GEOMORFOLO[KA DEDI[^INA V DOLINI TRIGLAVSKIH JEZER BOJAN ERHARTI^ Bojan Erharti~ Naziv: dr., diplomirani geograf, znanstveni sodelavec Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Ljubljana, Slovenija E-po{ta: bojan.erharticzrc-sazu.si Medmre`je: http://giam.zrc-sazu.si/erhartic Rodil se je leta 1979 v Mariboru. Po maturi na II. gimnaziji Maribor je {tu­diral geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 2004. Nekaj ~asa je opravljal poklic turisti~nega vodnika. Leta 2006 se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umet­nosti. Podiplomsko izobra`evanje je nadaljeval na interdisciplinarnem {tudiju Varstva naravne dedi{~ine na Biotehni{ki fakulteti Univerze v Ljubljani in ga leta 2011 sklenil z zagovorom disertacije Naravovarstveno vrednotenje geo­morfolo{ke dedi{~ine v Dolini Triglavskih jezer z metodo geomorfolo{kega kartiranja. Raziskovalno deluje predvsem na podro~ju varstva okolja, varstva narave, zavarovanih obmo~ij, geodiverzitete in geomorfolo{ke dedi{~ine. Na podro~ju geomorfolo{ke dedi{~ine se je za kraj{i ~as izpopolnjeval na In{titutu za geografijo Fakultete za geoznanosti in okolje Univerze v Lozani v [vici ter v Sredi{~u za geoznanosti Univerze v Minhu v Bragi na Portugalskem. GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23 GEOMORFOLO[KA DEDI[^INA V DOLINI TRIGLAVSKIH JEZER Bojan Erharti~ GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23 GEOMORFOLO[KA DEDI[^INA V DOLINI TRIGLAVSKIH JEZER Bojan Erharti~ LJUBLJANA 2012 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23 GEOMORFOLO[KA DEDI[^INA V DOLINI TRIGLAVSKIH JEZER Bo jan Erharti~ © 2012, Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Ured ni ka: Dra go Perko, Dra go Klad nik Re cen zen ta: Jurij Kunaver, Ale{ Smre kar Fo to gra f: Bojan Erharti~ Karto gra fa: Bojan Erharti~, Man ca Volk Ilu stra tor: Mari jan Pe~ar Prevod izvle~ ka: Mat ja` Drob ne Obli kova lec: Dra go Perko Iz da ja telj: Geo graf ski in{ti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Za izda ja te lja: Dra go Perko Za lo` nik: Zalo` ba ZRC Za zalo` ni ka: Oto Lut har Glav ni ured nik: Ale{ Poga~ nik Ra ~u nal ni{ ki prel om: SYNCOMP d. o. o. Na slov ni ca: Del Dvoj ne ga jeze ra z gre be nom Ti~a ric in Zel na ric v za ha ja jo ~em son cu. Av tor foto gra fi je na naslov ni ci je Bojan Erharti~, na zali stu pa Milan Oro `en Ada mi~. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.2:551.4(497.4-751.2Triglavski narodni park)(0.034.2) 551.43(497.4-751.2Triglavski narodni park)(0.034.2) ERHARTIC, Bojan Geomorfološka dedišcina v Dolini Triglavskih jezer [Elektronski vir] / [[avtor in] fotograf] Bojan Erhartic ; [urednika Drago Perko, Drago Kladnik ; kartografa Bojan Erhartic, Manca Volk ; ilustrator Marijan Pecar ; prevod izvlecka Matjaž Drobne]. - El. knjiga. - Ljubljana : Založba ZRC, 2013. - (Geografija Slovenije, ISSN 1580-1594 ; 23) ISBN 978-961-254-589-5 (pdf) https://doi.org/10.3986/9789612545895 1. Perko, Drago, 1961­269270016 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23 GEOMORFOLO[KA DEDI[^INA V DOLINI TRIGLAVSKIH JEZER Bojan Erharti~ UDK: 911.2:551.4(497.4Dolina Triglavskih jezer) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Geomorfolo{ka dedi{~ina v Dolini Triglavskih jezer Monografija se osredoto~a na reliefno analizo Doline Triglavskih jezer in naravovarstveno vrednotenje reliefnih oblik. Dolina je geomorfolo{ko izredno pestra in razgibana. Na njeno preoblikovanje so vplivali {tevilni dejavniki in procesi, zlasti oligocensko-spodnjemiocensko narivanje Slatenske tektonske krpe in neogena tektonika, v kvartarju pa u~inki pleistocenske poledenitve, holocensko zakrasevanje in pobo~­ni procesi. Osrednji del raziskave je sestavljen iz reliefne analize in vrednotenja reliefa. Za celovito terensko in kabinetno zbiranje gradiva o geodiverziteti, zlasti o reliefu in reliefnih oblikah, njihovem razvr{~anju glede na genezo – nastanek in izvor oblik – ter glede na procese, ki oblike ustvarjajo in preoblikujejo, je uporabljena metoda geomorfolo{kega kartiranja. Medtem ko geodiverziteta obsega vso pestrost ne`i­ve narave, je dedi{~ina tisti del narave, ki ima dolo~eno vrednost. Izku{nje ka`ejo, da imajo ve~ji naravovarstveni pomen kot posamezne reliefne oblike obmo~ja z njihovo veliko gostoto in raznovrst­nostjo, saj so posamezne oblike lahko tudi v razli~nih razvojnih stopnjah. Zato je povr{je v Dolini Triglavskih jezer glede na morfogenetske pokrajinsko-reliefne dejavnike razdeljeno na enote oziroma geomorfo­lo{ke komplekse. Za vrednotenje 17 enovitih geomorfolo{kih enot je bila uporabljena preprosta {vicarska metoda, ki ne zahteva specifi~nih podatkov o posameznih enotah. Sestavljajo jo osrednja oziro-ma znanstvena merila vrednotenja (redkost, tipi~nost, celovitost, paleogeografska vrednost), dopolnjena z dodatnimi merili (ekolo{ka, estetska, kulturna, ekonomska vrednost). Skupna vrednost, ki je rezultat osrednjih in dodatnih meril vrednotenja, je podana opisno, saj je tako ohranjena ve~ja transparentnost postopka. Rezultat reliefne analize in vrednotenja reliefnih oblik oziroma geomorfolo{kih enot je karto­grafski, tabelari~ni, grafi~ni, slikovni in opisni prikaz obmo~ij geomorfolo{ke dedi{~ine v Dolini Triglavskih jezer. Vrednotenje reliefa je pokazalo, da so geomorfolo{ko najvrednej{i zelo razli~ni deli doline. Kot naravovarstveno najpomembnej{i so ovrednoteni jezera in obmo~je Velikih vrat. Slednje je pomembno zaradi {tevilnih korozijskih in ledeni{koerozijskih oblik, ki so v razli~nih razvojnih fazah. Po pomemb­nosti sledijo obmo~je podov ju`no pod Prehodavci, zlasti na ra~un celovitosti ter prisotnosti redkih in zna~ilnih visokogorskih kra{kih pojavov, mutonirano povr{je ju`no od Ledvice in Gladki la{t. Podana sta predloga podelitve statusa naravne vrednote in zavarovanja. KLJU^NE BESEDE geografija, geomorfologija, varstvo narave, geomorfolo{ka dedi{~ina, vrednotenje, Triglavski narodni park, Dolina Triglavskih jezer GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23 GEOMORFOLO[KA DEDI[^INA V DOLINI TRIGLAVSKIH JEZER Bojan Erharti~ UDC: 911.2:551.4(497.4Dolina Triglavskih jezer) COBISS: 2.01 ABSTRACT Geomorphosites in the Triglav Lakes Valley This volume analyzes the relief of the Triglav Lakes Valley and evaluates the landforms in terms of envi­ronmental protection. This valley is extremely diverse and rugged in geomorphological terms. It has been transformed through a number of factors and processes, especially the thrusting of the Slatna Klippe during the Oligocene and Lower Miocene, and Neogene tectonics, as well as the effects of Pleistoce­ne glaciation and Holocene karst formation and slope processes during the Quaternary. The central part of the study consists of two parts: a relief analysis and landform evaluation. The geomorphologi­cal mapping method is used to comprehensively collect material on geodiversity through fieldwork and deskwork, especially material on relief and landforms, their classification according to their creation and origin (genesis), as well as the processes that create and reshape these forms. Geodiversity compri­ses the entire diversity of the inanimate components of the natural world, whereas heritage is the part of the natural world that has a certain value. Experience shows that areas with a great density and diver­sity of landforms have greater environmental-protection importance because individual forms may be in various developmental stages. Therefore, the terrain in the Triglav Lakes Valley is divided into units or geomorphological complexes in terms of morphogenetic landscape-landform factors. A simple Swiss method that does not require specific data on individual units was used to evaluate seventeen geomorp­hological units. It is comprised of major or scientific-evaluation criteria (rarity, typicality, comprehensiveness, paleogeographical value), which were complemented by additional criteria (ecological, esthetic, cultu­ral, and economic value). The total value, which sums up the main and additional criteria, is presented descriptively because this preserves greater transparency of the procedure. The result of the relief analy­sis and the evaluation of landforms or geomorphological units is the cartographic, tabular, graphic, pictorial, and descriptive presentation of geomorphosites in the Triglav Lakes Valley. Evaluation of the relief sho­wed that the highest geomorphological value can be ascribed to quite varied parts of the valley. The lakes and the area around Velika Vrata are evaluated as the most important in terms of environmen­tal protection. The latter is important due to a number of corrosion and glacial erosion forms at various development stages. This is followed by the high rocky plateaus below the Prehodavci Saddle, espe­cially thanks to its completeness and rare typical high-mountain karst features, as well as the roche moutonnée south of Lake Ledvica, and area of Gladki La{t. In addition, two proposals are presented for conferring the status of natural value and protection. KEY WORDS geography, geomorphology, nature conservation, geomorphosite, assessment, Triglav National Park, Triglav Lakes Valley GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23 VSEBINA 1 UVOD ............................................................................................................................................................................................................................................................................ 9 2 PREGLED DOSEDANJEGA PREU^EVANJA .................................................................................................................................................. 12 3 OMEJITEV PREDMETA IN OBMO^JA PREU^EVANJA .................................................................................................................. 17 4 METODE DELA ............................................................................................................................................................................................................................................ 21 5 GEODIVERZITETA IN GEOMORFOLO[KA DEDI[^INA ................................................................................................................ 28 5.1 GEODIVERZITETA .................................................................................................................................................................................................................... 28 5.2 VARSTVO NARAVE ................................................................................................................................................................................................................ 29 5.2.1 ZAKONODAJNI OKVIR VARSTVA NARAVE ...................................................................................................................... 30 5.2.2 PODRO^JA VARSTVA NARAVE ........................................................................................................................................................ 31 5.3 NARAVNE VREDNOTE ...................................................................................................................................................................................................... 32 5.4 VREDNOTENJE NARAVE .............................................................................................................................................................................................. 34 5.4.1 VREDNOTE ...................................................................................................................................................................................................................... 35 5.4.1.1 INTRINZI^NE VREDNOTE ................................................................................................................................................ 35 5.4.1.2 KULTURNE VREDNOTE ...................................................................................................................................................... 35 5.4.1.3 ESTETSKE VREDNOTE ...................................................................................................................................................... 36 5.4.1.4 SOCIALNO-EKONOMSKE (INSTRUMENTALNE) VREDNOTE ...................................... 36 5.4.1.5 FUNKCIJSKE VREDNOTE ................................................................................................................................................ 37 5.4.1.6 GEOSISTEMSKE VREDNOTE .................................................................................................................................... 37 5.4.1.7 ZNANSTVENORAZISKOVALNE IN IZOBRA@EVALNE VREDNOTE ...................... 38 5.4.2 VREDNOTENJE NARAVE V SLOVENIJI ................................................................................................................................ 38 5.4.2.1 MERILA VREDNOTENJA .................................................................................................................................................... 39 5.4.2.2 NAMEMBNOST .................................................................................................................................................................................. 41 5.4.3 VREDNOTENJE NE@IVE NARAVE V TUJINI .................................................................................................................. 42 5.4.3.1 [VICARSKA METODA ............................................................................................................................................................ 43 5.4.3.2 PORTUGALSKA METODA ................................................................................................................................................ 44 5.4.3.3 METODA MERJENJA TURISTI^NEGA POTENCIALA .............................................................. 45 5.4.3.4 [PANSKA METODA .................................................................................................................................................................... 46 5.4.4 POVZETEK IN PRIMERJAVA METOD ........................................................................................................................................ 46 6 JULIJSKE ALPE, TRIGLAVSKI NARODNI PARK ........................................................................................................................................ 49 6.1 ZAVAROVANA OBMO^JA IN NARAVNE VREDNOTE V TNP ...................................................................................... 52 7 DOLINA TRIGLAVSKIH JEZER ............................................................................................................................................................................................ 56 7.1 GEOGRAFSKI ORIS .............................................................................................................................................................................................................. 56 7.2 GEOLO[KE ZNA^ILNOSTI DOLINE .............................................................................................................................................................. 58 7.2.1 FOSILI ...................................................................................................................................................................................................................................... 62 7.3 HIDROGEOGRAFSKE ZNA^ILNOSTI .......................................................................................................................................................... 63 7.3.1 JEZERA ................................................................................................................................................................................................................................ 63 7.3.1.1 JEZERO POD VR[ACEM .................................................................................................................................................... 65 7.3.1.2 RJAVO JEZERO ................................................................................................................................................................................ 65 7.3.1.3 ZELENO JEZERO .......................................................................................................................................................................... 65 7.3.1.4 JEZERO V LEDVICAH .............................................................................................................................................................. 66 7.3.1.5 DVOJNO JEZERO .......................................................................................................................................................................... 67 7.3.1.6 ^RNO JEZERO .................................................................................................................................................................................. 67 7.3.2 HIDROLO[KE POVEZAVE ........................................................................................................................................................................ 68 7.4 VARSTVO NARAVE ................................................................................................................................................................................................................ 69 7.4.1 ZGODOVINA VARSTVA .................................................................................................................................................................................. 69 7.4.2 ZAVAROVANA OBMO^JA IN NARAVNE VREDNOTE ........................................................................................ 72 Geomorfolo{ka dedi{~ina v Dolini Triglavskih jezer Bojan Erharti~ 8 GEOMORFOLO[KA ANALIZA DOLINE TRIGLAVSKIH JEZER ............................................................................................ 74 8.1 STRUKTURNI (TEKTONSKO POGOJENI) RELIEF .................................................................................................................... 76 8.2 LEDENI[KI RELIEF ................................................................................................................................................................................................................ 82 8.2.1 LEDENI[KA EROZIJA ...................................................................................................................................................................................... 84 8.2.2 LEDENI[KA AKUMULACIJA .................................................................................................................................................................... 90 8.3 VISOKOGORSKI KRAS ...................................................................................................................................................................................................... 94 8.3.1 TEMELJNE ZNA^ILNOSTI IN DEJAVNIKI RAZVOJA .......................................................................................... 96 8.3.2 RELIEFNE OBLIKE VISOKOGORSKEGA KRASA .................................................................................................... 99 8.3.2.1 KRA[KA MIZA ................................................................................................................................................................................ 100 8.3.2.2 [KAVNICA ............................................................................................................................................................................................ 101 8.3.2.3 KOROZIJSKE STOPNI^KE .......................................................................................................................................... 102 8.3.2.4 KOROZIJSKE POLICE ........................................................................................................................................................ 104 8.3.2.5 MIKRO@LEBI^I .............................................................................................................................................................................. 104 8.3.2.6 @LEBI^I IN MAKRO@LEBI^I ........................................................................................................................................ 106 8.3.2.7 [KRAPLJE ............................................................................................................................................................................................ 109 8.3.2.8 KOTLI^I .................................................................................................................................................................................................... 112 8.3.2.9 VRTA^E .................................................................................................................................................................................................... 113 8.3.2.10 KRA[KI JARKI ............................................................................................................................................................................ 116 8.3.2.11 VE^JE KRA[KE KOTANJE ...................................................................................................................................... 116 8.4 RECENTNO NEKRA[KO PREOBLIKOVANJE .............................................................................................................................. 118 9 VREDNOTENJE GEOMORFOLO[KE DEDI[^INE DOLINE TRIGLAVSKIH JEZER ............................ 121 9.1 VREDNOTENJE PO GEOMORFOLO[KIH ENOTAH ............................................................................................................ 122 9.1.1 KANJAVEC .................................................................................................................................................................................................................... 126 9.1.2 HRIBARICE .................................................................................................................................................................................................................. 127 9.1.3 ZGORNJI DEL DOLINE TRIGLAVSKIH JEZER ........................................................................................................ 128 9.1.4 PODI JU@NO POD PREHODAVCI .............................................................................................................................................. 130 9.1.5 MORENE NA VZHODNI STRANI DOLINE TRIGLAVSKIH JEZER ................................................ 133 9.1.6 JEZERSKI GREBEN ........................................................................................................................................................................................ 135 9.1.7 MELI[^A POD JEZERSKIM GREBENOM ...................................................................................................................... 136 9.1.8 GREBEN LEPO [PI^JE–PLASKI VOGEL–^ELO .................................................................................................. 138 9.1.9 TEKTONSKO PRETRTO OBMO^JE POD GREBENOM LEPEGA [PI^JA ...................... 139 9.1.10 LA[TI IN MUTONIRANO POVR[JE MED LEDVICO IN PLANINO PRI UTAH ............ 140 9.1.11 LA[TI POD GOZDOM Z VMESNIMI KRA[KIMI KOTANJAMI ............................................................ 143 9.1.12 DEBELI LA[T ........................................................................................................................................................................................................ 145 9.1.13 GLADKI LA[T ........................................................................................................................................................................................................ 147 9.1.14 PODI ZA DOLINO IN PRI BAJTI .................................................................................................................................................. 149 9.1.15 VELIKA VRATA .................................................................................................................................................................................................... 150 9.1.16 KOSMATA LA[TA .............................................................................................................................................................................................. 154 9.1.17 JEZERA .......................................................................................................................................................................................................................... 155 10 RAZPRAVA IN SKLEPI .............................................................................................................................................................................................................. 158 10.1 UGOTOVITVE .......................................................................................................................................................................................................................... 158 10.2 NOV PREDLOG GEOMORFOLO[KE DEDI[^INE V DOLINI TRIGLAVSKIH JEZER .......... 169 10.3 SKLEPI .............................................................................................................................................................................................................................................. 172 11 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ............................................................................................................................................................................ 175 12 SEZNAM SLIK ........................................................................................................................................................................................................................................ 184 13 SEZNAM PREGLEDNIC .......................................................................................................................................................................................................... 187 1 UVOD Triglavski narodni park je med najstarej{imi in najbolj obiskanimi zavarovanimi obmo~ji v Sloveniji. Doma~ini in njegovi obiskovalci kot najve~jo vrednost ozemlja narodnega parka prepoznavajo narav-no dedi{~ino in z njo povezane zna~ilnosti obmo~ja. Lepa narava ter mirno in ~isto okolje sta za oboje najvi{ja ovrednotena atributa parka in razlog za obisk. Obiskovalcem Triglavskega narodnega parka se zdijo najbolj privla~na obmo~ja Bohinj, Trenta, Dolina Triglavskih jezer in Lepena (Tiran in sodelav­ci 2008, 184). Dolina Triglavskih jezer je bila med prvimi zavarovanimi obmo~ji narave pri nas, `e leta 1924 so jo zavarovali kot Alpski varstveni park. [e starej{i predlog za njeno zavarovanje je podal seizmolog Albin Belar leta 1906 ali 1908 (Miheli~ in Vidrih 2001, 395), saj dolina v slovenski zavesti po lepoti in pome-nu spada ob bok samemu Triglavu (Zde{ar 2009). Ob ustanovitvi Triglavskega narodnega parka so snovalci zapisali, da bi moral park postati obmo~­je intenzivnega znanstvenoraziskovalnega dela, da bi bilo mogo~e obiskovalcem ponuditi {e ve~ informacij. Vendar nekatera najpomembnej{a znanstvena podro~ja parka, vklju~no z reliefnimi zna~ilnostmi in nji­hovimi najvrednej{imi deli – geomorfolo{ko dedi{~ino, {e vedno niso ustrezno raziskana, kar bi se neposredno odrazilo v ustreznem re`imu (za)varovanja in interpretaciji teh izjemnih pojavov (Kunaver 2007). Reliefne oblike so namre~ ena najbolj raz{irjenih, zlahka opaznih in privla~nih naravnih ne`ivih sesta­vin pokrajine (Erharti~ 2007). Naj gre za gorski greben, dolino, sotesko, skalni osamelec ali naravni most, vedno v ~loveku vzpodbujajo zanimanje zaradi privla~nega videza. Tudi Hafner (1925) je v enem od prvih strokovnih ~lankov po ustanovitvi Alpskega varstvenega parka zapisal, da je bil ta ustanovljen »v kra­jevno najlep{em delu na{e dr`ave«. Estetski vidik pa ni edino merilo, po katerem lahko dolo~eno pokrajinsko prvino, na primer reliefno obliko, ozna~imo za pomembno, torej kot naravno vrednoto. V naravi je sicer vse povezano in enako pomembno, ljudje pa v njej vidimo materialne in nemate­rialne vrednote. Vrednotenje je osebno in odvisno od zavesti ter znanja posameznika in celotne dru`be (Hlad 2002). ^lovek torej podeli delom narave nek status, ne pa tudi kakovosti. Deli narave pridobijo poseben pomen za ~loveka in dru`bo {ele z vrednotenjem; postanejo vrednote, ker jih nekdo tako ovred­noti (Kirn 2004). Neka reliefna oblika postane geomorfolo{ki vir oziroma geomorfolo{ka naravna vrednota le, ~e ima tudi socialno komponento, ~e ji geomorfolo{ka stroka in naravovarstvena slu`ba podelita sta­tus vrednote. Prva naravovarstvena misel pri nas je stara `e ve~ kot 170 let. Nana{a se na blagajev vol~in, saj je sa{ki kralj Friderik Avgust II. ob ogledu te nizke grmovnice izrazil `eljo, da naj ga Kranjci varujejo in pre­pre~ijo njegovo izumrtje preprosto zato, »…ker je lep…« (Praprotnik 2004; Skoberne 2007). Prva pobuda za varovanje naravnih znamenitosti se torej nana{a na estetsko do`ivljanje narave. ^eprav je vsa starej{a naravovarstvena zakonodaja izpostavljala naravno lepoto oziroma estetski vidik, trenutno veljavni Zakon o ohranjanju narave estetskih meril vrednotenja narave ne omenja. Zakon iz leta 1999 je dejansko izklju-~il vsa merila, ki vsebujejo ~lovekov odnos do narave, vklju~no z estetskim in do`ivljajskim, (po)krajino pa obravnava le v povezavi z biolo{ko raznovrstnostjo. S {irjenjem védenja in ve~anjem potrebe po ohra­njanju narave se pojavlja potreba po celovitem vrednotenju narave. Za ta namen se je razvil celoten niz vrednot: kulturnih, znanstvenih, izobra`evalnih, socialno-ekonomskih ter intrinzi~nih. Vrednost poda­jajo atributi, ki dolo~eni reliefni obliki omogo~ijo, da jo ozna~imo kot geomorfolo{ko naravno vrednoto. Ker ima geografija kot znanost zelo {irok pogled na prostor, lahko pomembno prispeva k celovite-mu in multidisciplinarnemu sistemu varstva narave, predvsem s preu~evanjem njenih ne`ivih sestavin, torej geodiverzitete. Posebej velja izpostaviti velik pomen geomorfologije pri dolo~anju atributov, zlasti znanstvenoraziskovalnih. Geomorfolo{ki pristop zajema odkrivanje in vrednotenje geodiverzitete, upravljanje ter nenazadnje izobra`evanje, ozave{~anje in interpretacijo pestrosti ne`ive narave. Najve~ja pestrost pojavnih oblik je zagotovo pri povr{inskih geomorfolo{kih naravnih vrednotah, ki so »… del narave, ki je z vidika zemeljskega povr{ja izjemen, tipi~en, kompleksno povezan, ohranjen, redek, znanstvenoraziskovalno ali pri~evalno pomemben in se v naravi pojavlja zlasti kot kra{ka povr­{inska oblika (`lebi~, {kraplja, vrta~a, uvala, kotli~, udornica, draga, kra{ko polje, kra{ki ravnik, kra{­ka planota), ledeni{ka reliefna oblika (ledeni{ka morena, krnica, balvan, ledeni{ka dolina, grbina, prag), re~no-denudacijska oblika (korito, soteska, re~na terasa, poplavna ravnica, vr{aj), poligenetska relief-na oblika (vrh, gorski greben, sleme, otok, skalne oblike, kot so naravni most/okno, stena, skalni osamelec) ali obalna reliefna oblika (klif, abrazijski spodmol, terasa) …« (Uredba o zvrsteh … 2002). Razlog za veliko pestrost reliefa in reliefnih oblik je v dejstvu, da zemeljsko povr{je pod vplivom mno­gih dejavnikov preoblikujejo razli~ni geomorfni procesi, zato nastajajo tudi zelo razli~ne reliefne oblike. Relief preu~uje geomorfologija, ki pa se ne ukvarja zgolj s preu~evanjem velikosti in raz{irjenosti relief-nih oblik, ampak razlaga tudi vzroke in procese nastanka, razvoj, starost ter fizikalne in kemijske procese, ki oblike ustvarjajo in jih preoblikujejo (Natek 1981, 102). Posebno pozornost namenja endogenim in eksogenim silam ter procesom, ki neprenehoma, isto~asno in v stalni medsebojni soodvisnosti obliku­jejo relief. Medtem ko endogene ali notranje sile ustvarjajo vi{inske razlike, eksogene ali zunanje sile te`ijo k njihovemu izravnavanju. Za pravilno tolma~enje geomorfnih procesov je treba poznati tudi kam­ninsko sestavo, nastanek, razvoj in premike zemeljskih plasti ter u~inke zunanjih procesov (Vri{er 1998, 14). Geomorfolo{ke metode preu~evanja zahtevajo raz~lenitev zemeljskega povr{ja na posamezne relief-ne oblike. Precej{en problem lahko predstavlja `e omejevanje teh oblik. Standardno vpra{anje, kje se kon~uje sleme in kje za~ne dolina, nam nazorno ka`e, kako kljub upo{tevanju vseh poglavitnih relief-nih zna~ilnosti med dolo~enimi oblikami ne moremo postaviti natan~nih meja (Natek 1983, 16). Vseh reliefnih oblik seveda ni treba varovati, saj bi lahko zaradi potreb dru`be po uporabljanju nekate­rih virov vzniknile povsem pragmati~ne te`ave. Zagotovo pa je treba opredeliti in z ustreznimi ukrepi za{~ititi najpomembnej{e oziroma najvrednej{e dele ne`ive narave. Temu v prid govori dejstvo, da vplivi in pritiski ~lovekovih dejavnosti na geodiverziteto in geomorfolo{ko dedi{~ino nara{~ajo. Zato se pojavlja potreba po obse`nej{em poznavanju varstva ne`ive narave, tako na znanstveni kot na upravljavski ravni. ^eprav je celotna Dolina Triglavskih jezer geomorfolo{ka naravna vrednota, so lahko naravna vred­nota tudi njeni posamezni deli. V njej so registrirane {tevilne naravne vrednote, med katerimi je dale~ najve~ jam oziroma brezen. Druge vrednote so skromno zastopane, kar pripisujemo predvsem slabe-mu poznavanju reliefa in reliefnih oblik v Dolini. V monografiji se ukvarjamo z reliefnimi oblikami, ki vsaj deloma `e spadajo med geomorfolo{ko dedi{­~ino, in tistimi, ki imajo potencial, da to postanejo. V trenutno veljavnih zakonih kriteriji za uvr{~anje niso podrobneje opredeljeni, zato se ve~krat subjektivno interpretirajo ali pa jih pristojne ustanove niti ne uporabljajo. Zagovarjamo stali{~e, da so za uspe{no varovanje potrebni celovita inventarizacija, jasen sistem kriterijev vrednotenja in reden monitoring. V registru naravnih vrednot ima precej reliefnih oblik status povr{inske geomorfolo{ke naravne vred-note, vendar za to zvrst podrobna merila vrednotenja niso izdelana. Splo{na merila vrednotenja delov narave, kot so izjemnost, tipi~nost, kompleksnost, ohranjenost, redkost, znanstvenoraziskovalna ali pri-~evalna pomembnost (Inventar najpomembnej{e … 1991), dopu{~ajo precej{njo mero subjektivnosti. Za nekatere zvrsti naravnih vrednot so bila v preteklih letih podrobna merila vrednotenja `e opredelje­na. Tako je bil natan~nej{i sistem vrednotenja izoblikovan za izjemna drevesa (Habi~ 2008a; Danev in sodelavci 2008; [mid Hribar 2008) in ekosistemske naravne vrednote na primeru gozdnih rezervatov (Arimaspu 2006). Vzpostavljena so bila tudi izhodi{~a za naravovarstveno vrednotenje meandrov na majhnih vodotokih (Strajnar 2010). Po mnenju Panizze (2003) je glavni razlog za ponovno definiranje nekaterih konceptov geomorfo­lo{kih naravnih vrednot, njihovega evidentiranja in vrednotenja obstoje~e metodologije, predvsem ~edalje ve~je zanimanje javnosti za geolo{ko in geomorfolo{ko dedi{~ino, s ~imer se pove~uje tudi njena poten­cialna ogro`enost. Gre za tako imenovani geoturizem. Postopek vrednotenja geomorfolo{kih vsebin naj bi bil naslednji (prirejeno po Panizzi 2003, 23–25): • izdelava geomorfolo{kega zemljevida, • pripisovanje kvalitativne vrednosti izbranim reliefnim oblikam glede na stopnjo pomembnosti (znan­stvena, kulturna, socialno-ekonomska), • dolo~itev kvantitativnih vrednosti posameznim oblikam; bolje ovrednotene oblike imajo neko vrednost, so geomorfolo{ka dedi{~ina. Geomorfolo{ki zemljevid ni le na~in prikazovanja rezultatov preu~evanja oziroma stanja geomor­folo{kega poznavanja reliefa neke pokrajine, ampak je tudi vir novih spoznanj, saj lahko z njegovo pomo~jo spoznamo in razlo`imo geomorfolo{ki razvoj ter dana{nje zna~ilnosti reliefa (Natek 1983, 54). V na­slednjem koraku z vrednotenjem reliefnih oblik izlu{~imo geomorfolo{ko dedi{~ino. Metoda je bila v Sloveniji prvi~ preizku{ena v letih 2009–2011 v okviru obse`ne geomorfolo{ke razi­skave (Erharti~ 2011). Kot testno obmo~je je bila izbrana Dolina Triglavskih jezer, ki predstavlja jedro Triglavskega narodnega parka in je geomorfolo{ko izjemno kompleksna ter bogata, zato njeno vred­notenje zahteva celovit pristop. Naravne vrednote v Triglavskem narodnem parku in Dolini Triglavskih jezer so bile glavni razlog za zavarovanje, vendar celovite inventarizacije in vrednotenja reliefnih oblik ni bilo. Sklepamo, da je v njej mnogo ve~ geomorfolo{ke dedi{~ine, kot je je trenutno dokumentirane. Dolino letno obi{~e okrog 40.000 obiskovalcev (Erharti~ 2004, 69), kar je za ranljivo visokogorsko kra{­ko okolje z zna~ilnim podzemnim pretakanjem vode, tanko plastjo prsti in skromnim rastlinjem veliko {tevilo. Zaradi velikih turisti~nih pritiskov ter pomembnosti preu~evanega obmo~ja je potreba po var-stvu `ive in ne`ive narave v Dolini Triglavskih jezer izjemna. Glavni namen knjige so predstavitev kolikor mogo~e popolnega gradiva o reliefu in reliefnih obli­kah v Dolini Triglavskih jezer, njegove klasifikacije glede na genezo – nastanek in izvor oblik – ter glede na procese, ki oblike ustvarjajo in jih preoblikujejo, kartografska ponazoritev gradiva in predstavitev rezul­tatov njegovega ovrednotenja po naravovarstvenih merilih vrednotenja. Zaradi drobljenja oblik in njihove zelo razli~ne velikosti se je kot bolj smiselno pokazalo vrednotenje posameznih geomorfolo{ko-pokra­jinskih enot. Rezultat reliefne analize in ovrednotenja oblik oziroma (geomorfolo{kih) enot je kartografski prikaz lokacij oziroma obmo~ij geomorfolo{ke dedi{~ine v Dolini Triglavskih jezer. Cilji, ki smo si jih ob tem zastavili, so bili: • evidentirati ~im ve~ reliefnih oblik, • analizirati posamezne reliefne oblike, • reliefne oblike ponazoriti kartografsko, • reliefne oblike zdru`iti v smiselne prostorske enote, • ovrednotiti reliefne oblike, • opredeliti, opisati in prikazati geomorfolo{ko dedi{~ino, • kartografsko ponazoriti obmo~ja geomorfolo{ke dedi{~ine v Dolini Triglavskih jezer. Ve~ji del besedila knjige temelji na doktorskem delu avtorja (Erharti~ 2011), ki je nastalo pod men-torstvom dr. Jurija Kunaverja (Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani), ob pomo~i dr. Petra Skoberneta (Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani) in dr. Karla Natka (Oddelek za geo­grafijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) ter ob izdatni podpori sodelavcev Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU, zlasti dr. Ale{a Smrekarja. 2 PREGLED DOSEDANJEGA PREU^EVANJA Dolino Triglavskih jezer so raziskovali {tevilni doma~i in tuji naravoslovci, tudi geografi in geologi. Med prvimi lahko omenimo brata Zoisa, ki sta v njej zgradila botani~no raziskovalno ko~o, domnevno pri Dvojnem jezeru ali morda Pri utah. Karel je imel ko~o morebiti tudi v zgornjem delu Doline (Wra­ber 1969; Praprotnik 2009). Njun sodobnik Hacquet je prvi omenil divje zanimivosti doline »Sa jesierzam« (Za jezircami), ki jo je opisal kot »… golo kamnito dolino … V dolini ni ni~esar, le skale in kamenje, ki prekrivajo povr{je …« (Hacquet 1778, 15; Wester 1954, 34). O delu Doline Triglavskih jezer oziroma o zdaj{njem Vodnikovem Vr{acu pi{e tudi Vodnik, ~eprav se ne da z gotovostjo trditi, kateri vrh opeva v odi Ver{ac (Cekin 1983a, 1983b, 1983c; Kos 2009). Peters in Diener sta ob~udovala veli-~astne kra{ke pojave v dolini »… kamenitega morja …«. Stur je tu na{el prve amonite in jim pripisal jursko starost. Medtem ko je Diener prvi ugotovil prelom, je Kossmat med {tudijem {ir{ega ozemlja ugo­tovil nariv Slatenske geolo{ke enote. Za njim je isto plo{~o podrobno analiziral Winkler in jo primerjal z Mangartsko enoto. Kot vzrok narivanja navaja pogrezanje in pritiske dinarsko usmerjene Jadranske kadunje (Grim{i~ar 1962). Salopek je opisal nekaj amonitov v okolici Ledvice in razpravljal o nastanku Triglavskih jezer (Ra­kovec 2009), medtem ko je Seidl temeljito raziskal »Zlatensko plo{~o« (Slatensko plo{~o; Seidl 1929). Z morfogenezo Julijskih Alp so se zlasti v prvi polovici dvajsetega stoletja ukvarjali {tevilni raziskoval­ci, poleg `e omenjenih Kossmata in Winklerja {e Brückner, Krebs, Ampferer, Klebelsberg, Penck, Aigner, Rakovec, Melik, Bohinec in drugi (Rakovec 1937, 65–68). Z Melikom se je v slovenski geomorfologiji za ve~ desetletij zasidral vpliv Davisove teorije o cikli~nem razvoju reliefa in iz nje izhajajo~e denuda­cijske kronologije, s katero so razvoj povr{ja v terciarju in kvartarju sku{ali pojasniti s pomo~jo ostankov nekdanjih uravnav (Komac in sodelavci 2012). Starej{i avtorji so ve~inoma navajali dva ali tri nivoje, Slika 1: Hacquetova upodobitev Doline Triglavskih jezer (Hacquet 1778). Slika 2: Prvi zemljevid zavarovanega obmo~ja v Dolini Triglavskih jezer (Hafner 1925, 63). Melik (1928) celo sedem, ki naj bi bili ostanki nekdaj enotnega povr{ja. V drugi polovici 20. stoletja so tovrstne {tudije zamrle. Sredi tega stoletja sta v Dolini raziskovala in o njej pisala zlasti Grim{i~ar (1961 in 1962) in Ramov{ (1974, 1985 in 2000), pozneje tudi Buser (1986a in 1986b). V zadnjem desetletju so na podro~ju geologije najvidnej{a dela Herleca (2009a in 2009b; Celarc in Herlec 2007), [muca in Ro`i~a (2009; [muc 2004 in 2005). Med prvimi strokovnimi razpravami o Triglavskih jezerih velja ome­niti Gamsa (1962), v novej{em ~asu pa Firbasa (2001) in Branclja (2002) s sodelavci. Prvi zemljevid zavarovanega obmo~ja je bil objavljen v Geografskem vestniku leta 1925. Njegov avtor je Bohinec, prvi urednik tega osrednjega geografskega glasila. Avtor prispevka Hafner omenja, da je »… varstveni park posebno zanimiv v rastlinskogeografskem in botani~nem oziru …« (Haf­ner 1925, 62), medtem ko geomorfolo{kim vsebinam ne namenja posebne pozornosti. »… Popolnej{i opis bodo podali na{i znanstveniki, ko bo ozemlje preiskano in prepri~an sem, da bo ta nesel sloves na{ega varstvenega parka preko mej na{e dr`ave …« (Hafner 1925, 65). Kljub zgodnjim pozivom je Dolina Triglavskih jezer presenetljivo dolgo ostala geomorfolo{ko slabo raziskana, zato primanjkuje podat­kov tudi o geomorfolo{ki dedi{~ini in naravnih vrednotah nasploh. @e Melik je pred ve~ kot 80 leti opozarjal, da so potrebna sistemati~na raziskovanja, ki bodo pojasnjevala podroben morfogenetski razvoj pokra­jine, podrobneje preu~ila sledove pleistocenske poledenitve in razlo`ila kra{ke pojave (Melik 1928, 93). S pleistocensko poledenitvijo v Dolini so se deloma ukvarjali Gams (1962), Pavel Kunaver (1956), Jurij Kunaver (1961 in 1985) in Seli~eva (1997). Bolje so bili raziskani kra{ki pojavi. Zanimanje za {kraplje oziroma {kraplji{~a sega v drugo polo-vico 19. stoletja, najverjetneje zaradi romanti~nega zanimanja za divjino in estetske vrednote alpske pokrajine (Gines 2009, 15). Na splo{no lahko trdimo, da je zanimanje za kra{ke pojave tesno poveza-no s turizmom, bajeslovjem in estetskim do`ivljanjem narave (Zorn, Erharti~ in Komac 2009). Drobne kra{ke oblike je `e leta 1867 kot prvi omenil Favre in jih imenoval lapiés (Toth 2009a, 6). Izraz je ponekod {e vedno v rabi, tako kot nem{ko poimenovanje Karren, saj so se z mikrokra{kimi poja-vi sprva najve~ ukvarjali nem{ki raziskovalci, zlasti Sach in Eckert (Toth 2009a). Sledila sta Cviji} (1893 in 1924) in Bögli (1951, 1960 in 1976), ~igar morfolo{ke {tudije mikrokra{kih oblik so med najve~krat citiranimi. V sodobnosti so vidnej{a dela New Directions in Karst (Paterson in Sweeting 1986), Karren Landforms (Fornos in Gines 1996) in Karst Rock Features (Gines in sodelavci 2009). Omeniti velja {e dela Jenningsa (1985) ter Forda in Williamsa (1992). Visokogorski kras so za~eli raziskovati Avstrijci, tako da so bile na{e gore eno prvih alpskih obmo-~ij, kjer so bile opisane nekatere visokogorske kra{ke oblike, na primer konte. Diener je `e leta 1884 odkril na{ visokogorski svet tudi v znanstvenem smislu. Med drugim je zapisal, da si pokrajina sever-no in severozahodno od Bohinjskega jezera zaslu`i ime »kamenito morje« in da so {krapljasti podi na Komni med bolj divjimi v Alpah (Kunaver 1961, 96). V Sloveniji je pri preu~evanju visokogorskega krasa ledino oral Pavel Kunaver, zlasti s {tudijo Kras v Kamni{kih planinah (1957); pred njegovim raziskovalnim delom v slovenski literaturi kras v alpskem svetu ni bil podrobneje obravnavan. Najbolj obse`no in sistemati~no je visokogorski kras preu~eval Jurij Kunaver (1961, 1972, 1973, 1978, 1983, 1986, 1988a in 1988b). Izpostaviti velja {tudijo Visokogorski kras vzhodnih Julijskih in Kamni{kih Alp (Kunaver 1961), s katero se je pravzaprav za~elo sistemati~­no raziskovanje visokogorskega krasa v Sloveniji. Literature o geomorfolo{kem kartiranju kot metodi identifikacije, inventarizacije in klasifikacije relief-nih oblik v pokrajini je veliko, ~eprav je metoda razmeroma mlada. Izredna pestrost reliefa in razli~ni pristopi geomorfologov k njegovemu preu~evanju sta poglavitna razloga, da so prvi geomorfolo{ki zem­ljevidi za~eli nastajati {ele v ~asu, ko so imeli geolo{ki zemljevidi `e stoletno tradicijo. Prvi kompleksni geomorfolo{ki zemljevidi so {ele iz petdesetih letih 20. stoletja (Natek 1981, 102). Najintenzivnej{i razvoj geomorfolo{kega kartiranja je bil v drugi polovici {estdesetih let, v sedemde­setih letih in na za~etku osemdesetih let prej{njega stoletja, nato pa se je v drugi polovici osemdesetih Slika 3: Geomorfolo{ki zemljevid Kaninskega pogorja v merilu 1 : 20.000 (Kunaver 1983). P let za~elo zanimanje za kompleksne geomorfolo{ke zemljevide zmanj{evati. Gustavsson, Kolstrup in Seijmonsbergen (2006, 90–91) vidijo razloge v zamudnosti kartiranja, visokih stro{kih, specializaciji geo­morfologije v re{evanje posameznih problemov in zmanj{anju zanimanja za holisti~ni pristop h geomorfolo{kemu raziskovanju. Isti avtorji (2008) so na primeru [vedske predlagali nekatere meto­dolo{ke in kartografske izbolj{ave za prikazovanje reliefnih oblik. V Sloveniji je geomorfolo{ko kartiranje `e desetletja uveljavljena znanstvenoraziskovalna metoda. Z njo sta se najve~ ukvarjala Gams (1968, skupaj z Natkom 1981) in Natek (1981, 1983 in 1993), delo-ma tudi Fridlova (1995), Kumeljeva (2002) in drugi. S problematiko geomorfolo{kega kartiranja v visokogorju so se v novej{em ~asu ukvarjali Veress, Toth in Szunyogh, ki so sku{ali skartirati drobne kra{ke oblike v avstrijskem gorovju Totes Gebirge (Toth 2009a), Otto in Dikau (2004) pa v [vici. Sauro (1975) je za prikazovanje kra{kih oblik na la{tih uporabil zelo veliki merili 1 : 50 in 1 : 200. Toth (2009a, 6) za kartiranje posameznih drobnih oblik predla­ga celo merila 1 : 5 ali 1 : 10, za nekoliko ve~je oblike pa merila 1 : 20, 1 : 50 in 1 : 100. Po njegovem mnenju naj bi se le tako lahko verodostojno kartirale tudi najmanj{e oblike. S kartiranjem in na splo{no z geomorfologijo Julijskih Alp, kjer prevladujejo ledeni{ke in kra{ke relief-ne oblike ter procesi, se je najve~ ukvarjal Jurij Kunaver (1983 in 1986), zlasti na obmo~ju Kaninskih podov, za katere je izdelal pregledni geomorfolo{ki zemljevid v merilu 1 : 20.000. Za prikaz manj{ih koro­zijskih oblik je poskusno izdelal dva geomorfolo{ka zemljevida v merilu 1 : 500, saj je le v njem mogo~e dokaj natan~no predstaviti tudi manj{e oblike. Kunaver dodaja, da se tudi tako ne da povsem verodo­stojno prikazati velikost {kavnic, {irino `lebi~astih zevi in drugih drobnih oblik. Simboli za te oblike morajo biti torej tudi v tem merilu ve~ji, kot pa je njihova dejanska pomanj{ana podoba. Z geomorfolo{kim kartiranjem in {e zlasti vrednotenjem reliefnih oblik so se {ele pred kratkim za~eli ukvarjati italijanski ter {vicarski geografi in geomorfologi, zlasti Panizza (2001, 2003, skupaj z Reynar­dom 2005) ter Reynard s sodelavci (2007), ki poudarjajo pomen kartiranja in vrednotenja za razli~ne raziskave, geoturisti~ne produkte (panoji, bro{ure) in inventarizacijo dedi{~ine. Mednarodna zveza geo­morfologov (IAG) je za vrednotenje, predstavljanje in prikazovanje geomorfolo{ke dedi{~ine izrazila potrebe po temeljitih raziskavah metod kartiranja »geodedi{~ine«, razvoju specifi~nih legend ter uporabi novih tehnik in geografskih informacijskih sistemov. V zadnjih letih so se razvile {tevilne metode vrednotenja geomorfolo{ke dedi{~ine (Reynard in sode­lavci 2007; Paulo Pereira, Diamantino Pereira in Caetano Alves 2007; Coratza in Giusti 2005; Serrano in Gonzáles-Trueba 2005), katerih namen je zmanj{ati subjektivni vpliv ter omogo~iti medsebojno pri­merjavo. Z vrednotenjem geomorfolo{kih naravnih vrednot se ukvarja Erharti~ (2007). Izpostavlja ohlapna strokovna merila vrednotenja, ki te`ko zadostijo potrebam po vrednotenju ne`ive narave. Problem vred­notenja je subjektivnost, ki jo je ob upo{tevanju meril prakti~no nemogo~e izklju~iti. Erharti~ (2010a) je primerjal {tiri razli~ne tuje metode vrednotenja in jih soo~il s slovenskimi merili. O teoreti~nih izhodi{~ih varstva naravne dedi{~ine in uporabnosti geografskih metod pri evidenti­ranju in raziskovanju naravne dedi{~ine razglablja Roj{ek (1991, 1994a), ki je na primeru [kocjanskega jamskega spleta z okolico geografsko ovrednotil naravno dedi{~ino (Roj{ek 1994b). V novej{em ~asu je o interpretaciji geomorfolo{ke dedi{~ine pisal tudi Kunaver (2007), ki ugotavlja, da, ~eprav je relief v Triglavskem narodnem parku ena od dominantnih prvin, ki privla~i {tevilne obiskovalce, geomorfo­lo{ke naravne vrednote v parku niso niti ustrezno raziskane niti ustrezno interpretirane. 3 OMEJITEV PREDMETA IN OBMO^JA PREU^EVANJA Naravna dedi{~ina je del narave, ki ga »… dru`ba dolo~enega kraja in ~asa spozna za vrednoto …« (Inventar najpomembnej{e … 1988). Ker se vrednostne lastnosti nana{ajo na razli~ne sestavine nara­ve, so na podlagi zna~ilnosti naravnih pojavov in oblik vrednote opredeljene po zvrsteh (Uredba o zvrsteh … 2002). Med desetimi zvrstmi naravnih vrednot {tiri obsegajo ne`ivo naravo: povr{inska geo­morfolo{ka naravna vrednota, podzemeljska geomorfolo{ka, geolo{ka in hidrolo{ka naravna vrednota. Gledano {ir{e, ne`iva narava ali geodiverziteta obsega tudi preostale naravne vrednote, saj daje pod-lago za biodiverziteto. Inventar najpomembnej{e naravne dedi{~ine Slovenije, ki zajema vso Slovenijo in je iz{el leta 1976, je ponudil prvi pravi nabor vrednej{ih naravnih obmo~ij in objektov, ki bi lahko bili predmet varstva narave ali pa so v tistem ~asu `e bili zavarovani z republi{kimi predpisi. Med 1100 predlogi evidentiranih objektov in obmo~ij naravne dedi{~ine je bilo s posebnimi merili (znanstvena vrednost, izjemnost ali redkost, zna~ilnost (tipi~nost), kulturno-vzgojna vrednost, ekolo{ka vrednost, krajinska oblikovna vrednost, rekreacij-ska vrednost in ogro`enost) izbranih 367 objektov in obmo~ij naravne dedi{~ine (Inventar najpomemb-nej{e … 1976). Ob tej prilo`nosti so bili v pregledno obliko strnjeni tudi dose`ki na metodolo{kem podro~ju (tipologija, vrednotenje, varstvene skupine, okvirni varstveni re`imi) (Inventar najpomembnej{e …). Pomen sistema varstva naravnih vrednot in namen tipolo{ke delitve oblik in pojavov je v tem, da naj bi jasno odgovoril na vpra{anja, kaj je naravna vrednota, zakaj je nekaj naravna vrednota in kako to, kar smo spoznali za vrednoto, varovati (Klop~i~ 2000). Tipologija, zasnovana zaradi preglednosti sistema varstva narave, je seveda podrejena ciljem ohranjanja narave. Na podlagi temeljnih in aplika­tivnih (bolj ali manj naravoslovnih) strok je bila dedi{~ina razdeljena na prve tematsko zaokro`ene skupine, iz katerih je iz{la dana{nja metodologija. Skupine se ~lenijo na ve~ vrst naravnih objektov, ki so lahko predmet varstva narave. V inventarju najpomembnej{e naravne dedi{~ine Slovenije (1976) je bil v prvi fazi opredeljeni sez­nam mo`nih vrst naravnih objektov poslan strokovnjakom dolo~enih znanstvenih podro~ij, da predlagajo konkretne lokalitete. Na ta na~in je nastal zametek seznama, ki je vklju~eval osem strok oziroma podro~ij po posameznih tematsko zaokro`enih skupinah. Med njimi je bil tudi nabor geomorofolo{ke dedi{~ine. V monografiji obravnavamo geomorfolo{ko dedi{~ino oziroma povr{inske geomorfolo{ke naravne vrednote. Izraza vrednota in dedi{~ina uporabljamo enakovredno, saj ju tudi zakonodaja jasno ne lo~i: »…Naravne vrednote obsegajo vso naravno dedi{~ino na obmo~ju Republike Slovenije…« (Zakon o ohra­njanju … 2004). Na nek na~in se star izraz »dedi{~ina« zdi celo ustreznej{i, saj bolj poudarja ~asovno komponento, nekaj, »… kar je prevzeto iz preteklosti …« (Slovar slovenskega … 1994), medtem ko se vrednote s~asoma spreminjajo. Preu~ili in vrednotili smo tudi jezera, ki sicer spadajo med hidrolo{ko naravno dedi{~ino, ~eprav lah­ko trdimo, da so prav tako geomorfolo{ka oblika, zato so bila zajeta v reliefno analizo. Jezero namre~ ni le voda, ampak tudi podlaga in reliefna oblika, »kotanja, napolnjena z vodo« (Slovar slovenskega…1994) oziroma »stalna ali ob~asna, naravna ali umetna stoje~a voda v kotlini, kotanji, brez neposrednega sti­ka z morjem, s po~asno menjavo vodne gmote ali brez nje« (Geografski terminolo{ki … 2005). Kot vidimo, gre zlasti pri ne`ivih naravnih vrednotah pogosto za prepletanje zvrsti, zato v nalogi obrav­navamo povr{insko ter hidrolo{ko naravno vrednoto skupaj, kot celoto, in jo imenujemo geomorfolo{­ka dedi{~ina oziroma vrednota. Med geomorfolo{ko dedi{~ino spadajo tudi kra{ke jame in brezna, vendar niso predmet preu~evanja, saj lahko »… raziskovanje jam ali delov jam opravljajo le za to usposoblje­ne fizi~ne osebe …« (Zakon o varstvu … 2004). Zelo neizrazita je tudi meja med geolo{ko in geomorfolo{ko dedi{~ino. Sodobni videz povr{ja je posle­dica {tevilnih dejavnikov, med katerimi so najpomembnej{i tektonska zgradba in litolo{ka sestava, razvoj reliefa v pliocenu in kvartarju ter podnebni vplivi na ta razvoj v pleistocenu in holocenu. V navidez nepre­glednem skalnatem svetu »kamenitega morja«, kakor so zgodnji avtorji imenovali Dolino Triglavskih jezer, je bilo treba najprej ugotoviti vlogo geolo{kih dejavnikov ter sistemati~no preu~iti posamezne reliefne oblike in pojave. Geolo{ki vplivi v Dolini Triglavskih jezer so zelo pomembni za razlago dana{njega relie-fa. Zato se je (bilo) treba marsikje nasloniti na ustrezne podatke ter pri tem razmejiti in tehtati pomen posameznih dejavnikov. To velja tako za velike kot tudi drobne reliefne oblike. Geolo{ke oblike oziro-ma procese smo pri reliefni analizi in vrednotenju geomorfolo{kih oblik upo{tevali le, ~e se njihov vpliv neposredno odra`a v reliefu. Prelomi so na primer lahko izjemnega pomena za razvoj povr{ja, med-tem ko bogata nahajali{~a fosilov z vidika reliefne analize niso bistvena, ~eprav predstavljajo izjemno geolo{ko dedi{~ino. Med poglavitnimi geomorfolo{kimi preoblikovalnimi dejavniki so dandanes na povr{ju najbolj opaz­ni u~inki poledenitve, holocenskega zakrasevanja in pobo~nih procesov. Poleg na {iroko zastopane zaobljenosti skalnega povr{ja so najbolj pogosta posledica ledeni{ke erozije gladke skalne plo{~e, ki so nastale z lu{~enjem apnen~evih skladov. To so la{ti ali la{te (Geografski terminolo{ki … 2005, 197), ki so v delih Doline celo prevladujo~ tip povr{ja. Razli~nost razmerij med nagnjenostjo skladov in splo-{nimi zna~ilnostmi povr{ja se ka`e v sistemu la{tov, ki se med seboj razlikujejo po velikosti, nagnjenosti in drugih lastnostih (Kunaver 1983, 6). La{ti opozarjajo nase tudi kot najbolj pogosta podlaga drobnih korozijskih kra{kih oblik. Tako je torej povr{je Doline Triglavskih jezer v znamenju prepletanja ledeni{­kih ter kra{kih procesov, pojavov in oblik. To velja {e zlasti za mikro-in mezoreliefno raven. V isti dimenzijski in vzro~no-posledi~ni okvir spada tudi razpokanost apnen~evih skladov, katere vpliv na vrsto in u~in­kovitost kra{kega raz~lenjevanja povr{ja je mogo~e zaznati na skoraj vsakem koraku. Kot enega pomembnej{ih preoblikovalcev povr{ja apneni{kih gorskih masivov je mogo~e oprede­liti recentno korozijsko delovanje. Izraziti so tudi drugi procesi, ki sodelujejo pri preobrazbi povr{ja, predvsem mehansko razpadanje, graviklasti~ni procesi (meli{~a), denudacijski procesi (drobirski tokovi, erozijski jarki, `lebovi) ter denudacija drobnega gradiva z vodami v kra{ko podzemlje (Kunaver 1983, 255). Slika 5: Preu~evano obmo~je. P Visokogorski (ledeni{ki) kras ali glaciokras je najbogatej{imi z drobnimi kra{kimi oblikami, ~eprav ne manjka niti ve~jih kra{kih pojavov. Najizrazitej{i je v pasu nad gozdno mejo, kjer ni ve~ mo~nej{ih vplivov prsti in rastlinstva, prav tako pa tam {e ni mo~nej{ega mehanskega preperevanja. V Julijskih Alpah so to nadmorske vi{ine med 1800 in 2100 m. Tam je ledeni{ko delovanje zapustilo obilo zglaje­nih skalnih povr{in, zlasti la{tov v vodoravnih ali malo nagnjenih debeloskladovitih apnencih, ki so najbolj{a podlaga za nastanek in oblikovanje drobnih kra{kih oblik (Kunaver 1988a, 103). Kunaver (1972 in 1975) v Julijskih Alpah razlikuje naslednje navpi~ne podnebno-genetske pasove visokogorskega krasa: • kras pod gozdom, • delno pokriti kras, to je prehodni pas med gozdom in drevesno mejo na nadmorski vi{ini od 1500 do 1800 m, • goli visokogorski kras na nadmorski vi{ini od 1800 do 2300 m in • zgornji prehodni pas med nadmorsko vi{ino 2300 m in sne`no mejo, kjer je mehansko preperevanje mo~nej{e od kemijskega. Na{tete pasove smo deloma uporabili pri vrednotenju reliefa v Dolini Triglavskih jezer, ko smo relief ~lenili v enote. Navpi~na pasovitost je {e pomembnej{a pri omejevanju preu~evanega obmo~ja. Ker je obmo~je Doline veliko – povr{ina naravne vrednote meri skoraj 20 km2 – smo ga omejili tako, da smo v analizo zajeli le zgornji del Doline Triglavskih jezer oziroma Dolino v o`jem pomenu, ter dele Zgor­nje Komne. Lopu~nica in svet ju`no od nje v analizo nista bila zajeta. Najni`ji deli preu~evanega obmo~ja so na nadmorski vi{ini pribli`no 1680 m, to je v okolici Dvojnega jezera. Sleme zahodno od Dvojnega jezera, na nadmorski vi{ini okrog 1700 do 1750 m, pora{~a redek gozd. To je najve~je obmo~je (delno) pokritega krasa, ki je bilo zajeto v analizo. Drugod prevladuje goli visokogorski kras v vi{inah med 1800 in 2050 m. Na zahodni strani doline, na obmo~ju Zgornje Komne, je v analizo vklju~en le svet na nadmor-ski vi{ini ve~ kot 1850 m, kar pribli`no ustreza povr{ju nad zgornjo drevesno mejo. K tak{ni odlo~itvi nas je vodilo zlasti pragmati~no dejstvo, da je pas ru{ja, ki je najbolj obse`en na nadmorski vi{ini od 1750 do 1850 m, skorajda neprehoden. Tudi ni`je, v gozdu, oziroma na pokritem krasu, je predvsem manj{e reliefne oblike skoraj nemogo~e prepoznati. Vrednost tako te`ko dostopnih oblik je obi~ajno manj-{a kot na obmo~ju golega krasa vzdol` glavnih poti v Dolini. Ve~ji del povr{ja predstavlja goli visokogorski kras, ~eprav so z geomorfolo{kega in naravovarstve­nega vidika enako pomembna obmo~ja, ki niso zakrasela. To so zlasti ostenja, meli{~a in deloma povr{je, prekrito z ledeni{kim drobirjem. Zgornji prehodni pas je zastopan s planoto Hribarice. ^eprav je urav­nava okrog 300 m nad dnom Doline Triglavskih jezer, je bila zajeta v analizo, saj je morfolo{ko oziroma reliefno njen sestavni del. Na planoti je pleistocenski ledenik za~enjal svojo pot po dolini, zato so Hri­barice prav gotovo sestavni del Doline Triglavskih jezer. 4 METODE DELA Preu~evanje reliefa in geomorfolo{ke dedi{~ine je potekalo v naslednjih korakih: 1. evidentiranje reliefnih oblik, 2. analiza reliefnih oblik, 3. vrednotenje reliefnih oblik, 4. opredelitev geomorfolo{ke dedi{~ine, 5. kartografski prikaz obmo~ij geomorfolo{ke dedi{~ine. Preu~evanje reliefa, reliefnih oblik in geomorfolo{ke dedi{~ine v Dolini Triglavskih jezer smo izvedli tako s kabinetnim kot terenskim delom. V okviru kabinetnega dela smo opravili: • opredelitev metod dela in obravnavanega obmo~ja, • {tudij literature in kartografskega gradiva, • analizo digitalnih letalskih posnetkov (DOF), • obdelavo na terenu pridobljenih podatkov, • vrednotenje reliefnih oblik, • izdelavo kartografskega gradiva. [tudij literature in zemljevidov smo opravili na za~etku preu~evanja, pri ~emer smo uporabili tudi planinska zemljevida Planinske zveze Slovenije in Sidarte v merilu 1 : 25.000, temeljne topografske na~rte v merilu 1 : 10.000 ter geolo{ke zemljevide obmo~ja v merilu 1 : 100.000. Na podlagi analize zemljevi­dov smo predvideli, v katerih delih doline lahko pri~akujemo dolo~ene tipe reliefa in reliefne oblike. Analizo digitalnih letalskih posnetkov (DOF) smo omejili glede na potrebe dela. Osredoto~ili smo se na pregled ve~jih reliefnih oblik in na te`je dostopne dele Doline Triglavskih jezer. Natek meni, da je analiza digitalnih letalskih posnetkov najpomembnej{i in najprikladnej{i na~in identifikacije ve~ine reliefnih oblik, saj je ugotovil, da lahko na ta na~in identificira kar od 80 do 90 % vseh reliefnih oblik, prikazanih na zemljevidu v merilu 1 : 25.000 (Natek 1983, 169). Pri ugotavljanju in prikazovanju relief-nih oblik v ve~jem merilu je dele` mnogo manj{i, predvsem na ra~un drobnih kra{kih oblik. V na{em primeru se digitalni ortofoto posnetki pri ugotavljanju drobnih reliefnih oblik niso izkazali za primerne. Tudi pri preu~evanju srednje velikih in velikih oblik so bili le deloma uporabni. V spodnjem delu Doline Triglavskih jezer je dodatna te`ava gosto rastlinje, ki se je pokazalo kot ovira pri prepoznavanju ve~i­ne reliefnih oblik, razen ve~jih, kak{ni so na primer kra{ki jarki. Dobro so se letalski posnetki obnesli pri prepoznavanju in lociranju srednje velikih in ve~jih oblik nad gozdno mejo, zlasti pri dolo~anju obse­ga ledeni{ke akumulacije in omejevanju la{tov. Sledilo je terensko delo, s katerim smo sku{ali identificirati ~im ve~ reliefnih oblik vseh velikosti in jim dolo~iti na~in nastanka. Veliko oblik smo fotografirali ter jim dolo~ili lego (koordinate). Pri delu smo uporabljali GPS napravo Garmin Colorado 300. Glavne podatke o oblikah smo skupaj z atributi sproti vna{ali na temeljne topografske na~rte ter natisnjene digitalne letalske posnetke. V pomo~ nam je bil tudi dlan~nik Trimble Juno s programom ArcPAD 8.0. Terensko preu~evanje smo za~eli leta 2008 s splo{nim pregledom Doline Triglavskih jezer. Ker veli­kost doline in njena pora{~enost ne dopu{~ata podrobnej{ega terenskega preu~evanja, smo se omejili na Dolino Triglavskih jezer v o`jem pomenu in na obmo~je la{tov okrog Velikih vrat, ki so `e del Zgor­nje Komne. Glavno terensko delo je bilo opravljeno julija in avgusta 2009, dodatno junija in avgusta 2010. Obdelava na terenu pridobljenih podatkov je vklju~evala kartografsko analizo podatkov, zbranih s kar­tiranjem in meritvami na terenu. Geomorfolo{ka analiza mora vedno izhajati iz konkretnega reliefa in ne iz hipotez. S tega zornega kota je izjemno pomembna metoda geomorfolo{kega kartiranja, ki od raziskovalca zahteva povsem konkretne interpretacije vsake reliefne oblike, tudi nepopolno razvite ali le delno ohranjene; narisati jih mora na papir (Natek 1993, 10). Na podlagi terenskih ugotovitev smo izdelali osnutek geomorfolo{kega zemljevida Doline Triglav­skih jezer. Uporabljen je bil program ArcGIS 9.3. Slediti smo sku{ali genetskim tipom povr{ja, vendar smo naleteli na nere{ljiv problem prikazovanja dolo~enih objektov oziroma povr{ja, saj je bilo v mno­gih primerih nemogo~e dolo~iti prevladujo~ proces nastanka. La{ti, na primer, so genetsko tako strukturni relief, kot ledeni{ko in kra{ko povr{je. [e ve~ji problem je izredno velik razpon velikosti reliefnih oblik. Nekatere drobne kra{ke oblike merijo le nekaj centimetrov, medtem ko je morenski nasip dolg ve~ sto metrov. Nenazadnje je reliefna oblika – ledeni{ka dolina – tudi celotna Dolina Triglavskih jezer. ^eprav je pri vsakem geomorfolo{kem kartiranju potrebna dolo~ena stopnja posplo{evanja, je pri kartiranju viso­kogorskega krasa v razmeroma majhnih merilih treba izpustiti celo vrsto zna~ilnih oblik. Tako na primer v merilu 1 : 5000 ni mogo~e v sorazmerni velikosti neposredno prikazati nobene oblike s premerom, manj{im od 10 m. Te`ave se pojavijo `e pri prikazovanju kotli~ev, kaj {ele {krapelj in veliko manj{ih oblik. Zato smo opustili izdelavo podrobnega geomorfolo{kega zemljevida v merilu 1 : 5000 ali 1 : 10.000 in se osredoto~ili na prikazovanje ter vrednotenje bolj ali manj enovitih »geomorfolo{kih enot«, na primer grebenov, la{tov, moren. Toth (2009a, 6) sicer za kartiranje posameznih drobnih oblik predlaga celo merila 1 : 5 ali 1 : 10, za nekoliko ve~je oblike pa merila 1 : 20, 1 : 50 in 1 : 100. Po njegovem mnenju naj bi se le tako lahko vero­dostojno kartirale tudi najmanj{e oblike. Za raziskovanje geneze mikrokra{kih oblik se zdi uporaba izjemno velikega merila smiselna, z vidika varstva narave pa ne. Menimo namre~, da zlasti na visokogorskem krasu, ki prevladuje v Dolini Triglavskih jezer, za ohranjanje narave ni bistvena posamezna oblika, ampak je odlo~ilen skupek reliefnih oblik, tako imenovani geomorfolo{ki kompleks (Kunaver 1986) ali zaokro-`ene geomorfolo{ke enote. Tudi po mnenju Strajnarjeve (2010) vsake majhne geomorfolo{ke oblike ne moremo opredeliti za naravno vrednoto, ker bi jih bilo preve~. S tem se strinja Skoberne (2010), za kate­rega je pomembna vsa narava. Ker pa vsega ne moremo varovati, izberemo najvrednej{e (Skoberne 1988). ^eprav smo zaradi zgoraj navednih argumentov izdelavo podrobnega geomorfolo{kega zemljevida opustili, smo metodo kartiranja vendarle uporabili, saj gre za celovito »… terensko in kabinetno meto­doidentifikacijereliefnihoblik,njihovihzna~ilnostiinprostorskerazporeditve,starostiinna~ina nastanka…« (Mrak 2003, 8). Splo{ni geomorfolo{ki zemljevid je znanstvena interpretacija reliefnih oblik (Natek 1983, 4). Na enem samem zemljevidu ni mogo~e prikazati niti vseh reliefnih oblik niti enakovredno vseh nji­hovih zna~ilnosti, zato je vselej potreben dolo~en kompromis (Demek 1972). Od lastne presoje, predvsem pa od namena uporabe geomorfolo{kega zemljevida, je odvisno, katerim vidikom bo na zemljevidu namenjena ve~ja pozornost, oziroma, kateri vsebinski vidiki bodo zapostavljeni. Pri snovanju geomor­folo{ke vsebine lahko izbiramo med razli~nimi vsebinski poudarki (Fridl 1995, 6–7; Natek 1983, 43–48; Demek 1972; Gams 1968, 69): • Morfografija zajema natan~en prikaz lokacije geomorfolo{kih oblik, oris njihovih temeljnih zna~ilno­sti in njihovo prostorsko prepletanje, ne upo{teva pa na~ina nastanka oblik. • Morfometrija poudarja prikazovanje {tevil~nih vrednosti reliefnih zna~ilnosti. • Morfogeneza razvr{~a reliefne oblike glede na njihove zna~ilnosti v tako imenovane genetske sku-pine. Najpomembnej{o vlogo pri tem imajo prevladujo~i geomorfni procesi, ki so obliki dali osnovno podobo. ^eprav pri nastajanju ve~ine reliefnih oblik sodeluje ve~ endogenih in eksogenih procesov, je z morfogenetsko analizo mogo~e ugotoviti, kateri proces (ali njihova kombinacija) je bil prevladujo~. • Morfostruktura obravnava vpliv geolo{ke sestave na izoblikovanost reliefa. Morfostrukturni podatki, kot so litolo{ka, tektonska in stratigrafska zgradba preu~evanega obmo~ja, obi~ajno pojasnjujejo izob­likovanost reliefnih oblik in so podlaga morfogenezi. • Morfodinamika nakazuje vlogo recentnih geomorfnih procesov, ki preoblikujejo relief v sedanjosti in so odraz sodobnih podnebnih, vodnih, pedolo{kih in tudi dru`benogeografskih razmer. • Morfokronologija opredeljuje reliefne oblike glede na ~as njihovega nastanka. Ker se je veliko reliefnih oblik razvijalo skozi dalj{a ~asovna obdobja in je njihovo starost te`ko ugotoviti, so na geomorfolo{­kih zemljevidih morfokronolo{ke vsebine razmeroma redko prikazane. Natek (1983) meni, da je najpomembnej{a naloga splo{nega geomorfolo{kega zemljevida inven­tarizacija in klasifikacija reliefnih oblik, zato smo veliko pozornosti namenili morfografski in morfogenetski reliefni analizi. Z vidika geomorfolo{ke dedi{~ine in njenega vrednotenja je najpomembnej{i nastanek Slika 6: Nekatere reliefne oblike so velike ve~ kilometrov … Slika 7: … druge pa le nekaj centimetrov. reliefnih oblik, zato na{ zemljevid geomorfolo{kih enot temelji zlasti na morfogenezi ter z njo tesno pove­zanima morfodinamiko in morfokronologijo. Kartiranju je sledilo vrednotenje reliefnih oblik po bolj ali manj zaokro`enih geomorfolo{kih enotah. Navajamo koncept vrednotenja geomorfolo{kih in nekaterih drugih naravnih vrednot, kot ga dolo~ata Zakon o ohranjanju narave (2004) ter Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (2002). Merila za dolo~itev geomorfolo{kih vrednot v zakonodajnih aktih niso natan~no dolo~ena, niti niso v celoti skladna med seboj. V trenutno veljavnih zakonih niso merila nikjer podrobneje opredeljena, zato so ve~krat podvr-`ena subjektivnim razlagam in interpretacijam ali pa jih za to pristojne naravovarstvene ustanove sploh ne uporabljajo. Po Uredbi o zvrsteh naravnih vrednot (2002) so povr{inske geomorfolo{ke naravne vrednote deli narave, ki so z vidika zemeljskega povr{ja izjemni, tipi~ni, kompleksno povezani, ohranjeni, redki ozi­roma znanstvenoraziskovalno ali pri~evalno pomembni. Manjkajo ustaljena merila, s katerimi bi lahko kolikor mogo~e objektivno ovrednotili tako posamez­ne naravne znamenitosti kot tudi prvobitno in kulturno pokrajino. Valorizacijo naravnih znamenitosti in delov pokrajine je mogo~e izvesti {ele na podlagi izdelanih in enotnih meril (Peterlin in Sedej 1965). Zavedamo se, da je sistematiziranje tako {irokega pojma, kot je geomorfolo{ka dedi{~ina, zelo te`av-no in v mnogih pogledih subjektivno. Ker zlasti geomorfolo{ka dedi{~ina izkazuje najve~jo pestrost oblik, so potrebna podrobnej{a merila vrednotenja. Zasnovana morajo biti specifi~no, upo{tevaje svojske pote­ze posamezne zvrsti. ^e so pri drevesni dedi{~ini klju~na merila dimenzije objekta ([mid Hribar 2008), so pri geomorfolo{ki dedi{~ini to lahko morfologija (oblikovanost), slikovitost ali redkost pojavljanja. ^eprav je podro~je te`ko izmerljivo in primerljivo, je za varstvo narave pomembno, saj se lahko le tako izvije iz ozkih okvirov ljubiteljstva in (izbruhov) ~ustev. Predlogov, kako pripisati vrednost razli~nim prvinam geomorfolo{ke dedi{~ine, je veliko. Metode, ki jih je uporabil in primerjal Erharti~ (2010a), temeljijo na razli~nih merilih. Vsem so skupne redkost, tipi~nost in celovitost oziroma ohranjenost pojava. Ostala merila, na primer ekolo{ka, znanstvena, izo­bra`evalna, kulturna vrednost, se razlikujejo od metode do metode in so odvisna od namena oziroma cilja raziskave (Reynard in sodelavci 2007). Sprva so metode za vrednotenje geomorfolo{ke dedi{~i­ne temeljile zlasti na znanstvenih kriterijih (Rivas in sodelavci 1997; Bruschi in Cendrero 2005; Coratza in Giusti 2005; Serrano in Gonzáles-Trueba 2005), saj so bile zgolj podpora inventarizaciji dedi{~ine in presoji vplivov na okolje (Reynard in sodelavci 2007). Z novimi pristopi v znanosti, zavedanjem pomena ne`ive narave, ozave{~anjem prebivalstva in prevrednotenjem turizma, se je pove~alo tudi povpra{e­vanje po tako imenovanem geoturizmu (Zorn, Erharti~ in Komac 2009), turizmu, ki temelji na geolo{ki in geomorfolo{ki dedi{~ini oziroma na njenem obiskovanju, spoznavanju in razumevanju. Zato natan~­na analiza geomorfolo{ke dedi{~ine zahteva celosten pristop, v katerega morajo biti poleg naravoslovnih vklju~eni tudi dru`beni in upravljavski vidiki. Erharti~ (2010a) ugotavlja, da je izbor metode vrednotenja odvisen od ciljev raziskave. Prav tako je od njih odvisna morebitna obte`itev posameznih meril vrednotenja. ^eprav je za varstvo narave treba ve~jo te`o pripisati znanstvenim in upravljavskim vidikom, se pri obte`evanju sre~amo tudi s subjek­tivnimi odlo~itvami posameznika, strokovnjaka, ki posamezna merila vrednotenja obte`i glede na lastno dojemanje tematike. Za celovito obravnavo je nujno dodati {e dru`beno komponento oziroma kulturno vrednost. Izku{nje ka`ejo, da so objekti geomorfolo{ke dedi{~ine pogosto brez posebne kulturne vred­nosti ali pa je le-ta majhna, zato je treba to merilo vrednotenja obravnavati druga~e in ga obte`iti, ~e je kulturna komponenta pojava pomembna za raziskavo. Dober primer je vrednotenje za ugotavljanje turisti~nega potenciala, medtem ko na drugi strani menimo, da kulturna vrednost pri naravovarstvenem vrednotenju reliefnih oblik oziroma geomorfolo{kih enot neposeljenega visokogorskega sveta ni bis-tvena. Strinjamo se s trditvijo Natka (2011), da je kulturna vrednost pojavov odvisna od bli`ine poselitve in infrastrukture ter vidnosti pojava. Slika 8: Geomorfolo{ki zemljevid dela Kaninskega pogorja v merilu 1 : 500 (Kunaver 1983). P Navedena merila je pogosto te`ko kvantificirati, saj imamo opravka tudi z notranjimi (intrinzi~nimi), neotipljivimi, duhovnimi in drugimi vrednotami (Erharti~ 2007), ki ne temeljijo le na strokovnem pozna­vanju in iz tega izhajajo~i presoji strokovnjaka. Na~eloma velja, da je objekt toliko bolj pomemben, kolikor ve~ to~k dose`e glede na postavljena merila. Za vrednotenje reliefnih oblik v Dolini Triglavskih jezer smo izbrali {vicarsko metodo (Reynard in sodelavci 2007), ki je med vsemi najpreprostej{a, saj je namenjena tako {tudentom in raziskovalcem kot naravovarstveni stroki. Njena prednost so poenostavljena merila vrednotenja, ki ne zahtevajo spe­cifi~nih podatkov o posameznih oblikah, kot je to pri portugalski metodi in metodi merjenja turisti~nega potenciala. [vicarska metoda zajema osrednja oziroma znanstvena merila vrednotenja in jih kombinira z do-datnimi merili. Znanstvena merila vrednotenja temeljijo na redkosti pojava, tipi~nosti, celovitosti in paleogeografski vrednosti (preglednica 2). Zadnje merilo je dodano, da se poudari navezanost pojava ali oblike na Zemljo in podnebje v preteklih obdobjih. Dodatna merila vrednotenja se nana{ajo na ekolo{ko, estetsko, kulturno in ekonomsko vrednost pojavov in oblik. Zaradi izrazite multidisciplinarnosti nekaterih meril ta del vrednotenja temelji na poe­nostavljenih kriterijih. Njihov namen je zgolj osvetliti mo`ne povezave med geomorfolo{ko dedi{~ino, `ivo naravo in dru`bo. V ekolo{ko vrednost so vklju~ena tudi obstoje~a varovana in zavarovana obmo~­ja. Najbolj subjektivno, estetsko merilo vsebuje preprosta kriterija: vidnost objekta in zaznavanje pokrajine, pri ~emer je vi{ja vrednost pripisana bolj pestrim, razgibanim lokacijam z veliko reliefno energijo. Kulturna merila vrednotenja sestavljajo {tirje kriteriji: verska, zgodovinska, umetni{ko-literarna in »geozgodovin-ska« pomembnost (vloga posameznega objekta pri razvoju znanosti o Zemlji). Kot ekonomsko merilo so v {vicarski metodi upo{tevani le dejanski prihodki na ra~un obravnavanega objekta dedi{~ine. Ker predvidevamo, da sta kulturna in ekonomska vrednost posameznih reliefnih enot v Dolini Triglavskih jezer izredno majhni, smo kriterija zdru`ili in namesto njiju dodali kriterij dostopnost, ki je lahko pomem­ben za nadaljnje delo pri na~rtovanju u~nih poti, interpretaciji reliefnih oblik in podobnem. Skupna vrednost, ki je povzetek osrednjih in dodatnih meril vrednotenja, je podana opisno. Lo~eno ji sledi izobra`evalna vrednost, ki je prav tako podana opisno, saj ima lahko objekt veliko izobra`evalno vrednost ne glede na to, ali je dobro viden ali pa so ga geomorfni procesi `e spremenili oziroma odstranili. Merila med seboj niso primerljiva, saj osvetljujejo naravne pojave z ve~ povsem razli~nih zornih kotov, na primer s frekvenco pojavljanja, z vidika morfolo{kih zna~ilnosti, ekolo{kega vidika, kompleksnosti, dojemanja, odnosa do okolice, pri~evalnosti (Skoberne 2010). Med analiziranimi metodami predvide­va izra~un skupne vrednosti pojava le portugalska metoda. [vicarska meril vrednotenja ne me{a med seboj, saj je tako zagotovljena ve~ja transparentnost postopka (Reynard in sodelavci 2007). Zaradi lo~e­vanja meril {vicarska metoda ne predvideva niti obte`evanja posameznih meril s ponderji. Visokogorski ledeni{ko-kra{ki relief, ki prevladuje v Dolini Triglavskih jezer, z zastopanostjo drob­nih kra{kih pa tudi ledeni{kih in periglacialnih oblik, skupaj z velikimi mezo-in makroreliefnimi oblikami predstavlja precej{njo te`avo, ~e ga `elimo ustrezno kartografsko prikazati (Kunaver 1986). Pri tem se zastavljata vpra{anji, kaj je za geomorfolo{ko podobo nekega obmo~ja pomembno in katere oblike so pomembne za varstvo narave. Izku{nje ka`ejo, da so bolj kot posamezne oblike pomembna obmo~ja, kjer najdemo izjemne, tipi~ne, redke ali kompleksne reliefne oblike in imajo te velik ekolo{ki ali kultur­ni pomen. Zato in zaradi nere{ljive zagate, kako kartografsko prikazati vse oblike razli~nih velikosti, smo se odlo~ili za vrednotenje po prostorskih enotah. Kunaver (1986) jih imenuje geomorfolo{ki pojavni kom­pleksi. Preu~evano obmo~je smo glede na morfogenetske pokrajinsko-reliefne dejavnike razdelili na 17 enot. Ene od njih, to je Kosmate la{te, nismo podrobneje pregledali, saj je nedostopna. Kljub temu je zajeto v analizo, saj `e ima status naravne vrednote. Ni dvoma, da bi bilo lahko {tevilo enot {e ve~je, ~e bi `eleli tipe povr{ja prikazati v ve~jem merilu. Nastal je izrazito sinteti~ni zemljevid, ki prikazuje geo­morfolo{ke pokrajinske (pokrajinskoekolo{ke) enote. Za vsako enoto smo pripravili »vizitko ovrednotenih enot« (evaluation card; Reynard in sodelav­ci 2007), razdeljeno na {est podenot. Dejansko (numeri~no) vrednotenje je v tretjem in ~etrtem delu vizitke. Vsakemu merilu vrednotenja smo nato pripisali vrednost med 0 (brez vrednosti) in 1 (zelo visoka vrednost). Vizitka ovrednotenih enot vsebuje naslednje zvrsti podatkov: 1. splo{ni podatki: ime enote, lokacija, povr{ina, 2. opis reliefnih oblik: dominantna oblika, druge oblike, 3. znanstvena vrednost: redkost, tipi~nost, celovitost, paleogeografska vrednost, 4. dodatna vrednost: ekolo{ka, estetska, kulturna in gospodarska vrednost, dostopnost, 5. sinteza: skupna vrednost, izobra`evalna vrednost, ogro`enost, upravljavski ukrepi, 6. naravovarstveni ukrepi: predlog za uvrstitev med naravno vrednoto ali zavarovano obmo~je. Z vrednotenjem reliefnih oblik oziroma reliefnih enot v Dolini Triglavskih jezer smo opredelili geomor­folo{ko najvrednej{e dele narave oziroma geomorfolo{ko dedi{~ino. Vrednotenje je prikazano tabelari~no, grafi~no in kartografsko, slednje kot zemljevid geomorfolo{ke dedi{~ine. 5 GEODIVERZITETA IN GEOMORFOLO[KA DEDI[^INA 5.1 GEODIVERZITETA Po mnenju Sacksa (2002) v svetu globalizacije ni dovolj zgolj strpnost do razlik, ampak bi morali razli~nost spo{tovati, pa naj gre za versko, kulturno ali naravno. V zadnjih dveh desetletjih je bila te`nja po opisovanju in vrednotenju pestrosti najmo~nej{a na podro~ju biologije, kjer je nara{~ala zaskrblje­nost zaradi izumiranja vrst in izgube njihovih habitatov, kar je privedlo do nekaterih mednarodnih sporazumov. Od konference v Rio de Janeiru in nastanka Konvencije o biolo{ki raznovrstnosti leta 1992 je bilo ohranjanju biodiverzitete namenjene precej pozornosti na vseh ravneh ~love{ke dru`be (Erhar-ti~ 2007). ^eprav se varovanje geolo{ke in geomorfolo{ke dedi{~ine ponekod izvaja `e ve~ kot stoletje, so danes {tevilne naravovarstvene organizacije {e vedno usmerjene predvsem v varstvo `ivalskih in rast­linskih vrst ter njihovih habitatov. Izraz »varstvo narave« se pogosto uporablja kot sopomenka za varstvo `ivali in rastlin. Ready je tovrstno dogajanje povzel s trditvijo: »… Diverziteta v naravi je pogosto vzeta kot diverziteta `ive narave …« (Hribar 2009). Pristojne slu`be poudarjajo potrebo po varovanju biodi­verzitete, ob tem pa zapostavljajo relief in mati~no podlago, torej geolo{ke, geomorfolo{ke in hidrolo{ke pojave, ki so temelj `ivljenja na Zemlji (Erharti~ 2007). V varstvo narave vpeti geologi in geomorfologi so v devetdesetih letih prej{njega stoletja za opiso­vanje pestrosti ne`ive narave za~eli uporabljati izraz geodiverziteta. Kdo ga je uporabil prvi, ni znano. Zelo verjetno je, da ga je ve~ znanstvenikov skovalo neodvisno, kot nekak{no dvojnico izraza »biodi­verziteta«. Prvi primeri njegove rabe so bili zabele`eni na Tasmaniji v Avstraliji. Dandanes je izraz na podro~ju ohranjanja narave na Tasmaniji dobro uveljavljen (Gray 2004). Poro~ilo Avstralske komisije za dedi{~ino (Australian Heritage Commission) iz leta 2002 geodiverziteto definira kot »… naravni raz­pon (pestrost) geolo{kih (kamnine, minerali, fosili), geomorfolo{kih (reliefne oblike, procesi) in pedolo{kih zna~ilnosti. Geodiverziteta zajema njihovo zbiranje, (so)odvisnost, lastni{tvo, interpretacijo in sistema­tizacijo …« (medmre`je 1). Podobna je definicija angle{kih strokovnjakov, le da vklju~uje tudi ljudi in kulturo: »… Je povezava med ljudmi, pokrajino in kulturo; je raznolikost geolo{kih in geomorfolo{kih okolij, pojavov in procesov, ki so oblikovali (neko) pokrajino, relief, kamnine, skale, minerale, fosile in prst, ki predstavljajo okvir za `ivljenje na Zemlji…« (Gray 2004, 7). Preprostej{a definicija bi se lahko glasila: »Geodiverziteta je pestrost in kompleksna povezanost geolo{kih ter geomorfolo{kih pojavov in procesov ter prsti na dolo~enem obmo~ju …« (Erharti~ 2007, 60). [e enostavneje jo lahko opredelimo kot pestrost ne`ive narave. Slika 10: Ravni biodiverzitete in geodiverzitete. Ne`ivi deli narave imajo znatno vrednost v ve~ pogledih, pri ~emer je geodiverziteta na motnje vsaj tako ob~utljiva kot biodiverziteta. [e ve~, »… biodiverziteta je odvisna od geodiverzitete …« (Shar-ples 2002, 1), tako da uspe{no ohranjanje narave zahteva zdru`itev varstva `ive in ne`ive narave. Stanley (2000 in 2002, citirano po Grayu 2004) gre celo tako dale~, da trdi, da je biodiverziteta del geodiverzitete. V Veliki Britaniji namesto izraza geodiverziteta uporabljajo izraz geoconservation (šohranjanje zemeljske dedi{~ine’), ki pa je manj natan~en in prakti~en, saj ga je mo`no razumeti {ir-{e, kot da vklju~uje tudi biolo{ke sestavine Zemlje. V skandinavskih de`elah so izraz geodiverziteta sprejeli v politiko ohranjanja narave `e leta 1996. Opredeljujejo ga kot »… kompleksne oblike trdne podlage, nekompaktnega povr{ja, zemeljskih oblik in procesov, ki sestavljajo zemeljsko povr{je … Geodiverziteta je lahko pojmovana kot diverziteta geo­lo{kih in geomorfolo{kih pojavov na dolo~enem obmo~ju …« (Gray 2004). Kljub mnogim poskusom je izraz geodiverziteta v {tevilnih dr`avah, tudi Sloveniji, {e neuveljavljen, tako v izobra`evanju, med splo{no javnostjo kot tudi na upravljavski ravni. »Prevlado« biodiverzitete glede na geodiverziteto lahko ponazorimo tudi s pomo~jo spletnega brskalnika. ^e v Google vtipkamo besedo »biodiversity«, dobimo kar 33 milijonov zadetkov, medtem ko se za besedo »geodiversity« izpi-{e le okrog 38.800 zadetkov (medmre`je 2, stanje 22. 11. 2010). Stopnja geodiverzitete je odvisna od vrste, {tevil~nosti in intenzivnosti procesov v notranjosti Zem­lje (Jer{ek in Vidrih 2009) ter zunanjih, eksogenih sil: jakosti Sonca, te`nosti in vode. Slovenija ima visoko stopnjo geodiverzitete, saj je na majhnem obmo~ju zbranih izjemno veliko {te­vilo geolo{kih in geomorfolo{kih pojavov. Glavni dejavnik pestrosti je lega na stiku velikih evropskih makroregij: Alp, Dinarskega gorstva, Panonske ni`ine in Sredozemlja. Na povr{ju so zelo raznolike kam-nine. Sedimentne kamnine so iz razli~nih geolo{kih obdobij in zato izjemno pestre, zato so raznovrstne tudi prsti (Jer{ek in Vidrih 2009). Zelo razli~ne in pestre so tudi podnebne razmere, pogojene zlasti z odda­ljenostjo od morja, nadmorsko vi{ino in ekspozicijo. Vsi na{teti dejavniki se odra`ajo v veliki geodiverziteti obmo~ja. Zaradi velikega dele`a karbonatnih kamnin je geodiverziteta v Sloveniji morda najbogatej{a prav pri kra{kih oblikah. Kra{ki pojavi na slovenskem Krasu so tako izraziti in zna~ilni, da se je za tovrstna ozemlja izraz kras uveljavil tudi v mednarodni strokovni terminologiji (Slovenska kra{ka terminologija 1973). Geodiverziteta kra{kih oblik, tako na primorskem krasu, kot na krasu v visokogorju, je izjemna (Jer{ek in Vidrih 2009). »… Vrednotenje geodiverzitete ima izjemen pomen za dr`avo, ki naj bi usmerjala traj­nostni razvoj oziroma posege v prostor …« (Jer{ek in Vidrih 2009, 365). Pomembna je tudi za znanost, saj je u~ilnica v naravi, ne smemo pa spregledati niti njenega kulturnega in ekolo{kega pomena. Vse geodiverzitete seveda ni treba varovati, saj bi to zaradi potreb dru`be po uporabljanju nekate­rih virov lahko povzro~alo precej{nje probleme. Zato pa je treba izpostaviti, vrednotiti ter (s pravnimi ukrepi) zavarovati najpomembnej{e oziroma najvrednej{e dele ne`ive narave. Razlogov, zakaj vrednotiti geodiverziteto, je veliko; povzema jih Guthrie (2010): • ker nas oskrbuje s proizvodi in storitvami; • ker morajo vlade odlo~itve (zlasti za posege v prostor) sprejemati skladno s trajnostnim upravljanjem geodiverzitete; • ker daje ljudem zadovoljstvo, prina{a blaginjo; • ker njeno raziskovanje prispeva k napredku znanosti in gospodarstva; • ker je pomembna za usposabljanje naravoslovcev (geografov, geomorfologov, geologov); • ker je nenadomestljiv u~ni pripomo~ek pri izobra`evanju (u~ilnica v naravi); • ker kot dedi{~ina nima le estetske, kulturne, zgodovinske vrednosti za ~loveka, ampak za vsa `iva bitja. 5.2 VARSTVO NARAVE Ideje o varovanju narave so se pojavile, ko so se za~eli kazati prvi resni negativni u~inki ~loveko­vega delovanja, povezani s hitrim gospodarskim razvojem v dobi industrializacije. Prve varstvene korake so prehodili napredni posamezniki, ki so z opisovanjem naravnih lepot, opozarjanjem na njihovo ogro-`enost in javnimi pobudami za njihovo varovanje posku{ali obvarovati posamezne, posebej privla~ne dele narave (Berginc 2006). V dobrih sto letih se je prvotno nepovezana, na razgledane posameznike vezana ideja za~ela {iriti in povezovati, najprej na ravni posameznih dr`av, pozneje tudi na globalni ravni. Zna~ilno in po svoje paradoksalno je dejstvo, da je naravovarstvo svoje za~etke in pozneje najve~je vplive imelo prav tam, kjer je bila narava zaradi gospodarskega razvoja najbolj prizadeta. Gospodarska razvitost dru`be in raz­vitost naravovarstvene ideje sta se pokazali kot premo sorazmerno povezani (Berginc 2006): ve~ja kot je degradacija okolja, odzivnej{a je javna zavest. 5.2.1 ZAKONODAJNI OKVIR VARSTVA NARAVE Mednarodna prizadevanja za ohranjanje narave so se strnila leta 1992 s podpisom Konvencije o bio-lo{ki raznovrstnosti. Berginc (2006, 8) navaja, da je konvencija na globalni ravni »… prinesla tako pomembne obveznosti, da je s tem dozorel ~as za kasnej{o prenovitev in u~vrstitev ideje in ciljev var-stva narave …«. V ~as po osamosvojitvi Slovenije so bila vklju~ena tudi slovenska prizadevanja za prenovo varstva narave in vzpostavitev novega sistema, tako na vsebinskem kot organizacijskem podro~ju. Kot rezul-tat teh prizadevanj je nastal Zakon o ohranjanju narave, ki je bil sprejet leta 1999 in obse`neje dopolnjen leta 2004. Prvotni Zakon o varstvu narave (1970) je urejal varstvo narave kot celote z namenom zagotavlja­nja ustreznih naravnih razmer za `ivljenje in kulturno razvedrilo ~loveka. Varstvo narave se je izvajalo skladno z regionalnimi prostorskimi in urbanisti~nimi na~rti ter ukrepi, ki jih je dolo~al zakon. Zakonsko dolo~eni nameni varstva narave so bili: • vzdr`evanje naravnega ravnovesja ter smotrno izkori{~anje narave in naravnih dobrin, • ohranjanje zna~ilnih podob posameznih pokrajinskih predelov ter • zavarovanje naravnih znamenitosti in redkosti, ki imajo zaradi znanstvene in kulturno­izobra`evalne vrednosti ali posebnih lepot in rekreacijske vrednosti poseben dru`beni pomen. Glede na namen in predvideni pravni instrumentarij je utemeljena ugotovitev, da je bil to prvi nor-mativni poskus celovitega varovanja narave, ki ni temeljil le na konzervatorskem na~elu varstva, temve~ je varstvo temeljilo tudi na mehanizmih urejanja prostora (Berginc 2006). Naravne razmere za `ivlje­nje in kulturno razvedrilo ~loveka naj bi se zagotavljale z vzdr`evanjem naravnega ravnote`ja ter smotrnim izkori{~anjem narave in naravnih dobrin. Zna~ilno je, da Zakon o varstvu narave ni za`ivel ravno v delu, ki celovito ureja varstvo narave. Leta 1981 je Zakon o varstvu narave nadomestil Zakon o naravni in kulturni dedi{~ini, s ~igar uve­ljavitvijo je pod vplivom Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dedi{~ine pri{lo do splo{ne afirmacije izraza naravna dedi{~ina ter do celovite obravnave naravne in kulturne dedi{~ine v skup­nem zakonu (Berginc 2006, 10). Glede na to, da pojem naravna dedi{~ina zajema le tiste nepremi~nine, premi~nine in njihove skupine, obmo~ja ali posamezne dele narave, ki imajo kulturno, znanstveno, zgo­dovinsko ali estetsko vrednost za Slovenijo ali njena o`ja obmo~ja, je bil to korak nazaj od celovitega varstva narave, ki ga je uzakonjal Zakon o varstvu narave (Berginc 2006). S takim pristopom je bil iz pravnega in politi~nega ter posredno tudi iz gospodarskega in drugih sistemov izlo~en pojem narave v njeni sistemski in pojmovni celovitosti. V Zakonu o naravni in kulturni dedi{~ini (1981) je bila naravna dedi{~ina opredeljena kot prvina, ki jo sestavljajo geolo{ke tvorbe, nahajali{~a mineralov in fosilov, geomorfolo{ke oblike, povr{inski in pod-zemski kra{ki pojavi, soteske in tesni, ledeniki in oblike zaradi ledeni{kega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, mo~virja in barja, potoki in reke z obre`ji, morska obala … pa tudi kot krajinsko obmo~je, razgledi{~e, gorski vrh in podobno. Zaradi neustrezne ureditve v prostorski zakonodaji se je varstvo naravne dedi{~ine v praksi ure­sni~evalo v glavnem le z usmeritvami za varovanje v prostorskih planskih in izvedbenih aktih. Tiste dele naravne dedi{~ine, ki so imeli posebno kulturno, znanstveno, zgodovinsko ali estetsko vrednost, so po posebnem postopku razgla{ali za naravne znamenitosti. Po namenu in obliki so to lah­ko bili naravni spomeniki, naravni rezervati, narodni, regijski in krajinski parki, zavarovane rastlinske in `ivalske vrste ter spomeniki oblikovane narave. Z aktom o razglasitvi naravne dedi{~ine za naravno zna­menitost se je na dolo~enem obmo~ju narave vzpostavil poseben varstveni status, praviloma z namenom ohranitve obmo~ja v obstoje~em stanju oziroma omogo~anja naravnih procesov brez poseganja ~lo­veka. Obseg varstvenega statusa je bil dolo~en z varstvenimi re`imi, ki so se vzpostavili na zavarovanem obmo~ju. Leta 1993 je bil z Zakonom o varstvu okolja vzpostavljen nov celovit krovni sistem varstva okolja in tudi narave. Z njim so bila postavljena izhodi{~a in na~ela, ki posledi~no posegajo v urejanje okolj­skih problemov, izhajajo~ iz dejstva, da je sestavni del narave tudi ~lovek. Krovnost sistema se izra`a v tem, da zakon poleg varstva ~lovekovega okolja pred onesna`evanjem vseh vrst ureja tudi trajnost-no rabo in varstvo naravnih dobrin, kamor spadajo tudi naravne vrednote in biotska raznovrstnost (Berginc 2006). S tem je bil za~rtan tudi okvir za sistemsko ureditev podro~ja varstva narave, ki je bil postavljen z Zakonom o ohranjanju narave iz leta 1999. Zakon dolo~a ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z name-nom ohranjanja narave. Ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti so ukrepi, s katerimi se ureja varstvo prosto `ive~ih rastlinskih in `ivalskih vrst, vklju~no z njihovim genskim materialom ter njihovimi habitati in ekosistemi. Omogo~a trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti in zagotavlja ohranjanje naravnega ravnovesja. Sistem varstva naravnih vrednot je sistem, ki dolo~a postopke in na~ine pode­ljevanja statusa naravnih vrednot ter izvajanje njihovega varstva (Zakon o ohranjanju … 1999). Mnenja o ustreznosti zakona so deljena. Medtem ko eni trdijo, da je Zakon o ohranjanju narave »… v pravni red vnesel naj{ir{o mo`no pravno regulacijo tega podro~ja, kar jih je Slovenija kdajkoli ime-la …« (Berginc 2006, 8), mu drugi o~itajo {tevilne pomanjkljivosti. Po mnenju Gro{ljeve (2008) je analiza Zakona o ohranjanju narave (1999 in 2004) pokazala, da je zastavljen izrazito ekocentri~no in ne obrav­nava dveh klju~nih vlog ~loveka v povezavi z varstvom narave, to je ~loveka kot oblikovalca vrednot, ki dolo~ajo kaj in zakaj varujemo, in ~loveka kot sooblikovalca kakovosti prostora, ki ga varujemo. Po nje­nem mnenju je zakon dejansko izklju~il vsa merila, ki opredeljujejo ~lovekov odnos do narave, vklju~no z estetskim in do`ivljajskim, (po)krajino pa obravnava le v povezavi z biotsko raznovrstnostjo. Ustrez­na opredelitev ~lovekove vloge v varstvu narave je klju~na za njegovo uspe{nost pri ustanavljanju naravnih parkov in drugih varovanih obmo~ij in njihovem u~inkovitem upravljanju (Gro{elj 2008). 5.2.2 PODRO^JA VARSTVA NARAVE V grobem ravni varstva narave vsebinsko delimo na tri dele (Skoberne 2005; Miku{ 2006): • naravne znamenitosti (naravna dedi{~ina), • rastlinske in `ivalske vrste, • ekolo{ki sistemi (ekosistemi, habitatni tipi, (po)krajina). Za vse na{tete skupine – podro~ja varstva narave – obstajajo ukrepi, s katerimi sku{amo dose~i varstvo posebnih delov narave. V preglednici 1 so prikazani koraki, kako neka naravna znamenitost, ekolo{ki sistem, rastlinska ali `ivalska vrsta postane prepoznavna, kako jo vrednotimo, kako pridobi prav­ni status in je varovana z najustreznej{im ukrepom varovanja. Najbolj raz{irjen ukrep varstva narave je zavarovanje. Predstavljena zasnova varstva narave izhaja iz varovalnih potreb in z njimi povezanega varovalne­ga vrednotenja ob pomo~i naravovarstvenih kriterijev. Namenjena je prepoznavanju in strokovnemu ovrednotenju vrednih delov narave do pridobitve pravnega statusa in njihovega varovanja z ustreznimi varstvenimi ukrepi. Preglednica 1: Podro~ja varstva narave: od prepoznavanja vrednih delov narave do ukrepov njihovega varstva (prirejeno po Skoberne 2005; Miku{ 2006). Predmet varovanja Prepoznavanje Vrednotenje Pravni status Pravni ukrep naravne znamenitosti evidentiranje merila vrednotenja: naravne vrednote zavarovanje: • izjemnost zavarovana obmo~ja: • tipi~nost • narodni park, • kompleksna • regijski park, povezanost • krajinski park, • ohranjenost • strogi naravni rezervat, • redkost • naravni rezervat, • ekosistemska • naravni spomenik pomembnost pogodbeno varstvo, • znanstvenorazisko­ skrbni{tvo, za~asno valna pomembnost zavarovanje, obnovitev • pri~evalna pomembnost rastlinske in `ivalske seznami vrst, opredelitev ogro`enosti: ogro`ene vrste • prepoved uni~evanja vrste podatki o pojavljanju, • ranljiv takson, • zavarovane vrste • omejitev trgovanja raz{irjenosti izumrl, … • ekolo{ko pomembna • omejeno izkori{~anje obmo~ja • posebna varstvena obmo~ja (Natura 2000) ekolo{ki sistemi kartiranje habitatnih merila vrednotenja habitatni tipi zavarovanje: (ekosistemi, habitatni tipov habitatnih tipov • ekolo{ko pomembna zavarovana obmo~ja: tipi, krajina …) obmo~ja • narodni park, • posebna varstvena • regijski park, obmo~ja (Natura 2000) • krajinski park, • strogi naravni rezervat, • naravni rezervat, • naravni spomenik pogodbeno varstvo, skrbni{tvo, za~asno zavarovanje, obnovitev 5.3 NARAVNE VREDNOTE Slovar slovenskega knji`nega jezika (1994) besedo vrednota razlaga kot nekaj, »~emur prizna­va kdo veliko na~elno vrednost in mu zato daje prednost …«. Vrednoto dolo~amo z vrednotenjem, pri ~emer razli~nim stvarem pripi{emo dolo~eno vrednost. S tem nekatere stvari postanejo vrednej{e, pomembnej{e in bolj `elene od drugih. Re~emo lahko torej, da je vrednota nekaj, kar v dolo~enem ~asu zaradi posebnih lastnosti prepoznamo kot pomembnej{e in zaradi tega vrednej{e. Ker pa se dru`­ba s~asoma razvija in spreminja, z njo pa se spreminjajo tudi merila, se spreminjajo tudi vrednote ([mid Hribar 2008). Naravna dedi{~ina je tisti del narave, »… katerega dru`ba dolo~enega kraja in ~asa spozna za vred­noto …« (Inventar najpomembnej{e … 1988). Zakon o ohranjanju narave iz leta 1999 je odpravil izraz naravna dedi{~ina in vpeljal novega, naravna vrednota. Po tem zakonu »… naravne vrednote obsega­jo vso naravno dedi{~ino na obmo~ju Republike Slovenije …« (Zakon o ohranjanju … 2004) in so poleg »… redkih, dragocenih ali znamenitih naravnih pojavov tudi drugi vredni pojavi, sestavine oziroma deli `ive ali ne`ive narave, naravna obmo~ja ali deli naravnih obmo~ij, ekosistemi, krajina ali oblikovana nara­va …« (Zakon o ohranjanju … 2004). V tujini se je za geomorfolo{ko dedi{~ino uveljavil izraz geomorphosite, ki ga Panizza (2001, 4) defini­ra kot »geomorfolo{ko obliko, kateri lahko pripi{emo vrednost«. Ne glede na to, da se izrazi spreminjajo, deli narave, ki so bili kot taki prepoznani, ostajajo isti. Bistveno je, da vsebujejo posebne vrednostne lastnosti (Berginc 2006). Ker se vrednostne lastnosti nana{ajo na razli~ne sestavine narave, so vrednote na podlagi zna~il­nosti naravnih pojavov in oblik opredeljene po zvrsteh (Uredba o zvrsteh … 2002): • povr{inska geomorfolo{ka naravna vrednota, • podzemeljska geomorfolo{ka naravna vrednota, • geolo{ka naravna vrednota, • hidrolo{ka naravna vrednota, • botani~na naravna vrednota, • zoolo{ka naravna vrednota, • ekosistemska naravna vrednota, • drevesna naravna vrednota, • oblikovana naravna vrednota in • krajinska vrednota. Uredba obravnava minerale in fosile kot lo~eni zvrsti ter dolo~a na~in opredeljevanja naravnih vred-not po zvrsteh, merila vrednotenja, podrobnej{e kriterije za razvrstitev naravnih vrednot na naravne vrednote dr`avnega ali lokalnega pomena, varstvene in razvojne usmeritve ter druga pravila ravnanja za varstvo naravnih vrednot (Uredba o zvrsteh … 2002). Med desetimi zvrstmi naravnih vrednot, ki jih opredeljuje zakonodaja, prve {tiri, delno pa tudi zad­nja, ustrezajo pojmu geodiverziteta: povr{inska geomorfolo{ka naravna vrednota, podzemeljska geomorfolo{ka, geolo{ka in hidrolo{ka naravna vrednota ter krajinska vrednota. V nadaljevanju je kot posebna zvrst dodana {e kategorija minerali in fosili, ki je vklju~ena kot del pestrosti ne`ive narave. Gleda-no {ir{e geodiverziteta obsega tudi preostale naravne vrednote, saj predstavlja podlago za biodiverziteto. Ker gre zlasti pri ne`ivih naravnih vrednotah pogosto za me{anje zvrsti, v publikaciji povr{insko in podzemeljsko geomorfolo{ko ter hidrolo{ko naravno vrednoto obravnavamo skupaj, kot celoto, in jo ime­nujemo geomorfolo{ka dedi{~ina oziroma vrednota. Zakonodaja jo definira precej ohlapno, kot z vidika ekosistemske 6% oblikovane 1% zoolo{ke 2% drevesne 14 % botani~ne 4% hidrolo{ke 10 % geolo{ke 4% Slika 11: Naravne vrednote v Sloveniji po zvrsteh (medmre`je 3). zemeljskega povr{ja izjemen, tipi~en, kompleksno povezan, ohranjen, redek, znanstvenoraziskovalno ali pri~evalno pomemben del narave, ki se »… v naravi pojavlja zlasti kot kra{ka povr{inska oblika, jama, brezno, ledeni{ka reliefna oblika, re~no-denudacijska oblika, poligenetska reliefna oblika, obalna relief-na oblika, reka, potok, jezero, morje, del reke, potoka, jezera ali morja, ledenik, izvir, slapi{~e ali slap …« (Uredba o zvrsteh … 2002). V Sloveniji je okrog 19.000 naravnih vrednot (medmre`je 3). Iz slike 11 je razvidno, da je med njimi dale~ najve~ (polovica) jam (podzemeljska geomorfolo{ka naravna vrednota), saj so po Zakonu o var-stvu podzemnih jam (2004) vse kra{ke jame naravne vrednote dr`avnega pomena. Zaradi razmeroma dobro ohranjenih gozdov in njihove prostorske razprostranjenosti v Sloveniji je razumljivo tudi veliko {tevilo drevesnih naravnih vrednot. 5.4 VREDNOTENJE NARAVE V naravi je vse povezano in enako pomembno, ljudje pa v njej zaznavamo materialne ali nemate­rialne vrednote. Vrednotenje je osebno in odvisno od zavesti ter znanja posameznika in celotne dru`be (Hlad 2002), zato se pogled na vrednote, tudi v naravi, vseskozi spreminja (Skoberne 1988). Problem vrednotenja narave in naravnih vrednot je v tem, da je, ob upo{tevanju vseh meril, skorajda nemogo~e izklju~iti subjektivno komponento. Zmotno je tudi prepri~anje nekaterih naravovarstvenih gibanj, da je dobro vse, kar je naravno. Narav­ni pojavi, kot so naravne nesre~e, po ~lovekovi presoji zagotovo niso nekaj dobrega. ^lovekova odlo~itev je, ali so naravni pojavi zanj indiferentne, intrinzi~ne ali instrumentalne vrednote. ^lovek jim torej podeli status (vrednote), ne pa tudi kakovosti. Z vrednotenjem dolo~eni pojavi pridobijo poseben pomen za ~loveka in dru`bo; postanejo vrednote, ker jih nekdo tako vrednoti (Kirn 2004, 174–175). Dolo~ena relief-na oblika postane geomorfolo{ki vir oziroma geomorfolo{ka naravna vrednota le, ~e ima tudi socialno komponento, ~e jo geomorfolo{ka in/ali naravovarstvena stroka prepoznata kot vrednoto in ji slednja podeli status vrednote. [tevilni avtorji so naravne vrednote glede na izhodi{~a in problematiko razli~no opredeljevali. Vred-note so vse tisto, ~emur priznavamo veliko na~elno vrednost in posledi~no tudi dolo~eno prednost. Po Kirnu (2004) lahko naravnim razmeram oziroma oblikam dolo~ene vrednosti dodeli {ele ~lovek. Na na{e ravnanje z naravo in okoljem vpliva okoljska zavest in vzpostavljen sistem vrednot – katere vrednote vidimo, prepoznamo v naravi, oziroma {ir{e, v okolju (Kirn 2004). Delitev na intrinzi~ne in instrumentalne vrednote je splo{na in {ir{e uporabna, ~eprav je treba upo-{tevati dejstvo, da se v realnem svetu prepletajo. Med instrumentalne vrednote uvr{~amo kulturne, estetske, funkcijske, raziskovalne in izobra`evalne ter ekonomske, medtem ko so intrinzi~ne vrednota sama po sebi in ne zaradi svoje neposredne uporabne vrednosti (Gray 2004). Prepoznavanje socialno-ekonomskih (instrumentalnih) vrednot varovanih obmo~ij pomeni, da vars-tvo naravnih vrednot, biolo{ke raznovrstnosti ni samo stro{ek, ampak tudi nova razvojna prilo`nost (Erharti~ 2007). Pri vrednotenju naravne dedi{~ine se sicer pojavijo {tevilne te`ave, ker ta ni predmet klasi~nih tr`nih odnosov, torej ponudbe in povpra{evanja, saj se na trgu ne pojavlja kot blago. Ker pa imajo naravna dedi{~ina, naravne vrednote, biolo{ka raznovrstnost, ekosistemske storitve svojo ceno, je primerno vrednotenje po koristih, ki jih narava nudi. V tr`enju turisti~ne, rekreacijske vloge varova­nih obmo~ij se razkriva prilo`nost za prebivalce (za)varovanih obmo~ij. Vendar je turisti~no-rekreacijska, torej instrumentalna (socialno-ekonomska) vrednota nekega pojava omogo~ena in povezana z intrin-zi~no vrednoto celotnega obmo~ja, okoljskega vira. Pri sonaravno zasnovanem pristopu upravljanja varovanih obmo~ij in okoljskih virov je treba nenehno ohranjati ravnovesje, da sama dejavnost, povezana z instrumentalno vrednoto, ne ogrozi intrinzi~ne vrednote (Kirn 2004). Pri sonaravnem uprav­ljanju torej intrinzi~no pogosto (ne pa v vseh primerih!) ne izklju~uje instrumentalnega. Ohranjanje naravnih vrednot in njihova sonaravna raba omogo~a dolo~en prihodek, zaposlitev lokalnega prebi­valstva. 5.4.1 VREDNOTE Vrednost narave so sku{ali opredeliti mnogi avtorji; tako je s~asoma nastala klasifikacija, ki deli vred­nosti narave na naslednje sestavne dele: • intrinzi~ne (eksisten~ne) vrednote, • kulturne vrednote, • estetske vrednote, • socialno-ekonomske vrednote, • funkcijske vrednote, • geosistemske vrednote, • znanstvenoraziskovalne in izobra`evalne vrednote. 5.4.1.1 Intrinzi~ne vrednote Intrinzi~ne vrednote se nana{ajo na eti~no prepri~anje, da so nekatere stvari (na primer geodi­verziteta) vrednote same po sebi in ne zaradi ne~esa ali nekoga (Gray 2004; Kirn 2004). Intrinzi~ne vrednote je najte`je dolo~iti in opisati, saj vsebujejo eti~ne in filozofske razse`nosti odnosa med naravo in dru`bo. Geodiverziteta je tako kot biolo{ka raznolikost intrinzi~na vrednota, vendar ima lahko za ~love­ka tudi zdravstveno, ekonomsko, spoznavno, izobra`evalno ali estetsko (instrumentalno) vrednost. Velja pa seveda tudi obratno: kar je instrumentalno vredno, je lahko, ne pa nujno, vredno tudi intrin-zi~no. Povezanost intrinzi~ne in instrumentalne vrednote lahko ponazorimo na primeru zavarovanih obmo~ij. Turisti~na in rekreacijska funkcija (instrumentalna vrednota) je sicer prilo`nost za prebivalce zavaro­vanega obmo~ja, a ne sme ogroziti naravne, kulturne, estetske in ekolo{ke vrednosti zavarovanega obmo~ja (intrinzi~ne vrednote). Zna~ilen primer je masovni turizem v Triglavskem narodnem parku (Vr-{i~, Pokljuka, Bohinj). ^lovekova odlo~itev je, kak{ne vrednote bo podelil posameznemu delu narave oziroma geomorfolo{ki dedi{~ini. ^e naravnim danostim priznamo intrinzi~no vrednost, pomeni, da jih ne smemo izrabljati (med »izrabo« spada tudi turizem, ne le golo fizi~no izkori{~anje v obliki kamno­loma gradbenega kamna ali hidroelektrarne) brez ustreznega moralnega razloga, ki odtehta slabost dejanja. Ker `ivimo od narave, jo moramo nujno tudi strokovno instrumentalno vrednotiti. 5.4.1.2 Kulturne vrednote Primerov kulturnih vrednot ni te`ko najti kjerkoli po svetu, naj gre za sodobne ali pretekle dru`be. Ker so ne`ive fizi~ne sestavine okolja tako ovrednotene, je seveda smotrno zavarovati celotno pokra­jino. Sem lahko spadajo tudi mitolo{ke razlage reliefnih oblik in naravnih pojavov (Poljanska baba), arheolo{ka nahajali{~a (Poto~ka zijalka, Ljubljansko barje), zgodovinski kraji (slap Savica) in duhovne vrednote (Triglav), saj so naravne danosti tiste, ki so pogojevale oziroma omogo~ile razvoj ~loveka. Reliefne oblike dajejo prostoru pe~at, identiteto, ga torej osmi{ljajo. ^lovek se nave`e na ta pro-stor, na pokrajino in se z njo poistoveti. Umestno se zdi vpra{anje, zakaj se mnogi slovenski klubi in dru{tva po svetu imenujejo Triglav, Planica in podobno, pa tudi, zakaj je v domala vsaki dvorani tovrst­nih ustanov na glavni steni osrednje dvorane upodobljeno Blejsko jezero z otokom in Triglavom v ozadju? Geomorfolo{ki pojavi (reliefne oblike) predstavljajo kuliso za na{e vsakdanje `ivljenje in vplivajo na splo-{no po~utje ter emocije; navdajajo nas z radostjo in navdihom. Dejstvo je, da imata tako Triglav kot Blejsko jezero pomembno vlogo pri identiteti slovenstva. Vsi imamo asociacije na pokrajino, saj spro`i odzive, spomine, ~ustva, ki so zelo osebna. Vsaka pokrajina je nekomu pomembna, naj gre za mestno sose­sko ali neokrnjeno naravo. Prav zato je lokalna skupnost tista, ki ceni pokrajino (reliefne oblike) in jo zna tudi ohranjati (Gray 2004). 5.4.1.3 Estetske vrednote Estetske vrednote geodiverzitete so bolj o~itne, saj se nana{ajo preprosto na videz oziroma vizual­ni u~inek (ter na druga ~utila), ki ga daje fizi~no okolje, torej reliefne oblike vseh vrst in dimenzij, od gorskih verig in sotesk do vrta~ in balvanov. [tevilni geomorfolo{ki pojavi, ki prebivalstvu in popotnikom zagotavljajo svojevrstno do`ivetje, imajo v sebi neko vrednost. ^lovekovo zaznavanje ceni raznolikost, kompleksnost, vzorce in lokalni zna~aj. Po mnenju Graya (2004, 82) je prispevek razli~nih tipov relief-nih oblik in bogastva povr{inskih detajlov k priljubljenosti turisti~nih obmo~ij mo~no podcenjen. Nekateri avtorji govorijo o amenity value (ljubka, privla~nostna vrednota), kjer navzo~nost naravnega pojava (re-liefne oblike) izbolj{a kakovost `ivljenja v nematerialnem smislu. Ta splo{na vrednost pokrajinske lepote (slikovite pokrajine) je pogosto glavni turisti~ni adut in del ogla{evalske kampanje nacionalnih turisti~­nih organizacij. Dozdaj{nji stacionarni turizem vedno bolj zamenjuje aktivno pre`ivljanje prostega ~asa (pohodni{tvo, kolesarstvo, vodni {porti). Za tak{ne rekreativne dejavnosti je potrebna svojska pokraji­na oziroma dolo~en relief in reliefne oblike (stene ali balvani za plezanje, reke z zadostnim padcem za raftanje ali vo`njo s kajakom). Britanska naravovarstvena vladna agencija English Nature navaja, da tako na psihi~no kot fizi~no zdravje ugodno vpliva bli`ina oziroma mo`nost dostopa do zanimivih in pestrih naravnih obmo~ij ter reliefnih oblik (Gray 2004, 81–82), na primer [marne gore, Mariborskega Pohorja. Na pestrost vpliva tudi gozdni rob. Pri tem ni nujno, da gre za izjemen ali redek pojav, eno od strokovnih meril vrednotenja je tudi tipi~nost. Od tod izhaja pobuda za ohranjanje pogostih, tipi~nih relief-nih oblik, na primer {oti{~ na [kotskem, Finskem ali Poljskem, krasa v Sloveniji ali na Kitajskem, kot splo{ne vrednote, ki pogosto izhaja iz lokalne in osebne ocene njene znanstvene in estetske vrednosti. Reliefne oblike kot pokrajinska prvina so nedvomno zapostavljene. Nenehno spreminjajo~a se nara­va je tista, ki prina{a veliko vizualno pestrost, zanimivost in estetsko vrednost. Estetska vrednost pojavov oziroma oblik prina{a tudi ekonomsko vrednost in dolo~a dru`beni status. Zna~ilne primere najdemo v mnogih dru`bah, kjer je ~lovek za dolo~ene pokrajinske atribute pripravljen pla~ati vrtoglave zneske, na primer za pogled iz hotelske sobe na morje. Lokacija na vrhu hriba pogosto pomeni ve~ kot samo topografsko okoli{~ino, saj je marsikje povezana z vi{jim polo`ajem na dru`beni lestvici. 5.4.1.4 Socialno-ekonomske (instrumentalne) vrednote Ekonomsko na~elo predpostavlja, da varstvo naravnih vrednot niso le stro{ki in omejitve, ampak tudi nove prilo`nosti, saj kakovostno okolje je oziroma postaja vedno ve~ja vrednota, ki jo je mogo~e tudi tr`iti. Gospodarska sfera je posku{ala izpostaviti finan~no vrednost vseh okoljskih prvin, vendar ima obi-lje geodiverzitete ve~ kot samo teoreti~no ekonomsko vrednost. Obi~ajna ekonomska klasifikacija se nana{a na nafto, premog, rudna bogastva, drage kamne in gradbeni material (vse je del geodiverzitete!), zanemarja pa se pomen prsti, reliefnih oblik in drugih narav­nih virov. Pri vrednotenju naravne dedi{~ine se pojavijo {tevilne te`ave, ker ni predmet klasi~nih tr`nih odnosov, temelje~ih na ponudbi in povpra{evanju, saj se na trgu ne pojavlja kot blago. Ker ima dedi{­~ina kljub temu svojo ceno, Winkler (2006) predlaga vrednotenje po koristih, ki jih dedi{~ina nudi. Govorimo o tako imenovanem »WTP-pristopu« (willingness to pay), ki razkriva, koliko je uporabnik pripravljen pla-~ati za »uporabo« dedi{~ine. Iz ekonomske teorije se je razvila vrsta okoljskih tehnik vrednotenja, s katerimi lahko izmerimo ekonomske vrednosti, temelje~e na WTP-pristopu. Najpomembnej{e med njimi so meto­da potovalnih stro{kov, ki temelji na potovalnih in ~asovnih stro{kih, hedonisti~na in kontingen~na metoda. V realnem svetu pogosto prihaja do prepletanja intrinzi~nih in instrumentalnih vrednot. Dolo~eno pokrajino, biotop, reliefno obliko, rastlinsko ali `ivalsko vrsto zavarujemo zaradi njene edinstvenosti, red-kosti, ogro`enosti, njene ekolo{ke in estetske vrednosti. Zavarovana obmo~ja so varstveni status dobila, ker se je v njih videlo bodisi izklju~no naravne vrednosti bodisi prepletanje naravnih in kulturnih vred­nosti. Obi~ajno nastane problem, kako naj ljudje na zavarovanem obmo~ju `ivijo, ne da bi to za njih same postalo breme in ovira. Prilo`nost za njihove prebivalce se je pokazala v tr`enju turisti~ne, rekrea­cijske vloge teh obmo~ij. Ta instrumentalna vrednota je omogo~ena in povezana prav z intrinzi~no vrednoto zavarovanega obmo~ja. Vendar je treba stalno bdeti nad tem, da ohranjamo krhko ravnovesje, da dejav­nost, povezana z instrumentalno vrednoto, ne ogrozi intrinzi~ne vrednote (Kirn 2004, 175). Nekaj, kar je intrinzi~no, ne izklju~uje mo`nosti, da je lahko za ~loveka hkrati tudi koristno in instrumentalno. Nika­kor ne smemo pozabiti u~inkov na zaposlovanje v lokalni skupnosti, ki jih prina{a geodiverziteta, zlasti na podro~ju turizma in rabe drugih (ne`ivih) naravnih virov (gradbeni kamen, premog, padec reke za pridobivanje energije). To razkriva pomemben prispevek geodiverzitete k lokalni ekonomiji. 5.4.1.5 Funkcijske vrednote Znotraj varstva narave se o njih le redko govori, ~etudi je vsem jasno, da imajo reliefne oblike, prst, sedimenti, in kamnine pomembno (funkcijsko) vlogo v sistemu okolja, tako fizi~nega kot biolo{kega. Gray (2004, 114) razlikuje dve podskupini funkcijskih vrednot: • funkcijska vrednost v smislu zagotavljanja nujno potrebne podlage, habitatov in abiotskih procesov, ki omogo~ajo fizikalne in ekolo{ke sisteme na povr{ju Zemlje in zato podpirajo biodiverziteto; • utilitaristi~ne (koristoljubne) vrednosti geodiverzitete ~love{ki dru`bi. Zemeljsko povr{je predstavlja temelje, na katerih gradimo razvoj in vse ~lovekove aktivnosti. To daje povr{ju funkcionalno in eko­nomsko vrednost. Svojska kombinacija reliefnih oblik, kamninske podlage in prsti narekuje, da so nekatera obmo~ja primerna za kmetijstvo, druga za izgradnjo letali{~a ali smu~i{~, tretja za izkori{~a­nje hidroenergije … K utilitaristi~ni vrednosti geodiverzitete lahko pri{tevamo tudi tla kot vir oziroma zalogo pitne vode ter njeno veliko samo~istilno sposobnost. ^eprav samo~i{~enje povsod po svetu poteka z istimi pro-cesi (adsorbcija, ionska izmenjava, mikrobna dekompozicija, razred~evanje), je njihov u~inek zelo razli~en. Na ob~utljivost onesna`evanja podtalnice namre~ bistveno vpliva debelina krovne plasti (prsti in sedi­mentov). Tanka krovna plast zagotavlja malo za{~ite pred povr{inskim, zlasti kmetijskim onesna`evanjem, medtem ko je debelej{a plast gline zelo u~inkovita pri prepre~evanju onesna`evanja. Vrednost take pla­sti – dela pestrosti ne`ive narave – pogosto ni niti (po)znana, kaj {ele cenjena (Gray 2004, 116). Nesporno je, da nas od svetovne lakote in pre`ivetja nasploh lo~i le nekaj decimetrov debela prstena odeja, ki je, tako kot voda, klju~na za `ivljenje na Zemlji. ^eprav je funkcijska vrednost geodiverzitete za `ivljenje ~loveka nesporna, ostajamo pri funkcijski vrednosti posamezne geomorfolo{ke dedi{~ine skepti~ni, saj so pri njih funkcijske vrednote potisnje­ne v ozadje. Deloma so izra`ene v ekonomskih in estetskih vrednotah. 5.4.1.6 Geosistemske vrednote Fizikalno okolje (geosistem) ima pomembno vlogo z zagotavljanjem raznolikih okolij, habitatov in substratov, ki so podlaga biodiverzitete. Kljub temu so ne`ive sestavine okolja med okoljevarstveniki pogosto zapostavljene. Abiotske sestavine dojemajo kot nespremenljivo kuliso, na kateri se razvijajo ekosistemi. Na drugi strani se del vrednosti geomorfolo{kih vrednot skriva ravno v hitrosti oziroma po~a­snosti procesov, s katerimi nastajajo. Zadeve pa se po~asi vendarle spreminjajo, saj se in`enirji in ekologi za~enjajo zavedati potrebe po razumevanju procesov in vzorcev fizikalnega okolja, ~e `elijo uspe{no upravljati procese in habitate. Med fizi~nimi dejavniki, ki vplivajo na biodiverziteto, sta poleg podnebnih in pedolo{kih dejavnikov najpomembnej{a nadmorska vi{ina in ekspozicija (na primer razli~no rastlinstvo na prisojnih in osoj­nih pobo~jih [marne gore). Izjemna pestrost `ivljenja na Zemlji se je z evolucijo prilagodila fizi~nemu okolju. Zato ima ta raznolik (geo)sistem funkcionalno vrednost tako za biolo{ke sisteme kot za biodiverzi­teto. Ob tem postaja jasno, da velika geodiverziteta praviloma vodi do velike biodiverzitete (Gray 2004, 126). Dober primer je Slovenija, »vro~a to~ka« biodiverzitete, za katero lahko trdimo, da je njena izjemna pestrost `ivega sveta posledica raznolike geodiverizete. 5.4.1.7 Znanstvenoraziskovalne in izobra`evalne vrednote Raziskovanje geolo{kih plasti je razkrilo ve~ milijard staro zgodovino Zemlje. Na podlagi reliefnih oblik lahko spoznamo preteklo geomorfno dogajanje, zato lahko z gotovostjo trdimo, da imajo kamnin-ski skladi veliko raziskovalno vrednost. Pojavila se je potreba po ohranjanju geolo{kih in geomorfolo{kih »zapisov« za izobra`evanje in prihodnje raziskave. Samo ohranjanje seveda ni dovolj, klju~na je ustrez­na interpretacija geodiverzitete. V ~asu podnebnih sprememb in ve~je pogostosti ekstremnih vremenskih pojavov tovrstne raziska­ve in izobra`evanje utegnejo postati {e bolj aktualni in pomembni. S preu~evanjem dinamike naravnih sistemov, kot so na primer reke in obale, bomo morda lahko napovedali, kako bodo procesi na kop­nem in na obali u~inkovali v prihodnosti, in se na te spremembe bolje pripravili. Raziskave bodo v pomo~ pri napovedovanju poplav in za{~iti pred njimi (Gray 2004). Za poznavanje vplivov dviga morske gla-dine je bistveno razumevanje recentnih obalnih procesov. Degradacija povr{ja in reliefnih oblik zmanj{uje na{o sposobnost raziskovanja abiotskih sestavin okolja in izobra`evanja o njih, kar vpliva na slab{e mo`nosti poznavanja razmer v prihodnosti in prila­gajanja nanje. Prihodnje raziskave lahko pomagajo razre{iti zdaj{nje globalne probleme, podpreti nove teorije in razvijati inovativne tehnike ali ideje, vendar le, ~e se bo ta geodiverziteta ohranila. Sedimenti, pa naj gre za jezera, {oti{~a, jamske sedimente ali led(enike), nosijo v sebi zapis pre­teklosti, bodisi za naravne procese ali za ~lovekove aktivnosti, ki so vplivale na okolje. Podatki niso dragoceni samo za rekonstrukcijo preteklosti, denimo preteklih vplivov ~loveka na okolje in nekdanje rabe tal, temve~ tudi za ocenjevanje sodobnih in prihodnjih dogajanj. Dolo~ene lokacije imajo lahko tudi zgodovinsko-ra­ziskovalno vrednost, saj je bil tam nek pojav prvi~ opisan, kot na primer v Sloveniji na kra{kem svetu. 5.4.2 VREDNOTENJE NARAVE V SLOVENIJI Zakon o varstvu kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti iz leta 1958 obravnava vse zava­rovane objekte enako, ne glede na njihovo pravo vrednost ali pomembnost. @e na prvi pogled je jasno, da slap na potoku Pr{jak ne more biti enak slapu Savice, ~eprav po na{i klasifikaciji oba spadata v ka­tegorijo naravnih vrednot. Zato so bile v {estdesetih letih prej{njega stoletja naravne znamenitosti glede na vrednost oziroma pomembnost razdeljene v tri razrede: • dr`avna ali mednarodna pomembnost, • republi{ka pomembnost in • lokalna pomembnost. Kriteriji za uvrstitev v enega od razredov so bili pri razli~nih kategorijah naravnih znamenitosti raz­li~ni, saj so neposredno navezani na zna~aj naravne znamenitosti in vzrok njenega zavarovanja (Peterlin in Sedej 1965). Eden prvih poskusov vrednotenja naravne dedi{~ine v Sloveniji se je nana{al na reko So~o in pro-jekt gradnje hidroelektrarne Kobarid (Peterlin in Sedej 1965; Oro`en Adami~ 1970). Medtem ko sta Peterlin in Sedej vrednotila izklju~no opisno, je Oro`en Adami~ uporabil preprosto metodo, s katero lahko {te-vil~no ponazorimo »vrednost« in s tem zmanj{amo subjektivni vpliv vrednotenja narave. Nastala je lista dejavnikov, ki jih je bilo mogo~e oceniti z dolo~eno mersko enoto. Naslednji poskus vrednotenja podaja Inventar najpomembnej{e naravne dedi{~ine Slovenije (1976, 1988 in 1991). Sprejeta so bila naslednja merila: • znanstvena vrednost, • izjemnost ali redkost, • zna~ilnost (tipi~nost), • kulturno-vzgojna vrednost, • ekolo{ka vrednost, • krajinsko-oblikovna vrednost, • rekreacijska vrednost, • ogro`enost. V dopolnitvah inventarja so se izgubili znanstvena in rekreacijska vrednost ter ogro`enost, dodana pa je bila kompleksnost pojavov (Inventar najpomembnej{e … 1988 in 1991). 5.4.2.1 Merila vrednotenja Tudi po novej{i, zdaj veljavni zakonodaji (Zakon o ohranjanju … 2004) ostaja vrednotenje narave in njenih delov v Sloveniji opisno, zelo subjektivno in prepu{~eno posamezniku. Merila vrednotenja (po-tencialnih naravnih vrednot) so: • izjemnost, • tipi~nost, • kompleksna povezanost, • ohranjenost, • redkost, • ekosistemska pomembnost, • znanstvenoraziskovalna pomembnost, • pri~evalna pomembnost. Omenjeni zakon ne podaja natan~nej{ih smernic za vrednotenje, pa~ pa podrobnej{e opise nek­danjih meril lahko najdemo v Inventarju najpomembnej{e naravne dedi{~ine Slovenije (1988, 23–26): Merilo izjemnost ocenjujemo primerjalno znotraj tipolo{ke skupine, glede na frekvenco pojavlja­nja, dimenzije ali druge zna~ilnosti. Obi~ajno primerjamo znotraj Slovenije, v posebnih primerih tudi {ir{e. • Absolutna redkost pojavljanja: O absolutni redkosti govorimo, kadar je v Sloveniji evidentiranih do pet objektov oziroma obmo~ij dolo~enega tipa. Ta {tevil~na meja je dogovorna. Kadar redkost pojavlja­nja presega obmo~je Slovenije, moramo pri vrednotenju vselej navesti {e geografsko enoto, na katero se obmo~je nana{a (na primer `vepleni izvir, nahajali{~e ~izlakita). • Relativna redkost pojavljanja: Relativna redkost se nana{a na manj{o, naravno zaokro`eno regional-no enoto Slovenije. Upo{tevamo jo pri objektih oziroma obmo~jih naravne dedi{~ine, ki se pojavljajo zunaj obmo~ja, na katerem se mno`i~no pojavljajo in/ali so zanj zna~ilni (na primer osameli kras v Halozah). • Izjemne razse`nosti: Ta vidik opredeljuje merske lastnosti naravne dedi{~ine. Z njim opredeljujemo naravno dedi{~ino izjemnih razse`nosti znotraj tipolo{ke skupine. Sem spadajo na primer najve~ja vi{ina, globina, dol`ina, prostornina, najvi{ja temperatura … V kategoriji izjemnost lahko lo~imo abso­lutno in relativno izjemnost (na primer ^epovanska dolina, Triglavska severna stena). • Izredna ali enkratna oblika: S tem merilom vrednotimo posebne oblike naravne dedi{~ine, po kate­rih odstopajo od obi~ajnih, ali pa je dolo~ena oblika posebno lepo razvita (na primer Veliki naravni most v Rakovem [kocjanu). Merilo tipi~nost oziroma zna~ilnost pride v po{tev za tiste objekte in/ali obmo~ja naravne dedi{­~ine, po katerih so v literaturi opisani dolo~eni naravni pojavi, pojavne oblike, procesi oziroma so zna~ilni ali zelo nazorno oblikovani primeri za dolo~en tip pojava ([kocjanske jame so na primer {olski primer ponora na kontaktnem krasu, Kaninski podi visokogorskega krasa, Cerkni{ko jezero presihajo~ega jezera). Merilo kompleksnost pojavov se nana{a ne splet objektov oziroma obmo~ij naravne dedi{~ine, saj ti mnogokrat nastopajo povezano in sestavljajo novo vrednoto. Nekaj posebnega je lahko njihovo prepletanje na enem samem obmo~ju (na primer v Regijskem parku [kocjanske jame so udornice, pono­ri, slapovi, jame, mrazi{~a) oziroma se objekti ali obmo~ja zdru`ujejo v ve~je, med seboj povezane enote. Vrednost takega kompleksnega obmo~ja je ve~ja kot se{tevek posameznih vrednot, zaradi pripadno­sti ve~ji enoti pa je vi{je vrednoten tudi posamezen objekt. Razlikujemo naslednje mo`nosti: • Kompleksni objekt naravne dedi{~ine: Na manj{em, prostorsko sklenjenem obmo~ju je ve~ med seboj povezanih naravnih pojavov oziroma njihovih pojavnih oblik (Muzej v naravi Divje jezero sestavljajo na primer jezero, podzemeljski izvir, prelom, rasti{~e ogro`enih rastlinskih vrst). Nobenega od teh poja­vov ne moremo izvzeti iz kompleksa in ga lo~eno obravnavati. • Kompleksno funkcionalno naravno obmo~je: Gre za ve~je sisteme, v katerih posamezne dele pove­zuje skupen nastanek (geneza). Najbolj pogosti so re~ni sistemi. Mo`nih je ve~ stopenj kompleksnih funkcionalnih naravnih obmo~ij. Lep primer za to je kra{ka Ljubljanica kot zaklju~en sistem, saj zdru-`uje manj{e celote (Planinsko polje, Rakov [kocjan), te pa posamezne objekte (jame, ponore, redka rasti{~a). Posamezne naravne pojave lahko obravnavamo posebej. Pri vrednotenju upo{tevamo funk-cionalno povezanost, pripadnost vi{jemu sistemu. • Kompleksna geografska naravna obmo~ja: Naravno obmo~je povezuje neka geografska enota, na primer Pohorje, Julijske Alpe. Objekti oziroma obmo~ja naravne dedi{~ine med seboj ve~inoma niso soodvisni, skupna je le topografska pripadnost (na primer slap [umik, nahajali{~e ~izlakita, Lovren{­ko barje, Sgermova smreka). Tudi v tem primeru velja, da je Pohorje ve~ja vrednota, ker je na njegovem obmo~ju slap [umik, slap pa je pomembnej{i, ker je na Pohorju. • Deli kompleksnih naravnih obmo~ij: Dele kompleksnih naravnih obmo~ij lahko obravnavamo pose-bej, vendar pri vrednotenju ne smemo pozabiti, da so del ve~je celote, kar jim pove~a vrednostno oceno. Med merila kompleksnosti pojavov velja uvrstiti tudi povezanost med naravnimi in kulturnimi vred­notami (na primer [kocjanske jame, Ajdovska deklica), saj ima ta klju~ni pomen pri (za)varovanju zlasti obse`nej{ih obmo~ij (Triglavski narodni park, Regijski park [kocjanske jame). Sicer pa kulturni vidik obravnavamo kot posebno merilo vrednotenja. Naslednje merilo je ekolo{ki vidik. Pri vrednotenju s tega vidika Inventar upo{teva: • Ekosisteme z visoko stopnjo ohranjenosti: Neposrednega ~lovekovega vpliva na ekosistem ni bilo ali je ta vseskozi majhen (na primer pragozd Rajhenavski Rog). • Ekosisteme z veliko pestrostjo habitatov oziroma z veliko pestrostjo vrst (stabilni ekosistemi): Primer je Krakovski gozd. • Redke ekosisteme: Ekosistemi, katerih sestavna dela biotop in biocenoza (bodisi zaradi redkih rast­linskih in `ivalskih vrst bodisi zaradi redke sestave vrst ali obojega) sta v slovenskem ali {ir{em merilu redka. Ekosistem z redko biocenozo je na primer termofilni gozd na Komar~i (redka sestava vrst), primera ekosistema z redkim biotopom pa sta mrtvica Muri{a in serpentinit pri Slovenski Bistrici. • Ekosisteme, katerih sestavni del so rastlinske in `ivalske vrste, ki so ogro`ene, so relikti ali endemiti, imajo na varovanem obmo~ju klasi~no nahajali{~e, na varovanem obmo~ju `ivijo v tujem, azonalnem ali ekstrazonalnem arealu ali na meji svojega areala. • Obmo~ja z veliko pestrostjo ekosistemov: Na razmeroma majhnem obmo~ju je ve~ razli~nih ekosi­stemov, na primer na obmo~ju Cerkni{kega jezera jezero, potoki in reke, mo~virna travi{~a, trsti~ja, gozd). Pomembno merilo je tudi kulturni vidik. Med vsemi vidiki vrednotenja so prav kulturni najbolj sub-jektivni, saj je v njih zaznaven na{ odnos do dedi{~ine. Sestavljajo ga: • Pri~evalnost: Merilo uporabimo, kadar sta objekt oziroma obmo~je naravne dedi{~ine povezana z ma-terialnimi ostanki iz na{e preteklosti (na primer Poto~ka zijalka, soteska Pasice, Krnsko jezero). • Simbolna vrednost: Skozi zgodovino sta objekt oziroma obmo~je naravne dedi{~ine postala simbol slovenskega naroda (na primer Triglav, So~a). • Slikovitost: Merilo obravnava estetski odnos posameznika do naravne dedi{~ine. Za ocenjevanje upo­rabljamo predvsem percepcijska izhodi{~a (na primer Martuljkova skupina v Julijskih Alpah, Mali naravni most v Rakovem [kocjanu). • Krajinski vidik: Merilo opredeljuje estetski odnos naravne dedi{~ine do okolice. Inventar primera ne navaja. V sklop meril vrednotenja spada {e vidik rabe, ki je lahko znanstvenoraziskovalni in u~no-vzgoj­ni. Uporabljen je bil pri varstveni namembnosti dedi{~ine in ne pri samem vrednotenju. Snovalci sheme meril vrednotenja so predpostavili, da so vsi objekti, ki jim lahko pripi{emo vsaj enega od zgornjih meril, pomembni tudi za znanstveno preu~evanje. 5.4.2.2 Namembnost Predlog namembnosti – kaj je sprejemljivo z vidika varstva naravne dedi{~ine – izhaja iz naravo­varstvenega vrednotenja in s tem povezane rabe ali funkcije. Varstvena namembnost se lahko delno ali v celoti ujema z drugimi rabami prostora, lahko pa jih tudi izklju~uje, kot je primer pri rezervatni namemb­nosti (Inventar najpomembnej{e … 1988, 48). Na isti lokaciji se lahko pojavlja ve~ varstvenih namembnosti, ~e se seveda med seboj ne izklju~u­jejo. Lahko pa se na obmo~ju povr{insko obse`nej{e naravne dedi{~ine dolo~ijo cone, ki so namenjene le eni od na{tetih namembnosti, zlasti kadar ta ni skladna z drugimi (Inventar najpomembnej{e … 1988, 48). Razvojne usmeritve so dejavnosti, s katerimi je mo`na uresni~itev varstvene namembnosti. Glav­ne zvrsti varstvene namembnosti so: • Spomeni{ka ali pri~evalna namembnost: Lokaliteta, ki ima dolo~ene naravoslovne ali druge poseb­nosti, izjemnosti ali privla~nosti, zaradi katerih na dolo~en na~in odstopa od okolice, naj ostaja v avtenti~nem (naravnem ali tudi urejenem) stanju, zaradi katerega ima spomeni{ke (pri~evalne) last-nosti. Namembnost se udejanja z ogledi, obiski, preu~evanjem brez poseganja v njeno bistvo. Kot substancialni ali pomo`ni del spomeni{ke lastnosti so lahko tudi neposredna okolica, zna~ilni pogle­di, pristopi … Zna~ilni primeri naravne dedi{~ine s prevladujo~o spomeni{ko namembnostjo so skalni osamelci, slapovi, povr{inski kra{ki pojavi, na primer koli{evke, drevesa, jame. • Rezervatna namembnost: Lokaliteta, ki je pomembna kot naravni ekosistem, ranljiv na ~lovekove posege. Ostaja naj v prvotnem stanju, brez kakr{nihkoli posegov in brez gospodarskega izkori{~a­nja. Pristop naj bo zaradi nadzora, opazovanja in dokumentiranja omejen na najmanj{o mo`no mero. V primerih, da je potrebna aktivna za{~ita pred ne`elenimi tujimi vplivi ali procesi, je to treba natan~­no preu~iti in dolo~iti. Zna~ilni primeri so pragozdovi, {otna barja, mrtvice. • Znanstvenoraziskovalna namembnost: Lokaliteta naj ima vlogo naravnega (avtenti~nega) objek­ta, ki je lahko predmet strokovnih in znanstvenih raziskovanj. Obseg raziskovanj se glede na naravo objekta dolo~i tako, da se ohranjajo njegove naravne zna~ilnosti, da je kljub morebitnim posegom mogo~e ponovno vzpostaviti prvotno stanje. Gospodarske rabe ni ali je omejena na nebistveni del naravne dedi{~ine. Primeri so nekatere kra{ke jame, vodni biotopi, geolo{ka in geomorfolo{ka narav­na dedi{~ina. • Biotopska namembnost: Lokaliteta, ki ima zaradi naravne ohranjenosti ali kot sekundarni biotop dolo-~eno biotopsko vlogo (na primer habitat ogro`enih vrst, tip rastlinstva), naj ohranja tak{no stanje, gospodarsko ali drugo rabo oziroma tiste intervencije, ki so skladne z varstvenimi cilji ali ohranjajo zna~ilnost biotopa. Primeri tovrstne namembnosti so gorska travi{~a, gozdna naravna dedi{~ina, ve~i­na jam, mokri{~. • Vzgojno-izobra`evalna namembnost: Lokaliteta je primerna za obisk javnosti z namenom, da raz­li~ni obiskovalci (posamezniki, dru`ine, skupine, {olarji) na kraju samem spoznavajo naravo, njene pojave in procese, `ivi in ne`ivi svet ter medsebojne povezave. Za la`je doseganje teh ciljev je mo`­no predvideti tudi posebne ureditve, na primer informacijske oznake, ka`ipote, razgledi{~a, poti, klopi. Tipi~ni primeri so turisti~ne jame, alpinumi, naravoslovne poti, muzeji v naravi, za ogled urejene narav­ne znamenitosti. • Rekreacijska namembnost: Lokaliteta je primerna za obisk javnosti, ki i{~e oddih in sprostitev v pro-sti naravi na na~in, ki ne povzro~a opaznej{ih negativnih u~inkov. Sprejemljive so oblike rekreacije, ki ne zahtevajo ve~jih ureditev in zanje niso potrebni {portni objekti ali druge naprave, na primer hoja, sprehodi, plavanje, ~olnarjenje, naravoslovne aktivnosti. Mo`ni so ureditveni posegi za varnost in dobro po~utje obiskovalcev (steze, ograje, razgledi{~a, po~ivali{~a, sanitarije). Od gospodarskih dejavnosti so sprejemljive vse oblike tradicionalne rabe in »mehki« turizem. Primeri tovrstne namembnosti so gozdni parki, razgledni vrhovi, izletni{ke gore, obre`ja voda, gorske doline. Po mnenju Roj{ka (1994a in 1994b) so prvine naravne dedi{~ine zaokro`ene v dveh skupinah, fizi~­ni in kulturno-antropolo{ki. Ovrednotenje in inventarizacija naravne dedi{~ine je proces, ki je povezan s kulturno stopnjo dru`benega razvoja, zato se vrednote spreminjajo. Rezultati tega procesa morajo biti znanstveno neopore~ni. Roj{ek (1994a) je merila za vrednotenje razvrstil v dve skupini. V prvi so naravoslovna merila, ki temeljijo na spoznanjih geologije, geografije, biologije in matematike oziroma sta­tistike. Drugo skupino sestavljajo kulturno-antropolo{ka merila, ki so utemeljena na podlagi spoznanj etnologije, kulturne antropologije, filozofije in umetnostne zgodovine. V inventarju najpomembnej{e naravne dedi{~ine Slovenije (1976, 1988 in 1991) so merila vrednote­nja sicer sistemati~no urejena in natan~no opredeljena, a je vrednotenje podano zgolj opisno, kar ne omogo~a primerjave med posameznimi (podobnimi) objekti. Tako so Planj{kova, Mirti~eva in Ani~i} (2002) opisno ovrednotili kamnolome in nahajali{~a miocenskih sedimentov, Vidmarjeva (2008) pa Strunjanski klif. Ker zlasti geomorfolo{ka dedi{~ina izkazuje najve~jo pestrost pojavnih oblik, so zanjo potrebna podrob-nej{a merila vrednotenja. Zasnovana morajo biti specifi~no, upo{tevaje svojskost posameznih zvrsti. ^e so pri drevesni dedi{~ini klju~na merila navadno dimenzije objekta ([mid Hribar 2008; Habi~ 2008a in 2008b), sta to pri geomorfolo{ki dedi{~ini lahko morfologija ali slikovitost. Zlasti slednja, ki je v bi-stvu estetska vrednost, je popolnoma izlo~ena iz Zakona o ohranjanju narave, saj je najbolj subjektivna in odvisna od ~loveka. Za primerjavo navajamo metodologijo vrednotenja drevesne dedi{~ine. Drevesna naravna vredno­ta je drevo ali skupina dreves, ki ima (Danev in sodelavci 2008; Habi~ 2008a in 2008b): • Izjemno dimenzijo: Kriterij izjemnega obsega debla se na podlagi dolo~itve kazalnika mejni obseg opredeli za vsako drevesno vrsto posebej; ali gre za drevo z izjemno vi{ino, ki je prav zaradi te vi{ine izjemno, odlo~i strokovnjak na podlagi poznavanja krajevnih razmer, znanja, literature in predlaga­nega objektivnega kazalnika izjemne vi{ine za posamezno drevesno vrsto. • Izjemni habitus: Habitus drevesa (velikost kro{nje ter njeno razmerje do debla, ki posebej jasno pou­dari ogrodje in arhitekturo posameznega drevesa, rasto~ega na prostem ter izstopajo~a ali druga~na oblika, velikost kro{nje ter njeno razmerje do debla, mutanti …) je vizualno ocenjen in, razen izjem­nega tlorisa kro{nje, ni merljiva lastnost. • Izjemno starost: Starost je vezana na drevesno vrsto, zato se izjemna starost za posamezne dreve­sne vrste zelo razlikuje, od nekaj deset do nekaj tiso~ let. Zaradi tega bi morali merilo izjemne starosti dreves vrednotiti po drevesnih vrstah; • Ekosistemsko pomembnost: To skupino sestavljajo drevesa, ki nadpovpre~no pove~ujejo biotsko raz­novrstnost, pri ~emer gre lahko za redka drevesa in rasti{~a redkih drevesnih in grmovnih vrst (naravna rasti{~a), drevesa v odprti pokrajini ter drevesa ob vodi in v naseljih; • Znanstvenoraziskovalno pomembnost: Drevo je predmet znanstvenih obravnav ali raziskav, zato ga obravnavajo tudi znanstveni ali strokovni ~lanki. • Pri~evalno pomembnost: Pri~evalni pomen naravne dedi{~ine naj bi bil izkazan predvsem z mate-rialnimi preostanki iz preteklosti, kot so arheolo{ka najdi{~a in prizori{~a pomembnej{ih dogodkov v preteklosti. Gre predvsem za drevesa, ki pri~ajo o nekdanji tradicionalni rabi, drevesa, sajena in goje­na ob hi{ah in poteh, s ~imer ozna~ujejo pomembnej{e lege v prostoru, spominska drevesa in podobno. 5.4.3 VREDNOTENJE NE@IVE NARAVE V TUJINI Z namenom zmanj{ati vpliv subjektivnosti in omogo~iti medsebojno primerjavo so se v zadnjih letih pojavile in uveljavile {tevilne metode vrednotenja geomorfolo{ke dedi{~ine (Reynard in sodelavci 2007; Paulo Pereira, Diamantino Pereira in Caetano Alves 2007; Coratza in Giusti 2005; Serrano in Gonzáles-Trueba 2005). Erharti~ (2010a) je {tiri tuje metode primerjal in jih soo~il s slovenskimi merili vrednotenja. Postopke je preizkusil z vrednotenjem istovrstnih pojavov, petnajstih slovenskih slapov: Boka, ^edca, Veliki Kozjak, slapi~i na Krki pri @u`emberku, Lahomni{ki sopot, Nemiljski {um, Ne`ica, Palenk, 4. slap v Peklu pri Borovnici, Spodnji Peri~nik, Pr{jak, Savica, Veliki [umik, Veli vir in [um v Blej­skem vintgarju. Glede na postavljena merila vrednotenja je bil v primerjavo vklju~en le osrednji, kvantitativni del vsa­ke metode. Uvodni deli, to je splo{ni podatki, kot na primer koordinate posameznega objekta dedi{~ine, opis, ki temelji tako na terenskem delu kot na analizi kartografskega in arhivskega gradiva, nadmorsko vi{ino in podobno, so izpu{~eni. Primerjane metode temeljijo na razli~nih kriterijih. Vsem so skupni redkost (angle{ko rarity), tipi~­nost (angle{ko representativeness) in celovitost oziroma ohranjenost (angle{ko integrity) pojava. Ostali kriteriji, na primer ekolo{ka, znanstvena, izobra`evalna in kulturna vrednost, se od metode do meto­de razlikujejo in so odvisni od cilja raziskave (Reynard in sodelavci 2007). Sprva so metode za vrednotenje geomorfolo{ke dedi{~ine temeljile zlasti na znanstvenih kriterijih (Rivas in sodelavci 1997; Bruschi in Cendrero 2005; Coratza in Giusti 2005; Serrano in Gonzáles-True­ba 2005), saj so slu`ile le kot podpora inventarizaciji dedi{~ine in presoji vplivov na okolje (Reynard in sodelavci 2007). Z razvojem znanosti, zavedanjem pomena ne`ive narave, ozave{~anjem prebivalstva in prevrednotenjem turizma, se je pove~alo tudi povpra{evanje po tako imenovanem geoturizmu (Zorn, Erharti~ in Komac 2010), turizmu, ki temelji na geolo{ki in geomorfolo{ki dedi{~ini, njenem obiskova­nju, spoznavanju in razumevanju. Zato natan~na analiza geomorfolo{ke dedi{~ine zahteva celosten pristop, v katerega morajo biti poleg naravoslovnih vklju~eni tudi dru`boslovni in upravljavski vidiki. 5.4.3.1 [vicarska metoda [vicarska metoda (Reynard in sodelavci 2007), ki so jo razvili na In{titutu za geografijo Univerze v Lozani (Institut de géographie de l’Université de Lausanne), je najpreprostej{a, saj je namenjena tako {tudentom in raziskovalcem kot naravovarstveni stroki. Zajema osrednja oziroma znanstvena merila vrednotenja (angle{ko central, scientific values) in jih kombinira z dodatnimi merili (angle{ko additio­nal values). Osrednji del temelji na redkosti pojava, tipi~nosti, celovitosti in paleogeografski vrednosti (angle{ko palaeogeographic value). Zadnje merilo je dodano, da se poudari povezanost pojava ali obli­ke s povr{jem in podnebjem v preteklih obdobjih. Metoda je bila izbrana tudi za vrednotenje reliefnih oblik v Dolini Triglavskih jezer. Preglednica 2: Kvantitativna merila {vicarske metode. znanstvena vrednost redkost tipi~nost celovitost paleogeografska vrednost dodatna vrednost ekolo{ka vrednost ekolo{ki vpliv zavarovana obmo~ja estetska vrednost razgled/vidnost vizualna pestrost kulturna vrednost verski pomen zgodovinski pomen umetni{ki, literarni pomen geozgodovinski pomen ekonomska vrednost kakovostna kvantitativna Dodatna merila vrednotenja se nana{ajo na ekolo{ko, estetsko, kulturno in gospodarsko vrednost. Zaradi izrazite multidisciplinarnosti nekaterih meril ta del vrednotenja temelji na poenostavljenih krite­rijih. Njihov namen je zgolj osvetliti mo`no povezavo med geomorfologijo ter drugimi vidiki narave in dru`be. V ekolo{ko vrednost so vklju~ena tudi obstoje~a varovana in zavarovana obmo~ja. Najbolj subjek­tivno estetsko merilo vsebuje preprosta kriterija: vidnost objekta in zaznavanje pokrajine, pri ~emer se ve~ja vrednost pripi{e bolj pestrim, razgibanim lokacijam z veliko reliefno energijo. Kulturna merila vrednote­nja sestavljajo {tirje kriteriji: verska, zgodovinska, umetni{ko-literarna in »geozgodovinska« pomembnost; slednja razkriva vlogo posameznega objekta pri razvoju znanosti o Zemlji. Gospodarsko merilo v {vi­carski metodi upo{teva le dejanske prihodke zaradi navzo~nosti obravnavanega objekta dedi{~ine. Skupna vrednost (angle{ko global value), ki je povzetek osrednjih in dodatnih meril vrednotenja, je podana opi­sno, saj gre po mnenju avtorjev za neprimerljive kategorije. To je tudi razlog, da posamezna merila niso obte`ena. Skupni vrednosti lo~eno sledi izobra`evalna vrednost, ki je prav tako podana opisno, saj ima lahko objekt veliko izobra`evalno vrednost ne glede na to, ali je dobro viden ali pa so ga procesi `e spremenili oziroma odstranili. 5.4.3.2 Portugalska metoda Portugalska metoda (Paulo Pereira, Diamantino Pereira in Caetano Alves 2007), ki so jo razvili v Sredi{~u za geoznanosti Univerze v Minhu (Núcleo de Cięncias da Terra da Universidade do Min-ho) in uporabili v Naravnem parku Montesinho, je mnogo kompleksnej{a. Vrednotenje poteka v dveh korakih. Prvi, opisni del – imenujejo ga inventarizacija (angle{ko inventory) – je namenjen izboru objek­tov, vklju~enih v analizo. Kvantitativni del, ki omogo~a primerjavo med objekti, je sestavljen iz vrednotenja in rangiranja. Primarni merili vrednotenja sta tako imenovani geomorfolo{ka in upravljavska vred­nost (angle{ko management value), sekundarni pa podobno kot v {vicarski metodi znanstvena in dodatna vrednost (angle{ko scientific and additional value). Slednja obsega kulturna, estetska in ekolo{ka merila. Upravljavska merila se delijo na uporabno vrednost (angle{ko use value), ki vklju-~uje dostopnost in vidnost objekta ali pojava, ter na ohranitveno vrednost (angle{ko protection value) s stopnjo slab{anja (angle{ko level of deterioration) in pri~akovano {kodo (angle{ko expec­ted damage). Preglednica 3: Kvantitativna merila portugalske metode. geomorfolo{ka vrednost znanstvena vrednost redkost celovitost/ohranjenost tipi~nost pestrost dodatna vrednost kulturna estetska ekolo{ka upravljavska vrednost uporabna vrednost dostopnost vidnost ohranitvena vrednost stopnja slab{anja pri~akovana {koda Posamezna merila so razli~no obte`ena, njihov se{tevek pa pomeni skupno vrednost (angle{ko total value) geomorfolo{ke dedi{~ine. V zadnjem koraku se se{teje {e vsota vseh uvrstitev posameznega objekta glede na vrednost po posameznem merilu. Prednost se{tevka razvr{~anja je, da dedi{~ina, ki po vseh merilih ka`e veliko vrednost, v kon~nem rangiranju bolj izstopa. Avtorji poudarjajo, da je glav­na prednost metode popolnoma lo~eno opisno in {tevil~no vrednotenje, kar omogo~a, da se lahko geo­morfolo{ke oblike vrednoti tudi povsem kvantitativno. 5.4.3.3 Metoda merjenja turisti~nega potenciala Metoda za merjenje turisti~nega potenciala (Pralong 2005) geomorfolo{kih oblik in procesov je prav tako nastala na In{titutu za geografijo Univerze v Lozani (Institut de géographie de l’Université de Lau­sanne). Metoda vsebuje merila za kvalitativno in kvantitativno analizo objektov dedi{~ine. Pralong sklepa, da so vse turisti~ne dobrine, storitve in infrastruktura, nastale zaradi geomorfolo{ke dedi{~ine, posle­dica znanstvenih, estetskih, kulturno-zgodovinskih in dru`benogospodarskih vrednosti reliefnih oblik oziroma procesov. Z uporabo navedenih meril in njihovo ustrezno obte`itvijo je mogo~e dolo~iti (turi­sti~ni) potencial geomorfolo{ke dedi{~ine in mo`nosti za njeno rabo. Metodo sestavljata dva koraka, merjenje turisti~ne vrednosti (angle{ko tourist value) dedi{~ine ter opredelitev mo`nosti za njeno rabo (angle{ko exploitation value). Turisti~no vrednost enakovredno sestavljajo natan~no razdelana estet-ska, znanstvena, kulturno-zgodovinska in socialnoekonomska merila. Merili za rabo dedi{~ine sta stopnja in na~in rabe, ki omogo~ata opredelitev intenzivnosti rabe dedi{~ine s prostorskega in ~asovnega vidi­ka ter ugotavljanje njenega potenciala. Preglednica 4: Kvantitativna merila metode merjenja turisti~nega potenciala geomorfolo{kih oblik. turisti~na vrednost estetska vrednost {tevilo razgledi{~ povpre~na razdalja do razgledi{~ povr{ina nadmorska vi{ina barvni kontrasti znanstvena vrednost paleogeografska vrednost tipi~nost povr{ina ohranjenost ekolo{ka vrednost kulturno-zgodovinska vrednost kulturni in zgodovinski obi~aji slikarsko upodabljanje zgodovinski in arheolo{ki pomen verski in duhovni pomen umetnost in kulturni dogodki dru`benogospodarska vrednost dostopnost naravne nevarnosti letni obisk stopnja zavarovanja privla~nost raba stopnja rabe uporabna povr{ina (tudi okolice dedi{~ine) infrastruktura sezonskost dnevni obisk na~in rabe raba estetskih vrednosti raba znanstvenih vrednosti raba kulturnih vrednosti raba gospodarskih vrednosti 5.4.3.4 [panska metoda Na Oddelku za geografijo Univerze v Valladolidu (Departamento de Geografía de la Universidad de Valladolid) zasnovana metodologija (Serrano in Gonzáles-Trueba 2005) je sestavljena iz treh katego­rij, temelje~ih na uporabi geomorfolo{kega zemljevida, ki je sredstvo za popis geomorfolo{ke dedi{~ine. Inventarizaciji reliefnih oblik in procesov sledi analiza geomorfolo{ke dedi{~ine z ocenjevanjem notra­nje ali intrinzi~ne vrednosti vsake prvine, skupaj z dodano ali kulturno, uporabno in upravljavsko vrednostjo oblike. Pri tej metodi se od ostalih najbolj razlikuje znanstvena ali intrinzi~na vrednost, saj temelji na strogo geomorfolo{kih merilih: genezi, morfologiji, starosti, kamninski podlagi in podobnem. Kulturno ali dodano vrednost sestavljajo estetska, kulturna, izobra`evalna, znanstvena in turisti~na merila vred­notenja. Tretji del predstavlja raba in upravljanje z merili, kot so dostopnost, ranljivost, intenzivnost rabe in podobno. Metoda, ki je bila uporabljena v narodnem parku Picos de Europa na severu [panije, se od ostalih metod precej razlikuje, zato je z njimi tudi najte`je primerljiva. Preglednica 5: Kvantitativna merila {panske metode. znanstvena ali intrinzi~na vrednost nastanek morfologija dinamika pretekli procesi sodobni procesi starost kamninska zgradba geolo{ke strukture kulturna ali dodana vrednost estetska vrednost kulturna vrednost navzo~nost kulturnih spomenikov duhovne, literarne in umetni{ke vsebine zgodovinska raba izobra`evalna vrednost izobra`evalni viri znanstvena vrednost znanstvena pomembnost tipi~nost turisti~na vrednost dejanska raba potencialna raba raba in upravljavska vrednost dostopnost ranljivost ob~utljivost intenzivnost rabe ogro`enost stopnja zavarovanja ~love{ki vplivi kakovost razgleda sprejemljivost sprememb 5.4.4 POVZETEK IN PRIMERJAVA METOD V vseh metodah, ne glede na njihov cilj, so jedro vrednotenja znanstveni kriteriji. Njihov pomen je nekoliko manj{i v metodologiji, katere cilj je ugotavljanje turisti~nega potenciala geomorfolo{ke dedi{~i­ne. Znanstvenoraziskovalni pomen je pri vseh metodah podoben. Sestavljen je iz meril, ki jih slovenska metodologija pozna pod kategorijami izjemnost, tipi~nost in kompleksna povezanost pojavov. Po Erhar-ti~u (2010a) z rabo razli~nih metod dobimo razmeroma podobne rezultate, ~eprav so nekatera merila precej ohlapna in prepu{~ena subjektivni presoji. »… Z vrednostmi nekoliko izstopa {panska metodo­logija, saj se merila vrednotenja izrazito razlikujejo od ostalih …« (Erharti~ 2010a, 318). Dodatno vrednost oblik posebej izpostavljata {vicarska in portugalska metoda, medtem ko {pan-ska govori o dodani vrednosti, ki jo ena~i s kulturno vrednostjo. [vicarska in portugalska metoda sta razmeroma primerljivi, ~eravno prva med dodatne kriterije pri{teva tudi gospodarsko vrednost, druga pa ne. Erharti~ (2010a) ugotavlja, da imajo slovenski slapovi sorazmerno majhno doda(t)no vrednost. To ugotovitev lahko posplo{imo na ve~ino geomorfolo{ke dedi{~ine. Analiza slapov je pokazala, da ima najve~ji turisti~ni potencial slap Boka, sledijo mu ~etrti slap v Pe­klu pri Borovnici, Peri~nik in Vintgarski {um. Presenetljivo nizko sta uvr{~ena Kozjak in Savica, saj metodologija upo{teva tudi {tevilo razgledi{~ na slap in razdaljo med njimi. Oba slapova sta v koritih oziroma v zatrepu, zato imata le po eno razgledi{~e, kar je botrovalo njuni domnevno ni`ji estetski vred­nosti (Erharti~ 2010a). Vidimo torej, da pri celostnem vrednotenju geomorfolo{ke in druge dedi{~ine tudi kvantifikacija meril ne ponuja univerzalne re{itve. Gospodarsko vrednost posebej izpostavljata {vicarska metoda in metoda merjenja turisti~nega potenciala, pri {panski in portugalski metodi je vklju~ena v uporabno vrednost. Uporabno vrednost, kot jo pojmuje portugalska metoda, lahko do neke mere primerjamo z ekonomskimi merili {vicarske metode, ~eprav so [vicarji bolj omejevalni, saj dodelijo to~ke le tistim objektom, ki dejansko prina{a­jo dohodek. Med analiziranimi metodami predvideva izra~un skupne vrednosti pojava le portugalska metoda. [vicarska meril vrednotenja ne me{a med seboj, saj je tako ohranjena ve~ja transparentnost postop­ka (Reynard in sodelavci 2007). S tem se strinja tudi Skoberne (ustni vir 2010). Po njegovem mnenju gre za neprimerljive skupine meril, saj osvetljujejo naravne pojave z ve~ povsem razli~nih zornih kotov, na primer frekvence pojavljanja, morfolo{kih zna~ilnosti, ekolo{kega vidika, kompleksnosti, dojemanja, odnosa do okolice, pri~evalnosti. Iz istega razloga {vicarska metoda zavra~a tudi ponderiranje posa­meznih vrednosti. Prav zato so nekatera merila, na primer izobra`evalna vrednost, ogro`enost in raba, podana zunaj kvantitativnega vzorca, torej zgolj opisno, kar seveda ne omogo~a neposredne primer-jave s podobnimi geomorfnimi procesi ali reliefnimi oblikami. Medtem ko je {vicarska metoda, ki izrecno ne vsebuje uporabne vrednosti geomorfolo{ke dedi{­~ine, namenjena predvsem ozave{~anju, ugotavljanju znanstvenih in dodatnih vrednosti geomorfolo{ke dedi{~ine, se z drugimi metodologijami posve~ajo tudi upravljavski sferi, torej rabi objekta. Zlasti z me-todo merjenja turisti~nega potenciala, kakor `e ime samo pove, se ugotavljajo mo`nosti rabe reliefnih oblik za turisti~ne namene. Primerjava metod je pokazala, da se tudi s kvantitativno analizo ne moremo povsem otresti sub-jektivnosti, saj je pripisovanje vrednosti posameznim reliefnim oblikam odvisno od pogledov ocenjevalca in njegovega dojemanja prostora. To se zelo dobro vidi pri rezultatih vrednotenja estetskih meril, ki so najmanj dodelana. Med obravnavanimi metodami izstopa metoda merjenja turisti~nega potenciala, ki je z vidika vrednotenja estetske vrednoti najbolj dodelana, saj upo{teva velikost zemlji{~a, s katerega se vidi pojav, {tevilo razgledi{~, oddaljenost med njimi, relativno vi{insko razliko reliefne oblike in podob-no. Zato je ta metoda, vsaj kar zadeva slikovitost pojava, najnatan~nej{a. @al pa zahteva razmeroma podrobne podatke, s katerimi le redko razpolagamo. Izbor metode vrednotenja je odvisen od ciljev raziskave. Za vrednotenje reliefnih oblik v Dolini Tri­glavskih jezer smo izbrali {vicarsko metodo (Reynard in sodelavci 2007), ki je med vsemi najpreprostej{a. Njeno glavno prednost vidimo v poenostavljenih merilih vrednotenja, ki ne zahtevajo specifi~nih podat­kov o posameznih oblikah in posameznih meril vrednotenja ne me{ajo med seboj. S tem je ohranjena tudi ve~ja transparentnost postopka (Reynard in sodelavci 2007). Izobra`evalno vrednost, ogro`enost in rabo podajamo le v opisni obliki. Opisno je podana tudi skupna vrednost, ki je povzetek osrednjih in dodatnih meril vrednotenja. Preglednica 6: Del rezultatov primerjave metod vrednotenja na primeru izbranih slovenskih slapov (Erharti~ 2010a, 306). slap / vrednost {vicarska metoda portugalska metoda {panska metoda znanstvena estetska kulturna ekonomska dodatna znanstvena kulturna estetska dodatna raba varstvena estetska znanstvena kulturna raba Boka 0,94 1,00 0,13 0,00 0,28 0,92 0,25 1,00 0,42 0,70 1,00 1,00 0,60 0,57 0,53 ^edca 1,00 0,25 0,06 0,00 0,08 0,75 0,00 0,25 0,08 0,45 0,25 0,25 0,90 0,45 0,50 Kozjak 1,00 1,00 0,13 0,25 0,34 0,88 0,25 1,00 0,42 0,60 1,00 1,00 0,80 0,63 0,53 Krka 0,81 0,50 0,19 0,25 0,36 0,64 0,50 0,50 0,50 0,70 0,75 0,50 0,45 0,50 0,63 Lahomni{ki sopot 0,56 0,25 0,00 0,00 0,06 0,24 0,00 0,25 0,08 0,45 0,13 0,25 0,35 0,25 0,31 Nemiljski {um 0,69 0,50 0,00 0,00 0,13 0,50 0,00 0,50 0,17 0,50 1,00 0,50 0,35 0,30 0,28 Ne`ica 0,88 0,50 0,06 0,00 0,20 0,78 0,00 0,50 0,25 0,55 0,75 0,50 0,60 0,42 0,47 Palenk 0,50 0,25 0,06 0,25 0,14 0,32 0,00 0,25 0,08 0,55 0,88 0,25 0,30 0,27 0,47 Pekel 0,69 0,50 0,13 0,25 0,22 0,68 0,50 0,50 0,33 0,55 0,88 0,50 0,35 0,43 0,47 Peri~nik 1,00 1,00 0,06 0,25 0,33 0,92 0,00 1,00 0,33 0,75 0,88 1,00 0,90 0,70 0,63 Pr{jak 0,75 0,75 0,00 0,00 0,19 0,70 0,00 0,75 0,25 0,40 1,00 0,75 0,60 0,45 0,41 Savica 0,94 1,00 0,56 1,00 0,64 0,81 0,75 1,00 0,58 0,75 0,75 1,00 0,50 0,67 0,59 [umik 0,88 1,00 0,25 0,00 0,31 0,88 0,50 1,00 0,50 0,55 1,00 1,00 0,50 0,62 0,44 Veli vir 0,88 0,50 0,00 0,00 0,25 0,70 0,00 0,50 0,33 0,30 1,00 0,50 0,75 0,40 0,28 Vintgarski {um 1,00 0,75 0,13 0,75 0,41 0,88 0,25 0,75 0,33 0,95 1,00 0,75 0,50 0,58 0,50 metoda merjenja turisti~nega potenciala slovenska metoda estetska znanstvena kulturna ekonomska stopnja na~in skupna izjemnost tipi~nost kompleks-znanstvena estetska kulturna rabe rabe raba nost 0,85 0,75 0,06 0,69 0,88 0,50 0,69 0,88 1,00 0,75 0,88 1,00 0,50 0,55 0,75 0,00 0,19 0,31 0,13 0,22 0,75 1,00 0,50 0,75 0,25 0,31 0,50 0,80 0,06 0,50 0,56 0,31 0,44 0,94 1,00 0,75 0,90 1,00 0,63 0,60 0,70 0,38 0,75 0,81 0,25 0,53 0,38 1,00 0,50 0,63 0,50 0,56 0,25 0,15 0,00 0,31 0,56 0,00 0,28 0,13 0,75 0,25 0,38 0,25 0,38 0,40 0,55 0,00 0,38 0,56 0,06 0,31 0,31 0,75 0,25 0,44 0,50 0,25 0,45 0,70 0,06 0,63 0,69 0,25 0,47 0,44 1,00 0,50 0,65 0,50 0,31 0,30 0,40 0,19 0,56 0,69 0,06 0,38 0,13 0,50 0,25 0,29 0,25 0,25 0,75 0,55 0,13 0,50 0,63 0,50 0,56 0,50 0,75 0,50 0,58 0,50 0,31 0,75 0,80 0,13 0,69 0,69 0,56 0,63 0,75 1,00 0,75 0,83 1,00 0,56 0,65 0,55 0,06 0,31 0,38 0,13 0,25 0,56 0,75 0,50 0,60 0,50 0,31 0,50 0,65 0,50 0,75 0,69 0,69 0,69 0,69 1,00 0,75 0,81 1,00 0,75 0,70 0,75 0,19 0,50 0,50 0,38 0,44 0,75 1,00 0,25 0,67 0,75 0,50 0,50 0,75 0,00 0,31 0,56 0,00 0,28 0,44 1,00 0,25 0,56 0,50 0,25 0,75 0,75 0,19 0,69 0,81 0,63 0,72 0,69 1,00 0,50 0,73 0,75 0,63 6 JULIJSKE ALPE, TRIGLAVSKI NARODNI PARK Julijske Alpe so najve~ja in najvi{ja visokogorska alpska skupina v Sloveniji. Segajo od doline So~e med Tolminom in Kobaridom z dolgim hrbtom Stolovega pogorja med Kobaridom in Guminom do podo­lja Kanalske in Zgornjesavske doline na severu. Z vzhoda jih omejuje Savska ravan, na jugovzhodu prehajajo v [kofjelo{ko hribovje, na jugu pa jih omejuje Ba{ka grapa (Kunaver 1998). Zra~na razdalja med @elezno dolino ob Beli na zahodu in Ljubljansko kotlino na vzhodu je dobrih 80 km (Gams in Ramov{ 1990, 352). V Sloveniji sta dve tretjini Julijskih Alp, preostala tretjina je v Italiji. V nekaj tiso~ metrov debelih skladih so najstarej{e zgornjekarbonske plasti, ki jih spremljajo raz­li~ne permske kamnine. Slabo odporne spodnjetriasne plasti so kot majhne krpe ohranjene po vseh Julijskih Alpah in vsebujejo precej okamnin. Nad njimi le`i enoli~ni anizijski skladnati dolomit, ki se nada­ljuje s pestro razvitimi ladinijskimi skladi s predorninami in tufi. Pokriva jih obse`na gmota zgornjetriasnega grebenskega apnenca. Osrednji del Julijskih Alp sestavljata mlaj{i, do 1400 m debel skladnati dach­steinski apnenec in grebenski koralni apnenec. Iz jure je najve~ razli~nih apnencev, ki so skoraj vsi v ju`nem delu Julijskih Alp in v Dolini Triglavskih jezer vsebujejo precej amonitov. Iz obdobja krede so poleg glob-ljemorskih apnencev {e fli{ne kamnine. V kenozoiku so se ponekod odlo`ile sladkovodne in morske usedline, iz pleistocena je veliko moren in konglomerata (Ramov{ 1985; Gams in Ramov{ 1990). V plei­stocenu je bilo obmo~je mo~no poledenelo, saj so bile temperature v Alpah po razli~nih podatkih za pribli`no 6 do 9 °C (Bintanja, van der Wal in Oerlemans 2004), po nekaterih predpostavkah pa kar do 12 °C (Gams 1955, 288–289) ni`je od zdaj{njih. Posledi~no je bila sne`na meja za okrog 1000 do 1400 m ni`je od sodobne (Gams 1955). Iznad ledu so gledali le posamezni vrhovi, kopna so bila ju`na pobo~­ja Spodnjih Bohinjskih gora, deloma svet nad So~o in del Jelovice. Najdalj{i je bil So{ki ledenik, ~eprav je imel nekoliko manj{e zaledje. Drugi najdalj{i je bil Bohinjski, ki je imel v zaledju obse`nej{e plano­te (Gams 1998, 44). Njegovo glavno redilno obmo~je je bila Komna z Dolino Triglavskih jezer. Drugi ledeniki so bili manj{i. Po umiku ledenikov se povr{je spreminja zlasti zaradi preperevanja kamnin, tako mehanskega kot kemijskega. Preperevanje je nastajanje preperine brez premikanja, prvi korak v delovanju eksogenih procesov (Natek 2003, 52). Po Geografskem terminolo{kem slovarju (2005, 314) je preperevanje »…raz­padanje, razkrajanje kamnin in mineralov zaradi kemi~nih, fizikalnih, mehanskih in biolo{kih procesov…«. Z ve~anjem nadmorske vi{ine pridobiva pomen mehansko preperevanje, ki ga pospe{ujejo temperatur­ne razlike, zlasti ponavljajo~e kolebanje temperature nad in pod ledi{~em. Zaradi temperaturnih sprememb se vrhnje kamninske plasti kr~ijo in raztezajo. S tem nastajajo razpoke, ki omogo~ijo razpadanje trdne in homogene kamnine na manj{e kose. Med podnebnimi vplivi imajo pomembno vlogo tudi koli~ina, oblika in razporeditev padavin (Kunaver in sodelavci 1998, 32). S preperevanjem kompaktne kamnine nastaja preperina, ki se lahko premika pod vplivom sile te`e ali s posredovanjem zunanjih dejavnikov, kakr{ni so voda, led, veter. Denudacija oziroma ploskovno odna{anje preperine s pobo~ij, se dogaja zaradi delovanja gravitacije oziroma tako imenovanih graviklasti~nih procesov in ploskovnega odteka­nja vode (Natek 2003, 65–68). Nastajajo meli{~a in podori, ob izdatnej{i koli~ini padavin tudi blatni tokovi ter drugi procesi in reliefne oblike. Za Julijske Alpe je zna~ilna narivna zgradba, {tevilni prelomi pa so gmoto razkosali v najrazli~nej-{ih smereh. Ob prelomu Kranjska Gora–Pi{nica–Vr{i~–Bala so vzhodne Julijske Alpe narinjene na zahodne. Tipi~en alpski svet sestavljajo globoke doline, visoka ostenja ter ostri vrhovi, zgrajeni iz raz­li~nih apnencev in dolomitov. Na planotah prevladuje kra{ko povr{je z visokogorskimi kra{kimi pojavi in brezni ter ostanki poledenitve. Povr{inskih voda je malo, razen v dolinah, kjer prihajajo na plan {te­vilni kra{ki izviri, pogosto kot slapovi. Zaradi zakraselosti razvodnica med Savo in So~o ponekod {e ni povsem natan~no dolo~ena (Gams in Ramov{ 1990, 352). Glede na podnebno ~lenitev Slovenije imajo Julijske Alpe podnebje vi{jega gorskega sveta z na­slednjimi lastnostmi (Ogrin 1996, 46): • povpre~na temperatura najtoplej{ega meseca je pod 10 °C, • zna~ilen je submediteranski padavinski re`im, • povpre~na letna koli~ina padavin je ve~ kot 2000 l/m2. Razen gorskih obmo~ij nad 1500 m nadmorske vi{ine imajo ta tip podnebja tudi alpske doline ter nekatere predalpske kotline in doline, ki jim dajejo gorski zna~aj predvsem zimske temperature. Na pod-nebne razmere najbolj vplivata velika reliefna raz~lenjenost povr{ja z velikimi relativnimi vi{inskimi razlikami in lega na zahodu Slovenije, na obmo~ju alpsko-dinarske pregrade. Zaradi razli~ne geografske lege in geomorfolo{ke sestave obstajajo pomembne podnebne razlike med zahodnimi in vzhodnimi predeli gor­skega sveta. Jugozahodni predeli zaradi prevladujo~e zahodne in jugozahodne zra~ne cirkulacije prejmejo ve~ padavin in imajo zaradi ve~je masivnosti ter vi{in izrazitej{o navpi~no podnebno pasovitost. V za­hodnem in ju`nem delu gorovja pade zaradi prisilnega dvigovanja zraka ob gorskih pregradah ve~ kot 3000 mm padavin letno, v vzhodnem in severnem delu, ki sta v blagi padavinski senci, pa od 1800 do 2500 mm. Najve~ padavin je med Krnom in Komno (Geografski atlas … 1998, 99). Razporeditev pada­vin prek leta je dokaj enakomerna, z manj{ima vi{koma jeseni (novembra) in na prehodu pomladi v poletje (maj, junij). Najmanj padavin pade pozimi (februarja) ter poleti (julija in avgusta) (Ogrin in Brancelj 2002). V gorskem svetu je temperatura zraka odvisna predvsem od nadmorske vi{ine. Pomembno vlogo ima mikroreliefni polo`aj, zlasti lega vbo~enih reliefnih oblik, v katerih se ob radiacijskem tipu vreme­na pojavlja toplotni obrat. V mrazi{~ih na Komni, ki so po doslej znanih podatkih najhladnej{a obmo~ja v Sloveniji, se temperatura zraka pozimi ve~krat spusti tudi pod –30 °C (Tro{t 2008). V mrazi{~u Mrz-la Komna je bila januarja 2006 izmerjena temperatura –41,7 °C (Ogrin, Verta~nik in Sinjur 2009), 9. 1. 2009 pa {e doslej najni`ja znana temperatura zraka v Sloveniji, –49,1 °C (Dove~ar in sodelavci 2009; Ogrin, Verta~nik in Sinjur 2009; Verta~nik, Sinjur in Ogrin 2009). Rastlinstvo in `ivalstvo sta alpska. Zaradi velikih vi{inskih razlik, Triglavski narodni park je na nad­morski vi{ini med 180 m pri Tolminki in 2864 m na vrhu Triglava, so razlo~no razviti rastlinski vi{inski pasovi. V So{ki dolini je opazen sredozemski vpliv. Med gozdovi prevladujejo bukovi sestoji, v vi{jih legah se ve~a zastopanost smreke in macesna. Nad gozdno mejo, ki je od 1600 do 1900 m visoko, so obse`­ni sestoji ru{ja. Med rastlinami je ve~ endemitov, na primer zoisova zvon~ica, kratkodlakava popkoresa, julijski mak, julijski glavinec (Hlad in Skoberne 2001). Botani~no so pomembni predvsem Mangart, Doli­na Triglavskih jezer, ^rna prst, Krn, Rde~i rob in visoka barja na Pokljuki (Skoberne 1990). Jugovzhodno obrobje Alp ni pomembno le z vidika zdaj{njega stanja vrst, ampak je {e pomemb-nej{e za osvetlitev zgodovine kvartarnega rastlinstva celotne Srednje Evrope. Ob vsaki pleistocenski poledenitvi se je namre~ evropska flora pred nara{~ajo~imi ledeniki umikala proti jugu in je Alpe ob{­la ravno na jugovzhodnem obrobju, na obmo~ju na{e dr`ave. Isto pot, le da v obratni smeri, proti severu, je rastlinstvo ubralo v toplih medledenih dobah ([ercelj 1962). Triglavski narodni park obsega skoraj celotni slovenski del Julijskih Alp in meri 83.982 ha (medmre`­je 3) oziroma slabih 840 km2. Razprostira se v skrajnem severozahodnem delu Slovenije, blizu tromeje z Avstrijo in Italijo, upravno pa je razdeljen med osem ob~in: Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Bovec, Kobarid in Tolmin. V njem je 26 naselij, v katerih je januarja 2010 `ivelo 2432 prebival­cev (Izhodi{~a za … 2011). Zadnje naselje, Kne{ke Ravne, je bilo v park vklju~eno leta 2010 z novim Zakonom o Triglavskem narodnem parku (2010). Dokazi o stalni naselitvi ~loveka na obmo~ju Triglavskega narodnega parka segajo v pozno brona­sto dobo. Arheologi so ugotovili poso{ko, bohinjsko in blejsko naselitveno jedro. Pri Dvojnem jezeru je bila najdena srednjekamenodobna postaja z ostanki preprostega kamnitega orodja, starega 7000 let (Re­jec Brancelj in Smrekar 2000, 49). Kaj je vodilo tedanjega ~loveka tako visoko v gore, {e ni docela pojasnjeno. Razlage, ki jih dopolnjujejo {e druge najdbe, v ve~ji meri ka`ejo na sezonsko poselitev tega obmo~ja, kot le na ob~asen obisk gora na primer zaradi rudarjenja (Rejec Brancelj in Smrekar 2000). Na razvoj redkih naselij v alpskih dolinah in preoblikovanje pokrajine je mo~no vplivalo predelovanje `elezove rude iz bli`njih nahajali{~ (Trenta, Bohinj, Savske jame, Pokljuka) in izkori{~anje gozdov (Zega 1985, 183). Slika 12: Triglavski narodni park in Dolina Triglavskih jezer. P GEOGRAFIJA SLOVENIJE 23 Pec Visoka Ponca Mala Mojstrovka C Izvir Soce Kepa Izvir Save Golica KRANJSKA Baba GORA HRUŠICA MOJSTRANA Kukova Špik špica Pericnik Škrlatica Mangart Jalovec Bavški Grintavec JESENICE Prisank Razor Stenar Kriška jezero Jerebica Golicica Cmir Rjavina Debela pec Triglavski ledenik BLED Triglav Blejsko jezero Kanjavec BOVEC Tosc Debeli vrh Jezero v Ledvicah Plaski Vogel Dvojno jezero Kal Matajur Krnsko jezero Krn KOBARID Crno jezero Pršivec Bohinjsko jezero Savica BOHINJSKA Tolminski kuk BISTRICA R A T I T O V E C Možic Vogel Altemaver Rodica Crna prst Lajnar ŽELEZNIKI TOLMIN CERKNO Lega Doline Triglavskih jezer meja Doline Triglavskih jezer meja Triglavskega narodnega parka državna meja vecji vodotok jezero cesta pozidano zemljišce Avtor vsebine: Bojan Erhartic Avtorica zemljevida: Manca Volk 052,5 10 km Vir: ARSO, DRSC, GURS, MKGP © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012 Gozdarstvo, ki temelji na sonaravnem trajnostnem na~elu, ostaja pomembna dejavnost. Kmetijstvo je {e vedno navezano na planinsko pa{ni{tvo. Pastirji `ivino vsako leto od`enejo na visokogorske pa{ni­ke, tako da se tam pase od junija do septembra. Plan{arstvo je za~elo nazadovati po drugi svetovni vojni, ko se je za~el postopno uveljavljati mno`i~ni turizem, zlasti v obliki gorni{tva in smu~anja. »… [te­vilo obiskovalcev Julijskih Alp, lahko pa re~emo kar TNP, je bilo pred leti ocenjeno na dva milijona. Od osamosvojitve Slovenije je pritisk mno`ic na Julijce vse ve~ji, zato ocenjujemo, da {tevilka dva milijo­na raste…« ([olar 1997, 15). Na spletni strani Triglavskega narodnega parka je podatek, da je povpre~no letno {tevilo obiskovalcev ocenjeno na 1,6 milijona (medmre`je 4). Do najve~je osredoto~enosti aktiv­nosti v Triglavskem narodnem parku, poleg planinstva so priljubljene tudi kolesarjenje, smu~anje, vodni {porti, gobarjenje in {e nekatere, prihaja na najla`je dostopnih obmo~jih, tam, kjer so zgrajene in za promet odprte ceste razli~nih kategorij. S cestami, planinskimi potmi in teka{kimi stezami je zelo obre­menjeno {ir{e obmo~je Pokljuke. [e ve~je obremenitve so na {ir{em obmo~ju Bohinja, kjer prihaja zlasti do vplivov pa{ni{tva, planinarjenja, smu~anja, razra{~ajo se tudi po~itni{ke hi{ice. Poleg cest na Poklju­ko in ob Bohinjskem jezeru je, tudi z ostalo infrastrukturo (planinske poti, planinske postojanke), zelo obremenjena tudi cesta ~ez Vr{i~ (Rejec Brancelj in Smrekar 2000). Pluta (2008, 77–78) je zanimalo, katera obmo~ja so po mnenju obiskovalcev Triglavskega narodnega parka najbolj privla~na za obisk. Izkazalo se je, da se jim zdijo najbolj privla~na obmo~ja Bohinja, Trente z Lepeno in Triglavskih jezer, nekoliko manj pa {e dolina Vrata, planota Pokljuka, obmo~je Krna ter pogorje med Trento in Koritnico. Erharti~ (2004) ocenjuje, da Dolino Triglavskih jezer letno obi{~e okrog 40.000 gornikov. 6.1 ZAVAROVANA OBMO^JA IN NARAVNE VREDNOTE V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU Po elaboratu, ki ga je leta 2007 pripravil Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, je na obmo~­ju Triglavskega narodnega parka 56 o`jih zavarovanih obmo~ij (Gorki~ in sodelavci 2007). Ve~ina (51) je naravnih spomenikov, dve sta naravna rezervata, ostala pa imajo starej{e poimenovanje kategorij zava­rovanja. Vsi akti o zavarovanju so bili sprejeti na podlagi starih, zdaj ni~ ve~ veljavnih zakonov, ve~inoma na podlagi Zakona o naravni in kulturni dedi{~ini iz leta 1981. 39 obmo~ij je zavarovanih z ob~inskimi odloki, dve obmo~ji na podlagi dr`avnih (takrat republi{kih) predpisov, 15 obmo~ij pa je zavarovanih na podlagi ob~inskih odlokov in dr`avnih predpisov. Med slednjimi posebej omenjamo Dolino Triglavskih jezer, za katero akt o zavarovanju iz leta 1961 ni bil nikoli preklican. V elaboratu Pregled o`jih zavarovanih obmo~ij v Triglavskem narodnem parku (Gorki~ in sodelavci 2007) so avtorji ocenili ustreznost zdaj{njih zavaro­vanih obmo~ij v lu~i varstva naravnih vrednot ter ustreznost povr{ine obmo~ja in varstvenega re`ima. Izpostavimo lahko naslednje klju~ne ugotovitve: • vsi akti o zavarovanju o`jih zavarovanih obmo~ij v parku so bili pripravljeni in sprejeti na podlagi sta­re zakonodaje; • ve~ina obmo~ij je zavarovanih z ob~inskimi akti o zavarovanju; • zavarovanje je ve~inoma ustrezen ukrep varstva naravnih vrednot, pove~ini ustrezajo tudi kategori­je zavarovanj in varstveni re`imi; • ve~ji del najpomembnej{ih in najznamenitej{ih naravnih pojavov znotraj parka je zavarovanih z ob-stoje~imi zavarovanji; • ve~je pomanjkljivosti in neustreznosti so pri povr{inah obmo~ij. Na podlagi teh ugotovitev, avtorji elaborata navajajo naslednje predloge (Gorki~ in sodelavci 2007): • o`ja zavarovana obmo~ja naj se ohrani, zavarovanje uredi na dr`avni ravni in uskladi z veljavno zako­ nodajo v okviru novega zakona o Triglavskem narodnem parku, • odpravi naj se zlasti pomanjkljivosti in neustreznosti glede poimenovanj kategorij zavarovanih obmo-~ij; veljavne, ve~inoma ustrezne varstvene re`ime je treba primerjati in uskladiti z novimi pravili ravnanja v parku, • pri vseh obmo~jih je treba povr{ino dolo~iti v merilu, ki omogo~a razmejitev na parcelo natan~no, pri ~emer je nujen dogovor o dolo~itvi meje v primeru izjemno velikih parcel. Predlogov za nova o`ja zavarovana obmo~ja ne podajajo, ker so ti odvisni od novih pravil ravna­nja in varstvenih re`imov v parku ter od dolo~itve varstvenih obmo~ij s stro`jim varstvenim re`imom. Zakon o Triglavskem narodnem parku (2010) navaja naslednjih 45 o`jih zavarovanih obmo~ij (opom­ba avtorja: imena obmo~ij so zapisana skladno s pravopisnimi pravili in ustaljeno rabo, ne tako kot v izvornem zakonskem besedilu, kjer je pri nekaterih navedbah opazna zlasti problemati~na raba veli­ke za~etnice ter nesti~nega pomi{ljaja, neustrezno pa sta zapisani tudi po potoku Martuljku poimenovana gorska skupina Martuljek in nestandardizirani oronim Mangrt, katerega standardizirana razli~ica se gla­si Mangart): naravni rezervati: • Log pod Mangrtom – Ru{eva glava • Kukla – Razor • Mala Pi{nica, Sleme nad Tamarjem in Slemenova {pica naravni spomeniki: • slap [um v Blejskem vintgarju • Krn – Rde~i rob • Mangart – vrh, sedlo in ju`na pobo~ja ter Jama pod Rde~o skalo (Mangartska jama) • More` – ju`na pobo~ja • Golobar{~ek • Dupeljsko jezero • Jezero v Lu`nici • Krnsko jezero • Kri{ki podi – kra{ka uravnava in jezera • Mala korita Koritnice • soteska Koritnice in Klu{ka korita • Mo`nica – soteska, korita, slapovi in naravna mostova • Lo{ka stena • Polo{ka jama • Predelica, tudi Predilnica – potok, soteska, korita in pritoki • So~a – korita Vrsnice (Vrsnikarce) • Tolminka – soteska, reka, korita • So~a – lipa pred cerkvijo sv. Jo`efa • Trenta – Alpinum Juliana • Trenta – Kloma (soteska s slapovi) • Trenta – Tonov kamen (pri Furlanu) • Trenta – skali in podor pri Plajerju • Trenta – Mlinarica • Trenta – Zapotok (slapovi in korita) • Zadla{~ica – korita • ^rnelsko brezno • Poklju{ka soteska • Martulj{ka gorska skupina • Dolina Triglavskih jezer • fosili v Kozji dnini • [pica v Sedelcih • grapa pod Travnikom in slap ^rne vode • Hornovo okno • Malo Prisojnikovo okno • Peri~nik – zgornji in spodnji slap ter naravni most • okno v grebenu Dov{ki kri`–[krnatarica • okno v ju`ni steni [krlatice • okni v Rjavini • Triglav • Veliko Prisojnikovo okno • izvir in slap Nadi`e • lipa v Zgornji Radovni (Gogalova lipa) Razloge za razlike med navedenim seznamom zavarovanih obmo~ij in seznamom v elaboratu Zavo­da Republike Slovenije za varstvo narave, lahko strnemo v naslednji to~ki: • Nekatere naravne znamenitosti oziroma naravni spomeniki so v zakonu bolj ali manj posre~eno zdru`e­ni, na primer Spodnji slap Peri~nika, Zgornji slap Peri~nika in naravni most nad Zgornjim Peri~nikom so zdru`eni v o`je zavarovano obmo~je Naravni spomenik Peri~nik – zgornji in spodnji slap ter narav­ni most; naravna znamenitost Mala Pi{nica ter naravni spomenik Sleme nad Tamarjem in Slemenova [pica sta zdru`ena v Naravni rezervat Mala Pi{nica, Sleme nad Tamarjem in Slemenova [pica; narav­ni spomenik Triglav o~itno obsega prej samostojne naravne spomenike Triglavski ledenik, Triglavsko brezno in Triglavska severna stena. • Nekatere naravne znamenitosti oziroma naravne spomenike zakon brez utemeljitve izpu{~a, na pri­mer So~o – reko kot celoto, ^rno prst – vrh in pobo~ja pod vrhom ter Jezero pod Vr{acem. Zanimivo je dejstvo, da je Prvo Triglavsko jezero ali Jezero pod Vr{acem edino, ki ima status narav­ne znamenitosti oziroma naravnega spomenika. Razlog je lega v nekdanji ob~ini Tolmin, ki je leta 1990 z odlokom razglasila {tevilne naravne znamenitosti (Uradno glasilo … 1990). Naravne vrednote v Triglavskem narodnem parku so bile glavni razlog za zavarovanje celotnega osrednjega dela Julijskih Alp. Leta 2004 je bilo v Pravilniku o dolo~itvi in varstvu naravnih vrednot (2004) na obmo~ju parka evidentiranih 369 naravnih vrednot (medmre`je 3). Dve leti zatem so s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dolo~itvi in varstvu naravnih vrednot (2006) k obstoje~emu seznamu naravnih vrednot dodali {e 401 jamo (medmre`je 3). Glede na varovalni status obmo~ja (na­rodni park) so vse naravne vrednote dr`avnega pomena. Njihova gostota je med najve~jimi v Sloveniji. Za na{ edini narodni park je pomembna tudi bogata kulturna dedi{~ina, ki skupaj z naravno pris­peva k edinstveni podobi parka. Po podatkih registra kulturne dedi{~ine je na obmo~ju parka 365 enot kulturne dedi{~ine (Izhodi{~a za … 2011). Najve~ med njimi jih spada v profano ali sakralno stavbno dedi{~ino. V prvo kategorijo spadajo ve~inoma dobro ohranjene stare doma~ije, v drugo pa kapelice in druga znamenja. Posebej sta evidentirani {e memorialna dedi{~ina (spominska obele`ja) in nasel­binska dedi{~ina, kamor so vklju~eni ve~ina {e delujo~ih planin in nekateri zaselki (Plut 2008). Slika 13: Zavarovana obmo~ja v Triglavskem narodnem parku. P Pec Visoka Ponca Mala Mojstrovka C Izvir Soce Kepa Izvir Save Golica KRANJSKA Baba GORA HRUŠICA MOJSTRANA Kukova Špik špica Pericnik Škrlatica Mangart Jalovec Bavški Grintavec JESENICE Prisank Razor Stenar Kriška jezero Jerebica Golicica Cmir Rjavina Debela pec Triglavskiledenik Triglav BLED Blejsko jezero Kanjavec BOVEC Tosc Debeli vrh Jezero v Ledvicah Plaski Vogel Dvojno jezero Kal Matajur Krnsko jezero Krn KOBARID Zavarovana obmocja Triglavski narodnipark prvo varstveno obmocje drugo varstveno obmocje tretjevarstvenoobmocje meja parka naravni spomenik naravni rezervat Crno jezero Pršivec Bohinjsko jezero Savica BOHINJSKA Tolminski kuk BISTRICA R A T I T O V E C Možic Vogel Altemaver Rodica Crna prst Lajnar ŽELEZNIKI TOLMIN CERKNO jezero vecji vodotok meja Doline Triglavskihjezer državna meja Avtorvsebine:BojanErhartic Avtoricazemljevida:MancaVolk 0 2,5 5 10 km Vir:ARSO,GURS ©GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU,2012 7 DOLINA TRIGLAVSKIH JEZER Dolina Triglavskih jezer je mo~no zakrasela visokogorska alpska dolina med Bohinjem in Trento, z jezeri, ki so nastala v kotanjah z vododr`nimi usedlinami. Dolina ni znana le po jezerih, temve~ tudi po dobro razvitih kra{kih pojavih, fosilih, ostankih poledenitve, bujnem rastlinstvu in `ivalstvu ter pove­sti o Zlatorogu. @e v obdobju prvega razcveta planinstva na Slovenskem je veljala za enega najlep{ih predelov Julijskih Alp (Erharti~ 2010b), zato je bila tudi med prvimi zavarovanimi obmo~ji narave pri nas. @e leta 1924 so jo namre~ zavarovali kot Alpski varstveni park, iz katerega je leta 1981 nastal Tri­glavski narodni park. Zavarovano obmo~je Dolina Triglavskih jezer meri 2151 ha. Vanj niso vklju~eni le Dolina Triglavskih jezer, Lopu~nica in Zgornja Komna, ampak tudi ve~ji del Komar~e in Pr{ivca (1761 m). Dolina Triglav­skih jezer je tudi naravna vrednota dr`avnega pomena s povr{ino 1983 ha. 7.1 GEOGRAFSKI ORIS Dolina Triglavskih jezer je dolga okrog 8 km in poteka od severa proti jugu. Na vzhodu jo ostro ome­juje apneni{ki narivni rob Slatenske plo{~e oziroma tektonske krpe (Placer 2008) z Zelnarico (2320 m) in Ti~arico (2092 m), na jugu skoraj navpi~na stena Komar~e, medtem ko je proti jugozahodu meja bolj nejasna in poteka po razgibanih, mo~no zakraselih grebenih in vrhovih Lepe in Zgornje Komne (Ja-grova skala, 1516 m; Vrh korit, 1667 m; Kraj Kala, 1855 m) do Kala (2000 m), kjer je proti severu in vzhodu meja spet ostro omejena s prepadnim grebenom Plaskega Vogla ter Velikega in Malega [pi~ja (Inven-tar najpomembnej{e … 1991, 128–129). Spodnji, najni`ji del doline je na nadmorski vi{ini 1300 m, zgornji na 2000 m. Spodnji del Doline Tri­glavskih jezer se imenuje Lopu~nica in je od osrednjega dela lo~en s strmo stopnjo. Zgornja Komna v {ir{em pomenu je rahlo proti jugozahodu odprta kotanja na nadmorski vi{ini med 1200 in 2200 m. Na severu jo zapirata Vodnikov Vr{ac in Kanjavec, proti zahodu se po~asi dviga­jo la{ti proti grebenu [pi~ja, na vzhodu pa jo s strmimi stenami, pod katerimi so nastala obse`na meli{~a, omejuje greben Vr{akov, Zelnaric, Ti~aric, Ru{nate glave in Stadorja. Nadmorska vi{ina se po dnu doli­ne zni`uje precej enakomerno do Bele skale, kjer se Zgornja Komna zdru`i z dolino Lopu~nico (Dobravec in [i{ko 2002). Lopu~nica, ki se na jugu zaklju~i s ^rnim jezerom in skalno stopnjo Komar~o, le`i jugovzhodno in ju`­no od Zgornje Komne. Razen v zgornjem delu, kjer je rastlinstvo zna~ilno visokogorsko, nekaterih meli{~ in obmo~ij, ki so ostala gola zaradi planinskega pa{ni{tva, prevladuje z gorskim gozdom pora{~ena pokrajina. Na prisojah se pojavljajo bukov gozd in toploljubne gabrove zdru`be (Dobravec in [i{ko 2002). Ves obse`ni zahodni del doline je v zgornjetriasnih apnencih in je mo~no zakrasel. Pod grebenom Ti~arica–Zelnarica je pas zgornjejurskih apnencev z amoniti. Te plasti so ponekod prepredene s plast-mi laporjev in skrilavcev. Nanje je vezan niz ledeni{kih jezer in mlak (Gams 1962). Najve~krat se omenja sedem jezer, kar je pripravno {tevilo iz ljudskega izro~ila, a je vodnih teles nekaj ve~. Stalnih vodoto­kov v dolini ni, ~eprav se ponekod pojavljajo razmeroma izdatni kra{ki izviri. Najbolj znan je Mo~ivec, ki je zajet za vodno oskrbo planinske postojanke. Najbolj severno je Jezero pod Vr{acem, iz katerega voda odteka proti dolini So~e in Jadranskemu morju. Vode iz ostalih jezer se stekajo v Savo Bohinjko in naprej proti ^rnemu morju. Najvi{je le`e~e od »Sedmerih« je Rjavo jezero, sledi mu Zeleno jezero. V osrednjem delu doline sta Jezero v Ledvi­cah in Dvojno jezero. Tik nad Komar~o je ^rno jezero. Poleg na{tetih sedmih jezer sta v dolini {e dve ve~ji, bolj ali manj stalni vodni telesi, Mlaka v La{tah in Jezero pod Vr{aki, nekaj pa je tudi manj{ih in nestalnih vodnih teles. Med posameznimi jezeri je dokazana neposredna podzemna povezava, spet druga so zunaj glavnega toka podzemne vode (Urbanc in Brancelj 2002; Erharti~ 2010b). Celovitih pregledov podnebja Julijskih Alp je malo (Melik 1954a in 1954b; Pu~nik 1971), kaj {ele njihovih posameznih delov (Bernot 1978 in 1981; Trontelj 1995). Pri interpretaciji podnebnih zna~ilnosti se pojavljajo te`ave, povezane zlasti s kratkimi nizi opazovanj in redko mre`o meteorolo{kih postaj. V Do-lini Triglavskih jezer meteorolo{ke postaje ni, najbli`ji sta pri Domu na Komni in na Kredarici, ~eprav slednja zaradi ve~je nadmorske vi{ine in lege na vzpetini za preu~evano obmo~je ni relevantna. Po podatkih meteorolo{ke postaje Dom na Komni je povpre~na letna temperatura na 1500 m nad­morske vi{ine okrog 3,7, januarska –4, julijska pa 12,4 °C (Ogrin in Brancelj 2002, 25). Temperaturni gradienti, izra~unani s pomo~jo postaj na razli~nih nadmorskih vi{inah, razkrivajo, da se povpre~na let-na temperatura na vsakih 100 m zni`a za 0,49 °C. Razporeditev padavin prek leta ka`e na submediteranski padavinski re`im s primarnim vi{kom v jese­ni, obi~ajno novembra, in sekundarnim vi{kom pozno spomladi, maja ali junija. Po podatkih avtomatske meteorolo{ke postaje pri Dvojnem jezeru, ki je delovala le nekaj let, je bilo v obdobju 1997–2000 pov-pre~no nekaj nad 2000 mm padavin (Ogrin in Brancelj 2002, 28–29). Glede na mnogo vi{ja dolgoletna povpre~ja v sosedstvu (Lepena 3018 mm, Vogel 3077 mm, Stara Fu`ina 2333 mm; Ogrin in Bran-celj 2002, 28) sklepamo, da Dolina Triglavskih jezer prejme nekaj ve~ padavin, kot so pokazale kratkoro~ne meritve. ^eprav je zlasti severni del doline v padavinski senci grebena Lepega [pi~ja, Plaskega Vogla in ^ela, interpolirane vrednosti padavinske karte nakazujejo vrednosti okrog 3000 mm (Geografski atlas Slovenije 1998, 99). Vi{inski vegetacijski prerez sega od submediteranske zdru`be do visokogorskega rastlinstva. Lopu~­nico ve~inoma prera{~a gozd, ki bolj ali manj sklenjeno sega vse do Dvojnega jezera oziroma do nadmorske vi{ine okrog 1700 m. Vi{je je redkej{i in je vezan predvsem na morensko gradivo. Posamezna drevesa segajo vse do Jezera v Ledvicah. Zlasti na zahodnem delu doline je veliko ru{ja. Polgrmi~asto rastje pripada skupini habitatnih tipov s sle~em in sle~nikom (Dobravec in [i{ko 2002). Pelodne analize so razkrile, da je kmalu po koncu poledenitve prevladoval borovec (rde~i bor, Pinus silvestris), a ga je hitro izpodrinila smreka, ki je bila nato vseskozi vodilno gozdno drevo na tem obmo~­ju. Nenavadna je odsotnost ru{ja v za~etnih obdobjih, saj bi po umiku ledenikov najprej pri~akovali naselitev ru{ja in {ele nato drevesastih borovcev. Dandanes ni na preu~evanem obmo~ju niti sledu o rde~em boru, ru{ja (Pinus mugo) pa je zelo veliko ([ercelj 1962). [ercelj (1962) je na podlagi analize peloda izlo~il naslednje razvojne faze gozda: • faza borovih gozdov, ki je trajala le malo ~asa, saj je le zapolnila ~asovni presledek med umikom ledu ter naselitvijo listavcev. • faza smrekovih me{anih gozdov. Faza ni enotna, ampak jo glede na prevladujo~o soudele`bo zdaj ene, zdaj druge vrste listavcev razdeli v ve~ podfaz: smrekovo-leskovo, smrekovo-hrastovo, smreko­vo-bukovo podfazo. Za ~asa zadnjega smrekovega maksimuma so bili vsi listavci mo~no prizadeti, zlasti bukev in me{ani hrastov gozd, in si pozneje niso ve~ opomogli. Le {e jel{a in leska sta ob ponov­nem upadu smreke znova nekoliko pridobili. S smrekovo-leskovo-jel{evo fazo je bil dose`en zadnji vzpon listavcev, saj so nato za~eli vsi propadati. S tem se je za~ela zadnja podfaza, ki jo je zabele-`il [ercelj (1962), to je ~as smrekovo-jelovo-borovih gozdov. ^e pogledamo dana{nje stanje v Dolini Triglavskih jezer vidimo, da je v zadnjih stoletjih pri{lo do znatnih sprememb: listavci so izginili, smreka se je umaknila ni`je. V okolici Mlake Pri utah je ostal le {e macesen, vso izginulo gozdno vegetacijo pa je nadomestilo ru{je (Pinus mugo). [ercelj (1962) dom­neva, da sega dokon~ni umik gozda z obmo~ja planine Pri utah v 15. ali 16. stoletje. Iz obdobja tako imenovane male ledene dobe namre~ tudi v drugih evropskih de`elah poznamo ve~ primerov nagle­ga zni`evanja gozdne meje in umika bukve. Obdobje sovpada z razmahom `elezarstva in gla`utarstva (Rejec Brancelj in Smrekar 2000, 51). [ercelj (1962) navaja, da je bukev na Gorenjskem za~ela naza­dovati kot »`rtev plav`arstva«. Visokogorski gozd se je, ~eprav po sestavi druga~en od ni`inskega, po~asi spreminjal od za te raz-mere dokaj termofilnih oblik proti kon~nim, manj termofilnim oziroma mezofilnim, nazadnje pa je pre{el v popolnoma kriofilno, hladnim in su{nim razmeram prilagojeno obliko vegetacije. Ta sprememba, ki se je sicer manj opazno dogajala tudi v ni`inskih gozdovih, je v visokogorskih gozdovih potekala mno-go radikalneje in je zato tudi precej bolj opazna ([ercelj 1962). Sukcesije raznih gozdnih faz oziroma podfaz so dobro prepoznavne, toda ka`ejo mnogo manj pove­zanosti, kot se to vidi pri ni`inskih gozdovih. Nekdanji visokogorski gozd je bil torej le skupek individuov, zato je bil tudi bistveno ob~utljivej{i za podnebne in ~love{ke vplive. Gozdno ravnovesje je bilo na takih ekstremnih rasti{~ih zelo labilno in ga je bilo kaj lahko poru{iti, a te`ko ali celo nemogo~e spet vzpo­staviti ([ercelj 1962). 7.2 GEOLO[KE ZNA^ILNOSTI DOLINE Obmo~je Triglavskega narodnega parka tektonsko spada v Ju`ne Alpe. Zanje je zna~ilna naguba­na, narivna in prelomna tektonska zgradba, ki je posledica pritiskov Afri{ke tektonske plo{~e oziroma Jadransko-Apulijske mikroplo{~e na Evrazijsko tektonsko plo{~o (Placer 2008). Narivanje kamnin je potekalo od severa proti jugu in je ustvarilo obse`ne pokrove, med katerimi najve~je obmo~je narod­nega parka pokriva Krnski pokrov oziroma nariv Julijskih Alp (Buser 1986a in 1986b). V Ju`nih Alpah so na povr{ju kamnine Slovenskega bazena mezozojske starosti in zgornjetriasne kamnine Julijske karbonatne platforme (Ogorelec 2001; Placer 2008). Zgradba je povezana s struktu­ro Julijskih (in Kamni{ko-Savinskih) Alp v smeri zahod–vzhod ter z izrivanjem ob Periadriatski prelomni coni. Ju`noalpska narivna meja predstavlja ju`ni rob cone narivnih prelomov, ki na vzhodu segajo do Savskega preloma. Njen severni rob je Krnsko-Koblanski narivni prelom, ki so ga v starej{ih razpravah interpretirali kot mejo Julijskega pokrova. Novej{e {tudije (Placer 2008) opu{~ajo idejo o Julijskem pokro­vu in Julijske Alpe obravnavajo kot narivno grudo. Triglavsko pogorje je iz dveh narivnih enot: Krnskega pokrova, imenovanega tudi nariv Julijskih Alp, in Slatenskega nariva (Jurkov{ek 1987), oziroma po novej{ih dognanjih iz narivne grude Julijskih Alp in Slatenske tektonske krpe (Placer 2008). Ve~ji del obravnavanega ozemlja predstavlja Krnski pokrov. Sestavljajo ga karbonatne kamnine triasne starosti, med katerimi prevladuje zgornjetriasni dachstein-ski apnenec norijsko-retijske starosti. Razvoj dachsteinskega apnenca v Julijskih Alpah je zelo podoben kot na {ir{em obmo~ju Ju`nih Alp, kar ka`e na enotne, na {iroko razprostranjene sedimentacijske in paleogeografske razmere v noriju in retiju. To je bilo mo`no le z uravnote`enima sedimentacijo apnen-ca in tonjenjem karbonatne platforme (Ogorelec in Buser 1996). Po mnenju Ramov{a (1974 in 1985) so zaradi spreminjanja podnebja ali drugih razlogov med sicer dokaj enakomernimi sedimentacijskimi cikli nastajali presledki, kar se vidi v lezikah med plastmi. Spreminjale so se tudi `ivljenjske razmere, ki so omogo~ale razvoj razli~nih organizmov. Skladovnico dachsteinskih apnencev najdemo od vzno`­ja Komar~e do zgornjega konca Doline Triglavskih jezer. V Dolini Triglavskih jezer je dachsteinski apnenec pokrit s kamninami jurske starosti, zlasti apnen­cem ter rde~im in zelenkastim laporovcem (Jurkov{ek 1987). V zgornji juri (malm) so se odlo`ili titonijski apnenci, ki so v primerjavi z dachsteinski apnenci bolj tanko skladoviti, razlikujejo pa se tudi po rde~ka­sti barvi (Grim{i~ar 1962). So ve~inoma jedrnati, pogosto vsebujejo okroglaste manganovo-`elezne gomolje, v~asih tudi ro`ence. Zakraseli so prav tako kot dachsteinski apnenci. Najdemo jih ob poti s planine Vi{ev­nik na Ov~arijo in v vsem osrednjem delu Doline, od Dvojnega do Prvega Triglavskega jezera. Plasti precej enakomerno vpadajo proti vzhodu, ob poti na Ov~arijo in {e bolj pod Hribaricami so tudi mo~no nagu-bane (Grim{i~ar 1962; Ramov{ 1974; Buser 1986b; Jurkov{ek 1987). Nagubanost drobnoplastovitih apnencev pod Hribaricami je posledica pritiska narivajo~e se Slatenske tektonske krpe (Ramov{ 1974, 397). Celarc in Herlec (2007) navajata, da je do 50 m debela plast jurskega oolitnega apnenca pomemb­na za razumevanje tektonske zgradbe. Dobro vidna plast v vr{nem delu Vodnikovega Vr{aca je odrezana ob normalnem prelomu v smeri sever–jug. Masiv Kanjavca je v primerjavi z Vodnikovim Vr{acem spu{­~en za pribli`no 200 m, kar lahko sklepamo iz spodnje meje oolitne plasti (Celarc in Herlec 2007). S tem je seveda za prav toliko spu{~ena tudi ploskev Slatenskega nariva oziroma tektonske krpe. Nad oolit-no plastjo, ki je debela pribli`no 30m, so odlo`eni plitvovodni liasni plastnati apnenci, ponekod tudi rde~kasti Slika 14: Geolo{ki zemljevid obmo~ja. P krinoidni apnenci. Tik pod narivnico so pregneteni rde~i laporovci in lapornati apnenci (Celarc in Her-lec 2007). Na vzhodni strani Dvojnega jezera in Mo~ivca ter v ozkem prevalu, po katerem je speljana pot s Prehodavcev na Doli~, titonijske apnence pokrivajo zelenkasti in rde~kasti, nekoliko glinasti apneni skrilavci. Vzhodno od Dvojnega jezera prehajajo celo v pe{~enjake s {tevilnimi gomolji ro`encev (Grim­{i~ar 1962; Ramov{ 1974). Na jurske usedline so narinjeni neskladoviti, tako imenovani cordevolski ali triglavski apnenci (Ra-mov{ 1974, 10; Ramov{ 1978). Triglavski jih imenujejo zato, ker se nikjer drugje ne pojavljajo v tak{ni obliki in debelini (Seidl 1929; Dozet in Buser 2009, 187). Cordevolski apnenci so svetli, precej drobljivi, vendar brez fosilnih ostankov. Gradijo vse najvi{je vrhove Julijskih Alp. Zna~ilno je, da so se v dachsteinskih apnencih razvili kra{ki pojavi, v triglavskih pa le izjemoma. Po zadnjih ugotovitvah so triasni apnenci v ce­lotnem severozahodnem ostenju Kanjavca narinjeni na okrog 80 m debelo zaporedje jurskih plitvovodnih apnencev, ponekod v njihovem vrhnjem delu pa najdemo tudi globljevodne krinoidne apnence tipa ros-so ammonitico. Njihov obseg in debelina sta precej ve~ja, kot je bilo prikazano doslej (Celarc in Herlec 2007). Celarc (2004) opozarja, da cordevolski apnenci in dolomiti niso samo karnijske, ampak tudi ladinijske starosti. Zato meni, da je imenska izpeljanka »cordevolski« neustrezna, saj je poleg napa~ne kronostra­tigrafske uvrstitve kamnin, ki jih ozna~ujemo s tem imenom, neskladna tudi s stratigrafsko nomenklaturo (Celarc 2004). Slatenski nariv iz cordevolskega apnenca pokriva plasti Krnskega pokrova oziroma narivne grude v ozkem pasu od Rjavine do vrha Triglava in naprej proti Kanjavcu, od koder se vzhodno od Doline Tri­glavskih jezer raz{irja proti jugu. Nariv, imenovan po vrhu Slatna (2077 m) vzhodno od Ti~aric (Ramov{ 1974, 397), je po novej{ih razlagah tektonska krpa (Jurkov{ek 1986 in 1987; Celarc in Her-lec 2007), ki je verjetno ostanek ekstremnega dviga severnega krila Julijske platforme ob podrivanju Zunanjih Dinaridov (Placer 2008). Medtem ko razni avtorji navajajo razli~en obseg Slatenske tekton­ske krpe, ta po mnenju Celarca in Herleca (2007) {e ni popolnoma jasen. Tako je Ramov{ menil, da je Slatenski nariv lo~en od Triglavskega, Jurkov{ek pa je prikazal strukturno enoto »Slatenskega pokro­va«, zdru`enega s Triglavskim pokrovom. Po navedbah Celarca in Herleca (2007) je v Dolini Triglavskih jezer ob subvertikalnem prelomu zamaknjeno ~elo pokrova, a je prelom ve~inoma pokrit z meli{~i (Ra-mov{ 1974, 397). Po Grim{i~arju (1962) je neposreden stik viden le na manj{em obmo~ju jugovzhodno od Zelenega jezera. Narivna ploskev nato poteka po strmem severozahodnem ostenju Kanjavca ter naprej prek Kugyjeve police do Rjavine. Medtem ko je jugovzhodni rob plo{~e manj jasen, je po mne­nju Celarca in Herleca (2007) severozahodni in zahodni rob pokrova pravilno in natan~no prikazan na listu Beljak in Ponteba Osnovne geolo{ke karte (Jurkov{ek 1986). Zaradi nariva najdemo triasne apnence na zahodni strani Doline Triglavskih jezer pod jurskimi, na vzhodni strani pa nad njimi. Nariv Slatenske krpe oziroma stik triasnega in jurskega apnenca je zago­tovo klju~nega pomena za naravno pestrost v Dolini. Tudi po mnenju [muca in Ro`i~a (2009) glavne geomorfolo{ke prvine Doline Triglavskih jezer niso delo ledeni{ke erozije pleistocenske poledenitve ali kra{kih procesov, ki so dolino oblikovali potem, ko so se ledeniki umaknili. Ledeniki naj bi le zapolnili `e obstoje~o tektonsko zasnovano depresijo. Sodobni relief Doline Triglavskih jezer naj bi bil tektonski relief, saj naj bi bile vse geomorfolo{ke zna~ilnosti doline tektonsko pogojene. Asimetri~ni pre~ni pro-fil doline v smeri vzhod–zahod je nastal zaradi narivanja Slatenske tektonske krpe na Krnski pokrov (Buser 1986a in 1986b) oziroma na nariv Julijskih Alp po Jurkov{ku (1986) oziroma na Julijski pokrov po Placerju (1999a in 1999b). Na Placerjevi makrotektonski rajonizaciji je Slatenski pokrov ozna~en kot tektonska krpa znotraj Julijskega pokrova. Narivna ploskev med pokrovoma je ve~inoma pokrita z gru{~em, tako da je smer narivanja te`ko dolo~iti. Buser (1986b) je na podlagi oblikovanosti narivnice menil, da le-ta polo`no pada proti severu, kar pomeni, da je bila Slatenska tektonska krpa narinjena od severa proti jugu. Po mo~no nagubanih plasteh zgornjetriasnega apnenca [muc (2004, 88) sklepa na narivanje v dinarski smeri, a meni, da je pri poznej{ih deformacijah lahko pri{lo do prostorske spremembe lege gub. Dolina Triglavskih jezer je mo~no tektonsko stopnjasto razpokana tako v vzdol`ni kot v pre~ni sme­ri ([muc in Ro`i~ 2009). Vsaka stopnja je proti jugu nekoliko ni`ja od prej{nje. Skupaj sestavljajo ogromno stopni{~e, oblikovano kot postopen prehod v Bohinjsko kotlino. Posebno velika stopnja je le Komar~a, ki je najverjetneje povezana z nastankom (udorom) Bohinjske kotline v terciarju. Po navedbah Grim{i­~arja (1962) je ob veliki vzdol`ni tektonski razpoki nastal tudi izvir Savice. 7.2.1 FOSILI Med najstarej{imi okamninami Doline Triglavskih jezer so alge na Hribaricah, ki spadajo v ladinij­sko stopnjo. V dachsteinskih apnencih so pogoste {koljke megalodontide. Pojavljajo se na {tevilnih krajih od Zadnje Lope nad Prehodavci do izvira Savice. Najve~je imajo premer do 25 cm in spadajo v najm-laj{i del triasa. Bogata nahajali{~a megalodontid so zlasti pri ^rnem jezeru, ob poti od ^rnega jezera na Komno in ob poti od Ko~e pri Triglavskih jezerih proti Kalu (Ramov{ 1974). Poleg {koljk so na raz­li~nih krajih v dolomitiziranih dachsteinskih apnencih na{li ostanke alg. Iz spodnjega in srednjega dela jure ni fosilnih ostankov, ker je bilo ozemlje nekaj ~asa na kopnem. Po nekaj milijonih let pa so se ~ez dachsteinske apnence za~eli odlagati zgornjejurski titonijski apnen­ci z ostanki amonitov, pol`ev, ramenono`cev in trdo`ivnjakov. »… Najimenitnej{e okamnine v rde~kastih in rumenkasto sivih zgornjejurskih apnencih so amoniti …« (Ramov{ 1974, 396). Najve~ njihovih ostan­kov je pri Mo~ivcu, v okolici Ledvice in pod Vr{aki. Amoniti so razli~nih oblik in so v premeru od nekaj centimetrov do ve~ kot 40 cm veliki »svitki«. Znanih je vsaj osem rodov (Ramov{ 1974, 1985). Amoni­te spremljajo ostanki drugih glavono`cev, morskih lilij, ramenono`cev, trdo`ivnjakov in redkih koral. 7.3 HIDROGEOGRAFSKE ZNA^ILNOSTI Po Jane`u (1997) ima voda, ki je prav gotovo eno najve~jih bogastev Slovenskega alpskega sveta, vsaj tri jasno izra`ene pomene: • je vir pitne vode, • je energetski potencial in • omogo~a bogastvo biotske raznovrstnosti ter naravne dedi{~ine. V visokogorju Julijskih Alp so povr{inski vodni tokovi redki in se pojavijo le na obmo~jih manj{ih vlo`­kov neprepustnih kamnin. ^e bi imele ledeni{ko-kra{ke kotanje nepropustno podlago, bi bilo na tem obmo~ju {e ve~ visokogorskih jezer. Tak{no podlago dajejo le jurski ali kredni laporji in pe{~enjaki v Do-lini Triglavskih jezer in na obmo~ju Krna ter zbito morensko gradivo na Kri{kih podih in planini Jezero (Kunaver 1998). 7.3.1 JEZERA »… Med Triglavska jezera v naj{ir{em smislu pri{tevamo vse stoje~e vode Zgornje Komne, Lopu~­ni{ke doline in Fu`inarskih planin …« (Dobravec in [i{ko 2002, 50), v o`jem smislu pa {est vodnih teles v Dolini Triglavskih jezer in ^rno jezero v Lopu~nici. Ker so jezera v visokogorju Julijskih Alp redkost in so dala Dolini Triglavskih jezer pomemben pe~at, jih podrobneje predstavljamo. Kjer ni posebej nave-deno, se podatki nana{ajo na digitalno Enciklopedijo naravne in kulturne dedi{~ine na Slovenskem (DEDI) (Erharti~ 2010c, 2010d, 2010e, 2010f, 2010g in 2010h). Preglednica 7: Stoje~e vode v Dolini Triglavskih jezer in njihova poimenovanja v temeljnih virih. Badjura (1922) Tuma (1929) Lipov{ek (1958) Gams (1962) Triglav – planinski Bohinj – planinski zemljevid (2010) zemljevid (2010) Triglavska jezera Prvo jezero Jezero pod Vr{acem Jezero v Podstenju Jezero pod Vr{acem Jezero pod Vr{acem Jezero pod Vr{acem Jezero pod Vr{acemDrugo jezero Rjava mlaka; Jezero Rjava mlaka; Rjava mlaka; Rjava mlaka Rjavo jezero Rjavo jezero pod Kanjavcem Jezero v Portnah Jezero pod TemenomTretje jezero Zeleno jezero Zeleno jezero Zeleno jezero Zeleno jezero Zeleno jezero Zeleno jezero ^etrto jezero Veliko jezero Veliko ^rno jezero; Veliko Triglavsko jezero; Jezero v Ledvicah Veliko jezero (Ledvi~ka) Jezero v Ledvicah – Jezero pri Ledvici Peto in [esto jezero Jezera pod Ti~arico Dvojno jezero Pri utah Dvojno jezero Dvojno jezero Dvojno jezero Dvojno jezero Sedmo jezero ^rno jezero v Komar~ah; ^rno jezero; Jezero nad Komar~o; ^rno jezero ^rno jezero ^rno jezero Jezero pod Studorom Jezero nad Komar~o Malo ^rno jezero;Spodnje ^rno jezero druge stoje~e vode Mlaka v La{tah – Jezero v La{tah Mlaka v La{tah – Mlaka v La{tah Jezero v La{tah Mlaka pod Vr{akom – – Sne`no jezero – Jezerce pod Vr{aki – MlakaPriutah – – – – – – 7.3.1.1 Jezero pod Vr{acem Prvo, a ne najvi{je le`e~e v nizu Triglavskih jezer, je nastalo ob ju`nem vzno`ju Zadnji{kega ali Vod­nikovega Vr{aca (2194 m). Jezero na nadmorski vi{ini 1993 m je dolgo 90, {iroko 60 in globoko do 7 m. Hidrolo{ko je lo~eno od preostalih Triglavskih jezer, saj njegove vode ne odtekajo po Dolini Triglavskih jezer, ampak v Zadnji{ki dol, proti So~i. Jezero se izpod sne`nega pokrova pogosto poka`e {ele v poz­nem poletju. Ledene plo{~e na vodni gladini v avgustu niso nobena redkost, saj ~ez zimo sne`ni plazovi jezersko kotanjo dobro zalagajo s snegom. Jezero zasipavajo tudi meli{~a izpod Vr{aca, nasprotni, ju`­ni breg pa sestavljajo apnen~asti la{ti. Okolica jezera je skoraj v celoti brez rastlinja. Jezero ima dotok iz dveh poto~kov izpod sne`i{~a na meli{~u na severni in vzhodni strani, ki ob dolgotrajni su{i presah­neta (Gams 1962). Podzemni odtok skozi skalne razpoke je na vzhodni strani jezera (Brancelj 2002). Na nasprotni strani voda ob~asno odteka tudi povr{insko, a se odtok po nekaj deset metrih izgubi med skalnim drobirjem oziroma ponika v skalne razpoke (Gams 1962). Podzemni odtok je usmerjen proti severozahodu, proti So~i, to je v smeri nagnjenosti plasti. V smeri proti sedlu Prehodavci je tik pod tam-kaj{njo planinsko ko~o {e manj{e vodno telo, imenovano Mlaka v La{tah, ki poleti pogosto presahne (Erharti~ 2010c). 7.3.1.2 Rjavo jezero V kotanji zahodno od Kanjav~evega soseda Poprovca (2495 m) je na nadmorski vi{ini 2002 m, med balvani in podornimi bloki najvi{je le`e~e Triglavsko jezero, imenovano Rjavo jezero. Dolgo je okrog 150, {iroko okrog 100 in globoko 10 m. Njegova glavna zna~ilnost je veliko kolebanje vodne gla-dine, celo do 10 m. Jezero je dobilo ime po zna~ilnem rjavkasto obarvanem obre`nem pasu, ki je posledica velike spremenljivosti jezerske gladine. Severni breg je skalnat le ob najvi{jem vodostaju. Meli{~, ki pove~ini zasipavajo vsa druga jezera v dolini, tu ni. Okolica jezera je neporasla, tudi alge in zooplank-ton so v jezerski vodi redki. Rjavo jezero nima stalnih povr{inskih pritokov, pa tudi odtoka ni mogo~e dolo~iti. Za razliko od sosednjega Zelenega jezera je voda Rjavega jezera po kemijski sestavi zelo podobna vodam ostalih jezer, zato ni izklju~ena njihova podzemna medsebojna povezava (Erhar-ti~ 2010d). 7.3.1.3 Zeleno jezero Zeleno jezero ima med vsemi Triglavskimi jezeri najbolj raz~lenjen breg. Le`i 1983 m nad morsko gladino, na manj{i uravnavi med Zadnjo Lopo in Vr{aki, kjer se dolina prevesi. Izpod Hribaric se vanj spu{~a `e precej pora{~eno meli{~e, sicer pa sta tako jezero kot obre`ni pas posejana z velikimi ska-lami. Najplitvej{e med Triglavskimi jezeri je globoko le do dva metra. Zaradi kolebanja vodne gladine ima spremenljivo obliko, zato so navedene mere jezera okvirne. Dolgo je okrog 100 m, {iroko pa do 80 m. Jezero nima stalnih povr{inskih pritokov ali odtokov. Zaradi alg je jezerska voda zelenkaste bar-ve, kar je botrovalo imenu jezerca. V Zelenem jezeru so pogosti alpski pupki (Triturus alpestris), na tej nadmorski vi{ini, na skorajda 2000 m, preseneti tudi cvetnica. V jezeru je najvi{je nahajali{~e vodne zlatice (Ranunculus trichophyllus) pri nas. Raziskave Branclja (2002) ka`ejo, da je Zeleno jezero zunaj glavnega toka podzemne vode po Dolini Triglavskih jezer, saj so kemijske zna~ilnosti jezerske vode povsem druga~ne kot pri ostalih jezerih. Najverjetneje se jezero napaja izklju~no z de`evnico, ki se zbira z o`­jega obmo~ja okrog jezera. Pod Vr{aki, v skrajnem vzhodnem delu doline, le`i v podolju, ki ga od Zelenega jezera lo~i skalni hrbet, mestoma prekrit z morenskim gradivom, Mlaka pod Vr{aki, imenovana tudi Jezero pod Vr{aki. V dolu, ki se kon~uje ob vr{aju skalovja izpod Hribaric, je sicer ve~ kotanj, a se v le eni izmed njih zadr-`uje voda. Vodno telo na okrog 2000 m nad morjem je ve~ji del leta pod snegom, saj kotanjo pozimi polnijo sne`ni plazovi. Jezerce lahko v poznem poletju presahne (Erharti~ 2010e). 7.3.1.4 Jezero v Ledvicah Najve~je jezero v Dolini Triglavskih jezer le`i na nadmorski vi{ini 1830 m, na obmo~ju, imenova­nem v Ledvicah. Dolgo je 320, {iroko 120 in globoko 15 m. Kljub ledvi~asti obliki naj bi ime dobilo po slikoviti skalni {krapljasti grbini, nagnjenem la{tu na severozahodni strani jezera, imenovani Ledvica (Tuma 1929). Zelo verjetno je namre~, da so pastirji lepo razvite kra{ke pojave v okolici, nekoliko raz­brazdane la{te, {kraplje in `lebi~e, imenovali ledvice in s tem dali predelu ledinsko ime. Ledeni{ko obru{ena skalna grbina, ki moli v jezero, je gola, vi{je proti Lepemu [pi~ju pa prevladujejo skalne police z neskle­njenim travni{kim rastlinjem. Na nasprotni, vzhodni strani, kjer poteka planinska pot, se pod Zelnarico v jezero spu{~ajo obse`na meli{~a, ki ga postopoma zasipavajo. V meli{~ih so dobro vidni sledovi delo­vanja teko~e vode, nekak{ni erozijski `lebovi, po katerih ob~asno te~e voda v jezero. Ju`ni del brega je pe{~en in ka`e na ustaljenost vodne gladine. Tu sega rastlinstvo do brega. Okrog jezera rastejo posa­mezni macesni, ki so mestoma zdru`eni v manj{e sestoje. Stalnega povr{inskega pritoka jezero nima, a se na severovzhodni strani pod gru{~em ob~asno vidi podtalni poto~ek. Drug dotok je povr{inski, na nasprotnem bregu, kamor priteka nekaj deset metrov dolg poto~ek iz zamo~virjenega zemlji{~a (Gams 1962, 208). Jezero ima zelo mo~an podvodni dotok na severni strani. Ob~asen povr{inski dotok je {e s pobo~ij na zahodni strani jezera. Odtok je ob nizkem vodostaju skozi gru{~ na ju`ni strani jeze­ra (Brancelj 2002). Po Gamsu (1962, 210) pa sta odtoka dva, oba v vi{ini gladine jezera: vzhodnej{i pod morenskim nasipom, zahodnej{i pa na stiku morenskega gradiva z apnen~asto skalo. Pri nobe­nem ni bilo vidne luknje, marve~ je voda ponikala v drobirju. Nekaj metrov vi{je je tudi z gru{~em in vejevjem povsem zasut ponor. Skozenj odteka voda le ob izjemno visokih vodah. Jezero v Ledvicah je eno redkih jezer, kjer je vpliv ~loveka {e vedno zanemarljiv (Brancelj 2002). S sledilnimi poskusi je bila ugotovljena neposredna povezava med Jezerom v Ledvicah in izvirom Mo~ivec nad Dvojnim jezerom. Sledilo je za razdaljo dobra dva kilometra (zra~ne ~rte) rabilo 4 dni. Po navedbah Branclja (2002) se voda v Jezeru v Ledvici zelo hitro menja, ob mo~nej{ih de`evjih v samo dveh dneh, kar pomeni okrog 60.000 m3 na dan! Z barvanjem je bila dokazana tudi povezava med Jezerom v Ledvicah in izvirom Savica, medtem ko, zanimivo, Jezero v Ledvicah in ^rno jezero hidrolo{ko med seboj nista povezana (Erharti~ 2010f). 7.3.1.5 Dvojno jezero Jezeri v spodnjem delu Doline Triglavskih jezer sta po mnenju Gamsa (1962, 210) nastali na stiku zna~ilno rde~kasto obarvanih skrilavo-pe{~enih jurskih kamnin in kompaktnih triasnih apnencev. Ob viso­kem vodostaju, najpogosteje spomladi, se jezeri zdru`ita. Vzhodno od jezer je morenski hrbet, ki Dvojno jezero varuje pred zasipavanjem meli{~ izpod sedla [tapce. Ledeni{ko obru{en in z morenskim gra­divom prekrit je tudi hrbet, ki pre~no razdvaja jezerski kotanji. Zahodni breg severneje le`e~ega Petega jezera z zna~ilnim kljukastim zaliv~kom je prepadno skalnat. Severno od Petega jezera stoji Ko~a pri Triglavskih jezerih, ena izmed prvih planinskih postojank v na{ih gorah. Jezeri le`ita na nadmorski vi{ini 1669 m in nimata stalnih povr{inskih dotokov. V Peto jezero ob viso­ki vodi priteka voda po strugi iz Mo~ivca, zajezitvenega jezerca, ki le`i okrog 150 m proti severu. Nekaj vode prite~e tudi iz lukenj na zamo~virjenem povr{ju blizu severnega brega jezera. Stalen, a {ibek pod-vodni dotok, je le izpod velikega balvana tik ob jezeru, na njegovi vzhodni strani. [esto jezero ima prav tako stalen, a {ibak podvodni dotok v bli`ini velikega balvana na vzhodnem bregu. Povr{inskih odto­kov ni, ima pa Peto jezero mo~an podzemni odtok skozi ponor na za~etku kljukastega zaliv~ka, tik pod prepadno steno. Malo hranilnih snovi, ki jih je do nedavnega vsebovalo Dvojno jezero, je zadostovalo le za rast alg in vzdr`evanje preprostih prehranjevalnih verig, ki niso vsebovale plenilcev, {e zlasti ne rib. V zadnjih letih postaja Dvojno jezero vse bolj onesna`eno, saj se je zaradi antropogenega vnosa rib jezerskih zlatov~ic (Salvelinus alpinus) podrla prehranjevalna veriga. Ribe so pojedle vse plank-tonske rakce, ki so dotlej uspe{no uravnavali rast alg, njihove glavne hrane. Svoje je z neurejenim odvajanjem odpadnih vod prispevala tudi bli`nja planinska ko~a, saj je dodaten vnos hranilnih snovi {e pospe{il razrast alg (Erharti~ 2004; Kunaver 2008; Brancelj 2010). Sanacija jezerske vode ni nujna le zaradi simbolnega ali ~ustvenega pomena jezer, ampak tudi zato, ker se ve~ji del vode odvaja v Savico, ki napaja Bohinjsko jezero in je obenem vir pitne vode. Tudi zato je kopanje v Dvojnem jezeru prepo­vedano. V okolici Dvojnega jezera je {e ve~ ob~asnih stoje~ih voda. Pod izvirom Mo~ivec je majhno zajezi­tveno jezero, namenjeno vodni oskrbi bli`nje planinske ko~e. V preteklosti je na kratki razdalji, le nekaj deset metrov, od izvira do ponora Mo~ivca obstajala plitva naravna mlaka (Erharti~ 2010g). 7.3.1.6 ^rno jezero ^rno jezero je najju`nej{e v skupini Triglavskih jezer. Nastalo je na stiku Lopu~nice, ki je del oziro-ma podalj{ek Doline Triglavskih jezer, in podolja, imenovanega Dol pod Stadorjem. Zaradi ni`je nadmorske vi{ine (1325 m) je sen~na jezerska kotanja 700 m za robom Komar~e obdana z me{anim gozdom, kar daje okolici jezera temnej{o barvo, ki se zrcali na vodni gladini; po njej se jezero tudi imenuje. ^rno jezero je dolgo 150, {iroko 80 in globoko 9 m. Vodna gladina podobno kot pri drugih jezerih mo~no kole­ba. Voda je med vsemi jezeri najtoplej{a, kar pritegne {tevilne kopalce, ~eprav je kopanje prepovedano. V ^rnem jezeru je opisana endemi~na podvrsta alpskega pupka (Triturus alpestris lacus nigri). Jeze­ro nima stalnega povr{inskega pritoka ali odtoka, pa~ pa voda razpr{eno doteka iz ve~ smeri, odteka pa verjetno skozi {pranje v bregu jezera. Ju`ni breg je zelo strm, deloma ga oblikuje kompaktna apnen-~asta stena, deloma podorno gradivo. S severne strani jezero zasipava obse`no meli{~e izpod Stadorja. S sledenjem je bilo dokazano, da ^rno jezero ni povezano z Jezerom v Ledvicah, Mo~ivcem ali Dvoj­nim jezerom, ~eprav se vse podzemne poti kon~ajo v izviru Savice. Je torej zunaj glavnega vodnega toka zgornjih jezer in ima povsem lo~eno padavinsko zaledje (Erharti~ 2010h). 7.3.2 HIDROLO[KE POVEZAVE Jezera v Dolini Triglavskih jezer so razme{~ena vzdol` narivnega stika med Slatensko tektonsko krpo in narivno grudo Julijskih Alp. Vi{inski polo`aj jezer, najvi{je le`e~e je Rjavo jezero, potrjuje dom­nevo, da iz Jezera pod Vr{acem odtekajo vode proti Zadnjici, preostala pa naj bi `e pripadala pore~ju Save Bohinjke (Jane` 1997; Novak 1987). Geolo{ko podlago Doline Triglavskih jezer sestavlja ve~ino-ma triasni apnenec. Jurske plasti najdemo v ve~jem obsegu le na vzhodnem robu. Na prelomih med skladi iz razli~nih obdobij se pojavljajo za kra{ko visokogorje precej mo~ni studenci. Od Mo~ivca proti jugu voda mestoma prihaja na povr{je, severno pa se verjetno zgubi pod meli{~i in la{ti na dnu doline (Dobravec in [i{ko 2002). Sklepamo, da te~e pod la{ti iz jurskega apnenca, na stiku z neprepustno lapornato ali drugo slabo prepustno plastjo. Na obmo~ju bohinjskih planin je bil leta 1996 izveden sledilni poskus, katerega namen je bila podrob-nej{a dolo~itev razvodnic v kra{kem svetu. Sledilo, vbrizgano v ponore na Planini pri Jezeru, se je pojavilo v Savici ter izviru Govic nad Bohinjskim jezerom. S Planine v Lazu je bila dokazana povezava s poto­kom Suha, barvilo pa se je pojavilo tudi v izviru Savice (Urbanc in Brancelj 2002, 77). Naslednji sledilni poskus je bil izveden v Dolini Triglavskih jezer leta 1999. Njegov namen je bil ugo­toviti vodne povezave med posameznimi jezeri in izvirom Savica. Prvo sledilo je bilo vneseno v Jezero v Ledvicah. Najizraziteje se je pojavilo v izviru Mo~ivec nad Ko~o pri Triglavskih jezerih. Planinska postojan­ka se oskrbuje s pitno vodo ravno iz tega (zajezenega) izvira. Zanimivo je, da se je sledilo v Dvojnem jezeru, ki je od Mo~ivca oddaljeno le okrog 150 m, v mnogo manj{ih koncentracijah pojavilo {ele tri dni pozneje. Iz tega je mogo~e sklepati, da podzemna povezava med Jezerom v Ledvicah in Dvojnim jeze­rom ni tako neposredna, kot je povezava med Jezerom v Ledvicah in Mo~ivcem. Na dokaj slabe povezave med obema vodnima telesoma ka`e tudi raznolikost `ivalstva v obeh jezerih, ki bi jo te`ko pripisali le razli~nim `ivljenjskim razmeram v obeh jezerih. V ^rnem jezeru se sledilo ni pojavilo, kar pomeni, da je slednje o~itno povsem zunaj glavnega toka podzemne vode, ki doteka iz osrednjega ter zgornjega dela Doline Triglavskih jezer. ^rno jezero torej ni povezano z Jezerom v Ledvicah, Mo~ivcem in Dvoj­nim jezerom, ampak ima povsem lo~eno padavinsko zaledje. Rahel pojav sledila je bil opazen tudi v slapu Savica; s tem je bila dokazana povezava med Jezerom v Ledvicah in izvirom Savica (Urbanc in Bran-celj 2002, 82–86). Sledilni poskusi v Dolini Triglavskih jezer so pokazali, da so povezave med jezeri in ni`je le`e~imi izviri precej dolgotrajne in {ibke. Iz jezer prevladujejo odtoki v podzemne rove in {ele, ko se ob de`ev­ju ti kanali povsem zapolnijo, se za~ne del vode hitreje prelivati v bli`nja dolvodna jezera (sistem Jezero v Ledvicah–Mo~ivec–Dvojno jezero). Sicer pa ob normalnih razmerah ve~ji del vode podzemno odteka proti Savici. ^rno jezero je izvzeto iz vodnih povezav z ostalimi jezeri v Dolini Triglavskih jezer (Bran­celj 2002). Savica prihaja na plan v dveh izvirih pod Komar~o. Ve~ji in bolj znan je izvir slapa Savice, ki je pri­ljubljena turisti~na to~ka. Nadmorska vi{ina izvira je 836 m. Njegovo vodno zaledje je Dolina Triglavskih jezer in deloma Komna. Mala Savica izvira 690 m visoko, v strugi nad kioskom ob poti proti slapu Savi­ce. Polo`aj obeh izvirov, geolo{ka zgradba povr{ja in nekoliko ve~ja trdota vode Male Savice nakazujejo, da bi zaledje Male Savice lahko bilo na obmo~ju Doma na Komni (Jane` 1997). Zaradi lege na apnen~asti podlagi imajo jezera v Triglavskem narodnem parku nekaj zna~ilnosti, po katerih se razlikujejo od drugih jezer v Alpah. Najbolj izraziti sta visoka koncentracija kalcija v vodi in posledi~no visoka vrednost pH (Muri in Brancelj 2002). Oboje zmanj{uje problem pove~evanja kislo­sti jezer, kar je sicer velik problem drugod po Evropi. Po drugi strani pa je najve~ji problem jezer v Triglavskem narodnem parku evtrofikacija, bodisi naravna bodisi povzro~ena po ~loveku (Muri in Bran-celj 2002). Skupno je v Triglavskem narodnem parku 15 visokogorskih jezer (in nekaj manj{ih »mlak« oziroma »vodnih o~es«). Raziskovanja v zadnjem desetletju so razkrila, da so nekatera med njimi izpostavlje­na evtrofikaciji oziroma kopi~enju hranilnih snovi. Analize sedimentov so opozorile na to, da je pomemben dejavnik tega tudi ~lovek, ki ~edalje bolj vpliva na slab{anje kakovosti vode visokogorskih jezer (Rejec Brancelj in Smrekar 2000). 7.4 VARSTVO NARAVE »… Varstvo narave je dejavnost, v okviru katere se izvajajo dru`bene aktivnosti in prizadevanja za ohranitev predmetov varstva, tj. izbranih delov narave oziroma narave kot celote …« (Berginc 2006, 13). 7.4.1 ZGODOVINA VARSTVA Prve aktivnosti, ki bi jih lahko ozna~ili za za~etek varstva narave na ozemlju Slovenije, se – poleg varstva ko~evskih gozdov – nana{ajo prav na Julijske Alpe in Triglavsko pogorje, zlasti Dolino Triglav­skih jezer (Piskernik 1965; Berginc 2006). Segajo v konec 19. in za~etek 20. stoletja. De`elne oblasti avstro-ogrske monarhije so izdale prve varstvene predpise in okro`nice o varstvu koristnih ptic ter o varstvu ogro`enih rastlinskih vrst planike, Blagayevega vol~ina, tise ([ivic 1956; Piskernik 1965; Skoberne 2005). Na ~ezmerno nabiranje rastlin in ogro`anje nekaterih delov narave so `e pred tem opozarjali nekate­ri naravoslovci, ljubitelji narave, planinci in drugi. Razgledani posamezniki so sku{ali uresni~evati ideje o zavarovanju posameznih najvrednej{ih delov narave. Najbolj znan je prav predlog Albina Belarja za zavarovanje Doline Triglavskih jezer iz leta 1906 ali 1908 (Piskernik 1965; Peterlin 1976; Praprotnik in Skoberne 1995; Miheli~ in Vidrih 2001). Iz leta 1906 je tudi prva znana pobuda za varstvo jam (Simi} 2002). Do ustanovitve narodnega parka v Dolini Triglavskih jezer pa takrat {e ni pri{lo, ker ni bilo mogo~e ure­diti pa{nih razmer na na~in, ki bi bil zadovoljiv tudi za bohinjske kmete (Piskernik 1965, 64). A iz zapisov je razbrati, kako celovito je Belar gledal na Dolino Triglavskih jezer, saj zavarovanje povezuje z geomor­folo{kimi (kra{kimi), geolo{kimi, paleontolo{kimi in botani~nimi zanimivostmi, pri tem pa ne pozablja niti na kulturno komponento: »… Zelo dobro je pa poznano krajinskim slikarjem, ki v divjem naravnem parku sre~ajo najveli~astnej{e motive na vsakem koraku …« (Belar 1907). In dodaja: »… Nujno bi bilo treba priporo~iti, da se izklju~ijo kakr{nikoli posegi v zavarovano obmo~je pri Sedmih jezerih. S tem bi se ohranili zadnji ostanki visokogorskih pragozdov prastarih macesnov za prihodnje generacije …« (Be-lar 1907, 4). Sprva le deloma uspe{na naravovarstvena prizadevanja posameznikov so se strnila v prvi sloven-ski dru{tveni organizaciji za varstvo narave, to je Odseku za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem dru{tvu v Ljubljani leta 1919. Njegovo najpomembnej{e delo je bila spomenica, ki jo je leta 1920 predlo`il de`elni vladi. V njej sta bila podana predlog za ustanovitev ve~ zavarovanih obmo-~ij, zavarovanje rastlinskih in `ivalskih vrst, jam z jamsko favno ter program za popularizacijo varstva narave. V naslednjih letih je bil uresni~en le del programa iz spomenice, med drugim Alpski park v do-lini Triglavskih jezer (Piskernik 1965; Peterlin 1976 in 1995). Ob koncu druge svetovne vojne je bila ustanovljena prva poklicna strokovna slu`ba za podro~je varstva narave (Piskernik 1965). Sledilo je ve~ predpisov o zavarovanju obmo~ij, med drugim leta 1961 tudi o zavarovanju Doline sedmerih jezer za narodni park. Razen te redke izjeme je bilo pri ustanavljanju narodnih parkov zaznavno izrazito neugodno ozra~­je. Tako smo se Slovenci v krog novoustanovljenih parkov na evropski celini vklju~ili {ele na za~etku osemdesetih let prej{njega stoletja (Berginc 2006). Z gospodarsko rastjo so se tudi v Sloveniji krepile zahteve po velikih prostorskih posegih, kakr{ni naj bi bili hidroenergetske gradnje na zgornji So~i, Cerk-ni{kem in Planinskem polju ter smu~arska sredi{~a v Triglavskem pogorju. Berginc (2006) dodaja, da je na koncu vseh teh zgodb ve~inoma prevladalo naravovarstveno stali{~e. Ideje o velikih prostorskih posegih pa so v razprave o pomenu varstva okolja in narave pritegnile tudi {ir{o javnost. Ob javni pod-pori in reakcijah na take na~rte so se prav na teh obmo~jih skoraj hkrati porodile in ponekod tudi dozorele ideje za ustanovitev ve~jih parkovnih obmo~ij. Iz tak{nih razmer je iz{el tudi Triglavski narodni park (Ber-ginc 2006). Triglavski narodni park spada med najstarej{e parke v Alpah in po najnovej{ih raz{iritvah obsega skoraj celotne Julijske Alpe v Sloveniji. Prvi predlog za zavarovanje sega v leto 1906 ali 1908, uresni~en pa je bil leta 1924. Takrat je bilo na pobudi Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov Muzej­skega dru{tva za Slovenijo in Slovenskega planinskega dru{tva Alpski varstveni park za dvajset let zakupljeno ozemlje Doline Triglavskih jezer s povr{ino 1600 ha (Peterlin 1985). Razmere v tistem ~asu {e niso omogo~ale trajnega zavarovanja. Zakupna pogodba se je iztekla sredi vojne vihre leta 1944 in ni bila podalj{ana, tako da je varstvo ugasnilo. Po dolgoletnih prizadevanjih je bilo leta 1961 zavaro­vanje obnovljeno, tokrat trajno in na nekoliko pove~ani povr{ini 2000ha, saj se je dr`avna meja z razvodnice med So~o in Savo znova pomaknila proti zahodu. Zavarovano ozemlje je dobilo uradno ime Triglavski narodni park. S tem dejanjem pa {e niso bili uresni~eni vsi cilji »pravega« narodnega parka, zato sta naslednji dve desetletji porajali nove predloge za raz{iritev in preureditev njegovega zavarovanja. To se je kon~no zgodilo leta 1981, ko je park dobil novo vsebino in je njegova povr{ina 83.807 ha ali dobrih 838 km2 `e skoraj dosegla zdaj{njo (Peterlin 1985; medmre`je 4). Z novim Zakonom o Triglavskem narod­nem parku (2010), se je povr{ina parka pove~ala {e za 175 ha, na 83.982 ha, saj je bilo v zavarovano obmo~je vklju~eno naselje Kne{ke Ravne z bli`njo okolico. Park predstavlja najbolj zna~ilne pokrajinske prvine slovenskega alpskega sveta, od divjega viso­kogorja do vseh posebnosti kulturne pokrajine, ki jo je oblikoval ~lovek in ji vtisnil pe~at svoje tiso~letne navzo~nosti (Peterlin 1985, 9). Cilji in nameni, ki so botrovali ustanovitvi Triglavskega narodnega parka, so zapisani v 1. ~lenu zako­na iz leta 1981: »…Z namenom, da se ohranijo izjemne naravne in kulturne vrednote, zavaruje avtohtono rastlinstvo, `ivalstvo in naravni ekosistemi ter zna~ilnosti ne`ivega sveta, zagotovita z naravnimi danost-mi usklajen nadaljnji razvoj kmetijstva in gozdarstva, ohrani in razvija kulturna krajina ter zagotovijo razvoj in materialni ter drugi pogoji za `ivljenje in delo prebivalcev v osrednjem delu Julijskih Alp, omogo~ita delovnim ljudem in ob~anom ter drugim obiskovalcem u`ivanje naravnih in kulturnih vrednot ter rekrea­cija v naravi v tem prostoru in dopolni dosedanje varovanje, se s tem zakonom dolo~i osrednji del Julijskih Alp za naravni park pod imenom Triglavski narodni park …« (Zakon o Triglavskem … 1981). Leta 2010 je bil sprejet nov zakon o Triglavskem narodnem parku (2010), a se varstveni cilji bistveno ne razlikujejo. Na obmo~ju parka se `e od nekdaj prepleta vrsta gospodarskih dejavnosti, zna~ilnih za na{ alp-ski prostor (kmetijstvo, gozdarstvo, lov, turizem), zato bi bilo nemogo~e vpeljati in uresni~evati enotno za{~ito. Posledi~no je bil park skoraj tri desetletja razdeljen na dve obmo~ji (Peterlin 1985, 11). 30.600 ha prostrano robno obmo~je je zajemalo ni`je, spodnje dele dolin, naselja, zimsko{portna sredi{~a, gozdnate planote. To je obmo~je kulturne pokrajine, koder ~lovek gospodari `e stoletja, zato sta kmetijstvo in gozdarstvo (ob turizmu) {e vedno glavni gospodarski panogi. Varstveni ukrepi na rob-nem obmo~ju so bili prilagojeni gospodarstvu in razvoju doma~inov, zato je bilo manj omejitev; vpeljan je bil varstveni re`im, ki velja za krajinske parke. 54.200 ha prostrano osrednje obmo~je parka je zajemalo glavne gorske grebene, nekatere doline oziroma njihove zgornje dele ter vsa ostala obmo~ja ob gozdni meji in nad njo, kjer je visokogorje. V tem delu so prevladali naravovarstveni interesi, vse drugo jim je moralo biti podrejeno; zato je bilo uzako­njeno strogo varstvo in ve~ prepovedi. Poleg varstvenih re`imov za osrednje in robno obmo~je je bila uvedena {e tretja, najstro`ja oblika varstva, ki zajema posamezne naravne rezervate ter naravne in kulturne spomenike na celotnem obmo~ju Triglavskega narodnega parka (Martuljek, Pi{nica, Mlinarica …). Ti spomeniki so izlo~eni kot obmo~ja s posebnim namenom (Peterlin 1985). Z novim Zakonom o Triglavskem narodnem parku iz leta 2010 je narodni park razdeljen na tri var-stvena obmo~ja. Prvo varstveno obmo~je je osrednje obmo~je, ki je prednostno namenjeno uresni~evanju varstva in ohranjanja naravnih vrednot, prvobitnih naravnih obmo~ij divjine, rastlinskih in `ivalskih vrst, njihovih osebkov in habitatov, naravnega razvoja ekosistemov in naravnih procesov brez ~lovekovih nego- Slika 20: Naravne vrednote v Dolini Triglavskih jezer. P valnih, vzdr`evalnih in drugih posegov. Dopu{~ena je tudi tradicionalna pa{a na urejenih planinah v vi-sokogorju, ki je predvsem v vlogi ohranjanja tovrstne kulturne dedi{~ine. V to varstveno obmo~je spada celotna Dolina Triglavskih jezer. Drugo varstveno obmo~je je osrednje obmo~je z dopu{~eno tradicionalno rabo naravnih virov zara­di izvajanja dejavnosti sonaravnega kmetijstva in gozdarstva ter trajnostnega gospodarjenja z divjadjo in ribami. Namenjeno je ohranjanju obstoje~ega stanja narave in kulturne dedi{~ine vsaj v trenutni kako­vosti, prepre~evanju vnosa novih obremenjujo~ih dejavnosti in postopnemu doseganju namenov prvega varstvenega obmo~ja ob upo{tevanju razvoja dopu{~enih dejavnosti. Tretje varstveno obmo~je je namenjeno ohranjanju in varovanju biolo{ke raznovrstnosti, naravnih vrednot, kulturne dedi{~ine ter izrazitih ekolo{kih, estetskih in kulturnih kakovosti (po)krajine, ohranja­nju poselitve ter spodbujanju trajnostnega razvoja, usklajenega s cilji narodnega parka. 7.4.2 ZAVAROVANA OBMO^JA IN NARAVNE VREDNOTE V prvem Inventarju najpomembnej{e naravne dedi{~ine Slovenije (1976, 128) je navedeno, da je v predlogu za raz{iritev parka Dolina Triglavskih jezer predvidena kot obmo~je z najstro`jim varstve­nim re`imom. Po tem predlogu naj bi Dolina dobila status naravnega rezervata. Z Zakonom o Triglavskem narodnem parku iz leta 1981 je bil narodni park raz{irjen na pribli`no zdaj{nji obseg, vendar za Dolino Triglavskih jezer akt o zavarovanju iz leta 1961 ni bil nikoli preklican. Tako ima Dolina na papirju status narodnega parka znotraj narodnega parka, ~eprav jo obi~ajno opredeljujemo kot naravni spomenik (med-mre`je 3). V zakonu iz leta 2010 ima status naravnega spomenika (Zakon o Triglavskem … 2010). Zavarovano obmo~je Dolina Triglavskih jezer meri 2150,8 ha. Ne obsega le Doline Triglavskih jezer, Lopu~nice in Zgornje Komne, temve~ tudi ve~ji del Komar~e in Pr{ivca (1761 m). Ju`na meja poteka po trasi cevovoda hidroelektrarne Savica. Edino zavarovano obmo~je znotraj Doline je Jezero pod Vr{a­cem s povr{ino 0,8 ha. Dolina Triglavskih jezer je tudi naravna vrednota dr`avnega pomena s povr{ino 1983,3 ha. Na seve­ru, vzhodu in zahodu se meja bolj ali manj ujema z mejo zavarovanega obmo~ja, na jugu pa se kon~a na zgornjem robu Komar~e. Meje naravne vrednote torej z vseh strani sledijo naravnim mejam. Inventar najpomembnej{e naravne dedi{~ine Slovenije (1991) tako vrednoti Dolino Triglavskih jezer kot: • kompleksno geografsko naravno enoto, • obmo~je raznolikih `ivljenjskih prostorov oziroma obmo~je z veliko pestrostjo ekosistemov, • izjemno nahajali{~e ledeni{kih jezer v Sloveniji (absolutna redkost pojavljanja), • simbol Triglavskega narodnega parka, saj je bilo obmo~je zavarovano `e leta 1924 (simbolna vrednost), • zna~ilen primer ~ela nariva Slatenske plo{~e (zna~ilnost, tipi~nost), ki obsega greben Ti~arica–Zelnarica, • nahajali{~e ogro`enih rastlinskih vrst in endemi~nih rastlin. Po Inventarju najpomembnej{e naravne dedi{~ine Slovenije (1991) je z vidika varstva naravne dedi{­~ine sprejemljiva biotopska, izobra`evalna in rekreacijska varstvena namembnost. V starej{em Inventarju (1976, 128) je navedeno: »…Poleg izrednega rekreacijskega pomena (planinstvo), je pomembna kot {tudijsko-raziskovalni in u~no-demonstracijski objekt za podro~je geologije, geomorfologije, speleo­logije, limnologije, botanike in zoologije …«. Znotraj Doline je tudi nekaj manj{ih naravnih vrednot geomorfolo{ke zvrsti, a so razmeroma skrom-no zastopane. Naravne vrednote z javno dostopnimi koordinatami so: • Debeli la{t, • Gladki la{t, • Kosmata la{ta, • meli{~e pod Stadorjem. Status naravne vrednote ima tudi deset vodnih teles: • Dvojno jezero, • Mlaka Pri utah, • Mo~ivec, • Jezero v La{tah, • Jezero pod Vr{acem, • Veliko jezero, • ^rno jezero, • Zeleno jezero, • Rjavo jezero, • Mlaka pod Vr{aki. V Dolini Triglavskih jezer sta naravni vrednoti le {e dve nahajali{~i fosilov, vendar zaradi varovanja fosilov nista javno dostopni. Drugih naravnih vrednot register ne navaja. 8 GEOMORFOLO[KA ANALIZA DOLINE TRIGLAVSKIH JEZER Dolina Triglavskih jezer je zelo razgibana. Njen najni`ji del je na nadmorski vi{ini okrog 1300 m. Naj­vi{ji del dolinskega dna je na nadmorski vi{ini okrog 2000 m, rob doline pa se v Kanjavcu vzpne do 2569 m. Pri tako veliki razliki v nadmorski vi{ini ter za Julijske Alpe precej{nji dol`ini doline je razum­ljivo, da ta ni povsem enotna. Dana{nji videz povr{ja je odraz {tevilnih dejavnikov, med katerimi so v ospredju tektonska in lito­lo{ka zgradba, razvoj reliefa v terciarju in kvartarju ter podnebni vplivi na njegov razvoj v pleistocenu in holocenu. ^eprav so v tem delu Julijskih Alp za razumevanje sodobnega reliefa zelo pomembni geolo{ki vpli-vi, so med poglavitnimi geomorfolo{kimi preoblikovalnimi dejavniki dandanes na povr{ju najbolj vidni u~inki poledenitve, holocenskega zakrasevanja in pobo~nih procesov. Ledeni{ko preoblikovanje je v Do-lini Triglavskih jezer pustilo {tevilne sledove. Poleg zelo zastopane ledeni{ke obru{enosti in zaobljenosti skalnega povr{ja so najpogostej{i ostanki ledeni{ke erozije la{ti, gladke skalne plo{~e, nastale z lu{­~enjem in glajenjem apnen~evih skladov. Poleg mutoniranega povr{ja so la{ti tudi najbolj pogosta podlaga drobnih korozijskih kra{kih oblik. Tako je torej velik del Doline Triglavskih jezer v znamenju prepletanja ledeni{kih ter kra{kih procesov, pojavov in oblik. V recentni dobi je poleg pobo~nih procesov glavni preoblikovalec povr{ja Doline Triglavskih jezer korozijsko delovanje. Pri preobrazbi povr{ja sodelujejo {e drugi procesi, predvsem mehansko prepe­revanje, erozija ob~asnih manj{ih vodnih tokov ter denudacija drobnega gradiva v kra{ko podzemlje. Glavne geomorfolo{ke zna~ilnosti Doline Triglavskih jezer so: • asimetri~ni pre~ni prerez v smeri vzhod–zahod s prepadnim vzhodnim robom, pribli`no ravnim dnom doline in razmeroma polo`nim zahodnim pobo~jem, • podol`ni prerez v smeri sever–jug z izrazitimi pregibi oziroma stopnjami, ki se stopni~asto spu{~ajo proti ju`nemu, spodnjemu delu doline, • klinasta tlorisna oblika doline, ki je v severnem delu {iroka 500 m, v ju`nem pa tudi ve~ kot 2500 m. Razli~ni avtorji Dolino Triglavskih jezer glede na prevladujo~e procese delijo na razli~no {tevilo enot. Strinjamo se s ~lenitvijo Melika (1928) in Gamsa (1962) na {tiri dele. Zna~aj visokogorske doline ima le severni del, dol med Prehodavci in Zelenim jezerom. Razprosti­ra se na nadmorski vi{ini okrog 2000 m in ima smer sever–jug. Dno je kotanjasto, vendar ne visi v nobeno smer. Po Meliku je dol sestavljen iz dveh manj{ih dolin. Prva je mnogo vi{ja, prihaja iz skalnih, mo~no razjedenih podov Hribaric, kjer se zaklju~i z istoimenskim sedlom na nadmorski vi{ini 2358 m. Druga, bogata z jezeri, se spusti izpod zahodnih pobo~ij Kanjavca ter se prek sedla Prehodavci strmo spusti na so{ko stran, v Zadnji{ki in Trebi{ki dol. Obe dolini se zdru`ita pri Zelenem jezeru. Po njuni zdru`itvi je dolina med Zelenim jezerom in Ledvico {iroka, saj se Jezerski greben ter gre­ben Velikega [pi~ja nekoliko razmakneta. Smer doline se spremeni v severovzhod–jugozahod, dno pa nekoliko visi proti jugozahodu. V tem delu je zahodni del Doline Triglavskih jezer pravzaprav `e del Kom­ne, ki je razgibana z mnogimi kotanjami, blagimi vzpetinami, kotli~i in kontami (Melik 1928, 88). Dolinast svet med Ledvico in Dvojnim jezerom ima dva izrazitej{a dola. Vzhodni, po katerem je spe­ljana planinska pot, se od Jezera v Ledvici spu{~a do Mo~ivca in Dvojnega jezera, zahodni del izpod Velikega [pi~ja, ki prehaja `e v ravni{ko Komno, pa sega vse do doline Lopu~nica. Po Gamsu naj bi k Dolini Triglavskih jezer {teli le vzhodni dol. Podobnega mnenja je Melik, ki navaja, da se pod Dvoj­nim jezerom Dolina kon~a, saj obvisi nad 150-metrskim pragom ali stopnjo, ki se razteza po{evno ~ez ve~ji del doline. Najni`ji del Doline Triglavskih jezer je dolina Lopu~nica s Kosovo konto. Njen zgornji del na nadmor-ski vi{ini okrog 1500 m, ki je zna~ilna za Komno, je okrog 150 do 200 m vi{ji od spodnjega dela Jezerske doline. Lo~uje ju strm skalnat prag, katerega del se imenuje Bela skala. Lopu~nico na zahodu omeju­je Kosmata la{ta, na jugu pa Lepa Komna. Dolina so kon~a pri ^rnem jezeru, na nadmorski vi{ini 1294 m. Navzgor se Lopu~nica zaklju~i na {iroki uravnavi Zgornje Komne med ^elom in Plaskim Voglom. 8.1 STRUKTURNI (TEKTONSKO POGOJENI) RELIEF V dvajsetem stoletju so se z morfogenezo Julijskih Alp ukvarjali {tevilni avtorji. Njihova mnenja o ge­nezi mnogih reliefnih oblik se precej razlikujejo. Z Rakovcem in Melikom se je v slovenski geomorfologiji za ve~ desetletij zasidral vpliv Davisove teorije o cikli~nem razvoju reliefa, s katerim se je razvoj povr{ja v terciarju in kvartarju sku{alo pojasniti z ostanki nekdanjih uravnav (Komac in sodelavci 2012). Davi­sova shema o cikli~nem razvoju reliefa, po kateri se je povr{je zaradi endogenih procesov najprej hitro tektonsko dvignilo, nato pa zaradi po~asnega delovanja eksogenih procesov dolga obdobja zni`eva-lo, velja za pre`iveto, saj je povsem jasno, da obe skupini procesov delujeta hkrati (Natek 2003, 13). Na podlagi sedimentov v Ljubljanski kotlini Grim{i~ar (1962, 24) trdi, da morajo biti najvi{ja povr{­ja oligocenske starosti, vendar Gams (1957, 314) na podlagi izra~una koli~ine odnesenega gradiva dvomi v obstoj reliefnih ostankov predpliocenske dobe. Po njegovem mnenju so se slovenski morfologi pri dolo-~evanju starosti nivojev preve~ naslanjali na ugotovitve avtorjev, ki so preu~evali Centralne Alpe. Tudi Winkler naj bi postopoma ni`al starost najvi{jih vzhodnoalpskih nivojev, ki jim je sprva pripisoval oligo­censko starost, pozneje pa miocensko in celo pliocensko (Gams 1957, 315). Po Gamsu sedimenti na alpskem obrobju ka`ejo na {tiri glavne orogenetske cikle, ki so se zvrstili od srede oligocena dalje, a je v Alpah erozija sledove prvih treh ciklov `e zabrisala. V miocenu se je po Rakovcu (1937, 65) za~elo navpi~no dviganje in upogibanje terena, ki je postaja-lo ~edalje pomembnej{e. Tudi po Kossmatu (1916) naj bi se prve poteze Doline Triglavskih jezer izoblikovale v miocenu, ko je po njej tekla povr{inska reka. Da naj bi Dolino Triglavskih jezer izdelala nekak{na pred­hodnica Save Bohinjke, je menil tudi Rakovec (1937, 88), ki je nastanek pore~ja uvrstil v spodnji eocen. ^eprav povr{inskega vodotoka po Dolini Triglavskih jezer ne moremo izklju~iti, zanj nimamo nikakr{nih dokazov. Po navedbah Kunaverja (1983, 241) je poglavitna zna~ilnost vseh suhih dolin poligenetski nasta­nek, medtem ko novej{e razlage v suhih dolinah zaznavajo predvsem ostanke strukturnega reliefa (Natek 2011). Po tej teoriji mnoge dele zemeljskega povr{ja v najve~ji meri zaznamuje geolo{ka zgradba, bodisi tektonske bodisi kamninske zna~ilnosti podlage, ki se, zlasti zaradi razlik v njeni odpornosti, najve~­krat odra`ajo v razli~ni jakosti preperevanja in odna{anja preperine. Na ta na~in pridobijo obliko nekatere ve~je reliefne oblike, kot so gorstva, seveda pa tudi manj{e reliefne oblike. Najizrazitej{a oblika struk­turnega reliefa so strukturne stopnje, pobo~ja med dvema bolj ali manj uravnanima deloma povr{ja, nastala zaradi razli~nih stopenj preperevanja dveh ali ve~ kamnin in nadaljnje denudacije. Med tovrst­ne oblike spadajo tudi enostavne gube in ve~ji narivi (Natek 2003; Tarbuck in Lutgens 1999). Po mnenju [muca in Ro`i~a (2009) glavne geomorfolo{ke prvine Doline Triglavskih jezer niso delo ledeni{ke erozije ob pleistocenskih poledenitvah ali kra{kih procesov, ki so dolino oblikovali po tem, ko so se ledeniki umaknili. Ledeniki naj bi le zapolnili `e obstoje~o tektonsko zasnovano depresijo. Zdaj{­nji relief doline naj bi predstavljal »tektonski relief«, saj naj bi bile tektonsko pogojene vse geomorfolo{ke zna~ilnosti doline. Avtorja tako postre`eta z novo razvojno teorijo, ki ni skladna s starej{imi teorijami, katere skoraj v celoti zavra~ata. Po njunem mnenju naj bi bila za podobo Doline Triglavskih jezer odlo-~ilna zlasti naslednja procesa ([muc in Ro`i~ 2009): • oligocensko-spodnjemiocensko narivanje Slatenskega pokrova oziroma tektonske krpe na Krnski pokrov in • neogena desnozmi~na tektonika. Asimetri~ni pre~ni prerez doline v smeri vzhod–zahod je nastal zaradi narivanja Slatenske tekton­ske krpe na Krnski pokrov. Slatenska tektonska krpa predstavlja vzhodni rob Doline Triglavskih jezer in jo sestavljajo masiv Vr{akov, Zelnarice in Ti~arice. Gradijo jo beli masivni zgornjetriasni apnenci, v kate­rih se pojavljajo tudi manj{i koralni grebeni (Buser 1986b). Krnski pokrov, kot ga je definiral Buser (1986a in 1986b), je zgrajen v glavnem iz zgornjetriasnih apnencev (dachsteinski apnenec), z redkimi ostanki jurskih in krednih plasti. Zna~ilna klinasta oblika doline in stopni~asta zgradba njenega dna sta posledica zmi~ne tektonike iz neogena. Dolino namre~ domnevno presekata prelomni coni [pi~ja in Zelnaric, ki se proti jugu doline medsebojno razmikata in tvorita klinasto oblikovano tektonsko depresijo, ki daje dolini klinasto obliko. Dno doline ozna~uje stopni~asta oblikovanost povr{ja, ki je posledica ekstenzije, normalne blokovne tektonike in razli~nega tonjenja posameznih blokov. [muc in Ro`i~ (2009) izoblikovanost doline razla­gata z deformacijskim modelom, ki sta ga predstavila Woodcock in Schubert (1994, citirano po [mucu in Ro`i~u 2009). Po njunem mnenju Dolina Triglavskih jezer do potankosti posnema klinasto deformacijsko Vršaki melišce Zadnja Lopa podi pod Prehodavci Zeleno jezero morena Mlaka pod Vršaki cordevolski apnenec dachsteinski apnenec jurski apnenec Slika 26: Geolo{ki prerez ~ez Dolino Triglavskih jezer pri Zelenem jezeru. MARIJAN PE^AR MARIJAN PE^AR cono med dvema desnozmi~nima prelomoma ([muc in Ro`i~ 2009), ki potekata v smeri 20–200° in pre­sekata starej{e narivne strukture. Prelom je najverjetneje del mo~nega preloma Vrat, ki poteka v smeri severovzhod–jugozahod (Jurkov{ek 1987; [muc 2004) ali pa se od njega odcepi. V severnem delu Doli­ne Triglavskih jezer se prelom razcepi na dva kraka. Zahodni, ki je dobro viden, [muc ga imenuje prelom [pi~je, poteka po zahodnem delu Doline Triglavskih jezer in ima smer 20–200°. Drugi krak, imenovan prelom Zelnarica, ima smer sever–jug (0–180°) in poteka vzhodno od Doline. Prekrit je z meli{~i, zato [muc in Ro`i~ (2009) o njegovem obstoju le domnevata. Preloma se proti jugu oddaljujeta in tvorita zna~ilno oblikovan divergentni sistem. V vmesnem delu so nastale ekstenzijske razmere, ki so povzro~i­le nastanek normalnih prelomov pribli`no v smeri vzhod–zahod, ob katerih so se posamezni kamninski bloki spustili in nagnili ([muc 2004). Po tej teoriji je v klinasti deformacijski coni, ki je med dvema diver-gentnima desnozmi~nima prelomoma, navzo~ ekstenzijski re`im, ki povzro~i nastanek normalnih prelomov ter razli~no ugrezanje ali subsidenco blokov. Tako Dolina Triglavskih jezer predstavlja prelomni klin, ki je kot topografska depresija jasno izra`en med desnozmi~nima prelomoma. Nova razvojna teorija sicer nazorno razlo`i nastanek Doline, a ne pove ni~esar o pojavih in procesih iz kvartarne dobe. O intenzivnosti razvoja reliefnih oblik in njihovih morfolo{kih zna~ilnostih odlo~ajo tudi drobne petrograf­ske, to je kemi~ne in mehanske zna~ilnosti kamnin (Kunaver 1983, 219). V visokogorskem apnen~evem svetu je lega plasti tako pomembna prvina kot dejavnik oblikovanja dana{njega sodobnega reliefa, pa najsi gre za njegove makro-, mezo-ali celo mikrooblike. Pomembna sta tudi ~im manj{a razpokanost kamnine in ~istost apnen~astih plasti, kajti v ne~istih, tanko skladovitih ali mehkej{ih apnen~astih kamninah la{ti ne nastajajo. Pomemben je {e litolo{ki cikel – cikli~ni razvoj skladov (Kunaver 1983, 211). V posameznem skladu se morajo spreminjati litolo{ke last-nosti. V bazi so vedno plasti ne~istega apnenca, ki ni zelo odporen. ^istost in s tem tudi odpornost apnenca Slika 30: Obmo~ja la{tov v Dolini Triglavskih jezer. P nara{~ata po skladu navzgor, tako da je vrhnja ploskev la{ta vselej sestavljena iz najbolj ~istega, naj­bolj kompaktnega in najbolj odpornega apnenca. Glede nagnjenosti plasti v Dolini Triglavskih jezer velja, da je zelo malo skladov vodoravnih, zato je zelo malo tudi vodoravnih la{tov. Plasti so tako reko~ povsod bolj ali manj nagnjene, z njimi pa tudi gladke la{taste plo{~e, ki se vrstijo v razli~nih kombinacijah. Zaradi razli~nega odnosa med nagnjenost­jo povr{ja in vpadom plasti nastajajo razli~ni tipi strukturnega povr{ja, ki vsak na svoj na~in vplivajo na mikro-in mezoreliefno podobo povr{ja (Kunaver 1983, 210). Na zahodni strani doline je v njenem srednjem delu nastalo nekaj la{tastih plo{~, ki s svojo golo belino, razjedeno le z `lebi~i, na dale~ izpri~ujejo, kako so pobo~ja v tistem delu enakomerno nagnje­na ter skladna z naklonom in smerjo skladov. Plasti vpadajo proti jugovzhodu z naklonom okrog 30°. Stopni~asto razvr{~ene skladovne plo{~e oziroma la{ti so pojav, ki predstavlja to~no dolo~en in zna-~ilen kompleks glacialnih in kra{kih oblik. La{ti namre~ nastajajo v prvi vrsti pod vplivom zmernega delovanja ledeni{ke erozije. Ledeni{ka erozija je mogla tem bolj temeljito delovati, ~im globlje je segla korozijska raz~lenjenost vrhnjih slojev v predhodnem obdobju (Kunaver 1983, 211). Delovanje ledu se najbolj pozna v ~elih skladov, ki so zaobljena. Za lastnosti in velikost la{tov je pomemben tudi odnos med polo`ajem plasti in povr{jem. Kunaver (1973, 212) razlikuje sedem glavnih tipov la{tov in {tiri podtipe. Pet tipov najdemo tudi v Dolini Triglav­skih jezer: • ravni gladki la{ti (la{taste plo{~e), ki so na obmo~jih Prehodavcev in Velikih vrat, • ravni stopni~asti la{ti na obmo~ju Velikih vrat, • nagnjeni gladki la{ti na obmo~jih Gladkega in Debelega la{ta, • nagnjeni kvestasti (~elasti) la{ti zahodno od Ledvice ter • nagnjeni stopni~asti la{ti okrog Gladkega in Debelega la{ta. Na{teti tipi la{tov so najbolj izrazita in najbolj raz{irjena zvrst strukturnega reliefa v Dolini. Na povr{­ju so najbolj pogoste in najbolj zna~ilne razli~ne oblike bolj ali manj skladnega strukturnega reliefa, ki pa je bil pozneje mo~no ledeni{ko in kra{ko preoblikovan. Te`nja k nastajanju gladkih skladovnih plo{~ je `iva povsod, kjer plasti niso bistveno druga~e usmerjene od smeri premikanja ledeni{kih gmot. Zato niti pri la{tih ne moremo govoriti o ~isti strukturni obliki, saj gre tudi za preplet ledeni{kega in kra{ke­ga delovanja. Na ravnem povr{ju se je led premikal vzdol` zgradbene osi in s povr{ja lu{~il manj odporne zgor­nje plasti. Tako je ponekod nastalo stopni~asto la{tasto povr{je; Kunaver (1983, 214) ga imenuje kvestasto la{tasto povr{je. Od smeri in naklona vpada skladov glede na smer gibanja ledu in splo{ne te`nje nagi­ba povr{ja je odvisno, ali so tak{ni la{ti manj obse`ni in strmi ter z visokimi skladovnimi ~eli, ali so {ir{i in dalj{i, skratka obse`nej{i, manj nagnjeni in so med njimi skladovna ~ela ni`ja, lahko pa so celo glad-ki in ravni (Kunaver 1983). Prevlada la{tov je zna~ilna za zahodni in severni del Doline Triglavskih jezer, kjer je na povr{ju dach­steinski apnenec. Gre za obmo~ji Gladkega in Debelega la{ta ter okolico Velikih vrat in Prehodavcev. 8.2 LEDENI[KI RELIEF Poznavanje ledenikov in ledeni{kih procesov je za znanost pomembno z ve~ vidikov, med drugim zaradi dejstva, da so sledovi poledenitve pomemben vir podatkov za sklepanje o nekdanjem podneb­ju in drugih zna~ilnostih okolja. Rekonstrukcija sledov poledenitve in u~inkov ledeni{kega preoblikovanja je pomembna sestavina geomorfolo{kega razvoja obmo~ja, saj je od tega odvisen zna~aj povr{ja. V Do-lini Triglavskih jezer so mo~ni, dobro vidni u~inki ledeni{ke erozije. Dobro vidni so tudi ostanki ledeni{kega akumulacijskega gradiva. Razen redkih obmo~ij na okoli{kih pobo~jih lahko trdimo, da je povr{je v ve~jem delu Doline ledeni{ko preoblikovano. Pleistocenska podnebna kolebanja s poledenitvami in otoplitvami so se za~ela pred okrog dvema milijonoma let. Ledenodobno obdobje je zaznamovalo ve~ ledenih sunkov, v katerih se je srednja letna temperatura zraka na Zemlji zni`ala, ter medledenih dob, ko so bile temperature lahko celo vi{je od sedanjih ([egota 1988). Pred pribli`no stoletjem se je na {iroko uveljavila teorija, da so se v tem ~asu zvrstile {tiri ledene dobe, dandanes pa vemo, da jih je bilo {e precej ve~, po nekaterih podatkih vsaj 15 (Kunaver in sodelavci 1998, 50). Zadnja ledena doba, znana kot würmska poledenitev, se je po raz­li~nih avtorjih za~ela pred okrog 100.000 leti (Clark in sodelavci 2009) ali {ele pred 70.000 leti ([egota 1988) in se je kon~ala pred okrog 10.000 leti. Srednja letna temperatura zraka je bila povpre~no za 6 do 9 °C ni`ja od sedanje (Bintanja, van der Wal in Oerlemans 2004). Navedbe se zelo razlikujejo tudi za obdobje vi{ka würmske poledenitve. Po mnenju Clarka in sodelavcev (2009) je bilo med okrog 26.000 in 19.000 leti, po navedbah [egote (1988) pa med 17.000 in 13.000 leti. V vsaki ledeni dobi so alpske doline zapolnili ledeniki, ki so precej spremenili njihov videz. V med-ledenih dobah je pri{lo do otoplitev in z njimi povezanega umikanja ledenikov. Napredovanje in umikanje ledenih gmot je pustilo v pokrajini, tudi v Dolini Triglavskih jezer, trajni pe~at. Ledenik, ki je v ~asu zadnje poledenitve pokrival Dolino Triglavskih jezer, ni bil obse`en, saj ni imel dovolj velikega goratega zaledja, da bi se lahko nakopi~ile ve~je koli~ine snega. O velikosti in gibanju ledenika lahko sklepamo na podlagi ohranjenih erozijskih in akumulacijskih oblik. V Bohinju je bil led debel do 600 ali 700 m, saj je Melik (1928, 92) na nadmorski vi{ini med 1100 in 1250 m na{el {tevilne bo~ne morene. Melik (1954b, 33) navaja tudi, da se je bohinjski ledenik kr~il postopoma in je v Bohi­nju zapustil sistem treh jasno izra`enih (bühlskih) ~elnih moren, medsebojno oddaljenih od 5 do 7 km, od kon~ne ~elne morene iz vi{ka würmske poledenitve pa so oddaljene okrog 30 km. Isti avtor nava­ja, da so se v Velopoljsko kotlino, kakor imenuje dolino Velo polje, v ~asu poledenitve zgrinjale ogromne koli~ine ledu, mnogo ve~je kot v Dolino Triglavskih jezer, saj je bilo njeno gorato zaledje mnogo ve~je. Obsegalo je Mi{eljsko in Velsko dolino ter ves svet ju`no od Triglava (Melik 1928, 90). Za~etek ledeni{kega jezika je ponavadi v krnici, kjer reliefne in podnebne razmere omogo~ajo nje-gov nastanek. Sneg se prek razli~nih procesov postopoma (p)rekristalizira, dokler ne nastane led, imenovan firn, ki ima ve~jo gostoto (Summerfield 1991, 263; Tarbuck in Lutgens 1999). Pavel Kunaver (1956, 650–654) v Dolini Triglavskih jezer navaja dva ledeni{ka tokova, jezerskega in lopu~ni{kega. Za domnevno ve~ sto metrov debel Jezerski ledenik povirja ne omenja, medtem ko naj bi imel Lopu~ni{ki ledenik zbirali{~e ledu na Zgornji Komni. Pod Belo skalo sta se oba zdru`ila, zato je bila dolina Lopu~nica {e bolj poglobljena. Pavel Kunaver posebej omenja tudi ledenik izpod Zelna-rice, ki je v umikalni fazi severno od Jezera v Ledvici izoblikoval ~elno moreno. Sklepamo, da je Kunaver imel v mislih ledenik s Hribaric. Ob preu~evanju visokogorskih jezer se je Gams (1962, 201) dotaknil tudi problema gibanja lede­ni{kih gmot. Na podlagi preu~evanja ledeni{kega gradiva je sklepal, da je moreno na Prehodavcih, vzhodno od Zelenega jezera, ter na ju`ni strani Ledvice odlo`il proti severu polze~i ledenik. Potekal naj bi izpod Velikega [pi~ja, kjer se je najprej nekoliko dvignil, nato pa prek prelaza na Prehodavcih spustil v Trebi{ki in Zadnji{ki dol. Preu~evanje obmo~ja verjetnosti premikanja ledu proti severu ni potrdilo, saj bi ledenik pri tem rabil veliko energije za vzpon. Ledenik se je za~enjal v krnicah pod Velikim [pi~jem, na nadmorski vi{ini okrog 2150 m, in se je do kotanje Ledvice spustil do nadmorske vi{ine 1830 m. Zaledje, od koder je ledenik dobival led, je bilo preprosto premajhno, da bi se lahko ponovno vzpel do Prehodavcev na nadmorski vi{ini 2020 m. Pot po pobo~ju [pi~ja je prekratka, da bi lahko sila ledeni{ke gmote potisnila pred seboj polze~o maso navzgor do Prehodavcev! Tudi ledeni{ka gmota, nakopi~ena na Zgornji Komni, je svoj tok usmerila te`nostno proti Bohinju, tako da ni mogla blokirati ledu v Dolini Triglavskih jezer. Glede na relief, zlasti glede na nagnjenost povr{­ja, ostanke ledeni{kega gradiva in zglajenost povr{ja, je ve~ja verjetnost, da se je Jezerski ledenik pomikal proti jugu in se pod Belo skalo zdru`il z Lopu~ni{kim, kakor je ugotovil `e Pavel Kunaver (1956). Jezerski ledenik se je za~enjal v dveh krakih. Prvi naj bi se za~el v kotanji pod Kanjavcem vzhod-no od Prehodavcev, pribli`no tam, kjer je zdaj Jezero pod Vr{acem. Del ledu je najverjetneje spolzel ~ez preval Prehodavci na so{ko stran (Melik 1928, 88), del pa po dolini z minimalnim padcem proti Bohinju. Temu se je na obmo~ju med Rjavim in Zelenim jezerom pridru`il ledenik s Hribaric. Slednji je imel, sode~ po analizi kartografskega gradiva, od trikrat do {tirikrat ve~je zaledje ter na dol`ini okrog kilometra in pol padec za ve~ kot 350 m. Zato sklepamo, da je bila njegova erozijska mo~ bistveno ve~ja. Manj{i vir ledu so bile tudi tri krnice pod ostenji Lepega [pi~ja. Po njihovi obliki in usmerjenosti je razvidno, da je led iz njih drsel proti jugovzhodu, proti vzno`ju grebena, kjer se je pridru`il Jezerske-mu ledeniku. Z otoplitvijo se je ledeni pokrov tanj{al, zato so se ledeniki umikali nazaj proti povirju. Takrat so se verjetno oblikovali lokalni tokovi manj{ih ledenikov. Eden tak{nih naj bi bil ledenik izpod Hribaric, kate­rega omenja Pavel Kunaver (1956, 653), ki naj bi odlo`il ~elno moreno severno nad Ledvico. Do izraza so lahko pri{la tudi lokalna sne`i{~a pod Kanjavcem in Jezerskim grebenom, ki so delno razbila, pre­maknila ali preusmerila na skalni podlagi odlo`eno morensko gradivo (Seli~ 1997, 48). 8.2.1 LEDENI[KA EROZIJA Med polzenjem po dolini je ledenik brusil podlago in tako poglabljal svojo kotanjo. Posledice pre­mikanja so vidne v ve~jem delu Doline Triglavskih jezer. Po mnenju Klebelsberga naj bi bilo zaradi kompaktnosti kamnine ledeni{ko bru{enje posebno mo~no v apnen~asti podlagi (Kunaver 1983, 250). Ledeni{ko oblikovana je celotna Dolina s tipi~nim pre~nim prerezom v obliki ~rke U, kar je dobro vid-no zlasti v njenem zgornjem delu in v Lopu~nici. V Dolini Triglavskih jezer so s poledenitvijo zanesljivo povezane {e naslednje erozijske oblike: • krnice, • ledeni{ke grbine, • ledeni{ke raze in ora`enci, • mutonirano, to je nepravilno valovito kompaktno (`ivo)skalno povr{je, • ledeni{ko obru{ena ~ela skladov, ~e so ta obrnjena v nasprotni smeri premikanja ledu, kar Kunaver (1983, 251) imenuje ~elasti la{t. Dolina Triglavskih jezer je brez dvoma tektonskega nastanka (Melik 1928, 58; [muc 2004), ~eprav je pri njenem oblikovanju zagotovo imela pomembno vlogo tudi poledenitev. V grobem lahko re~emo, da ima dolina v pre~nem prerezu bolj ali manj tipi~no obliko ledeni{ke doline, a je ta bolj posledica zapletene narivne zgradbe in desnozmi~nega preloma, ki tvori divergentni dolinski sistem. Poledenitev je zna~aj Doli­ne Triglavskih jezer mo~no zaznamovala in »pripravila« povr{je za intenzivno holocensko zakrasevanje. Pravilneje ledeni{ko izoblikovano U-jevsko dolino ima Lopu~nica, kar ka`e, da so imeli ledeniki v spod­njem delu zaradi obse`nej{ega zaledja ve~jo mo~. K temu lahko dodamo domnevo, da je tektonika manj vplivala na ju`ni del doline. Precej pravilen ledeni{ki U-jevski prerez ima tudi manj{a, neizrazita doli­na, ki se k planini Pri utah spu{~a iz prve krnice vzhodno od Brd. Videti je, da je bil ledeni{ki tok izpod Velikega [pi~ja razmeroma mo~an. Sklepamo, da se je na obmo~ju opu{~ene planine zdru`il z glav­nim ledenikom, ki je polzel po dolini. Na sti~i{~u je bila erozija okrepljena, zato je nastala izrazitej{a kotanja. Mo`no je, da je stranski ledenik glavnega odrival nekoliko proti vzhodu, zato je tudi morena pomaknjena pod Jezerski greben. Taisti ledenik je v kotanji Pri utah zapustil zbito morensko gradivo, na katerem je nastalo manj{e jezero in pozneje barje. Ledeni{ki potok, ki je verjetno tekel izpod ledenika, ko se je ta umikal v krnico, je morda s spiranjem drobnega morenskega gradiva s pobo~ij najsevernej-{ega dela Zgornje Komne povzro~il ojezeritev kotanje Pri utah. Dokaz za razmeroma mo~an ledeni{ki tok so obru{ena pobo~ja oziroma ~ela skladov ter kra{kim jarkom podobne oblike med krnico pod Veli­kim [pi~jem in planino Pri utah. Ledeni{ko obru{eno in zglajeno povr{je najdemo po celotni dolini, za~en{i s hrbtom, na katerem stoji Zasavska ko~a na Prehodavcih. Ledeni{ko obru{ena je tudi Bela skala, strm skalnat skok, ki Dolino Triglavskih jezer lo~i od Lopu~nice. Strm, ledeni{ko obru{en skok ne poteka v povsem ravni ~rti, temve~ nekoliko vijuga in se ponekod raz{iri v manj{e skalne amfiteatre. Kunaver je na podobnih tvorbah v Ka­ninskem pogorju na{el erozijske `lebove, za katere domneva, da so delo ledenika (Kunaver 1983, 250). Podobne oblike smo na{li tudi na obmo~jih Velikih vrat in Bele skale, a je te`ko trditi, da so dejansko delo ledeni{ke erozije. Krnice, polkro`no oblikovane globeli pod strmimi grebeni v zgornjih, zaklju~nih delih ledeni{kih dolin, so pomemben geomorfolo{ki dokaz o erozijsko-denudacijski vlogi poledenitve ter podnebnih spremem-bah v preteklosti, saj so uporabne tudi za ugotavljanje nekdanje vi{ine sne`ne meje in obsega poledenitve. Ker obi~ajno nastanejo blizu sne`ne meje oziroma na njej, njihova zdaj{nja dna ka`ejo na sne`no mejo v ~asu njihovega nastanka. Relativna vi{inska razlika med zdaj{njo sne`no mejo in dnom krnic razkri­va, za koliko se je zni`ala vi{ina sne`ne meje v pleistocenu (Mrak 2003, 44). Na nevarnost tovrstnega posplo{evanja opozarjata Benn in Evans (2003, 372), ki trdita, da lahko krnice nastajajo tudi vi{je. Pod ostenjem grebena Lepega [pi~ja izstopajo tri krnice, zapolnjene z manj{imi meli{~i. Med seboj so lo~ene z neizrazitimi pomoli. Zahodno od stranskega grebena Brd sta {e dve obse`nej{i krnici, kjer se je za~enjal lopu~ni{ki ledenik, zato sta bolj ali manj odprti proti jugu. Gibanje ledenika je gravitacijsko, po dolini navzdol, a znotraj ledenika obstajajo {e druga, manj{a gibanja, s katerimi se premika kamninsko gradivo (Summerfield 1991, 266; Benn in Evans 2003, 322–326). V zgornjem delu ledenika prevladuje tla~no premikanje, ki gradivo, padlo na ledenik, posrka vase in ga pomika proti dnu, do skalne podlage oziroma ledeni{ke kotanje. V spodnjem delu ledenika prevla­dujejo vzgonske sile, ki ledeni{ki drobir in ostalo gradivo potiskajo nazaj proti povr{ju. Gradivo, ki pride do dna ledenika, izdatno pospe{uje bru{enje `ivoskalne podlage ledeni{kega korita. V Dolini Triglav­skih jezer so mestoma {e vedno vidne raze na mati~ni podlagi. Nekdaj jih je bilo gotovo mnogo ve~, a so izginile zaradi kemijskega preperevanja apnenca. Ledeni{ke raze so najmanj{e sledi ledeni{ke erozije, po katerih lahko dolo~imo tudi smer pomikanja ledenika. Zaradi mo~ne zakraselosti podlage so ti drobni sledovi marsikje zabrisani. Povr{je, neza{~iteno pred zunanjimi vplivi, je dandanes mo~no korozijsko razjedeno, tako da so sledi raz povsem zabrisane. Del-no so ohranjene le na skalni podlagi, prekriti z morenskim gradivom. Lep primer ledeni{kih raz je na zglajeni `ivoskalni podlagi ju`nega roba Petega jezera. Odstranje-no morensko gradivo je razkrilo prej za{~iteni del skale. Pokazale so se manj{e raze, usmerjene proti jugu, v smeri premikanja ledenika. Precej zglajenega povr{ja, prekritega z morenskim gradivom, je tudi v severnem delu Doline Triglavskih jezer, med Prehodavci in Zelenim jezerom, zato lahko domneva-mo, da bi bilo tudi na teh obmo~jih pod gru{~em na mati~ni podlagi mogo~e najti ledeni{ke raze. Kunaver (1961, 130) je pod ozkim morenskim nasipom na desnem bregu Mo~ivca na{el gladko `ivo­skalno povr{ino rde~kaste barve, izoblikovano v ozke zaobljene police, potekajo~e v smeri sever–jug. Le nekaj metrov vstran je ista skalna podlaga mo~no korodirana, saj je ni prekrivalo morensko gradi­vo in zato ni bila za{~itena pred raztapljanjem. Nastanek dolo~enih vrst brazd in plitvih `lebov Tarbuck in Lutgens (1999, 297–298) ter Benn in Evans (2003, 327–332) povezujejo z erozijskim delovanjem ledu. Posebno tako imenovanemu plasti~nemu ledu pripisujejo ledeni{ko erodirane gri~e, hrbte, kotanje in druge oblike ledeni{kega povr{ja. Plasti~ni led se je namre~ sposoben prilagoditi tudi ozkim razpokam in morebitnim nepravilnostim v izoblikova­nosti povr{ja. Tla~ne sile ne delujejo le v zgornjem delu ledenika, kakor tudi ne vzgonske samo v njegovem spodnjem delu. Gre le za prevladujo~o obliko posamezne sile v dolo~enem delu, ~eprav se obe skozi celotno ledeni{ko gmoto prepletata in izmenjujeta. V sodelovanju z gradivom, ki ga ledenik prena{a, se na zglajeni povr{ini ledeni{kega korita pojav­ljajo ve~je ali manj{e izbokline oziroma grbine, ki po umiku ledu dajejo videz valovite pokrajine (Benn in Evans 2003, 323–326; Tarbuck in Lutgens 1999, 307; Summerfield 1991, 266), imenovane mutoni­rano povr{je (francosko roche moutonnée v pomenu šov~ji hrbti’) (Kunaver 1985, 41). Tak{na valovitost nas v Dolini Triglavskih jezer spremlja na ve~ mestih med Dvojnim jezerom in Ledvico, zlasti na obmo~­ju jurskih apnencev. Zdi se, da so bili slednji nekoliko bolj podvr`eni ledeni{kemu preoblikovanju. Ponekod je ledenik med grbinami izdolbel prava korita s premerom nekaj metrov. Gladko in valovito povr{je se je zaradi velike gostote korozijsko mo~no razjedenih {krapelj ponekod `e spremenilo v gri`o. Bolj kompaktno, a {e vedno vidno zglajeno, ~etudi precej kra{ko preoblikovano lice ka`ejo podi na Prehodavcih in domala vsi la{ti na zahodni strani Doline, od Debelega la{ta do Velikih vrat. Vzrok za druga~nost od »jurskega« povr{ja je gotovo razli~na odpornost apnenca, {e bolj pa njegova, za dach­steinski apnenec zna~ilna debeloskladovitost, kar je omogo~ilo razvoj la{tov. Lega plasti v visokogorskem apnen~astem svetu je tako pomembna prvina kot dejavnik oblikovanja reliefa. Stopni~asto razporeje­ne skladovne plo{~e ali la{ti so pri nas pogost pojav in predstavljajo zna~ilen kompleks ledeni{kih in kra{kih reliefnih oblik. Nastajajo pod vplivom zmernega delovanja ledeni{ke erozije, ki je mogla tem bolj temeljito delovati, ~im bolj globoko je v medledenih obdobjih segla korozijska raz~lenjenost vrhnjih slojev (Kunaver 1983, 211). Najve~ la{tastega povr{ja je pod Plaskim Voglom, na prehodu iz Doline Triglavskih jezer proti Zgornji Komni, v okolici Velikih vrat, Prehodavcev ter med Ledvico in Dvojnim jeze­rom. Tu so enakomerno nagnjene skladovne police vezane na rde~kasti jurski apnenec. Zna~ilna je tudi drobna iz`lebljenost skalnega povr{ja v nekaterih predelih, ki je delo ledeni{ke ero­zije (Kunaver 1983, 251). Tam je ta verjetno posebno mo~no delovala na podlago. Gre za izdolbenost skalne podlage na dnu, pa tudi ob straneh ledeni{kega korita, z mno`ico razli~no oblikovanih `lebov na zglajenem ali mutoniranem povr{ju. @lebovi so kratki, imajo razli~en strmec in brez reda prehajajo eden v drugega ali pa so samostojni. Nekateri imajo celo nasproten strmec. Kunaver (1983, 251) nji­hov nastanek razlaga z erozijskim delovanjem vode, teko~e pod ledenikom, in seveda ledu samega. Najverjetneje je prihajalo do izmenjavanja delovanja ledu in vode, tako ~asovno kot prostorsko, zato marsikateri `leb nima nadaljevanja, mnogi `lebovi pa tudi sekajo eden drugega. Ledenik lahko omogo~i tudi vodno erozijsko delovanje, zlasti v toplej{i polovici leta ter v obdobju mirovanja, ko pod ledenikom nastanejo celi tuneli z vodnimi tokovi. Pod ledenikom teko~a voda lahko v `ivoskalni podlagi izoblikuje nekaj deset centimetrov globoke in ve~ metrov {iroke `lebove oziroma korita ali erozijske luknje. Kunaver (1983, 252) domneva, da lahko tako pojasnimo nastanek podolgo­vatih in nenavadno usmerjenih `lebastih izjed tudi ponekod v slovenskem visokogorju. Ledeni{ko obru{ena ~ela skladov so na~eloma v manj nagnjenem reliefu in so obrnjena v smer, nasprotni premikanju ledenika (Kunaver 1983, 251). V Dolini Triglavskih jezer, na la{tih rde~ih in sivih jurskih apnencev, so ~ela skladov ledeni{ko erodirana kljub njihovi pravokotni legi glede na smer giba­nja ledenika (Seli~ 1997, 38). Na {e lep{i primer naletimo na la{tih pod Velikimi vrati (slika 29). V Dolini so zna~ilna ledeni{ka erozijska oblika tudi ledeni{ko obru{ene strme, ponekod navpi~ne stene. Najve~ jih je na pobo~jih Lepega [pi~ja, najbolj pa izstopajo ledeni{ko zglajeni (in `lebi~asto koro­dirani) tektonski prelomi v zgornjem delu doline. Sklepamo, da je bilo ledeni{ko obru{eno tudi ostenje Jezerskega grebena, a so z recentnim preoblikovanjem reliefa dokazi o tem izginili. Tudi jezerske kotanje so delo ledenika. Kotanj je mnogo ve~ kot jezer; nekatere so suhe, v drugih se voda zadr`uje ob~asno. Njihovo dno je prekrito z drobnim (mulj) ali grobim (morenski gru{~) sedi­mentom, tudi tam, kjer vode trenutno ni na povr{ju, zato so sledi morebitne ledeni{ke erozije zakrite. Obre`je je oblo`eno z ledeni{kim drobirjem, na primer pri Rjavem in Dvojnem jezeru, in tudi balvani, ki jih lahko opazujemo pri Zelenem in Dvojnem jezeru. Slika 35: Ledeni{ko gradivo v Dolini Triglavskih jezer; najve~ ga je v njenem severnem in vzhodnem delu. P 8.2.2 LEDENI[KA AKUMULACIJA Ledenik na svoji poti prena{a razli~no gradivo, s katerim lahko brusi ledeni{ko korito, nato pa ga slejkoprej na svoji poti tudi odlo`i. Odlo`eno gradivo se lahko na dolo~enih mestih kopi~i in sestavlja morene (Summerfield 1991, 275), lahko pa ostane brez reda raztreseno, za kar Gams (1962, 201) upo­rablja izraz morenski drobir. Bolje bi ga bilo imenovati ledeni{ki drobir, kajti izraz morena in njegova pridevni{ka izpeljanka morenski nakazujeta nakopi~enost gradiva (Summerfield 1991). Morensko gradivo ali til je nesortiran ali slabo sortiran sediment, ki ga je prena{al in odlo`il lede­nik. V geografski literaturi se pogosto tako za gradivo kot za reliefno obliko uporablja izraz morena (Mrak 2003, 15). Ve~ina delcev v morenskem gradivu, razen tistih, ki so bili preme{~eni kot krovno moren­sko gradivo na gorskih ledenikih, ima sledove ledeni{ke obru{enosti, po zaobljenosti pa spada v kategorijo slabo zaobljenih delcev. Veliko delcev je ora`enih in ve~ina raz je vzporednih z najdalj{o osjo delca (Mrak 2003, 16). Zaobljen kamen z ledeni{kimi razami se imenuje ora`enec ali drsnik (Geo-grafski terminolo{ki … 2005, 266). Pri preu~evanju ledeni{kih sedimentov se zastavlja vpra{anje, kdaj so bili odlo`eni, saj je bilo pri nas v ledeni{kih sedimentih najdenih le malo primernih organskih ostankov, s katerimi se lahko natan~­neje dolo~i njihovo starost (Mrak 2003, 11). S podrobno analizo ledeni{kega gradiva je mogo~e sklepati na vrsto morene, smer gibanja ledenika, hitrost odlaganja gradiva in podobno (Benn in Evans 2003, 377–493). Z vidika naravovarstvenega vrednotenja geomorfolo{ke dedi{~ine tovrstno preu~evanje ni pretirano pomembno. Ledeni{kega gradiva je v Dolini Triglavskih jezer razmeroma veliko, a je manj opazno, saj je ve~i­noma pokrito z rastlinjem. Razpr{eno je po skoraj celotnem obmo~ju, vendar se nikjer ne pojavlja v velikih ali debelih morenskih nasipih. Najve~ ledeni{kih nanosov je v severnem delu Doline, med Prehodavci in Zelenim jezerom. Po lede-ni{kem drobirju je v celoti speljana tamkaj{nja planinska pot. Tanka plast drobirja prekriva `ivoskalno podlago in jo {~iti pred povr{inskim zakrasevanjem vse od ostenja Kanjavca do prehodav{kih podov. Ostra meja ustvarja vtis dveh popolnoma razli~nih pokrajin, ~eprav je obe izoblikovala ista ledena gmota. @e Seli~eva (1997, 41–42) je ugotovila, da ostra ~rta ni le meja med odlo`enim morenskim gradi­vom in golo, zglajeno mati~no podlago, ampak je hkrati tudi geolo{ka meja med jurskim in dachsteinskim apnencem. V prvi vrsti gre torej za razli~no podlago, ki ni bila enako odporna proti ledeni{ki eroziji. Debe­lina in vpad skladov sta v dachsteinskem apnencu ledeniku omogo~ila, da je s seboj odnesel del plasti, medtem ko je drugo podlago (z)gladil. Jurske plasti so dosti tanj{e in bolj nagnjene, zato jih ledenik ni mogel v celoti zgladiti. Neravna podlaga je verjetno ledeniku zagotavljala bolj{e razmere za odlaganje morenskega gradiva. Drobir, ki je bil odlo`en na gladki povr{ini, je bil prej odstranjen, saj ga je bilo manj kot gradiva na bolj razgibanem povr{ju jurskih kamnin. Na obmo~ju Prehodavcev je sicer najve~ ledeni{kega drobirja, a le malo izrazitih moren. Pravza­prav je v najvi{jih delih doline zaradi mo`nosti dodatne nivalne akumulacije gru{~a te`ko govoriti o izklju~no ledeni{kem gradivu (Kunaver 1983, 53). ^etudi je morda pri{lo do tak{nih oblik, jih zaradi podobnosti z ledeni{kimi sedimenti obravnavamo skupaj. Nivacijskega gradiva je najve~ pod krnicami. Prvi manj{i morenski hrbet je severovzhodno od Mlake v La{tah in Rjavega jezera. Obliko morene mu daje na slemenu odlo`eni ledeni{ki drobir. Izrazitej{i morenski hrbet se pojavi {ele pod Hribarica-mi, med Zelenim jezerom in Mlako pod Vr{aki. Na vzhodu ga deloma prekrivajo meli{~a izpod Zelnarice. Hrbet se vle~e proti jugu, skoraj do Ledvice. Po mnenju Pavla Kunaverja (1956, 653) gre za lep osta­nek ~elne morene ledenika, segajo~ega od Hribaric do vzno`ja Zelnarice. Na nekaj manj{ih usekih ob planinski poti je gradivo razkrito. V njem ni opaziti nobene sortirano­sti, pa~ pa je vrhnja plast zaradi organsko-preperinskih primesi do globine okrog 20 cm nekoliko temnej{a. Morena je pora{~ena s travnatim rastlinjem, kamenje je ve~inoma potla~eno v podlago, iz katere tu in tam {trlijo do pol metra visoke skale. Morena je visoka do 10 m, a to ni dejanska vi{ina nasipa, ker je ta odlo`en na okrog 30 m visokem `ivoskalnem slemenu. Ob njenem zahodnem vzno`ju smo zasledili velike skalne bloke. Dolina je v ve~jem delu asimetri~no oblikovana in visi proti vzhodu, tako da se ledeni{ko gradivo ni pomikalo le proti jugu, po dolini navzdol, ampak deloma tudi proti jugovzhodu, proti Jezerskemu gre­benu, kar je povzro~ilo njegovo kopi~enje na vzhodni strani doline (sliki 26 in 28). Gradivo pa se ni naslonilo na stene doline, saj je `e prej naletelo na skalno oviro, na kateri je drobir obti~al skupaj z balvani. Ocenju­jejmo, da debelina morene nikjer ne presega 10 m, a je tudi to dovolj, da so v njej nastale (psevdo)vrta~e. Od Ledvice do Dvojnega jezera na vzhodni strani doline poteka ponekod prekinjen morenski hrbet drobnej{ega ostrorobega gradiva, nad katerim se vzpenjajo posamezni balvani. Po zahodnih pobo~­jih tega gradiva poteka tudi glavna planinska pot po Dolini Triglavskih jezer. »… V njem imamo vsekakor robno moreno velikega ledenika, mestoma pa napravlja vtis kon~ne morene malih sne`i{~nih ledeni­kov, ki so se spu{~ali v dolino izpod strmih sten visokih vzhodnih pobo~ij v zadnji stadialni dobi. Robato kameno gradivo z debelimi skalnimi kosi spremlja vzno`je strmih pobo~ij na vzhodnem robu Doline Tri­glavskih jezer v vsem poteku in imamo ga {e v bli`ini ^rnega jezera …« (Melik 1928, 88). Tudi Pavlu Kunaverju (1956, 653) dajejo nasipi vtis kompaktne bo~ne morene, a je mehanizem odla­ganja ledeni{kega gradiva po vsej verjetnosti narekoval druga~no vrsto morene (Seli~ 1997, 42). Zaenkrat ne moremo ovre~i niti teorije, da gre za nivacijsko moreno na spodnjem koncu sne`i{~ izpod Zelnaric in Ti~aric (Natek 2011). Sklepamo lahko, da so bile ugodnej{e (temperaturne) razmere za velika sne-`i{~a kmalu po koncu poledenitve, ko so meli{~a pod grebenom Ti~aric in Zelnaric {ele za~ela nastajati. Tak{na izoblikovanost povr{ja pa je bila z vidika nastajanja sne`i{~, pod katerimi bi se kopi~il gru{~, manj ugodna. Zgradba hrbta je najlep{e vidna v prerezu doline pri Mo~ivcu. Plasti jurskega apnenca, ki se v tem delu doline prika`ejo na povr{ju, oblikujejo skalni pomol, na katerem je bila odlo`ena morena. Summerfield (1991, 279) namre~ navaja, da konveksne reliefne nepra­vilnosti, denimo izbokline in ve~je skale, pospe{ujejo odlaganje ledeni{kega gradiva na »zavetrni« stra­ni ovire, saj ledeniku ob dvigu popusti pritisk ledeni{ke gmote. Reliefna oblika crag and tail (tudi craig and tail) (Holmes 1972, 421–422; Benn in Evans 2003, 327; Kunaver 2010) {e nima ustaljenega slo­venskega prevoda. Eden prvih poskusov slovenjenja je izraz »grbina in rep« (Farndon 2000, 125), v Geografskem terminolo{kem slovarju pa je vpeljan termin ledeni{ka grbina z repom (Geografski ter­minolo{ki 2005, 62 in 200). Gre pravzaprav za talno moreno, odlo`eno na obru{eni skalni oviri (crag) in za njo (tail). Najlep{i primer ledeni{ke grbine z repom je pri Dvojnem jezeru. Pre~ka jo pot proti Kom­ni in Velikim vratom. Oblika je dolga okoli sto metrov. Morenski hrbet oziroma »rep« je dobro viden in v Petem jezeru sestavlja izrazit pomol. V srednjem delu doline, zlasti med Ledvico in planino Pri utah, so na dnu zna~ilne {tevilne morenske krpe, ki se izmenjujejo z golimi zakraselimi povr{inami (Kunaver 2010). Zaradi podolgovate oblike spomi­njajo na nekak{ne majhne drumline (Kunaver 1983, 248; Benn in Evans 2003, 326–327).Zaplate morenskega gradiva so podlago za{~itile pred korozijo, kar je podrobno predstavljeno v poglavju o zakrasevanju. Ledeni{ka akumulacija je pripomogla tudi k nastanku jezer. Morensko gradivo oziroma ledeni{ki dro­bir je zastopan pri vseh jezerih. Morena naj bi ob nizki vodi Dvojno jezero lo~ila na dve vodni telesi. Ali gre dejansko za morensko gradivo ali za kaj drugega, je te`ko zanesljivo trditi, saj je gradivo zelo izpra-no in delno korodirano. Kunaver (1990, 211) ugotavlja, da so morenski nasipi v vi{jih nadmorskih vi{inah manj opazni, saj se njihov obseg in izrazitost z vi{ino zmanj{ujeta. Zato se v zgornjih delih kotanj oziroma v krnicah nazad­nje pojavljajo le {e manj izrazite akumulacije morenskega gradiva, ki pa lahko spominjajo na manj{e podore ali u~inke nivacije. Sicer pa so vsa ve~ja sne`i{~a ob dalj{em trajanju in ve~ji akumulaciji sne­ga pre{la v manj{e ledenike. V na{em gorskem svetu se v krnicah, kjer najdemo najvi{je le`e~e, morenam podobne nasipe, zaradi reliefnih in sodobnih podnebnih razmer, ko se sne`i{~a poleti stalijo, ni te`ko odlo~iti za ledeni{ki nastanek teh nasipov, ~eprav ne gre spregledati recentnih nivacijskih procesov in oblik. 8.3 VISOKOGORSKI KRAS Kra{ke reliefne oblike se visokogorju, tudi v Alpah, razlikujejo od tistih na »klasi~nem« krasu. Po Slovenski kra{ki terminologiji (1973, 17) je visokogorski kras »kras v gorah nad gozdno mejo«. Ker je najbolj znan in raz{irjen v Alpah, ga nekateri (Habi~ 1975) imenujejo alpski kras, ~eprav je pri nas bolj v rabi izraz visokogorski kras (Kunaver 1983, 203). Po Geografskem terminolo{kem slovarju (2005, 419) je visokogorski kras »povr{inski in podzemni kras v apneni{kih visokogorjih, navadno z znaki ledeni{­ke preoblikovanosti«. Njegovi sopomenki sta visokogorski glaciokras in visokogorski ledeni{ki kras. Izraza ledeni{ki kras in glaciokras sta tudi sicer sopomenki, pomenita pa (Geografski terminolo{ki … 2005) »kras v gorah ali na ni`jih apnen~astih pobo~jih, kjer se zaradi vplivov preteklih poledenitev prepleta­jo kra{ke in ledeni{ke oblike«. Bistvu tega tipa kra{kega reliefa se sku{ajo nekateri avtorji pribli`ati z genetskim ozna~evanjem – glaciokra{ki ali ledeni{ko-kra{ki relief ali glaciokras – saj ga ne najdemo samo v visokogorju. Po Slo­venski kra{ki terminologiji (1973, 17) je glaciokras »povr{inski kras, ki je nastal ob delovanju kra{kih in glacialnih procesov«. Kunaver (1983, 203–204) razume izraz glaciokras kot tip krasa v naj{ir{em pome-nu besede, ki je zaradi poledenitve do`ivel svojstven razvoj povr{ja (in podzemlja), pojavlja pa se tako v vi{jih kot tudi ni`jih nadmorskih vi{inah. 8.3.1 TEMELJNE ZNA^ILNOSTI IN DEJAVNIKI RAZVOJA V Julijskih Alpah so procesi zakrasevanja zelo intenzivni, saj je tu veliko padavin. A ~eprav so najbolj namo~eni njihovi najvi{ji deli, je tam zakrasevanje manj{e kot nekoliko ni`je, na `e z gozdom pora{~e­nem obrobju (Gams 1967, 55). Razlike gre pripisati predvsem razli~nim kamninski podlagi, podnebnim razmeram in pora{~enosti. Razvitost kra{kih povr{inskih korozijskih oblik, kamor spadajo tudi `lebi~i, je praviloma odvisna od (Leskovar 2007): • topnosti kamnine, • ~asa, ki je na voljo za korozijo, • koli~ine topila – vode z ogljikovim dioksidom, katerega pomemben vir so poleg ozra~ja lahko tudi prsti (kot produkt razpadanja organskih snovi v pedosferi), • temperature, pri kateri poteka korozija (in drugih podnebnih dejavnikov, ki vplivajo na sezonsko pogo-jeno trajanje korozije) ter • izoblikovanosti povr{ine kamninskega bloka. Dejavnikov, ki oblikujejo zemeljsko povr{je, je veliko. Poleg notranjih in zunanjih sil ima pomemb-no vlogo tudi kamnina sama. Po Kunaverju (1961) podobo visokogorskega krasa oblikujejo naslednji dejavniki: • podnebni, ki so najpomembnej{i dejavnik zunanjih (eksogenih) sil, saj se v razli~nih podnebnih razme-rah na enaki mati~ni podlagi razvijejo povsem druga~ne geomorfolo{ke oblike in pojavi. Medpodnebnimi vplivi imajo zlasti pomembno vlogo koli~ina, oblika in razporeditev padavin ter temperature. Z nara{­~anjem nadmorske vi{ine pridobiva pomen mehansko preperevanje, ki ga pospe{ujejo temperaturne razlike, predvsem kolebanje temperature nad in pod ledi{~em. • kamninska sestava in plastnatost, ki vplivata na obliko in velikost kra{kih pojavov, le izjemoma tudi na njihovo razporeditev (Kunaver 1961 in 1983; ^ar 1986; Gams 2003). Najpomembnej{i fizikalni last-nosti kamnine sta debelina plasti in njihova prepokanost, zlasti zna~aj razli~nih pretrtih con. Od razvrstitve, velikosti in pogostosti poklin (razpok) je namre~ odvisno, kak{na oblika se razvija na nekem mestu. Neodvisno od razpokanosti kamnine se v glavnem razvijajo le najmanj{e korozijske izdolbine in `le-baste {kraplje, torej oblike, ki nastajajo zaradi u~inkovanja drobnih vodnih tokov na skalni podlagi. Bolj kot je kamnina kompaktna oziroma debelo skladovita, enakomerneje se razvijajo kra{ke oblike. ^e so plasti dovolj nagnjene, pospe{ujejo zakrasevanje tudi lezike. Polo`aj plasti in nagnjenost povr{­ja vplivata tudi na na~in zadr`evanja in odtekanja padavinske vode. Na nagnjenem povr{ju prevladuje linearna korozija z razvojem linearnih kra{kih oblik (`lebi~ev), medtem ko je na ravnih povr{inah pre­vladujo~a ploskovna korozija. Za razlago kra{kih pojavov je bistvenega pomena prehajanje pretrtih con ene v drugo tako v vodo­ravni kot tudi v navpi~ni smeri (^ar 1986, 34). To prehajanje pretrtih con je pri enakih hidrogeolo{kih razmerah temeljni razlog za to, da so vzdol` iste pretrte cone razvite razli~ne kra{ke globeli z vmesnimi hrbti. Po drugi strani se na tektonsko dvignjenem povr{ju zaradi spreminjanja lastnosti pretrtih con v navpi~ni sme­ri na istem odseku tektonske cone postopno oblikujejo razli~ne kra{ke kotanje. Vrta~e so obi~ajno razporejene po bolj razpoklinskih in pretrtih conah, izjemoma so razvite tudi v zdrobljenih conah. Obli­ka, obseg in globina vrta~ je odvisna od {irine in vrste pretrte cone, v kateri so se razvile (^ar 1986, 34). Razpoke in prelome smo ugotavljali neposredno na terenu, z letalskih posnetkov in geolo{kih zem­ljevidov. Na letalskih posnetkih najbolj izstopajo veliki, dolgi in globoki prelomi, zaznavni kot neprekinjene, dolge in razmeroma {iroke linije, ki sta jih vzdol` pretrtih con raz{irila korozija in mehansko prepereva­nje. Tako je na primer obmo~je pod Velikimi vrati videti tako mo~no prepre`eno s tektonskimi linijami, kot da bi ga pokrivala mre`a. Podobno velja za pode pod Prehodavci, le da je tam zna~aj povr{ja neko­liko druga~en. • tretji pomemben dejavnik oblikovanja podobe visokogorskega krasa je rastlinska odeja in prst. Kore-ninski del pripomore k mehanskemu razpadanju kamnine in {irjenju razpok. Na ta na~in se pove~a povr{ina kamnine, ki je bolj dovzetna na zakrasevanje. Tega pospe{uje tudi preperina, ki zadr`uje vodo, tako da korozija deluje dlje kot na goli skali, obenem pa s huminskimi kislinami pove~uje njeno agre­sivnost (Kunaver 1961). Medtem ko so reliefne oblike na golem krasu ostrorobe, so na pokritem zaobljene. Preperinska odeja in prst agresivno vodo enakomerno razporejata po povr{ju, ki je tako izpostavljeno ploskovni koroziji. Pri dozdaj{njem preu~evanju kra{kega povr{ja (Kunaver 1983, 254) se je izkazalo, da imamo pri tem tipu reliefa opraviti z raznolikim razvojem. Zaradi razli~nih zunanjih vplivov je tudi zelo veliko modi­fikacij v razvoju posameznih oblik. Zato gre praviloma za prehodne oziroma sestavljene ali poligenetske kra{ke oblike. Prav v tem Kunaver (1983, 254) vidi svojskost glaciokra{kih pojavov. Prekinitve v razvo­ju zakrasevanja v obdobjih poledenitev so bile v visokogorju mnogo ostrej{e kot na ni`inskem krasu. Ob za~etku vsake medledene dobe se je zakrasevanje za~elo na novo. V tistem delu povr{ja, ki ga je ledeni{ka erozija manj preoblikovala, pa se je korozija lahko, ~eprav v nekoliko spremenjenih razme-rah, nadaljevala. Najve~je spremembe je poleg ledeni{ke zglajenosti povzro~ilo morensko gradivo, ki je razli~no na debelo in v neznanem obsegu pokrivalo golo skalno povr{je. Iz zdaj{njega obsega in raz­nih znakov sklepamo, da je bilo neko~ z morenskim gradivom pokritega precej ve~ povr{ja kot zdaj. Jasno je tudi, da je bil dolo~en del Doline Triglavskih jezer takoj po poledenitvi bolj ali manj gol. Zaradi navedenih razlogov ne moremo pri~akovati, da je podoba povr{ja, kakr{no vidimo danda­nes, posledica enako intenzivnega in enako dolgotrajnega razvoja. Visokogorsko povr{je v Dolini Triglavskih jezer se je v korozijsko raz~lenjevanje kompaktne skalne podlage vklju~evalo postopoma, v razli~nih obdobjih holocena, kar Kunaver (1983, 254) imenuje »pojav sukcesivnega vklju~evanja skalne podla­ge v proces zakrasevanja«. Druga zna~ilnost visokogorskega krasa je razli~na obstojnost povr{inskih reliefnih oblik. Ne le, da poledenitve oziroma mo~ne ohladitve uni~ijo ve~ino manj{ih, ob~utljivej{ih oblik, ampak so te lah­ko razli~no obstojne tudi v ~asu nastajanja. Praviloma so obstojnej{e ve~je povr{inske oblike, ker so poligenetske. Manj{e korozijske oblike pa nastajajo ve~inoma le v dolo~enih razmerah, zato so zelo ob~utljive za spremembe. ^im bolj je namre~ neka oblika ~ista, tem manj je poligenetska, tem bolj je izpostavljena spremembam v razvoju, tem bolj je prehodna v smeri druge, bolj poligenetske in manj ob~utljive reliefne oblike. Ta hierarhi~ni red je v precej{nji meri skladen z velikostjo oblik, saj so manj-{e oblike bolj spremenljive od ve~jih. To zna~ilnost Kunaver (1983, 254) imenuje »princip relativne stabilnosti«. Tretja zna~ilnost je razli~na dinamika razvoja povr{ja, kar deloma povzro~a njegovo zaporedno vklju-~evanje v proces raz~lenjevanja. V {e ve~ji meri na to vpliva relief sam z razli~nima naklonom in ekspozicijo posameznih delov povr{ja, pri ~emer je razumljivo, da je ploskovno raztapljanje in zni`evanje povr{ja, ~emur pravimo kra{ka denudacija (Gams 1974, 60), v vbo~enih delih povr{ja zaradi koncentracije odto­ka padavinske vode, predvsem v obliki sne`nice, mo~nej{a od tiste na izbo~enih delih povr{ja. Med obema »kategorijama« povr{ja namre~ obstajajo velike razlike v intenzivnosti zakrasevanja, kar je Kuna­ver (1983, 255) ozna~il kot »diferencirano dinamiko«. V visokogorju prevladuje navpi~no pretakanje vode, zato tudi za Dolino Triglavskih jezer veljajo nasled­nje zakonitosti ([u{ter{i~ 1982; ^ar 1986): • masa odhaja v raztopini, • transport je navpi~en, • akumulacija je neznatna. Temeljni proces kemijskega raztapljanja in denudacije apnen~astega povr{ja je ploskovna korozija, za katero ni nujno, da v za~etni fazi povzro~a nastanek dolo~enih povr{inskih reliefnih oblik (Kuna­ver 1983, 256). Korozija je odvisna predvsem od vrste kamnine, vodnega odtoka, biolo{ke aktivnosti prsti in temperature zraka (Gams 1957 in 1963). Drobne kra{ke povr{inske oblike so posledica korozi­je de`evnice, pri visokogorskem krasu je pomembna tudi korozija sne`nice (Gams 2003). Po Kunaverju (1983) so od drobnih skalnih oblik na Kaninskih podih zastopane {kavnice, korozijske police, korozij­ske stopni~ke, mikro`lebi~i, la{ti, `lebi~i (makro-, meandrski, koritasti, zaobljeni), {kraplje (ostre, zaobljene, mre`aste, poklinske, luknjaste, oknaste, {krapljaste po~i, {krapljasti vodnjaki), kotli~i, vrta~e in kra{ki jarki. Za ugotavljanje intenzivnosti korozije obstaja ve~ metod. V geografski literaturi je najbolj uveljav­ljeno izra~unavanje s pomo~jo vodnega odtoka in vodne trdote (Gams 1967; Mrak 2003). Terenske meritve kra{ke denudacije na Kaninskih podih je z mikroerozijskim metrom opravil Kunaver (1976 in 1979). Meri­tve so bile izvedene na golih skalnih povr{inah, kjer je bilo mogo~e neposredno merjenje povr{inske kra{ke denudacije. Rezultati so razkrili, da je stopnja zni`evanja povr{ja 0,035 mm na leto oziroma 35 cm v 10.000 letih. Tak{na hitrost predstavlja pribli`no tretjino celotne kra{ke denudacije, ki je na tem obmo~­ju 0,094 mm/leto (Kunaver 1976 in 1979). Avtor je skupno kra{ko denudacijo izra~unal po razli~nih, uveljavljenih formulah, pri ~emer so bile razlike v rezultatih zanemarljive (Kunaver 1976 in 1979). Kuna­ver (1984, 15) dodaja, da se je golo ledeni{ko obru{eno skalno povr{je lahko na eni strani zni`alo za precej manj, kot navajajo nekateri avtorji, po drugi pa tudi za precej ve~. Kunaver (1961, 321) v Julijskih Alpah oziroma v Kaninskem pogorju razlikuje {tiri vi{inske pasove visokogorskega krasa, ki jim lahko poi{~emo analogijo tudi v Dolini Triglavskih jezer: • pas gozdnega gorskega krasa pod zgornjo gozdno mejo, • spodnji prehodni pas med zgornjo gozdno in drevesno mejo, • pas pravega golega glaciokrasa nad zgornjo gozdno mejo, imenovan tudi subnivalni pas, • zgornji prehodni pas med mejo pove~anega mehanskega razpadanja in sne`no lo~nico, imenovan tudi spodnji nivalni pas. Te enote lahko nekoliko poenostavljeno opredelimo tudi kot kras pod gozdom, delno pokriti kras ter goli visokogorski kras oziroma glaciokras. V Dolini Triglavskih jezer prevladuje pas golega visokogorskega krasa na nadmorski vi{ini nad okrog 1800 oziroma 1850 m, ki smo mu, ~eprav se pojavljajo vsi {tirje pasovi, namenili najve~ pozornosti. Pre­cej{nji dele` ozemlja zavzema spodnji prehodni pas med zgornjo gozdno in zgornjo drevesno mejo, na nadmorski vi{ini med okrog 1700 in 1850 m. Ker gre za prete`no ru{evnato, izredno te`ko prehod-no povr{je, mu namenjamo manj pozornosti. Kras pod gozdom obsega velik del ozemlja, skoraj celotno Lopu~nico, ki sicer ni zajeta v analizo, ter spodnji del Doline Triglavskih jezer. Proti severu se postopno izklini. Povr{je je prepredeno z vrta-~ami in je te`ko prehodno. Poleg vrta~ so mestoma vidne {tevilne podtalne kra{ke oblike, prepoznavne po gladki povr{ini in zaobljenih robovih. Oblike so lahko nastale pod preperino ali pa so se razvile kot povr{inske kra{ke oblike in jih je preperinska odeja prekrila ter preoblikovala pozneje (Gams 1971). Po umiku ledenikov je bilo povr{je nekaj ~asa zagotovo brez rastlinja, kar je omogo~ilo nastanek ostroro­bih oblik, ki so se pozneje pod prstjo zaoblile. Najbolj raz{irjena podtalna kra{ka oblika v Dolini Triglavskih jezer so vdolbki, do meter {iroke in do 20 cm globoke dolaste jamice. Sre~ujemo jih na nagnjenih, tudi navpi~nih skalnih povr{inah. Naj-demo jih tudi v gozdu zahodno in jugozahodno od Dvojnega jezera, pa tudi na ledeni{ki grbini, kjer stoji manj{a ko~a Triglavskega narodnega parka. S prstjo zapolnjene {kraplje imajo v pre~nem profilu gladke stene in so {iroke ter zaobljene, ker korozija pod vsako drobnozrnato preperino, skozi katero voda ne curlja, ampak pronica, ustvarja glad-ke ploskve (Gams 1962, 10). Med redkej{e oblike spada pokrita psevdo{kavnica (Gams 1971, 32). V gozdu naletimo samo na bolj ali manj pokrite psevdo{kavnice zaprtega tipa, v katerih se na dnu zadr`uje prst. V nasprotju s pra­vo {kavnico ima psevdo{kavnica po{evne stene, ki se ob postopni eroziji prsti zaradi pospe{ene korozije preoblikujejo v navpi~ne in previsne (Gams 1971, 33). V vi{jih legah je v {kavnicah vedno manj prsti; na nadmorski vi{ini okrog 2000 m so `e vse {kavnice prazne ali napolnjene z vodo. Mnoge med njimi so v zadnji razvojni fazi, saj imajo predrte stene. Delno pokriti kras obsega obmo~je enakomerno nagnjenih plasti jurskega apnenca med Dvojnim jezerom in Ledvico. Zglajena podlaga je mo~no ledeni{ko preoblikovana, prepredena s {krapljami ter `lebi~i in delno porasla z rastlinjem, ki se red~i z nara{~anjem nadmorske vi{ine, v smeri proti severu. Posamezne skupine dreves pora{~ajo tudi najvi{je dele la{tov. [kraplje in `lebi~e delno zapolnjuje prst in pora{~a travno ter grmovno rastlinje. Kra{ki jarki s kotanjami Pri utah delijo obmo~je na bolj gozd­nat ju`ni del in slab{e pora{~en severni del. Severni del je ledeni{ko bolj zglajen, dobro so vidne ledeni{ke grbine. [kraplje so bolj ostre in manj zapolnjene s prstjo. Golo povr{je prekrivajo morene in zaplate ledeni{kega drobirja. V ju`nem delu ima ledeni{ko zglajeno povr{je manj izrazite grbine, manj je tudi ledeni{kega gradiva. Ve~ina {krapelj je zaob­ljenih in delno zapolnjenih s prstjo. Najvi{ji deli Doline, torej grebeni in vrhovi, so le malo zakraseli, saj prevladuje strmo povr{je, zara­di velike nadmorske vi{ine pa so mo~nej{i tudi u~inki mehanskega preperevanja, ki zakrijejo u~inke korozije. To je tako imenovani zgornji prehodni pas med mejo pove~anega mehanskega razpadanja in sne`no mejo, imenovan tudi spodnji nivalni pas. 8.3.2 RELIEFNE OBLIKE VISOKOGORSKEGA KRASA Goli visokogorski kras zavzema osrednje in zgornje dele Doline Triglavskih jezer. Kra{ki pojavi so najbolj zastopani na obmo~ju podov pod Prehodavci, la{tov pod grebenom [pi~je–Vogel in v {ir{i oko­lici Velikih vrat. Najbolj izraziti so na nadmorski vi{ini med 1900 in 2100 m, na obmo~ju la{tov na zahodu do 2100 m, na obmo~ju Velikih vrat pa tudi nekoliko ni`je, do nadmorske vi{ine 1850 m. V teh vi{inah je namre~ precej uravnanega povr{ja, ki je izdatno zakraselo. 8.3.2.1 Kra{ka miza U~inke korozijskega delovanja lahko ugotavljamo tudi s pomo~jo kra{kih miz, to je ledeni{kih ali podornih balvanov, ki so kamninsko podlago za{~itili pred korozijskim zni`evanjem, zato je nastal `ivo­skalni podstavek (Kunaver 1984, 15; Geografski terminolo{ki … 2005; Monbaron in Wildberger 2009, 297). Kra{ke mize spadajo med redkej{e visokogorske ledeni{ko-kra{ke pojave. Najdemo jih tudi v oko­lici Se`ane na mati~nem krasu (Ravbar 1977), vendar tam ne gre niti za ledeni{ko preoblikovano pod-lago, niti za balvane, ki bi podlago za{~itili pred korozijo. Glede na definicijo v Slovenski kra{ki terminologiji (1973), po kateri je kra{ka miza »ledeni{ki balvan, podorna ali druga alohtona skala, ki je za{~itila apneni{ko podlago pred zni`evanjem in zato le`i na podstavku«, oblike v okolici Se`ane niso prave kra{ke mize. Ravbar (1977, 58–59) glede na izvor alohtone skale predlaga ~lenitev kra{kih miz na kra{ke mize balvanskega, kra{ke mize podornega in kra{ke mize skladovnega tipa. Zato je smi­selno razlikovati med kra{kimi mizami, ki so bodisi ledeni{kega bodisi podornega izvora, in skladov­nimi mizami, kjer so skale odpornej{i ostanki nekdanjih sklenjenih plasti in imajo ve~inoma gobasto obliko. S pomo~jo kra{kih miz lahko ocenimo, kak{na je bila jakost korozijskega zni`evanja na kra{kih obmo~jih po zadnji ledeni dobi, oziroma, odkar so bile odlo`ene. Zato so bolj kot marsikatera druga visokogorska kra{ka oblika pomembne za dinami~no in genetsko geomorfologijo (Kunaver 1988b). Kra{­ka miza ni vsak balvan, ki je odlo`en na apnen~asti podlagi. Je le tisti, ki je dvignjen na podstavku, kar je posledica ploskovne kra{ke denudacije v okolici. Balvani so za{~itili apnen~asto podlago pod seboj in ta se zato ni raztapljala tako kot podlaga v bli`nji okolici, ki je pod vplivom padavin in rastlinstva. Za nastanek kra{kih miz je najprimernej{a ravna podlaga, kjer denudacija enakomerno zni`uje povr{je. Apnen~asto podlago lahko za{~iti pred korozijo tudi pokrov morenskega gradiva, vendar podstavek ni tako izrazit ali pa ga je komaj mogo~e opaziti. Razni primeri kra{kih miz po svetu ka`ejo, da podstav­ki praviloma ne presegajo vi{ine 30 cm (Kunaver 1988b). V Dolini Triglavskih jezer so posamezne kra{ke mize zahodno od Dvojnega jezera, zahodno od poti med Dvojnim jezerom in Ledvico in tudi severno od Tretjega jezera, kjer jih je zaradi razlike med rde~­kasto obarvanim jurskim apnencem v podlagi in svetlej{o, sivo barvo balvanov razmeroma lahko opaziti. Vendar so tamkaj{nji podstavki precej neizraziti. Posamezne, prav tako neizrazite kra{ke mize najde-mo zahodno od Gladkega la{ta. Na najdi{~e »najlep{ih kra{kih miz pri nas«, v neposredni okolici Velikih vrat, je opozoril `e Kunaver (1988b, 263–268). Opazimo jih tik ob planinski poti, na obse`nem la{tu malo pod vrhom Velikih vrat. ^eprav so enake barve kot podlaga, so na ravnem la{tastem povr{ju videti kot nekak{ni tujki. Pojavljajo se tako posami~no kot v manj{ih skupinah. Vsak balvan ima bolj ali manj izrazit podstavek, visok med 15 in 25 cm. 8.3.2.2 [kavnica [kavnica ali kamenica je plitva skalna vdolbina v `ivoskalni podlagi, razli~ne oblike in velika od nekaj centimetrov do izjemoma nekaj metrov. Je bolj {iroka kot globoka, ima ravno dno in strme, v~asih tudi previsne stene s spodjedenim robom (Radinja 1967; Geografski terminolo{ki … 2005). Nastane s ko­rozijo mirujo~e vode, ki se v vdolbinah nabere po padavinah. [kavnice so obi~ajno ovalne ali okrogle oblike; iz njih lahko vodijo manj{i izto~ni kanali (Gines 2009, 470–474). Na dnu se pogosto nabira prst ali organski drobir, ki lokalno pospe{uje korozijo (Ford in Williams 1992; Cucchi 2009). Pojavljajo se v razli~nih razvojnih fazah, kot zaprte, odprte ali razru{ene (Kunaver 1983, 260). V Dolini Triglavskih jezer so {kavnice razmeroma pogoste, vendar ne povsod. Kunaver (1983, 260) se strinja s trditvijo nekaterih drugih avtorjev, da za nastanek in razvoj {kavnic ni nobenih omejitev, razen nad nadmorsko vi{ino okrog 2200 m (Gavrilovi} 1968). Pogoj je seveda dovolj kompaktna, ravna ali le malo nagnjena (do 20°, najve~ do 35°) povr{ina apnenca, ki je dalj ~asa izpostavljena zunanjim vpli­vom. Strme lege niso primerne za njihov nastanek, zato {kavnic na pobo~jih ni. Kunaver (1983, 263) ugotavlja, da je v Kaninskem pogorju obmo~je optimalnega razvoja {kavnic vi{inskipas med 1900in2000m.Podobno veljaza Dolino Triglavskihjezer, le da je treba spodnjomejo pasu zni`ati za okrog100m,sajjeo~itno,dase {kavnice pojavljajozlasti nanadmorskivi{ini med1800in2000m. Razlog za to je dejstvo, da zlasti v zahodnem delu Doline v pas la{tov na nadmorski vi{ini med 1800 in 2000 m rastlinstvo tudi v najtoplej{ih delih holocena ni segalo v ve~jem obsegu, v teh vi{inah pa tudi {e ni mo~nej{ega mehanskega razpadanja. S terenskim delom smo ugotovili, da so najve~je {kavnice nastale na ledeni{ko obru{enem povr{ju, kar dokazuje njihov nastanek po poledenitvi. Te`je ali celo nemogo~e pa je ugotoviti, kdaj so te grbine dejansko pogledale izpod morenske odeje. Zdi se, da je bil vsaj pod Prehodavci in v ve~jem delu dna Doli­ne Triglavskih jezer velik del povr{ja vsaj na tanko pokrit z morenskim gradivom, ~eprav je mogo~e, da so posamezne grbine bile gole od za~etka subborealnega postpleistocenskega razvoja (Kunaver 1983, 261). Posebno oprijemljivih podatkov o starosti {kavnic ni (Gavrilovi} 1968, 36). ^e predpostavimo, da so za~ele nastajati `e kmalu po umiku ledu, potem so lahko nekatere med njimi stare nekaj tiso~ let. Kunaver (1983, 261) navaja tuje avtorje, ki so v razli~nih podlagah v desetih letih ugotovili pove~anje {kavnic za od nekaj milimetrov do kar 5 cm. Na la{tastih policah pod spodnjim robom podov oziroma la{tov – od Velikih vrat do Debelega in Gladkega la{ta – najdemo {kavnice manj{ih dimenzij, ki imajo obi~ajno premer od 25 do 30 cm. Ve~­je {kavnice so nastale na ledeni{kih grbinah pod Ledvico, na podih ju`no pod Prehodavci ter pod Velikimi vrati. [kavnice ju`no od Ledvice so zaradi nagnjene podlage redke, ve~inoma predrte in zato neaktiv­ne. Velike dimenzije {kavnic brez dvoma pomenijo dalj{i oziroma intenzivnej{i razvoj, lahko pa tudi ugodnej{e razmere za njihov nastanek. Tudi najve~je, `e razpadajo~e redko prese`ejo globino 20 cm. Najve~ je globokih od 10 do 15 cm, precej je tudi plitvej{ih (Kunaver 1983, 260). Mnoge {kavnice imajo na gladkem skalnem dnu zaplate humusa, porasle z rastlinjem. Tako lahko za~ne v {kavnici nastajati sekundarna korozijska kotanja, ki je delo pospe{ene podtalne korozije (Gams 1971). Na podih pod Velikimi vrati lahko najdemo neizrazite {kavnice, ki so verjetno v zgodnji fazi razvoja in bolj kot na {kavnice spominjajo na korozijske stopni~ke. 8.3.2.3 Korozijske stopni~ke V Severnih apneni{kih Alpah so bolj kot {kavnice raziskane {kavnicam podobne korozijske stop-ni~ke in korozijske police, ki so naslednja razvojna stopnja korozijskih stopni~k (Kunaver 1983, 263). Obe obliki sta navzo~i tudi v Dolini Triglavskih jezer. Korozijska stopni~ka je odtisu pete podobna polkro`na vdolbina, nastala z omejeno zadenjsko plo­skovno korozijo, zna~ilna za golo, navadno visokogorsko skalnato povr{je (Geografski terminolo{ki…2005; Veress 2009a). Zna~ilna zanjo sta ravno polkro`no dno in srpast, dva ali ve~ centimetrov visok rob. Korozij­ske stopni~ke se pojavljajo le na nerazpokanem, kompaktnem apnencu. Lahko so se izoblikovale posami~ ali pa jih je ve~ v isti vi{ini, ena zraven druge, tako da oblikujejo rob ve~je ravne in gladke skalne povr-{ine. ^e je ta s korozijsko nastalim robom obdana z vseh strani, nastane plitva vbo~ena oblika, v kateri sezelodolgozadr`ujepadavinskavoda.Izkorozijskestopni~keselahkorazvije{kavnica(Kunaver1961, 116; Toth 2009b, 318). Za~etne oblike srpastih korozijskih stopni~k naj bi nastale predvsem na mestih trajnej{ega kaplja­nja sne`nice na skalno podlago. Poznej{i razvoj te oblike je lahko povezan z laminarnim tokom de`evnice po povr{ju. Po drugi domnevi, ki pa je na{a opa`anja niso potrdila, so korozijske stopni~ke tem bolje izoblikovane, ~im dlje le`i sneg v sen~nih legah. Strmi srpasti robovi naj bi bili delo lokalne osredoto-~enosti kapljajo~e sne`nice z veliko korozijsko agresivnostjo (Kunaver 1983, 264–265). Terensko preu~evanje je pokazalo, da so korozijske stopni~ke v Dolini Triglavskih jezer redke in niso vezane na sen~ne lege, kjer bi se sneg lahko dlje ~asa zadr`eval. Najdemo jih le na obmo~ju Velikih vrat ter na podih pod Prehodavci (zlasti v spodnjem delu), na nadmorski vi{ini med 1800 in 2000 m. [irina korozijskih stopni~k je obi~ajno med 10 in 25 cm (Veress 2009a, 151), najdemo pa tudi primer-ke s premerom blizu pol metra. Srpasta oblika je pogosto slab{e izra`ena, zato korozijske stopni~ke spadajo med manj izrazite oziroma opazne kra{ke reliefne oblike. Na{li smo jih tudi na obmo~ju Debe­lega in Gladkega la{ta, vendar so tam redkej{e. Obmo~ja s korozijskimi stopni~kami so sicer dobro polovico leta pokrita s snegom, kar deloma potrjuje tezo o njihovem ve~inoma subnivalnem nastajanju. Vendar pa se obmo~ja, kjer se pojavljajo korozijske stopni~ke, skorajda ne razlikujejo od sosednjih, kjer teh reliefnih oblik ni. Zanimiva je ugotovitev, da se korozijske stopni~ke tako kot mikro`lebi~i pojavljajo na razmeroma majhni povr{ini. Kunaver (1983, 266) domneva, da so tudi za njihov nastanek odlo~ilne petrografske lastnosti apnenca. Zgornjetriasni apnenec v Dolini Triglavskih jezer je redko povsem homogen, zato korozija ne poteka povsod enakomerno. Menimo, da korozijske stopni~ke spadajo med najbolj ob~ut­ljive mikroreliefne kra{ke oblike, ki imajo, druga~e kot {kraplje, zelo majhen »`ivljenjski« prostor. Iz tega izhaja redkost njihovega pojavljanja. 8.3.2.4 Korozijske police Korozijske police se pojavljajo v {irokem oblikovnem in velikostnem razponu, od tak{nih, ki mo~no spominjajo na {kavnice, ker imajo nekaj roba, do povsem ravnih in gladkih skalnih ploskev, ki so brez kakr{nekoli jasno izra`ene obrobe. Prve so manj{e in se obi~ajno pojavljajo na nagnjenih la{tih. Dru-ge so ve~je, blago valovite skalne police s povsem gladko, neraz~lenjeno povr{ino in lahko merijo ve~ kvadratnih metrov (Kunaver 1983, 267–268; Kunaver 2009, 161). Iz nazob~anosti in vi{ine roba je mogo-~e sklepati na intenzivnost korozije. ^im bolj so robovi ostri in globoki, tem intenzivnej{a in hitrej{a naj bi bila korozija. Vsekakor pa so gladke korozijske police posebna povr{inska oblika glaciokra{kega reliefa, ki je zara­di splo{ne te`nje raz~lenjevanja povr{ja razmeroma kratkotrajna. Najdemo jih lahko le tam, kjer je na ledeni{ko obru{eno podlago na nekoliko dvignjenih krajih delovala bodisi manj intenzivna kra{ka denu­dacija, bodisi je bilo tak{no obmo~je dalj ~asa prekrito z morenskim gradivom, lahko pa gre tudi za obmo~ja s kompaktno, slabo pretrto apnen~asto podlago (Kunaver 1983, 268). Na preu~evanem obmo~ju so korozijske police sorazmerno redek pojav. Tako kot korozijske stop-ni~ke jih najdemo v glavnem le na dveh mestih, pod Velikimi vrati in na prehodav{kih podih, pa {e to v precej skromnem obsegu. 8.3.2.5 Mikro`lebi~i Mikro`lebi~i so mikrokorozijska oblika, katere zna~ilnost so ozki, plitvi in do 30 cm dolgi, vzpored-no potekajo~i `lebovi (Kunaver 1963, 115, 126–127; Lundberg in Gines 2009, 185). Nastanejo na golem povr{ju pod neposrednim vplivom proste atmosferske vode in se navzdol po nagnjeni povr{ini izgubi­jo (Ford in Williams 1992, 382–388; Perne in Gabrov{ek 2009, 55). Oblike so predvsem posledica za~etne faze korozije de`evnice, ki traja le kratek ~as, dokler se vsa plast vode, teko~e po povr{ju, ne pome{a med seboj. Zato so mikro`lebi~i kratki, dolgi le nekaj deset centimetrov, nakar se izklinijo. Pri ve~jem naklo-nu so lahko dalj{i (Ford in Glew 1980; Kunaver 1983, 269; Lundberg in Gines 2009, 185). V Dolini Triglavskih jezer se mikro`lebi~i pojavljajo na nadmorski vi{ini od 1800 do 2000 m, a so razmeroma redki in po dimenzijah v glavnem skromni. Kunaver (1983, 169) navaja, da so mikro`lebi~i kot zelo ob~utljiva koro­zijska oblika lahko indikator stanja rastlinskega oziroma prstenega pokrova v recentni dobi, saj jih v neposredni bli`ini grmovnega oziroma travnega rastlinja ni. Ker je rastlinska odeja pod 1800 m ~eda­lje bolj sklenjena, je jasno izra`ena tudi spodnja meja sklenjenega pojavljanja mikro`lebi~ev. Navzgor njihovo raz{irjenost omejuje intenzivnej{e mehansko razpadanje, za katerega so mo~no ob~utljivi. Pri nas sta zastopana dva podtipa (Kunaver 1983, 270): • Klasi~en podtip premo~rtnih, vzporednih mikro`lebi~ev na strmih, razmeroma gladkih odsekih la{tov, ki se najpogosteje pojavlja na stenah {krapelj. • Podtip plitvih in kratkih mikro`lebi~ev, ki nastajajo na ravnih ali blago nagnjenih neraz~lenjenih apnen-~evih povr{inah; nastajajo na neizrazitih skalnih izboklinah, ki se dvigajo iz bolj kompaktnega, pogosto s korozijskimi policami izravnanega povr{ja. Zaradi majhnega nagiba so `lebi~i ozki, kratki in razno­smerni; {iroki so okrog centimeter, najve~ 2 cm in globoki le nekaj milimetrov. Ponekod so izbokline le nekaj centimetrov vi{je od gladkih skalnih ploskev, a so mo~no razjedene z raznosmerno razte­kajo~imi se mikro`lebi~i. Kunaver jih imenuje plitvi ali raznosmerni mikro`lebi~i. V Dolini Triglavskih jezer se pojavlja tudi poseben genetski tip `lebi~ev, ki se v literaturi redko ome­nja. Zaradi velikosti so nekak{na vmesna oblika med mikro`lebi~i in »navadnimi« `lebi~i. Pojavljajo se skoraj izklju~no ob Dvojnem jezeru, na obmo~ju letnega kolebanja vodne gladine in valovanja. Prvi je nanje opozoril Gams (1962, 240) in predpostavil, da mora biti korozija »v zvezi z larvami«, torej naj bi pri njihovem nastanku sodelovali biolo{ki dejavniki. Herlec (2009a), ki jih je prvi podrobneje opisal, jih imenuje kondenzacijski `lebi~i. Dobro so vidni ob obali Dvojnega jezera, na zaobljenih ledeni{kih blokih, ki jih ob~asno obliva jezerska voda. Med seboj dotikajo~i se `lebi~i so povpre~no okrog 5 cm {iroki in do 3 cm globoki. @lebi~i so na ledeni{kih blokih zelo dobro razviti, medtem ko so na spodnjejurskih apnencih le nekaj metrov od jezerske obale zelo redki in v za~etni fazi razvoja, ali pa jih sploh ni. Tudi na blokih, ki niso v neposredni bli`ini obale, so `lebi~i redki in majhni. Po mnenju Herleca (2009a) je najdba tovrstnih `lebi~ev izredno presene~enje, saj jih znanstvena in strokovna literatura ne omenja. Glede na dejstvo, da na omenjenih blokih ob Dvojnem jezeru ni bilo mo`nosti za tvorbo prsti, koro­zija na blokih pa se je za~ela so~asno s korozijo v okolici jezera, torej takoj po umiku ledenika, lahko nastanek teh `lebi~ev razlo`imo le z ve~jo koli~ino vode, ki naj bi bila v priobalni coni jezera dejavnik povr{inske korozije. Klju~no pa je vpra{anje, od kod bi lahko bilo na blokih ve~ vode kot v okolici jeze­ra. Herlec (2009a) meni, da je dodatna voda, ki je pospe{evala povr{insko korozijo apnencev ob obali Dvojnega jezera (in seveda ob visokogorskih jezerih nasploh), kondenzacijska voda, to je voda, ki se na blokih zaradi intenzivne kondenzacije izlo~a spomladi. V tem ~asu visokogorska ledeni{ka jezera napajajo predvsem vode tope~ega se snega. De` je manj pomemben, ker temperaturo de`evnice reguli­ra sne`no tali{~e. Dokler obstaja dotok vode iz tope~ega se snega z okoli{kih pobo~ij, temperatura jezerske vode ostaja zelo nizka. S spomladanskimi vetrovi prihaja nad jezero topel vla`en zrak. Zra~na vlaga se na stiku s podhlajenimi bloki kondenzira in se »ujame« v tanki laminarni plasti na povr{ini moren­skih blokov. Laminarna plast kondenzacijske vode na povr{ini ledeni{kih balvanov ima dovolj ~asa za privzemanje ogljikovega dioksida iz ozra~ja. Kondenzacijska voda korodira apnenec v blokih. Ko gra­vitacijsko polzi po blokih navzdol, sproti odna{a raztopljeni karbonat (Herlec 2009a). Na manj{ih morenskih blokih tik ob vodni ~rti je razvita tudi vrsta drugih korozijskih mikroreliefnih oblik, ki so zelo podobne oblikam na apnen~astih morskih obalah. Izjemno zanimiv je tudi pojav korozijskih `lebi~ev ob severozahodni, skalnati obali Jezera v Ledvi­cah. Razviti so na plasteh spodnjejurskih apnencev, ki vpadajo proti jezeru. Ve~ deset metrov dolgim klasi~nim `lebi~em, ki so vzporedni in po ve~ metrov oddaljeni drug od drugega, se pribli`no meter in pol nad gladino jezera pridru`ijo kraj{i vmesni, vzporedno potekajo~i korozijski `lebi~i (Herlec 2009a). Herlec (2009a) navaja, da so tovrstni visokogorski kondenzacijski `lebi~i lepo razviti tudi v ^rni gori, na apnen~asti in dolomitni obali ^rnega jezera (nadmorska vi{ina okrog 1400 m) pri @abljaku na Dur-mitorju in ob obali Biogradskega jezera (nadmorska vi{ina okrog 1100 m) pod planino Bjelolasico pri Kola{inu, kjer se intenzivnost poledenodobnega kemijskega preperevanja povr{ine morenskih blokov na jezerski obali lahko tudi koli~insko ovrednoti, saj apnenci morenskih blokov vsebujejo gomolje ro`en­cev, ki izstopajo na povr{ini blokov, saj so bistveno slab{e topni. Vse to ka`e, da je pojav {ir{e razprostranjen, a doslej ni bil prepoznan, ustrezno opisan, ovredno-ten in genetsko interpretiran. Herlec (2009a) meni, da se ta tip `lebi~ev v ve~ji ali manj{i meri pojavlja tam, kjer tope~i sneg zadr`uje segrevanje jezerske vode in je zato povr{ina na obali podhlajenih kam­ninskih blokov lahko zbiralec kondenzacijske vode, ki jo prina{ajo toplej{i in vla`ni spomladanski vetrovi. Odprti pa ostajata vpra{anji, ali so pri tako majhnih jezerih te razlike dovolj pomembne, in, zakaj se kondenzacijski `lebi~i ne pojavljajo tudi na obre`jih drugih jezer v Dolini. 8.3.2.6 @lebi~i in makro`lebi~i Druga, zlasti v zahodnem delu Doline zelo raz{irjena kra{ka oblika, so `lebi~i in makro`lebi~i, relief-ne oblike, katere poimenovanje terminolo{ko ni povsem dore~eno. V Slovenski kra{ki terminologiji (1973) so `lebi~i definirani kot »`lebaste izjednine s polkro`nim pre~nim prerezom, potekajo~e po smeri naj­ve~jega strmca po kompaktni kamnini«, medtem ko makro`lebi~i sploh niso omenjeni. Kunaver (1973, 69–70) razlaga, da, ko je bilo ugotovljeno, da so najmanj{e oblike `lebi~ev samostojen pojav, so dobi­le strokovno ime mikro`lebi~i. Ve~je naj bi se imenovale `lebaste {kraplje (Kunaver 1961, 116–120), kar se je pozneje izkazalo za neustrezno, saj je izrazu `lebi~ mogo~e dodajati vrstne pridevnike, ena­ko kot je to pri {krapljah. S tem se kljub o~itnim razlikam v genezi in funkciji obeh oblik (Kunaver 1973) ohranja terminolo{ka enotnost in sistemska jasnost. Kunaver navaja (1973, 70), da imajo zaradi veli­ kih dimenzijskih razlik mikro`lebi~i nasprotje, torej makro`lebi~e, in dodaja, da »…niso dimenzije, ampak osnovna funkcija in razvoj oblike ter lega tisti elementi, ki lo~ijo razli~ne samostojne oblike med seboj…«. Geografski terminolo{ki slovar (2005) povzema definicijo `lebi~a po Slovenski kra{ki terminologi­ji, makro`lebi~ pa opredeli kot »ve~ji `lebi~, navadno na la{tah, nastal zaradi linearne erozije«. @lebi~i torej nastajajo na nagnjenih plo{~ah, skladih, imenovanih la{ti, pa tudi na stenah {krapelj. Razlika med njimi je v ostrini robov, saj so bili `lebi~i na la{tu pogosto podvr`eni tudi ploskovni koroziji pod prepe­rino, zato so zaobljeni. Kunaver (1983, 275) jih imenuje zaobljeni `lebi~i. Stenski `lebi~i, to je `lebi~i na stenah {krapelj, pa imajo ostre robove in so pogosto nanizani drug poleg drugega, tako da so nji-hove predelne stene podobne rezilu no`a (Veress 2009b in 2009d). Nekateri la{ti imajo komaj opazno nagnjeno povr{ino. Na njih so se razvili meandrski `lebi~i (Ku­naver 1983, 271; Veress 2009c). @lebi~i so obi~ajno bolj {iroki kot globoki. Ponekod se znotraj primarnih `lebi~ev pojavljajo tudi plitvej{i sekundarni `lebi~i. Najve~ meandrskih `lebi~ev je na podih pod Prehodavci. Tamkaj in ponekod na Debelem in Gladkem la{tu imajo meandrski `lebi~i celo dvoj-no dno. V dno vijugavega glavnega `leba so majhne koli~ine obdobno teko~e vode izdolble {e globljo, precej manj{o strugo. Ta, obi~ajno neodvisno od vijuganja primarnega `leba, {e bolj vijuga. Nastajajo miniaturne erozijske terase z ujetimi meandri (Sauro 2009, 323–328). Melik (1928, 88) navaja, da imamo na jurskih apnencih »… nenavadno gosto mre`o kra{kega `le­bi~ja, ki ne ka`e nikjer v Julijskih Alpah tako velike razprostranjenosti kot tu, in sicer bodisi v mlaj{ih kakor starej{ih, `e mo~no zrelih oblikah …«. Ugotavljamo, da je na jurskih apnencih izrazitih `lebi~ev zelo malo, pa~ pa je toliko ve~ {krapelj razli~nih oblik, starosti in dimenzij. Sklepamo, da pred ve~ kot osemdesetimi leti kra{ka terminologija {e ni bila tako dodelana in je Melik najbr` imel v mislih {kraplje. Dolina Triglavskih jezer je kot obmo~je z dobro razvitim strukturnim oziroma la{tastim visokogor-skim reliefom idealno povr{je za razvoj raznih oblik makro`lebi~ev. Nastajajo na popolnoma golih, gladkih in za od 10 do 90° nagnjenih skalnih ploskvah. Tak{ne razmere so obi~ajno na ~elih skladov. [irina `lebov se obi~ajno ne spreminja bistveno, pa~ pa so zaznavne ve~je globine v njihovem spodnjem delu. Globine so praviloma ve~je od {irin. Vpliv prvotne razpokanosti kamninskih plasti se ka`e v tem, da so `lebovi ponekod prekinjeni s pre~nimi razpokami. V Dolini Triglavskih jezer so makro`lebi~i pogosti na goli, blago nagnjeni povr{ini, na jurskih apnencih jih ne zasledimo. La{ti, ki so ve~inoma nagnjeni na ju`no ali jugovzhodno stran, so s svojo gladko in enakomerno nagnjeno povr{ino skoraj v vseh prime-rih nahajali{~a razli~nih makro`lebi~ev, od premo~rtnih do meandrskih in stenskih. Za razlike v njihovi velikosti sta pomembni razli~na razvojna stopnja posameznih delov povr{ja in tudi mikrolokacija la{tov (Kunaver 1961, 117–120). V Dolini Triglavskih jezer so zelo pogosti vzporedni ali stenski makro`lebi~i, ki nastajajo na zelo str­mih do navpi~nih skalnih odsekih oziroma pobo~jih. Zlasti v njenem zahodnem delu se pojavljajo kraj{e ali dalj{e gladke in gole pobo~ne stopnje, razjedene s stenskimi `lebi~i. Makro`lebi~i so najbolj na {iro­ko razviti na nagnjenih la{tih. Gre za razli~ice iste oblike, ki zaradi bolj ali manj stalno teko~ih in bolj ali manj mo~nih vodnih tokov nastaja kot rezultat linearne korozije. Posamezni `lebovi, pa tudi celi sistemi `lebov, so v zelo razli~nih razvojnih fazah, pa tudi v zelo razli~nih nadmorskih vi{inah in legah (Kuna­ver 1983, 271). V okolici Ko~e pri Triglavskih jezerih se v zaobljeni ali v koritasti izoblikovanosti `lebov zrcalijo vplivi rastlinstva in pedolo{kih procesov, v ve~jih nadmorskih vi{inah pa so `lebovi preobliko­vani pod vplivom mehanskih procesov in dolgotrajne sne`ne odeje. Na modifikacijo seveda mo~no vpliva nagib podlage. Na polo`nej{i (pod 10°) je ve~ja verjetnost, da se razvijejo meandrski `lebi~i (Kunaver 1961, 123). Najlep{e primere najdemo na podih ju`no pod Pre­hodavci. Tamkaj, pod Velikimi vrati, na Debelem in Gladkem la{tu ter v njuni sose{~ini je precej primerov la{tov, na katerih se je razvilo pravo dendriti~no omre`je `lebov, saj so posamezni `lebovi prevzeli vlogo zbiralcev vode in so zato bolj poglobljeni. Zaradi {irjenja navpi~nega odtoka ponekod pod Velikimi vrati nastajajo {krapljaste razpoke, kar povzro~a razpad omre`ja makro`lebi~ev. La{ti s kombiniranimi `lebi~i in {krapljami imajo svojstven videz, ker je povr{je v prehodni fazi. Kunaver (1983, 273) sklepa, da se na nagnjenem povr{ju tak{no stanje ohranja precej dolgo, vse dotlej, dokler ostanki `lebi~ev ne dobijo dru­ga~ne vloge. La{ti s kombiniranimi `lebi~i in {krapljami se na podih pod Prehodavci praviloma ne pojavljajo. Zna~ilnost koritastih makro`lebi~ev, najdemo jih tako pod Velikimi vrati kot pod Prehodavci, je, da so `lebovi, ki imajo pogosto velike dimenzije, previsno izpodjedeni. Tak{ni `lebovi so pri dnu oziroma na sredini obi~ajno {ir{i kot pri vrhu. Koritasti makro`lebi~i, ki so lahko globoki ve~ kot pol metra, dajejo vtis, da so stare in le deloma aktivne oblike. Na la{tih najdemo primere ostankov koritastih makro`lebi-~ev, ki so zaradi poznej{ega zakrasevanja in nastanka novih oblik ohranjeni le fragmentarno. Kunaver (1983, 273) je prepri~an, da je tak{na oblika korit lahko nastala le z neposrednim delovanjem prsti, ki je nekdaj deloma ali v celoti prekrivala to povr{je. Koritasti makro`lebi~i imajo namre~ poleg zna~ilne­ga ovalnega prereza {e druge posebnosti, kot so neenakomernost {irine `lebov, razne votle izjede, zaobljenost pri vrhu in druge nenavadne oblike, ki spominjajo na podtalno preoblikovanje apnenca. Pone-kod pod Velikimi vrati so zaradi izpodjedanja humusnega polnila v notranjosti `lebovi v vodoravni smeri tako mo~no izpodjedeni, da so iz nekdanjih pregrad oziroma sten nastale nenavadne gobaste oblike. Predpostavljamo, da so koritasti makro`lebi~i posledica holocenskih podnebnih in rastlinskih kole­banj. Nastali so na bolj ali manj goli podlagi, ki pa jo je pozneje preraslo visokogorsko travnato-ru{nato rastlinje. Le tako se je lahko v {krapljastih in `lebi~astih razpokah kopi~ila prst. Poznej{e ohlajanje pod-nebja, tudi v mali ledeni dobi, je rastlinsko odejo znova razred~ilo oziroma potisnilo navzdol. Obse`ne povr{ine z `lebi~i in makro`lebi~i so na {tevilnih mestih Zgornje Komne in Doline Triglav­skih jezer, kajti apnenci so tam primerno nagnjeni za od 15 do 40° proti vzhodu (Kunaver 1961, 119). La{tasto povr{je je `e ob Dvojnem jezeru, {e izrazitej{e postane v okolici Ledvice. Zatem se nagnje­na la{tasta skalnata pobo~ja vzpenjajo pod vrhove Lepega [pi~ja in Plaskega Vogla. Z `lebastimi {krapljami razjedena gola skalnata pobo~ja so od dale~ podobna zapoznelim sne`i{~em sivobele barve. Najmar­kantnej{e tovrstno obmo~je je na severovzhodnih pobo~jih Debelega la{ta. »… Sne`nica in de`evnica sta v to ogromno, enakomerno nagnjeno in popolnoma golo ploskev izdolbli tak{no mno`ico globokih in plitvih `lebov kot malo kje drugod v na{ih Alpah…« (Kunaver 1961, 119). Dolgo je 250 in {iroko 150 m. Do meter globoki glavni `lebovi so tako veliki in dolgi, da se vidijo od dale~, tudi s poti po Dolini. Na dolo~enih mestih so `lebovi tesno drug ob drugem, drugod pa so tudi po ve~ metrov vsaksebi. Od stra­ni vanje pritekajo manj{i `lebovi. Kunaver (1961, 120) ugotavlja, da njihovi prerezi spominjajo na prave kanjonske doline z meandri na dnu. Med globljimi `lebovi je povr{ina drobno valovita ter korodirana z ne{te­timi kratkimi in plitvimi `lebovi. Celotno obmo~je daje vtis izredno mo~nega ploskovnega in globinskega ali linearnega korozijskega u~inkovanja vode. 8.3.2.7 [kraplje [kraplje so od nekaj centimetrov do ve~ metrov velike izjedenine v skalnem povr{ju, brez vzdol`­nega pretakanja (Slovenska kra{ka terminologija 1973, 27–30). V Dolini Triglavskih jezer so najbolj raz{irjena kra{ka oblika. Velika {kraplji{~a (Kunaver 1983, 280) so tako v zgornjem delu doline, okrog Prehodavcev, najve~ pa jih je na jurskih apnencih v srednjem delu doline ter na zahodu pod Velikim [pi~jem, Plaskim Voglom in v okolici Velikih vrat. [kraplje se pojavljajo na »… vseh golih skalnih povr{inah, ki so `e dalj ~asa izpostavljene subae­ri~nim vplivom in ki so ravne ali blago nagnjene…« (Kunaver 1983, 276). Pomembno je tudi, da se pojavljajo na la{tih in na povr{ju, ki v holocenu ni bilo poraslo z rastlinsko in prekrito z gru{~nato odejo. Eden od temeljnih pogojev za razvoj {krapelj oziroma {krapljastih razpok (zevi) je primarna razpo­kanost kamnine. [kraplje so namre~ skoraj izklju~no navezane na razli~ne razpoklinske cone. Izjema so nizi, ki sledijo subvertikalno le`e~im lezikam (^ar 1986, 35). Ponekod najdemo kompaktnej{e dele povr{ja, kjer sploh ni videti, da bi bila kamnina razpokana, zato so nastale le povr{inske korozijske obli­ke s ploskovnim ali linearnim zna~ajem. Kunaver (1983, 276) navaja, da so tudi v navidez kompaktnih apnen~evih plasteh drobne lasnate razpoke, ki se po dolo~enem ~asu aktivirajo in raz{irjajo v {kraplja­ste zevi. To so primarne kamninske razpoke, ki imajo tako za nastanek kot razvoj {krapelj najve~ji pomen. Bolj{e razmere za nastanek {krapljastih zevi so na ravnem ali blago nagnjenem povr{ju, lahko pa nastanejo tudi na bolj nagnjenem pobo~ju oziroma sredi obstoje~ega sistema pobo~nih makro`lebi-~ev. [kraplje uni~ujejo drobnej{e in ob~utljivej{e korozijske oblike (Kunaver 1961, 117) ter omogo~ajo nastanek ve~jih in globljih korozijsko izjedenih kotanj. Na podlagi ostankov makro`lebi~ev in koritastih makro`lebi~ev v najni`jih delih la{tov Kunaver (1983, 277) sklepa, da je po umiku ledenikov pri{lo do preobra`anja la{tastih stopenj iz nekdaj ve~inoma `lebi~astih v ~edalje bolj {krapljaste. Za s {krapljami mo~no razjedene la{te je `e Tuma (1909, 188) predlagal izraz {kraplji{~e. Slovenska kra{ka terminolo­gija (1973, 28) ga definira kot »na gosto s {krapljami posejano skalno povr{je«, Geografski terminolo{ki slovar (2005) pa kot »povr{je, kjer je veliko {krapelj.« [kraplje, nastale ob poklinah oziroma razpokah, zato jih imenujemo tudi poklinske oziroma razpo­klinske {kraplje, so najpogostej{i visokogorski kra{ki pojav. Zna~ilnost, da sledijo primarni razpokanosti apnenca (Kunaver 1961, 121 in 1983, 276) je mogo~e opaziti tudi v Dolini Triglavskih jezer. Njihova obli­ka je lahko tudi vijugasta, vendar se vzporedno, pre~no na nagnjenost la{ta potekajo~ sistem {krapelj pripisuje sistemu strukturnih razpok (Seli~ 1997, 56). Vzporedni sistem {krapljastih zevi ali vzporedne poklinske {kraplje smo na{li na ve~ mestih pod grebenom [pi~ja. [krapljaste zevi so nanizane v izred-no pravilnem vzporednem sistemu, ki ga lahko pripi{emo samo enako vzporednemu sistemu strukturnih razpok. Velikost {krapelj je zelo razli~na, od okrog 15 cm do metra in pol globine ter od nekaj deset centi­metrov do nekaj metrov dol`ine. Okrog Dvojnega jezera je dno {krapelj, razen pri tistih, ki se izklinjajo v sosednjo {krapljo (stranska {kraplja), zapolnjeno s prstjo in zara{~eno s travo, grmovnim ali gozd­nim rastlinjem. Med nekaterimi raz{irjajo~imi se {krapljami ostane le tanka in ostra predelna stena, tako da govorimo o no`astih {krapljah (Slovenska kra{ka terminologija 1973). Pogosta je tudi oblika, ko je razpoka enotna, vendar je »vhod« razdeljen v ve~ delov, med seboj lo~enih z manj{imi mosti~ki. Seli-~eva (1997, 18) jo imenuje »{kraplja z deljenim vhodom«. Elipti~ne in luknjaste {kraplje so navpi~ne, predvsem korozijske izjedenine elipsaste oblike (Kuna­ver 1961, 123). Njihova razporeditev je druga~e kot pri vzporednih {krapljah nepravilna, zato je videti, da niso tako mo~no vezane na razpokane sklade. Po Kunaverju (1983, 282) jih najpogosteje najdemo na izpostavljenih, ledeni{ko mo~no zglajenih obmo~jih. Kunaver sklepa, da so elipti~ne {kraplje prva holocenska generacija {krapljastih oblik na povr{ju. Seveda obstaja mo`nost, da so na golih la{tih ali pa na ledeni{kih zbrusih pod morenskim gradi­vom {e starej{e, predwürmske {krapljaste zajede, ~eprav tega na terenu nismo ugotovili. Okrog Dvojnega jezera imajo {kraplje ve~inoma zaobljene robove, zato jih imenujemo zaobljene {kraplje (Kunaver 1983, 284). Sklepamo sicer, da je bilo povr{je po umiku ledu prekrito s preperino ozi­roma tanko plastjo prsti, vendar `lebi~asto izpodjedene navpi~ne stene {krapelj pri~ajo, da je bila preperina kmalu odstranjena, voda pa je delo nadaljevala s povr{insko korozijo. Sklepamo tudi, da je pozneje rast­linstvo znova napredovalo, kar potrjujejo tudi palinolo{ke raziskave ([ercelj 1962). Ob stiku z rastlinsko odejo so se vsi ostri robovi zaoblili, zato je na zgornji gozdni oziroma drevesni meji pri{lo do preobli­kovanja iz ostrih v zaobljene {kraplje (Kunaver 1961, 101 in 121). V Dolini Triglavskih jezer je mejo med ostrimi in zaobljenimi {krapljami te`ko ali celo nemogo~e potegniti. Zdi se, da je ta na nadmorski vi{i­ni pribli`no 1750 do 1800 m, ~eprav na jurskih apnencih jugovzhodno od Zelenega jezera sega mnogo vi{je, tudi do okrog 2000 m. Zaobljenost je pogosta na mutoniranem povr{ju pod Ledvico, resni~no pa za~ne prevladovati {ele na povr{ju pod planino pri Utah, to je pod nadmorsko vi{ino okrog 1780 m. Sicer pa se {kraplje v Do-lini pojavljajo v prav vseh nadmorskih vi{inah. [kraplje v vseh nadmorskih vi{inah razpadajo zaradi korozije, v vi{jih legah tudi zaradi mehanske­ga razpadanja in preperevanja, zato je razumljivo, da je z nadmorsko vi{ino za globino, gostoto in obliko {krapelj ~edalje odlo~ilnej{e mehansko preperevanje, kar se ka`e v enostavnej{i oblikovanosti {kra­pelj ter manj{i gostoti, globini in {irini zevi. Z odtekanjem vode s {ir{ega zaledja nastajajo breznom podobni {krapljasti vodnjaki (Novak 1962). Imajo pribli`no okrogel prerez, ki se od ustja navzdol bistveno ne spreminja. [iroki so od 0,8 do 3 m, globoki pa od 6 do 15 m. Novak meni, da so vodnjaki stare kra{ke oblike, saj naj bi nastali pod ledeni­kom kot odtoki ledeni{ke vode. Mnogi so ostali to~ke mo~nega odtoka vode v podzemlje tudi po umiku ledu. Podobne oblike lahko najdemo tudi na preu~evanem obmo~ju. Gre za mo~no poglobljene in raz-{irjene {krapljaste zevi, podobne plitvim breznom. Ker je pogoj za njihov nastanek odtok z ve~jih obmo~ij, najpogosteje nastajajo na podno`jih la{tov. Vanje lahko priteka tudi voda iz ve~ `lebi~ev. Ledeni{ko zglajeno povr{je ju`no od Jezera v Ledvicah je mestoma prekrito z morenskim gradi­vom oziroma ledeni{kim drobirjem, ki podlago {~iti pred korozijo. Padavinska voda morensko gradivo postopno raztaplja, zato se morena tanj{a in kon~no razpade na lo~ene zaplate. Ena od njih je dobro vidna nekaj deset metrov zahodno od poti po Dolini (Kunaver 2010). Ledeni{ki drobir se je tako zmanj-{al, da ima sklenjena morena premer le {e okrog 5 m. Po razli~ni zakraselosti `ivoskalne okolice zaplate morenskega gradiva lahko sklepamo, kako se je morena kr~ila, s tem pa tudi, kako hitro je zakraseva­nje. Povr{je jugovzhodno od zaplate je bilo razkrito najpozneje, saj je najmanj zakraselo. Vzhodni in ju`ni deli so bili prej podvr`eni koroziji, saj so tam {kraplje ve~je. Severno oziroma severozahodno od morene je povr{je najbolj razjedeno s {krapljami, ki `e tako reko~ razpadajo. Razli~no veliki odlomlje­ni skalni bloki ustvarjajo podobo gri`e. Sprva je morenska zaplata {~itila ve~ji del podlage, na nepokritem delu pa so nastale prve koro­zijsko in deloma mehansko na~ete razpoke (sliki 41 in 70). Morenska zaplata se je s~asoma tanj{ala, ob tem pa se je manj{al tudi njen obseg. Na povr{ju so se pojavili novi deli `ivoskalne podlage, ki so prav tako za~eli zakrasevati. Starej{a oziroma `e prej razgaljena povr{ina je bila lahko takrat `e mo~­no {krapljasto razjedena. Z globinskim zakrasevanjem je potekalo tudi odna{anje apnenca s povr{ja, tako da se je povr{je `ivoskalne podlage zni`alo. Mo~no zmanj{ano morensko gradivo je podlago {e naprej varovalo pred korozijo, zato je ta na sredini postala nekoliko vi{ja od okolice. Dandanes je obrav­navana zaplata ledeni{kega gradiva zelo majhna. Najmanj zakrasela je najpozneje razkrita `ivoskalna podlaga, najdlje razkrito povr{je pa `e razpada v skalne bloke. 8.3.2.8 Kotli~i Med ve~je visokogorske kra{ke oblike spada kotli~, skalnata globel okroglaste, podolgovate ali oglate oblike s premerom nekaj metrov in strmimi stenami, ki je in ve~ji del leta zapolnjena s snegom (Kuna­ver 1961). Kotli~e je kot najzna~ilnej{o kra{ko obliko Julijskih Alp ozna~il `e Melik (1935). Z njegovo trditvijo se strinjajo {tevilni avtorji (Kunaver 1983, 2009; Ford in Williams 1992). Nastanek kotli~ev [tirn (1953, 253) razlaga z delovanjem sne`nega sto`ca v tektonsko predisponiranih kotanjah, kjer sne`ni-ca deluje predvsem s korozijskim raztapljanjem apnen~aste podlage. Od tod izhaja kotlom podobna oblika, ki je podobna zgornjim delom brezen. Razli~na velikost kotli~ev je lahko tako posledica razli~­no intenzivnih procesov kot tudi njihove razli~ne starosti. ^eprav so kotli~i razmeroma velike visokogorske kra{ke oblike, so lahko tudi veliki primerki nastali v obdobju po poledenitvi, zlasti v ugodnih legah, kjer se vsako zimo naberejo velike koli~ine snega. Zato je razumljivo, da najve~je in naj{tevilnej{e kotli~e najdemo pod strmimi pobo~ji oziroma v reliefnih vdolbinah. Kotli~i nastajajo v kombinaciji kemijskega raztapljanja apnen~aste podlage in mehanskega razpa­danja strmih sten, ki ovalno ali okroglasto oblikuje zgornji rob. Iz njegove oblike lahko sklepamo, kak{no je razmerje med procesoma. Pri »idealnem« je razmerje med premerom zgornje odprtine in globino kotli~a 1 : 1, vendar je v praksi zaradi snega, ki se zadr`uje na dnu, globino te`ko ali nemogo~e oceniti oziroma izmeriti. Zaradi snega je kotli~e tudi zelo te`ko lo~iti od brezen. Na podlagi terenskih ogledov sklepamo, da so na podih pod Prehodavci kotli~i ve~inoma bolj globoki kot {iroki. Kunaver (1983, 286–293) je ugotovil navezanost kotli~ev na debeloskladovite ~iste triasne apnen­ce in linije {ibkosti v kamnini. Na primeru Doline Triglavskih jezer lahko njegovo ugotovitev potrdimo, saj na tankoplastnih jurskih apnencih kotli~i ne nastajajo. Za njihov razvoj je zelo pomembno obdobje dolo~enih optimalnih razmer. Tak{nih razmer pod zdaj{njo zgornjo gozdno mejo po poledenitvi o~itno ni bilo, zato tam kotli~ev ni. Na zglajenem skalnatem povr{ju so se razvila le {kraplji{~a. Za nastanek kotli~ev je najugodnej{e ravno povr{je pod strmej{im pobo~jem oziroma v reliefnih kotanjah, kjer se vsako zimo nabere ve~ja koli~ina snega. Mehansko razpadanje je najbolj napredovalo na najbolj pre­pokani skalni podlagi, zato so tam nastale plitve skalne vrta~e. Oblike kotli~ev so razli~ne. Za tipi~no velja okrogla, saj izra`a enakovredno zastopanost {irjenja in poglabljanja, medtem ko so podolgovate oblike rezultat premo~rtnih razpok, ki so se isto~asno {irile in poglabljale, vendar je bilo poglabljanje hitrej{e. V~asih jih je te`ko razlikovati od raz{irjenih razpok, kar velja {e zlasti za razpotegnjene, podolgovate kotli~e (Kunaver 1983, 286–293). Kjer je bilo {irjenje raz­pok intenzivnej{e od poglabljanja, lahko govorimo o podolgovatih kotli~ih. ^e so razpoke izjemno globoke, lahko govorimo o breznom podobnih oblikah. Zaradi prevlade nagnjenih plasti imamo v Dolini Triglavskih jezer pogosto opravka s podolgovato oblikovanimi kotli~i z nesimetri~nimi stenami. Precej jih je pod Prehodavci, pa tudi na obmo~jih Debe­lega in Gladkega la{ta. Kunaver (1983, 289) ugotavlja, da je v Kaninskem pogorju spodnja meja pojavljanja kotli~ev na nad­morski vi{ini med 1600 in 1650 m, a dodaja, da kotli~i do vi{ine okrog 1900 m ne dajejo vtisa, da bi intenzivno nastajali v sodobnosti. »Aktivni« so {ele nad to nadmorsko vi{ino. V Dolini Triglavskih jezer kotli~ev v ni`jih legah nismo na{li, so pa razmeroma pogost pojav v delih povr{ja na nadmorski vi{ini nad okrog 1850 m. Pojavljajo se morda tudi ni`je, a jih zaradi zara{~enosti z ru{jem in s tem poveza­ne neprehodnosti delov Doline nismo na{li. Kot na Kaninu so tudi v Dolini Triglavskih jezer najve~ji kotli~i na nadmorski vi{ini od 1850 do 2050 m. Medtem ko so kotli~i na Kaninskih podih prevladujo~a kra{ka reliefna oblika, ki skupaj s strukturnimi potezami reliefa daje podom zna~ilen visokogorski zna~aj (Ku­naver 1983, 291), lahko na obmo~ju Doline Triglavskih jezer to zatrdimo le za pode pod Prehodavci. Kunaver (1961, 127–129) ugotavlja, da se v nasprotju z vrta~ami kotli~i razvijajo v bolj kompakt­nem apnencu, ki ga prepredajo redkej{i prelomi. Ob tektonskih razpokah je lahko nanizan cel niz kotli~ev, ki imajo obi~ajno podolgovat tloris. Najve~ kotli~ev je na podih pod Prehodavci, kjer je skalno povr{je razmeroma slabo raz~lenjeno. Ve~inoma so kvadratne, a tudi podolgovate oblike. Zaradi navezanosti na razpoke in manj{e prelome so razvr{~eni zaporedno in tudi vzporedno. Pod Hribaricami se zaradi velike nadmorske vi{ine, z njo povezanih ni`jih temperatur in izdatnej-{ega mehanskega preperevanja pojavljajo prehodne oblike med kotli~i in vrta~ami. Na tej planoti najdemo zanimive primerke napol zasutih kotli~ev, ki spominjajo na vrta~e. V zgornjem delu so zaradi strmih in navpi~nih sten oblike bolj podobne kotli~em, v srednjem delu so stene po{evne, dno pa je lijakasto in zasuto z gru{~em. Mehansko razpadanje je najbolj napredovalo tam, kjer je skalna podlaga najbolj raz­pokana. V tak{nih razmerah ne nastajajo kotli~i, ampak plitve skalnate vrta~e. Najvi{ji deli Doline Triglavskih jezer so torej v prehodni coni, kjer mehansko razpadanje za~enja onemogo~ati razvoj tipi~nih kotli~ev. 8.3.2.9 Vrta~e Poleg neizrazitih kont, ki se pojavljajo zahodno od Mo~ivca, v okolici planine Pri utah in Lopu~nici, so najve~je kra{ke oblike v Dolini Triglavskih jezer vrta~e, kra{ki jarki ter kontam podobne kra{ke kota­nje, ki so najverjetneje poligenetskega nastanka. »Vrta~a je manj{a, od nekaj metrov do nekaj sto metrov {iroka kra{ka kotanja okroglaste oblike, navadno {ir{a kot globlja« (Geografski terminolo{ki … 2005, 429). V Dolini Triglavskih jezer se vrta~e pojavljajo ve~inoma v nesprijetem morenskem gradivu nad zgornjo gozdno mejo, zato bi jih lahko ime­novali tudi sufozijske vrta~e, torej »vrta~e v sipkem gradivu, ki so nastale s sufozijo« (Slovenska kra{ka terminologija 1973, 30). Sufozija je spiranje mineralnih in organskih delcev pod ru{o ali krovno plastjo usedlin s teko~o vodo (Geografski terminolo{ki slovar 2005, 379). Po Geografskem terminolo{kem slo­varju (2005, 325) je v rabi tudi manj ustezen izraz psevdovrta~a: »… Vrta~i podobna kotanja v nekra{kih kamninah, nastala z nekra{kimi procesi …«. [ifrer (1969, 115) zelo podobne oblike v morenskem gra­divu nad Kamno Gorico imenuje preprosto vrta~e. V Dolini Triglavskih jezer se vrta~e pojavljajo v razli~nih nadmorskih vi{inah. V coni gozda in trav­natih zemlji{~ nastajajo z odtekanjem vode skozi skalne razpoke, pri ~emer voda preperino, pome{ano z gru{~em, raztaplja in pomika proti dnu prek skalnih razpok. Navzgor se vrta~e pojavljajo do lo~nice ve~nega snega, vendar le na gru{~nati ali morenski podlagi oziroma tam, kjer je apnenec pretrt. Eden od pogojev za njihov nastanek je tudi uravnanost povr{ja. Po velikosti in starosti razlikujemo dva tipa vrta~ (Kunaver 1961, 124–127): • redkej{e velike ali primarne vrta~e s premerom ve~ kot 15 m, • manj{e vrta~e, ki so pogostej{e, imajo lahko pravilno gladko lijakasto obliko ali pa so nepravilne skal­nate vrta~aste vdrtine, obi~ajno s premerom od 1 do 6 m; tovrstne vrta~e so praviloma recentne in jih, ~e so nastale v dnu ve~je vrta~e ali druge ve~je kra{ke kotanje, imenujemo sekundarne. V morenskem gradivu prevladujejo majhne in srednje velike vrta~e s premerom do 10 m, katerih globina praviloma ne presega 5 m. Kunaver (1983, 300) jih imenuje psevdovrta~e, v tujini pa se zanje uporablja zlasti izraz sufozijske vrta~e (Ford in Williams 1992, 412). V Dolini Triglavskih jezer so pogo-ste. Najdemo jih vzdol` celotnega morenskega hrbta med Dvojnim jezerom in Jezerom v Ledvicah ter v morenah ju`no od Zelenega jezera. Sloj ledeni{kega drobirja med Prehodavci in Zelenim jezerom je za nastanek ve~jih (psevdo)vrta~ pretanek, se pa na njem manj{e depresijske oblike izmenjujejo z ve~­jimi balvani (Seli~ 1997, 52). Zaradi povr{inske razpokanosti in razdrobljenosti je ve~ mo`nosti za nastanek vrta~ tudi na visokih planotah z mo~nim mehanskim razpadanjem podlage. Tak primer so Hribarice, z gru{~nato preperino pokrita planota. Raz~lenjujejo jo podolgovate in plitve kotanje, ki so poglobljene z do 2 m {irokimi sekun­darnimi vrta~ami (Kunaver 1961, 127). To so tudi edine ve~je in lahko prepoznavne kra{ke oblike na planoti. Vrta~e, nastale na `ivoskalni podlagi, se pojavljajo le na ve~jih nadmorskih vi{inah, nad 2250 m visoko. Po zna~aju so vmesne tvorbe med vrta~ami in kotli~i. Imenujemo jih lahko zonalne skalnate vrta~e ali zonalne gru{~nato-skalnate vrta~e (Kunaver 1983, 303). 8.3.2.10 Kra{ki jarki Ve~je (kra{ke) kotanje so najverjetneje poligenetskega nastanka. So torej posledica tektonskih raz­pok, po katerih je morda odtekala teko~a voda in jih {irila, delovanja ledenika in zakrasevanja. Kra{ki jarki, dolgi ve~ sto metrov, do 5 m {iroki in prav toliko globoki, so nastali vzdol` korozijsko, pa tudi mehan­sko raz{irjenih navpi~nih razpok ob tektonskih linijah. Ostanki morenskega gradiva v kra{kih jarkih na Kaninu dokazujejo, da so konkavne oblike nastale `e vsaj pred zadnjo poledenitvijo (Kunaver 1983). Kotanje Pri utah in zahodno od Mo~ivca so zaklju~ek, iztek oziroma nadaljevanje kra{kega jarka (Ku­naver 1963, 123). Po neke vrste kra{kem jarku je deloma speljana pot s planine Pri utah na Lepo [pi~je. Premo~rten potek in neenakomeren oziroma celo nasproten strmec v podol`nem prerezu nakazuje, da gre za oblike, ki so v celoti nastale vzdol` mo~no izra`enih tektonskih linij. Zaradi velikosti so kra{­ki jarki najbolje prepoznavni na letalskih posnetkih. Vse je nemogo~e zabele`iti, saj gre v mnogih primerih le za raz{irjene razpoke. Najve~ji in najdalj{i kra{ki jarki v Dolini Triglavskih jezer so zagotovo poveza­ni s tektonskim prelomom, ki poteka po dolini. Jarki imajo navpi~ne ali vsaj zelo strme stranske stene, medtem ko ima njihovo dno obliko ~rke V. Na dno so obi~ajno navaljeni najbolj grob gru{~, manj{e ska-lovje in morenski drobir (Kunaver 1983, 306). 8.3.2.11 Ve~je kra{ke kotanje Velike kra{ke kotanje niso najbolj tipi~ne oziroma povsem »~iste« oblike golega visokogorskega krasa, saj so zaradi poligenetskega razvoja glacialno in periglacialno preoblikovane. Kotanje imajo ve~inoma polo`na ali meli{~na pobo~ja in dno, ki je najve~krat bolj ali manj na debelo pokrito z morenskim gra­divom (Kunaver 1961, 129). Haserodt meni, da so kotanje zelo stare kra{ke oblike, ki so za~ele nastajati `e vsaj v pliocenu (Kunaver 1983, 309). To utemeljuje z izmero pledenodobne kemijske denudacije, ki je bila v primerjavi s poglobljenostjo kotanj neznatna, pa tudi z dejstvom, da so v podlagi depresij na{li starej{o moreno, sprijeto v bre~o, prek katere je bilo nasuto mlaj{e, nesprijeto gradivo. Kotanje, ki se pojavljajo v Dolini Triglavskih jezer, ustrezajo kontam. Po Geografskem termino-lo{kem slovarju (2005, 181) je konta »… ledeni{ko-kra{ka globel, podobna uvali, dolga in {iroka do nekaj 100 m, navadno skledaste oblike, pogosto {ir{a kot globlja, na dnu prekrita z ledeni{kimi sedi­menti …«. V nekaterih kotanjah se ob~asno pojavljajo manj{i izviri, ponekod prihaja celo do zasta­janje vode. V recentnih razmerah naj bi bil nadaljnji razvoj kont upo~asnjen tudi zaradi talnih ledeni{kih nanosov in drugih neprepustnih usedlin, ki jih sodobni procesi preoblikovanja povr{ja le po~asi odstra­njujejo. Zahodno od Mo~ivca sta dve manj{i kotanji oziroma konti; Gams (1962, 222) ju imenuje Mlaki nad Mo~ivcem. Obe sta razpotegnjeni v smeri sever–jug. Podolgovatost kotanje je verjetno posledica vpli­va prelomov, deloma tudi ledeni{ke erozije. Kotanji sta zaradi ve~je intenzivnosti delovanja preoblikovalnih procesov na dnu Doline Triglavskih jezer do`ivljali intenzivnej{i razvoj. Severna kotanja ima trikoten pre~ni prerez s strmim vzhodnim bregom. Polo`nej{i zahodni breg ima enak naklon kot proti vzhodu padajo~i skladi. Na njenem {irokem dnu po topljenju snega zastaja voda, ki doteka tudi iz studenca na severni strani. Na mokroten zna~aj kotanje opozarja mo~virno rastlinje. Na robu obdobno poplavljenih tal ni skoraj nobenih korozijskih izjed. Nekoliko ju`neje je konta s prav tako ravnim naplavljenim dnom, ki jo voda zalije redkeje (Gams 1962, 222). Na zahodni strani so aluvialni ponori. Gams poro~a, da je bila v njih pod humusno plastjo poleti 1959 razkrita belkasta pe{~ena ilovica oziroma kreda, pod njo pa je bila {e mastna tem­nosiva do modrikasta glina. Oba sedimenta sta seveda jezerskega nastanka. Gams sklepa, da je bilo jezero globoko od 4 do 5 m, kolikor je visok skalni vzhodni breg. 8.4 RECENTNO NEKRA[KO PREOBLIKOVANJE ^eprav sta pleistocenska poledenitev in holocensko zakrasevanje Dolini Triglavskih jezer vtisnila mo~an pe~at, najdemo v njej {e druge reliefne oblike, nastale z mehanskim preperevanjem, erozijo, denu­dacijo, transportom in akumulacijo. Nekatere med njimi, zlasti meli{~a, so morda {e bolj opazne kot oblike, povezane z u~inki ledeni{kega delovanja in zakrasevanja. Ker se je zakrasevanje verjetno obnovilo po zadnji ve~ji stadialni poledenitvi, za trajnej{e vodne toko­ve v Dolini Triglavskih jezer verjetno ni bilo ugodnih razmer. Povr{inski vodotoki, za katere sicer ni dokazov, so bili v Dolini morda aktivni le kraj{e obdobje po zaklju~ku poledenitve, nakar so se postopoma pre­stavljali v podzemlje. Na za~etku holocena je bila prepustnost tal zaradi ledeni{ke obru{enosti podlage in nakopi~enega morenskega gradiva verjetno manj{a. Izvor vodotokov je mogo~e iskati predvsem v umi-kajo~em se ledeniku, ki je zastajal v razli~nih vi{inah. V recentni dobi velja za enega pomembnej{ih preoblikovalcev povr{ja apneni{kih gorskih masivov korozijsko delovanje. Izraziti so tudi drugi procesi, ki sodelujejo pri preobrazbi povr{ja, predvsem mehan­sko razpadanje, graviklasti~ni procesi, denudacijski procesi in denudacija finega gradiva z vodami v kra{ko podzemlje. Erozijskih oblik je v Dolini Triglavskih jezer malo. Kljub izdatnim padavinam se na pobo~jih s preperinsko odejo le ob~asno pojavljajo manj{i drobirski tokovi, erozijski jarki in `lebovi. Erozija je skupaj s preperevanjem v stenah Jezerskega grebena oblikovala {tevilne manj{e `lebove in kamine. Pod njimi so dobro vidni tudi ve~ kot meter globoki erozijski `lebovi v meli{~u, ki so delo ob~asnih vodo­tokov. Strukturnih kolobarjev in linearnega sortiranja v Dolini Triglavskih jezer nismo zasledili. Tovrstni reliefni pojavi so vezani na uravnano oziroma vbo~eno povr{je na nadmorski vi{ini ve~ kot 2100 m, kjer je na povr{ini dovolj sipkega morenskega in gru{~antega gradiva. [ifrer (1963) poro~a o struk­turnih kolobarjih v okolici Triglava, vendar tovrstnih pojavov na uravnavi pod Hribaricami nismo opazili. Najpogostej{a akumulacijska oblika v Dolini Triglavskih jezer, ki zaradi svoje razse`nosti in strnjeno­sti pod Jezerskim grebenom sestavlja `e kar posebno reliefno enoto, so meli{~a. Zaradi njihove sklenjenosti bi pravzaprav lahko govorili o enem samem meli{~u, razpotegnjenem v dol`ini okrog 5 km, ki pa je z manj-{imi grapami in erozijskimi `lebovi razdeljeno na posamezne dele. Meli{~a so z rastlinstvom ve~inoma neporasla pobo~ja z nakloni od 25 do 40°, sestavljena iz ostrorobega ve~jega in manj{ega kamenja, padajo~ega iz ostenij nad njimi in nakopi~enega v podno`ju. Nanja vplivajo podnebne razmere, izob­likovanost povr{ja, litolo{ka sestava, vpad skladov in voda (Kladnik 1981), v novej{em ~asu lahko tudi ~lovek, na primer ob planinski poti pod [tapcami. Velikost meli{~a je premo sorazmerna z velikostjo stene, zato so najve~ja meli{~a pod najve~jimi stenami. Enako velja za {tevilo meli{~: ve~ jih je tam, kjer je ve~ sten. Od nagnjenosti pobo~ja, ki se spu{~a pod steno, je odvisno, ali se gru{~ zadr`i ali ne, deloma tudi, kak{en je njegov naklon. Ve~ino-ma so meli{~a konkavno ukrivljena, z bla`jim naklonom v meli{~ni bazi. Glede na genezo meli{~ in prepletanje razli~nih dejavnikov Kladnik (1981, 151) na primeru Kam­ni{ko-Savinjskih Alp navaja naslednje tipe meli{~: • podstenska, pri katerih se gradivo nalaga enakomerno pod vso steno, • kaminsko-vr{ajska, pri katerih se gradivo kopi~i v obliki majhnih vr{ajev, • `lebovno-vr{ajska, pri katerih se gradivo zaradi ve~jih `lebov kopi~i v obliki velikih vr{ajev, • hudourni{ke vr{aje, ki pa so `e preoblikovani z vodnimi tokovi. Gams (1991, 299–303) deli meli{~a na dva tipa: • Podstensko meli{~e, v katerem se zbira s sten odkru{eno in odpadlo kamenje. Debelej{e kamenje se kotali dlje, tako da je gru{~ na spodnjem robu debelej{i. Zna~ilen je naklon povr{ja blizu posipne­ga kota, nastajajo~ega na sto`cu nesprijetega kamenja, ki se nasipava z vrha. Naklon je med 29 in 33°, odvisen je od debeline in robatosti kamenja. Ta tip meli{~ je zna~ilen za stene, v katerih {e niso nastali izraziti kamini. Pojavlja se tudi pod stenami z velikimi relativnimi vi{inami, ko se vpliv kaminov zaradi velike povr{ine, s katere pada kamenje, bolj ali manj izgubi. • Pod`lebno meli{~e, ki ima manj{i naklon in je bolj raznoliko. V `lebovih in jarkih se pozimi nabirata sneg, ki so ga nakopi~ili sne`ni plazovi, in gru{~ iz ostenja, ki se prikotali po `lebovih. ^e je na meli{~u sneg mehak, gru{~ obti~i na vrhu, po zbitem, trdem snegu pa se razsuje dale~ naokrog. Pomladi, ko se sne`ne padavine spremenijo v de`ne, imajo v `lebu nastali hodourniki na vrhu meli{~a precej{no erozijsko mo~, zato v sneg in gru{~nato podlago vrezujejo korita. Meli{~a pogosto prehajajo v hudourni{ke vr{aje. Mejo lahko razmejimo glede na naklon, saj je pri majhnem naklonu za preme{~anje gradiva nujna pomo~ hudournikov in blatnih tokov. Vr{aji so v ni`­jih legah, poglavitna razlika z meli{~em je ta, da je gru{~nato gradivo sekundarno transportirano, vezano na mo~ hudournika (Kladnik 1981; Gams 1991). Celotno vzhodno podno`je Jezerskega grebena je sestavljeno iz mnogo{tevilnih ve~jih podsten­skih in nekaj manj{ih kaminskih oziroma pod`lebnih meli{~. Zaradi trikotne in izbo~ene oblike so podobna vr{ajem. Meli{~a z ju`no ekspozicijo so manj aktivna in jih ponekod `e prera{~a rastlinje. Tako se `iva, aktivna meli{~a postopno spreminjajo v fosilizirana in fosilna (Kladnik 1981, 147–151). Na proti severu obrnjenih meli{~ih je rastlinja manj, kar lahko pripi{emo tako ve~ji nadmorski vi{ini kot ve~ji aktivnosti meli{~. Povsem nepora{~ena so {ele pod ostenjem Velike Zelnarice, na nadmorski vi{ini skoraj 2000 m. Pod Zelnarico se izjemoma pojavljajo manj{a podstenska meli{~a z nekoliko konkavnim prerezom, ki imajo naklon okrog 35°. Manj{a meli{~a najdemo tudi pod grebenom [pi~ja in pod Kanjavcem. Zara-di ve~je nadmorske vi{ine so neporasla, torej aktivna, z izjemo najju`nej{ega meli{~a v krnici pod Velikim [pi~jem, ki je `e fosilno. Konkaven profil je, zaradi lege meli{~ v krnicah, bolj pogost kot pri meli{~ih pod Jezerskim grebenom. Pri vseh meli{~ih je gradivo enakomerno, gravitacijsko razvr{~eno, tako da so ve~je skale v bazi meli{~a. Izjeme so le tam, kjer so se iz stene zru{ili manj{i podori, kot je primer pod Ti~arico. ^e gledamo meli{~a v celoti, lahko izlo~imo naslednje tipe, ki sooblikujejo podobo Doline Triglav­skih jezer: • pod`lebno-vr{ajska meli{~a, ki so ve~inoma pod Jezerskim grebenom, deloma tudi pod Gori{kim robom do Velikega [pi~ja, • podstenska meli{~a, ki se v manj{em obsegu pojavljajo na obmo~jih, kjer je stena na nekoliko ve~ji razdalji kompaktna in neprepokana; pogostej{a so v Jezerskem grebenu. Druga pomembna nekra{ka in neledin{ka reliefna oblika so podori. V Dolini Triglavskih jezer lahko opazimo tri velike in nekaj manj{ih, ki so ve~inoma vezani na obmo~ja meli{~ in so njihov sestavni del. Najve~ji je podor izpod Poprovca. Ne dosti manj{i je podor izpod Malega [pi~ja, katerega odlomna plo­skev je {e vedno dobro opazna v steni nad njim. Ogromni bloki skalovja so nakopi~eni severno od Ledvice. Tretji ve~ji podor je izpod ^ela (slika 57). Skalni bloki so izpostavljeni delovanju korozije. Po obliki drobnih kra{kih oblik, zlasti pa po usmer­jenosti `lebi~ev sklepamo, da so nastali na zdaj{njem mestu skalnega gradiva, pri ~emer je o~itno, da ne gre za mati~no kamnino, ampak je bilo gradivo na njihovo sekundarno lokacijo prineseno od drugod. Veliki skalni bloki pod Poprovcem in severno od Jezera pri Ledvicah ne ka`ejo sledov zakraseva­nja in niso zaobljeni. Genetsko jih ne moremo opredeliti, saj so lahko tako ostanek krovne morene enega od ledenikov kot ostanek podora. Podori so navadno precej ve~ji od morenskih nasipov, razen tega pa se najve~krat pojavljajo na mestih, ki niso tipi~na za zastoj ledenika. 9 VREDNOTENJE GEOMORFOLO[KE DEDI[^INE DOLINE TRIGLAVSKIHJEZER Medtem ko geodiverziteto zaznamuje pestrost ne`ive narave, je dedi{~ina tisti del narave, ki ima dolo~eno vrednost. Zaradi mno`ice reliefnih oblik, ki so tudi v razli~nih razvojnih fazah, so z vidika geomorfolo{ke dedi{~ine pomembnej{a obmo~ja z ve~jo osredoto~enostjo izjemnih, redkih, tipi~nih, kompleksno povezanih oblik, ki imajo veliko znanstvenoraziskovalno ali pri~evalno vrednost. Zdru-`evanje oblik v smiselne enote z veliko gostoto in raznovrstnostjo oblik ve~a tudi naravovarstveni pomen obmo~ja. Glede na morfogenetske pokrajinsko-reliefne dejavnike smo preu~evano obmo~je Doline Triglav­skih jezer razdelili na 17 geomorfolo{kih enot. Kunaver (1986) jih imenuje geomorfolo{ki pojavni kompleksi. Razlaga vsake med njimi je podana opisno, slikovno in tabelari~no, kot vizitka geomorfolo{ke enote. Geomorfolo{ki pojavni kompleksi oziroma geomorfolo{ke enote so hkrati tudi temeljne pokrajinskoe­kolo{ke enote (ekotopi), v na{em primeru morfotopi (Gams 1975; Plut 1980; Kunaver 1986), to je okolja z enakimi reliefnimi razmerami za `ivljenje organizmov (Geografski terminolo{ki … 2005). Geomorfolo{ke enote smo prikazali na sinteznem zemljevidu (slika 58). Njihovo {tevilo bi bilo zago­tovo lahko {e ve~je, ~e bi tipe povr{ja `eleli prikazati v ve~jem merilu. S tem smo se pribli`ali Finkovi (1983), citirano po Kunaverju 1986) pokrajinskoekolo{ki rajonizaciji in tipizaciji, pri kateri so izpostavljeni relief in njegove povr{inske zna~ilnosti, kamninska sestava, rastlinstvo ter nadmorska vi{ina. V {ir{em opisu posameznih naravnogeografskih enot so predstavljene tudi pedolo{ke in hidrografske zna~ilnosti. Fink na podlagi {tirih primerov razlikuje naslednje naravne enote (Kunaver 1986, 178): • obmo~je vrhov in grebenov, • obmo~je zgornjih podov nad zgornjo gozdno mejo, • visokogorsko povr{je, • visokogorska planota pod gozdno mejo, • kra{ko poglobljena suha dolina, • strma pobo~ja, • ostala pobo~ja, • druge vrste kra{kega povr{ja zaradi posebne litologije. V Ybbstalskih Alpah (Ybbstaler Alpen) v Avstriji razlikuje naslednje enote (Kunaver 1986): • la{tasti kras s kra{kimi jarki, • grbinasto povr{je z neizrazitimi kra{kimi pojavi, • visokogorski hrbet in polo`no pobo~je z gru{~natim pokrovom, • strma pobo~ja. Kunaver (1986, 179–180) navaja primer ~lenitve, izvedene v okolici Triglava, ki jo raz~leni na nasled­njih 12 vzor~nih pokrajinskoekolo{kih in geomorfolo{ko-tipolo{kih enot: • vrh Triglava in sosednji vrhovi, • pobo~ja in stene, vklju~no s Severno Triglavsko steno, • uravnava in pobo~ja Zaplanje v dolomitni podlagi z gru{~natim pokrovom, • la{tasti in kotli~asti podi severne Zaplanje, okolica Doli~a, ravnice pod R`jo in druga obmo~ja, • meli{~a pod stenami, • krnice na jugovzhodni strani Triglava z zgodnjeholocenskimi morenami, • obmo~je Triglavskega ledenika s histori~nimi morenami, • obmo~je Kotla z nagnjenim skalnatim, delno la{tastim in ledeni{ko mo~no preoblikovanim povr{jem, • uravnan hrbet in greben Kredarice ter R`i, • pobo~ja v dolomitu in dolomitiziranem apnencu ju`no in jugovzhodno od Triglava (Zgornja in Spodnja Ledina ter Nad Kalvarijo), • zakrasele in ledeni{ko mo~no preoblikovane kotanje (Doli~, Velska dolina), • Velo polje. Kunaver je pokrajinske enote lokaliziral in jim dal lastna, zemljepisna imena, kar pa ne pomeni, da ne bi bilo mogo~e enak ali podoben tip povr{ja najti tudi drugod oziroma dolo~en tip povr{ja termino­lo{ko bolj natan~no opredeliti. Kunaver (1983, 1986) navaja tudi ~lenitev Kaninskega pogorja na homogene pokrajinskoekolo{ke in obenem geomorfolo{ke enote: • obmo~ja vrhov in najvi{jih grebenov, • skladna pobo~ja mejnega grebena z meli{~i, • najvi{ji del podov z osamelci in hrbti z ve~inoma la{tastim povr{jem, • kra{ko poglobljena podolja in konte na podih, • srednji del podov na nadmorski vi{ini okrog 2000 m z menjavanjem la{tastega in kotli~astega povr{­ja na eni strani in ledeni{ko mo~no erodiranega, z moreno posutega povr{ja na drugi, • spodnji, nagnjeni prehodni del podov s prevlado nagnjenih la{tov in ozkih kotli~astih izravnav – polic, na nadmorski vi{ini med 1600 in 1990 m, ki sovpada s spodnjim prehodnim pasom med zgornjo gozdno in zgornjo drevesno mejo. Dolo~anje geomorfolo{kih pokrajinskih enot ni le sestavni, pa~ pa klju~ni del vrednotenja visokogor­skega sveta in je sinteza podrobne raziskave. Obmo~je smo glede na morfogenetske pokrajinsko-reliefne dejavnike razdelili na 17 enot. Sledili smo tudi duhu Finkove in Kunaverjeve ~lenitve ter preu~evano obmo~je razdelili po sklopih, pri ~emer so se izkristalizirale naslednje tri bolj ali manj zaklju~ene enote: • obmo~je vrhov in grebenov s pripadajo~imi meli{~i: Kanjavec, Jezerski greben, Meli{~a pod Jezerskim grebenom; • obmo~je uravnav, podov in la{tov: Hribarice, Podi ju`no pod Prehodavci, Greben Lepo [pi~je–Pla-ski Vogel–^elo, Tektonsko pretrto obmo~je pod grebenom Lepega [pi~ja, Debeli la{t, Gladki la{t, Podi Za dolino in Pri bajti, Velika vrata, Kosmata la{ta; • dno doline: Zgornji del Doline Triglavskih jezer, Morene na vzhodni strani Doline Triglavskih jezer, La{ti in mutonirano povr{je med Ledvico in planino Pri utah, La{ti pod gozdom z vmesnimi kra{kimi kota­njami, Jezera. Na dnu Doline smo posebej izdvojili enoto Jezera, saj gre pri njej za kombinacijo geomorfolo{kih in hidrolo{kih vrednot. Enega izmed obmo~ij, to je Kosmate la{te, nismo podrobneje pregledali, saj je nedostopno. Kljub temu je bilo zajeto v analizo, saj `e ima status naravne vrednote. Pri opredeljevanju geomorfolo{kih enot smo sku{ali v najve~ji mo`ni meri upo{tevati vsa vodilna geomofolo{ka podro~ja preu~evanja: • morfografijo z natan~nim prikazom lokacije geomorfolo{ke enote, orisom njenih temeljnih zna~ilnosti, naborom najpogostej{ih geomofolo{kih oblik ter njihovim prostorskim prepletanjem; • morfometrijo s prikazom temeljnih {tevil~nih vrednosti reliefnih zna~ilnosti; • morfogenezo z razvr{~anjem geomorfolo{kih enot v genetske (tudi poligenetske) skupine z geomorf­nimi procesi, ki so odlo~ujo~e vplivali na podobo dolo~ene reliefne oblike oziroma enote; • morfostrukturo z obravnavo vplivov geolo{ke strukture na izoblikovanost reliefa, saj litolo{ka sesta­va ter tektonska in stratigrafska zgradba preu~evanega obmo~ja pojasnjujejo izoblikovanost reliefnih enot in so temelj morfogeneze; • morfodinamiko, ki nakazuje vlogo recentnih geomorfnih procesov, ki oblikujejo relief in so odraz sodobnih podnebnih, vodnih in prstenih razmer; • morfokronologijo, ki reliefne oblike opredeljuje glede na ~as njihovega nastanka. 9.1 VREDNOTENJE PO GEOMORFOLO[KIH ENOTAH Za vsako enoto smo pripravili tako imenovano vizitko ovrednotenih enot (angle{ko evaluation card, Reynard in sodelavci 2007), razdeljeno na {est podenot. Dejansko (numeri~no) vrednotenje je v tretjem Slika 58: Geomorfolo{ke enote v Dolini Triglavskih jezer. P 17 17 1 3 17 2 4 17 17 5 9 8 17 5 10 7 12 14 13 17 5 11 17 15 17 16 6 17 Geomorfološkeenote geomorfološka enota Morene na vzhodni strani Laštipodgozdomzvmesnimi 5 11 geomorfološka enota –jezero Doline Triglavskihjezer kraškimi kotanjami meja Doline Triglavskihjezer 6 Jezerski greben 12 Debeli lašt gozd,rušje 7 Melišca pod Jezerskim grebenom 13 Gladkilašt Greben Lepo Špicje– 14 PodiZadolinoinPribajti 8 1 Kanjavec Plaski Vogel–Celo 15 Velika vrata 2 Hribarice Tektonskopretrtoobmocjepod16 Kosmatalašta ZgornjidelDoline 9 grebenom LepegaŠpicja 17 Jezera 3 Triglavskihjezer Laštiinmutoniranopovršjemed 10 Ledvico in planino Priutah Avtorvsebine:BojanErhartic 4 PodijužnopodPrehodavci Avtorica zemljevida:MancaVolk Vir:ARSO,GURS,MKGP 0 0,5 1 2 km ©GeografskiinštitutAntonaMelika ZRC SAZU, 2012 (znanstvena vrednost) in ~etrtem (dodatna vrednost) delu vizitke. Vsakemu merilu vrednotenja smo gle­de na poznavanje problematike in obmo~ja pripisali vrednost med 0 (brez vrednosti) in 1 (zelo visoka vrednost). [vicarska metoda zajema osrednja oziroma znanstvena ter dodatna merila vrednotenja. Znans­tvena merila temeljijo na redkosti pojava, tipi~nosti, celovitosti in paleogeografski vrednosti (preglednica 2). Pri redkosti pojava smo upo{tevali absolutno redkost pojavljanja (kadar je v Sloveniji zelo malo, le do okrog 5 podobnih objektov oziroma obmo~ij) in relativno redkost pojavljanja, ki se nana{a na manj-{e zaokro`eno obmo~je, v na{em primeru na Triglavski narodni park. Mutonirano povr{je je na primer redko tako v absolutnem kot relativnem smislu, zato je dobilo pri redkosti najvi{jo vrednost (1), greben Lepega [pi~ja pa nizko (0,25), saj je tovrstnih oblik v Sloveniji in v Triglavskem narodnem parku {e veli­ko (preglednica 8). Pri tipi~nosti smo ve~jo vrednost dodelili zna~ilnim oblikam oziroma zelo nazorno oblikovanim predstavnikom dolo~enega pojava. Gladki la{t je, na primer, tipi~en predstavnik izdatno zakraselih ledeni{ko obru{enih skladov. Celovitost se nana{a na kompleksnost pojavov. Ve~ja vrednost je bila pripisana enotam, v katerih se povezano pojavlja ve~ pojavov, ki sestavljajo celoto. V na{em pri­meru so vse enote razmeroma celovite, zato smo vsem pripisali vrednost vsaj 0,5 to~ke. Paleogeografska vrednost poudarja navezanost pojava ali oblike na zna~ilnosti povr{ja in podnebja v preteklih obdob­jih. Tudi pri njej so vrednosti, zlasti na ra~un poledenitve in nekaterih tektonskih procesov, razmeroma visoke. Zatem je bila kot povpre~je vseh {tirih kriterijev izra~unana znanstvena vrednost. Dodatna merila vrednotenja se nana{ajo na ekolo{ko, estetsko, kulturno in ekonomsko vrednost reliefnih pojavov in oblik. Zaradi izrazite multidisciplinarnosti nekaterih meril, ta del vrednotenja teme­lji na poenostavljenih kriterijih. Njihov namen je zgolj osvetliti mo`ne povezave med geomorfolo{ko dedi{~ino, `ivo naravo in dru`bo. Ekolo{ka vrednost je povpre~na vrednost dveh meril. Merilo ekolo{­ki vpliv upo{teva pomen geomorfolo{ke enote za razvoj dolo~enih ekosistemov oziroma navzo~nost dolo~enih rastlinskih in `ivalskih vrst. Na morenskem gradivu se je lahko razvila razmeroma sklenjena plast prsti, na kateri so na{le `ivljenjski prostor {tevilne vrste (0,75), medtem ko ima enota Kanjavec zaradi velike nadmorske vi{ine le malo `ivljenja (0). Merilo zavarovano obmo~je upo{teva obstoje~ var-stveni status. Ker je celotno obmo~je Doline Triglavskih jezer naravni spomenik znotraj Triglavskega narodnega parka, smo vsem enotam pripisali vsaj 0,25 to~ke, enotam, ki so tudi naravne vrednote, bodisi v celoti bodisi le njihov del, pa {e vi{jo vrednost. Najbolj subjektivno, estetsko merilo vsebuje preprosta kriterija: vidnost objekta in zaznavanje pokra­jine, pri ~emer je vi{ja vrednost pripisana bolj pestrim, razgibanim lokacijam z veliko reliefno energijo. Pri vidnosti objekta smo enotam, pokritim z gozdom, na~eloma pripisali ni`jo vrednost, saj so geomor­folo{ke oblike slab{e vidne. Estetska vrednost je povpre~na vrednost obeh meril. Kulturna merila vrednotenja sestavljajo {tirje kriteriji: verska, zgodovinska, umetni{ko-literarna in »geozgodovinska« pomembnost (vloga posameznega objekta pri razvoju znanosti o Zemlji). Kot eko­nomsko merilo so v {vicarski metodi upo{tevani le dejanski prihodki na ra~un obravnavanega objekta dedi{~ine. Ker predvidevamo, da sta kulturna in ekonomska vrednost posameznih reliefnih enot v Do-lini Triglavskih jezer izredno majhni, smo kriterija zdru`ili in namesto njiju dodali kriterij dostopnost, ki je lahko pomemben za nadaljnje delo pri na~rtovanju u~nih poti, interpretaciji reliefnih oblik in podob­nem. Merila med seboj niso primerljiva, saj osvetljujejo naravne pojave z ve~ povsem razli~nih zornih kotov, na primer s frekvenco pojavljanja, z vidika morfolo{kih zna~ilnosti, ekolo{kega vidika, kompleksnosti, dojemanja, odnosa do okolice, pri~evalnosti. Tako je zagotovljena ve~ja transparentnost postopka (Rey­nard in sodelavci 2007). Zaradi lo~evanja meril {vicarska metoda ne predvideva obte`evanja posameznih meril z ute`mi. Skupna vrednost, ki je povzetek osrednjih in dodatnih meril vrednotenja, je podana opisno. Lo~e-no ji sledi prav tako opisno podana izobra`evalna vrednost, saj ima lahko objekt visoko izobra`evalno vrednost ne glede na to, ali je dobro viden ali pa so ga procesi preoblikovanja povr{ja `e spremenili oziroma odstranili. Preglednica 8: Rezultati vrednotenja po geomorfolo{kih enotah. geomorfolo{ka enota znanstvena vrednost ekolo{ka vrednost estetska vrednost redkost tipi~nost celovitost paleogeo-povpre~je ekolo{ki zavarovano povpre~je vidnost vizualna povpre~je kulturna in dostop­ grafska vpliv obmo~je pestrost ekonomska nost vrednost vrednost Kanjavec 0,25 0,25 0,50 0,75 0,44 0 0,25 0,13 0,75 0,75 0,75 0 0,50 Hribarice 0,75 1,00 0,75 0,50 0,75 0 0,25 0,13 0,50 0,50 0,50 0 0,50 Zgornji del Doline 1,00 0,50 0,75 1,00 0,81 0,25 0,25 0,25 0,50 0,50 0,50 0 0,50 Triglavskih jezerPodi ju`no pod Prehodavci 1,00 1,00 1,00 0,50 0,88 0 0,25 0,13 0,75 0,75 0,75 0 0,50 Morene na vzhodni strani 0,75 0,75 0,50 1,00 0,75 0,75 0,25 0,50 0,50 0,75 0,63 0,25 0,75 Doline Triglavskih jezerJezerski greben 1,00 0,75 0,50 0,75 0,75 0,50 0,25 0,38 1,00 1,00 1,00 0 0,50 Meli{~a pod Jezerskim 0,75 1,00 0,50 0,75 0,75 0,75 0,25 0,50 1,00 1,00 1,00 0 0,50 grebenom Greben Lepo [pi~je–Plaski 0,25 0,25 0,25 0,50 0,31 0,75 0,25 0,50 1,00 0,75 0,88 0 0,75 Vogel–^eloTektonsko pretrto obmo~je 0,25 0,50 0,50 0,50 0,44 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0 0,25 pod grebenom Lepega [pi~ja La{ti in mutonirano povr{je 1,00 0,75 0,75 0,75 0,81 0,75 0,25 0,50 0,75 0,75 0,75 0 0,75 med Ledvico in planino Pri utahLa{ti pod gozdom z vmesnimi 0,25 0,75 0,75 1,00 0,69 0,50 0,25 0,38 0,25 0,25 0,25 0,25 0,75 kra{kimi kotanjamiDebeli la{t 0,50 0,5 0,75 0,50 0,56 0,25 0,50 0,38 0,25 0,25 0,25 0 0,25 Gladki la{t 0,75 1,00 1,00 0,50 0,81 0,25 0,50 0,38 0,50 0,75 0,63 0 0,25 Podi Za dolino in Pri bajti 0,25 0,50 0,50 0,25 0,38 0,25 0,25 0,25 0,25 0,50 0,38 0,25 0,25 Velika vrata 1,00 1,00 1,00 0,75 0,94 0,25 0,25 0,25 0,50 0,50 0,50 0 0,50 Kosmata la{ta 0,50 0,50 0,75 0,50 0,56 0,25 0,50 0,38 0 0 0 0 0 Jezera 1,00 1,00 1,00 0,75 0,94 1,00 0,75 0,88 1,00 1,00 1,00 0,25 1,00 9.1.1 KANJAVEC Kanjavec (2568 m) je najvi{ji vrh nad Dolino Triglavskih jezer. Za razliko od obeh grebenov, ki jo obdajata vzdol` celotne njene dol`ine, je Kanjavec samostojna gora, ki jo od grebena Lepega [pi~ja Preglednica 9: Vizitka enote Kanjavec. splo{ni podatki ime enote {tevilka na zemljevidu povr{ina Kanjavec 1 68,5 ha opis/seznam reliefnih oblik dominantna oblika: vrh, stena druge dobro vidne oblike: meli{~e, podor znanstvena vrednost redkost tipi~nost celovitost paleogeografska vrednost povpre~je 0,25 0,25 0,50 0,75 0,44 dodatna vrednost ekolo{ka estetska kulturna in ekonomska 0,13 0,75 0 dostopnost 0,50 sinteza skupna vrednost izobra`evalna vrednost ogro`enost upravljavski ukrepi opisno (spodaj) opisno (spodaj) – – naravovarstveni ukrepi predlog za naravno vrednoto ali zavarovano obmo~je – in Jezerskega grebena lo~ita preval Prehodavci in planota Hribarice, na severu pa se spu{~a proti Doli-~u. Kljub prekinitvam je Kanjavec nekak{no sti~i{~e {tevilnih grebenov, ki se od njega zvezdasto {irijo proti jugozahodu, jugu in vzhodu. S Hribaric ima blago, neizrazito obliko. Pobo~je je posuto z gru{~em, saj je ju`no stran predstavljalo pobo~je nad krnico, kjer so nastajale in od tod polzele navzdol ledene gmote. Nad Prehodavci se dviga okrog 400 m visoka zahodna stena Kanjavca, pod katero so obse`­na meli{~a. Pod Poprovcem je dobro vidno podorno gradivo. V dolino Zadnjica pa pada mogo~na severozahodna stena, ki je s 1500 m najvi{ja v slovenskih Alpah (Miheli~ 1998). V njej je dobro viden nariv Slatenske tektonske krpe (Celarc in Herlec 2007), kar daje gori velik geolo{ki pomen, saj je nariv v celotni Dolini Triglavskih jezer zakrit z meli{~i. Z vidika geomorfolo{ke dedi{~ine ima Kanjavec razmeroma majhno znanstveno in ekolo{ko vred­nost. Mnogo ve~ja je njegova estetska vrednost, tudi na ra~un severne stene, ki je sicer zunaj meja naravne vrednote Dolina Triglavskih jezer. Kljub temu je bila zajeta v analizo, saj zagovarjamo celovitost obravnave pojava oziroma reliefne oblike, ne glede na za~rtane meje obravnavanega obmo~ja. 9.1.2 HRIBARICE V geolo{kih dobah so se izoblikovale uravnave, ki jih je poznej{a erozija skupaj s tektoniko raz~le­nila in skr~ila na dana{nje ostanke, visokogorske planote. Vendar zdaj{nje uravnave niso neposredni ostanki terciarnega povr{ja, saj se je to pod vplivom zunanjih sil mo~no zni`alo in preoblikovalo. Preglednica 10: Vizitka enote Hribarice. splo{ni podatki ime enote {tevilka na zemljevidu povr{ina Hribarice 2 70,0 ha opis/seznam reliefnih oblik dominantna oblika: vrta~e druge dobro vidne oblike: kotli~i, balvani, morensko in periglacialno gradivo znanstvena vrednost redkost tipi~nost celovitost paleogeografska vrednost povpre~je 0,75 1 0,75 0,50 0,75 dodatna vrednost ekolo{ka estetska kulturna in ekonomska 0,13 0,50 0 dostopnost 0,50 sinteza skupna vrednost izobra`evalna vrednost ogro`enost upravljavski ukrepi opisno (spodaj) opisno (spodaj) – informacijska tabla naravovarstveni ukrepi predlog za naravno vrednoto ali zavarovano obmo~je – Hribarice so najvi{ja uravnava v Dolini Triglavskih jezer oziroma nad njo. Plitva vbo~ena skalnata in z gru{~nato preperino prekrita planota je na nadmorski vi{ini med 2250 in 2350 m. Vbo~enost povzro-~ajo v planoto vdrte podolgovate in plitve kotanje, ki so poglobljene z do nekaj metrov {irokimi sekundarnimi vrta~ami. Zaradi velike nadmorske vi{ine, z njo povezanih ni`jih temperatur in intenzivnej{ega mehan­skega preperevanja se pojavljajo prehodne oblike med kotli~i in vrta~ami, ki so skorajda edine kra{ke oblike na planoti. Zaradi prevlade mehanskega preperevanja pogosto vsebujejo gru{~. Hribari{ki podi, kakor jih imenuje Melik (1954b), so nagnjeni proti jugu in tako razbiti, razjedeni in razriti zaradi ledeni{kega, kra{kega in recentnega mehanskega delovanja, da predstavljajo eno od naj­bolj prvobitnih, divjih in pustih pokrajin v Julijskih Alpah (Kunaver 1961, 112). Na uravnavi je marsikje nejasno, ali gre za morenske nasipe ali pa le za u~inek mo~nega mehanskega in kemijskega prepere­vanja, ki ustvarja oblike, podobne ledeni{ko preoblikovanemu morenskemu povr{ju. Z vidika geomorfologije so Hribarice znanstveno precej pomembno obmo~je, medtem ko je njiho­va ekolo{ka vrednost zanemarljiva. Estetska vrednost je srednja in ostaja predmet nadaljnjega vrednotenja. Na eni strani gre za izjemno pusto in negostoljubno, pu{~avi podobno okolje, ki pa po dru­gi strani obiskovalcem zagotavlja svojevrstno do`ivetje, saj ~lovekovo zaznavanje ceni raznolikost. 9.1.3 ZGORNJI DEL DOLINE TRIGLAVSKIH JEZER Dol med Prehodavci in Zelenim jezerom je edini del Doline Triglavskih jezer, ki ima zna~aj visoko­gorske doline. Jurski apnenci so v najvi{jem delu Doline ve~inoma prekriti z neizrazito moreno in drugim ledeni{kim gradivom. Z jezeri bogat dol je na nadmorski vi{ini okrog 2000 m. Za~ne se v krnicah pod Kanjavcem. Manj{i del kotanje se prek sedla Prehodavci strmo spu{~a na so{ko stran, izrazitej{i del pa se prek neizrazitega slemena usmeri proti jugu. Neizrazito sleme je tudi povr{inska razvodnica med So~o in Savo oziroma med jadranskim in ~rnomorskim povodjem. V zgornjem delu doline je veliko sledov poledenitve, tako erozijskih kot akumulacijskih. Ko~a na Preho­davcih stoji na vzpetinici, ki je na vrhu na tanko prekrita z morenskim drobirjem. Vzhodno od Prehodavcev, v najsevernej{em delu doline, je ve~ kotanj. V La{tah, kakor se tudi imenuje obmo~je, so skale zelo izrazito ledeni{ko zglajene in dokazujejo drsenje precej{njih gmot ledu. Med kotanjo Jezera pod Vr{acem Preglednica 11: Vizitka enote Zgornji del Doline Triglavskih jezer. splo{ni podatki ime enote {tevilka na zemljevidu povr{ina Zgornji del Doline Triglavskih jezer 3 80,0 ha opis/seznam reliefnih oblik dominantna oblika: morena druge dobro vidne oblike: jezerske kotanje, balvani znanstvena vrednost redkost 1 tipi~nost celovitost paleogeografska vrednost povpre~je 0,50 0,75 1 0,81 dodatna vrednost ekolo{ka estetska kulturna in ekonomska 0,25 0,50 0 dostopnost 0,50 sinteza skupna vrednost izobra`evalna vrednost ogro`enost upravljavski ukrepi opisno (spodaj) opisno (spodaj) ~ezmerni obisk, planinska ko~a informacijska tabla, del u~ne poti naravovarstveni ukrepi predlog za naravno vrednoto ali zavarovano obmo~je – in kotanjo Mlake v La{tah je morenski nasip, za katerega sklepamo, da ga je odlo`il krni{ki ledenik izpod Vr{aca (Gams 1962, 203). Ledenik se je glede na nadmorsko vi{ino in obliko kotanje, ki omogo~a kopi-~enje snega in njegovo ohranjanje ~ez vse leto, umaknil zelo pozno. Apni{ki skladi okrog jezer so rahlo nagnjeni; ve~inoma vpadajo proti jugozahodu. Nekoliko ju`neje, okrog Rjavega jezera, je tako reko~ edini del Doline Triglavskih jezer, kjer dno ne visi v nobeno smer. Tudi zato je na dnu nakopi~enega obilo drobirja. Kljub temu so v dnu doline, na obmo~ju med Jezerom pod Vr{acem in Zelenim jezerom, morenski nasipi neizraziti. Vzhodni in deloma severni breg Rjavega jezera je skalnat. Apnenec je skladovit in blago (za 6°) vpada proti jugu (Gams 1962, 204), kar je verjetno pripomoglo k podzemnemu odtekanju jezerske vode proti Bohinju. Skalno povr{je se nad Rjavim jezerom hitro dvigne, nato pa izravna v la{te, ki zadr`ujejo padajo-~e kamenje iz ostenja Kanjavca oziroma Poprovca. Ju`neje so v ostenju Poprovca vidni odlomi, pod njimi pa je obse`en vr{aj podornega kamenja, ki na ju`ni strani sega do jezera. Dno jezera in zahod-no pobo~je sestavlja kamnit drobir, med katerim se pojavljajo posamezni kamninski bloki, ve~ji od 5 metrov. Za ve~je skale na vzhodni strani jezera Gams (1962, 205) domneva, da so ostanek nekdaj vi{jega moren­skega nasipa. Izpod Hribaric sega v dno Doline velik vr{aj meli{~nega in podornega kamenja (Gams 1962, 206). Kon~a se pri Zelenem jezeru, na za~etku dela Doline Triglavskih jezer, ki vidno visi proti jugovzhodu. Zahodno dolinsko pobo~je nad jezerom je izrazito ledeni{ko zglajeno, celotna okolica pa posuta s kam­nitimi bloki. Vzhodno od Zelenega jezera se pod tem drobirjem za~enja in proti jugu nadaljuje okrog 40 m visok hrbet, kjer je na skalni podlagi odlo`eno morensko gradivo. Hrbet razdvaja jezero od dola, v katerem je Mlaka pod Vr{aki. Zgornji del Doline Triglavskih jezer ima veliko znanstveno vrednost, zlasti zaradi redkosti nekate­rih oblik in pojavov, med drugim nenavadno potekajo~e razvodnice. Ima tudi veliko paleogeografsko vrednost, kamor pri{tevamo raznovrstne ostanke poledenitve, saj je kra{kih oblik v tem delu zelo malo. Ocenjujemo, da je ekolo{ka vrednost enote majhna, estetska vrednost pa srednja, saj so vodna telesa vrednotena posebej, kot samostojna kategorija. 9.1.4 PODI JU@NO POD PREHODAVCI Podi pod Prehodavci se razprostirajo zahodno od prvih treh Triglavskih jezer. Za razliko od dna doli­ne, ki je skoraj v celoti prekrito s tanko plastjo ledeni{kega drobirja, so ostali v celoti goli in nepora{~eni. Vzrok je najverjetneje v druga~ni kamninski podlagi. Zgornja meja podov je na nadmorski vi{ini prib-li`no 2080m.Nad njimi se za~enjajo strma pobo~ja, stene in greben Lepega [pi~ja, kjer povr{je ni primerno za nastanek kra{kih pojavov. Celotna Dolina Triglavskih jezer je tako v podol`ni kot v pre~ni smeri mo~no tektonsko stopnjasto razpokana. Dno doline gradi osem s prelomi lo~enih blokov, ki so glede na polo`aj v Dolini razli~no veliki. V severnem delu so o`ji in bolj izraziti, proti jugu pa se raz{irjajo. V enoti Podi ju`no pod Pre­hodaci so prvi trije bloki. Prelomi, ki lo~ujejo bloke, so nastali v coni raz{irjanja med glavnima prelo­moma obmo~ja Doline Triglavskih jezer, prelomom [pi~je, potekajo~im v smeri severovzhod–jugozahod, in prelomom Zelnarice, potekajo~im v smeri sever–jug, v tako imenovanem prelomnem klinu ([muc in Ro`i~ 2009). Tektonska stopnja tudi ledeni{ko zglajene pode pod Prehodavci deli na dva dela, ki se razlikujeta tudi po kra{kih oblikah, ki se v njiju pojavljajo. Eden bolj{ih primerov ledeni{ko zglajenega povr{ja so la{ti na Prehodavcih. Na »… nenavadno uglajenost …« tega dela doline je opozoril `e Melik (1928, 88), »… saj je tu ledenik izvr{il glajenje tako temeljito kot malokje …«. Ledeni{ko mo~no zglajeni so tudi pra­govi tektonsko pogojenih skalnih blokov. Poledenitev je v velikem delu Doline Triglavskih jezer ustvarila povsem novo, korozijsko nerazjede-no skalno povr{je, ki je bilo takoj po umiku ledu primerna podlaga za razvoj razli~nih kra{kih korozijskih Preglednica 12: Vizitka enote Podi ju`no pod Prehodavci. splo{ni podatki ime enote {tevilka na zemljevidu povr{ina Podi ju`no pod Prehodavci 4 39,4 ha opis/seznam reliefnih oblik dominantna oblika: kotli~ druge dobro vidne oblike: `lebi~i, {kavnice, korozijske stopni~ke, mikro`lebi~i, `lebi~i, {kraplje znanstvena vrednost redkost 1 tipi~nost celovitost 1 1 paleogeografska vrednost povpre~je 0,50 0,88 dodatna vrednost ekolo{ka estetska kulturna in ekonomska 0,13 0,75 0 dostopnost 0,50 sinteza skupna vrednost izobra`evalna vrednost ogro`enost upravljavski ukrepi opisno (spodaj) opisno (spodaj) – informacijska tabla, del u~ne poti naravovarstveni ukrepi predlog za naravno vrednoto ali zavarovano obmo~je naravna vrednota oblik. Le za ve~je kra{ke oblike, kot so morda nekateri kotli~i, je mogo~e predvidevati, da so lahko sta-rej{e od zadnje poledenitve, morda pa {e starej{e, posebno, ~e v njih najdemo morensko gradivo (Kunaver 1983, 53–54). Ledeni{ke oblike se torej pogosto prepletajo s korozijskimi in so s tem sestavni del zdaj{njega povr{­ja. Vendar zaradi holocenskih procesov marsikatera ledeni{ka oblika izgublja identiteto ali jo je `e izgubila. Ena najzna~ilnej{ih in tudi najbolj raz{irjenih visokogorskih kra{kih oblik so kotli~i. V Dolini Triglav­skih jezer so manj zna~ilni, saj tankoplastoviti jurski apnenci na njenem dnu niso ugodni za njihov nastanek. Dominantna kra{ka oblika so le na podih pod Prehodavci, kjer jih je najve~. Pode sestavlja debeloskla­doviti dachsteinski apnenec, kar je ugodna okoli{~ina za nastanek kotli~ev. Ravna povr{ina in strma pobo~ja Zadnje Lope so pripomogli h kopi~enju snega zlasti v severnem in zahodnem delu podov, kar je okrepilo korozijsko delovanje. Mehansko preperevanje je v grobem zaoblilo robove in zravnalo ste­ne kotli~ev. Kotli~i so ve~inoma bolj ali manj pravilne okrogle oblike, njihov tloris je nekoliko razpotegnjen le ob tektonskih razpokah. V glavnem so namre~ vezani na tektonske razpoke in prelome. Seli~eva (1997, 62) navaja, da so nekateri kotli~i na dnu prekriti tudi z ledeni{kim drobirjem, kar naj bi dokazo­valo njihovo predwürmsko starost. Vendar po temeljitem ogledu terena menimo, da je za gradivo na dnu brez podrobnej{ih analiz nemogo~e zanesljivo sklepati, kdaj je bilo odlo`eno, oziroma, ali gre res za ledeni{ko gradivo ali morda holocenski gru{~. Vsekakor pa se zdi verjetno, da je bila na tem obmo~­ju cona kotli~ev `e vsaj v zadnjem interglacialu. O~itno je, da so na njem {e vedno optimalne razmere za nastanek in razvoj kotli~ev. Manj{e dimenzije {kavnic pod Prehodavci so lahko posledica kratkotrajnej{ega razvoja, saj so v bli-`ini {e prisotni obilni morenski ostanki. Pomemben dejavnik je tudi intenzivnost razvoja povr{ja. Zaradi intenzivnosti korozijskih procesov, ki se odra`ajo v mno`ici navpi~nih kra{kih oblik, in razmeroma hitre­ga razpadanja kompaktnega skalnega povr{ja je namre~ te`ko pri~akovati, da bi ugodne razmere za nastanek ve~jih {kavnic trajale dalj ~asa (Kunaver 1983, 263). Ponekod na podih pod Prehodavci pre­sene~a nerazpokanost in neraz~lenjenost apneni{ke gmote, medtem ko je v istih skladih le nekaj metrov vstran nastalo globoko {kraplji{~e. Pri obravnavanju kra{kih pojavov je treba poudariti, da bi zaman iskali dve nagnjeni skalni ploskvi, na katerih bi se razvile popolnoma enake oblike. Zlasti na podih pod Pre­hodavci so znani primeri, ko se na nekaj metrih izmenjajo gladko povr{je in ve~ metrov globoki kotli~i. Na podih se pojavljajo {kraplje in {kavnice, na bolj nagnjenem povr{ju tudi `lebi~i. Na nagnjenih la{tih so ugodne razmere za razvoj linearnih korozijskih oblik. Spodnji del la{tov je nekoliko nagnjen proti vzhodu, zato se na njem ne pojavljajo kotli~i, ampak druge kra{ke oblike. Teh je sicer v spodnjem delu mnogo manj. Med drobnimi oblikami velja izpostaviti izjemne primerke meandrskih `lebi~ev in soraz­merno redke korozijske stopni~ke. Med morfolo{kimi enotami v Dolini Triglavskih jezer Podi ju`no pod Prehodavci dosegajo zelo viso­ko, tretjo najvi{jo znanstveno vrednost, ki jo gre skoraj izklju~no pripisati celovitosti obmo~ja ter navzo~nosti redkih in zna~ilnih visokogorskih kra{kih pojavov. Menimo, da je ekolo{ka vrednost obmo~ja zelo majh­na, njegova estetska vrednost pa je na ra~un drobnih korozijskih oblik velika. 9.1.5 MORENE NA VZHODNI STRANI DOLINE TRIGLAVSKIH JEZER V Dolini Triglavskih jezer je morenskega gradiva mnogo ve~, kot se je sklepalo doslej. V to morfo­lo{ko in pokrajinskoekolo{ko enoto je zajeto le morensko gradivo, ki povr{je prekriva bolj na debelo in sestavlja bolj ali manj izrazite morenske nasipe. Ti se za~enjajo vzhodno od Zelenega jezera in se nada­ljujejo proti jugu. Gradivo je odlo`eno na okrog 40 m visokem hrbtu iz jurskega apnenca, ki lo~i jezero od dola, v katerem je Mlaka pod Vr{aki. ^eprav se zdi, da je najve~ morenskega gradiva v na{ih gorah nakopi~enega v uleknjenih delih povr{ja (razli~nih kotanjah, kontah, starej{ih kotli~ih, kra{kih jarkih) (Ku­naver 1983, 248), je v Dolini Triglavskih jezer najve~ gradiva odlo`enega na blagih slemenih na vzhodni strani doline. Morene je najla`je prepoznati in jih od okolice lo~iti po zelenju, ki jih skoraj v celoti pora{­~a. Pas se vle~e na jug proti Ledvici, a je dvakrat prekinjen. Na ju`ni strani Ledvice je od 20 do 30 m visoka vzpetina, vrh katere je morenski drobir. ^e tega morenskega nasipa ne bi bilo, bi dol, ki se sever-no od Ko~e pri Triglavskih jezerih nadaljuje pod Jezerskim grebenom, segal {e v kotanjo Ledvice. Preglednica 13: Vizitka enote Morene na vzhodni strani Doline Triglavskih jezer. splo{ni podatki ime enote {tevilka na zemljevidu povr{ina Morene na vzhodni strani Doline Triglavskih jezer 5 41,1 ha opis/seznam reliefnih oblik dominantna oblika: morena druge dobro vidne oblike: balvani, sekundarne vrta~e znanstvena vrednost redkost tipi~nost celovitost paleogeografska vrednost povpre~je 0,75 0,75 0,50 1 0,75 dodatna vrednost ekolo{ka estetska kulturna in ekonomska dostopnost 0,50 0,63 0,25 0,75 sinteza skupna vrednost izobra`evalna vrednost ogro`enost upravljavski ukrepi opisno (spodaj) opisno (spodaj) ~ezmerni obisk informacijska tabla, del u~ne poti naravovarstveni ukrepi predlog za naravno vrednoto ali zavarovano obmo~je – Petrografske razmere pod morenskim nasipom niso znane, tako da ne vemo, ali je morena povzro-~ila ojezeritev ali pa je jezero, morda z ni`jo gladino, v kotanji obstajalo `e prej (Gams 1962, 210). Neizrazit greben morenskega gradiva se znova pojavi okrog 250 m ju`neje. Morena postane izrazita {ele vzhod-no od planine Pri utah, kjer jo tudi za~enjajo pora{~ati macesnovi sestoji. Ju`neje na razdalji nekaj sto metrov znova izgine, se znova pojavi pri izviru Mo~ivca in nato {e zadnji~ vzhodno od Dvojnega jezera. V gradivu, prekritem s prstjo in rastlinjem, so bili pri Mo~ivcu, vzhodno od Ko~e pri Triglavskih jeze­rih (ob gradnji male ~istilne naprave) in vzhodno od Zelenega jezera ugotovljeni ora`enci, navzo~i pa so {e drugi znaki, potrebni za genetsko opredelitev morenskega gradiva. Najbolj zna~ilna sta nesor­tiranost gradiva in razli~ne velikosti delcev. Sklepamo, da gre tudi drugod za morensko gradivo, saj je nesortirano in, kljub odsotnosti raz, ka`e znake obtol~enosti. Pod morenskim pokrovom lahko marsikje, tudi v okolici planinske ko~e, naletimo na gladko, ledeni{­ko obru{eno skalno povr{ino, na kateri so ohranjene najve~krat vzporedno potekajo~e raze. S povr{in, ki so `e dalj ~asa izpostavljene zunanjim vplivom, so raze izginile. ^e je plast morenskega drobirja dovolj debela, se v njem v vseh delih doline pojavljajo psevdovr-ta~e. Tudi po njih lahko lo~imo moreno od okolice. Vrta~e v visokogorju se namre~ lahko razvijajo le na povr{ju, ki je prekrito s tanj{o ali debelej{o gru{~nato odejo; v na{em primeru je to razli~no debelo moren­sko gradivo. Vrta~e, nastale na `ivoskalni podlagi, se pojavljajo le v ve~jih nadmorskih vi{inah. V Dolini Triglavskih jezer imajo morene srednje velik znanstveni pomen. Morenski nasipi so tipi~ni in izraziti. Lahko trdimo, da so tako izraziti nasipi redki, ~e jih primerjamo s podobnimi v sosednjih visoko­gorskih dolinah, denimo Lopu~nici, dolini Za Kopico ter Travni{ki, Mi{eljski in Velski dolini. Nadpovpre~no velika je tudi ekolo{ka vrednost moren, saj so nanje vezane {tevilne rastlinske vrste. Med `ivalmi je treba omeniti svizca, ~igar domovanja so v Dolini Triglavskih jezer vezana skoraj izklju~no na ve~je zapla­te morenskega gradiva. Zaradi pora{~enosti moren z alpskimi tratami v zgornjem delu Doline in z redkim macesnovim gozdom v njenem spodnjem delu je precej{nja tudi njihova estetska vrednost. Morene so tudi ena od treh morfolo{kih enot, ki smo jim lahko pripisali vsaj majhno kulturno vrednost. Menimo namre~, da je bujno in pestro rastlinstvo na ledeni{kem drobirju vsaj malo pripomoglo k legendi o Zlatorogu in njegovih rajskih vrtovih. 9.1.6 JEZERSKI GREBEN Jezerski greben je okrog 7 km dolg in v smeri sever–jug potekajo~ gorski greben, ki Dolino Triglav­skih jezer razdvaja od Fu`inskih planin. Najvi{je se vzpne v Mali Zelnarici (2320 m) na severu, proti jugu pa se postopno zni`uje. Najizrazitej{i je med Malo Ti~arico in Veliko Zelnarico, to je na obmo~ju med Mo~ivcem in Zelenim jezerom. Preglednica 14: Vizitka enote Jezerski greben. splo{ni podatki ime enote {tevilka na zemljevidu povr{ina Jezerski greben 6 80,3 ha opis/seznam reliefnih oblik dominantna oblika: greben druge dobro vidne oblike: stena, erozijski `lebovi znanstvena vrednost redkost 1 tipi~nost celovitost paleogeografska vrednost povpre~je 0,75 0,50 0,75 0,75 dodatna vrednost ekolo{ka estetska 0,38 1 kulturna in ekonomska 0 dostopnost 0,50 sinteza skupna vrednost izobra`evalna vrednost ogro`enost upravljavski ukrepi opisno (spodaj) opisno (spodaj) – – naravovarstveni ukrepi predlog za naravno vrednoto ali zavarovano obmo~je – Geolo{ko gledano Jezerski greben pripada Slatenski tektonski krpi, medtem ko je dno doline del Krnskega pokrova. Asimetri~en pre~ni profil Doline je posledica narivanja Slatenske tektonske krpe na Krnski pokrov. Zahodne prepadne stene masiva Vr{akov, Zelnarice in Ti~arice na vzhodni strani Doli­ne so po [mucu in Ro`i~u (2009) ~elo Slatenskega nariva, ki ga gradijo starej{e kamnine od tistih na dnu in v njenem zahodnem delu. Vzhodna pobo~ja grebena, ki so `e zunaj Doline Triglavskih jezer, so mnogo bolj polo`na in ve~inoma porasla s travo. O skladnosti pobo~ij ne moremo govoriti, saj triglav-ski oziroma cordevolski apnenec ni skladovit. Neskladovitost tako imenovanega triglavskega apnenca je verjetno tudi razlog njegovega manj izrazitega zakrasevanja (Grim{i~ar 1962). Jezerski greben ima srednje velik znanstveni pomen. Izstopa s tipi~nostjo nariva tektonske krpe, sorazmerno redkostjo in razkritostjo narivne ploskve. Ekolo{ka vrednost grebena je zmerna, saj je nje­govo ostenje skoraj brez `ivljenja. Deloma izstopajo rasti{~a redkih in ogro`enih vrst na vzhodni, polo`nej{i strani grebena, ki pa je v glavnem zunaj preu~evanega obmo~ja. Ocenjujemo, da ima Jezerski greben skupaj z meli{~i najve~jo estetsko vrednost med vsemi geomorfolo{kimi enotami. Prepadni greben z mo-go~nim zahodnim ostenjem ter podstenskimi in pod`lebnimi meli{~i obroblja Dolino Triglavskih jezer in ji s svojimi rde~kastimi stenami daje slikovito, dramati~no ozadje. 9.1.7 MELI[^A POD JEZERSKIM GREBENOM Meli{~a so akumulacijska reliefna oblika, ki zaradi sklenjenosti pod Jezerskim grebenom in razse`­nosti v Dolini Triglavskih jezer sestavljajo posebno geomorfolo{ko enoto. Zaradi njihove sklenjenosti bi pravzaprav lahko govorili o enem samem meli{~u, razpotegnjenem v dol`ini okrog 5 km, ki pa je z manj-{imi grapami in erozijskimi `lebovi razdeljeno na posamezne dele. Nanje vplivajo podnebne prvine, izoblikovanost povr{ja, litolo{ka sestava, vpad skladov in voda (Kladnik 1981), v novej{em ~asu lahko tudi ~lovek, kar je opazno na primer ob planinski poti pod [tapcami. Velikost meli{~a je premo sorazmerna z velikostjo stene, zato so najve~ja meli{~a pod najve~jimi stenami. Enako velja za {tevilo meli{~: ve~ jih je tam, kjer je ve~ sten. Od nagnjenosti pobo~ja, ki se spu{­~a pod steno, je odvisno, ali se gru{~ zadr`i ali ne, deloma tudi, kak{en je njegov naklon. Ve~inoma so meli{~a konkavno ukrivljena, z nekaj bla`jim naklonom v meli{~ni bazi. Celotno vzhodno podno`je Jezer­skega grebena je sestavljeno iz mnogo{tevilnih ve~jih podstenskih in nekaj manj{ih kaminskih oziroma pod`lebnih meli{~. Zaradi trikotne in izbo~ene oblike so podobna vr{ajem. Meli{~a z ju`no ekspozici­jo so manj aktivna in jih ponekod `e prera{~a rastlinje. Tako se `iva, aktivna meli{~a postopno spreminjajo v fosilizirana in fosilna. Povsem nepora{~ena so {ele pod ostenjem Velike Zelnarice, na nadmorski vi{ini skoraj 2000 m. Pod Zelnarico se izjemoma pojavljajo manj{a podstenska meli{~a z nekoliko konkav­nim prerezom, ki imajo naklon okrog 35°. Meli{~a pod Jezerskim grebenom imajo srednje velik znanstveni pomen.Kar velika je tudi njihova ekolo{ka vrednost, saj so v ju`nem delu rasti{~a redkih in ogro`enih vrst, na primer rapontike in kranjske lilije. Ocenjuje-mo, da imajo Meli{~a pod Jezerskim greben skupaj z ostenjem nad njimi najve~jo estetsko vrednost med vsemi geomorfolo{kimi enotami. Prepadni greben z mogo~nim ostenjem ter podstenskimi in pod`lebnimi meli{~i obroblja Dolino Triglavskih jezer in ji s svojimi rde~kastimi stenami daje slikovito, dramati~no ozadje. Preglednica 15: Vizitka enote Meli{~a pod Jezerskim grebenom. splo{ni podatki ime enote {tevilka na zemljevidu povr{ina Meli{~a pod Jezerskim grebenom 7 121,1 ha opis/seznam reliefnih oblik dominantna oblika: meli{~e druge dobro vidne oblike: podor znanstvena vrednost redkost tipi~nost celovitost paleogeografska vrednost povpre~je 0,75 1 0,50 0,75 0,75 dodatna vrednost ekolo{ka estetska 0,50 1 kulturna in ekonomska 0 dostopnost 0,50 sinteza skupna vrednost izobra`evalna vrednost ogro`enost upravljavski ukrepi opisno (spodaj) opisno (spodaj) ~ezmerni obisk pod [tapcami informacijska tabla (pri Ko~i pri Triglavskih jezerih), del u~ne poti naravovarstveni ukrepi predlog za naravno vrednoto ali zavarovano obmo~je ? 9.1.8 GREBEN LEPO [PI^JE–PLASKI VOGEL–^ELO Greben Lepo [pi~je–Plaski Vogel–^elo ki na zahodu obdaja Dolino Triglavskih jezer in Zgornjo Kom-no, je dolg in neenoten. Zanj se pojavlja tudi ime Komensko pogorje (Kunaver 1985). Najvi{je se vzpne v Velikem [pi~ju (2398 m), kjer ima smer sever–jug. Severna pobo~ja so prepadna, ju`na pa travnata in ponekod prekinjena s skalnatimi pragovi. Celoten zahodni del Doline, vklju~vo z grebenom Velikega [pi~ja, sestavlja zgornjetriasni dachstein-ski apnenec. Na ju`nih pobo~jih grebena je zelo o~itna skladovitost, ki je ostro nasprotje bolj strmega in kompaktnega ostenja Jezerskega grebena na drugi strani Doline Triglavskih jezer. Ni`je, okrog 300 m pod ovr{jem [pi~ja, se skladovitost na obmo~ju uravnave izgubi, saj je obmo~je tektonsko mo~no pre­trto. To je glavni razlog, da smo ta del Doline opredelili kot samostojno geomorfolo{ko enoto. V zgornjem delu Doline se greben usmeri proti severovzhodu. Ju`no od Travnika ima greben, ki je na ve~ mestih prekinjen s {krbinami (Travni{ka {krbina, Mala vrata, Velika vrata), smer sever–jug. Med vsemi geomorfolo{kimi enotami v Dolini ima enota Greben Lepo [pi~je–Plaski Vogel–^elo naj­manj{o znanstveno vrednost. Za kriterije redkost, tipi~nost in celovitost smo obmo~ju pripisali le po 0,25 to~ke, na ra~un krnic kot sledov poledenitve in (peri)glacialnega gru{~a na pobo~jih pa pol to~ke za paleogeografsko vrednost. [tevilne manj{e police na strmih pobo~jih so prekrite s pobo~nim gru{­~em in deloma morenskim gradivom, na katerem je nastala tanka plast prsti. Zato so pobo~ja izdatno porasla z alpskim cvetjem in se na njih rade zadr`ujejo `ivali, med katerimi so tudi skupine gam­sov in kozorogov. Dolg in razgiban greben, prekinjen s {krbinami in podprt s stranskimi pomoli med obse`nimi krnicami predstavlja zna~ilno kuliso Dolini Triglavskih jezer. Je del »klasi~nega« pogle­da na Dolino s planinsko ko~o in z Dvojnim jezerom v ospredju. Zato je estetska vrednost grebena velika. Preglednica 16: Vizitka enote Greben Lepo [pi~je–Plaski Vogel–^elo. splo{ni podatki ime enote {tevilka na zemljevidu povr{ina Greben Lepo [pi~je–Plaski Vogel–^elo 8 171,5 ha opis/seznam reliefnih oblik dominantna oblika: stena druge dobro vidne oblike: greben, meli{~e, podor znanstvena vrednost redkost tipi~nost celovitost paleogeografska vrednost povpre~je 0,25 0,25 0,25 0,50 0,31 dodatna vrednost ekolo{ka estetska kulturna in ekonomska 0,50 0,88 0 dostopnost 0,75 sinteza skupna vrednost izobra`evalna vrednost ogro`enost upravljavski ukrepi opisno (spodaj) opisno (spodaj) – – naravovarstveni ukrepi predlog za naravno vrednoto ali zavarovano obmo~je – Preglednica 17: Vizitka enote Tektonsko pretrto obmo~je pod grebenom Lepega [pi~ja. 9.1.9 TEKTONSKO PRETRTO OBMO^JE POD GREBENOM LEPEGA [PI^JA splo{ni podatki ime enote {tevilka na zemljevidu povr{ina Tektonsko pretrto obmo~je pod grebenom Lepega [pi~ja 9 71,5 ha opis/seznam reliefnih oblik dominantna oblika: nima dominantne oblike druge dobro vidne oblike: ledeni{ke, kra{ke in recentne nekra{ke, vse neizrazite znanstvena vrednost redkost tipi~nost celovitost paleogeografska vrednost povpre~je 0,25 0,50 0,50 0,50 0,44 dodatna vrednost ekolo{ka estetska kulturna in ekonomska 0,25 0,25 0 dostopnost 0,25 sinteza skupna vrednost izobra`evalna vrednost ogro`enost upravljavski ukrepi opisno (spodaj) opisno (spodaj) – – naravovarstveni ukrepi predlog za naravno vrednoto ali zavarovano obmo~je – Posledica pestre tektonske zgradbe Doline Triglavskih jezer je {iroko in mo~no pretrto tektonsko obmo~je pod grebenom Velikega [pi~ja. Cona se za~ne severno od Ledvice, poteka v smeri severo­zahod–jugovzhod in se kon~a ju`no od pomola Brda, kjer se za~enjalo police Debelega la{ta. Pretrto tektonsko obmo~je je razlog, da med Prehodav{kimi podi in Brdi ni la{tastih plo{~. Zato tudi ni veliko kra{kih pojavov, saj so ti na mo~no pregnetenem povr{ju skromno zastopani. Zato pa je na obmo~ju toliko ve~ ostankov poledenitve. Iz treh manj{ih, a dobro vidnih krnic pod [pi~jem so se proti dolini spu{~ali manj{i ledeni{ki jeziki ter preoblikovali tektonsko enoto. Najve~ji med njimi se je za~el v krnici vzhodno od Brd in kon~al v kotanji planine Pri utah kilometer in pol ni`je. V spod­njem delu krnic so vidni manj izraziti morenski nasipi, medtem ko zgornje dele krnic zapolnjujejo meli{~a. Umik ledenikov je najverjetneje vzrok za obse`ne podore, ki so se trgali s pobo~ij [pi~ja. Gradivo naj­ve~jega je seglo prav do dolinskega dna, saj najdemo njegove podorne bloke severno od Ledvice, le nekaj sto metrov od jezera. Znanstvena vrednost obmo~ja je z geomorfolo{kega vidika nizka, saj pretrta kamnina ne zagotav­lja mo`nosti za razvoj pestrih reliefnih oblik. Podlaga z veliko gru{~a v kombinaciji s precej{njo nadmorsko vi{ino prav tako ne nudi ugodnih rasti{~nih razmer, zato je majhna tudi ekolo{ka vrednost te geomor­folo{ke enote. Obmo~je je odmaknjeno in iz ve~jega dela doline slabo prepoznavno, zato nima nikakr{ne estetske ali simbolne vrednosti. 9.1.10 LAŠTI IN MUTONIRANO POVRŠJE MED LEDVICO IN PLANINO PRI UTAH Debeloskladoviti dachsteinski apnenec in tankoplastnati jurski apnenci so razli~no prestali ledeni{­ko preoblikovanje doline. Na slednjega so vplivali razli~na struktura in odpornost apnenca pa tudi razli~na nagnjenost skladov. Medtem ko je bilo povr{je s triasnim apnencem ve~inoma mo~no ledeni{ko zgla­jeno, je na jurskih apnencih nastalo bolj razgibano povr{je. Preglednica 18: Vizitka enote La{ti in mutonirano povr{je med Ledvico in planino Pri utah. splo{ni podatki ime enote {tevilka na zemljevidu povr{ina La{ti in mutonirano povr{je med Ledvico in planino Pri utah 10 34,4 ha opis/seznam reliefnih oblik dominantna oblika: mutonirano povr{je druge dobro vidne oblike: la{ti, ledeni{ke grbine, morene, balvani, `lebi~i, {kraplje, kra{ki jarek, ve~je kra{ke kotanje znanstvena vrednost redkost 1 tipi~nost celovitost paleogeografska vrednost povpre~je 0,75 0,75 0,75 0,81 dodatna vrednost ekolo{ka estetska kulturna in ekonomska 0,50 0,75 0 dostopnost 0,75 sinteza skupna vrednost izobra`evalna vrednost ogro`enost upravljavski ukrepi opisno (spodaj) opisno (spodaj) – informacijska tabla, del u~ne poti naravovarstveni ukrepi predlog za naravno vrednoto ali zavarovano obmo~je naravna vrednota V sodelovanju z gradivom, ki ga ledenik transportira, se na zglajeni povr{ini ledeni{kega korita pojavljajo ve~je ali manj{e izbokline oziroma grbine, ki ustvarjajo vtis valovite pokrajine, imenovane mutonirano povr{­je (Benn in Evans 2003). Tak{na valovitost nas v Dolini Triglavskih jezer spremlja na ve~ mestih, najlep{e vidna in razvita pa je med kotanjo planine Pri utah in Ledvico. O~itno je, da so bili skladi jurskih apnencev, ki so precej nagnjeni, nekoliko bolj podvr`eni ledeni{kemu preoblikovanju kot starej{i dachsteinski apnen­ ci. Kunaver (2010) meni, da je na druga~no zglajenost jurskih apnencev morda vplivala tudi navzo~nost kremenovih delcev. Ponekod je ledenik med grbinami izdolbel prava korita s premerom nekaj metrov. Jurski apnenci gradijo tudi podlago za zelo intenzivno razrezan in razjeden {krapljast visokogorski svet. Sestavljajo ga tanj{e plasti, ki z naklonom od 15 do 40° vpadajo proti vzhodu in nekako v ~rti jezer izginjajo pod obse`na meli{~a, nato pa pod nanj narinjen Jezerski greben (Kunaver 1961, 107). Bolj sklenjeni in hitrej{i tokovi padavinske vode korodirajo na krasu znatno globlje kot po~asno raz-pr{eno pronicanje v tla, ki opravi poglavitno korozijo v vrhnjih plasteh. ^e gledamo na preoblikovanje povr{ja razvojno, korozijsko bolj zni`anemu povr{ju ustreza korozijsko manj prevotljeno kra{ko pod-zemlje. Manj prepustnim vlo`kom ustreza pospe{ena korozija povr{ja (Gams 1962, 15). V tem vidimo razlog, da so jurski apnenci v Dolini Triglavskih jezer bolj oziroma druga~e zakraseli kot triasni. @e Melik (1928, 58) je poro~al o rde~kastih ali sivih apnencih, ki so »… mo~no razjedeni po kra{kem `lebi~ju; tak{ne so plasti na primer pri Ko~i ob Triglavskih jezerih in proti severu tja ~ez Tretje jezero …«. Kjer sta korozija in pretrtost kamnine povzro~ila gosto razjedeno in s {tevilnimi zevmi prepre`eno povr{je, je kompaktne skalne povr{ine zelo malo. Med {krapljami so se njeni ostanki ohranili kot tanj-{e ali debelej{e vmesne stene z ravnim ali priostrenim vrhom. Na najbolj razpadlih {kraplji{~ih molijo v vi{ino nekdanjega enotnega skalnega povr{ja le {e ostri koni~asti skalni no`i, ki jih po svoje ostri tudi mehansko razpadanje apnenca. V kombinaciji s korozijsko mo~no razjedenimi {krapljami sta se glad-kost in valovitost ponekod `e spremenili v gri`o. V Dolini Triglavskih jezer je, zlasti med Ledvico in opu{~eno planino Pri utah, veliko morenskih zaplat, ki prekrivajo predvsem zglajene jurske apnence zahodno od planinske poti (Kunaver 2010). Njihov znanstveni pomen je izjemen, saj kr~enje morenskega gradiva, ki je {~itilo `ivoskalno osnovo, nakazuje hitrost koro­zijskih procesov oziroma hitrost zni`evanja povr{ja. Na omenjenem obmo~ju so {kraplje bolj ali manj zaobljene. Zanimive so zlasti zaradi procesov, ki so povzro~ili njihov zdaj{nji videz. Zdi se verjetno, da so bile {kraplje {e v ~asu za~etkov planinskega gospodarstva v Dolini Triglavskih jezer in na Zgornji Komni v bistveno ve~ji meri pokrite s prsteno odejo. Mutonirano povr{je z zaobljenimi {krapljami ima veliko znanstveno vrednost. Je zna~ilen primer lede­ni{kega preoblikovanja, ki je v na{ih Alpah zelo redek. Pri oblikovanju zdaj{njega videza povr{ja je sodelovala vrsta procesov, kar daje pojavu tudi paleogeografsko te`o oziroma vrednost. Izjemnega pome­na so zaplate morenskega drobirja, ki so mati~no podlago {~itile in jo deloma {e vedno {~itijo pred zakrasevanjem. Precej{nja je tudi ekolo{ka vrednost obmo~ja, saj gre za kombinacijo golega sveta in povr{ja s travnim, grmovnim in drevesnim rastlinjem. Kunaver (1985, 30) bujnej{o vegetacijo razlaga s kamninsko podlago. Netopnega ostanka, iz katerega nastaja prst, je v Dolini Triglavskih jezer kljub mo~ni zakraselosti na jurski podlagi precej ve~ kot drugod. Razgibano mutonirano povr{je je vizualno pestro in dobro vidno, saj je ve~inoma golo in v neposredni bli`ini planinski poti. 9.1.11 LAŠTI POD GOZDOM Z VMESNIMI KRAŠKIMI KOTANJAMI Spodnji del Doline Triglavskih jezer v o`jem pomenu pora{~a gozd macesna, ki mu je prime{ana smreka. Veliko povr{ja prera{~a tudi ru{je. Na tem obmo~ju je ledeni{kih oblik presenetljivo malo. Sle-dove erozije je zabrisalo oziroma prekrilo rastlinje, morensko gradivo pa je bilo bodisi odstranjeno bodisi odlo`eno v glavnem na vzhodni strani doline. Pod redkimi zaplatami morenskega drobirja lahko marsik­je, tudi v okolici planinske ko~e, naletimo na gladko, ledeni{ko obru{eno povr{je, na katerem so ohranjene najve~krat vzporedno potekajo~e raze. Na obmo~jih, ki so `e dalj ~asa izpostavljena zunanjim vplivom, so raze izginile. V tej geomorfolo{ki enoti je veliko balvanov, {e zlasti v okolici Dvojnega jezera. Preglednica 19: Vizitka enote La{ti pod gozdom z vmesnimi kra{kimi kotanjami. splo{ni podatki ime enote {tevilka na zemljevidu povr{ina La{ti pod gozdom z vmesnimi kra{kimi kotanjami 11 150,3 ha opis/seznam reliefnih oblik dominantna oblika: zaobljene {kraplje druge dobro vidne oblike: la{ti, balvani, {kavnice, `lebi~i, {kraplje, kra{ki jarki, ve~je kra{ke kotanje znanstvena vrednost redkost tipi~nost celovitost paleogeografska vrednost povpre~je 0,25 0,75 0,75 1 0,69 dodatna vrednost ekolo{ka estetska kulturna in ekonomska dostopnost 0,38 0,25 0,25 0,75 sinteza skupna vrednost izobra`evalna vrednost ogro`enost upravljavski ukrepi opisno (spodaj) opisno (spodaj) ~ezmerni obisk, planinska ko~a informacijska tabla, del u~ne poti naravovarstveni ukrepi predlog za naravno vrednoto ali zavarovano obmo~je – ^im bolj je kamnina kompaktna in debelo skladovita, tem enakomerneje se razvijajo kra{ke obli­ke. Na tankih rde~kastih titonijskih apnencih v okolici Dvojnega jezera so se na primer {krapljasti `lebovi in druge navpi~ne vdolbine zajedle v globino od ene do dveh povr{inskih plasti. Na globini pribli`no 40 cm, kjer je prva lezika, se navpi~ne korozijske razpoke raz{irjajo v vodoravne izjednine med povr{insko in naslednjo plastjo. Zaradi te vodoravne prevotljenosti povr{inska plast na mnogih mestih nima ve~ pra­ve podlage, zato se skalnato povr{je razlamlja v zaobljene in nenavadno korozijsko izoblikovane skalnate bloke. Podobno se ponovi pri naslednji, {e globlji leziki. Zato korozijske oblike, ki nastajajo na tak{ni pod-lagi, niso zelo dolgotrajni pojavi. Najbolj raz{irjena kra{ka oblika so {kraplje, ki so na obmo~ju obravnavane geomorfolo{ke enote bolj ali manj zaobljene. Zanimive so zlasti zaradi procesov, ki so povzro~ili njihov zdaj{nji videz. Zdi se verjetno, da so bile {kraplje {e v ~asu za~etkov planinskega gospodarstva v Dolini Triglavskih jezer in na Zgornji Komni v bistveno ve~ji meri pokrite s prsteno odejo. Poznej{a raba tal za pa{o je skupaj s pod-nebnimi vplivi morda poru{ila naravno ravnote`je in pove~ala erozijo prsti, kar je povzro~ilo ogolelost srednjega in spodnjega dela Doline. Naglo zni`evanje gozdne meje in umik bukve sta se za~ela `e v pet-najstem oziroma {estnajstem stoletju kot posledica podnebnih sprememb, pa{ni{tva in fu`inarstva ([ercelj 1962). Z opu{~anjem omenjenih dejavnosti se je povr{je za~elo postopoma zara{~ati, zato {krap­lje v okolici Dvojnega jezera in planine Pri utah vsaj deloma spet prekrivata prst in rastlinje. Da je bilo nekdaj v Dolini Triglavskih jezer rastlinstva mnogo ve~, potrjujejo tudi pelodne analize iz Mlake Pri utah ([ercelj 1962). V dolo~enih obdobjih pa je bilo rastlinja tudi manj (Hacquet 1778; [er­celj, 1962); le tako so lahko nastale {kraplje v okolici Dvojnega jezera. Na letalskih posnetkih so med ru{jem dobro vidni {tevilni kra{ki jarki, ki pa so v naravi prakti~no nedostopni. Tako zaradi na~ina nastan­ka kot zaradi dimenzij so posebna kra{ka morfolo{ka skupina. V dolu, ki se izpod Velikega [pi~ja nadaljuje proti jugovzhodu, k Dolini Triglavskih jezer, je opu{­~ena planina, na njej pa pogosto suha Mlaka Pri utah, ki jo ozna~ujeta mo~virno rastlinje in ravno dno iz humusne prsti. Zaradi zakraselosti in morenskega drobirja je dno dola vegasto. Ve~ji morenski nasip je severno oziroma severozahodno od Mlake. Kra{ka kotanja je na stiku tankoplastovitih svetlosivih jur­skih apnencev s kompaktnej{im apnencem na zahodu. Prvi je razkrit blizu opu{~ene planine Pri utah, drugi pa zahodno od Mlake, kjer je viden vpad skladov proti vzhodu, torej h kontaktu, na katerem vod­ni pretok v tla zadr`uje morenski drobir (Gams 1962, 221). Obmo~je ima z vidika geomorfologije zmerno znanstveno vrednost. Najpomembnej{e so zaobljene {kraplje, ki zelo verjetno pri~ajo o spremenjenih podnebnih in rastnih razmerah. Oblike niso redke, so pa tipi~ne za prehodni pas blizu zgornje gozdne meje. Ekolo{ka vrednost obmo~ja ni velika, saj pre­vladuje enoli~no ru{je, ki ga dopolnjujejo sestoji macesna s prime{ano smreko. Z vidika geomorfolo{kih oblik je estetska vrednost obmo~ja majhna. Zato pa smo tej geomorfolo{ki enoti na ra~un opu{~ene planine Pri utah, nekdanje Zoisove botani~ne ko~e in obstoje~e planinske Ko~e pri Triglavskih jezerih, ki ima ve~ kot stoletno tradicijo, pripisali majhno kulturno vrednost. 9.1.12 DEBELI LA[T Debeli la{t se razprostira zahodno in ju`no od geomorfolo{ke enote Tektonsko pretrto obmo~je pod grebenom Lepega [pi~ja. Podrobnej{i pregled daje slutiti, da je tudi obmo~je Debelega la{ta nekoliko pretrto, saj se {iri v podalj{ku tektonsko razlomljenega povr{ja pod grebenom [pi~ja. Preglednica 20: Vizitka enote Debeli la{t. splo{ni podatki ime enote {tevilka na zemljevidu povr{ina Debeli la{t 12 37,3 ha opis/seznam reliefnih oblik dominantna oblika: la{t, `lebi~i druge dobro vidne oblike: {kavnice, mikro`lebi~i, {kraplje, kotli~i znanstvena vrednost redkost tipi~nost celovitost paleogeografska vrednost povpre~je 0,50 0,50 0,75 0,50 0,56 dodatna vrednost ekolo{ka estetska kulturna in ekonomska 0,38 0,25 0 dostopnost 0,25 sinteza skupna vrednost izobra`evalna vrednost ogro`enost upravljavski ukrepi opisno (spodaj) opisno (spodaj) ? informacijska tabla (pri planini Pri utah), del u~ne poti naravovarstveni ukrepi predlog za naravno vrednoto ali zavarovano obmo~je `e ima status naravne vrednote, a je vrednost obmo~ja nizka Zahodno od Debelega la{ta je v grobem podoben Gladki la{t, med njima pa je manj{a, izrazito lede­ni{ko obru{ena kotanja, po kateri je imel ledenik, ki je prihajal iz obse`ne krnice Za dolino, o~itno glavni odtok proti Lopu~nici. Na severu se la{t strmo spusti v manj{e sedlo, na katerega nasprotni strani se pne od dale~ viden stranski pomol grebena Lepo [pi~je–Plaski Vogel. Vzhodno in severno od obrav­navane geomorfolo{ke enote je tektonsko pretrto obmo~je. Tudi obmo~je Debelega la{ta je mo~no prelomljeno in razpokano. Plasti vpadajo proti jugovzhodu. Severni rob je izrazito stopni~asto odrezan, na jugu pa se plo{~e la{ta, ki jih prera{~a ru{je, postopoma spu{~ajo proti Lopu~nici. La{tasto povr{je je razdeljeno na ve~ plo{~, kar je lahko posledica lu{~enja vrhnje skladovne plasti zaradi ledeni{ke erozije. Do razpadanja neko~ bolj enotnega povr{ja pa je pri{­lo tudi zaradi zakrasevanja, pri ~emer je verjetno, da je bila `e v holocenu tu in tam odstranjena vrhnja korodirana plast. Med najpomembnej{imi dejavniki nastanka ve~ine kra{kih oblik sta polo`aj skladov in nagnjenost povr{ja. Posledice razli~nega nagiba se ka`ejo predvsem v na~inih odtekanja in zadr`evanja padavin (Kunaver 1961, 105). Neposredni vplivi razli~nih polo`ajev so vidni v razli~nih tipih visokogorskih korozij­skih oblik, zlasti manj{ih. Pomembno je namre~, ali de`evnica odteka s povr{ja hitro ali po~asi. Pri obravnavi kra{kih pojavov je treba poudariti, da bi zaman iskali dve nagnjeni skalni ploskvi, na katerih bi se raz-vile popolnoma enake oblike. Debeli la{t gradi debeloskladoviti dachsteinski apnenec. Medtem, ko je bila tak{na podlaga na podih pod Prehodavci ugodna za nastanek kotli~ev, je teh na Debelem la{tu malo, saj je povr{je povsod nag-njeno in preve~ razlomljeno. Poleg tega se je v severozahodnem delu Prehodavcev, pod pobo~ji Zadnje Lope, lahko kopi~il sneg, na Debelem la{tu pa ne, saj nima zaledja, ker je kot otok dvignjen nad Zgor­njo Komno. Dalj{e zadr`evanje sne`ne odeje onemogo~a tudi usmerjenost proti jugu. Gladka skalna povr{ina, predvsem ledeni{ko zaobljena, se lahko zelo dolgo upira mo~nej{emu zakra­sevanju in to tem dlje, ~im vi{ja je njena lega (zaradi manj{e koli~ine dotekajo~e vode s povr{ja), ~imbolj enakomerno je zglajena in ~imbolj kompaktna je kamnina (Kunaver 1983, 258). Na Debelem la{tu se pojavljajo {kraplje in {kavnice, na bolj nagnjenem povr{ju tudi `lebi~i. Nagnjeni la{ti imajo vse pogoje za razvoj linearnih korozijskih oblik. Na najbolj nagnjenih la{tastih plo{~ah oziroma na ledeni{ko obru{e­nih strmih skladnih pobo~jih so skorajda edina kra{ka oblika, ki se ohranja tudi dalj{a obdobja, makro`lebi~i. Debeli la{t nima posebnega znanstvenega pomena. V Julijskih Alpah je namre~ ve~ podobnih obmo-~ij, kjer so kra{ki pojavi precej bolj pestri in bolje razviti. Z oblikami, ki so tipi~no razvite, je bogatej{i `e sosednji Gladki la{t. Zelo majhni sta tudi njegovi estetska in ekolo{ka vrednost. Ekolo{ki nekoliko pove-~uje vrednost dejstvo, da je Debeli la{t naravna vrednota dr`avnega pomena s povr{ino 13,5 ha. Iz neznanega razloga ni vanjo vklju~ena iz velikega dela Doline Triglavskih jezer dobro vidna velika, gola la{tasta plo{~a, obdana z ru{jem in obrnjena proti jugovzhodu. Na njej so eni izmed najlep{ih `lebi~ev na preu~evanem obmo~ju, zato bi jo bilo smiselno vklju~iti v naravno vrednoto. 9.1.13 GLADKI LA[T Gladki la{t je obse`no obmo~je la{tov zahodno od Debelega la{ta. Nad okoli{kimi podi se dviga za od 50 do 100 m. Od grebena [pi~je–Plaski Vogel ga razdvaja izrazita krnica, imenovana Za dolino, ki jo Miheli~ (1998) ozna~uje za konto. Na zahodu Gladki la{t od povirnih delov Lopu~nice, imenova­nih Konte in Pri bajti, lo~i strm, okrog 50 m visok skalnati prag, ki je najverjetneje tektonsko zasnovan, v ~asu poledenitve pa je bil mo~no obru{en. Ju`na stran se postopno stopni~asto spu{~a proti Lopu~­nici, na vzhodu pa Gladki la{t od Debelega la{ta lo~i razpotegnjena kotanja s tipi~nimi ledeni{ko zaobljenimi reliefnimi oblikami. Obmo~je Gladkega la{ta ni povsem enotno. Manj{e podolje na severu ga deli na vzhodni in zahodni del, na jugu pa je med dvema krakoma doline {e tretji, najmanj{i in najbolj pora{­~en del geomorfolo{ke enote. Celotno obmo~je Gladkega la{ta je iz zgornjetriasnega dachsteinskega apnenca, ki je zaradi ~istosti zelo ugoden za korozijsko preoblikovanje reliefa (Kunaver 1961, 107). Preglednica 21: Vizitka enote Gladki la{t. splo{ni podatki ime enote {tevilka na zemljevidu povr{ina Gladki la{t 13 60,5 ha opis/seznam reliefnih oblik dominantna oblika: la{t, `lebi~i druge dobro vidne oblike: {kavnice, mikro`lebi~i, {kraplje, kotli~i, korozijske stopni~ke, korozijske police znanstvena vrednost redkost tipi~nost celovitost 0,75 1 1 paleogeografska vrednost povpre~je 0,50 0,81 dodatna vrednost ekolo{ka estetska kulturna in ekonomska 0,38 0,63 0 dostopnost 0,25 sinteza skupna vrednost izobra`evalna vrednost ogro`enost upravljavski ukrepi opisno (spodaj) opisno (spodaj) – – naravovarstveni ukrepi predlog za naravno vrednoto ali zavarovano obmo~je pove~anje zdaj{njega obsega naravne vrednote Oba la{ta, Gladki in Debeli, sta do`ivela ledeni{ko preoblikovanje, ~eprav morda v razli~ni meri. Zaradi lege Gladkega la{ta, ki zapira veliko krnico Za dolino, sklepamo, da je bil mo~neje ledeni{ko preoblikovan kot na robu krnice in v zavetju pod Brdi le`e~i Debeli la{t. Razen tega se zdi, da je Debeli la{t tektonsko mo~neje prelomljen in pretrt. Eden od poglavitnih dejavnikov oblikovanja povr{ja je nagib povr{ja. Manj{emu nagibu poleg vpliva razpokanosti pripisujemo ve~jo pogostost poklinskih {krapelj. Ve~ji nagib povzro~i hiter razvoj mean-drskih `lebi~ev, ki so poleg manj{ih in manj pomembnih korozijskih oblik skorajda edine korozijske oblike na velikih la{tastih plo{~ah. Razli~no nagnjene la{taste plo{~e Gladkega la{ta so vzrok velike pestrosti glaciokra{kih oblik. Obravnavanim la{tom je skupno precej gosto omre`je razpok, na katere so vezane ve~je in manj{e kra{ke oblike. Zaradi tak{ne razpokanosti so nadpovpre~no zastopani o`je {kraplja­ste razpoke, ve~je raz{irjene razpoke, pa tudi brezna, ki so nastala z raz{iritvijo in poglobitvijo razpok. [kraplji{~a ka`ejo precej razli~no stopnjo razvoja, vendar je vsem skupno, da so {kraplje ve~ino-ma mo~no raz~lenjene, kar ka`e, da kra{ko preoblikovanje povr{ja poteka `e razmeroma dolgo. [kraplji{~a se lahko razvijejo iz prvotnih makro`lebi~ev oziroma meandrskih `lebi~ev ali pa neposredno na glad-kem povr{ju, ~e so skladi mo~neje razpokani. O~itno je, da so bila nekatera obmo~ja la{ta predisponirana za razvoj {kraplji{~, druga za nastanek mre`e makro`lebi~ev, tretja za {irjenje razpok v {krapljaste raz-poke z vmesnimi inicialnimi kotli~i in tako naprej. Zna~ilen je tudi pojav neposrednega sosedstva la{tastih plo{~, ki ka`ejo razli~no gostoto in razli~­ne vrste mikrokra{kih oblik, predvsem pa razli~ne faze razvoja mikrokra{kih oblik, zlasti {krapelj in `lebi~ev. Vzrok za razli~no raz~lenjenost la{tov je razli~na razpokanost. Tektonska predisponiranost je zelo pomemb­na tudi za nastanek jam oziroma brezen. Gladki la{t ima veliko znanstveno vrednost. ^eprav so nagnjeni la{ti v Dolini Triglavskih jezer, pa tudi drugod v Julijskih Alpah, razmeroma pogost pojav, so la{ti takih razse`nosti vendarle redkost. Glad-ki la{t namre~ od severa proti jugu meri skoraj kilometer, na tej razdalji pa se povr{je stopni~asto spusti za dobrih 200 metrov. Zaradi razli~ne nagnjenosti la{tov so se razvile {tevilne kra{ke oblike, denimo mikro`lebi~i, korozijski stopni~ke, {kavnice, `lebi~i, razli~ne vrste {krapelj. Ve~je oblike so redkej{e, zasto­pani so le kotli~i in brezna. Ekolo{ka vrednost geomorfolo{ke enote je majhna, saj je njeno povr{je ve~inoma golo. Tudi Glad-kemu la{tu ekolo{ko vrednost nekoliko pove~a dejstvo, da ima status naravne vrednote. Debeli la{t je namre~ naravna vrednota dr`avnega pomena s povr{ino 30,2 ha. Tudi pri njej so meje za~rtane zelo ohlapno, saj so mnogi la{ti v ju`nem delu, ki spadajo med najbolj pestre na {ir{em obmo~ju, zunaj narav­ne vrednote. Predlagamo, da se obmo~je naravne vrednote raz{iri tudi na ju`ne plo{~e, dokler te ne izginejo pod sklenjeno odejo ru{ja. Po estetski vrednosti Gladki la{t spada med zmerno privla~na obmo~ja. 9.1.14 PODI ZA DOLINO IN PRI BAJTI Na ju`ni in vzhodni strani obdajajo greben Lepo [pi~je–Plaski Vogel–^elo manj{i ostanki uravnav, ki se kot terase ali krnice vle~ejo od Dola do Plaskega Vogla. To so pravzaprav najvi{ji deli Zgornje Komne, ki so zaradi vodoravnih plasti dachsteinskega apnenca izredno ravni in ozki jeziki visokega kra{kega sveta na nadmorski vi{ini med 1850 in 2050 m. Preglednica 22: Vizitka enote Podi Za dolino in Pri bajti. splo{ni podatki ime enote {tevilka na zemljevidu povr{ina Podi Za dolino in Pri bajti 14 135,7 ha opis/seznam reliefnih oblik dominantna oblika: la{ti druge dobro vidne oblike: {kavnice, `lebi~i, {kraplje, kotli~i, kra{ke mize znanstvena vrednost redkost tipi~nost celovitost paleogeografska vrednost povpre~je 0,25 0,50 0,50 0,25 0,38 dodatna vrednost ekolo{ka estetska kulturna in ekonomska dostopnost 0,25 0,38 0,25 0,25 sinteza skupna vrednost izobra`evalna vrednost ogro`enost upravljavski ukrepi opisno (spodaj) opisno (spodaj) – – naravovarstveni ukrepi predlog za naravno vrednoto ali zavarovano obmo~je – Uravnano povr{je predstavlja najvi{ji, povirni del doline Lopu~nica in nima enotnega imena. Nje-gov ju`ni del se imenuje Pri bajti, severni pa Konte. Prvo ime je obmo~je dobilo po pastirskem stanu, ki so ga nekdaj imeli v podolju bohinjski pastirji. Med Plaskim Voglom in Brdi je izrazita krnica, ki jo na jugu zapira otok privzdignjenih la{tov, imenovan Gladki la{t. Za kotanjo je uveljavljeno ime Za dolino, a krnico zaradi zaprtosti nekateri avtorji ozna~ujejo kot konto (Miheli~ 1998). Obravnavana geomorfolo{ka enota je torej precej velika in razgibana. Obsega najvi{je dele Zgor­nje Komne, vendar brez grebena Lepo [pi~je–Plaski Vogel–^elo in izrazito dvignjenih la{tov, ki sestavljajo samostojne geomorfolo{ke enote. Na njenih podih se menjavajo la{taste plo{~e, ki so razli~nih veliko­sti in smeri. Njihova nagnjenost ne ka`e nobenega reda ali pravila. Najpomembnej{a dejavnika za nastanek kra{kih oblik sta `e ve~krat omenjena polo`aj plasti in nagnjenost povr{ja. Tako je v podolju cela vrsta kra{kih oblik, a te niso tako izrazite kot na nekoliko dvignjenih la{tih, saj je kamnina o~itno precej bolj pretrta. To potrjujejo prelomi, ki obmo~je enote sekajo v smeri severozahod–jugovzhod. Na sistem raz­pok in prelomov je prostorsko in genetsko vezana velika ve~ina ve~jih povr{inskih kra{kih oblik, pri ~emer se je pokazalo, da so razpoke enega sistema mo~nej{e, pogostej{e in pomembnej{e od drugega ali tretjega. Rezultat tega je prevladujo~a usmerjenost vseh podolgovatih reliefnih oblik in njihova linear-na nanizanost (Kunaver 1983). Podolje je ponekod prekrito z ledeni{kim ali periglacialnim drobirjem in posameznimi balvani, pod grebenom Lepo [pi~je–Plaski Vogel–^elo pa z meli{~i in podornim gradivom. La{ti so ve~inoma goli in brez rastlinja. Zna~aj, zlasti zaobljenost nekaterih kra{kih oblik, pa tudi ime Pri bajti nakazujeta, da je podolje v zadnjih stoletjih do`ivljajo precej{nje spremembe. Zdi se verjetno, da so bile {kraplje {e v ~asu za~etkov planinskega gospodarstva v Dolini Triglavskih jezer in na Zgornji Komni v precej ve~ji meri prekrite s prstjo in rastlinstvom. Intenzivna pa{a je lahko povzro~ila poru{enje naravnega ravno­te`ja in s tem nara{~ajo~o erozijo prsti, ki je privedla do ogolitve tega dela doline. Po opustitvi planinskega pa{ni{tva se zaradi ve~je nadmorske vi{ine povr{je {e ni za~elo zara{~ati, kot na primer v okolici Dvoj­nega jezera in planine Pri utah. V Triglavskem narodnem parku so podi razmeroma pogost pojav, kar obmo~ju zni`uje znanstve-no vrednost. ^eprav gre za tipi~no in kompleksno geomorfolo{ko enoto, je njena paleografska vrednost v primerjavi s sosednjimi enotami razmeroma nizka, zato je majhna tudi njena povpre~na znanstvena vrednost. Ekolo{ka vrednost obmo~ja je zmerna do majhna, prav tako majhna je njegova estetka vred­nost. Ima pa to obmo~je zaradi nekdanjega planinskega pa{ni{tva dolo~eno kulturno vrednost. 9.1.15 VELIKA VRATA Velika vrata so 1924 m visok preval v grebenu med ^elom in Kalom, prek katerega je najla`ji pre-hod med Dolino Triglavskih jezer, Zgornjo Komno in Trento. To je svet zna~ilnega visokogorskega la{tastega krasa na zahodnem obrobju Zgornje Komne. Iz planotastega povr{ja Zgornje Komne se`e pod Velika vrata plitva, mo~no zakrasela in ledeni{ko preob­likovana dolina, ki se kon~a v manj{i in neizraziti krnici. Podobne doline so tudi na zahodni, so{ki strani grebena ^elo–Kal. Plitva dolina jugovzhodno od Velikih vrat je eno glavnih nahajali{~ kra{kih miz. Kuna­ver (2000) dolino imenuje kar »Dolina kra{kih miz«, saj je na njenem dnu verjetno najve~ja zgo{~e­nost kra{kih miz pri nas, te pa so tudi najlep{e oziroma najbolj izrazite. Opazimo jih lahko tik ob planinski poti, na obse`nem la{tu malo pod vrhom Velikih vrat. ^eprav so enake barve kot podlaga, so na rav­nem la{tastem povr{ju videti kot nekak{ni tujki. Pojavljajo se tako posami~no kot v manj{ih skupinah. Vsak balvan ima bolj ali manj izrazit podstavek, visok med 15 in 25 cm. Preglednica 23: Vizitka enote Velika vrata. splo{ni podatki ime enote {tevilka na zemljevidu povr{ina Velika vrata 15 36,8 ha opis/seznam reliefnih oblik dominantna oblika: la{ti, {kraplje druge dobro vidne oblike: kra{ke mize, {kavnice, `lebi~i, mikro`lebi~i, {kraplje, kotli~i, korozijske stopni~ke, korozijske police znanstvena vrednost redkost 1 tipi~nost celovitost 1 1 paleogeografska vrednost povpre~je 0,75 0,94 dodatna vrednost ekolo{ka estetska kulturna in ekonomska 0,25 0,50 0 dostopnost 0,50 sinteza skupna vrednost izobra`evalna vrednost ogro`enost upravljavski ukrepi opisno (spodaj) opisno (spodaj) – informacijska tabla naravovarstveni ukrepi predlog za naravno vrednoto ali zavarovano obmo~je naravni spomenik Kra{ke mize so neposredni dokaz za poledenodobno korozijsko zni`evanje povr{ja (Kunaver 1972, 1973, 1978 in 1988b; Benn in Evans 2003). V slovenskem delu Alp so razmeroma redek pojav. Vzroki za to najverjetneje ti~ijo v litolo{ki sestavi, vpadu skladov in samosvoji, marsikje {ibkej{i poledeni­tvi. Predvsem pa je malo ledeni{kih balvanov, ki bi bili odlo`eni na vodoravno podlago. Vodoravni la{ti so namre~ poglaviten pogoj za enakomerno korozijo okolice balvana in s tem za oblikovanje izrazite­ga podstavka. Precej kra{kih miz je tudi na nekoliko vi{jih la{tastih policah vzhodno in zahodno od omenjene doli­ne. Obmo~je, ki je zanimivo tudi zaradi drugih korozijskih in ledeni{kih erozijskih oblik, meri pribli`no 600 krat 700 metrov. Posebno pozornost zaslu`ijo drobne reliefne oblike, kot so korozijske stopni~ke, mikro`lebi~i in {kavnice na bli`njem presenetljivo ravnem in kra{ko malo razjedenem pomolu vzhod-no od Velikih vrat. Med ve~jimi reliefnimi oblikami so dobro zastopani kotli~i in brezna. Vzrokov za tak{no osredoto~enost kra{kih pojavov je verjetno ve~ (Kunaver 1983). Glavni je podlaga iz od pol metra do dveh metrov debelih, skoraj vodoravnih skladov zelo ~istega dachsteinskega apnenca. Tak{na podla­ga je omogo~ila nastanek obse`nih la{tov, kakr{ni so tudi bli`nji Gladki in Debeli la{t ter Kosmata la{ta. Njihova velikost je najbr` posledica ve~je nagnjenosti plasti (Kunaver 1988b). Debeli skladi dachstein­skega apnenca so najlep{e vidni na manj{i mizasti vzpetini vzhodno od Velikih vrat, imenovani Skodelica (1919 m). Ta erozijski osamelec, razpokan in na~et od zunanjih vplivov, ima zaradi nekoliko upognje­nih skladov z zgornje strani rahlo konkavno obliko. Zunanji robovi la{tastih polic se ponekod razlamljajo v skalne bloke tudi zaradi te`nosti. Zato je na tem obmo~ju v ~asu poledenitve verjetno pri{lo na led ve~ balvanov kot drugod (Kunaver 1988b). Ko se je premikanje ledu ustavilo, je ledenik balvane odlo`il na zdaj{njem obmo~ju kra{kih miz. Balvani so morda edini ostanek robne morene manj{ega ledenika izpod Velikih vrat, saj je bilo drobnej{e morensko gradivo `e odstranjeno. Balvani so na tej lokaciji od konca zadnje poledenitve, torej blizu 10.000 let. V tem ~asu so nastali od 15 do 25 cm visoki podstavki. Povpre~na vi{ina pribli`no petnajstih podstavkov je 22 cm, kar pome­ni, da se je v holocenu v povpre~ju za vsaj toliko zni`alo povr{je Komne (Kunaver 1988b). Ve~ina drugih meritev korozije ka`e na hitrej{e zni`evanje povr{ja (Gams 1967; Kunaver 1976, 1978 in 1979). Zelo verjetno je, da korozija ni potekala ves ~as enakomerno. Sprva je bila najbr` po~asnej{a, saj je bila skalna povr{ina ledeni{ko zglajena. Voda je nekaj ~asa porabila tudi za odstranjevanje drobnej{ega morenskega gradiva, ki je bilo poleg balvanov odlo`eno na povr{ju. Ponekod so apnen~eve plasti popolnoma vodoravne in na povr{ju oblikujejo dolge ter ozke poli­ce – la{te, ki se stopni~asto dvigajo v vi{ji svet. Skladi pa so pogosteje nagnjeni, kar odlo~a o smeri povr{inskega odtoka vode. Polo`aj skladov se lahko spreminja tudi na kraj{e razdalje. Tako lahko v Do-lini Triglavskih jezer, zlasti pod Velikimi vrati in na Prehodav{kih podih, najdemo tako povr{inske oblike, ki nastajajo na bolj ravnem povr{ju, kot tudi tiste, ki se razvijajo na nagnjeni podlagi. Za obmo~je Velikih vrat je zna~ilen tudi pojav neposrednega sosedstva la{tastih plo{~, ki ka`ejo razli~no gostoto in razli~ne vrste mikrokra{kih oblik, predvsem pa razli~ne faze razvoja drobnih kra{­kih oblik, zlasti {krapelj in `lebi~ev. Mikrokorozijske oblike ter sicer zaprte korozijske police, plitvi mikro`lebi~i in korozijske poli~ke so nastali le na neraz~lenjenih skalnatih rebrih med meandrskimi `lebi~i. Tovrstne mikrokorozijske oblike se zaradi ob~utljivosti zdijo indikatorji stabilnosti v razvoju nekega povr{ja (Kunaver 1983, 330). To naj­bolj velja prav za mikro`lebi~e, ki so zagotovo primarna oblika poledenodobnega raz~lenjevanja skalne podlage. Nastanek korozijskih stopni~k je mogo~e razlo`iti s kombinacijo ploskovne in bo~ne korozije. Sled-nja deluje pospe{eno na strmej{ih stopnjah, kjer voda odte~e hitreje (zlasti v srednjem delu – odtod srpasta oblika) in se zato umikajo v nasprotni smeri vodnega toka. V Sloveniji so korozijske stopni~ke le redkokje tako lepo izoblikovane kot prav na obmo~ju Velikih vrat. To je br`kone posledica prvotnega gladkega in ravnega la{tastega povr{ja ter enakomerno zrnatega dachsteinskega apnenca, ki je zelo malo razpokan. Mikro`lebi~i, ena najmanj{ih povr{inskih kra{kih oblik, so zelo ob~utljivi na korozijske in druge spre­membe v okolici. Za zunanji videz kra{kega povr{ja so malo pomembni. Nastajajo samo na gladki in nerazpokani kamnini. Predpostavljamo, da so koritasti makro`lebi~i posledica holocenskih podnebnih in rastlinskih kole­banj. Makro`lebi~i so nastali na bolj ali manj goli podlagi, ki pa jo je v poznej{i dobi preraslo visokogorsko travnato-ru{nato rastlinje. Le tako se je lahko v {krapljastih in `lebi~astih razpokah kopi~ila prst. Poznej{e ohlajanje podnebja – morda v ~asu male ledene dobe – je rastlinsko odejo znova jo potisnilo navz­dol. [kavnice so tudi zna~ilen odraz ploskovne korozije. Pod Velikimi vrati so cela polja {kavnic, ki ima­jo to posebnost, da so zaradi enakih razmer za razvoj precej enakomerno oblikovane in imajo zaradi biokorozijskega delovanja na dnu jamice ter nekoliko dvignjen rob. Tak{en rob je tudi na obmo~ju Velikih vrat redek pojav. Verjetno je nastal zaradi posebnega na~ina odtekanja vode z roba {kavnice (Kuna­ver 1988a in 2010). La{tasto povr{je je razdeljeno na ve~ plo{~, kar je lahko posledica lu{~enja vrhnje skladovne pla­sti zaradi ledeni{ke erozije. Do razpadanja neko~ bolj enotnega povr{ja pa je pri{lo tudi zaradi zakrasevanja, pri ~emer je verjetno, da je bila `e v holocenu tu in tam odstranjena vrhnja korodirana plast. Kjer sta korozija in pretrtost kamnine povzro~ila gosto razjedeno in s {tevilnimi zevmi prepre`eno povr{je, je kompaktne skalne povr{ine zelo malo. Med {krapljami so se njeni ostanki ohranili kot debe-lej{e ali tanke vmesne stene z ravnim ali priostrenim vrhom. Na najbolj razru{enih {kraplji{~ih molijo v vi{ino nekdanjega enotnega skalnega povr{ja le {e ostri, koni~asti skalni no`i, ki jih po svoje ostri tudi mehansko razpadanje apnenca. Med plitve, razru{ene {krapljaste zevi se je na ve~ mestih naselilo travno rastlinje. Tak{na razvojna stopnja {kraplji{~ nakazuje, da raz~lenjevanje povr{ja poteka `e raz­meroma dolgo. [kraplji{~a se lahko razvijejo iz prvotnih makro`lebi~ev oziroma meandrskih `lebi~ev ali pa nepo­sredno iz gladkega povr{ja, ~e so plo{~e mo~neje razpokane. O~itno je, da so bila nekatera obmo~ja la{ta predisponirana za razvoj {kraplji{~, druga za nasta­nek mre`e makro`lebi~ev, tretja za {irjenje razpok v {krapljaste razpoke z vmesnimi inicialnimi kotli~i in tako naprej. Na obmo~ju Velikih vrat najlep{e vidimo, da je eden od poglavitnih usmerjevalcev obli­kovanja povr{ja naklon. Manj{emu nagibu pripisujemo ve~jo pogostost poklinskih {krapelj. Ve~ji nagib povzro~i hiter razvoj meandrskih `lebi~ev, ki so poleg manj{ih in manj pomembnih korozijskih oblik sko­rajda edine korozijske oblike na velikih la{tastih plo{~ah. Manj{i nagib torej omogo~a hitrej{e globinsko raz~lenjevanje skalne podlage in verjetno tudi ve~­je {tevilo razli~nih povr{inskih kra{kih oblik. Za povsem ravno povr{je to sicer ne dr`i, ker tam prevlada ena sama skrajnost, to je te`nja k navpi~nemu odtekanju vode s povr{ja. Ve~ja nagnjenost deluje na razvoj in {tevilo kra{kih oblik selektivno. Iz navedenega izhaja sklep, da je la{tasto povr{je pod Velikimi vrati primer povr{ja, ki je z majh­nim nagibom omogo~ilo nastanek razli~nih povr{inskih kra{kih oblik, tako tistih, ki so rezultat po{evnega ploskovnega in linernega odtekanja vode, kot tistih, za katere je zna~ilno navpi~no odtekanje vode s po­vr{ja. Ugotovitve potrjuje tudi pestrost v razvojni stopnji {kraplji{~, saj imamo pod Velikimi vrati opravka s skoraj vsemi vrstami razli~no raz~lenjenega skalnatega povr{ja. La{ti ka`ejo razli~no stopnjo {krap­ljaste raz~lenjenosti s prehodi v fazo razpadanja. Posamezna {kraplji{~a so v `e povsem razpadajo~em stanju, kjer {krapljaste zevi ne se`ejo ve~ do enotne ravni, rebra so razru{ena v neenakomerno raz­porejene skalnate izbokline, med katerimi se `e pojavlja trava. Visokogorski kra{ki svet na Zgornji Komni, med Velikimi vrati in Krajem Kala, je zaradi zelo ravnih in razmeroma malo razjedenih la{tov med najbolj zna~ilnimi pri nas. Zakrasevanje je zato ponekod {ele v tisti fazi razvoja, ko voda odteka s povr{ja le ploskovno in tudi ploskovno raztaplja apnenec. Tako ena­komerno zni`uje njegovo povr{je. Posledica tega so samosvoje drobne povr{inske kra{ke oblike (Kunaver 1988a, 103). Zaradi izredne morfolo{ke in morfogenetske pestrosti oblik in pojavov ima obmo~je Velikih vrat zelo veliko znanstveno vrednost, najve~jo med vsemi geomorfolo{kimi enotami v Dolini Triglavskih jezer. Eko­lo{ka vrednost obmo~ja je zaradi pomanjkanja prsti majhna, estetska vrednost pa srednja. Vse oblike so razmeroma dobro vidne in razpoznavne, a zaradi majhnosti ve~inoma manj »dramati~ne«. Razen tega ravni la{ti v manj{i dolini ne ponujajo ve~je vizualne pestrosti. 9.1.16 KOSMATA LA[TA Kosmata la{ta je edina pokrajinska enota, ki je nismo podrobneje preu~ili, saj jo z vzhodne in ju`­ne strani obdajajo strme stopnje, s severne in zahodne pa je skoraj v celoti obdana z neprehodnim ru{jem. Videti je, da je povr{je nadaljevanje la{tov iz okolice Velikih vrat. Zelo verjetno je bilo to obmo~je nek­daj enotno, a ga je tektonske sile v zgornjem delu Doline Triglavskih jezer raz~lenila na posamezne enote. Med uravnavo jugovzhodno od Velikih vrat in Kosmato la{to je zazevala neizrazita dolina Bri­nje, ki je nekak{en podalj{ek Kosove konte oziroma stranska dolina Lopu~nice. Kosmata la{ta je med vsemi preu~evanimi la{tastimi geomorfolo{kimi enotami najni`je le`e~a, zato je mo~no zara{~ena z ru{jem in tako reko~ nedostopna. Na vzhodni strani je mo~no ledeni{ko obru-{ena, saj se v stopni~astih skokih strmo spu{~a v dolino Lopu~nica. O kra{kih procesih lahko na Kosmati la{ti le sklepamo. Glede na enako litolo{ko podlago, prevla-do skoraj ravnega in blago, proti jugu nagnjenega povr{ja, se zdi, da so se razvile precej podobne oblike kot na obmo~ju Velikih vrat in Gladkega la{ta. Verjetno ima zaradi tega status naravne vrednote s po-vr{ino 23,0 ha. Preglednica 24: Vizitka enote Kosmata la{ta. splo{ni podatki ime enote {tevilka na zemljevidu povr{ina Kosmata la{ta 16 32,8 ha opis/seznam reliefnih oblik dominantna oblika: la{t druge dobro vidne oblike: {kraplje, `lebi~i znanstvena vrednost redkost tipi~nost celovitost paleogeografska vrednost povpre~je 0,50 0,50 0,75 0,50 0,56 dodatna vrednost ekolo{ka estetska 0,38 0 kulturna in ekonomska 0 dostopnost 0 sinteza skupna vrednost izobra`evalna vrednost ogro`enost upravljavski ukrepi opisno (spodaj) opisno (spodaj) – – naravovarstveni ukrepi predlog za naravno vrednoto ali zavarovano obmo~je ? (trenutno je naravna vrednota) 9.1.17 JEZERA Vsa Triglavska jezera le`ijo v visokogorskem kra{kem svetu. Povr{inska voda na apnen~evi pod-lagi terja dodatno razlago. Kotanj, vrta~, kont in dolov, v kakr{nih se zadr`uje jezerska voda, je namre~ v okolici obravnavanih jezer veliko, jezera pa so le v nekaterih. Po Gamsu (1962, 237) so za to odlo-~ilni vsaj trije dejavniki: erozija ledenikov, pospe{ena korozija padavinske vode in pospe{ena korozija sne`nice na koncu nekdanjih ledenikov ter nekdanjih ter zdaj{njih sne`i{~. Vsi trije povzro~ajo razno­smerni strmec, zato jih je toliko te`je lo~iti. Kot primer navajamo kotanjo Dvojnega jezera. Da jo je oblikoval ledenik, pri~ajo ledeni{ko zglaje­ne skale v okolici. Po Gamsu (1962, 237) ima kotanja obliko, ki je na krasu obi~ajna; na obmo~ju dotoka je dolinasta, na obmo~ju po`iralnikov pa se raz{iri. Pospe{ena korozija ni zna~ilna le za obmo~ja izdatnej{ih vodnih pretokov, ampak je dokazana tudi na koncu ve~jih in trajnej{ih sne`i{~ ter meli{~ (Kunaver 1983). Z njih se vse leto, posebno obilno pa ob topljenju snega, odceja voda, ki pospe{eno korodira. Tako je za nastanek kotanj pomembno tudi dejstvo, da v vsa jezera pozimi segajo sne`i{~a, poleti pa meli{~a. Edina izjema je Zeleno jezero, ki nima prave `ivoskalne kotanje. Vzroke za vododr`nost kotanj je treba iskati v mati~ni kamninski podlagi in akumulaciji ledeni{ke­ga drobirja. Prvih {est jezer v Dolini je na sti~i{~ih z jurskimi drobnoplastovitimi skrilavo-pe{~enimi skladi (Melik 1928; Gams 1962; Buser 1986b; Jurkov{ek 1987). V vseh jezerskih kotanjah je kamniti drobir, ki so ga odlo`ili ledeniki ali je priletel po sne`i{~ih, ki spomladi segajo dale~ v jezero. »… Kamniti dro­bir, nastal iz jurskih skladov je drobnej{i, zato bolj tesni vodni pretok v tla, kjer so spri~o omenjenih petrografskih lastnosti itak manj{e razpoke v skali …« (Gams 1962, 237). Vodni pretok v jezerih je bolj ali manj kra{ki. V Drugem, Tretjem in ^etrtem Triglavskem jezeru voda prenika v kamniti drobir, v Prvem, Petem in [estem pa v skalne razpoke. Pri vseh je izra`ena domne­va, da voda v jezera priteka tudi ali samo s sne`i{~ in iz meli{~, kot podtalnica, ki je pri iztoku v jezero `e o~i{~ena plavja, peska in proda. To ima velik pomen za ohranitev jezer. ^e bi voda povr{insko pri­tekala, bi pritoki kotanje hitreje zasuli. Tako pa jih po~asi zasipavajo meli{~a in sne`i{~a, ki v jezera nana{ajo gru{~. Preglednica 25: Vizitka enote Jezera. splo{ni podatki ime enote {tevilka na zemljevidu povr{ina Jezera 17 8 ha opis/seznam reliefnih oblik dominantna oblika: jezero druge dobro vidne oblike: ledeni{ke kotanje (razen pri Zelenem jezeru), balvani (razen pri Ledvici), morensko gradivo, {kraplje (pri Ledvici), mikro`lebi~i (pri Dvojnem jezeru) znanstvena vrednost redkost 1 tipi~nost celovitost 1 1 paleogeografska vrednost povpre~je 0,75 0,94 dodatna vrednost ekolo{ka estetska 0,88 1 kulturna in ekonomska dostopnost 0,25 1 sinteza skupna vrednost izobra`evalna vrednost ogro`enost upravljavski ukrepi opisno (spodaj) opisno (spodaj) ~ezmerni obisk, planinski ko~i, kopanje informacijske table, del u~ne poti naravovarstveni ukrepi predlog za naravno vrednoto ali zavarovano obmo~je naravni spomenik (vsa jezera) Navezanost vodnega pretakanja na stik skrilavo-pe{~enih jurskih usedlin in kompaktnega apnen-ca je posebej o~itna pri Mo~ivcu, saj je iz skrilavo-pe{~enih jurskih usedlin celotno vzhodno obre`je (Gams 1962, 210). Na tem stiku je skalni izvir Mo~ivec in najbr` tudi njegov ponor, ki ga zakriva morenski drobir. Vanj se voda izliva kmalu pod umetnim jezom. Da bi olaj{ali vodni tok, so mimo planinske ko~e skopali jarek, po katerem ob visokem vodostaju te~e Mo~ivec povr{insko vse do Dvojnega jezera. Tudi Dvojno jezero je na stiku skrilavo-pe{~enih jurskih usedlin s kompaktnim apnencem. Na vzhod­ni strani jezera ta stik prekriva meli{~e, ki semkaj sega izpod Ti~arice. Prekrilo je tudi morenski hrbet, ki se ju`neje neprekrit vzpenja med Jezerskim grebenom in Dvojnim jezerom. Ker zadr`uje meli{~e, {~iti jezera pred zasipavanjem. Vzhodno od [estega jezera je morena na drobnoskladovitih skrilavih jurskih apnencih, ki so razgaljeni ob planinski poti. Za vzhodni breg Dvojnega jezera so zna~ilni skal­ni bloki, med katere se razlije voda ob visokem stanju. V [estem jezeru sestavljajo dobrih 20 m dolg skalni pomol. Ob nizkem vodostaju Peto in [esto jezero razdvaja morenski nasip. Gams (1962, 213) poro~a, da so poleti 1959 v njem kopali gradbeno gradivo in ob tem razkrili bel, spran apni{ki drobir brez ilovna­tih primesi. Ob nizkem vodostaju sestavlja zahodni breg Petega jezera manj{a morena, ki ob visokem vodnem stanju postane dolg pomol, saj takrat voda zalije tudi manj{o kotanjo med njo in skalnatim dolin-skim pobo~jem. Kotanja se poglablja proti severozahodu, kjer so skalni ponori. Ti so ob nizkem vodostaju suhi, ~eprav so za nekaj metrov ni`ji od jezerske gladine. To pomeni, da je vmesna morena vododr`­na, kar je neprecenljiv dokaz, da za nastanek jezer ni odlo~ilna neprepustna mati~na podlaga, ampak zadostuje zbito morensko gradivo. Jezera imajo na preu~evanem obmo~ju poleg Velikih vrat najve~jo znanstveno vrednost, ki je kombi­nacija redkosti pojava v apneni{kih Alpah, tipi~ne izoblikovanosti ledeni{kih kotanj, celovitosti procesov, ki so povzro~ili nastanek jezer, in paleogeografske pomembnosti. Zelo velika je tudi ekolo{ka vrednost stoje~ih voda, saj so svojstveno `ivljenjsko okolje {tevilnih rastlinskih in `ivalskih vrst. Pomembna je tudi okoli{~ina, da so vsa jezera v Dolini naravne vrednote dr`avnega pomena, Prvo ali Jezero pod Vr{a­cem, pa ima tudi status naravnega spomenika. Jezera so vizualno pestra in privla~na, zato je med vsemi geomorfolo{kimi enotami v Dolini Triglavskih jezer najvi{ja tudi njihova estetska vrednost. 10 RAZPRAVA IN SKLEP Dolina Triglavskih jezer je geomorfolo{ko izredno pestra in razgibana, saj so na preoblikovanje nje­nega povr{ja vplivali {tevilni dejavniki in procesi, med katerimi so v ospredju tektonska zgradba, litolo{ka sestava, razvoj reliefa v terciarju in podnebni vplivi, pomembni za njegov razvoj v pleistocenu in holo­cenu. 10.1 UGOTOVITVE Osrednje geomorfolo{ke zna~ilnosti Doline Triglavskih jezer so: • asimetri~en pre~ni prerez s prepadnim vzhodnim robom, razmeroma ravnim dnom doline in dokaj polo`nim zahodnim pobo~jem, • vzdol`ni prerez z ostrimi ravnimi stopnjami, ki se stopni~asto spu{~ajo proti ju`nemu delu doline, • klinasta tlorisna oblika doline, ki je v severnem delu {iroka le 500 m, v ju`nem pa nekaj kilometrov. Glavne geomorfolo{ke zna~ilnosti doline so neposredno povezane s starej{ima tektonskima pro-cesoma, oligocensko-miocenskim narivanjem Slatenske tektonske krpe in neogeno prelomno tektoniko, ko je med obema glavnima prelomoma nastal prelomni klin, v katerem je poglobljena Dolina Triglav­skih jezer. Dolina je torej ostanek strukturnega reliefa, posebej pa velja kot rob velikega nariva izpostaviti ostenje Jezerskega grebena ter ostre ravne in v severnem delu doline dobro vidne stopnje, ki se stop-ni~asto spu{~ajo proti jugu. ^eprav so za razlago reliefa v tem delu Julijskih Alp zelo pomembni geolo{ki vplivi, so v sodobno­sti na povr{ju najbolj vidni u~inki poledenitve, holocenskega zakrasevanja in pobo~nih procesov. Ledeni{ko preoblikovanje je v Dolini Triglavskih jezer pustilo {tevilne sledove. Poleg zelo zastopane zaobljenosti skalnega povr{ja so najpogostej{i in najopaznej{i ostanki ledeni{ke erozije gladke skalne plo{~e, ime­novane la{ti, ki so nastali z lu{~enjem apnen~evih plasti. La{ti so poleg mutoniranega povr{ja tudi najbolj pogosta podlaga drobnih korozijskih kra{kih oblik. Tako je torej velik del Doline Triglavskih jezer v zna­menju prepletanja ledeni{kih in kra{kih procesov, pojavov in oblik. Razen redkih obmo~ij na pobo~jih gorovja je povr{je v ve~jem delu ledeni{ko preoblikovano. Tudi celotna Dolina, zlasti pa njen spodnji del, imenovan Lopu~nica, ima v pre~nem prerezu bolj ali manj zna-~ilno obliko ledeni{ke doline, a je oblika vendarle bolj posledica omenjene zapletene narivne zgradbe in prelomnega klina. Ledeniki so se zbirali v ve~ krakih. Manj{i krni{ki ledenik smo ugotovili v zgornjem delu Doline, pod Kanjavcem. Drugi, ve~ji krak je prihajal s Hribaric. Oba sta se zdru`ila pri Zelenem jezeru. Videti je, da je bil razmeroma mo~an tudi ledeni{ki tok izpod Velikega [pi~ja. Sklepamo, da se je na obmo~ju opu{~ene planine Pri utah zdru`il z glavnim ledenikom, ki je polzel po Dolini. Ledeni{­ko obru{ene in zglajene povr{ine najdemo na celotni dol`ini Doline, za~en{i s hrbtom, na katerem stoji Zasavska ko~a na Prehodavcih. Drobne sledi ledeni{ke erozije je marsikje zabrisala mo~na zakrase-lost podlage. Raze so delno ohranjene le na skalni podlagi, prekriti z morenskim gradivom. O~itno je, da ledeni{ka erozija ni bila povsod enaka. Nanjo ni vplivala le koli~ina ledu, temve~ tudi kamninska podlaga. Analiza reliefa je pokazala, da so bili jurski apnenci izpostavljeni druga~nemu preob­likovanju kot dachsteinski apnenec, na katerem je poledenitev pustila gladke skalne plo{~e. V sodelovanju z gradivom, ki ga je ledenik prena{al, so se na obru{eni povr{ini v jurskih skladih pojavile ve~je ali manj-{e izbokline oziroma grbine, ki dajejo vtis valovite pokrajine, imenovane mutonirano povr{je. To nas v dolini spremlja na ve~ mestih med Dvojnim jezerom in Ledvico. Plasti jurskega apnenca zahodno od Mo~iv-ca oblikujejo skalni pomol, na in {e bolj za katerim je bila odlo`ena morena. Tako imenovana craig and tail reliefna oblika je pravzaprav talna morena, odlo`ena na obru{eni skalni oviri in za njo. Morenski hrbet oziroma »rep« je zelo izrazit in v Petem jezeru sestavlja dobro viden pomol. Ledeni{kega nanosa je v Dolini Triglavskih jezer razmeroma veliko, a je manj izrazit, saj je ve~ino-ma pokrit z rastlinjem. Razpr{en je po skoraj celotnem obmo~ju, vendar nikjer v visokih ali debelih morenskih nasipih. Dolina je v ve~jem delu asimetri~no oblikovana, tako da se ledeni{ko gradivo ni pomi­kalo le po dolini navzdol, ampak tudi proti jugovzhodu, proti Jezerskemu grebenu, kar je povzro~ilo nje­govo kopi~enje na vzhodni strani doline. Gradivo pa se ni naslonilo na stene doline, saj je `e prej naletelo na skalno oviro, pomole jurskega apnenca, na katerih je drobir obti~al skupaj z balvani. Debelina more-ne je skoraj povsod manj{a od 10 m, a je tudi to dovolj, da so v njej nastale psevdovrta~e. Podlaga iz jurskega apnenca je verjetno poskrbela tudi za kopi~enje ledeni{kega drobirja v zgornjem delu doline. Ostra ~rta med odlo`enim morenskim gradivom in golo, zglajeno `ivoskalno podlago, je namre~ tudi geolo{ka meja med jurskim in dachsteinskim apnencem. V prvi vrsti gre torej za razli~no podlago, ki ni bila enako odporna proti ledeni{ki eroziji. V dachsteinskem apnencu sta debelina in vpad skladov ledeniku omogo~ila, da je s seboj odnesel del plasti, medtem ko je ostalo podlago (z)gladil. Jurske pla­sti so tanj{e in bolj nagnjene, zato jih ledenik ni mogel v celoti zgladiti. Tak{na podlaga je verjetno ledeniku zagotavljala bolj{e razmere za odlaganje transportiranega gradiva. V srednjem delu doline, zlasti med Ledvico in planino Pri utah so na povr{ju {tevilne morenske krpe, ki se izmenjujejo z golimi zakraselimi povr{inami. Zaplate morenskega gradiva so podlago za{~itile pred korozijo. Padavinska voda postopno raztaplja ledeni{ko gradivo, zato se morena tanj{a in kon~no raz­pade na lo~ene zaplate. Ena izmed njih je dobro vidna nekaj deset metrov zahodno od poti po Dolini, na odseku med planino Pri utah in Ledvico. Ledeni{ki drobir se je dodobra skr~il, tako da ima sklenje­na morena premer le dobrih 10 m. Po razli~ni zakraselosti `ivoskalne okolice zaplate morenskega gradiva lahko sklepamo, kako se je morena kr~ila, pa tudi, kako hitro je zakrasevanje. @ivoskalno povr{je jugovz­hodno od zaplate je bilo odkrito najpozneje, saj je najmanj zakraselo (slika 70). Vzhodni in ju`ni deli so bili prej izpostavljeni koroziji, saj so tam {kraplje ve~je. Severno oziroma severozahodno od more-ne je povr{je najbolj raz~lenjeno s {krapljami, ki so `e v fazi razpadanja. Bolj kompaktno, opazno zglajeno in seveda precej kra{ko preoblikovano povr{je ka`ejo podi na Pre­hodavcih ter domala vsi la{ti na zahodni strani Doline, od Debelega la{ta do Velikih vrat in Kosmate la{te. V visokogorskem apnen~astem svetu je pomembna prvina in dejavnik oblikovanja reliefa lega skladov. V Dolini Triglavskih jezer so zelo raz{irjeni la{ti, stopni~asto razporejene skladovne plo{~e, ki predstavljajo zna~ilen kompleks ledeni{kih in kra{kih oblik. Nastajajo pod vplivom zmerne ledeni{ke erozije, ki je bila tem bolj u~inkovita, ~im bolj globoko je segla korozijska raz~lenjenost vrhnjih slojev v predhodnih obdobjih. Ker je v Dolini Triglavskih jezer zelo malo skladov vodoravnih, je malo tudi vodo­ravnih la{tov. Kamninske plasti so skoraj povsod bolj ali manj nagnjene, s tem pa tudi gladke la{taste plo{~e, ki se vrstijo v razli~nih kombinacijah. Zaradi razli~nih razmerij med nagnjenostjo povr{ja in vpa­dom skladov nastajajo razli~ni tipi povr{ja, ki vsak na svoj na~in vplivajo na mikroreliefno in mezoreliefno podobo povr{ja. ^eprav stopni~asto razvr{~eni la{ti predstavljajo to~no dolo~en in zna~ilen kompleks ledeni{kih in kra{kih oblik je treba poudariti, da bi zaman iskali vsaj dve nagnjeni skalni ploskvi, na kate­rih so se razvile popolnoma enake reliefne oblike. O intenzivnosti razvoja reliefnih oblik, zlasti kra{kih, in njihovih morfolo{kih zna~ilnostih namre~ odlo~ajo tudi drobne petrografske, to je kemijske in mehan­ske lastnosti kamnin. V recentni dobi je glavni preoblikovalec povr{ja Doline Triglavskih jezer korozija. Spremljajo jo dru­gi procesi, predvsem mehansko preperevanje, erozija ob~asnih manj{ih vodotokov in denudacija drobnega gradiva v kra{ko podzemlje. Med recentnimi nekra{kimi pojavi oziroma reliefnimi oblikami izstopajo meli{­~a, ki so najbolj prostrana pod Jezerskim grebenom. Medtem ko geodiverziteta obsega vso pestrost ne`ive narave, je dedi{~ina tisti del narave, ki ima dolo~eno vrednost. Ker izku{nje ka`ejo, da so bolj kot posamezne oblike pomembna obmo~ja, saj so posamezne oblike lahko tudi v razli~nih razvojnih stopnjah, smo se odlo~ili za vrednotenje reliefa po geomorfolo{kih enotah oziroma kompleksih. Obmo~je Doline Triglavskih jezer smo glede na morfoge­netske pokrajinsko-reliefne dejavnike razdelili na 17 geomorfolo{kih enot. Njihovo {tevilo bi bilo zagotovo lahko {e ve~je, ~e bi tipe povr{ja `eleli prikazati v ve~jem merilu. Geomorfolo{ke pokrajinske enote prikazuje sintezni zemljevid (slika 58). Izbor metode vrednotenja je odvisen od ciljev raziskave. Za vrednotenje reliefnih oblik v Dolini Tri­glavskih jezer smo izbrali {vicarsko metodo (Reynard in sodelavci 2007), ki je med vsemi najpreprostej{a. Njeno glavno prednost vidimo v poenostavljenih merilih vrednotenja, ki za posamezne oblike ne zah­tevajo svojskih podatkov. Merila med seboj niso primerljiva, saj naravne pojave osvetljujejo z ve~ povsem razli~nih vidikov, na primer s frekvenco pojavljanja, morfolo{kih zna~ilnosti, ekolo{kega vidika, komplek­snosti, dojemanja, odnosa do okolice, pri~evalnosti (Skoberne 2010). Tako je ohranjena ve~ja transparentnost postopka (Reynard in sodelavci 2007). Skupna vrednost, ki je povzetek osrednjih in dodatnih meril vrednotenja, je podana opisno. Vrednotenje reliefa je pokazalo, da so geomorfolo{ko najvrednej{i zelo razli~ni deli Doline Triglav­skih jezer. Najve~jo znanstveno vrednost ima poleg jezer samih obmo~je Velikih vrat. To je pomembno zaradi {tevilnih korozijskih in ledeni{koerozijskih oblik, ki so tudi v razli~nih razvojnih fazah. Posebno pozornost zaslu`ijo drobne oblike, kot so korozijske stopni~ke, mikro`lebi~i in {kavnice na presenetlji­vo ravnem in kra{ko malo razjedenem pomolu vzhodno od Velikih vrat. Med ve~jimi reliefnimi oblik so dobro zastopani kotli~i in brezna. Vzrokov za tak{no zgo{~enost kra{kih pojavov je verjetno ve~ (Ku­naver 1983). Glavni je zagotovo kamninska podlaga iz debelih in skoraj vodoravnih skladov zelo ~istega dachsteinskega apnenca. Za obmo~je Velikih vrat je zna~ilno tudi neposredno sosedstvo la{tastih plo{~ z razli~no gostoto in razli~nimi vrstami mikrokra{kih oblik, predvsem pa z razli~nimi fazami razvoja drob­nih kra{kih oblik, zlasti {krapelj in `lebi~ev. Okrog Velikih vrat je najlep{e vidno, da je naklon eden od poglavitnih dejavnikov oblikovanja povr{­ja. Manj{i nagib omogo~a hitrej{e globinsko raz~lenjevanje skalne podlage in verjetno tudi ve~je {tevilo razli~nih povr{inskih kra{kih oblik. Ve~ji nagib povzro~a nastanek in razvoj meandrskih `lebi~ev, ki so marsikje na velikih la{tastih plo{~ah prevladujo~a reliefna oblika. La{tasto povr{je pod Velikimi vrati je torej primer povr{ja z majhnim nagibom, ki je omogo~ilo nasta­nek razli~nih povr{inskih kra{kih oblik, tako tistih, ki so rezultat po{evnega ploskovnega in linearnega odtekanja vode, kot tudi tistih, ki nastajajo z njenim navpi~nim odtekanjem. Pod Velikimi vrati je tudi »Dolina kra{kih miz«, obmo~je z verjetno najve~jo zgo{~enostjo kra{kih miz pri nas, ki so tudi med najbolj izrazitimi reliefnimi pojavi. Kra{ke mize imajo izjemen znanstven pomen, saj so neposredni dokaz za poledenodobno korozijsko zni`evanje povr{ja. Na{a visokogorska jezera so poseben geomorfolo{ki in hidrolo{ki pojav ter prvovrstna pokrajinska znamenitost (Dobravec in [i{ko 2002). Zadr`evanje vode na povr{ju visokogorskega kra{kega sveta je prej redkost kot pravilo. Vzroke za vododr`nost kotanj je treba iskati v kamninski podlagi in nanese­nem ledeni{kem drobirju. V Dolini Triglavskih jezer je prvih {est jezer na sti~i{~u jurskih drobnoplastovitih skrilavo-pe{~enih skladov in dedeloskladovitega dachsteinskega apnenca (Melik 1928; Gams 1962; Jurkov{ek 1987). V vseh jezerskih kotanjah je kamniti drobir, ki so ga odlo`ili ledeniki ali je vanje pri­letel po sne`i{~ih, ki spomladi segajo dale~ v jezera. Gams (1962, 237) ugotavlja, da je »…kamniti drobir, nastal iz jurskih skladov drobnej{i, zato bolj tesni vodni pretok v tla, kjer so spri~o omenjenih petrograf­skih lastnosti itak manj{e razpoke v skali …«. Sledilni poskusi v Dolini Triglavskih jezer so razkrili, da so povezave med jezeri in ni`je le`e~imi izviri precej po~asne in {ibke. Iz jezer prevladujejo odtoki v podzemne rove, ki so pod jezeri, in {ele, ko se ob de`evju ti kanali povsem zapolnijo, se za~ne del vode intenzivneje prelivati v bli`nja nizvod­na jezera (sistem Jezero v Ledvicah–Mo~ivec–Dvojno jezero). Sicer pa ve~ji del vode podzemno odteka proti Savici, iz Jezera pod Vr{acem pa proti So~i. Iz vodnih povezav z drugimi jezeri v Dolini sedmerih jezer je izvzeto tudi najni`je le`e~e ^rno jezero (Brancelj 2002). Najve~jo znanstveno vrednost med geomorfolo{kimi enotami v Dolini imajo zaradi kombinacije red-kosti pojava v apneni{kih Alpah, tipi~ne izoblikovanosti ledeni{kih kotanj, celovitosti procesov, ki so prispevali ojezeritvi in paleogeografske pomembnosti vsa jezera. Po znanstvenoraziskovalni pomembnosti sledi obmo~je podov ju`no pod Prehodavci, zlasti na ra~un celovitosti ter navzo~nosti redkih in zna~ilnih visokogorskih kra{kih pojavov. Zaradi nekoliko ve~je nad­morske vi{ine, domnevno mo~nej{e ledeni{ke erozije in lege pod pobo~ji Zadnje Lope, ki pode oskrbujejo Slika 78: Znanstvena vrednost geomorfolo{kih enot v Dolini Triglavskih jezer. P Znanstvena vrednost geomorfološkihenot 0,20alimanj od 0,21do0,40 od 0,41do0,60 od 0,61do0,80 od 0,81do1,00 meja Doline Triglavskihjezer gozd,rušje Avtorvsebine:BojanErhartic Avtoricazemljevida:MancaVolk Vir:ARSO,GURS,MKGP 0 0,5 1 2 km ©GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU,2012 Znanstvena vrednost geomorfolo{ka enota Slika 79: Znanstvena vrednost geomorfolo{kih enot. z izdatnej{o koli~ino snega, so se razvili nekoliko druga~ni kra{ki pojavi. Za razliko od dna doline, ki je skoraj v celoti prekrito s tanko plastjo ledeni{kega drobirja, so podi ostali goli in nepora{~eni. Vzrok je najverjetneje druga~na kamninska podlaga. Celotna Dolina Triglavskih jezer je mo~no tektonsko stopnjasto razpokana. Dno doline gradi osem s prelomi lo~enih blokov, ki so v severnem delu bolje izra`eni. V enoti Podi ju`no pod Prehodavci so prvi trije bloki. Tektonska stopnja jih deli na dva dela, ki se razlikujeta tudi po kra{kih oblikah, ki se v njiju pojavljajo. La{ti na Prehodavcih so eden bolj{ih primerov ledeni{ko zglajenega povr{ja, na kar je opozoril `e Melik (1928, 88). Ledeni{ko mo~no zglajeni so tudi pragovi tektonsko pogojenih skalnih blokov. Le v tej enoti so prevladujo~a reliefna oblika kotli~i, ki so praviloma bolj ali manj pravilne okrogle oblike, nekoliko razpo­tegnjeni so le ob tektonskih razpokah. To dokazuje, da so v glavnem vezani na tektonske razpoke in prelome. Na podih pod Prehodavci presene~a nerazpokanost in neraz~lenjenost apneni{ke gmote na neka­terih mestih, medtem ko je v istih plasteh le nekaj metrov vstran nastalo globoko {kraplji{~e. Pogosti so primeri, ko se na nekaj metrih izmenjajo gladko povr{je in ve~ metrov globoki kotli~i. Med drobnimi reliefnimi oblikami velja izpostaviti izjemne primere meandrskih `lebi~ev in razmeroma redke korozij­ske stopni~ke. Veliko znanstveno vrednost imajo {e zgornji del Doline Triglavskih jezer, mutonirano povr{je ju`no od Ledvice in Gladki la{t. Slika 80: Ekolo{ka vrednost geomorfolo{kih enot v Dolini Triglavskih jezer. P Ekološka vrednost geomorfološkihenot 0,20alimanj od 0,21do0,40 od 0,41do0,60 od 0,61do0,80 od 0,81do1,00 meja Doline Triglavskihjezer gozd,rušje Avtorvsebine:BojanErhartic Avtoricazemljevida:MancaVolk Vir:ARSO,GURS,MKGP 0 0,5 1 2 km ©GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU,2012 Ekolo{kavrednost geomorfolo{ka enota Slika 81: Ekolo{ka vrednost geomorfolo{kih enot. V zgornjem delu Doline je veliko sledov poledenitve, tako ledeni{ke erozije kot akumulacije. V tem delu Doline je kra{kih oblik zelo malo. Najvi{ji del je ve~inoma prekrit z neizrazito moreno, {tevilnimi balvani in drugim ledeni{kim gradivom. Pobo~ja in hrbti so dobro ledeni{ko zglajeni in dokazujejo drse­nje znatnih ledeni{kih gmot. Obmo~ju daje znanstveno vrednost tudi neizrazito sleme, ki predstavlja razvodnico med So~o in Savo oziroma Jadranskim in ^rnomorskim povodjem. Debeloskladoviti dachsteinski apnenci in tankoplastnati jurski apnenci so razli~no prestali ledeni{­ko preoblikovanje Doline. Medtem ko je bilo povr{je s triasnim apnencem ve~inoma mo~no zglajeno oziroma uravnano, je na jurskih apnencih nastalo bolj razgibano mutonirano povr{je, ki je sicer zna~i­len, a v slovenskih Alpah redek primer ledeni{kega preoblikovanja. Tak{na valovitost nas v dolini spremlja na ve~ mestih, najlep{e je razvita in opazna med kotanjo planine Pri utah in Ledvico. Mutonirano povr{­je v jugovzhodnem delu prekrivajo zaplate morene. Njihov znanstveni pomen je izjemen, saj kr~enje morenskega gradiva, ki je `ivoskalno podlago varovalo pred korozijo, ka`e na hitrost korozijskih pro-cesov in posledi~no na hitrost zni`evanja povr{ja. Na omenjenem obmo~ju so {kraplje bolj ali manj zaobljene. Zanimive so zlasti zaradi procesov, ki so povzro~ili njihov zdaj{nji videz. Zdi se verjetno, da so bile {kraplje {e v ~asu za~etkov planinskega pa{ni{tva v Dolini Triglavskih jezer in na Zgornji Komni v precej ve~ji meri pokrite s prsteno odejo. Slika 82: Estetska vrednost geomorfolo{kih enot v Dolini Triglavskih jezer. P Estetskavrednostgeomorfološkihenot 0,20alimanj od 0,21do0,40 od 0,41do0,60 od 0,61do0,80 od 0,81do1,00 meja Doline Triglavskihjezer gozd,rušje Avtorvsebine:BojanErhartic Avtoricazemljevida:MancaVolk 0 0,5 1 2 km Vir:ARSO,GURS.MKGP ©GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU,2012 Estetskavrednost geomorfolo{ka enota Slika 83: Estetska vrednost geomorfolo{kih enot. Najve~je obmo~je la{tov v Dolini Triglavskih jezer je Gladki la{t, ki je `e zato znanstveno pomem­ben. ^eprav so nagnjeni la{ti v Dolini, pa tudi drugod v Julijskih Alpah, razmeroma pogost pojav, so la{ti tak{nih razse`nosti vendarle redkost. Gladki la{t namre~ od severa proti jugu meri skoraj kilome­ter, na tej razdalji pa se povr{je stopni~asto spusti za dobrih 200 metrov. Zaradi razli~ne nagnjenosti la{tov so se razvile raznovrstne kra{ke oblike, od mikro`lebi~ev, korozijskih stopni~k, {kavnic, `lebi~ev in razli~nih vrst {krapelj. Redkej{e ve~je reliefne oblike so zastopane s kotli~i in z brezni. Ekolo{ka vrednost geomorfolo{kih enot je bistveno manj{a. Dale~ najve~jo ekolo{ko vrednost ima­jo jezera, ki so samosvoje `ivljenjsko okolje nekaterim rastlinskim in `ivalskim vrstam. Pomemben je tudi podatek, da so vsa jezera v Dolini Triglavskih jezer naravne vrednote dr`avnega pomena, prvo, Jezero pod Vr{acem pa ima tudi status naravnega spomenika. Glede na druga obmo~ja imajo nadpovpre~no ekolo{ko vrednost {e {tiri geomorfolo{ke enote: • Morene na vzhodni strani Doline Triglavskih jezer, saj so na njih vezane {tevilne rastlinske vrste. Med `ivalmi velja izpostaviti svizca, ~igar domovanja so v Dolini Triglavskih jezer skoraj izklju~no vezana na ve~je zaplate morenskega gradiva. • Meli{~a pod Jezerskim grebenom, ki so rasti{~e nekaterih redkih in ogro`enih vrst, na primer rapon­tike in kranjske lilije (Wraber 1965). Slika 84: Kulturna in ekonomska vrednost geomorfolo{kih enot v Dolini Triglavskih jezer. P Kulturnainekonomskavrednostgeomorfološkihenot 0,20alimanj od 0,21do0,40 od 0,41do0,60 od 0,61do0,80 od 0,81do1,00 meja Doline Triglavskihjezer gozd,rušje Avtorvsebine:BojanErhartic Avtoricazemljevida:MancaVolk 0 0,5 1 2 km Vir:ARSO,GURS.MKGP ©GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU,2012 Kulturna in ekonomskavrednost geomorfolo{ka enota Slika 85: Kulturna in ekonomska vrednost geomorfolo{kih enot. • Greben Lepo [pi~je–Plaski Vogel–^elo, ki s {tevilnimi manj{imi policami na strmih pobo~jih, prekri­tih z gru{~em in deloma morenskim gradivom, nudi `ivljenjsko okolje nekaterim rastlinskim in `ivalskim vrstam. • La{ti in mutonirano povr{je med Ledvico in planino Pri utah, kjer gre za prepletanje golega sveta in povr{ja s travnatim, grmovnim in drevesnim rastlinjem. Bujnej{e rastlinstvo v Dolini Triglavskih jezer Kunaver (1985, 30) razlaga s kamninsko podlago. Na jurski podlagi je ve~ kot drugje netopnega ostanka, iz katerega nastaja prst. Po »lepoti« oziroma estetski vrednosti v Dolini izstopajo njeni obodi – oba mejna grebena in jeze­ra. Estetske vrednote Doline Triglavskih jezer so med najbolj o~itnimi oziroma vidnimi, a so na drugi strani najte`je izmerljive, saj se ocene nana{ajo preprosto na videz, to je vizualni u~inek (in na druga ~utila), ki ga daje fizi~no okolje z reliefnimi oblikami vseh vrst in dimenzij. Lipov{ek (1958) navaja, da jezera na ~loveka u~inkujejo mo~neje in bolj neposredno kakor sama mrtva skala. Morda je prav zaradi tega Dolina Triglavskih jezer postala tako priljubljena med obisko­valci gora. Strinjamo se s trditvijo Graya (2004, 82), da je pomen razli~nih tipov reliefnih oblik in bogastva povr{inskih detajlov k priljubljenosti turisti~nih obmo~ij mo~no podcenjen. Nekateri avtor­ji govorijo o amenity value (ljubka, privla~nostna vrednota), kjer navzo~nost naravnega pojava (reliefne oblike) izbolj{a kakovost `ivljenja oziroma pre`ivljanja prostega ~asa v nematerialnem smislu. Posamezne pokrajinske enote so brez ekonomske vrednosti, kakr{no opredeljuje {vicarska meto­da. Na ra~un preno~i{~ so deloma merljivi ekonomski u~inki celotne Doline Triglavskih jezer. Sklepamo, da ima Dolina tudi posredno ekonomsko vrednost. V Dolini Triglavskih jezer je skromna tudi kulturna vrednost reliefnih oblik oziroma geomorfolo{kih enot, ki bi jo po novej{i zakonodaji lahko primerjali ali celo ena~ili s pri~evalno pomembnostjo. Pripisali smo jo zgolj {tirim enotam: Jezerom, ki so dala Dolini Triglavskih jezer ime, Morenam na vzhodni stra­ni Doline Triglavskih jezer, na katerih se je razvilo pestro rastlinje, ki je morda podlaga za mitolo{ke Zlatorogove rajske vrtove, La{tom pod gozdom z vmesnimi kra{kimi kotanjami zaradi edine planine v tem delu Doline ter Podom Za dolino in Pri bajti, saj so imeli tam bohinjski pastirji neko~ pastirski stan, kate­rega ljudsko poimenovanje je s~asoma pre{lo v splo{no rabo za poimenovanje {ir{ega obmo~ja. 10.2 NOV PREDLOG GEOMORFOLO[KE DEDI[^INE V DOLINI TRIGLAVSKIH JEZER Zavarovano obmo~je Dolina Triglavskih jezer meri 2151 ha. Vanj niso vklju~ene le Dolina Triglavskih jezer, Lopu~nica in Zgornja Komna, ampak tudi ve~ji del Komar~e in Pr{ivca (1761 m). Edino zavaro­vano obmo~je znotraj doline je Jezero pod Vr{acem s povr{ino 0,8 ha. Dolina Triglavskih jezer je tudi naravna vrednota dr`avnega pomena s povr{ino 1983 ha. Na severu, vzhodu in zahodu se meja bolj ali manj ujema z mejo zavarovanega obmo~ja, na jugu pa se kon~a na zgornjem robu Komar~e. Meje naravne vrednote torej z vseh strani sledijo naravnim mejam, kar se nam zdi ustrezno, saj mora narav­na vrednota predstavljati zaokro`eno celoto. V Inventarju najpomembnej{e naravne dedi{~ine Slovenije (1991) je Dolina Triglavskih jezer tako­le ovrednotena: kompleksna geografska naravna enota, raznoliki `ivljenjski prostori, izjemno nahajali{~e ledeni{kih jezer v Sloveniji, simbol Triglavskega narodnega parka, saj je bilo obmo~je zavarovano `e leta 1924, greben Ti~arica–Zelnarica je zna~ilen primer ~ela nariva Slatenske plo{~e, nahajali{~e ogro-`enih rastlinskih vrst, endemi~nih rastlin. Vidimo torej, da so geomorfolo{ke vsebine precej skromno zastopane. V digitalni Enciklopediji narav­ne in kulturne dedi{~ine na Slovenskem (DEDI) je Dolina Triglavskih jezer opredeljena kot povr{inska geomorfolo{ka vrednota (ledeni{ka reliefna oblika – ledeni{ka dolina) ter geolo{ka, hidrolo{ka in bota­ni~na vrednota (Erharti~ 2010b). Naravna vrednota je v digitalni Enciklopediji naravne in kulturne dedi{~ine na Slovenskem opisa­na kot: »… Dolina Triglavskih jezer je mo~no zakrasela visokogorska alpska dolina med Bohinjem in Trento, z jezeri, ki so nastala v kotanjah z vododr`nimi usedlinami. Najni`ji del 8 km dolge doline je na 1300 m nadmorske vi{ine, zgornji na 2000 m. Spodnji del Doline Triglavskih jezer se imenuje Lopu~ni-ca in je od osrednjega dela lo~en s strmo stopnjo. Dolina ni znana le po jezerih, temve~ tudi po dobro razvitih kra{kih pojavih, fosilih, ostankih poledenitve, bujnem rastlinstvu in `ivalstvu ter povesti o Zla­torogu. @e v obdobju prvega razcveta planinstva na Slovenskem je veljala za enega najlep{ih predelov Julijskih Alp. K temu je pripomogla tudi ena najstarej{ih planinskih postojank v slovenskih gorah, postav­ljena ob Dvojnem jezeru. Dolino so `e leta 1924 zavarovali kot Alpski varstveni park. Glede na namen zavarovanja ta letnica velja kot letnica ustanovitve prvega slovenskega narodnega parka. Ime Triglavski narodni park je bilo prvi~ uporabljeno leta 1926, ~eprav je sam vrh Triglava zavarovano obmo~je par­ka zaobjelo {ele po njegovi raz{iritvi leta 1981. Dolina je tudi naravna vrednota dr`avnega pomena …« (Erharti~ 2010b). Posebej je izpostavljen geomorfolo{ki pomen naravne vrednote: »… Dolina je izrazito asimetri~na. Na vzhodni strani so prepadne stene grebena Ti~aric, Kopice in Zelnaric, ki jih v spodnjem delu prekri­vajo obse`na meli{~a, medtem ko se na zahodni strani {krapljasto povr{je, imenovano la{ti, stopni~asto dviga proti grebenu Lepega [pi~ja. V dolini najdemo veliko sledov poledenitve, od niza krnic pod [pi~­jem do {tevilnih balvanov; delo ledeni{ke erozije so tudi jezerske globeli. Okrog Jezera v Ledvicah in Slika 86: Obstoje~a in predlagana geomorfolo{ka dedi{~ina v Triglavskem narodnem parku. p str. 170 Geomorfološkadedišcina obstojece naravne vrednote predlagana naravna vrednota predlagan naravni spomenik meja Doline Triglavskihjezer gozd,rušje Avtorvsebine:BojanErhartic Avtoricazemljevida:MancaVolk 0 0,5 1 2 km Vir:ARSO,GURS.MKGP ©GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU,2012 Dvojnega jezera so dobro vidne gole, ledeni{ko obru{ene skalne povr{ine.Tu je ledenik odlo`il tudi veliko morenskega gradiva. V mo~no zakraseli dolini sre~amo vse visokogorske kra{ke oblike. Med najob-se`nej{e tovrstne pojave spadajo gole stopni~aste plo{~e, imenovane la{ti. Trije med njimi imajo status naravne vrednote. Njihova razbrazdana povr{ina je posledica kemi~nega delovanja vode na apnenec. Nastajajo `lebi~i in ve~ metrov globoke {kraplje, vrta~e, kotli~i, kra{ke mize, brezna – teh je v Dolini vsaj 150 – in drugi pojavi, ki so zaradi obilice padavin ter odsotnosti prsti in rastlinja zelo dobro vid­ni …« (Erharti~ 2010b). Znotraj doline so {tiri manj{e geomorfolo{ke naravne vrednote: Debeli la{t, Gladki la{t, Kosmata la{ta in meli{~e pod Stadorjem. Registriranih je tudi ve~ kot 150 jam, ki imajo status podzemeljskih geo­morfolo{kih naravnih vrednot. Deset vodnih teles ima status hidrolo{ke vrednote: Dvojno jezero, Mlaka Pri Utah, Mo~ivec, Jezero v La{tah, Jezero pod Vr{acem, Jezero v Ledvicah, ^rno jezero, Zeleno jeze­ro, Rjavo jezero in Mlaka pod Vr{aki. V Dolini Triglavskih jezer sta naravni vrednoti le {e nahajali{~i fosilov. Zakon o ohranjanju narave dolo~a, da se z aktom o zavarovanju lahko ustanovi zavarovano obmo~­je ene ali ve~ naravnih vrednot. Glede na pomen naravne vrednote lahko to storita dr`ava ali lokalna skupnost, v primeru narodnega parka pa le dr`ava (Zakon o ohranjanju … 1999). Zakon dolo~a ve~ vrst zavarovanih obmo~ij, ki jih uvr{~a v dve skupini, to je o`ja in {ir{a zavarovana obmo~ja. Naravni spo­menik spada med o`ja zavarovana obmo~ja. To je obmo~je, ki vsebuje eno ali ve~ naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego oziroma so redek primer naravne vrednote (64. ~len). Naravni spomenik je najprimernej{a vrsta zavarovanega obmo~ja za varstvo {tevilnih naravnih vred-not, zlasti ~e so te na obmo~jih, ki jih lahko zajamemo z drugimi oblikami zavarovanih obmo~ij, ali njihovega varovanja ne urejamo pogodbeno (Habi~ 2008a). S terenskim in kabinetnim delom, preu~evanjem virov in literature ter preu~evanjem reliefa, ki je obsegalo evidentiranje, analiziranje in kartografski prikaz reliefnih oblik ter njihovo vrednotenje po izbra­nih merilih, smo pri{li do naslednjih zaklju~kov: • vsa jezera so naravne vrednote, naravni spomenik je le Prvo; predlagamo, da vsa dobijo status narav­nega spomenika; • vrednotenje upravi~uje status naravne vrednote za Gladki la{t; • vrednotenje ni potrdilo razlogov, da ima Debeli la{t status naravne vrednote; po na{ih merilih enota ne izpolnjuje pogojev, da je uvr{~ena med najpomembnej{o naravno dedi{~ino v Sloveniji; • obmo~je Kosmate la{te je nedostopno, zato njenega statusa ne moremo ne potrditi ne ovre~i; • geomorfolo{ko najpomembnej{e obmo~je v Dolini Triglavskih jezer je okolica Velikih vrat, ki za zdaj nima nobenega pravnega statusa, zato menimo, da mora postati naravna vrednota; ustrezen pravni ukrep za obmo~je bi bilo zavarovanje kot naravni spomenik; • po znanstveni vrednosti Velikim vratom sledijo Podi ju`no pod Prehodavci; tudi za to enoto predla­gamo status naravne vrednote; • veliko naravovarstveno vrednost ima Zgornji del Doline Triglavskih jezer; enota vklju~uje tudi 5 sto­je~ih voda, ki imajo status naravne vrednote, Jezero pod Vr{acem pa tudi pravni ukrep zavarovanja kot naravni spomenik, zato ne rabi dodatnega varstvenega re`ima; • po vrednosti izstopa tudi povr{je med Ledvico in opu{~eno planino Pri utah. Ocenjujemo, da so muto­nirano povr{je ter zaplate morenskega gradiva, ki prepre~ujejo korozijo – kar je na terenu izjemno dobro vidno – tako pomembni, da naj obmo~je dobi status naravne vrednote. 10.3 SKLEP V naravi je vse povezano in enako pomembno, ljudje pa v njej zaznavajo tako materialne kot nema­terialne vrednote. Vrednotenje je osebno, odvisno od zavesti in znanja posameznika ter celotne dru`be. Zato se pogled na naravne vrednote tudi spreminja. Problem vrednotenja narave in naravnih vrednot je v tem, da je kljub upo{tevanju vseh meril skorajda nemogo~e izklju~iti subjektivno komponento. Valo­rizacijo naravnih znamenitosti in delov pokrajine bo mogo~e izvesti {ele z ustaljenimi merili, s katerimi bi lahko kolikor mogo~e objektivno vrednotili tako posamezne naravne znamenitosti kot tudi prvobitno in kulturno pokrajino. Vendar je sistematiziranje tako {irokega pojma, kot je naravna dedi{~ina, zahtev-no in v mnogih pogledih umetno (Peterlin 1965, 98). Za vrednotenje je potreben ~lovek, ki objektom pripi{e neko vrednost. Pri vrednotenju je torej oseb­na, subjektivna nota neizogibno zlo, vendar je treba vpliv subjektivne presoje kar najbolj zmanj{ati, saj se varstvo narave lahko le tako izvije iz ozkih okvirov ljubiteljstva in (izbruhov) ~ustev. Poskus kvanti­tativnega vrednotenja je pokazal, da so nekatera merila bolj, druga pa manj podvr`ena subjektivni presoji. Znanstveno vrednost, na primer, se da razmeroma objektivno oceniti, {e zlasti, ~e so merila natan~­no podana. Po drugi strani pa so lahko natan~na merila tudi ovira, saj pogosto primanjkuje kakovostnih podatkov. Najve~je te`ave so pri estetski vrednosti, saj `e star pregovor pravi, da imajo vsake o~i svo­jega malarja. Dober primer je pusta planota Hribarice, ki nekatere obiskovalce navdaja z navdu{enjem, druge pa z grozo in tesnobo. Analiza reliefa je pokazala, da je razvojna dinamika predvsem kra{kega povr{ja, pa tudi drugih oblik, na primer meli{~, zelo `iva in zapletena, zlasti pri manj{ih in mlaj{ih oblikah, ki nastajajo in izginjajo tako reko~ pred na{imi o~mi. V grobem velja pravilo: manj{a kot je oblika, bolj je izpostavljena spre­membam, torej se hitreje spremeni, izgine. Vendar v primeru naravnih procesov ne moremo govoriti o izgubi geomorfolo{ke dedi{~ine, ampak le o njenem preoblikovanju. Prav tako je treba opozoriti na povezanost pojavov in procesov na kra{kem povr{ju, kajti prav na njem je morda najla`je opazovati, meriti in preu~evati vzajemno delovanje mno`ice najrazli~nej{ih dejav­nikov, katerih kon~ni cilj je splo{no zni`evanje povr{ja (Kunaver 1983, 255). Gams (1963, 12) je na podlagi trdote voda za dinarsko in alpsko Slovenijo ocenil, da se je v zadnjih 10.000 letih povr{je zni`alo za od 0,5 do 0,8 m, v vsem kvartarju, torej v milijon letih, za 83 m, in od miocena do sodobnosti za kar od 520 do 830 metrov. Ob teh {tevilkah lahko uvidimo neupravi~enost stati~nega gledanja na razvoj reliefa in »ve~nost« geomorfolo{kih oblik. Pri dozdaj{njem {tudiju kra{kega povr{ja se je pokazalo, da imamo pri tem tipu reliefa opravka z raz­nolikim razvojem. Zaradi razli~nih zunanjih vplivov je v razvoju posameznih oblik tudi precej modifikacij (Kunaver 1983, 254). Zato je pogosto te`ko razlikovati med ~istimi in prehodnimi (poligenetskimi ali tisti-mi, ki {ele nastajajo) kra{kimi oblikami. V Dolini Triglavskih jezer se je visokogorsko povr{je v proces korozijskega raz~lenjevanja kompaktne skalne podlage vklju~evalo postopoma, v razli~nih obdobjih holo­cena. Vpra{amo se lahko, katera razvojna faza je z vidika varstva narave pomembnej{a, tipi~na? Izku{nje ka`ejo, da so bolj kot posamezne oblike pomembna obmo~ja, kjer najdemo izjemne, tipi~ne, redke ali kompleksne reliefne oblike, ali imajo te poudarjen ekolo{ki ali kulturni pomen. Za prikazovanje pojavov je pomembna tudi ugotovitev, da se nekatere reliefne oblike pogosto pojavljajo na to~no dolo-~enih delih povr{ja. Menimo, da ni mogo~e govoriti o nekem idealnem tipu visokogorskega kra{kega reliefa, niti o naj-lep{i ali najslab{i razvitosti (Kunaver 1961, 101). Razvitost in zna~aj visokogorskega krasa oziroma bogastvo in izoblikovanost povr{inskih pojavov je povsod odvisna od lokalnih faktorjev, to je od fizikal­nih in kemi~nih lastnosti apnenca, nadmorske vi{ine, lege in izpostavljenosti povr{ja, podnebnih in rastlinskih razmer ter, kon~no, tudi od morebitnih antropogenih vplivov. Ugotavljamo, da se temeljni geomorfolo{ki tipi visokogorskega, posebno golega skalnatega povr{­ja, bistveno ne razlikujejo od temeljnih ekolo{kih enot, zato se je uporabljena pokrajinskoekolo{ka metodologija izkazala za ustrezno. Najbolj{o mo`nost za naravovarstveno vrednotenje geomorfolo{ke dedi{~ine vidimo prav v kombinaciji geomorfolo{ke in pokrajinskoekolo{ke metode oziroma v ~lenitvi pokra­jine na bolj ali manj homogena naravna, geomorfolo{ko zaklju~ena obmo~ja. Postopek je ne le sestavni, pa~ pa klju~ni del vrednotenja oziroma sinteza podrobnej{e reliefne raziskave visokogorskega sveta. Geomorfolo{ka dedi{~ina v Dolini Triglavskih jezer za zdaj zaradi obiskovanja ni ogro`ena oziro-ma izpostavljena spremembam; izjeme so neposredna okolica Ko~e pri Triglavskih jezerih in ve~ine jezer. So pa nanjo vplivale ~lovekove dejavnosti v preteklosti. Drobne kra{ke oblike, ki so kmalu po umiku ledenikov nastale na golem povr{ju, sta v ni`jih legah s~asoma prekrila prst in rastlinje, zato so se raz-vile druga~ne oblike. Ko je ~lovek pred stoletji izsekal gozd, je `ivoskalno podlago s kra{kimi oblikami znova razgalila erozija, na kar je opozoril `e Hacquet (1778). Zdaj, ko je planinsko pa{ni{tvo `e nekaj desetletij »zgodovina«, se povr{je skupaj s kra{kimi oblikami znova zara{~a. Obnova pa{ni{tva ali pove-~an obisk Doline Triglavskih jezer bi lahko v prihodnosti povzro~ila ve~je obremenitve okolja. Zato poudarjamo pomen izobra`evanja, ki je naslednji korak varstva narave, a presega okvir te raziskave. Sistemati~no preu~evanje geomorfolo{ke dedi{~ine zahteva celovit pristop. Z metodo geomorfo­lo{kega kartiranja in vrednotenja ga lahko izvedemo v naslednjih korakih: 1. evidentiranje reliefnih oblik, 2. analiziranje reliefnih oblik, 3. vrednotenje reliefnih oblik, 4. opredelitev geomorfolo{ke dedi{~ine, 5. kartografski prikaz obmo~ij geomorfolo{ke dedi{~ine, 6. (za)varovanje geomorfolo{ke dedi{~ine (pravni status), 7. izobra`evanje, tr`enje, prikazovanje, interpretacija, promocija geomorfolo{ke dedi{~ine, 8. spremljanje stanja reliefnih oblik, zlasti geomorfolo{ke dedi{~ine. Celovita reliefna analiza lahko prispeva k odkritju novih reliefnih oblik, geomorfnih procesov ter avtoh­tonega ali alohtonega nesprijetega gradiva (morene, periglacialno gradivo), kar lahko bistveno spremeni dotedanja spoznanja o reliefu preu~evane pokrajine. Z reliefno analizo in geomorfolo{kim kartiranjem lahko torej mo~no raz{irimo in poglobimo dozdaj{nje znanje o reliefu, predvsem pa si zagotovimo trd-no bazo podatkov o reliefnih oblikah v dolo~eni pokrajini, namenjeno nadaljnjemu preu~evanju in aplikaciji v praksi, torej tudi ohranjanju narave. Naslednja koraka, ki sicer presegata okvir raziskave, a sta njeno logi~no, ~e ne kar nujno nadalje­vanje, sta izobra`evanje obiskovalcev in interpretacija geomorfolo{ke dedi{~ine, kar se popolnoma ujema s temeljnimi funkcijami Triglavskega narodnega parka, varovanjem narave, raziskovanjem, vzgojo in izobra`evanjem, do`ivljanjem in obiskom ([olar 2001). »… Predstavljanje narave v obliki u~nih poti sodi med najbolj priljubljene oblike, kar postaja v svetu in tudi v Sloveniji vse pomembnej{a dejavnost …« (Ogorelec 2004, 6), zato predlagamo, da se glavne izsledke raziskave pove`e oziroma strne v geomor­folo{ko u~no pot. Z blagim posegom narava ne bo o{kodovana, saj je ve~ina geomorfolo{kih zanimivosti ob planinski poti po Dolini. Izjema so Velika vrata, vendar so tudi njene glavne znamenitosti v neposred­ni bli`ini markirane planinske poti. Predvidevamo, da se zaradi u~ne poti {tevilo obiskovalcev v Dolini Triglavskih jezer ne bi bistveno pove~alo, ~eprav tudi v morebitnem pove~anju ne vidimo posebnih te`av, ~e bo ustrezno na~rtovano in skladno z obstoje~o infrastrukturo. Raziskave namre~ ka`ejo, da pri obre­menjevanju dolo~enega obmo~ja ni najbolj pomembno {tevilo obiskovalcev, ampak »kakovost« oziroma njihova ozave{~enost (Smrekar in sodelavci 2011). Kakovost pa dose`emo le z izobra`evanjem, tudi s pomo~jo u~nih poti. Ali kot je rekel senegalski pesnik in naravovarstvenik Baba Dioum: »… Konec kon­cev ohranjamo le tisto, kar ljubimo. Ljubimo lahko le tisto, kar razumemo. Razumemo pa lahko le tisto, o ~emer so nas pou~ili …«. 11 SEZNAM VIROV IN LITERATURE Arimaspu, D. 2006: Vrednotenje ekosistemskih naravnih vrednot na primeru gozdnih rezervatov. Strokovna naloga. Zavod RS za varstvo narave, Obmo~na enota Kranj. Kranj. Badjura, R. 1922: Jugoslovenske Alpe. Ljubljana. Belar, A. 1907: Die Naturdenkmalpflege in Österreich mit besonderer Berücksichtigung des Landes Krain. Wiener Zeitung 131. Dunaj. Benn, D. I., Evans, D. J. A. 2003: Glaciers and Glaciation. London. Berginc, M. 2006: Sistem varstva narave v Sloveniji. Ljubljana. Bernot, F. 1978: Klima Zgornjega Poso~ja. Zgornje Poso~je: zbornik 10. zborovanja slovenskih geografov. Ljubljana. Bernot, F. 1981: Klima Gorenjske. Gorenjska: zbornik referatov in gradivo na 12. zborovanju slovenskih geografov. Ljubljana. Bintanja, R., van de Wal, R. S. W., Oerlemans, J. 2004: A new method to estimate ice age temperatures. Climate Dynamics 24. Berlin, Heidelberg. Bögli, A. 1951: Probleme der Karrenbildung. Geographica Helvetica 3. Basel. Bögli, A. 1960: Kalklösung und Karrenbildung. Zeitschrift für Geomorphologie 2. Stuttgart. Bögli, A. 1976: Zauber der Höhlen. Im Reich des Karstes und der unterirdischen Wasser. Zürich. Brancelj, A. (ur.). 2002: Visokogorska jezera v vzhodnem delu Julijskih Alp. Ljubljana. Brancelj, A. 2010: Dvojno jezero – od kristalno ~istega jezera do smrdljive mlake. Gea 20-1. Ljubljana. Bruschi, V. M., Cendrero, A. 2005: Geosite evaluation: can we measure intangible values? Il Quater­nario 18-1. Rim. Buser, S. 1986a: Osnovna geolo{ka karta SFRJ. List 33-64, Tolmin in Videm. 1 : 100.000. Beograd. Buser, S. 1986b: Osnovna geolo{ka karta SFRJ. Tolma~ listov Tolmin in Videm (Udine). Beograd. Celarc, B. 2004: Problematika »cordevolskih« apnencev in dolomitov v slovenskih Ju`nih Alpah. Geo-logija 47-2. Ljubljana. Celarc, B., Herlec, U. 2007: Nariv slatenske plo{~e na jurske apnence v Kanjavcu. Geolo{ki zbornik 19. Ljubljana. Cekin, F. 1983a: Vr{ac. Teleks 39-25. Ljubljana. Cekin, F. 1983b: Vr{ac. Teleks 39-26. Ljubljana. Cekin, F. 1983c: Vr{ac. Teleks 39-27. Ljubljana. Clark, P., Dyke, A., Shakun, J., Carlson, A., Clark, J., Wohlfarth, B., Mitrovica, J., Hostetler, S., McCabe, M. 2009: The Last Glacial Maximum. Science 325-5941 (7. 8. 2009). Washington. Coratza, P., Giusti, C. 2005: Methodological proposal for the assessment of the scientific quality of geomorp­hosites. Il Quaternario 18-1. Rim. Cucchi, F. 2009: Kamenitzas. Karst rock features: Karren sculpturing. Carsologica 9. Gines, A., Knez, M., Slabe, T., Dreybrodt, W. (ur.). Postojna, Ljubljana. Cviji}, J. 1893: Das Karstphänomen. Versuch einer morphologischen Monographie. Stuttgart. Cviji}, J. 1924: Geomorfologija: morphologie terrestre. Beograd. ^ar, J. 1986: Geolo{ke osnove oblikovanja kra{kega povr{ja. Acta Carsologica 14–15. Ljubljana. Danev, G., Arimaspu, D., Bo`i~, J., Dem{ar, M., Fu~ka, D., Jen~i~, S., Kepic, B., Trampu{, T. 2008: Vred­notenje dreves in opredeljevanje drevesnih naravnih vrednot. Projektna naloga. Zavod RS za varstvo narave. Ljubljana. Demek, J. (ur.). 1972: Manual of detailed geomorphological mapping. Praha. Dobravec, J., [i{ko, M. 2002: Geografska lega in opis jezer. Visokogorska jezera v vzhodnem delu Julijskih Alp. Brancelj, A. (ur.). Ljubljana. Dove~ar, M., Sinjur, I., Ogrin, M., Verta~nik, G. 2009: Najni`ja temperatura v Sloveniji. Geografski obzor­nik 56-1–2. Ljubljana. Dozet, S., Buser, S. 2009: Trias. Geologija Slovenije. Ljubljana. Erharti~, B. 2004: Presoja uporabnosti rastlinskih ~istilnih naprav pri planinskih postojankah Triglavskega narodnega parka. Diplomsko delo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Erharti~, B. 2007: Reliefne oblike kot geodiverziteta (geomorfolo{ka naravna dedi{~ina). Dela 28. Ljubljana. Erharti~, B. 2010a: Vrednotenje geomorfolo{ke dedi{~ine. Acta geographica slovenica 50-2. Ljubljana. Erharti~, B. 2010b: Dolina Triglavskih jezer. DEDI. Medmre`je: http://www.dedi.si/dediscina/26-dolina-triglav­skih-jezer (16. 12. 2010). Erharti~, B. 2010c: Jezero pod Vr{acem. DEDI. Medmre`je: http://www.dedi.si/dediscina/15-jeze-ro-pod-vrsacem (16. 12. 2010). Erharti~, B. 2010d: Rjavo jezero. DEDI. Medmre`je: http://www.dedi.si/dediscina/16-rjavo-jezero (16. 12. 2010). Erharti~, B. 2010e: Zeleno jezero. DEDI. Medmre`je: http://www.dedi.si/dediscina/17-zeleno-jezero (16. 12. 2010). Erharti~, B. 2010f: Jezero v Ledvicah. DEDI. Medmre`je: http://www.dedi.si/dediscina/18-jezero-v-led­vicah (16. 12. 2010). Erharti~, B. 2010g: Dvojno jezero. DEDI. Medmre`je: http://www.dedi.si/dediscina/19-dvojno-jezero (16. 12. 2010). Erharti~, B. 2010h: ^rno jezero. DEDI. Medmre`je: http://www.dedi.si/dediscina/20-crno-jezero (16. 12. 2010). Erharti~, B. 2011: Naravovarstveno vrednotenje geomorfolo{ke dedi{~ine v Dolini Triglavskih jezer z meto-do geomorfolo{kega kartiranja.Doktorska disertacija. Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Farndon, J. 2000: Leksikon Zemlje. Ljubljana. Fink, H. M. 1983: Probleme der Typisierung des Hochgebirgskarstes in den Ostalpen. Atti Convegno Internationale sul Carso di alta montagna. Imperia. Firbas, P. 2001: Vsa slovenska jezera: leksikon slovenskih stoje~ih voda. Ljubljana. Ford, D. C., Glew, J. R. 1980: A simulation study of the development of rillenkarren. Earth Surface Pro­cesses 5-1. Chichester. Ford, D. C., Williams, P. W. 1992: Karst Geomorphology and Hydrology. Cambridge. Fornos, J., Gines, A. 1996: Karren Landforms. Palma. Fridl, J. 1995: Metodologija priprave geomorfolo{kih kart. Seminarska naloga, Fakulteta za arhitekturo, gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Gams, I. 1955: Nove hipoteze o temperaturi ob vi{ku zadnje poledenitve v Srednji Evropi. Proteus 17-10. Ljubljana. Gams, I. 1957: O intenzivnosti recentnega preoblikovanja in starosti reliefa v Sloveniji. Geografski vest-nik 27–28. Ljubljana. Gams, I. 1962: Visokogorska jezera v Sloveniji. Geografski zbornik 7. Ljubljana. Gams, I. 1963: Meritve korozijske intenzitete v Sloveniji in njihov pomen za geomorfologijo. Geografski vestnik 34. Ljubljana. Gams, I. 1967: Faktorji in dinamika korozije na karbonatnih kameninah slovenskega dinarskega in alpskega krasa. Geografski vestnik 38. Ljubljana. Gams, I. 1968: Geomorfolo{ko kartiranje na primeru Rakitne in Glinic. Geografski vestnik 40. Ljubljana. Gams, I. 1971: Podtalne kra{ke oblike. Geografski vestnik 43. Ljubljana. Gams, I. 1974: Kras. Ljubljana. Gams, I. 1975: Problemi geografskega raziskovanja ekotopov in pokrajinske ekologije v Sloveniji. Geo-grafski vestnik 47. Ljubljana. Gams, I. 1991: Dvojno `ivljenje meli{~. Proteus 53-8. Ljubljana. Gams, I. 1998: Relief. Geografija Slovenije. Gams, I., Vri{er, I. (ur.). Ljubljana. Gams, I. 2003: Kras v Sloveniji v prostoru in ~asu. Ljubljana. Gams, I., Natek, K. 1981: Geomorfolo{ka karta 1 : 100.000 in razvoj reliefa v Litijski kotlini. Geografski zbornik 21. Ljubljana. Gams, I., Ramov{, A. 1990: Julijske Alpe. Enciklopedija Slovenije 4. Ljubljana. Gavrilovi}, D. 1968: Kamenice – kleine Korrosionsformen im Kalkstein. Proceedings of the 4th Inter­national Congress of Speleology in Yugoslavia. Ljubljana. Geografski atlas Slovenije. Fridl, J., Kladnik, D., Oro`en Adami~, M., Perko, D. (ur.). Ljubljana, 1998. Geografski terminolo{ki slovar. Kladnik, D., Lovren~ak, F., Oro`en Adami~., M. (ur.). Ljubljana, 2005. Gines, A. 2009: Karrenfield landscapes and karren landforms. Karst rock features: Karren sculpturing. Carsologica 9. Gines, A., Knez, M., Slabe, T., Dreybrodt, W. (ur.). Postojna, Ljubljana. Gines, A., Knez, M., Slabe, T., Dreybrodt, W. (ur.). 2009: Karst rock features: Karren sculpturing. Carso­logica 9. Postojna, Ljubljana. Gorki~, M., Zega, M., Roj{ek, D., Brozovi~, M., Rogelj, M. 2007: Pregled o`jih zavarovanih obmo~ij v Triglav­skem narodnem parku. Zavod RS za varstvo narave. Ljubljana. Gray, M. 2004: Geodiversity, valuing and conserving abiotic nature. London. Grim{i~ar, A. 1961: O geolo{kih razmerah med Bohinjem in Triglavskimi jezeri. Geologija 7. Ljubljana. Grim{i~ar, A. 1962: Geologija Doline Triglavskih jezer. Varstvo narave 1. Ljubljana. Gro{elj, A. 2008: Ocena metodologije ustanavljanja {ir{ih zavarovanih obmo~ij v Sloveniji. Magistrsko delo. Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Guthrie, M. 2010: The social and economic value of geodiversity. Medmre`je: http://www.geoconser­vation.com/EHWH/Conference/presentations/guthrie.htm (30. 5. 2010). Gustavsson, M., Kolstrup, E., Seijmonsbergen, A. C. 2006: A new symbol-and-GIS based detailed geo­morphological mapping system: Renewal of a scientific discipline for understanding landscape development. Geomorphology 77/1–2. Amsterdam. Gustavsson, M., Seijmonsbergen, A. C., Kolstrup, E. 2008: Structure and contents of a new geomorp­hological GIS database linked to a geomorphological map – With an example from Liden, central Sweden. Geomorphology 95/1–2. Amsterdam. Habi~, P. 1975: Field trip guide to the excursion: the upland Dinaric karst, Trnovski gozd and glacio­karst of the western Julian Alps, Mt. Kanin. Ljubljana. Habi~, [. E. 2008a: Sistem vrednotenja, ohranjanja in varstva izjemnih dreves v Sloveniji. Magistrsko delo. Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Habi~, [. E. 2008b: Sistem vrednotenja izjemnih dreves v Sloveniji. Varstvo narave 21. Ljubljana. Hacquet, B. 1778: Oryctographia Carniolica oder Physikalische Erdbeschreibung des Herzogthums Krain, Istrien, und zum Theil der benachbarten Länder. Erster Theil. Leipzig. Hafner, M. 1925: Alpski varstveni park v Dolini sedmih jezer. Geografski vestnik 1. Ljubljana. Herlec, U. 2009a: Nov genetski tip `lebi~ev ob visokogorskih jezerih nastal zaradi pospe{enega zakra­sevanja s kondenzacijsko vodo. Geolo{ki zbornik 20. Ljubljana. Herlec, U.2009b: Vir mangana za jurske manganove gomolje v zahodni Tetidi. Geolo{ki zbornik 20. Ljubljana. Hlad, B. 2002: Varstvo geolo{kih naravnih vrednot v Sloveniji. Geologija 45-2. Ljubljana. Hlad, B., Skoberne, P. (ur.). 2001: Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji. Ljubljana. Holmes, A. 1972: Principles of Physical Geology. London. Hribar, A. 2009: Geomorfolo{ka dedi{~ina in varstvo narave. Seminarska naloga, Fakulteta za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Inventar najpomembnej{e naravne dedi{~ine Slovenije, 1. del. Skoberne, P., Peterlin, S. (ur.). Ljubljana, 1988. Inventar najpomembnej{e naravne dedi{~ine Slovenije. Peterlin, S., Ravbar, M., Smerdu, R., Vardjan, F. (ur.). Ljubljana, 1976. Inventarnajpomembnej{enaravnededi{~ineSlovenije,2.del.Skoberne,P.,Peterlin,S.(ur.).Ljubljana, 1991. Izhodi{~a za na~rt upravljanja Triglavskega narodnega parka. Triglavski narodni park, v pripravi. Jane`, J. 1997: Mo`nost onesna`enja podzemne vode z nekaterih planinskih postojank v TNP. Varstvo okolja pri planinskih postojankah v Triglavskem narodnem parku. Zbornik referatov s posveta »Planins­tvo in Triglavski narodni park«. Jennings, J. N. 1985: Karst Geomorphology. Oxford. Jer{ek, M., Vidrih, R. 2009: Geodiverziteta. Evolucija Zemlje in geolo{ke zna~ilnosti Slovenije. Jer{ek, M. (ur.). Ljubljana. Jurkov{ek, B. 1986: Osnovna geolo{ka karta SFRJ. List 33-52, Beljak in Ponteba. 1 : 100.000. Beograd. Jurkov{ek, B. 1987: Osnovna geolo{ka karta SFRJ. Tolma~ listov Beljak in Ponteba. Beograd. Kirn, A. 2004: Narava, dru`ba, ekolo{ka zavest. Ljubljana. Kladnik, D. 1981: Meli{~a v Kamni{ko-Savinjskih Alpah. Gorenjska: 12. zborovanje slovenskih geografov, Kranj, Bled. Ljubljana. Klop~i~, V. 2000: Vrednote ~loveka in izziv ohranjanja naravne dedi{~ine. Magistrsko delo. Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Komac, B., Hrvatin, M., Perko, D., Natek, K., Mihevc, A., Prelov{ek, M., Zorn, M., Stepi{nik, U. 2012: Recent Landform Evolution in Slovenia. Recent Landform Evolution, The Carpatho-Balkan-Dina­ric Region. Lóczy, D., Stankoviansky, M., Kotarba, A. (ur.). Dordrecht, Heidelberg, London, New York. Kos, J. 2009: Vodnik Valentin. Slovenski bibliografski leksikon. Elektronska izdaja. Vide Ogrin, P. (ur.). Ljubljana. Kumelj, [. 2002: Uporaba GIS pri detajlnem geomorfolo{kem kartiranju: na primeru Spodnje Savinjske doline. Diplomsko delo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Kunaver, J. 1961: Visokogorski kras Vzhodnih Julijskih in Kamni{kih Alp. Geografski vestnik 33. Ljubljana. Kunaver, J. 1963: Terminologija visokogorskih kra{kih oblik. Geografski vestnik 34. Ljubljana. Kunaver, J. 1972: Geomorfolo{ki razvoj Kaninskega pogorja s posebnim ozirom na razvoj glaciokrasa. Doktorska disertacija. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Kunaver, J. 1973: O razvoju slovenske terminologije za mikroreliefne kra{ke oblike. Slovenska kra{ka terminologija. Gams, I., Kunaver, J., Radinja, D. (ur.). Ljubljana. Kunaver, J. 1975: Field trip guide to the excursion. The upland Dinaric karst, Trnovski gozd and glacio­karst of the western Julian Alps, Mt. Kanin. Ljubljana. Kunaver, J. 1976: On quantity, effects and measuring of the karst denudation in western Julian Alps – Kanin. Karst processes and relevant landforms. Gams, I. (ur.). Ljubljana. Kunaver, J. 1978: Intenzivnost zakrasevanja in njegovi u~inki v zahodnih Julijskih Alpah – Kaninsko pogorje. Geografski vestnik 50. Ljubljana. Kunaver, J. 1979: Some experiences in measuring the surface karst denudation in high Alpine environ­ment. Actes du symposium international sur l’érosion karstique. Nîmes. Kunaver, J. 1983: Geomorfolo{ki razvoj Kaninskega pogorja s posebnim ozirom na glaciokra{ke pojave. Geografski zbornik 22. Ljubljana. Kunaver, J. 1984: O nastanku Alp in razvoju njihovega povr{ja. Geografski obzornik 31-4. Ljubljana. Kunaver, J. 1985: Relief. Triglavski narodni park: vodnik. Fabjan, I. (ur.). Bled. Kunaver, J. 1986: K problematiki geomorfolo{kega kartiranja in tipologije visokogorskega glaciokra{­kega reliefa. Acta Carsologica 14–15. Ljubljana. Kunaver, J. 1988a: Drobne kra{ke oblike golega krasa. Proteus 51-3. Ljubljana. Kunaver, J. 1988b: Kra{ke mize pri nas in na tujem. Proteus 50-7. Ljubljana. Kunaver, J. 1990: Poznoglacialne morene v najvi{jih delih poso{kih Julijskih Alp in poskus njihove datacije. Geomorfologija in geoekologija: zbornik referatov 5. znanstvenega posvetovanja geomorfologov Jugo­slavije. Ljubljana. Kunaver, J. 1998: Julijske Alpe. Slovenija – pokrajine in ljudje. Perko, D., Oro`en Adami~, M. (ur.). Ljubljana. Kunaver, J. 2000: Slike s terenskih vaj na Planini za skalo in Velikih vratih. Medmre`je: http://www.ctk.uni-lj.si/ users/Kunaver/velikavrata/ (15. 6. 2010). Kunaver, J. 2007: Geomorfolo{ke vsebine in njihova zastopanost v razlagi pokrajinskih zna~ilnosti Triglav­skega narodnega parka v primerjalni lu~i. Dela 28. Ljubljana. Kunaver, J. 2008: Smrde~e mlake namesto planinskih biserov. Dolina sedmerih jezer po 100 letih in predlog novega zakona o Triglavskem narodnem parku. Delo 50-54 (6. 3. 2008). Ljubljana. Kunaver, J. 2009: The nature of limestone pavements in the central part of the southern Kanin plateau (Kaninski podi), Western Julian Alps. Karst rock features: Karren sculpturing. Carsologica 9. Gines, A., Knez, M., Slabe, T., Dreybrodt, W. (ur.). Postojna, Ljubljana. Kunaver, J. 2010: Ustni vir. Kunaver, J., Drobnjak, B., Klemen~i~, M., Lovren~ak, F., Lu`evi~, M., Pak, M., Senega~nik, J. 1998: Ob~a geografija za 1. letnik srednjih {ol. U~benik. DZS. Ljubljana. Kunaver, P. 1956: Arhitekti Doline Triglavskih jezer. Planinski vestnik 56-12. Ljubljana. Kunaver, P. 1957: Kras v Kamni{kih planinah. Kamni{ki zbornik 3. Ljubljana. Leskovar, A. 2007: Tipizacija in razporeditev drobnih povr{inskih korozijskih oblik na Slovenskem krasu. Diplomsko delo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Lipov{ek, M. 1958: Dolina Triglavskih jezer. Planinski vestnik 14-2. Ljubljana. Lundberg, J., Gines, A. 2009: Rillenkarren. Karst rock features: Karren sculpturing. Carsologica 9. Gines, A., Knez, M., Slabe, T., Dreybrodt, W. (ur.). Postojna, Ljubljana. Medmre`je 1: http://www.environment.gov.au/heritage/ahc/members/media-releases/mr20110309.html (15. 12. 2010). Medmre`je 2: http://www.google.si/ (22. 11. 2010). Medmre`je 3: http://gis.arso.gov.si/geoportal/catalog/main/home.page (17. 12. 2010). Medmre`je 4: http://www.tnp.si/spoznavati/C4/ (21. 12. 2010). Melik, A. 1928: Morfologija in gospodarska izraba tal v Bohinju. Geografski vestnik 3. Ljubljana. Melik, A. 1935: Slovenija – geografski opis. Ljubljana. Melik, A. 1954a: Slovenski alpski svet. Ljubljana. Melik, A. 1954b: Nova glaciolo{ka dognanja v Julijskih Alpah. Geografski zbornik 2. Ljubljana. Miheli~, J., Vidrih, R. 2001: Albin Belar, naravoslovec, seizmolog in naravovarstvenik. Proteus 63/9–10. Ljubljana. Miheli~, T. 1998: Julijske Alpe. Planinski vodnik. Ljubljana. Miku{, T. 2006: Stanje in perspektive krajinskih parkov v Sloveniji. Magistrsko delo. Biotehni{ka fakul­ teta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Monbaron, M., Wildberger, A. 2009: The karrenfields of the Muota Valley: type localities of the main karren types after the nomenclature by Alfred Bögli. Karst rock features: Karren sculpturing. Carso­logica 9. Gines, A., Knez, M., Slabe, T., Dreybrodt, W. (ur.). Postojna, Ljubljana. Mrak, I. 2003: Sledovi pleistocenske morfogeneze v pore~ju Tr`i{ke Bistrice. Magistrsko delo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Tr`i~. Muri, G., Brancelj, A. 2002: Fizikalne in kemijske lastnosti jezerske vode in ledeni pokrov. Visokogorska jezera v vzhodnem delu Julijskih Alp. Brancelj, A. (ur.). Ljubljana. Natek, K. 1981: Ob~a geomorfolo{ka karta v merilu 1 : 100.000. Proteus 44-3. Ljubljana. Natek, K. 1983: Metoda izdelave in uporabnost splo{ne geomorfolo{ke karte. Magistrsko delo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Natek, K. 1993: Geomorfolo{ka karta 1 : 100.000 list Celje in analiza reliefa Slovenije. Doktorska disertacija. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Natek, K. 2003: Geomorfologija. [tudijsko gradivo za predmet Geomorfologija. Filozofska fakulteta. Ljubljana. Natek, K. 2011: Ustni vir. Novak, D. 1962: Nekaj rezultatov hidrogeolo{kega in speleolo{kega raziskovanja v Triglavskem narodnem parku in njegovi okolici. Varstvo narave 1. Ljubljana. Novak, D. 1987: Kam te~ejo gorske vode? Planinski vestnik 87/7–8. Ljubljana. Ogorelec, B. 2001: Karbonatne kamnine: njihov nastanek in raz{irjenost v Sloveniji. Proteus 64-1. Ljubljana. Ogorelec, B. 2004: Naravoslovne/u~ne poti: po poteh dedi{~ine od Idrijce do Kolpe. Predavanja na~r­tovalcem in izvajalcem turisti~nega razvoja. Medmre`je: http://www.interpretacija.si/ (13. 11. 2010). Ogorelec, B., Buser, S. 1996: Razvoj dachsteinskega apnenca na Krnu v Julijskih Alpah. Geologija 39. Ljubljana. Ogrin, D. 1996: Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik 68. Ljubljana. Ogrin, D., Brancelj, A., 2002: Klimatske in dendroklimatske zna~ilnosti vzhodnega dela Julijskih Alp. Visokogorska jezera v vzhodnem delu Julijskih Alp. Brancelj, A. (ur.). Ljubljana. Ogrin, M., Verta~nik, G., Sinjur, I. 2009: Izjemen mraz v mrazi{~ih na Komni. Svet pod Triglavom 12. Bled. Oro`en Adami~, M. 1970: Kako naj vrednotimo pokrajino? Proteus 33-4. Ljubljana. Otto, J. C., Dikau, R. 2004: Geomorphic system analysis of a high mountain valley in the Swiss Alps. Zeitschrift für Geomorphologie 48. Stuttgart. Panizza, M. 2001: Geomorphosites: concepts, methods and example of geomorphological survey. Chinese Science Bulletin 46-1. Peking. Panizza, M. 2003: Karst landforms as geomorphosites. Dela 20. Ljubljana. Paterson, K., Sweeting, M. M. (ur.) 1986: New directions in Karst. Norwich. Pereira, P., Pereira, D., Caetano Alves. M. I. 2007: Geomorphosite assessment in Montesinho Natural Park (Portugal). Geographica Helvetica 62-3. Basel. Perne, M., Gabrov{ek, F. 2009: The problem of rillenkarren development: a modelling perspective. Karst rock features: Karren sculpturing. Carsologica 9. Gines, A., Knez, M., Slabe, T., Dreybrodt, W. (ur.). Postojna, Ljubljana. Peterlin, S. 1976: Nekaj o zametkih in za~etkih varstva narave v Sloveniji. Varstvo spomenikov 20. Ljubljana. Peterlin, S. 1985: Nastanek in razvoj TNP. Triglavski narodni park: vodnik. Fabjan, I. (ur.). Bled. Peterlin, S. 1995: Znamenita spomenica iz leta 1920 in njena dedi{~ina. Varstvo narave na Slovenskem. Zbornik ob evropskem letu varstva narave. Aljan~i~, M. (ur.). Ljubljana. Peterlin, S., Sedej, I. 1965: Projekt hidroelektrarne Trnovo in varstvo pokrajine. Varstvo narave 2–3. Ljubljana. Piskernik, A. 1965: Iz zgodovine slovenskega varstva narave. Varstvo narave 2–3. Ljubljana. Placer, L. 1999a: Contribution to the macrotectonic subdivisions of the border region between the Sothern Alps and External Dinarides. Geologija 41. Ljubljana. Placer, L. 1999b: Tektonska zgradba. Enciklopedija Slovenije 13. Ljubljana. Placer, L. 2008: Osnove tektonske raz~lenitve Slovenije. Geologija 51-2. Ljubljana. Planj{ek, M., Mirti~, B., Ani~i}, B. 2002: Naravovarstveno ovrednotenje nahajali{~ miocenskih sedimentnih kamnin v kamnolomih severovzhodne Slovenije. Geologija 45-2. Ljubljana. Plut, D. (ur.): 2008. Trajnostni razvoj varovanih obmo~ij – celostni pristop in aktivna vloga dr`ave. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Plut, D. 1980: Raziskovalne zasnove in delovne metode pokrajinske ekologije. Geografski vestnik 52. Ljubljana. Pralong, J. P. 2005: A method for assessing tourist potential and use of geomorphological sites. Géomorp­hologie: relief, processus, environnement 3. Pariz. Praprotnik, N. 2004: Blagajev vol~in – na{a botani~na znamenitost. Ljubljana. Praprotnik, N. 2009: Zois Karel Filip Evgen pl. Edelstein. Slovenski bibliografski leksikon. Elektronska izdaja. Vide Ogrin, P. (ur.). Ljubljana. Praprotnik, N., Skoberne, P. 1995: Od kraljeve ro`e in planike do Rde~ega seznama. Varstvo narave na Slovenskem: zbornik ob evropskem letu varstva narave. Aljan~i~, M. (ur.). Ljubljana. Pravilnik o dolo~itvi in varstvu naravnih vrednot. Uradni listi RS 111/2004, 70/2006, 58/2009, 93/2010. Ljubljana. Pu~nik, J. 1971: Zna~ilnosti vremena in klime na{ega gorskega in visokogorskega sveta. Turisti~ni vest-nik 19. Ljubljana. Radinja, D. 1967: [kavnica – kra{ka mikroreliefna oblika. Geografski obzornik 14-2. Ljubljana. Rakovec, I. 1937: Morfogeneza in mladoterciarna tektonika vzhodnega dela Julijskih Alp. Geografski vestnik 12–13. Ljubljana. Rakovec, I. 2009: Salopek Marjan. Slovenski bibliografski leksikon. Elektronska izdaja. Vide Ogrin, P. (ur.). Ljubljana. Ramov{, A. 1974: Geolo{ki in paleontolo{ki pregled Doline Triglavskih jezer. Proteus 36/9–10. Ljubljana. Ramov{, A. 1985: Iz geolo{ke zgodovine TNP. Triglavski narodni park: vodnik. Fabjan I. (ur.). Bled. Ramov{, A. 2000: O Zlatenski plo{~i sensu Kossmat, 1913, Slatenskem pokrovu sensu Buser, 1986, Slatenskem narivu sensu Jurkov{ek, 1987 in Triglavskem pokrovu sensu Ramov{, 1985.Geologija 43-1. Ljubljana. Ravbar, M. 1977: Zanimive kra{ke povr{inske oblike pri Lipici. Proteus 40-2. Ljubljana. Rejec Brancelj, I., Smrekar, A. 2000: Gorska ranljiva obmo~ja – primer Triglavskega narodnega parka. Geographica Slovenica 33-1. Ljubljana. Reynard, E., Fontana, G., Kozlik, L., Scapozza, C. 2007: A method for assessing »scientific« and »addi­tional values« of geomorphosites. Geographica Helvetica 62-3. Basel. Reynard, E., Panizza, M. 2005: Geomorphosites: definition, assessment and mapping. Géomorpholo­gie: relief, processus, environnement 3. Pariz. Rivas, V., Rix, K., Frances, E., Cendrero, A., Brunsden, D. 1997: Geomorphological indicators for envi­ronmental impact assessment: consumable and non-consumable geomorphological resources. Geomorphology 18/3–4. Amsterdam. Roj{ek, D. 1991: Geografija in naravna dedi{~ina. Geografski vestnik 63. Ljubljana. Roj{ek, D. 1994a: Inventarisation of the natural heritage. Acta carsologica 23. Ljubljana. Roj{ek, D. 1994b: Geografsko vrednotenje naravne dedi{~ine na primeru [kocjanskega jamskega spleta z okolico in varstvo okolja. Magistrsko delo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Sacks, J. 2002: The Dignity of Difference. New York. Sauro, U. 1975: Il paesaggio degli alti Lessini: studio geomorfologico. Verona. Sauro, U. 2009: Glaciokarst landforms of the lower Adige and Sarca valleys. Karst rock features: Karren sculpturing. Carsologica 9. Gines, A., Knez, M., Slabe, T., Dreybrodt, W. (ur.). Postojna, Ljubljana. Seidl, F. 1929: Zlatenska plo~a v osrednjih Julijskih Alpah. Glasnik Muzejskega dru{tva za Slovenijo 10-1. Ljubljana. Seli~, M. 1997: Geomorfologija doline Triglavskih jezer s posebnim ozirom na ledeni{ko in kra{ko morfo­genezo. Diplomska naloga. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Serrano, E., González-Trueba, J. J. 2005: Assessment of geomorphosites in natural protected areas: the Picos de Europa National Park (Spain). Géomorphologie: relief, processus, environnement 3. Pariz. Sharples, C. 2002: Concepts and Principles of Geoconservation. Medmre`je: http://www.dpiw.tas.gov.au/ inter,nsf/WebPages/SJON-57W4FD?open (5. 3. 2012). Simi}, M. 2002: Prispevek k poznavanju zgodovine varstva jam na Slovenskem ob pripravi Zakona o varstvu podzemnih jam. Varstvo narave 19. Ljubljana. Skoberne, P. 1988: Sto naravnih znamenitosti Slovenije. Ljubljana. Skoberne, P. 1990: Triglavski narodni park. Enciklopedija Slovenije 13. Ljubljana. Skoberne, P. 2005: [tudijsko gradivo za podiplomski {tudij Varstva naravne dedi{~ine 2005/2006. Tipkopis. Skoberne, P. 2007: Zavarovane rastline Slovenije: `epni vodnik: narava na dlani. Ljubljana. Skoberne, P. 2010: Ustni vir. Slovar slovenskega knji`nega jezika. Ljubljana, 1994. Slovenska kra{ka terminologija. Gams, I., Kunaver, J., Radinja, D. (ur.). Ljubljana, 1973. Smrekar, A., Erharti~, B., [mid Hribar, M. 2011: Krajinski park Tivoli, Ro`nik in [i{enski hrib. Georitem 16. Ljubljana. Stanley, M. 2000: Geodiversity. Earth Heritage 14. London. Stanley, M. 2002: Geodiversity – linking people, landscapes and their culture. Abstract for Natural And Cultural Landscapes Conference. Royal Irish Academy. Dublin. Strajnar, S. 2010: Izhodi{~a naravovarstvenega vrednotenja re~nih meandrov kot geomorfolo{ke oblike na malih vodotokih. Varstvo narave 24. Ljubljana. Summerfield, M. A. 1991: Global Geomorphology. Harlow. [egota, T. 1988: Klimatologija za geografe. Zagreb. [ercelj, A. 1962: Zgodovina gozda v Dolini Triglavskih jezer. Varstvo narave 1. Ljubljana. [ifrer, M. 1963: Nova geomorfolo{ka dognanja na Triglavu: Triglavski ledenik v letih 1954–1962. Geo-grafski zbornik 8. Ljubljana. [ifrer, M. 1969: Kvartarni razvoj Dobrav na Gorenjskem. Geografski zbornik 11. Ljubljana. [ivic, A. 1956: Na{i narodni in drevesni parki ter parkovni gozdovi, pragozdi in drugi zakonske za{~ite vredni objekti. Gozdarski vestnik 14/9–10. Ljubljana. [mid Hribar, M. 2008: Drevo kot dvopomenska dedi{~ina. Magistrsko delo. Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. [muc, A. 2004: Sedimentolo{ke in stratigrafske raziskave jurskih in krednih plasti Julijskih Alp. Doktorska disertacija. Naravoslovnotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. [muc, A. 2005: Jurassic and cretaceous stratigraphy and sedimentary evolution of the Julian Alps, NW Slovenia. Ljubljana. [muc, A., Ro`i~, B. 2009: Tectonic geomorphology of the Triglav Lakes Valley (easternmost Southern Alps, NW Slovenia). Geomorphology 103-4. Amsterdam. [olar, M. 1997: Gorni{ka dejavnost v Triglavskem narodnem parku. Varstvo okolja pri planinskih postojan­kah v Triglavskem narodnem parku. Zbornik referatov s posveta »Planinstvo in Triglavski narodni park«. Bled. [olar, M. 2001: Informacijske table v Triglavskem narodnem parku. Proteus 63-7. Ljubljana. [tirn, J. 1953: Visokogorski kras na Malih podih pod Skuto. Proteus 16-9. Ljubljana. [u{ter{i~, F. 1982: Nekaj misli o oblikovanju kra{kega povr{ja. Geografski vestnik 54. Ljubljana. Tarbuck, E. J., Lutgens, F. K. 1999: Earth: an introduction to physical geology. London. Tiran, J., Kozina, J., Gostin~ar, P., Pirjevec, E. 2008: Razvojni potenciali zavarovanih obmo~ij. Dela 29. Ljubljana. Tóth, G. 2009a: Some methodologies on karren research. Karst rock features: Karren sculpturing. Carso­logica 9. Gines, A., Knez, M., Slabe, T., Dreybrodt, W. (ur.). Postojna, Ljubljana. Tóth, G. 2009b: Karren features in Dachstein mountain. Karst rock features: Karren sculpturing. Carso­logica 9. Gines, A., Knez, M., Slabe, T., Dreybrodt, W. (ur.). Postojna, Ljubljana. Trontelj, M. 1995: Podnebje od Bohinja do Bleda. Ljubljana. Tro{t, A. 2008: Mrazi{~a na Komni. Diplomsko delo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Tuma, H. 1909: Julijske Alpe. Planinski vestnik 15-5. Ljubljana. Tuma, H. 1929: Imenoslovje Julijskih Alp. Ljubljana. Uradno glasilo ob~in Ajdov{ina, Nova Gorica in Tolmin. 5/1990. Urbanc, J., Brancelj, A. 2002: Hidrolo{ke povezave med nekaterimi jezeri v Dolini Triglavskih jezer. Visoko­gorska jezera v vzhodnem delu Julijskih Alp. Brancelj, A. (ur.). Ljubljana. Uredba o zvrsteh naravnih vrednot. Uradna lista RS 52/2002, 67/2003. Ljubljana. Veress, M. 2009a: Trittkarren. Karst rock features: Karren sculpturing. Carsologica 9. Gines, A., Knez, M., Slabe, T., Dreybrodt, W. (ur.). Postojna, Ljubljana. Veress, M. 2009b: Rinnenkarren. Karst rock features: Karren sculpturing. Carsologica 9. Gines, A., Knez, M., Slabe, T., Dreybrodt, W. (ur.). Postojna, Ljubljana. Veress, M. 2009c: Meanderkarren. Karst rock features: Karren sculpturing. Carsologica 9. Gines, A., Knez, M., Slabe, T., Dreybrodt, W. (ur.). Postojna, Ljubljana. Veress, M. 2009d: Wandkarren. Karst rock features: Karren sculpturing. Carsologica 9. Gines, A., Knez, M., Slabe, T., Dreybrodt, W. (ur.). Postojna, Ljubljana. Verta~nik, G., Sinjur, I., Ogrin, M. 2009: Nov neuradni slovenski rekord je zdaj –49,1 °C: rekordno nizke temperature na Komni. Delo 51-11. Ljubljana. Vidmar, B. 2008: Naravovarstveno vrednotenje Strunjanskega klifa. Varstvo narave 21. Ljubljana. Vri{er, I. 1998: Uvod v geografijo. Ljubljana. Wester, J. 1954: Baltazar Hacquet – prvi raziskovalec na{ih Alp. Ljubljana. Winkler, I. 2006: Vrednotenje narave. [tudijsko gradivo za podiplomski {tudij Varstva naravne dedi{~ine 2005/2006. Tipkopis. Woodcock, N. H, Schubert, C. 1994: Continental strike–slip tectonics. Continental Deformation. Han­cock, P. L. (ur.). Pergamon. Wraber, T. 1969: Iz zgodovine botani~nih raziskovanj v Julijskih Alpah in Karavankah: jeklo in ljudje. Jeseni{ki zbornik 2. Jesenice. Zakon o naravni in kulturni dedi{~ini. Uradni list SRS 1/1981. Ljubljana. Zakon o ohranjanju narave. Uradni listi RS 56/1999, 31/2000, 110/2002, 119/2002, 22/2003, 41/2004, 96/2004, 61/2006, 63/2007, 117/2007, 32/2008, 8/2010. Ljubljana. Zakon o Triglavskem narodnem parku. Uradni list SR 17/1981. Ljubljana. Zakon o Triglavskem narodnem parku. Uradni list RS 52/2010. Ljubljana. Zakon o varstvu narave. Uradni list SRS, 7–21/1970. Ljubljana. Zakon o varstvu podzemnih jam. Uradni list RS 2/2004. Ljubljana. Zde{ar, A. 2009: Nastanek Doline Triglavskih jezer. Svet pod Triglavom 12. Bled. Zega, D. 1985: Zgodovinski pregled. Triglavski narodni park: vodnik. Fabjan I. (ur.). Bled. Zorn, M., Erharti~, B., Komac, B. 2009: La Slovénie, berceau du géotourism karstique. Karstologia 54-2. Le Bourget-du-Lac. 12 SEZNAM SLIK Slika 1: Hacquetova upodobitev Doline Triglavskih jezer (Hacquet 1778). 12 Slika 2: Prvi zemljevid zavarovanega obmo~ja v Dolini Triglavskih jezer (Hafner 1925, 63). 13 Slika 3: Geomorfolo{ki zemljevid Kaninskega pogorja v merilu 1 : 20.000 (Kunaver 1983). 15 Slika 4: V Dolini Triglavskih jezer je tudi okrog 150 kra{kih jam in brezen. 18 Slika : Preu~evano obmo~je. 19 Slika 6: Nekatere reliefne oblike so velike ve~ kilometrov … 23 Slika 7: … druge pa le nekaj centimetrov. 23 Slika 8: Geomorfolo{ki zemljevid dela Kaninskega pogorja v merilu 1 : 500 (Kunaver 1983). 25 Slika 9: Kosmata la{ta je zaradi goste vegetacije skorajda nedostopna. 27 Slika : Ravni biodiverzitete in geodiverzitete. 28 Slika 11: Naravne vrednote v Sloveniji po zvrsteh (medmre`je 3). 33 Slika 12: Triglavski narodni park in Dolina Triglavskih jezer. 51 Slika 13: Zavarovana obmo~ja v Triglavskem narodnem parku. 55 Slika 14: Geolo{ki zemljevid obmo~ja. 59 Slika : Jurski apnenci zna~ilne rde~kaste barve ju`no od Jezera v Ledvicah. 60 Slika 16: Greben Ti~aric in Zelnaric iz cordevolskega apnenca je narinjen na jurske sklade. 61 Slika 17: Amonit, vzidan v steno Ko~e pri Triglavskih jezerih. 62 Slika 18: Prvo Triglavsko jezero le`i v kotanji ob ju`nem vzno`ju Zadnji{kega ali Vodnikovega Vr{aca in je ve~ji del leta pokrito s snegom. 63 Slika 19: Jezero v Ledvicah je najve~je jezero v Dolini Triglavskih jezer. 66 Slika : Naravne vrednote v Dolini Triglavskih jezer. 71 Slika 21: Najbolj pogosta podlaga drobnih korozijskih kra{kih oblik so la{ti. 74 Slika 22: Izrazito asimetri~en pre~ni prerez Doline Triglavskih jezer (GURS 2010). 74 Slika 23: Stopni~asta izoblikovanost povr{ja je posledica ekstenzije, normalne blokovne tektonike in razli~no hitrega tonjenja posameznih blokov. 75 Slika 24: Dobro vidna klinasta oblika Doline Triglavskih jezer z Lepega [pi~ja. 75 Slika : Geolo{ki prerez ~ez zgornji del Doline Triglavskih jezer. 78 Slika 26: Geolo{ki prerez ~ez Dolino Triglavskih jezer pri Zelenem jezeru. 78 Slika 27: Geolo{ki prerez ~ez Dolino Triglavskih jezer pri Jezeru v Ledvicah. 79 Slika 28: Geolo{ki prerez ~ez Dolino Triglavskih jezer pri Mo~ivcu. 79 Slika 29: Zaobljeno ~elo sklada pod Velikimi vrati. 80 Slika : Obmo~ja la{tov v Dolini Triglavskih jezer. 81 Slika 31: Umetni{ka upodobitev ledenika v Dolini Triglavskih jezer proti koncu poledenitve. 84 Slika 32: Ostenje grebena Lepega [pi~ja raz~lenjujejo tri manj{e krnice. 85 Slika 33: Mutonirano povr{je pod Jezerom v Ledvicah. 87 Slika 34: Jezerske kotanje so delo ledenika, zelo verjetno tudi zakrasevanja. Na fotografiji je pogled na Dvojno jezero s Ti~arice. 88 Slika : Ledeni{ko gradivo v Dolini Triglavskih jezer; najve~ ga je v njenem severnem in vzhodnem delu. 89 Slika 36: Najve~ ledeni{kih nanosov je med Prehodavci in Zelenim jezerom. 91 Slika 37: Morensko gradivo na Prehodavcih. 91 Slika 38: Dobro vidna ostra meja med z morenskim gradivom pokritim povr{jem in gladkimi la{ti podov ju`no pod Prehodavci. 92 Slika 39: Shematski prikaz ledeni{kega preoblikovanja in odlaganja morenskega gradiva na jurskih apnencih. 93 Slika : Shematski prikaz nastanka ledeni{ke grbine z repom. 94 Slika 41: Shematski prikaz nastanka morenskih krp in zakrasevanja. 95 Slika 42: Razpoke in prelomi v la{tih se najbolje vidijo na letalskih posnetkih, kot je razvidno na primeru obmo~ja Velikih vrat (GURS 2010). 97 Slika 43: Shematski prikaz nastanka balvanske kra{ke mize. 100 Slika 44: [kavnica na Gladkem la{tu. 102 Slika 45: Korozijske stopni~ke pod Velikimi vrati. 103 Slika 46: Mikro`lebi~i nad Jezerom v Ledvicah. 105 Slika 47: Kondenzacijski mikro`lebi~i ob Dvojnem jezeru. 105 Slika 48: Makro`lebi~i pod Debelim la{tom. 107 Slika 49: Razpadajo~i koritasti makro`lebi~i pod Velikimi vrati. 109 Slika 50: Sistem vzporednih poklinskih {krapelj. 110 Slika 51: Niz kotli~ev na podih ju`no od Prehodavcev. 112 Slika 52: Shematski prikaz sufozijskih vrta~ v morenskem gradivu. 114 Slika 53: Kra{ki jarki oziroma kra{kim jarkom podobne oblike so najbolje vidni na letalskih posnetkih (GURS 2010). 115 Slika 54: Manj{a kotanja z jezerskimi sedimenti zahodno od Mo~ivca. 117 Slika 55: Na mokroten zna~aj kotanje opozarja mo~virno rastlinje; v ospredju je ponor ob~asnega potoka. 117 Slika 56: Obse`na meli{~a pod Jezerskim grebenom. 118 Slika 57: Podorno gradivo izpod ^ela. 119 Slika 58: Geomorfolo{ke enote v Dolini Triglavskih jezer. 123 Slika 59: Meli{~a in podorno gradivo s Poprovca se naslanjajo na spodnje dele ostenja Kanjavca. 126 Slika 60: Pusta pokrajina Hribaric nas postavlja pred dilemo, ali gre za obmo~je z veliko ali obmo~je z majhno estetsko vrednostjo? 128 Slika 61: Z ledeni{kim gradivom prekrita okolica Rjavega jezera. 129 Slika 62: Podi pod Prehodavci. 132 Slika 63: Na podih pod Prehodavci so najizrazitej{i meandrski `lebi~i v Dolini Triglavskih jezer. 132 Slika 64: Morene s psevdovrta~ami ob planinski poti med Zelenim jezerom in Jezerom v Ledvicah. 134 Slika 65: Zahodna pobo~ja Jezerskega grebena so prepadna, vzhodna pa ka`ejo prijaznej{e lice. 136 Slika 66: Obse`na meli{~a pod ju`nim delom grebena so bolj porasla z rastlinjem, med katerim so tudi redke rastlinske vrste. 137 Slika 67: Edinstvena kulisa Lepega [pi~ja z Dvojnim jezerom v ospredju. 138 Slika 68: Tektonsko mo~no pretrto obmo~je nima dominantne reliefne oblike. 140 Slika 69: Mutonirano povr{je ju`no od Jezera v Ledvicah. 142 Slika 70: Zaplate morenskega gradiva, ki so podlago za{~itile pred korozijo. 142 Slika 71: Zaobljene {kraplje zahodno od Ko~e pri Triglavskih jezerih. 144 Slika 72: Makro`lebi~i v spodnjem delu Debelega la{ta so vidni `e od dale~. 146 Slika 73: Obse`ni nagnjeni skladi Gladkega la{ta. 148 Slika 74: Podi Pri bajti, kjer je neko~ stal pastirski stan. 150 Slika 75: La{ti na obmo~ju Velikih vrat; v kotanji pod prevalom je veliko {tevilo kra{kih miz. 152 Slika 76: Kra{ka miza z zna~ilnim podstavkom. 152 Slika 77: V Petem jezeru morenski »rep« reliefne oblike crag and tail tvori izrazit pomol. 156 Slika 78: Znanstvena vrednost geomorfolo{kih enot v Dolini Triglavskih jezer. 161 Slika 79: Znanstvena vrednost geomorfolo{kih enot. 162 Slika 80: Ekolo{ka vrednost geomorfolo{kih enot v Dolini Triglavskih jezer. 163 Slika 81: Ekolo{ka vrednost geomorfolo{kih enot. 164 Slika 82: Estetska vrednost geomorfolo{kih enot v Dolini Triglavskih jezer. 165 Slika 83: Estetska vrednost geomorfolo{kih enot. 166 Slika 84: Kulturna in ekonomska vrednost geomorfolo{kih enot v Dolini Triglavskih jezer. 167 Slika 85: Kulturna in ekonomska vrednost geomorfolo{kih enot. 168 Slika 86: Obstoje~a in predlagana geomorfolo{ka dedi{~ina v Triglavskem narodnem parku. 170 Slika 87: Za razumevanje nastanka kra{kih miz, izjemnih in razmeroma redkih reliefnih oblik, je nujna razlaga pojava, bodisi na informacijskih tablah bodisi v okviru vodenih ogledov po Triglavskem narodnem parku. 171 13 SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Podro~ja varstva narave: od prepoznavanja vrednih delov narave do ukrepov njihovega varstva (prirejeno po Skoberne 2005; Miku{ 2006). 32 Preglednica 2: Kvantitativna merila {vicarske metode. 43 Preglednica 3: Kvantitativna merila portugalske metode. 44 Preglednica 4: Kvantitativna merila metode merjenja turisti~nega potenciala geomorfolo{kih oblik. 45 Preglednica 5: Kvantitativna merila {panske metode. 46 Preglednica 6: Del rezultatov primerjave metod vrednotenja na primeru izbranih slovenskih slapov (Erharti~ 2010a, 306). 48 Preglednica 7: Stoje~e vode v Dolini Triglavskih jezer in njihova poimenovanja v temeljnih virih. 64 Preglednica 8: Rezultati vrednotenja po geomorfolo{kih enotah. 125 Preglednica 9: Vizitka enote Kanjavec. 126 Preglednica 10: Vizitka enote Hribarice. 127 Preglednica 11: Vizitka enote Zgornji del Doline Triglavskih jezer. 129 Preglednica 12: Vizitka enote Podi ju`no pod Prehodavci. 131 Preglednica 13: Vizitka enote Morene na vzhodni strani Doline Triglavskih jezer. 133 Preglednica 14: Vizitka enote Jezerski greben. 135 Preglednica 15: Vizitka enote Meli{~a pod Jezerskim grebenom. 137 Preglednica 16: Vizitka enote Greben Lepo [pi~je–Plaski Vogel–^elo. 139 Preglednica 17: Vizitka enote Tektonsko pretrto obmo~je pod grebenom Lepega [pi~ja. 139 Preglednica 18: Vizitka enote La{ti in mutonirano povr{je med Ledvico in planino Pri utah. 141 Preglednica 19: Vizitka enote La{ti pod gozdom z vmesnimi kra{kimi kotanjami. 143 Preglednica 20: Vizitka enote Debeli la{t. 145 Preglednica 21: Vizitka enote Gladki la{t. 147 Preglednica 22: Vizitka enote Podi Za dolino in Pri bajti. 149 Preglednica 23: Vizitka enote Velika vrata. 151 Preglednica 24: Vizitka enote Kosmata la{ta. 155 Preglednica 25: Vizitka enote Jezera. 156 Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Sne`ni plazovi v Sloveniji 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega pode`elja 9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji 10 Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja 11 Franci Petek: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu 12 Ale{ Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi 13 Bla` Komac: Dolec kot zna~ilna oblika dolomitnega povr{ja 14 Drago Kladnik: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta 15 Bla` Komac, Matija Zorn: Pobo~ni procesi in ~lovek 16 Janez Nared: Prostorski vplivi slovenske regionalne politike 17 Lu~ka A`man Momirski, Drago Kladnik, Bla` Komac, Franci Petek, Peter Repolusk, Matija Zorn: Terasirana pokrajina Gori{kih brd 18 Matija Zorn: Erozijski procesi v slovenski Istri 19 David Bole: Ekonomska preobrazba slovenskih mest 20 Bla` Komac, Karel Natek, Matija Zorn: Geografski vidiki poplav v Sloveniji 21 Brigita Jamnik, Ale{ Smrekar, Borut Vr{~aj: Vrti~karstvo v Ljubljani 22 Ro`le Bratec Mrvar, Lukas Birsak, Jerneja Fridl, Drago Kladnik, Jurij Kunaver: Kocenov srednje{olski atlas kot didakti~na prelomnica 23 Bojan Erharti~: Geomorfolo{ka dedi{~ina v Dolini Triglavskih jezer Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija E-po{ta: gizrc-sazu.si Medmre`je: http://giam.zrc-sazu.si In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geografski informa­cijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knji`nico ter zemljepisni muzej.V njem je sede` Komisije za standardizacijo zemljepisnih imenVlade Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokra­jin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, izobra`uje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knji`­ni zbirkiGeografija SlovenijeinGeoritem.V sodihletihizdaja {eknji`no zbirko Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, v lihih letih knji`no zbirko Regio­nalni razvoj, vsako tretje leto pa knji`no zbirko Naravne nesre~e.