:	n '
"	r.
Prvi mednarodni mladinski tabor:
O	, 9 v © ®
v is «
Slovenska mladina za zmago krščanskih načel, mir med narodi,
moč države, zdravje naroda
Cena 1.50 Din
Cek. račun: Ljub-> Ijana št. 10.65» in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Du naj 24.797
Uprava: Kopitarn jeva ulica štev. bj
Danes v ram Jutro se zbudi Ljubljana in z njo vsa slovenska zemlja k enemu svojih največjih praznikov; morebiti večjega doslej sploh še ni doživela. Zakaj še nikoli se ni zbralo v srcu Slovenije toliko naše mladine, kolikor se je bo danes skupaj z njenimi dragimi gosti z vsega sveta pa s starši, brati in sestrami zgrnilo po ulicah naše prestolice v sprevod na Stadion. To bo naša prava mlada narodna vojska, ne za kakšen osvajalen pohod, ki se konča s ponižanjem enih in pijanim napuhom drugih, ampak za zmago vsega dobrega, lepega in velikega v našem narodu in T Jugoslaviji.
Veselje, ponos in bodra samozavest, ki bodo v današnjem sprevodu sijali iz tolikih mladih oči v eno samo pesem zdravja, odločne volje in vere v svetlo bodočnost ter bodo našli odziva v vseh, ki bodo motrili ponosen pregled slovenske katoliške mladine, so znamenja duha, ki hoče vse lepe lastnosti in bogate sile našega naroda združiti v delu za našo narodno celoto in državno skupnost. To je duh, ki ga navdihuje trdna in otroško zaupajoča vera slovenskega človeka v božjo dobroto in pravičnost, da se bo naš narod ohranil in v družbi s svojimi brati postal še večji in močnejši. To ni duh razprtije, zdrahe in zavisti ter oblastiželj-nosti, ampak duh plemenite vzajemnosti, viteškega spoštovanja in soglasja, v katerem vsak in vsi, slehern človek in sleherna skupina lahko po svojem poštenem in idealnem prepričanju sodeluje za fizično in duhovno rast svojega naroda in svoje države.
Zakaj to hoče danes pred najvišjimi predstavniki naše države, pred svojim Kraljem in Pokroviteljem, pred vzvišeno osebo Kneza namestnika, pred vso posvetno in cerkveno gosposko, pred zastopniki inozemskih držav pa pred vso Jugoslavijo izpovedati in v življenju dejansko izpričati naša mladina: da sonce nagemu narodu in državi slejkoprej sveti iz tistega Evangelija, ki je prinesel človeštvu mir, red in omiko, v kateri so zrastli krščanski kulturni narodi, in da drugega oznanila ne bomo sprejeli, naj se nam ponuja z vzhoda ali s severa, ampak da ima slovenski narod s svojimi brati v Jugoslaviji pa z vsemi Slovani in vsem omikanim človeštvom vred svojo bodočnost samo v veri svetih Cirila in Metoda, Vaclava in Ljudmile, Vladimira in Olge. Mi ne poznamo malikov krvi, poboženega plemena in neukročenih nagonov narave, niti se bomo klanjali pošasti vsemogočnega družbenega nstroja brez Boga, ki človeka ponižuje v brezpravnega sužnja. Naša mladina bo v dobi najhujše zmede duhov manifestirala za kulturo, ki sije iz znamenja svetega Kristusovega križa, v katerem je edino odrešenje tavajočemu sodobnemu človeštvu in opora ter jamstvo našemu narodu in državi, da bo srečno prestala vse viharje ter iz njih izšla zdrava, krepka in zmagovita.
Naš današnji mladi rod, ki ga od predvojnega časa ločijo čisto nove izkušnje in razmere, je ohranil vsega dobrega in poštenega duha svojega naroda neizpremenjenega v bistvu. Tako v pravilnem notranjem razvoju veže preteklost z bodočnostjo v svojem narodnem programu, ki na veri v krščanski moralni red gradi novo slovensko družino v širši in večji družini Jugoslovanov in njih države, v kateri naj se spoštovanje do avtoritete božjega zakona in predstavnikov najvišje posvetne oblasti druži s svobodo krščanskega človeka, da more razmahniti vse svoje dobre ustvarjajoče sile v bratski vzajemnosti z drugimi. V ta program slovenske krščanske mladine smo že pred več ko tridesetimi leti, ko se je vprvič organizirala v delovno skupnost, da premagamo duha starega kulturnega in gospodarskega liberalizma, zapisali, da je njen namen služiti. Služiti je najlepše in najgloblje geslo krščanskega človeka in njegovega kulturnega dela. Ne poznati sebe, sebe zapostavljati za narodom, svojo korist žrtvovati potrebam in vzorom narodne in državne celote, to pomeni služiti, da bi zavladali ne posamezne skupine, ki iščejo moči, ne samovolja oseb ali diktatorski programi, omejeni po človeški slabosti, kratkovidnosti in ideološki trmi ter neukročenem pohlepu po izključni oblasti — ampak prava in zdrava načela javnega življenja, državljanske sioge in družabne pravič-nostL
Leto LXVI
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uLfa/lJI
Sprejem ministrov msgr. dr. Sramcka in dr. Miletiča v Ljubljani. Na levi: minister msgr. dr. ftramek mod banom dr. Natlačenem in ministrom
dr. Krekom. Na desni: minister dr. Miletič v spremstvu ministra dr. Kreka.
Toštnina plačana v gotovini.
Telefoni uredništva in nprave: «0-01, 40-03, 40-03, 10 04, 40-03
po prazniku
To je duh, ki prešinja našo mladino, ji narekuje smer osebnega življenja in javnega dela ter željo po dvigu in okrepitvi slovenskega življa v jugoslovanskem državnem občestvu — ta misel in to čustvo, ta volja bo danes odmevala iz strumnih korakov,, veseiih vzklikov in bodrega nastopa slovenskih fantov in deklet.
Častna teta čsl. Orlov ob sprejemu čsl. ministra msgr. dr. Sruuieka
Slovesen sprejem predsednika Češkoslovaškega ministra dr. F. Srameka
Ljubljana, 28. junija.
Najlepše priznanje je mednarodni mladinski tabor v Ljubljani s strani češkoslovaške republike dobil danes, ko je dospel v Ljubljano voditelj čeških katoličanov, podpredsednik češkoslovaške vlade in predsednik češkoslovaškega Orla minister dr. šra-mek. Ime lega znamenitega katoliškega politika je našim čitateljem že več desetletij znano. Msgr. Šramek je zaslužil sprejem., ki so mM ga danes ob 8 zjutraj pripravili češki Orli in Orlice ter slovenski fantje in dekleta.
Na kolodvoru so bili zbrani: minister dr. Miha Krek, ban dr. Marko Natlačen, češki konzul g. Minovski, dr. Žitko, predsednik Zveze fantovskih odsekov, g. Lajner za češke Orle, gdč. Pogačnikova za slovenska dekleta, načelnik češkoslovaškega Orla g. dr. Jilik, pomočnik železniškega direktorja inž. Kavčič, ravnatelj g. dr. Končan in mnogo drugih od-ličnikov. Na kolodvoru je bila postrojena častna četa slovensih fantov pod vodstvom g. Per-šuha. Ko je brzovlak dospel, je godba »Slo-ge< pod vodstvom g. svetnika Svetela zaigra-
la koračnico, nakar jc sledil prisrčen pozdrav. Ko je g. minister dr. šramek izstopil, so ga pozdravili g. ban dr. Natlačen, minister dr. Krek ter drugi zastopniki. (!. minister je obšel častno četo slovenskih fantov, slovenska dekleta pa so mu z ljubkim pozdravom izročila Ip šopek cvetlic. Velika množica ljudi, ki je bila zbrana na kolodvoru in pred kolodvorom, je navdušeno vzklikala ministru dr. Šramku. l)r. Šramek se je nato po slovesu od čeških Orlov in Orlic, od katerih so bili mnogi v narodni noši, od slovenskih fantov in deklet ter od predstavnikov, odpeljal na češki konzulat. Pri. sprejemu je godba »Sloga« igrala češko in jugoslovansko državno himno.
Dr. Šramek je obiskal nato predstavnike oblasti, med temi tudi svojega starega prijatelja in tovariša iz dni borbe za narodno osvobojenje ministra dr. Korošca, ki je tudi prihitel v Ljubljano.
Pri sprejemu ministra dr. Šramka je sodeloval tudi pevski zbor »Moravan« iz Urna, ki ga je vodil prof. Josip Ves cika. Zbor je zapel znano pesem »Na Moraviu.
živi. fantje, na kar jo čela gromko odgovorila zopet z Bog živi. I 'o obidu častne čete je godl>:\ zaigrala državno himno. Nato pa se je g. minister podal s spremstvom skozi gosi špalir mladenk in občinstva, ki mu je burno vzklikalo, na prostor pred kolodvorom. Tu ga je čakala še večja čela Slovenskih fantov, katero je g. minister zopet obšel. Tudi Iu je bil g. minister predmet stalnih •ovacij, ki so nehale šele oh vstopu v avtomobil, ki je odpeljal ministra, za njim pa je odšlo njegovo spremstvo.
Češki Orli spomina naših velikanov
Ljubl jana, 28. junija.
Češkoslovaški Orli in Orlice so se danes zbrali na Miklošičevi cesti ter so nato v štiri-stopili z ustavami prikorakali pred Prešernov spomenik. Tam so se poklonili manoin največjega slovenskega pesnika. .\a spomenik so položili lep venec. Prof. g. P o u I i/. Brun je spregovoril nekoliko toplih besed v spomin velikega slovenskega pesnika, češki Orli in Orlice so zatem še odpeli svojo državno himno »Kdo duinov nuij , nakar so ob prepevanju orlovskih koračnic odšli nn svoje domove.
Popoldne so se češkoslovaški Orli in Orlice, spet /brali v velikem številu ua pokopališču pri Sv. Križu. Položili, so šopke rdečih rož na grob pok. dr. Jan. Kv. Kreka in nadškofa dr. A. I!. Jegliča. Obeli pokojnikov se je kol vernih prijateljev češkoslovaškega naroda in češkoslovaških orlovskih organizacij spominjal g. prof. Poni, nakar so vsi izinolili očenaš za po-koj njunih duš.
Minister za telesno vzgojo
g. dr. Miletič med slov. mladino
Ljubljana, 28. junija.
Po izredno lepem sprejemu jutranjih gostov se je pripeljal v Ljubljano ob 9.38 minister za telesno vzgojo naroda g. dr. Vjekoslav Miletič. Z njim vred se je pripeljala njegova soproga, trije sinovi akademiki g. ministra in šef strokovnega odseka v ministrstvu g. Drago Ulaga. Na kolodvoru so g. ministra dočakali minister brez port-felja g. dr. Miha Krek v spremstvu g. ravnatelja Končana, zastopnik ljubljanskega župana obč. svetnik g. Vončina, predsednik mladinske JRZ g. Smersu in velika častna četa slovenskih fantov pod poveljstvom g. Peršuha poleg številnih deklet in drugega občinstva. Tako je vladalo na kolodvoru izredno živahno razpoloženje, kajti istočasno so ]>osehni vlaki bruhali iz sebe množice fantov in deklet, ki so prišli na tabor. Tudi ves prostor pred kolodvorom je bil jioln občinstva.
Ko je vlak privozil na postajo, je železničar-ska godba r Sloga : pod osebnim vodstvom g. Svetela zaigrala koračnico, (i. ministra je ob izhodu iz vlaka pozdravil najprej g. minister dr. Krek, nato so pa mladenke izročile gospej ministrovi
lep šopek cvetja. Na pozdrav predsednika g. dr. 2 i tka se je zahvalil g. minister |>osebiio poudarjajoč pomen tudi moralne vzgoje naš,; mladine, ki je istotako važna kot telesna. Po kratkem pozdravu je g. minister obšel častno četo z zastavo. Poznavalec, ki je prisostvoval z g. ministrom raznim sprejemom v drugih državah, je ugotovil, da so naši fantje napravili najlepši vtis in da so edino v Nemčiji lahko videli enako strumno častno četo. (J. minister je naše fante pozdravil z Bog
Zdravstvena služba
Danes dopoldne bodo /.a časa glavnega sprevoda poslovale začasne amhulancc na sledečih mestih: 1. 1111 učiteljišču 1111 Resljevi cesti,
2.	> Vzajemni posojilnici ua Miklošičevi cesti,
3.	v Okrožnem uradu na Miklošičevi cesli, 4. v V zajemni zavarovalnici, 3. pri lekarni Kmet (ne Kuralt. kot je bilo prvotno pomotoma jav-Ijeno!) na Tyrševi cesti in (>. na Stadionu. — Sprevod bodo spremljali tudi kolesar, oddelki.
Za časa sv. maše bodo na Stadionu poleg glavne nmblante postavljene še 4 zasilne ambulante v areni.
Na razpolago bosta dva reševalna nvto-mobila (prvi Higienskega zavoda in drugi Mestne reševalne postaje) ter en osebni in en tovorni avtomobil.
t
Vetika slovanska državnika na Krekovem in Jegličevem grobu
Jugoslovanski minister g. dr. Korošec in minister bratske češkoslovaške republike, monsignor g. dr. Sramek sta se poklonila slavnemu spominu velikih voditeljev slovenskega naroda — nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča in dr. Janeza Evangelista Kreka
Ljubljana, 29. junija.
Vroče polelno dopoldne Včeraj; poldvanajsta ura. Črni zastor neurnih oblakov, ki so grozili, da bodo zakrili svetlo poletno soilce, je naglo lezel proti svodu. Toda razparalo se je temno zagrinjalo in do Krima, zameglenega, čadasto zelenega, se je razprla srebrikasto sinja, široka žila, in tudi v kraje, ki so žalostno ležali že v mrki senci pretečih oblakov, je bleščeča nebeška luč poslala snop svojih zlatih, vročih, tolažbo nesočih žarkov. In človek, ki se je spomnil, kakšnemu pietetnemu aktu, kakšnemu pomembnemu dejanju bo čez nekaj minut priča, je v tem pokrajinskem prizoru nehote zapazil in razbral čudovito, globljo simboliko.
Vitki stožci najbolj molčečega grma, ciprese, beli spomeniki tisočerim mrtvim, spokojna pol-danska tišina, migljanje- prigrevice nad grobovi. Zagoreli fantje v sivih uniformah se zbirajo. Vrtu mrtvih bosta posvetila pobožen obisk dva velika državnika, dve vodji svojih narodov; prišla bosta, da izkažeta čast dvema predragima, v neizprosnem boju za čas vsega življenja narodu v prid neomajnima, silnima borcema: nadškofu dr. Antonu Bo-naventuri Jegliču in dr. Janezu Evangelistu, možema, ki sta v najtežjih mrakovih že izpovedovala zlato blagovest o mogočnih zarjah Vidovega dne. Dva velika borca, ki še zastavljata vse svoje moči v delo za narod, prihajata, da se bosta poklonila manom dveh borcev za lepše dni, borcev, ki jima je šele smrt utegnila z ledenim poljubom na čelo ugasiti vročo ljubezen do naroda in domovine, ki jima je šele smrt utegnila iztrgati neutrudljivo podjetnost in neizčrpno iniciativnost.
Častna četa fantov stoji v vzgledno strumnem pozoru. Že prihajata po stezi naš in češkoslovaški katoliški voditelj. Visoko proti nebu se dviguje križ in njegova silhueta, gledana s tal, je kakor znamenje, ki usmerja in kaže na vse štiri strani neba, vsem rodovom in ljudstvom zemlje. Spokojna, veličastna. Ustavita se oba samotna obiskovalca, ki sta prišla v tišino poletno dopoldanskega, zapuščenega božjega vrta. Ustavita se pred grobom, pred poslednjim počivališčem velikega pastirja slovenskega naroda, zamišljena, zbrana. Nato pa se spustita po stopnicah pod senčni obok kripte. Vsak na eni strani groba obstojita, razoglava, resna, pomolita ob grobu nepozabnega vladike. Dolgo se zamudita.
Tačas pa že zadone o6tro odsekani klici. Častna četa fantov v krojih se pod povelji svojega vodje, g. Peršuha, strumno vzravna. Četa, vzorno poravnana, krita po čelu in po globini; sila, zdravje in neugnana, dejanj željna mladost diha iz nje. Po poti prihajata dr. Korošec in dr. Sramek, majhen ljubezniv gospod, ki se prijazno ozre na fante. 2e sta na mestu.
Dva iz marmorja izklesana velikana tugujeta, naslonjena z glavama na mogočni kameniti kvader: na vsaki strani po eden, v sredi pa je majhna plo-cada s preprostim kamenitim pokrovom, ki skriva grobnico in zemske ostanke velikega Slovenca in Telikega Jugoslovana, velikega borca in velikega učitelja, velikega misleca in nepozabnega tovariša teh dveh še živili voditeljev, v težkih časih temnih dni, ko so skupaj z vso odločnostjo in slrnjenostjo ua Dunaju branili pravice slovanskih narodov in z možato, čeprav nevarno nepopustljivostjo utirali trnjevo pot, ki je pozneje postala široka, bela cesta k zlati svobodi naših bratskih narodov. Dva teh borcev, teh sijajnih tovarišev, sta še živa. Prilika je dala, da sta ob srečni uri na Vidov dan skupaj prišla na grob svojega nepozabnega prijatelja iz tesnobnih, vročih dunajskih dni. Mnogo pred njima je dokončal svojo bleščečo pot naš Evangelist. S pobožnim srcem, ki so ga pretresali spomini, sta prišla na njegov grob, da se poklonita njegovim manom. In ko sta tako stala z ramo ob rami pred njegovim zadnjim domom, se je zdelo, kot bi bil v tem veličastnem, na zunaj tako tihem in skromnem prizoru, skrit akt obnovljene in znova potrjene zaobljube za zvestobo idealom, ki so se jim z vsem srcem predajali vsi trije še takrat, ko je bil On živ. Obnova obljube, ki sta jo oba z vzg'edno doslednostjo izpolnjevala ves čas potem, ko je Evangelist že odšel v svojo nezemsko domovino.
Tiho je bilo med grobovi. Sivolasi voditelj češkoslovaških katoličanov je pristopil h grobu in položil nanj velik, krasen šopek vijoličasto-rdečih vrtnic. Potem pa sla pred grobom obstala v zbranem molku, odkrita, s sklonjenima glavama. Globok molk je žalil grobove; nekaj časa se ni zganila nobena stvar — kakor bi se bala, da ne bi zmotila svete tišine.
Potem pa sta se obrnila. Dr. Sramek se je obrnil k častni fantovski četi. Brž je pristopil vodja g. Peršuh. Spomin je premagal tega velikega Slo* vana, žalost mu je preplavila srce. Oblile so ga solze, ko se je zahvalil fantom, da so z njim vred prišli počastit njegovega najboljšega prijatelja. Koliko nepozabnih ur sta preživela skupaj, je dejal, koliko ljubili .misli, ki bi utegnile in tudi so pomagale njunima domovinama, sta si sporočala, leo sta si dopisovala, kadar so ju ločile gore in doline. Že štirideset let je minulo od časa, ko sta ee s Krekom seznanila in sprijateljila, iu ves čas
njunega poznanstva ni niti najrahlejša slutnja najmanjše sence zdrsnila preko njunega prijateljstva. Nihče ne more razumeti, kako globoki sta njegova hvaležnost in žalost; žalost, ker se spominja svojega nepozabljenega sobojevnika in prijatelja, radostna hvaležnost pa, ker mu je bila na svetu izpolnjena želja, da bi mogel stati ob Krekovem preranem grobu in se pokloniti njegovemu spominu. Ganjenost obvladuje tega trdnega delavca v božjem in domovinskem vinogradu. S solzami v očeh se poslavlja.
Dr. Korošec pozdravi fante, ko odhaja, s klicem »Bog živil« Gromek »Bog živi« se zaori iz mladih fantovskih grl. Siva stena mlade sile stoji nepremično. In še, ko zavijata na glavno pot, se oglasi nanovo tihi glas dr. šrameka »Hvala lepa!«
Prelepa spominska slovesnost, prisrčna iu intimna, ker ji niso prisostvovali — razen teh mladih fantov, najlepšega cveta in najboljšega jedra naroda — drugi ljudje, je v kraju. Oba voditelja odhajata s pokopališča. Pri izhodu ju pričaka župnik pri Sv. Križu, g. Legat. Še se pomudita z njim v prijaznem razgovoru, nato pa sedeta v avto, ki čaka pred vhodom, in že se odpeljeta proti Ljubljani.
Še vedno stoji častna fantovska četa mirno. »Slava Janezu Evangelistu!« zakliče vodja. In tri- I kratili »Slava!« se razlegne v pokopališko tišino. I Potem pa se fantje razporede in v štiristopih od- ' korakajo po vojaško do izhoda, kjer se razidejo.
Prelepa spominska slovesnost je v kraju. Oba slovanska državnika sta počastila mane dveh veli- I kili, največjih voditeljev in pastirjev slovenskega i
Prisrčno genljiva slovesnost je bila dones v Marijanišču. Slovenska dekleta, ki jih vodi Vodstvo dekliških krožkov, so posvetila svoj prapor. Ob 9 dopoldne je bitla niarijaniška kapela nabito polna deklet. Zborovanje pa sta počastila tudi kum g. ban dr. Marko Natlačen in njegova soproga, ki je tudi kumica prapora. Cerkven nagovor je imel g. prof. Jože Košir, duhovni vodja dekliških odsekov, ki je lepo tolmačil simbole, izražene v praporu, kakor dekliško čistost, zvestobo, vernost in narodno zavest. Gdč. Marija Pogačni-kova, predsednica dekliških krožkov je izročila zastavo praporščaki nji gdč. Mariji šušteršičevi. Kuni g. ban dr. Natlačen je imel nato kratek nagovor. Po razvitju prapora je bila služba božja, ki jo je daroval prof. Košir. Pri službi l)ožji so dekleta le|>o prepevalo cerkvene pesmi. Slovesnosti ob razvitju prapora je prenašala tudi radijska postaja.
Slavnostno zborovanje
V telovadnici Marijanišča je bilo po služIli božji slavnostno zborovanje dekliških krožkov, ki se ga je udeležilo okoli tristo zastopnic slovenskih deklet. Zastopana pa so bil« tudi češkoslovaška .in poljska dekleta ter češkoslovaški Orli 7. večjo deputacijo. Dalje je bil navzočen predsednik Prosvetne zveze univ. prof. dr. Luknian, predstavnice Krščanskega ženskega društva in Krščanske ženske zveze.
Zborovanje je pričela predsednica gdč. Marija Pogačnikova, ki je naglašala, da je jubilej Prosvetne zveze tudi jubilej dekliške prosvetne organizacije, saj živijo in delajo naši dekliški krožki v okviru Prosvetne zveze z njeno oporo in podporo. Za vse to naj velja prosvetni centrali globoka hvaležnost in priznanje. Dekliški krožki hočejo še nadalje skrbeti z vso vnemo in ljubeznijo za resnično prosveto in kulturo našega vernega slovenskega dekleta. V tem delu nas vodi geslo: »Z Bogom za domovino!«
Obsežno predavanje o vzorih slovenskega dekleta, to je o dekletu v družini med narodom, je imela gdč. Nata Remše iz Celja. V lepih mislih, ki jih je izvajala, je treba podčrtati: Tiho življenje v družini ohranja vse lepo. Zato je družina čuvarica in ohranjevalka verskega življenja. Naša mati je ohranjevala Boga na prestolu družinskega življenja, naša mati se je vedno zavedala, da je njej sanvi bilo versko življenje v težkih dneh največja uteha, tolaži« in moč. Me, sestre, nosimo v svojih srcih vedno najgloblje spoštovanje do družinskega življenja. Zato z neizprosno odločnostjo nastopamo proti onim zločincem v človeški družbi, ki hočejo poniževati in sramotiti lepoto, vzvišenost in svetost družinskega življenja. Življenje v družini, ljubezen in skrb zanjo bodi prva in največja. Čuvati in ohranjati moramo materino besedo. Žalitev materine besede je, če dekle, ki živi morda en mesec na tujem, že hoče slovensko besedo zamenjati s tujo. Naša ljubezen do slo-
naroda: brez napovedi, brez množic, ki bi z buč-nostjo napolnile kraj svečane pietete, brez najmanjšega spremstva. Popolnoma sama sta prišla v včerajšnjem tihem dopoldnevu, ob uri, ko ua tem kraju ni nikogar. Počastila sta spomin velikih mož, pomolila na njihovih grobovih in odšla naprej na delo, da z živim dejanjem še pomagata ljudstvom, ki potrebujejo njunega vodstva iu ujunih bogatih izkušeni.
Češki Orli sc poklanjajo Prešernu
venske besede zahteva, da beremo slovenske knjige in tako bogatimo svoj materinski jezik. Čuvati in ljubiti hočemo svojo slovensko zemljo, čuvati in ljubiti hočemo visoko izobrazbo slovenskega naroda, čuvati hočemo slovensko narodno pesem. Čuvati in krepiti moramo med slovenskim narodom katoliško zavest. To so častne naloge slovenskih deklet, ker hočejo bili v življenju po-slankp miru, služabnice naroda, osrečevalke sočloveka in ohranjevalke moči in zdravja našega naroda.
Prihod dr. Šrameka
in dr. Korošca
Med govorom gdč. Nate Remšetove sta prišla V dvorano voditelja češkega katoliškega gibanja
Ljubljana, 28. junija.
Stadion, naš ponos, je kakor v svatih. Nad tribuno živahno plapolajo velike zastave vseh narodnosti, ki sodelujejo na tem mednarodnem taboru, vse teiovadišče je označeno z majhnimi zastavicami, prostori za gledalce niso nikdar prazni, največji dau tabora, ki se bo ves odigral na tem Stadionu, je vpregel vse moči v zadnje priprave. Danes je bila glavna skušnja za prosto telovadbo, ki je še bolj kot sam nastop pokazala, koliko truda in natančne organizacije je treba, da se vse prav uvrsti v celoten nastop, ki naj pokaže pravo sliko naše telesno kulturne organizacije.
Že zdavnaj pred 2. uro, ko je napovedana skušnja, je okrog bežigrajske gimnazije 111 meščanske šole na Vodovodni cesti vse živo. Po dvoriščih za, bežigrajsko gimnazijo se zbira jo moški člani ZFO, za meščansko gimnazijo pa članice. Povelja odmevajo od vrhovnega voditelja, zbirajo do zadnjega načelnike odsekov, signalke trobijo sedaj za »nastop«, sedaj za »v štiristop«, vse je živo kakor v mravljišču. Človek, ki se ne znajde, ko pridrvi po tisoč fantov naenkrat, bi mislil, da je to nered, pa povsod vlada železni duh discipline, ki vsakomur ukazuje, kam naj stopi. Sonce pripeka kakor za slavo, toda nihče se zauj ue zmeni, iz vseh vrst in skupin diha samo zdravje in veselje, da bomo poskusili v tisočih, kar smo pre j vadili v stotinah.
Na Stadionu sta dva: brat Hvale in brat Ker-mavner. Ta dva čakata, kdaj bodo te falange planile v Stadion in takrat se začne: treba jih je uvrstiti v skladno sliko in vse prav razmestili po velikem telovadišču. Na zbirališčih pa je ljudstva preveč: članov preveč, članic preveč. Telefoni pojo sem in tja, odbiranje je v naglem teku. Na Stadionu je po natančnem računu za nastop prostora samo za 2700 telovadcev, vse, kar ni dovolj strumno, mora ven iz vrst. Vsaki izmed teh ima čisto odrejeno mesto in kar je več, moti organizacijo, ker telovadna ploskev je omejena, zato mora biti omejeno tudi število nastopajočih.
Okrog 3. se vrata Stadiona odpro. Pred nami stoje falange, ki jim 111 videti konca. Brat Ker-mavner steče na vrb tribune k zvočniku, brat Hvale ostane na telovadišču, vsi živci so napeti, skušnja se jc pričela.
Skozi vrata najprej v teku planejo v Stadion voditelji kolon, vsak s svojo zastavico v rokah. Godba zaigra bojno koračnico in falange so začno razvijati. V močnem koraku se urejene vrsto bližajo središču, voditelji kolon dajejo znamenja, da je vse v redu, nova povelja done z zvočnikov, gledalci, ki se jih je nabralo polne tribune, ploskajo ob pogledu na lo žitno polje živih teles, kolone se ob sviranju godbe razvijajo in cepijo in spet združujejo, vse teiovadišče je prepleteno, naša mladina ga je kakor poplavila. Voditeljem se izvedba ne zdi dobra, treba je popravljati, urejevati vrste, izvesti kritje, vse pa tako, da korak nič ne zastane. Povelja znova done, kolonisti tekajo z zastavicami: rajalni pohod 2700 članov je v polnem tekli. Gledalcev se polasti nepopisno navdušenje, ua to ie samo poskus. Voditelji še popravljajo, ker
dr. Sramek, podpredsednik češkoslovaške vlade, in pa voditelj slovenskega naroda, naš notranji minister dr. Anton Korošec. Dekleta eo oba slovanska in katoliška voditelja pozdravila z velikim navdušenjem. Dekleta so obema gg. ministroma napravila časten špalir ter jima dolgo vzklikala. Oba ministra sta s pozornostjo poslušala del govorov, na kar eta se od deklet poslov itla, ker sta morala obiskati tudi druge prireditve, ki so bile ob istem času v Ljubljani. Tudi ob slovesu sta bile oba voditelja deležna navdušenih ovacij, ki so jih jima priredila naša dekleta.
Nato je ga. Maruša Frelova v imenu češkoslovaških Orlic in češkega krščanskega ženstva toplo pozdravila zborovanje. V svojem temperamentnem govoru je priporočala slovenskim mladenkam, naj se vedno obrnejo na Boga in Devico Marijo, ki jih bosta obvarovala nevarnosti in jih srečno vodila k cilju, to je k blagru naroda in cerkve.
Presenetljivo lep govor je imela inž. Janina Sobkawiakowska iz Poznanja, zastopnica katoliške zveze ženske mladine na Poljskem. Izvajala je v poljščini podobne misli kakor češka predgovor-nica. Češka in poljska govornica sta bili deležui viharnega odobravanja.
Pred zbor slovenskih deklet so stopile nato tri koroške Slovenke v prekrasnih narodnih nošah. Žalost in ginjenost se jim je brala z obraza. Vse v solzah so izrekle svoje pozdrave v imenu koroških Slovenk, nato pa so takoj umolknile. Pri kratkih besedah koroških Slovenk so se ulile solze vsem udeleženkam zborovanja. Vse so občutila bridko narodno bol.
V	lepem in dovršenem govoru je gdč. upra-viteljica Krista Hafnerjeva razvijala idejni program in smoter katoliškega slovenskega dekliškega gibanja. Ob koncu svojega govora je predvsem poudarila, da je današnje dekliško gibanje že prekosilo z nzatnim številom prejšnje gibanje Orlic. Tudi katoliška ženska mladina je vstala in slopa v življenje še močnejša, kakor je bila prej.
Gdč. Marija Pogačnikova se je vsem govornicam j>rav toplo zahvalila, nato pa je predlagala naslednje
Resolucij
Naša organizacija flaj vodi mladino v družino in nc od družine. Obsojamo vse, kar ruši svetost iu lepoto družinskega življenja. Zahtevamo versko vzgojo mladine, ker le ta utrjuje v otroku ljubezen in spoštovanje do družine. Naša organizacija naj vzgaja mladino za narod iu za državo. Čuvati hočemo slovensko zemljo, slovensko narodno pesem, visoko izobrazbo slovenskega naroda in slovensko kulturo. Čuvati in krepiti hočemo med slovenskim narodom katoliško zavest, čuvati in krepiti ljubezen do svoje narodno države. Zavedamo sc, da je družina temeljna celica človeško družbe, zavedamo se, da jc rast, veličina in sreča narodov odvisna od njihovih družin.
Resolucije so bile sprejete z navdušenim aplavzom, nato pa je gdč. Marija Pogačnikova zaključila zborovanje. Zborovalke so nato zapele svojo himno »Slovenka sem« in pa »Gor čez izaro«.
V	opoldanskih urah so iniele naše prosvetne delfske, z^oroyanje.pri.,Mikliču, ki je prav tako lepo uspelo.

nič ne sme biti nepopolnega, nič površnega: slovenska mladina nastopa.
Kakor bi trenil je vsa telovadna ploskev polna. »Odročite!« iu 2700 teles se razmakne in preplavi vso telovadno ploskev. Spet povelja, navodila, ni še dobro, bolje mora biti, vsa ploskev je živa, vse je napeto v želji, da bi bila skupna slika slovenske mladine čimbolj popolna.
Začno se proste vaje. V taktu godbe se giblje 2700 teles kakor žito v vetru. Barve oblek in golih rok valove in se prelivajo, da gledalci, ki samo gledajo, ploskajo kakor očarani od lepih prizorov. Z vrha tribune pa done povelja, ki se po telovadni ploskvi ponavljajo od moža do moža: dobro je, pa mora biti še bolje, biti mora dovršeno.
Za člani nastopijo članice, 2700, za njimi mladci, spet 2700, za njimi mladenke, spet 2700. Vodstvo dela s polno paro, telefoni pojo, z zvočnikov done povelja v basu in sopranu, na telovadišču pa se gibljejo telesa: skušnja je za nastop slovenske mladine. Ni igrača 2700 ljudi urediti tako, da bi nastopili in se gibali kot eden, z enim imenom: slovenska katoliška mladina. Toda vse gre. Preden kaka skupina zapusti telovadno ploskev, je že doumela bistvo svoje skupnosti. Ko odhaja v prelivanju barv in zvokih koračnic, ves Stadion ploska, kakor šum morja. Skušnja je skušnja, zato se vleče skozi vse popoldue, toda neizčrpni idealizem slovenske katoliške mladine prenese vse, stanje in čakanje, ki je neizbežno med točko ene in točko druge skupine, prenaša vročino in znoj po licih, dokler se sonce ne skrije za Rožnikom in njegovi žarki ne izgube strašne pripekajoče moči. Vse zato, da bo jutrišnji nastop popoln in prava slika slovenske borbene mladine, ki se je telesno in kulturno pripravl jala za ta nastop v neštetih edinicah. Najbolj pa moramo tu pohvaliti dekleta, ki so bila s svojimi pripravami gotova že pred nastopom fantov. V dolgih vrstah so urejeno čakale na svoj nastop in bile predmet mnogih opazovanj in hvale tujcev, ko pa so preplavile Stadion, ni bilo ploskanju ne konca ne kraja.
Tako je ta skušnja potekla sicer v največji napetosti, ker nihče izmed vseh teh nastopajočih še nikdar ni nastopil v tako veliki množici, pa vendar je pokazala silno moč naše organizacije in veliko, neizčrpno požrtvovalnost članstva. Vsi, ki so to skušnjo videli, v nestrpnem pričakovanju pričakujejo jutrišnjega nastopa, ko bo šlo zares. Jutri, t. j. danes popoldne, bomo pozdravili to našo ljubo mladino na našem Stadionu!
Kupujte
tamo pri tvrdkah,
ki oglaiuieio v našem listu!
it
francoska (ckmovajna vrsta ori skuuiiiski telovadni vaii
Blagoslovitev zastave
Vodstva dekliških krožkov
Dr. Šramek, dr. Korošec in dr. Natlačen počastili zborovanje slovenskih deklet
Stadion je za poskus
sprejel slovensko mlad
Glavna skušnja za današnji nastop
Tretji dan mladinskih tekem
Pester spored, odlični uspehi, navdušeni gledalci
-	Stadion na Vidov dan.
Tretji dan veličastnih mednarodnih mladinskih tekem je zbral na Stadionu že v ranih jutranjih urah več ko 2000 gledalcev, ki so s stopnjevano pozornostjo sledili posameznim točkam sporeda. Danes je bilo na vrsti tekmovanje vrst. Posamezniki so svoj program opravili ze < (Kmciie-ljek, deloma pa tudi že v nedeljo, vendar je bil večji del prestavljen na naslednji dan. Kaj se je tu nabralo šlevilk in mučnega (za komisijo namreč) primerjanja, seštevanja, kontroliranja. Računska komisija ni mogla izdelati in zmagati vsega na mah, pa čeprav je garala — kakor pravimo — s polno sapo. Rezultate teh posameznih in vrstnih tekmovanj za prvenstvo bomo objavili naknadno, čim l>odo izračunani in potrjeni natančni rezultati. Komisija bo pri vseh teh neštetih tekmah mladcev, članov, mladenk in članic za prvenstvo posameznikov ter posameznic in vrst, za deseteroboj itd. itd. prebila še dolgo noč ob napornem delu. Jutri zjutraj pa bo že vse znano. Vendar smo dobili vse ostale rezultate, tako da bo slika — razen v omenjenem pogledu — za tekmovanja že danes povsem jasna in zanesljiva.
Točni, rezultat včerajšnjega tekmovanja v skoku ob palici (mednarodno) je naslednji:
Skuk ob palici:
1.	Smerdelj (Jugoslavija) 330 cm,
2.	Vachel (ČSR) 320 cm),
3.	Pascau (Francija) 320 cm.
Dolgo so se dajali zadnji trije tekmovalci^ trda je bila borba. Ko pa se je odličnemu/rfugo-slovanu posrečilo preskočiti znamko 3 afetre in 30 cm, je zagrmelo navdušeno ploskanje, kajti postalo je jasno, da ga Francoz in Cehoslovak ne bosta več utegnila posekati. Zanimivo/je bilo dopoldansko tekmovanje eeniorjev v troboju. Ob koncu so zasedli v posameznih (mešanih trobojih) prva tri mesta odlični Jože Hvale, Ivo Kermavner in Nace Jeriha.	.....
* TROBOJ SENIOR.IEV: > i^r , a) drog, krogi, skok čez konja:
Jože Hvale;
b)	krogi, bradlja, plezanje: \ Ivo Kermavner;
c)	bradlja, drog, tek na 100 m:
Nace Jeriha.
Sodilo se je j>o olimpijskem tekmovalnem redu.
Z veliko napetostjo je občinstvo pričakovalo tekmovanja v troskoku (mednarodno).
Troskok (mednarodno):
1.	Smolej Jože (Jugoslavija) 12.83 m,
2.	Lozar Anion (Jugoslavija) 12.58 m,
3.	Le Greves (Francija) 12.48 m.
Troskok (mladci, mednarodno):
1.	Merala Marjan (Jugoslavija) 11.18 m,
2.	Lebinger Hinko (Jugoslavija) 11 m,
3.	Borin Oskar (Jugoslavija). 11 m. Jugoslovani so bili v tej panogi premočni. 1
Kdor je videl teči znamenitega Coirona (Fran-fcija) v ponedeljek zvečer pri teku na 5000 m, ta si je moral priznati, da zanj pri nas pač nimamo konkurence. Ta atlet ni tekel za čas, ampak samo za prvo mesto, kajti že v prvih treh rundah je onemogočil svoje tekmece s hudim tempom, ki ga je začel diktirati tako, da so bili čelni skupine, ki mu je bila najbližja, že v tretji rundi več ko za pol runde za njim. V ponedeljek je tekel 5000 m v lepem času i6 minut in 28 sekund, vendar je bilo slednjemu gledalcu kakor tudi tekmovalcu jasno, da bi ta atlet, ki je bil na cilju še povsem svež, dosegel ob količkaj nevarni konkurenci mimogrede za dobro minuto boljši čas. Njegov slog je krasen, korak zgleden, taktično mu sploh ni bilo treba teči iz ozirov na tekmece, pač pa je v sedmi rundi zamenjal do desete tempo in isto je napravil tudi v dvanajsti. Na 10.000 m se je danes spet pokazal v sijajni luči. Za razred boljši je naglo puščal za seboj vse tekmece ter v dolgem lahkotnem in enakomernem koraku dosegel brez slednjega truda čas 37 minut 52 in dve petinki gekunde.
Tek na 10.000 m (mednarodno):
1. Coiron (Francija) 37.52 2/5,
•2. Tavčar (Jugoslavija) 39.20 3/5, . 3. Potočnik (Jugoslavija) 39.21.5. Tekmeci so jaostali za več, kot za rundo.
Tek na 200 m je bila domena Francozov. Grandet in Zinimerniann sta zmagala prepričevalno.
Tek na 200 m (finale, mednarodno):
1.	Grandil (Francija) 23 sekund,
2.	Zimnierntann (Francija) 23.1 sekunde,
3.	Doupovec (CSR) 23.9 sekunde,
4.	Klinar (Jugoslavija).
Tudi na 800 m je bil boj prav za prav že .vnaprej odločen, saj je tekel Petit.
Tek na 80(1 m (finale, mednarodno):
1.	Petit (Fran 'i ja) 2,00.4,
2.	Haluza (CSR) 2.01.1.
3.	Cormit (Francija) ?,01.3.
In še na 100 m finale (mednarodno) so povzeli prvo besedo francoski »printerji.
Tek na 100 m (finale, mednarodno):
1.	Grandil (Francija) 11 sekund,
2.	Zimmermann (Francija) 11.4 sekunde,
3.	Humann (Francija) il.7 sekunde. Brzina, ki so jo razvijali odlični francoski tekači, je bila presenetljiva in je bilo jasno, da bi bili ob hujši konkurenci tekli še boljše — tako, kakor so tekli doma. Tako pa so poznali drug drugega in so 1» bratovsko opravili.
Zanimiva je bila borba mladcev. Tod se je pokazalo, da dominirajo češkoslovaški mladci, ki so postaviil prav lepe rezultate.
Tek na 100 m (mladci, finale, mednarodno):
1.	Pisarik (('Sli) 11,8
2.	Sadila (CSR) 12.4
3.	Mihalek (CSR) 13,1
Pisafik je izrazil sprinterski talent. Za poraz v teku na 100 m pa so se jugoslovanski mladci češkoslovaškim res prav temeljilo in izdatno re-vanžirali.
Skok v višino (mladci, mednarodno):
1.	Lebinger (Jugoslavija) 1,65
Lebinger je bil utrujen od prejšnjega dne, ko
je skakal za mednarodno prvenstvo ter si osvojil prvo mesto s skokom 175 cm.
2.	Cerne Milan (Jugoslavija) 155 cm
3.	in 4. Merala in Gunde (Jugosl.) 150 cm
Tudi članice so igrale odbojko, pa so se |>o-merile v mednarodnih srečanjih z obema češkoslovaškima ekipama. Prvenstvo si je osvojila družina iz kraja Valašsky Mežirici. Ta družina igra dovršeno iu kaj radi verjamemo, da je prvak češkoslovaškega Orla in hkratu ludi eno najboljših moštev v češkoslovaški republiki. Njihove igre so bile prava ekshibicija.
Vrstni red iu mesto ženskih ekip:
1.	Valašsky Mežirici 4 ločke,
2.	Kromeriž 2 točki,
3.	Trnovo 2 točki,
4.	Šempeter 2 točki,
5.	Moste O točk.
Nn vsak način je omembe vredno dejstvo, da se je posrečilo naši družini (iz Trnovega) premagati Kromeriž z rezultatom 13:15, 15:7, 15:12. To je bil prav lep uspeh.
Poleg drugih tekem je bil prirejen tudi pokalni turnir za domače prvenstvo v odbojki. Na tem turnirju so se družine plasirale takole:
Pokalni turnir za domače prvenstvo v odbojki: '
1.	Šempeter 2 točki,
2.	Trnovo 1 točko,
3.	Moste 0 točk.
V finalni tekmi je družina Šempetra premagala družino iz Trnovega z rezultatom 15:8, 14:10 in 15:11 ter zasedla tako prvo mesto.
Danes dopoldne je bila na Stadionu odigrana tudi reprezentančna tekma v odbojki med Jugoslavijo iu Češkoslovaško (prvi dve garnituri). Obe državi pa sla postavili ludi svoji drugi, rezervni postavi.
Rezultati tekem so bili naslednji (omeniti mo-
Voskusna vaja slovenskih Ianlov na Stadiona.
Dya jugoslovanska mladca sta osvojila ludi prvi mesti v metu krogle za mladce.
Met krogle (mladci, mednarodno):
1.	Cerne Milan (Jugosl.) 12,07 m
2.	Lončarič (Jugosl.) 12,57 m
3.	Voldan Jan (CSR) 11,69 m
Včeraj in danes so bile odigrane tudi prav zanimive tekme v odbojki. Prijavljenih je bilo zares izredno število moštev. Tako so n. pr. člani prijavili dvanajst moštev, članice pet, mladci pa šest. Med člani je po izločilnih tekmah prišlo do finala, v katerem sta se pomerili moštvi D. M. v Polju in od Sv. Jakoba. Po dramatičnem, bolj prvenstveno zagrizenem kot tehnično lepem boju je zmagalo moštvo iz D. M. v Polju s sledečim rezultatom:
D. M. v Polju : Št. Jakob 15 : 12. 14 : 16. 15 : 7 Vrstni red moštev je na koncu tale:
1.	D. M. v Polju
2.	Šent Jakob
3.	Kranj
Pri mladčevskih tekmah v odbojki pa so se prvi trije plasirali takole:
1.	Maribor 1.
2.	Kranj
3.	št. Peter (Ljubljana)
Od vseh nastopajočih moštev so še najbolj izglajeno in povezano igrali člani mošlva D. M. v Polju. Pozna se jim, da so pridno, vztrajno in pogosto trenirali, dočim so druga moštva, ki so se bila za ta tekmovanja prijavila, pokazala, da znajo igrati sicer lepo, da pa so tudi brez zadostnega treninga. In to je mnogokdaj odločila tekmo.
t* ..	mm t
francoska vzorna tekmovalna četa.
ramo, da se je prva češkoslovaška poslava pokazala za absolutno superiorno vsem ostalim; pokazala je zares dovršeno znanje). Nazprej sta nastopili drugi garnituri Jugoslavije in Češkoslovaške. Jugoslovanska druga postava je premagala drugo češkoslovaško z zelo efektivnim rezultatom jk> prav lepi igri:
Jugoslavija II : CSR II 15:5, 15:2,
CSR II : Jugoslavija I 15:17. 15:7, 15:7.
Čuden uspeh; mnogi so že mislili, da je druga jugoslovanska postava mnogo boljša kakor prva; saj je druga porazila drugo češkoslovaško postavo gladko in prepričljivo, prva pa je tudi prav tako gladko izgubila.
Najzanimivejše jc bilo seveda srečanje med prvo jugoslovansko in prvo češkoslovaško garnituro. Jugoslovani so se sicer prav pošteno trudili in se v drugi igri tudi prav odločno upirali |x>razu, bili pa so vendarle slabši in so morali prepustiti zmago nasprotniku, ki je l>il rutiniranejši ter v kombinatornem pogledu boljši.
Rezultat tekme med jugoslovansko in češkoslovaško reprezentanco je naslednji:
ČSR I. : Jugoslavija I. 15 :4, 17 : 15.
Potem je bila odigrana še težko pričakovana tekma med češkoslovaško prvo in jugoslovansko drugo postavo. Izkazalo sc je, da so bile nade, ki so jih naši gledalci in podžgači stavili v našo drugo postavo, pretirane in varljive. Čehoslovaki so dobili srečanje z našo drugo postavo brez truda.
ČSR I. : Jugoslavija H. 15 : 1, 15 : 2.
Češkoslovaška prva reprezentanca je v resnici sestavljena iz odličnih mojstrov v odbojki.
Na sporedu tekmovanj v odbojki so bile še mednarodne tekme članic za prvenstvo v odbojki. Tudi tod so prvi mesti zasedle Čehoslovakinje.
Rezultat (vrstni red):
1.	Valašsky Mežirici (ČSR).
2.	Kromeriž (ČSR).
3.	Jugoslavija I.
4.	Jugoslavija II.
Popoldne jc bil na Stadionu poskusni glavni nastop, ki je pokazal, da naša mladina odlično obvlada skupne proste vaje. Na Stadionu se je do konca nastopa kljub delavnemu dnevu zbralo do 15.000 ljudi, ki so z navdušenjem ploskali nastopajočim. Posebnega priznanja so bili deležni češkoslovaški telovadci in te-lovadkinje, pa tudi naši mladci, ki so izvajali izborno sestavljeno prosto vajo, ki jo je zamislil g. prof. Drago Ulaga.
Ob pol šestih je prišel na Stadion k poskusnemu nastopu ludi g. minister za telesno vzgojo naroda v spremstvu svoje gospe soproge. Takoj se je zanimali za spored, za število nastopajočih, za
Močni beli zobje brez zobnega kamna!
Sargov
KAL0D0NT
proti zobnemu kamnu
Mladina zarij Vidovih
Bile so zarje Vidove prežalostne -ko car je Lazar da! glavd, z njim srbskih mladcev cvet -pokošen cvet.
Bile so zarje naše Vidov* prežalostne -
ko zložil je perut ptiti obstreljen in mrak zagrnil je mladine cvet -poliojen cvet.
Spet zarje vzšle so Vidove vse radostne:
iz trde trne rodi se veder dan -rod nov in zdrav na delo razigran razvršča se.
Glej, zarje Vidove kot prapor zlat na naša ramena zgrnile so svoj kras, svoj sij nam vrgle čez obraz in zadehtele kakor cvet sladak:
Naše dalje so visoke: prvo Bog je, Oče naš -le sklenimo roke! Drugo nam najdražje: domovina - naše dalje so široke -z deli ji zvesto služimo!
Matere so naše - ljubezni božje rdeč odsevi zvesto jim ljubezen dajmo! Kralj naš - božje volje s Sinaja odmev: ljubečo mu zvestobo dajmo!
Tako je v naših zarjah pisano podolž, počez,
tako je v naša srca vsajeno kot večni kres...
Nesimo zarij naših prapor čudovit
po cestah belih zdaj,
naj vidijo vse južne dalje
zarij naših Vidovih sijaj,
naj združijo se z nami v zbor častit:
križ in krona - naša sta zastava,
domovini delo, Bogu slava!
razne načrte naših športnih delavcev. Prisolni gledalci so g. ministra navdušeno pozdravljali s ploskanjem in z gromkimi klici -Bog živite Dobro vemo Slovenci, tako športniki kot telovadci, cenili iniciativnost g. ministra za telesno vzgojo naroda, dr. Miletiča, saj vemo, da je bil prav on tisli, ki je bil eden prvih delavcev za oživotvorje-nje znamenitega športnega sestanka, ki je bil preteklo nedeljo v Belgradu, in od katerega si jugoslovanski in slovenski šport upravičeno obetata vsega najboljšega za bodočnost, čl. minister je navdušeno ploskal vajam, ki so bile zares vzgledne. Dolgo se je pomudil, ko pa je odhajal, so mu tisoči priredili živahne ovacije.
Veliki dan prihaja. Največji praznik mednarodne in še prav posebno slovenske mladine žo prinaša zarjo z zlatim geslom »Bog živil-
Slavnostni zbor
Prosvetne zveze v Unionu
Ljubljana, 28. junija.
Nocoj ee je vršilo v veliki dvorani hotela Lniona veliko .•lavnestno zborovanje, ki ga je p:i-redila ob 40 letnici svojega obstoja PZ v Ljubljani. Zbora se je udeležilo zelo veliko število odlič-nikov, tuko da ie bila vsa velik., dvoruna skoraj do malega zasedena s samo elilo.
Med odličniki smo opazili zlasti ministra za
telesno vzgojo g. Miletiča z go. soprogo, ministra dr. Kreka z gospo soprogo, češkoslovaškega ministra monaignorja Srameka. g bana dravske bn-nov'n-3 dr. Natlačena z go soprogo prevzv. g. škofa ljubljanskega dr. Kožmana, prevzv. g. škofa mariborskega dr. Tomažiča, češkoslovaškega konzula g. inž. Stanislava Minovskega, francoskega
IN-daljevanje na 5. strani.).
Češki katoliški Orel
Mlada
Francija
Počitnice na zgornjem Jadranu.
Grado: Laurana: Lignano: Lussini:
TBzS'r]ena obala morske in poščene kopeli.
Idealni zdraviliški in bivaliSki kraj ob Qunruaro obali.
Očarljivo popolna obala. Lusslnpicoolo - Luasiugrande kopališko-
vodnl Šport.
Parenzo: Sistiana: Umago:
V TRSTU liriske prireditve na prostem.
biser Istrljskih kopališč.
eleganten kopališki kraj 20km oddaljen
od Trsta.
kopaliBkl kraj pripraven za družino.
Obiščite Postojnsko jamo. Pola: velika liriska sezona v Areni Pojasnila: EMIT. Petra Kočica 6. Beoerad in zdraviliška uprava.
Voditelja francoske skupine M. Hcbrard (desno) in M. Thibaadeaa
Ntegova moč, njegovo delo, njegovi cilji
„Kar delamo, mora bili dovršeno"
(predsednik Hebrard)
Zastopniki Poljske., Od leve na desno gg. Vidalis
Orožal, msgr Bilko in Vladislav 01esky
vilno razumevanje svetega pisma. Vse te revije imajo jk> 50.000 naklade, dušnopastirske okrožnice, s katerimi je duhovno vodstvo doseglo, da je vzgoja po vsem Poljskem načrtna in enotna, pa izhajajo v toliko primerih, kolikor je krajevnih društev.
Telesna vzgoja zavzema velik prostor v mladinskem gibanju in je urejena sporazumno z vojaško oblastjo, ki organizacijam gre na roko in jih tudi vsestransko podpira. Teleenovzgojnega dela se redno udeležuje 70.000 članov in članic. Poljska mladinska organizacija pa je po dolgem premišljevanju prišla do zaključka, da je treba iz tetlesne vzgoje izključili vse tisto, kar ima športsko-atletski in športsko-akrobatski značaj. Na Poljskem mladina ne vadi na orodju, ampak se bavi samo s športnimi igrami in z lahko atletiko. Cilj telesne vzgoje je telesno zdravje in nič drugega. Tudi manifestacijskih prostih vaj v skupinah ne marajo iz istih razlogov. Zaradi tega se poljska mladina tudi ni mogla udeležiti tekmovanj na taboru v Ljubljani. Na Poljskem nočejo športnih šampijonov, marveč zdravo mladino.
Stanovsko-poklicna vzgoja je posebnost poljskih mladinskih organizacij. Ker je 70 odstotkov članstva iz kmečkih vrst, zavzema ta vzgoja kmečko stanovsko-poklicno področje. V ta namen eo fantje in dekleta, oboji v okviru svoje organizacije, razdeljeni v odseke po 10 članov, ki od osrednjega vodstva dobivajo posebne naloge. Enkrat ee učijo, kako je treba pridelovati koruzo, drugič, kako je treba sušiti močvirje, tretjič, kako je treba pridelovati eno posebno vrsto rastlin, zopet drugič, kako je treba rediti svinje, krave itd. Vsak izmed teh 10 članov osnovne celice mora na njivi, ki jo dobi na razpolago, z najbolj umnimi in najbolj cenenimi sredstvi doseči čim večji uspeh. Isto velja pri reji živine. Odseki dobivajo živali na razpolago. Enkrat na leto — ob žetvi — je splošna ocena po vsem Poljskem in se delijo darila onitn, ki so dobili priznanje, da eo se najboj odrezali. Organizacija ima posebno revijo z navodili, izdaja posebne okrožnice z natančnimi navodili in pošilja okrog posebne voditelje-nadzornike, ki članom teh stanovskih odsekov pomagajo pri izvrševanju naloge. Poljska država sama je organizirala okvir za to vzgojno delo in ga tudi finansira^. Katoliške mladinske organizacije ee ga udeležujejo in so dosegle prvo mesto. Država jiin torej z vsemi sredstvi gre na roko.
Pod vodstvom Katoliške akcije si bodo mladinske organizacije vzgojile duhovno notranje močno zgrajen rod, ki bo telesno zdrav in stanovsko na višku. Veliko delo, vredno posnemanja.
gim vsa prva mesta, nadalje okoliščine francosko udeležbe, vse to nas je napotilo, da smo obiskali predsednika Hčbrarda in generalnega tajnika Thi-baudeauja in ju prosili, da nam za našo mladino obrazložita tajne francoskih uspehov in skrivnostna duhovna ozadja njihove organizacije, ki si je med vsemi 40 francoskimi vsedržavnimi športnimi združenji priborila ne samo prvo mesto, ampak predstavlja sama eno dobro tretjino vsega športnega gibanja v Franciji.
»Federation gymnastique et spor-tive des Patronages dc France« sa imenuje njihova organizacija (Športna in telovadna zveza mladinskih društev Francije). Pred 40 leti jo je zasnoval eden največjih duhov sodobne katoliške Francije zdravnik dr. Michaut, ki mu je bilo še dano, da je v povojni dobi gledal zmagoslavni vzhod svoje trudov polne setve. Zbral je okrog sebe sodelavce, ki še danes stojijo v prvih vrstah organizacije. Hebrard, sedanji predsednik, je med njimi. Thibaudeau, sedanji generalni tajnik že 30 let deluje v njej, zdravnik Re-camier, vrhovni tehnični vodja, je prav tako zrasel v tem gibanju, dokler ga ni začel sam oblikovati in vzgajati po smernicah, ki jih je pred 40 leti dahnil v francosko mladino Michaut in ki so postala last vse mladine, ki se danes v sto in stotisočih zbira v francoskih katoliških patro-nažah.
Zveza je razdeljena v 74 velikih pokrajinskih podzvez, ki so zopet razdeljena v 3.500 posameznih odsekov, ki štejejo danes že nad 600.000 rednega članstva. To je armada francosko katoliške mladine. In to je tudi živo jamstvo za to, da se Franciji ni treba bati nobenih preizkušenj, ker so bodo strle oh prsih te duševno iu telesno zdravo in svojo domovino ljubeče mladine.
Zveza organizira vsako leto velike pokrajinska prireditve, vsaj do 40 ali 50 vsako leto, in mogočne javne nastope, ki jih je bilo 1. 1937 kar 251. Teh javnih »prireditev, tekem in nastojx>v se je v letu 1937 udeležilo povprečno po 200.000 rednih članov.
Da bi spoznali kaj dejansko pomeni žuboreča delovanje te ogromne organizacije, so nalašč zbrali statistiko železniških prevozov. Izračunali so, da so člani organizacije 1. 1937 s svojimi udeležbami pri javnih prireditvah skupno prevozili 71 milijonov kilometrov. Ni čudno, če francoske železnice danes z vsem spoštovanjem govore o organizaciji in če jo mora vsaka vlada s spoštovanjem priznati in jo dejansko tudi priznava.
Delovanje organizacije se razvija na dveh ločenih poljih: telesna vzgoja in duhovna vzgoja. Odsek za telesno vzgojo, ki ga dobimo od najnižjega včlanjenega društva pa do najvišjega zveznega vodstva, je razdeljen v naslednje stalne odbore: telesna vzgoja, šport, telovadba, priprava na vojaško službo, godba in starešinstvo. Na čelu stoji povsod zbor strokovnih izvedencev. »Naša moč«, je dejal predsednik Hebrard, »jc v; tem, da razpolagamo s sijajnimi tehničnimi strokovnjaki. So to ljudje z velikimi imeni in v visokih službah, ki se za nas žrtvujejo. Tudi v Ljubljano smo jih nekaj pripeljali. Dr. Recamier ima evropski sloves. In jc naš. Državni šolski nadzorniki, prof^šbrji politehnike, delajo pri nas. Naj povem samo ime enega, Maucuriera, ki jc vrhovni nadzornik vseh pariških šol, in ki dela pri nas v vsem svojem prostem času. V Ljubljani je, ni hotel iti na Bled, češ moje mesto jc pri naši četi na stadionu. Ta sijajna skupina prvovrstnih in do skrajnih mej požrtvovalnih tehničnih strokovnjakov, ki ne zahtevajo zase ničesar, nam je omogočila, da smo v naši organizaciji izvedli vse po načelu: to, kar delamo, mora biti dobro narejeno. Ne iščemo cenenih priznanj, nikogar nočemo blu-firati. Rajši inanj, a to stoodstotno dobro in le v prid zdrave katol. mladine in v službi domovine, naše zemeljske domovine in večne ...«
Tako je francoska organizacija postala najmočnejša, njeni ljudje sedijo v osrednjih vrhovnih državnih odborih za telesno vzgojo in danes je ni pobude na področju telesne vzgoje brez katoliške organizavije in nobene prireditve ne, ki se je ne bi katoliške organizacije vodilno udeležile.
Duhovna vzgoja v organizaciji je po-merjena po osnovah francoskih patronaž, to je mladinskih društev, ki se razvijajo okrog župnijskega središča. »Patronaža je dom, je družina, kjer je mnogo različnih del in mora vsako biti opravljeno: verska vzgoja, stanovska vzgoja, telesna vzgoja. Katoliška športna organizacija si je dala nalogo, da v tem skupnem domu, v tej skupni družini opravlja delo za telesno vzgojo v skladu z drugimi nalogami in po skupnem vzgojnem načrtu, ki so ga za življenje patronaž določile cerkvene oblasti. Francoska mladinska športna in telovadna organizacija je torej ena roka tega nepopisno lepega družinskega dela, ki se opravlja v sklopu patronaž in služi potemtakem samo izpopolnitvi skupne vzgoje, ki jo mora mladenič najti v svoji patronaži. Seveda je ta ločenost morda le bolj na papirju, dejansko se v okviru športne organizacije in s pomočjo njenih ljudi večidel opravlja tudi verska in stanovska — poklicna vzgoja.«
Organizacija je z vlado v dobrih odnosih. Z vsako. Vlada jo tudi podpira. Vsako leto dobivajo višje zneske kot stalno podporo. Za lanski tabor v Parizu na primer je vlada dala pol milijona frankov. Organizacija je članica vsedržav-ne zveze telovadnih in športnih združenj. Pogodbeno se sme udeleževati vseh prireditev, naj imajo pokrajinski ali vsedržavni značaj, in se jih tudi vodilno udeležuje. Mi smo povsod zraven. Nikjer nas ne sme manjkati. A povsod se hočemo po svoji sposobnosti postaviti med prve. To jo naša ambicija«, je dejal M. Thibaudeau.
Tako je iz semena, posejanega pred 40 leti, zraslo to ogromno drevo, ki še vedno poganja nove vrhove in ki daje vedno več zdravega sadja, ob katerem se prenavlja v Kristusovem duhu ves francoski narod.
Dr. Jilek
Vse popoldne sem ga iskal in sem ga nazadnje le staknil v areni Stadiona, kjer je sodil skoke s palico. Videl sem, da ima dela čez glavo, a kljub temu sem bil prav po čusnikarsko vsiljiv in sem ga prosil, naj mi za »Slovenčeve« čita-telje pove nekaj o postanku, organizaciji in namenu -Orla«. Rad je privolil, samo to je prosil, nuj mu ne zamerim, če bo pripovedoval lp v odlomkih.
»Gospod doktor, kje so prav za prav početki
Orla?«
»Pri nas je bilo prvotno samo eno telovadno društvo, to je Sokol. Ko pa so nekateri naši ljudje videli, da je sokolska ideologija kiitolištvu nenaklonjena in skoraj sovražna, so začeli misliti na telovadno organizacijo, katere ideologija bi bila zgrajena na izključno katoliški podlagi. Zato je leta 1896 osnoval mladi dr. Šramek, sedanji minister, prvi telovadni odsek, ki bi služil temu namenu. Leta 1905 so bili nato osnovani nadaljnji »Telovadni odseki«. Ko pa je vaš veliki dr. Krek ustanovil Orla«, si je leta 190!) ludi naša organizacija nadela ime Orek. Od tedaj je naša organizacija vse bolj rasla, a svetovna vojna je zelo škodovala njenemu razcvitu. Po vojni pa, ko smo si ustvarili lastno demokratsko državo, je naša organizacija vse bolj rasla in danes imamo okrog 170.000 članov, ki so organizirani v 1500 odsekih. Dn sedaj smo imeli že dva velika tabora, t. j. leta 1922 v Brnu in leta 1929 v Pragi ob obletnici smrti ev. Vaclava. Leta 1939 pa bo tretji tabor v Pragi.«
: Kakšen pa je program vašega Orla?«
»Vse delo se da razdeliti v 3 skupine: tclesno-vzgojno narodni program, ki ima v glavnem državno obrambni namen, kar je podčrtano zlasti z državnim zakonom iz leta 1937, ki zaukazuje >Orlu*, : Sokolu-. in D TJ (delavski telovadni odseki), da morajo svoje člane vzgajati za državno obrambo, nadalje verski program, ki ima namen, buditi'v svojih članih odločno katoliško zavest, in socialni program, čigar namen je. urediti vse socialnoekonomsko življenje po načelih papeških enciklik. O vsem tem vas najbolje pouči ---Orlovski katekizem , ki ga mora poznati vsak naš član.«
Kakšnih sredstev se pa poslužujete pri uresničitvi tega programa?«
»Pač takih, ki so najuspešnejša, t. j. predvsem s temeljito vajo pri telovadbi, s predavanji j>o posameznih društvih, s tiskom in filmom in govori dn — kar je glavno — z vzgojo svojega članstva v praktičnem in odločnem katolištvu.«
»Kakšna pa je organizacija vašega društva in kdo so glavni voditelji?«
Msgr. dr. Šramek predsednik katoliškega češkega Orla
»Glava vsega Orlovstva je predsednik, minister dr. Jan Šramek, ki ima namestnika v br. Lei--nerju Františku, načelnik celokupnega Orlovstva sem jaz, načelnik moških dr. Rostislav Slavotinek, ženskih pa sestra Marija Jelinkova. Vsa oblast v republiki pa je razdeljena na župe, ki jih je 25, te pa se dele v 1500 odsekov.«
»Vendar, oprostite, kot mi je znano, v nacio-jialno-idejnem pogledu niste edini, kajti Slovaki imajo nekoliko drugačne pojme o narodnem edin-stvu iu državni upravi kot vi Cehi.«
Da, to je res. Ponovno smo že poskušali, da bi se v tem pogledu združili in leta 1931 je že vse kazalo, da bo prišlo do sporazuma med nami in Slovaki, a pozneje se je spet vse razbilo, kajti Slovaki, ki so v strankarskem pogledu Hlinkovi pristaši, odklanjajo vrhovno vodstvo iz Prage in
zahtevajo tudi tukaj lastno vodstvo. Sicer pa smo v programu edini.«
»Pa so v vaši organizaciji samo Cehoslovaki, ali je mogoč dostop tudi drugim narodnostim?«
»Ne, pravico članstva imajo samo Cehoslovaki, pripadniki kakega drugega slovanskega naroda morejo biti naši gosti, vsem drugim narodnostim pa je dostop v organizacijo zabranjen.«
s-Ali imate s telovadno vzgojo kaj dosti uspehov in v čem se kažejo ti uspehi?«
»Uspehe vsekakor imamo! Saj so se naši Orli ponovno izkazali na raznih mednarodnih prireditvah in poleg tega imajo nekateri naši člani, tako na pr. dr. Hrstka, tudi državne rekorde v posameznih disciplinah.«
»Od kdaj pa imate že vi načelstvo »Orla« in za čem stremi vse vaše delo?«
»Načelnik sem od leta 1936 in od tedaj si prizadevam le to, kar vsakdo na takem mestu, namreč, da bi »Orla« kvalitetno in kvautitetno čim bolj dvignil.«
»Gospod doktor, želim vam pri vašem plemenitem prizadevanju kar največ uspehov. Prav tako tudi vsa naša javnost, ki z bratskimi simpatijami spremlja bitje in žit je vašega Orla!«
V tem je zvočnik zagrmel v areno ime dr. Ji-leka, ki je moral po novih opravkih, in morala sva se kar na hitro posloviti. Lejio sem se mu zahvalil za dobljene informacije, in ko sem se obrnil, ga že ni bilo več.
Vrhovna organizacija katoliške francoske mladine je poslala v Ljubljano 30 0 izbranih članov, med njimi dve odlični telovadni četi, med katerimi se nahajajo kar trije zmagovalci na olimpijadi v Berlinu, Herolt, Pet i t in A n t o i n e S c h i n d w c i n. Na čelu vse skupine je prišel vrhovni predsednik vse organizacije, ki šteje 600.000 rednih članov, g. H 6 b r a r d sam (ki je kot podpredsednik Katoliške akcije v Franciji danes najbolj vidna in odločilna osebnost med vsemi katoliškimi laiki), nadalje generalni tajnik organzacije g. Tli baudeau ter veliko število osebnosti, ki v Franciji nosijo zveneča imena kot n. pr. dr. R o c a m i e r , N a d a i 11 a c in drugi, in so se posvetili tehničnemu vodstvu katoliške mladine. Francoska skupina je pripeljala s seboj svojo godbo, v kateri so 4 člani prve francoske godbe, to je letalske, ter 7 članov godbe republikanske garde, ki uživa sloves, da je z letalsko godbo enakovredna. Sam vojni minister Daladier je podpisal tem vojakom dopustna dovoljenja in se še zadnji večer pred odhodom osebno zanimal, če je vse v redu za odhod. Minister za telesno vzgojo pa je organizaciji poklonil darilo 50.000 frankov za kritje stroškov potovanja na tabor v Ljubljani.
Nastop francoske telovadne čete na Stadionu, zmagoslavja, ki ga dosegajo pri športnih tekmah, kjer v čudovitem pogonu odnašajo drug za dru-
Katoliška poljska mladina
Iz razgovora z msGr. Leopoldom Bilhom
Poljska katoliška mladina je na mednarodni I mladinski tabor v Ljubljani poslala šest najvišjih predstavnikov svojd organizacije, ki je v sk.opu '(atoiiške akcije razdeljena v dve veliki skupini: »Katolicki Zwii)zek M!odziežy Meškiej« in »Kato-lieki Zwiqzek Mlodziežy Ženskiej« ali po naše »Katoliška zveza moške mladine« in »Katoliška zveza žen9ke mladine«. Prišli so pod vodstvom msgr. Leopolda Bilka, ki je duhovni vodja obeh zvez, sledeči zastopniki: za »Katoliško žensko mladino« gdč. Jeanne Soblowczakowa in gdč. .. elicija Žorowska, za »Katoliško moško ml- ui.io« pa gg. Vladislav Oiesky, Vidalis Dorožal in Jean Mar-riowski. Poljska delegacija je v Ljubljani vzbudila veliko pozornost in je od strani udeležencev tabora deležna splošnih izrazov spoštovanja, kjerkoli se pojavi. Prinesla je s seboj tudi svoj zvezni prapor, ki ga bodo v sredo v javnem sprevodu razvili, da bo v imenu 350.000 organiziranih poljskih katoliških fantov in deklet zaplapola-l ob praporih drugih katoliških organizacij, ki so poslale zastopstva iz vseh krajev Evrope.
Msgr. Bilko je bil tako ljubezniv in je sprejel sotrudnika našega lista ter mu v daljšem razgovoru obrazložil duh, bistvo in obseg katoliškega mladinskega gibanja na Poljskem.
Mladinsko organizacijo je bilo treba po obnovi poljske države tako reJsoč znova ustvariti. Nova Poljska je vstala iz razvalin treh velikih cesarstev, med katere je bila podeljena. Mlladina, ki se jc naenkrat znašla v mejah oživljeni domovine, ee med seboj ni poznala in ni imela nič drugega skupno, kakor gorečo ljubezen do katoliške vere in plamtečo ljubezn do domovine. Organizatorji mladine so imeli dolžnost, težko, odgovornosti polno dolžnost, da v to raznoterost zanesejo enotnega duha, enoten način dela, enotno pokorščino in da dajo mladinskemu gibanju cilje, ki so s časovnega stališča zanjo in za vso Poljsko najbolj nujni. Poljska mladina je našla može, ki eo ji to znali dati. Sedanji škof v Katovicah, msgr. Adamski, bo ostal kot največji organizator katoliške mladine za vedno zabeležen v zgodovini katol. Poljske. Znal je najti sotrudnikov, ki so v 20 letih neutrudljivega dela ustvarilli eno najlepših mladinskih organizacij, kar jili zmore katoliška Evropa.
Vrhov na centrala vseh katoliških organizacij na Poljskem je Katoliška akcija, ki je organizirana po škofijah in ki ima svoj osrednji vse-poljeki sedež v Poznanju, ker je kardinal Hlond, nadškof poznanjski, po sklepu poljskega episko-pata tudi vrhovni vodja vse Katoliške akcije. V okviru Katoliške akcije so zbrane štiri vellike organizacije, in sicer: Zveza katoliških deklet, Zveza katoliških fantov, Zveza katoliikih mož, Zveza katoliških žena, ki so prav tako kakor Katoliška akcija sama razdeljene v škofijske zveze, dekanijske zveze in župnijske skupine. Na čelu vsake zveze stoji poseben, od kardinala Hlonda imenovani laični predstojnik, a vse skupaj imajo enotno duhovno vodstvo.
Poljski mladinski organizaciji, fantovska in dekliška, imata tri osnovne cilje: 1) verska in moralna vzgoja, 2) telesna vzgoja, ki naj služi edinole pospeševanju ljudskega zdravja, in 3) stanovska vzgoja.
Versko vzgojo vodi vrhovni duhovni voditelj, ki s pomočjo redno izhajajočih revij »Mloda Polka«-, »Przyjaciel M!lodziežy« in »Kerovnik« (Vo-(dja) ter z rednimi vsakotedenskimi okrožnicami dajejo programe za študijske večere in za pra-
Razbojnišivo v Kalšah pojasnjeno
Oblasti so razbojniku že na sledu
noči od petka na soboto sta vdrla potihoma v čkovo hišo ter sta prišla najprej v shrambo,
Maribor, 28. junija.
Strašno razbojstvo v Kalšah ter trije roparski napadi, ki so temu zločinu sledili na cesti od Polskave do Rač, . še sedaj razburjajo ljudstvo, tem bolj, ker se še ni posrečilo prijeti razbojnike. Orožniki so ves čas na delu in se jim je sedaj posrečilo, ta zločinstva popolnoma pojasniti in tudi ugotoviti, kdo jih je izvršil.
Zločinci niso bili pobegli kaznjenci, kakor se je prvotno domnevalo, temveč je sedaj znano, da sta izvršila ta razbojništva 29 letni delavec iz Maribora Melhior Pintarič in 28 letni Jožef Koder, po domače Dacarjev Pepi iz Rač, ki je brezposeln trgovski pomočnik. Pintarič je bil član roparske tolpe, ki sta jo poleg njega tvorila še 21 letni Jakob Juhart in 18 letni Kelc. Vsi trije so se spoznalj v Mariboru, kjer so postopali brez dela, pa so sklenili, da bodo šli po svetu in se preživljali s tatvinami in razbojništvi. Pintarič je ukradel tri kolesa, na katerih so se odpeljali proti Ljutomeru. Pri Križovcih pa so jih orožniki ustavili, zlikovfci so prestrašeni pustili kolesa na cesti in pobegnili. Sešli so se aopet pri Vurbergu, potem pa so izvršili znano razbojstvo v Dupleku. Od tam so se zatekli v Betnjavski gozd pri Mariboru, odkoder sta Pintarič in Juhart poslala Kelca v Maribor po južino. Medtem pa so orožniki s Tezna prijeli Kelca, Juhart in Pintarič pa sta se nato razšla. Juhart se je klatil po mariborski okolici in je bil včeraj aretiran v Novi vasi, Pintarič pa je šel proti Racam, kjer se je sestal z omenjenim Jožefom Kodrom. Koder je šele nedavno prišel iz kaznilnice, kjer je zaradi nekega zapeljevanja odsedel 2 leti robije. Koder je vedel, da je posestnik Ačko v Kalšah nedavno prodal vola in da ima doma denar, pa ga je nagovoril Pintarič, da Ačka oropata. —
Ačkov
kjer se je nahajal sod z 18 litrfžganja. Tam sta se najprej napila žganja, pustila pipo odprto, da je tekočina izteklo, nato pa sta pijana šla v spalnico. kjer sta Ačka ubila. Odnesla sta hranilno knjižico, ki se glasi na ime Jernej Leskovar z vlogo 1400 din od posojilnice pri Sv. Martinu na Pohorju. Oba razbojnika sta nato še hotela zažgati Ačkovo hišo, da bi tako zabrisala sledove krvavega zločina. Položaj pa je rešil bivši župan Leopold Frešer iz Kalš, ki je najbližji sosed Ačka. Ko je Frešer zaslišal strel, je vzel lovsko puško, ustrelil v zrak in komandiral z okna svoje hiše, kakor da ima celo četo pred seboj. Poveljeval je, naj četa obkoli razbojnike, da jih prime. To sta oba razbojnika slišala in jadrno pobegnila, ne da bi mogla izvršiti požig. Ko sta potem izvršila znana razbojstva od Zgornje Polskave proti Račam, sta bila oba že pijana ter sta se ves čas držala okoli vratu in na vse grlo prepevala. Streljala sta na vsakogar, kogar sta srečala na cesti, in je le sreča, da nista pobila še več ljudi. Sedaj se Koder in Pintarič še vedno uspešno skrivata. Koder se je celo pojavil pri svojem svaku, katerega je naprosil za kruh ter se je potem od njega poslovil, češ, da ga ne bo videl nikoli več. Orožniki pa so prepričani, da ju bodo v najkrajšem času izsledili in ujeli. Verjetno je, da bosta poskušala izvršiti še kak rop, ker so Kodru razmere na Dravskem polju in južnem Pohorju zelo dobro znane, saj je zadnje čase obiskoval vse te kraje kot agent za povečanje slik in je prišel skoraj v vsako kmečko hišo. Zato je potrebno, da ostanejo ljudje še naprej pozorni ter prijavijo vsakega sumljivega človeka takoj najbližjim orožnikom.
Napredovanja v učiteljski službi
E
Belgrad, 28. junija. AA. Po prošnji je prestavljen okrajni šolski nadzornik Močnik Peter iz Prevalj v dravograjskem okraju za šolskega nadzornika za Maribor levi breg. Z ukazom kr. namestnikov so napredovali v 5. pol. skup. tile šolski nadzorniki: Nerima Aleksander, okrajni šolski nadzornik v Murski Soboti; Pahor Slava, učiteljica šole za defektne otroke v Mariboru; Reven Adela. učiteljica v Kočevju; Pernat Ivana, učiteljica v Št. Vidu (Ptuj); Bizjak Jelica, učiteljica v Kranju; Silvester Franc, učitelj v Zalogu pri Ljubljani; Pirhovec Leo, učitelj na Jesenicah; Lipovec Danica v Licu (okraj Delnice).
V	6, pol. skupino: Dežela Davorinka, učiteljica v Dolnjem Logatcu; Kavčič Amalija v Sulincih; (Murska Sobota); Kramolc Marija v Št. Vidu nad Ljubljane; Sancin Franc, učiteljica v Ptuju; Zalar Marija, v Metliki; Završnik Antonija na Vrhniki; Mlekuž Zora v Št. Vidu pri Ptuiu; Gabrovšek Gabriela v Hotedršici; Korpar Jožica, pri Sv. Lenartu pri Ptuju; Gradišar Ana, na Brezovici pri Ljubljani; Damjacin Dragica v Celju; Vodopivec Marija v Ljubljani; Pavlič Ivan v Gornjih Petrovcih; Uršič Amalija v Grižah pri Celju; Zejn Berta, v Pačarevcu, Cepič Marjeta v Kamniti
ri Mariboru; Kerkoč Anton v Gabrku (Škofja Loka), ovrenčič Albina v Kuzmi (Murska Sobota).
V	7. pol. skupino: Kotnik Dragica v Slivnici pri Celju; Plisič Josip v Št. Vidu v litijskem okraiu; Sen-vetor Avgust v Račah pri Mariboru: Monopoli Ana v Ljubljani, Kristil Josip pri Sv. Barbari, M^ki*.Marija v Humu pri Ptuju, Špacen Berta v Ljubljani, Babic Filip na Kalu pri Krškem, Kovačij I$qtilda. y fcalp.bif
'(Nadaljevanje s 3. strani.) i! 1 -twwrw»H»FF
konzula g. Paula Remeranda, rektorja univerze g. dr. Kušeja, g. predsednika apelacijskega sodišča Golio z gospo soprogo, min. v p. dr. Kuiovca, načelnika prosv. oddelka banske uprave dr. Sušni-ka, g. frančiškanskega proviticiala p. dr. Herica, pisatelj Finžgarja, kan. Stroja, kan. Sušnika, univ. prof. dr. Ušeničnika, predsednika KTD g. dr. Gregorja Pečjaka in mnogo drugih odličnikov
Točno ob šestih pa je stopil v dvorano notranji minister dr. Anton Korošec, ki ga je navzoče občinstvo burno pozdravilo s ploskanjem in gro-niovitimi živio-klici. Istočasno so se v pozdrav oglasile fanfare, takoj nato pa je godba zaigrala drž. himno. Nato je glasbeno društvo Ljubljana zapelo pod vodstvom g. prof. Koporca in s spre-niljevanjem orkestra radiofonske postaje^ dr. Ki-lnovčevo »Prosvetno himno«, ki je mogočno vplivala na vse navzoče.
Nato je stopil na oder slavnostni govornik predsednik PZ univ. prof. dr. Franc Lukman, ki je najprej pozdravil vse navzoče, nato pa v lepo zasnovanem govoru plastično predočil rast in delo PZ v 40 letih. Končal pa je takole:
L. 1911 je dr. Krek o Slov. kršč. soc. zvezi zapisal tole:
»Pri nas smo začeli od spodaj in zato je nas temelj tako trden in močan, da brez nervoznosti mirno lahko rečemo, kdaj ee povzne poslopje do vrha. SKSZ je imela med svojimi sodellavoi može praznih rok, a toplega srca in potrebnega znanja.« Dr. Krek sam je bil tisti modri stavbenik, ki je položil prosvetni organizaciji trdne in močne temelje, on sam je bil, ne sodelavec, marveč prvi delavec, mož praznih rok, saj je vse, kar je imel, sproti drugim razdafl, mož tojilega srca, ki ni poznal meja požrtvovalnosti, mož ne samo obsežnega znanja, marveč tudi izredne bistrovidnostj. Naša naloga je, da njegovo delo nadaljujemo Naša dolžnost je, da smo zvesti oporoki, ki nam jo je prav pred letom dni zapustil nadškof dr. Jeglič, preden je legeil v grob, da v velikem času, ko se ljudstvu toliko slabega ponuja in vsiljuje, spoznamo in porabimo tudi veliko priložnost, da ustvarimo mnogo dobrega, trajno dobrega. Vzgajati rod, ki bo zvest Bogu in Cerkvi, vzgajati moralno zdrav in krepak rod, vzgajati rod, ki bo ljubil dediščino svojih očetov, svoj jezik in svojo zemljo, vzgajati rod, ki bo ljubil svojo narodno državo, ki bo v plemeniti tekmi z brati neobčutljiv za varljive sirenske glasove od koderkoli, krepil in množil ugled in moč svoje države, to je naša naloga, katero hočemo z ljudsko prosveto vršiti, vršiti v pdl-ni slo"i med Matico PZ in organizacijami, ki so iz nje" izšle. Delimo si delo, a gledamo na isti cilj; delimo si delo, a oživlja nas isti duh; delimo si delo, a veže nas ista dolžnost; deflimo si delo, n veže nas ista dolžnost; delimo si delo, a vžiga nas ena vnema; delimo si delo, a druz.i nas isla zvestoba: zvestoba Bogu, zvestoba slovenskimi narodu in zvestoba jugoslovanski državi.
Občinstvo je poslušalo njegov govor z velikim zanimanjem in je dalo g. govorniku priznanje z
živahnim aplavzom.	, „ ,
Po govoru je »Ljubljana« zapela Premrlovo »Zdravico«, nato'so članice dekliških krožkov lepo izvajale simbolično vajo »Slovenka seme, potem je »Ljubljana« odlično zapela še Aljaževo »V gorenjsko oziram se skalnato stran«, nakar je bila še simbolična vaja ob spremljevanju orkestra »Dvignite, orli!«, s čimer je bila nad vse flejK) uspela slavnostna akademija dostojno zaključena.
pri Celiu, Krzman Josip v Križevcih pri Ljutomeru, Velušček Marija pri Sv. Jurju v celjskem okraju; Zajlhover Olga v Cvenu v ljutomerskem okraju, Brisk Valerija v Birčni vasi, Virnik Josip v Velesovem pri Kranju, Prinčič Stanislav v Genetrovcih (v Dolnji Lendavi) in Beltram Marija, učiteljica o otroškem vrtcu v Ljubljani.
Osebne cesti
Belgrad, 28. junija, m. V 7. pol. skup. je napredoval na Državni srednji tehniški šoli v Ljubljani Mercina Josip, strokovni učitelj 8. pol. skup., za prof. 7. pol. skup. na Drž. sred. tehniški šoli v Ljubljani je napredoval inž. Stanko Hladnik, za predmetnega učitelja 7. pol. skup. pu Bencin a Anton, dosedaj v 8. pol. skup-
Kralj Peter II. z odličnim uspehom dovršil 6. razr. real, gimnazije
v Belgrad, 28. jun. AA. O priliki zaključka solskegu leta je bila danes ob 11.30 v kraljevem dvorcu na Dedinju svečanost, ki so se je udeležili Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, ostala dva kraljeva namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, dvome dame, vsi učitelji ter civilna in vojaška hiša Nj. Vel. kralja. Po končanem verskem obredu je guverner Nj. Vel. kralju sporočil sklep učiteljskega zbora o zaključku 6. razreda realne gimnazije ter mu izročil knjige, ki so bile določene za nagrade, mu čestital ter v kratkih besedah poudaril pomen današnje svečanosti. Zatem so Nj. Vel. kralju čestitali tudi vsi trije kr. namestniki, ter ostali navzočni odličniki. Nj. Vel. kralj je dovršil 6. razred gimnazije z odličnim uspehom ter ima tudi odlično oceno iz vedenja.
O priliki rojstnega dne Nj. kr. Vis. kraljeviča Andreja je bila danes ob 11 v dvorski kapeli nu Dedinju zahvalna služba božja, ki so se jo udeležili tudi Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle ter člani civilne in vojaške hiše kralja.
Minister V. Cvrkič v Ljubljani
Ljubljana, 28. junija
Z nocojšnjim belgrajskim brzim vlakom ob 8.20 je prišel na mladinsko prireditev v Ljubljano minister za pošto, brzojav in telefon g. Voja Cvrkič v spremstvu načelnika splošnega oddelka g. Fotiča in osebnega tajnika g. Po-poviča. Na postaji so gospoda ministra sprejeli in pozdravili g. ban dr. Natlačen, zastopnik ministra dr. Kreka, njegov kabinetni šef in bančni ravnatelj Končan, ravnatelj poštne direkcije dr. Vagaja, upravnik glavne pošte v Ljubljani g. šalehar, upravnik kolodvorskn pošte v Ljubljani g. Cof, v imenu Združenja poštnih zvaničnikov pa predsednik tega združenja g. Penko. V imenu Zveze fantovskih odsekov je g. ministru izrekel dobrodošlico gosp. Peršuh. Ob prihodu je zaigrala godba poštarjev koračnico. Navzoče nižje poštno usln/benstvo in ostalo občinstvo je g. ministru priredilo burne ovacije. G. minister se jc s postaje odpeljal v hotel »Union«,'kjer so zanj rezervirani prostori. številni nižji poštni uslužbenci s svojo godbo na čelu so prav tako prikorakali pred hotel -»limon« in svojemu resornemu ministru priredili dolgotrajne ovacije. Ostali odlični zastopniki na jutrišnjih mladinskih prireditvah bodo prispeli v Ljubljano z jutranjim vlakom.
Prazna mesta za učitelje in učiteljice
Velgrad, 28. junija, m. Prosvetni minister Ma-garaševič je razpisal naknadni natečaj za prazna učiteljska mesta v vseh banovinah. Prazna mesta so nastala zaradi tega, ker so bili premeščeni na osnovi prejšnjega natečaja učitelji iz prejšnjih na nova mesta. Za na ta način izpraznjena mesta morajo učitelji vložiti prošnje do najdalje 20. julija letos. V drav. banovini so prazna naslednja mesta:
V brežiškem okraju: Sv. Anton 1 mešano (mo-škcrallžensko), Artiče 1 žensko, Koprivnica 1 meš., Pečice 1 ž. in 1 m., Pišeče 1 m. in 2 meš., Podgorje 1 meš., Podsreda 2 meš., Senovo 1 meš., Zdol 1 meš., Velika dolina 2 meš.
Celjski okraj: Drmelje 1 ž., Svetina 1 ž. in 1 meš., Slivnica 1 ž., Galicija 1 ž., Loke 1 m. in 1 ž.
Črnomeljsk iokrajr Adlešiči 1 ž. in 1 meš., Bo.janci 1 meš., Talčji vrh 1 meš., Tribuče 1 m., Vinica 1 meš., Radatovici 1 meš.
Okraj Lendava: Srednja Bistrica, Bogojna 1 meš., Črenšovci 1 meš., Dokležovje 1 meš., Gan-čani 1 ž., Govirice 1 ž., Hotize 1 meš., Kapca 1 meš., Lipa 1 ž. iu 1 meš., Peteršovci 1 ž.. Velika Poljana 2 ž., Trnje 1 meš., Turnišče 3 meš., Za-mostje 1 ž.
Gornjegrajslci okraj: Gorica 1 ž., Ljubno 1 meš., Rečica 1 meš.
Okraj Kamnik: Blagovica 1 ž., Sela 1 meš., Sinkov turn 1 ž.
Kočevski okraj: Banja Loka 1 ž.. Briga 1 meš., Dvorska vas 1 m., Fara vas 1 ž., Kočevska reka 1 ž., Koprivnik 1 ž., Mozel 1 ž. in 1 meš., Rajhenau 1 meš., Smuka 1 meš., Dolnja Topola 1 meš.
Konjiški okraj: Črešnjice 1 meš., Sv. Florjan 1 ž., Kebelj 1 ž., Resnik 1 meš., Skomarje 1 meš., Sfranjice 1 ž., Vitanje 1 meš., Žice 1 ž.
Kranjski okraj: Šenčur 1 m., Voklo 1 m.
Okraj krški: Pušeča vas 1 meš., Črneča vas
1	m. in 1 ž., Št. Janž 1 meš., Kal 2 meš., Sv. Križ
2	meš., Škocjan 1 m., Trebelno 1 meš., Zameško 1 ni. in 1 ž.
Laški okraj: Jurklošter 1 meš., Sv. Lenart 1 meš., Sv. Rupert 1 meš.
Litijski okraj: Sv. gora 1 ž., Kolovrat 1 ž., Sv. Križ 1 m. in 2 ž., PolSnik 1 meš., Veliki Gaber 1 mešano.
Ljubljanski okraj: Dolsko 1 ž., Javor 1 ž., Blatna Brezovica 1 m., Ligojna 1 m., Zaplana 1 m.
Ljutomerski okraj: Apače 2 meš., Cven 1 meš., Sv. Jurij ob Ščavnici 1 ž., Kaplja 2 ž., Slatina-Radenci 1 ž., Gornja Radgona 1 meš., Stara cesta 1 m. in 1 ž., Stogovci 1 ž., Šafarsko 1 ž., Šeav-nica 1 ž.
Okraj Logatec: Begunje 1 meš., Cajnarje 1 ž., Cerknica 1 meš., Rovte 1 moško.
Okraj Maribor — levi breg: Sv. Ana 2 ž. in 2 meš., Sv. Anton 2 meš., Sv. Barbara v Slov. goricah 2 ž., Sv. Benedikt 2 ž.. Sv. Duh na Ostrem vrhu 2 ž., Gradišče 1 ž., Sv. Jakob v Slov. goricah
1	ž., Jarenina 1 meš., Sv. Jurij ob Pesnici 1 ž., Sv. Jurij v Slov. goricah 2 ž., Sv. Križ 1 ž., Lo-kavec 1 ž., Marija Snežna 1 ž., Sv. Rupert v Slov. goricah 1 ž., Sladki vrh 2 meš.
Okraj Maribor — desni breg: Črešnjevec 1 ž., Sv. Martin 2 ž., Planica 1 meš.
Okraj Murska Sobota: Aiulrijanci 1 meš., Ba-kovci 1 ž., Bodonci 1 ž., Budimci 1 ž., Cankova 1 meš., Domanjšovci 2 ž., Gederovci 1 meš.. Gornja Lendava 1 ž., Gerdinci 2 ž., Gančevci 1 ž., Križev-ci 1 ž., Kruplivnik 1 ž., Kuzma 1 ž., Markovci 2 ž., Martijanci 1 moško in 6 ž., Pertoča 1 ž., Sebe-borci 1 moško, Serdica 3 ž., Sv. Jurij 1 ž., Tišina
2	meš., Trdkova 1 ž., Vidonci 1 ž.
Okraj Novo mesto: Ambrus 1 ž. in 1 meš., Crmošnice 1 moško, Dolž 1 moško, Hinje 1 meš., Korinj 1 meš., Podgrad 1 moško, Poljane 1 ž., Šmihel pri Žužemberku 1 ž.
Okraj Dravograd: Sv. Danijel 1 ž., Kaplja 1 ž., Lokovec 1 ž.,,Marenberg 3 meš., Mula 1 meš., Pernice 1 meš., Podpeca 1 ž., Sv. Primož 1 ž., Remšnik 1 ž. in 1 meš., Ribnica 1 moško in 1 ž.
Okraj Ptuj: Sv. Bolfenk 1 ž. in 1 meš., Sv. Lovrenc v Slov. goricah 1 meš., Runec 1 moško in 1 ž., Sv. Tomaž pri Ormožu 2 meš., Sv. Andraž v Halozah 1 ž. in 1 meš., Sv. Barbara v Halozah 1 meš., Sv. Duh v Halozah 1 moško in 1 ž., Sv. Lovrenc na Dravskem polju 1 meš., Majšperk 1 ž. in 1 meš., Naraplje 1 meš., Nova cerkev 1 ž. in 1 meš., Ptujska gora 1 ž. in 1 meš., Sv. Vid 1 ž., Zavrč 2 ž.
Okraj Radovljica: Blejska Dobrava 1 ž., Breznica 1 meš., Ljubno 1 meš., Ovšiše 1 ž.
Okraj Slovenj Gradec: Sv. Andraž 1 moško in 2 ž., Bele vode 1 ž., Št. Janž 2 ž., Razbor 1 meš., Sele 1 moško, Zavodnje 1 ž.
Okraj Škofja Loka: Sv. Lenart 1 moško, Poljane 1 ž., Selce 1 moško in 2 ž., Zabrdo 1 meš.
Okraj Šmarje pri Jelšah: Buče 2 meš., Sv. Ema 1 moško in 1 ž., Lemberg 1 ž., Olimje 1 ž., Sv. Peter poti Sv. gorami 1 ž., Pilštajn 1 ž.. Pre-vorje 1 ž., Pristava 1 ž., Stoperce 1 ž., St. Štefan 1 ž., Sv. Vid pri Grobelnem 1 ž., Sv. Vid pri Planini 2 meš., Virštajn 1 ž., Zibika
1 ž.
Drobne domače in tuje
Nova stavka v Parizu
Pariz, 28. junija. AA. (DNB.) V Marseilllu je izbruhnila stavka tehničnih in kvalificiranih kovinarskih delavcev v 6 ladjedelnicah. Boje se, da ne bi začeli s stavko tudi delavci 20 tovarn železa. Dosedaj stavka 6000 delavcev.
Nesreče nemških letal
Berlin. 28. junij«, b. Poročajo, da se je preteklo soboto zrušilo vzhodno od Berlina ob reki Havel letalo tipa »JU. 52<- ter strmoglavilo z višine 4000 m in zgorelo. V letalu je bila strokovna tehnična komisija sedmih oseb, ki je aiiia nalogo proučiti prednosti novega letala. Prav tako je pred par dnevi strmoglavilo drugo nemško vojaško letalo na Tempelhofu, kjer sta pilot in mehanik našla smrt pod razvallinami letala.
Napovedujejo vojno med Bolivijo in Paragvajem
Unenos Aires. 28. junija. AA. (Štefani) Po vesteh, ki jih objavlja list »Muudo , je večje število I delegatov izjavilo, da bo med Bolivijo in Para- I gvajem takoj izbruhnila vojna, če pogajanja o 1
Grand Chacu vsaj do srede ne bi dovedla do sporazuma.
Kio de Janeiro, 28. junija. AA. (DNB) Tu pesimistično gledajo na izid konference o Grand Chacu v Buenos Airesu, ker Bolivija grozi, da bo zapustila konferenco. V Limu so priredili demonstracije proti Paragvaju. Poleg tega mnogo govore o vojaških pripravah, pa tudi že o tem, da so izbruhnili obmejni spopadi.
JVoua grobnica neznanega junaka na Avali
llelgrad, 28. junija, in. Danes je bil na vrhu Avale svečan prenos zemskih ostankov neznanega junaka i/, stare grobnice v novo grobnico, ki jo je dal postaviti še pokojni kral j Aleksander. Prenosa so se udeležili zastopnik Nj. Vel. kralja general Žarko Majstorovič, vojni minister general Ljuboinir Marič ter veliko število častnikov in zastopnikov nacionalnih društev Po prenosu zemskih ostankov neznanega vojaka zn novo grobnico je poveljnik Belgrada general kosič imel daljši govor o zaslugah padlih junakov za jugoslovansko svobodo. V trenutku, ko so polagali ostanke neznanega junaka v novo grobnico, je 7 letal vrglo vence iz zraka na novi grob neznaega jugoslov. junaka.
zobna pasta Chlorodont
Spored mladinskega tabora
GLAVNI TABORNI DAN
dne 29. junija (praznik sv. Petra in Pavla) dopoldne:
5: budnice;
5: sv. maša in skupno sv. obhajild vseh članic, mladenk in gojenk v. uršulinski cerkvi, Kongresni trg; 5: sv. obhajilo v ljubljanski stolnici za člane ZFO; 5.30: pri Frančiškanih sveta maša in sveto obhajilo za članstvo Prosvetnih' društev; , 6.30: zajtrk;	! >W , •>
7: zbirališče za sprevod (po ulicah!
okrog Jugoslovanske tiskarne); 8: sprevod krojev in narodnih noš pd glavnih ulicah na Stadion; 10.30 a) sveta maša z ljudskim petjem ev« harističnih pesmi, cefkveni govor; ;§{ b) trije govori (med temi en zastop-'«; nik PZ), največ po 10 minut, podajo j® resolucije iz zborovanj prejšnjega dne;
12.30—13.30: kosilo za sodelujoče članstvo; 13.30: zbor vseh sodelujočih na določenih zbirališčah.
POPOLDNE: 14.30—18: Javni nastop na Stadiona
1.	Rajalni pohod in proste vaje mladcev ZFO.
2.	Rajalni pohod in proste vaje mladenk VDK.
3.	Nastop češkoslovaških Orlic.
4.	Nastop češkoslovaških Orlov.
5.	Nastop inozemskih gostov (po možnosti vseh naenkrat) z raznimi prostimi in skupnimi vajami.
6.	Rajalni pohod in proste vaje članic VDK.
7.	Nastop najboljših mednarodnih telovadcev na orodju.
8.	Vzorni nastopi inozemskih gostov z redovnimi, prostimi in simultanimi vajami na orodju itd.
9.	Rajalni pohod in proste vaje članov ZFO.
10. Nastop konjenice. 1. Objava rezultatov tekem in slovesna razdelitev daril zmagovalcem (po olimpijskem načinu).

Torpedovka „Ljubljana zaplavala v morje
Split, 28. junija. AA. Danes so tli slovesno spustili v morje našo nov« veliko torpedovko, ki nosi ime »Ljubljana«. Slovesnosti so sc udeležilo številne visoke civilne in vojaške osebnosti, med drugimi tudi kraljcv zastopnik, načelnik glavnega generalštaba, armijski general Milan Nedič s soprogo. ki jo ktiniovala »Ljubljani«, ban primorske banovine Jablnnovič in ljubljanski župan dr. Juro Adlešič, z tiickterimi ljubljanskimi občin, svet-uiki.
Vidov dan v Belgradu
Belgrad, 28. junija, m. Danes so se v vseh' belgrajskih cerkvah vršile zadnšnice za Vidov dan. Zadušnici v saborni cerkvi je prisostvoval zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Sonder-mnjer, predsednik vlade dr. Stojadinovič, vojni, minister Marič, prosvetni minister Spnho, ven drugih ministrov, predsednik Narodno skupščine Stevan čirič ter predstavniki vseh uradov. Službo božjo v katoliški cerkvi Kristusa Kralja je opravil župnik dr. Pctrič, prisostvoval pn ji je zastopnik Nj. Vel. kralja ter predstavniki vseh ministrstev.
Praznovanje Vidovega dne v Zagrebu
Zagreb, 28. junija. AA. Na današnji vidovdon-ski praznik je bila v zagrebški katedrali ob 10 dopoldne slovesna služba božja in »Te Deum...<! Službo božjo je opravil kanonik Volarič ob asistenci več duhovnikov. Udeležil se jn je tud,i poštni minister Vojko Cvrkič, dalje ban savske banovine dr. Viktor Ružič, zagrebški župan Peičič, zastopnik poveljnika zagrebške armije general Nedeljkovič, rektor univerze dr. Lovrič, več generalov, višji uradniki banske uprave, predstavniki raznih ustanov ter mnogoštevilno ostalo občinstvo. Takoj zatem je bila zahvalna služba božja tudi v pravoslavni cerkvi. Udeležili so se je razni odlični predstavniki. Enako svečanosti so bile tudi j>o drugih cerkvah.
Zagrebška vremenska napoved: Poslabšan .je vremena.
Dunajska vremenska napoved: Pretežno jasno in toplo, od zapada eo bližajo motnje vremena,
Drobne novice
Slovenskim dekletom!
Dne 24. juliju je na Brezjah velik tabor slovenskih katoliških deklet. Na tabor naj pridejo slovenska, verna in poštena dekleta. Vsaka udeleženka tabora bo morala imeti taborno knjižico in znak, ki pa dobi za 3 din v pisarni Pripravljalnega odbora v Vzajemni zavarovalnici. Dekleta prijavite se takoj za Brezje.
Koledar
Sreiia, 29. junija: Peter in Pavel, apostola. Četrtek, 30. junija: Spomki sv. Pavla, apostola; Lucina.
Novi grobovi
-f- V Ribnici na Dolenjskem je nenadoma umrl gospod inž. Anton Rudež, veleposestnik in industriatec. Pogreb bo v četrtek ob 4.30 popoldne iz njegovega
doma na Ungarju na pokopališče v Hrvači. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožaljel
Osebne vesti
\a poljedelsko - gozdarski fakulteti v Zagrebu je bil 24. t. m. diplomiran za inženirja agronomije g. VeseliC Miran iz Ormoža. Čestitamo!
Iz sodne službe. V 4. skup. 1. stopnje je napredoval Anton Kuntarič, starešina okrajnega sodišča v Tetovu; v 6. skup. sta napredovala Leopold Rupnik, okrožni sodnik v Prokulju, in Alojzu Ferlan, okrož. sodnik v Velesu; za sodnika okrožnega sodišča v štipu je postavljen Vladimir Kaz-min, okrajni sodnik v Stolcu; upokojen .ie Emil Josip Šink, višji pisarniški oficial 7. skupine na okraj, sodšču v Ormožu.
Češki krep, vzorčast . din t1— Etamin vzorčast din 8"—, i« Beli krepi . din 10'— do M — Platno za obleke,
pastelne barve . . din 1» Bemberu vzorčast . . din 1»' Pique svila črtasta .din « —■ Brisače pravo platno din 8»u ..........do 12-
^SOUVAH
Kb' * STNl TRG 24
ravnate!islvo prošnjo za sprejem, kolkovano z 10 din. Prilože naj izpričevalo o nižjem tečajnem, oziroma završnem izpitu in rojstni list, iz katerega je razvidno, da v tekočem koledarskem letu ne bodo dosegli 18. lela starosti (da torej niso rojeni pred letom 1921). Če 6o to starost prekoračili, morajo najprej vložiti na kr. bansko upravo prošnjo za spregled starosti. (Kolek 10 din, prilogi kakor zgoraj.) Tudi take prošnje se vlagajo preko ravnateljstva učiteljske šole, na kateri žele biti učenci sprejeti. Dne 29. avgusta t. 1. naj se vsi kandidatje za sprejem zglase ob pol 8 zjutraj v ravnateljevi pisarni, da bodo šli na zdravniški pregled ln da bodo delali izpit iz petja. Absol-ventje meščanskih šol bodo nato delali še poseben pismeni in ustni izpit iz narodnega jezika in ustni izpit iz matematike. Podrobnosti o tem izpitu so objavljene v Službenem listu kralj, banske uprave dri.vske banovine z dne 18. junija 1938 in v Iz-vestju drž. učiteljske šole v Ljubljani za šolsko leto 1937-38.
Ljubljana
v sredo, dne 29. junija 1938
Gledališče
Opera: Sreda, 29. junija: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Četrtek. 30. junija: »Manon Lescaut«. Red Četrtek. Zaključek operne sezone.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne; dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelnburgova ul. 7.
1 Zastopniki inozemskih mladinskih društev na obisku pri »Slovencu«. Zastopniki inozemskih mladinskih društev, ki se udeležujejo mladinskega tabora v Ljubljani, 60 počastili Jugoslovansko tiskarno in uredništvo »Slovenca« s svojim obiskom. Ogledali so si natančno vse prostore in delavnice ter izpovedali svoje občudovanje, da imajo Slovenci tako dobro urejen tisk in na razpolago tako moderno tehnično opremo.
2 uri smeha!	Za staro in mlado!	2 uri smeha!
Novi domisleki slavnih komikov Stanlla in Olia v sijajni burki
(Die Ritter ohne Furcht und Tadel)
KINO MATICA 21-24 Ob 11., 15., 17., 19. in 21. uri!	Znižane poletne cene!
_ Župni muradom in voditeljem DL reda. Vse
»evrnjene izkaznice za vseslovenski tretjeredni tabor na Brezjah smatramo za prodane. Po izkaznicah bomo naročili ojačenje vlakov. Število udeležencev bomo naznanili železniški direkciji v četrtek 30. junija popoldne. Večje število udeležencev naznanite brzojavno! — P. Odilo, O. F. M. prov. kom. III. reda.
— Jeglicevci! V torek, dne 5. julija t. 1., na praznik sv. Cirila in Metoda bo v zavodih redni letni sestanek. Ob 9 bo sv. maša za pokojne tovariše in ustanovitelja, nato redni dvoletni občni zbor društva »Jeglič«. Ob 11 bo imela svoj redni letni obi'ni zbor tudi zadruga »Jeglič«. Po končanih zborovanjih bo v zavodu skupno kosilo. — Klubi na.| pošljejo po zastopnikih poročila o svojem delov anju za društveni občni zbor. _
Ne dovolite, da Vam kukavica znese jajce v Vaše zdravje!
originalna, naravna in zdravilna
je samo ena,
ona z rdečimi srci. Zdravje in užitek!
— Slovenski knez Kocelj. V kratkem izide v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani težko pričakovano delo vseuč. prof. dr. Franca Grivca Slovenski knez Korelj kot bibliofilska izdaja v 300 nu meri ran i h izvodih. Delo, ki ima namen, da prikaže Slovencem najsvetlejšo dobo njihove politične samostojnosti, bo obsegalo 304 strani na najfinejšem Zandersovem antičnem papirju v dvobarvnem tisku (črno-rdeče) in bo razkošno opremljeno s 33 inicialkami in 29 večinoma postranskimi viujetami, ki so delo priznanega akad. slikarja Slavka Pengova. Poleg tega bo imela knjiga 12 piilog na papirju za umetni tisk in en dvostranski zemljevid, ki prikazuje politično razdelitev slovenskega ozemlja v devetem stoletju. Vezana bo v celo usnje, prav tako po načrtu akad. slikar,a Slavka Pengova. — Subskribenti, ki se priglase do konca junija t. I. direktno pri založbi, dobijo bibliofilsko izdajo te knjige za 240 din, pozne,ii- pa bo orna znašala 300 din. Pripominjamo, da pri nuinerirani bibliofilski izdaji naročniki naših knjižnih zbirk ne dobijo običajnega 25% popusta. Naročniki Kosmosa, ki želijo namesto navadne bibliofilsko izdajo, doplačajo k naročnini Kosmosa še 171 din.
Lep spomenik • dar pokojnin
spomenike« -•Minest Interesentov
Stalna razstavi. »tik« cmm
FRANJO KUNOVAR. >-m»HW St. KiM-ljaMfaM TaL4Mt
— Sprejem v I. letnik učiteljišča. V I. letnik
drž. učiteljske šole v Ljubljani bo v šolskem letu 1938-It,■) sprejetih 40 učencev. Učenke se to leto ne bodo sprejemale. Sprejemali se bodo učenci, ki so opravili nižji tečajni izpit na kaki srednji šoli ali pa završili izpit na meščanski šoli. in sicer od meščansko-šolskih absolventov samo taki, ki so opravili završni izpit z odličnim ali s prav dobrim uspehom. Vsi učenci, ki žele biti sprejeti, naj vlože (osebno al pismeno) v teku meseca julija na
—	Pouk ... Vzgoja... Telesna okrepitev ...
Vse to in še več nudi dekliški zavod v Škofji Loki učenkam, ki obiskujejo tamkajšnje šole. Razen temeljite izobrazbe in prave krščanske vzgoje nudi zavod učenkam tudi vse prednosti letovišča. Učilnice in spalnice so svetle in zračne, oddaljene od svetnega hrupa in cestnega prahu, nameščene visoko gori v škofjeloškem gradu, z edinstvenim prekrasnim razgledom preko vse naše Gorenjske. Zavod ima prostrano dvorišče, lep obširen vrt, velik senčen lipov drevored, lasten vodovod, kopalnice in vse pogoje za gojitev najrazličnejšega športa. V zavodu sta ljudska in meščanska šola, šestmesečna kmetijsko-gospodinjska šola, zasebni trgovski tečaj, združen s tečajem za šivanje in vezenje, in tečaji za vse moderne jezike, v katerih se predvsem goji konverzacija in nudi prilika za vsesplošno višjo praktično izobrazbo. Učenke se lahko uče vsakovrstne glasbe. V vse imenovane šole in tečaje sprejema zavod deklice iz vse naše države predvsem kot gojenke, a tudi samo kot učenke. Natančnejša navodila in prospekte daje uršulinski dekliški zavod v Škofji Loki.
—	Krajvni odbor za XX. jubilejni mednarodni katoliški esperantski kongres, ki bo v Ljubljani od 6. do 11. avgusta t. 1., sporoča vsem, da bo v času od 6. do 16. julija v Jakopičevem paviljonu Umetnostna razstava pod pokroviteljstvom častnega krajevnega odbora. Ker so za lastnike permanentnih vstopnic, ki so po 10 din, določene lepe nagrade (10 umetniških slik, ki jih bodo prejeli lastniki izžrebanih vstopnic), naprošamo vse, da nakupa teh vstopnic ne odklanjajo! — V času od 6. do 11. avgusta 1938 pa bo Filatelistični klub v Ljubljani priredil razstavo in borzo znamk pod častnim predsedstvm g. ministra Mehmeda Spahe in pod pokroviteljstvom g. direktorja pošle dr. Va-gaje in direktorja Avg. Juga. Obisk te razstave in borze toplo priporočamo in se Filatelističneniu klubu najiskreneje zahvaljujemo, da so sklenili prirediti svojo razstavo v času našega kongresa. — Vse, ki se zanimajo za kongres, opozarjamo na Radio-poročila; predsednik Krajevnega odbora g. Peter Golobič poroča od časa do časa v radiu vse važnejše priprave za »Naš XX. kongres«.
Mnogo Je sredstev
za pranje, toda
PERION
je samo edenl Odlično opere.
—	Dolomiti vas vabijo! Od 24. do 31. julija izlet z udobnim avtokaroen v Dolomite. Informacije daje in prijave sprejema Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Hotel Slon, telefon 26-45. Vhod iz Prešernove ulice.
—	Za 3 dni v Gorico—Trst z avtom po Vipavski dolini 10. do 12. julija; »Putnikova« prireditev za naše svetogorsko romanje. Vpisujemo do 2. julija. Priglasite se takoj za brezplačna navodila »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—Izberimo si dobrega stražarja, ki bo budno pazil, da se sovražniki ne priklatijo do naših zob. Cimean, Cimean, stražar naših zob.
—	Vsem čebelarjem. Obveščamo vse čebelarje, da bo v kratkem izšla nova naredba o prevažanju čebel v ajdovo pašo. Po tej naredbi bo mogoče postaviti čebele v ajdovo pašo le na določena stojišča, ki bodo navedena v naredbi. Čebelarjem, ki stalno vozijo čebele v ajdovo pašo, so njihova stojišča zagotovljena. Tem letos ni treba vlagati nikake prijave. Vsi oni stalni prevaževalci, ki teh stojišč letos ne bodo uporabili, jih morajo do 5. julija odjaviti. Na razpolago pa je še nekaj prostih stojišč. Za ta stojišča pa je treba vložiti prijavo do 10. julija. Seznami prostih stojišč bodo na razpolago pri okrajnih glavarstvih in Čebelarskemu društvu. (Poslati je znamko za odgovor.) Vsa stojišča za ajdovo pašo bo odslej nadzorovalo in jih oddajalo pristojno okrajno glavarstvo in ne županstva. Vse ostale podrobnosti bodo čebelarjem na razpolago, ko bo naredba izdana. Nova naredba obsega za letos le okraje Murska Sobota, Dol. Lendava, Ljutomer, Ptuj, Maribor desni brez in Škotja Loka. Za vse ostale okraje velja letos še stara naredba, zanje je treba stojišča prijaviti kot običajno doslej.
—	Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-josef grenčice«.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
Pozor pred žeparji
Ponovno svarimo ljudi, naj bodo previdni pred žeparji. Ze sedaj je ljubljanska policija aretirala neko predrzno žeparko, ki prav rada krade po cerkvah. Udefleženci naj skrbno pazijo na svoje listnice in na ure. Posebno previdni naj bodo v cerkvah, na vlakih, zlasti na postaji Zidani most in pred vhodom na Stadion ter sploh povsod, kjer je gneča!
Slovenci v Italiji, pozor!
Kdor želi v Italiji prejemati »Slovenca« po pošti na svoj dom, naj sporoči tvrdki Giovanni Parovel. Trieste, Via fr. Densa 3. Mesečna naročnina za Italijo znaša lit. 16.50 in n«j ee nakaže vnaprej na čekovni račun g. Giovanni Parovela štev. 11—1649. S tem se prihranijo stroški, naročniku pa lakoj lahko postrežejo z listom. Seveda se mora pripomniti, da je poslani denar namenjen za naročnino »Slovenca*
Od Francozov sta prišla M. Hebrard, ki jc predsednik katoliške mladinske organizacije in predsednik Mednarodne katoliške mladinske zveze, ter M. Thibaudeau, generalni tajnik francoske zveze. Češkoslovaška delegacija je poslala Jožefa Rezničcka, glavnega urednika »Našinca« in predsednika zveze katoliških časnikarjev na Čsl. Spremljal ga je zastopnik ČTK v Belgradu dr. StancL Od poljskega zastopstva je prišel v spremstvu gg. Vidalisa Orožala in Vladislava Oleskega smgr. Leopold Bilko, vrhovni duhovni vodja vse poljske katoliške mladinske organizacije. Uredništvo se odličnim gostom za izkazano pozornost iskreno zahvaljujejo.
KINO KODELJEVO
Danes ob '/j6 in '/-'9, jutri ob '/a9 dvojni spored
Hiljonar - dobrotnik (Garry Cooper)
in Don OuiChol« najboljši velefilm nedavno
umrlega basista FJODORA SALJAPINA
1 Ne bo vročine v nočni tišini pri Najsvetejšem v stolnici, kjer se zbiramo stražarji in častilci presv. Srca Jezusovega vsako noč pred prvim petkom. Pridite možje, fant je in gospodje I Naše število se mora množiti, smo zatrjevali ob slavili slov. Evharističnega kongresa. Naj se ta beseda uresničuje! Naj raste naše navdušenje za Kristusa-Kralja. Mladina, ki je v katoliškem taboru, naj ima v nas lepe zglede vsaj v ljubezni do presvete Evharistije, ko nas v marsičem, kar tiče verskega udejstvovanja, že prekaša. Za noč pred 1. julijem je določena »Pobožnost do dragocene krvi Kristusove«. Posebne knjižice bodo pripravljene. Dobe se pa tudi v trgovini »Ničman« za nekaj din. — O tej pobožnosti je zapisal kardinal Vaughan tole: »Našega srca ne more nič tako prežeti z gorečo ljubeznijo do svete osebe našega ljubega Zveličarja, kot stanovitno in hvaležno premišljevanje našega odrešenja in posve-čenja po dragoceni krvi Kristusovi.« — »Vsakokrat, kadar daruješ to sveto kri, ki te je odkupila, prineseš Bogu dar neizmerne vrednosti, ki ga nihče ne more nadomestiti.« (Sv. Magdalena Pac.) — Darujmo presveto kri Kristusovo za Cerkev, za spreobrnjenje grešnikov, za uboge duše v vicah in za lastne zadeve!
I Ameriške Slovenke pridejo. Dne 30. t. m. se pripelje z jutranjim brzini vlakom ob 8.50 večje število ameriških Slovenk, članice Slovenske ženske zveze na obisk v domovino. Katoliške žene in deklela se bomo udeležile sprejema v Ljubljani na glavnem kolodvoru. — Slov. kršč. žen. zve-7.
1 Stadion — fotografski posnetki. Prosvetno društvo Bežigrad je založilo prav dobro uspele snimke Stadiona po kar moči ugodnih cenah in jih vsem obiskovalcem mladinskega tabora priporoča v nakup. Enako ima v zalogi in prodaji najrazno-vrstnejše posnetke sprejemov in sprevodov, ki so se te dni izvršili v Ljubljani. Ene kot druge slike bodo za vsakogar lep, ponosen in trajen spomin na veličastne dni, ki jih pravkar preživlja Ljubljana. Zato ni dvoma, da boste radi segali po njih. Dobite jih v veži palače Vzajemne zavarovalnice, na Stadionu in po cestah jih pa nudijo v prodajo člani Prosvetnega društva bežigrajskega, ki nosijo pripete trakove z napisom »Odsek Bežigrad«.
Splošno kleparstvo
napeljava vodovodov in preizkušnja strelovodov ter spro jem vseh sem spudnjočih del po zelo ugodni ceni. Se priporočam: Stanho Kezele, Bohoričeva 3, LjuMInna
1 Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani
ponovno opozarja vse svoje člane in članice, da namerava prirediti v nedeljo, dne 3. julija društveni izlet v Repnje po sledečem sporedu: Ob 7 zjutraj odhod 7. avtobusi izpred kavarne Evrope. Po prihodu v Repnje sv. maša z ljudskim petjem, nalo piknik pri sv. Tilnu. Skupno kosilo pri šol. sestrah v Rept:jah. Popoldne v Skaručni litanije z ljudskim petjem, nato južina in prosta zabava. Povintek v Ljubljano z avtobusi okoli 7 zvečer. Stroški za avtobus in celodnevno prehrano za člane z legiiiniacijo 30 din, za goste in prijatelje naše Piosvcte 35 din. Prijave sprejema naš predsednik g. Pleničar, Miklošičeva cesta 10 (telefon 29-79) najpozueje do 1. julija opoldne.
1 Spoštovanemu občinstvu Sp. Šiške! V nedeljo, 3. julija 1938. bo prostovoljna gasilska četa Ljubljana-Sp. Šiška praznovala 50-letnico svojega obstoja. Vljudno naprošamo cenj. hišne posestnike, da okrase ta dan svoja poslopja z državnimi zastavami. — Na pomoč! Upravni odbor.
1 Sedejeva družina sporoča svojim članom, da bo maša zadušnica po pokojnem župniku msgr. Josipu Abramu v nedeljo, dne 3. julija 1938 v frančiškanski cerkvi pred glavnim oltarjem. Pridite, da pomolimo za dušo našega Trentarja. Uro bomo še javili.
1 Ahiturienti VRL b klasične gimnazije v Ljubljani iz leta 1928 se zberemo k desetletnici mature dne 2. julija 1938 ob 20 zvečer pri Čadu.
1 Najden utopljenec. Pred dnevi je v Ljubljanici, kakor smo že poročali, utonil v bližini Cirnovega grabna 24-letni Alojzij Cankar, doma z Dvora pri Polhovem gradcu. Včeraj okoli 830 so našli njegovo truplo na Spici, Obvestili so takoj policijsko upravo. Policijska komisija je pdredila, da so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu,
Versko - socialni tečaj »Bistrice"
Kamniško dijaško počitniško društvo »Bistrica« bo letos 14. in 15. avgusta z velikimi slovesnostmi praznovala 25 letnico, odkar pod geslom »Z Bogom za narod« zbira in vzgaja mlade študente v značaj-ne katoliške izobražence. Kot uvod v jubilejne proslave se bo vršil v Groblljah od 4. do 7. julija zvečer versko-socialni tečaj s sledečim sporedom:
Ponedeljek, 4. julija ob 6 zvečer: Uvodna beseda (preds. »Bistrice« M. Golob). Kulturne in r>o-litične zahteve Slovencev (minister dr. M. Krek).
Ob 8: Kresovanje: Govor (J. Vombergar). Nato na prostem narodna igra »Čudo kresne noči«, spisal J. Vombergar. Po igri petje pri kreeu.
Torek, 5. julija:
ob pol 9: Katolicizem — totalitarni življenjski nazor (univ. prof. dr. J. Fabijan);
ob pol U: Mladina in vera (prof. F. Terčelj); ob 3: Važnost Katoliške akcije (univ. prof. dr. A. Odar);
ob 5: Katoliški inteligent in tisk (inž. Sodja). Sreda, 6. julija:
ob pod 9: Socialne naloge katoličanov z ozirom na komunizem (urednik Fr. Kremžar);
ob pol 11: Narodni socializem in fašizem (ur. dr. I. Ahčin);
ob 3: Socialni položaj kamniškega okraja (ur. dr. I. Ahčin);
ob 5: Kako si je Krek mislil študenta (ravnatelj I. Dolenc).
Četrtek, 7. julija:
ob pol 9: Sodobno kulturno dello dijaka med ljudstvom (ravnatelj dr. K. Capuder);
ob pol 11: Slovenski kulturni problem (prof. J. Šolar);
ob 3: Narodno-obrambno delo (urednik dr. Al. Kuhar);
ob 5: Katoliška edinost (prof. dr. V. Fajdiga); ob 6: Zaključna beseda, nato slovesne litanije. Vsak dan l>o ob pol 7 zjutraj sv. maša s kratkim nagovorom. Ker ima tečaj strogo krajevni in jubilejni značaj v edini želji, da mladim fantom kar najbolj pripomore k doslednemu osebnostnemu verskemu življenju in temeljitemu poznanju modernih zmot, zato je za tečaj rad dali dovoljen je tudi prevzv. gospod škof dr. G. Rožman. Prav iskreno so vabljeni vsi kat. študentje kamniškega okraja, da se tečaja gotovo udeleže, da v bratski ljubezni in vsi eno v Kristusu dobimo novih moči za bodoče delo in naloge, ki nas čakajo. Prav tako so vljudno vabljeni vsi društveni starešine, duhovniki kamniške in moravške dekanije, vsi krajevni predstavniki ter prijatelji dijaškega gibanja, h kresovanju pa je vabljena vsa okolica.
Iz Julijske krajine
Idrija. (Nova sv. maša.) V nedeljo 10. julija bomo imeli v Idriji zopet vesel praznik: g. Karel Jereb sa-lezijanec z Rakovnika pri Ljubljani, bo pel 6vojo prvo sv. mašo. G. novomašnik je nečak vipavskega dekana g. Ig. Breitenbergerja.
Osebna vest. G, Vinko Aljančič, župnik v Kredu pri Kobaridu, ki je pred par tedni zapustil svojo du-hovnijo in se odšel zdravit k svoji sestri v Kranj, leži sedaj v Leonišču v Ljubljani. Gre mu na boljše. Želimo, da bi čimprej okreval in se vrnil med nas.
I Rusije se je vrnil rudar Rudolf Popek iz Kala na Kanalskem. Popek ni bil vojni ujetnik, temveč je šel v Rusijo pred sedmimi leti kot rudar z večjo skupino tovarišev iz Holandije. Delal je v rudnikih v Sibiriji, kjer se je tudi poročil. Pozneje je delal na Krimu. Kot italijanskega državljana so tudi njega izgnali; izgnali so tudi mnogo drugih inozemcev, ker so jim očitali, da delajo sabotažo. Preden je odpotoval, je bil 6 mesecev v preiskovalnem zaporu, kjer so na zelo stroge in učinkovite načine skušali izvleči iz njega stvari, za katere ni nič vedel. Ne da bi mu dali na razpolago kaka sredstva, so ga lepega dne odpeljali do državne meje. Ženo in otroke je moral pustiti v Rusiji, vendar je napravil korake, da jim dovolijo priti za njim.
Stoletnica, mostu. To stoletnico, ki sicer ni nič posebno izrednega, |>raznujemo letos v Gorici. — Kratki in nizki most čez Koren, ki veže nekdanjo Semeniško ulico, sedaj ulica Roma, s Placuto, je letos sto let star. V okras in opomin nosi na ka-menitni ograji soho sv. Ivana Nepomuškega. Kot pove plošča, vzidana v ograjo, je dal most sezidati mestni sodnik Antonio Bujatti.
Duhovniške vesti. G. Mirko Filej, kaplan v Idriji, je imenovan za vikarja v Mavhinjah. Novomašnik g. Dušan Bratina gre za župnega upravitelja v Stomaž na Vipavskem. G. kaplan Artur Zaletel v Komnu je imenovan za župnega upravitelja v Vojščici, odkoder bo upravljal tudi Temenico, ker je tamošnji g. župnik Kavs obolel. Za kaplana v Komeu pride novomašnik g. Jožef Zorž.
Drago plačane češnje. Slikar Josip Scamperle iz Trsta je šel preteklo nedeljo obiskat svojega prijatelja v Sežano. Prijatelj ima za hišo vrt, na katerem stoji z zapeljivim rdečim sadežem bogato obložena češnja. Podjetni Tržačan si je zaželel, da bi se na drevesu nazobal okusnih češenj in je zlezel med veje. Nesreča je pa hotela, da veja, na katero je sedel, da bi opravil prijetno opravilo, ni zdržala njegove teže: zlomila se je in nepo-čakani gost je treščil na tla. Dobil je razne, precej težke poškodbe in so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v tržaško bolnišnico.
Neurje nad Celjem Vnetno
Celje, 28. junija.
Danes ob 2 popoldne so se začeli zbirati na zahodni struni Celja temni oblaki, ki so se kmalu razširili nad vso celjsko okolico. Ob treh popoldne se jc ulila močna ploha s precej (letelo točo. Nevihta je po 15 minutah odnehala, vendar je napravila veliko škode na telefonskem omrežju in na omrežju mestne elektrarne. Uničene so vse žarnice v Vodnikovi, Prešernovi in Strossmajerjcvi ulici, na okopih pa je pokvarila dva radio-aparata. Poškodovanih je nad 50 telefonskih varovalk, zaradi česar so
telefonske zveze prekinjene. Nn občinskem travniku in mestnem pokopališču je nevihta jiresenetila Verstovškove iz Peharja, ki so prav spravljali seno v kupe. Med njimi je bila 73-letna zasebnica Mikše Polonija iz Čreta, ki je pomagala grabiti. Ker še ni deževalo, so ostali vsi na travniku in naprej grabili. Naenkrat je strela udarila in Mikše je obležala mrtva na tleh. Njeno telo ni ožgano, zaradi česar domnevajo, tla je strela udarila blizu nje, njo pa je zadela kap. Verstovškovi so se silno ustrašili, gospodinja pa jc oglušela. Mikševo so odpeljali v mrtvašnico mestnega pokopališča.

Daleč po Sloveniji je odjeknila vest, da je v ponedeljek zjutraj, dne 27. junija, nenadoma izdihnil dušo katehet Franc Kogej, star 54 let. Rodil se je v ugledni učiteljski družini nadučitelja Kogeja na Brezovici 16. marca 1884. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, nato je stopil v ljubljansko bogoslovje, za mašnika je bil posvečen 15. julija 1907. Najprej je služboval kot kaplan na Jesenicah. Ze tukaj je razvijal svoje lepe zmožnosti kot organizator petja in glasbe. Ustanovil je orkester in s tem se je začela nova, živahna doba glasbene in pevske kulture na Jesenicah. Z Jesenic je prišel kot beneficiat v Šmartno pri Litiji, kjer ga je zalotila svetovna vojna. Bil je poklican v vojsko za vojnega kurata. Po končani vojni je bil nastavljen za duhovnega pomočnika v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer je služboval kot nadučitelj njegov svak f Janko Bajec. Nato je služil nekaj časa kot katehet na meščanski šoli na Prulah v Ljubljani, potem je postal katehet na osnovni šoli v Št. Vidu nad Ljubljano. Ko se je leta 1928 v Št. Vidu nad Ljubljano ustanovila meščanska šola, je postal Kogej njen prvi katehet in poučeval tukaj do svoje smrti. Vmes pa je poučeval tudi na meščanski šoli v Dravljah. Pred dvema letoma je postal katehet na meščanski šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani in obenem poučeval tudi v Št. Vidu.
Franc Kogej je bil rojen katehel in govornik. Na teh dveh poljih je pokazal svoje izredne zmožnosti. Ves je živel za svojo katehetsko službo. Za to sta ga odlično usposabljali zlasti dve lastnosti: njegova nenavadna ljubezen do mladine in njegovo vesino in temeljito pripravljanje Za šoTč.'Kako je ljubil svojo mladino v šoli, o tem bi vedeli povedati že danes tisoči, -ki »jih ja ..poučevalfev šoli. Pa tudi mladina je v njem takoj zaslutila svojega očetovskega prijatelja in voditelja in se ga ob prvem srečanju z vsem srcem oklenila. Kogej je bil po priznanju svojih predstojnikov najboljši katehet v škofiji. Imel je izreden dar, da se je znal res vživeti v otrokovo dušo; z ljubeznijo si jo je odprl, z nazornim poukom jo je oplodil, z neprisiljenim humorjem jo je razvedril. Katehet Kogoj se ni držal nobene šablonske metode, njegova metoda je bila čisto njegova. Znal je s čudovito spretnostjo združevati ljubezniv humor z resnobo verskega pouka. V tem je bil neprekosljiv, in če kdaj tega ni mogel doseči, kakor bi bil rad, je bil naravnost nesrečen. Odkrito pa je priznaval, da smatra svoje uspehe za dar božji.
Franc Kogej je bil tudi odličen govornik. Njegovi cerkvehi govori so bili vsebinsko in jezikovno prvovrstni, bodisi da je govoril odraslim ali šolski mladini. Še sedaj po toliko letih je vse govore pisal, ker se je dobro zavedal resničnosti reka: »Qui ascendit sine labore, descendit sine honore,« in ni predrzno zaupal v besede: »Dabitur vobis in illa hora ...«
Sodeloval je zelo uspešno pri Zvezi slovenskih bojevnikov. Po vsej Sloveniji ga poznajo kot govornika na zborovanjih Zveze slovenskih bojevnikov, ki se vrše vsako leto na Brezjah. Tu so se zbirali pri Mariji Pomagaj tisoči in tisoči bivših vojakov iz svetovne vojne okoli svojih bivših ku-ratov Bonača in Kogeja, ki sta bila duša teh zborovanj. Prekmalu za Bonačem je omahnil v grob tudi njegov naslednik, bivši vojni kurat Franc Kogej.
Kateheit Kogej se je z veliko požrtvovalnostjo udejstvoval tudi na karitalivnem polju. V šoli je znal učence navdušiti, da so mu pridno prin^'iali svoje skromne prispevke za misijone in vsako leito je pošiljal lepo, navadno največjo zbirko v ta namen. Tudi v veseli družbi je znal takoj dobiti nekaj dinarjev »za zamurčke«. Zlasti vneto je skrbel za prispevke Vincencijevi konferenci v Št. Vidu, ki ga šteje med svoje najbolj agilne odbornike.
Kogej je bil daleč naokrog slovit družabnik in ialjivec. Odlikoval ga je pristen naraven humor. Vsak položaj v družbi je znal z izredno spretnostjo porabiti za svoje smešne domisleke, s katerimi je družbo vedno spravil v dobro voljo. Ni se razgibal v družbi, ki je ni poznal, a vsaka družba, ki ga je enkrat spoznala, je vedno zopet spraševala: >Kje pa je gospod katehet?« Vedno pa se je najbolje počutil in razvijal v duhovski družbi.
Zdaj pa smo Te, dragi Francelj, tako nepričakovano izgubili. Kdo? Tvoje ljubeče sestre, Tvoji drugi sorodniki, Tvoji mnogoštevilni učenci, Tvoji sobratje. Tvoji prijatelji in znanci. Izgubili smo Te, a pozabili Te ne bomo nikdar. Tudi Ti ne pozabi nas pri Bogu! Z Bogom, dragi Francelj!
Dr. I. S.
Tovariši bojevniki! Najvišji Poveljnik je poklical k sebi našega zvestega tovariša in odbornika g. Franca Kogeja, bivšega vojnega kurata in ka-teheta v Št. Vidu, da ga za vestno službovanje nagradi z najvišjim plačilom. Dolžnost slehernega bojevnika je, da ga na njegovi zadnji poti spremi do preranega groba. Bojevniki se zberemo v četrtek, dne 30. junija, ob tričetrt na 9 pred ljudsko šolo v Št. Vidu.	Zveza bojevnikov.
Trbovlje
»Kirchfeldski župnik« se bo predvajal v kinu Društvenega doma od t. do 4. julija, to je od petka do ponedeljka. Na praznik v sredo pa veseloigra »Konfeti«. Glavne vloge imajo svet»vnoz.najii komiki in pevci Holt, Moser in Slezak.
V spomin padlim
junakom in borcem
Ljubljana, 28. junija.
Vidov dan je posvečen padlim junakom in borcem za svobodno in zedinjeno našo državo. Današnja žalna svečanost je bila res v znamenju bratskih in prijateljskih narodov. Ljubljana se je okrasila že pred dnevi z državnimi in drugimi zastavami. Naši bratje in prijatelji so globoko ume-vali ta naš veliki žalni praznik, ko se spominjamo z vdano dušo vseh velikih žrtev za svobodo in enotnost. Hkratu je bil na Vidov dan zaključek šolskega pouka na vseh ljudskih, srednjih in strokovnih šolah. Mladina je že zgodaj vrveia po mestnih ulicah in cestah. Vsem šolarjem so učitelji in profesorji kratko pojasnili pomen današnjega praznika.
V stolnici je bila ob 10 dopoldne žalna svečanost, ki jo je opravil škof dr. Grcgorij Roiman ob asistenci kanonikov in duhovščine. Tej svečanosti so prisostvovali minister za telesno vzgojo dr. Miletič, minister dr. Krek, ban dr. Marko Natlačen, minister v pok. inž. Dušan Sernec, zastopnik poveljnika dravske divizije brig. general Dodič, podžupan dr. Vladimir Ravnihar z mnogimi
občinskimi svetniki, dalje predsednik apelacijske-ga sodišča dr. Golia, višji državni tožilec dr. Kra-vina, predsednik okrožnega sodišča P. Keriič, drž. tožilec dr. V. Lavrenčak, dalje so zastopali finančno ravnateljstvo dr. Močnik in Mozetič, (»ožtno ravnateljstvo g. Lebar, železniško ravnateljstvo pomočnik ravnatelja inž. Kavčič in policijsko upravo dr. Haci u. Žalno svečanosti so se dalje udeležili zastopniki francoskih telovadcev in češkoslovaških Orlov, tako predsednik Mednarodno iveze katoliških telovadcev g. Hebrard, zastopnik čsl. Orlov g. Hruby. V stolnici smo opazili pri žalni svečanosti tudi številne češkoslovaške Orlice v pestrih narodnih nošah in Francozinje.
Žalne svečanosti so ee udeležili tudi zastopniki raznih kulturnih in gospodarskih korporacij. Navzoči so bili tudi francoski konzul g. Remerand, češkoslovaški konzul Minovsky, zastopniki drugih konzulatov.. Žalni svečanosti so dalje prisostvovali predsednik ZFO dr. Žitko z odposlanstvom, senator g. Smodej, za rezervne oficirje gg. Flere in Turel, za Legijo koroških borcev g. Kristan, za Zvezo bojevnikov gg. Waguer in Stoje.
E Dl NA TOLA2BA
Ljubljana pred glavnim
slavnostnim dnevom
Ljubljana, 28. junija.
Zmagoslavje je popolno! Radostni hodimo po ljubljanskih ulicah ter se veselimo dokazov, kako je slovenska katoliška mladina z ramo ob rami s češkoslovaško in francosko mladino zavzela Ljubljano. Manifestacija za manifestacijo se vrsti in dokazi bratstva ter prijateljstva med Slovenci, Cehi in Francozi. Naš Stadion, naš ponos, je oblegan od množic, ki prihajajo občudovat sijajne telovadne vaje.
Na Miklošičevi cesti grade lepo tribuno, ki bo do jutri gotova in ki sta si jo že dopoldne ogledala minister dr. Korošec in dr. Šramek. Pred to tribuno bo jutri, v sredo, najbolj veličfstna manifestacija, kar jih je kdaj Ljubljana videla!
V Ljubljano prihajajo množice slovenske mladine: z Gorenjskega, Dolenjskega in Notranjskega, s Štajerskega, pa tudi izza meja in celo iz Amerike. Vsi so deležni prisrčnih pozdravov in iskrenih sprejemov. Po uiicah hodijo gruče naše mladine, samozavestni fantje iu ponosna dekleta s tabornimi znaki na prsih. Tudi ves promet v Ljubljani se je povečal. Na tramvajih, avtobusih in avtotaksijih je vse polno naše mladine. Prenočišč za udeležence tabora pa je v sicer gostoljubni Ljubljani skoraj zmanjkalo.
Velika gneča vlada na Miklošičevi cesti. Tam so razstavljena prekrasna darila za zmagovalce mednarodnih telovadnih tekem. Občudovalci ugibajo: Kdo bo dobil prekrasne pokale in kipe, kdo bo dobil lepo uro ali to in ono darilo. Ugibanje je težavno, toda mladi svet, ki si je danes osvojil Ljubljano, zna računati s točkami. »Slovenec« in »Slovenski dom«, ki priobčujeta podatke o uspehih mednarodnih telovadnih tekem, gresta iz rok v roke, pa tudi pred oglasnimi deskami, kjer sta ta dva lista nalepljena, se drenjajo ljudje in ugib-ljejo, kdo bo prvak na tej mednarodni tekmi, kdo bo zasedel to ali ono mesto.
Proti nošam slovenskih fantov in slovenskih deklet so v začetku vladali predsodki, tako, kakor vladajo proti vsaki »novotariji«. Sedaj, ko so pa naši fantje in naša dekleta nastopila v večjem številu, ljudje spoznavajo, kako izrazit in moški poudarek ima fantovski kroj in kako ženski kroj podčrtava ženskost pri dekletih. Fantje vplivajo tudi posamič impozantno, dekleta pa so nad vse ljubka. Videti je tudi mnogo mladenk v ljubkih preprostih dresih.
Ljubljana je sedaj vsa v znamenju katoliške mladine in sedanji mednarodni tabor te mladine ne bo ostal brez posledic. Za trajno bo namreč vtisnil glavnemu mestu Slovencev svoj pečat.
900 kovinarjev na izleta
Skupna kovinarska sv. maša pri Sv. Katarini nad Zasipom Tržišhi župan g. Majeršič pozdravlja jeseniške kovinarje
Jesenice, 27. junija.
Pretekla nedelja je bila na Gorenjskem zopet pod vtisom izletov jeseniških kovinarjev. Obrat ekonomata in oddelka na planem je priredil svoj izlet na Sv. Katarino, na eno izmed najlepših izletniških točk Gorenjske. Z Jesenic so kovinarji odšli peš ob pol osmih. Po prihodu na izletno mesto je bila najprej sv. maša v zgodovinski cerkvi. Daroval jo je zasipški župnik g. Demšar. Maše se je udeležilo nad 400 ljudi, ostali so prišli pozneje. Tekom dopoldneva se je tam nabralo nad 000 ljudstva. Veliko navdušenje je nastalo, ko je kovinarje nagovoril zasipški župnik Demšar, se jim zahvalil za poset in jih povabil, da večkrat pridejo v ta lepi kraj, ki ga nazivamo oltar Gorenjske. Posebej je pozdravil zamisel izletniških [ J^editev KID, kajti če smemo toliko dni v letu skupaj trdo delati, naj še en dan skupaj v veselju preživimo. Ne, izletov ni treba ustaviti, če še misli kaj ustaviti, potem naj se ustavijo redukcije. Tiste bole podjetje in bole ljudstvo. Kovinarji so gospodu župniku priredili prisrčne ovacije. Izleta se je udeležil tudi generalni ravnatelj g. Noot, ki je ostal med izletniki do kosila. Izlet je bil
zaključen pred 6' zvečer brez vsakega incidenta.
Druga ižletna prireditev je bita v Tržič. Mar-tinarji so hoteli obiskati starodavno železarsko postojanko. Ta izlet je tvorilo 300 kovinarjev in svojcev. Po prihodu na kolodvor v Tržiču jih je pozdravil jeseniški župan g. Majeršič kot dobrodošle goste. Zatem je tajnik g. Japelj govoril o zgodovini Tržiča. Martinarji so si ogledali Tržič, popoldne pa so se peljali j< Sv. Ani nad Tržičem, kjer je bila prirejena tombola v lastni režiji. Mnogo tržiških meščanov je posetilo martinarje in ostali so dolgo med njimi. Tudi ta izlet je obiskal g. Noot, generalni ravnatelj KID. Številna udeležba kaže, kako so izleti priljubljeni, f>otek pa pove o izobrazbi jeseniških kovinarjev, ki so sposobni prirediti izlet brez vsakih incidentov, ki so običajni po naših pivnicah. Kovinarji so kar sami reditelji in to športniki, katerih na Jesenicah ne ijianjka.
Na največji izlet na jezero pri Završnici bodo povabljeni tudi časnikarji, da bodo videli, kako je železarna iz|>olnila dolgoletno željo delavskih zaupnikov in mnogih delavskih voditeljev v kraju. Naši izleti so zamisel delavstva samega.
30 letnica
Orlovske himne
Redko kdo še ve, kako, kje je nastala Orlovska himna. Zato hočem na kratko to popisati, kajti škoda bi bilo, da bi šlo to v pozabo in škoda bi bilo, ako bi se 30-lctnice ne spomnili. Škoda, da je ne more obhajati oni odsek, ki jo je prvi imel, igral in pel!
Leta 1908. je bil ustanovljen prvi Orlovski odsek v Mirnu pri Gorici na Goriškem. Ustanovitelji so bili štirje fantje: Vuk Anton, tedaj začetnik-organist-sa-mouk in organizator, dva študenta: Rusjan Ambrozij, sedaj šolski nadzornik, Marušič Gabrijel, sedaj poštni nadkontrolor v Ljubljani in Drevlje Ivan, sedaj kamnoseški mojster v Mozirju.
Bilo je vročega popoldneva meseca avgusta 1908., ko nas je bilo več mladeničev zbranih pri delu in pripravah za prvi Orlovski nastop na Goriškem. Med nami je bil tudi pokojni Jeločnik Aleksander, ki je vadil naše mlade in prve Orle na Goriškem. Mudil se je vse velike počitnice med nami, hitro in z vso požrtvovalnostjo nas uril. Vzljubili smo ga vsi takoj in on nas. Zato nas je še večkrat obiskal. Tistega popoldne prinese pismonoša velik pisemski ovitek. Ko ga odpremo, zagledamo na naslovni strani zvezka »Orlovska himna (zložil) skomponiral Vinko Vodopivec v čast bratom mirenskim Orlom.
Zložena je bila 4 glasno za harmonij ali klavir. Neizrečeno smo bili veseli vsi zbrani, in naš mladi organist, še-le začetnik jo je takoj poizkusil zaigrati na harmonij. Kar privzdigovalo nas je, vsi smo bili navdušeni. Kaj smo sklenili? Na našem prvem nastopu zadnjo nedeljo avgusta jo hočemo imeti in slišati. Naslednji dan se odpravimo prvi trije od gori omenjenih v Gorico h kapelniku — vojaške godbe 47. pešpolka, kjer so bili godbeniki sami Čehi. Zaprosili smo, da bi godba igrala na našem nastopu, kar je bilo tiste čase sploh v navadi, da je omenjena godba pri raznih javnih prireditvah in koncertih ter nastopih igrala. Pogodili smo se torej, da nam bodo igrali v javnem pohodu, pri sv. maši dopoldne (pri pohodu godbe na pihala in pri maši orkester) ter popoldne pri nastopu in zvečer pri koncertu. Kaj pa bomo igrali pri maši in pri nastopu, ko nimamo primernih skladb. Za mašo smo jim predložili knjigo Cecilijo in Brezmadežni, določili pesmi, ki so jih obljubili uglas-biti za inštrumente, za telovadni nastop — proste vaje nam je priskrbel pok. Jeločnik in obenem smo zaprosili, da nam inštrumenti igrajo našo Orlovsko himno, kar so prav rade volje obljubili in tudi krasno izvršili Ko so jo že igrali, so nam obljubili, da jo bodo igrali
tudi v sprevodu, kar se je takrat prvikrat tudi zgodilo, da je vojaška godba igrala v civilnem sprevodu. Navdušenje je bilo nepopisno. Tiste čase so imeli v Ljubljani še eno himno, ki pa nam ni tako ugajala. Oprijeli smo se sedanje in tudi ljubljansko orlovsko vodstvo je Vodopivčevo skladbo vzelo za oficielno Orlovsko himno.
Bolgarski inženirji
na Jesenicah
Jesenice, 27. junija.
Danes dopoldne so prispeli na Jesenice bolgarski topilniški inženirji, katere je vodil generalni ravnatelj največje bolgarske rudarske tvrdke Pernik g. S a p a s o v. Bolgare sta spremljala načelnik ministrstva za šume in rude v Belgradu g. C e k el i č in od rudarskega glavarstva v Ljul>-ljani g. inž. Zupančič.
Inženirji so si najprej ogledali obrate na Javorniku, nato pa po vrsti vse oddelke tvornice na Savi v spremstvu naših inženirjev in šefov posameznih oddelkov. Bolgari 6o bili gostje jeseniške industrije in jim je bila prirejena pogostitev v ovenčani dvorani. Pogostitve Bolgarov so 6e udeležili generalni ravnatelj g. C. Noot, prokurist inž. Petrovič, dalje šef plavža in martinarne inž. Rek ar, obratovodja na plavžu inž. Tur k, dalje inž. Le v i čn i k, inž. Nikolič, A. Kult a r in drugi, ki so Bolgarom razkazovali obrate. V imenu Kil) jih je pozdravil inž. Petrovčič kot drage slovanske goste-strokovnjake. Za prisrčen sprejem se je nato v bolgarščini zahvalil generalni ravnatelj g. Spasov.
Večina inženirjev je od premogovnika Pernik, ki je največje podjetje v Bolgariji in čisto v drž. rokah. Bolgari so se predvsem zanimali za naš moderni plavž in sploh za naše moderne naprave, posebno še, ko so slišali, dn je to naša najstarejša železarska industrija, katere početki segaj* stoletja nazaj. Ni to nobena nova tvornica, nego popravljena stara. Podjetji Jesenice in Pernik sta nekako enako veliki, povsod je zaposlenih nad 20 domačih inženirjev, Bolgarom je bila všeč naša zemlja, na kateri niso videli samo lepot, nego bogastvo na vodnih silah. Bilo je videti, da so vsi bolgarski inženirji dobro poučeni o naših gospodarskih in tudi kulturnih razmerah.
Popoldne so se odpeljali zopet na Bled, odkoder gredo dalje v Belgrad in v njihovo lepo zemljo. Posebno je inženirjem ugajala zamisel l.isfnpga tovarniškega lista in so postali mnogi naročniki.
jCt-iZt BONBONI
Odhodi posebnih vlakov
Posebni vlaki bodo vozili drevi s postaje Ljubljana glavni kolodvor, in sicer vsi vlaki proti Novemu mestu, Kočevju, Vrhniki in Rakeku s peronskih tirov, s skladiščnih tirov ob Masarykovi cesti pa vsi vlaki proti Zidunem mostu, Mariboru in Zagrebu. Za katere postaje so določeni posamezni vlaki, je razvidno na velikih plakatih po inestu in nn kolodvorih. Za kamniško in gorenjsko progo bodo vsi posebni vlaki odpeljali iz postaje Ljubljana Gorenjski kolodvor.
Prosimo vse udeležence, da vstopajo brezpogojno v one posebne vlake, ki so določeni za njihove postaje.
Nihč»> naj ne pride na postajo prej kakor pol ure pred odhodom onega vlaka, s katerim se bo odpeljal.
Upoštevajte, da je v Ljubljani nn tisoče udeleženicev, ki se bodo zvečer odpeljali, zato mora biti pri odhodu največji red, mir in upoštevanje navodil. Železniški uslužbenci bodo imeli težko nalogo in vsak naj jih pri njihovem
delu podpira in brez ugovora sledi njihovim odredbam, da bo mogoče točno po voznem redu.
odreci
da bo mogoče ves vlake odpraviti
Ambulanca bo danes tudi v Okrožnem uradu na Miklošičevi cesti
O votonterstva
Volonterstvo, kakor je v finančnem zakonu za leto 1938-39 uzakonjeno, ne rešuje težkega položaja prizadetih diplomiranih filozofov, niti težkega položaja naših srednjih šol. Nasprotno volonterstvo to nujno rešitev celo zavlačuje. Volonterji bi mogli postati predvsem tisti, ki žive v mestih, ki so gmotno krep-kejši. S tem bi se gmotno šibkejši še bolj odrinili.
Rešitev vprašanja bi bila v natančnem izvajanju določb zakona o srednjih šolah iz leta 1929 (§§ 8, 40 in 87.) in v znižanju službene dobe od 35 na 30 let. Minister prosvete bi moral seveda vsako leto v proračunu poskrbeti za dovoljno število novih mest, da bi se mogle izvajati vse določbe spredaj naštetih §§ zakona o srednjih šolah.
Volonterstvo bi bilo pa potrebno v obliki poskusnega leta, dokler se ne reformira filozofski študij na univerzah tako, da pridejo z njih metodično in pedagoško popolnoma pripravljeni kandidati v srednje šole.
Ljubljana, dne 8. junija 1938.
Dr. Karel Capuder 1, r. direktor I. drž. real. gimn.
Z navedenimi argumenti, ki odločno govore proti volontiranju,, se strinjam v celoti in to tembolj, ker se to stališče krije tudi s stališčem ljubljanske sekcije profesorskega društva.
Ljubljana, dne 8. junija 1938.
Dr. Tone Bajec 1. r. v, d. direktor,
20 let za umor brata
Celje, 28. junija.
Pred velikim senatom okro/.nega sodišča jo bila danes dopoldne razprava proti 41 letnemu Pintariču Francu, ki je 21. aprila letos v Srom-ljah z lovsko puško ustrelil svojega brata Josipa, da jc v nekuj minutah umrl. Franc je žo več lot kuhal jezo nad svojim bratom, katerega je tudi zaradi dote, ki bi mu jo moral brat Izplačati, dvakrat tožil. Sovraštvo med bratoma je Tastlo in Franc je grozil bratu, da mu bo polomil noge, oči izkopal in ga ustrelil. Sovraštvo je prišlo do vrhunca takrut, ko ga jc Jo.iip naznanil orožništvu zaradi grožnje, da ga ho umoril, zaradi česar je prišel brat pred sodišče in bil tudi obsojen. Kritičnega dne je okoli S zvečer prišel Franc domov iz Dečnih sel v Sromlje, kjer je stanoval njegov brat, z namenom, da brata ubije. Pod sukn jičem si jc skril lovsko puško, katero jo zložil v posamezne dele, s seboj pa jo vzel tudi dve patroni, ki sta bili napolnjeni s šibrami razne velikosti. Pri Zarnikovem vinskem hramu je opazil, da mu gre nasproti brni Ko se mu jc kakih 15 m približal, je sprožil puško in ustrelil brnta v prsi. Brat je divje tu kričal in se zgrudil, vendar je bil šc toliko pri sebi, du jc še vstal. Medtem gn je brat drugič ustrelil. Krogla je prestro-lila hrbet, vendar pa jc Josip še vstal in šel, ves krvav, kakih 18 in proti Zarnikovi zidanici, kjer so je zgrudil in po nekaj minutah izdihnil.
Pintarič Franc jc bil obsojen na 20 let robije in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Obdolženec je' kazen sprejel.
Slovenj Gradec
Literarni večer. Dne 3. julija ob 20 bo v dvorani Sokolskega doma I. slovenski literarni večer v Slovenjem Gradcu, na katerem bodo recitirali iz svojih del prvaki moderne slovenske literature, člani mariborskega Umetniškega kluba. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da se udeleži te narodne prireditve ter jo gmotno in moralno podpre. Z dobičkom se bo ustanovil fond za postavitev spomenika našemu največjemu slovenskemu pesniku dr. Francetu Prešernu, ki ga bomo postavili ob stoletnici njegove smrti. Upamo, da bo prireditev v narodnem delu združila vse zavedne Slovence ter tako dosegla 6Voj namen. .Pripravljalni odbor.
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Joseiova«
Srenka voda že od davnine preizkušeno omače sredstvo. Prava »Franz-Joseiova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče-
0*1. reg. S. br. 30474/35.
Krasno uspela mednarodna telovadna akademija
»i-
Ljubljana, 28. junija.
Snoči ob so jo vršila v veliki dvorani hotela Union velika mednarodna telovadna akademija, ki sc je je udeležila ogromna množica občinstva raznih narodnosti. Dvorana je bila nabito polna do zadnjega kotička. Med mnogimi odličniki, ki so se udeležili akademije, smo opazili, kot je včerajšnji »Slovenec« že na kratko poročal, zlasti prevzv. g. škofa dr. Gre-gorija Rozmana, ministra g. dr. Kreka z gospo soprogo, g bana dr. Natlačena z gospo soprogo, pomočnika divizionarja g. generala Dodiča, francoskega konzula g. Remeranda, predsednika Mednarodne telovadne unije g. univ. prof. Hebrard a, po-slevodecega podpredsednika ČSO g. Leiner-j a z gospo soprogo in gdč. hčerko, predsednika apel. sodišča g. Golia z _ gospo soprogo, g. prorektorja dr. Slavita, ki j prišel v zastopstvu g. rektorja, g. tajnika Vz.a., zavarovalnice Novaka Avgusta, ki je zasto pai g župana Adlešiča, načelnika CM) g. dr. Mleka in nač. moškega ČSO g. <lr. Rostislava Slavo ti nek a, mons. Bilka, zastopnika Poljakov, g. Smolčiča, češkoslovaškega konzula v Splitu, predsednika ZFO g. dr. Žit k a z gospo in nešteto drugih zastopnikov raznih organizacij. Posebej moramo omeniti tudi g. župnika tumpeja, ki se je udeležil akademije z 20 belgra jskimi otroki.
Ko je železničarska godba »Sloga« po vrsti odigrala češkoslovaško, francosko, poljsko in jugoslovansko himno, ki jih jo občinstvo poslušalo stoje, je stopil na oder, ki jo bil okrasen z jugoslovansko, češkoslovaško, francosko, poljsko in švicarsko zastavo, predsednik /.tO g. dr. Žit ko Stanislav in pozdravil navzoče z naslednjim govorom:
Zelo spoštovani gospodje predstavniki svetnih in cerkvenih oblasti, dragi gostje iu prijatelji. bratje in sestro!	.	. .
Na akademiji, pri kateri sodelujejo polog u- "S fantov in doklet tudi člani francoske / ■ katoliških telovadcev in člani Češkos o-vu -ega Orlu. smatram kot svojo posebno dolžnost da pozdravim veliko število naših francoskih prijateljev z gospodom univerzitetnim profesorjem llebrardom na čoln (viharno ploskanje). ki jo predsednik Mednarodne zveze katoliških telovadcev, torej tudi naš predsednik, obenem pa tudi predsednik francosko /.vezo katoliških telovadcev (burno ploskanje). IVaj poudarim, da sc ta zveza v Franciji odlikuje kot najmočnejša telovadna in športna organizacija — 'šteje nad pol milijona članov — tor zavzema tudi po svoji kvaliteti prvo mesto v francoski republiki.
V enako čast mi jo pozdraviti drage brate in sestre iz češkoslovaškega Orla (bučno ploskanje ki se kar noče poleči) s poslovodecim podpredsednikom ČSO br. Leinerjem na čelu. Je to organizacija, ki nam jo od nekdaj naj bo j blizu in s katero upamo, bomo vezi se bolj utrdili letos v Ljubljani, čez leto dni pa v trapi, kamor nas Zveza že zdaj vabi.
S posebno radostjo pozdravl jam zastopnike poljskih mladinskih organizacij (živahno ploskanje). Niso prišli v velikem številu, predstavljajo pa veliko in močno organizacijo, ki v teh <Lnoh v duhu živi in čuti z nami.
Vesoli nas, da jc ravno naša prireditev dala priliko, da moro Ljubljana in z njo vsa Slovenija manifestirati zn prijateljstvo z. viteškim francoskim, z bratskim češkoslovaškim m z junaškim poljskim narodom. Naj samo poudarim. da tako močnega zastopstva francoskega naroda in to za toliko dni v Ljubljani se ni bilo. odkar so naši pradedi prišli ob svobodo, kt jim je zasijala pod Napoleonovo Ilirijo.
Ko danes člani francoske in češkoslovaške zveze nastopajo skupaj z našimi fanti in de-kloii, so s tem na zunaj manifestira enotnost našili organizacij, na kar smo najbolj ponosni in kar nam jo v največjo spodbudo pri našem nadaljnjem delu. Zavedamo se, da stremimo za istimi iileali, da nas vodijo ista načela, da hodimo po isti poti. Zavedamo se pa tudi, da je najboljše jamstvo za napredek na.šili narodov in tudi za splošno pomirjen je med narodi, ce sc bo čim več mladine zbiralo pod zastavami in znaki naših zvez. (Burno in dolgotrajno odobravanje.)
Naj končam s pozivom, da vzkliknemo našim dragim prijateljem in bratom: »Bog živi francosko Zvezo katoliških telovadcev, Rog zm češkoslovaškega Orla. Rog živi poljsko zvezo mladinskih organizacij!« (Ognjeviti klici: Bog
Takoj nato jc stopil na oder predsednik Mednarodno telovadne zveze g. prof. Hebrard, ki se jo v ognjevitem nagovoru zahvalil v imenu Francoske Zveze kat. telovadcev za iskrene pozdrave in navduševal navzoče organizacije k nadaljnjemu delu.
Nato jc akad. pevski zbor »MoraVan« iz Brna pod taktirko dirigenta V c s e 1 k a dovršeno zapel pesmi: »Divča, divča, lastavička« in »Dvanajst belili sokolov«, nakar so nastopili
Sošianj
V nedeljo, 26. t. m., je proslavila največja in najstarejša jugoslovanska tovarna usnja Franc Woschnagg in sinovi d. d. v Šoštanju 150 letnico svojega obstoja. Že v soboto zvečer so se zbrali vsi uslužbenci tovarne in odšli v sprevodu s prižganimi baklami na grad, kjer so čestitali lastnikom tovarne. V nedeljo je bila ob 10. na dvorišču tovarne sv. maša, katere so se udeležili vsi uslužbenci. Po sv. maši je -pozdravil vse navzoče gosp. Herbert Woschnngg in se je zlasti zahvalil g. banu dr. Marku Natlačenu, da je počastil proslavo s svojo navzočnostjo. Nato je g. ban v prisrčnem govoru poudaril vzorno razmerje, ki vlada v tej tovarni med lastniki in uslužbenci in ki naj bi služilo za vzor tudi drugim podjetjem. Čestital je vodstvu tovarne in uslužbencem, posebno onim, katerim je kot zastopnik najvišje državne oblasti raz delil odlikovanja. Odlikovani so bili: z redom sv. Save 111. razr. g. Herbert VVoschnagg. Z zlato medaljo za nad 40 let dela pri isti tvrdki: Vodušek Anton, Mazej Franc, Stvarnik Ivan, Mazej Miha, Pirečnik Josip, Oregorc Lovrenc, Plešnik Josip, Srebre Ivan in Aram Anton. — S srebrno medaljo za nad 30 let dela: Jaki Ignac, Viher Peter, Vrč-kovnik Anton, Penšek Martin, Klančnik Florijan, Forštner Franc. Kovač Franc, Božič Anton, Hudo-breznik Josip, Hrastnik Franc, Kovač Josip, Grab-ner Nikolaj, Pra.snik Marko, Klančnik Martin, Sa-mobor Franc in Ramšak Josip. — Ob 12. je bil slavnostni obed, pri katerem se je vrstilo mnogo iskrenih čestitk in napitnic. — Želimo podjetju tudi v bodoče še mnogo sreče in usflfiha.
mladci ZFO, ki so v dovršeni vaji nazorno pokazali osnovne gimnastične gibe.
Sledila je trojica francoskih olimpijcev Ilerolda in bratov Schlindvveinov, ki je s svojimi vajami na konju zelo navdušila občinstvo.
Kiia najlepših točk prireditve pa jo bila simbolna vaja »Pomladno prebujenje«, ki so jo odlično izvedle Orlice iz Kromeriža.
Nato smo videli vaje z žogo, ki so jih izvajale članice ZI)K, potem pa dolgo, zelo težko in zu izvajalce zelo utrudljivo prosto vajo, ki so jo spet izvajali francoski telovadci.
Ko so članice ZDK končale s svojim ritmičnim rajanjem, jc francoski olimpijec llerold pokazal spet neverjetno gibčnost in izvežbanost.
/.a tem so spet nastopili 3 Francozi na bradlji, ki so izvajali vsak po 3 naravnost vratolomne vaje.	.....
Naši fantje so nato zolo lepo izvajali vaje z mediciivko, nakar je član ZFO Dol pri Ljubljani nastopil s svojo prosto vajo, ki ni zaostajala po gibčnosti in izvožbanosti za Ileroldovo.
Ko so člani Orla iz Uharskega Broda prav lepo izvedli rajanje v narodnih nošah, so nastopile šc Orlice iz Kraljevega Gradca s svojim rajanjem, nato pa jo godba zasvirala fantovsko himno, ki jo je stoje pela vsa dvorana.
S tem jc bila akademija ob 11 zaključena in občinstvo sc jo oeividno zelo zadovoljno razlilo na cesto. Splošni vtisk, ki ga jo akademija napravila na vso navzoče, je bil veličasten. Občinstvo jo dajalo duška svojemu navdušenju nad posameznimi točkami z gromovitimi aplavzi Kot smo žc omenili, jc najbolj ugajala simbolična slika »Pomladno prebujenje«, ki so jo izvajale češko Orlice, odlični francoski telovadci pa so občinstvo naravnost frapirali s svojo tehnično izvežbanostjo in spretnostjo, ki je tolika. dn ponekod prehaja žc v artizem.
Zelo jc stopilo pred oči zlasti dejstvo, da so so Čehi in Francozi za to akademijo temeljito pripravili v vseh točkah in so zaradi tega želi od občinstva zasluženo priznanje. Vsa čast pa gre tudi našim fantom in dekletom, ki so nas na tej akademiji odlično zastopali.
Maribor Dva 50 letnika
Tone Medved
Maribor, 28. junija.
Te dni je poteklo 50 let, odkar je zagledal višji banovinski inšpektor gosp. Tone Medved iz Mariboru, v Ločni, občina Prečna pri Novem mestu, luč sveta. Tako mla-deniško je živahen in čil, da mu niti najožji prijatelji ne bi prisodili Abrahama, ki je menda tudi njega samega presenetil. Jubilant je študiral gimnazijo v Novem mestu, potem pravo na Dunaju, nato pa je vstopil v službo pri bivši kranjski deželni vladi. Ko se je osnovala v Mariboru oblastna samouprava, je sprejel pri njej važno uradniško funkcijo ter je služboval pri oblastnem odboru 3 leta, ko ga je prevzela v službo banovina. Prideljen je bil kot upravni strokovnjak banovinski Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, poleg nje pa še modro oskrbuje večino banovinskih zavodov na Štajerskem, lako Gozdarsko šolo, Viničarsko šolo v Pekrah ter Gospodinjsko šolo v Svečini. Kljub velikemu delu. ki mu ga njegova služba nalaga, pa je g. Tone Medved vedno dobre volje, vedrega obraza iu še vedno najde časa za delo v raznih društvih. Znan je kot vnet in dober pevec ter sodeluje že dolgo vrsto let pri stolnem cerkvenem pevskem zborii, pri pevskem društvu »Maribor« pa ves čas od ustanovitve. K petdesetletnici mu iskreno čestitamo s prisrčno željo, da bi slavil še veliko častitljivih življenjskih jubilejev v polnem zdravju in sreči.
Ivan Trpin
Maribor, 29. junija.
» - ......— -	Danes obhaja zna-
ni mariborski trgovec, lastnik tekstilnega bazarja g. Ivan T r p i n, 50 letnico svojega življenja. Rodil se je dne 29. junija 1888, samostojno trgovino si je v Mariboru ustanovil leta 1921. S svojo so-lidnostjo in trgovsko uslužnostjo si je kmalu pridobil med ob činstvom velik ugled in je njegov tekstilni bazar v Vetrin jski ulici 15 ena najbolj znanih trgovin v Mariboru. Gosp. Trpin pa ne uživa le sloves dobrega trgovca, marveč tudi vnetega podpornika raznih društev ter kot dobrotnik revežev. Silno lepo človekoljubno dejanje je napravil pred leti, ko je bil kar 30 birmancem s Kobanskega birmanski boter in svoje birmance lepo obdaroval.
Gosp. I. Trpinn, našemu dolgoletnemu naročniku in inserentu. želimo v poklicu še mnogo lepih uspehov in še mnogo srečnih in veselih let!
Svilene triko mapce, najnovejše # 0 pri Jakob lah - Maeibct
m Vidovdan v Mariboru. Proslava narodnega praznika se je vršila v Mariboru po običajnem sporedu. Mesto se je zjutraj zavilo v zastave, ki so bile razobešene |>o vseh hišah. V državnih in občinskih uradih je delo počivalo, trgovine in obrtni lokali pa so imeli obratovalnice za časa službe božje od 10 do 11 dopoldne zaprte. V stolnici je bil ob 10 pontifikalni >Rcquiem« z libero za vse v bojih za vero in domovino padle junake. Službo liožjo je imel prevzv. vladika dr. Ivan Tomažič ob asistenci članov stolnega kaplja. Navzoči eo bili predstavniki vojaških in c.ivilnh oblasti ter številnih društev iz Maribora. V mariborskih šolah je bila Vidovdanska proslava združena z razdelitvijo izpričeval.
m Duhovniška posvetitev. V nedeljo, 3. julija , bo podelil llavantinski vladika v stolnici gojencem
Darila naročnikom »Slovenca«
Dve harmoniki izmed kuterih si bo srečni izžrebanec lahko izbral tisto, ki mu bo po volji.
Ena je prvovrstna » II O II N E R « trovrstna harmonika, trikrat glašena. Druga je prvovrstna klavirska »IIOHNER« harmonika imenovana »Verdi II«
Obe sta v izložbi tvrdke Warbinek na Miklošičevi cesti štev. 4 v Ljubljani
ki je harmonike tudi dobavila zu naš nagradni razpis.
Ti dve zapestni uri (damska nra je zlata) tudi čakata
srečnih nagrajencev, ki jih bo sreča odbrala pri žrebanju dne 15. julija 1938.
Dobavila je uri tvrdka Jan Ignac iz Maribora, Grajski trg i, kjer si jih tudi lahko ogledate. 152 bogatih daril vrednih nad 100.000 din čaka naročnike »Slovenca«, zato se tudi takoj uvrstite med naročnike najboljšega slovenskega dnevnika. — Dragocena darila vas čakajo.
Lastništvo »Slovenca«
V. in IV. letnika duhovniškega semenišča tretji višji red ali prezbiterat.
m Romanje Krščanske ženske zveze v Šmarje pri Jelšah se vrši dne 10. julija. Vsak romar naj ee zglasi do 1. julija pri najbližnji odbornici ali pa v društveni pisarni ob sredah od osmih do desetih. Ako se ne 1k> priglasilo dovoljno število romarjev, se romanje ne bo vršilo. Zato se prijavite čimprej.
m Umrla je včeraj v bolnišnici v Ormožu gospa Roza Cajnko, soproga višjega policijskega nadzornika in vodje kriminalnega oddelka mariborske policije g. Cajnka. Pokojnica, ki je bila rodom iz Koetrivnice pri Rogaški Slatini ter je svojerasno več let vodila znano goslilno v Ljubljani, je bila operirana na vratu, po operaciji pa je dobila pljučnico, kateri je podlegla. Bila je blage narave in dobrega srca ter je njena nenadna smrt hud udarec za soproga in za vse, ki so jo poznali. Rajnico so pripeljali v Maribor, kjer bo pogreb danes v sredo ob pol 17 na frančiškanskem pokopališču na Po-brežju. Svetila ji večna luč, g. soprogu in sorodnikom naše iskreno sožalje!
m Zaključni izpiti so se vršili na enoletnem trgovskem tečaju »Hermes« v Mariboru pod predsedstvom ravnatelja P. Modica ler v prisotnosti članov Slov. trg. društva. Šest gojencev je izdelalo z odliko, vsi ostali pa s prav dobrim uspehom. Ob zaključku leta so bile tudi vsakoletne tekme iz strojepisja .in stenografije. V etenografskih tekmah je zmagala Fajt Vera, v strojepisju pa Makoter Erna.
m Pogreb pokojnega Rudolfa Gračnerja. je pokazal vso priljubljenost lega popularnega mariborskega gostilničarja. Sprevod je vodil magdalenski kaplan Cafuta ob asistenci dr. Meška in Poteka, za žalujočimi sorodniki pa so stopali Maistrovi borci, zastopstvo gostil ni carske zadruge, pevci »Drave«, godba tekstilnih delavcev Elirlichove tovarne in velika množica pokojnikovih prijateljev in znancev. »Drava« je zapela pokojniku ob odprti gomili pretresljive žalostinke, godba pa je igrala žalne korale. V imenu Maistrovih borcev je izrekel lepe poslovilne besede Konrad Žnuderl. Pokojnega Rudolfa Gračnerja bodo ohranili vsi v najlepšem spominu. — Naše poročilo o smrti Rudolfa Gračnerja moramo v toliko popraviti, da ni bil vzrok snirli rak, temveč vnetje hrbtnega mozga.
m Karavana ogromnih tovornih avtomobilov jo pasirala v 1orek popoldne Maribor ter je vzbujala veliko pozornost. So to avtomobili raznih svetovnih avtomobilskih tvrdk, ki se nahajajo na posku-šnji vožnji po Jugoslaviji. Prevoziti morajo 10.000 kiiomelrov in Up motorja, ki se l>o najbolje obnesel, bo kupila naša država za izdelovanje v domači tovarni.
in Zasledovanje polskavskih razbojnikov se
vrši z vso intenzivnostjo. Orožniki so na dobrem sledu, ker so odkrili že nekaj predmetov, katere sta razbojnika ugrabila svojim žrtvam. Razburjenje je med ljudmi še vedno zelo veliko. Zanimivo je tudi, da dosedaj še nikogar ni bilo po volle, katere sta oba razbojnika ugrabila živinskemu gonjaču Duhu, ko sla ga obelrelila. Voli ee nahajajo še vedno pri nekem posestniku na Polskavi in se še ne ve, kdo je njihov lastnik. Jakob Juhart, katerega eo, kot smo že poročali, aretirali studenški orožniki, pri zločinih v Poleknvi ne bo prišel v poštev, priznal pa je že razne tatvine, ki jih je izvršil.
m Prepovedan je vsak vozni promet na Vodnikovem in Vojašniškem trgu ter v Pristaniški ulici ob glavnih tržnih dnevih, to je ob sredah in sobotah.
ni Arosin olje v oči. V Mariborski tekstilni se jo nevarno ponesrečil delavec Bohak Pavel. Odpiral je steklenico, v kateri je bilo olje »arosin« ter bi moral pri tem poslu imeti posebna očala, katerih pa ni nataknil, kar so je hudo maščevalo. Ko je odstranil stekleni zamašek. je brizgnilo olje iz steklenice ter ga zadelo v oči. Nevarno poškodovanega so prepeljali reševalci Bohaka v bolnišnico.
Celje
c Praznovanje Vidovega dne v Celju. Celje je praznovalo Vidovdan kakor vsa druga leta. V opatijski cerkvi, je bila ob 8 zjutraj slovesna sv. maša, ki jo je opravil ob asistenci gg. mestnih kaplanov g. prof. Kardinar. Službe božje so se udeležili vsi zastopniki upravne, vojaške, šolske in politične oblasti ter zastopniki društev in korporacij. Nato sta bili še službi božji v pravoslavni in evangeljski cerkvi ter v kapelici starokatoli-kov. Vse šole so imele po svojih telovadnicah vidovdanske proslave. Po mestu so plapolale raz vse hiše državne trobojnice.
c Završni izpit na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju. Završnim izpitom na državni dvorazredni trgovski šoli je predsedoval ministrski odposlanec g. dr. Laza Kostič, redni profesor na Ekonomski komercijajni visoki šoli v Belgradu. Za izpit se je prijavilo 28 rednih učencev in 1 privatist, za popravni pa 2 kandidata in 2 kandi-datinji. Pismeni izpt je bil od 10. do 15. junija, listni pa 18., 20., do 24. junija. Z odličnim uspehom sta izdelali: Doinanjko Irena in Verbovšek Nežika (oproščena ustiiega izpita), s prav dobrim: Črepinšek Mirko in Jelovšek Albert; z dobrim 13, z zadostnim pa 5. Popravni izpit imajo trije kandidati in 6 kandidatinj.
M I BJ n Ob 16, 18.30 in 20.45 ■»mu „DIV|1 lovec" (Der Jager von Fall) Matineja:	(V nemškem jeziku
_,.Dolžnost porotnlha Permla"
c Kuratorij Dnevnega zavetišča se lepo zahvaljuje celjskim brivcem, ki že več let strižejo gojence Dnevnega zavetišča brezplačno.
cBrzoturnir Celjskega šahovskega kluba so je odigral dne 27. junija ob 8 zvečer v hotelu Evropa. Udeležilo se ga je 15 igralcev. Prvi je bil bmigovc, ki je dosegel 12 točk, drugi inž. Sajovic, ki je dosegel 11 in tretji Dobrajc, ki je dosegel 10 in pol točke.
c Člani Cercle francais se naprošajo, da vrnejo v soboto od 6 do 7 zvečer vse izposojene knjige.
c Prepoved vožnje po nasipu Ložnicc. Pred-stojništvo mestne policije v Celju prepoveduje po § 3. mestnega cestnega reda vožnjo po levem nabrežju Ložnice in sicer od mostu preko Ložnice na državni cesti do izliva tega potoka v Savinjo.
c Delavski dom v Celju. Mestna občina celjska razpisuje dobavo platnenih zaslorov, mizarske opreme in posteljnine za opremo Delavskega doma^ na Vrazovem trgu. Ponudbe je vložiti do vključno 11. julija dopoldne na mestnem poglavarstvu.
c Krožek mestnih uslužbencev in upokojencev, nabava drv. Mestno poglavarstvo razpisuje za potrebe mestnih uslužbencev 200 sežnjev prvoraz-reduih bukovih drv-cepenic.
Krani
Tatovi koles in žeparji na delu. V našem mestu so na dnevnem redu tatvine koles. Tatovi so tako predrzni, dn so si upali odpeljati kolo žc dvakrat izpred policijske stražnice, pa tudi zaklenjeno in v vežo postavljeno kolo ni varno pred njimi. V soboto popoldne je krnnj-sk ooro/.ništvo aretiralo dvo delavca, od katerih je eden doma i z čirčič, drugi pa iz Dru-lovke. Osumljena stn. da sta ukradla v Kranju 8 dvokolos. Pri zasliševanju nista aretiranca hotela ničesar priznati, vendar okoliščino kažejo. da je oblast nu pravem sledu. — Nn pone-dcljskcm kramarsketn in živinskem trgu so so tudi žeparji živahno udejstvovali. V teku dopoldneva so bilo izvršene štiri žepne tatvine, vendar o žeparjih zaenkrat še ni sledu.
SpCCt
Turnir v Wimbledonu
Wimbledon, 18. junija.
Včeraj so bile odigrane četrtfinalne tekme v ■vvimbledonskem turnirju. Ker je Čehoslovak Men-zel odstopil sredi niatcha z Mack Phailom — kakor je zdaj pojasnjeno zaradi slabosti srca (v \Vimbledonu komentirajo njegov odstop iz razlogov, ki so tudi nam jasni: da bi si prihranil verjetno blamažo v borbi z jugoslovanskim prvakom) — je moral z Mac Phailom igrati Punčec. Njegov match je včeraj gledalo največ športnega občinstva. Punčec je zmagal vse drugače kot Men-zel, ki je prva dva seta z Mac Phailom igral 8:6, 7:9, nato pa odstopil. Punčec je dobil gladko s 6:2, 6:1, 6:1. Henkel je porazil Čehoslovaka llechta
gladko s 7:5, 6:1, 6:2. Henkel je v veliki formi, prav tako pa tudi Anglež Austin, ki je Mitičevega zmagovalca EUmerja (Švica) [lorazil v dveh setih gladko (tretjega seta še nista odigrala) s 6:2, 6:2. V polfinalnih tekmah se bodo srečali Budge, ki je odpravil Čehoslovaka Cejnarja s 6:3, 6:0, 7:5, dalje Austin (Anglija), Henkel (Nemčija) in Punčec (Jugoslavija).
Kakor zadnjič, tako nam »udi tokrat usoda ni bila naklonjena, saj se bo Punčec v poliinalu srečal takoj s svetovnim prvakom Budgeom. Smola! Finalo bo igral z Rudgeom zmagovalec iz matcha Henkel-Austin. Nič hudega! Letos do pol-finala povsod, drugo leto pa bomo lahko že igrali finale!
Še nehaj športnih novic
je prišel v uspeh kot v
Na Stadionu so bila danes tekmovanja, ki so trajala tri dni in ki jih je gledalo veliko število mednarodnega občinstva, zaključeno. Popoldne je bila še skušnja za glavni nastop. Vse je priprav-ljno za glavni dan teh velikih prireditev.
Udarec v ledvice je v Ameriki dovoljen. — Zadnje čase se je po Schmelingovem strahotnem jiorazu razvila debata, ali je bil Luisov udarec v ledvice, ki je vrgel Nemca iz koncepta, foul ali ne. Tak udarec pa po pravilih newyorškega boksarskega urada ni nikak foul. Schmeling je to dobro Vedel, pa ga je črnec kljub temu presenetil. Po znamenitem matchu se izvedo še nekatere druge podrobnosti. Joe Louis se prav za prav piše ,lo-seph Louis Barrow; ime so mu prikrojili za ring jnanagerji. Po neki verziji je Louis v ringu zato tako srdit in je tudi zato sploh pričel z boksom, ker je videl v mladosti, kako mu je objesten Američan, šef nekega podjetja, knockoutiral starega očeta. V tisti uri je Louis baje prisegel, da bo, ko bo odrasel, ta udarec dobro poplačal na vseh belih ljudeh, ki jih bo srečal v ringu. Tam mu oblasti ne morejo do živega, saj je boks šport; če pa bi se z maščevanjem poskušal v privatnem življenju, bi mu pa kaj hitro stopile oblasti na prste. Ameriški črnci so pred matchem v&eer za večerom molili in prepevali psalme za zraigo svojega rojaka. Schmeling je po matchu fcjavil, da bo na vsak način poskušal priti do tretjega matcha z Louisom. Prej pa se bo postavil in/pomeril z vsakim boksarjem, ki bi mu bil na poli. Za zdaj je še lepo pri miru, saj so ga dali v mavec in, mora ležati tri tedne povsem mirrib. Bbuisovi udarci so morali biti dejansko grozotni, da so ga 4nko močno »zmedili«.	j
V	Nemčiji je zadnje čase veliko! povpraševanje po avstrijskih nogometnih učiteljih. Klubi se kar trgajo zanje.
Punčec je edini Jugoslovan, ki Wimbledonu do polfinala; prav tak Parizu. Za letos je že to veliko. Po r alein jo naši teniški mojstri pobirajo naprej. Dru ;o leto bo še bolje. Predvidoma se v polfinalu Jestanejo tile veliki mušketirji: Budge, Henkel, Austin in Punčec: Američan, Nemec, Anglež in — Jugoslovan.
V	presneto imenitno druščino smo zašli! Zgovorni sudetski Nemec, sicer pa češkoslovaški podanik Menzel, ki se sam predstavlja okoli kot sDeutsch-bohme«, je izpadel že v osminskem finalu, ker mu je odpovedalo srce. Odstopil je po dveh setih, ki jih je odigral z Mac Phailom pri izgubljenem drugem in dobljenim prvem setu (8:6, 7:9). Punčec je dobil famoznega Škota v roke in ga hitro odpravil z zanesljivim rezultatom 6:2, 6:1, 6:1.
V	areni Harringay, v Londonu, je bil s k. o. poražen bivši partner Schmelingov, Južni Afričan Ben Foord. Premagal ga je v borbi za prvenstvo v težki kategoriji Anglež Eddic Philips in sicer v 9. rundi.
Najboljši ameriški boksarski sodnik Donovan, je odgovoril na vprašanje, če ji bil udarec v ledvice, ki ga je Louis pritisnil Schmelingu, foul ali lie: »Čenčarija! Ni govora o foulu! Louis ga je z desnim upercutom napol prekucnil in nato vanj izstrelil desni direkt. Udarec je padel povsem jasno nad pasovno črto na ledvice. Maks je prej-nje čase sam že oddal prav mnogo istih udarcev. Maks ima brez nadaljnjega prav s trditvijo, da ga je ta udarec povsem ohromil v nadaljnji gih-ljivosti. Ima pa popolnoma napak z domnevo, da bi bil to foul.« Tako sodnik Donovan, ki je sodil največje boksarske matche in ki ga vabijo vselej, kadar so najpomembnejša srečanja.
Prvenstvo ameriških univerz v lahki atletiki.
V	stadionu Memorial v Minneapolisu so bila zaključena tekmovanja za prvenstvo ameriških univerz. Prvo mesto si je osvojila za moštva univerza »Južna Kalifornija« z 69 in tri četrtine točke pred univerzo iz Stanforda, ki je osvojila vsega skupaj 38 točk. Rezultati: Tek na 100 jardov: 1. Ellenberger (Tuskegee, Alabama) 9.7, 2. Adri-an Talley (J. Kolifornija) 9.7, 3. Ben Jonson (Co-lumbia) 9.7. Vsi trije isti čas. 200 yardov: 1. Mac Robinson (Oregon) 21.3, 440 yardov: 1. Ray Mal-lot (Stanford) 46.8 (!), 880 yardov: 1. John Woo-druff (Pittsburg) 1,51.3 (!). 1 milja: 1. Louis Zaniperini (Južna Kalifornija) 4,08.3, 2. Ch. Fen-ske. 120 yardov zapreke: Fied Wolcott (Rice, Kan-sas) 14.1 (!). 220 yardov zapreke: 1. Woleott 23.3. Skok v daljavo: 1. BiH Lacefield (J. Kalifornija) 7.65 m. Skok v višino: Al. Britton (Ohio) 2.03 m. Skok ob palici: 1. Loring Day (J. Kalifornija) 4.30m. Krogla: 1. Elmer Heckney (Kansas) 15.76. Kopje: Nic Vukmanic (brez dvoma Jugoslovan!) 65.57 m (Petrsvlvania). Disk: Pete Žagar (Stanford) 49.49 m. Ta mož bo pa brez dvoma potomcc slovenskih staršev, Peter Žagar! Kdo bi si mislil, da živi na svetu Slovenec, ki meče disk skoraj 50 metrov! Prvenstvo ameriških univerz je pokazalo s kako silnim kadrom najodličnejših mojstrov za vse lahkoatletske discipline razpolaga Amerika. Imena, ki jih srečavaino med zmagovalci, so razen nekaterih evropski javnosti docela neznana in vendar so vsi ti rezultati zares odlični!
Poljska premagala Francijo v lahki atletiki. Po prvem dnevu mednarodnega lahkoatletskega dvoboja med odlično francosko reprezentanco in med Poljaki, ki iz leta v leto v lahki atletiki za-vzmajo vidnejše niesto, je vodila Poljska z 59:47.0 točkam. Najboljši posamezni rezultati so bili sledeči: 100 m: 1. Zaslona (P.) 10.7, 400 m:LJoye (F) 48.8 sek. 1500 m: 1. Stamszewski (P.) 3,5o.6. 10000 m: 1. Noji (P) 31,55.4. 110 m zapreke: 1. Schmidt (P.) 15.4. Štafeta 4 krat 100 m: 1. Poljska 42 sekund (rekord!). Francija 42.4. Skok v višino: 1. Puyfourtcat (F.) 180 cm. Skok ob palici: 1. Vin-tousky (F.) in Schneider (P.) oba po 390 cm. -Krogla: 1. Oiorutto (P.) 14.88 m. Kladivo: 1. \Veglarczyk (P.) 48.02 m. Končna zmaga je pripadla Poljakom, ki so nad Francozi zmagali s 119.55 : 91.5 tovarn (lepa razlika). Drugi dan tekmovanja je prinesel še sledeče zelo lepe rezultate: 200 m: 1. Zaslona (P.) 22.2 sek. 800 m:
1. Gasovski (P.) 1,55.8. 5000 m: 1. Noji (P.) 15 min. 7.2 sek. 400 ni zapreke: Joye (F.) 54.1 sek. 3000 ni steeple: 1. Soldan (F.) 9.43. 4 krat 400 m: 1. Francija 3,19. 2. Poljska 3,23.2. Skok v daljavo: 1. K. llofniann (P.) 7.22 m. Troskok: 1. Luckhaus (P.) 14.61 m. Disk: Noel (Fr.) 45.30 m. Kopje: 1. Mikrut (P.) 61.12 m. Kakor vidimo, so skoraj vsa prva mesta zasedli Poljaki.
Rezultati iz Finske. V Bjornebergu je bil mednarodni meeting, pri katerem pa je močno nagajal vihar v družbi z mrazom in dežjem. Re-
zultati pa so kljub vsem nerodnim okoliščinam prav dobri. Madžar Szabo je v velikem viharju tekel 1500 ni v času 4.07.2. Tek nn 5000 m je dobil Finec Piispanen v času 15.07.2 pred Dancem Siefertom (15,20.4). Nikkanen, je vrgel kopje 69.13 ni in Palonen je zasedel drugo mesto' s 67.60 ni. Tamniniste je dobil tek na 200 metrov s časom 23.1 sek.
Stella Watasiewicz je v Clevelandu postavila dva nova svetovna rekorda za ženske. V daljavo je skočila 6.05 ni. Prejšnji rekord je že leta 1928. postavila Japonka lliromi v Londonu in sicer s 5.98 ni. Izboljšala pa je tudi svoj svetovni rekord na 220 yardov za tri desetinke sekunde. — Tekla je 24 sekund. Walasiewicz ali kakor se FFzove v Ameriki, Stella Walsh, ima tudi svetovni rekord v teku na 200 metrov (čas 28.6 sek.). — Mariani je v Bielli izboljšal italijanski državni /•ekord v teku na 100 m. Ta rekord je že pred osmimi leti postavil Toetti in sicer z 10.6. Mariani je tekel 100 m v času 10.5. Pri tem mee-tingu je tekel Lanzi -100 m v 49.1. Boccali 1500 m v 3,58.4, Maflei pa je skočil v daljavo 7.41 m.
Bergli jo vrgel 53.46 (!!) metrov. Pri prireditvah lahkoatletskega dne za vso Švedsko je bilo [»stavljenih nekaj odličnih rezultatov. Gun-nar Bergh je vrgel disk 53.64 m daleč. Ta znamka pa nc bo mogla biti priznana za nov svetovni rekord, dasi jo bil disk vržen pravilno in so ga navzoči sodniki tudi v redu izmerili, — ker so ta čas tekmovanja šo niso pričela! Končni boj je dobil pozneje Beigh, ki pa je nato prišel le na 49.77 m. Tek čez zapreke na 110 nt je dobil znani Lidmann v 14.6 sekundah. Ake Šteenquist je skočil v daljavo 7.37 m in tekel 100 m v 10.7 sek.
švedska zveza za ledni h»ckey ne bo mogla drugo leto prirediti tekmovanja za svetovno prvenstvo, tako da hodo s priredbo tega turnirja brez dvoma obvezani Švicarji, ki so se že pred časom javili, da bi prihodnje leto radi organizirali svetovno prvenstvo.
Borza
Denar
Dne 28. junija,
KULTURNI OBZORAf
Franceta Kralja ciklus „Kmeiski motivi"
(8 lesorezov, razstavljenih letos v Belgradu.)
Povojna moderna umetnost je z bučno gesto zavrgla inventar svoje starejše sestre izza »mirnih časov«. Virtuozno deskripcijo narave, eksaktno znanje anatomije, perspektive, upodabljanja svetlobe, skratka vse, kar je bilo starim evangelij in znamenje za skorajšnji razglas olimpijske popolnosti — je mladi rod izpustil iz rok s prešerno gesto otroka, kateremu se pozornost prenese na nov predmet in katerega se nato loti s konkvista-dorskim veseljem, obetajoč si novih prigod. V resnici se je ob tem času umetnosti odprla »terra nova« in na sedmem kontinentu je mladina pričela graditi novi umetnostni Panteon. Brezbrežnemu kraljestvu narave je sledilo novo, prav tako brezkončno kraljestvo duha in z nekako pionirsko zavestjo so falange »mladih« pričele iskati izraz in obliko za pravilno podobo novega sveta. Izhajajoča iz klasičnega kota naše zemlje — iz našega Wei-marja — sta.brata Kralja med prvimi pričela graditi pot novemu umetnostnemu naziranju in eden izmed mnogih rezultatov tega prizadevanja so tudi pričujoči lesorezi »Kmetskih motivov«.
Nehote pomislimo ob tej umetnostni temi na rešitev, ki bi zrasla iz krogov naše stare umetnosti, n. pr. mladega Jurija Šubica: malce poučen, v duhu prosvetljenega racionalizma spodbuden prizor, morda še malo rousseaujevske svobodo-umnosti, kot zadnji residuum baročnega heroizma, preko vsega pa razpeta majolična, bidermajerska dobrodušnost in kar je glavno: ilustracija par ex-cellence, od »koristnih« krav in »zvestega« psa do dekleta z dolgimi kitami in brhkega mladeniča. Nič takega pa ne najdemo v teh grafičnih listih Fr. Kralja in tod se šele prav zavemo, kakšen prepad loči svet stare umetnosti od sveta sedanjega umetnostnega oblikovanja. Kot introitus v kmečko življenje sta na prvem listu upodobljena »mlada« in gospodar in na poslednjem kot finale oče in mati. To razpetino ene človeške generacije izpolnijo nato živali: govedo, konji, torej bitja, s katerimi je najtesneje zvezano kmečko življenje, a od katerih je odvisno tudi kmetovo blagostanje. Umno komponiranje poedinih prizorov iz kmečkega življenja in poetično idealiziranje resničnosti se je tu umaknilo simbolični interpretaciji in razlika med obema načinoma upodabljanja je tolika kot postavim med Vergilovo Bukoliko in louvrskim »Sedečim pisarjem«. Prelivajoči se tok življenja od generacije do generacije, od zapiska v farnih krstnih bukvah do železnega križa na pokopališču, vmes pa ubadanje in trud iz dneva v dan na dobri stari zemlji, ki je Zevs in Kronos obenem, to je kmečko življenje, ki veje iz teh osmih listov Fr. Kralja. Ljudje, živali, zemlja, vse se je zlilo v enoto, pod videzom večnosti in skrajnosti življenja — smrti je vse zadobilo iste vrednote.
Razumljivo je, da je tako upodabljanje kmečkega življenja tudi s formalno analitičnega gledišča povsem nasprotno starejšemu načinu upodabljanja. Na misel mi prihaja stari bard kmečkih nravi P. Brueghel star. Preko njegove »Zime« (ilustracije mesecev) je potegnjena krepka kompozicijska diagonala, od desne prihajajoči lovci prinašajo na platno vest o svetu, ki se tod nadaljuje, oko samo pa drsi preko zasnežene doline k verigi gora in odtod Bog ve kam v daljavo. Brezmejna narava v svojem spremenljivem bistvu! Poglejmo pa Kraljev kompozicijonalni princip! O diagonali, torej o tendenci postaviti objekt v resničen odnos do prostora, tu ne more biti govora. Objekti so se podredili kubusu prostora, ki pa je tudi v vseh listih edina norma in kompozicijski kriterij. Kakor iz zemeljske pragmote se izvijajo oblike posameznih predmetov in zdi se, da ne kažejo niti želje, začeti lastno življenje. Zemlja, živali in ljudje, vsi so iste podstati in zato si tudi v formalnem, kompozicionalnem oziru odgovarjajo. Vsebinsko tiči sicer tudi v Brueghlovem delu neka tendenca posplošenja vseh sestavin naravnega življenja, vendar poedini individui niso oropani svoje realne eksistence in šele združeni pod velikim obokom neba izpovedujejo vero v brezmejnost narave, v njeno moč, ki je prva, poslednja, a tudi najvišja. Kralj je tudi ta problem drugače rešil. Poedine individue je iztrgal iz prostora in oni sami naj nadomeste vsebinsko izžarevanje, ki je tam doseženo z adicijo poedinili realnih motivov določenega izreza iz vesoljstva.
Podobno kot kompozicija je tudi oblika slikarskega predmeta prisluhnila in sledila novim problemom umetnosti. Slikarski predmeti niso pojmo-vani v svoji zunanji naravni resničnosti in orga-ničnosti, marveč v svoji notranji, idejno oblikovni strukturi. Vse te živali so po svoji obliki reducirane na najbistvenejše poteze, ki deloma zadevajo njihovo animalično svojskost, postavim v posameznih kretnjah ali v celoti pojava, ali pa, kakor je Fr. Kralj še globlje zastavil oblikovni problem, ponazarjajo odnos favne in človeka do zemlje, na kateri živimo. Kajti poslednja oblika ie oblika
zemlje, v kateri »resnično ni Sasnosti« (Kocbck: Jesenske pesmi). Toda ko je neznana sila koncepcije sprožila v umetniku oblikovni proces, je pred njegovimi duhovnimi očmi, po mojem mnenju, vstala neka določena zemlja, in sicer domača, do-brepoljska! Kajti izza teh kamenitih živali in žive zemlje, upodobljene na teh listih, mi vstaja pred oči oni tipični dolenjski dobrepoljski svet, ki je umetnosti obeh bratov vtisnil neko svojsko znamenje, ki pa ga je težko opredeliti, a še teže — dokazati.
Nek ritem, težak in primitiven, zveni v teh kompozicijah živali in ljudi. Nehote se spomnim Kocbekove lirike, zlasti njegovih jesenskih pesmi. Junca, katerima »rdečeblesteča koža ... toplo diši« in
»ko s sanjajočim voznikom stopata v gozd,
se zdi, da izgineta za večno.«
Tod preprosta recitativna forma, brez rim, a spremljana po polnem, težkem ritmu, tam prav tako primitivna, kubusu se podrejajoča kompozicija, ritmično poživljena z linijo iu partijami svetlobe in sence. Kljub gibanju v prostoru in času, kot ga demonstrira pesnik, je estetska senzacija, ki jo doživi bralec, statičnega značaja, in sicer deloma pasredovana po detajlu, Še bolj pa po celotni zamisli. Povsem isti primer imamo na naših podobah. Poglejmo konja na paši! Kot trije kameniti bloki, kot svatje na Veliki gori so obstale tri živali v prostoru in — poglejmo kompozicijo: vkljub tro-snierni razpostavitvi predmetov v prostor stremi slikar s poedinimi pregibi teles in drugimi formalnimi sredstvi po trdnem kompozicionalnem okviru. Pesnik dalje doseže adekvatno umetnostno podobo določenega časovnega ali krajevnega okolja z naštevanjem realističnih detajlov (prim. pesem »Solnce je spet nad zemljo«), ki šele vsi skupaj zazvene harmonično, prav tako pa tudi slikar podredi realistično opazovane dele slikarskega predmeta kompozicionalni celoti. Ta način nekake adicije realističnih zametkov v večji, abstraktno urejeni skupini, pa se mi zdi za Fr. Kraljevo umetnost silno važen. S kompozicionalnega in tudi zgolj z oblikovnega vidika je namreč danes njegova umetnost prišla do meje, onstran katere je le še svet neumljivih in povsem amorfnih simbo-tov. In prav v tem primeru bo morda realistični detajl omogočil rešitev v smishvu novega realizma, pri čemer pa ne mislim na realizem preteklega stoletja, marveč na onega etruščanske plastike, umetnosti preseljevanja narodov iu romanskih por-talov.	Mikuž Stane.
Nove knjige, ki smo jih prejel in o katerih bomo še prinesli posebna poročila
Viktor Car E m in, znani istrski pisatelj, je napisal lepo črtico o »Matku Maniliču« (pogled na njegovo življenje in delo). Samobor 193S. 54 str.
Medsebojno spoznavanje. Znani tržaški slavist prof. Uniberto Urbani je imel v Trstu pod okriljem Zavoda za fašistično kulturo (Istituto di Cul-tura fascista) zanimivo predavanje »II vol to (lella Jugoslavia« (Obraz Jugoslavije) e skioptičnimi slikami. Poslušali so ga številni odličniki. Predavatelj je uvodoma na lep in nepristranski način orisal zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zlasti je poudari visoko kulturno stopnjo srednjeveške nemenjske Srbije ter zasluge Cerkve in samostanov, biserov stavbinstva. da se je narodna zavest med Srbi ohranila do dobe vstaj. Podčrtal je neminljive zasluge kralja Zedinitelja in sedanje vlade pod princem Pavlom.
V drugem delu je gospod Urbani iz lastne spoznave — saj je Jugoslavijo že parkrat obiskal
—	opisal in pokazal glavna središča: Belgrad, Zagreb, Ljubljno in Sarajevo. Ob koncu je bilo izrečeno predavatelju obilno priznanje zlasti od takih poslušalcev, ki so se morda prvič nepristransko poučili, kdo in kakšen je sosedni jugoslovanski svet.
Tretji poskus nepristranskega medsebojnega spoznavanja je doprinesla ugledna uradna revija »La ei vi 1 ti Fascista'. Uvodoma poudarja časnikarski glasnik italijanske zunanje politike Virginio Gayda pomen italijansko jugoslovanskega sporazuma. Znana slavista Cronia in Maver pa pišeta o našem slovstvu ter o medsebojnih vplivih italijanske in jugoslovanske kulture. Zdi se. da je nekoliko premočan poudarek na trditvi, da se je naše slovstvo, zlasti hrvatsko, zbudilo in prerodilo pod romanskimi vplivi. Pobude je kajpak, zlasti v Dalmaciji, dobivalo, deblo je pa pognala rodna gruda
—	kakor povsod.	R- B.
Slovstvena zgodovina. Torinska založba »Utel« (Unione tipogratica editrice Torino) izdaja veliko delo Giaconiu Prampolinija; »Storia universale
V zasebnem kliringu so danes nemški čeki popustili v Zagrebu na 15.05-15.23, v Belgradu na 15.10—15.30, nadalje so beležili v Zagrebu za sredo 111 konec julija 14.90-15.10, za konec avgusta 14.75—14.05, /.a sredo septembra 14.84—t 15.02, za konec septembra 14.8550—15.0550, za konec oktobra 14.80—15.00.
Angleški funt je ostal neizpremenjen: v Zagrebu na 238 denar, v Belgradu na 237.20—238.80.
Grški boni so beležili v Zagrebu 28.90—29.00, v Belgradu 29.25 denar.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,345.34*5, v Belgradu 2,514.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 2,013.000 din.
Curih. Belgrad 10, Pariz 12.1525, London 21.62, Ne\vyork 436.50, Bruselj 74, Milan 22.94, Amsterdam 241.50, Berlin 175.75, Dunaj 32, Stockholm 111.475, Oslo 108.65, Kopenhagen 90.525, Praga 15.10, Varšava 82, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, llelsingfors 9.53, Buenos Aires 113.375.
Vrednostni papirji
Zagreb. Državni papirji. 7% inv. pos. 97—98 (97.50, 98), agrarji 61 denar, vojna škoda proinr'-na 475 denar, za konec julija, avgusta, septembra in oktobra 475 denar, begi. obv. 89—91, dalm< agrarji 88.75—90, 4% sev. agrarji 60.50 denar, 8% liler. pos. 96.50—98 (97), 7% Bler. pos. 91.50 —92.50 (92), 7% pos. DHB 99.50 denar. 7% stat), pos. 99.50 denar. — Delnice. Priv. agrarna banka 220 denar. Trboveljska 165—185, Tov. sladk. Beč-kerek 600 blago, Oceania 880 blago.
Bolgrad. Državni papirji. Agrarji 62 denar (62), vojna škoda promptna 478—478.50 (478.28, 477.50), za september 477.50 denar, begi. obv. 90.25—90.75 (90 50, 90.25), dalm. agrarji 89.50—90, 4% sev. agrarji (59.75), 8 % Bler. pos. 97—98 (97.50. 97), 7% Bler. pos. 92—92.50 (92), 7% pos. DHB (100). — Delnice. Narodna banka 7320 blagoi, Priv. agrarna banka 226 denai (226).
Cene Izvine in kmetijskih pridelkov
na sejmu v Kranju dne 27. junija 1938. Voli 1', vrste 6.50, 2. vrste 5.50, 3. vrste 5; telice t. vrsta 6, 2. vrste 5.50, 3. vrste 5; krave 1. vrste 4.50, 2. vrste 4.75, 3 vrste 4; teleta 1. vrste 7.50, 2. vrste 7; prašiči špeharji 10.50, prašiči pršularji 8 din za kg žive teže.
Goveje meso 1. vrste prednji del 10, zadnji del 12, 2. vrste 10, 3. vrste 9; svinjina 18, slanina 17, svinjska mast 18, čisti med 22, neoprana volna 28—32, oprana volna 35—38,; goveje surove kože 12, telečje surove kože 12, svinjske surove koža 8 din za kg
Pšenica 285, ječmen 250, rž 270, oves 225, koruza 160, fižol 175—250, krompir, stari, 1<>0, krompir, novi, 250, lucerna 2000, seno 75, slama 50, jabolka 1. vrste 1000, 2. vrste 800, 3. vrsta 500,' češplje. suhe, 1. vrste 1200, 2. vrste 1000. 8. vrste 800, pšenična moka 425, koruzna moka 225, koruzni zdrob 275, ajdova moka, črna, 475, bela 525 din za 100 kg.
Poročilo o trgovskem prometu na sejmu v Kranju 27. junija 1938. Na sejem je bilo prignanih 34 vlov, 19' krav. 10 telet in 1 bik. Na sejem jo bilo pripeljanih tudi 75 svinj in 67 prašičev. Prodanih je bilo 27 volov, 10 krav, 10 telet, 1 bik, 31 svinj in 25 prašičev.
Živinski sejem v Sevnici v okraju Brežice 22„ junija 1938. Voli 5—6, krave 3.50—4, junci in ju-nice 4—5.50, debeli prašiči 8—9 din za kg žive
teže. Mladi pujski par 200—300 din.
*
Specialni izvozni režim za neklirinške države.
Na predlog trgovinskega ministra je finančni minister odobril Narodni banki, da more plačevati za devize, dobljene od izvoznikov za nekatere predmete po posebnem tečaju (250 dinarjv za funt, namesto po 238). Seznam predmetov je naslednji (številke v oklepajih so tarifne številke): mleta paprika (10), suhe gobe (11), suhe sliva (13/2), zdravilne rastline (46), sadni sokovi (47/1), marmedala (47/3, sir kaškavalj, samo za Južno in Severno Ameriko (136/3), rastlinske in sadno konzerve (143/1), konzerve sardin (143/2), nie-tilalkohol (255), volna in moka iz lesa (423), zobotrebci, leseni klinci in ploščice iz lesa za oko-vanje obutve, surovi (426), palice, ročice za palico (■127), sodovje, sodi, čeliri, kadi in slični sodarski izdelki, doge in dna, popolnoma izdelana, obroči za sode (428), kolarski izdelki (429), vretena, vra-tila, preslice, cevke, grebeni, vretenca za razmota* vanje preje: kolesa za statve, zobci za grebene, kolesa za vretena (430), lesena obutev, leseni podpetniki za obutev, les za oboje, ročice za kmetijsko in drugo orodje, okvirji za žage, pripravljen les za krtače (433), držala za peresa, ravnila, table za črtanje, pivniki (484), kopita za obutev (435), cigaretni papir (v vrednosti do 5 milj. din. letno) (418/1).
della letteratura« (Obča slovstvena zgodovina). Delo, ki bo kmalu izšlo v celoti, je bilo nagrajeno od Akademije. Pranipolini je z njim zamašil vrzel v italijanski slovstveni zgodovini. Knjiga obsega tri zvezke v petih delih. Ima skoro 5000 strani in preko 2200 slik, od teh več barvanih. Nekaj malega je posvečeno tudi našemu slovstvu. R. B.
Zanimanje za slovstveno zgodovino dokazujo ludi devetnajsta izdaja knjige »La letteratura ita-liana«, ki sta jo spisala Galleotti in Alterocca. Obsega preko 000 strani in je posrečen poskus pokazali ne zgolj mrtve podatke, marveč sintetičen oris ilalijanskga slovstvenega ustvarjanja od početkov do danes.	R. B.
Slovstvene nagrade. Jugoslovan Mirko Deano-vič je prejel slovstveno nagrado (Premio S. Remo XV) v znesku 50.000 lir za »delo inozemskega pisatelja o sodobni Italiji«. Pesnik je spisal »Voci marinaresehe mediterranee«. — Tudi v S. Reniti so delili nagrade za — najboljše inozemsko delo proti komunizmu. Sedemdeset pisateljev je poslalo prispevke, medtem jo tu petnajst Japoncev, pet Indijcev in štirje Kitajci, Za zmagovalca se ša niso odločili.
Drobtinice. »Jezik čistimo peg« — po radiu, tako je na predlog prosvetnega ministrstva sklenila Italijanska akademija. Govorili bodo odlični mojstri italijanske besede: Formichi, Papini, Ber-loni in Panzini. (Tudi ml imamo v malem nekaj podobnega: Kolaričevo radijsko uro »Slovenščina za Slovence«),
»Kdo je ta?« — »Chi č?« — Tak je naslov nekakega biografskega leksikona živečih znanih oseb z vsakoletnimi popravki. Italijanski »Chi e?« stopa v dvanajsto leto. Za javne kulturne delavce je v očeh širših plasti merilo njih vrednosti. List je svojevrsten posnetek istoimenskega angleškega »Who's Who<r, ki izhaja že od 1. 1848. (Letos obsega že 4000 strani s 30.000 imeni.) Tudi Nemci imajo svoj »Wer ist?« Na Francoskem se »Kdo jo lo?« ni obnesel, pač f>e se je razširil na — Japonskem.
Sv, Hema - prva slovenska svetnica
Pod njihovimi spretnimi rokami
nastajajo razni izdelki njihove domače obrti in umetnosti. Iz kamenčkov izdelujejo kamnitne verižice, iz slame pleto razne slamnjače in preproge, s katerimi se potem ponašajo japonski trgovci |x> mestih ter jih prodajajo za pristno japonsko blago.
Ob obalah Ohotskega morja in Tihega oceana je še mnogo ainskih vasi, v katerih žive Aini kot ribiči. Iz teh vasi odhaja, vse kar je moškega, na široko morje, kjer ostajajo cele dolge tedne. Tamkaj, kjer Aini žive pomešani z Japonci, stoje ain-ske revene hišice ločene od japonskih. V taldli krajih so Japonci že davno organizirali tujski promet, kakor bi mi to imenovali. Jponski fotograf se je naselil blizu ainske vasi ter tujcem fotografira Aine, za kar dobe ti nekaj nagrade. Ti prirejajo tudi posebne predstave, ki spominjajo na nekdanjo slavo njihovega rodu.
Vodoravno: 1. prebivalec Jugoslavije, 4. tuja beseda za barvitost, (j. tuja beseda za glas, 7. slavnostna poveličujoča pesem, 8. lastnost živih stvari, 12. del naslova, 14. druga beseda za jarem, 15. najvišje bitje, 17. reka v eevernovzhodni Afriki, 18. kaznivo dejanje, 21. izraz pri kartanju, 22. začetni črki imena in priimka sodobnega slovenskega pesnika, 23. tuja beseda za smešnico, 24. kuhinjska začimba, 26. mesto v evropski Rusiji, 27. pristaniško mesto ob Jadranskem morju, 28. del stavbe, 30. nekdanje dijaško glasilo, 31. ud družine, 32. kraj pri Dev. Mariji v Polju, 33. gora v zahodni Mali Aziji, 34. preprosto prometno sredstvo, 36. alkoholna pijača, 39. vrsta davščine, 41. tuja beseda za gospo, 44. čistilni pripomoček, 46. druga beseda za poljedelca, 47. država na Balkanskem polotoku.
Navpično: 1. največji slovenski katoliški dnevnik, 2. širši pojem za družino, 3. ud nogometnega moštva, 4. domač rokodelec, 5. tuja beseda za pripravo za merjenje hiteosti, 6. tuja beseda za spremljevalca, 8. poljski pridelek, 9. druga beseda za snov, 10. druga beseda za pamet, 11. del suhe zemlje, 13. tuja beseda za pisarno, 16. reka v zahodni Sibiriji, 18. druga beseda za učenje, 19. levi pritok Donave v Romuniji, 20. kraj ob jugoslovansko-ilalijonski meji, 25. tuja beseda za časovno razdobje, 29. druga beseda za prilivanje, 30. tuji lest-nini nevaren človek, 34. kraj pri Braslovčah na Štajerskem, 35. druga beseda za plug, 37. velika kača, 38. ud družine, 39. druga beseda za bitko, 40. vrsta afriških nojev, 42. lireko epska pesnitev Karla Maehe, 43. trgovski izraz za predplačilo, 45. del voza, 46. egiptovsko božanstvo sonca.
Rešitev križanke
Vodoravno: 1. Kočar, 6. Rebič, 11. Oko,
12.	Curel, 14. Uda, 15. Sap, 16. Atena, 17. Rab, 18. Abo, 21. Kokij, 25. Una, 27. Res, 28. Otava, 29. Žar, 30. Laze, 31. Olib, 32. Lek, 33. Alene, 35. Col, 37. Ana, 38. Koman, 39. Ero, 40. Bor,
43.	Ilir«. 45. Man, 47. Ala. 48. Ita, 49. Ovid, 50, Čile, 51. Ive, 53. Ind, 55. Lož, 56. Avala, 57. Cer. 59. Osa, 61. Memel, 65. Ipi, 67. Vid, 68. Ailoma, 69. Nin, 70. Anali, 71. Ahaja.
Navpično: 1. Košar, 2. Oka, 3. Čop, 4. Aca, 5. Rut. 6. Ren, 7. Ela, 8. Bur, 9. Ida, H). Čabar,
13.	Reka. 19. Belen, 20. Osaka, 21. Kozak, 22. Otelo, 23. Ivona, 24. Jalen, 25. Užice, 26. Nabor. 32. Laha, 34. Emil, 36. Lona, 41. Olovo, 42. Ravež. 43. Ibiza,
44.	Atila, 45. Milic, 46. Atene, 51. Ilova. 52. Samo, 54. Drina, 59. Sin, 60. Ada, 61. Mal, 62. Eli, 64. Lan, 65. Ina, 66. Pij.
Prav te dni se vršijo v Krki na Koroškem 3tiri dni trajajoče slovesnosti. Tam je namreč grob Home, ki je bila do sedaj le blažena, pa je bila prav ta dni proglašena za svetnico. Sveti Oče je namreč i /.< I u 1 dekret, s katerim je 1)1. Ilemo razglasil zu svetnico, in sicer zaradi njenega stalnega čc.ščenja. S tem smo dobili Slovenci prvo svetnico, ki je našega rodu, četudi hočejo nekateri temu oporekati. Poglejmo, da je temu res tako:
Sv. Ilema se je rodila okrog 1. <170. na gradu Piištanj nu Spodnjem štajerskem. O tem gradu ni več sledu. Le v skalo vsekana duplina s ki-jx>m sv. Ilome kaže njegovo mesto. Da je bila Ilema res slovenskega rodu, najbolj priča dejstvo, da jc bil njen ded slovenski plemič Sveto-polk, ki mu je 8')8. cesar Aniuf dal v fevd Krko z glavnini gradom Selče na Koroškem. To posestvo se je vedno bolj večalo /lasti s posestvi na Štajerskem Mod temi poslednjimi jo bil tudi grad Piištanj (Peilenstein), nu kuterem sc jo rodila sv. Ilema.
Po takratnem običaju so starši deklico 1 Tesno poslali \ vzgojo na cesarski dvor, kjer sta takrat vladala svetu zakonca Henrik in Kimi-gumla. Tu je plemenito llcnio snubil in vzel za ženo prav tako plemeniti koroški grof Viljem. Tudi ta jc bil slovenskega rodu. Njegovemu de-dedu Vuljhunti, ki jc bil spet slovenski plemič, jc 1. 8lJ5. cesar pridcjal k njegovim dosedanjim koroškim posestvom šc rujlicnbiirško in krško okolico na štajerskem. Pozneje so so ta posestva šc povečala /. zemljišči okoli Vitanja, ob Sotli in v dolini Mirne na Dolenjskem. S poroko Viljema in I lome slu sc /.družili dve takrat najodličnejši rodovini v našili krajih. Prav tako so se združila obojna posestva v eno samo ogromno vlastciinstvo. Viljem in Ilema sla imela na štajerskem vitunjsko, bi/oljsko, pilštanj-sko in podčetrtniško graščino, nu Kranjskem ,>a (lomilo pri Bošlanju. mokronoško graščino in Skrljcvo pri št. Ilupertu na Dolen jskem. \ očimoma sta pobožna zakoncu v teli krajih pozidala tudi prve cerkve, šc sedaj so ohranjeni nekateri spomini na sv. I letno v teh krojih. V Pilštanju omenjeni star kip sv. Ileme, pri Pristavi farna cerkev sv. Ileme. Kozje ima podružnico sv. Ileme i/. 15. stol. V št. Rupertu jc na stropu gotski sklepnik / njeno podobo. V mo-kronoški graščini hranijo »čevelj sv. Ileme«, ki ga sicer Ilema ni nosila, saj jc šele i/ gotske dobe. Najbrž so imeli takrat v gradu oblečen
Medved središče njihovega življenja
Po vaseh tujec večkrat vidi medvedje kletke, ki sloje kak meter nad zemljo, postavljene na kole. Na konicah bambusovega plotu pa so povez-njene lobanje ubitih medvedov. To je morda še zadnji zunanji spomin na nekdanje slavne dni.
Tujec pa silno težko dodobra spozna te ljudL Kadar pride v vas kak tujec, takoj vaški starešina stopi v svojo kočo. ki je s slamo krita, iz katere čez ) ekaj časa pride nekako bral jev6ko opravljen. Na sebi nosi železno krono, v rokah pa drži kopje in lok. Nihče bi ga ne mogel pregovoriti, da bi se tujcu pokazal v navadni obleki. Ko stopi iz svoje koče, takrat pa ga lahko fotografiraš, takega, kakršen je prišel, ves v stari paradi. Te slike so večkrat silno lepe. Če ima potnik srečo, bo videl lahko tudi njihove igre, ki jih igrajo. Vse pa se nanašajo na lov na medvede, za kar je nekdaj bilo treba mnogo junaštva.
Fotogralija odkriva žaloigro
Kakor rečeno, ni lahko dodobra spoznati te ljudi. Fotografirali se daje vedno le ena družina. V vsaki vasi imajo vedno le eno hišo, ki ima take jirostore, ki jih lahko pokažejo tujcu. Sicer pa je v teh hišah velikanska revščina. Ležišča njihovih psom. Čeprav so bivališča teh ljudi silno revna, je imenitni čuvaji. So pa precej podobni jx>larnim l>som. Čeprav so bivališča teh ljudi sila revna, je vendar v njihovih siromašnih hišicah in kočah čudovito snažno. Tla so lepo pomita, na ognjišču visi kotel za čaj, na steni visi kopje, 6 kakršnim so nekdaj ubijali medvede, čez steno pa je pre-j>režena medvedja koža. Majhen dečko ti bo v sot>o privlekel nekake smuči, kakršne so njihovi predniki |>orabljali že davno prej kakor drugi narodi.
Pred vhodom je razpeta vrv, na kateri se suše ribe. Okoli in okoli vasi pa se razteza pusto sivo strnišče. V ozadju pa moli v višino s snegom pokrita glava ognjenika, ki se iz njega kadi.
Praprebivalci Japonske so postali velika redkost in njihovi domovi so samo še podobni starinskim muzejem, v katerih žive brezupni ostanki izumirajočega naroda.
Četvorčki na Angleškem
Čudno je, da četvorčki na Angleškem niso nič lako nenavadnega kakor drugod. Imajo sicer tudi tam dvojčke in trojčke, kakor se primeri včasih v drugih krajih, imajo pa večkrat tudi četvorčke. Samo v zadnjih mesecih so listi poročali, da so se tukaj ali tam n« Angleškem rodili četvorčki. Kajpada ti novorojenčki niso oslali živi. Edini četvorčki, ki so ostali živi in se menda lepo razvijajo, so znameniti četvorčki, ki jim Angleži pravijo »Qtia-druplets« iz St. Noets«. Sedaj pa poročajo, da so ti četvorčki dobili novo konkurenco v Liverpoolu.
Tamkaj je 29 let stara žena nekega voznika te dni |>ovila četvorčke, tri fantiče in eno dekletce. In zdravniki menijo, da bodo ti štirje ostali živi. Prvi Irije tehtajo vsak po 3 funte in pol, četrti pa dva funta iu tri čel rt,
Ona je tista znamenita dedinja WooIwortlio-vih milijonov, ki se je pisaln Barbara Huton, ki pa je sedaj poročena z grofom Haugvvitz-Revventlovv, s katerim se tožarita zaradi otro* kove vzgoje,
On pa je grof Haugvvitz-Reventlov, ki mu grozi zapor, ker hoče svojega otroka po svoje vzgojiti. Morda bi bilo z.a otroka še najbolje, ko bi ga vzgajal kdo, ki ima vsaj toliko vzgoje, kolikor je očetu in materi manjka.
\
Križanka „ Pokal"
kip sv. Ileme, ki naj bi nosil tudi omenjeni
čevelj.
V srečnem zakonu sta Viljem in Ilema dobila dva sina Viljema in llurtvika. Toda Ilema ni dolgo uživala zakonske in materinske sreče. Pobožna povest pr ipovedu je, du ji je mož umrl, ko se je kot romar vračal i/ Rima. Njena sinova pu du so umorili uporni rudarji. Ilema je imela res blizu lire/ in Sek" velike zlate in srebrne rudnike. Rudnike pa je imela tudi na Kranjskem, na kar spominjajo stare »fužine sv. Ileme« v Bohinju, ki so jih prav v zadnjem času začeli preiskavati.
Pobožiiut vdoVa Ilema je tako ostala sama na svetu. Tedaj je sklenila, da bo svoja ogromna posestva porabila v božjo slavo in v blagor ljudstvu. Ustanovila je še seduj sloveč samostan v Admontu nu Gornjem štajerskem, ki je imel za Slovence velik pomen. Še večjega pomena za Slovence pa je njena druga ustanova: nniiski samostan v Krki na Koroškem. Tu je sezidala samostan in Marijino cerkev, ki je bila posvečena 1045. Tudi Ilema suma se je redovnicam pridružila. Samostanu je darovala posestva na Koroškem in Bavarskem. Tudi grad škrljevo na Dolenjskem s posestvom jc pripadel krškemu samostanu. V Krki je Ilema umrla 2l). junija 1045. Pokopali so jo kur nu navadno pokopališče.
Toda /e i- 1072. so krški samostan spremenili v škofijo. Nova škofija se je zavedala, da se ima le I leni i zahvaliti /a svoj obstoj. Zato so svojo ustanoviteljico takoj začeli častiti. Tretji krški škof Roman je začel zidati okrog 1160 kripto, ki naj bi bila grobnica za sv. I letno. Ko je bila čudovito lepa, stosteberna kripta 1174
gotova, jc škof Henrik dvignil IJemino truplo iz navadnega grobu in ga položi! v krasno marmornato rake v, stoječo nu romansko oblikovanih človeških glavah. V tej krsti svetnica še danes počiva. Nato so nad kripto sezidali šc sedaj i)o vsem svetli znano romansko stolnico, ki je bila dograjena in posvečena I. 1200.
Komaj so sveto truplo prenesli v kripto, so se začeli godili čudeži. Zato so |>o takratnem običaju 21. novembra 1287 šc enkrat cerkveno-11 rud no pregledali llemino truplo in gu znova položili v grob. To je takrat pomenilo toliko kot danes proglašenje za blaženo. S tem je bilo flemi 2+7 po smrti pri/nuno javno češčenje, ki je vedno bolj naraščalo. Zato so I. 1466. začeli proces za njeno proglašenje za svetnico, za kur se je poleg cesarja 1'riderika posebno zavzemal prvi ljubljanski škof Žiga Lamberški. Toda turške homutije in druge nezgode so proces ustavile. Po protestantovskih zmedah je v 17. in 18. stol. češčenje bi Ileme spet oživelo posebno zaradi novih čudežev, Z veliko slovesnostjo so I. 1745. obhajali novo obletnico IJemi-ne smrti. Takrat so določili 27. junij zn njen spominski dan. Takrat se je začelo tudi še danes ohranjeno vsakoletno romanje Gorenjcev k Sv. Ilemi na četrti petek po veliki noči.
Po vojni so krško stolnico čudovito lepo obnovili in znova začeli s procesom za razglašen je bi. Ileme za svetnico. In prav te dni v Krki to proglašenje slovesno praznujejo. K tej slovesnosti smo bili povabljeni tudi Slovenci, katere se pa nismo mogli udeležiti. Morila bomo mogli na jesen organizirati skupno romanje k naši prvi slovenski svetnici sv. I letni v Krko na Koroško. _ ,■	Janez Veider.
Med ostanki izumirajočega naroda
Angleškim policajem se ne godi slabo. V tej v ročini so na Angleškem veleli sta/.nikom, naj se vadijo plavati, ko so oblečeni v plavalne jo piče. Kakor nalašč v teh pasjih dneh. škoda,
du povsod n i take zabave.
Št. 163.
V samostanu
Ko je črni vitez zapustil Lockslevja in njegove izobčence, je odjezdil v bližnji samostan, kjer je z Vam-1m)\o pomočjo dobil zavetje in postrežbo vitez Ivanhoe. Pri njem je bil seveda tudi prejšnji svinjski pastir Gurtli, ki je bi! med tem postal oproda.
Oba sta se nekaj časa pogovarjala, nakar sta se pošlo vlila. Ob slovesu je črni vitez dejal: »Snideva se zopet v Coningsbourghu, kjer bo tvoj oče za svojim umrlim prijateljem priredil pogrebščino. Rad bi /e spoznal tvoje anglosaške sorodnike ter se zopet pobotal z očetom.«
»Če je tako. grem pa takoj 7. vami!« je menil Ivanhoe.
»Nikakor, rajši ostani šc tukaj, da si docela opomoreš. Saj mi bo \ amlm lahko kazal pot.«
>Da. da, naj le grem jaz!« jc zaklical norček. »Rad bi bil zraven, ko bo Atlielstane zopet oživel. Prepričan sem
namreč, da plemeniti Atlielstane ne bo mogel mirno obležati v svoji krsti, če pojedina nc bo taka, kakršna bi morala biti.«
»Gospod vile/, /a spremljevalca boste torej imeli moža. ki niti en hipec ne bo nehal klepetati.« je omenil Ivanhoe. »Vendar tule nepriili prav bolj ko vsakdo drugi pozna vsako stezo v gozdovih tod okoli.«
»To pa jfe najbolj v a/no.« je odv/nil črni vitez ter sc poslovi, krepko jc stisnil fvanlio-jo.vo desnico. Nato se je poslovil tudi od prijuz nega priorja ter jc z V um bo odjezdil. Ivanhoe jc še dolgo ^rl m njim. — > _ _	------- ■—- -
Na severnem japonskem otoku Hokaido žive ostanki tistega naroda, ki je pred mnogo stoletji edini prebival na današnjih japonskih olokih. Ta narod se je imenoval »Aini«. To so bili jirapre-bivalci tistih otočij, ki stoje pred azijsko celino, in ki so nekdaj bili ena celota. Ko pa je od zahodne strani prihrul velikanski plaz mongolskih
plemen, je žalil tudi ta otočja in jih zasedel. Domači Aini so se pred Mongoli umikali vedno višje na sever. Dandanes od tega nekdaj silnega naroda živi samo še kakih 16.000 čistih potomcev, vse drugo je že davno izginilo ali se jiomešalo z Mongoli. ,Ia|>oiici so prav za prav inešenica Ainov in Mongolov. Ti Aini sedaj že skušajo govoriti japonski jezik, dasi med seboj govore le svoj jezik. Radi govore tudi nekako angleščino, s katero se ponašajo pred tujci.
glasba — 22 Zab. program — 92..KI Plesna glasba —
Budimpešta: 20 Igra — 21.50 Ork. koncert — 23.10 fig. orkester — Trst-Milan: 21 Igra — 22.30 Klavir — Itim-
Bari: 17.15 Vok. koncert — 21 Rimski-Korzakovega opera Zlati petelin. — Dunaj: 10.1(1 Zali. glasba — 20 Koncert učiteljiščnikov iz Celovca — 21 Oratori.1 — 22.30 Zal), koncert — 21 Plošč« — KUnigsbcrg-Vrutisla-va-Monakovo: 20 Švedska glasba — Hamburg: 19.10 Nordijska glasba — 21 Mladinski zbor - 21.:«) Klavir — Krilu: 10.10 Simfonični koncert — Krankfurt: 10.10 Deželni ork. — Strassbourg: 20.30 Simfonični koncert.
Oblastveno kouceslonlrana
Šoferska šola
I. gaberscik
bi vil komisar za Šoferske Izpite
SlomSkova aliea Stev. d. Telefon St 28-28 ln 28 28.
Programi Radio Ljubljana»
Sreda, 29. junija: 8.:hi Reportaža »prevoda udeležencev mednarodnega tabora in jubilejnega »prevoda Prosvetne zveze — 9.30 Vesel jutranji koncert (RadijsM orkester — 1'l.ItO Prenos službe božje s -Stadiona, nato govori — 12 Slovenski vokalni kvintet — 12.1.") Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Koračnice, valčki in polke (plo-|če) — 13 lieportažu javnega nastopa na Stadionu, vnius plošče — 18.1") Dud bratov llolobov — M Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura: Pomorska ideologija lit vojna mornarica (Nikola Sorokin), Zgb. — 19.,KI So-Tokin: llnski potpuri (zbor uralsklh kozakov, plošče) — 'Jo V. 1'armov večer. Sodelujejo gg.: .ložo (ioslič, prof. M. Lipovšok (spremljava) in. Radijski orkester — 21.30 Cnjkovskij: Koncert za violino z orkestrom op. 35 — •i! Napovedi', poročila — 32.15 Kvartet mandolin (SI. Au-tunovič).
Drugi programi i
Sreda, 29. junija: Belgrad: 20 f'-elo — 20.30 Humor 21.30 Vok. koncert. — Zagreb: 20 Pestra oddaja — 20.30 Ljubljana — 22.20 Plesna glasba — Praga: 10.25 Češke koračnice — 20 Radijski film — 20.30 Kilh. konc. i— 21.10 Plošče — Varšara: 20 Plesna glasba — 21.10 Ohopinove klavirske skladbo — 22.10 Glasba in petje — Sofija: 19.4-5 Trio — 20.45 Ork. koncert — 21.15 Lahka
Več tisoč vzorcev
čeških Gjorgjetov od vsakega desena samo po eno obleko ima
TRPIN, Maribor, Vetrlnjska IS
Strojepisni pouk
Večerni tečaji za začetnike in izvežbance. Pouk traja 1—4 mesece. Vpisovanje 30. junija od 6. do 8. zvečer. Šolnina zelo nizka. — Chrlstofov zavod, Domobranska 15.
SLOVO SAMOMORILCA
Od življenja jemljem
zdaj slovo, ker brez zob živeti
je hudo j Veselje moje čisto preč, v čeljustih niti zoba več in zanje vse bi dal, da bi jih z GIBBSOM zopet prall
KOLESA znamke JX0
za dijaka srednješolca, v Mariboru, z vestnim nadzorstvom, iščem za jesen. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Vestnost« št. 10270.
Ob priliki ogleda prenovljenega trga pri sv. Jakobu ne pozabite obiskati znano gostilno
v prvovrstni kvaliteti in lepi izdelavi kupite ugodno pri
LJUBLJANA, Aleksandrova 6 Zahtevajte brezpl. cenik! Ugodni plaillni pogoji I
kjer boste v prijetnem hladu podzemeljske jame Z zadovoljstvom srkali priznano dobro kapljico, podprti z dobrinami odlične kuhinje.
HRANILNE KNJIŽICE 3 ODST. OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIRJE VOJNO ŠKODO
DVE
STOLETJI SVETOVNEGA USPEHA
Vse za telovadbo, lahko atletiko in ostale športe Vam nudi po zmernih cenah v veliki izbiri tvornica telovadnega orodja športnih potrebščin in smuči
Kaj ni to najboljši dokaz kakovosti proizvodov k GIBBSIli — Gibbs so kopirali in ponarejali po vsem svetu, toda kopije in ponaredbe nimajo
S nikdar vrednosti originala. Da bi imeli res dovršen proizvod, uporabljajte pravo milo za! zobe Gibbs, iznajditeljev proizvod. — ™ Znanstveno je dokazano, da je milo Gibbs ' vedno in ostane strogo aseptično. Noben mikrob ne more živeti na njegovi površini.
po najvišji ceni in proti takojšnjemu izplačilu
Konccsljonirana trgovska agentura za bančne posle
LJUBLJANA Beethovnova 14 - Tel. 35-10
Čitajte in širite »Slovenca«
) jr*.-!]" Sobne in krušne, pfoSlice za Štedilnike. JaZ^^t^Jafi. stenske obloge in dr. nudi najceneje
Keramična zadruga
registrovana zadruga z omejeno zavezo
V LJUBLJANI • TESARSKA ULICA 5 • TELEFON 27-69
Konči Ahačič
Tacika spet naprodaj!
Tacika mora v zavojček,
Jeklene valične
IVAN MRNIK
tovarno rolet
LJUBLJANA
Priporoča tudi napravo lesenih, platnenih in damastrolet
VSAK KUPEC
proti nezgodi
V trgovini je zopet stala noč in dan med najza-peljivejšimi slaščicami, pa jih ni mogla niti poku-siti. Ej! To je bila pokora zanjo! — Nekoč pride bogata gospa. Ko zazre Taciko, kar nič ne premišlja, temveč reče: »Jutri ima god moja Metka, hčerkica sladkosnedka. Punčko to bom zanjo vzela, da bo Metkica vesela.«
A kako bo ubogi Taciki v zavoju — v strašni temi, tega nihče ne pomisli! Tako grozno, otroci, kakor če bi vas žive in zdrave zabili v krste! Taciki se od nepopisnega strahu srček tako stisne, da se ji iz oči pocede solze: sladka krema, ki jih pa naša nepoboljšljiva sladkosnedka sproti liže.
Glavno skladišče turnih in krasnih športnih modelov v barvah.
Ljubljana
Kotnikova 12, poleg Mestne elektrarne
Štefan Žeromski:	1
Zvesta reka
i.
Mraz in bolečine, ki so mu hotele razgnati glavo kot s sekiro, so ga prebudile. Neprestano je kij u vala v desnem stegnu bolečina, kot bi rtival železne kuvlje i/, njega. Po hrbtu ga je oblival kar naprej ogenj, ki ga ne pozna zdravo ■telo, in tema, polna raznobarvnih isker, mu je slepila oči. Ranjenec sc jc omotal in zavil v kožuh, ki ga je strgal še podnevi z ubitega vojaka v trstju na bregu reke. Gole noge in krvava stegna je začel stiskati še globlje v kup imrličev in iskal telesa, ki so ga grela ponoči z vročo krvjo, cetlečo se iz ran, in ga dramila s svojim ječanjem in stokanjem iz smrtnega sna v grozo življenja. Pa so utihnila, otrpnila, postala prav tako napnusna ko s krvavimi mrliči posejana njiva. Koke in noge so iskale: gorkote živih teles, pa so se dotikale le mokrih in sluzastih mrličev.
Ranjenec jc dvignil glavo.
Pred očmi mu je lebdel konec, ki ga je preživel; videl je pred seboj vse, kar je pretrpel. Kot bela gora leže tam v jutranjem svitu stoteri junaki, ki jih je potolkel, kn so popadali od ran, sovrag na ukaz svojega voditelja, rojaka in bivšega sozarotnika: preko golili trupel, s katerih so pobrali vojaki vso borno obleko do poslednje cunje, jih nato razmesarili z bodali ter potem neštetokrat prebodli in pri-bili s sabljami na tla. so drvelu in se trla kolesa Čengjerovih topov.
Na daleč so se pordečila peščena tla s krvjo, ki je potekla do poslednje kaplje iz teh mrličev. Kepe trde izorane prsti so se zmehčale, sneg se je tajal. Z lasmi so pometali in očistili široko njivo, ko so jih vlačili za noge od vseh strani na U kraj; z otrplimi ursti so grabili
grudo, šepetali svoje poslednje besede v razore in se grizli vanje v zadnjem zdihljaju.
Onemelo in utihnilo je malogoško polje. Poslednji živi vojak ga je gledal skozi smrtno meglo v zori tihega jutra.
Zazdelo se mu je, ko da so obstali ravnokar na tem kraju konji. Zemlja, ki jc drvelo po nji tri sto tovarišev s smrtonosnim krikom nad izdajico, je še bobnela! Kje je konj? Kje sablja? Kje so pod stopalom železne stremenke?
Ne tulijo več granate, s katerimi je obsipal Dobrovvolski dolino, izginili so kozaki in dra-gonci, ki so jih napadali štiri ure. Tam, kjer so se valili kupi in kolobarji dima in jc žarel požar, se je črnil v tišini proti jugu strm grič. Na zahodu se je črtala bela linija zida krog pokopališča; tu je bilo gnezdo [ezioranskega in njegovih junakov, konjenice ter možnarjev. Tam na sredi, kjer je bila pehota, ni ničesar več! Ob nogi z dvocevkami, ki neso komaj sto korakov, so stali pod četnim ognjem sovražnika, ki je pokal nanje kot v tarčo s karabin-kami, zadevajočimi na tisoč pet sto metrov. S helensko vztrajnostjo so čakali, — pridi in si vzemi! — da se jim je približal sovražnik na strel in je zaorilo povelje k naskoku... Sedaj pa leže ti junaki mrtvi nn kupih. V daljavi se mota in vali nad dolino dim i/ mesteca, ki ga je požgala vojska do tal. Vsak hip plane iz pogorišča, pepela in dima širok zubelj in zavihra kot prapor neizprosne sile — se liže s trepetajočim žarom v smrtni mrak in se pogovarja z razcepljenmi jezikom proti črnemu nebu. Iz črnili pogorišč se hipoma razlcže človeški krik in dospe do ranjenca; pa ni več ganil njegovega srca in ni dvignil svoje roke. Kot ogenj nad pogoriščem so vstajala v tem človeku čuvstva in ugašala zopet takoj v črnem dimu slepe bo-lečihe.
Droben dež s snegom je pričel naletavati. Iz gozda ob rečici Losni se je razlivala mokra megla, sc spenjala po golih, strmih bregovih
in se vlačila ob reki in preko polja. Kot z mokrim robcem je osvežila ranjencu obraz. V tej jutranji megli se je pa le videl košati, črni smrekovi gozd. Iz smrek jc vela topla sapica. Dolge, stegnjene veje, nizko viseče mokre vejice so se nalahno pozibavale in vabile ranjenca zamolklo, naj se zateče pod njihovo okrilje.
Niti žive duše ni bilo nikjer. Nikjer nikogar. V bližini je ležal mrtvec, ki je imel na nogah blatne platnene hlače. Ranjenec se skobali preko razora, sleče hlače z mrliča in jih nar takne na svoje gole, trepetajoče noge, kolikor hitro jih more. še škornjev je iskal z očmi med mrliči, pa jih ni imel niti eden. Vse so se/.tili in oropali. Ilipoma zagrmi od vzhoda, od Dolini na sem topovski strel, potem drugi... tretji. Strel ga jc prebudil k življenju. Po vsem ra-njenčevem telesu je vzdrbtelo nekaj in mu vlilo novih moči. Bilka! k. orožju! V boj! Prične sc plaziti hitro, kolikor more, po vseli štirih v tisto smer med brazdami! Pa po nekaj gibih pade znova z glavo med grude. Desna noga se je vlačila mrtvo za njim. Bolečina jc kljuvula v stegnu. Invalid potiplje to mesto in se dotakne s prstom globoke, zatekle jame, ki se je iz nje še vedno po malem izcejala kri. Na levo oko ni videl Namesto obrvi, trepalnic, očesa in lične kosti je začutil pod prsti nabreklo oteklino, ki je žgal v nji neprenehoma ogenj in sipnl raznobarvne iskre. To ni bilo več oko, temveč se je pojavil čuden in smešno velik izrastek. S sabljami so mu ra/tnesarili v bitki glavo, ki sc je nacedilo iz nje v lase mnogo krvi: sesedla se je kri v laseh, jih zlepila v pramene in pokrila lobanjo ko z rdečo čepico. Od neštetih bajonet-nih vnodljajev so zijale v prsih, rebrili, ramah rane. Toda mraz je bil hujši ko vsaka bolečina. Z železno pestjo jc grabil v krvave rane na glavi, zabadal svoje kremplje v kosti in mod rebra, stresal z neusmiljenim drgetom razmesarjeno in napol mrtvo telo. Ta mraz ga je pognal dalje, ln sc je začel plaziti zopet po vseli '
štirih. Premaknil je najprej obe roki in levo koleno, se oprl potem na stopalo in dlani, ker desna noga se je mrtvo vlačila za njim — vse pa je nudilo sliko težke, ampak zelo smešno nesreče. In priplazil se je tako do prvega drevesa v gozdu. Smrekove veje so se pozibavale v megli in dežju, neizrečeno šumenje se je spuščalo z njih k tlom. Ni bilo v njem ne žalosti, ne sočutja, ne usmiljenja, ne zaničevanja. Dolgo se jo zlivalo to hladno šumenje na polmrtvo srce.
Osumljenec se je dvignil na roke. objel najbližje steblo drevesa in stopil na noge. Prisluškoval jc odmevu bitke. Nič ni motilo tišine. Zagledal se je na bojišče. Ni mu bilo žal tistih, ki so ležali po črnem polju, ne sebe, ne spočetega velikega dela. Le eno čustvo mu je polnilo prsi, le ena misel je žarela v razbiti glavi: boriti se. In videl je vojake, ki so pobijali ranjence iu trgali raztrgano obleko s še napol živih. Pa ni imel ničesar, s čimer bi si končal življenje, ki so je spremenilo v sramoto in posmeh. Žal mu je bilo ležišča med mrliči. Zaželel si je smrti. Padel je na roke in obraz. Mrak jo zastrl njegovo dušo...
Dolgo je trajala brc/čutnost, kajti sonco je stalo žc visoko, ko se je prebudil. S polja jo prihajal hrup. Dvignil je glavo in zapazil ljudi. Vlačili so mrliče nekam pod breg. Nekdo jo dajal ukaze tem ljudem. Ranjenec-je začutil v sebi silen strnil, da ga pokopljejo živega. In začel je bežati. Po nupol skopnelem snegu so jc: plazil med borovim grmičjetn in po bodičev-ju. Otrple noge so se segrele, ko sc jc premikal in plazil tako po kolenu in rokah. V razmesarjeni glavi 11111 je bilo, ko da ga gozd zapira, odeva z zeleno odejo, skriva prod zlobnimi očmi z gostim pregrinjalom; in ko da 11111 kaže nevidna, pu le resnična sila z drhtečo roko med grmovjem vse tajne stezice, ki so jih utrli I drozg in lisice s svojimi nogami in repi.
<
ffljjlglg
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je po kratki ir mučni bolezni umrla v Ormožu dobra, nenadomestljiva zena
ROZA CAJNKO
soproga višjega policijskega nadzornika
Njeni zemski ostanki bodo prepeljani v Maribor, kjer (lo pogreb dne 29. junija ob pol 17 iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. — Maša zadušnica se bo brala dne 30. junija ob pol 9 v frančiškanski cerkvi.
Žalujoči soprog Franc Cajnko in sorodniki.
Odšel je nenadoma od nas k svojemu Stvarniku po večno plačilo naš predobri dolgoletni tovariš, veleč, gospod
katehet na meščanski ioli v Št. Vidu
Blagega g. katehela spremimo na njegovi poti k večnemu počitku v četrtek ob 9 dopoldne.
V Št. Vidu nad Ljubljano, dne 28. junija 1938. Učiteljski zbor. i»sščanske šole v Št. Vidu nad Ljubljano,
MALI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženitovanjskl oglasi 2 din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
hltfLTKVjm
Natakarica-začetnica
pridna in poštena, že vajena gostilne tn šivanja, išče službo za takoj v Ljubljani, Kranju alt Celju. Naslov v upravi »SI.« pod št. 10229.	(a)
Boljša gospa
13če v Ljubljani mesto hišnice, najrajši v novem velikem poslopju. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stanovanje« 9852. (a)
Učenko
katera bi imela oskrbo pri starših, sprejmem v špecerijsko trgovino. Naslov v upravi /Slov.« pod št. 10239.	(v)
Učenec
krepak, zdrav, s primerno šolsko Izobrazbo, sc sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom. Ponudbe brez priloge znamk v upravo »Slovenca« pod št. 10216.	(v)
Služkinja
M zna dobro kuhati in
pospravljati, želi premeniti službo. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pripravna« št. 102-11. (a)
Dekle
Ftara 26 let, išče mesto služkinje na deželi, najraje v župnlšču. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10218.	(a)
Pekovski pomočnik
Jšče službo za takoj ali pozneje. Prevzamem za 600—600 din kruha tedensko. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Dela zmožen« št. 10250.	(a)
i mm\
Učenko
pprejme Salon »C h 1 c« , Ljubljana, Wolfova ul. 3
Čevljarski pomočnik
dober, sc takoj »prejme prt Trebar, Sv. Petra c. št. 6. (b)
Hlapca
sprejmem na kmetijo v ljubljanski okolici. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Delaven« št. 10267.
Ključavničarja
samostojno moč, za Izdelavo železnih rolet — sprejmem. Ivan Bernik tovarna rolet, Ljubljana, Linhartova 8.	(b)
Učenko
sprejme trgovina s steklom in porcelanom. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Porcelan« 10282.
Blagajnicarka
začetnica, absolventinja trg. šole ali tečaja, dobi stalno mesto. Ponudbe s prepisi spričeval v upr. »Slov.« pud »Steklo« ft 10283.
Pošteno služkinjo
vajeno vseh gospodinjskih del, ljubiteljico otrok prejme trgovina Zorko, Sv. Benedikt v Slov. gor.
Dekle z dežele
za pisanje in hišna dela. sprejmem. Dva do tri mesece samo za oskrbo, nadalje plača po dogovoru. Ponudbe v upravo »Si.« pod »Dobra, marljiva«.
Štorja za strope
po nizki ceni v železnini Fr. Stuplca Ljubljana — Gosposvetska cesta 1. (1)
Cvetlični med
domač zdravilni, nudi najceneje J. Menart — Domžale.	(D
Pisalni stroj (kovčerj)
popolnoma nov, znamke -Lvappel«, ugodno naprodaj. Naslov v upr. jjSl.« pod .št. 10217.	(1)
Plačilno natakarico
s kavcijo 3000 din, in dekle, izvežbano v kuhanju kave »exprcs«, sprejmem s 1. julijem. Gostilna »Slavija«, Maribor, nasproti kolodvora. (b)

Tračnice
za industrijski tir, kupim. Pismene ponbdbo v upravo »SI.« pod »Tračnice« št. 10113.	(k)
Javorjeve plohe
Ia., suhe, od 28 cm naprej - kupim. I. Kerč, p. Dob-Podrečje.	(k)
Šoferja
pridnega in poštenega, zmožnega čim večje kavcije, sprejmem k novemu tovornemu avtomobilu za takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Bodočnost« št. 1027S.	(bi
Otroški voziček
dobro ohranjen, črn ali temnorjav, kupim. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Voziček« št. 10249.
■ram
ODDAJO:
Dobroidoča pekarna
s hišo, se odda kavcije zmožnim. Naslov v podr. »Slov.« v Celju.	(n)
Športno kelo
celotno pokromano, malo voženo, proda Jerše, Ivot-nikova 12, poleg Mestne elektrarne.	(1)
Mlade piščance
pitane, 63—80 dkg, 1 kg 14 din, zaboji 30 koma-lov, franko voznina, razpošilja G. Dreehsler, Tuzla.	(D
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — 6e dobi na malo ln veliko v lekarni dr. O. PlCCOt.l, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«.
Postelja z modroci
ln moško kolo, ceno naprodaj. Sv. Petra c. 49.
najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj
po neveriebo nizkih cenah
^ova trgovina
Ljubljana - Tj/rSeva cesta 36
nasproti Gospodarske zveze)
If^mS
4 -iSi liii rit	r	VMl V rti^nr »
Prodam
okrog 6 oralov oosestva s hišo za 22.000 -.lin. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru.	(p)
Lepo kmečko posestvo
z vsem inventarjem, naprodaj. Poizvedbe: Jeraj Franc, Gradišek 4, Krka, Dolenjsko.,	(p)
V Brežicah in okolici
so naprodaj hiSe, krasna stavbiiča, vinogradi, sadovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega veleposestva. Pojasnila pri inž. Miklau Otniar, Brežice
Kolesa
raznih znamk dobite najugodneje izven mesta. -Kdor kupi pri meni kolo, je obenem zavarovan za 20.000 din. V račun vzamem tudi rabljena kolesa. Priporoča se trgovina koles pri Zatlerju na Jožici.	(1)
Trgovska hiša
(bivša Gartnerjcva) v Planini št. 37, z inventarjem, na najprometnej-šem kraju, dobro vpeljana trgovina, pekarija in gostilna - se odda takoj v najem ali proda po zmerni ceni in pod ugodnimi pogoji. - Pojasnila: Garzarolli Ulo, 1'ustojna, Italija.	(p)
Majhno posestvo
5	minut od farne ccikvc,
6	km od Novega mesta, avtozveza, hiša nova, voda, elektrika - naprodaj. Alojzij Pavllč, sedlar, Kandijska 2, Novo meno
Hišo
oddam z julijem v najem. Dve sobi, kuhinja, predsoba, z vsemi pritiklinami in zelenjadnim vrtom, pet minut od postaje Zalog. Poizve se pri Plev-nlku, Sp. Kašelj 8. (p)
Večja restavracija
(nova stavba), s koncesijo, gospodar, poslopjem In zemljiščem, blizu Ljubljane, zaradi družinskih razmer ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10206.	(p)
Špedicijsko podjetje
v Sloveniji, dobro vpeljano, staro znano in reno-mtrano, z veliko klientelo, lastna velika skladišča, z ali brez koncesije - naprodaj. Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Sigurna eksistenca« št. 785.	(P)
ODDAJO:
Prazno sobo
s posebnim vhodom, oddam. Pražakova 10-1(5!.
Prazno sobo
s posebnim vhodom, sredi mesta, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10280.	(s)
Lepo opremljeno sobo
z uporabo kopalnice, tv, tudi kuhinje - oddam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10237.	v«)
IŠČEJO:
Dvosobno stanovanje
iščem z avgustom. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Kopalnica« 10275.
ODDAJO:
Petsobno stanovanje
sončno, zračno, mirno, z vsemi pritiklinami, se odda s 1. avgustom v na jem. Poizve se v Zarni-kovi ulici 16-1.	tč)
Trisobno stanovanje
sončno, s kopalnico, po sclsko sobo in drugimi pritiklinami - oddam na Bleivveisovi cesti 6-11. — Informacije se dobijo Beetho\vnova ul. 10-11,
Prazno sobo
s posebnim vhodom, oddam. Društvena 27t Moste, Ljubljana.	(s)
Štirisobno stanovanje
vse pritikline in komfort poleg kavarne »Evropa« Kersnikova 7 - oddam za avgustov termin v prvem nadstropju, primerno tudi za poslovne prostore. Eventuelno se deli za dve stranki. Ogled od 11 do 12 in od 17 do 18. (č)
lESaSES
Gradbeno podjetje !
Martinee d. z o. z., Ljutf ljana, Prule — izvršujo načrte ln gradbena delal solidno in po ugodnihi cenah.	(r)J
Kratek Stelzhamer klavrn
zelo dobro ohranjen, za-' radi pomanjkanja prostora - prodam. Naslov po-' ve uprava »Slovenca« pud št. 10216. (g)]
Avto
dobro ohranjen, poltovo-3 ren ali za predelavo v pol tovornega, nasilnost 1000 kg, prednost Ford kupim. Ponudbe: lJueer Ivan, Pražakova 8. (f)!
350, 500 in
Širite »Slovenca«!
ccm
kakor tudi 200 in 250 ccm najnovejii modeli dospeli.
Na ogled pri gl. zastopstvu
O.ŽUŽEK
Ljubljana. Taviarjeva 11
pristno in poceni dobite pri
Centrelni vinarji v Ljubljani
TELEFON' S'l EV. 25-73
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ccž	Izdajatelj: Jvan Rakovce	Urednik: Viktor Čenči*
KOJLI2SA.	KVALITETNA	KOLESA
AUTOMATERIJAL BENCIN - NAFTA PNEVMATIKA
Vsakomur ie naiveiie veselje
kolo ali motor od tvrdke .Tehnik"
JOSIP BANJAI, Ljubljana
Miklošičeva cesta št. 20.
Zaloga radio aparatov, A	tenis raketov i. t. d.
Jesenski cenik
cvetličnih in gospodarskih semen ter cvetnih gomoljev s preko 1000 vrst, s prekrasno barvanimi platnicami - dobite zastonj 1 Pišite ali pa pridite ponj. Sever & Koiup., Ljubljana.	(D
rrrng.anam
Vrtne stole
zložljive, nove, poceni proda Trlbuč, Tržaška cesta 42, telefon 26-05.
Dobro idočo mlekarno
In dobro vpeljano ljudsko kuhinjo, prodam. Samo resne ponudbe z gotovino v denarju v upr. »Slov.« pod »Resen re-flektant« št. 10232. (1)
Poleg nebotičnika
družba z om. zav«
Štedilnike iz Jekla — rjo proste, kromirane, železne, vseh velikosti, brzo-parllnlke. gnojn črpalke, vrtne ograje po najnižjih cenah pri
Ciril PocIržaJ
Ig št. 147 pri Ljubljani.