Uto XLV - št. 63 - CENA 38 SIT SU GLAS Kranj, petek, 14. avgusta 1992 m XEJ TAKO VELIKE, DA JIH ŠE PTIČI NE DOSEŽEJO - Letošnje sonce in vročina sta godila sončnicam, saj so marsikje zrasle tako visoko, da jih še ptiči niso dosegli ali pa so imele tako velike glave, da so bile prevelik zalogaj zanje. Tako je v začetku tedna Peter Kozjek posnel sončnico velikanko pri Alojzu Fuchu v Podvasci pri Tržiču in Ludviku Božnarju v Podpurfelci pri Škof ji Loki. 0 drugi plati medalje pa nič Kranj, 13. avgusta - Zaman smo v kranjski Eliti skušali izvedeti, Zakaj Gorenjski glas ni bil povabljen na novinarsko konferenco, zato lahko o drugi plati medalje pišemo le iz druge roke. Vse kaže, da si vodstvo kranjske Elite podobno kot privatizacijo firme po svoje pred-tavlja tudi tiskovne konference, saj so vabila poslali le v nekatere redakcije. Kakšna merila so pri tem uporabili, je seveda skrivnost, lahko pa si mislijo, da Gorenjski glas ni zaže-'jen, ker je izčrpno poročal s Ponedeljkove tiskovne konference na UNZ Kranj. Dejstvo Je* da sta se tiskovne konferen-Ce udeležila le dva novinarja. O drugi plati medalje tako »hko poročamo le iz druge ro-*e- Po pričakovanju je vodstvo (d«rektor Srečko Nečimer, Ja- nez Valant, Bojan Vrlinšek in Boris Košir) zatrdilo, da je bila privatizacija zakonita in da so izpeljali vsed tega, da bi obdržali delo in delovna mesta, da bi jo torej "zavarovali" pred zahtevami razlaščencev. Kakor smo lahko prebrali v Dnevniku, se je direktor Nečimer celo trkal na prsi, "da sta se z Borisom Koširjem borila na Brniku, ko so tanki napadli Slovenijo..." Sami presoditi, kakšno zvezo ima to z divjo privatizacijo v Eliti. Zaradi nedorečene zakonodaje, zlasti zaradi predpisov o registraciji podjetij, ki so še vedno takšni kot jih je sprejela Markovićeva vlada, je seveda marsikaj zakonito, če ni napravljena škoda na družbenem premoženje. Kazenska ovadba, ki so jo inšpektorji UNZ Kranj poslali javnemu tožilstvu seveda vsebuje prav to, saj trdijo, da je na družbenem premoženju Elite že nastalo za 13 milijonov tolarjev škode. Kazenska ovadba z vsemi prilogami je zdaj pri javnem tožilcu, ki bo odločal o uvedbi preiskave in kasnejšem morebitnem sojenju. Dotlej pa lahko ugibamo, koga čaka višja kazen: tiste, ki je na črno ujel 20 kilogramov rib ali črni pri-vatizatorji? • M. Volčjak Jutri bo praznik . Jutri, 15. avgusta, bo verski praznik, Marijino vnebovze-Je ali po domače Veliki šmaren. Letos bo prvič dela prost Jn, kar pomeni, da bodo trgovine, poštni in bančni uradi za- PHt. Delovni in nakupovalni utrip bo tako zamrl že danes, ra-er> na Gorenjskem sejmu v Kranju in tam, kjer so se odločili *■ dežurstva. HRANILNICA 00 LON TUDI NA GORENJSKEM SEJMU MENJALNICA; PLAČILA POLOŽNIC INFORMACIJE arije 4. septembra 1992 v GLOBUSU. DANES V GORENJSKEM GLASU Vrtičkarjenje trikotnih parcelic SEJEMSKA OSMICA Ponudba in presenečenja na Gorenjskem sejmu PANORAMA Desetnik Metina potica za angelčke Trgovina ROMANA Stara c. 9, ŠKOFJA LOKA AKCIJSKA PRODAJA: • olje ZVEZDA 1 I 109,00 • sladkor 50/1 74,00 • Barcaffe 1 kg 449.00 • mehčalec 4 I 359.00 • pivo UNION 40,00 Pri nakupu nad 5.000,00 SIT dostava blaga na dom do 5 km. /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMULf?/^ BAN m KA IRANKA Kulturni premet Ko so pred kratkim ne ravno veliki, toda edini pokriti prostor obnovljenega gradu Kamen nad Begunjami preplavili zvoki iz Arnolo-vega saksofona, je večina zbranih na predstavitvi radovljiškega zbornika ugotovila, da ima Radovljica še en primeren prostor za komorne prireditve v glasbi ali besedi ali oboje skupaj. Drugi, ki to vedo že dolgo, vedo tudi, da je za uresničitev takšne ideje potrebna vztrajnost posebne vrste, pa še dobršna mera zanesenosti zraven, če že ne prave gorenjske trme. Grad Kamen ne glede, da ostaja zapuščen, pa je vendarle kot tisto žitno zrno, ki bo v pravih pogojih pognalo v klas. Prav gotovo je na Gorenjskem še cela vrsta takšnih spečih zrn, ki čakajo, da jim bodo enkrat v prihodnosti organizatorji s pravo mero toplote in vlage omogočili vzkaliti. Dotlej pa bo najbrž treba skrbno gojiti vsaj tista, ki so že ozelenela. Če so še pred leti v radovljiški občini gospodarstvo nenehno reševali na račun klestenja proračuna za kulturno dejavnost, je pravzaprav nenavadno, koliko prireditev in to stalnih se je posebej v poletnem času "prijelo". Ne glede na to, da sicer blejski prostor ne more prav dobro kulturno poletno utripati ne v cerkvici na Blejskem otoku, kjer ni obiskovalcev, niti na brezplačen koncert, niti v Festivalno dvorano na Idriartove koncerte, pa radovljiška graščina vsako leto bolj postaja glasbeni svet v malem s svojim specifičnim programom stare glasbe. K temu glasbenemu dogajanju radovljiški kulturni zanesenjaki že nekaj let dodajajo še likovne kolonije in kdo ve, čez čas bo radovljiško kulturno poletje morda bogatejše še za kakšno dejavnost. Kot bi v Radovljici, prvi v gorenjski regiji, znali narediti tisti premet v mišljenju, ki briše stare organizacijske vzorce in hiti naprej z novimi. To pa tudi pomeni, da za organizatorje poletje ni čas kopanja v morju ali brezskrbnega posedanja v senci pod lipo, pač pa vsaj na začetku tudi čas zastonjskega garanja po vzoru pobudnikov prireditev v stari Ljubljani. Pred tem pa še mukotrpno iskanje sponzorjev in prepričevanje občinskih uradnikov, da kakšen odstotek kulturne prireditve vzamejo pod občinsko proračunsko streho. Malo je zanesenjakov, ki pogumno prevzamejo finančno tveganje a la Cveto Sever in njegova skupina, ki to poletje oživlja kranjski Kieselstein. Vprašanje je, kako se bo lahko tak model prenesel v prihodnje leto; o kulturni politiki se pač kaže dogovarjati dovolj zgodaj in predvsem o tem, ali poletne prireditve sodijo v ta dogovor ali ne. Brez dvoma so ljudje poleti tako kot hladne osvežitve potrebni tudi kulturne, stvar odločitve pa je ali bodo posamezni kraji kot nekakšni prazni žepi ali pa bodo kraji kulturne in splošne ustvarjalnosti. • Lea Mencinger 42. Mednarodni Gorenjski sejem v Kranju Od šivanke do avtomobila Danes se v Kranju začenja vsakoletna največja sejemska prireditev, ki iz leta v leto potrjuje tradicijo največje trgovine in desetdnevne zabave. Kranj, 14. avgusta - Do zadnjega kvadratnega metra zaseden sejemski prostor z blizu tisoč razstavljala, s ponudbo v prispodobi Od šivanke do avtomobila, z geslom, Vse kar se vidi, je tudi naprodaj, naprodaj pa po sejemskih cenah oziroma današnjih sejmar-skih navadah (popusti, psojila oziroma različnimi ugodnostmi), z zabavo, ki bo trajala kar deset dni, se začenja danes v Kranju. Odprt bo do 23. avgusta vsak dan od 9. do 19. ure. Večerni zabavni program pa bo z ansambli, modnimi revijami, ob številni gostinski ponudbi trajal do polnoči, ob sobotah pa do ene ure ponoči. Čeprav gre vsako leto v tem času za veliko potrošno sejemsko prireditev, se raztavljalci nanjo v večlini skrbno pripravljajo že veliko prej. Letos si ob ugodni ceni vstopnic in nakupom še veliko ugodnejših družinskih vstopnic ter ob prostem vstopu zvečer, obetajo tudi poslovni rezultat. Natečaj do 7. septembra Predvčerajšnjim so Vlada Republike Slovenije, Agencija RS za sanacijo bank. Sklad RS za razvoj in Agencija RS za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanja prenove podjetij objavili "Natečaj za pomoč pri izvedbi prestrukturiranja in sanacije podjetij". Sklep o natečaju je slovenska vlada sprejela minulo sredo. Vse podrobnejše informacije, kako dobiti pomoč iz tega natečaja, zainteresirana podjetja dobijo pri Skladu RS za razvoj, Ljubljana, Dunajska 104 - lahko pa tudi na Območni gospodarski zbornici v Kranju, Bleivveisova 16 (tel.: 064/213-072). Podjetja se na natečaj lahko prijavijo najpozneje do 7. septembra! Sicer pa za številne velja nastop na sejmu tudi potrjevanje svoje poslovne tradicije na eni novosti, na drugi. Mednje sodi nenazadnje tudi Gorenjski glas, ki vsako leto sodeluje na Gorenjskem sejmu s svojim razstavnim prostorom. Tudi letos je naš prostor v Hali A. Poleg velikega žrebanja za naročnike se bo na njem vsak dan nekaj dogajalo. Novost ob našem 45-letnem izhajanju letos pa bo tudi Dnevni sejemski Gorenjski glas, ki bo v sejemskih dneh izšel vsak dan. Skratka, dogajanj na letošnjem sejmu, zaradi katerega bo Kranj deset dni slovensko sejemsko mesto, bo veliko. Želimo pa, da so predvsem poslovno prijetna. • A. Žalar TRADICIONALNI GORENJSKI SEJEM KRANJ, 14.-23.8. »92 • ŠIROKA POTROŠNJA, AVTOMOBILI • VSE ZA KMETIJSTVO DRUŽINSKI POPUST PRI NAKUPU VSTOPNICE - NAJMANJ TRIJE ČLANI VEČERNI ZABAVNI PROGRAM - PROST VSTOP! NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR MARKO JENŠTERLE Zadnja kulturna oaza Jugoslavije Kranjčani, ki so že dvakrat množično obiskali in navdušeno sprejeli koncert znanega igralca Radeta Šerbedžije v Kiselštajnu, se verjetno v večini niti niso zavedali, da je do te "obogatitve poletne kulturne ponudbe gorenjskega glavnega mesta" prišlo po zaslugi ene največjih tragedij, ki se dogaja le nekaj sto kilometrov južneje od nas. Rade Šerbedžija namreč pri nas ne nastopa zato, ker bi bil na turneji ali bi sodeloval s kakšnim od naših gledališč, amapk ker spada v vrsto kulturnikov s področja bivše Jugoslavije, ki so si za pribežališče izbrali Slovenijo. Sarajevski igralec Branko Durič - Đuro (znan po svojem sodelovanju v oddaji Top lista nadrealista) je v intervjuju za Mladino z nekaj besedami pokazal, zakaj Slovenija postaja oaza za normalne ljudi iz Jugoslavije. Pravi takole: Pred časom je izgledalo, kot da je Slovenija najbolj proti Jugoslaviji. Zdaj pa se je izkazalo, da so vsi, ki so bili za Jugoslavijo, največji nasprotniki skupnega življenja. Sreča je, da v Slovenijo prihajajo samo normalni ljudje iz bivše Jugoslavije, ker samo ti vedo, da se jim tu ni treba ničesar bati." Na ta način Slovenija končno dobiva priznanje, da se je od nekdaj zavzemala za čimbolj pošteno ureditev odnosov v bivši Jugoslaviji, ker pa je bila to čista utopija, je bilo nujno stopiti na pot samostojnosti. Toda tudi samostojna Slovenija je še vedno pripravljena sodelovati s svojimi sosedi in nekdanjimi partnerji v državi, saj se zaveda, da prihodnost ni v izolaciji ampak odprtosti. Zaradi tega tudi danes pri nas lahko mirno nastopajo kulturniki iz bivše Jugoslavije, ne glede na to, če gre za Srbe s Hrvaške, muslimane iz Bosne itd... Bistveno je, da ti ljudje sprejemajo našo realnost, prepletanje kultur pa je bilo tako ali tako od nekdaj prednost za narode. Tako je na primer tudi z danes svetovno znanim Slovenskim mladinskim gledališčem neločljivo povezano ime režiserja Ljubiše Rističa, podobnih primerov pa je še več. Rade Šerbedžija in njegovi kolegi so dobro vedeli, da se je pred srbsko fašistično pošastjo najbolje zateči na sever bivše Jugoslavije, saj so že nekaj let nazaj čutili, da ta republika prednjači s svojim liberalizmom. Slovenska odprtost in sproščenost sta bili že od nekdaj tudi velika motivacija za kulturno in umetniško ustvarjanje. Danes le-to žal ne poteka več v enakih pogojih, kot pred leti. Kulturniki, ki so si pri nas poiskali zatočišče, so praktično politični emigranti, ki tako kot naši ljudje, ko so po drugi svetovni vojni bežali pred totalitarizmom, smisel obstoja vidijo predvsem v kulturi. Tudi zato, ker sta dobra kultura in umetnost vedno univerzalni in ne podlegata nacionalnim strastem. Četudi Slovenijo na moč tare problem beguncev, ki množično trkajo na vrata, je na srečo pri nas že prevladala mislenost, da je pri nekaterih ljudeh (predvsem tistih, katerih potencial je izjemnega pomena) potrebno pokazati dobro voljo. Tako je že kar nekaj kulturnikov zaprosilo za izredno neturalizacijo (se pravi, sprejem slovenskega državljanstva), saj je to osnova za njihovo delovanje. V ta sklop nedvomno sodi tudi porajajoča se ideja o velikem humanitarnem koncertu za Bosno, ki naj bi ga organizirali v Sloveniji. Ne moremo namreč pozabiti, da je med kulturniki v eksilu precej takih, ki so bili v preteklosti že močno vezani na slovenski kulturni prostor, saj so pogosto sodelovali na prireditvah, kot so na primer Druga godba. Novi ročk, da o sodelovanju z našimi pisatelji ali gledaiiščniki niti ne govorimo. Moč demokracije vsake države (še posebej pa novih) se kaže tudi v tolerantnosti do drugih kultur. V svetu je praktično nemogoče najti monokulturne države. Toda povsod, kjer je skušala ena kultura izničiti druge, je prišlo do velikih katastrof. Ko je kranjska publika množično sprejela Radeta Šerbedžijo, je s tem pokazala, da je tudi on "naš" pesnik, pa četudi poje in govori v drugem jeziku. Navsezadnje svet razvijajo ideje in ne razlike. Slovenska ljudska stranka Obiski na podružnicah po Gorenjski Slovenska ljudska stranka nas je obvestila, da sta se pretekli teden na Gorenjskem mudila predsednik stranke Marjan Podobnik in poslanec Franci Feltrin. Številni odziv je pokazal, da je Kmečka zveza postala pojem za vsakega kmeta, program Slovenske ljudske stranke pa doživlja množično podporo. Pokazala se je precejšnja volja do sodelovanja vseh desnih političnih strank ter obsojeno dejstvo, da se o delu in pripombah na to nove slovenske vlade nič ne sliši. V Voklem so poleg predstavnikov SLS na sestanku sodelovali tudi predstavniki zadruge Zeleni krog iz Ljubljane, katere posebnost je, da se lahko vanjo vključi tudi tisti, ki želi vključiti le (najmanj polhektar-ski) del svoje kmetije. Izmenjave izkušenj so bili kmetje veseli, sporoča tajništvo SLS. • Š.Ž. Liberalna stranka Slovenije Ali Drnovšek laže? Ljubljana, 13. avgusta - Že od sestanka koordinacije opozicijskih strank v torek, ko je poslanec Liberalne stranke Vitomir Gros sprožil vprašanje odgovornosti predsednika slovenske vlade Dr. Drnovška za ustanavljanje koncentracijskih taborišč v BiH in drugih področjih nekdanje Jugoslavije, v slovenske medije pretresa polemika o tem. Na kratko povzeto: Prvotno vprašanje Vitomira Grosa naslovljeno na dr. Drnovška je bilo: "Kakšno je vaše osebno in uradno stališče do dejstva, da na podlagi odredbe o organiziranju koncentracijskih taborišč, ki ste jo oblikovali, podpisali in izdali kot predsednik predsedstva SFRJ (tajni Uradni list SFRJ, štev. 32/89), danes v BiH pospešeno ustanavljajo koncentracijska taborišča?" Odgovor dr. Drnovška je v torek popoldne prišel prek slovenske RTV: Trditve gospoda Grosa so neresnične. Gre za tendeciozne kvalifikacije in diskvalifikacije. To je poskušal že v republiški skupščini ob mojem imenovanju. V obdobju, o katerem govorimo, je g. Gros z drugimi podobnimi demokrati še varno sedel v zavetju doma, v Sloveniji. Takrat sem v Beogradu kot predsednik zveznega predsedtva skušal izboljšati in popraviti položaj z iz-brisanjem Zveze komunistov kot soodeločevalca in nima nobene zveze s sedanjim ustanavljanjem taborišč. Celotna mednarodna javnost je podpirala moja prizadevanja za zaščito človekovih pravic in prav takrat smo uspeli osvoboditi vse politične zapornike. Takšne trditve so, milo rečeno, na meji dobrega političnega okusa, ali pa še kaj več!" Se isti večerje bil preko slovenskega radia, naslednji večer pa tudi preko TV, objavljen od- govor Vitomirja Grosa v katerem ugotavlja, da mu dr. Drnovšek ni odgovoril in z ničemer zanikal pravne podlage za ustanavljanje koncentracijskih taborišč, za prisilno delo, borbo proti kontrarevoluciji, prilu-škovanju, odstranitvi tujcev (zlasti novinarjev) in poročanje CK ZKJ. Na današnji tiskovni konferenci LS pa so izjave Vitomirja Grosa razširili s svojimi zaostrenimi stališči: "Liberalna stranka je že ob nelegitimnem "ustoličenju" dr. Drnovška na mesto predsednika slovenske vlade opozorila skupščino na podpis uredbe o "elimi-nisanju vanrednih prilika v SFRJ" s katero je uveden cel ar-zenal prisilnih ukrepov za zatiranje človekovih pravic in demokratičnih procesov, katerih del je dr. Drnovšek z ukazi predsedstva SFRJ celo operativno na Kosovu začel izvajati. Njegovo sklicevanje na podporo mednarodne javnosti je žaljivo in velik cinizem. Liberalna stranka je vznemirjena ob njegovi napovedi, da bo vlada ukrepala mimo skupščine. Čas je, da domača in tuja javnost spozna pravo naravo dr. Drnovška in da kot premier, z mesta, ki ga neupravičeno zaseda, čimprej -odstopi." Na vprašanja novinarjev, o veljavnosti spornih smernic ob dejstvu, da razen na Kosovu niso bile formalno uvedene izredne razmere in se smernice vsaj formalno ne morejo uporabljati, nismo dobili prepričljivih odgovorov. 0 Š.Ž. STRANKARSKE NOVICE Stranka demokratične pronove Slovenije Ustvarjalno parlamentarno delovanje SDP Slovenije je v začetku tega tedna predstavila javnosti temeljito poročilo o delu poslanskega kluba te stranke, ki zajema obdobje od maja 1990 do maja letos in spada k obračunu dela pred volilci pred skorajšnjim uradnim začetkom predvolilne kampanije. V poročilu ugotavljajo, da je bila SDP ena najbolj graditeljskih strank, saj je imela do vseh v skupščini obravnavanih vprašanj jasno izdelana stališča, zato ocenjujejo, da imejo med vsemi strankami najugodnejše razmerje med majhnim deležem oblasti in stopnjo ustvarjalnega pralamentarnega delovanja. Z zgodnjim in pravočasnim opozarjanjem na podcenjevanje razvojnih, gospodarskih in socialnih vprašanj niso bili le prvi kritiki tedanje vlade, pač pa s svojim delovanjem dokazali, da vrednot sodobne evropske socialdemokracije nimajo zapisanih le kot programsko načelo. V poročilu ugotavljajo, da so se dosledno zavzemali za socialne pravice zaposlenih, pa tudi nezaposlenih in socialno ogroženih, dosledno zagovarjali enakopravnost žensk in posebne pravice narodnostnih skupin, zahtevali odprtost Slovenije in vključevanje v evropske integracije ter opozarjali na potrebo po upoštevanju regionalizma in lokalne samouprave proti centralizmu in etatizmu - skratka zahtevali in zagovarjali razvojno uspešno, moderno organizirano socialno državo. Ugotavljajo, da nekdanja vlada Lozeta Peterleta njihovih pripomb ni resno proučila in upoštevala, zato je čas zelo hitro pokazal, da je spre- Račka jaz in račka ti, GA-GAjmo zdaj vsi Slaboumnost popevke in spremljajočega plesa pred nekaj leti, se v sedanjosti nadaljuje v priredbi predvolilnega plesa. Opozicije; vsaj tistega dela, ki naj bi bila še vedno Demos, Novi Demos, skratka nekaj, kar naj bi bilo čvrsto, enakomisleče množično in robotizirano volilno telo. "Poštena demokracija " zoper "boljševistično demokracijo "■ Demokracije (kar take in brez prilastkov) Slovenci baje še ne moremo imeti, ker še nismo dovolj deboljševizirani, kakor pravi gospod Starman. Tiranija "demokratične demokracije" sicer spominja na bivši sistem pojmovanja "demokracije" - ampak v "kontekstu" smo pač otroci tistega časa. In omenjeni gospod, ki je bil že tedaj sekreator in sopotnik enoumja, nam z avtoriteto poznavalca ponuja enako blago pod drugo reklamno znamko. Da misli zares, in v stilu demokratičnega centralizma, dokazuje tudi njegov nasvet SKD, kakšnega kandidata naj ponudijo v bitko za "demistificiran " predsedniški položaj. Namreč, ne sme biti krščanski demokrat (?!). Čas da še ni zrel za strankino profilira-nega kandidata. In je, torej, gospa Žagar-Slanova, sicer članica SND, deponirala članstvo in mišljenje svoje stranke, da bi s "človeškimi" nastopi prepričevala volilce, kako je večstrankar-stvo pravzaprav čisti hec in muhasta zahteva "civiliziranega" sveta. Gospodu Grosu seveda ne bo potrebno deponirati strankinega mišljenja, ker je dokazano "proti" in je eden od poosebljenj idejne podstati dela opozicije. Kajti, bistven je le boj in zmaga dobrega nad zlim. In ve se natančno, kaj je kaj, in kdo je kdo. Odstopanj ni. Tretje poti ni. Oni ali mi. Pač v stilu stoletnih slovenskih kulturnih bojev. In Slovenski krščanski demokrati? SKD so grdi raček. Časopisje in RTV še vedno pišejo in govorijo o koordinaciji opozicijskih strank - SLS, SKD, SND, LS (in pridruženih neparlamentarnih gospodarske in domovinske stranke) - pa vendar je že kar precej časa, kar se SKD sestankov ne udeležuje. In je že dolgo znano, da bodo na volitvah nastopili samostojno. Ločujejo koordinacijo od koalicije. Distanciranje je očitno. In pri Slovencu (dnevniku opozicije) so odsotnost SKD na sejah koordinacije "popravili" kar z arhivsko fotografijo, kjer se prepričevalno trepljata glavni tajnik SKD in vodja poslanskega kluba Demos. Za ilustracijo "enovitosti" opozicije. Za ples Urške in podvodnega moža ? Janez Poštrak jete rešitve potrebno spreminjati in dopolnjevati. Tak primer Je davčna zakonadaja, zlasti pa zakon o denacionalizaciji, katerega je SDP v celoti zavračala, pokazalo pa se je, da je neizvedljiv. I nasprotju z nekaterimi ocenami in javnimi očitki, je SDP v pr'" pravah narodnega konsenza ob plebiscitu, v procesu slovenskega osamosvajanja ter v časih agresije na Slovenijo, delovala izjemo0 konstruktivno, zato odločno zavračajo stigmatiziranje te stranke s projugoslovansko usmeritvijo. Po mnenju SDP se je čas slovenske skupščine (v sedanjem sestavu) naravno, vendar nepreklicno iztekel in grozi z razvrednotenjem parlamentarne demokracije-Volitve v novi parlament so zato nujno potrebne in prepriča"1 s0, da opravljeno delo poslancev SDP opravičuje zaupanje volilcev-• Š.Ž. Koordinacija opozicijskih strank Ostri napadi na vlado Ljubljana, 13. avgusta - Na že tradicionalni torkovi tiskovr)1 konferenci koordinacije opozicijskih strank so tokrat spregovorili o večnih vprašanjih, pri katerih se s pristopi slovenske vlade *■ tem vprašanjem, ne strinjajo. Opozorili so, da odločno nasprotujejo prodaji 60 odstotkov slovenskih železarn tujcem, kljub težavam in izgubam, ki se tam ustvarjajo, poleg tega pa naj bi bila taka prodaja tudi protiustavna. Ustava namreč prodajo nepremičnin tujcem prepoveduje, o izjemah pa naj odloča slovenski parlament. Sanacija bank, je po mnenju slovenskih opozicij***! strank, tako velik zalogaj za narodno gospodarstvo, da mora bit' njen potek javen, pred začetkom pa je nujna revizija poslovanja tudi s strani posebne parlamentarne skupine. Imenovanje noveg* direktorje Ljubljanske banke (mag. Marka Voljča) pa so označil' kot izigravanje. Zelo nezadovoljni so tudi z delom na zunanjep0' litičnem področju, zlasti pri urejanju odnosov z nekdanjo Jug0' slavijo, kjer ni bilo nič storjenega za vrnitve arhivov, ki se nanašajo na Slovenijo, še večja pa je škoda, ker se ne uredi meja s Hrvaško. Država brez urejenih meja ni država, neurejeno vPraS.a, nje meje na morju pa tudi močno škodi interesom ponipl»H usmeritve Slovenije. Narodni demokrati so v posebni izjavi tud protestirali nad zmanjševanjem denarja za delo stranke, saj bl sredstva morali dodeljevati na osnovi rezultatov volitev in ne trenutnega števila poslancev (ki se je zaradi razkola SDZ in prestopov pri tej stranki zmanjšalo). Tako ravnanje je nezakonito '" pomeni namerno slabitev opozicijskih strank. • Š.Ž. kupo nHk u p o n za sodelovanje v nagradnem žrebanju Oddajte ga do 23. 8. 92, do 19. ure na našem raztavnem prostoru POGOJ ZA SODELOVANJE V ŽREBANJU i i l I plačana naročnina za 3. četrtletje I poslovno prireditveni center gorenjski sejem k ran j I JI S i o % popust: pri nakupu 1 vstopnice ne velja za družinske in otroške vstopnice za ugodnejši nakup za naročnike Gorenjskega glasa na našem razstavnem prostoru (velja z žigom Gorenjskega glasa) J GLAS Ustanovitelj in Izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično Informativni poltednik s poudarkom na dog.ijuii|ih n.i Gorenjskem Predsednik časopisnega sveta: Ivan Hi/|.ik Direktor in glavni nrednlk: Ma.ko vaI-'- jf, Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Novinarji In uredniki: Helena Jelovčan, Jože KoJnjek, Leti Mencingct. Slonu Sa|c, Darinka Sedci. Vilma Stanovnik, Matiju Volčjak, < veto /.iplotmk Danica /•>u.1 ' |,da jalne, predstav m- te skladišča in stano\ anja1 - Slovenije svoje počitniške Po ti/m vrednost. ^'^deset podjetij, ki imajo a Pacitete 2 Premoženje ocenjeno na sta mil'Jarde tolarjev kar pred-n: V||a 2,7 odstotka premože-kranjskega gospodarstva. od°isredinc aPrila lc,os lc bll° Za Prc,n°ženja odtujenega I 3 '•' milijarde tolarjev ( ali ske* >,Ka Pr«moienja kranj-(,'iakov, ki su se naselili v maloruskem Brestu, je imela (C:1 '"^-program, ki je bil sicer pasa za oči. a zelo daleč odmota de s'1' Prikazati radosti starih otroških šeg in plesov, "l.es drolet •'"n,0|'Kc" w francos|tegg Sainiesa pa M hili za lakšen festival pre-Jož°.Pripravl|cni VodJa kranjske folklorne skupine OŠ Jakob Aljaž, rili""' ' >l''H''''^"v a je nastop na Slovenskem dnevu oblikovala iz sla Cetlo* " ' lH">niu h''K s punčkami, fantovskih iger in "otroško oh-itU)'' / 'cgnanjem" in pesnima spletoma plesov, v katerih je bilo V*aj i V.1'1'1' delovne in svečane noše. Voditelja Josefa Brodo je na to ? igrajmo se ohcet" tako navdušila, da |e predlagal, naj bi na Bđrtr'0^0 °ncel povabili te mlade "Jawor/yncc" in tako so več kot kud rid' otroc' v šotoru, kjer ni bilo podnevi nikoli manj kot 35", na-vu Godalno slovensko poljsko točko, ki je na Slovenskem dne- siCt,u /-"es "vžgala' Vodja skupine "Jaworzy na", sijajen muzikant, Pa glavni uiženii vzdrževanja \ največp ]>t >1) s k i elektrarni, je I "Jcane že povabil, da hi prišli na gostovanje, vabila pa so deževa ,ud' od drugod. D ^•nizacija festivala le bila vzorna, lal so prireditelji poskrbeli Veni V8Ja'Ce "''sl U,;l /ol|l'1 • kl ie ^Udirala slovenščino na um tve 1 V ^^'kovvii, |e imela dosti dela. se posebej, ko so bile predstavi tej |^°.d'iigih k i .t 11 h nedaleč od slovaške meje. Vsepovsod namreč v jc - Jr* Kričevnali pokrajini vre iz tal zdraviliška voda, najbolj /nana V /'|l,U"K/'",k''"• kl ie /;l osvežitev m nikjer maii|kalo V Kahki. kjer bil,'„kV'" as|matiki, k|cr lajšajo revmatične in aleigelske tegobe, so Kil V ve'lkem zdraviliškem parku, tudi černobilski otroci. ktthi|? t k,'"'|sk' folkloriati so ob dobri hrani z vplivom slovaške i%l!uiV v' Lsk i h trgovinah je mogoče kupili vse, le da ljudje ni dneh"6 mamc Jožice Debelakove" zdržali dvajset nastopov v osmih rt1eMne "lr|> ,0ri'' P°/r,vova'nos,i i" mentorski kritiškosti "nado- do v'' *' nabrali novih prijateljev, spoznali del hribovite Poljske tja parku° 'a,c'. se vozili po reki Dujanec v pieninskem narodnem kovn . t f)onosom in radoživostjo predstavili festivalski publiki, stro-rodne il? '" "•ključnim obiskovalcem del naše kulture, naše na m«jj* 2flkladnice. In da seje zmeraj vedelo od kod smo, smo nosili Miivp.V naP|som Samostojna Slovenija in jo tudi v pogovorih pred-bui takšno kot je zdaj in kakršno imamo radi. Alenka Bole Vrabec režiral Franc Tičar, ostalih devet režij pa je mojih. Vsakokrat kaj malega dodamo, trudimo se, da je zanimivo spet in spet za igralce in za gledalce. Pri zadnji uprizoritvi pred šestimi leti smo na primer ob odmoru med dejanji na oder povabili pevce, tokrat pa bo pesem le na začetku. Skratka, vedno se najdejo kakšne izboljšave. Vsi poznajo to igro do potankosti, pa vendar jo neprestano igramo. Naše domače dvorišče, kjer se vse skupaj odvija, je vedno polno, tudi do 400 gledalcev pride na predstavo," pripoveduje Andrej Veber, ki ni le režiser, pač pa je v Verigi v vseh teh letih vedno igral tudi deda Primoža. V drugih igralskih vlogah se je doslej izmenjalo že lepo število igralcev, iz nekaterih družin nastopajo po dva ali celo trije. Isto vlogo v vseh enajstih ponovitvah od leta 1956 imata tudi Valentin Veber v vlogi snubača Boltežarja in Valentin Križaj v vlogi bajtarja Drnolca. Na akustičnem tlakovanem dvorišču med hišo in gospodarskimi poslopji niti ne potrebujemo posebnih kulis, postavijo le čebeljnjak in malo "postarajo" portal Markove hiše, sicer pa je dvorišče dovolj prostorno, da na na njem zlahka nastopa tudi konjska vprega z loj-trnikom. Nasploh se igralska družina nadvse potrudi, da ustvari tudi z gledališkimi rekviziti kar najboljši videz avtentičnosti. Med igranjem občasno sicer zmoti dogajanje vlak na bližnji progi, vendar pa so se tako igralci kot gledalci že navadili kratke enominutne prekinitve dogajanja na prizorišču - ko vlak odropota mimo, vse teče tako kot prej. Z žarometi osvetljeno dvorišče je oder, na katerem v pristnem gorenjskem narečju odzvanjajo besede nesmiselnega sovraštva, spoznanj, človeških zmot in tragedije. Pri izgovorjavi so tako natančni, da so celo Finžar- jevo besedilo, napisano v knjižni slovenščini "prepisali" v narečje, ki ga govorijo na tem področju. Na Senici imajo Kulturno umetniško društvo šele okrog deset let, vendar njihova gledališka dejavnost ni bila vezana ravno na ustanovitev društva. Že dolgo pred tem niso le igrali Verige, vmes so postavili na oder tudi Klinarjeve Mejnike, pač pa so prirejali kmečke oh-ceti, vinske trgatve, razstave likovnikov, lutkovne predstave. In to v kraju, ki nima niti dvorane. Mejnike so na primer na-študirali na vajah po zasebnih hišah, uprizorili pa na gostovanjih. "Vsa krajevna skupnost, v njej so vasi Ladja ter Spodnja in Zgornja Senica, od nekdaj živi za dramske uprizoritve. Najbolj naša je zagotovo Finžgarjeva Veriga, ker se je dogodek pač res zgodil na Spodnji Senici. Prepričana sem," je povedala Marjeta Jamnik, predsednica KUD Fran S. Finžgar," da bomo tu Verigo igrali še dolga leta. Letos, ob 35 - letnici prve uprizoritve na Senici, smo izdali tudi bilten s kronologijo uprizoritev pri nas, krajšim prikazom Finžgarjevega dela in bivanja v Sori in celo zapiski iz župnijskega arhiva. Veseli smo, da je tokratno uprizoritev, ki bi morala biti sicer že lani, pa smo jo zaradi vojne prestavili na letos, podprla cela vrsta sponzorjev, med njimi tudi občina Ljubljana Šiška. Njen župan Stane Žagar je celo dejal, da bodo vedno podprli amatersko kulturno dogajanje. Letošnjo uprizoritev Verige bomo ponovili še jutri, v soboto in v nedeljo, vsakič ob 20.30 uri." • Lea Mencinger Foto: Peter Kozjek Groharjeva galerija KERAMIKA Škofja Loka - S prvo keramično razstavo je prišla prva mednarodna. Razstavlja devet umetnikov iz Slovenije in Hrvaške, ki so priznani tudi v okvirih svetovne sodobne keramike. Keramika ima v prostoru izven naših meja samostojno mesto v prostoru upodabljajočih umetnosti. Pri nas je keramika znana le kot etnološko zanimiv predmet, le kot oblikovalski izdelek..., kako je prisotna unikatna umetniška keramika tega pa ne vemo. S keramiko se ukvarja peščica "entuziastov", ti "entuzia-sti" sodijo v sam vrh svetovne keramike. Predstavljajo se Viola Grgasovič, Lidija Maček-Stanič, Zeljo Vujec, Lučka Dražumerič, Marija Prelovšek, Tomaž Pavčič, Miljanka Simšič, Ljubica Zgo-nec-Zorko in Danica Žbontar. Kaj je keramika? Vsekakor ni zgolj etnološko in oblikovalsko zanimiv izdelek. Je veliko več. Keramika je ustvarjanje s pomočjo gline, vode in ognja. Je umetnikov varuh, ki se v sebi združuje neizbežen klic med prihodnostjo in preteklostjo. V svoji formi izražanja je točno določena identiteta in je hkrati njena antiteza. Je razumevanje in sposobnost poznavanja delovnih podob, ki so del ukvarjanja s keramiko. Keramika je spretnost in skrivnost, vzpon utečenega dela in tehnične inovacije, različni tipi keremičnih medijev in tehnik. Na razstavi smo se lahko srečali z nekaj tehnikami (skrivnostmi): polirana keramika, mille fiore, šamotirana glina, raku, združeni glazirana keramika in angoba..., slikovita uporaba in povezovanje materiala I umetnikovimi idejami. Glina se nahaja tik pod površjem, na robovih odrezanih hribov, na obrežjih rek in potokov, na obalah in pečinah... Že sama narava gline zahteva drugačen odnos in je umetnikov neposreden navdih, ki je povratek k izvoru, ponovno oživljanje s pomočjo podob v svoji glavi. Izvir nove energije. To je njihova strast za keramiko. Umetnik se med oblikovanjem prepusti njenemu bistvu. Oblikovanje gline je poleg likovnega in tehnološkega tudi neskončna inovativnost. Glina predstavlja neskončno možnosti, |e umetnost form brez konca. I epola je absolutna pravica. Resnica je v bistvu stvari inje njihova zunanja forma." Kdo pozna Picassa kot keramika? Tudi to je odraz naše kulture. Polona Hafner KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled dela nastala v likovni koloniji Premantura 92. V galeriji bara Kavka je odprta prodajna razstava jedkanic akad. slikarke Melite Vovk. JESENICE - V galeriji Kosove graščine razstavlja grafike in risbe akad. slikar Hamid Tahir. V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo slik likovne skupine Iskra iz Železnikov. V pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani razstavlja fotografije Miha Kersnik. \ pizzeriji Ajdna so na ogled akrili Marka Rolca. V bistroju Želva so na ogled skice in risbe Hami-da Tahirja. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej in Mali vojni muzej (prva sv. vojna) sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od lO.do 12. ure in od 16. do 18. ure. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava iz galerijske zbirke II. Likovne kolonije ob glasbenih akademijah. V galeriji Časa Brigita v Lancovem so na ogled najnovejša likovna dela akad. slikarke Brigite Požegar - Mulej. BLED - V vili Prešeren na Kidričevi 1 razstavlja svoja najnovejša dela akad. slikar Vinko Tušek. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Slike - grafike dvajsetih slovenskih likovnikov. SKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja odpirajo danes, v petek, ob 20. uri razstavo slik akad. slikarja Ganija N. Llallos-hija. V galeriji Fara so na ogled slike Janeza Justrina. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava slikarsko kiparskih del članov prvega slikarsko kiparskega tabora Pokljuka 92. TRŽIČ - V paviljonu NOB je na ogled razstava Slovenski kraji in mesta v XIX. stoletju iz zbirke muzeja grafik iz Rogaške Slatine. V galeriji Kurnikove hiše je odprta prodajna razstava Idrijska čipka. V prostorih A Banke je na ogled slikovno in videote-čno gradivo o bibliofilu, lekarnarju in zbiratelju Bohuslavu La-vički. KAMNIK - V galeriji Miha Maleš je na ogled razstava slik in grafik slikarja Staneta Cudermana. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GRAD KIESELSTEIN - Na vrtu gradu Kieselstein bo danes, v petek, ob 21. uri glasbeno gledališki shov z Markom Dergancem. Jutri, v soboto, ob 21. uri pa se s koncertom predstavlja Indusbag. BOHINJ: SOLISTIČNI KONCERT V cerkvici Sv. Duha ob Bohinjskem jezeru bo v nedeljo, 16. avgusta, ob 20.30 v okviru ljubljanskega poletnega festivala nastopila mezosopranistka iz milanske Scale Petra Malakova. Vstopnice so po 300 SIT. KUPLJENIK: PEVSKI NASTOP - Pred cerkvijo na Kupljeni-ku bo v nedeljo, 16. avgusta, ob 16. uri koncert mešanega komornega zbora Anton in Janko Ravnik iz Bohinja pod vodstvom Jureta Dobravca. SP. SENICA : VERIGABE - Na Markovem dvorišču na Sp. Senici 1 pri Medvodah bo KUD Fran S. Finžgar danes, v petek, ob 20.30 urpizoril Finžgarjevo ljudsko igro Veriga. Igro bodo ponovili še jutri, v soboto in v nedeljo ob isti uri. BLED: ORGELSKI KONCERT - Danes, v petek, ob 20. uri bo v cerkvi na Blejskem otoku orgelski koncert Huberta Ber-ganta. Jutri, v soboto, ob 20. uri pa bo v Trgovsko turističnem centru na Bledu igral ansambel Adria Dixieland iz Kranja. JAVORJE: SREČANJE IN RAZSTAVA - V osnovni šoli Ja vorje bodo v nedeljo, 16. avgusta, ob 19.30 odprli prodajno razstavo del slikarjev Ivana in Janeza Gluhodedova iz Zirov. Na otvoritvi bo igral na citrah Alojz Fortuna, nastopila pa bo tudi pevska skupina pod vodstvom Pavla Dolenca. Razstava bo odprta tudi naslednjo nedeljo, 23. avgusta, dopoldne in popoldne. Popoldne ob 14. uri pa se v Javorjah začenja tradicionalna kulturno zabavna prireditev Srečanje v Javorjah. TRŽIČ: KONCERT - V cerkvi sv. Jožefa bo jutri, v soboto, ob 18. uri nastop dveh kvintetov - bratov Zupan in Pueri Canto-rum. RADOVLJICA: KONCERT - V župnijskem atriju bo jutri, v soboto, ob 20. uri koncert z naslovom Ave Marija. Nastopajo: Mateja Bajt, flavta, Irena Kolar, klavir, Janja Hvala, sopran, program bo povezoval Klemen Langus. Srednja šola za trgovinsko dejavnost Kranj, Zupančičeva 22 objavlja prosta delovna mesta A. Nedoločen čas s polno delovno obveznostjo 1. UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri B. Določen čas s polovično delovno obveznostjo 1. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA S KNJIŽEVNOSTJO Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri Začetek dela za razpisana delovna mesta bo 1.9. 1992. Vabimo vas, da prijavo z dokazili pošljete v osmih dneh po objavi na naš naslov: Srednja šola za trgovinsko dejavnost Kranj, Župančičeva 22. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po končanem zbiranju prijav. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Loko vrniti Ločanom Ne vem več, kaj je narobe v Škojji Loki, da na Mestnem trgu prireditve nikakor ne zažive, da se vedno znova vse konča s pripombami in pritožbami, je zavzdihnila Majda Luznar, ko je pripovedovala, kaj vse je od novembra lani že storil občinski odbor za pospeševanje turizma. Nedvomno je premlada, da bi vedela, kako živahen je bil nekdaj loški Platz, kako so se tam zbirali mladi iz mesta in okolice, zlasti ob koncu tedna je bila tam prava promenada in če si hotel koga srečati, si šel pač na Platz. Homanova slaščičarna je bila znana daleč naokoli, prav tako Krona, oba najbolj znana loška lokala sta bila slavna še izpred vojne. Ločani so spontano silve-strovali na Platzu in se zbirali tam ob številnih drugih priložnostih. Že dolgo ni več tako, mladi zavijejo kvečjemu na grad, najraje pa odhajajo drugam, v Kranj ali v Ljubljano. V soboto popoldne in v nedeljo na Platzu srečujete zlasti priseljence z juga, ki stanujejo v starem mestnem jedru, že pred leti so Krono vzeli "za svojo" in domačini so se umaknili tudi iz najbolj priljubljene loške gostilne. Če je bilo pred leti v mestu ob koncu tedna veliko vojakov, danes lahko opazimo begunke, ki sede na klopcah in v svoji nesreči nemo strme predse. Kdove kakšne vtise odnesejo s seboj redki turisti, kijih pot vendarle zanese v starodavno Škofjo Loko, nedvomno pa imajo občutek, da so na Balkanu, naj bo podoba starega mesta še tako evropska. Priseljenci seveda niso sami krivi, da žive v starem mestnem jedru, saj si občinske politike, kijih je nastanila tam, niso izmislili oni. Nedvomno bi se marsikdo izmed njih veliko bolje počutil v Podlubniku ali v Frankovem naselju, saj nima in ne more imeti odnosa do starega mesta. Občinsko stanovanjsko politiko so krojili Ločani sami, bolje rečeno nekateri izmed njih, ki so mislili, da delajo dobro, če uničujejo tradicijo. Prvi korak k njenemu uničenju je bil storjen z razlastitvijo po vojni, zadnji v preteklem desetletju, ko so v starem mestnem jedru obnovili podstrešja in jih kot solidarnostna stanovanja razdelili zlasti priseljencem z juga. Loko bodo torej morali najprej vrniti Ločanom. saj jih je v starem mestnem jedru ostalo tako malo, da bi se morali tega lotiti načrtno. Privabiti bi morali zlasti mlade družine, takšne, ki bi znale ceniti kvaliteto bivanja v starem mestu. Nedvomno bi tako trgovsko, gostinsko in turistično bolj zaživelo, saj Škojjo Loko danes v tem pogledu prekaša celo Kranj, da ne govorimo o drugih mestih, kjer so lokali zrasli kot gobe po dežju. V živahno in pristno utripajoče staro mestno jedro bodo radi prihajali tudi turLti. Najlažje bi jih vendar privabili s promocijo tisočletnega mesta, od tu naprej pa na turistične kmetije, na Visoko, v Sorico itd, skratka v naravno okolje, ki ga sodobni turisti vse bolj cenijo. Namesto skrbi za večjo turistično privlačnost starega mestnega jedra še vedno krožijo čudne ideje, na primer o vinski cesti, čeprav ne Škofja Loka, ne katerikoli drug kraj v občini ni znan po vinu. Če bo Loka vrnjena Ločanom, ob koncu devetdesetih let nemara ne bodo tako kot ob koncu osemdesetih žalostno ugotavljali, da se je v desetih letih število gostov zmanjšalo kar za tri četrtine. Brezposelnih že več kot 10 tisoč Na Gorenjskem je bilo junija 10.265 brezposelnih, kar je 0,8 odstotka več kot mesec poprej in 6,4 odstotka več kot decembra lani. Največ brezposelnih je bilo v Kranju, kjer jih je bilo junija 4.607, na Jesenicah jih je bilo 2.196, v radovljiški občini 1.719, v tržiški 1.045 in v škofjeloški 698. Najmanj brezposelnih je torej še vedno v škofjeloški občini, vendar pa je bilo v zadnjem mesecu najvišjo, kar 2 odstotno povečanje števila brezposlenih. Med brezposelnimi jih je največ s prvo stopnjo izobrazbe, saj jih je kar 38,1 odstotkov, s 24 odstotki sledijo brezposleni s četrto stopnjo izobrazbe in z 19,86 odstotki s peto stopnjo izobrazbe. Denarna nadomestila je junija prejemalo 4.168 ljudi, denarne pomoči pa 1.406 ljudi na Gorenjskem. V letošnjem prvem polletju so jih prenehali izplačevati 715 ljudem, ki so uspeli na različne načine dobiti delo. Od tega se jih je 345 redno zaposlilo, 319 pa jih je dobilo zaposlitev za določen čas. Julija je na Gorenjskem potekalo več javnih del, v katera so bili vključeni brezposelni. V Kranju so čistili bregove rek in črna odlagališča, urejali okolico osnovne šole Davorin Jenko, spravljamo slamo, pobirali krompir na kamenje na posestvu KZK Kranj. V Tržiču so jih vključili v informativno službo za staro mestno jedro in Dolžanovo sotesko. V Radovljici so dvakrat pripravili seminar iz podjetništva, ki se ga je udeležilo 84 brezposelnih, izvedlo jih je podjetje Edil ing. d.o.o iz Ljubljane. Mercator - Oljarica Kranj Tovarna olja Kranj, d.o.o. Brltof 27, 64000 Kranj, p.p. 37 objavlja prosto delovno mesto KOMERCIALNA DELA NA TERENU Delavec mora izpolnjevati naslednje pogoje -VI. oz. V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali komercialne smeri - tri leta delovnih izkušenj na komercialnem področju - vozniški izpit B kategorije - z dosedanjim delom izkazane organizacijske sposobnosti Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Mercator - "Oljarica" Kranj, Britof 27, Splošni sektor. Izbira kandidata bo opravljena najkasneje v roku 15 dni po poteku roka za prijavo. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri najpozneje v 15 dneh po opravljeni izbiri Kako privabiti več turistov v tisočletno Škofjo Loko Turistična informativna mapa Škofja Loka, 11. avgusta - V škofjeloške občini je turizem v zadnjem desetletju zelo nazadoval, še najbolj je znana po kmečkem turizmu, vendar pa bi se s turizmom lahko preživljalo veliko več ljudi, je prepričana Majda Luznar. Napovedala je, da bo konec avgusta izšla turistična informativna mapa, še letos bodo postavili obcestne informativne table, v mestu so letos zasadili nekaj cvetja...Vendar pa je denarja za spodbujanje turizma malo. Novembra lani je pri škofjeloškem izvršnem svetu začel delati odbor za razvoj turizma, vodi ga Majda Luznar, ki je že vrsto let pri Kmetijski zadrugi v Škofji Loki zaposlena kot kmetijsko gospodinjska svetovalka. V odboru je več mladih, ki zagnano skušajo oživiti turizem v škofjeloški občini, seveda pa bi bili uspešnejši, če bi podobno kot so to napravili v Kranju, na občini imeli redno zaposlenega, ki bi se poklicno ukvarjal s turizmom. Sicer pa tudi denarja ni veliko, v občinskem proračunu je zdaj predvidenega 2,8 milijona tolarjev, polovico manj kot so sprva računali, nemara bodo konec leta ugotavljali, da še toliko niso dobili. Z ljubiteljsko zagnanostjo in z malo denarja odbor vendarle skuša nekaj napraviti. Konec avgusta bo izšla turistična informativna mapa, vanjo bo moč vlagati različne informacije, ki jih potrebuje turist in mapa bo torej vsestransko uporabna. Oblikovali so jo v v podjetju Creatim v Kranju, natisnili pa jo bodo tudi v nemškem, italijanskem in angle- škem jeziku. Razmišljajo tudi o turističnem znaku, Luznarjeva je dejala, da bodo verjetno obdržali škofjeloški grb. Še letos nameravajo postaviti obcestne informativne table, saj jih zdaj ni nikjer, radi bi jo postavili tudi na izstopu z avtoceste v Kranju. Na terenu letos snemajo etnografske prireditve, saj nameravajo izdati kaseto, tako so posneli že oglarje, praznik cvetja na Hotavljah, v kratkem bodo na vrsti tarice v Davči. V poletni tečaj za turistične vodiče se je vključilo 14 študentov, v kratkem bodo pripravljeni za vodenje turistov tudi po Selški in Poljanski dolini, doslej so namreč to opravljali le v Skofji Loki. Škofjeloški grad je od junija naprej z denarno pomočjo podjetja Tolo osvetljen, osvetlili bi radi tudi Hribec v Puštalu, pri tem so se srečali z enako željo krajevne skupnosti in tako zdaj računajo, da bi namestili inštalacijo, krajevna skupnost pa bi skrbela za vzdrževanje. »Junija, ko je Zveza kulturnih organizacij pripravila niz prireditev "Rožnik v Škofji Lo- ki" smo opazili, da je mesto praktično brez cvetja in postorili smo, kar se je še dalo,« je povedala Luznarjeva. Cvetličarja Pavla in Antolin sta prevzela del mesta na levem bregu Selške Sore, Lesičnik pa desnega, najbolj se je izkazal Antolin, cvetje pa so sami nasadili tudi pred hotelom Transturist. Na zelenici pred Namo njihov hišnik vsako jutro zalije cvetje, podobno bi lahko napravili tudi drugod po mestu. Upamo, da bo prihodnje leto v Skofji Loki še več cvetja. Škofjeloška občina je znana po kmečkem turizmu, zdaj se z njim ukvarja 12 kmetij, dve sta "kmetiji odprtih vrat", saj za večje investicije ni več toliko denarja in se raje odločajo le za izletniški turizem. Takšne kmetije morajo biti seveda ob izletniških potem, tako se izletniki na Blegoš radi ustavljajo pri Andrejonu v Gorenji Žeti-ni, izletniki na Ratitovec pa pn Petričku na Prtovču. To poletje so kmetije dobro zasedene, saj je mnoge tja napotilo vroče poletje. Za promocijo kmečkega turizma v Sloveniji že dve leti skrbi agencija Vas, ki je izdala tudi poseben katalog. Na kmetijah je vse več gostov poleti, saj so bile že štiri zime zapored na Starem vrhu slabe. • M-Volčjak Nova turistična akcija • V Turistična patrola Kranj, 11. avgusta - Turistična patrola je obiskala Ljubelj, Karavanški predor in Kranjsko goro, povsod se pozna dvoletna turistična katastrofa, saj ni denarja za vzdrževanje, za prospekte in tako smo našli celo stare prospekte z oznako Jugoslavije. Turizem potrebuje urejeno in čisto okolje, gostoljubne ljudi, dobre informacije, kvalitetno ponudbo, urejene objekte, dobre prometne povezave in drugo. Turistična zveza Slovenije se je odločila za novo turistično akcijo, poimenovali so jo "turistična patrola", ki odkriva dobre in slabe primere v turizmu. Turistično patrolo sestavljajo novinarji, inšpektorji in predstavniki Turistične zveze Slovenije, posebno pozornost namenja urejenosti mej- nih prehodov, sprejemu gostov, urejenosti objektov in sanitarij, informiranosti gostov, kvaliteti in vsebini ponudbe v gostinstvu in trgovini, urejenosti cest, informacijskim tablam, oznakam krajev, parkiriščem, bencinskim črpalkam, postajališčem, telefonskim govorilnicam itd. Skratka vse, kar vpliva na dobro počutje gostov, ugodno potovanje in bivanje turistov pri nas. Turistična patrola je v torek, 11. avgusta, obiskala nekaj kra- jev na Gorenjskem: Ljubelj, Karavanški predor in Kranjsko goro. Dvoletna turistična katastrofa se pozna na vsakem koraku, saj ni denarja za vzdrževanje objektov, celo za turistične prospekte ga ni. Našli smo stare prospekte z oznako Jugoslavije. Jezimo se na Avstrijce, ker je na vseh njihovih cestah oznak Jugoslavije še niso zamenjali z oznakami Slovenije, sami pa delimo informacije, kako še vedno živimo v Jugoslaviji. Na naših mejnih prehodih je moč najti več novih hrvaških kot slovenskih prospektov. Na naši in na avstrijski strani mejnih prehodov obmejni organi te dni zavračajo vozila, ki nimajo oznak države. Kompasu na Ljubelju pa je zmanjkalo oznak SLO. Opazili pa smo lahko, da naše "poklicne" prekupčevalce, ki dobavljajo blago gostincem in tr- govcem, opozarjajo, ti pa se najpogostje izgovarjajo na poznanstva. Avgusta se je turistični promet zelo povečal, Bohinj in Kranjska Gora imata toliko g°-stov kot v najboljših turističnih letih, le da prevladujejo domači, tujih je veliko manj. Turističnim delavcem se vrača optim'-zem, kar se že pozna, saj Jc Kranjska Gora lepo urejena, )c pločniki bi morali še urediti in odstraniti z njih avtomobile-Računajo, da bo konec oktobra začela delovati interna televizija, zadovoljni pa so znovo agencijo Julija. Leto 1993 pri' čakujejo z optimizmom. • Andrej Babic V Papirnici naj bi zasebnik zgradil nov turistični poslovni kompleks Izvršni svet boječe za Škofja Loka, 11. avgusta - To, da je problem v črnih gradenj v Škofjeloški občini praktično neobvladljiv je jasno že vsakomur in tudi člani občinskega izvršnega sveta vsako prošnjo za novogradnjo pretehtajo najprej v tega stališča. Problematika, ki se pojavi takoj za to je kategorizacija kmetijskih zemljišč v katero se strokovnjaki navadno natančneje "poglobijo" šele takrat, ko se gradnja praktično že začne. Tako je bilo tudi pri torkovem obravnavanju nameravane gradnje poslovno turističnega objekta, ki naj bi ga do septembra 1994 zasebnik mag. Stanislav Berce odprl za potrebe svojega podjetja "BESI". Iz vloge, ki jo je sekretariatu za družbeni razvoj poslal podjetnik Stanislav Berce je moč razbrati, da sta on in žena Ber-gita v letu 1985 pričela samostojno razvijati programsko opremo za projektne organi/a cije. Stanislav Berce je kot gradbenik s poznavanjem poslovne informatike najprej usmeril razvoj v gorenjska gradbena podjetja, za katera so v BEST-u pripravljali program sko opremo za načrtovanje in spremljanje stroškov graditve z ustreznimi bazami podatkov. Kasneje je dejavnost podjetja razširil še na elekto in strojno inštalacijsko dejavnost. Z razširitvijo dejavnosti je bilo treba usposobiti dodatne delovne površine, ker pa tudi v nasled njih letih načrtujejo razvoj programske opreme na dosedanjih in novih področjih, se je Slani slav Berce odločil za novograd-n|o Poslovni prostori v Podlubniku mu ne zadoščajo več, saj |c hkrati začel tudi / izobraževalnim delom svojih stiank. letos pa so v podjetju odprli tudi računalniško šolo za otroke, mladino in odrasle. Iako je lani junija Berce kupil parcelo v Papirnici na kate ri naj bi v naslednjih letih najprej zgradil turistično-poslovni objekt z učnimi prostori za računalniško izobraževnaje ter pen/ionske prostore /a bivanje obiskovalcev tečajev. Nato naj bi uredili še rekreacijske povr- šine z igrišči in bazenom. Ob uresničitvi načrtov bi predvidoma zaposlil poleg žene in sebe še dva sodelavca, pogodbeno pa naj bi sodeloval še z vsaj petimi predavatelji in demonstratorji, poslovni promet, ki ga Berce nato pričakuje pa je okoli 250 tisoč DEM (sedaj je promet od 50 do 150 tisoč DEM). Da bi te načrte uresničil Je Berce škofjeloškemu sekrete-riatu /a družbeni razvoj v začetku tega meseca poslal vlogo /a pridobitev lokaci|skcga do voljenja, na zadnji seji pa jo je obravnaval tudi izvršni svet ob čine Čeprav so člani izvršnega sveta soglasno menili, da jc program in nameravana dejavnost v skladu / željami družbe. sa| bo de|.iv nosi ekološko čista, hkrati pa za razvoj gospodar siva še kako pomebna, jc bilo mnogo pomislekov, ah bo načrtovani kompleks v resnici čez leta postal takšen kot je načrtovan. Po njihovem mnenju se zasnova objekta in dejavnosti ne ujemata povsem, iz priloženega materijala pa tudi ni bilo jasno, kako je s soglasji taroka išn jih sosedov in izgradnjo POLETJE V KRANJU >02 INTERACTION (Jazz Group) petek 14.8. ob 20.00 "pod Marelo" pokrovitelj prireditev: Gorenj»kiOla» oblikovanje programov: AgencljaPAN infrastrukture. Ob tem je pr«£ sednik izvršnega sveta O V'^ cencij DcmšarE izrazil W° skrb ob prekategorizacij?" kmetijskih /emljičš, ki so bjij najprej v območju l. razfet • ob nameravani gradnji pa P. ogledu strokovnjakov niso v v tem razredu. Iako so se fil*1" izvrlnega sveta odločili, da načelu sicer podpirajo r.' njo poslovno turističnega kreacijskega kompleksa v pirnici in prekategorizacij temljiič, če je ta podlaga kovnih ugotovitev, na vsak " čin pa zahtevajo, da jc ,re ( prostoi in okolico načrl<»v'" gradnje v celoti urbanistlcn pretehtati in ugotoviti, kak" to vplivalo na kraj in ta,n ^jj n|c prebivalec Ob tem so ,n\-f pred očmi predvsem izkll> 0. iz preteklosti, ko je ob n.H« ^ vem soglasu v novogradnj "zraslo" vse drugo, le načrto no ne • V. Stanovnik UREDNIK PRILOGE: TOMAŽ KUKO VICA DESIGN: IGOR POKORN N V S E B I Mateja JAGODIC: POSKUS UVRSTITVE TRIVIALNE LITERATURE Tomaž KUKOVICA: VRTIČKARJENJE TRIKOTNIH PARCELIC Andrej ULE: O DOBREM IN ZLU INTERVIEVV: NIKO GRAFENAUER FELJTON: KRANJ, MESTO V MRZLICI ALTERNATIVE Tj v o d isr i POSKUS UVRSTITVE TRIVIALNE LITERATURE V pričujočem uvodniku se bomo oprli na klasifikacijo knjig Roberta Escarpita iz njegove "Revolucije knjige", ki jo je formuliral glede na različne načine uporabe, tako da fenomen knjiga" deli na knjigo - predmet, funkcional-no knjigo (strokovna, znanstvena, popularno znanstvena) ter literarno knjigo. ^a knjigo - predmet so možne tri uporabe, ki Pa se medsebojno prepletajo in kombinirajo: *nJiga kot investicija, knjiga kot dekorativni f'ement in knjiga kot statusni simbol, oziroma kot znak pripadnosti določeni družbeni kategoriji. (Tudi knjižne police kakega univerzitetna profesorja pričajo o prisotnosti navede-n'h motivov.) Knjiga kot denarna naložba je danes kot pojav vse bolj redka, saj lepa izdaja *nJkcionalna knjiga od literarne razlikuje po da vsako objavljeno književno delo pred- **Vlja pustolovščino z nepredvidljivim kon-j-'."1. medtem ko se funkcionalna knjiga nasla Ja na potrebo, ki se lahko definira in oceni, jI ,t,a Je tveganje kar najmanjše. Poleg tega funkcionalna knjiga mnogo daljše komer- alll|uo življenje predvsem /ato, ker jih morajo l°rji občasno prilagajati znanstvenemu na- sk^K ku (Prcdelane in izpopolnjene izdaje Sol- ' ,h m znanstvenih knjig) Jjjfarno knjigo pa je Robert Escarpil najprej iMln"al kot delo, ki ni sredstvo, icmvcč je M lo° sebi namcM li,ko i« književnoal v "Sodo literature" opredelil kot vsako nefunkdo «> no berilo, ki zadovoljuje neko neutilitarpo sarnUrn° P°,rer>° I ite-rarno knjigo tako določa Jjmo z literarno uporabo, literarne pobude za dc|'n,C pa M) ,,slc- kl sPOŠtujcjo nenainembnost edjJ- kl zt>0'i v braniti samem na|de|o svoj '.j, ni namen. To opredelitev kniizevno.n i/ cmt ..°*Ue literature" pa Escarpil v "Revolti-0*. kl>n)'<-" nagradi z ugotovitvijo, da literarna Pa'lh'ma na srbi pravzaprav nc obstajajo, pač cCrn StoJc literarni dogodki, dialogi med |>is Ho ' )n.Puhl'ko; za literarni dogodek |>a jc nuj liter ,n|1' hra,ćcvc estetske sodbe bistvo obst'""1'1 l'()Kl)dkov |e |>o njegovem mnenju v „|(i °JU Oziroma neobstOJU literarnega mislie «ku V /avcs,,H',n spoznanju publike o lastnem v/V|M1, Preferencah m potrebah in njegovem 'ož.nik m VP'ivu l,a proizvajalce pisCC In U ke. V večini držav tako obstaja celoten aparat "literarnega življenja" (kritiško delo, literarne nagrade...), ki vzpostavlja t.i. "visoko književnost" in jo razmejuje od t.i. "dobre književnosti". Med tema dvema književnostima pa so številne zveze in prehodi: nekatere literarne oblike in zvrsti, ki so nastale v eni izmed teh, so sčasoma prešle v drugo v skladu s spremembami institucionalizacije kulturnega življenja družbe. Nekdaj sta npr. roman in komedija spadala v t.i. "nizko literaturo", ob spremembah v institucionalizaciji kulturnega življenja tekom zgodovine pa sta "napredovala" v t.i. "visoko literaturo", nedavno pa je podobno transformacijo doživel tudi detektivski roman. Tako je potrebno ob književnosti proučevati tudi prostrano območje "nizke književnosti" -trivialne literature, saj je nekje na meji tega območja tudi literarna knjiga, ki jc ne določajo le estetski kriteriji, temveč prvenstveno socialni dejavniki. Stopnjo literarnosti knjige namreč Robert Fscarpit povezuje z obsegom publike, na katero se knjiga naslavlja. V l.scarpilovo kategorijo "funkcionalna knjiga" pa bi lahko pogojno uvrstili tudi trivialno literaturo. Njena funkcionalnost je dvojna. Je psihološka: neobremenjeno zadovoljevanje neke osnovne človeške potrebe po zabavi; v njenem temelju so namreč tri vrste vznemirjenosti: radovednost, napetost in ljubezenska razneženost. Del teorije o trivialni literaturi pa poudarja predvsem njeno socialno funkcijo in jo razkriva kot sredstvo manipulacije oziroma "krmarjenja" množic. S tega vidika je trivialna literatura substitut, kompenzacija za željeno realnost. Prav zaradi te psihološko-socialne uporabne vrednosti trivialne literature je lahko potrebe po njej dokaj zanesljivo analizirati; še več: možno jih je tudi ustvarjati". Ugotovimo lahko tOtej, da je tudi za trivialno literaturo značilna taksna visoka stopnja komercialne USpeinOSti, kakršno Robert l.searpit pripisuje funkcionalni knjigi v nasprotju Z literaturo. Vendar pa trivialne literature, kljub njeni psi hološko socialni uporabnosti (zabavanje, tolažba, usmerjanje in kompenzacija) ter njeni komercialnosti, ne moremo nedvoumno uvrstiti v kategorijo "funkcionalna knjiga". Robert Is CarpTl s to kategorijo misli predvsem na šolske učbenike lil znanstvene publikacije - na knjigo z utilitarnim namenom posredovati znanje. Trivialna literatura, ki bi jo lahko provizorično označili s sintagmo "knjiga kot sredstvo preživljanja prostega časa", pa so predvsem besedi la z minimalno obvcstilnostjo, zato pa s toliko večjo konotalivnostjo, čustvenim pozivom. LITERATURA: Robert l.searpit: Sociologija književnosti Robert l.searpit: Revolucija knjige Miran Hladnik: Trivialna lilciatura MATEJA IACODIC UVODNI VRTIČKARJENJE TRIKOTNIH PARCELIC Monopoli. Beseda bralca avtomatično asociira na ekonomsko produkcijo velikih industrijskih gigantov in trustov, kjer za dolgimi mizami moški, ki sedijo v usnjenih foteljih ter kadijo havanke ob kavici in brandyju, kramljajo o tržiščih. Moški, trde močne roke, ne obvladujejo zgolj industrijskih, marveč tudi ostale, bolj prikrite, intimnejše monopole. Res je. Tudi seksualna produkcija in porabništvo bodisi, da je govora o hišah javnega užitka, bodisi o pornografski in strokovni seksološki literaturi, je moški monopol. Družbeno /pri/znana teza je, da so moški perverznejši, daje perverznost artikulacija njihovega herojstva. Povprečen samec iz vrste homo sapiens si želi skokov čez plot, spolne razgibanosti, ki pa je ženskam prepovedan sadež. Gospodinjenje, poslušnost je dnevni opravek žena, ponoči pa se zveste ženičke po pričakovanjih soprogov prelevijo v seksualni instrument, v stroj, ki je ustrežljivejši in bolj perverzen od žlahtnih eminenc najstarejše obrti. Opisan splošnoveljavni družbeni purizem ali elegantnost moškega sveta je dejansko smešen, paradoksen, da ne rečem; govori o moški mentalni kratkosti. Verjetno se je moška seksualna samozavest močno okrhala v dobi seksualne revolucije. Tedanje raziskave so se dobesedno norčevale na račurt stupidnega družbenega purizma. Recimo, da ni naključje, da smo Slovenci šele pred kratkim dobili vpogled v tak raziskovalni vzorec. Pri založbi KRT, kjer že dalj časa negujejo žensko vprašanje /zanimivo, da so izdaje te vrste praviloma v hipu razprodane/ je izšla knjiga "Moj skrivni vrtiček - ženske seksualne fantazije". Avtorica Nancy Fridav ni članica AFŽ, ni niti lezbijka ali psihoanalitik. Pisateljica. Naletela je na fenomen, da večina žensk pri spolnem odnosu s soprogi, ljubimci fantazira o stvareh, ki jih stimulirajo do vrhunca. Ko se je lotevala projekta zbiranja pripovedi, so ji pot ovirali moški. Urednik je menil, da kaj takega nc obstaja. Podobno so menili soprogi, ko je o tem v družbi, pri večerji vprašala žene. Lepši spol je bil v zadregi. Temu bi se reklo zgodovinska zadrega. Moški monopol je bil prepreka, kot vedno, ko se je problem vrtel okoli pornografske oz. strokovne literature, ki je dregala v skrivnosti spolnega "živaljenja". Za ilustracijo si vzemimo epizodo o pornografski literaturi. Oblasti so jo uradno vedno zatirale. Kajpak je vsebina razkrivala burno seksualno zakulisje aristokratskih, kraljevih in cerkvenih krogov. Toda neuradno so ti personificirani oblastniki ob večerih najraje posegli po teh knjigah, ker SO jim pestile vsakonočje ali ker so se spoznali v opisu. Bralstvo je bila moška publika. Šibkejši spol se je pri tem moral skrivati pred uradno SOCialno moralo in moškim, ki čez dan ne želijo videti pokvarjene plati soprog. Pisci, zopet moški, so kljub neuradni opevanosti njihovega talenta, bili oficielno preganjani. Znan je primer Markiza, starega, dobrega, božanskega Marki/a de Sada. Literarni zgodovinarji menijo, da sta bila v zgodovini literature dobra le eden ali dva porno pisca. Drugi so zgolj prirejali scene v nove sodobnejše kombinacije. Spomnimo se zbirke Dotik, ki je pred leti pri nas začela obelodanjati klasike pornografske literature. Prvi letniki so bili kvalitetni, nato se je zbirka izjalovila v porno plažo. Danes povprečne plagiatorje iz. kolekcije Dotik lahko kupite na kilo. Vendar Markiza, Walterja boste iskali zaman. Prepričajte se sami! Prej omenjena avtorja sta nesporna prvaka tega literarnega žanra. Božanski Markiz je naravnost fantastičen. Ce ste ga brali, potem veste, da vam po dvajsetih prečitanih straneh zmanjka domišljije, kaj bi se hudiča še dalo zgoditi v preostalem delu knjige. A zgodba se stopnjuje. Je barvita, besedno bogata, polna slikovitih prikazov... Markiz je bil po ukazu zaprt v Bastilji, utrdbi, simbolu francoske monarhije. A imel je srečo, da so jo revolucionarji podrli do tal in ga osvobodili. Toliko o Markizu de Sadu. Za knjigo Nancy Friday bi lahko rekli le, da je pogojno pornografska. Ženske, so na njen oglas, v katerem jih je pozvala, da naj opišejo svoje seksualne fantazije, odzvale v velikem številu. Obsule so jo z goro pisem. Pripovedi, ki jih je kategorizirala po vsebini opisov, so bolj ali manj literarno dramatizirane, tako da pri veščih korespondentkah že diši po pornografiji. A to ni bil namen raziskave. Iz izpovedi žena, ljubic se izlušči ugotovitev, da gre v večini primerov za srečno poročene, zveste in izobražene predstavnice spola. To je bolj ali manj znan podatek, ki ima poleg anonimnosti v literaturi burno preteklost. Knjiga "Moje skrivno življenje" opisuje spolne avan-turice viktorijanskih aristokratov. Njen avtorje z rokopisom odšel k založniku Čez kanal, v Amsterdam. Naročil je ducat izvodov, ki jih je kasneje dajal v pokušino intimnim prijateljem. Založnik je obljubo držal, a pri tem, pod pultom, za mastne vsote prodajal slastno čtivo zaupnim strankam. Kdo je bil avtor knjige, nihče nikoli ni izvedel, saj za seboj anonimus ni zapustil nobene sledi. Ne blagajniškega zapisa, ne podpisa. Ničesar. Literarni zgodovinarji so iz opisov v knjigi lahko le delno predvidevali lokacijo gibanja avtorja. Tako se je o njem ohranil le psevdonim - VValter. Ne tisti, ki brani Sarajevo, tisti, ki brani moški pornografski in spolni monopol. VValter je aristokrat, ki pripoveduje svoje dogodivščine. Ženske pa v Fridayini knjigi izpovedujejo seksualne fantazije. Dunajski psihoanalitik Freud, je prvi trdil, da seksualne fantazije, ki jih bodisi moški, bodisi ženska potlači, povzročajo psihosomatska obolenja. Freud je kot strokovnjak, ki so ga blatili vse do priznanja, ženske fantazije odkril. In koliko so Sigmundu verjeli, se da prečitati v Fridayini knjigi. Nancy Friday trdi, da ženskam fantazije ne povzročajo le frustracije, ampak tudi in posebno užitek. Anonimne korespondentke to potrjujejo. Opisi se klišejsko začno ali končajo z navedbo in-tervjujank, da soprogu fantazij ne upajo ali nočejo priznati, ker se boje prizadeti njihov ego. Dejansko se boje, da bi možje, ki jih strastno ljubijo, ne scagali, podvomili v svojo potenco, ker mislijo na druge ali drugo, ker jih mentalno v koitusu varajo, kar je monopol in edino spodobno za moške. Nancyina ženska spovednica ni pohujšljivo branje. Še zdaleč ne. Moralka knjige pravi, da je veliko bolje v postelji z možem fantazirati o drugih, kot pa fantazije udejanjiti. Realnost je mnoge, ki so to poskusile razočarala. Sociološko vrednotenje KRT-ove knjige se kaže tudi v ostalih niansah; fantaziranje ni znak abnormalnosti, je vsakdanji pojav. Izhaja iz otroških, mladostniških dogodkov, lukenj v vzgoji, ki so slučajne narave kot opazovanje očeta pri uriniranju ali načrtnega značaja kot kaznovanje prestopkov s pretepanjem v določenih vzgojnih ustanovah. Skratka s knjigo Nancy Friday spoznamo, da moški spolni monopol, kljub priznanju psihoanalitične in drugih teorij spolnosti, v večini ni verjel vanje. Mnogi moški še dandanes verjamejo, da so absolutni gospodarji in nadzorniki vsega, tudi tistega, kar se dogaja med rjuhami. Za konec se vprašajmo: O čem ženske seksual no fantazirajo? O incestu, sodomiji, poligamiji, sadizmu, mazohizmu, lezbištvu vseh barv in odtenkov. Moški, še trdite, da poznate svoje žene, in da imate monopol v "fuku"! UREDNIK Andrej Ule O DOBREM IN ZLU Živimo v času in okolju, ki je prepreženo z demonijo zla, z navidez neukinljivim ciklusom maščevanj za dejanske ali izmišljene krivice, ki povzroča novo zlo, pogosto hujše od prejšnjega. Zdi se, kot da je posebno naš "balkanski prostor" obsojen na ta ciklus, in da postajajo nihaji zgodovinskega, družbenega in medosebnega zla vedno bolj uničujoči in možnosti za rešitev iz tega ciklusa vedno manjše. Ne slepim se namreč z mislijo, da smo se Slovenci rešili balkanskega lonca, in da lahko v miru, zavarovani z "mejo na Kolpi" čakamo na konec sedanje "runde" medsebojnega pobijanja in sovraštva v drugih delih nekdanje skupne države. Ce ne drugega, zlo prihaja k nam skozi njegove vedno bolj številne žrtve, to je begunce. Vendar je slovenska zgodovina dokazala, da smo bili Slovenci praviloma vedno najhujši sovražniki prav samim sebi. Sama substanca zla, ki se skriva v potlačenih zgodovinskih strasteh, kljub spravnim obredom še zdaleč ni izginila. Zato se moramo ob vsej zgroženosti zaradi dogajanja izza naše južne meje vprašati, kako bi preprečili podobne pojave pri nas samih. Pri razmišljanju o tem, kako se lahko upremo množičnim in dobro vodenim socialnim patologijam se že na začetku razmišljanja pogosto soočamo z nekaterimi napačnimi, toda žal fiksnimi prepričanji o naravi dobrega in zla. Prvo takšno napačno in močno utrjeno prepričanje je, da je zlo močno in dobro šibko, da so dobri posamezniki izgubljeni v morju zla, ki jih obdaja. Takšno prepričanje že v naprej demobilizira ljudi za vsak odpor zlu oz. jim sugerira, da je prizadevanje za dobro obsojeno na neuspeh. Seveda se močno spreminjajo predstave posameznikov o tem, kaj je dobro in kaj zlo. Vendar pa me tu ne zanimajo vsebine teh predstav, temveč njihova funkcija v življenju posameznika in skupin. Menim namreč, da o tem, ali gre nekomu res za dobro ali zlo, veliko več pove početje tega posameznika, kot njegova prepričanja in verovanja. "Po njihovih delih jih boste spoznali", govori že Jezus v Evangelijih, ko govori o lažnih prerokih, ki se bodo z velikimi besedami in obljubami oglašali v prihodnosti, a njihovim besedam bodo sledila zla dejanja njih samih in njihovih sledni-kov. Da se ne bi zapletal z opredelitvami dobrega in zla, naj bo v mislih ali v dejanju, se omejujem na dve veliki kategoriji dejanj, ki nedvomno predstavljati dobro ali zlo. Prva kategorija dejanj zajema vsa dejanja, ki merijo na fizično in duševno uničevanje drugih ljudi, in ki niso bila izzvana s poprejšnjo agresijo ali sovraštvom žrtev. Druga kategorija dejanj pa zajema pogumen odpor prej omenjenim dejanjem, a brez lastne agresivnosti in sovraštva, torej brez vračanja zla z zlim. Pri tem med odpor zlu štejem tudi vztrajanje v nenasilju in pomoč drugim ljudem v stiski, ne glede na okoliščine. Če si ogledamo fenomenologijo surove agresivnosti in sovraštva, se zdi, da ta ni nikoli par-tikularna, temveč zajema posameznika v celoti. Jih takorekoč obsede, podobno kot obsede fanatičnega privrženca neka ideologija, vera, ideja. Podobno velja za skupnost v kateri vladata agresivnost in nebrzdano sovraštvo. Oboje kot poplava zaliva množice, institucije, tako da se zdi, kot da so celo najbolj odgovorni vodje takšne skupnosti le lutke v rokah nevidnega manipulanta. Podobne stvari se ne dogajajo le v velikih skupnostih, temveč tudi v naših vsakdanjih svetovih, npr. v družinah. Posamezniki ali skupnosti, ki zapadejo zlu so praviloma v isti meri akterji zla in njegove prve žrtve. Vendar težko personificiramo krivce zla, ker se zdi, kot da zlo prihaja od zunaj, iz okolja, in da so akterji zla sami nemočni ter se mu ne morejo upreti. Ker ne moremo najti pravih krivcev, se počuti mo dodatno nemočni. Ne vemo, kje bi začeli proces zdravljenja. Poglaviten problem je v tem, da zlo, ki zavlada v po- sameznikih ali družbenih skupinah, uspeva reproducirati samo sebe, da eno zlo rojeva novo, še hujše zlo itd. Prav samo-reprodukcija socialnih patologij je tisto, kar je najbolj zaskrbljujoče. Zdi se, da proti njej nimamo prave obrambe. Najbolj pošastni so učinki takšnega procesa tedaj, ko zajamejo cele narode, države. Nekaj časa si še lahko pojasni- Srbiji vlada Miloševič ali kdo drug, jasno je, da bo ob odsotnosti radikalne samorefleksije in samodistanciranja množic od mitologije in moči srbskega nacionalizma, vsak srbski voditelj moral na svoj način podpreti destruktivni nacionalizem, in da se bo ta zlomil šele ob totalnem zlomu Srbije. Tudi v Srbiji množice ljudi kljub vsem težavam in možnostim, mo kolektivne izbruhe sovraštva, agresivnosti, strahov itd. z delovanjem iracionalnih ideologij, z učinkom monopolizacije medijev, z vplivom demagogije populističnih množičnih vodij. Toda kasneje, ko dobi valovanje zla vedno bolj široke, destruktivne ali samode-struktivne poteze, te razlage ne pomagajo več. Tak je bil npr. primer z Nemci v času nacizma in sedaj s Srbi pod Miloševi-čem. Znano je, da je bila moč nacizma med Nemci toliko večja, kolikor bolj se je druga svetovna vojna bližala koncu in je bilo vsem razumnim ljudem jasno, da za Nemčijo ni rešitve. In vendar so najbolj pošastna dejanja nacisti počeli prav v zadnjih dveh letih oz. v zadnjem letu svoje vladavine. Podobno se dogaja prav sedaj v Srbiji. Moč srbskega naciona li/m.t, ki je destruktiven in sa-modestruktiven, se z vsakim udarcem, ki ga Srbija (in Crna gora) dobi s strani mednarodne skupnosti in z vsakim porazom le še krepi. Ne glede na to, ali v da se seznanijo z realnim položajem Srbije, zatiskajo vsa čutila pred resnico in še dalje neomajno verjamejo v svoj "sveti prav". Zanj so pripravljeni storiti nepopisna zla, pa tudi sami pretrpeti podobno zlo. Ce je za zlo značilna samore-produkcija in razširjanje v okolju (zlo rodi novo zlo), fenomenološka analiza dobrih dejanj in oseb kaže, da gre pri dobroti in plemenitosti za individualne specifične lastnosti dejanj in oseb, ki jih težko posplošimo in jih ne moremo razložiti z vplivom okolja. Zlasti za osebe, ki storijo kaj dobrega v okolju, kjer vlada samorepro-dukcija zla, velja, da morajo biti izjemno močne osebnosti. Njihova dejanja izvirajo predvsem iz njih samih in jih ne moremo pripisali nekakšnim ugodnim razmeram, okolju itd. Zdi se, da mora vsak posameznik za sebe izdelali svojo verzijo dobrega. Ta izrazita osebna naravnanost in odločenost onih, ki uspevajo ohranjati substanco dobrega, kljub videzu nadmoči različnih patologij. je odločilna lastnost plemenitih ljudi in tudi napotek za "strategijo dobrega". Dobra dejanja in odločitve so nemara redka, vendar njihov vpliv ni v številnosti, množičnosti, temveč v tem, da zagrabijo ljudi v njihovem osebnem jedru, jih notranje preobrazijo v bolj zavestne in odgovorne subjekte. Takšna drža posameznikov lahko postane katalizator, ob katerem se včasih v hipu spremeni socialna klima iz brezupne more v takšno, ki ponuja nek izhod. Psihologi in terapevti, ki imajo opravka z družinskimi in skupinskimi vedenjskimi motnjami, pogosto opažajo, kako je že en sam posameznik, ki je z nekaj dejanji ali izjavami nakazal, da ne sodi v slepi tok vsakdanje more, sprožil drugačno obnašanje skupine in začetek kritičnega samospraševanja pri drugih članih. Pri tem glavno vlogo ni igral njegov/njen odpor in stopnja zavestnosti odpora, temveč vztrajanje v tem, da obstane kot nov objekt pozornosti, ki prisili druge člane, da spremenijo utečene načine gledanja na dogodke. Procesi, ki se dogajajo v takšnih primerih, so sila subtilni in težko opisljivi. So sistemski in ne samO individualni. Nanje lažje pokažemo, ko se dogajajo, kot da bi popisali njihovo splošno podobo. Vendar so kljub temu zelo realni. Tako kot lahko eno dobro dejanje nevtralizira množico slabih dejanj, lahko en dober posameznik nevtralizira množico slabih, če s svojim delovanjem in s svojim mišljenjem spodbija sistem, ki omogoča reprodukcijo patologije. Vendar do teh procesov pride šele tedaj, ko so dobra dejanja na isti ravni sistemske artikulacije in moči vplivanja na druge ljudi kot zla dejanja. Ne moremo pričakovati, da bo nekdo, če še tako dobro misli in dela, neoborožen in z golim nenasiljem zaustavil podivjano sovi a žno vojsko. Tu se pač moramo upreti na isti ravni, torej tudi z orožjem. Vendar pa se moramo zavedati, da je uporaba nasil nih sredstev za obrambo le nuj- no zlo, ne pa dobro. Moč dobrega se namreč ne reducira na sistemsko nasprotje zlu, temveč vpliva na osebno preobrazbo (metanojo) onih, ki so zapadli socialni patologiji. V tem smislu lahko rečemo, da dobro je in deluje na višji ontološki ravni kot zlo. Tu vidim tudi smisel preseganja gesla "Oko za oko, zob za zob". Dobro mora koreniniti drugje; zlasti v duhovnem nepristajanju na agresijo in na krogotok sovraštva, v sposobnosti posameznikov za diferenciacijo med nasprotniki kot osebami in med zlom, ki ga reprezenti-rajo s svojimi destruktivnimi dejanji. In ne nazadnje v tem, da celo sami "gradimo mostove" za časten umik nasprotnikom, da jih ne silimo pred zid brez umika, kjer lahko odreagi-rajo le kot pobesnele zveri. Pripravimo jih do tega, da se začnejo spraševati po smislu svojega početja. Osnovni problem političnih in mednacionalnih spopadov na tleh nekdanje Jugoslavije je, da se je v procesu razkroja druge Jugoslavije tako zelo razbila nekdanja skupnost narodov in regij, da si sedaj stojijo nasproti le nepomirljivo sovražne si skupine. Ni ljudi, ki bi posredovali med temi skupinami, ki bi v vseh veljali kot nekakšne avtoritete ali vzori. Tako ni oseb, ki bi lahko predstavljali katalizatorje v procesu razgradnje negativnih substanc mednacionalnega, medverskega, ideološkega sovraštva. Resnična moč nekega naroda ali države se pokaže v tem, ah najde v sebi dovolj vplivnih in pogumnih ljudi, ki se znajo žc na začetku negativnih procesov tem upreti. Zato je pogosto potrebna večja duševna moč kot je odpor proti še tako surovin) zunanjim napadalcem. KajU upiranje lastnim skupinski"1 mitom, kadar ti postanejo orodje destrukcije, je najbolj tvegano in nehvaležno početje. A predaja občutkom nemoči cinične distance od realnosti JC še bolj nevarno in usodno P1'' četje, saj duhovno umori ljudi še preden se začno dejanski p0' mori. FELJTON Tomaž Kukovica KRANJ, MESTO V MRZLICI ALTERNATIVE Kar se tiče izhajanja NA PREJ A je po oživitvi prihajalo do vse večjih zapletov finančne narave. Inflacija je dostikrat pojedla katero od načrtovanih "cifer", vendar pa nikoli več po prekinitvi iz-jahanja po letu 1982, ni izšlo 12 številk. "Cifre" so izhajale 6 krat do 8 krat letno, odvisno od količine cekinov v blagajni ZSMS Kranj. Očitna stagnacija glasila pa ni zrušila politike odprtih vrat mladim, ambicioznim sodelavcem. Preboj do prvih objav, bodisi člankov, bodisi stripov, fotografij, je začetniku najtežja stopnica na poti. Najlažje so kariero začeli na lokalni ravni in Naprej je pomenil prvi korak k uveljavitvi. V letu 1983 v Napreju zasledimo fotografije, tedaj še anonimusov, Boštjana Gunčarja in Go-razda Sinika... Orvvellovo leto je bilo za programska izhodišča Napreja odločil no. Po prvi, klasično dolgočasni številki, je član uredniškega odbora Napreja in član predsedstva občinskega odbora ZSMS Kranj, Vine Bešter, ki se pojavljal v časopisnih člankih pod psevdonimom Ažbe, v obliki pisma predložil videnje projekta Naprej 2000. Predlagal je 10 zahtev, ki so vsebovale tematsko usmerjanje časopisa k stalnim kulturnim, športnim, političnim rubrikam, vnašanja anket, intervjujev. Predlog je padel na plodna tla in že druga številka je imela vsebinsko podobo po Beštrovem videnju. V letu 1984 je Naprej bralcem ponujal kritičnejšo obdelavo tem. Pisalo se je o odklonih, ki jih jc v šoistvu prineslo usmerjeno izobraževanje, sprožil se je problem organiziranih zimskih počitnic za mlade, ekologije, socialnega roba. Poleg kritičnih besed pa so Kranjčani marsikaj prebrali o uspešnih športnikih - Nataši Bla-žič, Gorazdu Rekarju... Naprej se je znašel pred odločitvijo, da postane resen časopis. Do profesionalnosti jim je manjkalo le nekaj dobrih in rednih piscev, rednejše izhajanje, ter boljši tisk. Vendar pa kljub majhni oddaljenosti v profesionalnosti, korak ni bil storjen prej kot v dveh letih. V letu 198? je Naprejevcem zmanjkovalo moči. Urednika se nista udeleževala sestankov uredniškega odbora, mnogi pisci so odšli, prihajali pa so tudi novi. Toda številke so zarisale maneversko polje kranjskega mladinskega glasila. Andrej Stular je pričel s serijo stripov, novinarji so drezali v problem služenja VOjaikega roka v dveh paketih, v lenomene subkulture, pojavu punka, štrajkov. Prvič seje prelilo črnilo za kritičen zapis mark sizma. Prva številka Napreja v letu 1986 je najavila nekaj novosti, spre memb in nesoglasij. Petra Škofic je bila potem, ko se odgovorna in glavni urednik nista več pojavljala na sestankih redakcije in so novinarji sami pripravili zadnjo številko v letu 1985, imenovana za glavno in odgovorno urednico. Stanje v novinarskem teamu je bilo.gjedc števila sodelavcev, na dnu. Tako je prvo številko pripravilo domala pet ljudi: Petra Škota, Andrej Stular, I ca Čolnar, Klemen Zorman in Jani Košnik. Tematsko in oblikovno so udarili oblastnike na kurje oko. Andrej Stular je s stripom in fotografsko reportažo pokazal drug obraz informacije, podatka, ki pove več od pisane besede, čeprav je podajanje teme na meji med resnim in zalikantsknn V stupu JC usodo Prešerna prikazal v drugačni luči. Lik davnega poeta je postavil v razmerje mizer-nega, brezupnega. V črno so zadele tudi druge reportaže. Stu dentske eksiencialne razmere so groteksno intonirale fotografije ki so prikazovale mladem« a / metuljčkom in s sekiro V lokali, ko je lovil svoj obed - velikega pajka... V intervjuju je Izidor Jalovec komentiral, kako umetnik čuti na svoji koži stabilizacijske ukrepe. Cc so barve slabe in drage, se rišejo le manjša platna I vfori-ja Slovencev nad uspehom naših smučarjev je bila pospremljena z idejo, da se sredi Trga revolucije napravi ogromna kepa snega. S tem bi Kranj postal kol edino mesto s smučarskih centrom sredi mesta znamenit, mladih talentov bi bilo vse več, predsednik skupščine občine pa bi postal za funkcijo na zvezni ravni... Številka je s ciničnim tonom predstavitve situacije skozi prizmo kutlure kritizirala politiko, mimo standardnega lloskoliranja o /SMS, M DA. Rezultat številke je bila okrepljena skupina novinarjev, kijih je s pridom, kot sposobna urednica izkoristila Petra Skofie. Politiko časopisa je zastavila tako, da je vsaka številka ča sopisa kritično zabadala peresa v politiko in stanje ZSMS, s či- mer je zadostila apetitom izdajateljem, hkrati pa je skrbela 1» ll° stav«) zanimivih mtoi inaei i, kol so intervjuji, komentarji, stnP1, kai je časopisu dalo dušo. Dejansko so časopi mladi / vest*ljel brali, saj je ponujal stvari, o katerih ni bilo veliko slišati Sl.'s''1 (iabei jc govoril o katastrofalnosti usmerjenega i/obiaževanjj1. Pisalo se* je o kn|tgi Igorja lorkarja Umiranje na obroke, ki r pogrela problem dachauskih procesov Razkrilo je bilo ozadji gimnazijskega časopisa Plamenica. Spregovoril je 1 ranci /agofl* čnik. Resnost mladih novinarjev pri delu, taktično vodeflr uredniške politike Petre Škofu jc obrodilo sadove; Naprej s«-' I pričel tiskali na tlncjšcm papirju, na več straneh lei v barvni tet' • : . ....... . — — j r"rnJ*< ----------...... ggfi niki Dobil je podobo prave revi|c z resnim, profesionalnim no naiskun teamom. ^ Nov novinarski Stroj je v osmem letu izhajanju prinašal s 1/ll,'!'ln prave poslastice časopis je s slikovnim materialom zalagal D**. Dubokovič, v intervjujih so svoja videnja razlagali I ranci /',v ' Vckoslav (umu, Rudi Šeligo Seveda je bila pomembna Napreia opredelitev do plakata studia NK ob Dnevu mladOS ' ki |t- tako razburkal jugoslovansko javnost, stališče Naprejevc je bilo, da se retrogardni umetniški princip Studia NK podprC; To leto, sta bralce Napreja razburili dve potezi, peta StevilkeJ. izšla v časopisnem formatu Vsebinsko je na osmih straneh ' časopis ponudil manj kot ponavadi, a vendar je šlo za zan"1 poskus, s katerim bi poslal Naprej vsaj po izgledu konkuren ostalim časopisom. Druga poteza, ki jc bila pravi šok za kranjske (mladinske) P0''!J. ke, ie bila priloga umetniške skupine Želez teater. Člani so v P logi predstavili ivoja umetniška prizadevanja od pesmi, lo|,n lil. spisov, do stripov, ki pa jih jc najbolj začinila naslovni ^ Platiučna fotografija priloge je kazala člana Žele/ teatra y.e[ Korenčana • Koreneta, ki leži na tleh, s presirelicno glavo f'0^ provokacija na podobnem nivoju kakor plakat NK Politik' zaropotali. Naprej pa je izhajal dalje (>e nadaljuj dNORarvia Turistično društvo Mojstrana si je sredi vasi uredilo informacijsko pisarno in poskrbelo, da je tudi okolica zelo lepo urejena. - Foto: Gorazd Šinik Albina Troha krompir. Star krompirček. » »Zdaj bom ta zanimiva igra iz Naklega nam je pokazala prav nenavaden krompirje počil, iz njega pa je začel rasti nov Kaj takega Se nisem videla, « je dejala Albina, krompir kar pustila in bomo videli kaj bo.« Zares narave... Foto: D. Dolenc SLIKARSKA RAZSTAVA V BOHINJSKEM HOTELU - nstični delavci v Bohinju se že nekaj časa zavedajo, da ni : v°'i ponuditi gostom samo posteljo in hrano. Ob raznih de-rj^nv0stih za prosti čas poskrbijo tudi za kulturne dogodke. Tu Um Podjetje Alpinum je priredilo v Hotelu pod Voglom ^.•oetniško razstavo del Albina Polajnarja iz Bohinjske Bistrice, nQ)e n-a °9'ed od 24. julija pa vse do sredine septembra. Deset vejših Polajnarjevih krajinskih motivov ponujajo obiskoval-.oi tudi kot svojstven spominek s sončne strani Alp • S. S. -*ot°: S. Saje JJOVolj VODE KLJUB SUŠNEMU POLETJU - Upra vaJr 'avnih gorenjskih vodovodov že nekaj časa priporočajo avto an'e pitne vode ter odsvetujejo zalivanje vrtov in pranje Prj°mob'lov Slednje je vseeno mogoče v zasebni pralnici na rabi vem v Kranju, kjer imajo svoj izvir vode. Da je ne bi po Če je tudi Viktorju Žaklju vroče.... NA OBISKU PRI MARJETI GARTNER POD JOŠTOM METINA POTICA ZA ANGELCE Javomik, julija - Ne mislim delati reklame za njeno vaško trgovinico, kjer vsak vaščan in vikendaš najde vse. kar potrebuje. Tudi za kruh, ki ga Marjeta sama peče po nekaj pek ob koncu tedna, ne. Nobene reklame ne potrebuje, ves njen kruh gre sproti, vedno ga zmanjka. Ampak vseeno ne morem mimo nje, te prijetne domače žene, ki je kmetica, trgovka, odlična gospodinja in še zgovorna sobesednica. Kar zavidam «dedcem«, ki imajo čas posedati pod njeno »štacuno« in uživajo v debati z njo. Zagotovo je vsemu kos. Medve sva se spoznali preko njene potice, ki jo je spekla za »Idriartov-ce«, ki jih je Pogačnikov Miha zadnjič peš prignal na Jošta. Tako je spekla, da ji je neki južnoameriški glsbenik zanjo obljubil kolajno..._ a Me uri Saj, ra|nj, preveč, gre voda za pranje jeklenih konjičkov nazaj v zbi IK^o od tam prek filtrov v ponovno uporabo. • S. S. - Foto: Stražišani Marjeto Gartner dobro poznajo. Pri Omanu je bila petnajst let trgovka Lepe spomine ima nanje, če strežeš čez pult, imaš čisto drugačne kontakte s kupcem, kot v samo-postrežnici. Ko so trgovino zaprli, je bila štiri leta doma. Kar prav ji je prišlo, ko je bil sine še majhen. Potem se je odločala: ali trgovinica ali kmečki turizem. Prevagala je trgovina in prav je tako, čeprav bi bila Marjeta tudi čudovita gostinka. Zna z ljudmi: s svojo neposrednostjo vsakega pridobi,. Najtežje so trgovino čakali otroci: da bodo tako blizu imeli lučke, sladolede, žvečilce! Vikendaši so se veselili domačega kruha in vsega, kar jim slučajno zmanjka v hišici. No, tako je našel tudi Pogačnikov Miha: že tretje leto je pripravila malico za udeležence Idriarta na Joštu. Lani jim je postregla tudi domačo zaseko, ko pa je ugotovila, da so v glavnem vegetarianci, je letos na kruh namazala raje skuto s sme tano Bala se je le, da bi ji kruha zmanjkalo. Lani ga je in bilo ji je silno nerodno. Letos je bilo vsega dovolj in 240 mladih in starih z vsega sveta ni moglo prehvaliti njenih dobrot. Madžari in Nemci so ji kar četitali za potico. Toda, ko bi poskusili njeno, metino potico, potem bi bilo šele hvale! Saj je dobra pehtranova potica, toda ta, metina, ti da tako svežino! Samo za dom jo je spekla, malo za zraven. »Še angelci bi jo jedli, če bi ritke imeli,« kot pravi naša mama. In kako jo pripravi? Prav tako kot pehtranovo potico. Testo zamasi iz 1 kg moke, pol štručke masla (ali pa da samo kislo smetano), 4 5 rumenjakov, malo sladkorja, ruma, soli, vanilin sladkor in 4 dkg kvasa ter malo mleka Za nadev pa vzame 5 žlic skute, 3 žlice kisle smetane, 2 celi jajci in toliko sladkorja, da se gosto zameša Doda še malo drobtin, naseklja šop mete, potrese z rozinami, namočenimi v rum, namaže in speče. Za pehtranovo ali metino potico ne sme biti veliko nadeva, ker si cer testo »pade skupaj«; ta potica mora imeti lepo vzhajano, rahlo testo Marjeta domačim postreže zraven še domači čaj: vanj da največ bezgovega cvetja, manj pa lipovega cvetja, materine dušice, šentjanževe rože in mete. Dobrote, ki se jim človek res ne more upreti. Boste obiskali kdaj Marjeto? Le dajte, ne bo vam žal Kako ima odprto trgovinico, piše na vratih, toda tiste ure bolj malo veljajo. Sama se rada pošali, da je njena trgovina »odprta na zvonenje« Pa še res je Če boste imeli srečo, boste morda pri njej lahko kupili tudi skuto Ženske pravijo, da take skute, kot je Marjetina, ni. Paziti moraš, da se mleko ne pregreje, pravi Mar jeta To je vsa umetost • D. Dolenc PREBERITE PREVERKE S HELIKOPTERJEM NA OTVORITEV KAPELE DESETINEK ANSAMBEL VETER NAGRADNA KRIŽANKA V R M Vremenoslovci nam za konec tedna napovedujejo poslabšanje vremena s padavinami. V višinah priteka k nam malo hladnejši zrak. Janez Drnovšek, predsednik slovenske vlade: "Kaj ste spet rekli, poslanec Gros?" ROŽE NE SMEŠ JIH PRESTAVLJATI Škofja Loka. 12. avgust - V vasi Grenc pred Škofjo Loko se s ceste ponuja lep pogled na balkon, poln cvetočih bršlink, pred kratkim so se ustavili Nizozemci in napravili posnetek za spomin. Pri Gmajnarjevih na Grencu imajo že od nekdaj rože na oknih in balkonih, veselje moraš imeti z njimi, pravi Nada Je-lovčanovaE, saj zahtevajo veliko časa. Odkar je v hiši odprla trgovino, ji časa zmanjkuje, toda rožam se ni odpovedala. Bršlin-ke najlepše cveto prav na balkonu nad vhodom v trgovino, ki je obrnjen na vzhod in imajo zato predvsem jutranje sonce. V teh vročih poletnih dneh je toliko bolj pomembno, saj tam dobro prenašajo vročino. Obilno jih zalije zvečer. Trenutno niso najlepše, saj se pripravljajo na drugo cvetenje. Za bršlinke je zelo pomembno, kako prezimijo, pravi Nada, še bolj pa da jih pravočasno prestaviš in jih nato ne prestavljaš več. Če si pri tem prepozen, lahko zamudiš prvo cvetenje. Pri rožah torej ni pomembno le to, da jih imaš rad, z njimi je treba tudi pravilno ravnati, saj so le tako lepe, da jih je veselje pogledati. OTROŠKI ŽIV ŽAV Turistično društvo Sorica prireja v nedeljo, 16. avgusta otroški Živ žav. Začetek bo ob 15. uri na igrišču v Sorici. Organizatorji vabijo otroke in starše, saj bo veselo in zabavno. NOVO V KINU V zadnjem trenutku, ameriški psihološki triler Kriminalistični psihiater Isaac Barr se zaljubi v Heather Curran se stro svoje živčno obolele pacientke, ki je kot deklica ubila njunega očeta Ko Heather pozneje pod vplivom alkohola ubije svojega mo ža, Isaac poskuša izboriti njeno nedolžnost pred tožilcem, z izgovo rom zmanjšane prištevnosti Medtem pa, ko ugotovi, da je Heather lastnica moževe police življenjskega zavarovanja, začne Isaac sumi ti No, prepozno bo odkril pravo resnico o sestrah, posebej dejstvo da je Diana bila iniciator vseh preteklih strahovitih dogajanj IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJA: HELENA JELOVČAN PETEK, 14. avgusta 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Video strani 17.40 Sova, po novitev - Dragi John, ameriška nanizanka, Krvne pravice, angleška nadaljevanka 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 V hribih se dela dan ... Skozi zgodovino na Triglav, dokumentarna oddaja 20.35 Tomo Česen predstavlja: Priprava plezal ne smeri 20.45 ćčSlovenski maga zin 21.15 Zemljepisne posebnosti: Zaklad, ameriška poljudnoznan stvena oddaja 22.10 Koncert simfonikov RTV Slovenija: I Stravinski: Posvetitev pomladi 22.50 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.30 Zgodba z dveh strani, mladinska dokumentarna serija 10.00 Poročila 10.10 Dobro jutro, Hrvaška 12.00 Poročila 12.10 Murphy Brown, ponovitev amen ške humoristične nanizanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko, pono vitev 13.45 Poročila 13.50 Junak med lopovi, angleško avstralska nadaljevanka 14.40 The big blue, oddaja za Unprofor 15.05 Nonni in Manni, nemško avstrojsko špan ska nadaljevanka 16.00 Poročila 16.10 Poletni šolski program 17.10 Ambasadorkin mož, francosko ka nadska nadaljevanka 18.00 Poročila 18.10 Morje 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Ri sanka 19.30 Dnevnik 20.05 Zabavni spored 21.00 Poslovni klub 21.45 Filmska razglednica umetniškega paviljona 22.50 Dnevnik 23.15 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Poročila v angleščini 0.10 Ho roskop 0.15 Poročila 0.25 Mesija, italijanski barvni film 2.45 Poročila 2.50 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.30 Pregled sporeda 17.35 Video strani 17.45 Nova doba Skrivno stna moč piramid 18.00 Pika in ko mar Keeto, avstralski risani film 19.10 Dober večer, Japonska, poto pisna serija 19.30 Dnevnik 20.05 Igra, niz in zmaga, angleška barvna nadaljevanka 21.05 Hiša naprodaj, humoristična nanizanka 21.35 Fluid ročk cafe 22.10 Nedotakljivi, ameri ška nanizanka (ČB) 23.00 Gardijada 4.00 Video strani KANALA 9.46 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Posebna trupla, ponovi tev ameriškega filma 12.05 A Shop 12.20 Video strani 18.46 A Shop 19.00 Napoved sporeda, Vreme 9.50 Video strani 10.00 Program za otroke 10.00 Smrkci, ameriška risana serija 10.25 M. Matičetov: Zverinice iz Rezije, ponovitev 10.45 Hollywood se jih spominja: Audrey Hepburn, ponovitev 11.30 Znonost: Sile v naravi, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Napovednik 15.10 Umetniški večer, ponovitev: Clive James in Roman Po-lanski, angleška dokumentarna oddaja 16.05 Kaj?, italijansko-francosko-nemški film 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke 18.10 Skrivnostni otok, ponovitev angleške nadaljevanke 19.05 EP, Video strani 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum 20.26 EPP 20.30 P. P Read: Poročen moški, angleška nadaljevanka 21.35 EPP 21.40 Sova 21.40 Roseanne, ameriška nanizanka 22.05 TV dnevnik 3, Vreme, Šport 22.30 Napovednik 22.33 EP, Video strani 22.35 Sova 22.35 Krvne pravice, angleška na daljevanka 23.30 Poslednji objem, ameriški film 1.10 Video strani ^ SLOVENIJA 1 20.30 Poročen moški, angleška nadaljevanka Clare je odšla v Cromer in John ostane doma, sam z njenim očetom, ki je zadremal ob Jungovi knjigi. Zanimiva knjiga. Govori o težavah srednjih let. Po Jungovem mnenju je človek od dneva, ko se rodi, do petintridesetega ali štiridesetega leta na raziskovalnem potovanju. Odkriva in osvaja svet. Potem pa pride dan, ko doseže najvišjo točko in vidi, kaj se je ohranilo. Vidi ostanek svojega življenja in v daljavi smrt... Misli, nad katerimi bi se John lahko zamislil... 19.02 Risanke 19.05 Kultura, ponovitev 19.45 A Shop 20.00 Risanke 20.15 Dnevni informativni program 20.30 Vreme 20.32 Ohranimo zeleno Ameriko, ameriška dokumentarna serija 21.35 Diplomatska imuniteta, ameriški barvni film 23.10 Vreme 23.12 Poročila v angleščini 23.35 Dnevnoinformativni program 23.50 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Heidi in Erni, ponovitev 9.30 Velike ceste sveta 10.00 Mi 10.30 Nenavadni par 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.35 Kung Fu 14.25 Roar, ameriški film 16.00 Jaz in ti 16.25 Safari 16.50 Jaz in ti - Počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Trojka iz kioska 18.30 Umor je napisala: Ni kriv? 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Stari 21.20 Pogledi s strani 21.30 Jastrebi že čakajo, 2. del italijanskega filma 23.05 Šport 23.25 Nihalo smrti, ameriška grozljivka 0.40 Čas v sliki/ Ex libris 1.40 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.05 Čas v sliki 15.15 Leksikon umetni kov 15.20 Šport 15.25 Stebri družbe 17.25 Verski prazniki 17.30 Sreča nje z naravo 18.00 Heidi in Erni 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Pozabite Ko lumba 21.00 Znanost 21.15 šiling 22.00 čas v sliki 22.30 Mojstrovine 22.40 Avstrijci na documenti 22.55 Ah, Boris, avstrijski film 0.15 Aline Carola 0.25 Glasovi iz notranjega prostora 1.25 Poročila/Ex libris 1.35 1000 mojstrovin 0«U GAULOISES BIONDES RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov 8.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) 9.20 -Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.55 - Pet za pet 12.15 Osmrtnice, zahvale 12.20 Črna kronika 12.55 Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14.00 - Go renjska danes 15.30 - Dogodki in odmevi 18.00 Gorenjska danes jutri 18.20 - Novinarski blok 18.50 Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje L RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa 14.15 Naše okno 14.30 Devizni tečaj 14.35 Misel za dan 14.40 Zajč kovi straši 15.00 Dogodki danes jutri 15.30 Prenos dnevno-in formativne oddaje Radia Slovenija 16.00 1900 Radio Žiri spet z vami - napoved programa od 17. do 19.00 Na Triglav - s kolesom po Sloveniji - RADIO TRŽIČ 16 00 Pozdravljeni 16.10 Obve stila 16.30 - Kaj se dogaja na da našnji petek 17.06 Glasbena de litacija 17.46 Radio Bomba 18.50 Kaj pripravljamo za jutri 19 00 Slovo KINO 14. avgusta CENTER ameriška znan fant grozljivka FREDIJEVA SMRT ob 18 in 20 uri STORŽIC nemška erotična komedija DEKLETA ZA UŽIVANJE ob 10 in 20 uri /H f/AH ameriška akcijska kriminalka RICOCHET ob 18 m 20 uri KOMENDA amer psihol thriller V ZADNJEM TRENUTKU ob 20 uri ĆEŠNJICA ameriški akcijski film JEKLENI KONJIČKI ob 20 Obiskali smo Lubniško jamo in Kevderc Učenci 4. b razreda osnovne šole Ivana Groharja iz Škofje Loke zelo radi raziskujejo, zato smo se odpravili odkrivat podzemni svet Lubnika. "Spustili" smo se v Lubniško jamo in Kevderc. Pri ogledu sta nas spremljala še učiteljica športne vzgoje Zofka Kafol in alpinist Damjan Slabe. Kaj vse smo novega videli, doživeli in kakšni so bili njihovi občutki, pa so učenci tudi zapisali. Sami so se lotili tudi učenja o jamah, kapnikih... Razredničarka Ivanka Dolenc Do sedaj sem videla samo črno luknjo. Zanimalo me je, kaj se bo zgodilo. Bomo šli res po klinih? Tina Omejc Na začetku Kevderca smo videli požiralnik, a žal ne dela več. Damjan je začel plezati gor, ni mu drselo. Aljaž Kaltak Všeč so mi bili mogočni kapniki, ki so rasli na tleh ali pa viseli z jamskega stropa. Tina Palja Zanimivo se mije zdelo, ker so viseli "makarončki" navzdol. Luka Orešnik Dedek Moj dedek živi v Ljubljani. Obiščemo ga med počitnicami in skoraj vsak konec tedna. Je srednje v^jik, sivih las in prav takih brk. Ker je lovec, me je nekoč vzel s seboj v gozd. Na drevesu sva videla opazovalnico. Nanjo sem se povzpel sam, saj je dedek bolan in težko hodi. Bilo mi je zelo všeč. Veliko se pogovarjava o živalih. Doma ima veliko rogov. Zdaj žal ne more sam na lov, zato ga vozi očka. Zelo se mi smili, ker mora vsak drugi dan v bolnico na dializo. Potem se ne počuti dobro in mu je slabo. Želim, da bi bil dedek zdrav, ker ga imam zelo rad. • Matic Čavlovič, 4. a r. OŠ Davorina Jenka Cerklje Nepoznane lepote nad Preddvorom "Dobro urico in pol že hodi va," rečem mamici in se ozrem nazaj. V daljavi se vidi Kranj, tam nekje daleč zadaj pa se vidijo belkasti oblački dima v Ljubljani. Do Srednjega vrha je še pol ure hoje po pašnikih, med nizkimi bori, ki dišijo po smoli. Pot prekineva šele, ko se mami zapodi v materino dušico in ne opazi, da se po nebu zgrinjajo megle. Šele drugo opozorilo jo prebudi iz rožnatih sanj. "Zakaj pa sedaj tako 'šibaš'?" jo vprašam. Ah, seveda, megla meglasta. Podi se okoli vrhov in zakriva sonce. S Srednjega vrha, ki je najvišji vrh Zaplate, se ne vidi dobro koče na Kališ-ču, sten Storžiča... Nadaljujeva pot. Dvigava in spuščava se po grebenu, ki je na preddvorsko stran položen, proti Jezerskem pa se sončijo le strme pečine. Še en večji vzpon naju čaka. Mali Grinatavec, krušljiva gora, ki pa jo pojeva za malico. Kar tako, saj dostop ni težak. Zopet je posijalo toplo sonce, ki me prijetno greje. Sedaj pa še kratek skok na Kališče, čez Bašeljski vrh, ki mi je všeč po svoji legi in... Ko prideva do Kališča, si vidno oddahnem, sedaj gre pot le še navzdol. Z mami odkrijeva povsem novo pot, ki je ravna ter vodi na Jakoba. V dvajsetih minutah prideva na Kozjak, hribček, od koder nadaljujeva med pogovorom v Mače. Tečeva, da me vse boli. Se enkrat se ozrem nazaj. Dolga in čudovita pot je za nama. Prav gotovo se bom še povzpel na Zaplato, saj hodi tod malo ljudi. • Matiček Zumer, OŠ Matije \ al javi a Preddvor R A B A C 1 teden (upokojenci) 5. in 12. 9., avtobus KOMPAS Kranj, tel.: 211-022 KOMPAS Škofja Loka, tel.: 620-960 DEM 95 V jami so bile skale spolzke, mokre in drseče. Anita Krek Ko smo se spuščali, sem imel občutek, da bom padel. Simon Jenko Na stenah so bili grdi, beli pajki. Bala sem se, da bi katerega prijela. Špela Svoljšak Začudil sem se, da lahko v čisti temi živijo živali. Miha Dobrajc V Kevdercu imajo tudi koncerte. Simona Kržišnik Zvedela sem, da so v jami živeli praljudje in praživali. Katja Pire Prispeli smo v dvorano, v kateri smo zapeli pesem Na pla-nincah. Maja Krek Nenavadna so bila jezera, ki so bila iz same nakapane vode. V njih je moralo biti na tisoče kapljic, da so lahko sploh nastala. Petra Zgaga Najbolj srečna sem bila, ko je mimo moje glave letel netopir. Maja Pirkovič Mlade železnikarske čipkarice: V šoli se več naučiš Nazarensko vroče je bilo prejšnjo nedeljo, ko so v Železnikih pripravili jubilejni 30. čipkarski dan. Še najbolje se je godilo mladim čipkaricam, ki so se skrile v hlad za zgradbo muzeja, pred vhod na razstavo, nad tisti ogromni punkelj in ogromne kleklje. Tiste, ki so se zvrstile s svojimi punklji ob hišah ob cesti, so se stiskale pod senčniki. No, pa so zdržale tudi najmlajše. Veliko ta dan, ko so vsi "firbci" buljili v njihove "kitce" pa "plat'nca", zagotovo niso naredile, tudi motile so se verjetno, so pa veliko pripomogle, da je tudi ta čipkarski praznik v Železnikih uspel. Kje in kako se uče tega zahtevnega ročnega dela, ki prehaja iz roda v rod? Teja Vodenik, 11 let: "Klekljanja sem se pričela učiti že doma, pri šestih, sedmih letih. Učila me je zdaj že pokojna Micj Drejsncova. Tudi mama in mami kleklata. Zdaj hodim že dve leti v šolski krožek klekljanja, kjer nas uči Mojca Jemc. Še največ se naučimo v šoli, kjer se posebej za to zavzamejo, doma pa nimajo časa. "Punklje" sicer puščamo v šoli, vendar jih ob koncu tedna ali med počitnicami lahko vzamemo, da delamo doma. Največ težav imam še z "rogljički"." Vanja Črnivec, 9 let: "Pri sedmih letih me je kleklanja učila teta Anica, zdaj pa imamo v šoli tedensko uro in pol krožka. Rada klekljam, edina težava je, da imam še veliko drugih krožkov, kot so rokomet, odbojka in nemščina, ki sem jo vzela kot fakultativni predmet." Alenka Rakovec, 13 let: "Dve leti zdaj že klekljam v šolskem krožku pri ge. Jemčevi, prej sem se pa učila pri mami Cilki in teti Mariji. Vso osnovo sem dobila pri njima. Vse vzorce rada delam, najtežje gre pa pri "rogljičkih", "ribcah" in osnova včasih noče biti dovolj gosta. Ko pa imam še toliko drugih krožkov!" Ema Mohorič, 11 let: "Eno leto obiskujem klekljarski krožek v šoli, prej me je učila doma sestra Jana, tako da sem že malo znala "kitko" delat. Pomembno je, da kar delaš, delaš trdno, sicer se mi pa zdi, da mi prav nič ne dela težav. Vsega se rada lotim." • D.D. Dogodek, ld ga ne morem pozabiti Zvonil je telefon. Oglasila se je mami, saj je telefon največkrat zanjo. Toda nekdo je želel atija. Nihče od nas ni vedel, o čem se pogovarja. Slišali smo, kako je govoril: "Ja, pri kapelici desno. Ja, na Suhi. Ja, vem." Mislil sem že, gotovo se dogo- Ne iščite stikala v temi, ko se vračate domov. Odločite se za boljšo rešitev; kupite senzorsko svetilko STEINEL pri LOG d.o.o., Sr. Bitnje 70, Žabnica, ki vam bo prihranila tudi do 95 % energije in ima garancijo 3 leta. Za vašo varnost pa bodo poskrbeli senzorji STEINEL V naši prodajalni pa lahko kupite tudi ves elektromaterial in kable po zelo konkurenčnih cenah. Predstavitev SENZORJEV IN SENZORSKIH SVETILK bo potekala tudi na Gorenjskem sejmu v Kranju, od 14.8. do 23.8.1992. ' Pri nakupu nad 10.000,00 SIT pa še posebne ugodnosti: pri plačilu z gotovino odobrimo 6 % popusta, lahko pa se odločite za plačilo v 3 obrokih. Trgovina LOG Sr. Bitnje 70, Žabnica, Tel.: 312-000 Vas pričakuje. vori s prijatelji, kje se dobimo, da bomo šli v Pungert na pizz°/ /e sem so veselil. Ati je odloži' slušalko Vsi smo čakali, kaj bo rekel. Pa je le povedal: "Prid>-te, gremo na Suho po psa." Joj, kako sva bila z bratom vesela' le res mogoče, tla bom° imeli psa? Kako dolgo si ga *e želiva! Mami pa se je razjezi'11-"Kaj, psa bomo imeli? Kje ^ bomo pa imeli? Saj veš, da je zunaj mraz. V hiši pa že ne bo!" Ati jo je pomiril, da bo v kurilnici. Potem pa mu bo WJ* naj naredil ograjo. Saj noče, da je pes privezan. Zelo me je že skielo, da bo obveljala mami"11 beseda. Toda, tudi ati si je ie dolgo želel psa. Končno sta ^ sporazumela. Vsi smo se od' pravili od doma. Čeprav je bi'a že tema, smo hišo hitro naši'-1'akoj sem zagledal na dvorišč1' mladega psa, ovčarja, ki mi Je bil zelo všeč. Prav tistega smo odpeljali domov. Doma smo mu pripravili ležišče, dali hra no in s\e/o vodo. Ime mu J Reki, Kmalu bo Reks star eno W*J in še vedno sem vesel, tla £ imamo. Vsak dan gremo z nj«1" na sprehod Prav danes sem se' z njim do Sore, kjer mu je bilo kopanje zelo všeč • Uro* B«1' dasin, 6. e r. OŠ Cvetka G©I»W Škofja Loka Kaj živali jedo Mucu pi/e mleko lulnuhii unitiiie \inicko. Zo/< tk mtfji repo m kortnj* pe tudi dttt(fo m «//'' /V\ gloda kosu, kravi na pašnik se fttudi Ptiček ptičjo pit" miš kmetovo iilo l'n/s /e ponu/t-, :a malica pa še po gnoju nH' • Špela Por, 5. b r. OS bratov /van Corje ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: DANICA DOLENC 11. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Zolica ni samo za pozimi Redka je gostilna na Slovenskem, ki bi vse leto imela v ponudbi žolico. So pa izjeme. Gostilna LABORE Mateja Plaz-nika na Laborah pri Kranju je že. Gospodinja hiše Marija jo pripravlja leto in dan in tako je lepo potresujoča se žolica tu tudi poleti prava hladna poslastica. Gospa Marija nam je rada postregla z receptom. Celo svinjsko glavo, kosti re-berc, veliko krempljev kuha cca 3 ure z vso jušno zelenjavo - korenje, peteršilj, lovor, čebula, česen, cel poper, sol - tako, da gre meso lepo od kosti. Meso razreze na primerne kosce, ga skupaj s korenjem porazdeli Po pladnju, zalije z juho in da čez noč v hladilnico, da se žolica lepo strdi. Postreže jo s kisom, oljem (po želji tudi z bučnim), čebulo in jajčkom. Prav v vročih dneh si jo stalni gostje stare laborške gostilne naročajo za ohladitev, sicer pa radi prihajajo na vampe, golaž pasulj z domačimi rebrci, pe čenko, na "frigana" jetrca, pa tudi na vsakdanja kosila, okusno govejo juho, domačim mesninami in pečenim ali pra ženim krompirjem. Gostilna LABORE je odprta vsak dan razen ob sredah in so botah od 9. do 22.30. mesec na vrtu Ta Proti koncu avgusta lahko raztrgamo močne grmiče poprove ••t*. Vsaj vsake tri leta moramo obnoviti nasad poprove mete, S'cer se zemlja preveč izčrpa in ne dobimo zadovoljivega pridel-ka- Poprova meta naredi odebeljene podzemske poganjke; te uPorabimo za razmnoževanje z delitvijo in raztrgavanjem. Posamezen del, ki ga bomo uporabili za razmnževanje, naj ne bo premajhen, da se bo nov nasad hitro razrastel. Vsaka nova rastlina naJ ima nakazanih 3 do 5 poganjkov. Na vrtno gredo sadimo meto v treh vrstah, rastline pa po 20 cm narazen. Saditi ne smemo Pregloboko, takoj nato pa dobro zalijemo. Vlažna tla so za poprovo meto primernejša kot preveč suha. Svežega hlevskega gno-Ja ne prenaša, zato mora biti zemljišče v stari moči. Uporabljamo Pa lahko zares dobro preperel star hlevski gnoj in šoto. Ljubši ji in iTe' Prostorček v polsenci, kot na vročem soncu. Zaradi tega o°b a sad'mo med redke grmiče jagodičevja ali na grede, ki jih • s,je sonce samo dopoldne ali samo popoldne. *v*ndulo aH sviko moramo avgusta porezati do polovice. Iz jr,° "Je polovice poganjkov bo sivka do zime še enkrat pognala . kakšni poganjki najbolje prezimijo. Sivko porežemo najpozneje do srede avgusta, saj bi pozneje poganjki ne bi dovolj dozoreli. °dobno kot sivko režemo tudi timijan še enkrat proti koncu av-£ sta; mladi poganjki bodo pred zimo že dovolj dorasli. Grmič-zv l'm''ana porežemo okoli 8 cm nad zemljo. Porezane vršičke n ern° v zračne šopke in jih podobno kot majaron ter baziliko Sušimo, omanemo in drobir spravimo. V dobro zaprtih poso- dah ce. K se zelo dolgo ohrani aromatičnost timijana - materine duši- onec avgusta zadnjič porežemo vršičke žajblja vrtnarsko razstavo v Tulln Hortikuh urno Ustv° Kranj prireja v soboto, 29. avgusta I-dnevni izlet na san'"0 •IVs"'lsko vrtnarsko ras/tavo v Tulln, kamor vabi vse °-jarje, zelenjadarje, cvetličarje in vrtnarje, vse ljubitelje jj^ja, člane in nečlane. Stroški prevoza na osebo so 1500 Pr'" Rjavite se lahko v pisarni druitVfl na (iregorčičevi 18 (zra-n Prešernovega gaja) vsak ponedeljek in petek do 24. avgu-,d od 16. dO 18. ure. Poskusimo še me Bogastvo z vrta Špinačni hlebčki 3/4 kg špinače; bešamel: 4 dag margarine, 6 dag moke, 1/8 1 mleka; 1 dag masti, čebula, sol, poper, zelen peteršilj, 1 jajce; 1 jajce, moka, drobtine, mast za cvrenje. Špinačo skuhamo v zelo malo vrele slane vode, dobro odcedimo in sesekljamo. Na margarini prepražimo moko, zalijemo z mlekom, pokuhamo, da je zelo gosto, dodamo sesekljano špinačo, na masti prepraženo sesekljano čebulo, solimo, popramo, dodamo drobno sesekljan zelen peteršilj, jajce in dobro zmešamo. Iz tega oblikujemo polpete (hlebčke), paniramo (moka, jajce, drobtine) ter ocvremo na vroči masti. Ce je masa premehka, dodamo še malo drobtin, ki popijejo odvisno tekočino. Po želji dodamo špinačni masi še malo naribanega sira; tako bodo hlebčki še bolj okusni. Podobno lahko pripravimo tudi blitvo. Sočna pečenka s paradižnikom 1/2 kg govejega križa, 5 dag prekajene slanine, poper, 3 dag masti, čebula, zelena, lovorov list, kl i neki, 5 paradižnikov, 1/4 1 vina. Meso ločimo od kosti, ga nasolimo, popopramo in pretaknemo s slanino. Na masti prepražimo sesekljano čebulo, narezano zeleno, očiščen narezan paradižnik, začimbe in kosti. Na kosti položimo pretaknjeno meso in prilijemo vino. Pokrijemo in dušimo do mehkega. Zdušeno meso razrežemo in prelijemo s precejeno omako. Serviramo h krompirjevi polenti ali dušenemu rižu. Dušeno rdeče zelje 1 glava rdečega zelja, malo kumine, 2 žlici kisa, 4 dag masti, 1 dag sladkorja, 1 čebula, 2 jabolki, 3 dag moke, sol, 2 dl vina. Na masti porumenimo sladkor, nato sesekljano čebulo, dodamo zrezano zelje in sesekljano kumino. Prilijemo še malo vode in dušimo. Med dušenjem dodamo še olupljena in nastrgana jabolka. Ko se sok posuši in je zelje mehko, ga potresemo z moko, prilijemo še malo vode in vino, solimo ter dušimo do mehkega. Stročji fižol s paradižnikom 3 dag masti, 1 čebula, 60 dag stročjega fižola, česen, zelen peteršilj, sol, 1 žlička moke, 80 dag paradižnika Na masti zarumenimo čebulo, dodamo očiščen, na poševne rezance zrezan stročji fižol. Potresemo ga s česnom in zelenim pe-teršiljem, posolimo in pokrito dušimo, da se nekoliko zmehča. Nato pomokamo in moko prepražimo, dodamo zrezane paradižnike, pomešamo in dušimo do mehkega. Ce je pregosto, zalijemo. Nazadnje lahko dodamo še sesekljan zelen peteršilj. Za vroče dni Osvežujoča jabolčna pijača 3/4 l vode, 3 kisla jabolka, 2 žlički sladkorja, 2 žlički medu, I limona. V dobro emajlirani posodi kuhamo 3 kisla, očiščena, neoluplje-na, narezana jabolka. Kuhana pretlačimo ter jim dodamo sladkor in med. Ohlajeno pijačo obogatimo z limoninim sokom. Mleko z malinami 20 dag malin, 2 dO 3 zreli marelici, / dl mleka Prebrane, oprane maline zmečkamo z olupljenimi, razpolovljeni-mi marelicami, nakar počasi prilivoma hladno mleko. Pijačo v steklenih kozarcih lahko okrasimo s stepeno smetano in z malinami. Španska zelenjavna ponev Za 4 osebe potrebujemo: 250 g paradižnikov, 250 g mladega pora ali mlade čebule, 500 g bučk, 2 stroka česna, 150 g kranjske klobase, 4 žlice olja, 300 g oluščenega graha, 4 jajca, sol, grobo mlet poper, peteršilj. Paradižnike prelijemo z vrelo vodo, da jih laže olupimo. Čebulo olupimo in narežemo na tanke kolobarje. Pri mladi čebuli in poru narežemo na kolobarje tudi nežnejše zelene dele. Česen olupimo in drobno sesekljamo. Klobaso narežemo na tanka kolesca. V veliki ponvi (ali v dveh manjših) segrejemo olje, na katerem prepražimo čebulo, česen, klobaso, na kolesca narezane bučke in grah. Začinimo in dušimo v pokriti ponvi na srednji vročini 6 minut. Vmes nekajkrat pretrese- mo in premešamo, da se jed ne prismodi. Olupljene paradižnike razpolovimo, damo jih k zelenjavi v ponev. Ko je zelenjava mehka, jo porazdelimo z lo-patko tako, da nastanejo v ponvi štiri vdolbine. V ta gnezda ubijemo po eno jajce. Jajca solimo in potresemo z grobo mletim poprom. Pečemo v odkriti ponvi, da beljak zakrkne. Potresemo s svežim sesekljanim peteršiljem in ponudimo s kruhom. 4C C 0 0 Os [Tft OD 0 Oš -O o **OfJA LOKA m» Skopja loka. blaZzva ul i - bh/ojav: omttmk «*c#ja loka MIZARSTVO - oprema gostinskih in trgovskih lokalov 064/632-360 STEKLARSTVO - izvade stavbno steklarskih del ^.jQr). co -obdelavastekla ftiT Uu4/tVI-5J4 PRODAJA IN POLAGANJE PARKETA, TOPLIH PODOV IN DRUGIH TALNIH TER KERAMIČNIH OBLOG ® 064/620-381 UGODNI POGOJI - KVALITETNE USLUGE POKLIČITE NAS! ^JAL/V/C v Ki? EXCHANGE OFFICE VVECHSELSTUBE CAAABIO VALUTE poslovna stavba "AGENCIJA ALPETOUR" Škofja Loka, Titov trg 4/b UGODNA PRODAJA NEMŠKIH MARK IN HRVAŠKIH DINARJEV /100 HRD = 32 SIT/ informacije 064/621-961, int. 300 del. čas: 8.-18., sobota 8.-12. ELTEH do.o., Tomažičeva 3, Kranj K sodelovanju vabimo ELEKTRO ALI PROGRAMSKEGA INŽENIRJA (lahko tudi študenta) za delo na podorčju procesnih aplikacij. Potrebne so izkušnje iz računalništva hardvera in obvladanj as-semblerja in C programkega jezika Začetek dela v septembru SOBOTA, 15. avgusta 1992 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 9.40 Video strani 9.50 Izbor 9.50 Radovedni Taček: Krava 10.00 Lonček, kuhaj: Sadni twpitki 10.05 Modro poletje, ponovitev 13. in 14. dela španske nadaljevanke 10.55 Zgodbe iz školjke 11.45 Za prihodnost Narodne galerije 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 15.35 Video strani 15.45 Napovednik 15.50 Annie, ameriški film 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 W. Creatorex: Letalska družba, angleška nadaljevanka 19.00 EP, Video strani 19.05 Risanka 19.10 Napovednik 19.15 Žrebanje 3x3 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Utrip 20.26 EPP 20.30 Marjanca '92, 2. oddaja 21.30 EPP 21.35 Sova 21.35 Murphy Brovvn, ameriška nanizanka 22.00 TV Dnevnik, Vreme, Šport 22.25 Napovednik 22.28 EP, Video strani 22.30 Sova 22.30 Krvne pravice, angleška nadaljevanka 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.05 Video strani 16.16 Sova, ponovitev - Roseanne, ameriška nanizanka: Krvne pravice, angleška nadaljevanka 17.30 Da ne bi bolelo: Lymska bo-relioza 18.00 Modro poletje, španska nadaljevanka 18.30 Alpski večer '92, 5. oddaja 19.00 Kremenčko vi, ameriška risana serija 19.30 TV Dnevnik BiH 20.05 Klasika 20.30 Kavboji, ameriški film 22.35 Moški, ženske 23.35 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.00 TV koledar 8.10 Horoskop 8.15 Santa Barbara 9.00 Poročila 9.05 Slika na sliko 10.00 Praznik "Velike gospe", prenos 11.20 Glasba 11.30 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 Rovinjske sanje, dokumentarna oddaja za otroke 13.00 Igra, niz in zmaga, ponovitev angleške barvne nadaljevanke 13.55 Pregled sporeda 14.00 Poročila 14.10 Izbor iz sporeda za tujino 14.40 Boris Godunov, opera 15.15 Rožni venec, avstrijski dokumentarni film 16.00 Poročila 16.10 1001 zajčja zgodba, ameriški risani film 17.25 Denver, zadnji dinozaver, risana serija 18.00 Poročila 18.05 TV razstava: Ljerka Njerš 18.20 Santa Barbara 19.00 V začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnev nik 20.05 Velika pustolovščina, francosko-britanski barvni film 22.05 Koncert dubrovniškega orkestra, prenos z Muzejskega prostora v Zagrebu 23.05 TV dnevnik 23.25 Kronika splitskega poletja 0.15 Slika na sliko 1.00 Poročila v nemščini 1.05 Poročila v angleščini 1.10 Ho roskop 1.15 Poročila 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.10 Video strani 17.20 Nova do ba: Kaj je joga? 17.35 Prostori v sr cu, ameriški barvni film 19.30 Dnevnik 20.05 Zemlja orla, doku mentarna serija 21.05 Zgodbe z na slovne strani 21.35 Dear John ameriška humoristična nanizanka 22.05 Sovražnikov sovražnik, Šved ska nadaljevanka 23.00 Hit depo 2.30 Video strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Diplomatska imuniteta, ponovitev ameriškega filma 12.05 A Shop 12.20 Video strani 19.00 Napoved sporeda in vreme 19.02 Risanke 19.10 Poletni utrip 20.00 Ri sanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Vreme 20.32 Interv ju 21.00 Dosje mina, ameriški barvni film 22.30 Vreme 22.32 Poročila v angleščni: Deutsche VVelle 22.55 Dnevno informativni program 23.10 Videogrom 0.10 Nekateri ga ime nujejo jazz 1.10 Erotična uspavanka 1.25 MCM 2.00 Video strani TV AVSTRIJA l 9.00 čas v sliki 9.05 Zadnji mož, av strijski nemi film 10.40 Dragocene SLOVENIJA 1 15.50 Annie, ameriški barvni musical Annie je sirota, ki preživlja otroštvo v sirotišnici. Nekega dne pa se ji nasmehne sreča. Pri zapiti upraviteljici sirotišnice se oglasi tajnica milijonarja Oliverja VVarbucksa. Bogataš želi nekaj dni preživeti s siroto, da bi se pred ljudmi v javnosti izkazal v boljši luči. Annie pritegne tajničino pozornost, in tako se znajde v bogataševi vili. Deklica dodobra izkoristi možnosti, ki se ji ponujajo v hiši z velikimi prostori, prijazno služinčadjo. Prevzame jo svoboda, ki je v sirotišnici ni užila. Ne ustraši se niti zadirčnega milijonarja, ki bi raje dečka in ne rdečelase, pegaste deklice. orgle 11.00 Umetnost petja 12.00 Majhna skupnost 12.30 Hello Avstrija, hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Heidi in Erni, ponovitev 13.35 Dr. Marcus Welby, ameriški film 15.10 Vrabček 15.40 Pustolovščine Petrova in Vasečkina, ruski otroški film 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-Large traveller 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.30 Umor je napisala 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Bombnik, italijanski film 22.00 Zlata dekleta 22.25 Šport 22.55 Zadnja noč, ameriški film 0.25 Čas v sliki 0.30 Kdo pa že pri Rosie nosi pižamo, ameriški film 1.55 Poročila 2.05 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.05 S hudičem se ni dobro šaliti 10.35 Risanke 10.45 Alamo, ameriški vestem 13.20 Gledališče v gledališču 14.20 Ljudska glasba iz Avstrije 15.10 Čudež Sv. Justina 16.30 Potovanje po Frankovskem 17.15 Via Sacra 18.00 Heidi in Erni 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.55 Himna tišini 20.15 Rošada, avstrij-sko-slovaški film 21.55 Čas v sliki 22.00 Sir Georg Solti predstavlja 22.10 Salzburg 1991 23.25 Poletne vile v Salzkammergutu 0.25 Chica-go 1930 1.10 Poročila/Ex Libris 2.10 1000 mojstrovin RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan 16.10 - Obvesti la - 16.30 - Nekaj vam imamo povedati 17.00 - Obiskali smo 17.45 - Zakladi Tržiča - 18.40 - Zelena budilka 18.55 - Tudi jutri se slišimo -19.00 - Na svidenje - L RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.15 -Naše okno - 14.35 - Misel za dan -14.40 - Minute za družino - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija 16.00 - RA Zlri spel / vami - napoved programa -16.15 - Nagrajenec oddaje Od srca do lonca 16.30 - EPP 17.00 -Športni utrinki - 17.10 - Razvedrilno popoldne na valovih RA Žiri, vmes ob - 18.00 - Novice - obvestila -mali oglasi - somrtnice - 19.00 -Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska 8 20 - Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 9.00 - Gorenjska včeraj -danes 9.20 - Novinarski blok -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.55 - Pet za pet 11.20 Tečaj nemškega jezika 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - črna kronika -12.55 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna - 14.00 - Gorenjska od sobote do sobote 14.30 - Velike ideje malih glav 15.30 - Dogodki in odmevi 17.00 - Glasbena lestvica 333 - 18.00 - Gorenjska danes - jutri 18.50 Radio Kranj jutri - 19.00 Jutri nasvidenje KINO 15. avgusta c™ t"*"" znanst ,ant film FREDYJEVA SMRT ob 17 19 in 21 Vo ->n + nemška erotična komedi|a DEKLETA ZA UŽIVANJE ob 1H in 20 uri ZELEZAR amer akcijska kriminalka RICOCHET ob 17 19 m, ti*,!' ?UpLICA Premiera amer psihol thr.llerja V ZADNJEM TRE NUTKU ob 19 in 21. uri NEDELJA, 16. avgusta 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.25 Video strani 9.35 Program za otroke, ponovitev 9.35 Živ, Žav, ponovitev 10.25 Plamenica, ponovitev angle-ško-slovensko-češke nadaljevanke (1/6) 10.50 Filipinski madrigalisti 11.35 Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, 8. 8. 1992 12.55 Video strani 15.00 Video strani 15.10 Alpski večer '92, ponovitev 5. oddaje 15.35 Kremenčkovi, ponovitev ameriške risane serije 16.00 Napovednik 16.05 Vročica v Parizu, ameriški film 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Splošna praksa, avstralska nanizanka 19.00 EP, Video strani 19.05 Risanka 19.15 Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Zrcalo tedna 20.26 EPP 20.30 Zdravo 21.30 EPP 22.45 Napovednik 22.48 EP, Video strani 22.50 Sova 22.50 Ameriške video smešnice, ameriški varietejski program 23.15 Polnočni klici, ameriška nanizanka 0.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.30 Video strani 13.40 Napovednik 13.45 Športna nedelja: Budimpešta: Formula 1: Kasaške dirke 18.00 Sova, ponovitev - Murhpy Brovvn, ameriška nanizanka, Krvne pravice, angleška nadaljevanka 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 Videogodba 20.30 Zločini KGB in glasnost, nemška dokumentarna oddaja 21.20 B. Sinkel: Očetje in sinovi, koprodukcijska na daljevanka 22.25 Mali koncert: Cveto Kobai, flavta; Hinko Haas, klavir 22.35 športni pregled 23.05 Formula 1, posnetek iz Budimpešte 23.45 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.40 Pregled sporeda 7.45 Horo skop, ponovitev 7.50 TV koledar 8.00 Poročila 8.15 Slika na sliko 9.00 Smogovci 9.30 Cobijeva četa, španska risana nanizanka 10.00 Poročila 10.05 VVaitapu, slovenska se rija za otroke 10.35 Andersenove pravljice 10.55 Risanka 11.05 Komunikacijske tehnike, poljudno znanstveni film 11.30 Spored na rodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobrota 13.30 Hišni ljubljenčki, ameriška za bavna oddaja 14.00 Poročila 14.05 Mikser M 15.00 Daktari, ameriška nanizanka 15.55 Risanka 16.00 Po ročila 16.10 Operne arije 16.40 Poročila iz hrvaških vojn, dokumen tarna oddaja 17.10 Londonski ulični zabavljači, angleški barvni film 18.50 Ovidij, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.05 TV vinjeta Buzet 20.10 Ljubezen za Li dijo, angleška nadaljevanka 21.00 Blue moon 21.45 Lepa naša: V sta rem Labinu 22.20 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nem ščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVATSKA 13.46 Video strani 13.56 Avtomobi lizem 16.15 Video strani 19.30 Dnevnik 20.05 Murphy Brovvn, ameriška humoristična serija 20.35 Galaktična Odiseja, japonska doku mentarna serija 21.30 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 22.25 Izpo ved policijskega komisarja, italijan ski barvni film 0.00 Jazz 0.30 Video strani KANALA 8.30 Napoved sporeda/Marianne, risana serija 9.00 Ohranimo zeleno Ameriko, ponovitev ameriške do kumentarne oddaje 10.00 Tropska vročica, ponovitev ameriške nani zanke 11.00 Popolni tujci, ponovi tev ameriškega filma 12.35 Video grom 13.35 Video strani 19.00 Na poved sporeda, Vreme 19.02 Risan ka 19.10 Izbor iz SDOreda Dance Slovenija 1 16.05 Vročica v Parizu, an\eriški barvni film Znan pisec scenarijev je nenadoma brez pravega navdiha. Ne pomaga mu še tako silovito napenjanje možganov, ne kozarčki, ki jih prazni enega za drugim. Do oddaje rokopisa pa ima samo še dva dneva: zato si naroči strojepisko, da ji bo v časovni in osebni stiski narekoval zgodbo. V čudovito skroje ni obleki in z očarljivim smehljajem na obrazu se pojavi v njegovem luksuznem stanovanju mlada tajnica. Scenaristo vemu nareku se preda z vso radovednostjo in naivnostjo mladega dekleta. Nenadoma se skupaj znajdeta sredi zapletov, s katerimi poskuša pisec reševati svojo zgodbo. session 20.00 Risanke 20.10 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.10 Intervju, ponovitev 21.30 Operna arija 21.35 Astralni faktor, ameriški film 23.05 Vreme 23.07 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.05 Pozor, kultura, ponovitev 9.30 Kultura za zajtrk 10.15 Univerzum 11.00 Smo vsi fašisti 11.44 Znanost 12.05 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Heidi in Erni, ponovitev 13.35 Kid Galahad, ameriški film 15.10 Pasta ali Italiana 15.30 Kum Kum 15.50 Robotova vrnitev, lutkovna igrica 16.15 Sedem želja 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Velikih deset, hit lestvica 18.00 Čas v sliki 18.05 X-Large 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Open in Ehrlich 21.05 Dvignite zastor v Salzburgu 21.55 Vizije 22.00 Sir Georg Solti predstavlja 22.10 Salzburg '92 23.20 Proti toku 25 let Ensemblet heatra, reportaže 0.20 Le saga de la chanson: Serge Gainsbourg 1.10 Čas v sliki/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Heidi 9.30 Vesoljska ladja Enterprise 10.15 Pan Optikum 10.30 Androcles in lev, ameriški film 12.05 Raji živali 12.30 Pogledi s strani 13.00 Dober dan Koroška 13.30 Športno popoldne 16.30 Zad nji križarji 17.15 Klub za seniorje 18.00 Heidi in Erni 18.30 Slika Av strije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.48 Zakladnica Avstrija 20.15 Kraj dejanja, otroška igra 21.50 Čas v sliki 22.00 Zakon v Los Angelesu RADIO TRŽIČ 10.30 Dober dan 10.35 Nedelj ski pogovor 11.05 - Potuj z menoj 11.25 - Morda še ne veste 11.25 Planinski šopek 12.00 - Pogled v iztekajoči se teden 12.10 - Nedelj ska duhovna misel 12.25 - Po drobnosti iz našega vsakdanjika -12.50 Obvestila 13.20 - Iskrene čestitke, najlepše želje 14.00 Klepet v nedeljo popoldne 14.35 Glasbena lestvica Slovenca 15.20 - Napoved sporeda za torek 15.30 - Slovo - l. RADIO žnu 9.00 Napoved programa radijski koledar EPP 10.00 Športni utrinki 10.20 - Od tu in tam 11.00 - Novice in dogodki osmrtnice obvestila mali oglasi 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 -Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 - čestitke in pozdravi naših poslušalcev 13.30 - Nedelj sko popoldne Radia Žiri vmes vreme - prometna varnost glas bena lestvica 15.30 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov 10.00 Poročila Radia Slo venije 10.05 - Na vrtiljaku z Roma no (otroška oddaja) 11.00 Po do mače na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale - 12.40 - Kme tijska oddaja 13.00 - Dobrodošli med praznovalci 16.00 - Izbor pe srni tedna 17.20 Športna oddaja - 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje jutri - KINO 16. avgusta CENTER amer znan fant grozljivka FREDYJEVA SMRT ob 17 in 19 uri, premiera amer psihol thriller filma V ZADNJEM TRENUTKU ob 21 uri STORŽIC nemška erotična komedija DEKLETA ZA UŽIVANJE ob 18 in 20 uri ZELEZAR premiera amer akcij filma JEKLENI KO NJIČKI ob 17, 19 in 21 uri DUPLICA amer akcijska kriminalka RI COCHET ob 19 in 21 uri Oni dan mi je bilo dano prebrati, da je neka bistra glava pri nekem še bolj bistrem časopisu genialno ugotovila, da je naše novinarstvo nasploh in konkretno eno figo vredno, saj da so tvorci besedil po časopisih še iz prejšnjega sistema in zatorej PREVERJEN kader. Najprej se mi je kar milo strilo; ne mine dan, da me ne bi kakšen slovenski novodobni modrec opozoril, da izhajam iz bivšega sistema. Kar mora biti en gromozanski greh, s katerim bomo tisti, ki nismo rojeni ob dnevu osamosvojitve, živeli do prerane nam smrti. In se potem še v peklu cvrli zaradi tega silnega greha! Naslednje, kar me je vrglo v preresne pomisleke pa je bila ugotovitev, da sem PREVERJEN kader! Prmejdun! Če se malo ozrem nazaj v ero enoufnja, me seveda kar strese od gnusa in grdobij, ki so se nam dogodile. In kajpak smo bili vsi PREVERJENI. Če samo pomislim, kako so samo mene preverjali od jutra do večera, tako rekoč non - stop štiriindvajset ur na dan! Preverjali so me dobesedno vsi tisti, ki so me poznali in vsi tisti, ki me sploh niso poznali. Evo vam krasnih primerkov! Preverjala meje vsa žlahta in vsak sosed, če se mu je le ljubilo pogledati skozi okno! Vsi so promptno preverjali, kaj da v štacuni vsak dan kupujem, kdaj hodim v službo in kdaj sem doma! Vsi so vsak dan lahko preverili, ali imam nove hla- TEMA TEDNA Preverke če in kakšnega razpoloženja sem vsaj približno. Sama ljuba preverjanja, same ljube preverke! In kako meje šele lahko preverjalo moje bralstvo! Vedno me je kar razganjalo od nevoščljivosti nad tistimi, ki so se v kakšnih kritičnih trenutkih lahko v kakšni fabriki zavlekli v kot in za urico zakinkali. Delo jih je vedno počakalo. Kje in kako naj zakinka novinarska raja, vas vprašam? Če je tiskovna konferenca, je tiskovna konferenca, če zagori skedenj, zagori tukaj in zdaj, ne pa čez pol ure. Ne moreš ti improvizirati ognja, toče in dežja! In tu so bili še lastni ti šefi, ki so preverjeno permanentno zoprni in sitni, in ki jih dvakrat že okoli prineseš, tretjič te pa primejo. Ne moreš mu kar tako reči: »Jaz pa tega intervjuja nimam, ker mi je intervjujanec pred lastnimi očmi umrl.« Malo morgen! Vsak je lahko vzdi- gnil slušalko in preveril, da ni samo živ, ampak za povrh še «jako« dobrega zdravja. Taka in podobna preverjanja so šla v take zoprne detajle, da » muksniti « nisi mogel, ne da te ne bi kdo preverjal. Kaj šele, da bi se kdaj lahko kam skril! Skoki čez plot? Ne pride v po-štev! Če si se zavlekel v gozdna postranstva Jelovice in Pokljuke, si mirne duše lahko pričakoval, da boš srečal ravno tistega gobarja, ki ti je pred dvema dnevoma v redakcijo prinesel pokazat dve kili težkega jurčka. In te je pri priči in na lastne oči ne le preveril, ampak tudi na ustrezne instance zatožil. Sploh ne smem pomisliti, kako me še danes, tukaj in zdaj lahko preveri vsak, ki me le hoče. Lahko na dolgo in na široko lažem, kako da že tri dni garam, rezultat lenobe bo očiten v časopisu: članka nobenega! In ostane samo še to, da zjutraj doma počakam poštarja, mu odvzamem lastni cajteng in ga zaženem I smeti. Da domači ne vidijo... Taka je ta psihoza preverk-Protiobveščevalna nikoli nfl spi, vse vidi in vse ve! Tista kontraobveščevalna, ki ima mene na piki, je od samega vraga. Samo Jelinčič ima mor da še boljšo! In ker je v vsaki nesreči vedno tudi kaj srečnega, je v tej zadevi dobro samo to, da se zaradi samega preverjanja od zgoraj in od spodaj podolgem in počez nikoli in nikdar ne moreš izgubiti. Vsak V v zadnji mišji luknji najde, če hočeš ali nočeš. V tem smislu mi bo za vedno ostalo v spominu, kako je bilo. ko smo se nekoč s tovarišijo iz enoumja za cel dan nekam zav-lekli. Tedaj so nas vsi cel dafl iskali in nas navkljub silni vnemi niso in niso našli. Preverka je bila na našo srečo totalno brezuspešna. A le do večera-Ko smo se v poznih nočniri urah tihotapili vsak na svoj dom, je bilo seveda treba priti do postelje čimbolj potihoma in čimbolj neopazno. A glej gi zlomka! Vse je šlo v redu: vej žna vrata niso zaškripala, 4 pod stopnicami je ležal domaČi pes, ki ga je bilo treba prestopiti. A se ti ni ta pasji zlomek pretegnil tako nerodno, da si mu moral stopiti na rep. In jt žival zarjula, da je iz postelj Z grozo popadala vsa hiša... P* smo bili preverjeni! Kaj preverjeni, celo izdani od lastnega domačega »kužeka«! A izdajstva iz časa enoumja so pa že druga zgodba! • D Sede j ROPOT IN SMRAD V GORAH No, pa smo tam! Približujemo se Evropi v vseh pogledih. Če že v tujih alpskih deželah frčijo helikopterji okrog gora vse počez, zakaj ne bi še pri nas? Da helikopter uporabljajo že pri več kot pol reševanjih ponesrečenih v gorah, je dejstvo, ki ga je moč samo pohvaliti. Kaj takega pa si gotovo ne zasluži zamisel o organiziranih prevozih dolincev v naše visokogorje ob raznih priložnostih. Da bodo s helikopterjem vozili ljudi na Kredarico za svečano odprtje triglavske kapelice, je malo prehuda! Ropota in smradu v gorah je že tako zvrhano mero, zato ga ne kaže povečevati še zaradi takih, ki nočejo ali ne morejo v višave peš. Res je, da se danes za cekine vse naredi, vendar to ne opravičuje samega početja. Le kdaj in kdo bo plačal vse grehe, ki smo jih neomadeževani slovenski naravi storili doslej, pa z njimi nameravamo še kar nadaljevati? • S. S. ZASOUENE SLADICE V dneh pasje vročine se tudi človeku zaljubi nekaj hladne ga. In ker je ravno nedelja, se družina odloči za popoldanski it', let v Preddvor. Na terasi hotela Bor ob jezeru Crnava je sicef malo sence, a upanje na ohladitev daje naročilo sladoleda ledene kave. Žal se tudi to staja ob čakanju na vročini in še boli ob pogledu na tri porcije, v katerih je več smetane kot sladol*] da Povrhu vsega, v posodi niti ni moč prešteti mrzlih kepic, s« je sladoled gmota nedoločljive oblike. Za povišanje temperatif re poskrbi še račun! Tri smetane (s sladoledom) 540 SIT, ledfl na kava (smetanova) 170 SIT, pa še sladica, topla gibanica, 20" SIT, skupaj 870 tolarčkov. Pri tako zasoljenih cenah sladic *j res ne gre čuditi, da upravljalci restavracije iz kranjskih Živil rji store ničesar za upoštevanje prepovedi skakanja, čofotanja I veslanja tik ob terasi, gostje se sploh ne morejo pritožiti, da S* niso tam osvežili! • S. S. Namen je bil dober: v betonske cvetlične posode zasaditi grmi čevje in cvetje. Žal pa je podoba tega marsikje kaj klavrna... Foto: Jure Cigler Sredi Kranja je lep reklamni pano v obliki gorenjskega ko zolca. poleg njega pa tudi lične kante za smeti. Saj je vse. ^ po in prav, ampak skoraj bi človek dejal, da bi kante 9°° malo bolj v ozadje... Foto: Jure Cigler 11 II ! H ti »Mm L i t i IJU "h »t 1 11 tu- *wtr Htor L Avto šola...Že, že...Ampak poleg napisa je še vedno tabla Avto moto saveza Jugoslavije! Le kaj bi morali vse storiti, da bi se avtomobilizem resni umaknil iz mesta? »MM GLAS GORENJSKI GLAS - najbolj razširjen časopis na Gorenjskem, vsak torek in petek v vsaki drugi gorenjski družini brez Gorenjskega glasa na Gorenjskem ne gre! Novinarji: w (064) 211 -860, komerciala:»(064) 218-463 Spoštovani razstavljala in obiskovalci! V krizi smo, kupna moč pada, vse več ljudi je na robu preživetja. Ali ima v takem času sejem, pa čeprav tradicionalen, sploh kakšen smisel? Odgovarjam z "da". Zakaj? Slovenija se namreč ne bo izkopala k krize, če s skupnimi napori ne sprožimo novega investijsko-razvojnega cikla. Restrikcije in znana slovenska "šparavnost" nas ne reši Storiti bo treba več za dvig plačilno sposobnega povpraševanja; brez potrošnje ni proizvodnje - samo ta pa nam zagotavlja kruh. Zato sodim med tiste slovenske ekonomiste, ki se tudi v teh kriznih časih zavzemajo za spodbujanje vseh vrst potrošnje. Sejmi pa imajo prav to vlogo: omogočajo zadovoljevanje znanih in priznanih potreb, obenem pa vzbujajo nove, še prikrite. Zato želim, da je naš avgustovski kranjski sejem živ, da bi posli cveteli, Kranj pa bil ves ta čas živo, veselo mesto. Vsem želim dobre kupčije! Viktor Žakelj podpredsednik Vlade R Slovenije Cesta na Okroglo 5, 64202 Naklo, tel.: 064/47-114, 47-531 Kranj -10 dni slovensko sejemsko mesto Tradicija velike trgovine in zabave Že 42. se začenjajo Velikošmarski dnevi in 499. leto bo letos Kranj zapisal v kroniko sejmarstva. Mesto na pomolu, ob sotočju Save in Kokre bo deset dni središče slovenskega dogajanja in tako poslovno kot izletniško središče s prijaznim, turističnim gorenjskim zaledjem tudi za vse, ki ga poznanjo ali ga šele spoznavajo in odkrivajo tako v proso-tru treh dežel kot drugje. Predsednik Programskega sveta PPC Gorenjski sejem in predsedujoči v izvršnem svetu občine Kranj Peter Orehar je ob dobrodošlici dobro ter poslovno uspešno počutje vsem, ki so se odločili za nastop na sejmu, ter ocenil: "V Sloveniji je danes več sejemskih hiš, kar je za mednarodne razmere, ko imajo običajno sejmi zaledje med dvema in tremi milijoni prebivalcev, morda izjemno. Vendar pa je izjemna tudi številka, da bo Kranj pri- hodnje leto beležil 500 let sejmarstva in je torej že zdavnaj v zgodovini poznanega sejemskega mesta. Žal zaradi še nedorečene zakonodaje o denacionalizaciji in lastninskega preoblikovanja podjetij ob jubileju ne bo uresničen program o izgradnji še ene sejemske večnamenske hale in nadzidavi Hale A, vendar usmeritev in program na tem prostoru ostajata za naprej tako v sejemski hiši kot v Programskem svetu sejma. Se več; poleg potrošniškega, kakršen se začenja zdaj, bodo v prihodnje strokovne, specializirane prireditve druga vsebinska usmeritev tega sejma. Nov kakovosten korak naj bi se letos potrdil na lani začetem sejmu Slovenska kakovost, kije precej "razgibal" slovenski strokovni in tudi ostali prostor. Pa je kar prav tako, saj znan pregovor pravi, da se za dobrim konjem vedno praši." Ob vabilu in dobrodošlici na Gorenjski sejem, ki bo trajal do 23. avgusta, naj bo zato tudi tale priloga na osmih straneh v Gorenjskem glasu kamenček v mozaiku lažjega odločanja za nakupe in dobrega počutja na nadaljevanje dolgoletne tradicije sejmarstva v Kranju. • A. Zalar UGODNI NAKUPI - POPUSTI VSE NA ENEM MESTU! VSE ZA S0B0BN0 KMETIJSTVO BLAGO ŠIROKE PORABE GRADBENI MATERIAL, MONTAŽNE HIŠE POHIŠTVO, DEK0RATIVA BELA TEHNIKA, AKUSTIKA OBRTNIŠKI IZDELKI OPREMA ZA MESARIJE, KLAVNICE, HOTELIRSTVO, GOSTINSTVO OSEBNI AVTOMOBILI ZABAVIŠČNI PARK DRUŽINSKE VSTOPNICE -NAJMANJ 3 ČLANI -100,00 SIT NA ČLANA VSAKO POPOLDNE OD 16. D019. URE: ansambel JEVŠEK TRADICIONALNI SEJEMSKI VEČERI S PLESOM - VSTOPNINE NI! - petek, 14. 8. VETER - sobota, 15.8. JEVŠEK - nedelja, 16.8. GAŠPERJI - ponedeljek, 17. 8. DON JUAN -torek, 18.8. POP DESIGN - sreda, 19. 8. ČUKI - četrtek, 20.8. AGROPOP -petek, 21.8. HELENA BLAGNE z ansamblom - sobota, 22.8. CALIFORNIA - nedelja, 23.8. ČUDEŽNA POLJA vsak večer MODNA REVIJA PESTRA GOSTINSKA PONUDBA NE ZAMUDITE UGODNOSTI IN PESTRE PONUDBE NA SEJMU NUDIMO ŠIROK IZBOR KMETIJSKE MEHANIZACIJE od TRAKTORJEV DO NAJRAZLIČNEJŠE OPREME ZA KMETIJSTVO, VRTNARSTVO, HOBI PROGRAM, UREJANJE PARKOVNIH POVRŠIN.. OBIŠČITE NAS NA STALNEM RAZSTAVNEM PROSTORU na GORENJSKEM SEJMU / TEL. 223-904 ali v RAZŠIRJENEM BLAGOVNEM CENTRU V HRASTJU pri KRANJU / TEL: 325-680,326-033, 324-033 UGODNI NAKUPI • POPUSTI • KREDITI marles holding d d 62106 Maribor. Limbuika 2 pp 10 SLOVENIJA tel. 062 101-211. fax 062 101 323 telex 33143 yu marle MARLES- STANOVANJSKE M, OKNA, VRATA, STRESNI NOSILCI MARLES- KUHINJSKO POHIŠTVO, KOPALNIŠKO POHIŠTVO VCODNI POGOII NAKUPA ■ SVETOVANJE ARHITEKTOV Obiščite nas na 42 mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju od 14. do 23. avgusta v večnamenski dvorani in postregli vam bomo z vsemi želenimi informacijami 7S/U pt-7i/U MARLES E GC} agrotehnika-gruda TRGOVINA Dražgoška 2, KRANJ SPOŠTOVANI Ko pridem na sejem,^ vedno obišcem J AGROTEHNIKO £ KMETOVALCI VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU Lahko si boste ogledali in kupili: • težko in lahko kmetijsko mehanizacijo • gozdarske in gradbene stroje • opremo za vzrejo perutnine in domačih zajcev 9 orodje za vrtičkarje •rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo • mineralna gnojila • sredstva za varstvo rastlin in drugo agrokemično blago • repromaterial UGODNI SEJEMSKI POPUSTI in MOŽNOST OBROČNEGA PLAČEVANJA Informacije na razstavnem prostoru ali v poslovalnicah: V KRANJU ® 064/216-681 V SKOFJI LOKI ® 064/622-166 45 LET MxAlMXj - 20 LET g IO b U S IZREDNA PRILOŽNOST v AVGUSTU mBMK! NAJNIŽJE CENE avtomobilov ^ SUBARU V SLOVENIJI J± DARILO: AVTORADIO ^ ^ClAuUXj veleblagovnica GLOBUS, Kran tel.: 214 741, int. 43 EVROPA EKONOMIJA ENERGIJA EKOLOGIJA ESTETIKA KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ LJUBLJANSKA 22 mm - vozila RENAULT po ugodnih cenah in TAKOJŠNJO dobavo - ob nakupu vozila RENAULT prejme vsak kupec darilni bon v vrednosti 20.000,00 SIT - bogata ponudba avtoradijev z 10 % popustom - strešna okna VVebasto z 10 % popustom - gume Sava Exact ^ s 5 % popustom KRANJ LABORE NA GORENJSKEM SEJMU Tel.: 223-276 30 % ZNIŽANJE PLETENIN AMIRA V PRODAJALNAH ALMIRE V RADOVLJICI, V MODNI HIŠI PRISTAVA NA BLEDU, NA JESENICAH, V BOHINJSKI BISTRICI IN V KRANJSKI GORI olmiro vas pričakuje! Za mamico: prehrana in gospodinjstvo Za Petro in Tomaža: modni svet Za gospodično Helgo: ureditev stanovanja in bivanja Za vso družino: zabavni park Za atija: svet gradnje Za strica Martina: naselje montažnih hišic Za Andreja: kmetijski stroji in živine Vstopnice s popustom dobite pri Gorenjskem sejmu v Kranju. 5 Nad 1000 razslavljalcev iz 20 dežel. Srečanje ob vinu in pivu! Sejmišče dnevno odprto od 9. do 18. ure Od 18. ure dalje brezplačen vstop v zabavni park1 CELOVŠKI SEJEM od 14.-23. avgusta 92 kakovost in moč v vaših Rokah s traktorji p°nujamo vam: J VISOKO KAKOVOST IN EKONOMIČNOST • PESTRO IZBIRO MOTORJEV PERKINS OD 48 DO 72 KS • SINHRONIZIRANE MENJALNIKE STEYR J CESTNO HITROST 40 km/h • veliko moZnost dodatne opreme ugodnosti: • DEVIZNI KREDIT NA TRI LETA PREK AVSTRIJE • POLOG 33 % • 10 % REKLAMNI POPUST • DOBAVA TAKOJ PO VPLAČILU POLOGA MOŽEN NAKUP IN PRODAJA RABLJENIH TRAKTORJEV PO ^GODNIH CENAH! PRIČAKUJEMO VAS NA GORENJSKEM SEJMU JiLV_POSLOVALNICI Gabrijel D.O.O., ZG. PIRNICE 124/a, 61215 S/610D579 *,,/f"X (061)576"447, M0B,TEL A VTOMARKL trcovina-uvozizvoz T NA GORENJSKEM SEJMU OD 14. DO 23. AVGUSTA 1992 VW: VENTO 1.8 i CL GOLF III 1.8 i CL AUDI CABRIO FORD: FIESTA DISCO 1.1 i ESCORT CLX 1.8 i 16' RENAULT: R-5 FIVE 1.4 i R-19 NOVI MODEL PEUGEOT: P-106 XR 1124 ccm p-605 TD 2088 ccm VSE MODELE SI LAHKO SPREJEMAMO TUDI ZA HONDA: CIVIC1.3 DXHB CIVIC 1.6 VII HB CMC 1.5 LSI limuzina TOYOTA: CARINA E 1.6 XLI CAROLLA 1.3 LIVE MR-2 GTI 2.0 SUZUKI: VITARA LX 1.6 i SWIFT GL 1.3 i HB MOSKVIČ: ALEK0 2141 1.5 OGLEDATE IN NAROČITE! NAROČILA OSTALE MODELE. ODKUPIMO RABLJEN AVTOMOBIL PRI NAKUPU NOVEGA! POSREDNIŠKO PRODAJAMO AVTO PO VAŠI CENI! OBIŠČITE NAS NA SEJMU - HALA »A« ALI PA NA SEDEŽU FIRME AVTOMARKET, d.o.b. Ljubljana Črnuče, Titova 393, tel.: 061/371-024, 374-964, fax 384-693. Delovni čas od 8. do 16. ure vsak delovnik, ob sobotah informacije od 8. do 13. ure _l >o 3 co O h-O O cn oo co CM o O o o co o o o CE m o o < cc o > o co UJ > > CO < z UJ O CO m O SIMONA RAHONC Tomiifeva 16, 64000 Kranj, tel.: 064 311 684 0 ? SALON IT ANHOVO OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 14, DO 23,8.1992 • prodajne ugodnosti t nagradno žrebanje t dobitek sami izberete ■ cement ■ Maltit ■ - kritina - cevi - - proizvodi Baumit. ZA P0D0RBN0STI POVPRAŠAJTE NA RAZSTAVNEM PROSTORU SALONITA V HALI A. VABLJENI! ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo Na dan praznika (15. avgusta - VELIKI ŠMAREN) bodo odprte naslednje trgovine: 0d 8. do 19. ure ZAKA BLED Od 8. do 17 ure MLIN0 Bled, BUDINEK in VITRANC Kr. Gora, RAD0VUICA, KOČNA Jezersko, ZGORNJE GORJE, CENTER I. Bled, ŠKRBINA Bled, DVOR Preddvor, PC PLANINA Kranj, NC DRUL0VKA Od 8. do 12 ure DELIKATESA Kranj, PRI PETERČKU, HUJE, PLANINA-CENTER, GRINT0VEC, ST0RŽIČ, VODOVODNI STOLP, NAKLO, ZLATO P0UE, ŠENČUR, SP CERKLJE, NC ČIRČE, GORENJA SAVA, BITNJE, TRB0JE, JELKA Tržič, SP JESENICE, OREHEK, PRIMSK0V0, BRIT0F, KLANC, GOLNIK, V0GUE, ZALOG, Pri BAŠARJU, PODNART, KLEMENČEK, KROPA, DISKONT Kranj, DISKONT Ljubljana in DISKONT Bled. < Obenem vas vabimo na Gorenjski sejem, kjer nas lahko obiščete na našem stalnem razstavnem prostoru v hali A. _ ■■■HmMBmmmMHmVmI Se priporočamo! 15 - 35% POPUST ZA TAKOJŠNJE P L AČi I UO OKNA SENČILA VRATA vrtne garniture - notranja vrata " FOREL " +5% SEJEMSKI POPUST BREZOBRESTNO POTROŠNIŠKO POSOJILO UGODNE CENE STANOVANJSKIH HIŠ IN STEN JELOVICA NA KRANJSKEM SEJMU ŠKOFJA LOKA Kidričeva 58, 064/632-270, fax: 064/632-761 KRANJ Partizanska 26, 064/211-232 podjetje za zunanjetrgovinsko poslovanje in trgovino, d.o.o., Kolodvorska 8, Vrhnika Prodajni center, Dunajska 8, Ljubljana Obiščite nas na Gorenjskem sejmu od 14. do 23.8.1992 v Kranju! Robland machitiBs belgium formatna žaga s predrezilom SAMO NAJBOLJŠE JE DOVOLJ DOBRO ZA VAS! PRODAJAMO ZA TOLARJE - DOBAVA TAKOJ Prodaja, nadomestni deli in servis zagotovljeni v konsignacijskem skladišču VRHNIKA, Kolodvorska 8 Informacije: INDUSTRIAIMPORT, Dunajska 8, Ljubljana, tel.: (061)314-752, 325-788, Konsignacija Vrhnika, Kolodvorska 8, tel.: (061)752-129, 751-386 BRAMAC Pod streho BRAMAC boste našli v prihodnosti varnost in udobje zase m za vaše otroke Za kakovost materiala in odpornost proti zmrzali dajemo 30-letno tradicijo Lepoto strehe, harmonijo med hišo in streho določite sami: izbirajte med dvema modeloma in štirimi barvami za individua! nost svoje strehe In ne pozabite na kompletni sistem dodatkov po meri, ki hitro in varno reši vse strešne detaije Odločite se za streho BRAMAC - za varno prihodnost UGODNOST NA GORENJSKEM SEJMU: 20 strešnikov v vsaki paleti breplačno VARNA STREHA ZA VSE ŽIVLJENJE 30 let garancije vaša varnost aH,aMHMHaBBBHMM mm KUPON GG 4 Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno predloge, prospekte, cene in kupoprodajne pogoje. IME IN PRIIMEK:................................................. POKLIC:.............................................................. NASLOV:............................................................. če potrebujete nasvete, pokličite naš lehni-čno-informativni oddelek po telefonu: 068/22-016 in 0602/85-074 Sede? in lovama I Tovarna Bramc do o škocian - vse za streho 68275 Škocian, DobruSka vas 45. Tel 068 22 016, tax 068-76-290 I: 62375 šentian? OtiSki vrh Dravograd, tel 0602 85-206 Spoštovani bralci! Na osmih straneh Vam predstavljamo ponudbo na letošnji največji sejemski prireditvi na Gorenjskem - 42. mednarodnem velikošmarskem Gorenjskem sejmu. Skrbno preberite ponudbe in ugotovili boste, da lahko marsikaj kupite kvalitetno in ceneje. Ne spreglejte oglasa Gorenjskega glasa na zadnji strani! Preberite in obiščite nas v razstavni hali A Gorenjskega sejma. Čakajo Vas lepa presenečenja! Ureništvo Gorenjskega glasa avtotehna d .d Vam v svojem prodajnem salonu na Gorenjskem sejmu ponuja blago svetovno znanih proizvajalcev: ♦ BOSCH gospodinjska oprema, orodja in avtooprema ♦ BLAUPUNKT televizorji, rekorderji in avtoradii ♦ BEKTON ročne ure ♦ CANON telefaksi, fotokopirni in pisalni stroji ter kalkulatorji ♦ HONDA motorna kolesa-skuterji ♦ NESCO kasetofoni in glasbeni stolpi ♦ YAMAHA glasbeni stolpi in glasbila ♦ TDK avdio, video kasete in diskete za računalnike ♦ VALVOLINE Olja Izkoristite ugodno priložnost in sejemske popuste za nekatere vrste izdelkov v času Gorenjskega sejma. AVTOTEHNA EPRO Vas pričakuje! 7ebrA KRANJ GREGORČIČEVA 10 TEL: (064)211-787.211-752 NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU PRODAJA NA DROBNO PO VELEPRODAJNIH CENAH • VELIKO IZBIRO ŠOLSKIH POTREBŠČIN • UVOŽENE IGRAČE /tudi BARBIE/ • USNJENO GALANTERIJO • AEROBIK DRESE t TRANZISTORJE, FOTOAPARATE, FOTOALBUME in drugo Spoštovani starši, v Času Gorenjskega sejma z nakupom šolskih potrebščin pri /FBRl KRANJ, privarčujete tudi do 50 % izdatkov, ki bi jih imeli pri običajnem nakupu. To pa še ni vse! izžrebali bomo 50 nagrad la naše kupce nad 1.000,00 SIT. Prva nagrada je barvni televizor, za vsakih 1.000,00 SIT nakupa vam pripada kupon za žrebanje, tako, da si z nakupom za višje zneske povečujete možnost, da boste izžrebani pri nagradah. Vabljeni m Gorenjski sejem, pri paviljonu Zebre Kranj. Pričakujemo vas Vaša P.s: Žrebanje srečnih nagrajencev bo 25. avgusta, rezultate bo objavil Gorenjski glas 28. avgusta. Srečno! I SI GLAS GORENJSKI GLAS - najbolj razširjen časopis na Gorenjskem, vsak torek in petek v vsaki drugi gorenjski družini brez Gorenjskega glasa na Gorenjskem ne gre! Novinarji:»(064) 211 -860, komerciala: tr (064) 218-463 Spoštovani razstavljala in obiskovalci! V krizi smo, kupna moč pada, vse več ljudi je na robu preživetja. Ali ima v takem času sejem, pa čeprav tradicionalen, sploh kakšen smisel? Odgovarjam z "da". Zakaj? Slovenija se namreč ne bo izkopala k krize, če s skupnimi napori ne sprožimo novega investijsko-razvojnega cikla. Restrikcije in znana slovenska "šparavnost" nas ne reši Storiti bo treba več za dvig plačilno sposobnega povpraševanja; brez potrošnje ni proizvodnje - samo ta pa nam zagotavlja kruh. Zato sodim med tiste slovenske ekonomiste, kise tudi v teh kriznih časih zavzemajo za spodbujanje vseh vrst potrošnje. Sejmi pa imajo prav to vlogo: omogočajo zadovoljevanje znanih in priznanih potreb, obenem pa vzbujajo nove, še prikrite. Zato želim, da je naš avgustovski kranjski sejem živ, da bi posli cveteli, Kranj pa bil ves ta čas živo, veselo mesto. Vsem želim dobre kupčije! Viktor Zakelj podpredsednik Vlade R Slovenije Cesta na Okroglo 5, 64202 Naklo, tel.: 064/47-114, 47-531 Kranj -10 dni slovensko sejemsko mesto Tradicija velike trgovine in zabave Že 42. se začenjajo Velikošmarski dnevi in 499. leto bo letos Kranj zapisal v kroniko sejmarstva. Mesto na pomolu, ob sotočju Save in Kokre bo deset dni središče slovenskega dogajanja in tako poslovno kot izletniško središče s prijaznim, turističnim gorenjskim zaledjem tudi za vse. ki ga poznanja ali ga šele spoznavajo in odkrivajo tako v proso-tru treh dežel kot drugje. Predsednik Programskega sveta PPC Gorenjski sejem in predsedujoči v izvršnem svetu občine Kranj Peter Orehar je ob dobrodošlici dobro ter poslovno uspešno počutje vsem. ki so se odločili za nastop na sejmu, ter ocenil: "V Sloveniji je danes več sejemskih hiš, kar je za mednarodne razmere, ko imajo običajno sejmi zaledje med dvema in tremi milijoni prebivalcev, morda izjemno. Vendar pa je izjemna tudi številka, da bo Kranj pri- hodnje leto beležil 500 let sejmarstva in je torej že zdavnaj v zgodovini poznanega sejemskega mesta. Žal zaradi še nedorečene zakonodaje o denacionalizaciji in lastninskega preoblikovanja podjetij ob jubileju ne bo uresničen program o izgradnji še ene sejemske večnamenske hale in nadzidavi Hale A, vendar usmeritev in program na tem prostoru ostajata za naprej tako v sejemski hiši kot v Programskem svetu sejma. Še več; poleg potrošniškega, kakršen se začenja zdaj, bodo v prihodnje strokovne, specializirane prireditve druga vsebinska usmeritev tega sejma. !\ov kakovosten korak naj bi se letos potrdil na lani začetem sejmu Slovenska kakovost, kije precej "razgibal" slovenski strokovni in tudi ostali prostor. Pa je kar prav tako, saj znan pregovor pravi, da se za dobrim konjem vedno praši." Ob vabilu in dobrodošlici na Gorenjski sejem, ki bo trajal do 23. avgusta, naj bo zato tudi tale priloga na osmih straneh v Gorenjskem glasu kamenček v mozaiku lažjega odločanja za nakupe in dobrega počutja na nadaljevanje dolgoletne tradicije sejmarstva v Kranju. 9 A. Žalar UGODNI ^^^MBBHil NAKUPI - POPUSTI VSE NA ENEM MESTU! ^^^H ^jJj^^^^^^^DRUŽINSKE VSTOPNICE -^^^^^^^ NAJMANJ 3 ČLANI -^^^^^ 100,00 SIT NA ČLANA VSAKO POPOLDNE OD 16. D019. URE: ansambel JEVŠEK - VSE ZA SOBOBNO KMETIJSTVO - BLAGO ŠIROKE PORABE - GRADBENI MATERIAL, MONTAŽNE HIŠE - POHIŠTVO, DEKORATIVA - BELA TEHNIKA, AKUSTIKA - OBRTNIŠKI IZDELKI - OPREMA ZA MESARIJE, KLAVNICE, HOTELIRSTVO, GOSTINSTVO - OSEBNI AVTOMOBILI TRADICIONALNI SEJEMSKI VEČERI S PLESOM -VSTOPNINE NI! - petek, 14.8. VETER -sobota, 15.8. JEVŠEK - nedelja, 16.8. GAŠPERJI - ponedeljek, 17.8. DON JUAN -torek, 18.8. POP DESIGN - sreda, 19.8. ČUKI - četrtek, 20.8. AGROPOP -petek,21.8. HELENA BLAGNE z ansamblom - sobota, 22.8. CALIFORNIA - nedelja, 23.8. ČUDEŽNA POLJA ZABAVIŠČNI PARK PESTRA GOSTINSKA PONUDBA vsak večer MODNA REVIJA NE ZAMUDITE UGODNOSTI IN PESTRE PONUDBE NA SEJMU GORENJSKI GLAS NUDIMO ŠIROK IZBOR KMETIJSKE MEHANIZACIJE od TRAKTORJEV DO NAJRAZLIČNEJŠE OPREME ZA KMETIJSTVO, VRTNARSTVO, HOBI PROGRAM, UREJANJE PARKOVNIH POVRŠIN... OBIŠČITE NAS NA STALNEM RAZSTAVNEM PROSTORU na GORENJSKEM SEJMU / TEL 223-904 ali v RAZŠIRJENEM BLAGOVNEM CENTRU V HRASTJU pri KRANJU / TEL: 325-680,326-033, 324-033 UGODNI NAKUPI • POPUSTI • KREDITI MARLES holding d.d. 62106 Maribor LimbuSka 2 pp 10 SLOVENIJA tel 062 101 211 tax 062 101-323 tele« 33143 yu marle MARLES- STANOVANJSKE HISE, OKNA, VRATA, STREŠNI NOSILCI MARLES- KUHINJSKO POHIŠTVO, KOPALNIŠKO POHIŠTVO UGODNI POGOJI NAKUPA - SVETOVANJE ARHITEKTOV Obiščite nas na 42 mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju od 14 do 23 avgusta v večnamenski dvorani in postregli vam bomo z vsemi želenimi informacijami 7a/U §iH, - Tate, MARLES E OC^ agrotehnika-gruda TRGOVINA Dražgoška 2, KRANJ SPOŠTOVANI Ko pridem na sejem, vedno obiščem AGROTEHNIKO KMETOVALCI VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU Lahko si boste ogledali in kupili: • težko in lahko kmetijsko mehanizacijo • gozdarske in gradbene stroje • opremo za vzrejo perutnine in domačih zajcev • orodje za vrtičkarje t rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo • mineralna gnojila • sredstva za varstvo rastlin in drugo agrokemično blago • repromaterial UGODNI SEJEMSKI POPUSTI in MOŽNOST OBROČNEGA PLAČEVANJA Informacije na razstavnem prostoru ali v poslovalnicah: V KRANJU ® 064/216-681 v Skofji loki ® 064/622-166 45LET MxAjMXj - 20LET g lobuS IZREDNA PRILOŽNOST V AVGUSTU <^JBt,tti.....In "r' j NAJNIŽJE CENE avtomobilov j SUBARU V SLOVENIJI J± DARILO: AVTORADIO ^ --— ■" ^ 4ćo4uUXs veleblagovnica GLOBUS, Kran tel.: 214 741. int. 43 mm EVROPA EKONOMIJA ENERGIJA EKOLOGIJA ESTETIKA StRVISNO PRODAJNI ChNTER KRANJ LJUBI JANSKA ?? KRANJ - vozila RENAULT po ugodnih cenah in TAKOJŠNJO dobavo - ob nakupu vozila RENAULT prejme vsak kupec darilni bon v vrednosti 20.000,00 SIT - bogata ponudba avtoradijev z 10% popustom - strešna okna VVebasto z 10 % popustom - gume Sava Exact s 5 % popustom KRANJ LABORE NA GORENJSKEM SEJMU Tel.: 223-276 GORENJSKI GLAS 30 % ZNIŽANJE PLETENIN AMIRA V PRODAJALNAH ALMIRE V RADOVLJICI, V MODNI HIŠI PRISTAVA NA BLEDU, NA JESENICAH, V BOHINJSKI BISTRICI IN V KRANJSKI GORI GlmifCI VAS PRIČAKUJE! Za mamico: prehrana in gospodinjstvo Za Petro in Tomaža: modni svet Za gospodično Helgo: ureditev stanovanja in bivanja Za vso družino: zabavni park Za atija: svet gradnje Za strica Martina: naselje montažnih hišic Za Andreja: kmetijski stroji in živine Vstopnice s popustom dobite pri Gorenjskem sejmu v Kranju. Nad IOOO razstavljalcev iz 20 dežel. Srečanje ob vinu in pivu! Sejmišče dnevno odprto od 9, do IR. ure Od IS. ure dalje brezplačen vstop v zabavni park CELOVŠKI SEJEM od 14.-23. avgusta 92 KAKOVOST IN MOČ V VAŠIH ROKAH S TRAKTORJI I R (.() \ IS * - l VW: VENTO 1.8 i CL GOLF III 18 i CL AUDI CABRIO Ponujamo vam: • VISOKO KAKOVOST IN EKONOMIČNOST • PESTRO IZBIRO MOTORJEV PERKINS OD 48 DO 72 KS • SINHRONIZIRANE MENJALNIKE STEYR • CESTNO HITROST 40 km/h • VELIKO MOŽNOST DODATNE OPREME UGODNOSTI: • DEVIZNI KREDIT NA TRI LETA PREK AVSTRIJE • POLOG 33 % • 10 % REKLAMNI POPUST • DOBAVA TAKOJ PO VPLAČILU POLOGA MOŽEN NAKUP IN PRODAJA RABLJENIH TRAKTORJEV PO UGODNIH CENAH! PRIČAKUJEMO VAS NA GORENJSKEM SEJMU JN V POSLOVALNICI GABRIJEL D.O.O., ZG. PIRNICE 124/a, 61215 MEDVODE, tel./fax (061)576-447, MOBITEL. 099/610-579 NA GORENJSKEM SEJMU OD 14. DO 23. AVGUSTA 1992 HONDA: CMC 1.3 DX HB CMC 1.6 VII HB CMC 1.5 LSI limuzina TOYOTA: CARINA E 1.6 XLI CAROLLA 1.3 LIVE MR-2 GTI 2.0 SUZUKI: VITARA LX 1.6 i SVVIFTGL 1.3 i HB MOSKVIČ: ALEK0 2141 1.5 FORD. FIESTA DISCO 1.1 i ESCORT CLX1.8i 16 V RENAULT: R-5 FIVE 1.4 i R-19 NOVI MODEL PEUGEOT: P-106 XR 1124 ccm p-605 TD 2088 ccm VSE MODELE SI LAHKO OGLEDATE IN NAROČITE! NAROČILA SPREJEMAMO TUDI ZA OSTALE MODELE. ODKUPIMO RABLJEN AVTOMOBIL PRI NAKUPU NOVEGA! POSREDNIŠKO PRODAJAMO AVTO PO VAŠI CENI! OBIŠČITE NAS NA SEJMU - HALA »A« ALI PA NA SEDEŽU FIRME AVTOMARKET, d.o.o. Ljubljana Črnuče, Titova 393 tel ' 061/371-024, 374-964, fax 384-693. Delovni čas od 8. do 16 ure vsak delovnik, ob sobotah informacije od 8. do 13. ure 0 SALONIT ANHOVO! OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 14. DO 23.8.1 d92| • prodajne ugodnosti • nagradno žrebanje § dobitek sami izberete ■ cement ■ Maltit ■ - kritina • cevi - - proizvodi Baumit. ZA PODORBNOSTI POVPRAŠAJTE NA RAZSTAVNEM PROSTORU SALONITA V HALI A. VABLJENI! O I— o CD < CM cr> co co CM O o LU UJ CO ss UJ cc o o o CL .o o >(/> o o o CE CD o o < cc o > o UJ o UJ > > < UJ o > m o ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo Na dan praznika (15. avgusta - VELIKI ŠMAREN) bodo odprte naslednje trgovine: 0d 8 do V Z MLIN0BBled. BUDINEK in VITHANC Kr. Gora. RADOvUlCA. KOČNA jVzersko, ZGORNJE GORJE, CENTER I. Bled, ŠKRBINA Bled. BV0B Preddvor, PC GRINTOVEC, ST0RŽIČ. V00OV00NI STOLP. MS&^JR&MlNM CERKLJE. NC ČIRČE, GORENJA SAVA, BITNJE, TRB0JE, JELKA Tržič. SP JESENICE. 0REHEK PRIMSK0V0. BRIT0F, KLANC, GOLNIK. V0GUE. ZALOG Pri BAŠARJ0. P0DNART KLENIENČEK. KROPA, BISK0NT Kranj, DISKONT Ljubljana in DISKONT Bled. Obenem vas vabimo na Gorenjski sejem, kjer nas lahko obiščete na našem stalnem razstavnem prostoru v hali A. ^^^^^^^^^^^m ge prjporoCamo! 15 - 35% POPUST ZA TAKOJŠNJE PLAČILO OKNA * SENČILA * VRATA vrtne garniture - notranja vrata " FOREL +5% SEJEMSKI POPUST BREZOBRESTNO POTROŠNIŠKO POSOJILO UGODNE CENE STANOVANJSKIH HIŠ IN STEN JELOVICA NA KRANJSKEM SEJMU ŠKOFJA LOKA Kidričeva 58, 064/632-270, fax: 064/632-761 KRANJ Partizanska 26, 064/211-232 3 podjetje za zunanjetrgovinsko poslovanje in trgovino, d.o.o., Kolodvorska 8, Vrhnika Prodajni center, Dunajska 8, Ljubljana Obiščite nas na Gorenjskem sejmu od 14. do 23.8.1992 v Kranju! ca mm mac obl chines belgium formatna žaga s predrezilom SAMO NAJBOLJŠE JE DOVOLJ DOBRO ZA VAS! PRODAJAMO ZA TOLARJE - DOBAVA TAKOJ Prodaja, nadomestni deli in servis zagotovljeni v konsignacijskem skladišču VRHNIKA, Kolodvorska 8 Informacije: INDUSTRIAIMPORT, Dunajska 8, Ljubljana, tel.: (061)314-752, 325-788, Konsignacija Vrhnika, Kolodvorska 8, tel.: (061)752-129, 751-386 BRAMAC Pod streho BRAMAC boste našli v prihodnosti varnost in udobje zase in za vaše otroke Za kakovost materiala in odpornost proti zmrzali dajemo 30-letno tradicijo Lepoto strehe, harmonijo med hišo in streho določite sami izbirajte med dvema modeloma in štirimi barvami za mdividual- | nost svoje strehe . In ne pozabite na kompletni sistem dodatkov ' po meri ki hi i ;> in varno reši vse strešne detaije Odločite se za streho BRAMAC za varno j prihodnost UGODNOST NA GORENJSKEM SEJMU: 20 strešnikov v vsaki paleti breplačno VARNA STREHA ZA VSE ŽIVLJENJE 30 let garancije vaša varnost 1 — - KUPON GG 4 Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno predloge, prospekte, cene in kupoprodajne pogoie. IME IN PRIIMEK:................................................. POKLIC: .............................................................. NASLOV:............................................................. Ce potrebujete nasvete, pokličite naš tehni čno-mformativni oddelek po telefonu 068/22-016 in 0602/85-074 BRAMAC- Bramc d o o Škocian vse i» streho Sede? m tovarna 1 68275 škoqan, DobiuSka vas 45, tel 068 22-016, tax 068-76 290 . Tovarna II 62375 ŠentianJ. Otiski vrh Dravograd, tel 0602 85-206 Spoštovani bralci! Na osmih straneh Vam predstavljamo ponudbo na letošnji največji sejemski priredili na Gorenjskem - 42. mednarodnem velikošmarskem Gorenjskem sejmu. Skrbno preberite ponudbe in ugotovili boste, da lahko marsikaj kupite kvalitetno in ceneje. Ne spreglejte oglasa Gorenjskega glasa na zadnji strani! Preberite in obiščite nas v razstavni hali A Gorenjskega sejma. Čakajo Vas lepa presenečenja! Ureništvo Gorenjskega glasa avtotehna d.d. Vam v svojem prodajnem salonu na Gorenjskem sejmu ponuja blago svetovno znanih proizvajalcev: ♦ BOSCH gospodinjska oprema, orodja in avtooprema ♦ BLAUPUNKT televizorji, rekorderji in avtoradii ♦ BEKTON ročne ure ♦ CANON telefaksi, fotokopirni in pisalni stroji ter kalkulatorji ♦ HONDA motorna kolesa-skuterji ♦ NESCO kasetofoni in glasbeni stolpi ♦ YAMAHA glasbeni stolpi in glasbila ♦ TDK avdio, video kasete in diskete za računalnike ♦ VALVOLINE oNa Izkoristite ugodno priložnost in sejemske popuste za nekatere vrste izdelkov v času Gorenjskega sejma. AVTOTEHNA EPRO Vas pričakuje! 7ebra KRANJ D.O.O. GREGORČIČEVA 10 TEL: (064)211-787. 211-752 NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU PRODAJA NA DROBNO PO VELEPRODAJNIH CENAH • VELIKO IZBIRO ŠOLSKIH POTREBŠČIN • UVOŽENE IGRAČE /tudi BARBIE/ • USNJENO GALANTERIJO t AEROBIK DRESE - v t TRANZISTORJE, FOTOAPARATE, FOTOALBUME in drugo Spoštovani starši, v času Gorenjskega sejma z nakupom šolskih potrebščin pri /EBRl KRANJ, privarčujete tudi do 50 % izdatkov, ki bi jih imeli pri običajnem nakupu. To pa še ni vse! izžrebali bomo 50 nagrad za naše kupce nad 1.000,00 SIT. Prva nagrada je barvni televizor, za vsakih 1.000,00 SIT nakupa vam pnpadia kupon za žrebanje, tako, da si i mYw^m za višje zneske povečujete možnost, da boste izžrebani pri nagradah. Vabljeni na Gorenjski sejem, pri paviljonu Zebre Kranj. Pričakujemo vas Vaša P s Žreb 7ebra Žrebanje srečnih nagrajencev bo 25. avgusta, rezultate bo objavil Gorenjski glas 28. avgusta. Srečno! ^llavfofffie ^TJJ^^ trgovina in servis d.o.o. 64228 Železniki, tel: 064/66 155, fax:66-154, 66-380 Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure center alples MESEC AVGUST - MESEC UGODNEGA NAKUPA V NAŠIH TRGOVINAH V ČASU GORENJSKEGA SEJMA V KRANJU ZELO UGODNI AKCIJSKI POPUSTI ZA TAKOJŠNJE PLAČILO. POHIŠTVO ZA DNEVNE SOBE, PREDSOBE, SPALNICE, KUHINJE, SEDEŽNE GARNITURE, KOPALNIŠKE GARNITURE DO 40% POPUSTA BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, TELEVIZORJI, ROČNO ORODJE, GOSPODINJSKI APARATI 5 % POPUST. VSE NAENEM MESTU! OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 14. DO 23. AVUSTA 64228 Železniki, tel: 064/66-155, fax: 064/66-154,66-380 Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8, do 12. ure center ti 111 vrni podjetje za zunanjetrgovinsko poslovanje in trgovino, d.o.o., Kolodvorska 8, Vrhnika Prodajni center, Dunajska 8, Ljubljana Obiščite nas na Gorenjskem sejmu o 14. do 23.8.1992 v Kranju! vi ■ II I ■SKIC KOMPRESORJI IN PRIPADAJOČE ORODJE: - za mizarje - za mehanike *■ za ličarje - za pleskarje ~ za kleparje ~ za hobi ADLER FRIULI spa INDUSTRIA CHIMICA Iz proizvodnega programa premazov za les vam nudimo: * lužila • poliuretanske premaze, nltrocelulozne premaze, specialne premaze s trdllcl in razredčili ZELO UGODNE CENE - DOBAVA TAKOJ! SAMO NAJBOLJŠE JE DOVOLJ DOBRO ZA VAS! PRODAJAMO ZA TOLARJE - DOBAVA TAKOJ! Prodaja, nadomestni deli in servis zagotovljeni v konsignacijkem skladišču VRHNIKA, Kolodvorska 8 Informacije: INDUSTRIAIMPORT, Dunajska 8, LJubljana, tel : (06t) 314-752, 325-788, Konsignacija Vrhnika, Kolodvorska 8, tal.: (061) 752-129, 751-386 Kranj: Bleivveisova 10, tel.: 064/216-563, 211-553 Jesenice: Cesta M. Tita 28, tel.: 064/81-989 PESTRA IZBIRA VOZIL LADA SAMARA DODATA OPREMA ZA AVTOMOBILE prevleke, tepihi in različna čistila/ KOLESA od otroških do mountain koles/ MOŽEN NAKUP NA 3 OBROKE INFORMACIJE ZA GOSPODARSKA VOZILA IVECO PRIČAKUJEMO VAS NA GORENJSKEM SEJMU v hali A SEHM1K SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ŠKOFJA LOKA UGODEN NAKUP GRADBENEGA MATERIALA INFORMACIJE O DEJAVNOSTI PODJETJA IN TRGOVINE BREZPLAČNI STROKOVNI NASVETI TJJEHMMK VAS PRIČAKUJE NA GORENJSKEM SEJMU v hali A in v POSLOVALNICI ŠKOFJA LOKA Trgovina je odprta v pon., tor., čet., pet od 7 do 15 ure, ob sredah od 7 do 17 ure in ob sobotah od 8 do 12 ure © 620-658 kovinOtehna posebna ponudba redna cena SIT za gotovino samo SIT BVTSYNTR0NIC-51 cm A&Mbr- I 41.760,- PRALNI STROJ GORENJE 350 $&m;- 42.6O6,- ELEKTRIČNI BRIVNIK - UVOZ * z dvema rezervnima mrežicama samo 2.299.- ZAMRZOVALNA SKRINJA GORENJE 14M 2^mr- 26.901,- OLJNI GORILEC LIBELA 52*mr- 47.600,- BTV SAMSUNG 51 cm TTX Ž&Att;- 45.990,-na štiri čeke brez obresti 52.990 PRALNI PRAŠEK FLOI - uvoz Brez fosfatov - 4 kg m&AV 580,- MODULARNI BLOK ORMOŽ 33,25 10% POPUSTA OB NAKUPU Z GOTOVINO NAD 10.000 SIT ZA VSE BLAGO, RAZEN PREMOGA NA SEJMU V KRANJU IN V BLAGOVNICI FUŽINAR NA JESENICAH POPUSTA ZA BELO TEHNIKO OB NAKUPU Z GOTOVINO VELENJSKI LIGNIT - tranzitna prodaja 4.484,- za tono z organiziranim prevozom v Kranj 5.860,- za tono minimalna količina 3 tone Možen nakup na 4 čeke ali potrošniško posojilo na 4 mesece - brez obresti ali 7 mesecev z 8 % obrestmi VSAKEGA KUPCA, KI KUPI BLAGO V VREDNOSTI NAD 40.000,00 SIT, POGOSTIMO S KOSILOM IN VRNEMO DENAR ZA VSTOPNINO! radiatorji JUGOTERM, AKLIMAT - kotli za gotovino 15 % POPUSTA INFORMACIJE PO TEL: blagovnica: (064) 81-952, sejem: (064) 223-309 KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA SLOGA KRANJ PRODAJAMO: TRAKTORJE ZETOR - vseh tipov PRODAJA KMETIJSKIH STROJEV IN REZERVNIH DELOV Telefon: 325-032 in 325-750 STROJE ZA SPRAVILO SENA OBRAČALNIKE VSEH VRST ROTACIJSKE KOSILNICE SAMOHODNE KOSILNICE NAKLADALNE PRIKOLICE ZGRABLJALNIKE PUHALNIKE za seno z noži ali brez DODAJALNE MIZE za puhalnike MOLZNE STROJE HLADILNIKE MLEKA IN BAZENE STROJE ZA DOSUŠEVANJE SENA POSEBNO OBVESTILO: V NAŠI PRODAJALNI KMETIJSKE MEHANIZACIJE V KRANJU, CESTA 1. MAJA 65 POSREDUJEMO PRI NAKUPU IN PRODAJI RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE. STROJE ZA PRIPRAVO ZEMLJE pluge, freze, predsetvenike STROJE ZA IZKOP KROMPIRJA od izkopainikov do kombajna STROJE ZA ZAŠČITO RASTLIN škropilnice od 200 do 400 litrov (domačih proizvajalcev) ZAŠČITNE KABINE za vse vrste traktorjev CISTERNE od 1000 do 40O0 litrov - možnost plačila v dveh obrokih MEŠALCE GNOJEVKE PREKUCNE PRIKOLICE od 3 do 5 ton nosilnosti Obiščite nas na Gorenjskem sejmu v Kranju, ali nas pokličite po telefonu 064/223-496 MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU n «0 J C l • 20% popusta ob sklenitvi vseh novih zavarovanj 1 »*» • drugo mesečno premijo vam podari Zavarovalnica Triglav za življenjsko zavarovanje z devizno klavzulo L1 • Možnost obročnega odplačevanja (brez sejemskega popusta) OB NESREČI BO Z VAMI SOLIDARNO MILIJON SLOVENCEV Pelck, 14. avgusta 1992 GORENJSKI GLAS TO Obiščite nas na 42. Mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju! Razstavljamo in prodajamo: • gradbene materiale, • termo in hidroizolacijske materiale, • električno ročno orodje, • varilne aparate, • merilne inštrumente, • male gospodinjske aparate in • avtomobile. V včenamenski dvorani se prestavljajo: IZOLIRKA Ljubljana, TERMO Škofja Loka, IGM Zagorje, SIPOREX Zagorje, LJUBEČNA Celje, MIZAR Volčja draga, NOVOLIT Nova vas, OPEKARNA-RUDNIK Brežice, OPEKARNA Kri ževci, PIPELIFE Avstrija, ISKRA ERO Kranj BLACK&DECKER Grosup Ije, VARSTROJ Lendava, ISKRA INSTRUMENTI Otoče, GORENJE MGA Nazarje, ELMA-TGA Ljubljana - Črnuče CIMOS CITROEN Koper Praktične predstavitve izdelkov: • ISKRA ERO Kranj, BLACK&DECKER Grosuplje, GORENJE MGA Nazarje, ELMA-TGA Ljubljana, TERMO Škotja Loka m IGM Zagorje. V hali Ase predstavlja: SALON VOZIL CIMOS CITROEN lip/tfe bled V ^ lesna indi industrija NA SEJMU V KRANJU OD 14. DO 23. VII. 1992 V HALI A «3 ^ > ^ -i** v ŠT s • DO 20 % SEZONSKI POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO • BREZOBRESTNA PRODAJA NA ČEKE • PRI NAKUPU NAD 75.000 BREZPLAČEN PREVOZ DO 50 KM @0 Uf ///// N 0 TRGOVINA LIP BLED NA BLEDU tel. 064/77-181 LOGATEC 1 od 14. do 23. avgusta STAVBNO POHIŠTVO IZREDNI SEJEMSKI POPUST OBIŠČITE NAS V HALI A! Avtobusni promet, delavnice in turizem Jesenice, Titova 67 INTEGRAL Jesenice vabi, da jih obiščete na Gorenjskem sejmu v Kranju. Odločite se za nakup vozil iz programa: • SKODA (Forman, Favorit, Pick-up) in • Volkswagen-Audi (poleg ostalih tipov vozil, tudi Golfi tretje generacije). Za vse kupce vozil smo v času sejma pripravili praktična darila. V času gorenjskega sejma nas pokličite po telefonu: 223-417. 223-558, 221-589 - int. 214! Mercator - Oljarica Kranj Tovarna olja Kranj, d.o.o. Brltof 27, 64000 Kranj, p.p. 37 Cenjenim kupcem in potrošnikom priporočamo naše proizvode: 0 JEDILNO OUE CEKIN SPECIAL - SONČNilČNO 0 JEDILNO OUE CEKIN 0 JEDILNO OUEKONZUM 0 ARAŠIDOVO OUE FRIVITA - naš nov proizvod za cvrtje 0 MEHČALECZA PERILO AMILO 0 TEKOČI DETERGENT MIL SMO NA MERCATORJEVEM ŠTANTU • •_ PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK TRGOVINA DOM žabnica Žabnica 68 GRADITELJI! IZKORISTITE UGODEN NAKUP GRADBENEGA MATERIALA 3 -10 % POPUSTA od 14. - 31. 8. 1992 Informacije: 44-539 ali 311 -545 SERVIS ŠTERN Kawasaki YAMAHA PRODAJA NOVIH VOZIL d.o.o. KRANJ DAIHATSU TČL: 064/323-419 FAX: 064/327-007 MOTORNIH KOLES ZELO UGODEN NAKUP VOZILA CHARADE BENCIN 10.000 DEM + 235.000,00 SIT KOLIČINE OMEJENE CELt NAREDI SAM Nudimo vam široko izbiro mizarskega repro materiala, vse vrste razrezov in izdelavo opreme po naročilu Mirka Vadnova 14, 64000. Kranj Telefon, Telefax: 064 - 241 476 TKHMČNA TRGOVINA //Mm l\ - VIDKO IZREDNO UGODNA PONUDBA TV, HI-FI, VI'DEO, NA GORENJSKEM SEJMU NAKUP VELIKEGA GOSPODINJSKEGA APARATA GORENJE TOKRAT RESNIČNO DRUGAČE i POSTANITE LASTNI GOSPODINJSKEGA VELIKEGA ♦ 24 OBROKOV ♦ CENA IN OBROKI SO V DEM ♦ VSAK OBROK ZAPADE V PLAČILO 20, V MESECU IN GA PORAVNATE V TOLARSKI PROTIVREDNOSTI PO URADNEM SREDNJEM TEČAJU BANKE SLOVENIJE NA TA DAN ♦ APARAT DOBITE TAKOJ OZIROMA NAJKASNEJE V 14 DNEH PO PODPISU POGODBE ♦ GARANCIJA IN SERVIS ZAGOTOVLJENA ♦ PRALNI STROJI ŽE OD 44.* DEM NA MESEC NAPREJ ♦ HLADILNIKI ŽE OD 30.* DEM NA MESEC NAPREJ * ZAGOTOVLJENA CENA, STALNI OBROK, TAKOJŠNJE LASTNIŠTVO OB IZPOLNJEVANJU POGODBENIH POGOJEV Obiščite nas na gorenjskem sejmu od 14. do 23.8.1992 v Kranju. Tel. na sejmu: 223-032 SALON POHIŠTVA Predoslje pri Kran|u, tel : 241-031 Spalnica NELA 62.300 SIT Spalnica MATEJA 87.400 SIT Sedežna garnitura SILVA UU 77.900 SIT Sedežna garnitura KOPA 82.200 SIT Kuhinje "l*> ugodno Prepričajte se o naši ugodni ponudbi - odločitev pa je povsem vaša! del čas od 12 do 19 ure. sobota od 9 do 13 ure Obiščite nas na gorenjskem sejmu v Kranju! GAULOISES BLONDES ŠKOFJA LOKA V času sejma vam nudimo 10-30 % popusta za vse razstavljene izdelke (masivno pohištvo, panoramske stene, ograjne deske) PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK Mizarstvo, žaga in profiliranje lesa Mg OVSENIK ALOJZ Jezerska cesta 108/c Tel: 064-2 4 2 481 § Ko gradite in opremljate dom, vam priporočamo, da se odločite na našo opremo balkonov in vhodnih vrat t Poleg tega nudimo sobna vrata, talne, zaključne in okrasne letve, i Vsi naši izdelki so iz masivnega lesa in vam jih izdelamo po vaših merah. t Na naši žagi vam hitro in kvalitetno razrežemo tudi vašo hlodovino, i Vzorce si lahko ogledate v našem razstavnem salonu. Navzoči bomo tudi na Gorenjskem sejmu. Obiščite nas, ne bo vam žal. OPEL avtotehna d.o.o AVTO BEAUTV CENTER fe«, kar sle želeli vedeti o avtokoimetiki, hm na Gorenjskem sejmu v Kranju ponuja kl MS: •s 15% popusta Vam omogočamo notranje in zunanje čiščenje Vaših vozil s poliranjem, zaščito laka s šestmesečno garancijo • nakup opreme za ABC 2000 Poleg vozil OPEL Vam nudimo še najnovejše blazine za dviganje avtomobilov AIR JACK ter avto-galanterijo. Demonstracija čiščenja vozil bo potekala ves čas sejma. Dovoz na naš razstavni prostor je urejen. AT VIS Vas pričakuje na Gorenjskem sejmu od 14. do 23. 8 1991 in v Ljubljani na Celovški 228. 64228 Železniki, tel: 064/66-155, fax: 66-154, 66-380 Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure DUD center 8 0 alples MESEC AVGUST - MESEC UGODNEGA NAKUPA V NAŠIH TRGOVINAH V ČASU GORENJSKEGA SEJMA V KRANJU ZELO UGODNI AKCIJSKI POPUSTI ZA TAKOJŠNJE PLAČILO. POHIŠTVO ZA DNEVNE SOBE, PREDSOBE, SPALNICE, KUHINJE, SEDEŽNE GARNITURE, KOPALNIŠKE GARNITURE DO 40% POPUSTA BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, TELEVIZORJI, ROČNO ORODJE, GOSPODINJSKI APARATI 5% POPUST. VSE NAENEM MESTU! OBIŠČITE NAS NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 14. DO 23. AVUSTA 64228 Železniki. tel.: 064/66-155. fax: 064/66 154,66-380 Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure center podjetje za zunanjetrgovinsko poslovanje in trgovino, d.o.o., Kolodvorska 8, Vrhnika Prodajni center, Dunajska 8, Ljubljana Obiščite nas na Gorenjskem sejmu o 14. do 23.8.1992 v Kranju! 2R Nemčija KOMPRESORJI iN PRIPADAJOČE ORODJE: - za mizarje - za mehanike * za ličarje - za pleskarje - za kleparje - za hobi ADLER FRIULI spa INDUSTRIA CHIMICA Iz proizvodnega programa premazov za les vam nudimo: • lužlla • poliuretanske premaze, nltrocelulozne premaze, specialne premaze s trdllcl in razredčili ZELO UGODNE CENE - DOBAVA TAKOJ! SAMO NAJBOLJŠE JE DOVOLJ DOBRO ZA VASI PRODAJAMO ZA TOLARJE - DOBAVA TAKOJ! Prodaja, nadomestni deli in servis zagotovljeni v konsignacijkem skladišču VRHNIKA, Kolodvorska 8 Informacije: INDUSTRIAIMPORT, Dunajska 8, LJubljana, tal.: (061) 314-752, 325-788, Konsignacija Vrhnika, Kolodvorska 8, tal.: (061) 752-128, 751-386 ^^■^ trgovina in servis d.o.o. Kranj: Bleivveisova 10, tel.: 064/216-563, 211-553 Jesenice: Cesta M. Tita 28, tel.: 064/81-989 PESTRA IZBIRA VOZIL LADA SAMARA DODATA OPREMA ZA AVTOMOBILE prevleke, tepihi in različna čistila/ KOLESA od otroških do mountain koles/ MOŽEN NAKUP NA 3 OBROKE INFORMACIJE ZA GOSPODARSKA VOZILA IVECO PRIČAKUJEMO VAS NA GORENJSKEM SEJMU v hali A IEHMMK SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ŠKOFJA LOKA UGODEN NAKUP GRADBENEGA MATERIALA INFORMACIJE O DEJAVNOSTI PODJETJA IN TRGOVINE BREZPLAČNI STROKOVNI NASVETI " ■Sfflap™; VAS PRIČAKUJE NA GORENJSKEM SEJMU v hali A in v POSLOVALNICI ŠKOFJA LOKA Trgovina je odprta v pon., tor., čet., pet od 7 do 15 ure, ob sredah od 7 do 17 ure in ob sobotah od 8 do 12 ure' ® 620-658 kovinOtehna posebna ponudba redna cena SIT za gotovino samo SIT BVTSYNTR0NIC-51 cm A&mr- \ 41.760,- PRALNI STROJ GORENJE 350 42.606,- ELEKTRIČNI BRIVNIK - UVOZ z dvema rezervnima mrežicama samo 2.299.- ZAMRZOVALNA SKRINJA GORENJE 14M 2^mr- 26.901,- OLJNI GORILEC LIBELA 52*mr- 47.600,- BTV SAMSUNG 51 cm TTX 45.990,- na štiri čeke brez obresti 52.990 PRALNI PRAŠEK FLOI - uvoz Brez fosfatov - 4 kg 3£W 580,- 10% POPUSTA OB NAKUPU Z GOTOVINO NAD 10.000 SIT ZA VSE BLAGO, RAZEN PREMOGA MODULARNI BLOK ORMOŽ 33,25 radiatorji JUGOTERM, AKLIMAT - kotli za gotovino 15 % POPUSTA NA SEJMU V KRANJU IN V BLAGOVNICI FUŽINAR NA JESENICAH POPUSTA ZA BELO TEHNIKO OB NAKUPU Z GOTOVINO VELENJSKI LIGNIT - tranzitna prodaja 4.484,- za tono z organiziranim prevozom v Kranj 5.860,- za tono minimalna količina 3 tone Možen nakup na 4 čeke ali potrošniško posojilo na 4 mesece - brez obresti ali 7 mesecev z 8 % obrestmi VSAKEGA KUPCA, KI KUPI BLAGO V VREDNOSTI NAD 40.000,00 SIT, POGOSTIMO S KOSILOM IN VRNEMO DENAR ZA VSTOPNINO! INFORMACIJE PO TEL: blagovnica: (064) 81-952, sejem: (064) 223-309 KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA SLOGA KRANJ PRODAJAMO: TRAKTORJE ZETOR - vseh tipov PRODAJA KMETIJSKIH STROJEV IN REZERVNIH DELOV Telefon: 325-032 in 325-750 STROJE ZA SPRAVILO SENA OBRAČALNIKE VSEH VRST ROTACIJSKE KOSILNICE SAMOHODNE KOSILNICE NAKLADALNE PRIKOLICE ZGRABLJALNIKE PUHALNIKE za seno z noži ali brez DODAJALNE MIZE za puhalnike MOLZNE STROJE HLADILNIKE MLEKA IN BAZENE STROJE ZA DOSUŠEVANJE SENA os* na POSEBNO OBVESTILO: V NAŠI PRODAJALNI KMETIJSKE MEHANIZACIJE V KRANJU, CESTA 1. MAJA 65 POSREDUJEMO PRI NAKUPU IN PRODAJI RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE. STROJE ZA PRIPRAVO ZEMLJE pluge, freze, predsetvenike STROJE ZA IZKOP KROMPIRJA od izkopalnikov do kombajna STROJE ZA ZAŠČITO RASTLIN škropilnice od 200 do 400 litrov (domačih proizvajalcev) ZAŠČITNE KABINE za vse vrste traktorjev CISTERNE od 1000 do 4000 litrov - možnost plačila v dveh obrokih MEŠALCE GNOJEVKE PREKUCNE PRIKOLICE od 3 do 5 ton nosilnosti Obiščite nas na Gorenjskem sejmu v Kranju, ali nas pokličite po telefonu 064/223-496 MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU r S [NI D Lr crn O) D L— 20% popusta ob sklenitvi vseh novih zavarovanj • drugo mesečno premijo vam podari Zavarovalnica Triglav za življenjsko zavarovanje z devizno klavzulo • Možnost obročnega odplačevanja (brez sejemskega popusta) OB NESREČI BO Z VAMI SOLIDARNO MILIJON SLOVENCEV r% Obiščite nas na 42. Mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju! Razstavljamo in prodajamo: • gradbene materiale, • termo in hidroizolacijske materiale, • električno ročno orodje, • varilne aparate, • merilne inštrumente, • male gospodinjske aparate in • avtomobile. V včenamenski dvorani se prestavljajo: IZOLIRKA Ljubljana, TERMO Škofja Loka, IGM Zagorje, SIPOREX Zagorje, UUBEČNA Celje, MIZAR Volčja draga, NOVOLIT Nova vas, OPEKARNA-RUDNIK Brežice, OPEKARNA Kri ževci, PIPELIFE Avstrija, ISKRA ERO Kranj, BLACK&DECKER Grosup Ije, VARSTROJ Lendava, ISKRA INSTRUMENTI Otoče, GORENJE MGA Nazarje, ELMA-TGA Ljubljana - Črnuče, CIMOS CITROEN Koper Praktične predstavitve izdelkov: • ISKRA ERO Kranj, t BLACK&DECKER Grosuplje, • GORENJE MGA Nazarje, • ELMA-TGA Ljubljana, • TERMO Škofja Loka in • IGM Zagorje. V hali Ase predstavlja: SALON VOZIL CIMOS CITROEN r lip A bled V ™ lesna indi industrija NA SEJMU V KRANJU OD 14. DO 23. VII. 1992 V HALI A ^ ^° • DO 20 % SEZONSKI POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO • BREZOBRESTNA PRODAJA NA ČEKE • PRI NAKUPU NAD 75.000 BREZPLAČEN PREVOZ DO 50 KM V5 . ^AM& TRGOVINA LIP BLED NA BLEDU tel. 064/77-161 LOG AT EC ■ od 14. do 23. avgusta 1992 ...H STAVBNO POHIŠTVO IZREDNI SEJEMSKI POPUST OBIŠČITE NAS V HALI A! MJI] Avtobusni promet, delavnice in turizem Jesenice, Titova 67 INTEGRAL Jesenice vabi, da jih obiščete na Gorenjskem sejmu v Kranju. Odločite se za nakup vozil iz programa: SKODA (Forman, Favorit, Pick-up) in Volkswagen-Audi (poleg ostalih tipov vozil, tudi Golfi tretje generacije). Za vse kupce vozil smo v času sejma pripravili praktična darila. V času gorenjskega sejma nas pokličite po telefonu: 223-417, 223-558, 221-589 - int. 214! Mercator - Oljarica Kranj Tovarna olja Kranj, d.o.o. Britot 27, 64000 Kranj, p.p. 37 Cenjenim kupcem in potrošnikom priporočamo naše proizvode: 0 JEDILNO OUE CEKIN SPECI AL - SONČNIČNO 0 JEDILNO OUE CEKIN 0 JEDILNO OUE KONZUM 0 ARAŠIDOVO OUE PRIVITA - naš nov proizvod za cvrtje 0 MEHČALECZA PERILO AMILO 0 TEKOČI DETERCENTMIL SMO NA MERCATORJEVEM ŠTANTU • • PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK GAULOISES^M^JDES zaprto Trg Prefemov.h IflfOimitije ^ 326^683 brigad 6, Kranj TRGOVINA DOM žabnica Žabnica 68 GRADITELJI! IZKORISTITE UGODEN NAKUP GRADBENEGA MATERIALA 3 -10 % POPUSTA od 14. - 31. 8. 1992 Informacije: 44-539 ali 311 -545 SERVIS ŠTERN d.o.o. KRANJ Kawasaki YAMAHA DAIHATSU TEL.: 064/323-419 FAX: 064/327-007 PRODAJA NOVIH VOZIL IN MOTORNIH KOLES ZELO UGODEN NAKUP VOZILA CHARADE BENCIN 10.000 DEM + 235.000,00 SIT KOLIČINE OMEJENE CELE NAREDI SAM Nudimo vam široko izbiro mizarskega repro materiala, vse vrste razrezov in izdelavo opreme po naročilu Mirka Vadnova 14, 64000 Kranj Telefon, Telefax: 064 - 241 476 TEHNIČNA TRGOVINA VIDKO - HIFI IZREDNO UGODNA PONUDBA TV, HI-FI, VIDEO, NA GORENJSKEM SEJMU NAKUP VELIKEGA GOSPODINJSKEGA APARATA GORENJE TOKRAT RESNIČNO DRUGAČE i POSTANITE LASTNIK VELIKEGA GOSPODINJSKEGA APARATA NA SODOBEN ♦ 24 OBROKOV ♦ CENA IN OBROKI SO V DEM ♦ VSAK OBROK ZAPADE V PLAČILO 20. V MESECU IN GA PORAVNATE V TOLARSKI PROTIVREDNOSTI PO URADNEM SREDNJEM TEČAJU BANKE SLOVENIJE NA TA DAN ♦ APARAT DOBITE TAKOJ OZIROMA NAJKASNEJE V 14 DNEH PO PODPISU POGODBE ♦ GARANCIJA IN SERVIS ZAGOTOVLJENA ♦ PRALNI STROJI ŽE OD 44, DEM NA MESEC NAPREJ ♦ HLADILNIKI ŽE OD 30.- DEM NA MESEC NAPREJ ZAGOTOVLJENA CENA, STALNI OBROK, TAKOJŠNJE LASTNIŠTVO OB IZPOLNJEVANJU POGODBENIH POGOJEV Obiščite nas na gorenjskem sejmu od 14. do 23.8.1992 v Kranju. Tel. na sejmu: 223-032 SALON POHIŠTVA M IDI ud* Predoslje pri Kranju, tel : 241-031 Spalnica NELA 62.300 SIT Spalnica MATEJA Sedežna garnitura SILVA UU Sedežna garnitura KOPA w Kuhinje Prepričajte se o naši ugodni ponudbi pa je povsem vaša! del. čas od 12 do 19 ure, sobota od 9 do 13 ure 87.400 SIT 77.900 SIT 82.200 SIT zelo ugodno - odločitev Obiščite nas na gorenjskem sejmu v Kranju! Š K O F T A LOKA V času sejma vam nudimo 10 - 30 % popusta za vse razstavljene izdelke (masivno pohištvo, panoramske stene, ograjne deske) PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK Mizarstvo, žaga in profiliranje ,esa OVSENIK ALOJZ Jezerska cesta 108/c Tel.: 064-2 4 2 481 • Ko gradite in opremljate dom, vam priporočamo, da se odločite na našo opremo balkonov in vhodnih vrat • Poleg tega nudimo sobna vrata, talne, zaključne in okrasne letve, t Vsi naši izdelki so iz masivnega lesa In vam jih izdelamo po vaših merah. t Na naši žagi vam hitro in kvalitetno razrežemo tudi vašo hlodovino, t Vzorce si lahko ogledate v našem razstavnem salonu. Navzoči bomo tudi na Gorenjskem sejmu. Obiščite nas, ne bo vam žal. GM OPEL mm avtotehna d.o.o. AVTO BEAUTY CENTER Vse, kar ste želeli vedeti o avtokoimetiki, hm na Gorenjskem sejmu v Kranju ponuja ki W5: •s 15% popusta Vam omogočamo notranje in zunanje čiščenje Vaših vozil s poliranjem, zaščito laka s šestmesečno aarancijo • nakup opreme za ABC 2000 Poleg vozil OPEL Vam nudimo še najnovejše blazine za dviganje avtomobilov AIR JACK ter avto-galanterijo. Demonstracija čiščenja vozil bo potekala ves čas sejma. Dovoz na naš razstavni prostor je urejen. AT VIS Vas pričakuje na Gorenjskem sejmu od 14. do 23. 8 1991 in v Ljubljani na Celovški 228- 56 Portret z Jakom Kepicem Desetnik Nisem vedela naslova stanovanja in stopila sem v delavsko kavarno ter povprašala. Gostje so se spogledali in v en glas: "A tisti naš umetnik " in v isti sapi pokazali na prvi levi vhod. Ni ga bilo doma, ven je šel. Našla sva se na prvem vogalu. Nasproti je prišel majhen, rahlo sključen mož, stiskajoč svoje roke tesno k prosim. Lepo enakomerno osiveli lasje, brada in obraz sta prepredena z drobnimi gubami. Prav to je moj gospod Jaka Kepic. "Bil sem tam čez. Tam največ zvem, srečam prijatelje in sklepam posle," me previdno ogovori in pokaže na gostilno na drugi strani ceste. Skupaj najdeva tiho zatišje, natakarici z rahlo kretnjo in dvema besedama pove vse. Pa saj ga tudi ona pozna že celo večnost. "Vse kar sem v življenju počel je prišlo samo, lahko rečem spontano. V nobeno stvar ne rinem brezglavo. Vedno sem pripravljen na kaj novega," pričenja svojo življenjsko zgodbo ta nenavaden samorastnik Jaka. Bil je deseti od štirinajstih Jutri je praznik - ne državni in cerkveni praznik, temveč tudi jubilej oddaje "DOBRO JUTRO OB KAVI" na Radiu Kranj, za katero goste izbirate bralke in bralci GORENJSKEGA GLASA z glasovalnimi kuponi. Jutri bo klepet ob jutranji kavici med 9.20 in 9.50 na Radiu Kranj že desetič - največ glasov ste namenili BOJANU KRIŽAJU. Kot se za praznično oddajo spodobi, bo malce drugačna: Bojan bo izžrebal 10 bralk (poslušalk) oziroma bralcev (poslušalcev) Gorenjskega glasa in Radia Kranj, ki so doslej glasovali in sooblikovali lestvico popularnosti na Gorenjskem. V torek bomo objavili imena in priimke tistih, ki bodo odslej lastniki majic Gorenjskega glasa ali Radia Kranj. Lepa nagrada - pa še praktična povrh v tej poletni vročini. Bojan bo, kot vsak gost v oddaji "Dobro jutro ob kavi", izžrebal tudi nekoga, ki ga bo pokrovitelj oddaje, DROGA PORTOROŽ, nagradil s kilogramom Barcaffeja. "DOBRO JUTRO OB KAVI" pripravljata Radio Kranj in Gorenjski glas. Za klepet »Dobro jutro ob kavi« predlagam: 91.3 F/7 ■ima Kupon na dopisnici z Vašim naslovom pošljite na RADIO KRANJ, 64000 Kranj, v vsaki oddaji bodo izmed prispelih dopisnic eno nagradili s kilogramom Barcaffeja >SM^©IEIIGLAS DROGA PORTOROŽ otrok, sin proletarske družine, pravi tržičan po srcu. Izučen avtomehanik. V svoji stroki je bil le dva meseca, potem je prišla bolezen. Hoteli so ga upokojiti pa se ni dal: "Tako sem bil kasneje vratar in kmalu prestopil v umetnost. Aktiven sem bil v Mladinski organizaciji in postal tudi njen sekretar -prvi tržiški poklicni sekretar", stresa svoje življenje iz rokava. "Veliko sem bil v stiku z trži-škim radijem in kasneje tja prišel kot urednik, seveda pa sem delal prav vse od administracije, do tehnika do novinarja na terenu." Kar enajst let je bil "Madchen fur alles", rezal in čistil trakove, obenem pa se ukvarjal tudi s slikarstvom. Podlago je nabiral pri gospodu Batisti. Ne hvali se rad, ustanovitev Društva tržiških likovnikov in slikarjev ter Mladinskega gledališča mu pomeni plod časa in ne poudari lastnega dela, ampak zgolj veselje. "V ustvarjanju je narava moja barva. Krajinar sem in le v naravi lahko ustvarjam.Pohvalim se lahko z številnimi likovnimi kolonijami, ki sem se jih udeležil in razstave, preko 50 jih je bilo, potekale so v vseh sosednih državah, doma seveda največ." Preživlja se s prodajo slik, delom po naročilu. Vse tehnike je preizkusil, od grafike do barvnega tuša, vsak material mu pride prav, samo da bi nastalo tisto kar si zamisli. Najino nit vlečeva naprej, mimo hodijo ljudje in le redki se ne ozrejo, dvignejo glave in mu prijateljsko zaželijo lep dan. Naš prijatelj vsakemu naklonim prijazno besedo in mu pazljivo prisluhne. Ozre se na svojo desno roko: "Ni več dobra, zato sem se moral naučiti z levo. Prilagodil sem se in zdaj ni več težko", obuja težke trenutke v svojem življenju. Tudi kuham si sam in hkrati uživam."Zudi to je svojevrstna umetnost." K temu gaje prisilila mamina bolezen, takoj ko se je vrnil iz vojske. Trden in poln samozaupanja je pripravljen še in še govoriti o sebi. V modri sivini njegovih oči vidim toplino, dobro voljo in močno željo živeti z umetnostjo. O sebi pravi: "Ljudje me poznajo, vedo kakšen sem in me sprejmejo takšnega kot sem. 'Skregam' se, pa saj to je človeško, 'mule' pa ne kuham." Zna prisluhniti človeku, gleda v oči, bere in se pusti brati. Skrbi ga tržiška industrija, kruh, ki ga le ta daje delavcem. Je pristen tržičan, ki s srcem živi za svojo vas. Še in še lahko pripovedujem o tem "vagabundu", kot je sam sebe poimenoval, toda če ga še ne poznate dovolj, najdete ga v mestnem centru Tržič. • Metka Zabret SKOHA 1 OkA S(«Kln|i 11» W - fotografiranje za vse vrste dokumentov - komercialna fotografija - razvijanje filmov Z deseto oddajo smo minuli petek torej sklenili prvo serijo kviz izobraževalnih oddaj RADIA ŽIRI in GORENJSKEGA GLASA "Za detek v petek". "Zadetek" se je med bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Žiri tako priljubil, da ni nobenega dvoma: v sep tembru steče nova serija, z novimi nagradami in z malce drugačnim načinom tekmovanja. Namesto "mučenja" posameznikov bodo vprašanja zastavljena skupini tekmovalcev, za "ZADETEK V PETEK" bo veljalo: več glav več ve. Preden začnemo novo serijo, pa bo gala zaključek "ZADETEK V PETEK" z Gašperji ter Natašo in Jožetom, skritim gostom in - seveda z ALPINO ŽIRI Gala zaključek kviza se bo zgodil čez štirinajst dni, 28. avgusta, ob 20. uri. Gorenjski glas in Radio Žiri se zahvaljujeta vsem, ki so "ZADETEK V PETEK" podprli kot pokrovitelji ter vsem, ki so zbrali koraj žo za sodelovanje v kvizu. Ne le tistim, ki so odgovarjali na vprašanja naša skupna zahvala predvsem tudi bralkam in bralcem Gorenjskega glasa, ki ste odgovarjali na kuponih. Vabimo Vas, da ste z nami tudi v drugi seriji kviza. Podjetje za proizvodno, servis, trgovino in transport Syeti duh 185, Škofja Loka Tel: 064/632 346 Fax: 064/631 927 Vroče je bilo, pa tudi soparno Nam in našim tekmovalcem v pe tek, 7 avgusta, ko smo v naši 10 oddaji ciljali v tarče. Najboljša je bila edina tekmovalka v studiu IRENA TAVČAR iz Ja vorij 14 v Poljanah Irma je dolgo zbirala korajžo, preden se je prijavila na naš kviz in splačalo se je, saj je pobrala vseh 6 000,00 tolarjev Najbrž ji je bila v veliko psihološko pomoč hčerka Irma, ki je v našem studiu sti skala posti /a m,tnin Tekmovalci preko naših telefonov so skupaj odnesli 7 000,00 tolar jev, no šest sedmin od tega zneska je prejela Zlata Matijas, ki se je v našem kvizu že nekajkrat poizkušala, a vsega možnega denarja ji prej še nikoli ni uspelo dobiti. Manj uspešen je bil Sebastjan Demšar iz Škofje Loke, ki mu je uspelo pravilno odgovoriti le na prvo vprašanje. Brane Selič, Igor Križnar in Francka Kavčič vsi iz Škofje Loke, pa so bili tokrat neuspešni S tako bero smo končali naš 10 ZADETEK V PETEK. Zaključna pri reditev pa bo v petek, 28 avgusta v Žireh, kjer boste lahko v živo videli, kako se naš kviz odvija Za dobro voljo bodo poskrbeli člani ansambla Gašperji, imeli pa bomo tudi skritega gosta. Pridite, zabavno bo! Nataša Bešter GLAS POLETJE V KRANJU '92 INTERACTION (Jazz Group) petek 14.8. ob 20.00 "pod Mareio" pokrovitelj prireditev: GorenjskiGlas oblikovanje programov: Agencija FAN ZADETEK V PETEK Trgovina VSE ZA OTROKE, Janka Puclja 7, Kranj, tel.: 064/325-103 PONEDELJEK, 17. avgusta 1992 dobrodelna kulturno zabavnu prireditev "PRAV LEPA JE PREDDVORSKA FARA..." J soboto, 22. avgusta, ob 18. uri na igrišču ob OS Matije Valjavca v Preddvoru |'"s,'l'iiii dragoceno«) (amC cerkve v Preddvoru (pole« oltarnih slik I--■-— ! ~ Ivana Wolfa) so cerkvene orgle - z izkupičkom prireditve želijo Kupon l odgovorom taVdtaMltoj j^ddvorčani zaključiti obnovo orgel. _ avgmt*na:GORE^KIGLASIMO Tri nagrade v vrednosti po 2.000,00 SIT in dve nagradi po 1.000,00 SIT bomo izžrebali med pravilnimi odgovori! ><£3 Nagradno vprašanje: Napišite ime zavetnika preddvorske farne cerkve: Kupon z odgovorom in Vašim naslovom pošljite najkasneje do 21. avgusta na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ. _ 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.05 Video strani 9.15 Program za otroke 9.15 L. Suhodolčan: Naočnik in očalnik 9.50 Ciciban, dober dan: Zlatorog 10.00 P. P. Read: Poročen moški, ponovitev angleške nadaljevanke 11.05 Forum, ponovitev 11.25 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 16.35 Video strani 16.45 Napovednik 16.50 Slovenski magazin, ponovitev 17.20 Dober dan. Koroška 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke 18.10 Radovedni Taček: Želva 18.20 Lonček, kuhaj: Ocvrti sir 18.30 Koledar: Avgust 18.40 EP, Video strani 18.45 Ljubitelji narave, angleška poljudnoznanstvena serija 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.00 EPP 20.05 Svet na zaslonu 20.45 EPP 20.50 Norveški triptih: Vzcvetela pustota, Modra Skodelica, Beg v Ameriko 22.10 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 23.00 Napovednik 23.03 EP, Video strani 23.05 Sova 23.05 Stara vohunska mačka, angleška nanizanka 23.30 Polnočni klici, ameriška nanizanka 0.15 Hemingway, evropsko-ame- riška nadaljevanka 1.10 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.00 Video strani 17.10 Sova, ponovitev - Ameriške video smešni-ce, ameriški varietejski program, Polnočni klici, ameriška nanizanka 18.25 Športni pregled 18.55 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 V hribih se dela dan... Kontrasti na Vršiču, dokumentarna oddaja 20.30 Tomo Česen predstavlja: Slovenska ple-zališča 20.45 Ciklus filmov znanih režiserjev: Henri Georges Clouzot: Morilec stanuje na št. 21, francoski film (ČB) 22.00 Zemljepisne poseb nosti: Etoša: Kraj suhe vode, ameriška poljudnoznanstvena oddaja 23.00 Video strani 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.10 Pregled sporeda 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro, Hrvaška/ Poročila 9.30 Srečni ljudje, serija za otroke 9.45 Igračkanje, lutkovna serija 10.00 Poročila 10.10 Dobro jutro. Hrvaška 12.00 Točno opoldne -poročila 12.10 Dragi John, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.55 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 14.45 The big blue 15.05 Pozabljena zgodba, angleška nadaljevanka 15.35 Skrivnosti mesteca U, španska otroška nadaljevanka 16.00 Poročila 16.10 Šolski spored 17.10 Ambasadorkin mož, francosko-ka-nadske nadaljevanke 18.00 Poročila 18.05 Tri hrvaške zgodbe z Bavarske, dokumentarna serija 18.40 Santa Barbara, ameriška nadalje vanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška v svetu 20.35 7/7 20.55 Množica vpiie, ameriški film (ČB) 22.25 TV dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila v angleščini 0.00 Horoskop 0.05 Poročila 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.00 Video strani 17.10 Nova do ba: Primer Manning 17.25 Velika pustolovščina, ponovitev franco-sko-britanskega barvnega filma 19.30 Dnevnik 20.05 Pričevanja o Indiji, dokumentarna serija 21.50 Poročen moški, angleška nadalje vanka 21.45 Popolna tujca, ameri ška humoristična nadaljevanka 22.15 Profesionalci in zaporniki, ameriška nadaljevanka 23.06 Brez toka 23.35 Viodeo strani KANALA 9.45 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.30 Dosje Mina, ponovitev ameriškega filma 12.06 A Shop 12.20 Video strani 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 Risanke 19.10 A Shop 19.25 Rolanje s hobo KINO Slovenija 2 20.40 Morilec stanuje na št. 21, francoski črno-bel film Gre za megleno okolje Londona, kjer Mr. Smith mori in na žrtvi pusti svojo vizitko. Sledi za morilcem peljejo do zasebnega penziona - hotelčka. Eden od gostov hotela naj bi bil morilec. Toda prav ko se zanka sama zadrgne, se zgodi nov umor, ki spelje preiskavo v drugo smer... Novosti iz pisarniške tehnike in telekomunikacije. Vaše želje so nam vredne truda! tnico 19.45 A Shop 20.00 Risanka 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Teden na borzi 20.45 Odpo ren na krogle, ameriški barvni film 22.20 Kanalizator show 22.50 Vreme 22.52 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 23.10 Dnevno infor-mativoi program 23.25 A Shop 23.40 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA l 9.00 Jutranji program 9.05 Heidi in Erni, ponovitev 9.30 Slika Avstrije, ponovitev 10.00 Zakladnica Avstrije, ponovitev 10.25 Laurel in Hardy, risanka 10.30 Čudež Sv. Justina, ponovitev avstrijskega filma 11.50 Mravlje mesto 12.00 Nočni studio/ Lažni bogovi 13.00 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.35 Kung Fu 14.25 Tarzan in ženska leopard, ameriški film 15.30 Pustolovščina v rastlinskem svetu 16.00 Jaz in ti 16.25 Safari 16.50 Jaz in ti - počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Miami Vice 22.10 Ujetnik v Riu, švicarsko-britansko-bra-zilski film 23.55 čas v sliki 0.00 Vrtnica za gospo, ameriška melodrama 1.45 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 16.15 1000 mojstrovin 16.25 Leksikon umetnikov 16.30 Bicvcle: Zgodovina kolesa 17.30 Lipova ulica 18.00 Heidi in Ernie 18.30 Ljubezen na prvi pogled 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Kakšna sreča, da imamo Marijo 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop: Upanje na Alaha 22.00 Čas v sliki 22.30 Sir Georg Solti predstavlja 22.40 Salzburg '92 23.50 Jour fixe 0.50 Hello Austria, hello Vienna 1.20 Poročila/1000 mojstrovin 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan 14.40 - Meda polna skleda - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Ziri spet z vami -napoved programa do 19. ure -16.15 - Od srca do lonca 16.30 -EPP 17.00 - športne novice 17.10 - Otorški program 18.00 - Novice in obvestila - osmrtnice 18.10 -Mladinski program - 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včerja - da nes (regionalna poročila) 9.20 -Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija 10.55 - Pet za pet - 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika 12.55 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes (regionalna poroči la) 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) 15.30 - Dogodki in odmevi radio Slovenija 16.20 Skriti reporter 17.20 - Novinarski blok 18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) - 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi 18.50 -Radio Kranj jutri 19.00 Nasvide nje jutri - 17. avgusta £F.nTE1 a„meriška znanstveno fantastična grozljivka FREDYJEVA SMRT ob 18 in 20 uri TOREK, 18. avgusta 1992 PROGRAM TV SLOVENIJA 9.40 Video strani 9.50 Program za otroke Zgodbe iz školjke 10.40 Nekoč je bilo... življenje 11.05 Ljudje in psi, 9. del 11.30 Da ne bi bolelo: Lvmska bo- relioza, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 TV Dnevnik BiH, ponovitev 12.55 Video strani 16.20 Video strani 16.25 Napovednik 16.30 Morilec stanuje na št. 21, ponovitev francoskega filma (ČB) 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.10 Program za otroke; Biskvitki, ameriška risana serija 18.30 EP, Video strani 18.35 Kje je kralj?, dokumentarna reportaža 19.15 Risanka 19.20 Napovednik 19.25 EPP 19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče 20.00 EPP 20.05 F. Hebrard - L. VeNe: Amba-sadorkin soprog, francoska nadaljevanka 20.55 EPP 21.00 Za prihodnost narodne galerije, 2. oddaja 21.10 Kronika, kanadska dokumen-Bona oddaja 21.35 Problemčki, angleška nanizanka 22.00 TV Dnevnik 3, Vreme, Šport, Žarišče 22.50 Napovednik 22.53 EP, Video strani 22.55 Sova 22.55 Polnočni klici, ameriška nanizanka 23.40 Glasbeni utrinek: Franz von Suppe: Lahka konjenica 23.50 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.20 Video strani 15.30 Svet na zaslonu, ponovitev 16.10 Sova, ponovitev - Stara vohunska mačka, angleška nanizanka; Polnočni klici, ameriška nanizanka; Hemingway, evropsko ameriška nadaljevanka 18.15 Svet poroča 18.55 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 V hribih se dela dan ... Sedem očesc, dokumentarna oddaja 20.30 Tomo Česen predstavlja: Razvoj in trendi plezalnega športa 20.50 Glasba, show in cirkus: Neverjetne zgodbe 21.45 Omizje 23.45 Svet poroča, ponovitev 0.25 Video strani PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevanke 9.00 Dobro jutro. Hrvaška 9.05 Poročila 9.30 Mali svet 10.00 Poročila 10.05 Do bro jutro, Hrvaška 12.00 Poročila 12.10 Popolna tujca, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Poročen moški, ponovitev angleške nadaljevanke 14.40 The big blue 15.05 Daktari 16.00 Poročila 16.10 šolski spored 17.10 Ambasa dorkin mož, francosko kanadska nadaljevanka 18.00 Poročila 18.05 Govorimo o zdravju 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 človeška rasa, angleška dokumentarna serija 21.06 V velikem planu 22.40 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Po ročila v angleščini 0.00 Horoskop 0.05 Poročila 0.15 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.25 Video strani 17.35 Nova do ba: Zdravljenje s pogovorom 17.55 Londonski ulični zabavljači, pono vitev angleškega filma 19.30 Dnev nik 20.05 Glasba, shovv in cirkus, humoristična nanizanka 20.30 Jazz 21.05 Poročen moški, angleška na daljevanka 22.00 Helena Modrze jevvska, poljska nadaljevanka 23.15 Večeri na Griču Velika pobožna kantata Oče naš 23.50 Video strani KANALA 945 A Shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.15 Borza 10.30 Odporen na krogle, ponovitev ameriškega filma 12.05 A Shop 12.20 Video strani 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19 02 Risanka 19.25 Rolanje s hobotnico 19.45 A Shop 20.00 Risan ka 20.06 Dnevno informativni pro gram 20.30 Vreme 20.32 Dokumen tarec tedna Tokijska saga 20.55 Dvoino razkrinkanje 22.25 Vreme 22.27 Poročila v angleščini: Deutsc he vvelle 22.45 Dnevno informativni program 23.00 A Shop 23.15 MCM 1.00 Video strani Slovenija 1 21.35 Problemčki, angleška humoristična nanizank Malcolm trdi, da je tokrat resnično zaljubljen v Fiono, privlačno urednico revije, pa čeprav jo pozna samo dva dni in pol. Adam o tem močno dvomi, strinja pa se z Julie, da bi bila dobra reklama, če bi Fiona napisala kaj o njenem urejanju vrtov. Ko so med večerjo omeni Fioni, ta misli, da hoče sam napisati članek, in mu ponudi prepričljiv honorar. Čez nekaj dni ga obišče v ordinaciji in ga poskuša še drugače prepričati. Adam je zbegan, to hoče povedati Malcolmu, ko spet pride na obisk z "najčudovitejšo žensko, kar jih je kdaj srečal". M.m CL TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.05 Heidi in Erni, ponovitev 9.30 Velike ceste sveta 10.00 Mi, ponovitev 10.30 No ve pustolovščine s Flipperjem, ponovitev ameriškega filma 12.05 Športna arena 13.00 čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.35 Kung Fu 14.25 Dvojne težave, ame riški film 15.55 Popaj, risanka 16.00 Jaz in ti 16.25 Safari 16.50 Jaz in ti -Počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Doktor Trapper John 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Univerzum: Raji na plavem morju 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi s strani 21.15 Dunkerque, 2. junija 1940, francosko-italijanski film 23.15 Največji ljubimec na svetu, ameriška komedija 0.40 Čas v sliki 0.45 Chicago 1930 1.30 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.30 1000 mojstrovin 16.40 Leksikon umetnikov 16.45 Naslednji potres bo zanesljivo prišel toda kdaj? 17.30 Orientacija 18.00 Heidi in Erni 18.30 Tista stvar je, kviz 19.00 Lo kalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Jolly Joker 21.00 Naredi sam 21.07 Reportaže iz tujine 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2/Poročila/1000 moj strovin RADIO TRŽIČ 16.00 Dober dan 16.10 Obvesti la - 16.20 - Aktualne informacije -16.30 Športni obzornik 17.20 če še ne veste, vam povemo -18.15 - Klepet s poslušalci 19.00 V četrtek na svidenje - l. RADIO ŽIRI 14.00 Napoved programa 14.15 Naše okno 14.30 - Devizni tečaj -14.36 - Vse za moj vto 15.00 Do godki danes jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slovneija 16.00 - Radio Žiri spet z vami napoved programa - 16.15 -Od srca do lonca 16.30 - EPP 17.00 - športne novice 17.10 Ak tualna tema Agility 18.00 Novi ce osmrtnice obvestila 18.15 Po poti vaših vprašanj in pobud 19.00 Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov 8.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj danes (regionalna poročila) 9.20 -Novinarski blok 10.00 Poročila Radia Slovenija 10.56 Pet za pet 12.15 Osmrtnice, zahvale 12.20 - Črna kronika 12.65 Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14.00 Go renjska danes 14.20 Novinarski blok 15.30 Dogodki in odmevi 17.20 Novinarski blok 18.00 - Go renjska danes - jutri 18.20 - Tečaj nemškega jezika 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje jutri KINO 18. avgusta CENTER amer psihol thr.ller V ZADNJEM TRENUTKU ob 18 m 20 uri ŽELEZAR ameriški akcijski film ob 18 m 20 uri_ ZABAVNA GLASBA DOBRO JUTRO Z VETROM Po štirih belih kasetah Bela snežinka (1988), Bela nevesta (1989), Beli cvet (1990) in Bele ladje (1991) se je skupina Veter iz Hrastnika iz tipičnega zabavnega glasbenega žanra, z delno spremenjeno zasedbo usmerila v pop-rock. Spremenil se je dosedanji prepoznavni stil glasbe, ki je sedaj bolj rockVrollovsko obarvana, z zvokovnim poudarkom na kitarah in razgibanih ritmih. Od konca lanskega septembra skupina Veter deluje v postavi: Slobodan Filipovič (klaviature, harmonika, trobenta, vokal) iz Hrastnika, Srečko Erjavec (bobni, vokal) iz Celja, Željko Mevželj (bas, bendžo, vokal) iz Trebnjega in nova člana Ivan Kovač (kitara, saksofon, flavta, violina, vokal) iz Celja ter Marjan Špendal (solo vokal, kitara) iz Tržiča. Njihov domicil je v Hrastniku, čeprav so zbrani iz vseh vetrov. Glasbeno so dobro podkovani in imajo za seboj že prekaljen glasbeni staž, dva člana pa sta z glasbo povezana tudi poklicno. Slobodan Filipovič, vodja Vetra uči kot glasbeni pedagog harmoniko v glasbeni šoli v Hrastniku, Ivan Kovač pa poučuje kitaro, prav tako na glasbeni šoli v Celju. V studio Metro v Ljubljani so Veter posneli pod producentskim vodstvom Ota Pestnerja in Tomaža Kozlevčarja deset skladb, ki so uvrščene na njihovo peto kaseto z naslovom Dobro jutor. "Dobro jutro rockerji je skladba, ki smiselno poseže z nostalgijo na stare čase, ponazarja pa tudi povrnitev članov Vetra v pop-rock. Prepirčljivo povdarjamo zbudimo se, konec je lahkih kaset, tu smo v novi prebleki... Hej muzikanti je pesem v živahnem popu s poudarkom na kitari, namenjena vsem glasbenikom, ki vztrajajo v glasbi čeprav vedo, da glasba ni le zabava, ampak trdo delo. To je poseben komad v slovenskem prostoru, ki tematsko obravnava tudi tiste, ki ustvarjajo glasbo in ne le tiste, katerim je namenjena... Zgovoren je že naslov skladbe Ne damo Slovenije, ki je v bistvu oris lanskoletnih dogodkov in optimističen pogled naprej v baladnem songu z udarnim zaključkom in na katero je bil lep odziv poslušalcev. Rock'n'rollovska je pesem Prava stvar za tiste, ki delajo dan in noč, potem pa le pride tudi čas za sprostitev. V istem stilu je komad Saj gre zares, ki obravnava neskončno iskanje ljubezni, sedaj je pa že zadnji čas, da si fant dobi dekle! V disco popuje skladba Odprimo srce, nesrečno končana ljubezen pa je v pop rocku opeta pod naslovom Predolgo si se igrala. Priredba znane skladbe skupine Extrem je naslovljena Brez besed z globokim tekstom gospe Godec in baladnim ritmom. Skladba je tudi posebnost v slovenski zabavni glasbi, kajti po dolgem času se pojavljajo kot instrumenti samo akustične kitare in osnovni ter spremljevalni vokal. Srednje razgiban romantičen ritem je v štiklu Ko na skrivaj sva se ljubila, v spomin na preživeto ljubezen, od katere so ostale samo obljube. Za našo hišo lipa zeleni je prelepa balada, ki ni domovinsko obarvana, ampak opeva čar in spoznanje, da je ob domači hiši najlepše. To je najpočasnejša skladba, kjer se izkažemo tudi z večglasnim petjem," predstavi najnovejšo kaseto skupine Veter, njihov pevec Marjan Špendal iz Tržiča. Pet skladb je uglasbil Oto Pestner, dve sta delo ivana Kovača, po eno pa sta prispevala Slobodan Filipovič in Tomaž Ko-zlevčar, medtem, ko je avtor večine tekstov Janez Hvale. Kot vse predhodnje kasete, je tudi kaseta Dobro jutro Vetra izšla pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija. Skupino Veter smo lahko videli v več oddajah studia Televizije Maribor, v novoletni oddaji RTV Slovenija, v pustni oddaji Zdravo kot klovne, v številnih reklamnih spotih, ob dnevu državnosti pa je bil prikazan tudi njihov video spot Ne damo Slovenije. Skupina, ki se v tujini imenuje Monte Carlo, je skoraj že vse vikende razprodana do konca septembra, pohvali pa se lahko, da ima največ nastopov v Sloveniji. Namreč Veter je ena redkih slovenskih skupin, ki igra vse glasbene zvrsti, tako, da lahko zadovolji širok spekter in zahtevnost občinstva. Danes, v petek, 14. avgusta, zvečer bo skupina Veter nastopila na Gorenjskem sejmu v Kranju. Drago Papler TRINAJSTA LESTVICA "TRŽIŠKI HIT" TH. It's my life - DR. ALBAN 2. Jump - KRIS KROSS 3. The one - ELTON JOHN 4. Tebi - POP DESIGN 5. Joy - SOUL 2 SOUL 6. Adijo mare - BRANE DRVARIČ 7. Please don't go - DOUBLE YOU 8. Ko si nor in mlad - AGROPOP 9. Ne pozabi me - CALIFORNIA 10. Sanje - ALENKA GODEC PREDLOGI: TUJI: VAŠ: Too funkv - GEORGE MICHAEL NAŠ: Don't let it... - ADEVA DOMAČI: VAŠ: Greh - SOKOLI NAŠ: Ritem srca-F + Med skladbami, ki ste jih včeraj slišali, oz. ste jih pravkar zgoraj prebrali, izberite tri, ki so vam najbolj všeč in jih vpišite na kupon. Pripišite še dva vaša predloga in naslov, ter vse skupaj pošljite do torka, 18. avgusta na naš naslov: RADIO TRŽIČ, BALOS 4, 64290 TRŽIČ. Nagrado bo ta teden dobila ALENKA KRT, Ul. 4. oktobra 29, 64207 CERKLJE NA GORENJSKEM, kaj je dobila, pa ste slišali že včeraj. LEP POZDRAV DO PRIHODNJEGA ČETRTKA IN PETKA JERNEJ J. IN JEKICA G. (KUPON ŠT. 14) RAD OEftflH Predloga: Tuji Domači Naslov brother STREICHER šivalni, p I e t i 1 n i in ovverlock stroji za gospodinsjtvo in industrijo SEJEMSKA PONUDBA! Kranj, 14. - 23. avgusta BROTHER 530 OVVERLOCK stroj neto DM 698.- BR0THER VX 860 šivalni stroj z 10 programi in ovverlockom neto DM 487 - BR0THER B 652 industrijski CIK-CAK stroj, glava NETO DM 1.146- CELOVEC, center, 10. Oktoberstr. 24 Tel.: 9943-463-513648, fax 9943-463-513648 AVTO ŠOLA ing. HUMAR ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek teČa|a bo v ponedeliek 17. 8. 1992 ob 18. url VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF In motornem kolesu YAMAHA S? 311-035 OBVESTILO !!! Firma STREICHER iz Celovca, 10 Oktoberstr 24, razstavlja tudi letos svo|e prodajne produkte na Kranjskem sejmu od 14. do 23. avgusta 1992. Kot tudi vrsto let doslej, boste imeli tudi tokrat priložnost spoznati najnovejše tehnične novosti. Firma STREICHER vam nudi šivalne, pletilne in likalne stroje vseh znamk kot na primer PFAFF, BROTHER, SINGER, ELNA, BERNINA itd Samo po sebi razumljivo je tudi, da vam je pri firmi STREICHER na voljo tudi celoten servis m tudi vsi nadomestni deli za vse pletilne, šivalne in likalne stroje Za čas sejma v Kranju je pripravila tirma STREICHER posebno akci|o Na vse veljavne cene, ki so tako ali tako izredno ugodne, dobite na kranjskem sejmu ob naročilu kateregakoli stroja še dodatnih 10 % popusta!!! Poleg tega pa vam firma Streicher nudi za skoraj vse stroje navodila v slovenskem jeziku. Dejstva govorijo, da se je trud za želje strank v vseh preteklih letih splačal Veliko število zadovoljnih strank je za to najboljši dokaz Prepričajte se tudi vil KOČA NA STAREM VRHU je zopet odprta Nova oskrbnica, gospa MIRA vabi planince, Iportmke. družine in večje družbe na prijeten postanek OB DOMAČI HRANI IN PIJAČI! PIKNIK ZA "VSE" PRIREJAMO v soboto: 15. avgusta 1992 TEL: 064/65-007 __ ICDOPING d.d. 1 PE Celovška 264, UUBUANA Tel. 061/19-20-22, 19-22-88, Fax: 061/19-23-85 MOŽNOST IN PRILOŽNOST NAJCENEJŠE TA HIP IN VSA VOZILA DOB/TE NA KREDIT LADA SAMARA 1300/3v _ LADA SAMARA 1500/3v 498.300 SIT 526.600 SIT LADA SAMARA 1300/5v 566.300 SIT LADA SAMARA 1500/5v 594.500 SIT LADA KARAVAN 1500 460.000 SIT LADA NIVA 1600 571.000 SIT Cene so brez prometnega davka. ZASTAVA KAMIONI i VE C O do 15 °/o popustom DOSTAVNA VOZILA f* O L Y 9 5 °/o popusta vozila iz prog rama V U G O CDOPIMG d.d. zagotavlja za vsa vozila, ki jih prodaja pri kar 23 prodajalcih po Sloveniji tudi garancijo in servis. NE PREZRITE NE PREZRITE NE PREZRITE Presolili smo so na Celovško 26-4 V^Tel.: 061/19-20-22, 061 /t9-22-88, Fax: 061/19-23-85 OBRTNA ZBORNICA SKOKJA LOKA Spodnji trg 2 64220 Škofja Loka Obrtna zbornica Škofja Loka zaposli PRIPRAVNICO *a določen čas s končano V. ali VI. stopnjo izobrazbe ekonomske ali druge smeri, z veseljem do dela z računalnikom. Pisne ponudbe s potrebnimi dokazili pošljite na naslov: Obrtna zbornica Škofja Loka, Spodnji trg 2, 64220 Škofja Loka. <3 AVTO SOL A Begunjska 10, Kranj TEČAJ • VSAK PONEDELJEK —U ■S* 216-245 Na podlagi 3 člena Sklepa o podeljevanju Čufarjevih plaket In «'plom sklepa Izvršnega sveta SOB Jesenice, žirija za podelitev Čufarjevih plaket in diplom RAZPISUJE ČUFARJEVE PLAKETE IN DIPLOME ZA LET01992 Čufarjeve plakete se podeljuje organizacijam in posameznikom za: " Posebne dosežke pri ustvarjalnem in polustvarjalnem delu na Področju kulturne dejavnosti " kvalitetne kulturne dosežke v občinskem in širšem prostoru " dosežke strokovnega in znanstvenega dela na kulturnem področju ^ufarjeve diplome se podeljujejo organizacijam in posameznikom za: ' aktivnost in uspehe na področju organizacije kulturnih dejavnosti ' uspehe, ki pospešujejo kulturno dejavnost na področju propagande in publicitete redloge za podelitev lahko dajo občani, kulturne in druge organizacije ter društva. p'sne predloge z obrazložitvijo je treba predložiti Občini Jese-n,ce, Sekretariatu za gospodarstvo in negospodarstvo, Jesenice, Titova 78, Žiriji za podelitev Čufarjevih plaket in diplom do J0 septembra 1992. TRGOVINA KRANJ Jaka platiše 17 • igrače: program • uvožene pijače in konditorski izdelki najpriznanejših firm • parfumerija • kozmetika 17ifc>HFJW101Zi in ostalih znanih firm • kompleten program GflfcffU tudl senzorski brivniki in vložki • šolski program • darilni program iz stekla in keramike Delovni čas: 9. -12., 15. -19., sobota 8.-12. ure, tel.: 324-002 VELIKA IZBIRA - UGODNE CENE - PRODAJA NA DEBELO SINDICOM D.O.O. AGENCIJA ZA POSREDOVANJE DELA Spoštovani! Zmanjšanje zaposlenosti in povečana brezposelnost sta narekovala Svetu kranjskih sindikatov ustanovitev podjetja SINDICOM d.o.o., v katerem deluje AGENCIJA ZA POSREDOVANJE DELA. Dovolite, da se vam predstavimo: Agencija si je pridobila "koncesijo" Ministrstva za delo, na osnovi katere lahko z napotnico napoti na delo tudi tiste iskalce dela, ki nimajo statusa dijaka ali študenta. V skladu s koncesijo bomo: 1. posredovali delodajalcem delavce za opravljanje vseh vrst začasnih, občasnih, sezonskih in drugih del; 2. iskali zaposlitev za določene poklicne skupine; 3. iskali možnosti premestitve delavcev. Za osebe, ki bodo morda z napotnico napotene k vam na delo, bomo po opravljenem delu izstavili račun. Osnova za vrednotenje opravljenega dela bodo netto izhodiščni osebni dohodki, opredeljeni v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Manipulativne stroške posredovanja dela bomo zaračunali v višini 8 % vrednosti dela. Naročnik storitev je razen zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, oproščen plačila drugih dajatev. Pri iskanju možnosti zaposlitve in premestitve delavcev bomo z delavci ali podjetniki, ki bodo pri agenciji naročili storitve, sklenili individualne pogodbe. VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE ALI POKLIČETE! Na razpolago smo vam vsak dan od 7. do 11. ure na sedežu Sveta kranjskih sindikatov Kranj, Slovenski trg 3, telefon 213-280, telefaks 213-296. AGENT d.o.o. 64240 RADOVLJICA, Cankarjeva 30 PODJETJE ZA MARKETING išče KOMERCIALNE ZASTOPNIKE za prodajo SOFTVVARE programa na območju Slovenije Pogoji: - srednja šola računalniške smeri ali - srednja šola trgovske smeri - delovne izkušnje na podobnih delih in nalogah Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela po dogovoru. Prijave zbiramo 10 dni po objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Prijve pošljite na naslov AGENT d.o.o., 64240 Radovljica, Cankarjeva 30. Informacije na telefon 064-75-269 od 9. do 13. in od 15. do 19. ure. vezenine bled Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled objavlja prosta delovna mesta za ŠIVILJE (15 kandidatov) Poleg splošnih pogojev mora kandidat za opravljanje navedenih del in nalog izpolnjevati še naslednje pogoje: IV. stopnja strokovne izobrazbe tekstilni konfekcionar II ali šivilja (lahko tudi pripravnik) Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poi/.kusnim delom. S pripravniki bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, to je za čas trajanja pripravništva z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas Ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na naslov: VEZENINE Bled p.o.. Kadrovsko splošni sektor, Kajuhova c. l, p.p. 50,64260 KI ID Kandidate bomo O i/biri obvestili v 15. dneh po končanem roku za zbiranje prijav. Za podorbnejše informacije nas lahko pokličete po telefonu 77-291 int. 20. SREDA, 19. avgusta 1992 PROGRAM TV SLOVENIJA 10.20 10.30 10.30 10.50 11.10 12.00 12.05 12.55 16.45 16.55 17.00 17.50 17.55 18.00 18.10 19.05 19.10 19.20 19.25 19.30 20.00 20.05 21.45 21.50 22.00 22.50 22.53 22.55 22.55 23.20 0.05 Video strani Program za otroke Biskvitki, ponovitev Alice v deželi risb, oddaja TV BiH F. Hebrard - L. VeNe: Amba-sadorkin soprog, ponovitev francoske nadaljevanke Poročila TV Dnevnik BiH, ponovitev Video strani Video strani Napovednik Zločini KGB in glasnost, ponovitev nemške dokumentarne oddaje EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke: Živ žav EP, Video strani Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče EPP Film tedna: Princi v izgnanstvu, kanadski film EPP Tek za obstanek, ameriški kratki film TV Dnevnik, Vreme, Šport, Žarišče Napovednik EP video strani Sova Nenadni uspehi, ameriška nadaljevanka Polnočni klici, ameriška nanizanka Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Video strani 17.40 Sova, ponovitev - Problemčki, angleška nanizanka; Polnočni klici, ameriška nanizanka; Glasbeni utrinek: Franz Von Suppe: Lahka konjenica 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 19.55 Športna sreda: Ziirich: Grand prix v atletiki, prenos 23.30 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.10 Pregled sporeda 8.15 Santa Barbara 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 9.35 He-Man in gospodarji vesolja 10.00 Poročila 10.05 Dobro jutro, Hrvaška 12.00 Poročila 12.05 Glasba, show in cirkus, ponovitev humoristične serije 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko 13.45 Poročila 13.50 Poročen moški, ponovitev angleške nadaljevanke 14.40 The big blue 15.05 1001 Amerika, animirana serija 16.00 Poročila 16.10 Šolski spored 17.00 Ća, kaj, šta 17.10 Am-basadorkin mož, francosko-kanad-ska nadaljevanka 18.00 Poročila 18.05 Videoboom 18.35 Santa Barbara 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Poletne noči na zemlji, švedski barvni film 22.50 Junaki domovinske vojne, dokumentarna oddaja 23.25 Dnevnik 23.50 Slika na sliko 0.35 Poročila v nemščini 0.40 Poročila v angleščini 0.45 Horoskop 0.50 Poročila 1.00 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 17.25 Video strani 17.35 Nova doba: Shuka Nadi 17.45 Izpoved policijskega komisarja, ponovitev italijanskega barvnega filma 19.55 Atletsko srečanje, prenos iz Zuricha 22.35 Poročen moški, angleška nadaljevanka 23.55 Metal mania 0.55 Video strani KANALA 9.45 A shop 10.00 RIS, risanke in spoti 10.10 Male živali, ponovitev 10.30 Dvojno razkrinkanje, ponovitev ameriškega filma 12.05 A shop 12.20 Video strani 19.00 Napoved sporeda/Vreme 19.02 Risanka 19.10 A Shop 19.25 Rolanje s hobo tnico 19.45 A Shop 20.00 Risanka 20.05 Dnevno informativni program 20.30 Vreme 20.32 Kult Ura 21.00 Alamo, 1. del ameriškega filma 22.35 Glasba in plesi Južne Amerike 22.40 Vreme 22.42 Poročila v an gleščini: Deutsche vvelle 23.05 Dnevno informativni program 23.20 A Shop 23.35 MCM 1.00 Video stra TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program 9.05 Heidi in Erni 9.30 Srečanje z naravo 10.00 Mi, ponovitev 10.30 Največji ljubimec na svetu, ponovitev ameriške ga filma 12.15 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja: Skrivnostni voz 13.35 Kung Fu 14.25 Mesto dečkov, ameriški film 15.50 Focus earth 16.00 Jaz in ti 16.25 Safari 16.50 Jaz in ti -poletna igra 17.00 Mini čas v sliki Slovenija 1 20.05 Princi v izgnanstvu, kanadski barvni film Zgodba se dogaja v poletnem kampu za otroke in najstnike obolele z različnimi oblikami rakastih obolenj. Taborišče je organizirano zato, da bi mlade bolnike odtegnili vsakdanjemu življenju, pretirani skrbi njihovih staršev, zdravniški rutini, da bi bili spet otroci in najstniki vsaj tiste počitniške tedne. Seveda življenje v takšnem taboru ne more biti povsem enako, kot bi bilo, če bi šlo za zdrave otroke, toda strokovno vodstvo tabora se trudi, da bi bilo življenje za mlade med počitnicami čimbolj neobremenjeno, sproščeno in zabavno. Tudi kot del sprostilne terapije. 17.10 VVurlitzer 18.00 Cas v sliki 18.05 Mi 18.30 Doktor Trapper John 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Drevo življenja, ameriška melodrama 21.55 Pogledi s strani 22.00 Manekenka in vohljač 23.55 Jenkiji, britanski film 0.00 Dan na sodišču, nemški film 1.25 Poročila/1000 mojstrovin CEKIN TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.45 Čas v sliki 16.55 Leksikon umetnikov 17.00 Napredek z razumom 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Heidi in Erni 18.30 ZarjovL lev! 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Poletno gleda lišče: Kmetija navihancev komedija 22.00 Čas v sliki 22.25 Šport 0.35 Poročila/1000 mojstrovin 1. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa 14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.35 - Misel za dan 14.40 - Z arni-ko med zelišča - 15.00 - Dogodki danes, jutri - 15.30 - Prenos dne-vno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami 16.15 - Od srca do lonca 15.30 -EPP 17.00 - Športni utrinki - 17.10 - Glasbeno popoldne na Radiu Žiri - 18.00 - Novice - osmrtnice - obvestila 19.00 - Odpoved programa - RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj - danes 9.20 - Novinarski blok 10.00 Poročila Radia Slovenija 10.05 Naj viža 10.55 - Pet za pet 11.20 -Halo 92 - 12.15 - Osmrtnice, zahva le 12.20 - Črna kronika 12.55 Pet za pet 13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes 15.30 -Dogodki in odmevi 17.20 - Novi narski blok 18.00 - Gorenjska da nes jutri 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 Nasvidenje jutri - KINO 19. avgusta 5I.NJ.E*R»amer ps,ho1 thril,er V ZADNJEM TRENUTKU ob 18. in 20 uri ZELEZAR ameriški akcijski film JEKLENI KONJIČKI ob 18. in 20. uri ČETRTEK, 20. avgusta 1992 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.10 10.20 10.20 10.30 10.45 11.05 11.35 12.00 12.05 12.55 14.35 14.45 14.50 17.50 17.55 18.00 18.10 18.30 18.35 19.10 19.20 19.25 19.30 20.00 20.05 21.05 21.10 22.00 22.50 22.53 22.55 0.05 Video strani Program za otroke Dimnikarček se potepa po svetu, slovaška risana serija Cvetlični vrt V. Bitenc. Zlati čeveljčki Nekoč je bilo... življenje Ljudje in psi, 10 del Poročila TV Dnevnik BiH, ponovitev Video strani Video strani Napovednik Športna sreda, ponovitev -Grand prix v atletiki, posnetek iz Zuricha EP, Video strani Poslovne informacije TV Dnevnik Program za otroke: M. Mati-četov: Zverinice iz Rezije EP, Video strani Že veste..., svetovalno - izobraževalna oddaja Risanka Napovednik EPP TV Dnevnik, Vreme, šport EPP Druga godba '92 EPP Hollywood se jih spominja, ameriška dokumentarna serija TV Dnevnik 3, Vreme, Šport, Žarišče Napovednik EP, Video strani Sova Dragi John, ameriška nanizanka Polnočni klici, ameriška nanizanka Video strani 2, PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Video strani 17.40 Sova, ponovitev - Nenadni uspehi, ameriška nanizanka; Polnočni klici, ameriška nanizanka 18.55 Modro poletje, španska nadaljevanka 19.30 TV Dnevnik BiH 20.00 V hribih se dela dan ... Od gora k morju, dokumentarna oddaja 20.35 Tomo Česen predstavlja Žensko plezanje 20.50 Večer madžarske televizije 20.50 Smer zahod, dokumentarni film 21.30 Nerazdružljiva prijatelja, krat ki satirični film 22.00 Balet v zraku, kratki dokumentarni film 22.15 Portret glasbenika Laszla Desa 23.10 Video strani l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.15 Santa Barbara, ponovitev ameriške nadaljevnke 9.00 Dober dan, Hrvaška 9.30 Smogovci 10.00 Poročila 10.10 Dobro jutro, Hrvaška 12.00 Poročila 12.05 Princ iz Bel Ai ra, ponovitev ameriške humoristične nadaljevanke 12.30 Jutrofon 13.00 Slika na sliko, ponovitev 13.45 Poročila 13.50 Poročen moški, ponovitev angleške nadaljevanke 14.45 The big blue 15.10 Dak tari, ameriška barvna nanizanka 15.55 Pregled sporeda 16.00 Poro čila 16.10 Šolski program 17.10 Ambasadorkin mož, francosko ka nadska nadaljevanka 18.00 Poročila 18.10 Znanstveni razgovori 18.40 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.30 Da prijetno mine čas: Vladimir Kočiš Zec 21.00 Informativni spored 22.35 TV dnevnik 23.00 Sli ka na sliko 23.45 Poročilo v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop 0.00 Poročila 0.10 Video strani 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.05 Video strani 16.15 Poletna noč na zemlji, ponovitev švedske ga barvnega filma 18.00 Rokomet: Mednarodni turnir prvakinj, prenos iz Varaždina 19.30 Dnevnik 20.05 Svet živali 20.40 Klicali ste, milord. angleška humoristična nanizanka 21.36 Poročen moški, angleška na daljevanka 22.30 Pepsi DJ mag 23.30 Skica za portret: Tonči Petra sov Marović, pesnik 0.00 Video strani KANALA 9.46 A Shop 10.00 RIS. risanke in spoti 10.30 Alamo, ponovitev 1. dela ameriškega filma 12.00 A Shop 12.16 Video strani 19.00 Vreme 19.06 Napoved sporeda 19.25 Rola nje s hobotnico 19.46 A shop 20.00 Vreme 20.06 Dnevno informativni program 20.30 Kanalizator Shovv 21.06 Alamo, 2 del ameriškega fti ma 22.40 Vreme 22.42 Poročila v angleščini 23.06 Dnevno informativni program 23.36 MCM 1.00 Video strani Slovenija 2 21.20 Hollywood se jih spominja - Grace Kelly Najbolj prepričljiva princesa na svetu je bila šest let blesteča zvezda Hollvvvooda. Po ne preveč uspešnem začetku je prišla njena dobra vila v podobi Alfreda Hitchcocka (Kliči M za umor, Dvoriščno okno. Ujemite tatu...). Za film Dekle s podeželja je leta 1964 dobila oskarja. Potem je posnela še filme Mostovi Tokio-Ria, Zeleni ogenj, Labod in Visoka družba. Po poroki se ni več vrnila pred kamere. Monaški princ Rainer se je že pred poroko močno trudil, da bi preprečil predvajanje njenih filmov... TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program; Čas v sliki 9.05 Heidi in Erni 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Mi 10.30 Lov na lisico, ita lijansko-ameriški film 12.10 Vzemi si sonce z mize 12.15 Klub za seni-orje, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.35 Kung Fu 14.25 Družinski dragulj, ameriška komedija 16.00 Jaz in ti, otroški program v živo 16.25 Safari 16.50 Jaz in ti - Počitniška igra 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Doktor Trapper John 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.05 Šport 20.15 Shovv mix: Pozor, kamera 21.50 Pogledi s strani 22.00 Osvajanje divjega zahoda, ameriški vestem 0.25 Čas v sliki 0.30 Horoskop, francoski film 1.55 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.00 1000 mojstrovin 16.10 Leksikon umetnikov 16.15 Šport 17.15 Reke naše zemlje 18.00 Heidi in Erni 18.30 Povej resnico 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače repor taže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 1.20 Poročila/1000 mojstrovin #7 * 4^ Želite kaj sporočiti #Goren|kam in Gorenjem Izberite ti| tNAJUČINKOVITEJŠI ■ nač.n OBJAVO § v Gorenjskem glasu^^ fax 215-366 ^W 4^ fax 215-3« RADIO TRŽIČ 16.00 - Dober dan 16.10 - Obvesti la - 16.30 - Kaj se dogaja okoli nas 16.45 - Morda vas zanima 17.30 Novosti iz sveta glasbe 18.05 - Tr-žiški hit glasbena lestvica 18.55 Pogled v jutrišnji Gorenjski glas 19.00 - Jutri na svidenje l. RADIO žmi 14.00 - Napoved programa 14.15 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj 14.36 Misel za dan 14.40 Obr tniki sebi in vam - 16.00 - Dogodki danes jutri 15.30 - Prenos dne vno-informativne oddaje RA Slove nija 16.00 - Radio Žiri spet z vami napoved programa 16.15 - EPP 17.00 Športni utrinki 17.10 - Lepota not in tonov 18.00 - Novice -osmrtnice obvestila 18.20 Moj svet 19.00 - Odpoved programa RADIO KRANJ 8.00 - Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 Hov ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Gorenjska včeraj danes 9.20 Novinarski blok 10.00 Poročila Radia Slovenija 10.55 Pet za pet 12.15 - Osmrtnice, za hvale 12.20 črna kronika 12.56 - Pet za pet 13.00 - Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 -Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi 16.20 - Skriti reporter 18.00 - Gorenjska danes - jutri 18.20 Na Gorenjskem Par nas (kultura) 18.60 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje jutri KINO 20. avgusta CENTER amer psihol thnller V ZADNJEM TRENUTKU ob 18 in 20 uri ŽELEZAR premiera amer znan fant grozljivke FREDYJEVA SMRT ob 18 in 20 uri _ na GORENJSKEM mm/mm. FJi LOKI in na BLEDU informacije 064/77-910 Ko bom znal blati, bom blav Gorenjski glas... NAGRADNA KRIŽANKA "Veliko v malem" je eno od gesel trgovine OMNIA ŠPORT v Kranju, Cankarjeva 4. Velika izbira opreme in oblačil najbolj znanih firm za šport in rekreacijo in ugodne cene privabljajo kupce od vsepovsod, tudi izven Gorenjske. Prav te dni je v trgovini tudi poletna razprodaja, z ugodno ponudbo pa bodo sodelovali tudi na Gorenjskem sejmu. Za današnjo nagradno križanko je OMNIA ŠPORT prispevala za 1. NAGRADO GORSKO KOLO in še 10 tolažilnih nagrad. Rešitev (kupon na dopisnici) lahko oddate v naši upravi, v TD Cerklje in Škofja Loka ter na našem razstavnem prostoru na Gorenjskem sejmu do petka, 21. 8. 1992 do 12. ure. Javno žrebanje bo isti dan ob 16. uri na razstavnem prostoru OMNIA ŠPORT. JAVNO ŽREBANJE 21. 8.1992 v paviljonu OMNIA ŠPORT na Gorenjskem sejmu v Kranju. Pasji dnevi. Foto: A. Žalar ŠPORTMAttFT KRANJ, CANKARJEVA 4 Danes, ob 21. uri bo javno žrebanje nagradne križanke na terasi hotela GOLF na Bledu. Nastopil bo oktet LIP Bled, za dobro razpoloženje pa bo poskrbel duo Coctail. Čakajo vas tudi presenečenja. Dobrodošli! NIKO GRAFENAUER INTELEKTUALNA HIPERPRODUKTIVNOST Lik intelektualca se časovno spreminja. Doba diktira, vklesuje v "Življenski" ritem teh prestižnih kreatorjev nova določila, nove kode. Nekdaj se je zdaleč videlo, kdo je pesnik: obubožan mož v ponošeni obleki, neobrit, s pajče-vino v želodcu in kroničnim pomanjkanjem denarja. Kar jih je držalo pri življenju, je bil ponos na svoje delo, prvenec ali upanje na ponovni literarni uspeh. Dandanes je to podatek, ki je zanimiv za literarne zgodovinarje, je nekaj, kar spada v register historičnih analov. Sodobnost je iz nekdanjih obubožanih zanesenjakov, intelektualce dodobra meta-morfozirala. Intelektualec je hi-Perproduktivnež. Prisoten je kot teoretik, praktik, torej literarni ustvarjalec in politično angažiran v našem vsakdanu. Če dodam k uvodu v pogovor z Nikom Grafenauerjem, osebno noto, moram povedati, da sem se Z njegovo ustvarjalno totalnostjo srečeval tekom vsega življenja. Bil sem osnovnošolček, ko sem prebral prvo njegovo pesem. Na literarnem popoldnevu sem ga prvič tudi srečal in bil kot otrok na moč presenečen nad njegovo bi-strostjo, saj je nastopil kot resen človek, ki je duhovito odgovarjal na vprašanja iz otroških glavic. Kasneje sem posegal po Grafena-uerjevih zbirkah pesmi za odrasle, po esejih, strokovnih publikacijah. Prišlo je obdobje tajanja enoumnega partijskega režima. Izšla je sedeminpetdeseta številka Nove revije, ki zopet ni šla mimo Nika Grafenauerja... Brez zadrege lahko napišem, da je Grafenauer hiperproduktiven intelektualec. Njegove zbirke so številne, eseji nešteti. Vendar nivo snovi, ki jo zliva na papir, kar mnoge preseneča, ne pada, ne bledi. Dela Nika Grafenauerja so dovolj znana in splošno dostopna vsem bralcem. Kar je čitalcem vedno prikrito, nedosegljivo, neznano, so ozadja, ki intelektualcem požrejo največ psihične in fizične moči in kar je najvažnejše, odločajo o usodi njihovega dela. Nova revija, kjer Niko Grafenauer urednikuje, praznuje jubilej, desetletnico izhajanja. Obelodanjene so tudi pravkar izdane, sveže edicije tega popularnega slovenskega pesnika in esejista, kar je vsekakor pravo morje razlogov, da mu prepustimo besedo. Vsaj trije razlogi so, ki so me spodbudili k temu pogovoru z vami. Najprej naj omenim nedavni 'tid Vaše knjige Tretja beseda, v kateri so zbrani eseji o slovenski Poeziji, potem desetletnica izhajanja Nove revije in naposled knjižico petdesetih pretežno političnih epigramov, ki ste jih izdali Pod nalovom Dramilo. Sem še kaJ prezrl? K temu bi morda lahko prištela tudi prevod nemške pesnice El-Se Lasker - Schiiler v zbirki Li-r'ka, za kar sem letos prejel So-Vl*etovo nadrado. Hvala za dopolnilo. Čestitam. A naJ začneva z jubilejem. Ste glasni urednik Nove revije, ki je 'mela j svojimi publicističnimi Prispevki pomembno vlogo pri Uyeljavljanju slovenske samostojnosti in državnosti. Kakšna so Pravzaprav njena programska iz-n<>dišČu? Nova revija je mesečnik za kul-!Ur«, ki se je /e na začetku svojega izhajanja - to je bilo natanko pred desetinu leti ozna Ha kot revija za mišljenje in Pesništvo. To pomeni, da Sta v ^edišču njene pozornosti k nji Ravnost in filozofija, vendar pa Je v sami naravi take konceptu-11 *- naravnanosti tudi to, da se ne more omejevati le na ti dve j*tvarjalni območji ciovelkega Ull;>. marveč se neogiboma srečuje z umetnostjo in reflek-S|Jo v najširšem smislu. Zato Seveda ni naključje, daje v No-*0 revijo kaj kmalu vdrla vsa lsta problematika, ki se ji teh-f intelektualni premislek ne "ore izogniti - od umetnost mh' socioloških, zgodoviskih, J.ac«Onalnih, ekonomskih, teh p'°'nih do aktualno političnih "drugih tekočih vprašani, s "'^'Miimi danainji čas iz/iva l)(,,,"n., /avest V ta premislek P«4 Seveda še posehe| soi!i|o /a . eve, ki se specifično slovenske n terjajo od slovenskega n ,um-nika, da jih podvrže svoji kri»'lni misli. Nt> i "vomno je največ prahu v javnosti dvignila 57. številka Nove '"''Z«'. Pritiski tedanjih oblastnih I r"ktur so bili občutni povsod, »ko v medijih kot na partijskih ''"tankih. Mislite, da je bila to nekakšna mu ° 1 "tava Slovenije? To je bil nekakšen memorandum, ki bi ga bilo mogoče vsaj od daleč primerjati s stistim, kakršnega je izdelala Srbska akademija znanosti in umetnosti na pobudo Dobrice Ćosića in njegovega kroga v katerem se avtorji zavzemajo za združitev vseh Srbov v etnično enotni srbski državi. 57. številka Nove revije z naslovom »Prispevki za slovenski nacionalni program« - njena urednika sva bila dr. Dimitrij Rupel in jaz, pisalo pa se je leto 1987 - je nastala iz neodložljive intelektualne potrebe, da v jeku vsesplošne jugoslovanske krize, do katere je pripeljala titoistična jugopartij-ska država, pretehtamo položaj Slovencev v tem dogajanju, ki je bilo za nas politično in ekonomsko pogubno, saj so se že dovolj očitno nakazovala znamenja, da se v državi pripravlja velikosrbska diktatura. V čem se je to kazalo? Predvsem v amandmajih k zvezni ustavi, ki naj bi bistveno okrnili avtonomijo republik, kakršno je zagotavljala ustava iz leta 1974. Nadalje v Marko-vičevi brezobzirni centralistični ekonomski politiki, še posebej pa v izvenproračunskem statusu II A in njeni aktivni politi čni vlogi, ki jo je prihranila za se v razpadajoči partijski državi. Nevarnost prosrbske vojaške diktature je bila torej v zraku spomnite se samo ukinitve obeh avtonomnih pokrajin in kasnejšega vojaškega posega na Kosovu, da o drugih tragičnih dogodkih, ki so temu sle dili, niti ne govorim. Vse te črne slutnje so nas spodbudile, da smo pripravili posebno številko Nove revije, ki je z več ključnih eksistenčnih vidikos spicgnvorila o možnostih nase r.i narodnega preživetja. I e pa so se seveda kazale predvsem v političnem pluralizmu in de inoki.H i ji, \ nacionalni suvere nosti in civilni družbi, ki smo jih kot Opcije postavljali nas proti državnemu centralizmu, ideološkemu unitarizmu in partijskemu militarizmu, ki je kmalu dobil svoj nedvomen iz-i.i/ s vojaški stranki (iibanje ZK za Jugoslavijo. Vse to je seveda izzvalo hude politične re- akcije in grožnje s sodnim pregonom. 95. številka Nove revije, ki nosi naslov »Samostojna Slovenija« in je izšla tik prd volitvami 1990. leta, se že docela odrito zavzema za neodvisno slovensko državo. Se vam je takrat ta zamisel zdela neuresničljiva ? V preživetvenem smislu je bil to edini izhod, sa| smo se kot naeija v družbi z drugimi narodi v bivši Jugoslaviji lubstanci- alno vse bolj izčrpavali. Res pa je, da je bila takrat še vedno na oblasti ZK, da je s polno paro ob tuji pomoči deloval Marko-vićev refermistični ekonomski program, ki so ga podpirali tudi številni naši ekonomisti in vlada, da sta tako civilna kot vojaika oblast v Beogradu Sloveniji neprestano grozili s sankcijami in jih tudi izvajali, da je na slovenskem ozemlju in na mejah stala JI.A... Nič ni to- rej ka/alo na to, da bo Slovenija lahko v doglednem času uveljavila svoje državne samostojnosti. Pa vendar ni bilo mogoče razmišljati drugače kot v tej makimalistični smeri (že leta \VW smo pri reviji izdali tudi knjigo di 1 mrla Hribarja slo- venska državnost), četudi bi to v najslabšem primeru naposled privedlo zgolj do nekakšne ohlapne konfederacije. Dogodki v svetu - padec berlinskega zidu, razpad Sovjetske zveze, velikosrbska nacionalistična histerija in podobno pa so nam šli na roko in pospešili proces naše osamosvojitve. Seveda pa ni šlo vse tako gladko, kot se zdajle sliši. Vmes smo doživeli agresijo JLA na Slovenijo in desetdnevno vojno, med katero, kot dokazuje objavljeno gradivo v 11 Ml 14 številki Nove revije, tudi Vaše uredništvo ni držalo križem rok. V Ampak, aktualistični prilogi Nove revije, smo zbrali najznačilnejše in najpomembnejše izjave, pisma, proteste in pozive, ki smo jih v tistem napetem času naslavljali na domačo in tujo javnost ali na vidne posameznike v svetovni politiki in kulturi. Dobivali smo številne odgovore z izrazi podpore. Med vidnimi intelektualci, ki so se odzvali na naše pozive in se pred svetovno javnostjo zavzeli za naša osamosvojitvena prizadevanja, so bila tudi taka foto: Lev Lisjak imena, kot je Milan Kundera, Alain Finkielkraut, Georges ( astellan, Algirdes Landsber-gis, ameriški senator Robert J. Dole in številni drugi. Delali smo noč in dan na treh telefonih in treh faksih. Uredniško skupino, ki se je takrat spontano in brez olajšanja lotila tega prepotrebnega posla, smo sestavljali Drago Jančar, Boris A. Novak, Jaroslav Skrušnv in jaz. Najpomembnejši podvig pa je bila vsekakor posebna publikacija v angleščini, ki smo jo izdali že konec julija 1991 pod naslovom The Čase of Slovenia. V njej smo svetovni javnosti predstavili tako zgodovinsko ozadje kot aktualne razsežnosti, ki določajo položaj slovenske nacije in pogojujejo njeno suverenost, kakršna se lahko izrazi le v samostojnosti in mednarodno priznani državi. Med slovenskimi politiki, ki so knjigo v tem slislu promotivno uporabljali v svojih stikih s tujimi državniki in političnimi predstavniki naj omenim pred-\ iem Dimitrija Rupla, Jelka Kacina, Janeza Janšo in Igorja Bavčarja. Ko sva že pri politikih. Vaši epigrami se večinoma nanašajo na politične osebnosti in politične teme. V njih dramite »našo zaspanost ali naglušnost za etičnost in naš politični oportunizem«, kot piše v uvodu knjižice Tone Pavček. Se to povezuje z Vašim siceršnjim kulturno- političnim an-gažmajem, o katerem sva govorila doslej? Prav gotovo. Svoj čas sem z epigrami redno sodeloval pri pokojnem časopisu Demokracija, ki ga je izdajala opozicija Demos, zdaj pa jih objabvljam v prilogi Ampak. V njih se skušam na zbadljiv način odzivati tako na dogodke kot na izjave in postopke posameznikov v našem javnem življenju. To počnem v prvi vrsti iz psihohigie-ničnih razlogov, hkrati pa me epigramatika tudi zabava kot svojevrstna besedna in duhovna igra. Pisanje o poeziji je nejbrž dosti zahtevnejše in manj vezano na dogajanje v javnosti? Seveda, saj gre tudi za pomembnejše zahteve, kot je kakšna priložnostna izjava nekoga, ki danes še prodaja svojo pamet na političnem prizorišču, že jutri pa ga lahko pobere prva slana. V knjigi Tretja beseda skušam na primerih Prešernove, Jenkove, Kosovelove, kocbekove, Voduškove, Strniševe, Zajčeve in Zagoričnikove poezije osvetliti nekatere temeljne sestavine in značilnosti posniškega doživljanja sveta in seveda tudi poetske artikulacije tega doživljanja. V to optiko se vključujejo tako vprašanja, ki zadevajo razmerje med pesniškim jezikom in nacionalnostjo, kot povezanost eksistencialnega ero-tizma in občutja smrti, tako moč kulturnega spomina kot neposredne skušnje, tako vprašanja smisla kot resnice bivanja, ki ju poezija čutno nazorno, torej v estetski upodobitvi postavlja pred nas. Naštel sem le nekaj pomembnejših tem, s katerimi se ukvarjam v svojih interpretacijah, saj ni mogoče na tem metu obnoviti cele knjige. Kaj pa Vaša poezija? Načrtujete v prihodnosti kaj novega bodisi za mlade ali za odrasle bralce? Pišem, kot mi dopuščata čas in duhovna zbranost. Kdaj bo iz tega nastala pesniška knjiga, ne morem reči. Te stvari mi gredo že od nekdaj počasi od rok, saj zahtevajo kar največjo osredotočenost. Za to pa je potreben sestop iz zunanjega dogajanja vase. Kaj menite o tako imenovanih »režimskih« pesnikih ? Vprašanje za naše sedanje razmere prav gotovo ni več tako aktualno, kot je bilo nekoč, ko so pesniki slavili »režim« in njegove uradne ideologije. Na-izpodbitna resnica pa je, da jim »režim« ne more zagotoviti pesniške vrednosti, zato tudi padejo z njim. Resnična poezija pozna samo svoj lastni »režim«, ki je trajen, ker ni podrejen aktualnim političnim ciljem zunaj imanentnega estetskega in eksistencialnega dogajanja, ki jo vzpostavljata kot poezijo. To pa pomeni, da ne govori ne 0 družbenih sistemih ne o ideologijah, marveč v prvi vrsti o človekovi usodi, kakršna je vpisana tudi v pesnikove individualne življenjske skušnje, Poezija lahko govori smao o tem, če naj bo pristna; takšen pa je tudi njen jezik, ki je estetsko razločljiv od vseh drugih pesniških govoric, brž ko se v njem oglasi prava individualnost. Naj zaključiva ta najin pogovor s kakšnim Vašim epigramom. Prav. Naj bo tale o prenoviteljih: Izvirna prednost slovenske prenove je v tem, da briše za seboj sledove. TOM/\2 KUKOV1CA KOMPAS Hoteli Kranjska Gora, p.o. KRANJSKA GORA, Borovška 100 Vabimo vas na TRADICIONALNI KOMPASOV PIKNIK ki bo v SOBOTO, 15. AVGUSTA od 14.00 ure dalje v JASNI. Pripravili smo pester program: - narodno zabavni ansambel BRANETA KLAVŽARJA - Tofov BOUTIOUE MOPED SHOVV - ŽENSKI PEVSKI ZBOR Kranjska Gora - BOGATSREČOLOV - vožnja s KANUJI po jezeru - RIBOLOV Na tenis igriščih hotela KOMPAS v KRANJSKI GORI pa bo 15. AVGUSTA zanimiv TENIŠKI ŠAMPANJEC TURNIR DVOJIC. Prijave sprejemamo do 14. avgusta na recepciji hotela, telefonska številka 064 88-661! pR|SRČN0 VABLJENI! • televizor GORENJE Diadem 63 cm s teletekstom in videorekorder Gold Star 1295. • televizor GORENJE Diadem 63 cm, stereo, s teletekstom, • motorno kolo TOMOS A 35 L avtomatic, _ • pralni stroj GORENJE 808 BM. *^H^, Os • glasbeni stolp TENSAI - COMPO s CD-jem, •^^^^^^ Ov^ • 80-delna garnitura orodja UNIOR, IjT^tj^^k • kombinirani štedilnik GORENJE K 19, lil ^3 9 tfF^* • videorekorder Gold Star - 1295, • motorna ža9a TOMOS 61 FF, /^^^r " 50 5"de,mn garnitur vrtnega orodja ADLUS, ' ▼ • 100 7 delnih garnitur izvijačev MQ V Merkurjevi poletni nagradni igri sodelujete s kuponom, ki ga prejmete v juliju in avgustu za gotovinski nakup nad 3000,00 SLT v katerikoli Merkurjevi prodajalni Za vsakih nadaljnjih 3000,00 SLT prejmete se en kupon Žrebanje nagrad bo v petek, 4. septembra 1992, ob 18. uri v blagovnici Globus v Kranju. Izžrebane številke kuponov bodo objavljene v Gorenjskem glasu do petka 11. septembra. Izdelujemo, projektiramo in montiramo Komercialne hladilne naprave za gostinske in druge objekte. - hladilne in zamrzovalne omare - hladilnike za gostinstvo - hladilne pulte, tipske izvedbe in po naročilu kupca - hladilno opremo za slaščičarne - skrinje za sladoled in pijače - hladilne vitrine za klasične in samopostrežne trgovine - montažne hladilne in zamrzovalne komore - hladilno opremo za zidane komore - hladilno opremo za hlajenje mleka, za mlekarsko industrijo, Jogurt komore, komore za zorenje sira - hladilno opremo za mesnice in mesno industrijo - večje industrijske hladilnice - hladilne agregate za transportno hladilstvo Klima omare za klimatizacijo poslovnih prostorov in računskih centrov - hladilne centrale za hlajenje vode za potrebe klimatizacije - hladilne centrale za hlajenje tehnološke vode v industriji - klima naprave za avtobus Toplotne črpalke za sisteme: voda-voda, zrak-voda, voda-zrak - naprave za izkoriščanje kondenzacijske toplote pri hladilnih sistemih Izdelke za široko potrošnjo - zamrzovalne skrinje - hladilce mleka - brusilne in rezalne stroje Polhermetične kompresorje in kondenzacijske enote vodne in zračne izvedbe - toplotne izmenjevalnike - ventilatorje Lth 64220 Škofja Loka Kidričeva 66, Slovenija telefon: 064/632-451, telec: 37323 telefax: 064/632881; telegram: ELTEHA MALOPRODAJA - tel.: 064/631-301 fax: 064/631-551 C foto horst Ges-m-b H&Bo KG Domgase 20, KLAGENFUHT /Kodak Prof. DEPO/ TECHNO FOTO HI-FI VIDEO Ljubljanska 1, KRANJ tel. -fax.: 064/211 122 /za hotelom Jelen/ Prvič na Gorenjske sejmu vam predstavljamo programe: # NIKON 0 BRONICA 0 ILFORD 0 KODAK 0 FUJI 0 KONICA 0 POLAROID 0 SONYHI-FI video 0 VSE INFORMACIJE 0 IZDELKIH DOBITE NA NAŠEM RAZSTAVNO PRODAJNEM PROSTORU NA GORENJSKEM SEJMU INFORMATIVNI DNEVI POSAMEZNIH PROIZVAJALCEV SO 0 NIKON 17. in W. 8, 0 KONICA 20. S. 0 KODAK FOTO SERVIS 18. B, in 19, $> 0INFORD BRONICA 22. $ UGODNE CENE FOTO MATERIALA! PREDSTAVLJAMO VAM NAJNOVEJŠI IZDELEK KODAK FOTO CD MKodak mFOTOSERVICE PRVIČ NA GORENJSKEM SEJMU Informacije o profesionalnih KODAK izdelkih dobite na razstavnem protoru FOTO HORST in TECHNO foto Kranj. Informativna dneva za profesionalne fotografe sta 18. in 19. avgusta. PREDSTA VLJA: MANA GER KODAK A V STRI J A KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Letošnjo letino krompirja načenja suša Gorenjski krompir bo letos droben Suša bo prizadela pozne sorte krompirja - Kmetje so zaradi izgube trgov posejali manj Spodnje Bitnje, 12. avgusta - Gorenjski semenski krompir je že nekaj let okužen, letos pa ga je močno prizadela tudi suša. Gorenjski kmetje so letos zasejali nekaj manj krompirja, saj ga bo zaradi izgube trgov na Hrvaškem težko prodati. O problemih letošnje pridelave, letini in cenah smo se pogovarjali s kmetom Darkom Poren-tom iz Spodnjih Bitenj, ki bo letos pridelal nekaj manj kot trideset ton krompirja. Kako kaže letos s krompirjem in kakšne so posledice suše? Tako kot pri ostalih poljščinah se suša pozna tudi pri krompirju. Stebla in cvetovi se zaradi hude suše sušijo, na peščenih zemljiščih je krompir nad zemljo. Opaziti je tudi prehitro zorenje. Če ne bo dežja bo s krompirjem slabo. Koliko krompirja ste posejali letos ? Zgodnji krompir smo že pobrali, pridelali pa smo ga okoli deset ton. Posadili smo sorte desire, reza in erla, ki je bila tudi najboljša. Ker je zgodnji krompir dozorel prej, preden se je začela najhujša suša, je pridelek dokaj dober. Poznih sort smo zasejali nekaj manj kot lansko leto, saj smo ga le težko prodali, ker so se razmere v bivši Jugoslaviji zaostrile in ga nismo mogli več prodati na sosednjo Hrvaško. Tako smo posejali približno petino manj kot lansko leto. Kolikšno pridelavo pričakujete in kakšne težave spremljajo letošnji posevek? Če bi bili vsi pogoji normal- Gorenjski krompir je vsako leto bolj okužen Poleg suše še bolezni ^ranj, KI. avgusta - Vse kaže, da se na Gorenjskem privajamo na Jiovo sorto krompirja, kajti semenski krompir že več let napada borzen obročkasta nelmoza, zaradi katere so kmetje opustili sorto '8°r, ki jo praktično ni več. Kmetje kljub strokovnim priporočilom ne menjajo semen v zadostni količini, letos pa je tudi sicer ugodno e|o za širjenje virusnih bole/ni, ki povzročajo zvijanje listov. ta u8 na srečo ni hila odkri" rnoza, ki že peto leto napada nobena nova bolezen, sicer krompir. Dr. Miloš Kus z Mer-pa Je najhujša obročkasta nel- cator - KŽK jeve raziskovalne / z8«ja brc/virusnih gomoljev v mrežnikih enote, pravi, da je stanje iz leta v leto bolj katastrofalno, zato se je bati da prihodnje leto ne bo boljše. Kmetje kljub temu ne menjajo semen, seveda je odločitev odvisna od vsakega posameznika, vendar se okužba nenenhno širi, zato bo po letošnjem pridelku verjetno marsikomu žal. Kljub temu je interes za nakup semen nekaj večji kot prejšnja leta, čeprav je razumljivo, saj so, ob dokaj nizki odkupni ceni krompirja in dokaj visoki ceni semen, slednja predraga. Sicer so letos na KŽK- jevih posestvih zasadili krompir na okoli 150 hektarih, pričakujejo pa, da bo pridelek semenskega in jedilnega krompirja znašal okoli 3500 ton. Novih sort krompirja ni, razen santeja, ki je novejša. Gre za sorto, ki je odpornejša na bolezni, vendar so jo posejali manjšo količino, ker na trgu še ni trdnih znamenj, da jo je sprejel. Z večjo uporabo nove sorte bi se morda lahko izognili okužbi, je zelo rodovitna in srednje okusna. ni bi pridelali skupno okoli trideset ton krompirja, ker pa bo pridelek močno načela dolgotrajna suša, ga bo verjetno več kot tretjino manj. Nekaj krompirja se je popolnoma izrodilo, precej stebel se zaradi vročine zvija in suši. Semena sicer menjamo vsako leto, elitno seme kupimo, sicer pa semenarimo sami. Krompir je precej prizadet tudi zaradi naletov uši in drugih insektov. Menim, da za okužbe krompirja na Sorskem polju ni kriva onesnažena zemlja in podtalnica, kot trdijo nekateri, pač pa prav številni škodljivci, ki so popolnioma uničili tudi krompir igor. Krompir smo tako kot vsako leto gnojili z umetnimi gnojili in v precej večji meri s hlevskim gnojem. Kako bo s prodajo krompirja in kakšna naj bi bila po vašem mnenju odkupna cena s katero bi lahko pokrili stroške pridelave? Nekaj krompirja bo verjetno odkupila zadruga, kako pa bomo prodali ostalega je za sedaj težko napovedati, ker bo zaradi suše krompir droben in ne vem kdo ga bo hotel kupiti takega. Slišal sem že, da ga kmetje prodajajo tudi po stanovanjskih naseljih, vendar pri nas za sedaj te potrebe še ni bilo, niti nimamo časa, da bi se ukvarjali še s tem. Ne vem kakšna naj bi bila najbolj primerna odkupna cena, vendar če bi dobili vsaj 20 tolarjev za kilogram, bi bilo že kar v redu. Hvala za Gregorič pogovor M. Avtomatski lovilec uši v Šenčurju je edina naprava s katero lahko kontrolirajo nalete uši. Ta trenutek še ni jasno, kam bodo prodali krompir. Med stalne kupce sodi Semenarna Ljubljana, izvoza ni, ker je evropska cena za naše razmere nizka, na Hrvaškem pa zaradi visokih carin naš krompir zaenkrat tudi ni zanimiv. Suša je v večji meri prizanesla zgodnjim sortam krompirja, pozne sorte pa bodo zaradi tega manj kvalitetne, vprašljiva pa je tudi velikost gomoljev. • M. Gregorič Protest gorenjskih konjerejcev j or*'njski konjereja protestirajo in seznanjajo slovensko javnost o nameri gospoda Urkovica, ki naj bi v sklopu llniverze v Ljubljani skrbel za razvoj konjereje, da pre-*• Zrehca pasme hajlinger in norik iz Rodin v drug kraj. Gorenjski konjereja pišejo, da hi hilu • 'eni storjena velika škoda, ker hi alatna ''K'/a, kjer je največ kobil, ostala brez ~rfhcv sem prišel že prejšnjo sredo, k° sva s Potočnikom pripeljal' čolne. Tako so se moji občutki od srede do danes it majO "stabilizirali".... 0 dosežkih obeh čolnov pa ne morem reči drugega kot da sem /.ulovljen, saj je to vendar "spiva v našem veslanju. Prej smo osm> jili v treh letih po eno kolaj'10' sedaj st.i dve I p.un, da se bo ta n.is vrh čimdlje držal, čepl,|S. vem da bo najbrž zelo težko • V.Stanovnik, Foto: P. Kozjek Hokej V sredo start poletne lige Bled, 14. avgusta - Prihodnjo sredo se na Bledu in leseni cah obeti predstavitev najboljših slovenskih hokejskih ekip- 1 kipa državnih prvakov Acroni Jesenice sicer prvo prijate .I' ko tekmo Igri /e danes / VSV Bel|akom, Olimpijl Hertt 111 Bled pa bosta prvi srečanji odigrali prihodnjo sredo. Poleg treh slovenskih moštev bo udeleženec poletne hokejske lige še celovški KAC, ki bo domačin na Bledu PrvJ tekma Bled Olimpija bo v sredo ob l*> uri na Bledu. Acroni Jesenice pa doma s Podme/akjli ob lt> uri gostijo KAC l '8a se bo nadaljevala /e v petek, 21 avgusta #(>s) /O ljubljanska banka PREJELI SMO V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse. ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi Spoštovani! Pred kratkim sem na Radio Kranj poslal članek, ki ga prilagam. Brez odziva. Pa preberem med "Pismi bralcev" dopis Irene Oman. Kakšno naključje! Ona o testisih, jaz o testisih. Se krepko strinjam. Nekatere je čas totalno povozil (na Radiu), pa še vedno mešajo godljo, iz katere že dovolj smrdi. Koliko pa imajo svežih zamisli in idej, pa tako slišimo iz radia, ki tone v enolično povprečje. Brez testisov. Kako naj jih ima "radio", če jih nimajo oni. Dolgo sem odlašal in si govoril, to ne more biti res. Toda, ker sem ugotovil, da je še kako res, sem se odločil, da naslovim do-Pis kar na vašo postajo. Pa poglejmo. Verjamem, da ga boste tudi javno objavili. Ne morem razumeti, kakšen nacionalizem se je prikradel v vse pore te družbe. Tudi med glasbene urednike vaše postaje. So prodali svojo d rušo? Ali jim je bilo prišepnjeno: čim manj "ta južne godbe". Ali bolje nič. Saj bi lahko na prste prešteli skladbe enega tedna, katerih avtorji so tam čez Kolpo. Poden! Prej so vsaj om reševali smrdečo godljo slovenske sodobne glasbe. Glasbe brc: jajc, kakor hi rekli v Črnskem ameriškem žargonu. Razen nekaterih svetlih izjem: Kre-slina in njemu podobnih, ki še znajo izpljunili nekaj, čemur se A« prisluhnili K/e SO VSI dobri "fndi Z juga, ki nimajo mi skuP" s politiko in zablodami yu cirkusa, ki pa delajo dohro god' bo z energijo, ki bi se kako prav Prišla našim "štancarjem" - v glasbi in postelji, če želite. Ali pa Smo res tako sterilna družba, ki I' 'udi dobri bogovi z energijo ne morejo veČ pomagali. SOJ noče. ■fl bi jo motih v njenem cirkuškem šotoru Zato vas prosim: rad bi slišal **snico. Saj /<■ bilo in /<• veliko JUzne uodhc boljše tudi od mar- Mkaterega izdelka z zahoda. Snega izmed produktov brezi-menih stane Ah pa /<' mogoče Slovenija na dobri poti da posta- ne še ena. marginalna, sterilna l'ruzha Nacionalističnih štiri mili,fmc nik Ng Vi.rjl„m.m še ako jim /„, fai m mgja mtl 0 bolj proti jugu. Sai se z roka- mi zakriliti ne moreš, ne da bi prekršil meddržavne sporazume. Ali pa si boste morali vi, ki odločate o "vplivih", če vas prav razumem, ogledati tisto italijansko oddajo, kije bila nedavno na TV o priseljencih v Italijih, ki bogatijo sterilnost enolične družbe. Ali pa naj preberjo članek B. M. Župančiča v zadnji Mladini (z dne 28. 7. 1992). Se komu kaj svetlika? Meni je jasno. Pa naj bo Ekaterina Velika, Parni Valjak ali Nadrealisti. Ali pa se vsi sprašujete, kol mama moje sosede: Zakaj je šel Rade Šerbedžija v Novi Sad? To je naša skupna dediščina. Ustvarjali smo jo vsi. Pognala je marsikatero zdravo korenino. Jaz in mnogi se je ne sramujemo. Pa vi? Ročk and roll ne bo nikdar mrtev. Je ravno rekel Neil Yo-ung. Tudi "ta južni". Pavel Okorn Neupravičene kritike Dostikrat slišim kritiko na račun dosedanje politike gospoda Alije Izetbegoviča. češ zakaj je dovolil, da danes v BiH največ trpi muslimaski narod. Po mojem moramo gledati nazaj celih 50 let. da dobimo kolikor toliko realen odgovor. Takoj po drugi svetovni vojni Muslimani nismo imeli svoje narodnosti V BiH in od takrat se začne načrtno uničevanjem muslimanske kulture in dediščine s pomočjo komunističnega režima. Že po vojni so se nekateri začeli pripravljati na to, kar se danes dogaja na tleh nekdanje Jugoslavije. Malo Muslimanov se je takrat moglo šolati v vojaški šoli. malo Muslimanov ji sploh dobilo službo, za katero je bil izučen in že takrat smo morali kot pravijo "s trebuhom za kruhom" po svetu. Tisti Muslimani, ki so prišli do boljših položajev v BiH. so prišli po plečeti svojega naroda z izdajo svoje preteklosti in svoje identitete. Petdesetletno moralno in duhovno uničevanje muslimanskega naroda je največ krivo, da danes trpi ta isti narod. Pri volitvah se /e to izkazalo, ker je največ Muslimanov glasovalo za komuniste in reformiste v BiH. ko so drugi glasovali za svoje stranke (SDS in HDZ), ne glede na to. kaj SO bili prej. G. Alija Izethe govič. je imel rešitev v BiH, ker mu je ves svet priznal mirno m politično rešitev vseli treii narodov na tleh BiH, vendar kaj. ko to drugim ni ustrezalo. Mnogi kritizirajo, zakaj g. Alija Izetbe-gOViČ ni pripravil svojega naroda na VOJnO v BiH? Ves civiliziran svet probleme rešuje z dogovorom, in tO je prav. pri nas na tleh nekdanje Jugoslavije pa te ena stran s pomočjo nekdanje JI.A. AVGUST TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm), KI ZA AVGUST ZNAŠA 2,00% OBRESTNA MERA PRERAČUNANA MESEČNA LETNA O. MERA O. MERA HRANILNE VLOGE VARČEVALNA KNJIŽICA VEZAVE - do 20.000,00 SLT nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev 50% Rm Rm 5% 7% 8% Rm + Rm + Rm + Rm + 10% Rm + 11% Rm + 13% VEZAVE - od 20.001,00 SLT do 60.000,00 SLT nad 1 mesec Rm+ 6% nad 3 mesece Rm+ 8% nad 6 mesecev Rm+ 9% nad 12 mesecev Rm + 11% nad 24 mesecev Rm + 12% nad 36 mesecev Rm + 14% VEZAVE - nad 60.001,00 SLT nad 1 mesec Rm+ 7% nad 3 mesece Rm + 10% nad 6 mesecev Rm + 11% nad 12 mesecev Rm + 13% nad 24 mesecev Rm + 14% nad 36 mesecev Rm + 16% VEZAVE - nad 10.000 SLT od 10 do vključno 19 dni 85% Rm od 20 do vključno 29 dni 90% Rm VEZAVE - nad 31 do 90 dni od 3.000,00 do 50.000,00 SLT Rm+ 8% od 50.001,00 do 100.000,00 SLT Rm+ 9% nad 100.001,00 SLT Rm + 10% ŽIRO RAČUNI 45% Rm TEKOČI RAČUNI pozitivno stanje 45% Rm dovoljeno negativno stanje Rm + 20% nedovoljeno negativno stanje Rm+48% 1,00% 2,00% 2,42% 2,59% 2,67% 2,83% 2,91% 3,06% 2,50% 2,67% 2,75% 2,91% 2,98% 3,14% 2,59% 2,83% 2,91% 3,06% 3,14% 3,26% 1,70% 1,80% 2,67% 2,75% 2,83% 0,90% 0,90% 3,59% 5,44% 12,47% 26,34% 32,66% 35,18% 36,45% 38,97% 40,24% 42,76% 33,92% 36,45% 37,71% 40,24% 41,50% 44,03% 35,18% 38,97% 40,24% 42,76% 44,03% 46,05% 22,02% 23,45% 36,45% 37,71% 38,97% 11,16% 11,16% 51,61% 86,98% Gorenjska banka d. d., Kranj CAFFE BOUTIOUE Kranj, Maistrov trg 12, obvešča cenjene kupce, da na Gorenjskem sejmu v hali A in v trgovini prodajamo kave MINAS, BAR, TURŠKA, LUKAS s sejemskim popustom. Priporočamo se za obisk in nakup! MERCATOR - IZBIRA KRANJ IZREDNO UGODNO - cement PC 450 - vreča 390,00 SIT + PD, apno vreča 350,00 SIT + PD UGODNA PONUDBA izolacijski materialov tervol in stiropor II. kv. NOVO v poslovalnici v Hrastju: stavbno pohištvo Inles po tovarniških cenah in pogojih ter proizvodni programi Ljubečne Celje po tovarniških cenah. Tel. posl. Hrastje 326-462, posl. Stražišče 312-123. IZBERITE IZBIRO! Zelo ugodno prodamo hladilne skrinje 530 I, cena 38.565,00 SIT + 20 % PD. Plačilo na dva čeka, količina omejena. ALTA PROPAGANDING, Radovljica, tel.: 74-701 dogovarja preko orožja, zato je nelogično pričakovati, da bi se lahko kateri narod sam pripravil na takšno vojno. V zadnjih dveh letih je na območju BiH informacijska blokada proti Hrvaški in Sloveniji, tako da je večina prebivalcev BiH lahko gledala in poslušala samo Beograd, kar je bil še dodaten problem za realno gledanje stvari v deželi. Priznati moramo, da je vse do začetka vojni V Hill večina muslimanskega naroda verjela v nekdanjo JIA. lako da tudi. če bi g. A. Izethegovic imel drugačno stališče do nasprotnikov, je vprašanje, koliko bi uspel. Jaz osebno največ zamerim zunanjim silam, ki vseskozi zagovarjajo mirno in politično rešitev krize, zakaj se ne vmešajo in ne prisilijo vseh Iščemo dealerje /dilerje/ za prodajo gostinske opreme na področju Gorenjske. Informacije na tel.: 061/772-500 - Bre-gar ali Drobnič. MALI OGLASI ^217-960 APARATI STROJI OVERLOOCK privileg, štirinitni, z dokumenti, malo rabljen, prodam. Cena 1100 DEM. ® 70-070 10456 CIRKULAR z elektromotorjem 5,5 KW, prodam. Britof 279. ® 241 483_10533 Prodam barvni TV Philips 36 cm, star pol leta« 323-617 10548 TRAKTOR Store 402, letnik 1985, prodam. Zg. Besnica 14. g 403-106_10550 Ugodno prodam nov ŠIVALNI STROJ. «242-065 10554 KOMBAJN za krompir Grime in SILOREZNICO z nizkim dvižnim koritom, prodam.« 061/375-168 _10563 Prodam PRALNI STROJ Gorenje, star 7 let. Cena po dogovoru. «> 213-952 sirani na pogovor. Če vse to, kar sem naštel, pogledamo realno, mislim, da kritiziranje g. A. Izetbegoviča ni upravičeno. Tisti, ki sedaj z granatami uničujejo vse okrog sebe. tudi otroke, bodo na koncu uničili sami sebe in prihodnost marsikaterega državljana, ne glede na to. katere nacije, če je bil v njihovih vrstah. Na koncu mislim, da je to zelo draga in poučna šola za muslimanski narod, zato prosim, ne delajmo iste napake šc naprej, ampak združimo se, sami s seboj in z vsemi drugimi, ki to želijo in ne kritizirajmo drugih, če smo sami krivi. Na Jesenicah, 27. julija 1992 Ihrahim Smajič C. I. maja 35, Jesenice ELEKTRIČNI PISALNI STROJI S SLOVENSKO TASTATURO das buro T R I M M E L Celovec, Bahnhotstr. 55 ELEKTRIČNI pletilni STROJ Pasat z navijalcem, ugodno prodam, flp 060-163-430 10608 ŠIVALNI STROJ, prodam. Kovač, Vodopivčeva 19, Kranj 10621 ENOVRSTINI IZKOPAČ krompirja Hmezad, Lahovče 4, Cerklje 10645 ŠTEDILNIK, nerjaveč, poceni pr-doam. 323-555 10651 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK, pro-dam za 2.000 SIT. « 241-431 _10655 CD Univerzium, nov, prodam za 300 DEM ali bone železarne Jesenice. ® 802-086 10660 MIZARSKI PONK in ORODJE za modelno mizarstvo, prodam. Pan-grič, Juleta Gabrovška 34, Kranj __ 10671 ZMRZOVALNE SKRINJE LTH, nove, 220 literske, prodam. ^ 621-926 10685 HLADILNO OMARO, majhno (70 I ), primerna za manjšo družino ali vikend, prodam, flf ® 81-435 _10689 SAMOHODNO KOSILNICO, primerno za hribovit teren, prodam. g 70-780_10691 HLADILNIK in SKRINJO, prodam. « 327 560 10693 ETAŽNO PEČ za centralno kurjavo, novo, prodam za 55.000 SIT. flf 45-202 10701 Brako PRIKOLICA, MULTIKULTI-VATOR Honda, ČISTILEC tapisona in vrtno KOSILNICO, prodam. U 211-417_10565 PEČ za centralno Emocentral, pro dam po nizki ceni. ® 632 422, ob 7. uri._10571 ZMRZOVALNO SKRINJO, 300 li-trov, cena po dogovoru, prodam. "5S1 46 172 10584 SLAMOREZNICO s puhalnikom in verigo, prodam. Spodnja Lipnica 36_10597 MULTIPRAKTIK, nov, prodam «■ 46-149 10598 KABINO za traktor Deutz in IZRU VAČ za krompir, prodam. Lahovče 61 10599 GP GRADING KRANJ. GREGORICEVA 19 5-odstotno ZNIŽANJE CEN GRADBENEGA MATERIALA v trgovini GRADING v ŠENČURJU v času gorenjskega sejma za gotovinska plačila nad 5000 SIT Obiščite nas na Kranjski 33 v Šenčurju, ali pokličite po telefonu št. 41-208! S I. REGIJSKEGA TEKMOVANJA MLADIH RAZISKOVALCEV: GORENJSKE ZANIMIVOSTI Sa$a Keržan in Branka Vukotič zQodovina blejskega turizma do leta 1941 EVROPSKO LETOVIŠČE PRED DESETLETJI IN STOLETJI *HCLIJEVO ZDRAVLJENJE i . Kfogo vnaprej začrtan, Pacienti 10 vstajali med 5. in 6, uro, 'K,,r K' sledil daljši »prehod lil K,k|> |e Izbral več izletniških točk v okolici Bleda, (ih razde- P° težavmostnih siopni.ih, ločeno /a moške in ženske, s Sv 'tlsc'1 ic P"inienoval brc/ posluha /a naša domača imena; ,c»rskimi izrazi Na teh i/lctiščih je postavil tudi igrišča /a ba- linanje, kegljanje in druge rekreacijske objekte. Moški pacienti so se pov/peli na vrh Straže, krepkejši pa tudi na vrh nad Polši- co. K zračnim kuram je treba šteti tudi odprte lesene ute - bivališča pacientov Na programu.so bile tudi kopeli, tako v jezeru kot v posebnem kopališču. Za kopanje so uporabljali dva hladna vrelca Kopali pa so se moški in ženske ločeno - v posebnih ka- deh. Meso so servirali le izjemoma proti posebnem plačilu. Po dolgem sprehodu je sledil manjši obrok, temu sončna kopel, zopet manjši obrok, šele \cčerja juha, zelenjava in sladkarije, je pomenila prvi omembe vreden obrok. Okoli 21. ure so pacienti dobili kavo in tohak, oh katerem so lahko poklepetali. Sele tedaj je bila dnevna terapija zaključena. Rikli je tako verjel v metodo svojega zdravljenja, da bolnikom tudi med spanjem ni dal miru. Kot pravi Pipe, so dele telesa pacientov zavili v mrzle obkladke. Komur je bil ta del zdravijega neprijeten, se je obkladkov otresel takoj, ko je zdravniško osebje odšlo. Rikli je torej svojim gostom nudil res posebno in dobro preizkušeno zdravljenje, sa| tudi dr. Karlin trdi, da je bil program ugoden /.i ie\ m.iti/em, debelost, nevrologijo, migrene, nespe-finost, slabokrvnost, bledoličnost, kožne bolezni, bolj&i krvotok. Pi.i\ gotovo je uspeh Riklijeve metode temeljil na tem, daje prisilil svoje goste k naravnemu Življenju V naravi in k skromni naravni prehrani. kljub ipartanskemu dnevnemu redu v zdravilišču si je Rikli pridobil stalne goste, mnogo pa jih je tudi izgubil. Kdor se je pic kršil, je moral zdravilišče tudi zapustiti. Mnogi zdravniki in znanstveniki so Rikli ju očitali nestrokovnost, celo mazaštvo, saj je bi- la njegova metoda za tiste čase revolucionarna. Kljub temu pa je našel precej posnemovalcev pri nas in v tujini. ODNOS DO DOMAČINOV Blejčani se ga ne spominjajo več, razen nekaterih najstarejših, od katerih pa ni moč dobiti točne ocene Riklija. Splošno velja, da je bil čudak, da ni želel stikov z domačini in da se ni hotel naučiti naše govorice. Tudi sam trdi v eni svojih knjig, da pač domačim prebivalcem primanjkuje inteligence, da bi opozorili goste na izredne lepote in izletniške točke Bleda in okolice. Tako je moral priti tujec, ki je skušal te pomanjkljivosti odpraviti in odkriti vse te lepote obiskovalcem Bleda. Blejčani pa so ga z nezaupanjem opazovali, ko je pomanjkljivo oblečene goste vodil po Bledu. Zato ni čudno, da so ga obdelovali na občinskih sejah in ga večkrat opominjali. Tudi z do mačimi hotelirji in gostilničarji ni sodeloval. SPOMINI NA RIKLIJA Rikli je prebil na Bledu celih 52 let. Ko je leta 1906 Rikli umrl, je strokovno plat zdravilišča prevzel dr. Richard Kder - zdravnik z Dunaja, premoženje pa \t upravljal Oscar Rikli, njegov tretji sin. Vilo Rikli - današnjo Me-žakljo - pa je podedoval sin Paul Rikli - po poklicu inženir. Pri gradnji vile je celo sodeloval. Tretji Riklijev sin se je imenoval Arthur. Žena Marija Lederer je bila doma iz. Basla. Oscar je pO smrti svojega očeta počasi likvidiral njihovo premoženje na Bledu. se nadaljuj« BRAZDA d.o.o. POLJŠICA PRI PODNARTU TEL.-70-225 Odkupujemo smrekovo in bukovo hlodovino. Se priporočamo! TRAKTOR IMT 539, kot nov, cena po dogovoru, prodam. g 061/771-259_10708 OSEBNI RAČUNALNIK PC-AT, tip 286, s programi, prodam za zelo ugodno ceno. g 218-563 10711 Ugodno prodam KOSILNICO Go-renje Muta. g51-288 10716 Prodam trgovinsko opremo ter živilsko ter neživilsko zalogo blaga. Kranjc, Ljubno 59, v večernih urah _10723 Več različnih industrijskih ŠIVAL-NIH STROJEV, prodam. g 725-326 _10739 HIDRAVLIČNO STISKALNICO za vroče forniranje. Plošče so električne, dimenzij 2.500 x 1.300. Firma Hofer, cena 12.000 DEM g 47-350_10755 VITELJ TAJFUN, 3 tonski,prodam, g 725-563 10764 ŠTEDILNIK Iskra Corona, prodam za polovično ceno. g 73-559 ____10781 GATER OSAR 56, prodam. g 41-615 10785 GLASBILA KLAVIRSKO HARMONIKO, 80 basno, prodam. Kalan, Žabnica 27 _10581 GR. MATERIAL BETONSKE STEBRE za ograjo, di menzije 13x13x205 cm, zelo ugodno prodam 631 083 10541 SMREKOVE PLOHE, suhe, pro-dam Kalan, Žabnica 27 10582 Več dobro ohranjenih lesinih VRAT s podboji, cena po dogovo ru, prodam g 82-210 10601 AMATURNE MRELE za betonsko ploščo, prodam. Kos 4000 SIT. g 50 739_10617 SUHE HRASTOVE DESKE, debeli ne 25 - 30 mm, prodam. g 061/614 201 10624 2 NOVA RADIATORJA Jugoterm 650 in 1200, poceni prodam g 67 019_10637 REZAN LES, smreka, jesen, če šnja, javor in oreh, prodam g 65 325 _10644 nov, prodam t 44 647 10682 SMREKOV rezan suh LES za ostrešje, s prizmami 8 cm, plohi in deskami dveh dimenzij, prodam. g 79-412_10768 STREŠNO KRITINO Dravograd, si-vocementne barve, prodam Bele-har, Belehai^eva 18, Šenčur 10783 IZOBRAŽEVANJE KNJIGE za 6. razred OŠ, prodam, g 327-155 10532 INSTRUIRAM matematiko in fiziko, uspešno in poceni. g 241-278 _10629 ZEMLJEPIS za 7. razred, prodam. Vičič, Planina 37, Kranj 10684 KUPIM_ HLODE, smrekove, borove in me-cesnove, kupim, g 64-103 10515 Večjo količino SMREKOVEGA LE-SA, debeline 8 cm, 1. kvaliteta, lahko tudi sveže, kupimo. Plačilo takoj, "g 061/662 543 10537 Kupim traktor Tomo Vinkovič od 20-21 konjskih sil. g 697-039 10547 KARAMBOLIRAN YUGO 45 ali 55, letnik 1989 in mlajši, KUPIM, g 73-319_10576 BUKOVO HLODOVINO, kupim, g 621 -275, Škofja Loka 10588 TELETA simentalca, starega 1o dni, kupim« 217-062 10622 GARDEROBNO OMARO, temno, visoko, za garderobo in čevlje in prenostni električni RADIATOR, lahko je keramični ali na olje, ku pim g 327-524 10692 KNJIGE, za 7 razred osnovne šole, kupim, g 49-262 10712 Vse vrste HLODOVINO, kupim. Tr šan, Hraše 14, Smlednik 10747 SMREKOVO HLODOVNIO, odku-pujemo. Švelc d.o.o Tržič, g 58 094 10767 LOKALI PROSTOR primeren za trgovino ali gostinstvo, oddam v najem Re laciia Žiri - Idrija, g 692 194 10702 Italijansko športno KOLO, prodam, g 876-179 10593 MOTOR MZ 250 ETZ ter lita platiš-ča za JUGO, prodam. g 802-574 _10613 SOBNO KOLO, prodam za 200 DEM, g 216-903_10640 MOTOR 14 mk malo vožen in moško KOLO, ugodno prodam. Mošnje 8/a, Radovljica 10643 ROGOVO KOLO Junior, dobro ohranjeno, prodam. Žeje 15. "S" 70-311 10654 GORSKO KOLO, prdam. g 622-182 10656 BT 50, prodam. Žirovnica 57. g 802-726 10664 MOŠKO KOLO Rog, na 5 prestav, prodam g 70-204 10680 Dekliško ŠPORTNO KOLO na pre-stave, ugodno prodam. g 801-308 10710 2 kvad. m smrekovih PLOHOV (5 m), prodam, g 403-686 10772 OBVESTILA ARMAL PIPE, po nizki ceni. g 801-166_10709 PEČARSTVO Alojz Kropar vam napravi vsa pečarska, keramična, marmor, stopnice, tlakovanja, večja količina popust do 20%. g 213-446, od 19. do 21. ure 10726 Obnova trakov za tiskalnike! NON-STOP. g 061/576-078 10743 OBLAČILA 3 LISIČJE KOŽE, dokončno narejene (kučma in vratnik), prodam, g 67-159, Rudno 3, od 15. ure dalje _10497 POROČNO OBLEKO, belo dolgo, št. 40-42, prodam Kalan, Žabnica 27 _10580 POROČNO OBLEKO, belo, dolgo, številka 40, prodam, g 218-436 Veliko lep ih OBLAČIT za otroka starega okrog dveh let (bundica, hlače...), ugodno prdoam g 214-189 10663 MOŠKO in ŽENSKO, poročno obleko, prodam, g 66-421 10775 SUHA mešana DRVA, prodam, g 68 011 10686 RAUSCH B0R0VLJE Klagenfurterstr. 42, Tel. 9943-4227-3745 • PRODAJA VOZIL, svetovanje v slovenščini • NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA - tudi rabljeni t DODATNA OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV VALOPLAST, beli, Šifrer, Žabnica 41, * HRASTOVE PLOHE, kvalitetne, cca 10 kub m, prodam g 214 072 10683 3 000 kosov nove strešne OPEKE Kikinda, model 333, prodam g 79 726 10698 V najem oddam skladišče v Na klem g 50 852_10714 V centru Kranja prodam LOKL 26 kvad. m. g 328-478, od 19 do 21 ure 10742 KOLESA AVTOMATIK A3 Sj, letnik 1989, ohranjen, prodam Cena 350 DEM g 77 040 10564 OTR. OPREMA OTROŠKI VOZIČEK Peg, v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni g 802 061, popoldan_10648 KOMBINIRAN otroški VOZIČEK Peg, ugodno prodam g 73 697 OSTALO FOTOKOPIRANJE • SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA • PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA • PRODAJA PISARNIŠKE OPREME • PRODAJA PISARNIŠKIH POTREBŠČIN • PRODAJA ŠOLSKIH POTREBŠČIN • PAPIRNICA ZVEZEK A4 Od 80 do 145 SLT SVINČNIKI od 14 do 31 SLT KERAMIČNI SVINČNIK 255 SLT ZVEZEK A5 od 50 do 70 SLT Kompletni program pisal PILOT! Pri nakupu nad 3.000,- SLT vzamemo dva čeka! GREGORČIČEVA 6 (ZA GLOBUSOM), 64000 KRANJ TEL 064/213-162, ODPRTO 8. - 14., 16. - 19. ure, SOB 8-12. ure ZRAČNO PUŠKO Slavija, prodam za 7000 SIT g 061/612-341 10468 Prodam dve dolgi beli POROČNI OBLEKI, št 38 40, 40 42 g 421 583 10559 KABINO za traktor Same Delfino, novo, ugodno prodam g 061/612 972_10566 RDEČ KORENČEK, RDEČO PESO in PRTRŠIU, prodam g 061 841 059_10586 Ustrojeno govejo KOŽO, 4 kvad m, ugodno prodam g 725-690 SUHA kostanjeva DRVA, 7 kvad m, prodam g Draga 18, Škofja Loka 10590 M F ŠANA 68 475 DRVA, prodam g 10630 POLSUHA bukova DRVA, prodam g 78 636, po 19 uri 10634 POSOJILO okoli 5 000 DEM nujno iščem Obresti po dogovoru Šifra DOBER PLAČNIK 064/213-581 Pokličete lahko vsak dan, razen srede, od 16. do 18. ure tudi ob sobotah, nedeljah, in praznikih na CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ Darja Lidija Mojca SUHA BUKOVA drva, prodam g 66 128_10642 13 col GUMIVOZ, prodam Glinje 8, Cerkhe 10647 ZEPTTER 68-135 POSODO, prodam, g 10697 PRIKOLICO za prevoz poškodovanih vozil - metuljček in TOVORNO prikolico 140 x 180, prodam. Krt, U. Četrtega oktobra 29, Cerklje 10699 Prodam novo g 421-646 AVTO PRIKOLICO 10717 INFRA (bivši Motomat), CELOVEC Siebenhiigelstr. 15, tel. 9943-463-23350 (Pred železniškim podvozom levo - 800 metrov) . - MEHANIČNI DELI za vsa vozila Vsi deli za generalno popravilo bencinskih in dieselskih motorjev za avtomobile, tovornjake, traktorje in gradbene stroje. GOVORIMO SLOVENSKO! AVTO PRIKOLICO za prevoz konj, prodam, g 421-576 10759 KOTELJ za žganjekuho, od 120 -150 litrov, kupim, g 79-953 10784 PRIDELKI KROMPIR, krmilni, prodam. Žabnica 57, g 44-562 10707 Gasilsko društvo Šenturška gora organizira "VELIKO VRTNO VESELICO S TEKMOVANJEM HARMO-NIKAŠSV za veliko nagrado Šen-turške gore - 23. avgusta ob 13. uri. Prva nagrada za mladince do 15. let 200 DEM, za člane nad 15. let 300 DEM! Podelili bomo tudi priložnostne nagrade. Prijave sprejemamo v Gostilni Pavlin ali eno uro pred pričetkom tekmovanja. Na veselici po tekmovanju vas bo zabaval ansambel BRATOV PO-LJANŠEK. Bogat srečelov! Vljudno vabljeni! 10744 POZNANSTVA Spoznati želim DEKLE za skupno življenjsko pot. Dopolnil sem 50 let, živim sam na majhnji kmetiji, ki je vsa na ravnem. Sem brez obveznosti. Šifra: TVOJ FANT 10606 UUBUANSKA ZAVAROVALNICA d.d. ZAVAROVALNA AGENCIJA ZAS. ŠTIHOVA UL. 20, 61113 LJUBLJANA, TEL.: 061-117-059, 116-092. KER ŠIRIMO SVOJO TRŽNO MREŽO TUDI NA P0D0RČJE KRANJA IN GORENJSKE, VABIMO K USPEŠNEMU SODELOVANJU VSE AMBICIOZNE SODELAVCE. PRIČAKUJEMO VAŠE CENJENE PONUDBE. Belo usnjeno SEDEŽNO GARNITURO (dva troseda + fotelj) Me-blo, masivno črno pisalno MIZO 180 x 90 in FOTELJ master - Stol Kamnik, ŠTEDILNIK Corona - ros-frej (3 plin, 1 elektrika) in kuhinjske ELEMENTE črne barve. Garderobno OMARO z drsnimi vrati - naravni les, kompletno SPALNICO v rjavo - drap barvi, g 51 104, zvečer 10765 SPORT Prodam skoraj nov GUMI ČOLN Maestral 9 z motorjem Tomos 4,8. g 82-489_10732 Prodam SURF HI-FLY 111 ter moško športno KOLO. g 324-979 POSESTI KUPIMO, PRODAMO in ZAMENJAMO več različnih hiš, novogradenj in parcel na Gorenjskem. APRON NEPRREMIČNINE KRANJ, Likozarjeva 1/a, g 064/214-674, torek in četrtek po poldan, sredo in petek dopoldan 10517 NJIVO 1600 kv.m., v Vogljah pri Šenčurju, prodam. Njiva je 1. klase g 41-304. Gasilska c. 25, Šen čur. 10535 NEZAZIDLJIVO parcelo z brunari-co, 1270 kv.m., na Kokrici, prodam Cena 20000 DEM g 242-754 _10539 Delavnico mizarsko, oddaljeno 5 km iz Kranja, oddam v najem g 48 028 _10551 TRAVNIK v Škofji Loki za gradom, 1600 kvad. m, prodam, g 621 492 __10561 Na lepi sončni legi pod Šmarjetno Goro pri Kranju, prodam VIKEND PARCELO z že postavljeno bruna rico. g 327 473 ali 211 752 ali 211 787 10567 NOVEJŠO HIŠO v Kranju zame-njam za hišo ali več stanovanj v Škofji Loki, oziroma prodam g 401-197 10604 HIŠO, v Dvorjah prodamo ali za menjamo za Kranj, Škofja Loka, g 214 912_10611 HIŠO z vrtom, primernim za obrt, prodam Britof 226, g 43 007 _10678 Prodam zidan VIKEND v Zg. Besni cig217 919 10734 RAZNO PRODAM Prodam GAJBICE. g 70 366 Prodam GAJBICE. Frelih Posavec 64, Podnart Janez, 10558 DRVA meterska, razžagana z dostavo, žaganje tudi na domu g 325 488 10562 Novo MOTORNO KOLO Tomos Colibri, novo MOTORNO ŽAGO Husquama, nov MOTOR za čoln 4 KS, novo ŠKROPILNICO Tomos, ugodno in poceni prodam, g 83 933_10579 ZRAČNE TULJAVE in poročno OBLEKO, številka 40, prodam, g 40 422 10619 STOJEČ KAMIN, tri vrtne GARNI TURE in BILJARD, prodam g 74 809_10667 PRALNI STROJ Končar, mini KU-HINJO Bauknecht in BOJLER, 10 literski, dobro ohranjeno, prodam. g"76-513, med 8. in 9 uro 10696 2 pony kolesa in barvni TV Gorenje starejši, prodam, g 213 523 10735 Stojalo za sušenje preila, prodam g 327 524 10736 Prodam OGLJE Pot v Stražišče Bitnje 57, 10737 LEPO OHRANJENE omare (maha gonij) in novo KITARO, primerno za začetnike, prodam g 620 817 Prodam ŠPORTNI OTROŠKI VO-ZIČI K MAKI I O, Stal 2 meseci Cena 4 000,00 SIT. (iašperšič. 216-080 Sintschnig CELOVEC, Sudbahngurtel 8, tel.: 9943-463-321440 (blizu glavne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO GLAVNI ZASTOPNIK FORDA V CELOVCU • za vaš avto se bomo potrudili • vedno velika zaloga in ugodne cene vozil • veliko skladišče originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme • vsa dela opravljajo perfektno izučeni mehaniki in kleparji v najmodernejši delavnici V bližnji okolici Škofje Loke vza mem v najem primeren prostor za konja z manjšim pašnikom g 311 -684_10745 ZAZIDLJIVO PARCELO, 800 kvad m, prodam g 218 639 10757 PRIREDITVE Gasilsko društvo Žabnica prireja v soboto. 15 avgusta 1992, ob 19 uri veliko VRTNO VESELICO Za razpoloženje bo poskrbela Helena Blagne s svojim ansamblom V ne deljo, 16 avgusta ob 16 uri bo SLOVESNA IZROČITEV novega ij.iMkktKj.i prapora Po proslavi bo velika VRTNA VESELICA z ansam blom Don Juan Obe prireditvi bo sta pod lipo na Miklavževem vrtu Vabijo gasilcil Vstopnine Nil 10569 KONEC TEDNA VAS VABIMO V CERKLJE POD JENKOVO LIPO V SOBOTO VAS BOSTA ZABAVALA BENČ IN TOMO V NEDLEJO PA POD DESIGN 10770 Nove DELE za JUGO 45 (zadnja vrata, oba blatnika in odbijača) ter dve GUMI za večji avto, novo MO TORNO ŽAGO Tomos Husqvarna (meč 51 cm), prodam, ter iščem zazidljivo PARCELO ali starejšo HIŠO na relaciji Kranj Jesenice g 78 943, po 16 uri_10779 Novo Vi T Ferotherem t;ksp PO SODO, ČRPALKO, 13 RADIATOR JEV Jugoterm in 5 kril za VRATA, prodam g 45 729 10780 STAN. OPREMA Termoakumulaci|sko PEČ 3 KW, malo rabljeno, ugodno prodam g 213 209_10556 SEDEŽNO GARNITURO iz blaga72 kosa JOGI 200 x 100, otroški JOGI, ZAMRZOVALNO SKRINJO 210 I, prodam Ogled na Storžiiki 26, (Drulovka) 1 OS/!) STARO pojstelno POHIŠTVO, pro dam g 66 347 ll>6<)!> PREMOG zelo ugodna cena • lignit kocke 6.000,00 SIT, kosi 6.500.00 SIT • rjavi premog kosi in kocke 9.800,00 SIT cene veljaio za Kranj in okolico GARANTIRAMO KVALITETO1 Prevoz brezplačen za 31 m več MOŽNOST PLAČILA NA DVA CEKA TAMARCEK d.o.o., Kranj 064-215-047 STORITVE KROVSTVO, KLEPARSTVO, PLESKANJE žlebov in napuščev. Opravljamo z garancijo, po celi Sloveniji, g 061/110-089 8519 Izdelovanje ŠTAMPILJK in ZlX TOTISK, v Kranju, Slovenski trg I (delavski dom), na zalogi štampilj-ke "IZJAVA" ZA NAROČILNICE." g 064/217 424, sprejem naročil vsak delovnik od 8 do 14 ure 9l7jj ČISTIM talne obloge, oblazinjeno pohištvo, steklene površine in atv-to sedeže, po konkurenčnih ce- nah. g 064/632 437_10187 EMAJLIRANJE kopalnih in tuš Kadi z uvoženim materialom, garan- cija 2 leti, g 66 052_10255 ZASTEKLITEV BALKONOV in te ras naročite na g 75-610 1047« ŽIČNE MREŽE za ograditev vrto* tenis igrišč, sejanje peska izdelu; jem. Po dogovoru izvršim tud' montažo. Frilc, Zevnikova 5/8. Kranj, g 217-937_10488 POPRAVILO električnega orodja. Blac deker Iskra. Kodrič, 403-153_JO?32 OTROKE, varujem na svojem domu. Ankica šilar, Benedikova 34 Kranj, g 310 074 1063* ARMAL 801 166 pipe po nizki ceni • 10638 ŽALUZIJE, LAMELNA Pošljemo prospekt t* ROLETE. ZAVESE 061/342 464 ah 061/342 703 10650 ob- POPRAVIM, pralne stroje ter novim hitro in počni, g 74 809_^ CITROEN AVTOODPAD, rablja"' deli in gotovinski odkup nevozn' vo/il CIlHOf N g 1)91 'Mi; i(,f)/ OPRAVUAM PREVOZE do J1 oseb g 65-461__ EMAJLIRANJE kopalnih in tuš kadi, z uvoženim materialom, gar8fl« cija 2 leti g 66-052_l07Jj> ČISIIM itison sode/nt; ijarmtu'^ Ipd g 212 277_ lO^B! STANOVANJA OPREMLJENO dvosobno stanovanje v Kranju, Jesenicah ali Ra". vl|ici s predplačilom DEM, družina Prednost: ogrevanje led 1' šče to- pla voda g 222 188 19 uro (pizzeriia Prešernovhra KUPIMO, PRODAMO n NJAMO več različnih stanovanj' Gorenjskem APRON NEPRE^' ČNINE KRANJ, Likozarjeva 1/a' g 064/214 674, torek in četrta* popoldan srirdo in ptrtuk d°P() dan____J^5 Zamenjam pritlično DVOSOBNO stanovanje v individualni hlli ; 9 ražo v Kranju, za lastniško l)v0S"be no stanovanje z garažo P0"!1^ pod šifra NAJRAJE KRANJ SUn LIJEVO NAS __J2fT Kupim v...... MANOVAN II v lijevem nasel|u in okolici ali *• njam z večjim z doplaci'0 g 325 301, po 20 uri __ GLASBO za ohceti, 421 498 nudi trio g 10774 POSLOVNI STIKI NUJNO potrebujem posojilo 10 000 DEM za eno leto Ostalo po dogovoru g 52 255 10703 NEMŠČINA ■ poletna šola - Dvotedenski tečaji za osnovnošolce, srednješolce in odrasle Inf. po tel.:621-998. KON, Podlubnik 253, Škofja Loka Petek, 14. avgusta 1992 OGLASI, MALI OGLASI 31. STRAN + GORENJSKI GLAS Iščemo kreativne in dinamične SODELAVCE za prodajo uvoženih energetsko varčnih proizvodov na področju Gorenjske. Plačilo takoj - odlično! Ponudbe pod šifro: "PHILLIPS" STANOVANUJE, nujno potrebuje mlada družina, g 79-513 10595 GARSONJERO, neogrevano zamenjam za ogrevano, g 215-344 __10596 DVOSOBNO stanovanje na Bledu išče družina. Šifra: NUJNO 10610 ENOSOBNO stanovanje, oddam v Podlubniku. g 622-416 10612 ENOSOBNO družbeno stanovanje, 42 kvad. m, zamenjam za večje, g 328-269_10626 GARSONJERO, išče praktikanka za določen čas v Kranju ali okolici. Plačilo po dogovoru. g 063/29-657, popoldan 10628 Snemanje porok in drugih dogodkov z video kamero, g 312-21.1____ V najem oddam dvosobno STANOVANJE v Kranju, g 242-291, zvečer_10730 Mlada tri članska DRUŽINA maja-me stanovanje v Kranju ali okolici. g 329-650_10754 DVOSOBNO stanovanje, prodam. Sorska 22, Drulovka, stanovanje 6 MANJŠE STANOVANJE v Kranju, vzamem v najem, g 323-782 ___10766 ENOSOBNO stanovanje v prvem nadstropju 18 kvad.m, na Planini H, zamenjam za večje. Zečevič Branislav, Lojzeta Hrovata 8, Kranj 10776 Izoliramo cevi centralne kurjave, vodovodne napeljave, hidroizolacije z mineralno volno, AL pločevino ter drugimi materiali. Branko Rep, Rjava caata 2/a, Lfubl|ana, tel.:485-360 ENOSOBNO, delno opremljeno stanovanje, oddam v Kranju ali zamenjam dvema osebama, g 211 217_10786 VOZILA DELI Rezervne dele za VVARTBURG, Prodam. Škrjanec, Spodnje Duplje 100 10475 VOZILA Mazda 323 1.6, 64 kw, 16 v, ie tn'k 10/1990, metalik, prodam. Ce "JijSOO DEM, g 70-070 10457 EORD TAUNUS, letnik 1976, regi-str'ran do 7.7.1993, dobro ohra nlen, prodam Cena ugodna Mar !!g^jčMilija, Prebačevo 15 10477 fq«STAVA 101 Mediteran' letniK 9°2, novo registrirana, prodam. ^326-694_10538 J^OA 1300 S, registrirana celo le ,0: 'etnik 1986, prodam Gogič, Ru ^jfapeža 30, Kranj._10540 J^odam JUGO 55, letnik 1989, ce 1115900 DEM, g 312-255 10543 ^Odam Z 750, letnik 1982. *J>2-052_10545 £r°dam OPEL ASCONO, 1600 ku-ikov, registriran, spredaj rahlo ll^Tj^boliran. g 70-009 10552 rPHrodam GOLF JXD, letnik 1986, aece barve Brito« 134, g 242 315 ___10553 JUGO 45 AX, letnik 1987, ugodno Plgggm g 325-950 10555 ^flodno" prodam HROŠČA 1300, B9'stnran za celo leto g 327 532 ___10660 °Mvv 316, 15000 km, kot nov. pro za 15000 DEM Luznarjeva 13, 10570 NAULf 4 GTL. letnik 1988, pro-^ g 621 590 10573 126 ' ■ karamholuan ^g 75 062 ^STAVA^ poceni pro 10574 prodam. 10583 letnik 19H4, pri letnik Dr« "V"" 101 GTL. Ietnik 1985, 43 ^oenih 70000 km, prodam g _10577 ,2<) fA-TAV<) P;o«1a„, , OOLFk-^-- dam * n<:ini,li l,,,mk '981, pro ^ffii^lgj. Žabnica 10692 reQi^SWAGEN 1300. I^nik 1976, Prodi an do 65 1995, kot nov, Qam za 2 000 DEM g 47 908 C\r5cr~--—— "),>(,n ^tJ1!!Z____10609 °Pre«IiLT 4'letnik 1985-1 dodatno 422 241' U0°dn° prodam g 1111,14 101 GTL, ' 82 259 10585 1986, 105H!) RENAULT 5, campus, letnik 1988, prodam, g 49-422 10620 ZASTAVO 128, letnik 1988, prevo-ženih 45.000 km, prodam, g 323-573_10625 ZASTAVO 750, registriran do 30. 12, prodam za 600 DEM. g 721-203_10635 JUGO 45, letnik 1986, registriran do 3. 1993, prodam, g 723-148 _10653 VISA 11 RE, letnik 1981, registrira-na do 6/1983, prodam ali zame-njam.g 218-647_10657 PRAGOVE ža ZASTAVO 750 ugodno prodam, g 217-596 10658 GOLF JXD, letnik 1989, garažiran, ŽIVALI dobbro ohranjen, I lastnik, pro- ********* dam. g 242-421 10668 V Škofji Loki iščem dekle za strežbo za šankom, g 632-928 10718 Honorarno zaposlimo delavca za avtomehanična dela. SERVIS ŠTERN.g 323-419_10731 KV PEKA, takoj zaposlim. Dober zaslužek, g 725-326_10738 BUTIK v Škofji Loki honorarno zaposli dobro prodajalko. Deljen delovni čas. g 631-795 10749 Nudim HONORARNO delo - pro-daja sesalnikov, dober honorar. g 329-762_10758 Sportnina, Ljubljanska 4, Bled vabi k SODELOVANJU 4 pripravnike tekstilni konfekcionar II in 4 pripravnike tekstilni konfekcionar-tehnik. g 78-766 ali 78-778 10760 Privanto podjetje sprejme v delovno razmerje več delavcev in delavk. Pogoj: pridnost, volja in želja po zaslužku. Šifra: BIZNIS 10777 RENAULT 4 GTL, letnik 1984, prodam. Križnar, g 632-886 10676 FIAT 126 P, letnik 1978, registiriran do konca leta. Grad 17, Cerklje _10677 JUGO 45, letnik 1982, registriran, prodam. Deljanin, Kidričeva 29, Kranj_10694 SCORPIO z vso dodatno opremo, kot nov, letnik 1985, prodam, g 891-833 10700 R 4 prodam po delih, g 45-349 _10719 Z 101, letnik 1986, registriran celo leto, prodam. Voklo 47 10721 Prodam Z 101, letnik 1977, registriran do 12.7.1993. g 73-345 10722 Prodam AUDI 80 LS, generalno obnovljen, dodatno opremljen, registriran do aprila 1993.Cena 2200 DEM g 328-377_10724 FORD FIESTA, letnik 1985, pro-dam. Zariška 13, Drulovka Kranj _10727 R 5 5V, letnik I990, rdeč prodam, g 241 178 10728 Prodam Z 750, letnik 1984/5 Pre doslje 80_10729 GOLF 5, letnik 1977, neregistriran, prevoženih 150.000 km, prodam, g 57 364 10740 HONDA VF 750 F, letnik 1983, regi-strian do 6. 1993, prodam ali zamenjam za avto. g 218-647 10750 JUGO skala 55, letnik 1989, pro dam g 74-359 10763 VVARTBURG, letnik 1982, registri-ran do 7 1993, prodam g 695 081_10778 SPAČKA Charleston, starega 5 let, prodam, g 51-104, zvečer 10782 RENAULT 4, letnik 1980, ugodno prodam. Vrhovnik, Štefetova 15, Mlaka, Kranj 10787 HYUNDAIY PONY GLS, catchback z dodanto opremo, letnik 1991 g 73 883 10790 ZAPOSLITVE KUHARJA in NATAKARICO sprej me na delo takoj restavracija Vint gar pri Bledu g 725 050 10478 MONTERJA centralnih kuriav, s petletno prakso, iz okolice Škofja Loke in Kranja, pogodbeno zapo slim. g 632 422, ob 7. uri. 10572 KUHARJA za peko pizz, zaposli pizzerija Ajdna iz Žirovnice g 802 224_10594 DELO nudim več akviziterjem za prodajo pralnega praška in tekstil nih izdelkov Ponudbe na g 401 223 ali osebno na naslov Roz man, Podreča 31, Mavčiče 10603 Podjetje išče ambiciozne ljudi za prodajo ameriškega ARTIKLA De iavnik od 10 ure do 12 ure, g 061/199 298, interna 197 10607 ZASTOPNIKA, za tujo firmo, visok honorar v devizah, iščemo g 620 415_10615 KV NATKAR išče redno ali hono ramo delo, g 621 749 10623 če ste brez dela, delo dobite na dom, lep zaslužek Poslati kratek življenjepis na naslov K S Cesta v Rovte 5, Jsenice_10641 IŠČEM zastopnike za Gorenjsko za prodajo KOZMETIKE Provizija 20% g 68-211_10649 DEKLE za strežbo - pripravnico ter KUHARICO, zaposlimo Možna tu di priučitev g 242-653 10662 DEKLE z znanjem in veseljem do dela v strežbi, zaposlim v Kranju ali okolici, g 422-615 10659 ZA DELO v strežbi in vodenje lokala redno ali honorarno zposlim re sno in simpatično osebo. Pisne ponudbe pošljite na LEXIS d.o.o. Huje 33, Kranj__10661 KUHARJA pripravnika ali kuharja začetnika, iščem g 41 700, od 11 do 23 ure_10865 PRIPRAVNIKA /.....>ravl|anj.) t.ij niskih poslov, zaposlimo Prošnje posililo I I II HNIKA Hrasti 75. Kranj 1°673 Poceni prodam mlade PAVE. Za-log 62, Cerklje_10542 Prodam KRAVO frizijko. Jakopič, Lipce 52 10544 Prodam BIKCA simentalca, težkega čez 100 kg. Štefana Gora 3, Cerklje_10546 Prodam BIKCA, težkega 150 kg. Velesovo21 10549 NEMŠKEGA OVČARJA, tri leta starega, z rodovnikom, prodam. g 621-590_10568 TELICO simentalko, 2 meseca staro, prodam. Spodnje Duplje 76 MLADIČE, lovskih terjerjev, ugod-no prodam, g 49-422 10602 VEČ TELET, težkih okoli 200 kg, prodam za nadaljno rejo. g 57-959_10616 TELICO simentalko, prodam, g 43 187 _10618 MLADIĆE, nemške ovčarje z rodovnikom, vrhunska vzrerja, prodam. Bernik, Groharjevo naselje, Škofja Loka, g 620-140 10627 TELICO simentalko, 8 mesecev berejo, prodam Pivka 23, g 48-727 PERZIJSKE MUCKE, mladiče mo-dre barve, prodam, g 421-017 Prodam dva SIMENTALCA od 100 do 120 kg g 421 -806 SVINJO, 60 kg težko, prodam, g 66-317 10639 PERZIJSKE MUCKE činčila in ta-by, prodam po 150 DEM. Bogataj, C na Brdo 19, Kokrica, Kranj 10646 KONJA, starega 7 let, prodam. Podhom49 10669 JALOVO KRAVO, mejnam za bre-jo. g 46-162 10670 NEMŠKO OVČARKO, čistokrvno, staro 11 tednov, prodam, g 891 -660_10672 TELIČKO simentalko, prodam. Šmartno 28 10679 HRČKE, cena 100 SIT, prodam, g 326-815 10681 KRAVO simentalko, težko, v 8 mesecu brejosti, prodam. Sajovic, Mlakarjeva 43, Šenčur 10688 KOZICO za rejo, prodam, g 68-350 10690 Večje število ZAJCEV - francoski srebrec, prodam. Mravlja Anton, Šutna 18, Žabnica, g 44-575 KRAVO simentalko, po izbiri in novo traktorsko ŠKROPILNICO, pro-dam.g 691-156_10704 PRAŠIČE, težke 30 dO 50 kg, pro-dam. Kokrški log 10 10705 KRAVO po izbiri, prodam, g 631-581 10706 Prodajamo RJAVE NESNICE, sta-re 4 mesece. Beleharjeva 49, Šenčur^_10715 Mlade MUCKE oddam, g 329-064 _10733 Kokoši nesnice enoletne prodam za zakol ali rejo. g 632-622 10746 Prodam rabljene AZ PANJE in po-lovičarje g 45-046 petek in sobo-ta po 20. uri_10748 KOZO mladico, srnaste pasme, prodam, g 75-411_10752 PISKE nesnice, 19 mesecev stare, prodam, g 422-027 10761 PRAŠIČE, težke od 30 do 50 kg, prodam - 300 SIT za kg. g 57-280, Pušavec, Hudo 3 10769 TELIČKO simentalko, staro 4 ted ne, prodam, g 65-458 10771 TELICO, brejo, prodam Praprot nao8, Selca_10788 BIKCA simentalca, 3 mesece starega, prodam. Kranjska c. 9, Šenčur, g 41-034 10789 ZAHVALA V SPOMIN Že dve leti v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. 13. avgusta mineva dve leti, od kar nas je zapustil dragi mož in ata FRANC SLUGA ŽALUJOČI: Vsi njegovi ZAHVALA Z grenkobo v srcu dojemamo, da nikoli več ne bo med nami našega ljubljenega moža in očeta EDVARDA KAVČIČA Vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, darovali cvetje in i/ra/.ili sožalje ter sočustvovali z nami, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo Silvu in Marinki za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih, sosedom iz Sorlijeve 13 in 15, sodelavcev ISKRI: - TSD za denarno pomoč ter govorniku /a poslovilni' besede oh odprtem grobu. Zahvala pevcem za zapete žalostinku ter g. župniku za pogrebni obred. ž* Ali .JOČI: Marija, Igor in Gorazd Kranj, 5. avgusta 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, babice in prababice MARIJE ČEBAŠEK Malevževe mame ^ sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem - vaščanom, ki ste sočustvovali z. nami in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Javorniku, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz. Trboj in Nakla ter organistu Tinetu Zevniku. Lepa hvala tudi sosedom, posebno Pangerčevim in vsem, ki ste imeli našo mamo radi in jo v tako velikem Številu pospremili v njen tihi dom. ŽALUJOČI: sinova Jože in Franci /. družinama ter hčerke Mari, Cilka in Milka z družino Smrt stre človeka, spomin na njegovo delo ostane. Po dolgi bolezni in v 80. letu starosti smo se poslovili od našega dragega moža, očeta, deda in pradeda FRANCA KRIŽAJA upokojenega železničarja in borca Prešernove brigade Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se prisrčno zahvaljujemo, ker ste ga pospremili v tako velikem številu v njegov zadnji dom. Zahvala vsem, kateri ste nam izrekli ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala govornikoma Filipu Rantu in Stanetu Bertonclju za njihove poslovilne besede. Prav tako hvala g. Severju za zaigrano 'Tišino". Zahvala pevcem Društva upokojencev Škofja Loka za lepo zapete žalo-stinke. Dr. Zamanovi hvala za njegovo zdravljenje in Občinskemu odboru ZB Škofja Loka in praporščakom. Zahvala Gasilskemu društvu Godešič za častno stražo in spremstvo. Vsem hvala za darovano cvetje in vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. ŽALUJOČI: žena Anica, hčerke: Nika, Milena, Anka in Vanja z družinami, devet vnukov in štirje pravnuki V SPOMIN Če solze bi življenje obudile ohrabrile bi nas in potešile. Če solze bi vsakomur kaj pomenile ne bilo bi groze, žalosti in bolečine. Če politiki solze bi poznali več za zdravje bi in življenje dali če bi, če bi... 14. avgusta mineva dve leti, od kar smo v svetu miru in tišine pospremili našega atija IVANA HVASTI -JOHANA iz Gorenje Save Vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, mu prižgete svečko ali postojite ob njegovem grobu, lepa hvala! Žalujoča in vedno na njega misleča žena Lojzka, sinovi Marjan, Ciril in Janko z družinama in hčerka Jelka s Petrom Kranj, Cerklje, 14. avgusta 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica MATIJA PFAJ FARJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih z nami sočustvovali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom Kališ, sodelavcem, prijateljem, znancem in GG Bled - obrat Bohinjska Bistrica za podarjeno cvetje in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Habjanu, dr. Možga-nu iz ZD Železniki in dr. Mescu iz Nevrološke klinike v Ljubljani, ki so mu v težkih dneh lajšali bolečine. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za pogrebni obred, poslovilni govor in venec organizacije ZB Selca, pevskemu zboru Ratitovec in cerkvenemu pevskemu zboru. Vsem imenovanim in neimenovami še enkrat iskrena hvala! VSI NJEGOVI Kališe, Železniki, Kranj, 31. julija 1992 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, sestre, tete, tašče, svakinje in sestrične MARIJE AŽMAN 1.om ha rje ve mame, roj. 13. 12. 1899 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izražena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se patronažni sestri Alenki in dr. Mohorju za obiske na domu, kvintetu bratov Zupan za lepo petje ob pogrebni sv. maši in za zapete žalostinke ter duhovnikoma za pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala! ŽALUJOČI : Vsi njeni Suha, 31. julija 1992 • Koliko je vreden tolar V menjalnicah so bili v četrtek, 13. avgusta ob 13. ji naslednji: uri teča- menjalnica valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) 55,85 57,60 7,65 8,00 29/36 Aval Bled 55,70 573 7,85 8,10 30/37 Geoss Medvode 56,20 573 7,90 8,15 30/34 Hranilnica LON, d. d. Kranj 55,80 57,10 7,60 7,99 33/38 HIDA - Ljubljanska tržnica INVEST Škofja Loka 56,30 57,70 7,75 8,15 30/33 55,80 573 7,91 8,15 28/34 LB — Gorenjska banka Kranj 55,20 57,50 7,61 8,08 Lorema Bled 55,80 57,20 7,70 8,10 _ Merkur - Partner Kranj 55,50 573 7,88 8,14 25/35 Otok Bled 55,60 57,00 7,88 8,00 33/38 Poštna banka, d. d. (na poštah) 54,17 56,99 7,40 7,99 — SHP — SI. pos. in hranilnica Kr. 55,60 57,00 7,65 8,00 — SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 5530 57,30 7,88 8,14 25/35 Sloga Kranj 55,90 57,30 7,70 8,00 — Slovenijaturist (Jes., Boh. Bistrica) 56,00 57,20 7,67 7,98 - KAM ČEZ VIKEND? "Mali letalski" miting v Lescah Lesce, 13. avgusta - Modelarska sekcija Alpskega letalskega centra Lesce bo jutri, 15. avgusta, na letališču v Lescah ob posebni stezi za letalske modele priredila četrto srečanje izdelovalcev radijsko vodenih modelov letal, ki so v ustreznem razmerju prava kopija velikih letal. Pričakujejo okrog 50 modelarjev iz Avstrije, Italije in Slovenije, prireditev pa je tokrat še posebej podprl Wil-helm Klarn iz Celovca, ki bo najboljšim izdelovalcem in udelžen-cem letenja na modelarskem mitingu podelil tri pokale. Sicer pa se bodo vsi potegovali za plakete in nagrade. Nič manj pomembno od "tekmovalnega" dela pa bo srečanje s prikazom novosti, izvirnosti pri modelih in bo zaradi tega celoten program nekakšen mali letalski miting in zato tudi paša za oči. Začetek bo ob 10. uri dopoldne, program bo trajal do poznega popoldneva. • (až) Kresna noč v Bohinju Ljubljanska borza: Avgust je še pravi poletni mesec, zato se brokerji na parketu Ljubljanske borze d.d. sestajajo le ob torkih in četrtkih. Med včerajšnjim poročilom z borze in torkovo tečajnico je kar precej podobnosti: v torek je večina tečajev na borzi rahlo padla, le pri obveznici RSL 2 je bil padec tečaja kar znaten. Včeraj pa je tečaj RSL 2 spet rahlo padel ter se ustalil na 78,20 - prejšnji četrtek je tečaj, te najbolj oblegane obveznice, znašal kar 83,20! Sicer pa je bil včeraj na borznem sestanku prodajni šlager obveznica Mesta Ljubljana, saj je bilo z njo več prometa kot z vsemi ostalimi vrednostnimi papirji. Velik promet je vplival na znižanje tečaja MLJ: prejšnji četrtek je bila s tečajem 81,90, v torek 83,70 in včeraj ponovno 81,40. V torek ni bilo prometa s 60-dnevnimi blagajniškimi zapisi Banke Slovenije - včeraj so z njimi spet trgovali in s 54,40 SIT, kolikor je bila vrednost DEM (zapisi so v DEM) ob zadnjem prometu 28. julija, je vrednost DEM včeraj na borzi znašala kar 56,50 SIT. Tako v torek kot včeraj je bilo na borzi precej prometa z "dvojčki" oziroma dvodelnimi blagajniškimi zapisi Banke Slovenije. Borzni tečaj "dvojčka" se je ustalil na tečajih med 110,00 in 111,00. Ko je "dvojček" startal na Ljubljanski borzi, je bil tečaj 106,00. V tem tednu je bilo živahno trgovanje s temi zapisi -tako s tolarskim kot z deviznim delom. Vendar pa je bilo prometa z "dvojčki" včeraj manj kot v torek. Uradni tečaj Banke Slovenije in podjetniški tečaji I V tem tednu je nemška marka na tečajnici Banke Slovenije presegla 53,00 SIT (srednji tečaj), bržčas bo postopno drsenje tolarja še trajalo in včerajšnji uradni tečaj se je ponovno pomaknil za kanček proti 54,00 SIT za eno DEM. Banka Slovenije oblikuje uradni tečaj slovenskega tolarja v skladu z napovedmi: rast tečaja je nujna vzpodbuda izvoznikom, ki pa bi seveda želeli še veliko višji tečaj. Za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij se uporablja podjetniški tečaj - poslovne banke ga oblikujejo samostojno, vendar so vrednosti podobne: že predvčerajšnjim so bili podjetniški tečaji na tečajnici Ljubljanske banke, d.d.. Nove banke in ostalih poslovnih bank skoraj enaki menjalnim tečajem v večini slovenskih menjalnic. Za DEM je bil nakupni 57,20 in prodajni 57,60 - za avstrijski šiling 8,12/8,18, za ameriški dolar pa 83,60/84,20. Nekatere menjalnice (npr. Nova banka d.d. Ljubljana) pa so marko že v sredo prodajale po 58,00 SIT. Ribčev laz, 14. avgusta - Turistično društvo Bohinj v sodelovanju s Pivovarno Union organizira jutri, v soboto, 15. avgusta, z začetkom ob 19. uri tradicionalno "Kresno noč". Prireditev se bo začela s koncertom godbe na pihala in nastopom mažuretne skupine z Jesenic. Ob 21. uri se bodo ob jezeru začeli prižigati kresovi in bakle, na jezeru pa lučke. Vrhunec večera bo ognjemet, ki se bo začel ob 22. uri. Na prireditvi bodo nastopile bohinjske folklorne skupine in ansambel Nočna izmena. # V.S. Javorci se bodo spet srečevali Javorje, 12. avgusta - "Srečanje v Javorjah" je že tradicionalna prireditev, ki jo tudi letos organizira domače turistično društvo, prireditev pa je namenjena vsem bivšim krajanom Javorij in okolice, ki so iz kakršnihkoli razlogov zapustili domači kraj in si pogoje za življenje in delo ustvarili drugje po Sloveniji in tujini. Organizatorji seveda tudi na 8. srečanje vabijo vse domačine, krajane Javorij in okolice, da se zopet srečajo z bivšimi sokrajani, sošolci, prijatelji, ki ob tej priložnosti radi obiščejo domač kraj. In končno ste na prireditev v Javorje vabljeni vsi, ki si konec tedna želite prijetno družbo in se zavrteti ob zvokih domače glasbe. Kulturni program ob nedeljski prireditvi se bo začel ob 9.3o dopoldne v OS Javorje, ko bodo odprli slikarsko razstavo Ivana in Janeza Gluhodedova iz Žirov. Ob otvoritvi bo na citre zaigral Alojz Fortuna, zapeli pa bodo domači pevci pod vodstvom Pavla Dolenca. Popoldanski del programa se bo pričel ob 14. uri na igrišču OS Javorje, ko bo zbrane nagovoril predsednik TD Javorje, Milan Čemažar, nato pa bo sledil nastop folklorne skupine, skupine ljudskih godcev, Zdravka Debeljaka z lajno in predstavnikov odseljencev. Po prireditvi bo vrtna veselica, za ples bo igral ansambel bratov Poljanšek. • V.S. Zlet popotnikov na Rogli Zreče, 14. avgusta - Od jutri, 15. S. 1992, do 22. avgusta bo na tabornem prostoru pod stolpom na Rogli zlet popotnikov in popotnic, starih od 15 do 20 let. To so vodniki in drugi člani Zveze tabornikov Slovenije, za katere je udeležba na prireditvi nagrada za opravljanje taborniških dolžnosti. Zlet, ki ga bodo svečano odprli 15. 8. ob 17. uri, organizirata ZTS in občinska organizacija tabornikov v Slovenskih Konjicah skupaj z rodom Zelena Rogla iz Zreč. • S. S. Turistični vodiči čakajo obiskovalce Obeti za delo na Šuštarsko nedeljo Tržič, 12. avgusta - Letošnjo pomlad so v Tržiču uresničili pobudo delavcev domačega muzeja za izobraževanje turističnih vodičev. Tečaj je končalo 20 predvsem mladih ljudi, ki so se prvič preizkusili v vodenju turistov ob letošnji razstavi mineralov. Poleti malo obiskovalcev. Tržič je mesto, ki je med prvimi uresničilo načrt za revitalizacijo mestnega jedra. Oživitev znamenitih in zanimivih stavb je privabila k ogledu vse več obiskovalcev, ugotavlja Janez Šter, kustos v tržiškem muzeju. Zato so se v tej ustanovi spontano odločili za organizacijo ogleda mesta, od Kurnikove hiše do stare kovačije (Germovke) in galerije. Obenem so seznanjali z znamenitostmi šolsko mladino in objavljali prispevke o njihovih učnih urah v starem mestnem jedru v strokovni literaturi. Povečan obisk mesta je privedel do ideje za organizacijo izobraževanja turističnih vodičev. Zavod za kulturo in izobraževanje je ob pomoči domače delavske univerze pripravil tečaj, ki se ga je spomladi udeležilo 22 od 47 prijavljenih interesentov za turistične vodnike. Maja je tečaj končalo 20 predvsem mladih ljudi. Svoje prve izkušnje so si nabirali že med letošnjo razstavo mineralov in fosilov v Tržiču, po mestu in njegovi okolici pa so popeljali veliko skupin še ves junij. Tržičani so tudi za poletje pripravili seznam z naslovi turističnih vodnikov, ki bodo na razpolago. Naročil zanje nimajo, saj je julija želelo videti mestne zanmenitosti le nekaj tujcev. Prvo večjo skupino so najavili za 18. avgust, ko pričakujejo dva avtobusa ljubljanskih upokojencev. Seveda pa si polne roke dela obetajo tudi za turistične vodiče začetek septembra, ko bodo pri-, reditve ob šuštarski nedelji privabile v trgovski kraj s 500-letno tradicijo množico ljudi. • S. Saje Nočna molitev na Brezjah Brezje, 13. avgusta - Ob prazniku Marijinega vnebovzetja bo na Brezjah v petek zvečer, 14. avgusta ob, 21. uri nočna molitev. Ob polnoči bo sv. maša, nato pa romanje z lučkami in baklami v Ljubno k » udarjeni Mariji «, kjer bo krajše bogoslužje. Nato se bodo vrnili na Brezje in nadaljevali molitve do jutra. Župnijska Karitas Radovljica bo poskrbela za čaj, kavo in nekaj peciva, skavti pa še za kakšno drugo pomoč. V soboto, 15. avgusta bo ob 10. uri slovesna sveta maša, ki jo bo vodil metropolit dr. Alojzij Šuštar - na trgu pred cerkvijo in med to slovesnostjo bo posvetitev slovenskega naroda Mariji. Helikoptrski prevozi na Kredarico Kranj, 14. avgust - V sredo, 19. 8. 1992, ob 11. uri bo na Kredarici svečanost ob odprtju nove kapele. Ker bo takrat na poletnem sejmu v Kranju veliko obiskovalcev, se je Gorenjski sejem odločil za organizacijo helikoptrskih prevozov iz Mojstrane na Kredarico tako za svoje goste kot za druge interesente. Vozovnice je moč kupiti pri blagajni sejma; vožnja v obe smeri stane 8000 SIT, v eno smer 5000 SIT, za otroke do 5 let pa je zastonj-Helikopter bo vozil od 7. ure naprej. Ce bo vreme slabo ali če ne bo prijavljenih vsaj 16 potnikov, bodo vplačila za vozovnice vrnili. ^3 PRESENEČENJE ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA! Za vse naročnice in naročnike Gorenjskega glasa smo ob 45-letnici izhajanja časopisa pripravili bogato nagradno žrebanje! 4 NAGRADE: 1. OPREMA DOMAĆE SOBE iz programa "Kamra" - Zlit Tržič 2. ELEKTRONSKA KLAVIATURA z ritmi - COMPU MUSIC KRANJ 3. ZAMRZOVALNA SKRINJA - LTH ŠKOFJA LOKA 4. PARKOVNA KOSILNICA - AGROMEHANIKA KRANJ 5. BALKONSKA OGRAJA - LIO ŠKOFJA LOKA 6. VRTNA GUGALNICA BOHOR - ARK MAJA PREDOSLJE 7 NAKUP V VREDNOSTI 20.000,00 SIT - ALMIRA RADOVLJICA 8. ZLAT PRSTAN z modrim safirjem in cikroni - ZLATARNA GOLDIE RADOVLJICA in še veliko drugih nagrad v skupni vrednosti preko pol milijona tolarjev. V žrebanju, ki bo v nedeljo, 23. 8. 1992, zvečer, na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma, boste sodelovali vsi naročniki Gorenjskecja glasa, ki boste na sejmu oddali kupon s svojim odtisnjenim naslovom, (z druge strani časopisa spodaj!) in se izkazali s potrdilom o plačani naročnini za tretje četrtletje oziroma to poravnali ob oaaaji kupona. Tudi novi naročniki, ki se boste naročili najkasneje do 23. avgusta, boste sodelovali v žrebanju. DOBRODOŠLI na našem razstavnem prostoru. (mMm^m^EGLAS vaš časopis! Na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa bo vsak dan sodeloval eden od naših poslovnih partnerjev z EXTRA UGODNO PONUDBO svojih izdelkov: petek, 14.8. - KOLINSKA Ljubljana - VIKI KREMA in GRIZLI FLIPS sobota, 15. 8. - LEPENKA TRŽIČ - toaletni papir LOTOS nedelja, 16.8. - ODEJA ŠKOFJA LOKA -odeje, spalne vreče... poned., 17.8. - ANDREJ SIFRER torek, 18.8. - PETROL TRGOVINA TOE Kranj Ostale dni bodo sodelovali še Pekarna Kranj, Podjetje Hribar & otroci Kranj, Gorenjska predilnica Škofja Loka in Loka Škofja Loka! Ugodnejši nakup bo mogoč s kuponom, ki je objavljen na drugi strani. In še dodatni posebni presenečenji: • na željo bralcev bomo ponovili izlet v Celovec in Vrbsko jezero, 5. septembra 1992, vplačila pa bomo sprejemali tudi na sejmu; i • na sejmu boste lahkoA^bili darilo - lici čepico Gorenj skega/a)asa, ki oštevilčena. Za lastiu^e čepic pripravili še pose)Wj6 žrebanje, i cepiče ne zavrzi)