Naš odgovor. Jako nas je razveselil BSlovenec" v številki 105. s člankom nSlomškova zveza". Stavil nam je več vprašanj, ki jim hočemo stvarno odgovoriti. Naš odgovor se opira na gola dejstva, zato upamo, da nam bo kolega Slomškar dal jaseu in stvaren odgovor. Dogovorimo se kot možje, ki imamo velevažen posel — narodno odgojo — v svojih rokah. Upamo, da naš odgovor ne naleti na gluha ušesa, da ga ne bodo smatrali, kakor že naprej pove člankar, za neumnost. Odgovarjamo po Trsti stavljenim vprašanjem. BSedaj vas pa vprašamo, kdo je bolj dosleden, ali tisti, ki je zvest svoji prisegi in vesti, ki verskonravno vzgaja mladino in zuoaj šole zagovarja krščanske principe, ali pa tisti, ki govori otrokom v šoli o Bogu, zunaj šole je pa — svobodomislec ?" Seči moramo nazaj! Letos obhajarao 40 letnico novega šolskega zakona. Ali je elankarju znano, kako se je učiteljstvu godilo v konkordatski dobi, ko je imela duhovščina neomejeno oblast nad šolstvom in učiteljstvom? Ako mu ni znano, ima še na izbero prič med učitelji iz te dobe, pa tudi med preprostim narodom. Bil je pravi hlapec duhovščine, ki se ni smel gauiti brez njenega dovoljenja. Cerkovništvo in orglarija — to je bilo glavna služba in delo, šola in odgoja je bila postranska stvar. Tako je še danes na Tirolskem. Kdor se je drznil brez dovoljenja svojega župnika ali nadzornika-duhovnika kaj malega po svojem ukreniti, ga je zadela huda kazen ali javno zaničevanje. Samo en zgled! Mlad učitelj si je pustil brez doToljenja svojih predstojnikov ra-ti brado. Na povelje župnika je ni hotel odstraniti. Prišel je dekan inspicirat šolo; šolski otroci z učiteljem so ga pričakovali v vrsti pred šolo. Prvo delo dekanovo je bilo, da zgrabi učitelja za brado vpričo otrok in občinstva in ga vleče 15 korakov daleč. Ni čuda, da je ta učitelj obsojal tako ljubeznivo katoliško postopanje — izstopil je iz službe in živi še danes v visoki starosti kot srečen zasebnik z gnevom v srcu ua katoliški barbarizem. Na zahtero povemo labko ime in priče ! Novi šolski zakon je napravil konec takim neznosnim razmersra. Učiteljstvo ga je pozdravilo z Telikim veseljem, zlasti zaraditega, ker je upalo, da bo stanu primerno živelo, kakor je bilo zajamčeno v zakonu — a bilo je varano do danes in tako ostane bržkone tudi v uedoglednem času. Kakor se je veselilo učiteljstvo, tako je bila poparjena in nezadovoljna duhovščina. Ker je bilo učiteljstro s šolo vred iztrgano iz njenih rok, ni mogla preboleti tega udarca. Zakon je bil od pappža proklet in tak je nepreklicno še danes. Zaraditega ga smatra naša dubovščina še danes za brezverski šolski zakon. Neštetokrat so se čitali po naših cerkvah pastirski listi o tem brezverskem šolskem zakonu. Ni bilo nobene izjeme pri nas, čeprav ni dobiti med Slovenci drugoverskih učiteljev. Mi vsi, ki smo prisegli poučevati po tem zakonu, smo prokleti brezverei — tudi Slomškarji niso izvzeti. Da se je dosledno pisalo vedno proti sedanji šoli in učiteljstvu, je obče znauo. Klerikalno časopisje ni odnehalo blatiti, zasraniovati, poniževati in jemati ugleda iiam in šoli, ta gonja traja še danes. Ker je pa videla duhovščina, da ysa ta gonja ne izda ničesar, se je postavila na drugo stališče. Sklenila je razeepiti učiteljstvo na dva dela. Vsak ufiitelj se mora držati prisege in šolskih zakonov. Pri nas je pri odgoji protiverski pouk izključen. Najmanjša beseda v tem smislu bi bila usodepolna za vsakega učitelja. Do danes nam še ni znan slučaj, da bi bil kak učitelj na slovenskem izključen zaradi brezverskega pouče?anja. Po tej poti nara torej naša duhovščina ni mogla priti do živega. Šolski zakon je obrodil mnogo lepih sadov in priljubil se je našemu narodu. Šolska izobrazba in učiteljstvo ima danes med narodom imenitno ulogo. To je tudi duhovščina izprevidela. Strah jo je obšel, da bi ne prišlo učiteljstvo do prvenstva — ugled duhovščine bi potem trpel, kar pa ne sme biti. Zato je napovedala učiteljstvu, ki se drži 'prokletega šolskega zakona, boj na nož. Mi, ki se držimo prisege in od presvetlega vladarja potrjenega zakona, smo brezrerci ali svobodomiselci, oni pa, ki so z duhovščino proti temu zakonu, so imenovani pravi katoljški učitelji, to so naši Slomškarji, ki zaradi večoega vpitja, obrekovanja in zasramovanja učiteljstva in šole sami res mislijo, da so boljši katoliki od nas, ki se držimo šolskih zakonov. A siromaki se motijo; prisega jih veže kakor nas na zakon, zato so prokleti z nami yred, pogubljenje in škripanje z zobmi jih čaka kakor nas. Mi smo t toliko svobodomiselni, da 8 prepričanja trdimo, da ima tudi vlada in vladar pravico do odgoje in splošne omike in ne sama cerkev. Gerkev naj poučuje veronauk in pazi na versko rzgojo, učiteljslvo pa naj poučuje druge znanosti! Lepo bi bilo, ako bi botela cerkev to priznati, a ona tega dosedaj ni storila in skoraj gotovo tudi ne bo. Ona hoče imeti prvo in zadnjo besedo pri šolstvu, a tega se mi iz že povedanih vzrokor v resnici bojimo. Naj nas duhovščina imenuje, zmerja in psuje kakor hoče, mi se držlmo prisege in šolskib. zakonor. Odločno povemo, da je slovonsko učiteljstvo bilo, je in ostane oa strani sedanjega prokletega šolskega zakona, ker ga ta dela neodvisnega, srobodnega in naprednega moža — kakršen mora biti pravi ljudski odgojitelj. Mi v šoli govorimo o Bogu, zuDaj šole pa poudurjamo svojo svobodomiselnost v tem duhu. Mi nočemo biti več hlapci duhovščine, marveč svobodni možje. Kdor pa hoče zopet pustiti se vleči za brado in veljati med ljudstvom magari za svetnika ali patentirauega katoličana, prosta mu pot. Tak je res vreden vsega preziranja, ker prezira od presvetlega vladarja dani zakon in prisego, hoče biti boljši od nas, a v resnici pljuje v svojo lastno skledo in leze pod kuto ljudf.m, ki so nam vedoma in iz dna duše sovražniki iz same častilakomuosti. ,Kdo je dosleden in značajen—kdo hinavec?" To izprevidi vsakdo lahko iz povedanega. Slomškarija je hinavska. nSicer narn pa povejte, kaj razumete pod svobodno šolo, povejte, kako naj svobodomiselni učitelj nravDoversko vzgaja mladino, povejte jasno in odločno, kaj mislite o krščanstvu in krščanski vzgoji, pa se uikar ne skrivajte za fraze o predpotopni dobi io farovških hlapcih, s katerim zamorete vjeti le še kakega mladega butca." Iz tega vprašanja se razvidi, da je člankar jako naiven, da ne rečemo hujšega. Neštetokrat je bilo že objavljeno v našem glasilu, da je učiteljstvo srečno in zadovoljno pod sedaDJim šolskim zakonom, ako bi bilo materialuo vprašanje rešeuo, bi bilo boljše. Naša svobodoniiselno8t in svobodna šola je sedanji šolski zakon in nič drugega. Ta je pa proklet in za Slomškarje nesprejemljiv, zato o tem — amen! Ear delamo, se vjema s šolskim zakonom, sicer bi nas že vse pobesili! Po tem zakonu je učiteljstvo odgojevalo nravskoverno tako, da je uaš preprosti narod yes klerikaleu. Vse klerikalno bobDanje o brezverski šoli in učiteljstvu je lorej gola klerikalna laž in Iumparija. Eaj mislimo rai o krščaostvu in krščanski vzgoji ? To hočete vedeti ? Dobro! Kristus je ustanovnik krščanstva in krščanske odgoje. Katoliška cerkev pod vidnim poglavarjemjuči Njegove*Dauke prav lepo in natančno še danes. Nauki naše katoliške cerkve so ideal pravičnosti, ljubezni in odgoje. Nauk: BLjubi svojega bližnjega kakor samega sebe," je višek demokratizma in srobode. In ta nauk je podlaga katoliški veri in odgoji. Pa tudi drugi nauki so krasni. Sploh rečeno, mi nimamo tem lepim moralnim naukom ničesar odvzeti niti dodati. Mi jih rabimo pri odgoji z vnemo in tudi z uspehorn. Nravno pokvarjenega otroka in tudi odraslega udarijo bolj taki lepi moralni nauki pri odgoji kakor palica, le prav in o pravem 6asu jih je treba uporabljati, kar pa spada v odgojeslovje, ne v politiko. Sedaj nastane vprašanje, ako se je treba dobesedno držati teh krasnih naukov po naših predpisanih katekizmih ali ne? Mi trdimo, da se jih moramo držati yedno in povsod brez izjeme. ttAko pride aogel z nebes vas drugače učit kakor vas jaz učim, ne verjemite mu!" je ufiil naš TJčitelj. Tisti, ki nevedoma in bres premisleka v naglici greši zoper te nauke, kar se pra? pogosto zgodi, ker smo ^judje in slabostim podvrženi, napravi male ali odpnstljire grehe. (Konee.)