m m



>7?
Štev. 33.
TRBOVLJE, 19- avgusta 1959
Ona ltt rii?i
Ivi,. <11
PRED JESENSKIM STDDUEM IN SPLOH IZOBRflŽEVfiNJEM
• e
Prihodnje dni bodo zasavski politični forumi začeli s prvimi pripravami za Jesenski študij v osnovnih organizacijah ZK in nekaterih drugih političnih organizacijah. Tega važnega opravila se bodo najprej lot de ideološke komisije pri občinskih komitejih. In od priprav bo pravzaprav odvisen bodoči študij.
Ni dvoma, da bo jesenski študij zdaleč bolj temeljit, kot je bil dosedanji. Prav tako ni dvoma, da bodo ideološke komisije na podlagi dosedanjih izkušenj in prakse onemogočile nekatere slabe pojave, ki so bili značilni za nekatere člane ZK in člane ostalih političnih organizacij. Kakšne so bile te
Danes ob 17. uri, prispe v Ljubljano, naš dragi gost, cesar Halle Selasie.
Veliko neurje vTrbovljah
Skoda se ceni na 10 milijonov dinarjev — Voda odnesla dva mostova -Nad Klekom se je utrgal oblak — Nujna ureditev dveh mostov
Kaj takega že ddlgo ni bilo kot neurje v letošnjem avgustu, ki je zadelo predvsem zagorsko občino, preteklo sredo zjutraj Pa je prišlo hudo neurje tudi had Trbovlje. Nad' Klekom se je v jutranjih urah utrgal oblak *n voda je drla v dolino z več tirani. Najhujše je bilo v Glo-bušaku, kjer je pobesnela voda vdirala v stanovanja, nadalje 63 Njivi, pri Tauzetjnu in v stanovanjsko hišo za staro bolnišnico. Od zgornjega Bergerja 36 voda drla v potokih mimo stare bolnišnice proti tamkajšnji stari dvonadstropni hiši, kjer je voda vdirala v pritličju v kuhinje, pravtako je voda dr-j6 Pio cesti proti Trgu revoluci-j®> tako da je bila cesta v celoti btehodna šele v popoldanskih Tudi pred Knjigarno pri Dežmanu se je na cesti nabralo ^ko pol metra blata in druge navlake. Ljudje, ki so v zgodnjih dopoldanskih urah priha-•®^1 na Trg revolucije, so mo-
rali po cesti broditi po vodi kakor v potoku.
Posebna komisija je takoj odšla na kraj nesreče m ugotovila, da je to neurje v Trbovljah napravilo materialno škodo, ki se ceni nad 10 milijonov din.
Neurje minulo sredo je bilo največje po vremenski katastrofi v Trbovljah pred 19 leti,
16. julija 1940. leta, ko se je utrgal ob 2. url popoldne oblak nad Javorjem in Jurharjevo planino. Takrat je bila vremenska nesreča še neprimerno večja kot sedanja, saj so tedaj debeli hlodi z rudniškega lesnega skladišča pri stari separaciji plavali po Trboveljski cesti
slabosti, ki Jih je treba odpraviti?
Predvsem kaže praksa, da študij po osnovnih organizacijah ne more in ne sme biti edina oblika ideološke vzgoje. Pokazalo se je namreč, da vrsta članov ZK, ko je prišla na študij, ni doma niti pogledala teme, ki naj bi se obravnavala, še slabše pa je bilo to, da članstvo ZK, razen nekaj izjem, nima na razpolago potrebnega gradiva za samostojen študij. Zato so bili študijski sestanki često suhi, tu Pa tam celo dogmatski, navadno pa je sodeloval v razpravi samo del komunistov, skoraj nikjer pa ni prišla do izraza praksa izmenjave mnenj.
Druga slabost pri dosedanjem študiju je bila ta, da mimo članstva ZK sploh ni bilo sledu o kakem študiju. Osnovne organizacije so le v izjemnih primerih vabile k študiju članstvo Socialistične zveze. Namesto da bi vsaka osnovna organizacija ZK na svojem terenu utrdila sodelovanje z osnovnimi organizacijami Socialistične zveze, se je dogajalo ravno narobe: prenekatere osnovne organizacije so pustile vnemar še tiste, že tako slabe stike s temi organizacijami, ld so jih imele ob času pričetka lanskoletnega študija.
Tretja slabost dosedanjega študija je bila ta, da so osnovne organizacije več ali manj zanemarile ostalo delo. O tem so občinske konference ZK v revirjih še prav posebno govorile in delale napotke, kako odpraviti takšno stanje.
Seveda se to samo nekatere
pomanjkljivosti dosedanjega
študija, da ne omenjamo discipline pri tem opravilu, pripravljenosti predavateljev, vodstev osnovnih organizacij in podobno.
Za bližnjo jesen bodo torej občinski politični forumi upoštevali dosedanje izkušnje in uvedli nekatere nove načine
je. Važno vlogo dobivajo večerne politične šole, ki jih bodo ustanovili po vseh treh občin- -skih središčih, trajale pa bodo vso zimo tja do pomladi. Predvideno je, da prevzamejo vodstvo nad temi šolami nedavno ustanovljene Delavske univerze, ki pa bodo, kajpak, sestavile program po predhodnem dogovoru z občinskimi komiteji ZK. Tudi študij po osnovnih organizacijah ZK bo nekoliko spremenjen; večjo vlogo in pomen dobiva individualni študij, za kar bo na razpolago dovolj potrebnega gradiva. Prav tako bo okrepljeno izobraževanje članstva ostalih političnih organizacij. Za vse to delo se bo treba temeljito pripraviti, zato je prav, da se bo to opravilo začelo že zdaj, da nas čas ne bo prebitek
mudil v naši državi deset dni. Cesar Haile Selasie, ki so mu bile ob prihodu v Pulj izkazane vse časti, bo med svojim bivanjem pri nas obiskal tudi ljudski republiki Hrvatsko in Slo-Cesarja Haila Selasija spremljajo njegova venijo.
vnukinja, princesa Kida Desta, viceguverner pokrajine šoa Ras Mesfin Seleši, dvomi minister Tsahahi Tezas Tafara Vork Kidane Vold, načelnik posebnega štaba, generalni major Mu-nogeta Buli, cesarjev pribočnik, polkovnik De-bebe Hailemaria, in osebni tajnik Ato Hm.
Slavje v Vidmu-Krškem
20 let tovarne papirja
proti Savi kot navadna polena, ideološke in marksistične vzgo-
KMALU BOMO VOLILI NOVE ŠOLSKE ODBORE
VIDEM-KRSKO, 17. avgusta
Dve pomembni obletnici — spomin na prve krške žrtve ln na nasilen odhod v izseljenstvo ter 28-letnice Tovarne celuloze in roto papirja »Djuro Salaj«, so včeraj v Vidmu-Krškem vključili v slovesno proslavo občinskega praznika in 40-let-nice KPJ.
V Tovarni celuloze in roto papirja »Djuro Salaj« na Vidmu je bila dopoldne slavnostna seja delavskega sveta, zatem pa so pri vhodu v tovarno ob navzočnosti pokojnikove soproge in hčerke, člana CK ZKJ Janeza Vipotnika, zastopnika CK ZSJ, predsednika OLO Novo mesto Nika Belopavloviča in drugih odkrili doprsni kip dolgoletnemu predsedniku Zveze sindikatov Jugoslavije in članu IK CK ZKJ Djuru Salaju.

M0
Povečane naloge
Septembra bomo volili nove šolske odbore. Dosedanjim odborom poteče njihova mandatna doba. Občinski odbori Socialistične zveze imajo s pripravami na volitve še posebno važno opravilo; gre za organe družbenega upravljanja, ki so s šolsko reformo dobili mnogo večje pristojnosti, dolžnosti in pravice.
IZPOLNJENE NALOGE V PRVEM POLLETJU
Industrija najboljša
družbeno gospodarstvo občl-Trbovlje Je lepo Izpolnilo -T°Je polletne naloge ln prese-* ° Plan za prvo polletje za ■D/«. Najboljši rezultat Je do-industrija, ki Je izpolnila ®®1letni plan s 54,7“/o, za njo go-'nstvo 51,3e/i, trgovina 50,5°/*,
. rt 50,5“/«, promet 48,5"/«, grad-®hlčtvo 47,V/s, komunala 38,2“/« 6 kmetijska zadruga 49"/o-^ industriji je v največji me-/* Prekoračilo svoje polletne ”4,»ge podjetje »Mehanika«, in je izpolnilo plan s 74,3•/«, teedl Cementarna Trbovlje s ■2"/., Rudnik Trbovlje-Hrastja s 55,6°/o, Strojna tovarna z In Elektrarna Trbovlje s '/s.
^ Gradbeništvo Je sicer doseglo Prvem polletju začrtani plan
VREME
°d 21. do 30. avgusta 1959. Nekako do 23. avgusta ho prekovalo lepo vreme. V nadal)-Poteku pa bo nestalno z kostimi padavin:*mj-
V. M.
le e 47,V/e, vendar se Je glavna sezona šele pričela. Tudi promet je dosegel le 48,5«/« plana. Trgovina ga je dosegla z 51,3S/#, najboljša pa je bila med njo »Železnina« s 55"/o- — Samo gostinstvo obstaja iz 13 obratov in je doseglo plan s 50,5«/«; najboljša na tem področju je bila DUR trboveljske Elektrarne • 66,2«/», gostišče »Dolenjka« z 59,2«/«, gostišče Svobode-Zasav-je s 53,9«/o ter »Majolka« s 55,3«/«, najslabše pa gostišče »Tončke Čečeve« na Kleku, gostišče »Rudar« in gostišče »Pri Dimniku«.
Obrt Je skupno dosegla 50,5«/» plana. Najboljše je uspevalo tapetništvo s 57,7«/», pekarna ln slaščičarna s 55«/o. Metali Ja s 58,5"/» ter Foto Trbovlje s 54,9«/«.
Podatki kažejo, da je najbolje Izvršila svojo polletno nalogo Industrija, In to s 54,7«/», medtem ko Je bita najslabša Komunala z 39,2»/«. Pod komunalo sodi tudi pndict e Elrktro-Trbov-lje ,kl je doseglo v prvem polletju le 35,11«/«, medtem ko sama Komunala z 49,1*/«. žeto Je tudi skupni odstotek slabši.
V predlogu zakona o osnovnem šolstvu je med drugim rečeno, da bedo bodoči šolski odbori skupno z vodstvi šol in sveti za prosveto (ne več za šolstvo) usmerjevalci in inlciatorjl sodobnega načina pouka, pouka, ki naj da našim mladim več znanja kot kdaj koli prej.
Četudi ne moremo trditi, da dosedanji šolski odbori niso opravili svoje naloge, so ponekod ugotavljali, da ti organi niso posvečali toliko pozornosti vsebinskim vprašanjem šol. pač pa m se tu pa tam vse preveč ukvarjali z materialno stranjo vsakodnevnega življenja šol. Morda je bilo to res dostikrat potrebno, vendarle to ni bila poglavitna dolžnost svetov. Prav tako pa ne rečemo, da tudi novoizvoljeni šolski odbori ne bodo posvečali potrebne pozornost] materialnim vprašanjem šol. Vendar jim bo treba že takoj po izvolitvi jasno povedati, da bodo morali posvečati vsestransko pozornost vsebinskim vprašanjem šol in pouka.
Prav bo, če ob tej priložnosti spomnimo še na nekatere druge zadeve ob delovanju teh or ganov. Videti je, da dosedanji sveti za šolstvo niso Imeli kdc ve kakšnih stikov z šolskimi odbori. Kot nam je znano, so sc le v Hrastniku spomnili, da Je svet za šolstvo večkrat na leti sklical skupne seje šolskih odborov, na katerih so širše obravnavali nekatera važna vprašanja s področja šolstva. Kajpnl Je imelo tako sodelovanje odra: na delo šolskih odborov, ki s« se seznanili z vsemi tistimi pro blemi, ki jih pri svojem delt niso videli ali opazili, potrebni pa je bilo, da se z njimi seznanijo. Tak način dela je pripomogel k temu, da so ti organi družbenega upravljanja obrav-
navali stvari kompleksno, s stališča občine in ne zgolj posamezne šole.
Važno vprašanje pri volitvah novih šolskih odborov je, kakšne ljudi naj predlagamo v te organe. Ali res samo starše, češ, tl bodo bržkone najbolj zainteresirani na tem, kako bodo stvari šle v tej ati oni šoti. Res Je sicer, da praksa kaže, da so bili najboljši upravljavci starši, vendar bo prav, če vzamemo zdaj stvari nekoliko širše: reforma, oziroma reformirana šo-
la nAfpfthiri« iti D rifca.lt tllft ltUT
najširše pomoči in sodelovanja skupnosti. Brez te pomoči ne bomo dosegli želenih rezultatov. Zato moramo v bodoče šolske odbore predlagati in izvoliti široko razgledane ljudi, ljudi, ki jim bo napredek in rast šol pri srcu, ki se zavedajo, da vnašamo v naš šolski sistem nekatere novosti, ki nam bodo pomagale, da res vzgajamo mladino za življenje, ki stoji pred njo.
Volitve novih šolskih odborov niso samo stvar šol ln občinskih odborov SZDL. To je vprašanje skupnosti, nas vseh. (v)
Direktor tovarne »Djuro Salaj« tov. Trampuž in predsednik občinskega ljudskega odbora Videm-Krško sta v svojih govorih orisala vsestranski in bogat napredek tovarne celuloze kakor videmsko-krške komune, ki Je bil dosežen po zmagoviti revoluciji.
Ob kraju so si gostje ogledali tovarno celuloze in roto papirja, popoldne pa so bile na stadionu »Matije Gubca« v Krškem mednarodne epeedway dirke.
TRADICIONALNI NOGOMETNI POKALNI TURNIR V TRBOVLJAH
Lokomotiva iz Zagreba najboljša
2e več let se v Trbovljah prireja trldlcionalni turnir v počastitev spomina padlih španskih borcev. Športno društvo Rudar Je ta turnir organiziralo tudi letos. Razen enajsterice so Mil na turnir povabljeni Lokomotiva iz Zagreba, »Ljubljana« ln »Litija«, a slednje ni bilo, zato je Rudar nastopil z dvema moštvoma. Med vsemi klubi Je bila najboljša zagrebška Lokomotiva, ki Je pokazala najlepšo igro, kjer so Igrali trije mladinski reprezentanti.
Turnir je bil dopoldne ln popoldne. V prvi tekmi Je Lokomotiva premagala »Ljubljano« z 2:1, Rudar A pa je premagal Rudarja B z 12:0 (5:0). Popoldne Je najprej »Ljubljana« v borbi za tretje mesto premagala Rudarja B s 8:2 (3:1). V glavnem srečanju pa Je Lokomotiva po lepi Igri premagala Rudarja A s 4:1 (2:1).
Lokomotiva je prejela za prvo mesto lep prehoden pokal.
V.
EISENHOVVER NA POTOVANJU Ameriški predsednik El sen-hotver obišče te dni Evropo. Najprej obišče Elsenhoaver Bonn, naslednji dan London, 2. septembra pa Pariz, kjer se bo sešel s predsednikom republike de Gaullom. Nadaljnja pot Ei-senhovverja bo obisk Sovjetske zveze in po povratku iz nje se bo ameriški predsednik verjetno oglasil v New Delhiju.
ZAROTA NA KUBI ZADUŠENA "
Po poročilih Castrove vlade je zarota na Kubi razkrinkana in uničena, Fidcl Castro je osebno poveljeval v oboroženih spopadih.
KULTURNA DELEGACIJA ZAR V SPLITU Kulturna delegacija ZAR, ki se že nekaj časa mudi pri nas, je obiskala prejSnjo soboto tudi Split. Gostje so si tamkaj ogledali zgodovinske znamenitosti in spomenike. Zvečer Je delegacija prisostvovala predstavi Verdijeve opere »Aida«, s katero so zaključili letošnje splitske letne igre. — Gostje iz ZAR so odpotovali dalje v Dubrovnik.
PROSLAVA
DNEVA NEODVISNOSTI
V Indiji se je v soboto začela slovesna proslava dneva neodvisnosti. Ministrski predsednik Nehru je v skladu s tradicijo razvil državno zastavo indijske Unije na delhijski Rdeči trdnjavi. Potem je imel krajši govor, v katerem je pozval indijski narod, naj bo enoten ln da naj odpravi kastne razlike ter lokalizme.
OBNOVITEV
RAZOROŽITVENIH
POGAJANJ
Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je pred dnevi izjavil, da se ZDA posvetujejo s svojimi zavezniki in generalnim sekretarjem OZN Hammarskjeoldom o proceduri za obnovitev razorožitvenih pogajanj.
OBMEJNI SEJEM
Na jugoslovansko-bolgarski meji, v Kadibogazu blizu Mini-čeva v zaječarskem okraju, so v nedeljo odprli obmejni prehod' zaradi obmejnega sejma, na katerem razstavljajo svoje proizvode trgovska podjetja, kmetijske zadruge ln druge organi« j zacije iz okoliških mest.
V SOBOTO 22. AVGUSTA NASTOPIJO NA HVARU ČLANI GLEDALIŠKE DRUŽINE SVOBODE-CENTER Z USPELO DRAMO »VOJAK TANAKA«. NA SLIKI DRAMSKA SKUPINA PRED ODHODOM V VELENJE NA REVIJO NAJBOLJŠIH AMATERSKIH IGRALSKIH DRUŽIN SLOVENIJE
OBLETNICA VSTAJE NA KORDUNU IN BANIJI
V nedeljo je bila v Virgin mostu blizu Karlovca veliko zborovanje v spomin na obletnico vstaje na Kordunu ln Ba-nijl. Zborovanja se je udeležilo preko 20.000 ljudi- V okviru proslave so v Virgin mostu dali v obrat novo tovarno za vezane plošče.
Studijska
KNJIŽNICA V CELJU
Izdala »Zasavski tednik. « Trbovljah - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar - Naslov uredništva lo uprave:	.Zasavski tednik«.
Trbovlje I. Trg revolucije 28 - Telefon 80-191	- Račun pri Komunalni banki
Trbovlje 800-114-1-14« - List izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 d m polletna MO din četrtletna 120 din. mesečna 40 din Cena izvoda » kBiportač 10 mn — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani — Rokopisi kt morajo 01 tl » uredništvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo
DOGODEK TEDNA
Visoki gostje iz Etiopije so prispeli v soboto, 15. avgusta v Jugoslavijo. Na povabilo predsednika republike Josipa Broza Tita je etiopski cesar HIILI SELSSE sprejel povabilo in se bo
100 VAGONOV KROMPIRJA JE ZAKLJUČENO ZA TRBOVLJE
Kako je s pripravami za ozimnice
Viako leto se bile večje ali manjše težave i nakupom ozimnic za obljudene Trbovlje. Upajmo, da tega letos ne' bo. Trgovsko podjetje »Vitaminka« ▼ Trbovljah, ki Ima nalogo preskrbeti trboveljske prebivalce z ozimnicami, je še začelo z zadevnimi pripravami. Pri vsem tem pa podjetje želi, da bi mu vse velike gospodarske organizacije v kraju pomagale vsaj z prevoznimi sredstvi. Pogodbe za krompir eo le vse zaključene, tako da je zagotovljena preskrba IM vagonov krompirja, ki ga bo »Vitaminka« pričela prodajati od 20. septembra naprej.
Prav bi kajpak bilo, da si krompir potrošniki nakupijo postopoma In da ne bi vsi čakali na poznejši čas ter s tem oteik očali dostavo krompirja vsem potrošnikom. — Po kmetijskih poslovnih zvezah v Litiji ln Kamniku Je zagotovljena dobava krompirja s Podku-ma, Dol pri Litiji, Vač, Blagovice, Moravč, dela Savinjske doline ln Novega mesta, če bo potreba, pa tudi is Ptuja. Prav tako bo letošnjo jesen dovolj na razpolago zelja, enako čebule, saj bo cena letos nitja kot lani. Na razpolago bo nadalje zimsko sadje ter bi bile prav, da po-
trošniki že sedaj sporoče svoje potrebe. Podjetju »Vitaminka« je uspelo zagotoviti trg tudi pozimi z zadostno količino solate, ki jo bo podjetje dobivalo direktno iz Splita.
Skladišče »Vltaminke« je zgrajeno za shrambo poljskih pridelkov, vendar bo s tem v zvezi treba že nujno rešiti nekaj vprašanj, » ne tako, da se bo začelo s potrebnimi gradnjami šele z vdorom zime, kot se Je to dogajalo doslej. Ze od spomladi je odobren kredit v višini 8 milijonov din za ureditev skladišča in potrebnih hladilnih naprav, vendar to vprašanje do dane* še ni rešeno. Ali bo spet prej nastopila zima?
Letošnje leto Je Imela »Vita-
minka« v prodaji 50 odstotkov več zelenjave kot lani, vendar je te še vedno premalo. Dnevno gre v prodajo po 9 ton paradižnika in tudi paprike Je dovolj, rdeče pa bo dovolj na razpolago šele v septembru. — Omenimo še, da podjetje »Vitaminka« urejuje nove poslovalnico pri Zavrašku za spodnji del trboveljske doline, nadalje pri Razboršku. Povsod, kjer so prodajalne z živili, naj se uredi tudi poslovalnica za prodajo zelenjave. S tem bomo ustregli potrošnikom, ki v Trbovljah stanujejo in žive zelo raztreseno-
Načrti so precejšnji, toda ob dobri volji in pomoči vseh niso neizvedljivi.
Proslava v Ljubnem
Od blizu in daleč so prihajali iz vseh strani v Zgornjo Savinjsko dolino na proslavo petnajstletnice osvoboditve Zgornje Savinjske doline. Ze minulo soboto je bila tamkaj proslava z odkritjem spominske plošče v Radmirju, zvečer Pa je bila v kulturnem domu v Ljubnem kulturna prireditev.
V nedeljo so se zbrali v Ljubnem številni borci in ostali ter
OB ISTRSKI OBALI
Predlagamo zagorski tržni Inšpekciji
Zaščito
potrošnikov
O preskrbi s kruhom v Zagorju smo le nekajkrat pisali. No zdaj bo, kot je videti, stvar urejena. Vendar ne moremo mimo nekaterih Ukan, ki se jim potrošniki izpostavljeni v teh sadnjih dneh, dokler novozgrajena pekarna ne bo začela redno obratovati. Ze večkrat smo zapisali, da v topi iški pekarni, v »Foduri«, nimajo pojma o socialistični postrežbi, la leno mojstra Božička pa colo trdijo, da deli kruh po obrazih: če ji ugaja, mu postreže, če ne, mora oditi prašnih rek.
Zadnjič, tega ni dva tedna, ee Je postavil v vrsto čakajočih za kruh neki otrok. Čakal je potrpežljivo kot vsi ostali, ko pa je prišel na vrsto, mu je prodajalka povedala, da nima več kruha. In če ga boče dobiti, naj pride opoldan ter pristavila, da im* pač čas čakati Fant je videl da se mu je prodajalka zlggala: kruha ni »manjkalo, saj so ga za njim čakajoči že debili, prodajalka pa je bila že toliko nesramna, da Je fante rekla, da naj gre po kruh tjakaj, kjer pa drugekrati kupuje.
Zdi ee nam, da to presega že vse moja potrpežljivosti. Se en dok as več, da so Ukane proti nekaterim potrošnikom prav načrtne. Ljudje eo tako rekoč kres moči; zato Je nujno, da napravi tržna inšpekcija enkrat za vselej red. Ze ree, ds so tej pekarni dnevi šteti. Toda ne bi bile napak, da bi Inšpekcija občutno kaznovala zasebnega mojstra, ker dopušča take grobo kršitve poslovne morale. Ce ga dve kasni nista Izučili, potem naj •* I* kaznuje v tretje. Sicer pa se Zagorjani že zgražajo, da kljub temu, da je bila doslej ta pekarna nujno potrebna, niso odvzeli obrtnega dovoljenja temu mojstru, In poiskali takega, ki bi skrbel tudi za koristi potrošnikov, predvsem, da b| vedel, da posluje na najbolj občutljivem mestu v preskrbi.
Mislimo, ds ne zahtevamo preveč, če predlagamo tržni inšpekciji v Zagorju, da razišče ta ln mnoge druge primere nepravilnosti v tej pekarni. Prepričani smo, da če bi til organi Inšpekcije samo nekoliko po dolini ln povprašali gospodinje, da bi svedell še za druge šikane. katerim to Izpostavljene, da dobe tisto kilo, dve, Uruhi, za katerega mora o čakati nekaj ur in še poslušati neverjetne manire tamkajšnje prodajalke.
Potrošniki
so kljub slabemu vremenu vztrajali do konca kakor v nekdanjih časih v borbah NOV. Zbranim je spregovoril nekdanji sekretar pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko ln Koroško dr. Aleš Bebler. Tovariš Bebler je govoril o vlogi Jugoslavije v »vetu in doma. Ko je govoril o nemškem vprašanju, je med drugim dejal, da je izhod iz zagate iskati v tem, da se obe Nemčiji postopoma združujeta na demokratični podlagi v tako Nemčijo, ki bo razorožena in Izven blokov. Pravilno je, da države, kot je Jugoslavija, ki je v zadnji vojni toliko trpela, sodelujejo pri reševanju takih vprašanj. Mi vidimo rešitev, zato tudi zahtevamo, da se Jugoslavija vključi v reševanje tega vprašanja. To se ne da reševati v dvoje, troje ali četvero. Sodelujejo naj vse tiste države, ki so bile prizadete. Zato bomo vztrajali, da se končna rešitev nemškega vprašanja oziroma dokončni sklep pove tam, kjer bomo sodelovali mi in vsi drugi narodi.
Na slovesnosti v Ljubnem je sodelovalo večje število borcev tudi iz revirjev ter Delavska godba na pihala Svobode-Cen-ter in pevski zbor »Zarja« iz Trbovelj.
s
'Pred 25 leti, 16. avgusta, je bila končana petdnevna gladovna stavka trboveljskih rudarjev kot najbolj dramatično in tudi tragično poglavje v eksistenčnem boju, ki so ga morali rudarji biti od začetka do konca nekdanje jugoslovanske države. Obletnica zgodovinskega dogodka v življenju slovenskih rudarjev pa je hkrati tudi obletnica močnega razmaha naprednega slovenskega ljudskega gibanja po zasnovi In pod vodstvom ilegalne KPJ, in zato ni naključje, da sta bila priči gladovne stavke trboveljskih rudarjev dva predstavnika v Ljudsko fronto vključene močne organizacije bojevnikov iz prve svetovne vojne, namreč njen predsednik Stane Vidmar in jaz.
Za mezdne spore TPD (Trboveljska premogokopna družba), ki so se začeli že v drugem povojnem letu, se je javnost čedalje bolj zanimala, na eni strani zaradi odločnosti in po-
STANKO FLORJANČIČ, Ljubljana:
razglašeno, da bo 7. avgusta v Ljubljani pogajanje med direkcijo TPD in rudarskimi predstavniki v navzočnosti ministra za rudnike dr. Ulmanskega in predstavnika rudarskega glavarstva ter delegatov raznih političnih in narodnih organizacij. Rudarski zaupniki so se lahko udeležili tega pogajanja šele naslednji dan. ker so bili prej močno zaposleni po vsem revirju na sestankih z delavci. Tako so se v Imenu rudarjev udeležili od Zveze rudarjev Jugoslavije Kramberger, Benedik in Arh, od II. rudarske skupine njen predsednik Pliberšek in glavni zaupnik Filip Murn ter še dva delegata Jugoslovanske strokovne zveze.
Vsi ti delavski zaupniki so bili hudo presenečeni, ko so spoznali, da o kakem pogajanju ali sporazumevanju med TPD In rudarji sploh ni govora ln da direkcija TPD vztraja pri tem, da se morajo znižati ne samo rudarske mezde, tem-
OB 25-LETNiGI GLADOVNE STAVKE
žrtvovalnostl rudarjev, ki so vztrajali v stavki še več dni po 28. aprilu 1920, ko je bilo konec velike železničarske in splošne stavke, na drugi strani pa zaradi spletk TPD, ki Je tudi takrat, kadar je država znatno zvišala njene zaslužke, grdo izkoriščala rudarje.
Tako je bilo tudi sredi leta 1934, ko je bilo v trboveljskih rudnikih več »praznikov« kot delovnih dni in ko so postali rudarji najslabše plačani delavci v vsej Jugoslaviji. Po posredovanju takratnega ministra za gozdove in rudnike dr. Ulmanskega so se državna naročila premoga pri TPD zvišala za 6.000 ton na mesec, in ko je minister pričakoval, ni pa seveda zahteval, da bo družba pri svojem večjem zaslužku ugodila vsaj najvažnejšim in najnujnejšim rudarskim zahtevam, je TPD 1. avgusta na sestanku z rudarskimi zaupniki napovedala novo redukcijo mezd.
Rudarski zaupniki o tem seveda niso hoteli razpravljati in pohiteli so v revirje, da bi poročali o novi nakani Izkoriščevalcev. V revirjih so bili najbolj ogorčeni tisti rudarji, ki so Imeli nekaj upanja, da bodo imeli tudi rudarji nekaj koristi, ko se je znatno zvišal zaslužek TPD. Ko se razočaranje in ogorčenje še ni poleglo, pa je bilo po nekaj dneh
več da se mora zmanjšati tudi deputat (brezplačni premog za gospodinjstva rudarjev) in da so v načrtu še nekatere druge omejitve rudarskih dohodkov.
V začetku pogajanja so predstavniki TPD odločno zahtevali, da se morajo mezde znižati za 6°/«, pozneje pa so to svojo zahtevo znižali na 3V». Minister In dva takratna poslanca iz Ljubljane In laškega okraja niso ničesar storili, da bi tako zahtevo odvrnili z od rudarjev pričakovano utemeljitvijo, da mora TPD kadar ji država zviša zaslužek, predvsem storiti nekaj za svoje delavce ln da zvišanje zaslužka ne more biti vzrok za novo redukcijo najnlijih mezd. Po zahtevi TPD je prišlo v zapisnik, da veljajo nove povprečno za 3®/e znižane mezde od 15. avgusta. Zapisnik o poteku razgovora so rudarski zaupniki sicer podpisali kot udeleženci tega razgovora, v zapisnik pa je moral priti dostavek, da odklanjajo vsako razpravljanje o redukciji mezd in drugih dohodkov rudarjev. Na ta način so Imela pogajanja 8, avgusta isti učinek kot sestanek z rudarskimi zaupniki 1. avgusta in ogorčenje v revirju je bilo še večje, ko zo zaupniki poročali o poteku »pogajanja«.
(Dalje prihodnjič)
Kavbojke in trboveljski rudarji
V zadnjih številkah »Zasavskega tednika« smo Imeli priliko prebirati zanimivo izmenjavo mnenj dveh gledanj na naše glasbeno življenje. Članek o koncertu pionirskega pevskega zbora, k temu odgovor tov. Milka Raka in nato še — članek kritika tov. Marka Čibeja. Nočemo se spuščati v razglabljanja o tem, kakšna so osebna nasprotja obeh dopisnikov, niti nas ne zanima, kaj Imajo za bregom tleti, ki se skrivajo za enim ali drugim dopisnikom, radi pa bi
Naj sodijo drugi
Ne da ze mi več polemizirati e tov. Rakom o vprašanju uvajanja tujih narodnih pesmi v koncertne sporede naših zborov.
akademffldh di-realnimi dejstvi
Navajen sem resnih skusij, kjer se operira in zdravimi dokazi.
Konstruktivna kritika je možna tam, kjer je dlskutant zmožen tudi mlajšemu partnerju priznati pravilnost njegovih razlogov. Pri tem pa ne sme starostne razlike a prior! smatrati za dokaz, da ima prav.
Spoštujem nasprotnika, ki je zmožen priznati svoj poraz. Ne morem pa sprejeti postopka tov. Raka, ki se skriva za lažno sentimentalnostjo in demagogijo fraz kot so na primer: » ... da bodo starši otrok... povzdignili svoj glas v obrambo naše narodne pesmi . . . « in »... ali bomo naše pionirske zbore pričeli... učiti namesto slovenščine ... nekako »prvovrstno« angleščino... « Pred mano ni treba braniti slovenske pesmi in slovenščine, ker ju nisem nikdar napadel.
Tov. Rak piše: »... Vsi tisti, ki so sestavljati dolgočasni članek... « Opozarjam tov. Raka, da je ta »dolgočasni članek« pisal en sam človek in to sem jaz. Ker smatram njegovo mnenje, da sem
imel pri tem pomočnike, za Javno žalitev, ga prosim, da jo prekliče, ker bi mi bilo neprijetno po drugi poti dokazovati originalnost članka in svoje avtorstvo.
Tov. Rak se je umaknil iz diskusije, ker mu očividno ni ostalo nič drugega. Ostal pa mi je dolžan odgovor na naslednji vprašanji, ki jih ni pojasnil:
1.	Kdo so ljudje, ki Jih zastopa?
2.	Zakaj ni sam »kritiziral uvedbe cow-boyskih pesmi na koncertni program?
Tem vprašanjem se je tov. Rak izognil. ker ni imel nanje kaj odgovoriti. S tem je povedano vse o tem, kdo se dejstvom izmika. Sodim, da bi z nadaljnjo diskusijo res ne prišli nikamor naprej. Postopki tov. Raka kot so podtikanje, potvarjanje ln izmikanje, ne morejo pripeljati do ctija.
Zato pozivam uredništvo »Zasavskega tednika«, da se obrne na nevtralno strokovno osebo (na primer na tov. AJleca ali tov. Prevorška), ki naj razsodi, kdo je Imel prav po strokovni plati: tov. Rak ali jaz.
Kar pa se tiče sodbe trboveljske javnosti ln glasbenega občinstva pa mislim, da bo že bližnji razvoj pokazal njen rezultat.
Marko Čibej
tistim našim ljudem, ki si mogoče sedaj res niso na jasnem, kaj je prav in Itaj ne, povedali tole:
Slovenske pesmi, našega naj-dragocenejšega blaga, ne bomo zavrgli na račnn trenutnih, navideznih, in s komercialne plati preračunanih zunanjih efektov. V razgovorih pred in po delu smo si trboveljski rudarji bili enotni v tem, da kaj takega ne morejo sprejeti, ker je bila naša slovenska pesem tista, ki nas je spremljala in borila v boju proti kapitalističnemu izkoriščevalcu, bila z nami ves čas NOV in mora biti z nami tudi danes, ko si gradimo novo življenje v socialistični družbi
Mlajšemu rodu je razumljivo neznan spomin na čase, ko je okupator vsiljeval našemu narodu svojo kulturo ln svojo pesem, saj pozna tiste čase samo po pripovedovanju starejših. Takrat je velik del naših rudarjev umolknil, nekateri med njimi, zlasti Delavski pevski zbor »Zarja*, pa so pogumno prepevali, toda ne nemške *n tudi ne
kavbojske pesmi. Kljub ostri prepovedi je zvenela po naših krajih tedaj le naša pesem, in prav ta je dvigala voljo naših rudarjev ln Jim vlivala up v lepšo bodočnost. Ali lahko najdemo opravičilo za to, da bi se morala naša partizanska pesem, ki nas Je poleg narodne dvigala In bodrila v prenekaterem boju. umakniti s stalnih repertoarjev naših pevskih zborov zato, da bi na njeno mesto stopila kavbojska pesem, pa čeprav je — to moramo priznati — trenutno laže prebavljiva, toda le za tisti del mladega rodu, ki želi živeti v hrupu in direndaju, ki si zamišlja življenje lahkotno, kot so lahkotne njih popevke? Res Je, da nova doba, novi tempo življenja terja od nas prenekatere žrtve, toda dvomimo, če bomo storili prav, ako bomo pri tem brez pomisleka žrtvovali našo domačo pesem.
Trboveljski knapi imajo svojo pevsko tradicijo in ne bodo sprejeli nazorov, ki ne bodo v skladu z našo kolektivno misel
n ostjo Smo pa z vsem srcem
MNOŽICA LJUDI PRED STADIONOM V VIDMU-KRSKEM, KJER SO BILE V NEDELJO MEDNARODNE SPEBDWAY DIRKE
NAS KOMENTAR
DVA PRIJATELJSKA OBISKA
Dva obiska v naši državi zaslužita vso pozornost. Obisk etiopskega vladarja Halle Sel asi j a ln obisk kubanske delegacije »dobre volje«.
Halle Selasie pri nas ni tujec. Vladar, ki ee Je s vsemi napori vrgel na modernizacijo svoje dežele, Je požel naše simpatije še v časa, ko še ni bilo stikov med nami in Etiopijo, t. J- v času italijanskega napada na to deželo. V zadnjih letih so se stiki med Jugoslavijo in Etiopijo poglobili, bodisi s obiski predsednika Tita v tej deželi, bodisi s obiski etiopskega vladarja pri nas.
Kaj nas vele na Etiopijo, sicer oddaljeno ln tako različno deželo?
Etiopija Je najetarejla afriška država in Je kot taka važen faktor v prebujajočem se afrlžkem svetu, kjer se vsako leto »rodi« kaka nova država. Etiopija Je kot ena izmed žrtev fašistične agresije ln kot driava, ki Je storila prve korake svojega modernega razvoja, globoko zainteresirana ■a ohranitev ln utrditev miru, Vsa njena prizadevanja gredo v tej smeri, v Organizaciji Zdruienih narodov ln Izven nje. To Je tudi najmočnejša stična točka, ob kateri sta se srečali obe deželi, Etiopija ln Jugoslavija.
Tokratni obisk Haile Selaslja pri nas Je toliko važnejžl, ker je Jugoslavija med zadnjimi postajami na njegovi več kot dvomesečni poti državniških, uradnih In poluradnih obiskov. Pot ga je vodila preko Kaira, kjer se je zadržal več dni v razgovorih i Naserjem, v Vzhodno Evropo,
odkoder Je preko Zahodne Nemčije prispel v Jugoslavijo. — Izmenjava mnenj s jugoslovanskimi državniki temelji torej na realističnem poznavanju gledišč In »tališč tistih držav, ki so pomemben faktor v sodobnem mednarodnem dogajanju.
Nič manj vašna kot politična, Je tudi gospodarska plat sodelovanja s to najstarejšo afriško državo. Naš gospodarski razvoj je le dosegel tisto stopnjo, da se mora resno zanimati za izvoz vlije stopnje, t. J. Industrijskih proizvodov, od težke Investicijske opreme do nekaterih industrijskih proizvodov široke potrošnje ln vlsoko-kvalltetnlh delovnih storitev.
Sodelovanje s Etiopijo na tem področju je dokaj plodno, čeravno Je šele na začetku. Blago »Made In Jugosla-vla« sl bolj utira pot na etiopski trg — Etiopija pa Je samo ena izmed afriških držav — Jugoslovanski strokovnjaki, od id ravnikov do tnžlnerjev pa so v tej deželi dobrodošli In spoštovani gostje.
Tokratni oblek Halle Selzsija bo nedvomno še bolj utrdil politično in gospodarsko sodelovanje Jugoslavije z Etiopije, hkrati pa bo posredno utrdil tudi zveze naše države z drugimi deželami afriškega kontinenta.
s
Drugi pomembni oblek, ki ga ne gre presojati eamo po trenutni teli ln v lokalnem merilu, Je obisk misije »dobre volje« s Kube.
MU l a »dobre volje« na ministrski ravni Je obiskala Jugoslavijo v času,
ko se mudi v Latinski Ameriki jugo-lovanska misija »dobre volje«, v času, ko so se okrog Kube pletle najrazličnejše Intrige in ko je kubanska vlada prejšnji teden aporočila, da je bila odkrita zarota proti revolucionarnemu režimu Fldela Castra.
Kot vulkanski izbruh je revolucionarno gibanje sedanjega ministrskega predsednika Fldela Castra odneslo prav za novo leto veleposestniškega diktatorja Batista, ki je v desetih letih samopašne vlade izcedil Iz dežele na stotine milijonov dolarjev ln Jih na osebni konto na-lotil v inozemstvu.
Prvi ukrep nove vlade Je bila agrarna reforma, k! Je vso veleposestniško zemljo, ki Je v rokah tujcev, razdelila kmetom brez zemlje Vsa Latinska Amerika Je uprla oči v Kubo, ne sicer kot v vzgled In vzor, ki bi ga bilo treba slepo posnemati, marveč kot v primer, kako uspešno In ustvarjalno kanalizirati vseljudska prizadevanja.
V dogajanju na Južnoameriškem kontinentu smo prišli namreč t revolucijo na Kubi do Izrazite prelomnice. Doslej smo bili navajeni smatrati podobne prevrate kot operetne revolucije, kjer en politični vršiček zamenja drugega, ob popolni apatiji množic, ker se s tako spremembo pač nič ne Izpremenl na »dnu«, t. j. v življenju množic. Dogajanje zadnjih let pa odkriva, da množice vse bolj aktivno posegajo v življenje latinskoameriških držav ln na najrasličnejžo
načine skušajo uveljaviti svojo podzavestno težnjo spremeniti socialne ln gospodarske strukture svojih držav, strukture, ki so ostale domala nespremenjene od takrat, ko eQ pred stoletij prišli španski kolonizatorji- Kuba je najizrazitejši primer razvoja v tej smeri.
Ce Je prišla kubanska delegacija »dobre volje« k nam v času, ki je bil za Kubo spričo vmešavanja od zunaj dokaj kritičen, Je to le znamenje In potrdilo, da Je Jugozlavlja Ime dežele, za katero vedo, da v polni meri razume razvojne težave dežel vseskozi zaostalega kontinenta In ki se ne bo v nobenem primeru pojavila na pozornlcl s kakršnimi kolt stranskimi nameni
Kakšni skupni Interesi vežejo Jugoslavijo in južnoameriške države? Formalno neodvisne že 150 let se žele sedaj postavljajo na lastne noge, kar prihaja do Izraza v vrsti vprašanj pred OZN In drugje. Vsem skupni imenovlee je zaostalost In težnja izkopati ee Iz nje. Zatorej Je vsem skupna potreba In želja ohraniti mir, kajti v morebitnem novem svetovnem spopadu bi Južnoameriški kontinent najbrže tudi neposredno občutil ka-tastrofo. Zato so gledišča Jugoslavije In mnogih južnoameriških držav, kar zadeva miru, pomoči zaostalim državam itd. dokaj podobna. Razen tega pa Je južnoameriški kontinent tržliče, na katerem Jugoslavija v okviru svojih možnosti ne bi bila nezaželen partner.
za to, d* — ne, kot predlogo kritik, rušimo store tradicije, temveč da na teh tradicijah, ki nam morajo biti vedno svetel vzgled, gradimo dalje, toda ne • tujimi vsiljenkaml, temveč * novo, poglobljeno tvornostjo nožih ustvarjalcev, ker smo prepričani, da bodo le-tl prilagodili našo pesem novim razmeram, ne pa »avtentične kavbojske pesmi«.
Knapi se navdušimo kaj hitro za vsako nevest, smo pa le še toliko »okoreli«, da ne »prejemamo uvožene kulture brez pridržka, zlasti še, kadar gre s» kvarjenje posluha in pevske miselnosti naših otrok, katerim vedno postavljamo za vzgled pred oči vzore bivših »Trbovc1 j-skih slavčkov«, ki so ponesli sloves ožje in širše domovine tudi izven meja, toda le a našo, samo našo pesmijo. Tega se moramo zavedati, posebno pa *• vsi tisti, ki so neposredno poklicani za to, da vzgajajo nape najmlajše. Ako bomo delali |B živeli tako, potem bodo kmalu vse podobne kritike ln polemir ke, kot so bile objavljene v »Zasavskem tedniku«, odveč.
Viljem Knes
Kdo naj vzdržuje dijaški dom
Za naše najmlajše Je bil pred leti v Trbovljah zgrajen otroški vrtec, ki pa se je pozneje spremenil v dijaški dom. Vs» do razpusta okraja Trbovlje )• bil ta dom okrajna ustanova, nekaj mesecev prej pa j« izročen v upravo trboveljske občine. V dijaškem domu v Trbovljah so nastanjeni dijaki >* Hrastnika, Radeč, Brežic ln M od drugod, medtem ko ta Trbovelj ni nobenega razen nekege fanta, ki Je brez staršev. Ob sprejemanju letošnjega proračuna občine Trbovlje eo v razpravi pred sprejetjem proračuna sklenili, da se odobri plačil« stroškov oziroma dovolijo dotacije za dijaški dom samo za polovico leta, sodeč, da so tgk* ustanove okrajnega značaja 10 da Jo treba zanje poskrbeti v okrajnem proračunu.
O tem sklepu občinskega ljudskega odbora so bili obv** ščenl tudi pristojni forumi vendar do danes še ni rešitve • tem vprašanju. Upravnik dijaškega doma v Trbovljah stoji pred dilemo, ali naj za šolsk® leto 1959/60 razpiše sprejem gojencev v dijaški dom ali ker je brez finančnih eredetev. Mislimo, da je mogoče to vprašanje rešiti tako, da bodo zadovoljni vsi, ki so zainteresira®1 na tem, da dijaški dom deluJ® še vnaprej, ne pa da se te vodijo razprave o tem, da se te detli opusti |n napravi iz njega otroški vrtec, kar končno seveda ne b| bilo slabo.
Treba bo najti primemo f**** tev takoj, kajti novo #ol»ke *•* to je pred durmi.
a*
V KRATKEM NOVA Sl> KANIČA »ROKOVNJAČI«®
NE ZAMUDITE NJENE0* ZAČETKA
ilKBliŠ
ifllilllB
fe BHKB

■mm
■■■:*	. .-.'Vd

POGLED NA DEL LITIJE Z LITIJSKIM MOSTOM
& * ' 'Sl
.

>w ^.v	^ v" y

"
ILI BOSO PRIHODNJE LETO 21ČELZ Z GRADNJO ZASAVSKE CESTE?
boljšo zvezo med revirji in Ljubljano
ARGUMENTI, KI GOVORE V PRID GRADNJE ZASAVSKE CESTE - SEDANJE STENJE IN PREDVIDENI GOSPODARSKI RAZVOJ V ZASAVJU — PROMETNE ZVEZE NISO NAJBOLJŠE — Z NOVO CESTO LEP LETNI PRIHRANEK - NAČRTI ZA CESTO OD ZAGORJA BO RENK SO ŽE ZG0TOVUENI
Čas beži kot reaktivno letalo. V naši državi smo v letih pa osvoboditvi zgradili vrsto odličnih cest. Glavno cesto od ICo-pra pa do Beograda in naprej »a jug, Jadransko cesto, ceste Ljubljana — Maribor in vrsto drugih. Vedno bolj pa postaja aktualna tudi gradnja ZASAVSKE CESTE, ki je že davna želja vseh prebivalcev Zasavja. Mnogo so že o tem vprašanju razpravljali in upati je, da bo do gradnje zasavske ceste pri-
šlo, kar bodo vsi toplo pozdravili. V našem listu smo že pisali o širšem sestanku predsednikov občin Hrastnika, Zagorja, Trbovelj in Litije glede gradnje te prepotrebne ceste. Sklep zadnjega sestanka je bil, da se zbere potrebna dokumentacija, ki bo govorila v prid te gradnje, nato pa se store potrebni koraki za uresničenje tega projekta, saj so načrti za izgradnjo dela ceste od Zagorja do Renk, najtežavnejšega dela te ceste, že skončani.
Sedsmfe situle in gospodarski msvof v Zasavju
HRASTNIKA
Področje Zasavja obsega vse ozemlje od Ljubljane do Zidanega mo.sta, pa južno od ceste Ljubljana — Trojane do črte Ljubljana—Trebeljevo—Gabrovka—Radeče. Vse to področje meri približno 750 kvadratnih kilometrov in šteje približno 74.500 prebivalcev. To področje je industrijskega in agrarnega
Znameniti zasavski pisatelji
IVAN SREČ, ZAČETEK SLOVENSKEGA NOVINARSTVA V ZDA
Vače nad Litigo so poslale v fvet že precej svojih rojakov, so se uvrstili v tujini med Pomembne kulturne delavce. Ze okrog leta 1500 je deloval ha Dunaju Matija Hvale, rojak z Vač, ki se je po tedanjem Pravopisu pisal Ouatle. Njego-^ rojstno leto še ni ugotovije-n°, znano pa je, da je še pred Prvim slovenskim pisateljem Primožem Trubarjem izdal ;e-fe 1513 knjigo o problemih £1-tazotije. Matija Hvale je bil Po poklicu univerzitetni profesor na Dunaju. Kljub temu d-a je živel v tujem, nemškem •Pestu, ni pozabil svojega rojstnega kraja in je bil celo ponosen na Svoje kmečko porek-fe in slovensko rodno hišo. V •fekaz nam je Hvaletova Itnji-®a. ki jo je posvetil svojemu Prijatelju, doktorju svobodnih umetnosti Pavlu Obsrstaaner-ju, cesaifsftemu tajniku na Du-naiu. Na posvetilu se je Hvale Podpisal kot »Kranjec iz Vač, •nnetnosti ■ in filozofije doktor« (Obetetainer je bu verjetno ytainer, doma iz Radovljice na gorenjskem).’ — Vačan Matija Hvale Se jie podpisoval po takratni navadi v latinskem je-Jjku kot Matlidas Qualle ex Watsch Catmolianus. Hvale Je b'l torej eden izmed prvih sionskih rojakov, ki je bil pt-šatelj že v začetku XV. stole-jte. še pred Primožem Truter-(1508 — 1536) in izidom Pnve slovenske knjige, ki je Ogledala beli dan leta 1551.
Seveda je nastopil Vačan Hvale kot'književnik tudi pred fhtenenitim zasavskim založni, “mm in pisateljem, zgodovinar-JOn Janezom Vajkardom Val-norjem (1641 — 1693). ki Je “•tel svojo tiskarno in baik.ro-
reznico na Bogenšperku in v sosednem Šmartnem pri Litiji in je izdal leta 1689 znamenito zgodovino v štirih delih »Slava vojvodine Kranjske«.
Vredno je omeniti, dia je bil eden izmed prvih slovenskih novinarjev, ki so začeli ustanavljati slovensko novinarstvo v Ameriki, tudi rojak z Vač, IVAN GRILC. Biografski podatki o novinarju Ivanu Grilcu so doslej še precej pomanjkljivi. Bil je med ustanovitelji prvega slovenskega lista v ZDA, »Amerikanskega Slovenca«, ki je začel izhajati v Ameriki leta 1891. Lastnik lista je bil avsbro-ogrsiki oficir Murnik, ki je zapustil staro domovino in odšel čez Ocean prav tako kakor Ivan Grilc. Ta dva sta bila med izobraženem,! izseljenci, zato sta se zavedala potrebe po slovenskem listu. Oba sta sodelovala pri izdajanju »Amerikanskega Slovenca«. Takratni slovenski živelj pa še ni doumel potreb naprednega lista v. domačem jeziku, zato je prišel list v gospodarske težkoče in ga je kupil in prevzel misijonar Buh, katoliški duhovnik in pred izselitvijo v Ameriko nekaj časa celo kaplan v Radečah pri Zidanem mostu.
Vačanu Grilcu pa ni dala žilica miru, in ker je bil po prepričanju progresiven mož, •e uvidel, da marajo imeti slovenski delavci v Ameriki tudi napredno glasilo, zato je sodeloval pni ustanovitvi Jugoslovanske delavske tiskovne družbe, ki je zatem začela 'Izdajati glasilo »Proletarec«. Ivan Grilc je bil med sodelavci novega
delavskega glasila in po izjavah nekaterih sodobnikov tudi član uredništva, gotovo pa je, da 'je bil upravnik »Proletarca« v poletju leta 1908 in vse do jeseni leta 1909, kakor je to ugotovil publicist Cvetko Kristan.
Proučevanje o delovanju naših rojakov v Ameriki je zaradi preoddaijenosti in pomanjkanja natančnejših podatkov in gradiva zelo otežkoče-no. Še živeči' slovenski pisatelj in publicist Ivan Molek je Ivana Grilca poznal osebno. Ivan Molek, ki živi zdaj ZDA, je rojak iz okolice Metlike, je star že blizu 80 let. Molek je bil rojen 8. junija 1882 v Zver-kovem vrhu pri 'Metliki. V zadnjem pismu mi Molek sporoča, da je bil Grilc liberalen _ človek, kx je sodeloval tudi z nekdanjim ljubljanskim stavcem Frankom Sakserjem. Saik-ser je postal v Ameriki založnik in je začel izdajati tudi prvi slovenski koledar, ki je izhajal v ZDA. Tega je razpošiljal rojakom brezplačno, zlasti vsem naročnikom »Glasa naroda«, ki ga je ustanovil Sak ser kot drugi slovenski list v septembru leta 1893. V »Glasu naroda« je začel pisati tudi zasavski rojak Ivan Grilc z Vač, ki je po Sakserjevem naročilu uredil tudi prvi letnik Saikserjevega koledarja. Ivan Grilc je v koledarju za leto 1897 prispeval dve literarni črtici. Naslednik nekdanjih ameriških koledarjev je Izseljenski koledar, ki ga zdaj izdaja ljubljanska Slovenska izseljenska matica (SIM), urejata pa Zima Vrščaj in Mila Šenk.
Jože Zupančič
značaja. Za industrijsko področje se šteje predvsem Zasavski revir — Zagorje—Trbovlje— Hrastnik in pa delno Litija s Kresnicami ter Radeče in Zidani most. Na tem predelu Zasavja je industrija zelo pisana. Tu so največjj slovenski premogovniki, katerih proizvodnja znaša 1.5 milijona ton premoga letno. V Strojni tovarni, Mehaniki in še nekaterih obratih v Trbovljah je dobro razvita strojna industrija. Prav tako gradbena industrija — Cementarna Trbovlje z letno proizvodnjo 100 tisoč ton cementa. Industrija gradbenega materiala v Zagorju z letno proizvodnjo okoli 50 tisoč ton apna. Apnenice v Kresnicah s 36 tisoč tonami apna, obrali za proizvmhijp opeke pri Rudniku Trbovlje — Hrastnik, pri Gradbenemu podjetju Zagorje, predvideni novi obrat pri Elektrarni Trbovlje in drugi. V Hrastniku je močna kemična industrija — Steklarna Hrastnik z letno proizvodnjo 1396 ton izdelanega stekla, Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik s proizvodnjo 679 ton kemičnih izdelkov. Razen lega je v Radečah Tovarna dokumentnega in kartnega papirja. Na Izlakah nad Zagorjem Tovarija keramičnih izdelkov, v Šmartnem pri Litiji Industrija usnja. V Litiji predilnica in v Zagorju Tovarna konfekcije »Sava«. V Zagorju in Litiji je močno razviti lesna industrija., to so v glavnem največjj ^brktl, ko pa še obrati »Peta« v Radečah, v Zagorju podjetje »Varnost« ter v Trbovljah »Metallja« in »Elek-tro-Standard«. Industrija na tem področju pa ima možnosti za nadaljnji razvoj. V teku so rekonstrukcije Steklarne in Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku, v Trbovljah pa rekonstrukcija Cementarne. Vse to daje širok razmah kemični industriji in gradbeni dejavnosti, obrtni dejavnosti ter razvoju prometa in trgovine.
Važna veja pa je tudi razvoj turizma v priljubljenih planinskih postojankah Zasavja—Kum. Mrzlica, Partizanski vrh, Zasavska gora, Kal in še nekateri drugi izletniški kraji, kot na primer Izlake, k* imajo že lep turistični in gostinski promet ter lepe možnosti za nadaljnji razvoj.
Tudi kmetijstvo na področju Zasavja odigrava tjažno vlogo, edino občina Trbovlje je manj
razvita v pogledu kmetijstva. Glavni kmetijski blagovni proizvodi so les, sadie in deloma krompir ter zelenjava. Gozdovi pokrivajo približno 60 odstotkov vse površine. Toda slabe komunikacije onemogočajo in ovirajo boljše izkoriščanje v posameznih predelih. Ves predel Zasavja je precej hribovit. V edino vzdolžno dolino Save se stekajo manjše prečne doline, tako da je konfiguracija tega ozemlja izredna pisana. Dolina Save, po kateri teče tudi državna železnica Ljubljana—Beograd oziroma Ljubljana—Maribor, pa je od Zidanega mosta do Save izredno ozka in za promet (razen železnice) težko uporabna soteska.
Gradnja Zasavske ceste bi pomenila za celotno Zasavje izredno gospodarsko pridobitev. Perspektivni plani v občinah Zasavja kažejo, da se bo bruto produkt po posameznih občinah dvignil od leta 1958 do 1961 finančno in količinsko sledeče: Hrastnik 1958. leta 6.517,956.000 din na 9.409,000-000 din leta 1961 finančno, količinsko pa od 484 tisoč ton v letu 1958 na 596 tisoč ton v letu 1961; v občini Trbovlje od 10.178,407.000 din leta 1958 na 12.000,000.000 din v letu 1961 ter količinsko od 708 tisoč leta 1958 na 750 tisoč ton v letu 1961; v občini Zagorje finančni bruto produkt leta 1958 od 4 milijarde 379,527.000 din na 5 mi-
lijard 600,000.000 din leta 1961 in količinsko od 680 tisoč ton leti 1958 na 800 tisoč ton v letu 1961; v občini Litiji je znašal leta 1958 finančni bruto produkt 6,014,317.000 din, leta 1961 pa 7 milijard 600,000.000 din ter količinsko 140 tisoč ton leta 1958 in 170 tisoč ton v letu 1961.
Skupaj v vseh štirih zasavskih občinah finančni bruto produkt leta 1958 27.090,317.000 din ter leta 1961	34-609,000.000
dint ali količinsko od 1,907.000 ton leta 1958 na 2,316.000 ton leta 1961.
Promet v trgovini na malo in veliko je znašal v letu 1958 v občini Hrastnik 650,000.000 din, v Trbovljah 1.647,593.000 din, v Zagorju 650,000.000 din in v Litiji 416,000.000 din ali skupno 2.353,000.000 din. V letu 1961 pa se predvideva porast celotnega trgovinskega prometa: v Hrastniku na 750,000.000 din, v Trbovljah na 1.900,000.000 din, v Zagorju na 710,000.000 din in v Litiji na 550,000.000, ali skupno leta 1961 3.910,000.000 din v primeri z letom 1958 za 556,407.000 din več.
Prebivalstvo na tem področju narašča v slovenskem povprečju. Število prebivalstva se letno veča za 1 odstotek. Izračunano za 30 let naprej bo potem v štirih zasavskih občinah leta 1968	71.180 ljudi, leta 1978
78.630, leta 1988 pa že 86.850 prebivalcev.
Stanje prometnih zvez danes
Na področju Zasavja od Litije do Zidanega mosta niso ravno najboljše prometne zveze. Glavna prometna žila v Zasavju je že nad 100 let stara železniška proga ter je ena Izmed najbolj obremenjenih železniških prog v naši državi. Cestno
ta. Stanje cest je sledeče: okrog 100 km cest IL reda in 230 km cest III. reda. Ceste so slabe, ozke in nesodobne. Vsekakor je najbolj problematična povezav* industrijskega predela Zasavja, predvsem Hrastnika, Trbovelj in Zagorja navzven. Značilpi za
tornih vozil na področju občin Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litija nam nudi veliko številke: v Hrastniku Je 16 tovornih avtomobilov, 17 osebnih, 6 avtobusov, 60 motornih koles, 6 ostalih cestnih vozil; v Trbovljah je 72 tovornih avtomobilov, osebnih 42, avtobusov 18, motornih koles 219 in ostalih 30; Zagorje ima a z tovornih avtomobilov, 39
osebnih, 12 avtobusov, 336 motornih koles in 18 ostalih vozil« v Litiji pa je tovornih avtomobilov 8, osebnih 20, 1 avtobus, 81 motornih koles ter ostalih 8. Skupno Je torej vseh motornih vozil v zasavskih občinah 1832. Treba pa Je poudariti, da motajo del prometa v Ka.savju opravljati še vozila tujih špe-dlcijskih podjetij oziroma transportirati ljudi in blago po železnici.
Predvidena nova prometna zveza
Namen nove prometne zvezo naših zasavskih krajev po zasavski cesti pa je razen že navedenega že, čimbolj povezati revirje s slovensko metropolo Ljubljano in sedežem okraja. Zasavska cesta bo povezovala posamezne pomembnejše kraje na črti Ljubljana—Zadani mest. še več: ta nova cesta b« taka rekoč gospodarsko izredno pomembnim zasavskim revirjem odprla pot v svet in jih povezovala z ostalimi kraji Slovenije in Jugoslavije ter bo ena izmed najpomembnejših cestnih zvez med Ljubljano in Celjeni oziroma Mariborom in Zagrebom. Za zasavsko cesto je bil že pred II. svetovno vojno izdelan osnutek, in sicer naj M cesta potekala po desni strani Save. Leta 1957 pa je inženir Kraigher izdelal investicijski program za cestno povezavo republiškega središča s takratnim okrajnim središčem Trbovlje. Ta proga obsega 6 variant, vendar bi najbolj prišla v poštev
omrežje Je z izjemo gornjega dela slabo in ne ustreza potrebam sodobnega cestnega prome-
FREB LETOŠNJIM JUBILEJEM KNAPOVSKEGA TRIGLAVA
Prvi obiskovalci Mrzlice
^otnenek s tov. Rajkom Vrečer-iz Žalca, ki je sodeloval Pevovodja prve, Hausenbi • °fe,‘Jeve koče na Mrzlici dne 18. septembra 1899 prejšnjem stoletju, ko se je buditi med Slovenci smi-za planinstvo, so začeli prt-.pirvi slovenski turist' tuba Mrzlico, na meji savlnj-in zasavskega sveta. V časih je naš preprost; gledal na planino® še s bbiiiovanjem in tedaj je kro njih Se danes znana zfoad-
Gora ni nora, le tisti Je nor. ki gre gor'
fcaičanl so bili vsevtirar.sk > ^egibami že v času, ko smLe'. ^ društveno življenje mol za-. Vsltim prebivalstvom še ni raizgiban. kakor je da-
h^av zato so 2altani radi zn-vJall na Mrzlico in tam postaji tudi preprosto planinsko ®°. prvo v našem Zasavju, tem ml je pripovedoval od najstarejših cib iško val-^Mrzlice, ta v. Rajko Vrečer, x?k°lenl šolski upravitelj v j,feb v Savinjski dolini, k je J^fel na Mrzlico v družbi prijateljev ;z Savinjske «>e že v prejšnjem stoletju in t navzoč pred 60 loti tudi kA otvoritvi Huu enbihlerjevr a a k’ r?'lci ter je tedaj ;u-V°H11 pevski zbor. ki je sode-
loval pri otvoritveni slovesnosti.
Tovariš Vrečer mi je razgrnil podobo Žalca iz dobe proti koncu prejšnjega stoletja. Tedaj je Žalec počival še na svojih lovorikah zarodi uspele.'i narodnega taheiti v času prvli ljudskih taborov čitalniške dobi. Vrečer mi je pripovedova. takole:
»Iz Žalca smo zahajali skupno na Mrzlico in smo za pot potrebovali po štiri ure. Pot nas je vodila najprej skozi Griže, od tam smo imeli do vrha Mrzlice se tri ure hoda. Nato smo korakali skozi vas Pankrac, na višini okrog 400 m in skozi Britna sela, nato pa mirno dveh hribov: Kamnika (801 m) in soseda naše Mrzlicfe — oblastnega Gozdnika (1092m), ki preseže tisočak za 92 metrov.
Kočo na Mrzlici smo imenovali Ha use.nbl h 1 e r je v o kočo v spomin in počastitev znanega savinjskega rodoljuba.«
Janez Hausenbihler (1837— 1886) je bi! po poklicu gospodarstvenik in eden izmed prvih savinjskih hmeljarjev. O njem so v tisku večkrat po grešni žbvlje-njepisni podatki in navajajo, da je bi) po poklicu učitelj. Hau-senblhler pa je bil po poklicu med čar. Te stroke se je izučil v domačem kraju, potem pa je odšel še na Izpopolnjevanje v tujino. Tako je na svojih potovanjih spoznaval tuje kraje in ljudi, njihove šege in *hapre-
dek. Ko se je po očetovi smrti vrnil diomov v Žalec, je prevzel v domačem kraju tudi gostilno. Njegova gostilna je postala žarišče naprednega življenja v Savinjski dolini. Postal je tudi politik in narodni organizator. Na njegovo pobudo je bil v času razgibanega narodnega prebujanja, ko so Slovenci zahtevali svoje narodne pravice, narodni tabor v Žalcu dne 8. septembra 1868. To je bil II. slovenski narodni tabor, pred tem pa je bil I. narodni tabor v Ljutomeru.
Zanimivo je, da so bili govorniki na ljudskem zboru v Žalcu, kjer so savinjski Slovenci zahtevali svoje narodnostne pravice — najboljši tedanji slovenski vodilni možje, kot zapisnikarja pa sta sodelovala dva novinarja, urednika tedanjega »Slovenskega naroda«. Tomšič in pisatelj Josip Jur.člč.
Hausenbihler pa je bil tud. navdušen lovec in planinar. Z lovci je čestokrat zahajal n.. Mrzlico in se je tako navduši' zanjo, da je bil mod tistimi, k so sprožili misel postavitve ko če na tej gori nad Savinjsko dolino.
Janez Hausenbihler pa dograditve ni dočakal, ker je umrl ži tri leta pred slovesno otvoritvijo koče na Mrzlici. Umiri je 11. aprila 1896. medtem ko je bila koča na Mrzlici odprta leta 1899.
Rajko Vrečer, ki je še zmeraj aktiven publicist, mi je povedal, da je Hausenbihler umrl v hiši, kjer domuje zdaj tudi sam. Na tem poslopju so ob stoletnici rojstva Janeza Hausenbihler j a odkrili leta 1956 spominsko ploščo navdušenemu planincu in narodnj aku.
Janez Hausenbihler je bil tud' eden Izmed začetnikov umnega hmeljarstva v Savinjski dolini In je napisal prvo slovensko strokovno knjigo »Navod o hme-ljarlji«. Ta knjiga je izšla leta 1882 v Ljubljani. Hausenbihler je zaslužen za Savinjsko dolino tudi zato, ker je poiskal v svetu kupce za savinjski hmelj in tako pomagal savinjskim hme-
ljarjem do gospodarskega napredka.
Pomenek z Rajkom Vrečerjem, ki je živa knjiga savinjskih spominov in zgodb, je prinesel na dan še to in ono zanimivost o Mrzlici, ki veže dva svetova: dolino zelenega zlata '.n dolirip Črnega diamanta. Savinjsko in zasavsko dolino. Rajko Vrečer, ki je vodil le‘u 1899 pevski zbor »Edinost« v Žalcu, je s svojimi pevci sodeloval na pros'avl na vrhu Mr-z V t e, govorila pa sta učitelj Anton Petriček in občinski tajnik Ivan Kač. oba iz Žalca. — Zanimivi spominki na čas pied 60 leti in na našo Mrzlico.
Jože Zupančič, Litija
vse sedanje ceste so veliki, težki vzponi, ozke ceste, velike strmine tn nevarni ovinki. Z eno besedo: revirski kraji Zasavja so skoraj brea prave cestne povezave navzven.
Ceste, ki so danes na področju Zasavja, ne sadoMajo potrebam in razvoju industrije ter gospodarstva v revirjih. Na predelu od Litije do Ljubljane je cestno omrežje boljše, so pa tndj te ceste ozke ln neeodob ne ter terjajo nujno razširitev in rekonstrukcijo. Najbolj problematično vprašanje Je cesta od Litije proti Zagorju. Do Save sicer obstaja cesta IL reda, in sicer do Renk, dalje pa nima nobene direktne zveze z revirji. Potrebna je izgradnja ceste ob Savi od Renk do Zagorja. Ves cestni promet iz revirjev, Zidanega mosta in širše periferije Radeč proti Ljubljani bi ee ob izgradnji cestnega dela Zagorje —Renke preusmeril po cesti ob Savi. To bi bila najkrajša cestna zveza s skoraj nobenim vzponom. Cesta od Ljubljane preko Litije in revirjev do Zidanega mosta bi postala poleg ceste I. reda Ljubljana—Celje—Maribor in	Ljubljana—Zagreb glavna
prometna žila, kajti po njej bi ne opravljali le lokalnega pro-
POZDRAV Z MRZLICE
meta, ampak tudi precejšen tranzit. Nova cesta ob Savi bi znatno razbremenila železnice, zlasti prevoz na krajše relacije, ker sedaj pogosto nastajajo težave na železnici, ko ni vagonov, ln podobno. Velik del pro izvodov vse zasavske industrije bi lahko potem transportirali s kamioni.
Za čimprejšnjo rešitev tega perečega vprašanja, Izgradnje zasavske ceste od Zagorja do Renk, pa govore še drugi razlogi med nj"mi to. da je cestni promet v Zasavju sorazmerno razvit, vendar zaradi s'abih cestnih zvez Iz Zasavja navzven nc dosega tistega efekta, kot (si ga lahko. Pregled števila mo-
varianta S. Tretja varianta bt potekala od Ljubljane—Sv. Jakob—Litija—Zagorje— Trbovlje. Dolžina ceste bi znašala 56 km, od katere bi na novo rekonstruirali 50 km ceste. Po tretji varianti bi bil končno premagan najtežavnejši predel te zveze, namreč od Renk oziroma Pasje-ka do Zagorja, in bi tako povezoval litijski okoliš z revirji,
• čimer bi bila vzpostavljena neposredna in najkrajša zveia med obema sedaj ločenima predeloma.
Ta cesta bo glavna prometna lila v smeri Trbovlje—Ljubljana ter Trbovlje—Zidani most in dalje proti Celju ali proti Zagrebu. Bo najkrajša povezava revirjev navzven. Imela bo izredno blag nagib od Ljubljane proti Zidanemu mostu, brea večjih zavojev, in omogočala varen in hiter promet. Pa še druge prednosti: prihranke na gorivu, znatno bo pripomogla k nadaljnjemu gospodarskemu rasvoju, omogočila lep turistični promet, znatno razbremenila železnice, zboljšal se bo avtobusni promet ter omogočil industriji ceneno transportiranje za proizvodnjo materialov in surovin.
Ob vsem tem pa Je treba posebno vzeti v račun prihranek na gorivu. Izračunano je, da bi pri sedanji tonažj vozil znašal letni prihranek na gorivu 52 milijonov dinarjev. Z ureditvijo ceste pa bi se promet povečal in prihranek na gorivu še povečal. Tudi življenjska doba motornih vozil bi se z novo zasavsko cesto povečala za 20 do 30 odstotkov.
Zasavska cesta Je n.ujno potrebna. o čemer govore številni navedeni argumenti, zato bi bilo prav. če bi s to gradnjo pričeli prihodnje leto. Tedaj bi Izgradnja zasavske ceste trajala #» leta 1964.
Kam naj grem?
-■ ' Pripovedovala" rrfl je zgodbo* svojega življenja. Vzela sta se med vojno. Pravzaprav nekaj dni po začetku vojne. Ker nista dobila stanovanja, sta ostala pri njenih starših. Stiskala sta se v eni sobi skupaj s starši, brati in sestrami ter se tolažil^ da bosta dobila stanovanje.
Ko se jima je rodil drugi otrok, je on odšel v partizane. Seveda niti misliti ni bilo, da bi žena sedaj dobila stanovanje. Se raj še je bila pri svojih, ki so ji pomagali. Toda v srcu je gojila upanje, da bo nekoč vse drugače. On se bo vrnil, otroka bosta nekoliko večja, preselila se bosta v večje stanovanje. Vse bo še v redu; tudi njej se mora nasmehniti sonce; če se mnogim drugim, čemu bi se skrivalo njej?
Tiste čase je mnogo prestala. Ker je imela moža pri »banditih«, so jo Nemci poklicali na prisilno delo. Kopala je strelske jarke in utrdbe. Kako dobro, da je imela starše. Kje naj bi pustila otroka? Takrat je še bolj zasovražila švabarijo, in če je le mogla, je vihtela prazno lopato, namesto polno. Nekajkrat so jo Nemci opozorili, ko so videli, da z delom -ne pride nikamor, naj bo pametna. Toda orla se ni zmenila zanje. On ji je pisal, da je zdrav in da bo kmalu doma. Zdelo se ji je, da bo to jutri, najkasneje pojutrišnjem.	*>
Teden kasneje je zvedela, da je padel; raztrgal ga je nemški rafal, ko so šli čez
Savo. Takrat jo je skoraj vzelo. Resno je zbolela, celo nemški dohtar ji je napisal potrdilo, da mora ležati, če noče, da ne bo še huje. Njena volja, predvsem pa zavest. da ima od njega dva otroka, sta ji pomagali, da se je opomogla.
Po vojni je zaprosila za stanovanje. Dali so ji ga, toda obljubili, da je tisto stanovanje samo začasno, dokler ne bodo zgradili nove hiše. Nič ni rekla; verjela jim je, saj jim je dala moža, moža v osvobodilnem boju. Minilo je prvo leto, toda o novem stanovanju ni bilo duha ne sluha. Slo je drugo h kraju, ko je stopila povprašat za novo stanovanje. Spet je odšla praznih rok in z nejasno obljubo, da ne bodo pozabili nanjo.
Tolažba je dobra stvar, če človek lahko živi od nje. Otroka sta rasti a. Starejši je že končal kovinarsko šolo, minilo je 14 let. odkar je končana vojna, ona pa še danes nima stanovanja, pač pa se vsi štirje stiskajo v nekaj metrov veliki sobici.-
Zdaj sploh nima več volje do življenja. Saj so ji neštetokrat obljubili, pa venomer odlašali. Kako naj jim verjame, ko pa ve. da je toliko in toliko družin po vojni dobilo lepša stanovanja, samo zanjo, ker nima moža. ga ni. Kaj, ali zanjo res ni prostora? Ali si ni zaslužila prostor, kjer bi žlikela v lažjih pogojih? Zdaj jo še lastnik hiše podi ven. Kam naj gre? Pod smreko? Ali na cesto?	(v)
Čredi priprav za razstavo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu
Obisk pri Trdinovem nagrajencu
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05 , 7.00, 8.00, 10.00,	13.00, 15.00,
17.00	In 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo« ob torkih, četrtkih in sobotah ob 12.35, ob nedeljah pa ob 12.00 in 14.15. Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci« (pester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
SREPA, 19. avgusta 8.05 Alpski zvoki — 8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih — James Krtiss: Srečni otoki v zavetrju — 8.35 Mladi pevci in godci v preteklem letu — 10.10 Na vrtiljaku zabavnih zvokov — 11.30 V ritmu Latinske Amerike — 12.00 Četrt ure s Češko godbo p. v. Boruta Lesjaka — 12.25 Dvospevi te Verdijevih oiper — 14.10 Glasbene razglednice — 15.30 Poje Ivo Robič — 16.00 Naši popotniki na tujem — Helena Menaše: Na otoku — 16.20 Za' .prijetno popoldne (spored zabavne glasbe) — 17.10 »Ena ptička priletela« —	17.30
KaleMcskdp vedrih melodij —
18.00	Po tovarnah im trgovinah: Na ljubljanskem trgu — 18.4$ Razgovori o mednarodnih vprašanjih
—	20.00 Od valčka do merengua.
ČETRTEK, 20. avgusta 8.05 Oddaja za cicibane — 9.00 Španski napevi — 10.10 Popevke, ki jih radi poslušate — 11.00 Igra Robert Farndn s svojim orkestrom
—	11.50 Za dom ln žene — 12.25 Pesmi tujih narodov — 13.30 Poje zbor »Tine Rožanc« p. v. Franca Pergerja — 13.50 Polke to valčki za ljubitelje domačih viž — 16 00 Iz svetovne književnosti — 17.10 Melodije od tu ln tam — 19.00 Reportaža — 18.45 Radijska univerza; Utrip modernega sveta — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov.
PETEK, 21. avgusta 6.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih — James Krflse: Srečni otoki v zavetrju — 8.35 Od melodije do melodije — 9.00 Poje ženski zbor Svobode Laško p. v. Julija Goriča — 9.15 Pet pevcev — pet popevk — 10.40 Z evropskimi plesnimi orkestri — 11.20 Naš podlistek — Peter Jambrek: Britanske drobtine — 12.00 Otroci pozdravljajo — 12.25 Poskočna harmonika — 12.40 Slovenske narodne v priredbi Karla Pahorja — 14.35 Popevke se vrstijo — 16.00 Športna
reportaža — 17.05 Razgovor z volivci — 18.15 Poje Natalino Otto — 20.00 Zlata Gašperšič in vokalni kvintet »Optimisti« — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled.
SOBOTA, 22. avgusta 8.05 S kvintetom Jožeta Kam-piča — 8.35 »Mladina poje« — 9.00 Plesni zvoki — 10.10 Popevke se vrstijo — 11.00 Vedri zvoki — 11.30 Zanimivosti iz znanosti ln tehnike — 12.00 V koračnem ritmu — 12.45 Segava klaviatura — 13.50 S popevkami po Evropi — 14.10 Pisani zvoki z Dravskega polja — 15JO Igrajo veliki zabavni orkestri — 17.10 Melodije za razvedrilo — 18.15 Poje komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skobemeta — 18.45 Okno v svet — 20.00 Zabaven sobotni večer — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše Izseljence.
NEDELJA. 23. avgusta 6.45 Vedri zvoki — 7.15 Dvajset minut* Kmečko godbo — 8.00 Mladinska radijska igra — Milica Ki-tek: Murenček s cvetne poljane (ponovitev) — 8.53 Poje komorni zbor iz Celja — 10.00 Še pomnite, tovariši...	—	10.30 Iz domače
skrinje — 11.30 Nace Grom: Ko-smet danes ln Jutri (reportaža) — 13.30 Za našo va* — 16.00 Humoreska tega tedna — B. Mušič: Pogovor k avtobiografiji — 17.00 60 minut športa hi glasbe — 18.00 Reportaža z današnjega srečanja na Rogu — 20.00 Nedeljski Intervju — 22.15 Plesna glasba.
PONEDELJEK. 24. avguata 8.05 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 8.20 Mladinski radijski roman v nadaljevanjih —
James KrOss; Srečni otoki v zavetrju — 9.00 Koroške narodne — 10.10 Slovenske samospeve pojo naši solisti — 10.40 Majhni zabavni ansambli — 11.15 Naš podlistek
—	M. Lelnster: Nihče ni videl ladje — I. — 12.45 Havajski zvoki
—	13.30 Narodne in domače viže — 14.30 Prireditve dneva — 15.30 Popevke se vrstijo — 17.10 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot) — 18.00 Družinski pogovori — 1S.10 Umetne in narodne pesmi poje mešani zbor »Ljubljanski zvon« p. v. Jožeta Hanca — 20.00 Novosti iz arhiva zabavne glasbe — 20.40 Domače aktualnosti.
TOREK. 25. avgusta 8.05 Oddaja za otroke — 8.45 Igra kvintet orglic Branka Kralja — 19.25 Melodije a la caric — 11.00 Za dom ln žene — 11.15 Zlata Gašperšič pred mikrofonom — 12.00 šopek narodnih — 12.45 Pet pevcev
—	pet popevk — 13.30 Priljubljene arije pojo naši solisti — 14.15 Trio Avgusta Stanka — 16.00 Novost na knjižni polici — 16.20 Zabavni potpouri — 18.20 Veliki zabavni orkestri — 20.30 Radijska Igra — V. P. Cehov: Vžigalica pod posteljo (ponovitev).
V novi Jugoslaviji dajemo priznanje ročnim in umskim delavcem. Prav za spodbudno delo umstvenih delavcev in umetnikov so vpeljane Prešernove, Levstikove ln druge nagrade. V dolenjski metropoli v Novem mestu že nekaj let podeljujejo Trdinove nagrade. Letos so izbrali pet odlikovancev sredi julija, med njimi tudi znanega slovenskega kiparja ln medaljerja Vladlmira Stovička Za njegovo plodno življenjsko umetniško delovanje. Razen Stovička so prejeli Trdinove nagrade še pesnik Tone Pavček Iz Šentjurja pri Mirni peči na Dolenjskem (1928) za pesniško zbirko »Sanje živijo dalje«, znanstvenik dr. Niko Zupanič, ki se Je rodil leta 1876 v Gribljah v Bell krajini. zdaj v novomeškem okraju; ljudsko-prosvetni delavec Anton Horjak, ki Je režiser Svobode na Senovem. Trdinovo nagrado pa Je prejel tudi orkester Prosvetnega društva »Dušan Jereb« iz Novega mesta Za svoje 15-letno kvalitetno delovanje.
Podelitev Trdinove okrajne nagrade daje priložnost za obtok starega znanca in za pot v žito-rodne ravnice ta vinske gorice Krškega polja.
Klpar-medaljer Vlado Stovlček domuje poleg fevdalne graščine Srajbarskl turen v bližini Leskovca pri Krškem. 2e med potjo se tl pase oko po Krškem polju ta srka lepoto širne planjave, ki je znana še te puntarskih časov Matije Gubca. Krško ln Krško polje napredujeta lz leta v leto. Mesto se olepšava, industrija dobiva nove sodelavce, vzorno kmetijsko posestvo »Matija Gubec« pa daje 1Z leta v leto večji dohodek, da strmiš v lepo urejene sadne nasade, ko se vzpenjaš po zaviti cesti iz Leskovca proti gradu, Sraj barskemu tumu.
Lep kos slovenske zgodovine so doživeli tl kraji, ko so puntarski kmetje napadli utrjeno graščino že leta 1515 ta jo tudi porušili. Danes stoji še zmeraj veličastna ta vogalni obrambni stolpi pričajo o iilavostl fevdalne gospode.
------------------------------
*	NAROČNIKI ZASAVSKEGA 0 TEDNIKA IMAJO PRI
0 MALIH OGLASIH.
•	OSMRTNICAH IN ZAHVA-s LAH SO-ODSTOTNI POPUST
KUPUJTE IN NAROČAJTE
..ZASAVSKI
TEDNIK"
Grad je večkrat menjaval gospodarje. Nekaj časa je stanoval v njem tudi Prešernov učenec grof Auersperg — poznejši nemški pesnik in kranjski rodoljub Anastazij Griin-Zedenec. Nad graščino vidiš še danes njegov mavzolej.
Stanovanjska hiša Vladlmira Stovička je tik nad cesto, ki drži v leskovške vinograde; stisnjena je v prijeten hlad mogočnih kostanjev. Prijetno je posedeti v tej veliki naravni uti in kramljati z našim nagrajencem. Njegova domačija je pravcati muzej. Umetnik je zbral mnoge umetnine, po stenah to omarah ter policah pa so številne slike, kipi ta spominki ter darila njegovih prijateljev umetnikov; Jaroslav.^ Hilberta. rojaka iz bližnjega Krškega in Stovičko-vega sošolca, ki Je zdaj ugleden umetnik v Kairu v Egiptu. Sto-vičkova soba pa razkazuje še Jakčeva |n druga umetniška dela.
Življenjska pot nagrajenca Vlada Stovička se je začela 26. julija 1896 v Šoštanju ob Savi. kjer je bil njegov oče graščinski upravnik. Oče in mati sta bila češkega pokolenja. Oče Karel je bil kmetijski strokovnjak, mati pa iz češke pisateljske družine Socharjev.
Sin Vlado je že kot otrok kazal nagnjenje za kiparstvo. Rad Je gnetel predmete te Ilovice in iz-
deloval različne kipce. Zato so postali nanj pozorni starši in učitelji. Tedaj so sklenili: pa naj bo — kipar! Najprej je odšel v ljubljansko obrtno šolo, zatem pa na praško Akademijo, kjer so mu bili sošolci Božidar Jakac, prof. Mirko Šubic, Ante Trstenjak. Stane Cuderman, Ivan Mirkovič, Franjo D inči, Ante Matkovič ln drugi, danes nekateri zelo ugledni jugoslovanski umetniki.
Po dokončanih študijah v Pragi pri prof. Spanielu in drugih se je Vlado stoviček odpravil v svet. Najdlje je bil v Parizu. da se je spoznal s šolami znanih svetovnih moistrov Renneja Bourdella in Delir.marčja. Tam se je mnogo naučil, vendar je ostal zvest samemu sebi. V času. ko je bil v Parizu. Je trpel nekaj časa precejšnje pomanjkanje, saj Je bil celo navaden delavec v opekarni. Ko pa Je v odmoru izdelal iz ilovice portret svojeg, gospodarja, sl je pridobil boljšo službo. Omembe vredno je. da je pomagal Vlado Stoviček francoskemu kiparju Del-lamarčiu pri Izdelavi spomenika v Suezu.
Obisk ateljeja kiparja in meda-ljeria Vlada Stovička bo ostal vsakemu nepozaben. Atelje Je v nekdanji grajski kleti nad gradom. Skozi široka okna sije veder do-
V litijski občini ocenjujejo škodo po neurjih
vodilnem mestu v gozdarskem uradu litijske gospodarsko gozdno-poslovne zveze, smo zvedeli, da Je tudi posebna gozdarska komisija ocenila v letošnjem letu na-
Letošnja neurja so poškodovala že večkrat posevke ln prizadeiala kmetom tudi drugo škodo, ker so plazovi odnesli plodno zemljo.
Zanimali smo se o podrobnostih letošnje škode pri kmetijskem referentu litijske komune tov. Mateju Jelnikarju, ki Je bil član ocenjevalne komisije. Povedal nam je. da so ocenili dosedanjo škodo, ki so Jo povzročila neurja kmetom v litijski občini, na 68 milijonov din. Na občini Imajo namen, da bi prizadetim kmetom upoštevati del škode pri odmeri davkov,	.	„
Precej škode so utrpele tudi gozdne ceste in poti na območju litijske komune. V razgovoru • tov. Vladom Cerarjem, ki je n*
Razgovori z otroci, ki so letovali
Letos Je odšlo iz Zagorja nekaj sto otrok na leto-vanje: k morju, v hribe, v Bohinj • • • Organizatorji le-tovanj so poskrbeli, da se je mladež v počitniških kolonijah lepo počutila.
Zadnjič se je vrnila večja skupina otrok z morja ln Bohinja, domov v Zagorje. Poiskali smo nekaj otrok, ki so nam pripovedovali svoje vtise z letovanja.
- Vsega je bilo dovolj: sonca, kopanja, hrane, Iger in celo pripovedk. Voda je bila zelo topla, zato smo se pogosto kopali, mnogi pa so se naučili celo plavati Naše
stalo škodo in ugotovite, da so med najbolj prizadetimi gozdne ceste ln predeli v Kobiljku pod Sv. goro, pa tudi nova cesta, ki drži iz Hotiča čez Konj na Pono-vlče. Nadalje so prizadete tudi nekatere druge gozdne ceste ln poti, kar bo oviralo spravljanje lesa iz gozdov. Vse dosedanje škode zaradi elementarnih poškodb na gozdnih cestah so oceniti na 20 milijonov din.
Neurja sicer povzročajo vsako leto nekaj škode n* gozdnih poteh, pa tudi kmečkim proizvajalcem. Letošnje škode pa presegajo običajni okvir. Zato je posebna deputacija litijske občine, ki so jo sestavljati predsednik litijske občine tov. Slavko Pungerčar, načelnik oddelka za gospodarstvo tovariš Avgust Spat in tov. Cerar kot predstavnik gospodarskega urada, obiskala okrajni ljudski odbor in druge urade v Ljubljani, da bj dosegla dotacije za popravilo letošnje škode v litijski Občini.
Celotna dosedanje škoda v 11-tijeki občini, kd so Jo napravila neurja na gozdnih poteh ln cestah. na kmečkih pridelkih, pa tudi zaradi porušenih mostov na cestah (v bližini Hotiča) in na železniških prepustih v bližini Ponoviš in Save. presegajo vsoto ion milijonov din.
1. 2.
HIŠNI DAVEK
DOHODKI ZA STANOVANJSKO GRADNJO
Kot novi dohodki za stanovanjsko gradnjo sc predvidevajo zneski amortizacije vrednosti družbenega imetja in hišni davek za stanovanjske zgradbe in stanovanja v zasebni lastnini. Stvarno je hišni davek kot oblika dohodkov družbenih fondov za stanovanjsko izgradnjo postal aktualen po napovedani uvedbi ekonomske stanarine.
Seveda je treba pripomniti, da se je hišni davek v obliki družbenih dajatev — vendar v zelo majhnih zneskih — plačeval tudi do sedaj v mestih in tudi na vaseh samo od zgradb, danih v najem. V novi situaciji bo mogoče tudi realno zajeti večji hišni davek, ker bodo lastniki zasebnih zgradb, ki niso nacionalizirane, prišli v mnogo boljši položaj. Namreč, uvedba ekonomskih stanarin jim bo ustvarila dohodke, ki jih doslej niso imeli, razen tega, da se jim bodo plače povečale četudi nikomur ne plačujejo stanarine. Kajti res je, da so gotovo vsi lastniki stanovanj in zgradb v delovnem odnosu. In zato je logično, da tisti, ki v našem družbenem reda ne ustvarjajo s svojim delom in trudom večjih osebnih dohodkov, plačajo za take dohodke določen davek, ki ga zakonodajalec planira prav za stanovanjsko izgradnjo.
Res pa je, da imajo lastniki stanovanj velike stanovanjske obveznosti, ker so bili primorani ob priliki izgradnje stanovanj najeti posojila. O tej obremenitvi vodi tudi zakonodajalec evidenco in predlaga, da se hišni davek na zgradbe v zasebni lastnini prične plačevati šele 25 let po izgradnji stavb. V tem času bi lastnik pobiral stanarino in odplačeval kredit, ki ga more v tem roku običajno poravnati. Po vsem tem bo plačevanje hišnega davka zajelo lastnike zasebnih zgradb, ki so bile sezidane pred vojno. Medtem pa ne bodo vse predvojne zgradbe zajete v hišni davek, ker je predvidena osvoboditev od hišnega davka vseh tistih stavb, ki so bile skonča^ ne po vojni, kakor tudi vseh tistih hiš, ki so se morale zaradi poškodb v vojni popravljati. Ta olajšava velja samo za tiste zgradbe, ki so bile sezidane in skončane na osnovi odobrenja nadrejenih organov.
V diskusiji o finansiranju stanovanjske izgradnje se predlaga, da hišni davek plačajo tudi lastniki stanovanj in zgradb na vasi. Vendar, ker je to novost za vasi, bo zakonodajalec vodil evidenco o tem, katere zgradbe in hiše bodo obdavčene. Po vsem sodeč bodo hišni davek plačale kmečke domačije, ki imajo stanovanjske gradnje trajneje vrednosti. Tu so mišljene vse tiste hiše, ki so sezidane iz trdnega, čvrstega materiala in ki po standardu ustrezajo nižjim kategorijam zgradb v mestih. Hišni davek se ne bo plačal za slabe in izrabljene hiše, kakor tudi ne za zgradbe, ki v kmečkih gospodarstvih služijo kot streha za živino, za poljedelsko orodje in drugi material.
Hišni davek se bo plačal po določeni davčni lestvici. Ta se določi na ta način, da se od stanarine odbijejo stroški upravljanja in vzdrževanja zgradb. Stvarno vzeto naj bi bila davčna lestvica amortizacija zgradbe oziroma stanovanja. Zakonodajalec predlaga, da naj hišni davek znaša 50ty» dela stanarine, ki odpade na amortizacijo stanovanja.
Pričakuje se, da bo hišni davek pomemben dohodek občinskih fondov za stanovanjsko izgradnjo. Po vsem tem ta oblika davka ne bo odhajala dalje z občine, a ta ga bo v prvi vrsti uporabila za stanovanjsko izgradnjo na svojem območju. Zato bo občina zainteresirana, da se sredstva iz hišnega davka čim skrbneje in čim učinkoviteje zbirajo.
P. Stojanovič
Ob tridesetletnici šole na Senovem
(Iz mojih županskih spominov)
NA SREDINI SOLA NA SENOVEM — fJA LEVI OBČINSKI DOM, KJER JE TUDI LEKARNA, POSTA IN ZOBNA AMBULANTA
Le malo je še tistih, ki se lahko spominjajo, kakšno je bilo Senovo ob koncu prve svetovne vojne 1918. leta. Kajti razlika med takrat in danes je velika. Tedaj je bilo Senovo le »krom. no kmečko naselje. V spodnjem delu nekaj kmečkih hišic, kritih s slamo, prav tako tudi zgornji del, tako imenovane Ravne. Sele nato, ko je bivša Trboveljska premogokopna družba odkupila rudnik Reštanj, se je Senovo začelo počasi spreminjati v industrijski kraj. Začeli so zidati nove hiše za delavce in nameščence, zgradili so ozkotirno železnico od S'enovega do Brestanice, novo rudniško separacijo ln za takrat vse potrebne industrijske objekte.
Iz vseh krajev Slovenije In Hrvat-ske eo prihajali semkaj delavci, predvsem taki, ki so se vrnili iz vojske, a »o bili potrebni zaslužka. Mnogi so prišli tudi s svojin* družinami. Ker ni bilo za vse dovolj stanovanj, so nekateri stanovali po šupah in kozolcih, samo da so sl mogli zaslužiti kruh rase in za svoje družine- Med temi družinami je bilo tudi mnogo otrok, ki so btil šoloobvezni. Na Senovem pa takrat še ni bilo alkake šole. Šole v nekdanji Avstriji so bile tako redke, 4a so le (.troti najbolj zavednih star-
šev hodili v šolo iz hribov, tudi po dve uri daleč. Obiskovanje šole takrat ni bilo obvezno. Zato je v tistih časih večina ostala nepismena.
Zaradi vedno večjega prirastka šoloobveznih otrok je takratna prosvetna oblast izdala ukaz za ustanovitev osnovne šole na Senovem. Toda kje? Za šolo ni bilo nikjer nlkakega primernega prostora. Po daljšem raz. glabljanju so sklenili, da se bo šola začela v neki baraki. Tako se je začela šola dvorazrednica v baraki, katero je vodila upraviteljica Marija Smolič. Vendar je bilo to šele 1923. 1., pet let po prvi svetovni vojni. Leta 1924 je prispel na Senovo Franc Jako. pec, ki je bil imenovan za šolskega upravitelja. Zavzel se je za to, da se je šola razširila v štlrirazrednico, pozneje pa v šestrazrednlco.
Šolski prostori v baraki pa so bili zelo tesni, nehigienični, in zraven tega je bilo obilo nevšečnosti, od katerih omenim samo eno: med razredom in straniščem je bila samo trhla lesena deska."Medtem ko je upravitelj Jakopec v razredu poučeval otroke, je bila Iz drugega razreda neka deklica v stranišču. Po nerodnosti se Je zadela v leseno steno, ki se je podrla na šolskega upravitelja Jakope«, ki Je
stal na katedru ln * vso vnemo razlagal učencem zgodovino. Naenkrat se je začel Po razredu razširjati neprijeten vonj. Tisti trenutek pa je vstopil takratni šolski nadzornik Der_ novšek, ki se mu je tudi obrnil nos navzgor. Po pregledu celotne situacije Je nadzornik izdal nalog, da šola preneha s poukom dotlej, da bo nova šola, ki je bila v zadnji fazi graditve, skončana. Vel takratni učitelji ln uči. teljlce so btil premeščeni na druge šole, le upravitelj je Imel plačan dopust od meseca marca do novembra 1929. leta. Šaljivci so rekli, da so mu gamo zaradi tega odobrili dopust, ker se je straniščna stena podrla nanj.
XXX
Priprave za gradnjo nove Sole so se začele 1927. leta. Takratni župan na Senovem ln državni poslanec, pokojni Jože Skoberne, se je z vso vnemo zavzel za gradnjo nove šole. Pred seboj je videl razvoj Senovega, zato ee je na njegovo iniciativo začela zidati nova šole, ki Je še danes največja zgradba - na Senovem- V Soli Je tudi dvorana, kjer so še danes vse proslave ln kulturne prireditve v kraju. Kot župan In državni poslanec je bil Skoberne takrat najbolj vplivna osebnost. Zato mu je bilo mogoče izposlovati pri takratni banovinski hranilni, c! posojilo v znesku 4 ln pol milijone din ter s tem postaviti dostojno šolsko zgradbo na Senovem. Njegov namen je bil, da ee kraju pomaga do čim višjega kulturnega dviga. Zavedal se je, da je šole nujno potrebna zaradi naraščanja prebivalstva, zlasti zaradi tega, ker se Senovo spreminja v Industrijski kraj, ter je Trboveljska premogovne družba kot taka, ki Izkorišča tukajšnje črno zlato, dolžna
prispevati za gradnjo šote, da bodo otroci rudarjev imeli boljše pogoje za izobraževanje, kakor so jih imeli nji. bovl predniki.
Ko se je leta 1929 na Senovem začela nova šola, je bila takoj ustanovljena osnovna ln štirlrazredne meščanska šola. Sedej po osvoboditvi je bila zraven osnovne šole nižja gimnazija, a je sedaj osnovna šola spremenjena v osemletko.
Toda, toda. •. Dolg v banovinski hranilnici v Ljubljani je bil tu, obre. sti pa so naraščale iz dneva v dan. Odplačevanje dolga je ostalo na gluhi strani. Milijoni so rodili stotisoče, Iz teh stotleočev so se rodili novi milijoni. Trboveljska premogokopna družba se je na podlagi takratnega zakona o zaščiti industrije uprla ln ni hotela nič prispevati za šolo na Senovem, če. prav bi morala za ves dolg prispevati 92%, ostali občani pa 8%. Saj je bila šola ustanovljena predvsem zaradi otrok senovsklh rudarjev. Kljub vse-mu temu se je vse težko breme zvrnilo na občino — na občane. Med tem časom so tudi na občini nastale razne spremembe. Zupani so se vrstili, nobeden od naslednikov župana Sko-berneta pa ni znal zadeve pravilno vzeti v roke. Vse to je trajalo od 1929 do 1936. leta.
Proti moji volji sem bil pri občinskih volitvah 1936. leta Izvoljen za žu. panovega namestnika na Senovem Izvoljeni župan R. ml Je takoj po izvolitvi rekel, da je županska čast zanj že pretežko breme kaj še, da bi |e še kaj delal. Zato ml je dal poobla. stilo ln naročil, naj v njegovem Imenu opravljam vse županske posle. Rekel mi je, da Ima popolno zaupanje vame ln da ne bi bil nikoli kandidiral za župana, če ne bi bil jaz. njegov namestnik. Menda so me zbrali zaradi tega, ker sem stanoval naj-
Avgust Fabjančič:
bliže občinskega urada, ki Je bil nad hlevom Senice, obstoječ iz dveh prostorov.
Imel eem precejšnjo tremo, kakor Igralec, ki prvič nastopi na odru pred izbranim občinstvom. Seveda tudi zaradi tega, ker je bil prejšnji župan dr. B. drrrrr, jaz pa nisem bil drrrrr. Zraven tega je bila občina Senovo takrat v globokih dolgovih 8 milijonov din v takratni valuti zaradi gradnje nove šote, ki Je, kakor sem že omenil, še danes največja stavba na Senovem. Dolg senovske občine je bil tedaj tako slaven ln razvpit, da so povsod, kamor sem prišel, porogljivo rekli, da smo na Senovem milijonarji!
Občinske doklade pri davkih so zna. Šale tiste čase 300%. Ker pa občani tako visokih davkov niso zmogli plačevati, so prihajali že nekaj let pred mojo izvolitvijo financerji lz Krškega ter so zaradi davkov odvažali zarubljene predmete. Jaz pa sem sklenil, da ne bodo, dokler bom jaz na tem mestu, ničesar odpeljali. Znano ml je namreč bilo, da so prejšnje leto odpeljali od gostilničarja Klanska 100 kg težkega prašiča, ki je bil zarubljen zaradi neplačanih davkov, na davku pa so Klanšku odpisali 0,50 din, z. besedami: petdeset par. Zakaj? Pr a. šlča so odpeljali v Krško, prodati ga pa niso mogli in so ga dali neki ženski v rejo, ki ga je nekaj tednov redile. Ko se je našel kupec, so ga pro. dali. Zenska pa, k| gotovo ni bila neumna, je za vsak dan prašičeve rejo zaračunala »oskrbo« kot za najboljšega hotelskega gosta. K temu so prišteli še stroške rubežnl, prevoz ln kdo ve, kaj Se vse. Klanšku pa je bl’0
na davku odpisano petdeset par. ______
Zaklel sem se, da se kaj tak-ga pod mojim vodstvom ne bo zgodilo.
(Dalje prlhodnlč)
lenjskj dan to ogleduješ zelene gorice. Pregled ded, ki so nastala v StoviČkovem ateljeju, tl PriikfJ /uje vrsto slovenskih kulturnih delavcev — počenšl o-d Trubarja, katerega lik je izdelal za spomenik v Rašici na Dolenjskem. Stoviček pa je upodo-bil tudi domala vse slovenske partizanske heroje, vse od komandanta Staneta pa do Stefana Kovača iz Prekmurja.
Mojster Je pokazal na plaketo Marije Seničeve:	»To je po-d-oba
partizanske mamke. 98-letne Gra-benske mame iz Planine pri Šentvidu nad Sevnico. Do nje sem moral v visokem snegu trde zime, skozi neurje, dva dni pred njeno smrtjo.« Stoviček jo je upodobil in ohranil njen lik zanamcem.
Stoviček Je izdelal že tudi več spomenikov NOV, pa tudi dekorativnih figur. Omenjam naj samo »Dečka z račko« za park novega hotela »Sremič« v Vidmu pri Krškem.
Značilnost njegovega dela J« predanost umetniškim zahtevam starih medalj er jev z dognanimi načeli. Zato je realist v najčistejšem bistvu in svojih modelov ne olepšava, kar je zgovoren dokaj* pri medalji preobraževalca stare Ljubljane Josipa Plečnika. Vlado Stoviček ga je ohranil z vsemu značilnostmi m potezami nejgovih visokih let. Kipar in medalj er zametuje vsake poizkuse novodobnih modernističnih struj.
Vlado Stoviček je razstavljal doslej že na mnogih razstavah doma v Ljubljani. Mariboru, Zagrebu*' pa tudi zunaj meja:	v Parizu,
Brnu, Pragi, Moskvi, Leningradu in drugod. Povsod je bil deleže® toplih priznanj in simpatičnih ocen. — Jesen svojega življenja preživlja sredi dela, odmaknjen od sveta, na hribu nad Krškim poljem. Čestokrat sprejme obiske iz raznih krajev in tedaj je vesel prijetne druščine in odkritosrčne pohvale za svoje plodno umetniško delo.
Trdinova nagrada, ki mu Jo J® podelil sedaj njegov novomeški okraj. Je spet ena izmed gest hvaležnega priznanja za sto in sto umetnin, od drobnih medalj d® kipov in spomenikov, ki nam jih je podaril umetnik z zgodovinskega Krškega polja.
K zasluženemu priznanju — Trdinovi nagradi — tudi naše iskrene čestitke!	Jože ZupančV
Človek-človeku
»FANT LE PIJ, DA BOS
zrasel ...«
Opazoval »em iu. On si j* naročil tri deci rdečega, fantu pa malinove^ in žemljo. Ko j® fant na duše k spraznil kozarec malinovca, je pomašil kos žemlje v očetovo vino. Ta ga je najprej po rokah, ko pa je videl, da l® ne pomaga, je oostavil kozarec preden in mu tiho dejal: »Uma-kaž lahko, toda piti ne smeš.* Potem se je oče zatopil v P°* menek s sosedom. Ko je kmalu zatem dvignil pogled k sinu, 1® presenečeno videl, da je sin spil materne polovico vina v kozarcu. Naglo mu je odvzel kozarec J® zlil tekočino vase. Potem nisem razumel, kaj mu je pravil, videi sem le, da se je fantu razlil P® obrazu prešeren nasmeh.
Toda ni minilo nekaj minut, ko sem lahko ugotovil, zakaj s® se fantu razlezla usta v nasmeh. Natakarica je postavila pred očeta tri deci, pred fanta P® dva deci rdečega vina. To 1® storila tako mehanično, kot d® je prinesla vino dvema odraslima. Fant je dobil še eno žemljo. Zdaj ni več pomakal, P®4 pa je najprej krepko nagnil 11 kozarca, nato pa se lotil žemlje. Vidno odžejan in sit se j® začel razgledovati po prostoru. V obraz mu je udarila rdečica, in poznate se mu je, da je za-čel delovati alkohol v njegovem mladem telesu.
Oče se m več zmenil zanj-Ves se je nagnil k sosedu ln nau nekaj vneto dopovedoval. Sosed, ki je pil iz pol litra, *u je natočil kozarec, ki ga Je ne' mudoma spi). Fant pa se je naveličal razgledovati do sobi I® se spet lotil pijače. Spet je srknil iz kozarca, komaj odstavit na mizo, že spet prijel za čaš® in spil do kraja.
Tudi zdaj ni oče ničesar »P®* zli. Sele ko se je sosed dvignil, se je obrnil k sinu; »Poba. sl že spil?« Poba je smejoč s® pokimal. Stegnil Je roko k <*8' tov emu kozarcu, ta pa je dejal' »Poba le pij, da boš zrasel 1« Nekaj ljudi v prostoru Je sli' šalo to očetovo pripombo. N*' če pa se ni zresnil, pač so ® vsi nasmejali, kar je pomeni'®' fant kar daj. oče ima prav.
Zapustil sem lokal, ne da ^ se še enkrat ozrl k tisti mizi W oknu, kjer sta sedela odrasel mlad človek. Toda dogodek n^ ni Jel lz glave. Fantu je m®' ralo biti največ trinajst, štirinajst let. Vsekakor je b1' * učenec. Videti mu je bilo. da J že navajen alkohola, četudi ® ga je kmalu prijel. Skušal sf“ se ga predstavljati, ko sta z ®* tom zapustila lokal In ko 6 prišla domov. Kdo ve, £e >_
ostalo samo pri tistem, kar
sei®
videl? Ce ni stopnjevalo. da je taka, da se ob takih P* llkah pozabi na vse, poglav**11 je pijača, člmveč pijače.
In spomnil sem se tudi takarlce, ki je pred fanta P^j stavila kozarec vina. ne da trenila, ne da bi se zavedaj komu je prinesla vino- Vč» še po naših gostiščih vise'1 11 plsl: »Mladim ljudem ne žemo z alkoholnimi P'ia^0fVy aM: Otrokom tudi v sprem®^ staršev vstop v gostilno Pre^Ip vedan!« Pojdimo zdni v k ate koli oštarijo. Ce bomo mo en tak napis, bo le nan®*^ Pa ga bržkone ne bo.	^
Preostane ml še, da P°'r ^ kje sem videl ta primer7 Zagorju, na plačilni dan.
Očlv'”
Od srede do srede
ROJSTVA
TRBOVLJE: Ana ŠINK, Zagorje, lina; Terezija MURI, Radeče, »Uia; Zlata BRATEC, Trbovlje, s*na; Vera SMON, Zagorje, sina; Ana GROS, Trbovlje, sina; Marija HALILOVIČ, Zagorje, sina; Marija ZIBERT, Zagorje, hčerke: Marija Lavrinc, Trbovlje, hčerko; Angela IZGORSEK, Trbovlje, tina.
BREŽICE: Marija CIMPERSEK, Zurkov dol 28, hčerko; Viktorija Balja, Bratovski vrh 22, sina; Neža AVSIC, Volčje 37, hčerko; Marija BAN, Kraljevec na Sutll M. sina; Anica MAJCENOVIČ, Bomaslovac 48, sina; Hedvika JAGODIC, Prečna loka 15, hčerko; Bariča ZORKO, Brestanica, sina; Katica KOS, Trika gora 11, sina; Marija TOMŠIČ, Kočarija 15, hčerko; Marija JAKOLIC, Kraj oonji, sina; Ivana KRNC, Telče hčerko; Milica STROS, Kraj “°nji 18, hčerko; Majda VIDMAR, Brežice, Hčerko; Ljudmila BUT-KOVIC. Piiece 26, .sina; Marija PINTERIČ, Trebež 23, sina; Ivana SUHADOLCAN, Pečje 22, sina; VjeJtoslava TRAVNIKAR, Brezovl-c» 42, sina.
POROKE
TRBOVLJE:	VILIBALD NO-
vAK, sedlar iz Trbovelj in ANTONIJA JANEZ, delavka iz Trbovelj; ANTON MREŽAH, varilec « Trbovelj in TEREZIJA HALO-JAn iz Maribora; JOŽE PUSOV-”IK, delavec iz Trbovelj in MAKIJA KONČAR, gosp. pom. iz Trbovelj; VENCESLAV VOLAJ, delavec iz Trbovelj in MARIJA fABJANClC, gosp. pom. iz Trbovelj.
BREŽICE: Porok ni bilo.
SMRTI
Trbovlje: Agata OCVIRK, upokojenka iz Trbovelj, stara 83 let; Frančišek BREGAR, kovač iz Trbovelj. star 30 let; Ana HRIBAR, Kospodinja iz Trbovelj, stara 80 jet; Jernej SALOBIR, upokojenec J* Trbovelj, star 74 let; Florijan “BZelaK, upokojenec iz Trbovelj, star 86 let; Mihael KRAV-ZEl, upokojenec iz Trbovelj, star '2 let.
Brežice: Anton NARAD, upokojenec iz Brežic, star 84 let; Marija KEŠE, gospodinja, Poklek 2, stara 71 let; Franc PINTAR, kmetovalec, Gor. Lenart 5, star 68 let.
OBVESTILA
na vajenski Soli trgovinske STROKE V BREŽICAH bodo popravni In sprejemni Izpiti 27. in 28. avgusta. Vpisovanje v vse razrede 4. septembra, pričetek rednega poeta 5. septembra.
Ravnateljstvo šole
MALI OGLASI
Občinski ljudski odbor LAŠKO odda v najem gostilniške prostore za Izvrševanje privatne gostil, obrti v Jurklo. Atru.
Interesenti dobijo točne j še pogoje na občini Laško (Uprava za dohodke, soba 15).

V..	,
KREMA IN POL
5^3
»KOT NOV JE!«
RAZPIS
Razpisna komisija INDUSTRIJSKE KOVINARSKE SOLE PRI
"*--------------------------- -.tečaj za vpis v šolskem
sprejela 60 učencev v
■Trojni TOVARNI TRBOVLJE objavlja natečaj za vpis v šolskem ietu 1838-eo učencev v I. letnik. Bola bo L letnik.
Pogoji: kandidat mora Izpolnjevati spodaj navedene splošne ln ■boebne pogoje, in sicer:
a)	SPLOsNI POIGOJI: dokončana osemletka ali nižja gimnazija; b> starost največ 17 le*.
| POSEBNI POGOJI:
1 a) kandidat mora tineti veselje do kovinske stroke;
b)	biti mora duševno in telesno sposoben za izbrani poklic;
- c) pripravljenost, da se zaposli po končanem šolanju v Strojni "Varni Trbovlje vsaj 3 leta.
Kandidat mora pri vpisu predlo*!*! naslednje:
M a) lastnoročno napisano prošnjo, kolkovino s 30 din državne ln * čin občinske taksei b) rojstni list;
C) dokument, ki prikazuje potek to uspeh šolanja v osemletki ali ““Ji gimnaziji (dijaška knjižica ali matični last);
d)	mnenje osnovne šole o sposobnostih in nagnjenjih kandidata;
e)	potrdilo o premoženjskem stanju;
„ t) Zdravniško spričevalo, da Je sposoben za poklic v kovinarski •boki.
Vsi kandidati bodo opravljali sprejemne izpite iz slovenščine, r**unstva in psihološke praktične preizkušnje.
_ Sprejemni Izpiti ta slovenščine to računstva bodo 31. avgusta 1859 ?b 7. uri na šoli, Iz psihološke praktične preizkušnje pa dne L in ** ‘eptembra 1859 ob 1. url v šolski delavnici.
Bouk Je teoretičen In praktičen ter traja 3 leta. V času šolanja 'tojemajo učenci predpisane mesečne nagrade in izredne nagrade 5J učni uspeh. Po uspešno končanem šolanju dobi absolvent naziv •Vallflclranega delavca kovinske stroke.
Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo z vsemi Pfvodenimi dokumenti po pošti. Nekolkovanih prošenj In prošenj navedenih potrebnih dokumentov ne bomo upoštevali ter bomo jbMrall, kot da se kandidat ni vpisal. Razen zgoraj navedenih “Okumentov je potrebno priložiti za otroke padlih borcev NOV Potrdila organizacije ZB NOV.
„ Bedni vpis je bil od L do 31. julija 1958. Dodatni vpis pa od M. do “• avgusta 1988.
k §oia nima svojega internata ter pridejo v poštev za vpis samo z**™Mati, ki imajo domačo oskrbo. Prednost pri vpisu ob enakih WeJemnlh pogojih imajo otroci padlih borcev NOV.
Vse nadaljnje Informacije v zvezi z “"•va šole, Šuštarjeva kol. 25. Trbovlje.
vpisom ali šolanj mn daje
RAZPIS
INDUSTRIJSKA RUDARSKA SOLA V ZAGORJU OB SAVI razpisuje
učencev v I. letnik rudarskega, kovinarskega in elektro odseka _	za šolsko leto 1959-1888.
POGOJI ZA VPIS:
vi- Dokončana osemletka ali nižja gimnazija. V izjemnem primeru fcT?° »prejeti v rudarski odsek tudi kandidati z manjšo šolsko "“»razbo, če uspešno opravijo sprejemni izpit.
2, Starost od 15 do 17 let, za rudarski odsek do 18 let.
J• Da je kandidat telesno In duševno zdrav.
Kandidat mora predložiti za vpis naslednje 1 letine:
•> prošnjo, kolkovano e 30 din; b> izpisek ta rojstne matične knjige;
*> zadnje šolsko spričevalo;
®> mnenje osnovne šole o sposobnosti In nagnjenjih kandidata. It,,':, prošnji obvezno navedite točen naslov (mesto, kraj, hišno •e » ko> Po**« In najbližjo železniško poetijo) ter poklic, katerega d-.fjll kandidat Izučiti. V primeru velikega števila prlglašcncev za ll»v tn oč«*K bodo morali kandidati venikega jezika to matematike.
opravljati sprejemni izpit iz
taro šolanja prejemajo učenci redne mesečne nagrade v od 2.200 do 4.700 din ter poseben Jamski dodatek. Sola nudi j”**em vse šolske potrebščine tor za izvajanje praktičnega pouka la '""ho delovno obleko, rudarskim učencem pa tudi delovno obutev
w°uk Je teoretičen ln praktičen ter traja tri leta. he-*" uspešno končanem pouku dobi absolvent naslov kvaltficira-delavca v enem Izmed zgoraj navedenih poklicev.
£2* šoli je Internat, ki nudi učencem popolno oskrbo. Pa^zndldati, ki šele stanovati v Internatu, morajo to v prošnji navesti. Priložiti morajo potrdilo o premoženjskem stanju ko, r» <n' pzhrbnikov ter potrdilo o višini otroškega dodatka, keli-

Internat Imajo prednost učenci rudarskega odseka,
kuj' hi se obvežejo, da se bodo po končanem šolanju zaposlili pri U"kk rjavega premoga Zagorje, pa posebne olajšave, košnje je vložiti na ravnateljstvo do 27. avgusta 1968.
^__	RAVNATELJSTVO
PIONIRSKI KOTIČEK
Bešitev nagradnega rebusa za pionirje iz 31. številke
jf^hnvilna rešitev nagradnega rebusa, ki smo ga prinesli v ^hadnjl številki našega tednika, se glasi; PETELIN. rt(. ^re,b je tokrat prisodil nagrado Štefki SRSEN, učenki 5. raz-^ovne šole, Apnenlk 1, Veliki Trn, pošta Vldem-Krško.
darilo Ji bomo poslali po pošti.
UREDNIŠTVO
Nova nagradna vizitka za pionirje
*• B. ZALAR	KAMNIK
kavVsak Človek ima v svojem prostem času kakšnega »konjička«, Plen6r Pravimo. Eden Je ribič, drugi šahlst, tretji lovec, četrti br,- ‘nF>c itd. Tudi tovarišica, katere ime smo prinesli v zgornji Nte*6*1 *ma v svojih prostih urah takega konjička. Ce boste bfaj. nJenega imena in kraja, kjer živi, pravilno razvrstili, boste teju’ kaj je ta tovarišica v svojem prostem času. Ako vam bo bfaj v vizitke delala težave, pokličite na pomoč starejšega a a'l sestro, prav tako lahko vprašate očeta ali mater, %**»itev posetnice nam pošljite do nedelje, 30. avgusta opol-hj Z nagrado imamo pripravljen lepo mladinsko knjigo, ^“Omo podelili po odločitvi žreba. lihe^° nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega •oij^8 ln Priimka tudi razred šole, ki »te ga obiskovali preteklo 1	° nadalje pošto ln kraj, kjer ste doma.
“ilo »reče pri reševanju naše ugankeI
UREDNIŠTVO
TRI NAJBOLJ USPESNE PLAVALKE REPUBLIŠKEGA PRVENSTVA IZ ZASAVJA. V SREDINI JUSKA PODLESNIK, KI JE DOSEGLA TRI PRVA MESTA IN NOV SLOVENSKI MLADINSKI REKORD. PRVA ZRAVEN NJE JE ODLIČNA PLAVALKA VESNA BRESKVARJEVA IZ »CELULOZE« IN KORITNIKOV A IZ TRBOVELJ
Šport v Šmarski dolini
Iz razgovora s tovarišem Janezom Vozljem, tehničnim vodjem športnega društva »Usnjar«
__
PRIHRANEK
V	Šmartnem pri Litiji posvečajo telesni vzgoji mnogo časa in dobre volje. Nedavno smo pisali o delu Partizana. V vasi pa imajo tudi športno društvo »Usnjar«. Ta športni klub je po večini na ramenih članov delovnega kolektiva tovarne usnja in krzna v Šmartnem. Celotni kolektiv te tovarne šteje okrog 400 članov, v športu pa se udejstvuje več kakor polovica članov.
KATERE SEKCUE GOJITE? — smo ga vprašali.
Tovariš Vozelj nam Je povedal ves v ognju navdušenja tole;
— V športnem društvu Usnjar delujejo; nogometna sekcija, teniška sekcija, strelci, kegljači ,-n ba-rincarji. Šmarski strelci so med najboljšimi v Vsej litij siki občini, kjer je ta šport močno razvit. — Kegljači sti odigrali v zadnjem Času več tekem m se lepo odrezali. Tl imajo v bližini tovarne na razpolago enostezno kegljišče, medtem ko imajo baltncarji celo dvo-stezno igrišče.
VAM UPRAVA TOVARNE IN SINDIKAT KAJ POMAGATA?
— Pohvaliti se moramo, da imamo tako pri vodstvu tovarne ka-kakor tudi pri sindikatu vso oporo. Ravnatelj usnjame tov. Zavašnik je razgledan in sodoben človek. Jt! ve, da Je treba članom tovarniškega kolektiva po težkem delu razvedrila. — Šport je tisto sredstvo, ki druži člane v močan kolektiv in jim Jekleni mišice za nadaljnje delo.
V	tovarni pa goje tudi kulturne panoge. Imajo instrumentalni kvintet, pa tud.' folklorno skupino.
V	športnem društvu Usnjar sodelujejo člani, mladinci m pionir-
ji, tako da so zajeti v športu najmlajši ln najstarejil prebivalci iz Smartna in okolice.
IN KAKŠNE NAČRTE IMATE ZA BLIŽNJO PRIHODNOST?
— Nenehno kujemo načrte m mnoge tudi Izpeljemo, je povedal zgovorni tehnični vodja tov. Janez Vozelj. — Zdaj gradimo strelišče za malokalibrsko puško. Ko bo dodelano ln izročeno strelcem, bomo začeli kaj drugega, vse za razvoj in napredek našega športnega društva.
Ob koncu pa je še dodal, da zbirajo zdaj fotografsko gradivo za športni album. Tako bomo »poznali delo šmartioeklh usnjarjev tudi na slikah in ne le v sami besedi.
Članom delovnega kolektiva tovarne usnja žalimo pri nadaljnjem delu mnogo napredka. Šmartno jim Je Za sedanje delo povsem upravičeno hvaležno.	J. Z.
Soh v Trbovljah
Na brzotumlrju za šahovsko prvenstvo meseca avgusta je igralo samo osem šahistov SD Rudarja. Po zanimivih igrah Je tokrat zmagal Mirko Srlbar. Dobil je šest partil. izgubil na Je z drogom est-nlm šahlstom Škrbcem, ki sta ga premagala Tone Drohež in Ovntč. Lep uspeh je dosegel Ivo Zupančič s tretjim mestom.
Končni vrstni red: 1. Mirko Sri-bar — s točk, 2. Janez Škrbec — 5 točk, 3. Ivo Zupančič — 4 točke. 4.-5. Tone Drohež in Drago Pajk — po S točke, 8.—7. Vlil Ovnič In Franc Gosak — pe 2,8 točke, 8. Emil Kmet — 2 točki-	(n)
KINO
KINO »DELAVSKI DOM«, TRBOVLJE: lt. in 26. avgusta Jugoslovanski film »GOSPA MINISTRICA«; od 21. do 24. avgusta Italijanski barvni film »SENSO«; od 25. do 27. avgusta angleški film »HREPENENJE PO NEBU«.
KINO »SVOBODA«, TRBOVLJE H: od 22, do 24, avgusta mehiški film »UPOR OBEŠENIH«; od 25. do 27. avgusta ameriški barvni ki nos k epski film »BELO PERO«; od 28. do 31. avgusta angleški barval klnoskopski film »GLOBOKO MODRO MORJE«.
KINO »ZASAVJE« V TRBOVLJAH: od 22. do 24. avguste ameriški barvni klnoskopski tl J m »PRINC IGRALCEV«; od 29. do 31. avguste ameriški zabavni klnoskopski film »VELIKA BIKOBORBA«.
KINO »SVOBODA« KISOVEC V ZAGORJU: od 18. do 26. avgusti ruski barvni kriminalni film »DELO RUMUANCEVA«; M. ln 23. avgusta češki barvni zabavni film »POKORNO JAVLJAM«; 28. to 27. avgusta nemški barvni zabavni (operete) film »POT V RAJ«.
VELIKA TOMBOLA RUDARJA
Športno društvo »Rudar« Trbovlje, obvelBa občinstvo, la prireja tradicionalno tombolo tudi v letošnjem letu In licer, dne 6. septembra.
Pohitite s nakupom tombolsklb kart, ker Jih bo r prodaji samo 10.000.
TOMBOLSKI ODBOR
RAZPIS
INDUSTRIJSKA RUDARSKA SOLA V ZAGORJU razpisuje
delovno mesto za učitelja praktičnega pouk* — kovinarske stroke.
Pogoj : visokokvalificiran delavec z mojstrskim Izpitom in 10-letno prakso,
RAVNATELJSTVO SOLE
m
■
ZO SP
SLOVENSKO PRVENSTVO V PLAVANJU
Trboveljskim plavalcem - odlično!
Prizorišče je ljubljanska Kole* I j a, kjer se je to leto zbralo rekordno število tekmovalcev, ki »o v dneh 8. In 9. avgusta nastopili kot posamezniki in obenem tudi po svoji moči prispevali k uspehu celotne ekipe, Na startnem kamnu so se pojavili »starejši« rutinirani pl a. valci ln tudi mlajši, ki pa so kljub mlajšemu stažu (in morda tudi športni tremi) pogumno vstopili v boj. Vsega je bilo dovolj: veselja, žalosti, jeze ln spet radosti, vsega pač, kar na tako tekmovanje sodi. Organizacija ni bila ravno najboljša, in zato lahko samo vsem plavalcem kličemo — odlično, saj je tekmovanje pokazalo tudi letos lep napredek slovenskega plavalnega športa.
In še enkrat moramo reči — odlično. Tokrat velja to naši domači ekipi, ki je med devetimi klubi osvojila drugo mesto, kar pomeni do sedaj največji uspeh trboveljskih plavalcev. Res je, da ekipi Celuloza In »Ljubljana« nista nastopali v najboljši sestavi, vendar po ra-čunici tudi njihova neokrnjenost ne bi ogrožala Rudarju zasluženega drugega mesta, k čemuT jim vsi športniki iskreno čestitamo. Seveda pa tu ne moremo preko dejstva, da je ta uspeh zasluga mlade ženske ekipe, ki je v ženski konkurenci prepričljivo dosegla 1. mesto in a tem dokazala, da je trenutno najboljša ekipa v Sloveniji. Za njeno prizadevnost in požrtvovalnost, kar jo je vodilo do tega velikega uspeha, pa gotovo zasluži vse priznanje.
Poglejmo, kako so plavali naši! Najprvo ženske. Kot ekipa so pokazale, da je njihova moč tako v kvaliteti kot v Izenačenosti. To kaže njihov uspeh v štafeti 4 X 100 m orawl, kjer so s 5:20.8 le za 0,9 sekunde zaostale za slovenskim rekordom (nastopile so: Koritnikova, But-kovčeva, Kočar jeva ln Podles-nikova).
Najboljša med najboljšimi je bila JUŠKA PODLESNIKOVA. Njena »bera« obsega a štafetami kar 5 prvih mest. Toda med temi je tudi nov slovenski mladinski rekord na 100 m hrbtno (1:28,0). — Na 400 m orawi Je Juška dosegla drugi najboljši
čas v Sloveniji (5:54,3), na 100 m pa zelo dober čas 1:15,6.
Kaj pa Koritnikova? Razveseljivo je, da je v hitrosti precej napredovala, saj je na progi 100 m erawl plavala s časom 1:18,7. 400 m prosto je bila na cilju druga (6:01,0) ln ji je verjetno zaradi športne treme ušel boljši rezultat. Skupno z Juško gotovo predstavljata najmočnej. šo dvojico na orawi progah v Sloveniji (ogroža ju lahko samo Horvatova iz Ljubljane).
Butkovčeva je prijetno presenetila na 100 m metuljček in ae s časom 1:33,4 povzpela na 3. mesto (lani Je bila osma). Sodelovala je v obeh zmagovitih štafetah In bila tretja na 200 m prsno, ter peta na 400 m crawl. — Manca Kočar jeva je to leto zaradi mature manj trenirala, toda kljub temu je v štafetah in v hrbtni disciplini zadovoljila, saj njeni repultati še precej obetajo.
Tudi mlajše so presenetile. Iška Kočarjeva je letos na 200 m prsno presedlala za dve mesti višje (dosegla ja 6. mesto), Petričeva pa je tudi dosegla dobe.r čas (3:38,1). Isto velja za Trtni ko vo ln Strnadovo, ki bosta z marljivim treningom lahko postali dobri crawlisti.
Fantje so na prvenstvu nastopili brez Zelenika ln Glasa,
toda kljub temu so dosegli 4. mesto. Burja je na 1500 m osvojil 4. mesto, Irt pa se je * zmago nad svojim večnim rivalom Orlom plasiral na 5. mesto. — Tudi pionir Rutar je dosegal lep uspeh. Burja pa se je zelo dobro plasiral tudi na 100 in 400 m crawl. Amon je plaval skoro v vseh moških disciplinah, zato je njegovo 5. meato ▼ klasičnem prsnem slogu tudi lep uspeh (3:09,0). Ne smemo prezreti zelo ddber rezultat Čibeja (3:01,6) na 200 m metuljček, saj je prepričljivo zmagal v polfinalni skupini. Verjetno bi njegov nastop v finalu pokazal še boljši rezultat kot pa osvojeno 4. mesto.
Lepa bilanca, ali ne? Seveda pa to ni le naključje, saj je ta uspeh plod trdega, sistematičnega ln neutrudljivega deS* plavalcev, ln predvsem njihovega trenerja tov. Vida na in Kočarjev*.
Toda plavalci sedaj še ne počivajo. Pripravljajo se na državno prvenstvo, ki bo od 23. do 28. avgusta v Kranju, kamor bo potovalo okrog 15 trboveljskih tekmovalcev. Želimo jim člm-več uspeha tudi v tej najvišji naši konkurenci. O njihovem delu m problemih pa bomo !• poročali.
PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA
Visok poraz Rudarja proti Odredu
V pripravah ta Jesensko prvenstvo v nogometu se enajsteric« Rudarja pridno pripravlja ter li-btra močne nasprotnike, 2e po dokaj lepih uspehih proti zagrebškim klubom je bilo pričakovati, da bodo Rudarjeve! tudi v nedeljo proti Odredu uspešni. Toda ni bilo tako. Spolzek teren je re« kriv ta nekaj gelov, ki bi Jih
vratar Rudaraj drugače branil, toda parat 8:1 je pa vteeno malo prevelik. Rudar je tokrat naate-pil v precej drugačni postavi kot prejšnjo nedeljo proti Elektrostro-ju la Zagreba, s katerim Je Igral neodločene. — Edini gol aa Rudarja Je dosegel Oprem Rt la enajstmetrovke.
KOŠARKA — REVIRSKI DERBV 1:1
V soboto so v pripravi ta Jesenski start Rudarjeve! odigrali trening tekmi a Proletarcem It Zagorja. Tekma te Je končala a zmago domačih, toda videli smo, da moštvo še ni zadosti pripravljeno. Gostje so slasti v prvem delu Igre »igrali precej dobro ta zaradi slabe obrambe domačih tudi pogoste uspevali. Rudar Je bil v napadu boljši, toda lete v drugem delu te J8 njegova premoč larailla tndl v koših. Zato tmaga s 57:32 (27:23) ni pravtaprav realno ratmerje ln ltras moči obeh nasprotnikov. Kole se dosegli:
Anžur is, Strojan ?, Britovšek S, Steferl 3, Kovač 2 In Raganela 1 za Proletarea, za domače pa Jelen 16, VIrt 23, Murn 4 ter Jordan, Poličnik ln Pintar po 4,
V predtekmi pa Je ženska ekipa Rudarja zgubila v tekmi t Proletarcem « 23:18 (U:7). Tekma Je sicer pokazala napredek ženske košarke v naših revirjih, toda Se vteeno njihova Igra vse preveč sloni na Igri posameznih igralk. Kar poglejmo rezultati: največkrat Je bila uspešna Tauferjeva (P) t 18 zadetki, pri Rudarju pa Strumlova • 12 pikami.
AKTIVA
Zap.
št.
Postavka
RAZPIS
KOMUNALA TRBOVLJE razpisuje
6 mest strežajev za črpalke pitnega vodovoda Pogoji: priučeni ali polkvalificirani strežaj! črpalk, lahko tudi Invalidi.
Interesenti naj se zglasijo osebno na Komunali Trbovlje.
A.	Osnovna sredstva
1.	Osnovna sredstva
2.	Denarna sredstva osnovnih sredstev
B.	Sredstva skupne potrošnje
3.	Sredstva skupne potrošnje
4.	Denarna sredstva skupne potrošnje
C.	Obratna sredstva
8. Skupna obratna sredstva
D.	Izločena sredstva
6.	Denarna sredstva rezervnega sklada m drugih skladov
7.	Denarna sredstva nerazporejenih sredstev
*. Sredstva v obračunu ln droga aktiva
8.	Kupci in druge terjatve ». Druga aktiva
Skupaj:
Opomba: Podatki se vnalajo iz glavnih
Podjetje je bilo ustanovljeno dne 20. 12. 1853 z odločbo štev.
1665/4-58 Mestneg* ljudskega odbora Trbovlje ln je registrirano pri gospodarskem sodišču pod štev. Fi 80/55, bavi pa se z nabavo in prodajo mešanega blaga na drobno.
V letu 1958 je bilo v podjetju doseženega 443,875.740 din prome-
TRG0VSK0 PODJETJE »IZBIRA« TRBOVLJE
BILANCA na dan Sl. decembra uss
j
PASIVA
Zap.
It.
Postavka
Znesek
(v 868 din)
83.784
kolon obrazci It. L
A. Viri osnovnih sredstev
1. Sklad osnovnih sredstev 1. Drugi viri cenovnih sredstev
B,	Viri sredstev skupne po-trolnje
8. Sklad skupne potrošnje 4. Drugi viri sredstev skupne potrošnje
C.	Viri obratnih sredstev 8. Sklad obratnih sredstev
t. Drugi viri obratnih sredstev
D,	Rezervni sklad ta drugi Skledi
T.	Rezervni sklad ln drugi skladi 8. Vin nerazporejenih sredstev
E.	Viri sredstev v obračunu in ostala pasiva
t. Kratkoročni krediti za obratna sredstve
10. Dobavitelji ln druge obveze
U.	Druga petiva
Skupaj:
10,20»
1,080
2.883
42,091
1,419
1,183
». m
4,01?
88,704
Računovodje: B Igman Rezi
AKTIVA
ta ln Je tako presežena realizacija is leta 1957 za 1,04 odstotka.
Zaposlenih je bilo v podjetju v letu 1958 povprečno 45 delavcev ln uslužbencev. Povprečno opravljeni promet na prodajalca, to Je osebje zaposleno v prodajalnah. Je znašal mesečno 1,054.009 din. Povprečni promet ne zaposlenega v podjetju pa je znašal 820.000 din.
Predsednik upravnega odbora: Mahnič Anton.
SGP »ZASAVJE« TRBOVLJE
BILANCA na dan 11. decembra 1958
Zaradi naraščanja premete la leta v leto kredit za stalna obratna eredatvi za redno poslovanje ni zadoščal, zato je bilo potrebno najeti posojila za obratne sredstva ln pa namenske kredite.
Doseženi čisti dohodek podjetje Je bil razporejen 85,38 odstotkov ne osebne dohodke in 14,84 odstotkov za sklade podjetja.
Za direktorja: Pecelj Vinko.
PARIVA
RAZPIS
Šolski odbor Industrijske kovinarske šole Trbovlje
razpisna komisija daje
razpis
za naslednja delovna mesta:
1.	Tehnični vodjo šolske delavnice s srednjo strokovno Izobrazbo.
2.	čistilko - Nk delavec.
3.	Kuharico - kvallclrano za honorarno zaposlitev.
4.	Hišnika - honorarno zaposl. (KV strojnik).
Pogoji: pismene ponudbe je poslati na razpisno komisijo pri šolskem odboru IKS. — Nastop službe e 1, septembrom 1959. — Plača po pravilniku o plačah Industrijske kovinarske šole Trbovlje.
Zap	Postavka	Znesek	Zap.	Postavka	Znesek
It	(v 800 din)	It	(v ooo din)
A. Osnovna sredstva		A. Tiri osnovnih sredstev	
1. Osnovna sredstva	84.364	l. Sklad osnovnih sredstev	37.608
3. Denarna sredstva osnovnih	13.848	t. Drug; viti osnovnih sredstev	6.631
sredstev			
B. Sredstva skupne porabe		B. viri sredstev skupne porabe	
3.	Sredstva skupne porabe 4.	Denarna sredstva skupne	1.183	1 »klad skupne porabo t. Drugi viri sredstev skupne	6.384
porabe	1.413	porabe	
C. Obratna sredstva		C. viri obratnih sredstev	
8. Skupna obratna sredstva	36.894	s Sklad obratnih sredstev	7.898
D. Izločena sredstva		D. Rezervni sklad In drugi skladi	
6. Denarna sredstva rezervnega	1.293	8. Drugi viri obratnih sredstev	1.8«
sklade ln drugih skladov			
7. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev		r Rezervni sklad ln drugi skladi	1.283
E. Sredstva v obračunu			
In druga aktiva		R. Viri sredstev v obračunu	
6. Kupci in druge terjatve	30.431	In druga pasiva	
8. Druga aktiva		8 Viri nerazporejenih sredstev • Kratkoročni krediti za obratna	
		sredstva	11.160
		18 Dobavitelji in droge obveznost	16.171
Skupaj;	111.947	U Druga pasiva	U
		Skupaj:	11.547
Podjetje Je bilo ustanovljeno 30. 1. 1947. Bavi se z Izvrševanjem vseh del gradbene stroke. Celot-
Vodjs računovodstva;
~oj|.	-	■
ni dohodek Je v preteklem letu stotkov od planiranega. PovpreČRR znašal 218.294.948 din ali 17 od- Je bilo zaposlenih 213 delavcev.
Rojlek Martin 1. r.
Predsednik upravnega odbere: Bartol) Alojz L r.
Direktor: Dular Alojz L r.
Sovjeti leta 3000
Nekaj napovedi sovjetskih učenjakov o tehničnih in znanstvenih uspehih, ki naj bi jih dosegli še v naslednjih štirih desetletjih.
»Reportaže iz 21. stoletja, je naslov knjige, ki je pred kratkim izšla v Moskvi in zbudila precejšnjo pozornost. Se bolj zato, ker so avtorji posameznih, v knjigi objavljenih sestavkov zftani sovjetski tehnični strokovnjaki in pisatelj; poljudnoznanstvenih ter poljudnotehnič-nih del. Za napovedovanje tehnike v bodočnosti lahko rečemoj da je postalo skorajda moda zadnjih let in o tem, kako si nekateri predstavljajo svet čez desetletja, smo že nekajkrat pisali, Vseeno bo naše bralce prejkone tudi zanimalo, kaj menijo o tem Sovjeti in kaj vse predvidevajo v zgoraj omenjeni knjigi.
Profesor Bahat napoveduje, da bo mesta v nočnih urah osvetljevala ena sama velika luč, nameščena 30 km visoko. Z velikimi antenami naj bi takrat ljudje usmerjali elektromagnetne valove v visoko ozračje, ki bodo tamkaj ionizirali pline to posledica bo svetloba, nekakšno umetno sonce.
Inženir Dolmotovskij je opisal avtomobile 21. stoletja, za katere pravi, da bodo na električni pogon in opremljeni z avtomatičnim voznikom. Potrebno električno energijo bo pogonski stroj dobival preko antene, ki bo sprejemala visokofrekvenčne tokove, katerih vodniki bodo speljani pod cestiščem. Elektromotorji naj bi takšnim avtomo. bUom zagotovili hitrost do 250 km na uro. Gospodarstvo Sovjetske zveze bo bojda tez 50 let zahtevalo neprimerno vej električne energije kot danes. Akademik Popov napoved uje, da hidroelektrarne tn običajne’ atomske elektrarne ne bodo zmogle zadostiti tem potrebam. Odločilen preobrat v elektroenergetiki bo zato pomenila gradnjo termorjukleamih elektrarn, ki bodo proizvajale električno energijo na osnovi zlitja atomsfkih jeder težkega vodika — devterija. Zaloge devterlja so praktično neizčrpne, saj ga nahajamo v vseh oceanih v ogromnih množinah.
Atomske energije pa seveda ne bodo uporabljali le za proizvodnjo elektrike, ampak tudi pri gradbenih delih, katerih
NEKAJ NAPOVEDI SOVJETSKIH UČENJAKOV 0 TEHNIČNIH IN ZNANSTVENIH USPEHIH, KI NAJ 61 JIH DOSEGLI SE V NASLEDNJIH ŠTIRIH DESETLETJIH
obsežnost si danes težko predstavljamo. Profesor Pokrivskj omenja v »Reportažah iz 21. stoletja« gradnjo velikih preklopov s pomočjo atomske in termonukleame energije, s katero bodo lahko tudi spreminjali tok rek, prebijali največja gorstva na svetu, speljali vodo v obsežne namakalne sisteme in podobno.
Tako kot Američani, so tudi Sovjeti že pred nekaj leti začeli pripravljati načrte za atomsko železnico, ki naj bi jih uresničili v naslednjih desetletjih. Atomski vlak, ki bo po mnenju sovjetskih znanstvenikov vozil v naslednjem stoletju, bo lahko peljal naenkrat več tovora, kot ga naloži današnja tovorna ladja. Pogonski stroj atomske lokomotive bo razvil 40 do 50.000 KS in pri tem peljal celotno kompozicijo natovorjenih vagonov s hitrostjo 250 do 300 km/h.
Ladijski promet napoveduje ing. Zvonkovi Tudi v tem primeru seveda predvideva za pogon uporabo atomske energije. Glede konstrukcije ladij pa pravi, da bodo v 21. stoletju gradili predvsem takšne ladje, ki bodo vozile pod vodo (pri tem ne misli na podmornice, ampak na tovorne ladje, ki plovejo pod vodo) In pa ladje z dvojnim trupom, tako imenovane katamarane, ki imajo v hidrodinamičnem pogledu občutno boljše lastnosti kot običajne ladje. Takšne, 200.000 tonske ladje bodo zmogle hitrost do 150 km-h.
Med prometnimi sredstvi na atomski pogon omenimo še atomsko letalo, ki bo v naslednjem stoletju z nekaj kilogrami goriva lahko nekajkrat brez pristanka obletelo svet s hitrostjo 5 do 6000km-h in 12 do 20.000 m visoko.
Tehnični uspehi, ki jih napovedujejo sovjetski učenjaki, naj bi seveda odločilno vplivali na celotno življenje v bodočnosti. Zato sl mesta leta 2000 predstavljajo precej drugačna od današnjih. Ceste v mestiu bodo a. pr. premične, tako da ljudem ne bo treba hoditi, ampak bodo
enostavno stopili na cestišče, ki jih bo peljalo v namenjeno smer. Mestni prevoz na večje razdalje pa bo naloga podzemske železnice, seveda veliko modernejše, kot je današnja. V takšnem mestu, razumljivo, avtomobilski promet ne bo dovoljen in vsa vozila bodo morala parkirati v predmestjih. Povejmo še, da se vsi cestni pasovi ne bodo premikali z enako hitrostjo; na prvem pasu bo lahko človek »hodil« s hitrostjo 20 km-h, na drugem s 40 km-h In tako vedno hitreje, dokler končno ne bo
dosegel na srednjem pasu celih 100 km-h.
Naselja pa v 21. stoletju ne bodo samo na Zemlji, ampak tudi na — Luni. Znanstvenik Nikolaj Varvatov namreč meni, da bodo do takrat že zgradili na Luni prvo raziskovalno oporišče, ki bo med drugim tudi Izhodna točka za polete do naj-bližnjih planetov našega osončja, V začetku bo takšno naselje na Luni popolnoma odvisno od Zemlje, potem pa se bo postopoma vse bolj osamosvojilo. Zrak in vodo bodo v naselju
OP VSEPOVSOD
Nepoboljšljiv tat
Pred sodiščem v Bejrutu Je bila dvodnevna sodnijska obravnava proti nekemu tatu. Ko je bilo treba Izreči sodbo, obtoženca ni bilo nikjer, ker je pobegnil. Sodnike pa je čakalo še neko drugo Iznenadenje: lz sodne dvorane so Izginili pisalni stroj, stenska ura, namizni ventilator, dva pepelnika In dragocena blazinica, na kateri Je sedel državni tožilec.
Smola italijanskega ministra
Italijanski minister za zunanje zadeve Giuseppe Pella zbira stare rokopise. Zaradi tega svojega »konjička« Je postal pred kratkim žrtev prebrisanega sleparja. Neki sleparski posrednik v starinarnici mu Je ponudil v nakup neki stari spis politika In državnika Machiavellija za »skromno« vsoto loe.eoo lir. Zadovoljni Pella je takoj kupil ponndeni spis. Medtem pa so dognali, da gre za spreten falsiflkat, ki Je bil spisan pred nekaj meseci in nima nobene vrednosti.
Ženina so zaprli
V Old Saybrokou se je moral pred sodnikom za prekrške zagovarjati Kerry Cannon, ker Je sredi mesta vozil s svojim avtomobilom z brzino IM km. Obtoženec se Je zagovarjal, da Je prehitro vozli zaradi tega, ker se leni. Sodnik pa ni upošteval njegovega zagovora, ker so ugotovili, da se namerava poročiti šele čez šest

U § £ 4f '

»•	"-v
‘ ; »%#, • f S ' *
I W> :
' ** ~	''uit A.,



PRIZOR IZ JUGOSLOVANSKEGA FILMA »MISS STONE«
mesecev. Sedaj bo enega teh šest mesecev moral prebiti v zaporu.
Kaj trdi Leslie Caron
Francoska filmska Igralka Leslie Caron, ki je začela svojo kariero kot »zvezdica«, a Je danes priznano fiimsk' zvezda, pravi, da ni velike razlike med prostitutkami in filmskimi Igralkami. Svojo nezaslišano trditev, ki Je dvignila mnogo prahu. Je podkrepila takole: »Medtem ko prostitutke dajejo v najem svoje telo, so filmske Igralke pogosto prisiljene, da dajejo v najem svojo osebnost na način, ki je neverjetno podoben žalostnemu poklicu prostitutk, le da Je mnogo bolje plačan.«
Spodoben kaznjenec
V Okall je uspešno pobegnil iz Ječe kaznjenec Wlllard Slms in pustil v svoji celici opravičilo upravi kaznilnice, v kateri piše takole: »Oprostite, da sem odšel, ne da bi vam to prej sporočil. Zvedel sem, da moram opraviti zunaj neki zelo važen posel. Ko ga bom opravil, se bom verjetno vrnil.«
Bori se
za enakopravnost
Londonski dnevnik »Daily Mali« je pred nedavnim prejel pismo nekega svojega bralca, upokojenega polkovnika, ki te očitno bori za moško enakopravnost. Upokojeni polkovnik protestira proti temu, da so v vesolje poslali dve opici ženskega spola. »Ta napaka bo napravila ženske bolj ošabne, kot so,« pravi polkovnik ln zahteva, da pošiljajo odslej v vesolje samo opice moškega spola.
\ Zbornik za snobe
Koliko snobov Je v Angliji? To Je kajpak težko ugotoviti v državi, kjer ni posebno velik greh, če Je kdo snob. Ko tfe bilo v časnikih objavljeno, da bo izšel" nov zbornik za snobe in da se tisti, ki mislijo da so snobi, priglasijo kot naročniki tega zbornika, je bU naval na predplačilo velik. Do sedaj se Je priglasilo več kot M.#00 državljanov.
Cost komur čast
Pred nekim pariškim sodiščem so pogojno obsodili »-letno Jea-nette Duval, bivše hišno pomočnico, proti kateri Je njen bivši slnžbodajalec vložil tožbe, da mu Je v 2» dneh naskrivaj spila 20 steklenic wMekyJa, ruske vodke ln ostale pijače. Pogojno Je Mia kaznovana zaradi tega, ker je vso to pijače sama popila ln Je ni prodala.
Težko rešljivo vprašanje
V nekem časopisu V Coloumbsu 10 bralci brali naslednjo reklamo za dokumentarni film »Kako nastane življenje«: Matere, pripeljite k temu filmu svoje hčere 1 Očetje, vali sinovi morajo videti ta film! V njem se Iskreno odgovarja na vsako otroško vpraianje! Vstop dovoljen samo odraslimi«
proizvajali s pomočjo sončne energije. V velikih zasteklene-Iih rastlinjakih bo uspevalo bujno rastlinstvo, katerega asimilacija bo zagotavljala ljudem na Luni potreben kisik.
Za konec omenimo še medzvezdne polete, ki jih prav tak0 omenjajo »Reportaže« sovjetskih znanstvenikov. Takrat se bo človek že začel pripravljati, da bi s fotonskimi raketami odpotoval izven našega planetnega sistema do drugih zvezd v vesolju.
Omenili smo le najvažnejše napovedi, katerih uresničitev predvidevajo sovjetski učenjaki v stoletju, ki pride, v omenjeni knjigi navajajo seveda še številne tehnične in druge izpopolnitve, kot so na priliko popolno, ma avtomatizirane tovarne, kultiviranje morja, povsem samo. stojno delujoči računski stroji in podobno. Razvoj bo pokazal, če so njihove napovedi resnične. Prejkone jim lahko verjamemo! Znanost nas je v zadnjih desetletjih vedno znova presenetila. Tako kot bi se našim prednaim-cem zdel današnji svet utopisti, čen, se rdi nam svet, ki pride, včasih vse preveč fantastičen, da bi si ga lahko predstavljali.
m. k.
Iz revije »Življenje in tehnika«.
PRIZOR IZ JUGOSLOVANSKEGA FILMA »RAZPOKA V RAJU«
Čehov:
KOMIK
Komik Ivan Akimovii-Sokolov drži roke v žepu svojih Urokih hlač. Prav žalosten se obrne proti oknu in gleda v sosedno hišo. Pet minut je preteklo v najstrožji tišini.
»Kako je dolgočasno,« pravi Marija Andrejevna. »Zakaj ste tako tihi, Ivan Akimovič? Če mi že onemogočate učenje vloge, mi vsaj kaj povejte/«
»Hm. Rekel bi vam nekaj, a mi je to zelo težko. Če bom takoj prešel na to brez vsake finese na preprost način, me boste obsojali, ali pa se mi boste smejali. Najboljše je, da lepo molčim.*
Marija razmišlja, kaj ji hoče Ivan Akimovič povedati. Nervozen je in noge prelaga eno z druge. Menda mi ne misli izpovedati ljubezni? Težko je s temi ljudmi; včeraj je bil napadalen prvi violinist, danes eden izmed igralcev, a sedaj...
Komik Ivan Akimovič se umakne od okna in se prične igrati z manikirnim orodjem.
»Zelo rad bi vam povedal, a mi je težko. Če bi vam enostavno odprl svoje srce, bi mi takoj rekli: ,Torej to ste hoteli povedati?•*
Kaj naj mu rečem, če mi izpove ljubezen? — je dalje razmišljala Marija. Sicer je dober in ljubezniv, vendar mi ni všeč. In povrh tega še njegov glas in njegove navade. Ne, nikoli!
Komik se je molče sprehajal po sobi gor in dol. Končno sede, vzame časopis ter ga s pogledom preleti, kakor da nekaj
išče, in reče: »Vraga, da bi bile vsaj muhe tu! Bilo bi prijetneje.*
Marija ga pogleda in si misli: končno pa niso njegove oči tako neumne. Tudi njegov značaj je dober, sicer pa pri moških ni lepota tako važna. Poročiti se z njim, to bi še nekako zmogla, z njim živeti pa nikakor ne.
Komik je vzdihnil. Kazalo je, da mu tišina ugaja. Kri mu je udarila v obraz, da je bil rdeč kot rak, in ustnice so se mu skrivile. Z obraza mu je bilo brati, da je žalosten.
Marija je dalje razpredala svoje misli: končno bi se dalo z njim tudi živeti. Dobro plačo ima. Vsekakor bo boljše z njim kot s kakšnim drugim. Zakaj bi reveža odbila? Rekla mu bom, da sem pripravljena postati njegova žena.
»Ne, ne morem več!« vzklikne komik im odloži časopis. »Sem tako grdo navajen in ne morem si pomagati. Udarite me, napravite, kar hočete, vendar vam moram povedati, Marija Andrejevna!«
»Povejte že vendar, čemu toliko ovinkov?«
»Draga moja, predobra, oprostite mi, prosim. Na kolenih bom poljubljal vaše roke...«
Solze, velike kot grah, so kapljale iz njegovih oči.
»Pa povejte vendar, grdi človek, kaj je?«
»Najdražja — imate morda kozarček žganja7«
Danes ima besedo on
Zenske so na splošno zelo pozabljive. Čudovit spomin pa imajo, če Smo jim nekaj obljubili.
Med ženskami sta samo dve skupini: v prvi vrsti so tiste, ki bi se rade omožile, v drugi pa tiste, ki ne marajo ostati samic«.
Zenske so kakor generali. Zelo rade pripovedujejo o zmagah, ki so jih dosegle, nikdar pa o porazih, ki so jih doživele.
Vsaka ženska ima šest starostnih dob: dete, mala deklica, mlado dekle, mlada žena, mlada žena, mlada žena.
*
Ce bi se ženske oblačile samo zato, da bi svojemu možu ugajale, potem bi nosile le
obleke, ki deme.
so bile lani mo-
če te ženska kdaj vpraša za nasvet, bodi prepričan, da se ne bo nikoli po njem ravnala, če ni natanko tisto, kar je prej že sama sklenila.
Zenska prav rada odneha, kadar ima prav. Nikoli pa ne bo popustila, kadar nima prav.
Samomor v sodni dvorani
»Tako me ne boste dobili!* je vzkliknil Albin F ledi er pred preiskovalnim sodnikom v Aich* stattu v Nemčiji in segel v žep. Z bliskovito naglico Je pred pre-senečenim sodnikom izpil urn-pulo strupa. Čeprav so takoj poklicali zdravnika, samomorilca ni bilo več mogoče rešiti-Fledlerja so aretirali, ker se je »pozabil nad 12-letno deklico.
ROMAN V NADALJEVANJI«
MED DVEMA e ŽENAMA
Kristina Je vstala in odSla, ne da bi oba človeka še pogledala ali z njima spregovorila kakšno besedo.
Peter Bolsen je posmehljivo pogledal za njo. Prepričan je bil, da
bo molčala.
Toda Fanny se je bala. Nad njo je sedaj visela senca ječe ln jo strahotno vznemirjala. Morda bo prišla še v kaznilnico ln izgUbtla vse, kar je doslej v življenju dosegla.
V rokah tega tujega dekleta je lažala njena usoda.
Bilo je težje zanjo živeti še nadalje tako kot doslej, ko da se ni ničesar zgodilo, dokler Ima to dekle moč, da jo z eno samo besedico ugonobi.
»Ona vendar ljubi Norberta, Fanny,« JI je dejal Peter hladnokrvno. »AJl nisi opazila, da je tvoj mo.*... še vedno ni pozabil? Bodi brez skrbi, dekle bo krotilo svoj jezik. Razen tega ...«
Umolknil je.
»Razen tega bom kmalu Izginil od tod,« je hotel še pristaviti.
Pol milijona, ki ga je dobil za dokumente, bi bilo sicer dovolj veliko semoženje, da ostanek svojega življenja brezskrbno preživi, vendar 'j trlo to zanj še premalo.
Kristina je v sivini prebujajočega se jutra izginila. Vrnila se je v bunker, v tisto mračno betonsko celico, v kateri ni bilo drugega kot gola žarnica na stropu.
Morda bo morala ostati tamkaj še leta. Toda dosegla je... da vsaj Morberta ne bodo pahnili v ječo!
Ljubil je svojo ženo, otroka bosta dobila, in Kristina je bila trdno pcepričann. da Fanny ne bo v prihodnje ničesar storila, kar bi ga še kdaj ogrožalo.	-	.
Nihče se JI ne bo zahvalil za žrtev, ki Jo Je doprinesla, ker nihče ni vedel zanjo. Toda kaj zato!
Saj ni molčala zato, ker je morda pričakovala zahvalo, molčala je, ker je nekoga ljubila...
Norbert Je v naslednjih dneh opazil, da se je njegova žena spremenila. Naenkrat je postala zanj ljubeče skrbna.
Celo pri zajtrku mu je delala družbo, ker se v njunem zakonu doslej ni zgodilo.
Ne bi mogli trditi, da Je bil Norbert te spremembe vesel, kajti čim dalje je živel s svojo ženo, tem bolj je občutil, kako tuja mu je.
Sedaj je delal še bolj zagrizeno in neutrudno kot doslej. Zjutraj je bil prvi v tovarni in vračal se je največkrat šele po polnoči domov.
V	njegovi pisarni je gorela luč dolgo v noč. Nočni čuvaj, ki je hodil ponoči po tovarni, je zmajeval z glavo, ko je videl, da direktor Brandt dela kot obseden.
Za delo, ki ga je opravil, Je doživel priznanje. Direktorji, ki so se vsak mesec shajali, da se pogovore o stanju tovarne, so bili polni pohvale nad napredkom, ki ga je direktor Brandt dosegel v svojem laboratoriju. Toda za to pohvalo, ki bi je bil Norbert drugače vesel, je bil sedaj brezbrižen.
V	delu je Norbert tekal pozabo. In čeprav ga je delo Izčrpavalo, ni našel v njem utehe, ki sl jo je tako želel. Neki tihi, ozki dekliški obraz z velikimi sivimi očmi je vedno stal pred njim. Ni ga mogel pozabiti.
Kristina ga je okradla, a vendar jo je še vedno ljubil.
Ona je živela v nekem bunkerju. NI vedel, v katerem, kajti v tem mestu je bilo mnogo zasilnih stanovanj za najrevnejše med ubogimi. In v enem izmed teh je Kristina stanovala ln živela.
Tudi ni vedel, če Kristina ni morda medtem srečala kakšnega moškega, ki bi ji kaj pomenil. Ničesar ni vedel o njej.
O njej je vedel samo to, da jo ljubil In ta zavest ga je preganjala noč in dan. Glede svoje žene je imel slabo vest, kajti Fanny je končno pač hudo goljufal, če je v njenem objemu mislil na drugo.
Videti je bilo, da je žena s tem, kar ji nudi, zadovoljna. Toda Norbert je spoznal, da je bil njegov zakon huda zmota.
NI bil ustvarjen za zakon. Bolje bi bilo, če bi ostal sam, če bi sl nekje najel samsko stanovanje in se hranil v kakšnem lokalu v mestu.
2ena ga je plašno opazovala. Tudi njen obraz je postal ozek, vsak dan je s strahom opazovala, kdaj sa bo vrnil domov.
Kaj bi bilo, če bi njen mož zvedel za resnicol
Moreča misel, da Kristina MeenvaM ve za njeno ln Petrovo hudodelstvo, je visela nad njo kot oster meč, ki JI vsak trenutek lahko preseka glavo in Jo uniči.
Postala je nervozna ln razdražena, kadar je Peter prišel In Jo poljubil. Sedaj po je gledala z drugačnimi očmi. Videla je surov Izraz okrog njegovih o,' • —me. njegove ledenezovl, Iti se niso ogrele nftl takrat, kadar jo e 'd.
»Zal-ij ,,.c .ma v takšn. oblasti?« se je vprašala neš^okrat.
... Vedela je natanko, da Je Peter ne bi nikoli poročil. Takrat, ko ie bila ša neporočena hčerka direktorja Bodemanna, bi imel priložnost, da jo pred svetom vzame za ženo.
Toda tega ni storil, s ciničnim nasmehom jo je hladno prepustil drugemu, ln Norberta je poročila samo zato, ker je vedela, da bo njeno življenje potem še svobodnejše.
Sedaj je kaznovana za ta greh.
Trepetala je, ni imela več mirne minute. Prvič v življenju je Fnnn? Brtrndt spoznala, kaj je strah. Živela je kot kakšna žival v kletki, dasl ni bila zaprta. Svojo ljubezen je podarila Petru Bolsenu, človeku brc* srca in vesti.
,Ko bom dobila otroka, potem ga ne maram več videti,' je sklenila-Bil Je sklep, ki ga najbrž nikoli ne bi mogla izvršiti. Norberta je z nji’11 goljufala in svoje sramotno življenje bo nadaljevala, dokler je nekega dne ne bo dohitela usoda, ki ji bo prezentirala račun ln jo uničila.
Vedela je natanko, da bo prišel prej ali slej ta dan, ko se bo vs* zrušilo nanjo in jo podrlo, ko bo Norbert zvedel vse in...
Da, in kaj bo takrat Norbert storil? Končno nosi njegovo Ime, j* njegova žena pred svetom, prav tako ne bo nikoli zvedel, da otrok, k* ga nosi pod srcem, ni njegov.
In zaradi otroka bo molčal. In potem? Fanny ni vedela, kaj se b® zgodilo potem. Vedela je samo, da tega življenja, te večne živčne nap^ .osti ne bo mogla dolgo prenesti. 2e sedaj se ni mogla več krotiti, kaj*] kričala je nad služinčadjo za najmanjši vzrok, kar je bilo nespametno nje, kajti vse hišne so vedele več ko preveč o njej in o Petru. Ko pa ** je spet pomirila, ji je bilo žal in se je opravičevala. Dajala jim ic denar' da bi se odkupila.
Kristina je živela kot doslej. Komaj si je privoščila kak grižljaj' samo da bi končno prišla iz tega bunkerja. Delala je kot nora prinašal* cigare vratarju, katerih nakup si je pritrgala od ust. Vse to samo zato, d* bi končno spet zaživela znosnejše Življenje.
Peter jo je včasih videl, kadar se je z delom nekoliko zakasnil*' Prihajal je v elegantni obleki po hodniku, z aktovko pod pazduho
.	Je, p??drav11' ,nl te hotel niti videti, in tudi Kristina se V
izogibala, da bi ga pogledala.
.Dekle mora proč od tod,' je razmišljal Bolsen, ko je vstcnll v svoJ6 pisarno. ,Ko bi vsaj vedel, kaj naj napravim, da Kristina izgine Iz varne. NI dobro, da se prevečkrat srečava. Mogoče ji nekega dne le Šib6 v glavo, da odide na policijo in tamkaj vse pove'
Poletje je prešlo, drevje je stalo tamkaj v temnem zelenju, po tra^ nlklh pa so cvetele c etlice. Toda Kristina vsega tega ni videla.
11 1	AVtro ,n vs°k večer je hodila z gospo Stransky In pospr°<’
ijala pisarniške prostore. Njene roke niso bile več tako lepe kot nek**' Postale so rdeče in obdelane ter razpokane, nohti kratki in kljub vserb" prizadevanju ne več nopolnor. i čisti.
Sonce je sedaj vzhajalo prej. Bilo je še temno, ko sta s StrnnskyJe
In11	• hnnknvin	no „ ....t___11	_.... ,	.
odhajali • bunkerja! Ko pa «'n začelo rdeti in oznojatl nov dan.
prlspčll do tovarne, Je nebo na vzho® (Dalje prihodnjič)