96. Številka. Ljubljana, v petek 27. aprila 1900. XXXIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 96 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 9 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 9 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo ; pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga st. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Naša mlinska obrt. (Govor posl. I. Lenarčiča v 8. seji deželnega zbora kranjskega.) Visoka zbornica! Moj namen ni tukaj govoriti ravno k točki pod marg. št. 39 poročila, marveč le izreči nekaj kritike o nekaterih nedostatkih, ki so se pojavili pri prometnih napravah — in ker je običajno, da se je. ko se je razpravljal paragraf § 6. letnega poročila, govorilo v obče o prometnih napravah, naj visoka zbornica dovoli, da tudi sedaj porabim to priliko in pokažem na neke nedostatke, ki so se žalibog pojavili, in ki so tako kričeči, da je vse-kako potrebno hitro kaj ukreniti, da se ti nedostatki kakor hitro mogoče odpravijo. V obče, gospoda moja, čitati je po raznih strokovnih časopisih, kako avstrijsko narodno gospodarstvo nazaduje Res je sicer, da je promet od leta do leta nekoliko večji, to je istina, ali naravni razlog temu je tudi to, da avstrijska industrija, ki se ima boriti s tako mogočnimi konkurenti, mora gledati na to, da svojo produkcijo povzdigne kolikor mogoče, ne le v kakovosti, marveč tudi v množini, da režijske troške porazdeli na večjo množino predmetov in s tem zmanjša skupne proizvajalne stroške za posamezni predmet. Dandanes, gospoda moja, je industrija, zlasti pa velika industrija, navezena na to, da kolikor mogoče mnogo producira, ako hoče sploh še živeti, in ker producira mnogo, mora gledati na to, kam bo izpeljala svoje izdelke, torej se mora ozirati na eksport. Če se industrija omeji samo na preskrbo vanje domače potrebščine, potem ostane v jako majhni meri, in ona ne more biti deležna vseh tistih olajšav, ki so združene s produkcijo, kadar je produkcija nekoliko obsežnejša, zlasti pa ne more biti deležna onih tarifnih olajšav, katere pridejo v pošte v šele tedaj, kadar se gotova množina tvarine prepelje do dolo čenih mest. Razne okolščine, visoka zbornica, teže industrijalce. Kakor sploh kme tijstvo dandanes toži in opravičeno toži, LISTEK. Iz „Vrtca" v „Slovenski List". Kdo bi bil to mislil! Človeku se res vse primeri, in kar Črez noč sem postal — nevede" in nehotš — feljtonist , Slovenskega Lista". V istini. V zadnji, 16. številki „Slo-venskega Lista" je čvetero pripovedk, katere sem spisal po ustnih in tiskanih (Valvasor i. dr.) virih že 1.1892 .ko sem bil gimnazijec ter me je očetov prijatelj, pokojni urednik Ivan Tomšič navduševal, naj pisateljujem za nje gov „Vrtec". Te moje literarne prvence*) pa je izkopal te dni »Slovenski List* ter samovlastno objavil izmed petorice mojih pripovedk štiri. Teh pripovedk ni pred menoj še nihče objavil v kakem slovenskem časopisu in jih tudi ni mogel, kajti od pripovedk so ostali med narodom le še pičli ostanki. Te sem skušal združiti in jim dati obliko celotne pripovedke. Seveda sem dodal zategadelj precej iz svoje fantazije ter vpletel celo na Igu še živeče ljudi (n. pr. v tu objavljeni pripovedki o povodnjem in Krimskem možu *) Ižanske pripovedke. PiSe Fr. 6. Podkrimski. (V 1., 3. in 5. Številki „Vrtca" leta 1892.) da nima nikakih pravih dohodkov, ravno tako je tudi z industrijo. Če se pa k naravnim težkočam pridružijo še taki faktorji, ki, rekel bi, z nekako premisijenostj o ravnajo, da bi kolikor mogoče o tež kočili produkcijo, potem je treba, da se to pove, da se nekako pojasni, kake so te razmere, da je potem mogoče misliti in ukrepati na odpomoč. V mislih imam tukaj v prvi vrsti mlinsko industrijo in v svojih kasnejših razpravah hočem se držati le te industrije, ker se je ravno pri tej pojavilo v novejšem času toliko težkoč in obremenitev, da ravno ona naravnost kliče na odpomoč. če na primer obdačenje kranjske, zlasti mlinske industrije primerimo obdačenju take industrije v drugih kronovinah, vidimo, da je ravno kranjska mlinska industrija nezaslišano visoko obdačena, kar ni v nikakem količkaj pravičnem razmerji z obdačenjem drugod. Za podlago primeri naj služijo podatki, kateri kažejo, kako je obdačenje v primeri z množino zmletega žita, kajti to nam daje nekak jasen pojem, ker množina zmletega žita kaže približno obseg dotičnega podjetja in obrtni davek, o katerem mi je tukaj govoriti, se more torej nanašati le na velikost posameznih podjetij, brez ozira na to, ali dotično podjetje kaj čistega dohodka prinaša ali ne, kajti čisti dohodki se itak pri osebni do-hodarini obdačijo. Hočem torej opozoriti le na pridobninski davek in sicer hočem navesti obdačenje, katero je proračunjeno na vagon zmletega žita in se suče od 40 krajcarjev do 5 gld. 27 kr. na vagon. Tako na primer plača mlin v Ajdovščini, ki zmelje približno 340 vagonov na leto, 136 gld. obrtnega davka, kar znaša torej 40 krajcarjev na 1 vagon. Mlin v Weisskirchenu zmelje 1309 vagonov, plača obrtnega davka 900 gld., torej na 1 vagon 70 krajcarjev. Mlin v Gradcu — jaz imam samo velike mline v mislih, o malih ne govorim — zmelje 360 vagonov, plača 294 gld. obrtnega davka ali 81 krajcarjev od vagona. V Mariboru sta dva velika mlina, jeden plača 1 gld. 20 kr. od vagona, drugi 1 gld. 26 kr. od vagona. Mlin v Traut-mannsdorfu plača 1 gld. 16 kr. med tem ko kranjska dva velika mlina, na primer mlin v Kranju plača 3 gld. 56 kr. in mlin v Jaršah 5 gld. 27 kr. obrtnega davka na 1 vagon. Gospoda moja! Tu je vsekako razvidno, da je bil davčni vijak nekako visoko privit, da se je ne upoštevši male razmere, v katerih smo na Kranjskem, zdelo dotičnim davčnim oblastvam, ki so imele to zadevo v rokah, potrebno, da kolikor mogoče obrtnega davka iz te male dežele iztisnejo. Prepričan sem, da se bodo pri centralni kontigentni komisiji na Dunaju, kedar se bo vršilo kontingentiranje, te okolščine upoštevale, in da se bo kontingent za prvi razred primerno znižal, da bo komisija v deželi prišla v položaj, da bo vsaj primerno ta davek mogla razdeliti, ne pa kakor sedaj, ko ima z določenim velikim kontigentom vezane roke in mora eno ali drugo podjetje razbremeniti le na škodo druzih podjetij istega razreda. Pa kakor vse okolščine kažejo, ne pridemo še kmalo v položaj primernega znižanja, ker se opazuje na Dunaji druga tendenca. Preiti hočem na pojasnenje postopanja prometnih naprav, katere vežejo našo deželo z drugimi deželami, zlasti z morjem, in te prometne naprave so tako čudno postopale, da se druzega izraza ne poslužujem, kakor da bi one hotele naravnost uničiti kranjsko mlinsko obrt v korist mlinski industriji v drugi državni polovici. Jaz si bom mogel podrobnosti v tej reči navesti, ki bodo jasno pokazale, da je dotični načrt južne železnice tako sestavljen, kakor da naj bi se konkurenca v južnih krajih v korist Ogrom sistematično hotela uničiti. Prometne naprave naj bi ne imele namena, da bi v prvi vrsti za svoj dobiček skrbele. Res je sicer, da južna železnica kot privatno podjetje ima bolj ali manj to tendenco, ampak privatno društvo mora tudi skrbeti, da ostane vir dohodkov ohranjen in da se torej več ali manj ako-modira razmeram, katere vladajo in da tako omogoči, da industrija, ki mu daje največ dohodkov, ostane zdrava, da more konkurirati. Visoka zbornica! Kranjska mlinska industrija se je v zadnjem času, vporab-ljaje svojo lego, bližino morja in druge okolnosti, zlasti pa obile vodne sile, ki so ji na razpolago, začela polagoma razvijati in upati je bilo, da na tej poti tudi ostane, in da bo kot taka lep vir dohodkov za bližnjo in daljno okolico in tudi za državo in deželo. Da pa more mlinska industrija uspevati, treba je, da je ona v tako veliki meri zavarovana, da more porabljati tiste tarifne olajšave, ki so z večjim prometom združene. Refakcijske tarife pridejo v pošte v le tedaj, ako se neka gotova množina določene tvarine prepeljava do določenih mest. Če se tista množina ne doseže, potem je tudi mlin navezan na to, da se on poslužuje pri svojih kalkulac jah le onih tari-fov, ki so za majhne množine v veljavi in ki ne omogočujejo, da bi mogel konkurirati, še v lastni deželi ne. (Dajje prih.) Deželni zbor kranjski. II. seja dne 26. aprila 1900. (Konec.) Prošnja županstva v Orehovici za uvrstitev občinske ceste Orehovica-Cerovlog-Vrhpolje mej okrajne ceste, o kateri je poročal posl. Jelovšek, se je odklonila. Prošnja je malomarno sestavljena, ne obsega nikacega utemeljevanja in ne izkazuje nikake potrebe. Po poročilu posl. Božiča se je sklenilo naročiti deželnemu odboru, da sklep glede naprave vodnjakov v občini Ustje še letos izvrši, in zagotoviti občini deželnega prispevka 25%. Po poročilu posl. Kalana se je mestni občini ljubljanski dovolilo, obremeniti mestno grajščino Podturn s hipoteč-nimi kavcijami do najvišjega zneska 140 000 K. „Slovenski List". Bila je viharna noč. Čolnar Martin je spal na klopi pri peči. Nekdo potrka na oknice njegove koče, ki je stala ob Ižici. Mnogo drv in šote je že zvozil Martin po Ižici in Ljubljanici doli v mesto in večkrat se je že pozno vračal domov. A nocoj, v tej viharni noči, bi vendar ne vozil rad, ako bi ne bil siromak in zaslužka potreben. Napravi se urno in gre pogledat, kdo ga kliče. Pred kočo stOji širok mož z veliko, gosto brado. Prijazno ga tujec poprosi, da naj ga popelje proti mestu v malem čolnu. Gresta k vodi in sedeta v čoln. Z veslom odrine Martin čolnič od brega. Burja tuli preko ljubljanskega barja in bičevje in kolmež in trstovje se tepe in šumi ob vodi. Sum je strašan, čolnar in tujec pa molčita. Molk pretrga skrivnostni tuji mož, rekoč: . Martin, ko pri voziš do prvega tolmuna, ustavi čoln in vrni se; po plačilo pa pridi jutri zjutraj v ta čoln na breg, a ne pripoveduj o tem nikomur, tudi svoji ženi ne!" Martin privesla do globokega tolmuna in ustavi čoln. Tujec skoči kvišku, hipoma pa postane grozen velikan in zavpije trikrat z gromovitim glasom: „ Povodni mož! kje si, da se skusim s teboj ? Jaz sem Krimski mož!" Velikan skoči v tolmun, ob jednem pa porine čoln, da je z vso silo zdrsnil po Ižici nazaj. Martin je slišal iz daljave še čolnarja, Verbasovega Martina, ki vozi še dandanes po Ljubljanici drva in šoto). Sicer pa kažejo ves slog, razne značilne besede dialogi itd., da je „Slovenski List" te umetno sestavljene pripovedke ukradel iz .Vrtca". Toda pošteni .Slovenski List" ne navaja niti avtorja, niti vira, iz katerega je pouzmal svoj podlistek. Klerikalna morala je pač ohlapna! .Plonkati" nikakor ne smejo liberalci, klerikalcem pa je dovoljeno plagirati celo spise načelnika liberalnega »literarnega kartela". Quod licet Jovi, non licet bovi! Saj pa je plagiral neimenovani literarni tat „Slovenskega Lista" res jako zvito in premeteno. Tu in tam je izpustil kako besedo, semtertja kak stavek, napravil je pripovedkam nove nadpise, jih drugače razvrstil, in dobro je . . . Da, da, rafinirano je to uredništvo .Slovenskega Lista", in prekašajo ga le njegovi kritiki in epohalni estetiki. Toda naj sodijo čitatelji sami, kako duhovito znajo „plonkati0 ti naši klerikalni veleumi! V „Vrtca" (v štev. 1., leto XXII., str. 13., 14., 15) sta dve moji pripovedki pod naslovom: 1. .Rojenice v Iškej gori" in2. „Boj v vodi Išči"; „Slovenski List" pa ju je prinesel pod nadpisom: 1. „Boj med krimskim možem in Ižiškim (!) povodnim možem" ter 2. .Rojenice v Iški gori". Naj navedem tu za primerjavo oba teksta prve pripovedka „Vrtec" : Bila je viharna noč, ko je nekdo tri krat močno potrkal na okence lesene koče Vrbasovega Martina. Martin je bil siv čol nar, ki je prevozil v svojem življenji s svojima čolnoma po Išči tja v Ljubljano že marsikaj drv in šote. A šota in drva niso bila njegova svojina, ker Martin je bil že od rojstva velik siromak — ampak vozil je le za plačilo drugim in to po dnevi in po noči. Hitro se je tedaj tudi nocoj opravil — Martin je namreč že spal na trdej klopi pri peči — in prišel iz koče. Čokat mož z gosto brado ga ondu prijazno nagovori in ukaže peljati ga urno z manjšim čolnom proti mestu. Martin je hitro pripravil čoln in veslo ter odrinil od brega. Burja je bučala preko tihega ljubljanskega barja in šumela z visokim trstjem, bičevjem in kolmažem, ki je bujno rasel ob vodi. Ker ni tujec ničesar govoril, molčal je tudi stari čolnar. Tako sta se vozila že dolgo časa, ko nenadoma izpregovori skrivnostni mož ter reče: „Ko pripelješ do prvega tolmuna, ustavi Čoln in vrni se domov! Po plačilo pridi jutri zgodaj na breg v ta čoln; a ne pripoveduj nikomur o meni, niti svojej ženi ne!" Martina je bilo to po volji. Ko prive-slata do globokega tolmuna, tedaj skoči tujec na nogi, hipoma postane grozen velikan ter I zavpije z gromovitim glasom trikrat: „Po- Posl. Višnikar je poročal o preurav-navi pokojninskih nžitkov za osebje ljudskega Šolstva na Kranjskem. V smisla deželnozborskega sklepa z dne 21. aprila 1899. I. je predložil deželni odbor načrt zakona, s katerim se spreminjajo §§ 58 , 61., 63., 64., 69„ 72.. 73., 74-, 75. in 79. dež. zak. z dne 29. aprila leta 1873., št. 22. Kako se vpokojujejo učitelji in preskrbljujejo njih ostali, določajo §§ 57. do 66. in 68 do 79. tega zakona. § 67. je že razveljavljen po § 9. zakona z dne 29. novembra 1890, dež. zak. št 23. Po deželnem odboru nasvetovane spremembe pokojninskih določil se v obče strinjajo z načeli državnega zakona z dne 14. maja 1896., drž. zak. št. 74, in. z določili pokojninskega statuta za deželne uradnike. Ta načela je sprejel tudi finančni odsek, predlaga pa, da se v novi pokojninski zakon sprejme vsa določila, zadevajoča vpokojevanje učiteljskih oseb in preskrbljevanje njih vdov in sirot. Sprejeli so se tedaj v načrt tudi §§ 57., 59, 60., 62., 65, 66., 68, 70, 71., 76., 77. in 78. zakona z dne 29. aprila 1873. To se je zdelo potrebno zaradi boljšega pregleda vseh pokojninskih določil, enakomernega besedila v slovenskem in nemškem načrtu in tudi zaradi tega, da se odpravijo dvomi, kako je postopati z učiteljicami-vdovami in njih sirotami (§§ 66. in 74). Kranjsko učiteljstvo zahteva v vedno se množečih peticijah, da se pokojninski zakon v obče prenaredi v smislu zakona z dne 14. maja 1896, št. 74 d. z., tako, da bodo učitelji in njih vdove in sirote dobivali jednake pokojnine, kakor državni uradniki 11., 10. in 9. činovnega razreda in njihove vdove in sirote. Potemtakem bi dobivale učiteljske vdove po 800, 1000 in 1200 K pokojnine. Posebno se pa zahteva: 1. ) Vštevanje vseh službenih let pri odmerjanju učiteljeve pokojnine; 2. ) vštevanje provizoriških službenih in aktivnih vojaških let — po zrelostnem izpitu — v službeni čas; 3. ) skrčenje službene dobe na 3 5 1 e t in 4. ) v pokojnino vštevne akti-vitetne priklade. Finančni odsek je tem predaleč sega-jočim prošnjam iu zahtevam vstregel, koli kor je to z ozirom na deželne finance sploh mogoče, ter predlaga sedanjim razmeram primerno preuredbo pokojninskega zakona. Odpravi se pred vsem najneugodnejša do ločba sedanjega zakona {§ 64), po kateri dobiva učitelj po 10 službenih letih tretjino vštevne plače, čez 15 let % in po-tem vsakih 5 let po l/a več, čez 20 let polovico plače. Po novem načrtu zakona dobi učitelj čez 10 (oziroma tudi že čez 5 let, § 64 ) 40% službenih prejemkov, potem pa vsako leto (šest mesecev se šteje za celo leto) po 2 %. Učitelj (učiteljica) vodnji mož, kje si, da se skusim s teboj? Jaz sem Krimski mož!" To rekši plane z viška v vodo ter porine ob jednem z veliko silo čoln po Išči nazaj, da zdrči po gladkej vodnej površini naravnost v Iško vas. Iz razburkanega tolmuna pa so se slišali še dolgo besni kriki in težki udarci, da so Martinu kar lasje ustajali pokonci in se mu je koža ježila. Takoj, ko se je Martin povrnil domov, vprašala ga je zvedava žena, koliko je zaslužil in — Martin jej je v svojem strahu vse povedal. Žena se mu je navidezno ro-gala in trdila, da je prekanen. Ali komaj je zatisnil Martin oči, šla je žena skrivaje gledat v čoln, koliko plačila je prinesel krimski mož. In kaj je našla v čolnu? Lonec poln — črnega ogljija! Nevoljna je stresla ogljije v vodo, a lonec razbila na drobne kosce. Ko je pa šel Martin drugo jutro v čoln po plačilo, našel je v čolnu razbit lonec in poleg njega nekoliko koscev suhega zlata. Slučajno je namreč padlo nekaj koscev ogljija na suho in to se je izpremenilo v suho zlato. Kar ga pa je radovedna žena vrgla v vodo, to se je zgubilo vse. Zaman sta Martin in njegova žena še mnogo let pozneje iskala mej kalužnicami in bičevjem suhega zlata, ki je bilo zavrženo ogljije. Radovednost in klepetavost sta bili dovolj ka' znovani. dobi tedaj po 15 službenih letih polovico vseh vštevnih prejemkov, in čez 20 let 60%- Do sedaj je dobival po 20 do 26 letih samo polovico plače. Razun tega se je določila najnižja normalna pokojnina za učitelja na 800 K in za vdovo na 600 K. Za vdove je bilo do sedaj najslabše preskrbljeno. 51 vdov dobiva sedaj akupaj 10 695 gld. ali počrez vsaka po 209 gld. Ako je imel učitelj 400gld. plače, je dobila vdova 133 gld. pokojnine. Tudi sedanjim vdovam se zvišajo pokojnine za 35%, ako imajo manj, kakor bi dobile po novem za konu, in bodo imele najmanj 500 K na leto. Da bi se učiteljem vštevala vsa pro-vizorična leta po zrelostnem izpitu, temu nasprotuje državni šolski zakon z dne 14. maja 1869. I, drž. zak. št. 62 (§ 56), po katerem se všteva službena doba Šele po dovršenem izpitu o učni usposobljenosti. Ako bi se hotela službena doba skrčiti na 35 let bi se s tem potrebščina za pokojninski zaklad zopet za deželne finance prav občutno pomnožila. Prosilci, ki se vedno sklicujejo na državne uradnike, se opozarjajo na to, da tudi tisti državni uradniki, ki so dovršili visoke šole in pridejo pozneje do službe, šele po 401etnem službovanji dobodo polno pokojnino. Finančni odsek se tudi ni mogel odločiti za to, nasvetovati, da bi se aktivna vojaška leta vštevala v službeni čas, ker imajo učitelji glede vojaških dolžnosti precejšnje olajšave in se tistim, ki morajo že kot učitelji iti k vojakom, s tem ne pretrga učiteljska službena doba. Akti vite Lne doklade in stanarine se nikjer ne vštevajo v pokojnino. Ako se tudi vsem zahtevam učitelj stva ne more vstreči, se mora vendar priznati, da je nasvetovani načrt zakona v primeri a pokojninskimi zakoni za učiteljstvo drugih dežel šteti med najugodnejše. Novejša deželna zakona z dne 5. julija 1899. leta in dne 19. septembra 1899. leta za Moravsko, oziroma Koroško sta za učiteljstvo manj ugodna. Poročevalec je predlagal, naj se odobri v tem smislu sestavljeni zakonski načrt Isti poročevalec je poročal o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1900. Skupna potrebščina znaša 84562 K, t pokritje pa 22816 K, tako da je priman-kljaja 61746 K. Ob jednem s temi poročili se je rešilo tudi mnogo prošenj. Odklonile so se prošnje vpokojenih učiteljev Ivana Jarona, Antona Ozimka, Matije Hudovernika in učiteljskih vdov Helene Kosce, Frančiške Legat, Jo-sipine Kimovec, Marije Jekovec, Ane Schiller in Leopoldine Cebin in sicer z ozirom na danes sklenjeno zvišanje pokojnin. Dovolilo se je učiteljevi vdovi Magdaleni Kratohvil letne miloščine 200 K, učiteljevi vdovi Magdaleni Venedig isto toliko, učiteljevim vdovam Frančiški Pibernik letnih strašne krike in težke udarce. Strahu so se mu še ježili lasje, ko je stopal iz čolna na domači breg. Žena je Martina brž vprašala, ko je prišel domov: „No, koliko si pa zaslužil?" Martin ni mogel molčati in ji je povedal, da bo plačilo dobil zjutraj v čolnu. Na glas se mu je žena smejala, kakor bi mu ne bila verjela. Vendar zgodaj zjutraj, ko je Martin še spal, jo je gnala radovednost, da je na tihem šla pogledat v čoln. Dobila je ondi črn lonec, napolnjen z ogljem. Nevoljna je iztresla oglje v vodo, lonec pa razbila v čolnu ter se molče vrnila v kočo. Kmalu potem je vstal Martin in šel po plačilo Krimskega moža. Našel je v čolnu črepinje črnega lonca, zraven pa nekoliko koscev rumenega zlata. Vstrašila se je žena, ko ji je mož pokazal, kaj je našel. Sedaj je spoznala, kakšno škodo je naredila s svojo radovednostjo. Večino oglja je bila namreč vrgla v vodo, le nekaj ga je slučajno padlo v čoln, in to je sedaj suho zlato. Ko je povedala možu, kaj je storila, sta šla oba iskat zlata v vodo, a zastonj. Še na stara leta sta sivi čolnar in njegova žena večkrat brodila po vodi in iskala vtopljenega zaklada. Našla pa nista nič več zlata, pa tudi Martin nič več ni videl Krimskega moža. Kakor ta pripovedka so plagirane tudi ostale tri; izpuščena je samo pripovedka o grofici Hudournici, in menda samo zategadelj, ker ni bilo v podlistku več prostora. In „Slovenski List", ki krade toli ne-. sramno, se drzne očitati .plagiatstvo" dragim!? Fr. Ooveker. j 180 K. Katarini Smidt letnih 360 K, Fr. Cetelju k pokojnini 600 K Se 88 K miloščine. Prošnja Matije Hitija za miloščino se je odklonila Fr. Pavlinu se je k pokojnini dovolila miloščina 480 K, učiteljevi vdovi Franci Ušenišnik se je miloščina zvišala na 472 K, učiteljevi vdovi Mariji Osana se je dovolila miloščina 120 K, umirovljenomu učitelju Fr. Jurmanu k pokojnini 1395 K še miloščina 105 K. Učiteljevi vdovi Ivani Stupar se je zvišala miloščina na letnih 150 K, umirovljenomu učitelju Fr. Praprot-nikn se je dovolila k pokojnini 862 K 50 vin. še miloščina 107 K 50 vin, odklo nila pa se je prošnja France Stepišnek za odpis zneska 290 K, ki ga dolguje deželi. Ostale točke so se radi pozne ure odstavile z dnevnega reda. V LJubljani, 27. aprila Poljaki in Čehi. Iz Lvova poročajo, da je sklical posl. vitez Jaworski včeraj popoldne parlamentarno komisijo poljskega državnozborskega kluba, da se je posvetoval o resoluciji, katero predloži komisija današnjemu shodu poljskih državnih in deželnih poslancev. Resolucija se tiče političnega položaja in bodočega zasedanja državnega zbora. V poljskem klubu sta dve struji, katerih jedna je za solidarno postopanje s Čehi, druga pa je za politiko svobodne roke. Resolucija se bode izrekla proti obstrukciji in za redno poslovanje parlamenta. Položaj na desnici je postal zopet prav nevaren Mla-dočehi bodo morali bržčas sami delati ob-strukcijo, ker so proti tej vse druge stranke desnice; zlasti pa so proti obstrukciji nemški klerikalci. Ker stoji zasedanje parla menta, se bodo morale tudi druge desničarske stranke v kratkem izjaviti o svojem stališču napram vladnim predlogam. Turčija v denarnih škripcih. Zjed. države zahtevajo z vso energijo, da mora Turčija plačati veliko denarno odškodnino za misijonske hiše, katere so bile porušene v Armeniji med ondotnimi nemiri. Turčija pa seveda nima denarja in izgovarja se na vse načine. V Washingtonu pa nočejo odnehati ter groze z represali-jami. Sultan pošilja obljubo za obljubo, a Američani poznajo Turke ter se za vse lepe besede ne zmenijo, nego čim osornejše zahtevajo — denarja. Američanska vlada je zadnji predlog sultana odklonila ter naročila svojemu zastopniku v Carigradu, Gris-comu brzojavno, naj tirja zahtevano svoto neizprosno. Vojna v Južni Afriki. Angleži se vesele novega „velikega" uspeha. 40000 mož je pregnalo 4000—5000 Burov izpred Wepenerja. Desetkrat večje število Angležev je po hudih bitkah potisnilo Bure iz njihovih pozicij pri Dewets-dorpu, Wepenerju in Buschmanskopu. Angleži pa niso Burov porazili, nego so se jim umaknili Buri kar sami, prizadevši Angležem prej še hude udarce. Wepener je osvobojen. Buri so se umaknili v pravem tre-notku, ko so jih Angleži obkolili že malone od vseh strani, ter je ostala samo še proti severovshodu mala proga nezasedenega pro štora. Sedaj se pomikajo v smeri Ladvbranda in Thaba Nehuja. Preganjati in jim odrezati pot poskušata general French in general Hamilton, prvi s svojo konjico, drugi pa s svojo divizijo pešcev na konjih. Ako se jima posreči polastiti se pred Buri Thaba Nehuja in Ladvbranda ter odrezati Burom pot proti Winburgu in Ficksburgu, zaidejo Buri med dve diviziji ter bodo primorani kapitulirati. Bržčas pa se to ne bo zgodilo, kajti za to angleška vojska, utrujena, sestradana, slabo oblečena in na nerabnih konjih, ni sposobna. Bure poveljujeta Dewet, ki je bil te dni proglašen mrtvim, in Botha; Angleže pa vodijo generali Rundle, Hamilton, French, Chermiside, Brabant in Hart. Vprašanje nastane torej, ali se posreči Angležem zajeti Bure. Vsekakor je prišel s tem zopet tre-notek, ko morejo dokazati angleški generali, ali so Burom v strategiji kos ali ne. Novih poročil pričakuje vse evropsko časopisje z največje napetostjo. Angleški Usti seveda zopet silno renomirajo in zatrjujejo, da ni kar nobenega dvoma več, da bo French odrezal Bure na meji dežele Basu to v, ter da jih Hamilton zajame od severne strani. Ako se spominjamo marša generala Olivierja, ki je ušel skozi vse angleške loveče ga čete, smemo pač nadejati se, da se posreči tudi Dewetu in Bothi uiti svojim preganjalcem. Buri pa so dosegli na zahodu, pri Boshofu nov lep u*p«h. Pregnali so namreč lorda _' m -i Methuena iz Boshofa, katerega so zasedli sami ter obkolili Methuena. Tam je pričakovati hude bitke. Pred Kimberlevem stoji tudi še precej Burov, ki so imeli te dni boj z Angleži. Oromeli pa so samo topovi. Buri so se umaknili v Windsorton. Baje so vsi ustaši iz Prieske, Campbella in 6riquatowna ter imajo tudi rodbine seboj. V Natalu stoje stvari nespremenjene. Buller ne more naprej, a tudi Buri mirujejo. „Times" poroča, da utrjujejo Bari hribe med Johannesburgom in Pretorijo, ter da je v Lvdenburgu nakopičeno mnogo živil in streljiva. V livarni Johannesburga delajo noč in dan. Baje napravijo vsak teden 700 krogelj za topove. Dnevne vesti. V Ljubljani, 27 aprila. — Kranjski deželni zbor ima jutri, dne 28 aprila ob 9. uri dopoludne sejo. Na dnevnem redu so naslednja poročila: o računskem sklepu deželnega zaklada in razkazu skupne imovine za leto 1898; o prošnjah: gospodarskega odbora v Nada-njemselu za podporo za napravo vodovoda; odbora splošnega društva avstrijskih farmacevtov, podružnica Ljubljana, za podelitev volilne pravice; slovenskega katoliškega delavskega društva v Ljubljani za razširjenje volilne pravice za deželni zbor; županstva na Rovih za prispevek k šol-skej gradnji; zdravstvenega okrožnega zastopa v Novem mestu, da se mu dovoli prispevek za zgradbo ženske bolnice v Novem mestu; ribarskega okrajnega odbora v Ljubljani za podporo; županstva v Slavini za napravo vodovoda v večin vaseh; kraj-nega šolskega sveta v Višnji gori, da se mu dovoli prispevek za zgradbo zadružne mlekarnice; kmetijske podružnice v Šen-čurji pri Kranji, da se jej dovoli podpora za sadno drevesnico; kmetijske podružnice v Žabnici pri Škofjej Loki, da bi se jej dovolil prispevek k ustanovnim troškom; okrajnega cestnega odbora na Bledu, da bi se mu dovolil prispevek za preložitev okr. ceste v Gorenjih Gorjah; akademičnega slikarja Mateja- Stermena za podporo za potovanje v Italijo; „ Glasbene Matice" v Novem mestu za podporo. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca viteza Langerja in tovarišev, da se izda novela k lovskemu zakonu za Kranjsko. Poročilo o premembi zakona z dne 11. avgusta 1890. dež. zak. št. 4 1. 1891., o pov-zdigi reje goveje živine in o dotični prošnji društva avstrijskih živinozdravnikov; o spremenitvi sklada glede mostu čez Soro pri Suhi; o dovolitvi 182% priklade za cerkvene namene v vaseh v faro Velike Poljane spadajoči delov selske občine istega imena in o samoatalnem predlogu gospoda poslanca dr. Ignacija Žitnika in tovarišev, da se ne sprejme vinska klavzula v novo carinsko in trgovinsko pogodbo Italiji. — Goriški deželni zbor. Influenca je kriva, da deželni zbor goriški dobrih 14 dni ni imel seje. Obolel je sicer jeden sam poslanec, a že to je tako vplivalo na živce deželnega glavarja, da se je sam delal bolnega, samo da mu ni bilo treba sklicati sejo. Vzrok tiči v tem, da bi v odsotnosti bolnega poslanca bili obe stranki, slovenska in laška, jednako močni in bi moral vsled te jednakosti glasov v gotovih slučajih derimirati deželni glavar. Temu se je prebrisani dr. Pajer ognil in s tem tudi preprečil, da bi bil eventuvalno mogel kardinal odločno vplivati na glasovanje. — Slovanski časnikarski kongres. Po sklepu slovanskega časnikarskega kongresa v Krakovem bi se moral letošnji kongres vršiti v Zagrebu. Naročilo se je dr. Mazzuri, da pripravi vse to potrebno. V svrho, da bi se mogli kongresa vdeležiti tudi slovanski časnikarji iz Cislitvanske, se je dr. Mazzura obrnil do bana z vprašanjem, če bi prireditev kongresa v Zagrebu dovolil. Ban je izjavil, da tega dovoljenja ne da, češ, da ni v interesu dežele, da se vrši kongres v Zagrebu! Lanski kongres je pooblastil dr. Mazzuro, da v slučaju, ako bi se letos časnikarji ne mogli sniti v Zagrebu, po svoji prevdarnosti izbere kako drugo mesto. Dr. Mazzura je že storil primerne korake, da se bo kongres vršil v kakem ci-slitvanskem mestu. — Ekvitacija 13. topničfrske brigade. V< raj zvečer ob pol 6. uri dospelo je v Ljubljano pod poveljstvom nadporoč-nikovjahaških učiteljev pl. Schitterja in Fiedlerja 11 častnikov 13. brigade iz Zagreba, ki se nahajajo na distančni ježi. Prejezdili so 105 km od Trsta do Ljubljane od 6. ure zjutraj do pol 6. ure zvečer v najslabejšem vremenu. Danes zjutraj podali so se zopet na pot čez Novo mesto nazaj v Zagreb. — Za trgovce. Iz trgovskega in obrtnega društva smo izvedeli, da mej drugimi zalagajo konsumna društva zlasti naslednji trgovci: F. C Schwab in Maks 6tt v Ptuju, I. Kollenc v Celju, Wenzel Hoffelner v Linzu, Tschernitz & Greine, A. Sacher Nachfolger in V. di Lenardo v Celovcu, Pipan & Co., Ad. Goldschmidt & Co. in Dragovina v Trstu, Moritz Libiscb, Mo-ritz Zwicker, Leop. "VVeiner, E. Reinbalt & Co., Weiss & Drevkurs, Moritz Farber Sohne na Dunaju, I. Heindlhofer na Sušaku, Briider Ecker v Stockerauu, A. Tschin-kel & Eidam v Ljubljani, Mathias Weber Tržič (Monfalcone), Presshefefabrik v Zett-lingu, G. Benovič v Sisku, S. Eppinger & Sohne v Budimpešti, F. Romisch v Schlu-ckenauu, H. Schonberger v Warnsdorfa, Briid. Buxbaum v Eipelu, Geiringer & Reit-ler v Jagerndorfa, Sieg. Stark. — Iz selške doline se nam piše: „Slovenski List" je v svoji številki od 14. t. m. prinesel iz Selske doline dopis, v katerem je polno neresnic in obrekovanj. Poslali smo navedenemu listu popravek ozir. zavrnili smo dotičnega lažnjivega poročevalca — ali „Slov. List" v svoji nepristranost« tega popravka ni sprejel — nasprotno, še rogal se je v »Listnici uredništva" od 21. t. m. Zato prosimo, da sprejmete v vaš cenjeni list sledeče doslovne vrstice, katere „Slov. List" ni hotel sprejeti: „SL uredništvo „Slovenskega Lista"! Podpisani poživljamo dopisnika iz Selške doline z dne 10. t. m. v Vašem c. listu, da naj svoje polno ime naznani, da bodemo vedeli, s kom imamo opraviti — ako ne, se bodemo drugim potom znali braniti — ter ako se do pisnik ne oglasi, je od nas nesramen lažnik in opravljivec. Gab. Thaler, Luka K osme Ij, Franc Košmelj, Josip Boncelj v Železnikih, — Fr. Tavčar, Fr. H a j n r i-har, Groga Dolenc, Fr. Šliber, J. Bruck v Selcih. — Za streljanje proti toči je poljedelsko ministrstvo nakazalo deželnemu odboru kranjskemu podpore 2000 K. — Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana" je sklenil v svoji zadnji seji, da priredi prvo letošnjo dirko na dirkališču v nedeljo, dne 13. maja; drugo dirko v nedeljo, dne 10. junija in tretjo v nedeljo, dne 8. julija. Dalje se je sklenilo, da se odda jeden „Lawn-Tennisa prostor na dirkališču za tri leta v najem, dočim bo drugi ,La\vn-Tennis~ prostor klubovim členom na razpolago. Oba „Lawn-Tennisa" bosta do 10. maja gotova. Vsled malenkostnih poprav dirkališke proge, se training prične dne 1. majnika, do tedaj pa je vožnja po progi vozačem zabranjena. — Kolesarsko društvo „Ilirija" priredi v nedeljo, dne 29 t. m. svoj prvi izlet čez černuški most, Gameljne, Šmartno, Tacen, Vikerče, Pirniče in Medvode v Ljubljano. Potoma ustavijo se izletniki pri „Šraju" v Gameljnah in v Medvodah. Sestanek ob 1 uri popoldne na Viranto-vem vrtu, kjer je skupno slikanje. — Umrla je v Kamniku gdč. Tonica Keber. Pokojnica, katera je bila vzor narodnih deklet, je nastopila večkrat z lepim uspehom na deskah ondotne čitalnice; zatorej jej blag spomin. N. v m. p. — Strela je 22 t- m. užgala kozolec Lorenca Breznika v Vrhovljah v kamniškem okraju, dne 23. t. m. pa je vdarila v hlev Antona Marolta v Zg. Mamolu pri Polh. Gradcu in ubila bika. — Požar. V Draški vasi pri Žužemberku je gorelo pri posestniku Francu Smre-karju. Škoda znaša 4000 kron. — Občinske volitve v Celju. Pri včerajšnji dopolnilni volit vi v občinski svet celjski so bili iz tretjega razreda soglasno izvoljeni vsi postavljeni nemški kandidatje. — V okrajnem zastopu marenber-škem imajo Slovenci sedaj, ko so prvič popolnoma zmagali v skupini kmetskih občin, štirinajst zastopnikov. — Umrl je v Gradcu višji državni pravdnik, dvorni svetnik g. Ernest S te ine r v starosti 54 let. Pokojnik je bil 1. 1897. postal višji državni pravdnik. — Nezgode. Na dolenjsl" 3in kolodvoru se je včeraj zvečer neki železniški čuvaj poškodoval na desni roki tako, da mu niso mogli krvi ustaviti in so ga z iz-voščekm dali prepeljati v deželno bolnico. — Danes popoldne je raz hišo Pred Škofijo št 9 padel kos zidnega okrajka na delavčevo ženo Alojzijo Gorjanovo in jo na desni roki poškodoval. — Motor-voz. V zadnjih dneh dirja neki posestnik motor-voza po mestu in plaši ljudi in živino. Občinstvo se kar na glas pritožuje čez tako naglo in neprevidno vožnjo. Posebno je velika nevarnost za pasante na križpotih in na ovinkih. — Tatvina. Delavki Jožefi Simčičevi na Poljanski cesti št. 58 je neznan tat ukradel iz zaklenjene skrinje 10 kron. Tat bode najbrže iz hiše. — V Ameriko. Predvčerajšnjim je policija na južnem kolodvoru prijela dva fanta, ki sta mislila pobegniti v Ameriko in se tako odtegniti vojaški dolžnosti. Policija jima je pot prestrigla in ju poslala na Žabjak. Oba fanta sta doma v kostanje-viški občini. Da bi ušla policiji, preskrbela sta si bila tuje potne liste s Hrvaškega Toda policija ju je kmalu pogrun-tala, da nista Hrvata, in ko sta videla, da jima hrvaška potna lista nič ne pomagata, sta se udala in povedala prava imena. Bila sta Jožef Zulič in Martin Kačič. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 15. do 21. aprila kaže, da je bilo novorojencev 30 (= 4455 °/o©)i mrtvorojenci 4, umrlih 17 (= 25 24 %,), mej njimi jih je umrlo za ošpicami 1, za jetiko 6, za vnetjem sopilnih organov 4, za različnimi boleznimi 17. Mej njimi je bilo tujcev 5 (= 29 4 <>/o), iz zavodov 6 (= 35 2 °/o) Za infekciozuimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 4, za škarlatico 1, za dušljivim kašljem 1 oseba. * Tuberkuloza na kongresu. V Nea-polju se vrši sedaj jako važen kongres, namreč kongres zdravnikov za tuberkulozo (jetiko). Otvoritve sta se udeležila tudi italijanski kralj in kraljica, prestolonaslednik in prestolonaslednica, ministri, zastopniki Nemčije, Avstro-Ogrske, Francije, Rusije, Španije, Švedije, Grške, Zjed. držav i. t. d., mnogi učenjaki, pisatelji in dr. Otvoril je kongres v sijajnem gledališču San Carlo naučni minister Baccelli. Za njim so govorili župan neapoljski, rektor ondotne univerze in vsi zastopniki držav. * Sestra Kolumbija. „Kuryer Lwow-ski" poroča, da je načelnica lvovskega samostana Benediktink, sestra Kolumbija pred štirimi dnevi zapustila v svetni obleki Lvov ter odpotovala v Rim. Sestra Kolumbija je imela baje več let znanje z nekim mladim, lepim mizarskim pomočnikom Pavlom Podruckim, katerega je podpirala ter ga dala učit petja. Podrucki je svoje razmerje s prednico Benediktink izdal in tako se je raznesel škandal po vsem mestu. * Grofica — šanzonetka. V Londonu nastopa grofica Russel v gledališču Tivoli kot šanzonetna pevka. Njen mož se je hotel pred letom ločiti od nje, a ona ni dovolila. Zato se je preselil v Ameriko, kjer se je te dni oženil vdrugič. Grofica je bila tako obupana, da par dni ni mogla nastopiti. Njen 231etni sin pa spremlja očeta in mlado mačeho na ženitovanskem potovanju. * Mrtvo truplo štiri leta v kovčgu. Šivilja Mabel Lindsav v Kansas-City (Mis-souri) je postala po kratkem zakonu vdova in imela je le še hčerko Ellinor. A tudi ta ji je umrla. Mati pa je hčerko tako ljubila, da se ni mogla ločiti niti od mrtvega trupla svojega otroka. Dala ga je maziliti, ga dela v kovčeg ter ga krasila vedno s svežimi cvetkami. Večkrat je sklenila, da pokoplje hčerko, a odločiti se vendarle ni mogla štiri leta za to. Potovala je s kovčgom iz kraja v kraj. Tako je prišla tudi v Chicago (Illinois). Tam pa jo je neka dekla izdala, in policija ji je vzela truplo ter ga pokopala. * Psovalni dvoboj. Najnovejši način dvoboja je psovalni. Iznašli so ga Kitajci. Iz Pariza poročajo, da sta se ondi te dni sprla dva kitajska delavca radi neke ženske. Zato sta si napovedala dvoboj. Ob 2. uri popoludne sta se sešla na nekem domenjenem kraju, se postavila tri korake narazen ter se začela psovati in obkladati z najhujšimi priimki. Tako sta se .borila" štiri ure neprestano. Končno pa se je jeden zgrudil na tla in krvavel iz ust in nosu. Zmagalca je policija zaprla, ker je mislila, da ga je tako pretepel, a izkazalo se je, da je bil premaganec le žrtva psovanja Umetnost — Dve Jamovi sliki. V izložbi Kleina v Wolfovih ulicah sta bili razstavljeni te dni dve sliki akademičnega slikarja g. M. Jame. Prostor je bil jako neugoden, kakor so neugodne za to svrho vse javne izložbe, ▼ katere sveti solnčna luč ali pa se zrcalijo v njih nasproti stoječe hiše in mimo hodeči ljudje. Zatorej naj se pri tej priliki opozori merodajne činitelje na veliki nedostatak prostora, kjer bi se razstavljale slike v primerni razsvetljavi. Saj se slike ne razstavljajo v kritiko nevednežev, ki imajo sicer oči, a nikdar ne opazujejo narave in zato ne poznajo njene lepote ter niso sposobni uživati jo. Narava je vsak hip drugačna, luč dneva se spreminja vedno in vedno, zato pa so tudi objekti slikarja v raznih dobah dneva ali celo leta koloristično drugačni. Oči neomikanega fi-listra pa seveda vidijo vse vedno enako. Prav ti umetniško neizobraženi ljudje pa izražajo najrajši svoje „nazore" ter ocen-jajo umotvore prav tako kakor širokost hlač ali črevljev. Tolikanj lažje pa je jezi-kanje takih nepoklicanih „kritikov" pri nas, kjer morajo umetniki razstavljati svoja dela v očividno najslabši okolici in naravnost napačni luči. „ Umetniško društvo" bo moralo torej kmalu skrbeti za to, da dobimo primeren prostor za razstavljanje slik in kipov. Slovensko slikarstvo v zadnjih letih prav lepo napreduje in naši umetniki pošteno stremijo za spopolnitvijo. Umetnost mora postati polagoma tudi našemu narodu potreba in miniti morajo časi, ko se je smatralo slikanje za šport in umotvore za nepotreben luksus . . • Gospod Matija Jama je razstavil lani in letos veliko število žaurskih in portretnih slik. Kot realist-impresionist je zbujal s svojimi slikami večinoma odpor med našim občinstvom, ki je vajeno nenaravno izlizanih šablon. Vendar pa si je priboril gospod Jama že tekom dveh let med razumniki mnogo prijateljev in prijateljic, ki ga umevajo ter ga v umetniškem delovanju tudi podpirajo. Dobil je namreč precej naročil. Tudi zadnjič razstavljeni žanrski sliki sta bih naročeni. Predstavljata pa dvoje prizorov iz kmetiškega življenja, in sicer pomlad in jesen na polju. Prva kaže tale prizor: Solnce je zašlo za hrib. Večerni mrak že pada na spomladansko zemljo, iz katere se dviga gorki puh preoranega polja. Orači so za danes končali svoje delo. Vse je tiho, le iz bližnje cerkvice se glasi zvon in oznanja: „Ave Maria". Orači so sklenili roke in stoje mirno, v topljeni v molitev. Konji, utrujeni od dela, pa mulijo na tleh ležečo krmo. Po vsej naravi plava večerni mir ... To je skušal slikar izraziti, in reči se mora, da se mu je istinito posrečilo, vdihniti tej podobi vso sladko poezijo spomladanskega večera. — Druga slika predstavlja žanjice pri delu. Solnce pripeka na dozorelo žito, žanjice pa hite, kajti v daljavi se zbirajo temni oblaki, oznanjuje bližajočo se nevihto .. . Obe sliki dokazujeta, da je slikar prav intimno opazoval naravo, dobro razločil karakteristične svitlobe in vrlo izrazil človeške postave in obraze ter vso situvacijo natančno preštudiral, n. pr. na prvi sliki mir v molečih oračih, na drugi delajoče žanjice, jedna sklonjena pri žetvi, druga bruseča srp, tretja vezoča snopje itd. Kakor dosihdob vedno, je dokazal tudi s tema dvema slikama g. Jama, da je vele nadarjen in modem umetnik, ki dela čast našemu slikarstvu. J. Književnost. — „Zvonček". Zadnja številka našega najboljšega lista za mladino ima tole vsebino: „Zlata ptička". Zložil Oton Zupančič. — Neposlušni Cvetko. Zložil Janko Leban. — Ločitev. Zložil Oton Zupančič. — Domov, domov ... Zložil Fran Žgur. — Ciganka. Spisal Andrej Rape. — Cigani. Zložil Oton Zupančič. — Zvezdica. Zložila Kristina. — Tonček — zaspane. Spisal Janko Leban. — Kam jezdi naš Slavko v petek, kam v s ve tek? (S podobo.) Zložila Vida. — Priloga „Zvončku": Večerja. Po Mužariniću priredil I. Podgornik. — V aprilu Zložil M o d e s t. — Človek — vran. Spisal V a k a j. Kaj so govorile rože? Spisala Vida. — Moj srček. (Z dvema slikama.) Spisal Fran G o v e k a r. — Lakomnik in siromak. Zapisal Salo ve j. — Sv. oče Leon XIII. Životopis s sliko. — Vijolica. Zložil E. Gangl, uglasbil Ivan Bar ti. — Tudi ta številka ima poleg tega še več drobnih vesti poučne in zabavne vsebine ter otročje sličice .Mladi risar", priobčil Vojteh Sitsch. Končno je omeniti še krasno veliko sliko v barvotisku „Jezus na Oljski gori" E. K. Liske. „Zvonček" mladini in vsem prijateljem mladine prav toplo priporočamo. Telefonska in brzojavna poročila. Vipava 27. aprila. Zmaga je naša! Vkljub temu, da dekan radi občinskih volitev ni odpotoval v Rim, in da sta si vlada in klerikalizem v borbi zoper narodno napredno stranko podala roke, so bili izvoljeni narodno napredni kandidatje v prvem razredu soglasno, v drugem s šestnajstimi proti štirinajstim glasom. Živeli volilci! Dunaj 27. aprila. Ministrski svet ima danes popoludne sejo, v kateri se bo posvetoval o politiškem položaju. Dunaj 27. aprila. Cesarski patent, s katerim se skličeta delegaciji, se obelodani v ponedeljek ali v torek. Pričakuje se, da se ob jednem obelodani tudi patent, s katerim se sklicuje državni zbor. Dunaj 27. aprila. Danes se je vršila pred drž. sodiščem obravnava o tožbi posl. Stojalovvskega proti erarju. Stojalowski zahteva, naj se rnu izplačajo dijete. Kar je Stojalovvski poslanec, ni še dobil nobenega krajcarja, ker so mu upniki vse dijete zarubili. Pri obravnavi je Stojalowskega zastopnik povedal, da so skoro vsem poslancem pete kurije dijete zarubljene. Dunaj 27. aprila. Razni listi poročajo, da je najvišje sodišče v tajni seji sklenilo, kasirati razsodbo, s katero je bil žid Hilsner spoznan krivim, da je iz ritualnih namenov usmrtil kristi-janko Ano Hruzo. Najvišje sodišče je odredilo, da se vrši nova obravnava, in sicer ne pred istim porotnim sodiščem, kjer se je vršila prva obravnava, nego pred drugim sodiščem. Praga 27. aprila. Pri današnjem nadaljevanju razprave o Pacakovem jezikovnem predlogu je govoril Ben-del, ki je trdil, da češki uradniki v nemških krajih, kakor sploh češki funkcijonarji zatirajo nemštvo. Ko je stopil dr. Kramar k ujemu, da bi ga bolje slišal, je rekel Bendel: Prav, da ste prišli. Tudi Vi ste Nemce zatirali. \Vo 1 f: To je nedostojen človek ! To je birič! Bendel je napadal plemstvo, češ, da ščuje Čehe proti Nemcem, in daje največ krivo narodnostnih bojev. Zagreb 27. aprila Slovanski časnikarski kongres se bo letos vršil najbrž v Spletu. London 27. aprila. Poskus angleške armade, obiti in obkoliti Bure, se ni posrečil. General French je na cesti proti Ladvbrandtu hitel naprej kar je mogel, da bi Bure prehitel, a je samo še zadnje straže generala Bothe videl izginiti. London 27. aprila Buri se koncentrirajo pri Wynburgu. General Botha je tam zbral vse burske čete. Maršal Roberts gre z vso svojo armado proti njemu. Berolin 27. aprila. „Rheinisch-VVestphalischer Courier" prijavlja jako zanimivo pojasnilo o razmerah v Južni Afriki. Spisal je to pojasnilo neki Bur, ki sodi jako pesimistično o položaju Burov. Pravi, da je zdaj deset Angležev proti jednemu Buru. To razmerje je glede topničarstva za Bure še neugodneje, vsled česar ni dosti upanja na ugoden izid vojne. Narodno gospodarstvo. — Posojilnica na Slapu pri Vipavi, s sedežem v Vipavi se je razvila jako imenitno. Iz računskega zaključka za leto 1899. posnamemo, da je imela v preteklem letu 435.181 K 14 h prometa. Hranilnih vlog se je vložilo 116.989 K 48 h, dvignilo pa 53 198 K 16 h, torej stanje koncem leta 1898. s kapitalizovanimi obrestmi 256.317 K 8 h. — Posojil se je dalo 62 002 K 76 h, vrnilo pa 37.739 K 98 h in je vseh posojil konec leta 261.707 K 26 h. — Naloženega denarja pri drnzih zavodih ima 648 K. Jako lep napredek te posojilnice pa znači to, da se je v pretočenem letn otresla skoro vseh izpo80jil, vrnila je namreč v 1899.1. 84.656 kron 76 h izposojenega denarja ter ostala koncem 1. 1899. edino se 110 K na dolgu, kateri znesek je pa že v tekočem letn vrnila. Pri občnem zboru dne 31. marca 11. bili so soglasno izvoljeni v načelniStvo: Fran Punčnh, ljudski učitelj v Vipavi (načelnik), Alojzij Ferjančič, župan na Slapu (načelnika namestnik in preglednik), Fran Ko bal j, župan v Vrhpoljn, Anton Prhavec, gostilničar v Vipavi, Andrej Ferjančič, posestnik v Sana-boru, Josip Volk, posestnik na Erzelji in Fran Štokelj, posestnik na Planini. V nadzorstvo bili so soglasno izvoljeni: Ivan Nosan, c. kr. dež. sod. svet. (predsednik), Anton H rova t in, župan v Vipavi (predsednika namestnik), Anton Volk, posestnik iz Velikega polja, Ivan Premru, trgovec iz Št. Vida in Ivan Tomažič, posestnik iz Sanabora. V kratki dobi svojega delovanja, vkljub mnogim zaprekam in predsodkom, je pokazala in dosegla slapenska posojilnica z železno voljo in vstrajno delavnostjo obilo lepih in koristnih uspehov na narodnem, denarnem, gospodarskem polju. Upati je vedno večji razvoj, v kar morajo pomagati vsi za blagor vipavskega kmeta-trpina vneti rodoljubi. Listnica uredništva. Razne gospode dopisnike prosimo nekoliko potrpljenja. Deželni zbor nam jemlje toliko prostora, da smo morali mnogo zlasti daljših dopisov odložiti. Proti zobobolu in gnjilobi zob izborno deluje Melnsina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po poŠti razpošilja se vsak dan dvakrat. Jedina zaloga (10—17) lekarna M. Leustek, Ljubljana Resljeva cesta Stev. 1, zraven mesarskega mostu. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-3 m. Srednji Bračni tlak 786*0 mm. Stanje čas opa-1 baro- Srednja včerajšnja temperatura 60°, nor-male: 114°. 3Di2.23.a.3slsa, "borza dne 27. arpila 1900. Skupni državni dolg v notah ... 98 K 70 Bkkpni državni dolg v srebru ... 98 „ 45 Avstrijska zlata renta...... 117 „ 95 Avstrijska kronska renta 4°/0 ... 98 B 30 Ogrska zlata renta 4°/0...... 117 „ — Ogrska kronska renta 4°/0 .... 92 „ 70 Avstro-ogrske bančne delnice ... 17 „ 57 Kreditne delnice ........ 736 „ — London vista......... 242 „ 80 Nemški drž. bankovci za 100 mark . 118 „ 35 20 mark........... 23 „ 67 20 frankov.......... 19 „ 27 Italijanski bankovci....... 90 „ 95 C. kr. cekini.......... 11 » 38 Zahvala. Za izraieno sočutje povodom bolesni in smrti nase gube soproge, oziroma matere in stare matere, gospe Marije Pavšek kakor tuđi za mnogobrojno spremstvo drage ranjce k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naBo srčno zahvalo. Posebej pa iskreno zahvaljujemo čC. gg. pevce za tolažilno petje. V Ljubljani, dne 27. aprila 1900. Žalujoči ostali. Zahvala. Podpisana se čuti dolžno, da se tem potom zahvali vsem sorodnikom in darovateljem krasnih vencev, katere so našemu nepozabnemu soprogu in očetu Blažu Gorjupu položili na krsto, ter vsem onim, ki so ga v tolikem Številu spremili na pokopališče k večnemu počitku. Kamnik, dne" 26. aprila 1900. (836) Žalujoča rodbina. 4 angleške 3 mesece stare so na prodaj v Vegovih ulicah št. 10. (838—D 3"- Xjo3sax. Lesljiv mehanikar za popravljanje vsake vrste šivalnih strojev, kakor tudi pošten potovalec dobita takoj po dogovoru službi. Ponudbe naj se pošljejo pod naslovom: Savnig & Dekleva v Gorici. (834—1) 9« 4 co j Naznaniam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izkljnčno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne številke „ljubljanskoga Zvona" in vse one knjige, katere so izšle v založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so: Tnrgenjev: Otoi in sinu vi. Rouan. broširan a 50 kr. Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek I. do XI, broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. „Ljubljanski Zvon", letniki n., m., "V., VI., broširan a 3 gld., vezan v Bonačeve platnice a 4 gld. 20 kr.; — letniki VU. in VIII, broširan a 4 gld., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr.; — letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. 60 kr., vezan v Bonačeve platnice a 5 gld. 20 kr. Posamezne številke „Ljubljanskoga Zvona" po 40 kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr. Zarnlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broš. a 50 kr. A.Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr — Štiri novelo, broš. a 20 kr. Beneš-Tfebizsky: Blodne duie. Roman, broširan a 70 kr. Lef ebvre: Pariz v Ameriki. broširan a 50 kr. Stat nominis umbra: Časnikarstvo In naii časniki, broširano a 40 kr Tolstoj: Dva romana, broširana a 70 kr. J e 1 i n e k: Ukrajinske dume, Povest, broširana a 15 kr. Hale vy: Dnevnik, broširan a 15 kr. — Bazne pripovedke, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broš. a 25 kr. Thenriet: Undina.. Povest, broš. a 20 kr. Sonvestre.- Vil enski brodnik Povest, broš. a 15 kr. Jurčič: Tr* broš. a 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, broš. a 30 kr. Avstrijski patrijot: lrPartelwesen der ■laven", broširano a 5 > kr. 61 Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike in reki. Prej 50 kr., sedaj Mit mt> 30 lir. prag" Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. TjSO i. Sch.wentner knjigotržec V Ljubjani, Dvorni trg štev. 1. modra gospodinja ni nikoli potratna, da se pa tudi modra gospodinja ne boji sa vinar, katerega mora sa priposnano dobro blago več plačati, kakor za manj vredno in slabo. Modra gospodinja ne bode na primer nikdar druzega mila kupila, kakor sloveče Doerlng-ovo milo s novo, ker ve",' da ohrani s tem lepoto in svežost polti, da nadalje najboljše dobi, kar more nuditi milna branša) ter da vsejedno kupi po ceni. Dserlng-ovo milo ■ hov« bodi vsakemu toaletno milo! Povsod se dobiva po SO kr. c (503—1) V LJubljani prodajata: Anton larlsper in 1'sro Petrlele. A. TlotHrh de Co., Dunaj. Generalna zaloarat 2w£eclo razbijeno Durkopp-Diana kolo «a% dam«, najboljše vrste, se po nizki ceni proda« Žargi, Kamnik. (824—2) Adolf Hauptmann v Ljubljani prva kranjska tovarna za oljnate barve, firnež, lak in kit priporoča pleskarjem, stavblnsklm In pohištvenim mizarjem, lakira rje ni, napisnim In sobnim slikarjem, hišnim posestnikom, zasebnikom Itd.: Anilinove barve; Akvarelne barve, mokre in v trdi obliki; Ifronze v praških in tekočo bronzovo tinkturo; lir unolln za vpuščanje in barvanje pohištva v naravni lesni barvi; €7ar>l>9llne>nmi9 samo najboljše kakovosti ; Kemične barve; Dusseldorfske umetniške oljnate barve v tubah; Emajlove barve, najboljše pleskanje, ki se sme umivati; Zemeljne barve; fa^adnr barve, pristno apnene, kakor tudi savinjske barve za hišne fasade, iieprekošene gledć trpežnosti; Mastno svetlo črnilo „Ferno-lendt", najboljše čreveljsko črnilo sveta; Firneže, olja za umetniške slikarje; Fladrove ali lazurne barve; Fladrovi odtiskovni papir; Stelclai'Stki ali okenjskl kit: Sadro (gips)? alabaster in stukaturo (za modele in stavbe); Krede, kakor gorska, bolonješka, temeljna, svetli-kasta in pisalna kreda; Lake za vse domače in obrtne namene; sTiislrr na vozove«, pristno angleške (Wm. Harlandt & sin v Londonu), navzlic vzvi-šani ceni še po starih cenah; Laneno olje, samo kranjsko; Iianeno-oljnatl flrnei, izdelan le iz kranjskega lanenega olja,'; Zidarske čopiče po' vsakovrstnih cenah; Slikarske patrone; (635—5) Slikarsko platno; Orehovo paco, za pacanje lesa mrzlim potom; Oljnate barve v vseh nuancah, tudi v patentnih škatljicah po */* 1» 2 in 5 kg. za preprodajalce; Palete iz lesa in porcelana; Čopiče za pleskarje, lakirarje, cerkvene, umetniške, napisne in sobne slikarje in mizarje; Slccativ9 najboljše sušilo za oljnate barve; Pisalna in kopirna črnila; Smirglov prah za kamnoseke. Specijalitete za pleskanje tal: Jantarjeva talna glazura, momentna talna glazura, talno štedilno voščilo, talno svetlikasto voščilo, talni svetlikasti vosek, krtačni vosek. Prodaja: na debelo in na drobno. Ceniki brezplačno. Mesečna soba s posebnim vhodom se odda takoj ali s 1. majem t. I. (837—1) Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.*. Ces. kr. avstrijske državni žiliznlci. Izvod iz voznega reda veljaven od dna 1. oktobra 1899. leta. Odkod is LJubljane jož. kol. Proga 6ex Trbiž. Ob 12. ari 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Reining v Steyr, v Line, na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-<4 m. zjutraj, ob 1 ari 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ivpskega, Prage. Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soluograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. ari 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lrnd-Gastema Ljubna, Celovca, Lieuca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. ari 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprila ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 21 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoludne in ob 8. ari 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob 6. ari tO m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. ari 5t> m. zjutraj, ob 11. ari 8 m. dopoladne, ob 6. ari 10 m. zvečer. (4) Dve lepi, veliki (835-1) prodajalnici skupno z magazini na velikem trgu in v Špitalskih ulicah, z več raziožnimi okni, za vsake trgovino pripravni, se dasta v najem z avgustovim terminom. Vpraša naj se pri J. Grob el ni k-u Št 12.710 Razglas. (801—2,1 Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi letos 600 kron v ta namen, da mestni magistrat pošlje primerno število ubožnih škrofuloznih otrok v morske kopeli v Gradeži. Magistrat to oznanja s pristavkom, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročiti mu do 15. maja 1900 in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Tržiča, ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom. Ozirati se bode magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke, kateri imajo domovinsko pravico v Ljubljani. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 15 aprila 1900. Neobhodno potrebno za trgovce, podjetnike, obrtnike, urade, društva itd. so dobre poslovne (trgovske) knjige, katere tem potom naj topleje priporočam s pripombo, da so iste lastnega ter najsolidnejšega izdelka, katere imam vedno v največji zalogi v različnih vezbah, formularih in oblikah, kakor n. pr. dnevnik, blagajniška, kopirna, glavna, fakturna knjiga, primanota.saldo-conti, knjiga blaga i. dr, 0b jednem opozarjam slavno občinstvo na svoj na novo urejeni ifesr zavod za črtanje papirja in dajem s tem vsakemu odjemalcu priliko, da si morebitne naročbe na razne knjige, tablenx po lastnih načrtih in po svojem ukusu brez vsacih stroškov ter v najkrajšem času preskrbi in povdarjam, da sem vsikdar pripravljeni tudi največje ali najmanjše naročbe v najkrajšem času ter povoljno izvršiti. Ob jednem priporočam svoje izdelke raznega papirnega blaga, papirne vrečica, pisemske In uradno kuverte ter svojo tovarniško zalogo vsakovrstnega papirja po originalnih dnevnih cenah. Konečno dovoljujem si p. n. občinstvu tudi svojo zalogo pisarskih In ri»ar-sklh predmetov najtoplejše priporočiti ter bilježim z odličnim spoštovanjem 'etra cesta nI. 4. (719—6) Tovarniška zaloga kralj, izkljulj. privil. tovarne za papir Smith & Mevnier na Reki ladajatrij in odgovorni uradnik: Josip NollL Laatnina in tisk .Narodno Tiskarne'