117. številka. Trst v četrtek 23. maja 1901. Tečaj XXVI „Z&inoBt z •>* enkrat aa <««. raztm nedelj is rMsikor. ob 4. uri iffćei. nait : /j. reli. leto........24 kron za pol leta......... 1 - - /« četrt leta ........ < za en mesec........ 2 kroni Varočnino plačeval r.aorei. Na ao- i jčoe bre* orilo**-*- narn^nme at'rfcv« ic crirv__ ?0 tobkkarnah ▼ Trutu prodajajo po-»ameKce Jtevilke po fi motink {3 nvć : TtTen Trata pa po 8 motink (A Trf<-r«a štT. s7<». Oflaat se računajo po vrmah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, onmrtniee in javne zahvale domači ocrtani itd. se računajo po pogodbe Vsi dupini naj se pošiljajo ur«rd»lfitvu Nefran kovani dopisi se ne »prejemajo RokoDini se ne vračajo. Olasiio političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnino, reklamacije in oglaite »prejema npravniStTo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trut. L redu iS t vo In tiskarna ne uaiiajata v utiei Carintia šiv. 12. l'pravnifttvo, in ■prejemanje luseratov v ulici Moli« piccoio Siv. o, II. naiistr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista ,Edinost* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Ne v Ameriko! onudl>e takih projninentov, ki se ponujajo /.a uvedenje Avstrijcev. <'e tudi o omenjenih j»onudbah še ni od -ločeno, se zdi vendar jako verjetno, da se vlada odloči za eno omenjenih 4 jionutleb, ker so avstrijski in ogrski izseljenci na jako dobrem glasu kakor vrli in pridni jnjljedelci in je veliko povpraševanje po njih ter jim dajejo prednost pred emigranti iz drugih držav. Pričakovati je torej, da se nabiranje raztegne tudi na tostransko državno ob-Bočje. Kar se pa dostaje razmer, ki čakajo av- PtrijsUih izseljencev v državi S. Paulo, je iste na |K>dlagi zanesljivih informacij, dobljenih na licu mesta, slej ko prej označiti kakor skrajno neugodn*'. i ta je torej le n a j -n u j n e j e odsvetovati o <1 izseljevanja. Kdor odhaja v S. Paulo v nadi, da pridobi tam zemlje za samostojno obdelovanje, doživi le najgrenkeje iznenađenje. Vsako podeljevanje državne zemlje izseljenemu! je izključeno. Ob takih okolno-stih so izseljenci prisiljeni vsprejemati delo v akordu na kavinili plantažah in tam brez lastne domačije živeti življenje težko mučenih in o tem slabo plačanih kavinih delavcev, ki se v resnici le malo razlikuje o <1 življenja prejšnjih sužnjev. Posestniki plantaž so vsled padanja kavinih ceu in iz istega izhajajoče gospodarske p o n i. i s T k k y Na razpotju življenja. Va-ka -lik:i: će-ki načrtal J. L. Hrdlna : posl. Podravski < ludi v sobani za posle sedi sključen na nizki postelj: ter skriva svoje lice v dlani. Tu sedi tiho, nepremično, ne zmene se za kr č, >iueh in }>etje na dvorišču. Samo ko so se ir.ii dlani ovlažile «h1 solz, si je obrisal z robcem oči ter zopet položil čelo na to trdo blazino. Du, trda je bila ta blazina, ta dlan reveža! . . . ona se omehčuje samo takrat, kadar jo m«<"'i solza . . . Poleg sebe je imel < ;ril povezan omot, a na omotu zakrivljeno palico — vse kakor pripravljeno na pot. Kakor jesenski oblaki jh> nebu, podila se mu je v zapuščeni duši jedna misel za drugo, a v-aka tako temna : iz vsake sta dihala mraz in sneg. grozeča zasuti nekoliko teh jasnih trenutkov njegovega življenja. Bil je pripravljen na jkU. Kam |»ojde, to je vede! le sam mili Bog. Želel si je biti že daleč od ttnl preko gorii in dolin, da bi ušel pomilovanju in sramoti — a zopet je hotel vstrajati, hotel še enkrat videti Klarieo, ko jo pnj»eljejo semkaj. Se zmerom jo je ljubil, zmerom bi žrtvoval za njo življenje. Kaj samo bedno življenje! On je za to žrtvoval že več: sv«,je rožnate nadeje, svoje zlate sanje, svojo zadovoljnost. Ljubezen re-vežev je baje odblesk življenja v nekdanjem krize obnemogli in navadno prezadolženi, z bok česar še bolj krčijo itak že nizka plačila, ali pa jih kar vzkračajo delavcem. Z ozirom na pomanjkljivo pravno varstvo v državi S. Paulo je pa kolonist navadno brez obrambe pred takimi dogodki. K temu pa prihaja se težava, prilagoditi se novim in povsem nenatfajenim razmeram. kakor tudi nepoznavanje deželnega jezika ; vse to so okolnosti, ki še bolj pomagajo v to, tla se v izseljencih vzbuja čut osaraelo-sti in pobit«isti in da jim upada zmožnost za pridobivanje. C. kr. ministerstvo za notranje stvar« polaga posebno važnost v to, da se te objave čim bolj razširijo v tiste kroge prebivalstva, ki o vprasavnem izseljevanju prihajajo v po-štev in katerim se bodo pred vsem v kratkem bližali agenti za izseljevanje se svojimi ma-mljenji. V ta namen je zahtevati tudi sodelovanje novinstva in je o tem v prvi vrsti misliti na male liste, ki so po deželi najbolj razširjeni. Ker pa je v vladnem razpisu države v S. Paulc, omenjenem uvodoma, tudi predpis, da je za vsacega izseljenca priložiti certifikat oblasti zadnjega bivališča, iz katerega bo razvidno : pripadnost k poljedelski družini, zmožnost za delo, moralno in državljansko prejšnje življenje vsacega emigranta, je torej političnim oblastim, ki niso obvezane v izdavanje tacih, od tuje vlade zaželjenih spričeval, možno, da z odrekanjem istih ovirajo izseljevanje v S. Paulo — dokler se tamošnje razmere ne z boljšaj o — in da najnuj-neje svare pred namerjanim izseljevanjem. Istotako je svetovati načelnikom občin, da ne izdajajo vprašavnih certifikatov. To se naznanja gori imenovanim oblastim z nalogom, da iste predstojništva občin in župne urade primerno obvestijo in da tudi vsem, v njih uradnem obsežju izhajajočim dnevnikom in tednikom naznanijo to v brezplačno razglašanje. Organom e. kr. orožništva je naložit!, da zasledujejo agente za izseljevanje, ki agi ti rajo v zin>slu navedenih priobčenj in je zasledovati tudi morebitne, potom pošte dohajajoče pozive na izseljevanje v Brazilijo. U važnejih opažanjih je poročati. C. kr. namestnik : Oocss. raju. Ciril se ni mogel spoprijazniti z mislijo, da Klarieo kedaj pozabi, da-si je pozabljenje jedino zdravilo na svetu za ranjeno srce. Klariea seveda pozabi ; tla, je že pozabila ! A on je ni klel, kakor tudi naši prvi sta riši niso kleli angelja, ki ju je izganjal iz raja med pusto bodičje. Ona pojde z drugim k altarju, kam pa naj se obrne Ciril? Niti v nežni mladosti ni začutil takšne zapueče-nosti kakor sedaj. Roditeljev ni imel. Ko bi mu vsaj ona še živela ! — Trutfil bi se za nju, delal za nju, ona bi ga tolažila in o i bi nemara pozabil. Toda biti le sam in sam, ne imeti nikogar, razun Boga v nebesih in trpljenja na zemlji — — — In Ciril se je razjokal kakor dete. Znovič sta se oglasila vrisk petje na dvorišču. < 'iril ni slišal, kako je razburjeni narod klieal slavo in dolgo življenje svojemu gosti-| telju, ki je v najlepši obleki hodil po dvorišču, A kako uljudno se je smehljal. Bil je videti vsaj za deset let mlajši. Važno se je i priklanjal na vse Btrani raz veseljenemu ljudstvu. Bil je zadovoljen. Želel si je bil, naj se jih le mnogo zbere, naj si pripovedujejo po kočah in grajščinah, po polju in vaseh, pokolenja do pokolenja, kako hrupno svatbo je praznoval toužentiski kmet Zamecki. »Le veseli bodite, ljudje! Jejte in pijte, kolikor se vam poljubi !« Zopet je zahrumel po ozračju klic »slava«, Politični pregled. V TRSTU, dne 23. maja 1901. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje sinoćnjega brzojavnega poročila.) Posl. Daszvnski je interpeliral glede konflikta v Manasterzecu (Galicija) med kmeti in orožniki, kjer sta ostala dva kmeta mrtva. Potem so nadaljevali podrobno debato o železniških predlogih. Generalni govornik o 2., 3. in 5., poslanec Pogačnik, je trdil, tla kranjska dežela še ni zadovoljna z bohinjsko železnico, ker druga zveza s Trstom se je morala gradili in skozi Bohinj se le zato gradi, ker druge poti do Trsta ni. To ni nikaka koncesija kranjski deželi, katera se povsod prezira. Pri lokalnih železnicah in pri regulaciji rek se na Kranjsko ne jemlje nič ozira. Kritikoval je i Slovencem sovražno postopanje direkcije v Beljaku in razmere na južni železnici. Posl. L i c h t (nemški liberalec) je po-vdarjal, da bodo nove proge veliko koristile Moravski, kjer vlada beda. Ker so nove proge tudi eminentno 3trategične, bi moralo — je menil Licht — tudi vojno ministerstvo prispevati k gradnji istih. Glavni govornik proti, posl. B i a n k i n i, je zaCel svoj govor hrvatski in nadaljeval po-. tem nemški. Pritoževal se je, da je Dalma-| cija zauemarjena v železniškem obziru in je i predložil resolucijo, v kateri pozivlje vlado, naj v novič prične pogajanja z ogersko vlado [radi železnice Knin-Novi! Dalje je stavil resolucijo, naj vlada poskrbi, da se nemudoma prične z gradnjo dalmatinskih železnic. Glavni govornik za predlogo, posl. Schrammel, je priporočal, naj se tudi na Tirolskem pomnoži železniška mreža. Na to so odobrili točki 6 in T. K S. točki je predlagal socijalist Ellen-bogen nekaj določb na korist delavcem, ki bodo udeleženi na železniških delih. Železniški minister \\ ittek je odgovarjal na to, da delavskega vprašanja ni mogoče urejati z jednostavnim dodatkom k investicijskemu zakonu. Vlada je že predložila zbornici zakonske predloge, ki namerujejo zboljšati razmere delavcev. Sejo so zaključili ob 7. uri inpolpo-i pol ud ne. Deset minut pozneje je pričela ve-! černa seja, v kateri so razpravljali o skraj- šanju delavskega časa v rudnikih. Poročevalec Schuhmever je opisoval žalostno stanje rudniških delavcev ter je omenjal, da je vlada vsem rudarjem, ki so na delu v državnih rudnikih, dovolila osemurni delavnik. Schumaver je bil proti vladnemu nacrtu, da bi se določil splošen deveturni delavnik. Posl. Schoiswohl je priporočal, da se provizoričiio uvede 9-urni delavnik, ker bi bil prehod od 10-urnega do 8-urnega delavnika prevelik. Isto je povdarjal tudi poljedelski minister baron Giovanelli. Slednjič sta govorila še posl. Schrammel in L u k s c h, na kar so zaključili sejo ob pol uri po polu noči. Toliko dr. Tavčar, kolikor Pogačnik in tov. so stavili nujni predlog, da se nemudoma do znatna podpora pogorelcem v Gorenji vasi (o katerem požaru smo poročali te dni.) Nagovori cesarja. Na svečanem vspre-jemanju avstrijske delegacije je cesar, po starem običaju, ogovoril vse došle delegate. (.Meni vse nemške zveze niso došli. Do mnogih delegatov je cesar izrazil svoje zadovoljstvo na tem, da so se parlamentarni odnošaji zboljšali. Do jednega delegatov — tira. Začka — je izustil cesar besede z ja?nim naslovom : »Čudno je, tla so vedno le nekateri gospodje, ki zistematično motijo razprave.« Posebno tople besede je ubiral vladar do čeških delegatov. Delegatu Pa-cakn je rekel n. pr. : »Vaše vedenje je premišljeno, pametno in patrijotično. Vi ste dovršili veliko delo; to ini je dobro znano, s kakimi težavami. To vedenje moram pohvalno priznavati in ostanem vam obvezan v hvaležnosti«. Na opazko Pacaka, da je narod češki še užaljen po preobratu, ki se je bil izvršil proti njemu, in da treba ugoditi tudi narodnim in politiškim pravicam, je odgovoril cesar: »Da, v s e m o r a p r i t i s časom!« Na podobno opazko delegata Stranskega je menil cesar: »O takih vprašanjih (političnih) treba postopati z največjo previdnostjo. Ali nadejam se, ti a se s časom tudi to u r e ti i.« — Podpredsednika zbornice dr. Začka je pohvalil cesar : »Vi imate še vedno viharne seje? Sicer pa vodite razprave jako odločno, čital sem to z veseljem«. Do čeških delegatov je cesar tla se je jata golobov kar splašila na strehi ter, kakor po strelu, dolgo krožila nad vasjo. A Ciril ni slišal. - V sobani so se oglasili koraki. »Ciril ?« Nič odgovora. »Ciril, ali si tukaj?« Ciril je dvignil glavo ter si obrisal, vlažne, zarutlele tiči. »Zakaj se ne oglasiš, kadar te kličem ? — Mislil sem si, tla si že pripravljen, a ti pa sediš kakor sedem dragih let. Kje imaš prazniško obleko?« »V omotu.« »Kaj ? Mar hočeš iti proč ? — Imaš li moje dovoljenje? Kar obleci se, čez pol ure se odpeljem.« r Kam ?« »Kam ? — Haha ! vsa okolica vĆ, da se danes ženim, samo naš Ciril ne vć tega! Na svatbo, na mojo svatbo se popeljeva.« »To vem.« »Nu, a to vendar nočeš, tla naj sam ko-čijažim ?« »A kdo vam naj kočijaži?« »Ti !« »Jaz ?« »Da, ti — čemu pa te sicer imam?« »Cemu ? — Zares mi je žal za tema vašima vrancema, tla se moram posloviti od nju, da ne pojdem z njima nemara nikamor več.« »Ne pojdeš?« »Ne! Vozil sem ž njima Klarieo iz Kamenice na kolodvor ; pripeljal sem ž njima gospoda župnika k vaši umirajoči ženi ; za vsaki korec semena sem vam dovažal vsa leta po dvajeet koreev pridelka s polja - -toda k svoji Klarici vas ne popeljem!« »Kako da gospico Klarieo imenuješ svojo, ti bedak! < »Klariea je bila moja ljubljenka, gospica Klariea je vaša nevesta,« »Ali pojdeš?« »Ne!» »Pojde pa ktlo drugi ! In ako bi ne bilo uprav tega dne, bil bi Zamecki pograbil Cirila za obleko ter ga vrgel skozi vrata. Tako je bil razjarjen. Ali kaj, ali je bil bogati kmet le za to na svetu, da bi se jezil kakemu prostaku na ljubo ? Saj se še pomenita o tem. Poklical je drugega krepko vzrastlega fanta; naroČil mu, naj zapreže konja v kočijo, vzame vajeti v roke, sede na kozla ter dospe s kočijo pred vežo. A ob enem je dospel jeden kočija/, za drugim s kočijo po svoje goste, jetlen za drugim je ropotaje zdirjal skozi vrata na cesto in dalje proti Kamenici. Na to je trušč na dvorišču polegel nekoliko. Toda komaj so nekateri zapazili ta mir, so takoj jeli pope-vati vesele pesmi in tovariši so jim pomagali. In znovič so proslavljavljali gostitelja. (Pride še.) opetovano povdarjal, kako se veseli {»otovanj« v Prago. Deleg. dra. Šusteršira je vpraševal, kako so naa namreč iz te moke še dolgo ne Uo kruha!!i Izdajalci svojega naroda in pa naše Ekspose ministra za vnanje stvari Delavsko podporno društvo* ! Prejeli smo grofa Goluchowskega. Včeraj je inini- in objavljamo: Prijatelj nas je opozoril na 7:t vnanje stvari predložil ogerski dele- nesramen napad mokraškega lista na naše jra<-r: svoj običajni vsakoletni eks|»ozč. Isti vrlo « Delavsko pod p. društvo*. da bo o predstoječih trgovinskih pogodbah z Nemčijo in Italijo možno doseči popolnoma pomirljivo poravnavo eventuvelnih diferenc. Nadalje je obsojal minister agitacijo proti trozvezi, katera poslednja da nam daje neprecenljivih iifodnostij. Omenil je vspostavo diplomatskih odnošajev z Mehiko ter povdarjal, da je ta dogodek nemale važnosti za trgovino avstro-ogrsko. Tržaške vesti. — kakor že rečeno — od gosp. predsednika, ampak od več udov, na kar je predsednik le obžaloval, da dotične družine nimajo niti toliko obzira do svojih podpirateljev, da bi se v svojih družinah posluževali slovenskega jezika Je-li to narodni šovinizem ? Kakšne pojme imajo vendar ti mokrači o ljubezni do svojega naroda?! Menda nobenih, ker so narod svoj izdali že davno. Z menenjetn predsednika in inter-pelantov se pa sLrinjamo mi vsi, t. j., 99 od sto udov našega društva: bilo to prav ru-dečkarjem, izdajalcem naroda, ali pa ne !!! Kaki šovinisti da smo mi in znami naši voditelji, je pa razvidno iz tega, da podpiramo že več let dve družini, od katerih ena govori v d r u ž i n i 1 a š k o, druga pa niti !>r:<"« r j -:» - j* »n Panjem o položaju na Kitaj- Mi, da-si — ali | »rav za ker s 1 o v e n s skem. Omenia! j** žf znane stvari o u leležbi sino pošteni delavci, prav odločno odklanjamo, i -i I j L* * I . . , ... naše države na 'akciji na okrajnem Vatein, vamštvo takih prijateljev in ne čitamo ta- lalskega podpornega društva« pa ostanejo n a-jtezko ta jO morajo biti proti Italija- 1 J J ! i . • , . . i .. i • riiuri v. a dmhinoL- m ici nn>ot»k' srniPCM narni ;» »Komandanti« in »pod komandanti« »De- Na to pripoveduje poročilo o znamenitostih tržaških, katere so si udeležniki ekskurzije ogledali naslednjega dne. O »večeru«, prirejenem v dvorani Mally, pravi, da so se ugodno zabavali v krogu teh rodoljubov ob pevanju hrvatskih in slovenskih pesmi. Kakor Je namreč — nadaljuje—, navada, da se ob takih prilikah tudi nazdravlja, tako je bilo tudi tu izrečenih več zdravije. Tu smo imeli priliko uveriti se, kaka bratska ljubav in pazljivost vlada med Slovenci in Hrvati, bivajočimi v Trstu,v kakih pevskih, telovadnih, hranilnih, podpornih, bralnih in raznih druzih društev ter listov imajo tam, in kako se za vse to, in v obče za napredek tržaških Hrvatov in Sloveneev, trudijo gg. dr. Rvbar, dr. Gregorin, dr. Mandio, prof. Mandie in drugi rodoljubi, s katerimi smo se spoznali ob tej priliki. Opisali so nam naporno in ter je dejal, da je bila udeležim primerna kih sramospisov, ker se nam zde tudi našim razmerno majhnim interesom v tamo- neumni ! Od več strani pre .rodni delavci vkljub slinam, ki jih par nom za »Ostanek in napredek svojega naroda. šnji državi. Povdarjal je, da so vesti o našem varjali, da naj ne odgovarjamo na omenjeni začelk » nas tudi nago- neumneže v — Mikarjev cedi po isti »komandi« ! Za onimi prvimi pa stojimo mi vsi Potem omenja poročilo zopet tržaške znamenitosti, ki so si jih ogledali dru-zega dne. po| za se k..l.H.ij«lne ftolitike ua Kitajskem „„„„i naskok na naš. ; kak.ir skala! CVua zemlja pa naj pogrezne | - S ' . Ktlnoma k«r M bil ..v«, Kitaj Ln,av.,; ali Uer „i k,!„ vendar-leutep.il našega, kdor od naroda odpada! ^ej ako. \ nedeljo pnred« torej J n j Pri P i 1 i n 5 li j sudmarkovski pevci svoj koncert v gledališču nas na; mam primeren v to. Avstro-ogerska m,,lk smatrati za priznanje: hočemo po- " ■ . . . , , ,, 1 r flr niihuiiln v t■•'>•!i h Ploven- «Kossetti». lo nas ne briga dalje, dokler ne m -mela preveč angažirati na kitajskem, vedati drznežem in neumnežem — ne verno 1 rvo s>' UUliajilo * trzasklll Ploven _ J Ker mora i.ran t nedotaknjeno vso svojo moč |KU komu i>i priznali rekord: ali drznosti ali » P»«nanjski dnevnik« poroča iz »Minolega ponedeljka so se nekateri poljski učenei branili odgovarjati svojemu katehetu Mokraško glasilo blei»eče, da »Delavsko (»odporno društvo* vidno propada, ter na- ki za -inčaj, kjt-r - . v i^ri važnejši in speci ti neumnosti — okolo neimenovanega lista, da nejši interesi. Omenjal je potem hrabrega uprav piramidalno — lažejo! vedenja avstro ogerskili misijonarjev in mornarjev ua Kitajskem. Kar se tiče vojne odškodnine, želi Avstro-ogerska, da bi se ista klada odgovornost na tem narodnjakom, naenkrat izplačala: zahtevana svota naše je upravljajo! države odgovaija popolnoma njenim stroška m z Rešena * izvemo, da se je o tej priliki dogodilo kaj ta-cega, kar bi nas moglo ali celo moralo brigati. — Ali danes nas briga nekaj druzega. Poroča se nam namreč, da je ra v nate 1 j-s t v o državnega gimnazij a r a z-glasilo d i j a k o m, d a i m a j o v s t o p na pouku krščanskega nauka v nemškem jeziku in so bili radi tega kaznovani. Vsled tega se je zbrala blizu pol u d ne pred šolskim poslopjem velika množica, ka- P ° znižani e e n i ! ! se je J« 'll«>tni,:l vr"ta iH ": Jemljemo na znanje za s,u- čaje, ko bodo zopet hoteli proganjati slovenske dijake, ako so se udeležili kake sloven- X'-li to neumna, nesramna laž, ko in izgubam. Okupacij* zemljišča v Tienčinu povedalo to že prej, da je odbor lanjsko leto store; Policija je množico razgnala in zaprla za gradnjo avstro-ogerskega konzulata in brisal vse neredne ude, ter tako ščistil knjige, j nekaj oseh«. . . . . ... .. r^ i - - n - i iii ske veselice ali izleta! Obenem pridržujemo eveutueioe naselbine našdi trgovcev se ni zamazane po nepotrebnem. lako je torej na r »znanjskein pod vlado . . . .. in g'o «i.i je o lla-ati. ker je l»il dotični že Materijalno je to društvo imelo le *44 nemškega kajzerja Vilhelma! Pa ne samo tam, po-;.-«Jnji pi >-;or, primeren v to. Suverenitetno kron in 93 st. prebitka ukljub temu, da je ampak tudi pri nas v Trstu. Po vseh naših kituj- (»ravo ■'~tane pri tem nedotaknjeno porabilo vse obresti bolniškega zaklada, ki šolah poučujejo krščanski nauk izključno v t-r -e odkupnina poravna ob času likvidira- znaša 31.35C> kron in 35 st. italijanskem jeziku in katehetje po taki, da nja vojne odškodnine. Pri vsem tem, in ne upoštevaje dejstva, so vsi podpisali znani protest proti sloven- To zemljišče se pa nikakor ne more j»orazuinl jen je je sicer izkazalo že cuje mokraški list, seje res .»glasil «veliki» Temu nasproti pa obstoji ukaz škofijskega m,J toeno zahajajo na delo, da ne >o jinea i a k ■ i ve! i kili usl..- .nin/vnim interesom, nio- flcFkir 1—ljliif - železniški delavec — "Hmarijata v Trstu, po katerem so vsi slo- UPraVa n'kake Pretveze- tla M Jlh odpuščala z tili pa bi >«>. ako bi se udajali iluziji, da nas ter je tožil omenjenega g. zdravnika. Ko ga venski otroci na milost in nemilost izročeni more isto obvarovati kakoršnih-koli iznena- je pa g", predsednik pozval, naj pride pred svojim italijanskim katehetom! Brez dovolje- 11 denj in nam zagotoviti, da se prej ali slej odbor, ki ima kontrolo nad zdrav- "ja italijanskega kateheta ne sme noben otrok smo g°v'onli le na sploh v nad«, da nas »odo dela. l>a srno hoteli koga denuncirati, bi bili navajali imena, ali vsaj namigovali. Mi pa sprejeti sv. Zakramentov. V Trstu so slovenski duhovniki, ki bi lahko poučevali slovenske ne jM»javijo izbruhi. Gotovi neljubi dogodki n i k i, sta «veliki» rudečkar in njega še ne opominjajo nas k še veči opreznosti. Očita- umneji sodrug — obmolknila! nja, da Avstro-Ogerska želi razširiti svojo Sedaj pa čujte! Predsednik Mandio je otroke v krščanskem nauku po župnih cerkvah, j»o-*--t na škodo drugih držav, so popolnoma rekel jasno in razločno, da o d b o r i m a neosnovana ter služijo le v to. da drugi pri- k o n tro 1 o n a d zdravnik i: mokraško kri vajo zt tem svoje sebične namene. Kakor glasilo pa je toli perfidno, da mu je podtak- itmeli oni, katerih se tiče. Mi smo bili obveščeni od strani, ki more dobro vedeti to in ki je iskreno prijateljska a to prepoveduje — škofijski ordina- mišim delavcem, da nam neprijazni organi rij a t! Xa Poznanjskem je zavrelo proti kar prežijo na pretveze, pod katerimi bi krutemu postopanju pruske vlade — pa tudi mogli odpravljati naše delavce. In hočete-li ne mi-.i naš* država razširiti svojega t*rit >- nilo izjavo, «da odbor ne more ničesar sto- v Trstu vre proti postopanju latinske cerkve, ugodneje pretveze, negoje ta, ako delavci n. pr. rija, ravno tako ne dopusti nikdar političnih riti, ker je podložen društvenemu Slovenski očetje in slovenske matere ljubijo ob ponedeljkih ne prihajajo redno na delo, in sprememb. Ki bi škodovale njenim življenskiin interesom ali pa moči države kakor vele zdravniku!!. Kaj pravite o takem sle- sv°je otroke, a cerkev jim brani, da jih ne parstvu ?! Fej te bodi, Iažnik grdi. brez naorej« v materinem jeziku pripraviti niti na sosebno še, ako je nanesel slučaj, da je ravno tisti dan veliko dela. Čim smo bili torej ob- nastati zu vlasti: teh načel ^e bo vedno držala naša vesti in srama! Kej te bodi izdajica gnusni, Prvo sv- Obhajilo! Italijanski in latinski go- veščeni o nevarnosti, ki bi mogla vshodna j»olitika. Kkspoze obsoja nadalje ak- ki ne moreš opustiti nobene prilike, da ne slKKljc. M hi rekel KrifSt» k° Ux vi,,el naše delavce, smo si šteli v dolžnost kakor Cijo makedonskega odbora v makedonskem bi sramotil vsega, kar je narod ustvaril klanje delovanje?? Zato so prišli Slovenci j resnični prijatelji našega delavca, da posva- vprašanju in upa, da bo bolgarska vlada — sebi ! ! do vstrajala na korektnem stališču, ki ga je v O tem pa molči mokraški poštenjak, da ^a111' takih t » ' korakov da si pomorejo — rimo! In to ne le z ozirom na dotične, ki so neredni, ampak treba pomisliti, da vsako ne- novejšem času zavzela napram vstaškemu n»- seje na istem občnem zboru oglasilo tudi Ravnateljstvo kr. lllOŽkega učitelji- | rednost posamičnikov sovražniki^ slovenskega vanju makedonskega odln»ra. udov, ki so hvalili in brezpogojno odobravali sea r Zagrebu je doposlalo tudi nam poro- \ delavca izkoriščajo proti splosnosti, proti Od nove srbske ustanove pričakuje grof postopanje imenovanega zdravnika. S?ve, da čilo o poučni ekskurziji četrtoletnikov, o ka- i vsprejemanju slovenskih delavcev sploh!! teri smo opetovano govorili v tem listu. O ' torej svari ljudstvo iti je skuša odvra- Goluchouski, da ista zopet utrdi |>olitični |Kildžaj sose-ka skušala izogniti se ti niso — simulanti! Najnesramnejše pa je to le : «Interpeliralo se je odbor, zakaj neka prihodu in bivanju v Trstu omenja to j »oročilo : Že pogled sam na to okolico je krasen, ali najdi vneje, naj veči užitek je bil, ko smo z višine pri Opčinah zazrli divno morsko ra- vserau, kar bi moglo kaliti njene prijateljske udova ni dobila podpore in predsednik je od-odnošaje do naše države. govoril, da zato ne, ker se v njen družini Glede splošne soieri a vstro- ogrske vnanje ' italijansko govori!* politike zatrjuje minister, da se ista giblje v Tako namreč {wše mokraška eunja in i van, tržaški zaliv in kraj istega pod svojimi zmi^lu trozveze in tla troji prijateljske odno- dostavlja, tla je to naj ostrejša obsodba «šo- , nogami mest^t Trst. Mi smo namreč na ( )p-šaje z drugimi državami, pred vsem pa vinističnega narodnjaštva, katero vlada v j činah stopili z vlaka in od tu smo šli peš v Tendenca i Trstu* ! ! < Trst, a to zato, da se navžijemo lepote, ki s sosednjo rusko državo, različnih ve>tij, ki se širijo o maj a nju t r o z v e z e, je p r e p r o z o r n a. da je ne bi sjMiznaii. Take vesti bi bile komaj vredne, da bi jih omenjali, ako ne bi «e v novejšem Na stvari sami pa je to-ie: »Oelalsko nam jo nudi pogled na morje od piramide podporno društvo« {»odpira vsako leto po pet j pri Opčinah. V Trstu na kolodvoru nas je prieako-n Slovencev, a bilo revnih družin, ki pa morajo vsako leto ponoviti prošnje S dni pred občnim zborom.! vala množica Hrvatov času. k dosedanjemu rovanju gotovih dobro Poleg starih prosilcev prihaja vsako leto ne-"jim je žal, ko so izvedeli, da smo prišli v znanih elementov, pridruževali še drugi krogi, ki bi hoteli vprašanje zveze spraviti v zvezo z vprašanjem sklepanja ugodni!, trgovinskih pogodeb. V sedanjem času je težko več možno pobijati dejstvo, da je čisto lahko spraviti v soglasje gospodarsko vojno med državami z njih politično zvezo. Minister je prepričan, kaj novih in tako je bilo tudi letos. Med i Trst peš od Opčin doli in da smo se jim novimi sti dve revi. Ker se pa {»odpora ne | tako umaknili. Še istega večera smo obiskali more dal i nego eni, so pretresovali na ob- j le|»o z ibavo v Barkovljah pri Trstu, kjer so čnem zl>oru, katera je lw»lj potrebna in je med bili zbrani tržaški Slovenci in Hrvatje z to razpravo prišlo do očitanja od strani de- glasbo in pevskim zborom. Cisti dohodek odi laveev samih, da se podpirajo tudi taki, ki v j zabave je bil namenjen za družbo sv. Cirila družini govore laški. Očitanje pa ni izhajalo in Metoda. čati od slabosti, ta nikakor ne zaslužuje imenu denuncijanta, pač pa zaslužuje ime — sleparja na blaginji naroda, v naSjin slučaju : na koristi delavca: kdor potajuje, ali cel6 opravičuje notorično slabost! Kdor ve«lno le las'.:a ljudstvu in je litijska proti drugim slojem, inesto da bi je vzgajal in je s poukom in svarilom navajal na prava pota: ta je zapeljivec ljudstva, ta nima srca za ljudstvo, temu je ljudstvo le tisti — osel, ki naj bi nosil zapeljivea!! To je naša brca na — nesramnost. Punctum! Da pa so si nekateri dijaki v Pragi tako glasilo efijalstva izbrali svojim glasilom: to je v najbolje opravičeuje našega praškega dopisnika, ki je bil rekel, tla Ma-sarvkovstvo — zastruplja mladino ! Hoho, tega pa. ifce ! Poročajo nam, da je neki delavec iz javnih skladišč menil, da saj tudi italijanski delavci — ki so po jed-nem. bi šlo za vprašanje: koga naj odpuščajo z dela. aii naše, ali Italijane, tedaj bi že govorili o sial>osti laških delavcev in bi branili naše ! Dokler na gre le za svarjenje. tedaj je naravno in |>oštenof da govorimo našim delavcem ! Tega pa ne, da bi mi skrl»eli za laške delavce ! Saj imajo tisti dovolj protek- j torjev tudi brez nas ! Import laških delavcev. Včeraj zjutraj se je zoj>et prijteljalo v naše mesto na nekem laškem parniku iz Kavene laških ! težakov. tl^e naprej, o le naprej*— potem bo ' avstrijska vlada kmalu morala preskrl»eti par-nikov, ki IkmIo nas domačine — izvažali v i Ameriko, da ne 1 >01110 tukaj na (m»ui Ijubez-njivim laškim gostom. Kaj hočemo, hui<» pač v — Avstriji?! »lirirtiicoli«. Iz /avelj (blizu Skednja) nam pišejo: Prava nadloga za našo deželo so že |w».-tali ti laški delavci. Tudi sem v Zavije je prišlo 135 delavcev iz lačne Italije, kjer so . dobili dela na gradnji nove železnice istrske. Te dni so napravili štrajk, ker so zahtevali, da morajo biti plačani bolje od naših delavcev. Zahtevajo namreč, da se jim da boljša plača, ker oni da so iz daljnje Kalabrije, med tem, ko so naši delavci tukaj doma in | nimajo toliko stroškov. Ker so laški delavci videli, da delodajalci n;kakor nočejo ugoditi njihovim zahtevam, ponudili so se zopet na delo, a bilo je že prepozno, ker so mesto njih bili domači delavci že sprejeti na delo. Ker laški delavci niso hoteli odpotovati, prišlo je semkaj več redarjev iz Skednja in Milj ter jeden orožnik iz Boljnnca, kateri so v torek zjutraj spremili neljube goste od nas. Cas bi bil vendar enkrat, tla bi se kom|»e-tentne oblasti nekoliko več brigale za to, da bi se zabranilo preplavljanje naše dežele z laškimi delavci, kateri škodujejo v prvi vrsti nam delavcem. j*»tem pa tudi vsem drugim slojem, ker ne porabljajo tu tukaj zasluženega denarja, kakor domači delavci, temveč ga pošiljajo v tujo državo. Hodite dobri I« — Gospoda vas imajo radi!« Pišejo nam: Naš delavec Albert K. je šel na tuk. magistrat, da bi tam vložil prošnjo za podeljenje domovinstva. Prošnja je bila pisana v jeziku, katerega zna pisati pr<*silec sam, to je: v slovenskem jeziku. <' i m je uradnik pogledal prošnjo, je vskliknil: »To je francosko!« Dalje je jk»-slal stranko, naj gre na anagrafični urad v ulico Ss. Martiri, kjer pa so rekli prositelju: »Vi hočete biti Tržačan, pa nam nosite — slovenske prošnje ?!« — Prošnjo so vrnili stranki. Niso-li »dobri« ti naši gos|K»dje — kaj No, jH»>krl»elo se je, da je prošnja prišla na pravo me>to — kakor je šlo že na stotine drugih slovenskih prošenj, ki bodo rešene kakor one laške! Gospoda nas pa le »radi imajo« ! I/. Kazoviee nam pišejo: Na radostnem dogodku v rodbini našega obče spoštovanega in priljubljenega nadučitelja Josipa Pertota je — lahko rečemo to — sočutstvovalo vse prebivalstvo. Na predvečer poroke dražestne like Pertotove z gospodom dro m. Stegu-jem je naše pev-ko društvo mladi dvojici priredilo serenado ob mnogoštevilni udeležbi va-ščauov. Ta pojav spoštovanja, ljubezni in hvaiežnosti -- kajti gospod Pertot je bil učitelj in vzgojitelj malo ne vsem pevcem in pevkam — je ganil do solz vse člene spoštovane rodbine, posebno pa, ko je pel mešan; zbor »Pozdrav* tako z občutkom, da si uprav čutil iz proizvajanja, kako jim prihaja — iz srca! Ni čudo torej, da je zopet šlo v sr<*a ! Zaročenca -ta prišia pred hišo zahvalit se na počeščenju, a predsednik »Lipe* je porabil to priliko, tla je s kratkimi in prisrčnimi besedami čestital mladi dvojici in je dal posebno izraza čutu splošne hvaležnosti do uglednega očeta nevestinega. ... Poroka je bila ob S. uri zjutraj se sv. ma-o, pri kateri je pel mešani zl>or «Li[»e*. i Po maši je bil kratek sestanek v hiši neve- i ste, na kar sta novoporočenca odpotovala na 1 ženitno |>otovanje. In še eukrat jima kličemo na tem mestu : Kilo srečno in jasno vsikdar in vselej ! (jospod dr. Stegu je naš rojak, na katerega smo ponosn«, kajti mož ima lejto bodočnost pred sel>oj. Sedaj je pridodeljen ju-stičnemu ministarstvu na Dunaju. Uverjeni smo, da v nol>enem položenju, ki mu je usojeno, ae pozabi svojega milega roda, in tudi ne nas Bazovcev, rojakov njegovih. . Mož, ki ne ve. kje stanuje! Dogaja se večkrat, da kakov ponočnjak, ki se ga je preveč nasrkal, ali pa kakov revež, kateremu se je polomilo kako kolesce v glavi, ne najde svojega stanovanja. Ni pa tako navaden slučaj, da bi popolnoma pameten, trezen in odrasel mož ne vedel, kje da stanuje, kakor se je to dogodilo te dni nekemu Antonu V. iz ulice . . . (katere? Ako on ne zna, moremo mi seveda še manje znati), ki je prišel iz bolnišnice, kjer je bil mesec dni. Prišel je pred vrata svojega stanovanja, kjer je bival s svojo družino, predno je odšel v bolnišnico. Trkal je in trkal, ali nihče mu ni hotel od- — L u d o v i k H u d o v e r n i k i". V Mariboru je umrl dne 16. t. m. stolni in mestni vikar gospod Ludovik Hudovernik v 42 letu svoje dobe. Pokojni je služboval svoječasno v Celju ter se s svojim pohlevnim in uljudnim vedenjem splošno prikupil. Pokoj njegovi duši ! — Visoka starost. Na Bregu pri Konjicah je obhajala te dni mlinarica Marija Kline 100-Ietni rojstni dan. Starica gospodari v mlinu s svojim 70-letnim sinom. - Nemškutarska — norost, j V »Slovencu« čitamo, da je nemškutarski ! ol>činski zastop v Ormožu na Štajerskem blagajno. — Stavljen je bil tudi predlog, da naj bi se vsa društva poštarjev združila v eno skupno društvo s »edežem na Dunaju in društvo naj bi izdajalo strokovni list, katerega naj bi členi dbivali brezplačno. Ko so še določili, da se bo prihodnji občni zbor vršil v Trstu, sta bila c. kr. svetnik Felieetti v Trstu in c. kr. poštni ravnatelj Pattav v Zadru imenovana častnima členoma in je c. kr. poštar Mah* v imenu društva zahvalil predsednika na njegovem neumornem delovanju v prospeh društva m korist Členov, je predsednik zaključil občni zbor s trikratnim slava-klicem cesarju Franu preti. Slednjič je stopil v sosednje stanovanje, »kleni! izjavo, da do tamošnjega sodnika ne Josipu I. kjer je vprašal po svoji ženi. Tam so mu pa morejo imeti zaupanja, ker — Čujte in str- [ povedali v njegovo začudenje, da on ne sta- mite! — je volil s Slovenci in ker je j nuje več v tisti hiši, ker seje njegova so- n:l napisih dovolil mesto tudi slovenščini! — ' proga, prodavši vse pohištvo, izselila in ni V »Slov. Narodu« pa čitamo, da seje pro-; - 1 1 . . 1 .. .... _ „i.-t:„i_____ ____ ___:.]_...-.: 1 I Brzojavna poročila. varstvo del umetnosti, literature in fotografije. ni nikomur povedala, kam odhaja. Žena je j teBtu občinskega zastopa pridružil tudi krajni j UNAJ 23. (B.) «\Viener Zeitung* ob-izginila z zneskom 2700 kron. Mož je torej šolaki Hvet- Kako Je Pa ta Prišel vmes? No, javlja državno pogodbo od 30. decembra l8lH» zgubil ženo, kronce in stanovanje. Tacega lahko: ta denuncira gospoda sodnika, da me(J Avstro Oge rs ko in Nemčijo, tičočo se smola rja pa res še ni bilo z lepa. izpodkopuje — avtoriteto učiteljev s tem, da raedsebojnega varstva del literature, umetnost: Iz tretjega nadstropja jz padel včeraj Je zahteval od slovenskega otroka, naj ga in fotografije. zjutraj 16-letni zidarski učenec iz zagate slovenski pozdravlja. Ekspoze grofa Goluehowskega. Moro; tako je vsaj trdil na zdravniški po- Da l>a b<>9te lin,eli vso obsežnost zločina BEROLIN 23. (B.) »Tageblatt« piše: staji, kamor si je bil prišel zdravit nekaj sodnikovega, nad katerim se zgražajo vele- Ekgpozb aVstro-ogerskega ministra za vnanje lahkih ran po glavi in telesu. germani ormožki, morate vedeti, da Ormož Htvari) grofa (joluchovskega je v tem letu leži na Slovenskem Štajerju in celo globoko veliko bogafcejj na vsebini nego v prejšnjih južno doli ob hrvatski meji! Je že res: kjer Podrobnost in pravičnost, s katerima ta ima nemškutarstvo najmanje opravičenosti, državnik „javlja o položenju na Balkanu Vremenski vestni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjntrij 17.4, ob 2. uri popoludne 2o.O C®. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7(5*j.5. — Danes piima ob —.— predp. in ob 2.59 pt.p.; oseka ob 7.7 predpoludne in ob i13 popoludne. tam je najbolj — /.besnelo ! Razne vesti. Doneski za moško podružnico sv. »Slovensko pevsko-bralno društvo »Svoboda« pri sv. Antonu dne lt). t. m. Vesti iz ostale Primorske. pričata, da Avstro ogerska slej ko prej smatra Balkan kakor živec življenja svoje politike ter da je trdno odločeno, da si ohrani svoje prednjaško mesto neskrčeno. Volitve na Spanjskem. MADRID 22. (B.) Ministerski svet se Tajinstven dogodek. Iz Lvova javljajo, Cirila in Metoda. Gosp. A. Maslo iz De- da se j« te dni na železnični progi Prosova-kanov je doposlal 4 K, nabrane med rodo- Beresvica v kupeju II. razreda vozila ele- je bavil z volitvami v komoro. Po oficijelnih, ljubi na zabavnem večeru, ki ga je priredilo gantuo oblečena gospa, ki je bila mlada in a ne še popolnih podatkih je bilo izvoljen h : lepa. V Tarnopolu so železnični uslužbenci ^44 liberalcev, 81 konservativcev, 12 pri-opazili, da je mlada gospa izginila iz vlaka, padnikov vojvode Tetuanskega, IG republi-v katerem so našli vso prtljago njeno in mo- kancev, 13 pripadnikov Gamozosa in 13 pri-litvenik, v katerem seje nahajala njena fo- padnikov Romerosa. Na ostale skupine odpada tografija s podpisom Irma Vojtoviceva. Na- 22 mandatov. X Na e. kr. p o š t n e m* i n brzo- slednjega dne so našli na tračnicah, ne daleč Kuga. javnem uradu v Velikem Lošinju seje od Trnova, ženo, razmesarjeno in borečo se s LONDON 23. (B) Ivakor javlja Reu-z 20. majem t. 1. zopet uvedla normalna, smrtjo. V tej ženi so železniški uslužbenci terjeva pisarna iz Port Elizabet, so se tam omejena dnevna služba za brzojavni promet, spoznali elegantno potnico iz druzega razreda, primerili štirje slučaji kuge. X Gospodarsko in pevsko- Prenesena v bolnišnico je umrla v kratkem, ne Vojna v južni Afriki, bralno društvo »Neodvisnost« za da bi bila prišla k zavesti. Ne ve se, je-li, KAPSTAT 22. (B.) Od vseh strani pri-Marezige in Babice vabi na veselico, ki jo bilo to samo ubojstvo ali nesreča, ali pa je hajajo poročila, ki potrjajo, da so komandi priredi na biukoštni ponedeljek (27. maja) s bila uesreenica žrtva strašnega zločina. Burov r kapski koloniji in v Oranji dobili sodelovanjem društev »Ilirija« in »Svoboda« nalog, naj se koncentrirajo. Vojaške oblasti na dvorišču gospoda Inocenta Grimalda. Uedni občni zbor društva poštarjev' (Dalje na četrti strani.) V spored : 1. Pozdrav predsednika. 2. Ivan |b odpraviteljev na Kranjskem, Primor Aljaš: >Priglav«, poje možki zbor »Neodvis- skem in y Dalmae|ji se je vršil v Ljub-nost«. 3. H. H. Volarič: »Na planine«, poje 1jani dne 15 maja iy0K ol> 10. ,Iri (lopo. mešan zbor društva »Ilirija< iz Pobegov. 4. hu,ne y dvorani „>ri alonu, II. Volarič: »Pomladanska«, poje mešan zlior društva »Svoboda« od sv. Antona. 5. * * * »Spletke«, šaloigra v enem dejanju. G. L. tine 1». maja ludne v dvorani »pri slonu«. Predsednik, c. kr. poštar Alojzij Schrey, e otvori 1 zborovanje s srčnim pozdravom došlim členom. V svojem govoru je najprvo Prra in največja tovarna poliiStva vseh vrst kaj?! Laharnar: »Mladosti ni«, poje mešan zbor naznanil žtevii0 ČIenov v minolem letu in se je spominjal umrlih Členov. — Na to je po- •t T R S T J* društva »Ilirija«. 7. a) I. A. Hribar: »Slovo od lastovke«. 1. Laharnar: »Kadar mlado leto«, poje mešani zbor »Neodvisnosti«. Po veselici prosta zabava in prijateljski sestanek ročal obširno in temeljito o reorganizaciji, s katero je bilo le deloma ugojeno željam po- I štarjev ; za odpravitelje pa se sploh ni nič društev. Mej posameznimi točkami svira godba HtorJlo Precl8e<1niki so storili v to svrho po-Iruštva »Ilirija«. Začetek veselice točno ob 4. trej>ne korake te|. na merodajnem mestu po-uri popoludne. \ stopn.na na veselico 40 st., jasniH |>oraanjkijlv0tjt iz(]ane uaredbe. Ome- nivši penzijsko društvo, katero sedeži 20 stot. V slučaju slabega vremena se veselica prenese na nedoločen čas. P. S. V vabila na to veselico se je 11 rinila tipkarska pomota, da začne veselica ob 5. popoludne, a začne že ob 4. uri pop. namerava država v kratkem spremeniti v zaklad ter prevzeti v svojo upravo, je predsednik pozval blagajnika, naj sporočita o denarnem stanju društev. — Blagajnik dru- Vodopivec, je ^ Aleksander Levi Minzi i Sf m m m m m & penzijski (S Predmeti postavio se na parobrod ŽJJJ iS? ajj železnico franko. TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea ZALOGE: Piazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 MOM Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILDSTROV A N J CENIK ZASTONJ IN FHANKO štvene blagajne e. kr. poštar naj izvolijo rodoljubi, ki nameravajo priti na : tJa bi se blagajniško poročilo glasilo veselico, blagohotno vzeti na znanje. Jahko ,)olj Ugwln0j ako bi členi redno pIače. I vali svoje prispevke. Vesti iz Kranjske. Blagajnik bolniške blagajnice, c. kr. po- * Iz odbora »Slovenske M a- jštar FaJai^a' je poročal, da je v minolem » ; ^ v ,11 - „ ei at 1 letu pristopilo 35 novih členov in je stanje t 1 o e«. \ orloorovj seji »i>lov. Alatice« dne . i •» . * 1 ■ 1 * 1- 11 blagajne imenovati povsem ugodno. 1 ->. t. m. je bil na razgovoru tudi predlog »J * ® » ♦ Ljubljanskega Zvona«, da naj stopi naša Preglednika, c. kr. poštarja Modic in »Matica« v pogovor s »Hrvatsko! MaI>"* sta P^ala, da sta obadva računa te- ! M.- ^ •____. meljito i>regledala ter našla vse v popolnem atieo«zastran vzajemnega knji-1 J ' 6 __ 11 11 • . 1 redu. Predlagala sta torej, da se blagajnikoma | zevnegas!. Daszvnskemu zahtevano |K»sojilo 500 gld. Daszvnski izjavlja, da on ni ni koli ni besedice menjal z Wielowieyski'm. Ona vest da je brez vsake ]>odlage. — Po preči ta nju došlih spisov — ined katerimi so tudi inter-pelacije posl. Jaworskega in Komanezuka, ter S.-hreitcrja in tovarišev radi dogodkov v Mo-nastervska — je prešla zl>orniea na dnevni red, to je v nadaljevanje podrobne razprave o investicijski predlogi. Tržaška posojilnica in hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom Ker obOni zbor, sklican na 19. maja t, 1. po Cf. 49 zadr. pravil ni bil sklepčen, sklicuje se v smislu istega IX. redni občni zbor Tržaške posojilnice in hranilnice reristrovane zadnire z omejenim |wroštv«m kateri bode v nedeljo dne 2. junija t. I. ob 10. uri predpol. t prostorih posojilnice t.Slov. Čitalnica") ulica >an Francesco ^t. 2. 1. n. DNEVNI RED: 1. Letno poročilo in potrjenje letnega računa. 'J. Razdelitev čistega dobička. ."». Poročilo . Volitev nadzoruištva. K obililni udeležbi vabi Na čel 11 iš t vo. TRST. dne 'JS. maja 1WH. ."i*I Vsak zadružnik sme pri občnem zlw»ru "taviii pre*il< ge. kateri niso na dnevnem redu. <> teb predlogih pa oln'ni zl»or ne more precej sklepati. ampak le odloči, če se splnh vzamejo v pretres. ali, «r -e moimjo izročiti posebnemu odseku, ali nadzoratvu, ali pa načelništvu, da <*e o njih poroča 11 .i Itodoćem ul^ocm zlw>ru. Ti predlogi *e morajo potr m postaviti 11a dnevni red bodočega občnega zbora. Podpisani odvetniki naznanjajo, da bodo imeli od 1. junija t. I. naprej svoje pisarne odprte ob delavnikih od 8 ure zjutraj do 4 pop., ob nedeljah in praznikih pa od 9 predp. do l2 op. Trst, dne 18. maja I90I. lir. J os /p Ahram, Dr. Gustav Grego rin. Dr. Matej Pretner, I)r. Otokar Rvbar. Spretnega pisarja vp' sprejme - 1. junijem t. L odvetnik dr. Matej Pretner v Trstu. Via Cassa di Risparnio številka 7. F I L I J A L K A c. Kr. m avstr. kredite zavoda za mrovino in obrt t Tr^tu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjtn na V napoleonih na ♦-dnevni izkaz f30-dnevni odkaz 3-mesecui ., ♦>- , Ž1.*. % IVAN T O M A Ž I Č O trgovec. Trst. — Ulica Molino a vento štv. 3 (prej I. Prelog.) — Trst. j^* 4 IS i i x ti trira stare milnice stara cesta na Iteko). Priporočam slavnemu slovenskemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi svojo ZALOGO JESTVIX katero imam vedno dobro preskrbljeno z raznovrstnim blagom, kakor moke, otrobov, koruzo, ovsa, kave, sladkorja, riža ter drugih domačih in tujih pridelkov, kakor tudi najfinejše testenine i/, prve slovanske tovarne ZniderŠiČ & ValenČiČ V lir. Bistrici. Nadalje imam tudi najboljše dvakrat rafinirano žveplo in modro palico (vitrijol). Vse navedeno bi ago dajani po najnižjih cenah, tako, da se ne bojim nikakorsne konkurence. S poskušnjo se lahko vsakdo prepriča ! Hvaležno sprejmam ludi naročila ter se postavijo na dom oziroma na postajo v Trstu po povzetju. Ker bom stremel le z dobrini blagom in zmernimi cenami, se nadejam da me bo slav. občinstvo v mestu in deželi podpiralo, se beležim udani Ivan Tomažič. VB. Moja zaloga je prva in edina v Trstu s samo slovenskem napisom. Ivan Seipulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tm letnim jamstvom in škatljico. 1 krasna goldin ali uikljasta okrojina verižica s privesom. Pariški sistem. I gohlin-igla, za * kravate z imitir. briljauti. 1 j>ar gumbov za manšetc, znamka »(birantic«. 1 garnitura (f> komadov) gumbov za srajce in ovratnike. j 1 par uhanov i/ pristnega srebra, uradu« 1 puncir. I gohlin prstan s krasnim kamenou. 1 žepno ogledalo v etviju. \*seh 14 krasnih in vrednostnih pred-i metov z uro Anker-Remont vred pošilja le-za 2 gltl. 95 nč. S povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ Krakovo - Stradoin 17. - K rakovo N eodgo v h rj aj oče sprejmem v S dneh nazaj ic povrnem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih drago-osensti brezplačno in franko. Razprodajalci in agenti se sprejemajo. Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasen žepni album s 15 razglednicami mesta Krakovo. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje poDi.štva Rudolf Eiszner Trst. — Via Squcro nuovo 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pa ko vanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi vciikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov. zabojev. košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi. fžggp" Cene zmerne. Nova pekarna in siadčičarna MATEJ PERfTZ TRST. — Via Giulia 1 A TRST. Priporoča svoj krat na dan zve/.i kruli, vsakovrstne najHnej.se sladeice, nadalje fina vina v buteljkah 111 moko v velikem izboru. Postrežba hitra in točna na dom. 30- _ ■p • na pisma, kalt-ra »e morajo izplačati v ^danjih bankovcih avstrijske veljave. «*ti*pijo nove obrestne tak:*e ▼ krepost z dnem 24. junija. mJfi. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okroini oddel. v vredn. papirjih # na v-ak<> svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice ca I >una i. Prago, Pe^to, Brno. Lvov, Tropave Keko kako v Zagreb, A rad, Hielitz. (tablonz, Gradec Sibini, Inomostu, Czovec, Ljubljano. Line, Olomcu, Rek-benberg. ?^aaz in .Soln<»grad, brez troikov. Kupnja ia prodaja bitku provizije, lakaso vweh vrst pod najumestnej^imi pogoji. PrednJmL ^amcevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente 4 Londonu. Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. V1 o i k 1 v pobrano. Nftrt blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem klina sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da »rebni denar, zlati av-trijski bankovci itd. po pogodbi! 1' po cenah, da se ni bati konkurence. Jakob Kosmerli -i TRSTi- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. 2C T R c; V I > A jest vi n in kolonijalnoga blaira. (lelikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi ti lij a I ko v ulici Bastione štv. 2. nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo tudi naroebe za razpošiljanje. (z varnostno znamko) temu jamčim, da isti vsi rajajo pri cepljenju amerikanskih trt, ukljub dežju in solneu, 14 dni. Kdor jili potrebuje, naj jih pismeno naroči pri FRANU MEDENU, trgovcu v Sv. Križu pri Trstu. 7nlnnn vsakovrstnega jedilnega olja in kolo-kUEUuU nijalnega blaga na drobno iti na debelo kakor tudi naročbe v okolico in na deželo priporoča udani Anton Ćerne, v Trssu, ulica Beuvenuto štv. 'J. trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. — Podružnica: Via Torrente4. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najftnejega. — Najftneie testenine, po jako nizkih cenah, ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo i u drobno. — Cenike razpošilja f r a n k o. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in z zmernimi cenami.