ia praiaiko?. HoMaja. PROSVETA nn> ,YEAR XXVIII. C—lista j« mM GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE .... '»»n U. 1M» m u« - Cohitm * M*r«k I. im Ur«tloi*ki in upravniikl pruatorl: M67 8. Uwnd.l. A v t. Off los of Publicatioa: SNV South Lawnd>U At«. T%Uphon«, &ockw«U 4804 ........................ I fH||M<)JJ CHICAGO, ILU. PETEK, 17. MAJA (MAY 17), 1985. BubaerlpUon I« 00 Ytarly. rman Thomas raztrgal Bank headov zakonski osnutek A^punc. for mailint »t »pecial raf of posUg. proridad for to -ctioa HOJ. Act of O*. t. 1M7, autborU.d on Juao 14. \9X%. .j| se je naravnost na Roosevelta in mu korenito pojasnil, kako malo je vreden načrt naseljevanja farmartkih družin na odvisni zemlji, katerega pa administracija priporoča v sprejetje. Bankheadov načrt nudi lepe prilike zemljiškim baronom in špekulantom, da iztisnejo "farmarje-kapitaliste" in povečajo svoje ogromne domene Miiagton. — (FP) — Ad- jadministracijskih sil v senatu, »tracijski poljedelski "nevv ter "Kingfisha" Longa. Ne prvi " treh AAA je bil zadnje ne drugi se ne zmeni za razme-predmet kritike v nižji zbor-j re najbolj izkoriščanih slojev v kongresa in v Beli hiši.. njunih državah. Navedel je slu-isnik Amlie iz VVisconsi- čaj, ko je bil v Arkansasu ubit neki zamorec, ki je nosil "King- Keiferjev načrt počasi prodira Študirati ga je pričel tudi governer La Follette predložil resolucijo za iresno preiskavo položaja ninskih farmarjev in baj-posebno na jugu, Nor-Thomas je šel pa do pred-.jjka Roosevelta v interesu »riščanih tlačanov v bombaž-pasu. lomas je predvsem napadel ikheadov zakonski osnutek, »rega ]K>dpira administraci-kateri določa vladno kupo-ije odvisne zemlje, na kateri naseli revne farmarske dru-ter iz njih napravi "kapi-kakor se je izrazil neki dealer". Načrt namreč a ustanavljaj ne takozvanih ksistenčnih farm, za kar bi vlada porabila eno mililo dolarjev. svoji spomenici Rooseveltu i Thomas, da bi bilo to le enciranje ene najbolj ar-ine ameriške industrije. S bi vlada le "podaljšala ve-zlo zemljiške špekulacije, bi mu pa napravila konec; itvu bi naložila novo breme resu lastnikov zemljišč in ov, ne pa v interesu na-linskih farmarjev." »mas je mnenja in z njim id tudi mnogi drugi, ki polj" situacijo, da se bodo zem-ii baroni na jugu imenitno rutili, če bo sprejet Bank-itov osnutek. Ker imajo počno in ekonomsko moč, bodo d' «ami diktirali cene za od-to lemljo. In ker jo bodo Mi novi "kapitalisti", namiljeni bajtarji odplače-•letnih obrokih kot po-» ^ bi bili res "na svojem", pa ni dosti izgledov, bi ■Užmki pograbili denar in jn« prišli zopet do prodane ^ taka "farma" bi stala ^ »000. letnih dohodkov fiultiviranjem bombaža pri-»drog $200, letni obro-J Vplačevanje farme bi pa Jl l,Kr"K $80. Kritiki te deala" pravijo, da W«na večina teh "kapita-Ploh ne zmogla tega fishev" gumb, toda Long, ki kritizira in napada vsevprek, ni zinil niti besedice proti ubijanju svojih oboževalcev. Thomas je Rooseveltu priporočal spremenitev Bankheadove-ga osnutka v smer, da bi vlada snovala in podpirala zadružno farmarstvo v bombažnem pasu, ne pa bajtarstva. Amliejeva resolucija pa zahteva obširno kongresno preiskavo rezultatov treh AAA po skupnem odboru obeh zbornic., V ta namen določa $50,000. Pre-1 iskava bi morala biti končana v enem letu, preliminarno poročilo pa predloženo kongresu do novega leta. Namen te preiskave naj bi bil izdelanje priporočil za novo legislacijo. Aretirani, ker mo motili militariste Piqua, O. — Štirje socialisti so bili tukaj aretirani, ker so se pridružili militaristični paradi, veteranov španske vojne. Are-1 tirani so bili, ker so nosili anti-vojne napise. Obtoženi so "motenja vojaške demonstracije". Najprvo so bili odvedeni v vo-1 jaški zapor narodne garde in1 nato premeščeni v policijsko je čo. Branila jih bo stranka. Poljaki hoteli lin-čati svojega škofa! Ni dal zvoniti v počast Pilsudskemu Varšava. Poljska, 16. maja. — V bližnjem mestu Kielcah je razkačena množica Poljakov včeraj skoro linčala škofa Lo-finskega, ki je ignoriral veliko narodno počaščenje telesnih o-stankov maršala Pilsudakega, poljskega diktatorja. Skof Lo-finski 'je bil politični naaprot-nik Pilnudskega in zdaj, ko Pilsudski leži mrtev, je škof pre-f povedal razobesiti žalno zastavo Rezultat bi biF, dabl'na 2v°n>l" radi a tem y,r.'"! l"'Zornost od tr»' v \ v , * in predvsem "dme sekcije" "traktih, ki je v "v'*rna za seda-/■^"mninskimi •harecroperji". f-ral, da te sek- Na čelu procesije, ki je spremila krsto, je korakalo 300 duhovnikov in 200 nun. "»pokritij«. * K Moskovska podzemska železnica slovesno odprta Moskva, 16. maja. — Moskovska podzemska železnica, s katero ae boljševiki p*>našajo, da je najlepša na svetu, je bila včeraj izročena prometu. Voz-nina znaša dve kopejki (en cent ameriške veljave). Podzemske postaje so prave palače s freskami na stenah, mramornatimi stebri in rdečkaiitim stopniščem, organi- j Linija je dobila oficielno ime r'J« njih j"Kaganovičev mjetro" v pričast xU'm i« Lazarju Kaganoviču, komlsar-' keriju promeU, ki je vodil gradnjo. " delajo, fceleinlca ima »edem milj tir« I in zgrajena je bila v dveh letih, •"ke- ,/xlaj IkkIo gradili novo linijo, ki vodja i jg, dolga 12 milj, ljrgiral, naj 1 Proti plan-''rajo pod- Madiaon, Wis. — Keiferjev zakonski načrt za ustanovitev državne produkcijske korporacije, ki naj bi v zaseglih tovarnah u-posliia brezposelne, je zdaj pred finančnim odsekom obeh zbornic. Pred ta odsek morajo namreč vsi predlogi, ki določajo apropriacije. Za začetek določa ta načrt en milijon kapitala. 'Pred tem odsekom je te dni nastopil milwauški Župan Hoan in več drugih vodilnih socialistov, ki so ga urgirali, naj priporoča omenjeno vsoto. Hoan je rekel, da bi država lahko dobila ta denar kot posojilo od zvezne vlade, ki razpolaga s 450 milijoni za subvenciranje državnih javnih del v svrho zmanjšanja brezposelnosti. Ta vsota je bila določena po kongresu kot del re-Kfnega načrta. Pomožni odvetnik mesta Mil-vvaukee Ed Knappe je v svojem govoru pred odsekom argumentiral, da bi projektirana državna produkcijska korporacija 'znižala brezposelnost in zvišala kupno silo. Ni pa samo začasnega relifnega pomena. Mi hočemo, da gre država v biznis in ostane v biznisu. Edino na ta način nam bo mogoče oskrbeti stalno delo ob dobrih pogojih, kar bo prineslo ljudstvu neodvisnost in prosperiteto.' Državna produkcijska korporacija bi šla lahko v katerikoli biznis. Delavcem bi plačevala "obstoječe" plače, kar bi imelo le dobre posledice na mezdno strukturo, katero bl varovala pred znižanjem. Od Sinclairjeve-ga epičnega načrta se loči tudi v tem, da bi produkcija ne bila omejena le za rabo brezposelnih. Glavna teorija tega načrta je zvišanje bogastva ter splošnega blagostanja, ne pa le začasna relifna skema. • Za osnutek se je pričel zanimati tudi governer LaFollette. Finančnemu odseku obeh Tabornic je bil poslan na njegovo priporočilo predno pride na razpravo v zbornici. Študirati ga je pričel tudi sam. In v slučaju, da ga odobre tudi progresivci ter v nižji zbornici VftI s socialisti vred glasujejo za, bo treba pridobiti še tri republikanske ali demokratske poje pa vprašanje, če bo mogoče slance, da dobi potrebno večino, pridobiti vse progresivce. 28 levičarskih poslancev progresivne stranke je več ali manj naklonjenih načrtu, 17 "progresivnih stalvartov" pa večkrat glasuje z burbonci. Treba bo torej še veliko pritiska od zunaj, da se za-sigura potrebna večina glaaov. Ulinoiska zbornica četrtič zavrgla davek 30,000 čikaikih družin v veliki krizi Springfield, 111.. 16. maja. — Illinoiska nitja sbornica je včeraj že četrtič zavrgla načrt za zvišanje kupčijakega davka v svrho relifa. Spat je manjkalo 12 glasov do potrebne dvotretjinske veČine sa takojšnje u-veljavljenje načrta, toda predlog je dobil dva glasova več kakor pri tretjem poskusu. To je okorajžilo governerja Homerja, da je izjavil po glasovanju, da bo nadaljeval pritisk na zbornico za peti poskus v prihodnjem tednu. Homer kontrolira dovolj glasov v zbornici, da bi bil lahko sprejet načrt sa zvišanje davka z navadno večino, toda v tem slučaju bi bilo »višanje veljavno šele 1. julija. In če ne bo drugega izhoda, se bo poslužil tega koraka. Federalni relifni administrator Hopkins je obljubil governerju, da bo takoj dal denar za relif čira državna zbornica odobri illinoiski delež tri milijone dolarjev mesečno. Chicago. — Okrog 30,000 družin brezposelnih delavcev v či-kaškem okraju je prišlo v veliko stisko te dni, ko je okrajna relifna komisija iičrpala zadnje dolarje, ki jih je Imela v rezervi. Vse;n tem revežem grozi glad. Poleg tega je pritisnila evikcijska kriza, ker relif ar j i nimajo s čim plačati stanarine. Več ko 8000 relifarskih družin je v sredo prejelo obvestilo, da MOČAN UNIJSKI SENTIMENT V AVT-Nl INDUSTRIJI Rezultat volitev poka-zuje vsaj 40% avtnih delavcev za unijo KOMPANIJSKE UNI-JE DOBILE LE 13% Detroit. — (FP) — Končni izid tovarniških volitev v avtni nidustriji pod vodstvom avtne-ga "delavskega" odbora poka-zuje, da je unijski sentiment med avtnimi delavci veliko večji kakor si je sploh kateri unijski voditelj domišljal. Analiza teh volitev v 63 avtnih tovarnah, v katerih je ob času volitev delalo 191,618 delavcev, pokšzuje, da se je vaaj 40% delavcev izreklo direktno ali indirektno za pravo delavsko unijo. In ker dela v avtni in pritiklinskih industrijah nad milijon delavcev, se konservativno lahko reče, da je nad 400,-000 delavcev pripravljenih slediti uniji. Za avtne magnate je ta rezultat gotovo presenetljiv, in to posebno še, ker so unije z malimi izjemami bojkotirale te tovarniške volitve, na drugi atra-ni je pa bila velika agitacija za kompanijske unije s strani boa-sov. Kljub temu so boaaovake unije dobile le 21,774 glaaov ali 13.8%. Volitve je po navodilu unije bojkotiralo 10,863 delavcev; ______ __________ _ 8870 je uničilo glaaovnice; 14,- pojdejo na ulico, ie ne bo de- 0&? je glasovalo za avtno unijo narja za stanarini V sredo dopoldne je okrog 5000 brezposlecev demonstrira lo v Grant parku proti neznosnim razmeram. Policija jih ni nadlegovala, toda dovoljenja za pohod niso dobili. Okrajna bolniinica ima preveč klientov, privatne premalo Chicago. — Privatne bolnišnice v Chicagu imajo 5700 praz-| nih bolniških postelj, medtem; ko je okrajna bolnišnica prena-trpana z bolniki. Znamenje "dobrih" časov. O tem problemu so te dni razpravljali na konferenci, na kateri so bile zastopane bolnišnice treh osrednjih držav, j Policija napadla Coughlinove pikete Cleveland. — Ob prillai zadnjega shoda "fathra" (Vnjghlina v Public Auditoriju je cleveland-ska policija surovo napadla skupino socialistov in člahov igralske skupine Brookwood«k* delavske šole, ker s«, "piketirali" Cooghlinov m hod. P« »brala in raztrgala jim je napi»e ter jih zapodila prav |»o faMrttičoo, Italija zahteva kontrolo Abesinije Mussolini bo "civiliziral" afriške divjake! Him, 16. mya. — Italijansko časopisje Je začelo odprto zahtevati "novo organizacijo in kontrolo" v Abesinlji. Tujim diplomatom je jasno, da to kontrolo, civilno ali vojaško, mora imeti Italija. "Giomale d'Itallja", ki navadno razglaša Mussollnijeve želje in načrte, piše o "nesposobnosti Abesinije, da bl razumela potrebe civilizacije in zato je potrebno, da Abeslnlja dobi novo organizacijo z namenom, da bo koristila svojim sosedom". Obenem so fašistični listi z velikim hrupom objavili vest, da 1 je italijanska vlada dovolila sto panjo" Ameriške delavske fedi milijonov lir "izrednega kredi-1 raci je v tej industriji — kriml-ta" za razvijanje italijanskih nalno cincanje voditeljev federacije, ali naj organizirajo to industrijo ali ne — Je ta unijski sentiment nuni avtnimi delavci naravnoMt presenetljiv. Za do-Medajrto taktiko a«, nicer mnogo odgovorne unije, ki ai lasti* ju-risdikcijo nad to industrijo, nad Posledica tega je, da Je v avtni induittriji zrasel babilonski unionizem, ki naravno ne more imeti privlačnosti za veliko večino avtnih delavcev. To vprašanje Je razburilo tudi zadnjo četrtletno nejo ek*e-kutive Ameriške delavake federacije, ki je končno pklenila izdati čarter za ustanovitev mednarodne unije avtnih delavcev. ADF; 60*8 za Zvezo avtnih delavcev (skupina, ki se Je odcepila od ADF in agitirala taae); 665 za Mechanics Educationa Society; 1332 za Pattern Makers unijo; 121 za razne majhne unije; 111,878 glasov Je pa zabeleženih za "unaffiliated" ali ne-priključene in 9053 ni na voliln dan delalo. Ce se upošteva, da je le 25% od "nepriključenih" delavcev pripravljenih slediti uniji, Je samo v teh 63 tovarnah, v katerih so se vršile volitve, od 191, 269 delavcev na unijski stran 78,642 ali 40%. Ta odstotek je pa seveda višji. Volitve se namreč niso vršile v pritiklinskih industrijah, kjer na splošno obstoje močne mlsde delavske unije, sicer ne jKivsod, toda so veliko močnejše kakor pa v avtni Industriji kot taki. Niso se vršile niti v takozvanih kontraktorskih tovarnah, kjer Je močno usidrana Mechanics Educational 8ociety. Lansko leto je vodila nekaj večjih stavk, katerih se je udeležilo od 12,000 do 17,000 atavkarjev. Te volitve so popolnoma zakrile moč U« neodvisne unije — dobi la je le 000 glasov. Upoštevajoč žalostno "kam kolonij v vzhodni Afriki. Burbonski relif nikar transferiran Nevv Orleans, La. — Harry J. Karly, bivši relifni administrator države l^oulsiane, ki je brez- poklici svoje stroke, jmselne mornarje Nkušal prisiliti, da delajo po dolarju na teden ali pa stradajo, je bil transferiran v Denver. Dobil Je mesto- potovalnega zastopnika relifne administracije za države v Kkalnatem irorovju. Združena delavska šport, organizacija Združili so se češki, finski in nemški delavski športniki New Vork. — Tri največje delavake športne skupine v Ameriki so zadnje dni v tem mestu imele prvo skupno konvoncijo, na kateri je prišlo do formalnega združenja v novi VVorkera' Sports I/cague of America. Skupine, ki so se združile, ao: Delavska gimnastična in športna »veza, katero tvorijo nemški delavci; Delavska amaterska atletska asociacija, katero tvorijo finski delavci, in Češka deiavska športna federacija (DTJ). Vse tU skupine imajo 59 klubov z nad 8000 člani In večje Število naraščaja. Finska skupina Ima glavno moč v novoangle-Ških državah, nemška v Nevv Vorku in Nevv Jerseyju, češka pa na arednjem zapadu, v glavnem v Chicagu, St. lx>uisu in Clevelandu. Vse te skupine Imajo postojanke tudi |k> drugih krajih, na primer Nemci v Chicagu. Pogajanja za formiranje skupne organizacije so se vršila dalj časa, ker treba je bilo Izravnati marsikatero vprašanje. Športna zveza nemških delavcev ima na primer tudi zavarovalni oddelek za bolniško podporo. To ugodnost bo imela tudi nova Ameriška delavska športna liga. kl je prevzela sistem bratskega zavarovanja nemške aveze. iNova športna organizacija postane del Delavake športne In-ternacionale, katero je na tej konvenciji zastopal dr. A. 8. Lip-schits, ameriški poročevalec socialističnega časopisja v Nemčiji pred nastopom Hitlerjevega barbarizma. Članice te interna-clonale so tudi vse tri skupine. Ta nova aportna organizacija bo imela svojo prvo delavsko o limpiado prihodnje leto v Clevelandu meseca julija. Udelež se je več delavskih športnih sku pin iz Evrope. Iz Tehoslovaklje na primer pride okrog 200 naj boljših delavskih športnikov In športnic, prklejo pa tudi iz drugih evropskih držav. Za Amerl ko, ki pozna le žogometne igre, in to v preteižnl večini komercl alne, bo ta olimpiada nekaj nove ga. 8TKV.—NltMBKR 97 ODMEV HEARSTO-VE PROPAGANDE V VIŠJIHŠOLAH Reakcija objema več in več sol PROTESTNE AKCIJE ŠTUDENTOV Vozniki zmagali v stavki Italija prišla v kon flikt z Dominikano Mussolini polije bojno ^ ladjo? VVaahingion, II. C., 16 maja. Ameriška vlada je nekoliko vznemirjena zaradi senzacionalnih vesti, ki prihajajo Iz republike Dominikane (Hanto Do-mingo) na otoku Hal ti. Dominikanska vlada Je pred kratkim dala zapreti italijanskega konzula Armadea Barlotta zaradi nekih intrig in hujskarij, kl jih je Barletto vodil proti domirii-(anakemu predsedniku. Zdaj pa poročajo, da je Mussolini silno hud na Dominikano in baje je zagrozil, da pošlj<> bojno lad-jo, ki oavoltodi zaprtega konzula. ———^ i ...... \ Stavkarji zaprli a r z e n a l Camden, N. J. —< Nad 3000 ar/^nalskih delavcev Je odzvalo stavkovnemu kliru Indua-trial Union >4 Marin« a Hhip-building VVorkera of America in te, popolnoma paralizirali delo v tukajšnjih ladjedolnlrah. Htavka je nastala, ker je družba odklonila vaeh 15 zahtev, med katerimi so najvažnejše 157» zvišanje pla<\ preferenčna unijuka delavrilca in odprava dela ikoaa. Hartford, Conn. -- Nad 1500 Grmi je rekel, da bodo pozvani voznikov avtotrukov m je po v WaahingU>n voditelji federal . „„ ...................——— 17 dnevni stavki vrnilo na delo nih avtnih unij kakor hitro m* centralne industrijske unije, kar v dolini ConnerticuU, ko m do- poleše sedanji nepokoj med de-;b«, »igurno dalo nov zamah za bili povišanje plač. Vozijo med..... New Vorkom in Bostonom, lavci. Na tem naredili načrte s*Mtanku ImkIo organiziranje avtnih delavcev v za ustanovitev i eno močno organizacijo. New York, — (FP) — Cim bolj ae potaplja dežela v krlal, tem bolj ae burbonaka reakcija zateka k represijam in "antlrde-čkarski" mani j I, katere glavni sejalec Je Hearst s svojim pocestnim Časopisom. Te represije in antldelavske gohjeHoblvajo vedno večji odmev tudi v višješolskih Institucijah. Direktorij dekliškega kolegija Bryn Mavvr je odločil, da se v tej šoli ne bo več vrilla poletna šola sa delavke v Industrijah. Bryn Mavvr je bil skoraj vsa povojna leta azil te |>oletno šole, katero so obiskovale znanja lelj-ne delavke. Bili so tečaji socialnih znanosti ter ekonomaklh in delavaklh problemov. ln dokler je zgledalo, da Je ta šola le akademsko vrednosti, je bilo burtvazno vodatvo "liberalno" In je vsako leto dovolilo rabo tega lepega kolegija sa "kul-tlvlranje" tovarniških delavk. Po Izjavi nekega buršujakega direktorja Je pa ta šola "razvila namen", namreč delavsko orientacijo ln ne samo "kulturno", vsled česar je bila zdaj po 18 letih izgnana. Slučajno pa to ne pomeni konca Ui poletne šole za delavke. Iz Bryn Mavvra, Pa., (v bližini Phi-ladelphije) bo šla v Mt. Ivy, N. Y„ kjer pa ne bo Imela tistih ugodnosti. Utoa bo lahko ako-modirala le 40 študentk radi majhnih prostorov. Vodstvi/ IlunterColleglJa, druge dekliške šole, je pa proti liberalnim študentkam nastopilo s pravcatim terorjem. Študentkam Je vzelo skoraj vse civilne svo-bodščine na kampuau. Povod je menda dal velik antlvojnl aenti-ment. In ker so dekleta protestirala proti tej fašistični akciji u-ČellŠČnega vialatva, Je bilo |>et voditeljic suspendiranih druga za drugo. Na državnem kolegiju v (ton-nectlcutu je pa direktorij prepovedal vsako antlvojno ali autimi« litaristično zborovanje |km1 kaznijo izključitve. To Je storil, ker je skoraj polovica dijakov prihajala na s h isle, na katerih so razpravljali o vitalnih vprašanjih. Ta bolezen se Je pričela oprijemati celo profcHorjev — čuda vseh čud! Na srednjem zapadu, v VVis-con sinu in Illinoisu, so pa bile |H>gnane v akcijo legislature, ki so na univerzah pričele iakati teh prokletih komunistov In rde-čkarjev sploh. (»lavni hujskač proti "boljševi-« u«lu4 suui (< (m 0m«4* m m »m r«m. » »...*«• ««4 ctosr* h4i m (m«i(i mutote h m mt »»' M M mit«. IKAOVU INMIM VM*lM (4rUM, •m, p*mbI tU > m >rm*i*> fillimfUu U f «• prttoftii -v- - * ' V ?I~YJ A4*«m>l»« r»u» o« *r~B>tmL H—m—rlitU ml wU«m k« 1*4 Mtalet n m, ku Um atMi ■ lllll« i PKOHVETA mit-m s*. u*«m* or TMfc »-KDBSATSD Udarec za železničarje Navidezna^ harmonija med federalnim vrhovnim sodiščem in Rooseveltovo adminlatra-cijo je bila abruptno pretrgana zadnji teden, ko je vrhovno sodišče razveljavilo železničar-ski pokojninski zakon, čel, da je protluitaven. To sodišče je v prejšnjih treh odlokih soglašalo z "nevv dealom" in potrdilo tri važns sklepe, med katerimi je bil oni glede zlate klavzule najvažnejši. Pri vseh teh prejšnjih sklepih Je vrhovno sodišče odločilo s petimi proti štirim; en sam član sodišča je bil večina. Prav tako je pri zadnjem odloku, ko je šlo za pokojnino železničarjev, padla odločitev z enim glasom večine; Kodni k Robert* je prejšnji "liberalni" večini sodišča obrnil hrbet in se pridružil štirim neomajnim konservativcem. Ameriški burbonci so ta odlok vrhovnega sodišča pozdravili z radostnim krikom in bur-bonski tisk se je triumfalno razpisal, da je federalno vrhovno sodlžče končno le spoznalo svojo "sveto nalogo" in potegnilo mejo med ustavnostjo in "ruŠllci ustave". Sodišč« je končno zaklicalo: Stoj! — in ta "stoj" velja za vso socialno zakonodajo. Res ni nobena šala. Za železničarsko pokojnino ne gre toliko kolikor gre za načelo vsega socialnega zakonodajstva v Ameriki. Voditelji žeiezničarskih unij sami pravijo, da niso bili posebno zadovoljni z zavrženim sistemom pokojnine, a to ni zdaj važno. Saj je tudi zakon brezposelnostnega in starostnega zavarovanja, ki ga pečejo v kongresu, jako mršav za delavce, ampak to ni zdaj vprašanje. Vprašanje zdaj je, če kongres sploh sme sprejeti zakon te vrste, dober ali slab za delavce. Federalno vrhovno sodišče, ki polsg drugih dolžnosti pazi na kongres, da ae drži ustave, je ob prvem takem zakonu reklo: Ne! Ali naj to pomeni, da je vsa socialna zakonodaja, katero pripravlja Roosevelt, in naj je še tako mršava in malenkostna, "tabu"? Kje je v ustavi zapisano, da kongres ne sme sprejemati socialnih zakonov? V ustavi ni nič zapisanega, da sme ali ne sme, toda v ustavi je peti amendment, na podlagi katerega je vrhovno sodišče ovrglo obli-gatno pokojnino zu železničarje. Ta amendment čuva privatno lastnino, katere ne sme nihče vzeti brez sodnega procesa, to se pravi, da edino zločincu se lahko zapleni njegova lastnina. Ker je zakon žefeznffaršktTpok(>7nf-ne silil železniške družite k prispevanju v pokojninski sklad, bi bili prispevki odvzeta lastnina ali nekakšno "plačilo kazni", ne da bi bila železniška družba legalno spoznana za krivo kakegu zločina! — Večina vrhovnega sodišča je tudi izjavila, da bi obligatno priapevanje v P<>k<»jnin*ki »klad obremenilo železniške družbe z naknadnimi izdatki in na ta način ogrozilo sposoben in varen obrat železnic. Jasno je, da bodo baš ti argumenti veljali tudi proti zakonu starostnega in brez|>oselnost-neg« zavarovanja. Ce bodo te argumente izvajali do skrajnosti, tedaj je v okviru sedanje ustave \nnko socialno zavarovanje res nemogoče • "New«iealski" krogi p* še vedno vztrajajo, da m• v*- t.- ustavne ovire lahko obkrožijo. Kako jih IhkIo obšli in pridobili reakcionarje v vrhovnem* sodišču, je njihova stvar, vendar morajo tudi tepci videti, da je to mučna igra, k i se lahko \Vče leta in leta, med tem pa pojde vae po starem. Ponovno opozarjamo, da je vsaka še tako malenkostna socialna reforma v Ameriki ne-mog«ičM brez no>««gii amendmenta ustave. Nov amendment, ki bi dal kongresu pravim, da lahko sprejme vsak potrebni socialni zakon in dn lahko podržavi in sorializira vse kar hoče, Je ah-šolnino potreben. Takšen amendment, Hocialni ammtmrnt, ki bi spremenil |>eti amendment tn v*' ostale zadevne ustavne določbe, bi bil moral biti predložen v kongresu takoj ob nastopu Koosevelta. če je "nevrdealska" vlada re* hotela imeti kakftne |K>metnbne reforme — in še tisto leto tii bil najbrž sprejet, ker takrat je bil psihološki moment za to akHJo. Hi«*/ radikalne »prememU* Ameriške ustave je vsak radikalni preobrat v Združenih drža-vab nem 2ato ni p0trebn0( da bi ko višja kot v drugih tovarnah. ponavljal isto. NaMm kuhari-Res ne vemo, kdaj se bo kaj Cttm pa ^ moram i8kreno za-lasukalo na bolje. 2ivljenske hvaliti, ker so nasitile 75 pevcev »otrebščine oziroma njih cene brezplačno in jim postregle z ao tako poskočile, da za dolar dobro večerjo. Najiskreneja O koncertu, slavju in nezgodi Hharon, Pa. — Koncert pev- po. ta je vozijo Vlaki v»ako uro ^ ob uri, tako tudi nazaj iz W„u-j " 1*,dobro f^1' LJubi^ Iji petja so prišli 61avca poslušat iz raznih krajca, obenem pa so tudi pripomogli gmotno, zakar je Slavec vsem skupaj hvaležen. Kajti $160 dobička niso Z obiska v Michiganu "£čkj"e 8°(Z£' P°8ebn® v teh ča-.„.. 4 . . „ . * . . »»n je to velik denar, ki bo Slav-__________________________Elkhart, Ind.-Kako životari- cu ^dostoval za vse leto za na- Naj omenim, da so imele žen- mok pr uTl t T uf ™or®!no daljne poučevanje petja. Zato ske ns Moon Runu lep program.I'P0^!11' z delom, kajti še vedno v imenu Siavca izrekam Igre so se zelo dopaduTvsem, ^' ^ka depresija Tukajšnje ki so k temu uspehu pripomogli, pevski zbor pa je odpel več lepih1 °>J>rfttu^joi: naj toplo jo zahvalo! pesmi. Podrobnosti o tej prire-t^L^!?!".^ i Ker sem čital že tri dopise o- ditvi, upam, bodo domačini poročali, ker jim so bolj znane, kajti jaz moram naprej.za de-om. Pregovor pravi, da kar danes zamudiš, nikdar več nazaj ne dobiš. Ustavil sem ae v naselbinah fierminie št. 1 in 2, dalje Hut-cheson in Yukon. Bilo je baš na plačilni dan; dobil sem enega naročnika, ki je ponovil ce-oletno naročnino. Iskreno se zahvaljujem Franku Smollču oziroma njegovemu sinu, ki me e z avtom peljal naprej. Pri-šedši v naselbino Library, sem izvedel, da delajo po 3 in 4 dni v tednu. Sel sem na Coverdale, (jer ni veliko bolje ko v okraju VVestmoreland. Videl sem plačilni ček nekega rudarja; izkazoval je štiri dolarje osemdeset centov čistega saslužka po odbit-(u za razne potrebščine v rovu. Kako naj delavec živi? Poleg vsega tega pa ima tudi vozne stroške. Nekateri so rekli, da so dobili prasne kuverte, drugi pa še celo dolg—«a svoje delo. Kdaj se bomo zbudili? Kdaj l>oš, delavec in delavka, (Mklal in oddala svoj draaraceni glas de-lavakim kandidatom na dan volitev? Ali naj še nadalje priča skoro nič ne dobiš. Seveda je pri tem najbolj prizadeto reyno ljudstvo, kakor vselej, naj bo draginja, depresija ali pa vojna. Brezpravna masa največ trpi in največ plača v denarju in z življenji. Del»vske žrtve so vselej največje. Kako bo z letošnjo letino? Nihče ne ve, ker je še prezgodaj. Letos smo imeli obilo dež-ia; lani v tem času je že pritiskala suša. Enkrat je preveč dežja, drugič premalo. Ko ga zahvala vsem požrtvovalnim delavkam ! Na 4. maja je našo naselbino obiskal Frank Zaje iz Chicaga, toda le za kratko dobo, ko se je ustavil v (Slovenskem domu, nakar je odšel v Girard, kjer je zvečer imel govor na 30 letnici Proletarca. Tudi Sharončani smo se udeležili te proslave na Girardu v lepem številu in vse je bilo okej. Dne 26. maja v soboto večer pa pride v našo naselbino bomo potrebovali, gu pa.ne bo. • dramski odsek kluba št. 11 JSZ Tukajšnji kraji se kaj hitro po-'iz Bridgeporta, ki bo uprizoril sušijo, ker je zemlja precej pe- v našem Domu dve šaloigri, slo-ičena. Ce bi vsak teden enkrat vensko in angleško, ter komičen dobro namočilo, bi bilo najbolj prizor. Gotovo ^bo med nami prav. Le da bi človek mogel do- tudi J. Snoy. Kajne, Sharonča-biti dež po naročilu! ni, vsi bomo pohiteli v Dom, da Dne 12. maja smo Šli z druži- ( vidimo njihov zanimiv spored, no Lovrenca Zakrajška v Mat- ki bo nekaj izrednega, lepega in tavan, Mich., kjer je nekaj na-( veselega. Morda bodo tudi kaj šlh rojakov. Je to m«lo far-1 zapeli, kaj se neve. Ce bodo, marsko mestece, čisto in prijaz- bomo videli in slišali. Vstopnice1 varnost pa so jim deveta no. Naši rojaki Slovenci in Hr- se že prodajajo in stanejo 25c v J brijfA- Vl,leaniJ ln ",abih varnostnih na-kujemo hrane, obiske in drugih---------------------" * prav je 4e marsikateri delavec 86c. Torej je bolje, da si jih sedaj preskrbimo in prihranimo deset centov. Uljudno vabimo na to prireditev vse domačine, vae bli|nje in oddaljene, da ne izostanejo dne 25. maja od tega programa, ko pridejo k nam bridgeportski igralci. Postrežba na tej prireditvi bo prvovrstna, kajti naše vrle kuharice se že sedaj pripravljajo in povprašujejo, kaj bi bilo bolje za ta večer. Po končanem programu bo kajpak tudi ples, kakor je pač naša navada. Sprva se težko pripravimo k plesu, pptem pa kar nehati ne moremo. Zato je pa naš odbor podaljšal plesni čas, da vsem ugodi. Tudi o piknikih se je že pisalo. Kmalu bodo tukaj in gotovo jih ne bomo prezrli. Na piknikih je tudi zabavno. Na 11. maja zvečer se je pripetila nesreča. Ko ae je mrs, Cimperman vračala domov od svoje omožene hčere, je pridrvel avto in jo podrl ter teško poškodoval. Odpeljali so jo takoj v bolnišnico. Zadobila je več poškodb po vsem životu. Ona je članica društva št. 202 SN1PJ, le žal, da je pred par leti pustila bolniško podporo in je zavarovana samo za smrtnino. Človek res ne ve kd*j ga nesreča dohiti; Zato je tudi najbolje, da smo pripravljeni in zavarovani proti vsem neprilikam pri naši dobri organisaciji SNPJ. Kdor še ni, naj ne odlaša, temveč naj takoj pristopi, da ne bo preposno. Iskrena zahvala vsem, ki so se udeležili Slavčevega koncerta in na svidenje 26. maja v Slovenskem domu! Anton Valentinčič. Sorodniki umrlega Perovška Ely, Min. — V Prosveti z dne 8. maja sem bral, da se je smrtno ponesrečil moj brat Jože Pero všek v Mascoutahu, 111. Pokojnik zapušča tukaj podpisanega brata, v North Hibbingu pa polbrata Johna Perovška. Pokojni moj brat je bil oženjen. V starem kraju zapušča ženo, petero otrok, dve sestri, Johano Ogrinc in Marijo Zabukovec, ter dve polsestri, Marijo in Frančiško. Frank PerovAek. Smrtna nezgoda Onnallnda, Pa.—Sporočam žalostno vest, da je umrl Jakob Debevec, član društva št. 451 SNPJ. Rodil se je 11. februarja 1906 v Lloydellu, Pa. Tu zapušča soprogo Annie, roj. Zalar, dva nedorasla otroka, Btarše, dva brata in dve sestri. Pokojni Jakpb Debevec je bil ubit pri delu v zračnem predoru, ki so ga popravljali in čistili, da je šel zrak v prostore do rudarjev. Utrgala se je plast in živega pokopala pod seboj. Celih 11 ur je ostal zasut, predno smo prišli do njega. Ob 7. zvečer smo ga dobili vsega polomljenega in atrtega. Očividno je, da je bil žrtev sedanjega sistema, v katerem se lastniki rovov pehajo le za dobičkom, delavci in imtrebščin z noba? Ali naj čakam, da se bom po smrti najedel? Ne! Mi hočomo živeti na tem svetu kot se spodobi poštenim ljudem! Saj smo do tega upravičeni! Zato ss prebudimo is trdnega spanja! Nar«>čite se na delavske liste, kl nas vodijo po pravi (Miti do boljšega življenja. Naši delavski dopisniki žrtvujejo mnogo truda in časa. da vz|Midhujajo in bodrijo delavca, tako tla Ihi sotiee spoznanju obsijalo ves prolotnriat in da se bodo oči odprl« delavskim masam. ki dano* spijo. S tem bo delavstvo koristilo sebi in pri|>o-moglo do boljšega skupnega življenja. Kljub slabim deiavakim ras-meram sem dobil psr novih na-i ločoikov, pričakujem pa. da jih ' bom še mnogo več. čim se ras-mere količkaj iaboljšajo S.-daj ps t>om odjadral »p*t domov nad domačo solato! I Predno sem odpotov ul iz Pittsburgka. asln se oglaafl pri dolgoletnem prijatelju Johnu Smrokarju, ki bo 16. maja ot»ha-j al god. Pri njem nem oa Sel drušUi prijalrljev in val aku-! i |mi j »nto ar ob vrčkih piv« v«**k> I zabavali ia zgubil življenje. Cenjeni bratje in sestre! Kadar se utrga veriga, je treba kovača, da jo popravi in skupaj sklene. Prav tako je z nami. Ako ne bomo držali skupaj, kot veriga, ne bomo ničesar dosegli. I*e v slogi je moč! Pozdrav vnem zavednim delavcem! Jocieph Iskra, 451. A vrčkih piv« veeelol Slik« kste *ta sts.kokasa * to.srsi < .JhT" - r peli US«. kakor pač Oaks, Pa. * kateri je ».bruhnila ' * ^ Prasnovan je rojstnega dne Detroit. Micb. — O delavskih novicah v tem mestu je čitate-ljem precej dobro znano iz dnevnih vesti, ki jih prinaša tudi naše časopisje na prvih straneh. Te se predvsem tičejo dola v avtnih tovarnah in pa pretečega štrajka. ki pa ga menda ne bo. Mike Trat ar. lastnik restavracije, kjer se gostom dobro po-streže, bo obhajal svoj 43. rojstni dan v soboto, dne 18. maja. , Na uho mi Je nekdo povedal, da j bo tega dne Majk veselo prese-1 netil svoje goste v restavraciji! — s čim? To je seveda njegova tajnost, sicer ne bi bilo veselega presenečenja. Torej, kdor hoče biti delešen tega veselega : IMvsetiečeaja, naj pride v soboto j zvečer 1* maja v prostore na i 7H10 w. jefferson st., pa se bo *am prepričal 1 Poročevalec. S^maJ Pogled v moskovske m Za umetniške zbirke Moh^ i, w: J 'Jr-- Velike muzeje na zapadu km*; stenske alegorije, krasni oanutk? strov in bronasti lupi velikanov v ?lh ' tibuli so kakor cerkve, v njih se h, r Vi 1 Ce si drzne kdo govoriti v njih ^ * pri utihne in nadaljuje pogovoj tih o'*1* po odmevu, ki zadoni izpod obokoi- m umetniške razstave so edini kraj kie7? v velemestu lahko najde samoto Sam,^ turistično sezono in v času šolskih "Zl ratlegajo po muzejskih dvoranah drobnT rak, m .kup,ne tujcev si pod vodstvom1 čih strokovnjakov na hitro roko Zl dela starih umetnikov. Muzej je urinT P^avo nečeaa mrtvega, trohr*^! ogled zbirk spada skoraj samo n protruT stov. LJuije si ogledujejo Louvre ke/ ie običajno pri posetu Pariza. Človek m videti pač tudi to znamenitost, 6e * ma osmešiti. Sicer pa kaj početi do Parizu? tB Atmosfera moskovskih muz« j< \ je M drugačna, četudi gre recimo za tako izredn po obsegu navadnim gledalcem navidez * Stopno zbirko, kakor je v Evropi najkraan zbirka modernega slikarstva, za moaka musej moderne zapadne umetnosti z voli in bogatimi zbirkami najlepših slik Cm Mattisa in Picassa. Vsi moskovski mu*j urejeni samo začasno. Za njihove zbirki ni posebnih poslopij, zgrajenih tako, kj mora biti zgrajen muzej. Moskva ima t krat nuj ne j še gradbene naloge. In tako s« dragocene zbirke spravljene v palači bivše stokracije, v velikih trgovskih hišah ali žih velikih družabnih klubov. Tako j* ra revolucije nameščen v rdečem poslopju A kluba. Tudi cerkve so porabili za muzej, skva je bila provincijalno mesto in brez cijative mecenov (Tretjakovska galerija v starih carskih časih ni bilo nobenih um ških zbirk. Saj pa tudi niso bile potre! reprezentacijo, kajti car je imel svoj s, Petrogradu. Sele revolucija v Moskvi, je lahko pred vojno kulturno izživljala potom gledališč, je začela organizirati in diti muzeje kakor v drugih večjih.m^tih. V moskovskih muoejih vlada enako živi vrvenje, kakor na ulicah. Tu je prav tak val, kakor na gledališča ali na knjigarne, se slišijo glasni pogovori, tu odmevajo t koraki, garderobe, kamor spravljajo blatn« loše, kožuhe in plašče, neprestano oblegajo kor po predstavah v kinu, po stopniičil hodijo večje in manjše skupine pod v« inštruktorjev s tenkimi dolgimi palici desnicah. In ta mešanica ljudi, med kati orijentalski tipi niso redki, kaže veliko manje za umetnost. Delavci, študentje, in kmet znajo res poslušati in tudi »pri Neumorno hodijo od slike do slike, od dii ma do fotografije, vse si dobro ogledajo i« zijo, da jim ne uide nobena beseda iz ru Med odmevi korakov in šepetanjem se ro glas informatorja, ki jih govori v dvorani hkrati. Njihova naloga ni lahka. Mnofil hovi poslušalci vidijo to ali ono sliko i>rvič,l ba Jim je pojasniti, kaj predstavlja, kdo j| naslikal, koliko je stara itd. * Rusi so rojeni govorniki/ Dekleta in niči, ki vodijo domačine in tujce po mi jih seznanijo z lepotami stare kulture aii tj dovino revolucije tako zgovorno in živo, mora sleherni navdušiti za to, kar mu in povedo. Iz nobenega ne odseva nost profesijonala, ki je razlagal eno ia] že neštetokrat, ti vodniki se dobro zw da imajo vedno druge ljudi pred aetoj je njihova naloga res odgovorna. Saj jev| vrsti odvisno od njih, da dobe delavci in^ je prave pojme o umetnosti, o zbirkah, of zejih. Vsi razumejo, kaj pomeni vošittl po muzejih. To razumejo tem Udje. k«fj bro vedo, kaj pomeni tema nepismeno^, željnost se kaže v Rusiji zlasti |x» m« kjer šele prav vidiš, kako željno ljudstvo vsako besedico o umetnosti, *« žira slike in kipe z očmi. mi V Strela in drevesa Nihče ne dvomi o tem, da Udari «< hrast pri nekuterih narodih, v Kvropi * starih Germsnih. Južnoloi. zavod je sklenil ugotoviti, koliko blj,iziw>*tavljen streli. Hr«" di, borovci, topoli, vrbe in j**" našel dr. Dark nobene bukve ali česmina. ki bi ga biU rtma -Zato svetuje ljudem, naj * vlhtami pod to drevje, odaess« v"" Ar rt* o' rs i' li ItMAJA. Vesti s Primorskega NA .. ^ih Je depresij« *** Knnef — Vendar je »5 odjavnih p«dp»r irt. »m„ prejeli n«k»J . uodatkov, ki jih J« <*- r L «vet v svojem Me-buletinu ^ januar in februar U • ne le glede ie ob- ISjrih problemov, marveč ^ spinih gospodarskih fob^utno poslabšanje. L je treba upoštevati, Ju U k« ie »pričo zime istagospodarsko življenje v mkSur težko zastane, t pa omenja tudi navede-■Ei-Učni mesečnik za posa-" panoge še posebne razlo-v ničemer v zvezi z in njenimi nadlogam^ Ne-„.iio pa je pričakovati, dabo- nkaiali Hatki 241 meseCa Inapril ie zaradi delne molje italijanske vojske, kl ^rala v Vzhodno Afriko, in i porasta poslovnega pro-ki je s tem v zvezi, vsaj , nekoliko boljšo sliko „, ki so sodeč že zgolj po ljenih številkah daleč pod m srednje-evropskim po- sne omii" krc in ssano mer i petjem. Netap<»len<»t je narasla [oncem januarja je štelo prelito Goriške pokrajine ,000 duš. Napram decembru nazadovalo za 55 ljudi. Rodi-je v tem mesecu 336, umr-12 oseb. Razlika med števi-priseljencev in izseljencev šala 129 v škodo pokrajini, zaposlenost je znatno na-ala. V 170 industrijskih jetjih je bilo 5458 delavcev Mščencev, pri javnih delih 310, meseca februarja cene 153, med tem ko jih je še lani meseca januarja 710. umerno še mnogo manj ljubilo zaposlenih v trgovini, in na kmetih. Število tako-Aih popolnoma nezaposlenih navedbah omenjenega bu-a znatno naraslo, saj je že novembra do decembra polk) od 4o89 na 4718, in sine glede na to, da so posa-rna podjetja po uvedbi 40-(*a dela na teden, sprejela v » 292 novih delavcev, 'ašistična pokrajinska usta-za socialno skrbstvo je la celo še v mesecu marcu, * takozvana zimska pomoč ' uči. podpirati dnevno po-'no po 8300 odraslih oseb z m in drugimi potrebščina-lazdelili so skupno 248,510 hrane (111,660 v Gorici M,860 na deželi) ter večje ne mleka, krompirja, ma-»^a, drv in oblačil. Med »deco pa je bilo treba raz-J» 27.840 obedov, tako, da bivalo hrano v šolah dnev-*» tisoč otrok. so ne podražila lr*ovin> na debelo so se, ka-,"Wavlja korporacijako-go-a vet v svojem poročl-"pMnem podražile živ-w Potrebščine, zlasti pa 1(1 Pridelki, katerih cena o-^no narašča, čimbolj , m* «*ev. Zanimivo je, ' fer.h km«'« kim pridelkom !!* U iz tega raz-™ v pomladan-lTw,|h'• medtem ko so le-> ki ks j«, z njego-* red znaten od-(>kikupnega prebivsl-P-Krssjint Predvsem so *''». turšeici, rižu, * "'JU. "iru in klav-tudi obdelane-drugim industrij- skih, skupno torej 8893 tvrdk. V naslednjem mesecu je to število narastlo na 8910. Davčni dohodki in hranilne vloge pa ao padle V posebno jasno luč pa postavljajo gospodarski položaj na Goriškem podatki o davčnih dohodkih in hranilnih vlogah, ki so v mesecih januarju in februarju prav hudo padli. Statistično poročilo ugotavlja, da so kljub nespremenjenim davčnim osnovam in čeprav davki tudi iicer niso bili znižani, občutno padli dohodki od davka na poslovni promet, namreč od 229,-000 lir koncem decembra na 189,000 lir koncem prvega dvo-mesečja t. 1. Skoraj v enakem razmerju so padli tudi dohodki od ostalih davkov in taks, posebno pa še občinske davčne do-klade. Se bolj so nazadovali prihranki prebivalstva, naloženi pri raznih hranilnicah in posojilnicah, zlasti pa pri glavnih dveh, goriški mestni in poštni hranilnici, ki razpolagata z veliko večino vseh vlog na Goriškem. Zal statistični mesečnik ne navaja celokupnega zneska vlog, pač pa ugotavlja, da se je v prvih dveh mesecih t. 1. vsota vlog pri goriški mestni hranilnici zmanjšala za 154,000, pri,poštni hranilnici pa za 77,500 lir. Demografski podatki za februar in marc Te dni so bili objavljeni podatki o naravnem gibanju prebivalstva v goriški in tržaški pokrajini. V februarju se je v Gorici rodilo 67, umrlo 87 ljudi tako, da je mesto ne glede na morebitne priseljence nazadova- požar omejili in rešili sosednje hiše iz vsake nevarnosti. Pogorelci Anton Pandru, Lojze Kriiman, Mirko Simčič, Anton Kobae, Ivan Ostanek in France Brenk ter njihove druži-ne so našli prvo zavetišče pri sosedih. K sreči so si rešili nekaj živine in opreme. Vse ostalo jim je ogenj uničil. Škodo so o-cenili na 200,000 lir. Prizadeti posestniki svojih hiš niso imeli zavarovanih. Zaradi tega jih čaka tem večja beda. Fašistična demografska politika se je pričela z veliko vnemo izvajati tudi po deželi. V večjih mestih je bil že dolgo običaj, da ao razpisali nagrade za novorojenčke in za novoporočence. Tudi država na moč podpira nove zakonske pare. Sedaj so pričeli take nagrade deliti tudi po slovenskih vaseh na Goriškem in na Krasu. Tako je občinska uprava v Fari razpisala štiri nagrade po 500 lir za revne novoporočence in štiri nagrade po 100 in 200 lir za novorojenčke. Enake nagrade so bile razpisane tudi v Kanalu in drugod. Ptinake manke za otroke. — "Popolo di Trieste" je v svoji čitateljski rubriki objavil zanimiv dopis, v katerem ugotavlja neki čitatelj, da v zadnjem času slasti po šolah in društvih silno propagirajo militarizacijo prebivalstva. Ker se širijo govorice, da si bodo morali v kratkem ivsi, ljudje nabaviti posebne plinske maske predlaga, naj bi aa prodajale na obroke, ker bi posanesni družinski očetje težko zmogli denar za pet ali šest mask, kolikor članov puč štejejo njihove družine. Zaradi begu čez mejo je goriško sodišče v torek obsodilo 40-letnega Viktorja Cudermana iz Idrije na 18 mesecev zapora, 4000 lir denarne kazni in plači- lo za 20 prebivalcev, v ostali iG stroškov za proces. Cuder- man je bil obtožen tudi zurudi nekaterih drugih prestopkov. V Piranu imajo novega kra- pokrajini pa 243 odnosno 174 tako, da znaša naravni prirastek 69 ljudi. Skupne številke so: 310 rojstnih primerov, 2611 jevnega tajnika fašistične stran nmrtnih s prirastkom 49 ljudi.1 ke. Dosedanji tajnik Ivan Fon-V marcu se je v mestu rodilo dar je bil imenovan za okrožne-68 ljudi in prav toliko jih je u-|ga inšpektorja. Za novega taj-mrlo, na deželi pa 236 odnosno nika je.puljski pokrajinski taj-203 tako, da je znašal naravni nik Bellini imenoval Jurija Ta-prirastek še vedno 33 duš, med mara, ki je v Istri znan že iz HOflTBtl Voditelja ne govorita v imenu delavcev Brezposelni odklanjajo posiljeno pobr&timijo Chicago. — (FP) — Napeta relifna aituacija v Illinoisu, kjer je že akutno stradanje v 322,000 družinah, katerim je bila odtrgana podpors, obeta razdvojiti tudi delavske vrste in zanesti boj v organizirano delavstvo. Povod temu je dal neosnovani napad predsednika državne delavske federacije Soderstroma in tajnika Olanderja na Illinois Workers Alliance, ki je v opoziciji proti zvišanju kupčijskega davka kakor tudi Cikaška delavska federacija in številne krajevne unije. V svojem napadu na to organizacijo brezposelnih in s tem tudi na vse unije, ki so proti zvišanju tega davka, sta skušala prikazati r\VA kot zaveznico državne trgovske zbornice, češ, poglejte dveh ekstremov kako delata roka v roki. To posiljeno po-bratimijo pa odklanjata oba "ekstrema" — Workers AIHan-oe in trgovska zbornica. Soderstrom in Olander igrata kot "dobra" demokrata s tem ne-osnovanim napadom umazano po. litiko v interesu dominantne demokratske politične, mašine, ki akuša za vsako ceno naviti kup-Čijaki davek Še za en odstotek — z dveh na tri. In prav ta maši-na je odgovorna za ves relifni "mess" ter za vse stradanje radi ukinjen j a relifa. Slednje je popolnoma nepotrebno, ker državna blagajna ni suha. Vlada bi čisti luhko vzela sedem in pol milijona iz državne blagajne, kar bi skupno s federalnim denarjem zadostovalo do julija, medtem bi pa lahko našla druge vire dohodkov, du zadoati zahtevi zvezne relifne administracije. Ta zahtevu, da država prispeva en dolar na vsake tri dolarje iz federalne blagajne, pa naj dobi denar kjer hoče. tem ko ga v mestu ni bilo. Glede na narodnostni položaj v pokrajini moremo smatrati, da je znašal v obeh mesecih naravni prirastek slovenskega prebivalstva okrog 100 novorojenčkov, med tem ko se je število Italijanov glede na naravno gibanje prebivalstva zmanjšalo za okrog 20 ljudi. Se jasnejšo sliko demografskega razvoja v februarju in marcu dobimo po objavljenih I je lotila s kamnom ter sta ho-podatkih tudi v tržaški pokra- tela odviti vžigalnik. Nenado- prvih "revolucijskih" časov fašizma. Pri Peči blizu RaVnice, ki je dobro uro hoda oddaljena od Trnovega, se je preteklo soboto popoldne pripetila huda nesreča. Dva dečka, 12 letni Benedikt in njegov 8 letni brat Ernest Fili-pič sta našla za nekim grmom 15-centimetersko granato, ki je obležala tam že v času zadnje svetovne vojne. . Fanta sta se držav oblast, da predpiše regulacije, katere se mu ade t>otreb- ne pri izvajanju programa relifnih del. Vsak, ki bi namenoma kršil take regulacije, je lahko obsojen v zapor in na plačitev globe, ki ne sme prilegati vsote tisoč dolarjev." Unije stavbinskih delavcev posebno kritizirajo določbo, da se relifne kliente uposli pri grudbenih delih. Pravijo, da je mnogo članov brezposelnih te več let, in ker niso na relifni listi, ne bodo dobili zaslužka pri gradbenih delih. Ti ne bodo prišli v poštev pri gradnji vladnih projektov, kajti tam bodo uposleni relifni klientje in dobivali bodo nizko plačo. Stavbinske unije pravijo, da niti državni zakoni glede plačevanje "običajne" mezde ne bodo protektirali organiziranih delavcev, ker ti zakoni ne veljajo za federalne projekte. Pri teh bodo uposleni relifni klientje za nizko plačo, kar bo izzvalo konflikte v stavbni in drugih industrijah, ker je gotovo da organizirano delavstvo ne bo držalo rok križem, ko bodo privatna podjetja sledila vladi v kampanji za splošno znižanje mezd. Slovanski Narodna UtUm^iM a »pril* 1*04 Podporna Jadnotn Inliorp. 17 jungn 1S07 Jjf V dišavi lllinoM IVI. Kurkwrll 4M4 Razredni boj na korporacijski farmi Boss dal izgnati iz kolib tri unioniste, med njimi predsednika j in i. Meseca februarja se je ro- ma je nastala eksplozija in gra- dilo v Trstu 257, umrlo 306 lju- nata je oba nearečna otroka do- dl, marca pa 309 odnosno 33, tako da znaša skupni primanjkljaj v naravnem gibanju prebivalstva 79 ljudi. V ostali pokrajini, ki je po veliki večini slovenska, se je rodilo v februarju 156, v marcu 178 ljudi, umrlo je v februarju 96, v marcu pa besedno raztrgala. Nekaj ur pozneje je prišla na kraj nesreče komisija, ki je odredila pogreb obeh fantkov. Prepeljali so ju v Grgar, kjer sta bila v nedeljo pokopana. V Solkanu so našli ljudje v noči od nedelje na ponedeljek 109 oseb, tako da znaša naravni 621etnega kmeta Antona Hlede- prirastek ljudi. v obeh mesecih 129 ta mrtvega na pragu njegove hiše., Poklicali so zdruvnika, ki Zanimivo je, da se je meseca je ugotovil, da je nesrečneža za-marca izselilo iz Gorice 241 lju- dela možganska kap in da si je ne 1 Hen di, priselilo pa le 156, tako da je število mestnega prebivalstva samo v poslednjem mesecu konkretno padlo za 105 duš. Požarna kataatrofa na meji prebil lobanjo. Ko je odhajal po htopnicah iz hiše, je padel in ae smrtno pobil. V torek so ga pokopali. Najzanesljivejše dnevne de- Postojna, pričetkom aprila.— j1TBke vwt| ^ v dnevniku "Pro- Program relifnih del obeta konflikte "i Stavbinske unije se bodo borile proti znižanju mezd WaHhlngton, I). C. — (FP) — V krogih organiziranega delavstva prevladuje mnenje, da bo vlada naletela na velike potež-koče, ko bo začela izvajati program-relifni h del, za katera je kongres določil skoro pet milijard dolarjev. Mnogi napoveduje, da se bo Rooseveltova administracija kesala, ker je vodila opozicijo proti amendmentu senatorja McCarrana, ki je določeval plačevanje "običajne" mezde delavcem, ki bodo uposleni pri federalnih projektih. Gotovo je že sedaj, da bodo privatne industrije sledile zgledu vlade in pričele zniževati mezde, kar bo Izzvslo odpor pri delavcih j/i stavke v industrijah. Harry L. Hopkins, načelnik federalne relifne administracije, zanika, da zakon glede relifnih del vsebuje klavzule, na katerih podlagi bo vlada lahko nastopila proti delavcem, ki bi za-stavkali, toda unionisti kažejo M&7-S9 LivmUU Av*., Chicago, III. GLAVNI ODROR S. N. P. J. UPRAVNI OIlHKKt VIN CENT CAINKAR. predalnik... .2067 S. LawnUa1r Av«., Chkago. Ul. FRKD A. VIDKK, gl. lajnik.........H> Uwmial« Av«., Chkago, III. LAWRKNC£ CKADISHKK, taJ.bol.odU.2057 8. Lawndal* Ave., Chicago, IU. JOHN V0CR1CI1. gl. blagajnik.......20&7 S. Uwnilal« Av«., Chicago, Tla. FILIP GOD1NA, upravitelj glaaila... 3SA7 S. Uwmlale Av«., Chicago, 111. JOHN MOl.KK, urednik glaaila......2rtf»7 S. Uwn«lale Av«.. Chicago, Ul. OIinOKNIKli FRANK SOMRAK, pni podpredsednik.... M>0 R. 74th St.. Cleveland, O. JOHN E. LOKAH JR . drugi podprednednik. lltNI K. ITOlh St., Cleveland, O. GOSPODARSKI ODSRKi MATH PETROVIČU, predsednik............BOfi K. 140th St., Cleveland, O. ANTHONY CVETKOV1CH.............. \m S«n«ca Av«., niooklyn, N. Y. JOHN OL1P.______________________1411 S. Proipsct A««., Clarendon HUli Ul. POROTNI ODSKKi JOHN GORftRK, predrednik..............414 W. Hav Ht„ HprlngfUld, III. ANTON &UI.AR...................................Ho* 27, Anna, Kan«. JOHN TRCKU...................................Box 2R7, Straban«, Ps. FRANK PODBOJ..................................Box 01, Parkhill, Ps. FRANK BAKHICH..,.............. ...lOfttl Muitkoka Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODSKKi FRANK ZA1TZ, predsednik................3039 W. BOth St., Chicago, III. FRED MAIAi AI..............................M Central Park, Peru, III. JACOB AMBROZICH.............. ......41H Pierce St., Kveleth, Minn. rosoa KKmmvmImn • «I««mImI .»»h., »lil. kl *t«J« t «1 ar*««, m *r«l Ukatoi V8S PISMA, kl M MMllh m *aaU «1. »rMlaMlnlks, mj m mik«« n« »mm^hiiih, VSK DSN a SNS i»«*»U«l». in •»»•rt. kl m tt««* «k mera *•••«■ rtmt. i« |mu«i. .«kl«, •ej M M*U1«1« es «1 UjnUlra. Vm s«4«ra. Ukiirtt •• kalnilk« ns| M m*IU«I« m k«l. tnjniatra. ,. Vss MnSara t iml s MesMlntiklml «mII. n*l m »«*U|«|« nn kU«nl»Utv«. VSS raiTOZSB al«u « ■> mt«Ma *«k*ni n*l M M*OUO« rrank SaJra. ,V8I raacivi MM «l. pnraUI IM m n*J patu I« K na Jnkn Otrlki, inMeki ««rai ne nSaaks. VSI DOPISI In ir«|l a«lal. nnannnlla. hImI. mnIhIm In »»lak vm. ksr 1« v itnl • itMsSaa J«lnet«. na| aa mUSJa na "ra<»SVKTO,M HOV a l^tvnSala A**., (*!••■•, III. NOrCi Ul*w< ta sa«ratarr'a alftra. I Matura al alak kaeaUt akaaM ka mMimnI ta tka saalaUMt aarratarr. Klnanclal mNin anSar tka SiMIiIIm al tka Iraaaarar'« alllaa akaaM ka taka« m« nitk Hi« Cam«lalNta aanaarnln« tka wark al tka aiaaatlra kaaN akaaM ka hMwmiI to r»aak Salta, rkalrman al tka Oaartl al Sa«at*laara. Clwr«aa. aamelalnla and appaal« akaaM ka a44raaaa4 to Jakn Oartak, rkalraian, Jttlilil Caaiialttaa. V Studenem, ki je le dobro uro]^fti/* oddaljeno od meje, je nastal v' noči med 3. in 4. aprilom velik požar. Kmalu po 2. uri je neki pozni vasovulec opazil dim, ki se je valil iz senika kmečkega (Misestnika Josipa Križmana. Takoj je zbudil gospodarja in njegovo družino. Ljudje so spočetka menili, da se neznani ponoč-j njak šali. Medtem pa se je ogenj širil še z veliko naglico tudi na sosednja poslopja. Pet minut pozneje so že alarmirali vso vss. ( , kurubinjerje. obmejne milični- kM c<>n! ke in financarje. Poslali so |xi| 65.94 toč-' •Irugi stra- All jih čltate vsak dan?. na določbo v zakonu, kl govori, "da ima predsednik Združenih j bi bili kriminal« i Urldgeton, N. J. — (FP) — Nu korporacijski farmi Sea-brook, ki obsegu več tisoč akrov, je izbruhnil nov razredni boj. To pot je izbruhnil v nnpudlh na aktivne unioniste, katere je boss s pomočjo pretepačev pričel "čistiti". Se hoče pač zavarovati pred nevarnostjo nove stavke, ker je bilu lanska stavka pač drug "eksperiment" za korporacijo. Korporacijski pretepači pod vodstvom Jacku Stevensona so na povelje bossa izgnali tri zamorce, med temi Clifforda Whl-te, predsednika unije poljedelskih delavcev, kl je lani vodila stavko. Udrli so v njih koče, zmetali borno pohištvo ven in gu razbili s kladivi in sekiricami. Dan Harta, enega od izgnancev, so pa poslali v bolnišnico. Vsi trije so vodilni Člani unije, ki je pridružena ADF. Whlte je delal na farmi 12 let kot mezdni delavec. 2lvel je kakor žive tudi drugi delavci na tej farmi, v družbini kolibi. In kot je navada med njimi, navadno zaostanejo s stanarino v zimskih mesecih. Poravnajo jo čez poletje. Prizadetih treh ps boss letos ni hotel čskati in Jih je dal izgnati. Pojasnilo za ta napad ni iskati v zaostali stanarini, ker je pfl \Vhitu znašala le dva meneča, niaTveč v konferenci, katero je unija sklicala nedavno. Ns konferenco so bile povabljene ra> zne delavske skupine in so zaključile, da bo skušale pridobiti na svojo strun tudi male farmarje. Razpravljali so tudi o mezdnem vprašanju. Posledica te konference je napad na aktivne unioniste. Da so lastniki Beabrook Farme pravi sužnjedržci, pokazuje tudi to, da Imajo prstne odtiske In fotografije vseh delavcev — kakor da J«' že pred gos|Kalar- inimum. '■•a omeni-' t'j. pred-^♦vpjukimi jtomoč tudi v Postojno. Silen, veter pa je gnal ogenj že od strehe do strehe. Čeprav so ljudje na moč gasili, se je požar širil že na Vse sosednje stavbe. Sele zjutraj so pris|H>li v Studen»» postojnski gasilci. Ogenj je b-daj malone že opravil svoje razde-naraet-' jalno delo. Poleg senika je |>ogo-bilo na relo še*t stanovanjskih hiš, ki 1 irulu- *o bile v neposredni bližini Križ-"brtno- manovt-ga nenika. ftele po aed-trgov-.mih urah napornega gašenja so Znižanje plače pri relifnih delih Najnižja bo $16 in naj-viija $96 VViiNhlngton, D. C. — Federalni uradniki, ki se bavljo z mesečnimi plačami za brezposelne delavce pri Javnih relifnih delih, so te dni priporočali predsedniku llooseveltu, naj odobri znižanje obstoječih plač nuj-manj za 30 odstotkov, Dull t*) predsednik to storil, še ni zim-no, toda načrt leži pred njim. Zakon za javna relifna dela določa $50 povprečne mesečne plače, kar pomeni manjšo mezdo zu nekatere in višjo zu druge. Po novem načrtu se bodo plače delile v tri kategorije. Navadni težaki bodo najslabše plačani in sicer $16 na mesec nu jugu. V drugi kategoriji bodo napol izurjeni delavci, katerih mesečna plača bo nekoliko v/šja In v tretji kategoriji bodo izurjeni delavci, ki bodo prejemali nuj-več $96 mesečno. Profiti joklar&kih magnatov naraščajo New York. — V prvi četrtini tekočega leta so Jeklarski liiugnatje napravili več profi-tov kakor pa v vsej prvi polovici lanskega leta, pravi labor Kefcurch usoclaciju, ki je zbru-bi podutke Iz revije Steel, glasila jeklarske industrije, V prvih treh mesecih 19H6 j« 14 jeklarskih družb, ki predstavljajo HA% kapacitete, naredilo prof ita, vse družbe ns podlagi kapacitete pa $7,-200,000. Lansko leto so profiti JekJamki' Industrije znašali $L'I,-140,000, kar je v očigled nizki' pr<»dukrijf In visoki pla'i ravnateljev lep rekord, 1^*1 oh pa k»ižt* ra*araU4 Platoras General Joachlm von Klbben« (rop, poaebnl lllllerjev odpoala* nec. ki je pred kratkim dospel v Ameriko. velik" bolje. Izkoriščanje »treinic v hotelih Samot itrku V neko gojilnico kokoši je prišla zadnjič precej priletna gospodična In zahteva Iu devet mladih petelinov in eno kokoš. Prijazni prodajalec ae Je začudil: "prostlte, milostIJIvu, najbrž ste ne zmotili. Mislili ste pač devet kokoši iu enega petelina. Tedaj je (Mlgovoriln priletna gospodična. "Ne, ne, sem že prav povedala. Nočem, da bi morala ubogu kokoška takti samot no živeti kakor jaz." ♦ "Preteklost te dame ml nI všeč," pravi Koren ženitnemu |Kt*n*dovnlf u. "Zakaj pa ne? Saj Je iioo|h»-rečna!" vzklikne |kisrfalovaleč o-gorčeno. "Je že mogoče, ampak predol-g" Je." "Kdo pa v vajini družini go-spislarl?" vpraša Smola svojega prijatelja Dreto, "Obn /. ženo," odvrne Dreta. "Delo hm« »i lepo razdelila. Dna služki* . . jaz i vzgaja otroke,' nadzoru ji njo in hrani denar, iar pn nkrbim za zlate rlblet • • New Y'»rk. - Preiskava, kl I Jo Je vodil državni delavski de-j pari ment, je ugotovila, tla hote-. Ii in restavracije plačujejo silno nizke mezde ženskam, k I »o pa ti Je j to- na |H»-nioža "No, Mirka, k/t| vedala vedeAevalka "Itr-kl/i Je, du pojttem tOvanje. Dobil« boni iioli in otroka." "In kaj š#r uiiosleoe ktd Mrežnice In kuha-j "Nič. K«*kln je samo, naj pa-rlce. Mnogo d«h prejenis tri do zim. da ,-e Ihi r.g«Hlilo v«- v pra-l»et dolarjev na teden, ker Jlrn^em vr^tinm lantnlki raf unajo za hrami, ki |' jo strežnice prejemajo, in tako retfu. Bratovščina pleskarjev je imel« posebno okrašen v a* v pr\omujnkem pohudu ne«>eršklh HurislUlo«, j oioiajo delati akoro zastonj. ——-- P«6tt*u»t "Pogbij, rnodi/<'k, aH ni imi> (tončka čin to \ nu m«ar jih je čula, vse ljudi, ki so ji bili všeč/^se junaštvo in svetlobo, kar je je poznala. Ptevzeta in ponosna je v tihem razkošju poljubovala to podobo in na-depolno mislila: — Vse bo dobro . . . vae! Njena materinska ljubezen se je razgorela in stiskala srce do bolečin, zavirala ljubezen do ljudi in jb sežigala, in namesto velikega čuvstva je v sivem pepelu nemira plašno trepetala utrujena misel: — Pogine . . . propade . . . Pozno je zaspala, s težkimi sanjami; zgodaj zjutraj se je zbudila • trganjem v udih in z bolečinami v glavi. XIV. Opoldne je sedela v jetniški pisarni Pavlu nasproti in ogledovala skozi meglo v svojih očeh njegovo bradato obličje čakajoč ugodne priložnosti, da ma izroči pismo, ki ga je stiskala med prsti. — Zdrav sem in vsi drugi so tudi zdravi! — je dejal po tiho. — In kako je s teboj? — 2e gre! Jegor Ivanovič je umrl! — je dejala mehansko. _ Kaj? — je vzkliknil Pavel in tiho sklonil glavo. — Pri pogrebu so policaji tolkli a sabljami in enega so zaprli! — je prostodušno nadaljevala. Uradnik je nejevoljno zacmokal s svojimi tenkimi ustni, skočil kvišku in zamrmral: "— To ne gre . . . zapomnite si, da je to prepovedano! Vsak razgovor o politiki je prepovedan! . . . Tudi mati je vstala s stola in dejala, kakor da ne bi razumela: — Ne govorim o politiki, temveč o pretepu! In pretepali so se, to je resnica . . . Enemu so celo razbili glavo . . . — Vseeno! 0 tem kar molčite! Molčite o vsem tem, kar se vas osebno ne tiče . , . vaše rodbine in vašega doma sploh . . . Spoznal je, da ga je vjela, pa je sedel za mizo, urejeval papirje in trudno dostavil: — Jaz sem odgovoren, da . . . Mati se je ozrla, urno stisnila Pavlu pismo v roko in olehčano vzdihnila. — Človek ne ve, o čem bi govoril . . . Pavel se je nasmehnil. — Potem so pa ti obiski nepotrebni! — je razdraženo pripomnil uradnik. — Ne veste, o čem bi govorili, pa letate sem in motite ljudi... — Ali bo kmalu sodna razprava? — je vprašala mati po kratkem molku. — Pred nekaj dnevi je bil državni pravdnik tu, pa je rekel, da kmalu . . * Govorila sta nepomembne, nepotrebne besede; mati je videla, da ji Pavlove oči gledajo mehko in ljubeznivo v obraz. Miren je bil kakor zmerom, nič se ni izpremenil, le brada mu je močno zrasla in ga deUla starejšega, in pa zajiestje mu je pobledelo. Rada bi mu bila povedala o Nikolaju; z neizpremenjenim glasom kakor o nepotrebnih in nezanimivih rečeh je nadaljevala: — Tvojega krščenca sem videla . . . Pavel jo je pogledal molče in vpraša joče v oči. Da ga spomni na kozavo obličje Vjesov-ščikova, s«» je s prsti potrkala po licu . . . — Fantu je dobro, živahen je in zdrav, kmalu dobi delo ... Ali se spominjaš, da je zmerom hotel težkega dela? (Dalja »ribota««.) Izkušnje slovenskega priseljenca Piše Frank Kroll (Nadaljevanj«.) Premogovna žila je bila v tistem rovu visoka šest čevljev, plasti kamna, kakršno sem videl v rovih v Ohlu in Pennayl-vaniji, |«a ni bilo. Strop je bit ta ko močan, da ga niti podpiral ni bilo treba. Ko sem Jaz začel delati, je rov <»bratoval le tri do štiri dni na teden, toda zaslužili smo šest dolarjev na dan in tudi več na osem ur. Rojak, |«ri katerem setn bil na stanovanju, je bil še mlad človek ter šele dve U*ti otenjen. Poleg mene Jr imel še dva druga rudarja na hrani in stanovanju. Kmalu |H»tem je eden <*l-•H v druge kraje in ontala sva še dva, ki »v a hodila redno na delo. XIV stu in v sobo je vstopil neki rojak, ki sta ga oba poznala. Gospodar ga je po izmenjavi pozdravov vprašal, če me pozna, ker *«*m iz tistega kraja doma kakor on. Rojak me res ni poznal. čeprav je prišel iz iate fare kakor jaz, Iz vasi Cerovec pod gorjanskimi hribi. Od doma je »d v rani mladoati, ko mu je bilo komaj 14 Iti. Bil |r <*dini sin premožnega posestnika v Cerov-cu pri Novem mestu. Ko je odpotoval v tuji svet, Je doma pustil starš«* in sestre. Najprej se je klatil nekje po Hrvašktm, služil za pastirja ter panel koze in ovce. Pozneje je odšel nekam v Bosno, kjer je delal v šumi. V Bo*ni Jr ontal par let in ai pri hranil nekaj denarja, nato pa od potoval v Nemčijo. V Nemčiji Dva tedna sta pretekla, kar Ije dobil delo ter tam toliko ča-sem prišrl v naselbino l*atuda «a delal, da je skupaj spravil po- in delal v t«m<»snjem premogi*- trebno vsoto. otegnil njeno sosedo k sebi. Naenkrat je bila povabljena. "Ali gospodična, samo kratek, zabaven stranski sprehodek. .Vt Nosilo jih je skozi več nočnih lokalov. Enkrat so tudi nekaj jedli. Ali tem več so pili. Ana si misli: Zakaj pa ne bi bila enkrat vesela? Ana Je pila in je bila vesela. Začelo se je že daniti. Moška sta trdila: "Zdaj ne moremo več domov, je že pre-pozno." Sklenili so prenočiti v bližnjem hotelu. Ano so vzeli s ••boj. Njena soseda jr naenkrat z Miksrrjevim prijateljem izginila. Ni preostajalo drugega, kakor da Ana spi z Mikserjem. Ana je bila ravno prave volje. Njen spremljevalec (udi. SSE^ULMAJii Mrs. Russell Magna, bivša predsednica Hčerk ameriške volucije, čestita svoji naslednici mrs. W. Beckerjevi, ki je | izbrana za to pozicijo na zadnji konvenciji te organizacije. V sobi je bil že jasen dan, a spal še ni nobeden. Ona bi bila rada zaspala, ampak Mikser ni hotel. Ni mu zamerila, ker je bil tako dober in prijazen z njo. — Nazadnje je vendar zaspala. Ko se prebudi, je bilo že poldne. Ali Mikserja ni bilo nikjer. Na umivalniku je ležal listek: "Moral sem v službo. Pozdravljena !" Pod listkom je ležalo 20 mark. "Tak falot," je rekla Ana in si je z roko odgrnila lase raz obraza. IV. Ani se je zagnusilo. Tega ni pričakovala. Kaj naj si mati o nji misli. Tekala je po mestu. Vznemirjena. Brez uspeha. Zvečer se je odpeljala domov. Deževalo je, ko je stopila z vlaka. "V mestu ni nič z delom." Več Ana ni rekla. Oče, vesel, da se je znebil enega jedača, je bil slabe volje, ker se je Ana vrnila. Brat se je tudi jezil. Par dni je prenašala. Potem se je zopet odpeljala v mesto. V. V mestu se je napotila v gostilno "K rdečemu volu", v neki ozki ulici starega mesta. Ta lokal ji je takrat imenoval Mikser. Dim ji je puhnil v obraz, ko je odprla vrata. Gramofon je ireščal. Par deklet je pelo jokave pesmi. Mlad predrznež se je vsedel k nji. Bil je širokopleč in zastaven. Gustl, so ga klicali. Fejst fant. Ani se je dopadel. Razgovarjali so se, peli in vi- hrali sem in tja. Gustl jo je til. To je pri "Rdečem v* veliko pomenilo. Pozno pa jo je vzel s seboj v svojo gi Naslednjo jutro ji je pit bel sobo. O pogajanjih, ki je Gustl imel z gospodinjo, Ana ničesar vedela. Rekel ji da ji mora Ana plačevati di no po 7.50 mark, za vse di se gospodinja ne bo brigala Kadar Ana ni bila pri čem volu", se je počasi spr jala po ulici, ali je stala na| kem prometnem cestnem šču. Cez nekaj dni je prejeli| meno nadzoroval no izkaznic VI. Ana že eno leto tako živi., pak sedaj ima že mnogo sobo, ob eni izmed glavnih in zvečer posedeva v najt mestnih kavarnah. Ima vi prijateljev; ampak druj kakor doma. Tudi mnoi pih, moderno-elegantnih ima. Ce pa se tu in tam Ije domov na obisk, pa se če čisto preprosto. Starši vedno mnenja, da je Ana v mestu dobro "gospodo",| kateri služi. O delavskem gibanju Ana ničesar več. Samo, v mestu maso demonstrii rdeče zastave v vetru piap se včasih zgodi, tla Ana dregi povesi oči. ("Bucherkreis", Ali nit že naročili Prori Mladinski list svojemu To je edini dar trajne ki ga za mal denar lahko lju ali »orodniku v doi te svojcem v domovina. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO P« sklep« !•. redne konveneij« a« lahko nsroči na liat P™"** št«J« eden, dva. tri. fttiri sli pet članov is ene druiine k eni sarrf««^ Prosveta stane ta vae enako, ta člane ali nečlane ffi.M *a en« kt» nino. Ker pa člani «e plačajo pri aseameato $1.20 ta tednik. - I«1 iteja k naročnini. T«r«J aedaj ni rtroka. reči, da Je ll-t I**"' * H. N. P. J. I.lst Proaveta J« vaia lastnina in r«<«vo Je t »aski kl M rad čital liat vaak da«. Cena liata Pr«sv«ta Je: Za Cireio Is (Tiirsre K "J 1 tednik i« ............ 1 tedniks i«...... I tednike la............. 4 tednike »a............. 5 tednikov ia............ ......... ft.N 11 pol ni te spodnji kopon. priložite potrebno vsot« densrja ak Ord«r v piama in al naročit« ProtvcU, liat. ki J« vaia leatma*. Pojasnil«:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha( hiti m ali č« m preseli proč od druiine in bo sahteval sam moral tisti član i« dotlčn« drut.ne, ki J« tako akupnn n«™™*,, Proaveto, t« takoj natnaniti opravniitv« lista, in obenem