611ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) D r a g a n P o t o ~ n i k Kulturna in prosvetna dru{tva v Mariboru v obdobju med svetovnima vojnama Dru{tveno ‘ivljenje je predstavljalo osnovo kulturnega in dru‘abnega ‘ivljenja v Mari- boru v obravnavanem obdobju. Ena izmed mnogih definicij dru{tva pravi: “Dru{tvo je organizirana skupina ljudi, ki ima skupne cilje in deluje pod dolo~enimi pravili. Bistveni element obstajanja dru{tva sta prostovoljni pristop in trajnost ~lanstva. Prostovoljni prista- nek na dru{tvena pravila in dru{tvene norme zavezuje ~lanstvo na podreditev dru{tvenemu vodstvu in prevzemanje obveznosti dru{tvenega dela pri izvajanju in izvr{evanju dru{tvenega programa.”1 Z ustanovitvijo Kraljevine SHS so se morala vsa dru{tva, delujo~a na slovenskem ozem- lju v okviru jugoslovanske dr‘ave, registrirati pri De‘elni vladi za Slovenijo v Ljubljani. Ustanavljanje novih dru{tev je bilo sprva povsem prosto. Odloka Poverjeni{tva za notranje zadeve (novembra 1918) sta odpravila avstrijsko dru{tveno zakonodajo. Za ustanovitev dru{tva je zadostovala prijava o ustanovitvi in predlo‘itev dru{tvenih pravil pristojnemu okrajnemu glavarstvu. Leta 1919 so z odlokom ministrskega sveta ponovno uvedli omeji- tev pri ustanavljanju dru{tev. Nadaljnjo omejitev delovanja dru{tev sta dolo~ala razglas ministrskega sveta (Obznana 1920) in Zakon o za{~iti javne varnosti in reda v dr‘avi iz leta 1921. V dru{tveni statistiki iz leta 1922 je bilo zabele‘enih 3317 dru{tev. Kljub prepovedi levi~arskih in komunisti~nih dru{tev se je njihovo {tevilo pove~alo. Po uvedbi {estojanuar- ske diktature leta 1929 so prepovedali vse politi~ne stranke, za obstoj in delovanje dru{tev pa je bilo potrebno posebno dovoljenje velikega ‘upana, ki je presojal o tem, ali je dru{tvo politi~no ali ne. Zakon o dru{tvih, shodih in posvetih iz leta 1931 je dal novo osnovo za obnavljanje dru{tev. Prijavo za ustanovitev je bilo treba vlo‘iti prek okrajnega na~elstva na bansko upravo. Ta pa je bila dol‘na izdati morebitno odlo~bo o prepovedi njegove ustano- vitve, druga~e pa se je {telo, da je dru{tvo dovoljeno. V Dravski banovini je bilo po objavi zakona o dru{tvih registriranih 5626 dru{tev, ob okupaciji leta 1941 pa 11.701 dru{tev.2 Opisane pravne norme so veljale do okupacije leta 1941, ko so za~ele okupacijske oblasti slovenska dru{tva razpu{~ati. V nem{ki okupacijski coni je bil na primer 24. aprila 1941 ustanovljen komisariat za likvidacijo slovenskih dru{tev, ki je postopoma in dokaj sistemati~no izvedel popolno likvidacijo vseh dru{tev na Spodnjem [tajerskem do maja 1943.3 Organizacijska struktura slovenskih izobra‘encev in umetnikov se je po letu 1918 bi- stveno spremenila. Prvi~ je bilo veliko intelektualcev v novi “narodni” dr‘avi povezanih v dru{tvih, ki jih v Avstro-Ogrski niso imeli. Vzrok so bile poleg narodnega navdu{enja pred- 1 Enciklopedija Slovenije, 2. knjiga, Mladinska knjiga, Ljubljana 1989, str. 348. 2 Enciklopedija Slovenije, 2. knjiga, str. 349–353. 3 Viktor Vrbnjak, Dru{tvena zakonodaja in kategorije arhivskega gradiva dru{tev s poudarkom na [tajerskem. Arhivi VI./1983, str. 39. Tudi: Ervin Dolenc, Kulturna zakonodaja v Sloveniji v ~asu jugoslo- vanskega klasi~nega parlamentarizma 1918–1929, Prispevki za novej{o zgodovino 32 (1992), str. 44. ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) 6 1–632 612 D. POTO^NIK: KULTURNA IN PROSVETNA DRU[TVA V MARIBORU V OBDOBJU ... vsem druga~ne politi~ne pa tudi gmotne razmere po prvi svetovni vojni, zlasti ve~ja social- na ogro‘enost in potreba po sindikalni organizaciji. Drugi~ pa je bilo stanovsko povezo- vanje pri obrambi avtorskih in socialnih pravic naravno vezano na celotno dr‘avno ozemlje, ki mu je vladala ista politi~na uprava.4 V obravnavo sem zajel delovanje najpomembnej{ih dru{tev v Mariboru, ki so delovala v obravnavanem obdobju. Omejil sem se na tista dru{tva, katerih delovanje je bilo predvsem kulturno. Ob temu moram poudariti, da sem o delovanju delavskega prosvetnega dru{tva Svoboda – Vzajemnost ‘e pisal v Prispevkih za novej{o zgodovino (letnik XXXIX, {t. 2, str. 91–102). Za pregled dru{tev, ki so delovala oziroma bila registrirana v Mariboru po prvi svetovni vojni, sem uporabil seznam dru{tev, ki se nahaja v Pokrajinskem arhivu v Mariboru.5 Po tem seznamu so dru{tva razdeljena v 12 skupin: 1. narodnoobrambna, 2. politi~na, 3. humanitar- na, 4. telovadna, 5. prosvetna in kulturna, 6. stanovska, 7. re{evalno in gasilsko dru{tvo, 8. glasbena in pevska, 9. {portna in planinska, 10. gospodarska, 11. cerkvena, 12. znanstve- na in umetni{ka dru{tva. Po tem seznamu je sredi tridesetih let v Mariboru delovalo oziroma bilo evidentiranih 209 dru{tev. Dru{tvi primorskih Slovencev: Jadran in Nanos Novo kulturno podobo Maribora po letu 1918 so pomagali oblikovati tudi priseljenci iz drugih slovenskih pokrajin. Med njimi je bilo najve~ primorskih beguncev, ki so zaradi zasedbe Italije in deloma tudi zaradi izgona morali zapustiti svoje domove v Trstu in v ostalem Primorju. Ker jih je dru‘ila enaka usoda, so se za~eli kmalu zbirati. Primorski emi- granti so bili formalno organizirani v dru{tvo Jadran – ime, ki je simboliziralo zapu{~ene domove ob Jadranu – in nekoliko kasneje tudi v dru{tvu Nanos. Pripravljalni odbor dru{tva Jadran je za~el delovati v letu 1919, ustanovni ob~ni zbor pa je bil v za~etku leta 1920. @e kot pevski kro‘ek je za~el Jadran {iriti svoj delokrog preko o‘je dru‘be svojih ~lanov in je ‘e v letu 1919 z velikim uspehom gojil dru‘abnost med Primorci, nastopal pa je tudi na vseh nacionalnih prireditvah v mestu in okolici.6 Prihod vedno ve~jega {tevila Primorcev v Maribor, ve~inoma brezposelnih in brez vseh sredstev, je postavil Jadran pred nove naloge. Svoj delokrog je raz{iril tako, da je namenil veliko pozornost skrbi za socialno pomo~ brezposelnim rojakom. V okviru dru{tva primor- skih izseljencev Jadran v Mariboru je bil ustanovljen odsek Pomo‘na akcija dru{tva Jadran, ki je s svojim delovanjem podpiral brezposelne Primorce. Dru{tvo Jadran je poleg obstoje~ega pevskega odseka ustanovilo {e prosvetni, socialni, narodno obrambni in emigrantski odsek. Zaradi pomanjkanja primernih dru{tvenih prostorov se ti odseki niso mogli tako razvijati, kakor je bilo za‘eleno. Odbor je sicer raz{iril dru{tveno delovanje tudi na predavanja in debatne ve~ere, ki pa so jih pogosto priredili skupno z dru{tvom Nanos. Skupno z Nanosom pa je dru{tvo priredilo tudi ve~ proslav. Tako spominsko sve~anost ob obletnici podpisa rapalske pogodbe in ve~ predavanj.7 Pripravili so tudi ve~ izletov v {ir{o okolico Maribora (Sv. O`balt, Sv. Jurij ob [~avnici, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Kri` na meji, Sv. Miklav` itd.). 4 Ervin Dolenc, Kulturni boj (Slovenska kulturna politika v Kraljevini SHS 1918–1929), Ljubljana 1996, str. 91–92. 5 Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), fond Mestne ob~ine Maribor (MOM), Seznam dru{tev. 6 PAM, MOM, {t. {katle 385, {t. spisa 300. Spomenica dru{tva “Jadran” v Mariboru ob petnajstletnici. 7 Ob~ni zbor “Jadrana”, Mariborski ve~ernik Jutra (MVJ) 8 (1934) 86, 16. IV., str. 3. 613ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) Dru{tvi sta organizirali tudi skupne prireditve. Tako sta 6. februarja 1937 pripravili Primor- ski ples. Z izkupi~kom so `eleli pomagati novemu valu beguncev, ki je pri{el v Maribor zaradi italijanskega vojnega pohoda v Abesinijo. ^lanstvo Jadrana so sestavljali v glavnem srednji in ni‘ji sloji. Edini vir financiranja jim je bila redna ~lanarina in redke kulturne prireditve, ki pa so se ‘al neredko kon~ale deficitno, kakor npr. vokalni koncert 8. maja 1937 v Unionu.8 Prav zaradi tega je bila ve~ina zbranega denarja namenjena le beguncem, za kako odmevnej{e kulturno delovanje pa ga ni bilo. V letih najhuj{e gospodarske krize, v letih ko je bila stiska prihajajo~ih Primorcev najve~ja, je Jadran pridobil vnetega sodelavca v novo nastali dru{tveni organizaciji priseljenih primor- skih emigrantov, dru{tvo Nanos, s katerim se je dopolnjeval zlasti na socialnem podro~ju. Tako je na za~etku leta 1932 primorska mladina, ki se je do tedaj zbirala pod okriljem Narodne odbrane, ustanovila novo dru{tvo primorskih Slovencev Nanos. Ustanovni ob~ni zbor dru{tva je bil 28. februarja 1932 v Narodnem domu. Udele‘ilo se ga je ve~ kot 400 ljudi, predvsem Primorcev. Predsednik pripravljalnega odbora Albert Koruza je predstavil program in cilje novega dru{tva. Glavne naloge dru{tva so bile: skrb za brezposelne ~lane, zbiranje primorske mladine v svojem okrilju, oskrba ~lanov s skromnimi zaveti{~i ter prosvetno in kulturno delovanje.9 Kmalu po za~etku delovanja so ustanovili tudi knji`nico.10 Zelo aktiven je bil mo{ki pevski zbor, emigrantski oder dru{tva in tudi godbeni odsek. Da bi se olaj{ala socialna beda primorskih beguncev, so leta 1937 znotraj dru{tva ustanovili {e Gradbeno in zaposlitve- no zadrugo, ki si je zadala nalogo, da postavi emigrantski dom, v katerem naj bi se namestila kuhinja, ogrevalnica in preno~i{~a za begunce. V tem domu naj bi se nastanila vsa emigrantska dru{tva s ~italnico in knji`nico. Aktiven pa je bil tudi `enski kro`ek, ki je spro`il uspe{no nabiralno akcijo in se je ukvarjal s kulturnim in narodnoobrambnim delom. Z delovanjem odsekov sta dru{tvi opravljali ne le kulturno, ampak tudi pomembno narodnoobrambno poslanstvo za obmejni Maribor. Ljudska univerza 22. novembra 1921 je bil v dvorani mariborskega rotov‘a sestanek o ustanovitvi “ljud- skega vseu~ili{~a” v Mariboru.11 Pobudo so dali socialni demokrati.12 Prof. Ivan Favai, sicer gonilna sila te akcije, je zbranim predstavil svoj pogled na na~rt o ustanovitvi in organiziranosti ljudske univerze. Ljudska univerza naj bi postala sredi{~e novega prosvet- nega dela v mestu. Strokovna in splo{no-izobra‘evalna predavanja naj bi {irila duhovno obzorje mariborskega delavstva in srednjega sloja. Pogovora se je udele‘il tudi takratni mariborski ‘upan Viktor Gr~ar, ki je zagotovil ljudskemu vseu~ili{~u ustrezne prostore. Izvoljeni pripravljalni odbor je poskrbel za dru{tvena pravila, ki jih je potrdila pokrajin- ska uprava v Ljubljani.13 Dolo~ala so, da dru{tvo Ljudska univerza v Mariboru deluje v 8 PAM, MOM, {t. {katle 442, {t. spisa 9306. Dru{tvo “Jadran” v Mariboru pi{e Mestnemu poglavarstvu Maribor – Pro{nja za denarno podporo, Maribor 3. junij 1937. 9 Novo dru{tvo “Nanos” v Mariboru, MVJ 6 (1932) 51, 3. III. 10 Ob~ni zbor “Nanosa”, MVJ 13 (1939) 62, 16. III., str. 4. 11 Ljudska univerza v Mariboru, Jutro 2 (1921) 273, 19. XI., str. 3. 12 V Mariboru so se za~eli intenzivno ukvarjati s problemom izobra‘evanja odraslih proti koncu l. 1921, ko so na ob~inskih volitvah zmagali socialni demokrati in za mariborskega ‘upana je bil izvoljen u~itelj Viktor Gr~ar. Socialni demokrati so {e posebej poudarjali pomen izobra‘evanja odraslih. To so sku{ali uresni~iti v ljudski univerzi. 13 Arhiv Republike Slovenije, Zbirka pravil {t. 3989. Predlo‘ena pravila Ljudske univerze v Mariboru je odobrila Pokrajinska uprava za Slovenijo, dne 14. decembra 1921 ({t. 12020/V). 614 D. POTO^NIK: KULTURNA IN PROSVETNA DRU[TVA V MARIBORU V OBDOBJU ... mestu in politi~nem okraju Maribor. Njen namen je bil {iriti splo{no izobrazbo med vsemi sloji z brezpla~nimi predavanji, te~aji, z javnimi literarnimi prireditvami, s pou~nimi ekskur- zijami ter s tiskom in knji‘nicami.14 Ustanovni ob~ni zbor Ljudske univerze v Mariboru je bil 18. januarja 1922 v mali kazinski dvorani, v poslopju nekdanje nem{ke kazine na Slom{kovem trgu. Zbora se je udele‘ilo okoli 40 oseb. Odlo~ili so se za nestrankarsko kulturno delo. V odboru, ki je bil sestavljen iz privr‘encev razli~nih strank, so prevladali socialisti (dotedanji socialni demo- krati). 15 Za predsednika je bil izvoljen ‘upan Viktor Gr~ar.16 Deset dni po ustanovnem ob~nem zboru mariborske Ljudske univerze je bilo v mali kazinski dvorani prvo predavanje. Dvorana je bila napolnjena, ~eprav je katoli{ki list Stra‘a napovedoval, da ne bo. Nasprotno pa so socialisti spodbujali svoje privr‘ence, naj pridejo k predavanju “sodruga” prof. Ivana Favaia, ki je na tem uvodnem predavanju spregovoril o nepravi in pravi izobrazbi. 17 V ~asu od 28. januarja do 15. junija so bila vsak petek v mali kazinski dvorani razli~na predavanja. Predavali so: prof. dr. Makso Kova~i~ o narodnih pesmih; ravnatelj u~itelji{~a, prof. Matija Pirc o naselitvi Jugoslovanov na sedanjem njihovem ozemlju, gimnazijski katehet, prof. dr. Anton Medved o mariborskih spomenikih; prof. u~itelji{~a, dr. Ljudevit Pivko je razmi{ljal o tem kaj narode, zlasti Slovane, razlo~uje in o ilirskem gibanju; prof. Ivan Favai je govoril o politi~nem ‘ivljenju in naziranju v antiki ter dr. Ivan Matko o sredstvih ~love{kega organizma v obrambi proti obolenju. Bilo je nekaj literarnih predavanj o Otonu @upan~i~u in Ivanu Cankarju, povezanih z recitacijami igralca Milana Skrbin{ka. Poslu{alci so se mogli seznaniti z moderno liriko in rusko literaturo, z zgodovino gledali{~a in okultizmom, o ~emer je predaval ruski prof. Grigorij Bostuni~. Dr. Franc Kova~i~ je imel predavanje z naslovom Predpogoji za re{itev socialnega vpra{anja, ~asnikar Bo‘idar Borko o prihodnosti ~love{tva, in‘. Janko Kukovec pa o tehniki in kulturi. Poleg navedenega je Ljudska univerza priredila {e dva te~aja, in sicer te~aj za kemijo pod vodstvom profesorja z mariborske realke Jo‘eta Pirnata in te~aj za fiziko, ki ga je vodil prof. dr. Adolf Pe~ovnik s klasi~ne gimnazije. Te~aja z zanimivimi eksperimenti sta potekala v predavalnicah na realki (dana{nji Prvi gimnaziji). Predavanj se je udele‘evalo okrog sto poslu{alcev raznih slojev. Delavstva je bilo sicer manj, kot so pri~akovali. V okviru Ljudske univerze sta nekaj predavanj priredili tudi Jugo- slovenska Matica in Svoboda; slednja je priredila Cankarjev ve~er.18 Bo‘idar Borko, skrit za psevdonim I-us (Ignotus), je v Taboru ob zaklju~ku prve sezone zapisal: “Nobenega dvoma ni, da slu‘ijo predavanja izobra‘evanju naroda, da vzbude 14 Bruno Hartman, Ljudska univerza v Mariboru 1922–1941 (tudi na Studencih in na Ptuju), ^ZN 66=29 (1995) 1, str. 76. 15 Ljudska univerza v Mariboru, Jutro 3 (1922) 17, 20. I., str. 3. Ustanovni ob~ni zbor Ljudske univerze v Mariboru. Tabor 3 (1922) 16,, 20. I., str. 4. 16 @e sama sestava o‘jega vodstva in odbornikov ka‘e na to, da so se dela lotili zelo resno. Temu primerni so bili tudi prvi odmevi. Tako je bil imenovan za podpredsednika dru{tva profesor mariborskega bogoslovja dr. Franc Kova~i~, tajnik je bil Bo‘idar Borko, ki je skrbel za stike s predavatelji in oblastmi, v ^asopisu pa je objavljal sporo~ila dru{tva o prireditvah. Za blagajnika je bil izvoljen profesor klasi~ne gimnazije Fran Bra~un, za njegovega namestnika pa slavist prof. dr. Makso Kova~i~. Med odborniki je bil zdravnik, doc. dr. Ivan Matko s Karlove univerze v Pragi, tedaj primarij mariborske bolni{nice, ravnatelj klasi~ne gimnazije prof. dr. Josip Tomin{ek, predagog prof. Gustav [ilih, odvetnika dr. Karel [kapin in dr. Leopold Bo{tjan~i~. 17 Bruno Hartman, Ljudska univerza v Mariboru 1922–1941 (tudi na Studencih in na Ptuju), ^ZN 66=29 (1995) 1, str. 76–77. 18 Predavanja pro{le sezone v Mariboru, Jutro 3 (1922) 160, 9. VII., str. 5. 615ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) nepou~enemu slu{atelju nagib k samostojnemu razmi{ljanju. Nobenega dvoma ni, da bi bila najidealnej{a taka ljudska univerza, ki bi nudila stalnim obiskovalcem harmoni~no in enot- no obdelano snov, podano po izvestnih pedago{kih na~elih, snov, ki bi zaposlila ne samo intelekt, ampak bi vzgojevala tudi srce in voljo”.19 Res je, da predavanja med seboj niso bila povezana, temve~ bolj slu~ajna in brez poseb- ne tendence. Toda bila so redna in so vzbudila zanimanje dela mariborskega ob~instva. Ustvaril se je krog ljudi, ki so redno zahajali k vsem predavanjem. Tako tudi nesistemati~na predavanja niso bila povsem brezplodna. Poslu{alcu sicer res niso mogla podati prave izo- brazbe, dala pa so mu lahko pomembne impulze za razmi{ljanje in nadaljnje iskanje. Od jeseni 1922 do januarja 1924 se je zvrstilo 58 predavanj. Poslu{alci so lahko prisluh- nili predavanjem o narodnem pesni{tvu, o razvoju demokracije, o problemih medicine, o psihoanalizi, o sugestiji in hipnozi, o razmerju med tehniko in kulturo, o filozofiji Immanue- la Kanta, o vzponu na Vezuv, o vtisih s potovanja po Albaniji in drugem. Predavatelji so bili v glavnem isti kot v za~etnem obdobju. Na ob~nem zboru 25. februarja 1924 so ugotovili, da je dejavnost Ljudske univerze po za~etem elanu nekoliko ope{ala, kljub temu da so pripravili tedensko tudi do {tiri priredi- tve.20 Tudi zanimanja za predavanja ni manjkalo. Te‘je je bilo le s predavatelji. Tako ni bilo mogo~e pravo na~rtno delo. Na omenjenem ob~nem zboru se je zamenjalo vodstvo. @upan Viktor Gr~ar se je odpovedal predsedstvu. 21 Ob~ni zbor je izvolil za predsednika in‘. Janka Kukovca22 , ki je ostal predsednik vse do okupacije leta 1941.23 [iroko humanisti~no znanje novega predsednika se je pokazalo ‘e kmalu. Akademski slikar Franjo Stiplov{ek je v dveh predavanjih predstavil sodobno likovno umetnost v svetu. Predsednik in‘. Janko Kukovec pa je predaval o krizi individualizma; uvedel ga je z analizo Ibsenovih Strahov. ^asnikar Bo‘idar Borko je orisal osebnost ameri{kega predsed- nika Woodrova Wilsona. Prof. Franc [kof s trgovske akademije je predaval o nastanku sveta, polkovnik J. Kova~ pa o Makedoniji.24 V sezoni 1924/25 si je odbor zastavil nalogo poglobiti in raz{iriti delo dru{tva. V na~rtih in smernicah z naslovom Ljudska univerza v Mariboru so odborniki v novem programu zapisali, da je Ljudska univerza nadstrankarski kulturni forum in ima namen, da goji in pospe{uje medsebojne kulturne stike. To bodo dosegali s pomo~jo predavanj in vzgojno-izobra‘evalnih filmov. Odlo~ili so se, da bodo v novi sezoni organizirali kulturne prireditve “umetni{kega in socialnega zna~aja”, glasbene ve~ere in prireditve za otroke. Za realizacijo zastavljenega so nujno potrebovali tudi tehni~ne pripomo~ke. Ker je bilo dru{tvo finan~no slabo preskrbljeno, se je odbor odlo~il, da bodo od prireditvah pobirali majhno vstopnino.25 19 I-us (=Ignotus – Bo‘idar Borko), Ljudska univerza v Mariboru, Tabor 3 (1922) 174, 4. VIII., str. 3. 20 Ljudska univerza je imela predavanja v mali kazinski dvorani, v kateri sta bili sicer ~italnica in izposojevalnica [tudijske knji‘nice, ki se je vselila v prostore v 1. nadstropju nekdanje kazinske stavbe na Slom{kovem trgu leta 1921. 21 Ljudska univerza, Tabor 5 (1924) 46, 25. II, str. 6. 22 In‘. Janko Kukovec, ki se je izkazal kot predavatelj, razumnik in spreten organizator, je bil rojen 9. decembra 1883 v Ljutomeru. Po {olanju na doma~i osnovni {oli je opravil ni‘jo realko v Mariboru, vi{jo pa v Ljubljani. Gradbeni{tvo je {tudiral v Zürichu na tamkaj{nji znameniti tehni~ni visoki {oli. Slu‘boval je po raznih krajih v Evropi. Leta 1920 se je z dru‘ino naselil v Mariboru, kjer je kot gradbenik slu‘boval na okrajnem glavarstvu v Mariboru, kasneje pa kot gradbeni svetnik na srezkem na~elstvu Maribor-levi breg. 23 Podpredsednik je ostal prof. dr. Franc Kova~i~, tajnik prof. Ivan Favai, njegov namestnik je postal Bo‘idar Borko. Za blagajnika so izvolili primorskega begunca pesnika Ludvika Zorzuta, za odbornike pa Valentina ^ak{a, Josipa O{laka in Franca Obrsnela. 24 Bruno Hartman, Ljudska univerza v Mariboru 1922–1941 (tudi na Studencih in na Ptuju), ^ZN 66=29 (1995) 1, str. 80. 25 Na~rti in smernice “Ljudske univerze” v Mariboru. Tabor 5 (1924) 234, 12. X., str. 2. 616 D. POTO^NIK: KULTURNA IN PROSVETNA DRU[TVA V MARIBORU V OBDOBJU ... Sezono 1924/25 je Ljudska univerza za~ela 14. oktobra z uvodnim predavanjem predsed- nika in‘. Janka Kukovca z naslovom Cilji in sredstva delovanja Ljudske univerze. Poudaril je, da je namen Ljudske univerze ponujati izobrazbo vsem slojem prebivalstva ter jih tako z eti~no vzgojo dvigniti na vi{jo kulturno raven. Za realizacijo tega bi se morali zdru‘iti vsi prosvetni delavci ne glede na strankarsko pripadnost.26 To pa je bilo takrat te‘ko. Namesto da bi se vse sile v mestu strnile in nastopile enotno, je bilo ~utiti vse preve~ vpletanja politike. Tako so klerikalci na dejavnost Ljudske univerze kmalu odgovorili tako, da so v organizaciji Stolnega prosvetnega dru{tva ustanovili svojo “kr{~ansko ljudsko univerzo”. Toda temelj na katerem so gradili je bil o~itno postavljen “na pesku”, saj je delovanje “kr{~anske ljudske univerze” kmalu po za~etnem navdu{enju povsem utihnilo. Po zastavljenem programu, ki je temeljil na ‘e omenjenjenih Na~rtih in smernicah, je Ljudska univerza v sezoni 1924/25 organizirala te~aje, predavanja, glasbene in mladinske ve~ere. Tako je priredila te~aje fizike, kemije, narodne zgodovine in zemljepisa, matema- tike, geometrije, risanja, stenografije, sloven{~ine, srbohrva{~ine in ~e{~ine. Na posamezne te~aje se je prijavilo od 30 do 50 oseb. V tej sezoni so bili uvedeni ciklusi predavanj ^rtice iz slovenske zgodovine, kulture in umetnosti ter ^e{koslova{ka. Ciklusna predavanja so imela prednost pred nevezanimi pre- davanji, ker so {ir{e obravnavale dolo~ene teme. Poleg tega so pripravili {e razne prireditve, tako tudi prvi radio-koncert.27 O tem dogodku Jaro Dolar v Spominih pi{e: “Nad odrom je bila ‘ica, na kateri so visele nekak{ne {pirale. Razumel nisem ni~esar. Za drugi del preda- vanja je bil napovedan prenos. Napeto smo poslu{ali in res zasli{ali nekak{no piskanje.”28 Pripravili so {e otro{ke ve~ere, na katerih so igralci Narodnega gledali{~a brali pravljice, pesmi, Tagorejevo pesni{ko prozo, na njih pa so nastopili tudi glasbeniki. Posebno mesto so dobivale glasbene prireditve, ki so bile zdru‘ene s predavanji. Tako je Hinko Druzovi~, profesor glasbe na mariborskem u~itelji{~u, predaval o slovenskih narodnih napevih. Dru{tvo je poskrbelo tudi za komorno glasbo. Tako je v sodelovanju z gra{ko Uranio29 gostoval gra{ki kvartet godal Michl. Pozornost pa je Ljudska univerza {e nadalje namenjala likovni umetnosti. Tako so poslu{alci lahko v sezoni prisluhnili in‘. arh. Josipu Jelencu, ki je razlagal arhitekturo francoskih gotskih katedral, Franjo Stiplov{ek je predaval o mariborskih likovnih znameni- tostih, dr. France Stele pa je govoril o umetnosti na Slovenskem. Pozornost pa je veljala tudi slovenski besedni umetnosti. Tako je bil v okviru slovenske- ga ciklusa Gregor~i~ev ve~er in predavanje, posve~eno poeziji Otona @upan~i~a. V ciklusu predavanj o slovenski zgodovini, kulturi in umetnosti so poseben ve~er name- nili velikemu slovenskemu pesniku Francetu Pre{ernu. O tem je poro~evalec v Taboru zapi- sal: “Pre{ernov ve~er, ki ga je priredila sno~i agilna Ljudska univerza je do`ivel nepri~akovano lep odziv. Malo kazinsko dvorano so napolnili ljudje vseh slojev in starosti, da bi sli{ali na{e umetnike, ki so skupaj s predavateljem po~astili enega najve~jih duhov na{ega naroda Franceta Pre{erna.”30 26 Ljudska univerza, Jutro 5 (1924) 245, 17. X., str. 3. 27 Prvi javni radijski koncert v Mariboru je bil v veliki kazinski dvorani 22. oktobra 1924, ko je za~etnik radiofonije v Mariboru in‘. Du{an Tom{i~ (nekaj dni prej je ustanovil Radio klub Maribor) pripravil prenos radijskih oddaj iz Breslaua, Berlina, Rima in Londona. Poro~evalec v Taboru je zapisal, da je bila dvorana nabito polna poslu{alcev, dijaki so zasedli tudi vse galerije. Tabor 5(1924)240, 24. X. str. 2. 28 Jaro Dolar, Spomini, Maribor 1995, str. 60. 29 V Gradcu so l. 1919 ustanovili po dunajskem vzoru svojo Uranio (Grazer Urania). Bila je nepoliti~na ustanova, ki je prirejala poljudnoznanstvena predavanja, izobra‘evalne in jezikovne te~aje in te~aje ro~nih spretnosti. Skrbela je tudi za mladinske prireditve, za razstave, filmske predstave, obiske objektov in razstavi{~, {tudijska potovanja itd. 30 Pre{ernov ve~er v Ljudski univerzi, Tabor 6 (1925) 45, 25. II., str. 3. 617ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) Prof. Janko Glazer je na dveh predavanjih govoril o slovenski moderni liriki. Med poto- pisnimi predavanji je bilo najbolj privla~no predavanje in‘. Ferda Lup{eta o daljnem Siamu – de‘eli belega slona. Dru{tvo je v tem ~asu navezalo stike s sorodnimi organizacijami na Hrva{kem, v Srbiji, na ^e{kem, v Franciji, v Avstriji in Nem~iji. Sku{ali so navezati stike tudi s celjsko in ljubljansko Ljudsko univerzo. @al brez uspeha. Ob tem se velja spomniti, da je bilo sodelo- vanje tudi na drugih podro~jih kulturnega delovanja med Mariborom in Ljubljano slabo. Poglejmo primer gledali{kega sodelovanja. @elja, da bi se omogo~ila gostovanja mariborskih ansamblov v ljubljanskem gledali{~u in ljubljanskih v mariborskem, je bila izre~ena v javnosti ‘e kmalu po ustanovitvi maribor- skega gledali{~a (l. 1919). Glede medsebojnih gostovanj Ljubljane in Maribora pa vse do leta 1939 ni bilo prave volje ne na ljubljanski ne na mariborski strani. In tako se je zgodilo, da so gledalci videli v Mariboru in v Ljubljani na gostovanjih ruske, nem{ke in razne druge ansamble, niso pa videli najbli‘jih slovenskih. Ljubljana za mariborsko gledali{~e nikoli ni imela pravega razumevanja. Ob raznih prilo‘nostih se je sli{alo in ~italo, da imamo Slovenci le eno samo poklicno gledali{~e, to je ljubljansko. Ljubljana je gledala na Maribor kot na »provinco« in tako tudi na mariborsko gledali{~e. [ele v letu 1939 je bil led prebit. 7. febru- arja je gostovala mariborska Drama v Ljubljani s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi, 10. febru- arja pa ljubljanska v Mariboru s prav tako Cankarjevim delom Hlapci. Mariborski ve~ernik Jutra je o gostovanju mariborske drame 8. februarja 1939 zapisal: “V~eraj je do`ivela Ljubljana prvo ansamblsko gostovanje mariborske drame, ki je nastopi- la v dramskem gledali{~u s Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi«. Pri predstavi zve~er je bilo gledali{~e natla~eno polno kakor le ob najslovesnej{ih prilikah. Mariborska skupina je vzbudila `e s prvim dejanjem splo{no navdu{enje. Po drugem in tretjem dejanju se je navdu{enje med ob~instvom {e stopnjevalo in doseglo vi{ek ob koncu, ko se je moral zastor petnajstkrat dvigniti. Ob~instvo kar ni hotelo iz gledali{~a. To gostovanje je pokazalo, da so bili z njim za vselej odstranjeni vsi dosedanji predsodki in nesporazumi”.31 Povezav med dru{tvi v Ljubljani, Celju in Mariboru v obravnavanem obdobju je bilo iz razli~nih razlo- gov mnogo premalo. Z na~rtnim sodelovanjem bi lahko vsako dru{tvo po svojih mo~eh prispevalo k dvigu kvalitete. V poro~ilu o opravljenem delu v sezoni 1924/25, ki ga je podal na ob~nem zboru dru{tveni predsednik, je med drugim zabele‘eno. V sezoni se je zvrstilo 52 prireditev. Strokovni in izobra‘evalni te~aji so se raz{irili, novost so bila predavanja v ciklusih, glasbene in otro{ke prireditve. Novi odbor (zanj je bilo zna~ilno, da ni bil ve~ postavljen po na~elu dru{tvene ali strankarske zastopanosti) je pripravil nova dru{tvena pravila. Vsebina delovanja dru{tva se je raz{irila. Tako se je delovno obmo~je dru{tva raz{irilo na obmo~je mariborske oblasti. Novost pa je bila tudi odlo~enost, da dru{tvo za~ne z zbiranjem gradiva za priro~no knji‘ni- co ter da za~ne z zalo‘ni{tvom.32 Zares visoki cilji so se za~eli tudi kmalu uresni~evati. Prireditve v naslednji sezoni so se za~ele 16. septembra 1925. Zvrstilo se je ve~ zanimi- vih serij predavanj, tako slovenska, ruska, francoska in tudi higienski te~aj, ki so ga v okviru svojih novih pravil pripravili tudi na Studencih in na Ptuju. Slovenska serija predavanj se je imenovala Iz slovenskega kulturnega sveta. Novi ciklus predavanj je za~el prof. Hinko Druzovi~. Govoril je o razvoju slovenske umetne pesmi.33 Prof. dr. Makso Kova~i~ je obravnaval slovensko ljudsko epiko v odnosu do srbske in 31 Triumfalen uspeh mariborske Drame v Ljubljani, MVJ 13 (1939) 31, 8. II., str. 3. 32 Mariborsko kulturno dru{tvo “Ljudska univerza”, Tabor 6 (1925) 179, 9. VIII., str. 3. 33 O moderni slovenski solo-pesmi, Tabor 6 (1925) 269, 25. XI., str. 2. 618 D. POTO^NIK: KULTURNA IN PROSVETNA DRU[TVA V MARIBORU V OBDOBJU ... hrva{ke. Prof. Bogo Teplý je raz~lenil razvoj slovenskega modernega slovstva, dr. Henrik Tuma je predaval o zgodovini Slovencev s sociolo{kega vidika34 , dr. France Stelé pa je ob skiopti~nih slikah govoril o starej{em slovenskem slikarstvu. Ruski ciklus je zajel ve~ predavanj. Dr. France Stelé je spregovoril o ruski likovni umet- nosti, ~asnikar Bo‘idar Borko je predaval o “ruski du{i”, prof. Viktor Gruntar je ob skiopti~nih slikah predstavil rusko de‘elo, pokrajine in njene znamenitosti, predsednik, in‘. Janko Kuko- vec je predaval o ‘ivljenju in delu Leva N. Tolstoja, {tudent Bratko Kreft o sodobnem ruskem gledali{~u, prof. dr. Janko Kotnik pa o ruski revoluciji.35 Ruski ciklus so zaklju~ili z mladinskim ve~erom 11. junija 1926, na katerem so nastopili gojenci ruske begunske gimnazije z gradu Hrastovec. Ruska mladinska predstava Car Saltan v Narodnem domu je bila pravi ruski ve~er, saj je “poleg predstavitve ~udovitih dogodkov na carskem dvoru nudila {e najlep{e ruske narodne pesmi”.36 Ruski ciklus pa je bil o~itno tudi zelo odmeven, saj je Ljudska univerza kmalu po koncu serije organizirala {e te~aj ruskega jezika. Francoski ciklus predavanj je pri~el prof. dr. Ljudmil Hauptmannn iz Ljubljane, ki je orisal politi~ne in kulturne razmere v Franciji pred bur‘oazno revolucijo. Sledila so preda- vanja prof. dr. Antona Dolarja o francoskem mislecu in pisatelju Voltairu, in‘. Janka Kukovca o Jeanu Jacquesu Rousseauju, romanista dr. Karla Zelenika s ptujske gimnazije o francoski misli tekom stoletij. Prof. Filip Gasparin je predaval o francoski revoluciji. Francoske po- krajine in mesta je s skiopti~nimi slikami predstavil prof. Viktor Gruntar. Prof. Rado Kregar je v ve~ predavanjih sku{al zajeti sodobni utrip Pariza na podro~ju oblikovanja. Predavanja je popestril tudi s posnetki eksponatov z razstave dekorativne umetnosti, ki je bila l. 1925 v Parizu. Ciklus se je zaklju~il s koncertom francoske glasbe.37 Kako vsestransko je bilo delovanje Ljudske univerze, nam razkrivajo statisti~ni podatki. V sezoni je bilo 65 prireditev: od tega dva otro{ka ve~era, tri mladinske prireditve, dve naravoslovni, dve sociolo{ki, devet filozofskih, {tiri zgodovinska, sedem umetnostnih, osem literarnih, pet pokrajinskih in triindvajset zdravstvenih predavanj. Poleg na{tetega je Ljud- ska univerza pripravila {e deset koncertov in strokovne te~aje. Ob ‘e ute~enih so bili na novo {e te~aji iz anatomije in fiziologije, te~aj iz radiotelegrafije in te~aj ruskega jezika. Pripravili so {e dve razstavi in dva izleta. Tri predavanja so bila {e na Studencih in eno na Ptuju. Na podlagi rezultatov je Jutro ocenilo Ljudsko univerzo kot “najodli~nej{e in najagilnej{e prosvetno dru{tvo v mariborski oblasti”.38 Tudi finan~no stanje dru{tva je bilo ugodno, saj so subvencije velikega ‘upana, mestne ob~ine in Posojilnice v Narodnem domu bile ob majhni vstopnini dovolj velike. Zanimiva je bila tudi ugotovitev, da so najpogostej{i gostje dru{tvenih prireditev izo- bra‘enci. Odbor je zato sklenil, da bo z ni‘jo vstopnino sku{al privabiti tudi delavske sloje.39 To jim je skozi vso obdobje delovanja dru{tva slabo uspevalo. Pomemben razlog je bil, da so bila predavanja za nepoznavalce pogosto prezahtevna. Dru{tvo je ponovno posku{alo dose~i stike s celjskim in ljubljanskim ljudskim vseu~ili{~em, toda neuspe{no. V naslednji sezoni je mariborska Ljudska univerza krenila {e z ve~jo izobra‘evalno ponudbo. Med strokovnimi te~aji so v tej sezoni izvedli me{~ansko{olski, srednje{olski, splo{ni in jezikovni te~aj. Obiskovalci teh te~ajev so lahko opravljali me{~ansko{olske izpite. Za 34 O zgodovini Slovencev s sociolo{kega vidika, Tabor 6 (1925) 278, 6. XII., str. 2. 35 Ruska serija predavanj v Ljudski univerzi, Jutro 6 (1925) 287, 11. XII., str. 4. Nadaljnja predavanja o ruski kulturi, Jutro 7 (1926) 6, 9. I., str.4. 36 Slovanski ve~er v Ljudski univerzi, Jutro 7 (1926) 127, 6. VI., str. 3. 37 Ljudska univerza, Jutro 7 (1926) 55, 7. III., str. 3. 38 Ljudska univerza v Mariboru, Jutro 7 (1926) 137, 18. VI., str. 3. 39 Prav tam. 619ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) take, ki so ‘e obiskovali gimnazijo ali realko, pa so se ‘eleli pripraviti na maturo, so pripra- vili srednje{olski te~aj. V me{~ansko{olskem te~aju so predavali strokovni u~itelji z me{~anskih {ol, na srednje{olskem pa profesorji z gimnazije in realke. Za tiste, ki so se ‘eleli nau~iti tujega jezika, je bil na voljo te~aj slovenskega jezika, srbohrva{kega in ruskega jezika. Skrb za koncertno dejavnost je prevzel prof. Hinko Druzovi~. Tako je za~etku sezone v veliki kazinski dvorani koncertiral ugledni slovenski pianist Anton Trost, profesor na du- najskem glasbenem konservatoriju. Gostovalo je tudi nekaj tujih umetnikov. Ob stoletnici smrti Ludwiga van Beethovna so pripravili Beethovnov ve~er v izvedbi [ev~ikovega kvar- teta Var{avske filharmonije. Obiskovalci so lahko prisluhnili {e ljudskim in mladinskim vokalnim ter instrumentalnim koncertom s predavanji.40 Med potopisnimi predavanji je bilo najbolj odmevno predavanje polarnega raziskoval- ca dr. Steinboecka iz Gradca, ki je s pomo~jo skiopti~nih slik predstavil Grenlandijo.41 V sezoni je bil najbolj odmeven hrva{ki ciklus. Sodelovali so hrva{ki umetniki in preda- vatelji. Med drugim geograf, univ. prof. dr. Milan [enoa, dr. Stjepan Srkulj, prof. dr. David Karlovi}, prof. dr. Rudolf Horvat in univ. prof. dr. Ferdo [i{i}. Kot zaklju~ek hrva{ke serije prireditev je Ljudska univerza pripravila dvodnevni izlet z vlakom v Zagreb. Serijo predavanj o etiki je pri~el prof. dr. Franc Veber iz Ljubljane s predavanjem O pomenu etike v sedanjosti in njenih psiholo{kih podlagah. Sledilo je ve~ odmevnih preda- vanj, med katerimi omenimo predavanje pedagoga Gustava [iliha o eti~ni vzgoji in eti~nem pouku v {oli. Skozi vso sezono so se zvrstila {e druga predavanja. Tako je Minka Govekar predavala o pisateljici Zofki Kveder, sarajevski pisatelj Mustafa ^eli} je spregovoril o socialnem po- lo‘aju muslimanske ‘enske v preteklosti in sedanjosti. Bolgarski publicist in predsednik Jugoslovansko-bolgarske lige dr. Mladen Kostov je predaval o bolgarski zgodovini. Zavzel se je za zedinjenje Jugoslavije in Bolgarije. Predaval je tudi eden najpomembnej{ih umet- nostnih zgodovinarjev tistega ~asa, prof. na dunajski univerzi, dr. Josef Strzygowski, in sicer o nastanku in razvoju arijske umetnosti. Ugledni predavatelj dr. Julius Kugy, znameniti alpinist iz Trsta, je zaradi velikega zani- manja predaval kar v Goetzovi dvorani (danes Union). Zanimivo pa je bilo tudi predavanje ravnatelja gra{ke Uranie o poduhovljeni erotiki. Predavatelj je s skiopti~nimi slikami umetnin iz razli~nih obdobij odkrival, kak{en je bil odnos ljudi do erotike. Kljub temu, da je bil vstop dovoljen le odraslim je bila dvorana nabito polna.42 V tej sezoni je Ljudska univerza gostovala s tremi znanstvenimi predavanji na Studen- cih. Z namenom, da se k predavanjem in te~ajem pritegnejo delavski sloji, je predsednik dru{tva in‘. Janko Kukovec na ob~nem zboru sklenil, da se bo v Studencih ustanovil odsek Ljudske univerze.43 Skupaj je dru{tvo v sezoni 1926/27 pripravilo 67 prireditev, med njimi mladinski dan, hrva{ko serijo s 14 predavanji, eti~no z desetimi, tehni{ko s {tirimi, medicinsko s petimi in pravno s {tirimi predavanji; glasbenih prireditev je bilo enajst, izleta na Falo se je udele‘ilo 250, v Zagreb pa sto izletnikov. Na predavanjih je bilo od 35 do 300 poslu{alcev. Naslednjo sezono je Ljudska univerza otvorila s predavanjem prof. Franja Ba{a o praz- 40 Na~rti Ljudske univerze, Tabor 7 (1926) 201, 5. IX., str. 5. 41 Ljudska univerza, MVJ 1 (1927) 25, 31. V., str. 3. 42 Odu{evljenje erotike, Tabor 8 (1927) 29, 6. II., str. 2. 43 Ob~ni zbor Ljudske univerze, MVJ 1 (1927) 39, 18. VI., str. 3. 620 D. POTO^NIK: KULTURNA IN PROSVETNA DRU[TVA V MARIBORU V OBDOBJU ... godovini Maribora in okolice. Sledil je pou~ni pohod na pohorsko Po{telo. Udele‘enci izleta so si pod vodstvom prof. Ba{a ogledali arheolo{ko najdi{~e. Sledili so ciklusi predavanj. V srbskem ciklusu je poveljnik Maribora general Dimitrije Spasi} govoril o “boju Srbov za osvoboditev zasu`njene domovine”. Sledilo mu je ve~ predavateljev iz Srbije, ki so govorili o srbskih obi~ajih, srbski ljudski pesmi ter o boju srbskega naroda za svobodo. V ‘enskem ciklusu so predavatelji predavali o ‘enski v kazenskem pravu, o socialnem in pravnem polo‘aju nezakonske matere in nezakonskega otroka, o ‘enski du{evnosti, o otro- cih, star{ih in morali, o francoskih ‘enskah in njihovem delovanju v javnem ‘ivljenju. V ciklusu predavanj o dobrem in lepem obna{anju v ~love{ki dru‘bi je gostja iz Gradca Marianne von Scheibenhof Maribor~anom spregovorila o tem, kako se je treba pravilno vesti v moderni dru‘bi. Za Maribor~anke pa je bilo {e posebej zanimivo njeno predavanje o tem, kako se naj pravilno oble~ejo in kako si napravijo elegantno in poceni obleko.44 Zvrstila so se predavanja uglednih strokovnjakov. Prof. dr. Leonid Pitamic z ljubljanske univerze je predaval o tem, kaj je dr‘ava, zagreb{ki pedagog prof. dr. Jure Turi} je spregovo- ril o vzgoji dr‘avotvorca v narodni demokrati~ni dr‘avi, prof. dr. France Stelé je predaval o slovenskem slikarstvu srednjega veka, dr. Viktor Steska pa o slovenskem slikarstvu v rene- sansi in baroku. Znova je predaval umetnostni zgodovinar prof. dr. Josef Strzykowsky. Dr. Henrik Tuma je govoril o Moderni demokraciji in njenih socialnih pogojih. Med potopisni- mi predavanji je mariborskemu ob~instvu bilo gotovo najbolj zanimivo predavanje svetov- ne popotnice Alme Karlin, ki je predstavila Malajske otoke. 50-letnico rojstva pesnika Otona @upan~i~a so zaznamovali s predavanjem prof. Janka Glazerja, ki je spregovoril o svojem pesni{tvu. Poleg javnih prireditev in strokovnih te~ajev je Ljudska univerza nadaljevala s pri- rejanjem komornih koncertov, tako gra{kega Michel-Kroemerjevega tria in mariborskega tria. Samostojno sta koncertirala basist Fran Nerali} in pianistka iz Ljubljane Jadviga Po‘enel. Gostoval je tudi violinski virtuoz Sa{a Popov iz Bolgarije. Jeseni 1927 je za~ela Ljudska univerza delovati na Studencih. Za izobra‘evanje delav- stva, ki je predstavljalo ve~ino prebivalstva te ob~ine, sta tam skrbela Sokol in Katoli{ko izobra‘evalno dru{tvo. Ljudska univerza je poskrbela za nestrankarska predavanja. Sezona 1927/28 je bila ena najuspe{nej{ih v zgodovini Ljudske univerze. Kljub slabe- mu finan~nemu stanju se je zvrstilo 68 predavanj. Mestna ob~ina namre~ ni ve~ dajala podpore. Tako, da je bila Ljudska univerza odvisna od pomo~i mariborske oblasti, po njeni odpravi pa od banske uprave v Ljubljani. Nekaj sredstev je pridobila {e od mariborske Posojilnice in podpornikov in seveda s skromno vstopnino. Uspe{no delo mariborske Ljudske univerze pa je odmevala tudi v drugih delih Kraljevi- ne SHS. Pohvaljen je bil zlasti njen sistem predavanj v ciklusih in povezanost z okoli{kimi kraji. Odmevna pa je bila tudi ideja predsednika in‘. Janka Kukovca, da bi se morale ljudske univerze po dr‘avi povezati v vsedr‘avno organizacijo, ki naj bi skrbela za izmenjavo predavateljev, izku{enj ipd. Te pobude so se uresni~ile {ele l. 1935, ko je bil v Beogradu vsedr‘avni kongres, ki ga je sklicala tamkaj{nja Kolar~eva univerza z namenom, da bi se ljudske univerze v Jugoslaviji zdru‘ile v zvezo.45 Polo‘aj Ljudske univerze se je v naslednjih letih slab{al. Najve~je te‘ave so bile s pro- stori. Prireditve Ljudske univerze so bile v prvem nadstropju kazine, v mali kazinski dvora- 44 Ljudska univerza, MVJ 2 (1928) 2O, 25.I., str. 3. 45 Bruno Hartman, Ljudska univerza v Mariboru 1922–1941 (tudi na Studencih in na Ptuju), ^ZN 66=29 (1995) 1, str. 95. 621ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) ni, v kateri je bila tudi ~italnica [tudijske knji‘nice. Ob ponedeljkih in petkih, ko so bila predavanja Ljudske univerze, so zlo‘ili mize ob vhod. Spri~o utesnjenosti je kuratorij [tu- dijske knji‘nice ve~krat odpovedal prostore.46 Brez ob~inske subvencije bi Ljudska uni- verza le te‘ko poiskala nove prostore. Zvi{evanje vstopnine bi pomenilo, da postaja Ljud- ska univerza vedno manj dostopna ravno tistim slojem, katerim je namenjena. Te‘ek polo‘aj Ljudske univerze se je re{il {ele, ko je mestna ob~ina dru{tvu dovolila uporabo dvorane nekdanjega kina Apolo.47 V teh prostorih je Ljudska univerza ostala do aprila 1941. Program prireditev Ljudske univerze, ki je bil napisan za dva tedna naprej, je na majh- nem lepaku, ki je bil nalepljen na velikem plakatnem panoju med gledali{kimi in drugimi oznanili, vabil tudi v tridesetih letih. Leta 1932, ob desetletnici delovanja Ljudske univerze, so se odborniki dru{tva lahko s ponosom ozrli na storjeno. Do konca leta 1931 je dru{tvo organiziralo 477 prireditev in 555 strokovnih ve~erov. Delo Ljudske univerze je bilo razdeljeno na predavanja, kro‘ke, te~aje in umetni{ke prireditve. V raznih skupinah so v desetih letih obstoja dru{tva predstavili kulture mnogih narodov, tako Slovencev, Srbov, Hrvatov, ^ehov, Rusov, Francozov, An- gle‘ev, Nemcev. Doma~i in tuji znanstveniki in mnogi strokovnjaki so Maribor~anom pre- davali o pravosodstvu, zdravstvu, higieni, biologiji, tehniki, zgodovini, zemljepisu. Zvrstili so se tudi najrazli~nej{i koncerti. V okviru u~nega na~rta za me{~anske in srednje {ole je bilo organiziranih 521 strokov- nih te~ajev. Ljudska univeza je uspe{no prirejala pou~ne izlete pod strokovnim vodstvom. Poleg ‘e omenjenih so si udele‘enci ogledali tudi Trbovlje, Ptuj, Rogatec, Pohorje ter doma~e in tuje industrijske obrate. Vseh deset let je Ljudska univerza posve~ala posebno pozornost tudi vzgojnim vpra{anjem. Priredila je 17 mladinskih in dru‘inskih ve~erov. Nekatera predavanja je pri- rejala skupaj z Zgodovinskim dru{tvom, Francoskim kro‘kom, Glasbeno Matico idr. Od 28. januarja 1922 do konca leta 1931 se je zvrstilo kar 404 predavateljev, ki so govorili v sloven{~ini, srbohrva{~ini, ru{~ini, franco{~ini in nem{~ini. Predavali so univerzitetni profe- sorji, zdravniki, duhovniki, profesorji, u~itelji, pisatelji, umetniki, sodniki in drugi. Med svoje odli~ne gostujo~e predavatelje je Ljudska univerza lahko {tela med drugimi tudi univ. prof. dr. Srtzygowskega z Dunaja, dr. Jela~i~a iz Skopja, dr. Zarnika in dr. Bujasa iz Zagreba, ve~ profesorjev ljubljanske univerze, Japonko go. Kondo Kavare, Angle‘injo Miss Coope- land, svetovno popotnico Almo Karlin in druge. Predavanja je obiskalo 67.200 poslu{alcev.48 Vse to delo so opravljali povsem ljubiteljsko. Dru{tvo je v glavnem skrbelo za kritje materialnih izdatkov. Veliko ‘upanstvo in kasneje banska uprava sta ji namenjala majhno podporo. Mariborski magistrat jo je podpiral le prva povojna leta. Osrednji osebnosti v uspe{nem delovanju dru{tva sta bili predsednik in‘. Janko Kuko- vec in od l. 1922 do 1939 podpredsednik prof. dr. Franc Kova~i~, ki velja za enega izmed najpomembnej{ih pospe{evalcev znanosti v Mariboru. Omeniti moramo {e dobra tajnika, ki sta jima pomagala, to sta akademski slikar prof. Ivan Kos in prof. Stanko Bunc. V odboru so bile skozi celotno medvojno obdobje tudi reprezentativne osebnosti, od l. 1932 Marija Maistrova, ‘ena generala Rudolfa Maistra, predsednica ‘enskega dru{tva v Mariboru, odvetnik dr. Vekoslav Kukovec – minister v ve~ vladah, tudi v prvi slovenski l. 1918, urednik pedago{ke 46 PAM, MOM, {t. {katle 300, {t. spisa 5982. Dopis Ljudske univerze mestnemu magistratu v Mariboru, dne 23. II. 1929. 47 Dvorana kina Apolo je bila v pritli~ju kazinske stavbe. V njej je bila od otvoritve Kazine l. 1865 kazinska kavarna, od l. 1916 Mestni kino, od l. 1925 pa kino Apolo. 48 Prvo desetletje Ljudske univerze, MVJ 6(1932)17, 22. I., str. 2. 622 D. POTO^NIK: KULTURNA IN PROSVETNA DRU[TVA V MARIBORU V OBDOBJU ... revije Popotnik Matija Senkovi~ (ki je po smrti prof. dr. Franca Kova~i~a l. 1939 prevzel mesto podpredsednika dru{tva), gimnazijski profesor dr. Anton Dolar, pedagog in predsed- nik Pedago{ke centrale prof. Gustav [ilih, sodni svetnik dr. Vladimir Travner (po smrti ga je nadomestil pisatelj in odvetnik dr. Makso [nuderl), glasbenik prof. Hinko Druzovi~, naravo- slovec in matematik z realne gimnazije prof. Leon Detela, po l. 1935 sta bila z realke v odbor izvoljena {e Bogomir Stupan in dr. Franjo Crnek, ravnatelj kaznilnice in znan kulturnik Niko Vrabl in {e nekateri. V sestavi odbora so bili torej pomembni kulturni delavci v Mari- boru. Tudi to dokazuje, da je predstavljala Ljudska univerza eno izmed osrednjih kulturnih dru{tev v medvojnem ~asu v Mariboru. Pomembno je tudi to, da je odbornike dru‘ila skupna vnema za izobra‘evanje in vzgajanje odraslih, ne glede na to ~e so si bili svetovnonazorsko in politi~no razli~ni. Odbor Ljudske univerze je tudi v tridesetih letih skrbel za izbor predavanj. Obiskovalci so pokazali veliko zanimanje za aktualna politi~na in znanstvena predavanja. Leta 1932 je dru{tvo proslavilo desetletnico delovanja. O delovanju Ljudske univerze v letih 1922 1932 in o proslavi je poro~evalec v Mariborskem ve~erniku Jutra zapisal: “Ljudska univerza je bila ustanovljena meseca januarja 1922, da {iri narodno in svetovno kulturo pred vsem med prebivalstvom Maribora. V tem ~asu je prirejala znanstvena predavanja, glasbene, mladinske in otro{ke ve~ere, pou~ne izlete in strokovne te~aje. Za obseg njenega dela naj govorijo nekatere {tevilke. Do konca leta 1931 je organizirala 477 prireditev in 555 strokov- nih ve~erov. L. 1925–1927 je raz{irila delovanje tudi na Studence, kjer je priredila 27 preda- vanj. Njenih prireditev se je udele`ilo okrog 67000 ljudi. Vse to delo se je izvr{ilo brez vsakih pla~anih mo~i in je dru{tvo moralo skrbeti za kritje velikih deficitov skoraj le samo. Najemni- ne za predavalnice, stro{ke za kurjavo, lu~i itd., je morala nositi sama. Stalno majhno podporo je u`ivala le od velikega `upanstva in sedanje banske uprave. Mariborski magistrat jo je podpiral prva leta, v zadnjih 6 letih pa je opustil vsako pomo~. Veliko podporo je dobivala od strani na{ega ob~instva, ki je rado pose~alo njene prireditve in se vpisovalo kot ~lanstvo. V nedeljo, 24. januarja ob 9.45 dopoldne priredi majhno proslavo v veliki kazinski dvorani. Prelat g. dr. F. Kova~i~, na{ odli~ni zgodovinar in podpredsednik Ljudske univerze, bo kratko govoril o pomenu njenega dela za na{e mesto. Nato bo koncertna matineja, ki jo priredijo pod vodstvom g. prof. Mirka na{i odli~ni operni in koncertni pevci.49 Tudi v obdobju od l. 1932 do 1941 so nadaljevali s tematskimi ciklusi predavanj. Z njimi so obiskovalcem sku{ali podati ~imbolj zaokro‘en, celosten pogled na dolo~eno temo. V sezoni 1933/34 je Ljudska univerza priredila 47 predavanj in dva koncerta. Izmed predavanj je bilo devet pokrajinskih, pet umetni{kih, {est literarnih, {tiri zgodovinska, osta- la predavanja pa so bila poljudna. V sloven{~ini je predavalo 21 predavateljev, v srbohrva{~ini 13, v nem{~ini 4, v franco{~ini 3, po eno predavanje pa je bilo v angle{~ini, bolgar{~ini in esperantskem jeziku. V okviru zdravni{kega tedna je dru{tvo pripravilo tudi ve~ zdravni{kih predavanj.50 V drugi polovici tridesetih let so posebno skrb namenili slovenski literaturi in literarnim ve~erom. Doma~i in tuji predavatelji pa so predstavili ‘ivljenje in delo “velikih ustvarjal- cev” Shakespeara, Danteja, Balzaca, Dostojevskega, Tolstoja in drugih. Med najodmevnej{imi prireditvami v tej sezoni je bil japonski ve~er. V dveh zaporednih predstavah je Marija Sku{kova predstavila Japonsko. Obiskovalce je o~aralo tudi petje in ples.51 49 Proslava 10–letnice Ljudske univerze, MVJ 6 (1932) 18. I., str. 2. 50 Ob~ni zbor Ljudske univerze, MVJ 8 (1934) 122, 1. VI., str. 2. 51 Dolar, Spomini, str. 59. Japonski ve~er v Ljudski univerzi, MVJ 10 (1936) 55, 6. III. 623ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) Nekatere prireditve je Ljudska univerza priredila skupno z drugimi dru{tvi, tako z angle{kim in francoskim kro‘kom, z Jugoslovansko-~e{ko ligo ter esperantskim dru{tvom. Vse prireditve je v sezoni 1934/35 obiskalo skupaj 8242 oseb (povpre~no 150 oseb na prireditev). Odbor je ustanovil tudi posvetovalnico za izbiranje poklicev. Organizirali pa so tudi ve~ ekskurzij v razne mariborske tovarne. Tudi v naslednjih sezonah so se predavatelji lotevali razli~nih podro~ij. Razpravljali so o narodni zgodovini, antropologiji, ekonomiji, francoski revoluciji, slovanstvu, arheolo- giji. Geografsko-potopisna predavanja so govorila o Tur~iji, Kitajski, Gr~iji, Egiptu, Afgani- stanu, Avstraliji, Ameriki itd. Nekaj predavateljev je na~elo vpra{anja o bistvu in pomenu demokracije, o {panski dr‘avljanski vojni, o revoluciji in militarizmu, o sodobnem imperializmu. [tevilna so bila predavanja s podro~ja pedagogike, psihologije in filozofije. Predavatelji so se lotevali tem, ki so iskale odgovore na vpra{anja o razmerjih med ~lovekom in svetovnim nazorom, o problemu malega naroda. Zanimivo je, da so bila predavanja iz naravoslovja in podro~ja tehnike redka, ~eprav je bil njihov iniciator predsednik dru{tva in‘. Janko Kukovec, ki je vabil predavatelje. Zdravstvenim vpra{anjem je bilo {e vedno namenjenih ve~ predavanj, enako pa so se posve~ali vpra{anjem umetni{kega ustvarjanja. Veliko prostora so namenili likovni umetnosti, medtem ko gledali{~u nekoliko manj. Posebej odmevni so bili glasbeni nastopi. Med nastopajo~imi omenimo [ev~ikov kvartet, Pari{ki trio, Belgijski kvartet dr‘av- nega konservatorija, Ljubljanski komorni kvartet, Ptujski trio, ve~ pianistov, violinistov, pevcev in drugih. Leta 1935 so proslavili 50-letnico smrti skladatelja Richarda Wagnerja, leta 1941 pa stoletnico rojstva Petra Ilji~a ^ajkovskega. Iz poro~ila ob 15-letnici delovanja Ljudske univerze aprila 1937 povzemamo, da je dru{tvo v petnajstih letih priredilo 700 predavanj in 60 glasbenih prireditev; z vsemi pri- lo‘nostnimi prireditvami je bilo tiso~ prireditev, ki jih je obiskalo nad stotiso~ obiskoval- cev.52 Proslava 15-letnice Ljudske univerze je bila za Maribor pomemben kulturni dogo- dek, ki je privabil {tevilne kulturne delavce vseh poklicev in naziranj ter je dal vso priznanje kulturnemu delu Ljudske univerze.53 Za ponazoritev, kako razgibano je bilo njeno delovanje, pri~ajo dogajanja v zadnji sezoni 1939/40. Predavanja so tekla od 13. oktobra 1939 do 17. maja 1940. Med prireditva- mi je bilo 37 predavanj, violinski koncert in kulturni film, ki so ga predvajali trikrat. Zna~ilno je, da v tem obdobju ni bilo nobenega literarnega ve~era; v sezoni 1938/39 jih je bilo kar pet. Cikli predavanj so zajeli medicino ter podro~je geografije s potopisi. Poleg obeh ciklusov je bilo {e 17 predavanj. Po vsebini oziroma snovi so od tega tri predavanja obravnavala tehni~na vpra{anja in gospodarstvo, dve zgodovino, tri literarna vpra{anja, dve glasbo, dve socialna in politi~na vpra{anja. Po eno predavanje je bilo posve- ~eno zgodovini gledali{~a, prirodopisu in aviaciji. 25 predavateljev je predavalo v slovenskem jeziku, 11 v srbohrva{~ini in eden v angle{kem jeziku. Predavatelji so prihajali iz Maribora, Ljubljane, Zagreba, Beograda. Nekaj jih je bilo tudi iz tujine. Predavateljev iz Maribora je bilo, glede na kulturni razvoj mesta, vse ve~. Od drugod so prihajali predavat ve~inoma univerzitetni profesorji in razli~ni stro- kovnjaki. Violinski koncert Soetensa je priredila Ljudska univerza skupaj s francoskim kro‘kom. Predavanja je obiskalo 5562 poslu{alcev (povpre~no 135), med katerimi je bilo veliko {olske mladine.54 52 PAM, MOM, {t. {katle 442. Dopis Ljudske univerze mestnemu poglavarstvu, dne 4. I. 1936. 53 Maribor, Slovenec 65 (1937) 81, 10. IV., str. 4. 54 Ob~ni zbor Ljudske univerze, MVJ 14 (1940) 120, 30. V., str. 4. 624 D. POTO^NIK: KULTURNA IN PROSVETNA DRU[TVA V MARIBORU V OBDOBJU ... Povzemamo, da za kulturno udejstvovanje ~as pred drugo svetovno vojno ni bil ugoden. Izbruh evropske vojne, splo{na negotovost in zaskrbljenost so ote‘evali delo Ljudske uni- verze, zato je bilo {tevilo prireditev in {tevilo obiskovalcev manj{e.55 V nedokon~ani sezo- ni 1940/41 je bilo le 28 prireditev. Zadnje predavanje je imel zagreb{ki pedagog dr. Stevan Pataki 17. marca 1941. 55 MVJ 10 (1936) 128, 6. VI., str. 2, Edinost 1 (1938) 17, 4. VI., str. 4, Ve~ernik 13 (1939) 115, 22. V., str. 4 in Ve~ernik 14 (1940) 120, 30. V., str. 4. [tevilo prireditev v mariborski Ljudski univerzi od 1935/36 do 1939/40 [tevilo obiskovalcev od 1935/36 do 1939/40 625ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) Navedimo {e dejavnost Ljudske univerze na Studencih.56 Rde~i, zeleni in modri plaka- ti Ljudske univerze so v 30-letih vabili po ograjah in hi{nih vogalih k predavanju tudi prebivalce Studencev. Ljudska univerza na Studencih je bila sicer samostojna, toda vsebin- sko vezana na Ljudsko univerzo v Mariboru, ki ji je pomagala s predavatelji. Predavanja, ki jih je pripravila studen{ka Ljudska univerza, so bila vsebinsko pestra. Poslu{alci so lahko spremljali predavanja iz gospodarstva, zgodovine, geografije, naravo- slovja, tehnike in zdravstva ter tako sledili vzgojnim, politi~nim ter umetnostnim proble- mom. Posebej odmevna sta bila kulturno-zgodovinski ciklus in ciklus, posve~en duhovni kulturi. Studen{ka Ljudska univerza je bila po problematiki svojih predavanj res ljudska, ker se je posve~ala vpra{anjem, ki so zanimala naj{ir{e sloje.57 V biv{i kino dvorani je bilo na nekaterih predavanjih tudi do dvesto ljudi vseh stanov. Ker so bila predavanja brez vstopnine, so se jih lahko udele‘ili tudi tisti, ki si jih sicer ne bi mogli privo{~iti. Dru{tvo je s kvalitetnimi predavanji skrbelo za dvig kulture naj{ir{ih narod- nih plasti. S podajanjem zanimivih zgodovinskih in potopisnih poro~il pa jim je nudilo tudi razvedrilo in pomagalo {iriti obzorje. Vsekakor pa je opravljala tudi pomembno nacionalno vlogo. Prosvetna zveza Po ustanovitvi Kraljevine SHS je Slovenska kr{~anskosocialna zveza (SKSZ), ki je pred izbruhom prve svetovne vojne predstavljala najve~jo slovensko izobra‘evalno organiza- cijo na [tajerskem, ob izgubi tretjine narodnega ozemlja izgubila pribli‘no ~etrtino svojih ~lanov. Iz mrtvila, ki ga je povzro~ila prva svetovna vojna, se je dru{tvo predramilo ‘e v letu 1919. Na ob~nem zboru dru{tva, ki je bil 30. aprila 1919, v Mariboru so sprejeli temeljne delovne usmeritve, ki so predstavljale nadaljevanje dela tega dru{tva izpred leta 1914.58 Smernice delovanja so {e naprej temeljile na izro~ilu {kofa Antona Martina Slom{ka in na delu za~etnika kr{~anskega socialnega gibanja na Slovenskem, Janeza Evangelista Kreka.59 Centralni odbor, ki je vodil delovanje SKSZ v Mariboru, je prirejal v letih po prvi svetov- ni vojni redna tedenska predavanja o aktualnih vpra{anjih v Splavarski ulici, v dvorani Kr{~ansko socialne zveze. Namen teh predavanj je bilo izobra‘evanje, hkrati pa o‘ivljanje narodne, dr‘avljanske in stanovske zavesti. V ta namen je SKSZ prirejala tudi mladinske, delavske in kme~ke dneve ter re‘iserske te~aje. V letu 1923 sta bila dva ve~ja dekli{ka te~aja v Celju in Mariboru. Za mo‘e in fante pa sta bila dva narodnogospodarska te~aja. Na teh te~ajih so obravnavali poleg splo{no izobra‘evalnih tem (o higieni, alkoholizmu, o skrbi za doma~o hi{o), tudi politi~na vpra{anja. Odborniki SKSZ pa so predavali na pode‘elju po dru{tvih in taborih. Pripravili so ve~ mladinskih taborov za fante in dekleta. Pomemben dele‘ prosvetljevanja so imele tudi knji‘nice. Zaradi pomanjkanja prostora v prvih letih po vojni knji‘nica ni delovala. Nekaj knjig so posodili knji‘nici Dija{ke zveze v 56 Arhiv Republike Slovenije. Zbirka pravil {t. 3990. Predlo‘ena pravila Ljudske univerze v Studencih je odobrila Pokrajinska uprava za Slovenijo, dne 2. septembra 1933. 57 Ljudska univerza v Studencih, MVJ 9 (1935) 118, 24. V. 58 Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP), MD-II-2 fond Muzejsko dru{tvo, Slovenska kr{~anska socialna zveza (Prosvetna zveza), zapisniki sej in ob~nih zborov 1906–1924. Zapisniki . . . ob~ni zbor 30. april 1919. 59 Ob~ni zbor Prosvetne zveze v Mariboru, Slovenec 53 (1925) 266, 22. XI., str. 6. 626 D. POTO^NIK: KULTURNA IN PROSVETNA DRU[TVA V MARIBORU V OBDOBJU ... Mariboru, knjige literarno-zgodovinske vsebine pa so odstopili [tudijski knji‘nici.60 Knji‘nico SKSZ so skupaj s ~italnico odprli spomladi leta 1923 v Lekarni{ki ulici.61 V prvem letu delovanja je bilo le 38 izposojevalnih ur. V tem ~asu si je 46 ~lanov izposodilo in pre~italo 441 knjig. Razlog majhne izposoje je bila pomanjkljivo zalo‘ena knji‘nica. V naslednjih letih se je knji‘ni fond znatno pomno‘il, tako je knji‘nica ob koncu leta 1923 {tela ok. 2600 knji‘nih enot.62 Knji‘nica pa je prav za‘ivela {ele naslednje leto, ko so v pala~i Zadru‘ne gospodarske banke na Aleksandrovi c. 6 (dana{nja Partizanska) odprli cen- tralno knji‘nico Prosvetne zveze. Na 9. odborovi seji 18. IX. 1923 so sklenili izdajati mladinski mese~nik Na{ dom, ki je izhajal do l. 1939. Zveza je izdajala tudi Prosvetne knji‘ice, da bi bodo~a zakonca ‘ivela po kr{~anskih na~elih. Na ob~nem zboru leta 1923 se je SKSZ reorganizirala in lo~ila svoje organizacije na ljubljansko in mariborsko oblast ter se preimenovala v Prosvetno zvezo (PZ) v Ljubljani in Mariboru. Obe sta bili samostojni dru{tvi. Skupaj sta izdajali Vestnik Prosvetnih zvez, ki je izhajal v letih 1920 do 1933 in od leta 1935 do 1943. Dru{tva je glasilo obve{~alo o kulturnih dogodkih in jim dajalo navodila o kulturnem izobra‘evanju. V za~etku je list izhajal pod naslovom Vestnik Slovenske kr{~ansko-socialne zveze. Ob reorganizaciji je Prosvetna zveza vklju~evala okrog 370 dru{tev in kakih 25.000 ~lanov; to je bilo v primerjavi s predvojnim stanjem (450 dru{tev, 43.000 ~lanov) veliko nazadovanje.63 Reorganizacijo je SKSZ v Mariboru do‘ivela na ob~nem zboru SKSZ 6. decembra 1923, ki ga je otvoril predsednik dr. Josip Hohnjec.64 Novoimenovana Prosvetna zveza je obmo~je svojega delovanja raz{irila tudi na Prekmurje in na slovensko Koro{ko. Cilji so ostali isti kot ob ustanovitvi.65 Naslednje leto se je Prosvetni zvezi pridru‘ilo Stolno prosvetno dru{tvo. To se je ustano- vilo z namenom, da bi s predavanji vzbudilo zanimanje za prosvetno delo in da bi {irilo ljudsko izobrazbo. Tako so v dru{tveni sobi na Koro{ki cesti 1 pripravili ve~ predavanj. Pri Stolnem prosvetnem dru{tvu so bili leta 1936 ustanovljeni tudi fantovski odseki, ki naj bi povezali mestno mladino, predvsem vajence. S pomo~jo predavanj so jih ‘eleli vzgojiti v zavedne katoli~ane. @e kmalu po reorganizaciji se je dejavnost Prosvetne zveze organizacijsko okrepila. Tako je Prosvetna zveza v Mariboru leta 1923 {tela 151 dru{tev in ve~ kot osemtiso~ ~lanov. Mladeni{kih zvez je bilo enajst s 182 ~lani, Dekli{kih zvez 73 s 4.430 ~lanicami, pevskih odsekov je bilo 25, dramati~nih 18, tambura{kih zborov 10, delovalo pa je tudi 11 dru{tvenih domov. Nadaljevali so z dekli{kimi te~aji. Tako sta bila v letu 1923 dva ve~ja dekli{ka te~aja v Celju in Mariboru. Za mo‘e in fante je Zveza organizirala tudi ve~ strokovnih gospodarskih te~ajev, v letu 1929 kar 65.66 60 ZAP, MD-II-2 fond Muzejsko dru{tvo. Zapisniki... ob~ni zbor KSZ 6. januar 1922. 61 ZAP, MD-II-2 fond Muzejsko dru{tvo. Zapisnik 3. seje odbora SKSZ 25. 4. 1923. 62 ZAP, MD-II-2 fond Muzejsko dru{tvo. Zapisnik XIII. ob~nega zbora SKSZ 6. XII. 1923. 63 Prosvetna zveza v Ljubljani in Mariboru, Slovenska kronika XX. stoletja, Ljubljana 1995, str. 296. 64 Dr. Josip Hohnjec je bil rojen leta 1873 pri Sv. Petru pod Svetimi gorami. Gimnazijo in teologijo je {tudiral v Mariboru, promoviral pa je na dunajskem Augustineju. Pred prvo svetovno vojno je bil eden od idejnih tvorcev katoli{kega izobra‘evanja in socialnega dela na Slovenskem. Kot prosvetni organizator je od vsega za~etka deloval pri mariborski Prosvetni zvezi. Bil je profesor dogmatike v mariborskem bogoslo- vju, narodni poslanec in publicist. 65 ZAP, MD-II-2 fond Muzejsko dru{tvo. Zapisnik XIII. ob~nega zbora SKSZ 6. XII. 1923. 66 ZAP, MD-II-2 fond Muzejsko dru{tvo. Zapisnik 9. seje odbora SKSZ 18. IX. 1923. 627ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) U~inkovito se je kazalo delo Zveze na mladinskih, delavskih in kme~kih dnevih v Mariboru v letih 1924–1926. Kulturnih smernic je bila mladina dele‘na na vsakoletnih mladinskih taborih; za posamezna kulturna in gospodarska vpra{anja pa so organizirali posebne pou~ne te~aje. Sicer pa je Zveza v drugi polovici dvajsetih let posvetila pozornost prosvetnim ve~erom, ki so jih pripravili v dvorani Zadru‘no-gospodarske banke na Aleksandrovi c. 6. Na prosvet- nih ve~erih so prevladovale verske, potopisne in domoljubne teme. Tako so govorili o dalmatinski rivieri, Mezopotamiji in izkopaninah mesta Ur, o Sinaju, o Slovencih v Ameriki, o potovanjih iz Kaira v Bagdad, o evharisti~nem kongresu v Dublinu, o Poljakih, o poto- vanju na takrat najve~jem jugoslovanskem parniku do Aten itd. Pogosto so predavanja spremljale tudi skiopti~ne slike. Predavatelji so bili priznani strokovnjaki, kot sta bila orien- talist dr. Anton Jehart in predsednik odbora mariborskega pevskega okro‘ja prof. Ivan Bogo- vi~. Predaval je tudi dr. Anton Koro{ec o tedaj aktualnem vpra{anju za Slovence Prihod Jugoslavije.67 Prosvetna zveza je poskrbela tudi za filmsko prosvetljevanje.68 Tako se je od 24. maja 1928 do 21. januarja 1932 zvrstilo 46 izobra‘evalnih filmov s 578 predstavami, ki jih je obiskalo 90.228 obiskovalcev. Po kraljevi diktaturi 6. januarja 1929 in razpustitvi politi~nih strank v dr‘avi sta Prosvet- ni zvezi dobili za slovensko katoli{ko gibanje tudi politi~ni pomen. Tako sta prirejali mla- dinske, delavske in kme~ke dneve. Izdajali pa sta tudi {tevilne bro{ure o gospodarskih, socialnih in stanovskih vpra{anjih.69 Prosvetna zveza v Mariboru je namenila veliko pozornost fantovski mladini na obmo~ju severovzhodne Slovenije. To delovanje je bilo organizirano po odsekih in okro‘jih. Namen odsekov je bil zdru‘iti slovenske fante in jih izobra‘evati po kr{~anskih na~elih. V okviru fantovskih odsekov so delovali pevski in tambura{ki zbori, godba in dramski odsek. Za vodje odsekov in okro‘ij pa je odbor PZ organiziral tudi Prosvetno {olo, kjer so se izo- bra‘evali iz uporabnih predmetov, tako iz kmetijskega knjigovodstva, zadru‘ni{tva, posojilni{tva. Tovrstna dejavnost Zveze pa je trajala le do 17. februarja 1933, ko je v odgovor na punktacije SLS ljubljanska policija z odlo~bo razpustila obe prosvetni zvezi.70 Razpust je banska oblast utemeljila s tem, da so dru{tva “prekora~ila svoj statutarni delokrog, ter se kot nepoliti~na dru{tva udejstvovala politi~no”. [ele l. 1935 je bil podan predlog za ustanovitev nove Prosvetne zveze, ki je bil sicer najprej odbit. Ko pa je bila izvoljena nova vlada in so upravo v Dravski banovini spet prevzeli katoli{ki politiki, je bil eden prvih ukrepov razveljavitev odloka liberalne uprave iz leta 1933 in obnovitev Prosvetne zveze v Ljubljani in Mariboru. Po ustanovitvi nove Prosvetne zveze so bila v Zvezi {e zlasti aktivna Dru{tvo katoli{kih rokodelskih pomo~nikov, Ljudski oder, Slovensko pevsko dru{tvo Maribor, Poselska zveza in Kr{~anska ‘enska zveza. Le-ta je imela ve~ predavanj v dvorani Zadru‘ne gospodarske banke, tako o Lur{ki Mariji in verskem ‘ivljenju v Bolgariji. [e naprej so prirejali prosvetne ve~ere, ki so bili posve~eni narodnostnim, socialnim in vzgojnim vpra{anjem.71 67 Prosvetna zveza v Mariboru, Slovenec 53 (1925) 266, 22.XI., str. 6. 68 Prosvetna zveza v Mariboru, Slovenec 56 (1928) 126, 3.VI., str. 5. 69 Vsem dru{tvom prosvetne zveze v Mariboru, Slovenski gospodar 58 (1924) 14, 3. IV., str. 3. 70 Punktacije Slovenske ljudske stranke, Slovenska kronika XX. stoletja 1900–1941, Ljubljana 1995, str. 381. 71 Vestnik Prosvetne zveze v Ljubljani in Mariboru 1935, str.44, 45. 628 D. POTO^NIK: KULTURNA IN PROSVETNA DRU[TVA V MARIBORU V OBDOBJU ... Centrala se je tudi po letu 1935 posve~ala fantovskim odsekom, ki so delovali po pro- svetnih dru{tvih. Z njimi je bila povezana s fantovskimi odseki po svojih odbornikih, ki so predavali na okro‘nih oziroma dekanijskih te~ajih. Najpomembnej{a dru{tvena dejavnost v tem obdobju je bilo odrsko udejstvovanje. Tako je za bolj u~inkovito delovanje Zveza ustanovila tudi Zvezo ljudskih odrov, pa tudi izposojevalnico ljudskih iger in kostumov. Za bolj u~inkovito delo pa je skrbela tudi Zveza dekli{kih kro‘kov in Zveza pevskih zborov. Za izobra‘evanje ~lanstva pa je skrbela tudi Centralna prosvetna knji‘nica v Mariboru. Delovalo pa je tudi veliko pode‘elskih dru{tvenih knji‘nic. in potujo~ih knji‘nic.72 Z vztrajnim in dobro vodenim organizacijskim delom je Prosvetna zveza v Mariboru v znatno o‘jih mejah kot pred prvo svetovno vojno do 2. svetovne vojne spet dosegla pri- bli‘no {tevil~no stanje izpred prve svetovne vojne. To ka‘ejo tudi podatki. Tako je leta 1939 Zveza povezovala 222 prosvetnih dru{tev s 16.900 ~lani; imela je 215 fantovskih odsekov, 140 dekli{kih kro‘kov, 57 prosvetnih domov, 162 prosvetnih knji‘nic, ki so imele pribli‘no 90.000 knjig. Zveza je imela {e devet potovalnih knji‘nic in osrednjo knji‘nico v Mariboru.73 Zveza kulturnih dru{tev Podobno kot so se katoli{ko usmerjena prosvetna dru{tva zdru‘ila v SKSZ in kasneje v Prosvetno zvezo, so se povezala tudi dru{tva tako imenovanega naprednega, liberalnega dela slovenskega me{~anstva. Zvezo kulturnih dru{tev (ZKD) so ustanovili leta 1920 kot enotno organizacijo za vso Slovenijo, njen sede‘ je bil v Ljubljani.74 Vanjo so se za~ele vklju~evati ‘e obstoje~e ~ital- nice, knji‘nice, prosvetni odseki sokolskih dru{tev, narodna, bralna, u~iteljska, {tudentska, pevska, podporna, gasilska, {portna, olep{evalna in druga podobna dru{tva. V dveh letih je pristopilo 160 dru{tev. ZKD je ustanavljala knji‘nice, osnovala je knji‘ni zbirki Prosveta in zabava ter Oder, kjer so v naslednjih letih izhajala razli~na leposlovja, priro~niki in igre. Najpomembnej{a dejavnost so bila predavanja iz najrazli~nej{ih pou~nih tem.75 Delokrog Zveze pa je bil preobse‘en, da bi lahko zadovoljeval potrebe obmejnih krajev, zaradi tega se je po iniciativi Vekoslava Spindlerja76 in po soglasju z Zvezo v Ljubljani ustanovila 4. oktobra 1925 Zveza kulturnih dru{tev v Mariboru. Ustanovni ob~ni zbor ZKD za mariborsko oblast je bil v prostorih Narodnega doma. Ob tej prilo‘nosti je Dramati~no 72 Leto dni dela za slovensko katoli{ko prosveto, Slovenec 64 (1936) 268, 20. XI., str. 3. 73 Prosvetno delo, Slovenec 67 (1939) 171, 6. VIII., str. 10–11. 74 Zaradi vse mo~nej{e organiziranosti katoli{kega politi~nega tabora in zaradi ve~je narodnostne ogro‘enosti so slovenski nekatoli{ki narodni delavci leta 1908 ustanovili “Zvezo narodnih dru{tev za [tajersko in Koro{ko”, ki je zdru‘evala nad sto razli~nih slovenskih dru{tev. Po prvi svetovni vojni so [tajerci organizacijo obnovili pod imenom “Zveza prosvetnih dru{tev za Slovenijo” v Celju. Hoteli so zdru‘iti vsa slovenska “liberalna” nepoliti~na dru{tva, vendar se je kmalu pokazalo, da Celje ni najprimernej{e sredi{~e za tako delovanje. Predvsem ni bilo mogo~e snovati take organizacije mimo ljubljanskih liberalcev. Po sporazumu s somi{ljeniki na Kranjskem so konec julija 1920 ustanovili mati~no dru{tveno zvezo z imenom “Zveza kulturnih dru{tev” v Ljubljani. Ta je pozvala vse obstoje~e ~italnice, knji‘nice, prosvetne odseke sokolskih dru{tev, gasilska, {portna, olep{evalna in druga prosvetna dru{tva, ki niso bila izrazito politi~na, da pristopijo k Zvezi. Zveza kulturnih dru{tev v Ljubljani, Slovenski narod 53 (1920) 2. X. 75 Boj za mno‘ice – Zveza kulturnih dru{tev, Slovenska kronika XX. stoletja, Ljubljana 1995, str. 246. 76 Vekoslav Spindler je sodeloval leta 1908 pri ustanovitvi Zveze narodnih dru{tev za [tajersko in Koro{ko v Celju. Leta 1925 pa pri ustanovitvi Zveze kulturnih dru{tev v Mariboru. Po prvi svetovni vojni je urejeval Novo dobo, Tabor in nato MVJ. Javno je deloval {e kot pisatelj in organizator. 629ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) dru{tvo priredilo umetni{ko-zabavni ve~er ob sodelovanju ~lanov Narodnega gledali{~a, sokolskega orkestra, Glasbene Matice ter pevskih dru{tev Drave in Jadrana.77 Obmo~je delovanja Zveze je obsegalo podro~je mariborske oblasti. V politi~nem pogle- du pa je bila zveza naslonjena na Samostojno demokratsko stranko in kasneje na njeno naslednico Jugoslovansko nacionalno stranko, ki sta bili centralisti~no, jugoslovansko usme- rjeni. Namen Zveze pa je bil, da kot sredi{~e vsega kulturnega dela, podpira vse v njej v~lanjene enote pri njihovem delovanju, hkrati pa je ZKD predstavljala protiute‘ takrat zelo uveljav- ljeni katoli{ki Prosvetni zvezi.78 Svoje cilje je Zveza dosegala z ustanavljanjem bralnih in izobra‘evalnih dru{tev in z ustanovitvijo centralne knji‘nice; vodilo je arhiv gledali{kih iger in pomagalo svojim ~lanom pri prirejanju gledali{kih predstav, s predavanji, s pou~nimi izleti, razstavami, pou~nimi te~aji, z izdajanjem ~asopisov, s petjem in glasbo. Zveza je tudi usmerjala poslovanje pripadajo~ih dru{tev.79 V ZKD v Mariboru se je na ob~nem zboru leta 1925 vklju~ilo 101 dru{tvo, ki so do tedaj bila vklju~ena v enovito zvezo v Ljubljani; na ob~nem zboru se jim jih je pridru‘ilo {e 48, nato pa je njihovo {tevilo kar vidno nara{~alo. Tako je Zveza leta 1935 {tela 350 dru{tev, ko pa je Jugoslovanska nacionalna stranka po volitvah leta 1935 izgubila svojo mo~, je {tevilo dru{tev v Zvezi za~elo upadati. Leta 1940 jih je bilo v Zvezi le {e 264.80 Mariborska Zveza kulturnih dru{tev je ocenila za najva‘nej{e narodno prosvetno delo ustanavljanje javnih ljudskih knji‘nic, zlasti ob meji. Poleg tega je skrbela tudi za ustanav- ljanje in za napredek pode‘elskih odrov. Dru{tva so letno prirejala nad tristo gledali{kih predstav, v nekaterih krajih, trgih in mestih so v zimskih mesecih uvedla ‘e stalne predstave. Posamezni odri so poskrbeli celo za operete in druge glasbene igre. Zveza jim je pomagala tako, da jim je dala na razpolago knji‘nico gledali{kih iger in kostume iz garderobe Dra- mati~nega dru{tva v Mariboru. Delovanje ZKD pa je segalo tudi na glasbeno podro~je. Tako so glasbena in pevska dru{tva letno pripravila okrog 80 glasbenih in pevskih nastopov. Leta 1933 je imelo pevske zbore 15, tambura{ke zbore 30 in godbe 36 dru{tev. 81 Zveza jim je izposojala notni mate- rial. Pomagala pa jim je tudi tako, da je bila zanje porok pri nakupih instrumentov. Zveza pa je skrbela tudi za predavanja. Tako je vsako leto po{iljala svojim ~lanicam seznam predavanj. Ve~ina dru{tev je imela v sezoni do tri predavanja, nekatera tudi ve~. Tako so dru{tva imela v letu 1931 nad 850 predavanj, nad 500 gledali{kih prireditev, okrog 20 umetni{kih koncertov ter okrog 250 raznih drugih prireditev. Posebno pozornost pa je Zveza namenila tudi higieni domov in dru‘in, zato je prirejala “Tedne narodnega zdravja” z zdravstvenimi predavanji. Za Maribor in Ptuj je Zveza uvedla tudi redna pou~na filmska predavanja. Zveza pa ni pozabila tudi na najmlaj{e. Za njih je pripravila Miklav‘eve ve~ere, na katerih je otroke obdarila. Na pode‘elju so dru{tva prirejala tudi vsakoletne te~aje, med njimi zadru‘ne, kmetijske, knjigovodske, gospodarsko-prosvetne. Za izobra‘evanje pode‘elskih odrskih delavcev je ZKD priredila pod vodstvom gledali{kega umetnika Jo‘eta Kovi~a tudi re‘iserski te~aj, ki 77 Zveza kulturnih dru{tev za mariborsko oblast, Jutro 6 (1925) 215, 17. IX., str 3. 78 Anton Skala, Narodno prosvetno delo v Sloveniji. Prosvetno delo 1925 do 1930. Ob petletnici Zveze kulturnih dru{tev v Mariboru. Maribor 1930, str. 2. 79 PAM, VARIA 7/12. Pravila Zveze kulturnih dru{tev v Mariboru. 80 Bruno Hartman, Mariborska Zveza kulturnih dru{tev in njene knji‘nice, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja XXIII (1983), str. 89, 90. 81 Zborovanje na{ih naprednih kulturnih dru{tev, MVJ 7 (1933) 70, 27. III., str. 1. 630 D. POTO^NIK: KULTURNA IN PROSVETNA DRU[TVA V MARIBORU V OBDOBJU ... 82 Na{ kulturni dan, Tabor 8 (1927) 73, 1. IV., str. 2. 83 Zveza kulturnih dru{tev, Ob petletnici ZKD v Mariboru, Maribor 1930. 84 Delo ZKD v Mariboru, MVJ 8 (1934) 298, 31. XII., str. 4. 85 Praznik kulturnega dela, MVJ, 4 (1930) 262, 17.XI., str. 2. 86 PAM, MOM, {t. {katle 370, {t. spisa 896. Dopis ZKD Predsedni{tvu mestne ob~ine v Mariboru, 17. I. 1933. 87 PAM, MOM, {t. {katle 322, {t. spisa 3143, Dopis ZKD Mestnemu na~elstvu Maribor, 8. II. 1931. 88 Jubilejni ob~ni zbor Zveze kulturnih dru{tev v Mariboru, MVJ 9 (1935) 181, 12. VIII., str. 3. ga je obiskalo 30 dru{tvenih delegatov. 82 S predavanji in te~aji je zveza ‘elela ljudi sezna- njati z zakonodajo, socialnimi vpra{anji, gospodarstvom in mednarodnimi odnosi.83 Orga- nizirana so bila tudi tekmovanja kme~kih fantov in deklet s podro~ja kme~kih, poljskih in doma~ih del. Mariborska ZKD se je na prehodu dvajsetih let v trideseta, torej tik pred izbruhom svetovne krize in njenimi posledicami, {e posebej hitro razvijala. Pove~alo se je {tevilo v~lanjenih dru{tev v Zvezo, pa tudi sodelovanje med dru{tvi in Zvezo je bilo dobro.84 Da je postala Zveza kulturnih dru{tev v Mariboru mo~an in pomemben dejavnik javnega ‘ivljenja v mestu in na pode‘elju, dokazujejo njene aktivnosti. Ob peti obletnici 16. novem- bra 1930 se je v Mariboru zbralo nad sto delegatov prosvetnih dru{tev iz mariborskega okro‘ja, ~lanic mariborske ZKD, z namenom, da proslavijo petletnico dela svoje kulturne matice in si postavijo program za bodo~e delo. Vodstvo Zveze je prevzel Vekoslav Spindler.85 Po vzponu nacizma v Nem~iji je postajalo delo Zveze {e pomembnej{e. Zveza je v tem ~asu prejela ve~ dopisov z obmejnih obmo~ij, kjer so posamezniki in organizacije opozarja- li, da je iz tujine ~utiti pove~ano propagandno delo.86 Zaradi tega je ZKD po letu 1933 posvetila obmejnim krajem {e posebno pozornost. Pove~ano delo Zveze se je kazalo tudi tako, da je bilo ob koncu leta 1934 v Zvezo v~lanjeno rekordnih 356 dru{tev. Od teh je bilo 115 sokolskih dru{tev, 93 ~italnih, knji‘nic in izobra‘evalnih dru{tev, 28 glasbenih in pevskih dru{tev, 23 gasilskih ~et, 22 narodno- obrambnih dru{tev, 42 strokovnih in stanovskih, 11 dramatskih dru{tev, 13 dobrodelnih, 5 {portnih ter 4 druga dru{tva. Zveza je {e naprej prirejala poljudna predavanja, prosvetne te~aje, dru{tvom je izposoja- la igre, kostume ter note, omogo~ala jim je {e nabavo odrov itd. Ustanovila pa je, ve~inoma ob meji, tudi 51 javnih ljudskih knji‘nic.87 Zveza je med letom priredila v Mariboru tudi razne te~aje (knji‘ni~arski, igralsko-re‘iserski itd.). Ob desetletnici delovanja ZKD je takratni predsednik Janko Pirc ugotovil, da vpliv mariborske ZKD vse bolj nara{~a. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je bila ZKD v Dravski banovini najmo~nej{a prosvetno-kulturna institucija. To je dokazovalo vedno ve~je {tevilo knji‘nic, {tevilna predavanja, te~aji, gledali{ke predstave, glasbene prireditve, te~aji za pode‘elske knji‘ni~arje, te~aj o radiu, te~aj o lutkovnem gledali{~u, prosvetna te~aja v Slovenj Gradcu in Roga{ki Slatini, Teden narodnega zdravja z okrog {tiristo zdravstveno- pou~nimi predavanji, ko so med javnost razdelili kar 60.000 izvodov Vrtov~eve bro{ure “Vsakdo svojega zdravja kova~”, Teden na{e knjige, ob vsem tem pa {e predvajanje kultur- nih filmov.88 Politi~na in duhovna kriza Evrope od 1935 do 1941, posledice svetovne gospodarske krize in politi~ne spremembe v dr‘avi, so zarisale atmosfero, v kateri je ZKD delovala do vdora okupatorja. Ob teh, za Zvezo neugodnih razmerah, so jo pestile {e materialne te‘ave. Zveza je dobivala le skromne subvencije od mariborske mestne ob~ine in le redko od banske uprave. Drugi viri so bili malenkostni, zato Zveza ni mogla ustrezno podpirati mnogih 631ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) dru{tev. Materialne te‘ave so dru{tva premagovala z veliko po‘rtvovalnostjo posamez- nikov. Kljub temu je bilo delo Zveze {e naprej u~inkovito. Tako je ZKD v ~asu Mariborske- ga tedna skupaj z Narodnim gledali{~em uprizorila v mestnem parku Shakespearovo delo Sen kresne no~i.89 Kljub temu da se je {tevilo dru{tev v Zvezi manj{alo, pa je bilo njeno delo {e naprej uspe{no.90 Ob koncu poglejmo {e {tevil~ne podatke. Pred l. 1941 je bilo v Zvezo v~lanjenih 264 dru{tev. Vsa ta dru{tva so imela nad 15.000 ~lanov. 66 dru{tev je imelo lastne knji‘nice z 41.822 knjigami. 44 dru{tev je imelo svoj lastni gledali{ki oder, 11 dru{tev pa je imelo tudi lutkovni oder. V~lanjena dru{tva so priredila v letu 1939 dvesto gledali{kih predstav, 61 lutkovnih prireditev, 102 godbena nastopa, 30 tambura{kih nastopov, 30 pevskih prireditev, 308 predavanj in 334 drugih prireditev. 91 Mariborska Zveza kulturnih dru{tev je kot organizacijsko kulturno sredi{~e pomenila pomembno postavko v kulturnem utripu mesta. S spretnimi organizacijskimi prijemi je svojo dejavnost vpletla zlasti na obmejne kraje in tudi na mariborsko primestno obmo~je, pri ~emer so jo vodili nameni: vi{anje splo{ne kulturne ravni, narodna obramba, utrjevanje slovenske narodne in jugoslovanske dr‘avljanske zavesti ter pritegovanja ljudi v liberalni duhovni krog. S u m m a r y Maribor’s Cultural and Educational Organizations between WW I and WW II D r a g a n P o t o ~ n i k In the period between 1918 and 1941 cultural and social life in Maribor was organized mainly in diferent associations. This paper will examine the three most active associations of that period: Ljudska univerza (People’s University), Zveza kulturnih dru{tev (Cultural Societies’ Federation) and Prosvetna zveza (Federation of Education) . The aim of the People’s University, founded in 1922, was to culturally educate all social classes. Headed by Janko Kukovec, an ingeneer by profession, it organized lectures, professional courses, exhi- bits, literary and musical events, and the like. Faithful to its goal of shaping persons capable of indepen- dent thinking, it did not support any political party. It became an important educational center in the northern part of Slovenia, and between 1922 and 1941 organized almost 1200 events with about 120.000 visitors. Between the two World Wars Maribor was also the center of two prominent cultural organizations, the Cultural Societies’ Federation (CSF) and the Federation of Education. Both of them were active in the territory of former Štajersko, and numbered several hundred societies each. These societies organized their activities under the guidelines received from Maribor. Liberally oriented CSF fostered national awareness and education, especially along the border. It founded libraries and rural theater companies, organized music events, lectures and various courses. Through skilful organization it was also active in the suburbs of Maribor. Its aim was to raise the general level of culture, to strenghten Slovene national awareness and also Yugoslav civic awareness. Catholically oriented Federation of Education was active in larger Maribor as well. Striving to produce devout catholics, it organized educational soirées and youth camps, opened a central library in the Coope- 89 Gledali{ka predstava na prostem, Nova doba (1937) 28, 9. VII. 90 ZKD, MVJ 10 (1936) 96, 27. IV., str. 4. 91 Prosvetno delo v znamenju narodne sloge, Ve~ernik 14 (1940) 85, 15. IV., str. 4. 632 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 4 (121) rative Business Bank building, published Prosvetna knji‘ica (Educational Booklet), monthly Na{ dom (Our Home), etc. The aim of the People’s University, founded in 1922, was to culturally educate all social classes. The organization, headed by Janko Kukovec, did not support any political party. By organizing lectures, professional courses, exhibits, literary and music events, etc., it became a prominent educational center. In the period between World War I and World War II Maribor was also the center of two other important educational organizations, liberal Cultural Societies’ Federation (CSF) and catholic Federation of Educa- tion. CSF fostered national awareness and education in northeastern Slovenia, where it founded libraries and rural theater companies, organized music events, lectures and courses. Catholically oriented Federa- tion of Education, whose aim was to raise devout catholics, was active in the larger Maribor area as well. It opened a library and organized educational soirées and youth camps. HISTORIA znanstvena zbirka oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani V zbirki HISTORIA, ki jo izdaja oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, so do sedaj iz{le monografije: Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi ~as: zbornik, Lipica, 29. maj – 1. junij 1996. – Ljubljana 1997. – 1.000 SIT Mojega ‘ivljenja pot: spomini dr. Vladimirja Ravniharja. – Ljubljana 1997. – 1.500 SIT Janez Per{i~, @idje in kreditno poslovanje v srednjeve{kem Piranu. – Ljubljana 1999. – 1.000 SIT Miku‘ev zbornik. – Ljubljana 1999. – 2.000 SIT Navedene knjige lahko dobite na Filozofski fakulteti, v knji‘nici oddelka za zgodovino, Ljubljana, A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200).