor,
— NORMA montažni opečni strop,
— SCHIEDEL in opečne dimnike ter ventilacijske tuljave,
— cement in apno,
— opečne in betonske strešnike In strešno lepenko.
Možnost dobave z našimi kamioni in razkladanje z avtodvigalom Po telefonskem razgovoru vam pošljemo predračun tudi po pošti. Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarna Kranj, Stražišče, Pševska 18, tel. 21-140 ali 21-195. priporočamo!
45
9999999999^^
^9999
985 [REK. 26. MARCA 1985
ŠPORT IN REKREACIJA
11. STRAN (g®®S3M©ISIGLAS
%i evropski prvak je moštvo Zahodne Nemčije III. To ^^gljači, ki tekmujejo za klub Zunesel.
Hintrideseto jubilejno evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu
V ospredju zahodnonemški kegljači
j
j
Moštvo Piber z Bleda, od leve proti desni Jure Potočnik, Sašo Obreza, Lado Ulčar, Ivan Piber in Jože Rebec, je med dvaindvajsetimi moštvi osvojilo dvanajsto mesto.
Pšenice — Jubilejno petintrideseto a?Psko prvenstvo, ki je bilo dva dni jeseniškem ledu, je bilo spet odlično Jatvizirano, saj so ga pohvalile vse jpve. v dveh dneh se je za posami-* M moštvene naslove v kegljanju . 'edu borilo petdeset posameznikov ^vaindvajset moštev iz Avstrije, Bel-^'.Finske, Italije, Luxemburga, Svi-Lj Švedske, ZRN in Jugoslavije. Postelj jubilejnega evropskega pr-"stva je bil komite za turizem in go-. Jistvo SR Slovenije, odprla pa ga je v (r^k v športni dvorani pod Mežakljo 6(1sednica Bogomila Mitič. MQd udeleženci evropskega prven-L a so se ponovno najbolje znašli re-^entantje Zahodne Nemčije, ki so j^jili kar dva evropska naslova in bi->6l*krat tretji. Nuhov reprezentant ^ Gross je bil v posamični konkursi v bližanju in zbijanju boljši od \v'Cai1a Manfreda Trappmeierja in —^ t strijca Franza Gausterja. V tej kon-ltrenci so bili kandidati za visoko uvr-Hj^v tudi naši fantje z Bleda in z Jese-^•vTokrat jim jo je zagodel prav do-I led, saj so bili slabši kot so pričale^'' Jugoslovani so že osvojali kolaj-tvna evropskih in svetovnih prven-^ na Jeserucah pa so ostali praznih Z- Najbolje e v posamični konku-^pi odrezal Rudi Plesničar, ki je bil ^.Jeseničan Lado Sodja pa je bil
dobro so bili pripravljeni ke-
smo pričakovali. Ni jim šlo. Čeprav so se res mojstrsko borili, jim ni uspelo, da bi bili med dobitniki odličij. Še najboljše se je uvrstilo moštvo Murke, ki je bilo deveto. Blejci so osvojili dvanajsto mesto, Vatrostalna pa je bila petnajsta. Vsem našim moštvom iskrene čestitke z željo, da bo na prihodnjem evropskem prvenstvu veliko boljše.
Rezultati — posamezno 1. Gros (ZRN) 161, 2. Trappmeier (Švica) 138 3. Knauder(Avstrija)137,.. .8.Plesničar 125, 9. Sodja 123, 29. Berčič 98, 30. Ša-pek 96, 33. Kralj 92, 35. Železnikar (vsi Jugoslavija) 88;moštveno: 1. ZRN III (Zvviesel) 40, 2. Avstrija II (Kindberg) 40, 3. ZRN I (kombinirana ekipa), 9. Jugoslavija (Murka) 24, 12. Jugoslavija (Piber) 22, 15. Jugoslavija (Vatrostal-
^aČi Zahodne Nemčije, so pokazali 3 v moštvenem tekmovanju. Z izvr-^° in tehnično dovršeno igro so že pr-l^an povedli in bili tudi v končnici J^ovanja najboljši. Veliki tekmeci jjagovalcem so bili tudi Avstrijci in jvu8° moštvo Zahodne Nemčije. Med jaaindvajsetimi moštvi, ki so se borila ii ta naslov, so nastopili tudi.Jugoslo-Sen) Kegljači Murke, Vatrostalne z Je-jj110 in moštvo Piber z Bleda so tudi v ^ kategoriji imeli manj uspeha kot
Jugoslovanski kegljači na_ ledu so že osvajali kolajne na evropskih prvenstvih. Na Jesenicah jim to ni uspelo. V posamični konkurenci je bil najboljši Jeseničan Rudi Plesničar, ki je zasedel osmo mesto.
Občni zbor ŠD Krvavec
Obsežen program dela
Cerklje — Člani športnega društva Krvavec iz Cerkelj so na občnem zboru ocenili delo društva in njegovih sekcij v minulem letu in se dogovori-h za letošnji program dejavnosti, v katerem so še posebno pozornost namenili množičnim rekreativnim prireditvam — partizanskemu mnogoboju, Množičnemu prvomajskemu pohodu do Ambroža pod Krvavcem, kolesarji akciji Vsi na kolo za zdravo telo ter smučarskim tekom Gorenjskega °dreda. Košarkarji, ki tekmujejo v gorenjski ligi, bodo letos pripravili jubi-j^jno, deseto 24-urno tekmo s Šenčurjem. Rokometaši bodo tekmovali v občinski ligi. Kegljači imajo največ težav s kegljiščem, saj se neprestano selijo z enega na drugega; še največkrat gostujejo'pri Jančetu v Srednji vasi Pri Šenčurju. Ob krajevnem prazniku bo v Cerkljah več športnih tekmo-vanj, pripravljajo pa se že tudi na 35-letnico, ki jo bo društvo praznovalo Prihodnje leto. Pozimi bodo v telovadnici osnovne šole organizirali vadbo 2a krajane.
Društvo dobro sodeluje s še živečimi borci Gorenjskega odreda ter z Plovno organizacijo Iskra Delta, ki je tudi pokrovitelj cerkljanskih tekov.
J. Kuhar
Radovljičani razpisujejo
Prvenstvi v malem nogometu in odbojki
Radovljica — Zveza telesnokulturnih organizacij Radovljice razpisuje tekmovanje v občinski ligi v malem nogometu za leto 1985. Organizator poziva k udeležbi vse, ki so se udeležili lanskega tekmovanja, prav tako pa ^Udi druge telesnokulturne organizacije, delovne organizacije, vojake, mladince, šolarje in vse, ki imajo radi nogometno igro. Moštva, ki so sodelovaje že lani, morajo prijavo samo obnoviti, »novinci« pa morajo ob prijavi plahti 1500 dinarjev. Zadnji rok za prijave je petek, 29. marec. Prijaviti se je treba pisno na Zvezo telesnokulturnih organizacij radovljiške občine, Gorenjska 26. Kasnejših prijav organizator ne bo upošteval. V nedeljo, aprila, bo namreč že začetek tekmovanja. V torek, 2. aprila, ob 18. uri bo v mali sejni dvorani skupščine v Radovljici že sestanek predstavnikov ekip. Seznam igralcev z izkaznicami ali slikami v dveh izvodih pa bo treba Posredovati na ZTKO Radovljica do 10. aprila.
Igralci morjao zadostiti enemu od naslednjih pogojev: da bivajo v radovljiški občini, da so zaposleni v tej občini ali so člani ene od telesnokulturnih organizacije radovljiške občine. Prijava pa mora vsebovati naziv Moštva, natančen naslov vodje ekipe, igrišče, kjer bo ekipa igrala (pogoj: ^a enem igrišču lahko igrajo največ tri moštva), in barvo dresov. ft Zveza telesnokulturnih organizacij in občinski svet Zveze sindikatov v Radovljici razpisujeta tudi občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki za leto *985. Tekmovanje bo med 16. in 26. aprilom v telovadnicah v Radovljici, na "ledu, v Lipnici, v Begunjah in v Lescah. Tekme bodo popoldne. Prijaviti Se je treba do srede, 3. aprila, na Zvezo telesnokulturnih organizacij rado-Y*jiške občine, Gorenjska 26. Pristojbina za vsako ekipo je 500 dinarjev in to je treba plačati ob prijavi ali na žiro račun 51540-678-81547 s pripisom *za občinsko sindikalno odbojko«. Natančnejše informacije dobite pri ^em od organizatorjev. »
na) 13; skupno: 1. ZRN 422, 2. Avstrija 390, 3. Švica 366, 4. Italija 346, 5. Jugoslavija 346. D. Humer
Foto: F. Perdan
STRELJANJE
Najboljša Fojkar in Smrtnikova
Kranj — V Kranju je bilo gorenjsko-prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško. Sodelovalo je 93 strelk in strelcev iz škofjeloške, jeseniške, radovljiške in kranjske občine. Najboljša izida sta dosegla Iztok Fojkar iz Škofje Loke pri članih in Darinka Smrtnik (Bratstvo in enotnost Kranj) med članicami, ki sta od 400 možnih dosegla 372 krogov.
REZULTATI - člani ekipno: 1. SD Kranj 1105 krogov, 2. SD Škofja Loka 1098 krogov, 3. SD Bratstvo in enotnost Kranj 1094 krogov; članice ekipno: 1. SD Bratstvo in enotnost Kranj 1076 krogov, 2. SD Škofja Loka 1033 krogov; mladinci ekipno: 1. SD Gorenja vas 1061 krogov, 2. SD Kranj 1048 krogov,
3. SD Franc Mrak Predoslje 1027 krogov; mladinke ekipno: 1. SD Franc Mrak Predoslje 1004 kroge; posamezno — člani: 1. Iztok Fojkar (Škofja Loka) 372 krogov, 2. Raj ko Rozman 371, 3. Jure Bojanič 371, 4. Jure Frelih 370, 5. Zoran Sitar 369 (vsi Kranj); članice: 1. Darinka Smrtnik 372, 2. Vera Lovrenčič 356, 3. Lidija Vodopivec 354 (vse Bratstvo in enotnost Kranj), 4. Nada Markič (Predoslje) 353, 5. Jelka Bauman (Kranj) 353; mladinci: 1. Matjaž Šifrar (Gorenja vas) 362, 2. Stane Hančič (Kranj) 358, 3. Jernej Kos (Gorenja vas) 354, 4. Jani Umnik (Predoslje) 353, 5. Zdenko Kušlakovič (Kranj) 352; mladinke: 1. Alenka Bogataj (Predoslje) 338, 2. Mija Strniša (Predoslje) 337, 3. Damjana Jerala (Predoslje) 329,
4. Zdenka Hančič (Kranj) 322.
B. Malovrh
Delavci upravnih
organov
v Kranjski gori
Radovljičani zmagovalci
Kranjska gora — Sindikalna organizacija Skupščine občine Jesenice je pripravila v Kranjski gori tekmovanje v sankanju, teku na smučeh in veleslalomu za delavce upravnih organov gorenjskih občin ter Kamnika in Domžal. Nastopilo je 350 tekmovalcev in tekmovalk, med katerimi so bili najuspešnejši radovljiški in jeseniški.
Rezultati: veleslalom — ženske — do 35 let: 1. Kapus, 2. Bregar (obe Radovljica), 3. Špilak (Tržič)- nad 35 let:
1. Šranc (Radovljica), 2. Smid (Škofja Loka), 3. Koselj (Kranj); moški — do 40 let: 1. Potočnik (Kranj), 2. Tušar (Škofja Loka) 3. Košir (Jesenice); nad 40 let: 1. Kralj (Tržič), 2. Valič (Škofja Loka), 3. Udir (Jesenice); sankanje — ženske — do 35 let: 1. Podobnik Škofja Loka), 2. Bregar (Radovljica), 3. Lipnik (Jesenice); nad 35 let: 1. Šranc (Radovljica), 2. Koselj (Kranj), 3. Šmid (Škofja Loka); moški — do 40 let: 1. Mohorič (Kranj), 2. Hafner (Jesenice), 3. Poga-čar (Domžale); nad 40 let: 1. Brelih,
2. Kobentar (oba Jesenice), 3. Zadnik (Škofja Loka); tek na smučeh — ženske — do 35 let: 1. Resman (Jesenice), 2. Bregar (Radovljica), 3. Osojnik (Kamnik); nad 35 let: 1. Cop (Radovljica), 2. Šmid (Škofja Loka), 3. Butinar (Jesenice); moški — do 40 let: 1. Tušar (Škofja Loka), 2. Pukelj (Domžale), 3. Cvenkelj (Kranj); nad 40 let: 1. Zupan (Radovljica) 2. Udir, 3. Kobentar (oba Jesenice); kombinacija — ženske — do 35 let 1. Bregar (Radovljica), 2. Markič (Tržič), 3. Kavčič (Jesenice); nad 35 let: 1. Šmid (Škofja Loka), 2. Šranc (Radovljica), 3. Butinar (Jesenice); moški — do 40 let: 1. Tušar (Škofja Loka), 2. Cvenkelj (Kranj), 3. Grmek (Domžale); nad 40 let: 1. Udir, 2. Kobentar, 3. Vin-dišar (vsi Jesenice); ekipno: 1. Radovljica, 2. Jesenice, 3. Škofja Loka, 4. Tržič. -.....LKikel
Državno prvenstvo za pionirje v plavanju
Dva moštvena naslova za Triglav
Kranj — Zimska plavalna sezona 1984—85 se počasi izteka. Zimska bazena v Sarajevu in Celju sta gostila najboljše jugoslovanske pionirje in pionirke, ki so se borili za posamične in moštvene državne naslove. V Sarajevu so plavali mlajši pionirji in pionirke kategorije B. Med nastopajočimi so v moštvenem delu tekmovanja in v tekmovanju posameznikov največ uspeha imeli plavalci in plavalke kranjskega Triglava. Osvojili so moštveni naslov, posamezniki pa so osvojili sedem zlatih, šest srebrnih in pet bronastih odličij. V moštveni razvrstitvi so bili boljši od Mladosti iz Zagreba in Neptuna iz Celja.
Med posamezniki so se izkazali vsi Kranjčani in tudi Radovljičani, saj so osvojili dve prvi mesti in tri tretja. Državna prvakinja je postala Ra-dovljičanka Robova na 100 m delfin, ženska štafeta Radovljice je zmagala na 4x 100m mešano, Robova je bila tretja na 400m mešano. Od Kranj-čank je bila najboljša trikrat druga in enkrat tretja Bogatajeva, Radovlji-čanka Praprotnikova je enkrat osvojila tretje mesto. Pri fantih iz Radovljice se je odlikoval Zadravec s tretjim mestom na 200 m prsno in v isti disciplini pri dekletih Melinkova. Državni prvaki so Rus, Ogrizek, Vujičič in Pikec. Ogrizek je bil dvakrat prvi, enkrat drugi in dvakrat tretji. Pikec je osvojil tri naslove. Bil je prvi na 400, 100 in 200 m kravi, enkrat srebrn in dvakrat bronast. Fantje pa so osvojili tudi državni naslov na 4x 100 m mešano.
V Celju so nastopali starejši pionirji in pionirke kategorije A. Tudi tu so imeli glavno besedo Triglavani, saj so državni moštveni prvaki, v posameznih disciplinah pa so osvojili kar triindvajset kolajn. Bili so devetkrat prvi, osemkrat drugi in šestkrat tretji. Med posameznicami se je ponovno izkazala Zala Kalan, ki je bila kar štirikrat državna prvakinja, za nameček pa je na 200 m delfin postavila še nov državni rekord za starejše pionirke. Kalanova je bila prva na 100 in 200 m delfin ter na 200 in 400 m mešano, na 100 in 200 m hrbtno pa je bila druga. V disciplinah deklet je drugo in tretje mesto osvojila tudi Milenkovičeva. Državni prvak na 100 in 200 m prsno in 200 m mešano je postal Triglavan Jocič in plaval je tudi v zmagovalnih fantovskih štafetah. Dve drugi mesti in tri tretja je osvojil tudi Joci-čev klubski tovariš Peranovič.
Torej spet nov uspeh Triglavanov v vseh štirih konkurencah. Dokazali so, da so za razred boljši od drugih plavalnih kolektivov v državi. Odlično so plavali tudi plavalci in plavalke Radovljice. Vsem iskrene čestitke.
D. Humer
SPOROČItl STE NAM
Zelenica: najhitrejši Nives Sitar, Sandra Kotnik in Primož Jazbec —
100 mlajših pionirjev in pionirk iz 14 klubov gorenjske in primorske tekmovalne skupnosti se je na Zelenici pomerilo v slalomu. Rezultati — mlajše pionirke: 1.-2. Nives Sitar (Triglav) in Sandra Kotnik (Kranjska gora) 1:10,91,
3. Martina Faletič 1:11,09, 4. Ana Roš (obe Mat) 1:12,29, 5. Barbara Krševan (Ajdovščina) 1:12,36; mlajši pionirji: 1. Primož Jazbec (Tržič) 1:02,37, 2. Jure Košir 1:03,55, 3. Teodor Albreht (oba Kranjska gora) 1:04,46, 4. Urban Stoja-novič (Triglav) 1:04,85, 5. Grega Kraigher (Bled) 1:05,70. - J. Kikel
Tržič: prepričljivo Franc Škrjanc — Člani Šahovskega društva Tržič so v prostorih Doma Petra Uzarja pripravili redni hitropotezni šahovski turnir za mesec marec. Med 16. šahisti je zmagal Franc Škrjanc s 16,5 točke pred Stanetom Valjavcem 12,5, Ivanom Ravnikom 12, Kokaljem 9,5 ter Debeljakom z 9 točkami. — J. Kikel
Podljubelj: cicibani za pokal Tržiča
— 65 cicibanov in cicibank iz tržiške občine se je na smučišču Vrtača v Pod-ljubelju pomerilo v veleslalomu za pokal Tržiča. Rezultati — cicibanke (letnik 1976 in mlajše): 1. Anita Bogataj, 2. Linda Perko, 3. Petra Jurjevčič, 4. Maja Filipčič, 5. Tina Jerkič; cicibani (letnik 1976 in mlajši): 1. Grega Ribič, 2. Aleš Ahčin, 3. Marko Markič, 4. Andrej Jerman, 5. Damjan Gašper; cicibanke (letnik 1974—75): 1. Patricija Uzar, 2. Tanja Ahačič, 3. Darja Belak,
4. Saša Podakar, 5. Lea Pozaršek; cicibani (letnik 1974—75): 1. Marjan Zupančič, 2. Mitja Grašič, 3. Marko Javor-nik, 4. Aleš Dolčič, 5. Grega Gašperlin.
- J. Kikel
Tržič: najuspešnejši od boj kar j i Pro-svete in Muppet showa — Odbor za rekreacijo pri tržiški telesnokulturni skupnosti je pripravil s pomočjo sodelujočih ekip občinsko ligaško odbojkar-
Lomljani vabijo na Kramarjev smuk
Tržič — Športno društvo Lom pod Storžičem obvešča vsa planinska društva in alpinistične odseke, da priredijo 31. marca na planini Javornik nad Lomom tradicionalni Kramarjev smuk. Začetek tekmovanja bo ob pol enajstih. Pravico nastopa imajo vsi člani planinske organizacije (člani, članice, pionirke, pionirji) in alpinisti ter alpinistke. Startnina je 150 dinarjev. Prijaviti se je treba do 28. marca na naslov Planinsko društvo Tržič, Trg svobode 18, 64290 Tržič, telefon 50-146 ali na Športno društvo Lom, Tone Kralj, Lom pod Storžičem 46, telefon 50-015 ali 50-260, interna 293.
Koča na planini Javornik lahko ponudi prenočišče 50 udeležencem, razen tega pa so mogoča še druga prenočišča. Cesta Tržič— Slap — Lom—Pavšelj—Rovt je prevozna, od tod pa je še pol ure peš hoje.
sko tekmovanje. Nastopilo je 16 ekip: boljše so se merile po dvokrožnem sistemu v A ligi in slabše po enokrožnem sistemu v B ligi. Prvenstvo je minilo brez zapletov, ekipe so redno prihajale na srečanja, le sem ter tja katera izmed njih ni bila popolna. V kakovostnejši A ligi je tekmovalo osem ekip. Prvo mesto je s 13 zmagami in enim porazom osvojila Prosveta pred dvakratnim zmagovalcem občinske rekreacijske lige, ekipo iz Podljubelja, ki je zbrala le dve točki manj. Blue racers in igralci Peka na tretjem in četrtem mestu so osemkrat zmagali in šestkrat izgubili. Sledijo Obdukcija, Koprive B in Karantanci, zadnje pa so bile Koprive B z eno samo zmago iz 14 tekem. V B ligi so prvo mesto brez poraza osvojili odbojkarji Muppet showa, ki so zbrali 14 točk, pred ekipo Področnega zbora vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja z 10 točkami, Pihalnim orkestrom 8, Johnvjem Loganom 6, BPT 6, Peko Semaforji 6, Albatrosi 4 in Gen-telmeni z 2 točkama iz sedmih tekem. - J. Kikel
Šahisti DO Električna orodja najboljši
Tudi letos je šahovska sekcija kranjske Iskre organizirala prvenstvo med temeljnimi organizacijami združenega dela delovnih organizacij Telematika, Električna orodja in Kibernetika. Tako je to množično tekmovanje postalo že tradicionalno in spodbudno za duševno rekreacijo — šahovsko igro: sodelovalo je prek štirideset šahistov iz devetih temeljnih organizacij. Dve najboljši temeljni organizaciji sta prejeli pokala v trajno last.
V preteklih letih so zmagovali šahisti tozda Stikala, letos pa so bili šahisti iz tozda Električna orodja boljši, saj so v dvoboju zmagali in ob enakem številu zbranih točk zasedli prvo mesto. Na dobro tretje mesto pa so se uvrstili nekdaj nepremagljivi orodjarji.
Rezultati: 1. ERO I. 32 točk, 2. Stikala 32 točk, 3. Orodjarna I. 25,5 točke, 4. Števci I. 24,5 točke, 5. TIV 20,5 točke, 6. RR 18,5 točke, 7. Vzdrževanje 17 točk, 8. ERO III. 15 točk, 9. ERO II. 13 točk,
10. Terminali 12 točk, 11. Števci II. 9 točk, 12. ATC 8,5 točke in 13. Orodjarna
11. 6,5 točke.
Vinko Zorman
bogat srečotov
29.3. 1985      „ ■■ —
T     hotel V-^-c.
vaterpolo
@®IM£Kyi©3E3IGLAS 12. STRAN
KRONIKA
TOREK, 26. MARCA lj ^
Postaja prometne milice
Dan in noč na cesti
Cesti od Jeprce do Rateč in od Podtabora do Ljubelja dan in noč nadzirajo prometni miličniki. Nadzirajo vinjene, merijo hitrost, preverjajo tehnično brezhibnost vozil, rešujejo prometne nesreče — vse s pomočjo sodobnih tehničnih pripomočkov
so tudi oni pogosti povzročitelji prometnih nesreč. Neprestano preverjamo, ali so vozniki trezni. Pogosti so tehnični nadzori vozil. Na ta-koimenovanih črnih točkah, kjer grozi največ prometnih nesreč, ves čas nadziramo promet.«
Tehnika v službi milice
Prometna milica si pri delu pomaga z obsežnim .inventarjem' tehničnih sredstev. Redki so vozniki, ki ne poznajo alkoskopa za ugotavljanje vinjenosti. Če reagent v ampuli pozeleni, ko voznik piha vanj, se lahko zgodi, da je ob vozniško dovoljenje. Za popoln dokaz, da je voznik res vinjen, ga včasih pošljejo tudi na odvzem krvi. Povsem nov je elektronski alkotest, ki pokaže tudi, koliko alkohola se vozniku pretaka po žilah. Letos so kranjski prometni miličniki ustavili že prek 300 vinjenih voznikov.
Tudi radar za nadzor hitrosti vsakdo pozna. Radar beleži vsako vozilo, ki pelje mimo civilnega avtomobila, v katerem je naprava nameščena, če mimovozeči avtomobilist prekorači dovoljeno hitrost, ga tudi fotografira. Pri avtobusih in tovornjakih z nosilnostjo nad 5 ton prekoračitev hitrosti ugotavljajo s tahografom, ki je vgrajen v vozilo. Naprava za 24 ur pokaže, s kolikšno hitrostjo je voznik vozil, pokaže tudi prevožene kilometre, prekoračen čas vožnje brez počitka, kar ni pomembno le za milico, pač pa tudi za delovno organizacijo, ki voznika pošilja na pot.
Kadar želijo prometni miličniki preverjati tehnično opremljenost vozil, se obrnejo na pooblaščeno delovno organizacijo, ki izvaja tehnične preglede. Če na cesti ugotovijo, da je pri avtomobilu kaj narobe s pnevmatikami, krmilnim in zavornim meha-
Spomladi začno prometni miličniki patruljirati na težkih motorjih.
Kranj — Ob jutranji, opoldanski in večerni odpravi službe se prometni miličniki s starešino ali z vodji sektorjev najprej pogovorijo, kaj je novega na cesti, nato razdelijo naloge. Na cesti, kjer se je zgodila prometna nesreča (prehiter voznik je povozil pešca), je treba poostriti nadzor. Na odseku, kjer vozniki stalno prekoračujejo hitrost, bodo postavili radar. Stalna služba obvešča o ukradenem avtomobilu — miličniki prometne patrulje naj odpro oči!
»Delo nam narekuje problematika,« pravi Alaksander Trček, pomočnik komandirja Postaje prometne milice v Kranju. »Dan in noč prometni miličniki patruljirajo na magistralni cesti. Pogosteje se zadržujejo na odsekih, kjer se največkrat dogajajo prometne nesreče. Slednje nam narekujejo, da večkrat merimo hitrost in kaznujemo voznike, ki kršijo omejitve, da skrbneje nadziramo obnašanje pešcev v prometu, saj
Dobar dan, tovariš. Vozniško, prometno dovoljenje, prosim! Ste kaj popili?
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
NEHVALEŽNO RAVNANJE
20-letna Tatjana živi pri teti. Verjetno ni bilo prvič, da sta se sporekli. Tokrat je dekle prišlo domov v rožicah, postalo nasilno in se s pestmi lotilo sorodnice. Ta je morala klicati po pomoč. Razgreto mladenko so dali za vso noč hladit v kletne prostore bližnje postaje milice.
OSTALA NA CEDILU
Ne le da jo je mož zapustil, v njeno stanovanje je pripeljal še drugo žensko. Njo in otroka je nagnal, da bi bil nemoteno z novo ljubeznijo. Žal so ga zmotili miličniki.
POSPREMILI SO GA DOMOV
V Grajskem dvoru v Radovljici se je P. V. tako napil, da ni mogel sam domov. Ker ga nihče od gostov ni bil pripravljen pospremiti, so v hotelu našli salomonsko rešitev: naj to store možje postave. Alkohol je gosta tako zdelal, da je šel s slednjimi povsem pohlevno domov.
UKRADLI GRADBENI ODER
Kaj takega pa še ne! Izginil je gradbeni oder, vreden 450 tisočakov, ki ga potrebujejo pri gradnji nadvoza avtoceste Naklo—Ljubljana Storilec (domnevajo namreč, da gre za krajo) ni imel lahkega dela, saj odra ni mogel kar vtakniti v žep. Najprej se je verjetno dobro prepričal, da ga pri početju ne bo nihče opazoval, potem pa je polagoma odnašal domov, kar ni bilo njegovo.
V »       1 i ■» ..... **
Zemeljski plaz v Krnici
Radovljica — S sredstvi za elementarne nezgode bodo poravnali stroške za odstranitev zemeljskega plazu v Krnici v krajevni skupnosti Gorje. Delo bo za 33.500 dinarjev nemudoma opravilo obrtno gradbeno podjetje Grad z Bleda, saj plaz ogroža stanovanjsko hišo številka 33 v Krnici.
Komisija za ocenjevanje elementarnih nezgod je ugotovila, da je snežnica nad pobočjem pronicala v zemljo in po nepropustni plasti prišla na dan v zgornjem delu pobočja. Zaradi večjega izliva vode je del razmočenega pobočja zdrsel po zamrznjeni površini in deloma zasul stanovanjsko hišo številka 34. Nanos plazu je lastnik stanovanjske hiše s samokolnico odvozil na dvorišče in očistil posledice plazu. Škoda na objektu ni velika, poškodovan je le odtočni žleb južnega dela strehe in razbite je nekaj strešne opeke. Plazovi-no je torej treba le odpeljati z dvorišča. Ker je pobočje že večkrat plazilo, nevarnost pa je večja predvsem ob nalivih in odjugi, bi bilo treba pobočje za stanovanjskima hišama drenirati.
Padel v jašek za žlindro
Jesenice — V petek, 22. marca, se je pri remontu v jeklarni jeseniške Železarne ponesrečil zidar Esad Aj-darevič, delavec jeseniške Vatrostalne. Ajdarevič je rušil steno Siemens-Martinove peči. Stal je poleg štiri metre globokega, nezavarovanega jaška za žlindro. Nenadoma je izgubil ravnotežje in padel v jarek.
Aleksander Trček, pomočnik komandirja Postaje prometne milice v Kranju
nizmom, mora avto znova na tehnični pregled.
Za cestne blokade so na prometni milici opremljeni s tekoimenovanim ježem. Ta služi za prisilno ustavljanje vozil, zato zanj potrebujejo posebno dovoljenje. Doslej ga še niso uporabili, ker ni bilo potrebe. Upajo, da je tudi poslej ne bo.
Ko se zgodi nesreča
Stalna služba obvesti patruljo prometne milice, da se je zgodila nesreča. Miličniki hite na kraj nesreče in ga zavarujejo. Najprej poskrbijo za ponesrečence, nato se lotijo ogleda. Označijo sledove, premerijo razdalje, fotografirajo in skicirajo kraj dogodka, da bi ugotovili mesto trčenja in povzročitelja/Izprašajo tudi morebitne priče. Če se je nesreča zgodila ponoči, morajo kraj osvetliti. Za to uporabljajo generator, kraj pa še dobro zavarujejo s svetlečimi stožci in prometnimi znaki.
»Včasih na kraju nesreče nimamo nobenih podatkov, ki bi nam pomagali razvozlati, kako je do nesreče prišlo in kdo je povzročitelj. Tako je bilo, denimo, ob nedavni nesreči na Polici. Na sled za pobeglim voznikom nas je slednjič pripeljala odbita okrasna letev. Po njej smo ugotovili, kateremu tipu in znamki avtomobila je pripadala, z odkruški laka smo dognali, kakšne barve je vozilo. Po UKV zvezah smo obvestili milični-ške patrulje, kakšno vozilo naj iščejo. Pozvročitelja smo kajpak izsledili,« pripoveduje Aleksander Trček. Prek UKV zvez, vgrajenih v avtomobile in na motorna kolesa, je moč tudi hitro preveriti lastništvo vozila, veljavnost dokumentov in dobiti ostale podatke s terminala.
D. Z. Žlebir
NESREČE
OTROKU SPODRSNILO PRED AVTOM
Jesenice — 6-letna Ana Marija Ur-šič z Jesenic je bila huje ranjena v prometni nesreči, ki se je zgodila v soboto, 23. marca, na Jesenicah. Voznica osebnega avtomobila Ljudmila Lenardič, stara 61 let, z Jesenic, je peljala od Integrala proti Cesti maršala Tita. Pred prehodom za pešce je pritekla na cesto deklica. Pred avtom se je sicer ustavila, vendar ji je na zasneženem cestišču spodrsnilo in padla je pred avto. Avto je zape-, lj al čez njo. Huje ranjeno deklico so odpeljali v jeseniško bolnišnico.
SPREGLEDAL PEŠAKINJO
Škofja Loka —- V petek, 22. marca, je voznik osebnega avtomobila 29-letni Murat Džanič, ki začasno prebiva v Škofji Loki, na tamkajšnji avtobusni postaji na prehodu za pešce povozil pešakinjo. Pred prehodom se je ustavil, da bi spustil mimo skupino pešcev, nato pa je speljal. Tedaj je cesto prečkala tudi 79-letna Leo-poldina Kokalj iz Škofje Loke. Avto jo je povozil. Huje ranjena je obležala na cesti. D. Ž.
Požar v klavnici
Jesenice — V jeseniški klavnici KŽK je v soboto, 23. marca, nastal požar. Izbruhnil je v sušilnici mesa, v sušilni komori, kjer se je sušilo 180 kilogramov slanine. Požar, ki je nastal bržkone zaradi zamaščenosti komor, je uničil vso slanino in električno instalacijo, v ognju so popokala tudi okenska stekla. Gmotno škodo cenijo na 150.000 dinarjev.
Podrl se je gradbeni oder
Kropa — Pri delu v tovarni Plamen v Kropi sta se v četrtek, 21. marca, ponesrečila delavca IMP iz Ljubljane, Ivan in Jože Potokar, monterja klimatskih naprav. Četverica delavcev je stala na odru skoraj pet metrov od tal in menjala ventilacijske kanale. Na odru je bilo naloženega tudi 80 kilogramov materiala. Nenadoma se je srednji nosilec gradbenega odra prelomil in vsi štirje delavci so padli na tla med zaboje z vijaki. Ivan Potokar je bil v nesreči huje> Jož* pa laže ranjen. .
Za večjo prometno varnost
Drevesa ob cesti
Lani je od Kranja do Jeprce, natančneje na Meji, v dveh nesrečah! umrlo pet ljudi. Ko so vozila zdrsnila s ceste, so se zaletela še v jablan*! ob cesti. Strokovnjaki ugotavljajo, da posledice prometnih nesreč n*| bi bile tako hude, če teh dreves ne bi bilo. V prvi nesreči so umrli štirj«] mladi ljudje, v drugi otrok. Prvo vozilo je trčilo v drevo ob cesti čelnOj drugo bočno.
Jablane so ob cesti zasadili že graditelji ceste, ki pa niso mogli] predvideti, da bodo drevesa postala nevarna udeležencem v promettff V prid večji prometni varnosti bi jih bilo zato treba odstraniti. To bij morale storiti organizacije za gospodarjenje in vzdrževanje cest bre^j velikega preprečevanja, papirjev, kalkulacij in podobnega. V današnji] stiski s kurjavo bi se našli tudi ljudje, pripravljeni pospraviti posekal les. Zdaj je tudi pravi čas za posek.
Tako bi skoraj brez stroškov povečali prometno varnost. A tudi j stroški za odstranitev dreves ne bi smeli ovirati, če bi to pomenilo večjo prometno varnost. Pomisliti je namreč treba, da sta najdragocenej' ša zdravje in življenje. M k
Nepogrešljiva vez
človeka in psa
za reševanje iz plazov
Od 6. do 10. marca je potekal redni letni tečaj s preverjanjem znanja za vodnike lavinskih psov in njihove živali — Sedaj 30 usposobljenih v Sloveniji — Zavest o moralni odgovornosti za delo gorske reševalne službe močnejša od težav
Jesenice — Prvi tečaj za vodnike lavinskih psov so po vzoru sosednjih alpskih dežel organizirali v Sloveniji 1952. leta. Sprva so bili med vodniki večinoma ljubitelji psov brez reševalskega znanja. Danes je to povsem drugače, saj pravilnik o delu Gorske reševalne službe določa, da mora biti vsak vodnik njen član.
»V praksi tega določila še nismo povsem uresničili,« pojasnjuje načelnik odseka za lavinske pse pri podkomisiji za plazove GRS Slovenije Jože Fele z Jesenic, »vendar imamo v primerjavi s preteklostjo zelo solidno moštvo tako po številu kot po kakovosti dela. Med 30 vodniki sta približno dve tretjini iz re-ševalskih vrst in ena tretjina iz vrst miličnikov, za katere si trenutno zelo prizadevamo, da bi bili vsi vključeni v postajo GRS. Vodniki so razporejeni v 14 postajah, brez njih sta le postaji v Mojstrani in Bovcu. Vsak ima po enega izšolanega psa; največ je nemških ovčarjev, ki so po sposobnostih najbolj primerni za zahtevne naloge pri reševanju iz plazov.
Na srečo nas le poredko pokličejo v resnične akcije, vendar se moramo zanje stalno pripravljati. Vodnik mora skrbeti za nenehno kondicijsko pripravljenost psov in njihovo sposobnost za izpolnjevanje reševalnih nalog. Razen tega mora vedeti vse o reševalni tehniki in poznati posebnosti delovanja v snegu in plazovih.«
Del tega pridobivajo vodniki s svojimi štirinožnimi prijatelji na vsakoletnih tečajih. Letošnji je bil med 6. in 10. marcem v Koči pod Bogatinom in v okolici, kjer so delo 30 naših vodnikov opazovali tudi gostje iz Avstrije in Italije. Med praktičnim urjenjem so iskali predvsem skrite predmete in ljudi v plazišču, v teoretičnem delu pa so spoznavali novosti pri tehnični opremi za reševanje iz plazov in se dogovarjali o sodelovanju s tujimi reševalskimi organizacijami. Tečaj je bil povezan s preverjanjem znanja, med katerim so vsi uspešno opravili izpite.
»Kljub razvoju tehnike, ki pomaga pri iskanju zasutih v plazu, se še vedno lahko najbolj zanesemo na človeka in psa,« naglasa sogovornik in dodaja: »V praksi na-meč tehnika ni vedno najbolj uporabna, za nas pa je tudi predrago. Zato namenjamo vso pozornost usposabljanju vodnikov in psov. Za osnovno izobraževanje vodnikov skrbi vsaka postaja GRS. Pse vzgajamo na tečajih, kje si pridobi-
1
jo potrebno znanje v približno treh letih. Opravljajo tri izpite, vsako leto zahtevnejšega; glede na uspo' sobljenost so razdeljeni v tri kategorije. To je pomembno za sestavo alarmnega seznama, s katerega pokličejo ob nesreči najprej vodni' ke s psi prve kategorije z vsemi 'M' piti. Zal pa v praksi teh seznamov ne uporabljajo dovolj in ponavadi pokličejo vse druge pred vodniki 1»' vinskih psov.«
Čeprav je naša Gorska reševalna služba prostovoljna organizacija njeni člani po vstopu vanjo čutijo moralno odgovornost za delovanje službe. Tako je tudi z vodniki lavin; skih psov, ki veliko žrtvujejo, da b' bili vedno pripravljeni za pomoč ob nesreči.
Človek in pes morata postati eno, poznati morata drug drugega in biti povezana, saj le tako lahko ob reševanju uspešno opravita nalogo. Seveda pa tega ni lahko dose; či. Vodnik mora imeti vsakdanji stik z živaljo; pri mlajših psih gre le za igro in sprehode, pri že šola-nih tudi za obnavljanje poslušnostih vaj in drugo urjenje.
»Vse to ne bi bilo težko,« pove za konec načelnik Fele, »če se ne b> pri svojem delu srečevali s števil' nimi problemi. Pri nas še vedno premalo cenimo prizadevanja GRS, kar med drugim dokazujejo ne redke težave pri odobritvi i*J rednih dopustov reševalcem. Mot» tudi neizdelan obveščevalno akcij' ski koncept za ukrepanje ob nesrečah, kar je lahko posebej škodljiv0 v borbi s časom pri reševanju 'z plazov. Problemi so tudi pri pra' vem odnosu ljudi do psov, kar se kaže tako pri sovražnem obnaša' nju v soseščini lastnikov živali koj pri neprimernem ravnanju med prevozi z javnimi prometnim' sredstvi in dodeljevanju povsefl1 simbolične hranarine za žival'* Prebivalci drugih alpskih dežel nas prekašajo tudi v tem.«
Torej, morali se bomo zamisliti in spremeniti naš odnos do ljudi 'm živali, ki prostovoljno opravljajo eno zelo humanih nalogf Ali pa bomo morda to spoznali šele, ko na$ bo prizadela nesreča?
S. Saje
Usad na cesti Mišače—Globoko
Radovljica — Približno 350 metrov ceste Mišače—Globoko je močno poškodovane. Poškodovalo jo je lansko februarsko neurje, čigar posledica je bil usad. Komisija za ocenjevanje elementarnih nezgod pa pravi, da je temu delno kriva tudi nestrokovno izvedena razširitev ceste, kar povzroča erozijo s strmega pobočja na cesto. .......
Krajevni skupnosti Sr. Dobi'aV bodo zato iz sredstev za elementa!"*1 nezgode nakazali 120 tisoč dinarje
Morebitno dodatno pomoč bo to^ lahko iskala pri radovljiški komu nalni in cestni skupnosti ter Vt Gozdnem gospodarstvu Bled, ki c
st9 Wp?*¥»:   * i t
IH. 26. MARCA 1985
OGLASI, OBVESTILA
13. stran mmmmmmiiLAs
Ugodna prodaja keramičnih ploščic
KERUB — VS kvalitete, velikosti 20 x 20 cm
metalka
prodajalna kamnih
• ploščice so primerne za oblaganje fasad, balkonov, teras
• odporne so proti temperaturi
Prodajalna je odprta vsak dan
• Cena za 1 kv. meter od 7. do 19. ure, ob sobotah 849,15 din                                   _ od 7. do 13. ura
ZAMSIBM
KM — Kmetijsko živilski kombinat
Gorenjske, Kranj
TOZD KOMERCIALNI SERVIS,
KRANJ, n. sol. o.
Skladišče gradbenega materiala
HRASTJE, tel.: 26-371
OBVESTILO GRADITELJEM!
Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material:
— stavbno pohištvo INLES —
— parket
— cement
— hidrirano apno
— Schiedel — YU — dimnik
— modelarno opeko
— strešno opeko
— betonske mreže in železo
— betonske mešalce 100 litrov
— in ostali gradbeni material
Cenjeni kupci: vsakih 20 minut pred uro odpelje lokalni avtobus izpred prodajalne GLOBUS do našega skladišča v H rastju in nazaj!
ROLETARSTVO NOGRA-
ŠEK vam nudi izdelavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij. Na zalogi imemo žaluzije 25 mm, 35 mm in 50 mm v vseh izvedbah in različnih barvah.
Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, telefon 061-50-720.
6. TEDEN MEDNARODNEGA SODELOVANJA
ALPE-ADRIA
mi
24. MEDNARODNI SEJEM
ALPE-ADRIA 85
SODELOVANJE ALPE ADRIA PREDSTAVITEV DRŽAV, POKRAJIN POBRATENIH IN PRIJATELJSKIH MEST
LJUBLJANE RAZSTAVA ČLOVEK IN PROSTI ČAS
NAREDI SAM TURIZEM, ŠPORT, REKREACIJA NAVTIKA, KAMPING, KARAVAN ING SLIKA - ZVOK PREHRANA ZA DOM KOZMETIKA
DEMONSTRACIJE, DEGUSTACIJE, NASVETI
OD 25. DO 30. MARCA 1985
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA
ODPRTO VSAK DAN OD 9.30 DO 18.30
MERKUR kranj
Bliža se sezona voženj z mopedom, zato z nakupom ne kaže odlašati. Na MERKURJEVEM oddelku motorizacije v II. nadstropju veleblagovnice GLOBUS v Kranju so nas opozorili na mopede TOMOS AVTOMATIC 3 MS In TOMOS APN—4, ki jih prodajajo še po dosedanji ceni 64.666,23 oziroma 74.938,45 din. Če boste kupovali moped — obiščite GLOBUS.
IZBRALI SO Zk VAS
ALPETOUR
Alpetour vabi na zabavno prireditev VEČER PULJA 28. marca 1985 ob 20.30 v hotelu CREINA.
Nastopajo: MIRKO CETINSKI SKUPINA NEVENA modna revija Trikotaža ARENA plesna skupina ARRUBA vodja programa VALTER KIRŠIČ
Vabljeni tudi predstavniku delovnih organizacij, ki jih zanima program letovanja POČITNICE ZA VSAK ŽEP. Rezervacije v recepciji hotela ali po tel, 23-650.
\M Iskra Delta
Iskra Delta
Komisija za delovna razmerja DO ISKRA DELTA, Ljubljana, Parmova 41
Objavlja prosta dela in naloge za območno enoto Kranj: PODROČJE RAZVOJA MIKRORAČUNALNIKOV
1. SAMOSTOJNI RAZVIJALEC (2 delavca)
— visoka ali višja izobrazba tehniške, matematične ali ekonomske smeri,
— 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj,
— znanje angleškega jezika,
— zaželene izkušnje na različnih sistemih,
— ustrazna specialistična znanja.
2. RAZVIJALEC SPECIALIST (2 delavca)
— visoka izobrazba elektro, strojne ali matematične smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj,
— znanje angleškega ali nemškega jezika,
— ustrezna specialistična znanja.
Deda in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo tri mesece.
Kandidati naj pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih del in nalog, življenjepisom in priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DO Iskra Delta, OE Kadrovsko področje, Parmova 41, Ljubljana.
računalniški sistemi delta
osas
GLAS 14. STRAN.
OBVESTILA, OGLASI
TOREK, 26. MARCA
cm
0
SLOVINIJALES
KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC 61370 LOGATEC TELEFON: 061 741 711 TELEX: 31 656 YU KLI
PREDNOST OKEN IN BALKONSKIH VRAT KLI LOGATEC:
— sodobna, industrijska trislojna zasteklitev IZO s trajno elastičnim akrilnim kitom;
— površinsko finalizirana lazuma obdelava po postopku oblivanja, ki zagotavlja fungicidno, insekticidno in hidrofobno zaščito vseh okenskih površin,
— dimenzijsko statičen, dolžinsko lepljen presek krila in okvira 80 x 68 mm iz lesa smreke jelke, umetno sušen (12*2 %);
— okenski alu odkapnik, čelno vtisnjen v pokončnik okvira v fazi lepljenja okvira;
— enoročno okensko okovje za kombinirano zapiranje in odpiranje;
— dvižno vratno okovje s pohodnim alu profilom;
— kvalitetno .nalaganje krila v okvir in dodatno tesnjenje vseh pripir (C grupa tesnosti za zrak in prepustnosti za vodo);
— prezračevalni kanali onemogočajo nastajanje škodljivih vodnih par v zasteklitveni brazdi krila;
— komponibilnost z okni in balkonskimi vrati dvoslojne zasteklitve v enojni ali pa tudi v vezani izvedbi programa KLI;
— toplotna izolacija K = 1,9W/m2K daje v primerjavi z dvoslojno zasteklitvijo IZO 35 % prihranka pri toplotni energiji;
— odlična zvočna izolacija
Vse naše izdelke lahko kupite v trgovini LIP Bled na Rečici pri Bledu
hlevit
(r) hrJ I Ljubečna LEJ Celje
tlak za hleve   ,e,e,on:063 lUll
DOMA PRI VAS DVAKRAT NA TEDEN GORENJSKI GLAS
ROBERT PREŠEREN Center srednjega usmerjenega izobraževanja, Bratov Rupar 2
URA ZAMUJENA NE VRNE SE NOBENA!
S 1
SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45
Komisija za delovna razmerja in delitev sredstev za OD objavlja prosta de la in naloge:
1. KV TESARJA Pogoji za sprejem na delo:
— KV tesar in poskusno delo 45 dni
2. OBRAČUN DELOVNIH NALOGOV Pogoji za sprejem na delo so:
— gradbeni ali ekonomski tehnik,
— poskusno delo 60 dni
3. KV KROVCA - KLEPARJA - 2 delavca
Pogoji za sprejem na delo so:
— KV krovec ali klepar,
— poskusno delo 45 dni
4. NK DELAVCA
Pogoji: — nedokončana osnovna šola ali dokončana osnovna šola
5. KV KLJUČAVNIČARJA - 3 delavci
Pogoji: — KV ključavničar
Za vsa razpisana dela se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnih časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oddajte kadrovski službi podjetja v 8 dneh po objavi oglasa. Kandidate bomo obvestili v 1' dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
'dam g Perry
'ris
■o ske
več ( Proč stov Wam r
?
Sirnu:
Jdam j
Ki. ]
*a o: ^am
a4' am
NO
/O ljubljanska banka
LJUBLJANSKA BANKA, TEMELJNA BANKA GORENJSKE, n. sub. o. Kranj
Na podlagi sklepa 14. redne seje komisije za delovna razmerja z dn* 19. 3. 1985 delovna skupnost objavlja dela in naloge
1. VODENJE DEL V ODDELKU DEVIZNIH REŽIMOV V SEKTORJU DEVIZNEGA POSLOVANJA
2. OPRAVLJANJE TERMINALSKIH POSLOV V SEKTORJU POSLOV S PREBIVALSTVOM
3. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV V SEKTORJU SPLOŠNIH POSLOV
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev se za opravljanje del zahteva: podi. — visokošolska izobrazba ekonomske smeri,
— tri leta ustreznih delovnih izkušenj
pod 2. — srednješolska izobrazba ekonomske, finančne ali splošne smeri.
— leto dni ustreznih delovnih izkušenj, pod 3. — nepopolna osnovna šola,
— tri mesece delovnih izkušenj.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas.
Delo pod točko 2. se opravlja v izmeni, pod točko 3. pa popoldne.
Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v o dneh po objavi na naslov Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske) Kranj, JLA 1.
O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 30 dneh po zaključeni objavi
I?
Vlan >rr,
I* ?32
SLOVENSKE ŽELEZARNE
ohranja in razvija izročilo v novi Jeklarni 2 z najsodobnejšimi električnimi pečmi
z računalniško tehniko in avtomatizirano proizvodnjo omogoča prenos znanja na sorodna ali celo različna področja proizvodnje
zagotavlja izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje znanja doma in v tujini
ceni umsko delo in zato ukinja zastarele postopke proizvodnje
spoštuje ta poklic s posebnimi pravicami (beneficirana delovna doba, dodatki, premije)
razvija družbeni standard delavcev (stanovanja, varnost delovnega okolja, družbena prehrana, prevozi, športna rekreacija, kulturna dejavnost)
štipendira svoje bodoče delavce
prisluhne vsakemu potencialnemu delavcu v svojem kadrovskem sektorju, Cesta železarjev 8, 64270 Jesenice, tel. 81-441, int. 2809
s
f.
;^a
Kt
lk Mi
sav
C1"
„<*e
S s
k
b E
k
k
k.
»k.
— jjJ OGLASI y 27-960
\ODAM
KAMP PRIKOLICO -^peter Čanak, Pristava 69/a pri
^ globok italijanski VOZI-terry pram. Telefon 26-989, 3206
liitt
26. MARCA 1985
MALI OGLASI, OSMRTNICE
»i.
h
™ skoraj nove, uvožene, kvali-*nske in moške GARDERO-ve<5 ČEVLJI št. 35-44, zelo jf'Prodam. Ogled vsak dan, ves 5f"stov, Vrba 18, Žirovnica 2844 J* rabljen PRALNI STROJ,
6 od 16 ure dalje
Si,
»1]
!n,ZoPPas- Informacije po tel. J8'6 od 16 ure dalje 2871 V^RCKE, odlične pevce, pro-'"lunac, Kranj, Župančičeva 3094
črno-beli TELEVIZOR, v Franc Dolenec, Hotovlje Jane nad Škof jo Loko 3147 Lj0aia SENO. Ana Prezelj, Vin-Škofja Loka (pri Primožu)
tM 3148
K^m novo TOVORNO PRIKO-J!a osebni avto. Dorje 87, Cer-- wk 42-115 3149 /ski **ai SENO. Glinje 6, Cerklje 15 L. ' 3150
^ betonske MREŽE, preme-J Plošče, 35% ceneje. Kranj,
___J*a47, tel. 24-198 3151
> &v^m imenski KROMPIR igor —^0. Lahovče 61 3152 a»n KAMP PRIKOLICO brate r
I    fe^e^aJ dodatne opreme . I    (NNO 2000 S, I. in II. stopnja, ■    jfO KITARO. Antonija Redže-Mlakarjeva 22, Kranj, telefon
Im 3153 ,J?a«n rabljen PRALNI STROJ
dne & Jože Murgelj, Praše314^
smrekov OPAŽ. Naslov v t"et*i oddelku. 3155
Dfr i S?n° Prodam dve OKNI termo-liti ■ 140> 10 MREŽ 10/6 kompre-
«7 <5 Ttor? Vodni HLADILNIK za mle-AVnSlLEC umnega gnojila in iL~> ki ima še 18 1 mleka. La-
PO' j?J2, Cerklje 3156 j. prodam ohranjeno OMA-u*vdnevno sobo. Telefon 47-510
;va: &?020-"«* 3157 otroško POSTELJICO. C'Valjavčeva 13, Kranj 3158 .   ijgm zelo ohranjeno KNJIŽNO rl' *Naša  beseda«. Telefon
i J c4 0d 18- ure dalie 3159 ibl^M prodam rabljen KAVČ in
^ELJA. Telefon 27-714 3160
ll^am dve KRAVI s teličkoma in
J težko TELIČKO ter novo va-
KS*o ČRPALKO DKP-3. Popovo
C 3161
v S tf^ni Prodam 4 samske POSTE-
ke< tal0giJi- Telefon 77-030 3162
L^m nove TRAKTORSKE GU-
*j aVa 800 - 20. Janez Oblak, Ho-
!l.   C}7. Poljane 3163
-> C &m visoko brejo TELICO. Bo-
Bela 86 3164
i*. n' prodam 49 členov rabljenih
^n,h RADIATORJEV. Telefon
C S165
It       OVCO z jagnjetom. Poklu-
Gorje 67 3166
StJJji 20 m! volnega ITISONA. C 23-508 3135 O1 prodam GOBELIN »Zadnja V*« 50x120. Bašelj 30/C, Predpon 3195
prodam OTROŠKO PO-fCO in ZIBELKO. Informaci-.jjj '^vska c. 47, Stražišče, tel. *L 3196 ^7aia dve TELIČKI simentalki, \\ lTl in pet dni. Globočnik, Go-%^dovljica 3197 C"0 Prodam ŽELEZO v kolo-• Premera 6 mm. Telefon 47-151 ftori 3198
0Sjp-° Prodam novo CLIP-CLAP
fc^ia^' Komič,
bil
Kranj,
Tončka 3199
<«i§ei,Trn suhe smrekove PLOHE. %)TCa 9, Golnik 3200 f(47M«m TELEVIZOR grundig co-% pg^ in 3>5 kW termoakumula-
Telefon 23-919 popoldan 3201
140 m1 jesenovega klasi-
ida^RKETA. Telefon 50-751 po %ja 3202 Sin111 14 dni starega BIKCA si-b\in jalovo KRAVO z mle-\>f- Bitnje 30, Žabnica 3203 te^1*1 KRAVO, ki bo v aprilu Prostila. Luže 12, Šenčur 3204 Sp,11} 6 dni starega BIKCA in 6 S v brejo TELICO. Struževo 12, 3205
'O z opremo. Telefon 74-166 3207
■»ni
U
vr^0 prodam italijansko PO-£jYcOBLEKO in otroško PO-
^ semenski KROMPIR igor. Šenčur 3208
2 m'   suhih smrekovih in 1 m3 DESK 0,30. Telefon kIW 3167 \rp    SenO in SLAMO. Franc K *ri- Binkelj 6, Škofja Loka 3194
Pt.,
[kt[ ^EOT   204   karavan, obno
'n28 dn°dam za dele (cele8a)- Tele ^ ^27 2935
:oi(a°^rn VLEČKO KLIUKO
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Grenc 24, Škofja Loka 3176
Prodam ZASTAVO 1300. Vlado Matoš. Ogled v restavraciji »Center« v Lescah od 10. do 20. ure 3176
VW DERBI S, prevoženih 28.000 km, prodam. Telefon 064/77-482 3177
Ift^OdA.""*10' Cerklje 237 jioo 3.jarn športno ŠKODO, letnik «9 Mngerholc Stane, Zg. Bitnje Av 3169 K<*n • tor BMW R"65 Prodam 15 lvW»,e- Te'efon 061/653-121 3170 fff^am nov desni ^^3^, BLA-
a8/? 1200. Rošič, Finžgar
t    ^ Tješio 917'
za 3168
3171
•>kTQn0 WARTBUKLr limuzma, fl«2n    ' polona Florjančič, Zg.
i? I979 Prodam ZASTAVO 750, le-7{0n registrirano za leto 1985. Al^2M29 3174 Po| • dobro ohranjen, star leto ^'j^am za 5,5 SM. Metoda, od 7. do 13. ure 3175
KŽK GORENJSKE TOZD KOMERCIALNI SERVIS
Obvestilo REJCEM MALIH ŽIVALI in OSTALIM KUPCEM!
V našem skladišču pred železniško postajo v Kranju vam nudimo po konkurenčnih cenah: KRMILA za perutnino, bobivit, koruzo, rženo krmilno moko, jajca, olje. Skladišče je odprto vsak dan od 7. do 14. ure, v sobotah od 7. do 12. ure. Informacije po tel.: 21-652.
STANOVANJA
Iščem GARSONJERO ali enosob-no STANOVANJE. Plačilo po dogovoru. Kličite vsak dan od 16.30 do 18.30 po tel. 21-648 — Anka Guckuk
3000
Štiričlanska družina išče STANOVANJE. Plačilo v naprej. Džuro Do-šenovič, Struževo 2/A, Kranj 3178
Zamenjam GARSONJERO na Zlatem polju za večje STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku. 3179
Mlad par išče STANOVANJE v Kranju ali okolici. Šifra: Pravnik
3180
Ugodno prodam dve leti staro eno-sobno STANOVANJE, 38,5 m1, v centru Jesenic. Informacije po tel. 068/51-155 3181
Oddam SOBO in KUHINJO, opremljeno ali neopremljeno, z uporabo kopalnice in WC ter terase. Telefon 77-314 - Bled 3182
V najem vzamem SOBO v okolici Radovljice. Telefon 75-814 3183
POSESTI
Najboljšemu ponudniku lahko takoj prodam starejšo vseljivo HIŠO v centru Cerkelj št. 43. Ponudbe pošljite po pošti na naslov: Ivanka Grošelj, Poženik 13, Cerklje 3184
Prodam zaščiteno KMETIJO, približno 1,8 ha obdelovalne zemlje in 8 ha gozda ter večjo hišo z gospodarskimi poslopji na lepem kraju, le 1 km od mestnega središča na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku. 3185
STAVBNO PARCELO, 800 m', blizu Kranja, prodam. Ponudbe pod: Najboljši ponudnik 3193
ZAPOSLITVE
AVTO-KLEPARJA, brez delavnice ter brez orodja, iščem za sodelovanje. Telefon 27-411 zvečer 3031
Takoj zaposlim ORODJARJA. Zaželeno nad pet let prakse. Jože Mur-gelj, Praše 42, Mavčiče 3186
Zaposlim ŠIVILJO za šivanje pletenin. PLETILJSTVO Oblak, Zasavska 43/A, Kranj 3187
Zaposlim stavbnega KLEPARJA v Radovljici. Telefon 75-814 3188
MIZARSTVO »Stare«, Zg. Bitnje 189. Zaposlimo KV MIZARJA 3189
OBVESTILA
ELEKTROINSTALCIJE, napeljujem. Telefon 60-584 1537
Opravljam SOBOSLIAKRSKA in PLESKARSKA DELA. Telefon 77-059 2818
VODOVODNO INSTALACIJO na novi hiši ter predelave kopalnic, kakor tudi druga dela, vam solidno in hitro izgotovi obrtnik. Telefon 28-427
3043
OVČARSKA SKUPNOST Begunje obvešča lastnike ovc, naj do 2. 4. 1985 sporočijo število ovc za pašo na Be-gunjščici. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali. Prijave pošljite na naslov: Janez Zupan, Begunje 111; Tine Jane, Begunje 78 3046
TELEFONSKE APARATE in naprave popravljam, montiram, vključim še en aparat in podobno. Opreš-nikova 88, Kranj, tel. 25-867 3047
'POPRAVILO vodovodnih pip, čiščenje, popravilo in montaža bojler-jev ter manjša popravila gospodinjskih strojev. Telefon 064-80-464 3190
NAJDENO
21. marca 1985 sem na Mestnem trgu v Škofji Loki našel denarnico. Lastnik jo dobi pri Štefanu Podnar-ju, Kopališka 13/a v Škofji Loki.
3172
PRIREDITVE
PLESNI TEČAJI V KRANJU v Delavskem domu, vhod 6, prireja PLESNI KLUB Kranj. ZAČETKI TEČAJEV: ZAČETNI tečaji — 24.3. ob 19.30 mladina in starejši (nedelja); 26. 3. ob 19. uri za mladino; 26. 3. ob 20.30 za starejše; NADALJEVALNI 24. 3. ob 19.30 (nedelja); 18. 3. ob 19. uri; IZPOPOLNJEVALNI 25. 3. ob 20.30; DISCO HUSTLE in ROCK'N'ROLL 24. 3. ob 18. uri (nedelja). Vpis eno uro pred pričetkom prve vaje v DELAVSKEM DOMU!
3052
m KINOKMNJ
BOGOVI SO PADLI NA GLAVO
že v naših kinematografih
DELFIN
VAS VABI NA RIBJE
SPECIALITETE
OSTALO
Iščem spremljevalko invalidni osebi za zdravilišče Podčetrtek, od 14. 4. do 29. 4. 1985. Vse hotelske storitve spremljevalke so brezplačne. Informacije dobite pri Jožici Nemec, Dom upokojencev, C. 1. maja 59, Kranj
3191
Hrano in stanovanje nudimo mlajši upokojenki za POMOČ v GOSPODINJSTVU. Šifra: Gorenjska 3192
Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj, n. sol. o., Ulica Mirka Vadnova 1 TOZD OBRT b. o.
objavlja prosta dela in naloge
VODJE PE TAPETNIŠTVO — notranja oprema
Pogoji: — srednješolska izobrazba lesne stroke oziroma tehnolog za oblikovanje oblazinjenega pohištva ter 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj za navedena dela in naloge pošljejo vloge na naslov: KOG P Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Obrt, Kranj, Mirka Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni po objavi.
KEMIČNA TOVARNA PODNART p. o., Podnart
objavlja prosta dela in naloge
1. IZDELOVALCA ANORGANSKIH KISLIN IN SOLI v proizvodni službi za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom
2. SKLADIŠČNIK - ODPREMLJEVALCA ali SKLADIŠČNEGA DELAVCA
v odpremnem skladišču
Pogoji: pod 1. pod 2.
KV delavec ter 12-mesečne delovne izkušnje KV oziroma PK delavec ter 12 (6)-mesečne delovne izkušnje.
Kandidati naj pošljejo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev splošni službi v 8 dneh po objavi.
Žalostni sporočamo, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
TONE STRLIČ
Od njega se bomo poslovili v sredo, 27. marca 1985, ob 16. uri na pokopališču v Podbrezjah.
ŽALUJOČI: žena Francka, sinova Tone in Viktor s snahama, vnučki in brata z družinama
Podbrezje, Toronto, 25. marca 1985
.15. STRAN ©©IMilMISnGLAS
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica
JOŽETA ŠKERJANCA
se iz srca zahvaljujeva vsem, ki so kakorkoli pomagali, izrazili sožalje in darovali vence. Hvala delovnim organizacijam, Obrtnemu podjetju Cerklje, IKOS-u Kranj ter čebelarjem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi dr. Beleharju za zdravljenje in g. župniku za pogrebni obred.
ŽALUJOČI: žena Cilka, sin Jože ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradeda
FERDINANDA ZUPANA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se tudi dr. Grmovi, dr. Praprotnikovi, dr. Ravnikarjevi in sestri Nataši za požrtvovalno zdravljenje in nego na domu, pevcem za. lepo petje žalostink, duhovniku za pogrebni obred.
ŽALUJOČA žena, hčerke z družinami, vnuki in pravnuk
Radovljica, 20. marca 1985
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
ANICE ROZMAN
roj. KOCIJANČIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala tudi pevcem in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Brezje, 20. marca 1985
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega brata
RADKA BREMEC
se zahvaljujemo organizaciji ZB Vodovodni stolp za organizacijo in poslovilni govor, pevcem, godbi in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
BRATJE IN SESTRE Z DRUŽINAMI
Kranj, Volčja draga, Izola, 22. marca 1985
ZAHVALA
Po težki in dolgi bolezni je dotrpel naš oče, ded in praded
JANEZ ŽURA
z Zg. Brnika 1 Iskreno in iz srca se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Kropivnikovim in Matičetovim. Iskrena hvala delovnim organizacijam in sodelavcem Komunalnega podjetja, PPT Kranj, Save — tozd Pnevmatika, Živila Kranj, tozd Maloprodaja PE Zlato polje, Živila tozd Gostinstvo restavracija Park Kranj za podarjene vence. Zahvaljujemo se dr. Beleharju in sestri Anici za dolgoletno zdravljenje, enako zdravstvenemu osebju oddelka 400 Golnik, kakor tudi cerkljanskim pevcem za ganljivo petje in gospodu župniku za pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zg. Brnik, Kranj, Pirniče, Naklo, Avstrija
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
FRANCA PLEVELA
p. d. Apnišarjevega iz Šenčurja
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste podarili cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo Komunalnemu podjetju, gasilcem, upokojencem; pevcem za tako lepe žalostinke ter duhovniku za lep obred ter vsem, ki ste ga
spremljali na njegovi zadnji poti.
ŠE ENKRAT VSEM NAJLEPŠA HVALA!
ŽALUJOČA HČERKA Z DRUŽINO
Šenčur, 20. marca 1985
GLASOVA ANKETA_
Ob plezanju še druge naloge
Kranj — Lani je imel alpinistični odsek pri Planinskem društvu Kranj 48 članov, med katerimi je bilo 35 aktivnih. Skupno so opravili 577 tur, kar je nekaj manj kot leto poprej. Spodbudno pa je, da so že mladi plezalci sposobni za zelo težke vzpone.
Med lanskoletno dejavnostjo članstva je treba omeniti redno opravljanje izpitov; kar štirje člani so pridobili naziv alpinističnega inštruktorja. Izdelali so tudi nov alpinistični pravilnik, udeleževali so se raznih množičnih akcij in sodelovali pri prostovoljnih delih. Med drugim so poskrbeli za podelitev priznanj najzaslužnejšim članom.
Že lansko jesen je stekla alpinistična šola, ki se nadaljuje tudi letos. Prek 20 tečajnikov bo pod vodstvom Andreja Zidarja spremljalo 25 teoretičnih in 10 praktičnih predavanj. Poleg
' zimskega tečaja načrtujejo letni tečaj in udeležbo na tradicionalnem prvomajskem taboru v Paklenici ter organizacijo skupnih tur. Vrhunski alpinisti naj bi poleti obiskali Centralne Alpe, Dolomite in enega izmed evropskih centrov za prosto plezanje, dva člana odseka pa sta tudi med udeleženci IX. JAHO na Jalung Kang. Za drugi del članstva želijo bolje organizirati plezalne vikende, ko naj bi več izkušenih alpinistov kot doslej spremljalo vzpone mladih. To bo potrebno tudi zaradi poostrenih zahtev za registracijo alpinistov, po katerih imajo letos v odseku 17 alpinistov in 23 pripravnikov. Ob rednem urjenju bodo skrbeli še
1 za druge naloge. Kupiti nameravajo deset novih vrvi in več spalnih vreč ter bolje urediti vodenje evidence o izposoji opreme. Tako kot doslej bodo sodelovali v delu kranjske postaje Gorske reševalne službe in raznih akcijah, prizadevali pa si bodo za tesnejšo povezanost z matičnim planinskim društvom. Razen tega nameravajo oživiti infor-mativno-propagandno dejavnost o delu odseka.
S. Saje
V ŽIR na pizze
Ziri — Gostinska ponudba je v Žireh zelo skromna. Zlasti mladi nimajo, razen pri Esadu, kje posedeti. Zato so lahko toliko bolj veseli novega, zelo prijetno opremljenega lokala pri Lipetu v Žireh. Tam je Danijel Rampre odprl prvo pizzerijo in ji dal domače ime ZIR. Tako namreč domačini rečejo svojemu kraju.
L. B.
Zadržali soglasje za podražitev premoga
Radovljica — Ko so na torkovi seji radovljiškega izvršnega sveta govorili o preskrbi s premogom in o tisoč dodatnih dinarjih pri toni premoga, ni manjkalo ostrih besed. Čemu naj bi podražitev imenovali sovlaganje v premogovnike, saj le-ta že nekaj časa pomenijo zgolj dražji premog? Kranjski Merkur je v letih od 1981 do 1984 za bosanske premogovnike združil 102 milijona dinarjev, vendar se je izkazalo, da je bila to le siva cena premoga in nič drugega. Letos bo moral zagotoviti 101 milijon dinarjev, sicer premoga ne bo.
Da se ne bo vsak trgovec sam ubadal z dobavami premoga, naj bi se sredstva, ki se bodo zbrala s tisoč dinarji pri toni premoga, stekala pri republiški energetski skupnosti, ki naj bi jih nato usmerjala v premogovnike in tako zagotovila dobave. Ker ni zagotovila republiškega ko miteja za energetiko in republiške energetske skupnosti, da bo s podražitvijo premoga res dovolj, je radovljiški izvršni svet zadržal svoje soglasje za tisoč dinarjev pri toni premoga in ga bo dal, ko bo dobil ustrezno zagotovilo o dobavah premoga.
Listino o pobratenju sta podpisala predsednika LD Udenboršt Franc Grašič in LD Jelen Čavle Milutin Zoretić — Foto: S. Saje
Iz lovskih stikov prijateljstvo
Lovska družina Udenboršt je podpisala listino o pobratenju z LD Jelen iz kraja Čavle pri Reki — Temelj za nadaljnje lovsko sodelovanje in širjenje tovarištva — Po ogledu gojišča divjadi v okolici Brda srečanje lovcev v Krizah
Brdo pri Kranju — Minulo soboto dopoldan so se na Brdu zbrali predstavniki lovskih družin Udenboršt iz tržiške in kranjske občine ter Jelen iz kraja Čavle pri Reki. Svečano sejo, ki sta se je razen drugih gostov udeležila tudi predsednik Zveze lovskih družin občine Reka Tihomir Grubišič in predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Cvar, so namenili drugemu deli podpisa listine o pobratenju.
»Prvi stiki med družinama,« je v pozdravnem nagovoru zbranim dejal podpredsednik Zveze lovskih družin Gorenjske Vili Tomat, »segajo na začetek 1978. leta, ko so se reški lovci pozanimali pri stanovskih tovariših v LD Udenboršt za izkušnje pri gojitvi muflonov. Sodelovanje se je s strokovnega področja razširilo tudi na tekmovalno dejavnost pa na skupno ohranjanje lovskih običajev. S tem je prijateljstvo povezalo vedno več članov. Ob lanski otvoritvi lovske koče na Veternem, kjer so bili tudi predstavniki LD Jelen, je prišlo do pobude za pobratenje obeh družin. Prva svečana seja je bila 22. decembra lani na Reki, tokratno srečanje pa zaokroža sklep o pobratenju. Listina naj bo dokaz zaobljube o spoštovanju vsega zapisanega v njej, kar bomo prenašali tudi na mlajše rodove.«
Listino o pobratenju sta podpisala predsednika LD Udenboršt Franc Grašič in LD Jelen Milutin Zoretić. Kot je slednji naglasil, bosta datuma obeh podpisov listine pomeniia osnovo za nadaljnje strokovno sodelovanje in utrjevanje prijateljstva. Ivan Cvar, ki je gostom iz sosednje republike zaželel dobrodošlico, pa je pripisal prav takšnemu zbliževanju lovcev velik pomen.
Svečanost na Brdu so sklenili z izmenjavo spominskih daril med družinama. V LD Udenboršt je včlanjenih 70 lovcev, ki skrbijo za gojitev divjadi na približno štiri tisoč hektarih lovne površine v kranjski in tržiški občini. LD Jelen, ki je ena od štirih družin v ZLD občine Reka, pa ima kar 255 članov in 60 pripravnikov; njim je na razpolago 1,2 hektara lovnih površin na pobočjih Platka, kjer je največ jelenjadi.
Po slovesnosti so si lovci ogledali gojišče divjadi v okolici Brda, zatem pa so odšli v Križe. V tamkajšnji osnovni šoli je sledilo srečanje članov obeh družin. Za to priložnost so pripravili razstavo trofej iz lovišča Udenboršt in priznanj lovcem za strelske dosežke. Prikazali so tudi diapozitive o lovišču in kratke filme o dejavnosti v njem.
S. Saje
Planinska predavanja
Kranj — Planinsko društvo iz Kranja bo letošnjo sezono predavanj začelo s Križnarjevim opisom afriškega popotovanja z naslovom NU-BE — ljudje z Granitnih gora. Predavatelj bo s pomočjo diapozitivov predstavil čudovito celino Afriko in
svet domačinov, ki še niso videli be- ______________________
iega človeka. Predavanje bo v sredo,
27. marca 1985, ob 19. uri v Domu (g®JgJgJ^JJg3S JLA v Kranju. ———.
Že čez 14 dni bo Andrej Stremfelj komentiral dogodke o nesojenem vzponu na vrh Anapurne. Prireditelji želijo obiskovalcem, da bi se ob gledanju posnetkov in poslušanju izbranih predavateljev tudi letos prijetno razvedrili.
.......... . . (S)
Izjema bode v oči
Dandanes je parcelo za stanovanjsko hišo težko dobiti, tudi drage so. V radovljiški občini je povpraševanje še večje, vrsta v stanovanjski zadrugi je dolga. Graditi želijo domačini, tudi od drugod se še vedno radi priseljujejo na Bled, v Lesce, v Radovljico. Kraji so lepi, industrija ne zastruplja ozračja, sonce sije tudi pozimi, ko je širše območje Ljubljane v gosti megli.
Ker je parcel manj, kot bi si ljudje želeli, nekateri ubirajo skrivne poti, ki so seveda dosegljive le izbrancem. Pojdimo torej k zgodbi.
Pred nekaj meseci je radovljiški izvršni svet obravnaval prošnjo Franca Sirca z Bleda za odkup 500 kvadratnih metrov družbenega zemljišča. Poleg blejske osnovne šole je imel tedaj v posesti že 668 kvadratnih metrov zemljišča.in je gradil stanovanjsko hišo. Prošnjo je utemeljil s tem, da želi postaviti drvarnico in urediti sadni in zelenjavni vrt. Resnica je bila malce drugačna. Hišo je namreč le delno zgradil na svoji parceli, za 100 kvadratnih metrov pa je s hišo segel na družbeno zemljišče. Izsiliti je torej hotel še eno parcelo, pri čemer je treba povedati, da je družbeno zemljišče znatno cenejše kot ga prodajajo zasebniki. Izvršni svet je seveda vedel, kaj se dogaja ob blejski osnovni šoli in Sircu je odobril le tistih 100 kvadratnih metrov, kijih je že pozidal. Z grenkim priokusom, seveda.
S tem pa zgodbe še ni konec. Prišla je nova prošnja. Poleg Sirčeve želi stanovanjsko hišo zgraditi še Matjaž Završnik, ki je preko stanovanjske zadruge prosil za okoli 500 kvadratnih metrov družbenega zemljišča. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja je predlagal, naj se teh 500 kvadratnih metrov in zemljišče za dostopno cesto izloči iz funkcionalnega zemljišča blejske osnovne šole. Občinski izvršni svet je na zadnji seji odločanje zadržal, saj so dobili pismo blejske šole, na neupravičeno izjemnost teh lokacij so opozorili tudi nekateri člani izvršnega sveta.
Zgodba je šolski primer, kako posamično reševanje zadev lahko pripelje do zapletov, kako ga nekateri spretno izrabljajo. Ob Sirčevi hiši je danes res plomba, primerna le za stanovanjsko hišo. Toda nastala je zaradi prve napake, ki zdaj za sabo skorajda že vleče drugo.
Vroča lokacija, kije terjala že nekaj dolgih sestankov, pa je pokazala še na eno napako. Občinski izvršni svet je namreč že'marca lani sklenil, naj se blejski osnovni šoti njeno funkcionalno zemljišče izroči v uporabo. Vendar vknjižbe v zemljiško knjigo niso naredili.
M. Volčjak
Drevo je treba vsako pomlad pomladiti
Čeprav je bilo včasih sadjarstvo pri gospodarjih zapostavljeno in je ob ostalem zahtevnem kmetiškem delu ostajalo ob strani, danes postaja vse pomembnejše. Z umnim sadjarjenjem, z uvajanjem novih sadnih sort, z izobraževanjem je sadjarstvo dobilo nov smisel. Danes skorajda ni vrtičkarja, ki bi ne imel jablane, hruške, slive, češnje, kolikor mu pač dopušča vrt. Želja po znanju, po pravilnem ravnanju s sadjem, izbiri pravih sadik, predvsem pa po poznavanju pravilnega cepljenja in obrezovanja gorenjske sadjarje vsakič v velikem številu zvabi v Podvin, v nasad Resje, kjer zdaj že več let zapored vsako pomlad pripravijo strokovno predavanje o vzgoji sadja. Pretekli petek in soboto sta predavala strokovnjaka France Lomberger iz Kmetijskega zavoda iz Maribora, ki je tudi vodja pospeševanja sadjarstva na Slovenskem, in znani gorenjski sadjar inženir Tine Benedičič. Žal sta v petek zaradi dežja lahko demonstrirala znanje cepljenja in obrezovanja sadja le pod lopo, v soboto pa so sadjarji dobili poduk tudi zunaj, na drevju. Vendar so oboji odnesli s predavanja marsikaj koristnega. Predvsem pa so spoznali, da se sadjarjem veje ne smejo smiliti. Drevo je treba vsako leto obrezati čim bolj. Sonce mora priti do vej, do sadežev, sicer drevo ne bo dobro rodilo. Kajti naš namen je, da gojimo sadje, ne les. Les raste v gozdu.
nazorno pokaže, ti je vse jaS ko pa sam stojiš pod drevesoift beliš glav. Eno je gotovo: od vi kega predavanja odneseš kaj i vega. Resnico koristna je taljp strokovna razlaga in še bom šel.«
r
• Alojz Janša, Koritno Bledu: »Prvič sem poslušal pred' vanje o sadjarstvu in vidim, sem pri vzgoji sadja doslej do$* grešil, vsaj pri obrezovanju, pim sam. Vse drevje sem sm precepil, vendar le na .ajdovo zf no' in ,za lub'. Popolnoma novo]' zame .angleška kopulacija', °f pijenje v veje, Tittelov način $ podobno. Osnove cepljenja znam pa bom sčasoma tudi te vosti preskusil.«
• Franc   Mohar,   Moše pri
Smledniku: »Letos sem že drugič na sadjarskem predavanju. Predvsem me zanima obrezovanje. Kar precej velik sadovnjak drevja sem nasadil doma, predvsem jablane in hruške. Z njimi nisem prav ravnal, prirezoval sem veje enoletnice in vse je divjalo. Ko pa sem tu videl, kako se pravilno obrezuje in potem že lani obrezal po novem, sem pridelal občutno več. Pri vsakem drevesu se posebej ,brihtaš'. Ko ti strokovnjak
• Peter Rabič, Lesce: »V # M
mačem sadovnjaku imam okrOI. 50 hrušk in jablan. Že večkr^
sem hotel priti na to predavanjih^ pa sem vedno prepozno izved* \
zanj. Takale predavanja so V trebna. Nasvet strokovnjaka r nekaj drugega, kot če se nestrokovno lotevaš takih stvar]
Če ne obrežeš dovolj, resnično jiš les namesto sadja. Zdaj bw že znal drugače obračati škarj* Veliko je vredno že to, da veš, ki je treba vejo odstriči, in kje le P*1 krajšati.«
D. Dolenc
Ve
Me /e ,za lub' — Petkovo in sobotno predavanje sadjarskega strokov njaka Franceta Lombergerja, vodje drevesnice Kmetijskega zavoda I Mariboru in vodje pospeševanja sadjarstva za vso Slovenijo, je goren]' skim sadjarjem v sadnem nasadu Resje pri Podvinu povedalo marši' kaj novega. Izvedeli so vse o novih, včasih tudi zanesljivejših načini" cepljenja, angleški in navadni kopulaciji, o bočnem cepljenju, žlebi' čkanju, cepljenju v veje, vse o precepljenju starejših dreves, o ne9} precepi jenih dreves in podobno. Tu so lahko kupili tudi vse vrste cepv čev za jablane, kijih ima Resje v sortimentu; jonagold, mutsu, idare& gloster in za jablani, ki sta najbolj odporni proti škrlupu, to sta rde*} boskiv in fantazija. Kot je povedal vodja sadovnjaka v Resju, inžetiV Tine I snedičič, bodo sadjarji lahko dobili cepiče vsak dan, ko
bodo
delavci v nasadu (oh lepem vremenu). — Foto: D. Dolenc ^Js
Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek
Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo ------
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — No^Jj Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto ZapJ^P Andrej Žalar in Danica Zavrl-Zlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehiični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko "^n Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica 1 — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltedn^Jij januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sred<\h in sobotah, <>•; julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski 4's^'jf ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijaci t-ja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603'v^ — Telefoni, direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, ^Snfi vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje