Šlev. 4e. Posamezna Številka stane 1 Din. v L® lam, v M И1Г 2ШП!aria ira. Leio LL Naročnina sa državo SHSi do preklic«! ■) ro po.tt BtseSno DIB U b dostavljen j oa dom ttOSOČD J....... II za iaozemstvo! me eča i.......OIj П es Sobotna izdaja: eg t JaQoaUvl)t........ за v inozemstva.......M Urodaiš.vo i* t Kopltarftvi tlio« èter. S/m. Ko oplu ee ue vračajo; neiitnuiana pismu ee ве »prejemalo. Urada, velet. Siv. 50, oprava, itv. 32№. «5 Cena inseratom : ssn ileoeiultiaa "ctCaa vt a a.18 oglaai po Dlu.1'— m DIb.1'505 veliki onltsl n«4 45 mm vt-lt?a po Dla. i —, posla«« 'Љ po D a. -i . M večjem nsročilK *в?вА labaj« vsak dan isvxtmif enedetjka inanava po pt«nr nlkn ob ;>, nri «JntraJ. Uprava !• t Kopitarjevi al. f. » Оабап poîtae bran. î|nM|an«ke it. 950 ga n^račnias ш It. 340 «a ogli«« «ugreb3>.0Sl, sarajev- V563, praise ln dana! 24.iV? Enotna fronta. Dne 15. t. m. so zborovali v Belgradu radikali. Glavni volivni govor je imel sam i gospod Nikola P a š i ć — ovaj Pašić — in ! gospod Pašič je med drugim o pomenu pri- ; aodnjih volitev povedal to- le: »Prihodnje volitve so splošni Ijudsš plebiscit (ljudsko glasuvanje), kjer naj n* rod pove, ali je za revizijo vidovdanske ustave ali ne.« Popolnoma točno! Tako na kratko in jedrnato še ni zlepa kdo izmed vodilnih naših državnikov označil pomena prihodnjih volitev. Tudi za Slovenijo veljajo Pašićeve besede. Za Slovenijo mogoče še v posebni meri. V Sloveniji se bori za mandate deset, nekateri pravijo, da še celo več strank. Vsaka ima seveda svoj program, vsaka obeta nekaj, vsaka hoče osrečiti narod. Lepih in plemenitih namenov je toliko, da bi se Slovenija morala spremeniti v deveto nebo ali pa v deveto deželo, če bi bilo vse res, kar Blišimo sedaj iz ust raznih poklicanih ali nepoklicanih osrečevateljev ljudstva. Samo enega ne povedo in to je ravno glavno: Ali so za vidovđansko ustavo ali proti njej? Ali so za pravice Slovenstva ali so proti njim ? To je danes naše glavno politično vpra-Sanje, pred katerim stopajo vsa druga vprašanja daleč v ozadje. Sedaj pa poglejmo naših 10 strank, kaj odgovarjajo na to vprašanje. Eni pravijo, da so za jugoslovanstvo; ali za diferencialno ali za integralno, tega ne povedo. Drugi pravijo, da so proti kapitalizmu; tretji trde, da so socialni ljudje; četrti so zopet izključno za kmečki blagor kakor g. Pucelj. Samo o Slovenstvu molče vsi skupaj kot grobovi l Ta molk pa ima svoj pomen. Ta pomen Je v tem, da hočejo ljudi speljati daleč proč od pravega pomena prihodnjih volitev, da bi ljudem zamrenili oči, ki naj bi videle vse lepote tega sveta, samo da ne zagledajo škode, ki jo dela nam vsem skupaj vidov-danska ustava. In da bi ljudi še bolj premamili in jih 6e temeljitejše potisnili v blato, se vse te stranke bojujejo med seboj na življenje in smrt. Blatijo se in psujejo med seboj kot besni, samo da bi prikrile svoj pravi cilj, fci se glasi: Odvrniti ljudi od {trave poti! Eno pa je vendarle vsem skupno: Divji boj proti Slovenski Ljudski Stranki kot predstavnici slovenskega avtonomističnega gibanja. Zakaj? Zato ker vedo eni kot drugi, da je Slovenska Ljudska Stranka — sloven-aka. Ona ima voljo in moč in sredstva, da organizira celokupno slovensko ljudstvo na odločen odpor proti vsem nakanam uničiti Slovenstvo, in ona ima tudi pogum to jasno in nedvoumno povedati, pa naj pride nad njo, kar hoče. Ker je Slovenska Ljudska Stranka slovenska, je tudi socialno. Pri nas je stara navada, da hlapec zajema pri isti mizi iz iste sklede kakor gospodar in ni še bilo slišati, da bi bil pustil slovenski človek koga od lakote umreti. In ker je Slovenska Ljudska Stranka slovenska, je tudi ljudska, ker grofov in baronov Slovenci ne poznamo. To slovenrko ljudstvo d^bro čuti in se zato oklepa tiste organizacije, k? je zrastla iz njegovih tal i ; z ljudstvom vred. Brez vsake samohvale lahko trdimo, da je Slovenska Ljudska Stranka danes splošna organizacija slovenskega naroda i. da je naravnost poklicana izpeljati boj za pravice slovenskega rodu, ki ga bo tudi izpeljala in dobojevala, ker je v njej osredotočena vsa slovenska delovna energija. To pa tudi naši nasprotniki, od Puclja pa tja doli do šusteršiča, jako dobro vedo in odtod njihovo silovito zaletavanje v Slovensko Ljudsko Stranko, ki bo pa znala 18. marca temeljito obračunati z vsemi skupaj. Varala nas ne bo niti njihova navidezna medsebojna borba niti njihov zelo verjetni skupni nastop v odločilnem irenotku, ker vemo, da bo zmagal 18. marca slovenski duh, slovenska zavest in slovensko poštenje nad veemi intrigami in zarotami naših naanmtnikov. 1тЏ\ Orjimcev aretraih ^atijor, 19. febr. (Izv.) V preiskavi nrot' napadalccm na Cirilovo tiskamo ?c je izvvšil zanimiv preokret. Včeraj od 8. dr >лг>1 10. so bili aretirani sledeči člani Qr-'ПС.. Inž. Albert Vedcrtijak, referent pri o>.nerr, agrarnem uradu; Ivan Škorjanc, ;'? 0:1 francoskih oblasti zasedeno gledališko poslopje so Fraitčo/Л zopet izpraznili. Berlin, i-/, febr. (izv.) Francoske čete so zasedle kolodvore v Kolsterhausenu in v lïervesu. Vsled te zasedbe je ukinjen direktni promet preko postaje И altéra, Puriz, 19. fol t. ) ; Vancoske oi lahti nameravajo skl i Tli, da boc1 kaznovali vsako mesto, kamor bi , rišcl kakšen nemški itu^' .'rr 9 c b: '. z visoko glebo. Pnsiz, 19. febr. (itv.) 1'../'. ki listi javljajo, 0n položaj v Poruhrju polagoma bol^.a. Biifliu, 19. febr. (T/.v.) Angleži so zopet zapustili tic i où angleških čel zasedenega Pore 'ja in ga j.repu Hi Francozom. Nemški železničarji v tem predelu so sklenili, da ne bodo službenih mest zapustili, če jih ne bodo Fran : zi pregnali s silo. Diisseldorï, 19. febr. (Izv.) Francozi so izgnali vladala predsednika dr. Griitzner-jn, ker je poslal zaveznikom protest proti aretaciji župana v Duisburgu. Dusse' 'orf, 19. febr. (liv.) Včeraj je trčil med Kriihceldom in L brunom belgijski voja Л vlek v "rane; »ski V " .' i vlak. — Pri Dahllmusenu je skočilo s tira pet lokomotiv, ki so bile r upaj sklopljeno. Dve osebi sta mrtvi, več pa je težko oziroma lahko ranjenih. Piaznisa v New Yorku zgoreia. K'wyci'k. 10. * ' r. (I/.v.) Velika new-yorska blozniea, v kateri je bilo nad 7000 bolnikov, jo .-igorela. 'Vrtv'a je ogromna. 7 ' 'o ie tudi okoli rv ' . IV ir je po- Volivni SLS. Maribor. Ir febr. Včerajšnji mnogo« steviîni bi.e.i SLS «ta štajerskem iu v Prek-murju , Izborno uspeli. Povsod vlada veliko ; ';v.dušenj:- -.џ SLS. fcalemfoerk. Na uedeljskem shodu SLS v Žužemberku je ge\. iil straukin načelnik dr. Korošec. Takega shoda še ui videl Žužemberk. 1 deležilo se ga je nad 1U0U moi. V nabito [.okli dvorani je razvijal dr. Korošec prodam SLS in pojasnjeval politični položaj. O gospodar; Uiti vprašanjih je govoril dr. Mohorič. Z nepopisnim navdušenjem so bila sprejeta izvajanja dr. Korošca. Dobrnič. Ob 11. dopoldne je govoril dr. Korošec na volivnem shodu SLS v Do brniču. Udeležba bila izredno velik«. Med burnim pritrjevanjem so se volivci izjavljali za SLS, nasprotniki so pa izginili. TiCUuje. V nedeljo popoldne ob treh je govoril dr. Korošec na volivnem shodu v Trebnjem. Dasi je bil shod šele v soboto razglašen, se je vsa obširna občina zbrala v obširni dvorani, tako da je zmanjkalo prostora. Med burnim odobravanjem so sprejeli volivci izvajanja strankinega načelnika. Novo mesto. V soboto zvečer je bil v Novem mestu v Rokodelskem domu shod SLS. Na shodu je poročal o strankinem programu in strankinih zahtevali dr. Kuloveo, Na shod je prišla tudi večja četa iz tabora nasprotnih strank pod vodstvom kandidat* samostojnežev, ki ga je SKS, po geslu »Kmet kmeta« postavila na svojo kandidatno listo, zobotehnika Ogriča. S svojimi brez glavimi in neslanimi besedami, ki jih je metal kot govornik po dvorani, je zbudil precej zabave, pa tudi precej rabuke. Shod je sicer potekel brez večjih incidentov. Preina. V nedeljo je priredila SLS volivni shod v Prečni. Obisk je bil tako mnO' goštevilen, kakor ga je imola SLS na svojih zborovanjih v Prečni le pred vojsko. Na shodu je govoril o programu SLS dr. Ku,-lovec in g. Kadcšček. Na shod sta prišla tudi glavna agitatorju samostojnežev v novo ineski okolici, nekdanji član načeletva Jug. kmetske zveze in sedanji odpadnik Globev-nlk iz Bršljina in Osolnik. Na izvajanja govornikov sta končno morala zjaviti, da morata tudi biti za te zahteve SLS. Ne ugaja jima samo to, ker kandidira SLS profesorja Sušnika. Želela bi, da bi kandidiral v tem okraju Brodar, torej kmet. Ironija usode jo pa nanesla, da je v tem trenotku vstopil \ dvorano snmostojniški kandidat, zobotelh nik Ugrič. Obema glavnima agitatorjema sa> mostojnežev se je razširilo srce ob pogledu na tega velekmeta in sta postala sladko ganjena. Zahtevala sta, da ta njihov kmet govori na našem shodu. Zborovalci so pa bili mnenja, da naj na naših shodih govore naši ljudje, zalo je predsednik shod zaključil ob burnem odobravanju zborovalcev. Zborovalci so odšli, pustili so le par samostojnežev v dvorani, katerim pa g. Ogrič ni \'e-del menda kaj povedati. Zagradac. izredno dobro je bil obiskan shod SLS v Zagradcu. Na shodu je bilo nad У00 volivcev. Poročal je dr. Mohorje. Leta 1920 jo sem pripeljal notar Carli svoje zveste, da bi razbili nas shod. Shod je bil takrat res zelo buren. Tudi tukaj ginejo nasprotne stranke pred trdimi koraki stranke ljudstva. Z velikim navdušenjem se je odobrila politika Jugoslovanskega kluba. Soteska. V nedeljo popoldne ee je vršil v Soteski v društveni dvorani številno obiskan shod SLS. V tej občini jo doma stalni samostojni kandidat g. Kline. Pri zadnjih občinskih volitvah ni mogla SLS y tej občini postaviti niti kandidatne liste. Danes se bo pa moral g. Kline boriti za svoje zadnje zveste, da ne bo v svoji lastni domeni popolnoma pogorel. Krka. V nedeljo popoldne je priredilo SLS ua Krki velik volivni shod. V tej trdnjavi samostojnežev so vsi pritrjevali izvajanjem dr. Mohoriča. Avtonomlstična misel poganja vedno globlje korenine. Samostojneži se morajo boriti 7.n svoje zadnje ostanke. Somif. Ob velikanski udeležbi iz cele semiške župnije se je vršil v nedeljo volivni shod SLS v Semiču. Burno so odobra- ' borovnici Izvajanja r^lar"-) ini?s» in župnika Bajca. Velikanska večina volivcev bo volila SLS. To je pokazal včerajšnji shod. Straža pri Leskovcu. V nedeljo je bilo cerkveno žegnanje pri Sv. Valentinu ua Straži. Po ci rkvenem opravilu se je vršil na prostem volivni shod SLS, ki eo se ga vsi udeležili. Na shodu je govoril g. ravnatelj Žaru. Shod se je vršil v največjem redu, zborovalci so z zanimanjem poslušali izvajanja govorr.ikovu. Volivni shod v Toplicah preteklo nedeljo, ki se je vršil ob 7. uri v dvorani prosvetnega društva, se je sijajno obnesel. Govoril je dr. Česnik in tajnik Munda. Zborovalci so napolnili dvorano do zadnjega kotička, dokaz, da se v polni meri zavedajo važnosti predstoječih volitev. Bilo je navzočih tudi nekaj samostojnežev, ki so izvajanja govornikov ne samo odobravali, ampak tudi glasovali za zaupnico Jugoslov. klubu. — Isti dan ob 11. je bil shod na Gor, Sulicah v Gimpljevi gostilni, ki je bil pravtako jako dobro obiskan. Zborovalci so glasno obsojali stranke, ki zagovarjajo centralizem. Poročala sta dr. Česnik in tajnik Munda in pozivala navzoče, naj se 18. marca vsi do zadnjega udeleže volitev, da bo zmaga SLS zmagoslavje avtonomistične misli Slovencev. lz krškega okraja nismo še dobili poročila o shodih, ki jih je priredil poslanec Sušnik. Shoda v Moravčah in Pečah. V nedeljo zjutraj je bil v Moravčah v dvorani Društvenega doma volivni shod SLS. Dvorana je bila polna. Okrajni kandidat SLS Janez Štrcin se je predstavil volivcem in razvil program SLS. Med velikim odobravanjem zborovalcev je orisal delovunje Jugoslovanskega kluba v nasprotju s centralističnimi strankami in strančicami, ki 6e sedaj ponujajo po Sloveniji. Urednik Smodej je govoril o postanku in zgodovini avtonomisti.W-ga programa SLS, ki se ga je stranke, dosledno držala in bi bil že danes lahko uveljavljen, ako ue bi bile centralistične stranke v Sloveniji na podlagi volivnih rezultatov pri volitvah v konstituanto kot predstavnice večine slovenskega naroda nastopile v konstituanti proti avtonomističnemu ustavnemu predlogu Jugoslovanskega kluba in ako demagog Radié ne bi bil s svojo abstinenco pomagal centralističnim strankam. Nato je govoril še za SLS akademik Bergant. Vsi volivci so navdušeno odobravali izvajanja govornikov in so se izrekli za SLS. Popoldne je bil shod v Pečah, ki se ga je udeležilo mnogo dosedanjih nasprotnikov. Vsi so odobravali izv-Janj a g. kandidata Štrcina in njegovega namestnika Smo-deja ter obljubili, da pojdejo 18. marca sklenjeno za SLS. Vače. Preteklo nedeljo je priredil kandidat Kremžar dva izredno dobro obiskana shoda v našem okrožju, in sicer na Vačah in v Vidergi. Oba shoda sta se izvršila ob veliki udeležbi volivcev in z velikim navdušenjem so bile sprejete zaupnice za SLS. Šmartno pod Šmarno goro. Na našem nedeljskem shodu, ki je bil sijajno obiskan, |e govoril dr. Brejc. Z velikim odobravanjem so sprejeli zborovalci njegova progra-matična izvajanja. Dol pri Ljubljani. V nedeljo po prvi maši se je vršil v društveni dvorani zelo dobro obiskan shod SLS, na katerem je poročal o političnem položaju in volivnem gibanju poslanec Ivan Stanovnik. Zborovalci so izrekli zahvalo in priznanje Jugoslovanskemu klubu in obljubili neomajno zvestobo edini pravi zaščitnici slovenskega ljudstva SLS. Sv. Jakob ob Savi. Na shod i SLS, ki je bil v nedeljo 18. t. m. popoldne, je poročal kandidat Stanovnik. Shod se je vršil Prvi zemljani na mescu. Čudežni doživljaji dveh Angležev. Angleški spisal H. O. Well». — Poslovenil —e—. Doli po zapadnih stenah je prišla svetloba, obsijala kupe snega iu nevzdržno v naglih korakih hitela proti nama. Daljni robovi so za valovili iu ko so se žarki še vedno nevidnega solnca dotaknili snežnih kupov, se je belkasta, dimasta sopara dvignila iz njih, sivkasti vrtinci in kosmiči so zaplesali, vedno gostejši in večji, zdaj tu zdaj tam, in vstajali iz dna in kmalu se je vsa zapadna ravan kadila kakor moker robec, ki ga držiš blizu ognja, in robovi gorovja so migljali in valovili kakor v vročem popoldnevu na zemlji valovi zrak nad razgretimi poljanami. »To je zrak, tale snov,« je dejal Kavor. »Zrak je, — sicer bi se ne raztopil in se ne dvignil takole, ko ga komaj obsije prvi solnčni žarek 1 — In tamle —k Ozrl se je kvišku. »Poglejte!« je rekel. »Kaj?< >Tamle na nebul že prihajal Poprej ostra črna tema je sedaj modrikasta! Poglejte! — In zvezde so večje, širše, niso več tiste ostre, drobne pičice, ki sva jih prej videla! In manjše zvezde in meglice so se skrile! Njihova svetloba, močna dovolj, da prešine brezzračni prostor, je preslaba in ne more več prodreti zraka, ki se je s zdajle dvignil —k v društvenem domu, udeležilo •• ga je obilno število naših somišljenikov, ki »o kandidatovo poročilo odobravali in obsodili izdajalsko politično mešetarstvo slovenskih samostojnežev in dr. SusterSiča. Zborovalci so ae izjavili soglasno za program SLS. Brezje. V nedeljo popoldne ob dveh se je vršil velik volivni shod SLS na Brezjah. Shodu je predsedoval g. Jan, ki Je v lepem govoru pojasnil pomen volitev. Za njim je govoril kandidat Gostinčar, ki je pojasnjeval, zakaj gre v tem volivnem boju. 'IVetji je govoril kandidat Brodar, ki Je razložil škodljivost centralizma. Vsi govori so bili sprejeti z velikim navdušenjem. H koncu je g. Jan omenjal še nekatere gospodarske zadeve ln pozval zborovalce, da dne 18. marca pridejo do zadnjega na volišče in oddajo kroglice SLS. Na shodu je vladalo veliko zadovoljstvo in navdušenje. Nasprotniki se niso pokazali. Poslušalcev je bilo nad 500. IicteCe pri školji Loki. V nedeljo je govoril na shodu v Retečah, ki so se ga udeležili skoraj vsi volivci, poslanec Brodar. Z velikim navdušenjem so se zborovalci soglasno izrekli za SLS. Sora. Ob veliki udeležbi ja govoril v nedeljo na volivnem shodu SLS v Sori pri Medvodah profesor Dolenc. Ig. V nnbitopolni društveni dvorani se je vršil v nedeljo na Igu volivni shod SLS. Na shodu je govoril g. žužek. Z velikim navdušenjem so sprejeli zborovalci izvajanja govornikova in izre' zaupnico Jugoslovanskemu klubu. Na Ižanskem se dani. Trdnjave samostojnežev se podirajo. Na dan volitev bo dala ižanska dolina SLS sijajno večino Rakek. Na Uncu in na Rakeku sts priredila pretekle nedeljo volivna shoda r-p.š domačin dr. Josip Puntar in profesor Ma-zovec. Prvi je govori c programu SLS, o njenem razmerju do ostalih strank, drugi pa je natančno razložil važnost sedanjih volitev z ozirom na boj za avtonomijo. Oba shoda sta bila sijajno obiskana in vsi smo navdušeno sprejeli izvajanja ter soglasno odobrili politiko Jugoslovanskega kluba in vodsiva SLS. HotederMcn. Dr. Basa j je preteklo nedelje tudi v našem mrtven kraju dvoril politično gibanje. Na shodu, ki je bil jako dobro o' iskan, je govoril o politiki SLS ter delu njenih poslancev, obenem pa je plastično naslikal vse druge stranke in stran-čice, ki nastopajo v tsm volivnem boju. Z zanimanjem smo sledili njegovim besedam in soglasno odobrili politiko Jugoslovanskega kluba. Pri prihodnjih volitvah bomo pokazali, da smo za SLS. Dobrepoljc. Tako veličastnega shoda, kakor je bil v nedeljo, Slovenska ljudska stranka že dolgo ni imela v Dobrepoljah. Na shodu sta govorila poslanec Škulj in župan Pogorelec. Struge. Na volivnem shodu SLS v Strugah, ki je bil izredno dobro obiskan, sta razvijala program SLS poslanec Skulj in župan Pogorelec. Laški okraj. V nedeljo je priredila SLS v laškem okraju dva krasno uspela "'ioda in sicer enega v Laškem, dragega pa pri Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah. Shod v Laškem se jo vršil takoj po prvi maši in sicer na prostornem trgu pred cerkvijo, ker bi gt.tovo ne bilo v nobeni dvorani prostora za toliko ljudi. Shod je vodil namestnik kandidata Hrastnik iz Brstnika. kateri je tudi govoril o programu naše stranke. Govorila sta še kandidat Kogovnik in kmet Deželak iz Šmiklavža. Ljudstvo se je z nav-' dušenjem izreklo, da bo 18. marca soglasno volilo naše kandidate. — Sv. Marjeta pri i Rimskih To;Ticah. Po drugi sv. maši se je vršil pri nas shod SLS. Shod je bil napovedan v gostilni pri Jakatu, zaradi velikega števila poslušalcev so pa morali govorniki govoriti raz stopnjic, ker ni bilo v sobi prostora. Shodu je predsedoval domači župan Sluga. Govorili pa eo kandidat Kogovnik iz Prevalj, kmet Deželak iz Šmiklavža in Hrastnik iz Borštnika. Dasiravno smo bili vajeni, da so nam na shodih naše stranke v Šmarjeti vedno socialisti nasprotovali, je bil sedaj najlepši mir ln red in vladalo je soglasno mnenje, da se mora vse ljudstvo združiti pri volitvah v SIS. Laški okraj bo 18. marca gotovo pokazal zvestobo naši stranki. Voli ш iifflanle. STRAHOVIT POLOM KANDIDATA SKS V PRISTAVI PRI TRŽIČU. V nedeljo, dne 18. t. m, je samostojnež Ažman iz Hraš pri Lescah sklical shod v gostilni pri Primožiču. Ob treh so bili vsi prostori nabito polni od pristašev SLS. Gospod Ažman sa c prtpslp' iz Dupelj že ob poltreh, pol ure pa je tr?jaIo njegovo posvetovanje o neugodnem položaju. Ko je prišel v zborovaluo sobo, ga ni niti eden pozdravil. Ob 3. je prišel g. Ankele od sv. Ane, potem so se začela posvetovanja s tržiško inteligenco, takozvanimi JDSarji. Čez pol ure potem otvori milijonar Ankele 1 shod, navzoči zahtevajo volitev predsed- j stva. Ažman sc jp ;roral ukloniti zahtevi somišljenikov S*-S in g. Sitar Jožef iz Kri- ] žpv, pristaš SI S ]ч dobil ogromno večino. Pel ure je zbiral Ažman misli in je začel: »Ko je pred 350 leti...«, nakar so navzoči zagnali smeh. Kaj nas briga, kar je bilo pred 350 leti? Predsedstvo zborovanja je nato prevzel g. Mlakar, ki je zabrusil Až-тапч: »Kaj pa vendar hočete, ko ste brez programa?« Ažman je v svojem govori ve-z?.I otrobe iz »Kmet. lista«. Pri navzočih trdovraten smeh. Na napade na SSL mu je ogovarjal slučajno navzoči jurist Čampa, ki je razložil ddo SKS in težnje vsega slovenskega ljudstva v naši državi, kar je izzvalo navdušeno odobravanje. G. Mlakar se je v končnem govoru ponorčeval iz samostojnosti SKS in končal: G. Ažman, obžalujem, da ste shod sklicali Vi — imeli smo ga mi. — Ažman je potrt zamahnil z roko, češ: Vse se maje! KUPOVANJE GLASOV V PREKMURJU. Volitve 1 1920. so se v Prekmurju izvršile povsem mirno in po evropskem načinu. Malo je bilo volivnih shodov, na teh vse dostojno in volitve res svobodne. To se je zdaj temeljito spremenilo. Zdaj bodo volitve mažarsko-balkanske. Mažarski način uvajata zlasti milijonarska kandidata vele-mlinar Hartner za kmetijace ter velemest Bcnko za radikalce. V mažarski dobi se namreč Prekmurci niso nič brigali za politiko. Vedeli so, da noben poslanec ne bo nič storil za ubogo ljudstvo, ker so vsi držali z grofi, če ti sami niso bili poslanci. Takrat prekmurski kandidat ni niti prišel na shode, da bi ga ljudje poznali, ampak pošiljal je agitatorje, ki so kupovali glasove z denarjem ali gilažem in pijačo. Ko pa je dovršil agitacijo, se je sam proglasil za kandidata in je res zmagal ter pristopil h ICošutovi rtranki. Zdaj se tudi tako agitira in podkupuje. V nski vasi je obljubil agitator za neko stranko kai občinskemu predstojniku 20.000 K. če volijo njegovega kandidata, ter pijačo in hrano, kolikor morejo v enem dnevu povžiti. Seveda je to kaznivo. Državno pravdništvo zasleduje take slučaje in bilo bi želeti, da se z vso strogostjo odpravi ta inažarska navada. Minister Zupanič pa, ki pozna Balkan, ni prinesel Slovencem dozdaj kot minister nič drugega, nego nov način agitacije na držav-ne stroške. Dr. Kukovec je vložil tožbo zoper tak način agitacije. Prekmurski okrajni glavar I-ipovšek je namreč prišel neko ju-tro ob 6. uri po Kukovčevega kandidata Kûharja, ter ga iz postelje posadil na avto-mobil ter dal zapeljati v avtomobilu v Ljubljano pred namestnika Hribarja, kateremu očita kukovec, da ga je hotel pregovoriti, naj odskoči od Kuhovca ter kandidira za radikale. Preiskava bo pokazala, kdo je dal ta povelja in kdo je morebiti prisilil Hribarja ali Lipovška, da sta morala na ta na-naj odskoči od Kukovca ter kandidira za glavarja Lipovška in gostilničarja Kuharja. V mažarski dobi se je reklo, da so vo. lltve v Prekmurju najdražje. Ljudje »o hoteli vsaj od kandidatov ob volitvah nek*j imeti, ker pozneje od poslancev itak niso ničesar imeli. Kukovčeveinu Kilharju s« zdaj slaba godi, ker imata milijonarska kandidata več denarja in več avtomobilov na razpolago. Volivci mislijo po nekod na. znaniti vsako kaznivo agitacijo, drugod pa jemljejo denar, mislijo pa voliti po svojem prepričanju, ker so volitve vsaj precej taj. ne, kar v mažarski dobi niso bilo. vKandidatne liste centralistov. Včeraj je bila vložena kandidatna lista dr. Šuster* šića za kranjsko volivno okrožje. Podpisi, ki so jih iskali njegovi plačani agentje, imajo svojo zgodovino, sicer ne posebno častne. Na radikalni listi na Štajerskem bo kan d.'diP5l finančni minister dr. Stojadinovič, ftîro si ne bo v zadnjem hipu premislil. Mi bi mu to svetovali, ker bo sicer ostal — orez mandata. Dr. Ninčić ja to ponudeno kandidaturo kot pameten človek odklonil Na Kranjskem bo kandidiral dr. Zupanič in sijajno — propadel. Tudi socialisti so vče> raj vložili kandidatno listo za ljubljansko okrožje. H 4- Zmaga SLS v Radečah. Pri ob&n* skih volitvah v Radečah dne 18. t. m. je zmagala z veliko večino SLS. Dobila je 19 odbornikov, združena nasprotna lista pa 6. ~h Pogajauja centralistov za enotno fronto proti SLS v soboto zvečer niso uspe-la. Zastopnik NSS g. Juvan je izjavil, da NSS iz taktičnih in tehničnih ozirov ne more sodelovati. Pucelj se je mnogo trudil, da bi dosegel spravo med JDS in Narodnonapred-no stranko. Zakaj se mu to ni posrečilo, je razodel zastopnik radikalcev prof. Presl, ki je naglasil solidarnost radikalcev z Na-rodnonapredno stranko. Ta izjava iznova potrjuje naše poročilo o skupnem nastopu radikalov in NNS v Sloveniji. Izgleda, da bodo radikali v Ljubljani podpirali kandidaturo dr. Ravniharja, po deželi pa bodo »Narodovck glasovali za radikale. Dr. Susteršič pa bo od svoje strani podprl v Ljubljani kandidaturo dr. Ravniharja s tem, da postavi svojo listo, s katero upa par sto glasov odtrgati kandidatu SLS. + Kdo je in kaj je? Dr. Susteršič oči-ta »klerikalcem«, da niso avtonomisti. — Kaj je on sam? Tega nam do danes še ni povedal, kar bi pa bilo vsekako zanimiveju vedeti, kakor pogrevati svoje že stare ne-resnice. -f- Ugotovitev. — Dr. Susteršičevega »Ljudskega dnevnika« je včeraj izšla 15. številka. V tej številki se nahaja enajst napadov na SLS in njeno časopisje. Druge stranke doslej še ni napadel nobene iti nobenega drugega časopisja. H- Popravek. Naš belgrajski dopisnik nam poroča, da pakt med dr. Šusteršičem in radikali ni bil podpisan 28. januarja temveč 18. januarja, kar lojalno popravljamo. In naglo hi stalno se nama je bližal dau. Vrh za vrhom, rob ^.a robom je zasijal v plamonečih solnčnih žarkih in se izpre-menil v kailcčo so belino, iu kmalu je bila vsa zapadna pokrajina zavita v valovečo se meglo, ki se nama je bližala bolj in bolj in jt vsta jala vedno više — zmrzli zrak зе je topil, je puhtel iz tal in zavijal daljno krožno gorovje v bled pr izoren dim. Grebeni so izginjali drug za drugim. Bliže je prihajalo kadeče se jutro, vedno bliže je hitelo, kakor hiti po zemlji senca megie, ki jo podi veter po nebu. Že se je dvignila tenka meglica tudi krog oble. Kavor mo je zagrabil za roko. »Kuj je?« sem vprašal. »Poglejte! Solncek Obrnil me je in pokazal na vzhodni greben, ki se je dvigal nad meglovito planoto. Na njegovem robu so zaplesali čudni rdečkasti plameni — solnčne protubérance, ognjena korona, — silni valovi raztopljene solnčne mase, ki pljuskajo več Пзоб milj črez rob solnca. G;;sti zrak jih zakriva človeškim očem, vidni so le pri popolnem solnčnem mrku v ostrih daljnogledih. Na mesecu sva jih Ma — dokler jih ni za-stri zrak — v vsej jasnosti. Za njimi se je pojavila bleščpča črta, tenek lok ncvz 'ržno ostre svetlobe, ki se je kmalu povečal v poluoblo in zagnal proti nann strelo - '?nenoče svrt'--1^ -'n : Glasno sem zakričal. Kakor oslepel sem se obrnil in tipal po odeji. In pri tem prvem žarku mesečevega jutra je zapel glas, prvi glas, ki sva ga čula, kar sva zapuollla ze mljo, sikanje in vrvenje ki^ečega in topečega ^e zraka. In v vrvenju in vrenju zračnih valov se je zazibala obla —. Vsa оз1ере1а od nenadne svetlobe in od nepričakovanega sunka sva se opotekala drug proti ^rugemu. Videl se:, še skozi stekleno steno oble, kako je naj vrelo in kipelo, kot bi razbeljeno železo porinil v kup snega: — zmrzli zrak se je topil in izpre:uinjal v .oparo in plin pod dotikom prvih vročih žarkov. In kipeče vrenje neznanega mladega mesčevega jutra je pogra' ilo oblo, iznova se je zamajala — vrtinec tekočega in dvi-gajočega se zraka je pljusknil črez naju, — plaz prsti so je nekje utrgal — in obla se je zavalila po viseči ravnini navzdol, — na-glejo se je valila preko razpok in jam, črez prstene plasti in topeči se sneg, proti dnu orjaškega izgorelega ognjenika —. Trčila sva drug ob drugega, spoprijela sva se, se kotalila po obli in prtljaga se je kotalila za nama in udarjaln ob naju, —• spet naju je ločil sunek valeče se oble, sedaj sva trčila z glavama skupaj, da seru videl tisoč ognjenih solne, sedaj so me zadelo Kavorjeve pete ob prsi, in spet sem jaz butnil s koleni v Kavorjev hrbet — —. ••emlji bi se bila že desetkrat pobila in potolkla, toda na mescu je bila na vso srečo najina teža šestkrat manjša ko na zemlji in zato sva padala tudi šestkrat rahleje. — Obležala sva —. Nekaj je tipalo po mojem licu, nekaj me je zašegetalo za ušesi in ko sem odprl oči, sem opazil, da mi je Kavor nadel modre očali, ki bi naj ublažile ostro solnčno svetlobo. Tudi sam si jih je nateknil. Sklonil se jo nad menoj, sopel je in ustnice so mu krvavele. »Ali je bolje?« me je vprašal in si 2 roko obrisal kri. Vse se je vrtelo krog mene. Pa to jo bila le omotica. — Pokrajina zunaj oble se je blestela v neznosni, slepeči svetlobi, »Bog —k sem hlastnil. »Ampak —' kaj — takega —I Ali sem bil —• dolgo nezavesten —?« »Ne vem. Ura se je strla. Vsekakor nekaj časa —, Ubožec — ! Bal sem se za vas —k Ležal sem nekaj časa tiho in razmišljal o njegovi ginljivi skrbijivosti. Nato sem potipal svojo kosti, ali so še cele, ln svoje rane in pogledal za ranami tudi pri tovarišu. Na desni roki sem imel kr>žo čisto oguljeno in na čelu sem imel rano od udarca^ Krvavela j«. Tudi Kavor ie krvavel nn več mestih. Dal nii je popiti nelrrt krepčilo in počutil sem so bolje. Previdno sem poskušal stegniti noire. Hvala Bonu. cele so še bile- Včeraj, dne 19. t. m. ob pol 2. uri po» poldne je za vedno zalisnil svoje oči dr. Ivan Tavčar, ena najmarkantnejših osebnosti slovenske politične zgodovine in tudi eden najboljših naših pisateljev. Ko se ob tej priliki spominjamo pokojnikovega življenja, se dve čuvstvi v nas г enako močjo borita. Kot politik šteje Ivan Tavčar kot glavni predstavitelj slovenskega liberalizma, — da, — kot njega ustanovitelj, med naše največje nasprotnike, in dokler se ni iz javnega življenja umaknil, so se naši meči neprestano križali; kot človek pa je pokojnik kot mož-poštenjak, kakor jih je malo, kot odkrit značaj in po izredni blagosti svojega srca užival spoštovanje vseh, ki so ga poznali. V mladosti je Ivan Tavčar, sin preproste, bogoljubne in častite slovenske kmetske hiše v Poljanski dolini, bil globoko religiozen in sam pripoveduje, kako je kot študent obenem s prvim svojim romanom župniku Žgurju pomagal pisati «Šmar-nice«. V sedemdesetih letih je stopil na politično torišče kot «mladoslovenec«, goreč bojevnik proti nemštvu in nemškutar-stvu, v osemdesetih letih pa se je razvil v njem politični liberalizem, najprej pač kot prosta reakcija zoper korservatizem, kot naprednjaštvo francoskega revolu'-ijskega fasona iz leta 1739., ki je pa kmalu zado v kulturnobojno svobodomiselstvo po tipu takratnega nemškega «Freisinna«. Seveda je kmalu od njega započeta struja, ki je zbrala okoli mojstra male, mcnj originalne in ozkosrčnejše učence, bolj njega nesla nego jo je on vodil, in tako je prišlo do tega, da je pod trdo zunanjo skorjo blagi, od vrojene religiozne zavesti prešinjeni in svoje soljudi ljubeči človek bil dolgo dobo kakor v gosto meglo zakrit od političnih rečenic, trdih besed in bojnih gesel, ki so globoko žalila oni veliki del slovenskega ljudstva, ki se je v obrambo proti tujemu mu liberalizmu organiziralo v katoliški narodni stranki. Danes leži ta izredni mož sredi belih sveč na mrtvaškem odru in ta svečano-žalostni trenutek kliče tembolj k po-zabljenju tega, kar je v političnem življenju bilo, ker je vendar skozi vse to vedno bolj ali manj proseval njegov plemeniti značaj, ki je v poznejših letih vednobolj blažil tudi njegove politične korake in ki se je izkazal zlasti za njegovega županovanja v Ljubljani med vojno, ko je storil mnogo dobrega, ne da bi gledal na politično pripadnost, dokler ni javno delovanje sploh pustil in se ni njegova na dnu tako religiozna in visoko etična duša izpela v zadnjih tn najlepših proizvodih dvainsedemdeset-letnega duha v «Cvetju v jeseni« in «Vi-soški kroniki«. Tudi zadnja leta njegovega življenja, so priča preobrata, ki ni bil preobrat, ampak vrnitev k resničnemu jedru njegove narave. Tu se v vsem sijaju zrcali njegova ljubezen do slovenske domačije, do njonih gričev z belimi cerkvami na njih, do deviške sramežljivosti slovenske deirli-ce in korenite poštenosti slovenskih mož, do nabožno trpeče in moško boreče se slovenske duše! Tu je resnični Tavčar — najmehkejša in otroško-nežna duša pod trdo, svoje mehkobe sramujočo se skorjo! In politik izgine v tem svitu kakor večerne meglene pare pred svetlo luno. » * * Dr. Ivan Tavčar se je rodil 28. avgusta 1851. v Poljanah nad Škofjo Loko kot sin kmetskih starišev. Imel je dva brata in tri sestre. Študiral je gimnazijo v Ljubljani, kjer je bil gojenec Alojzijevišča, od kats-erga se je nerad ločil, kakor je sam pravil, V 4. razred je vstopil v Novem mestu, kjer se je začel poizkušati v pisateljevanju. Maturiral je v Ljubljani 1. 1871. Vzdrževal ga je njegov stric Anton Tavčar, župnik na Raki, kamor je Ivan Tavčar vsako leto zahajal. Tisti dnevi so ostali Tavčarju v najlepšem spominu. Sam je dejal: »Tja sem zahajal kot »afrovški študent« celo gimnazijo in vsa leta, ko sem se učil na univerzi. Posebno zanimiv je bil čas, ko je bil kaplan pri mojem stricu pokojni župnik Žgur. Pri mizi smo se neprestano pričkali: jaz sem bil Mladoslovenec, onadva sta bila Staroslovenca. Živeli smo v največjem političnem in literarnem prepiru: onadva sta 'r^ala moje spise, jaz pa sem v preroškem luhu oznanjerval, kako bo »liberalna« ide-a pretresla vso Slovenijo ter prišla do sončne zmage. Vzlictemu pa eden brez irugega živeti nismo mogli in lahko rečem, ia mi je ohranil stric ljubezen, Žgur pa pri-tateljstvo do zadnjega dneva življenja!« Izidor Cank r Obiski.) Juridif no fakalteto je študiral na Dunaju, kjer se je preživljal z instrukcijami. Pc končanih študijah je vstopil v pisarno dr. Schreya v Ljubljani, pozneje je šel k ir, Mencingerju v Kranj. L. 1883. je položil advîtnfcki izpit v Trstu, leto pozneje pa je rttvn, Л lastio odvetniško j' rno v Ljubljani. Bil je izvrsten zago nik. Velike tasluge si je pridobil s »Slovenskim Pravnikom«, ki ga je spis?' za Družbo sv. Mohorja. L. 1884. je bil .voljen v ljubljanski «ve* •• W — Jf« M rln <5vr»ir>fîa odstopa kot župan 1. 1921; župan ljubljanski je bil celih deset let. Leta 1809. je bil izvoljen za deželnega poslanca in je ostal do konca deželnega zbora. L. 1895. je prišel v deželni odbor. Eno dobo je bil tudi državni poslanec kot zastopnik Ljubljane, izvoljen 1. 1900. Ob prevratu je bil poverjenik za prehrano v narodni vladi. Potem je začel bolehati in se je odtegoval politiki; njegovi politični somišljeniki so ga preprosili, da je kandidiral v Ljubljani pri volitvah za konstituanto, je bil tudi izvoljen, pa je kmalu odložil mandat. Umaknil se je iz političnega življenja in se posvetil samo svojemu najlepšemu literarnemu delu »Visoški kroniki«, v kateri je hotel podati svoje življenske nazore in popraviti, kar je prej v političnem življenju zagrešil. Zadnji dve leti je mnogo premišljeval o ni-čemurnosti tega sveta. Izmirjen z Bogom in cerkvijo je zatisnil svoje trudne oči. Naj v miru počiva! — Orjuna v Kranju. JDSarji so tudi nas v Kranju osrečili z Orjuno. Dne 15. t. m. zvečer so jo ustanovili. Tudi tu se vidi: lo ni narodna organizacija, ampak strankarska, liberalna^ ki ima namen ustrahovati, če treba tudi s pretepom, politične nasprotnike, ki niso toliko vljudni, da bi si dali mirno potegniti kožo čez glavo in zadnji vinar iz žepa. Značilno je za naše liberalce, da so ustanovili Orjuno po mariborskih dogodkih, torej se zavedajo jasno, kaj hočejo; tudi nasilje! Da ne bo namreč kdo spet slepomišil z besedico »narodna« organizacija. Imamo namreč pri nas mnogo ma-lozavednih inteligentov, ki se zanimajo za vsako stvar in jo odobrujejo, ako se ji obesi firma »nar iden, -na -no«, pa bodo zato tudi »Orjuno« podpirali. Načelnik kranjske Orjune je lekarniški pomočnik, v odboru pa je poleg bančnega uradnika, načelnika Sokola (!), tudi trgovec Janko Sajovic (tudi Sokoi). Ta mož heče bržčas na ta način priporočiti svoio trgovino našim ljudem, da bi mu nosili aenar za to, da bo podpiral »batinaše« proti nam. Že mogoče, da jc toliko »zaveden narodnjak«. Govori se, da je tudi več učiteljev in gimnazijskih profe^ sorjev članov Orjune; o nekaterih bi lo kar lahko verjeli, a splošno se nam pa zdi to nemogoče, da bi vzgojitelji naše mladine stopili v tako izzivaško organizacijo. No pa saj bo »Orjuna« prinesla imena odbornikov v prihodnji številki, pa bomo vedeli za gotovo. Seveda bodo naši ljudje poskrbeli za primerne protiukrepe, ali boda kranjskim Orjuncem ljubi, jih ne bomo vprašali, kakor se jim tudi ni treba razburjati, da smo jih dali v »cajtenge«. Tako junaštvo se pač mora ovekovečiti, zoper druga se bomo pa branili še drugače. — Narodni dom v Kranju. Govori se, da je pri tem sokolsko-stranlcarskem podjetju nastal nek zastoj. A kaj nam to mari Nekaj drugega bi radi pribili. Ko so začeli zidati to nepotrebno stavbo, so beračili po deželi okrog mesta za prispevke pod raznimi firmami. Ko pa je zadnjič gorelo v Vi-ševku, se kranjski gasilci niso spomnili, da bi šli gasit in reSevàt, pač pa so prišli šmartinski. Ali pa morebiti v Viševku ni nihče dal kake smreke za »narodni« (odslej orjunaški) dom, pa so se tako maščevali? Te vrste ljudem bi bilo to že priso-ditil Tako umejo kranjski gasilci geslo »na pomoč!« — Stoletnca Branka Radičevića. Matica Srbska je na svoji plenarni seji 18, t. in. sklenila podrobnosti za organizacijo proslave ob stoletnici Branka Radičeviča. — Občinska avtonomija. Dr. Šuster-šič piše v uvodniku svojega lista dne 19. t, m, med drugim: »Naj le omenim, česar se spominja marsikateri župan: Kako so pometali z od ljudstva izvoljenimi župani in Eostavljali po svoji volji gerente, brez vsa-e potrebe, samo ker jim dotični župani osebno niso bili po volji.. .« — Ali piše dr. Susteršič svoje zgodovinske spomine ali dr. Peganove? — Sneg. Po čisto pomladnem vrer.-.enu je včeraj zgodaj zjutraj začel naletavati suh, droben sneg. Popoldne jo začelo na gosto snežiti in do večera so bile po Ljubljani že vse ulice Ia ceste zametene. Snežiti pa tudi pozno zvečer ni nehalo in ob eni zjutraj, ko pišemo te vrstice, pada sneg kakor za stavo. Padlo ga je doslej že okoli 30 cm. Tako je zima vendarle še uveljavila svoje pravice, čeprav pozno. — Strojna nesreča s smodnikom. Delavec Josip Kutner iz Muljave pri Litiji je 17. t. m. zvečer prinesel s seboj domov 7 kg smodnika in ga po neprevidnosti položil v bližino razbeljenega štedilnika. Smodnik se je vnel in raznesel celo hišo. Koliko oseb je mrtvih, v nedeljo še nI bilo dognano. — Strašne opekline so dobili: Josip, Leopold in Marija Kutner, ki so jih včeraj z rešilnim vozom prepeljali v ljubljansko bolnico. — Slovenska dijaška zadruga na Dunaja se je vsled težavnega gmotnega stanja svojih članov obrnila na slovensko javnost s prošnjo za podporo. Došli so ji dosedaj ua njen račun pri podružnici «Slovenske banko« v Mariboru sledeči prispevki, za katere se tem notam rni'^'" ' ""л' '"n r' n» ljubljanska Din 2500, Mestna občina Kranj Din 250, Mestna občina Kamnik Din 2P0, Mestna občina Ptuj Din 250, Mestna občina Kočevje Din 100, skupaj Din 8800. — Jadranska straža. Prihodnji teden se vrii v T 'ubljani ustanovni občni zbor topa društva, ki ima namen, zbirati prispevke za gradnjo Maše trgovske i:i vojne mornarice te v bndlti v Sloveniji razumevanje, kako velikanskega pomena jo naša trgovska mornaric« za gospodarski iu državni napredek naše kraljevi Mesečni prispevki znašajo 1 Din. Priglase sprejema pripravljalni odbor za v.daj Blelweisova cesta 10, II. n. — Originalen ribniški venec, ki jo bil poklonjen pevskemu zboru «G1 ;>ene Matica priliki njegovega nedeljskega koncerta v Ribnici, je razstavljen v Izložbenem oknu Matične knjigarno v poslopju filharmon;*ne družbe na Kongiesnom trgu. Venec je vzbudil splošno zanimanje vsled lire, ki je pri-čvrščena na vencu ln sest. vljena is raznoterih minijaturnik izdelkov ribniške «siiho robe«, tega slavnega izdelka domače obrti naših vrlih in vztrajnih Rlbničanov. — Kako dolga jc pot Iz St. Vida prt Ljubljani do Ljubljane ln obratnoî Uradno je ugotovljeno, da je bilo iz Št. Vida poslano uradno pismo okrajnemu glavarstvu v Ljubljano dne 7. januarja t. 1. in je došlo na svojo mesto ravno dne 10. februarja 1.1. Okrajno glavarstvo ,ie odposlalo v Št. Vid uradno vlogo dne 3. februarja t. 1., ki pa do danes dne 19. februarja še ni došl na naslov. Kje je vzrok tej res amerikanski hitrosti? — Požar na Jesenicah. Na jeseniški postaji je zgorela losona lopa, stoječa pri kurilnici, v kateri so bi'! razni aparati in moderni armai.urni deli za lokomotive, 1 ' so deloma zgoreli in deloma se raztopili. Škodo je povzročil požar 500.000 kron. — Nesreča na cesti. 501otuemu Antonu j Vidmarju iz Borovnice so se v nedeljo do-] poldne, ko se jo vozil proti domu, splavili konji. Pri tem jo Vidmar padel tako nesrečno, da ga je konj s kopitom udaril v obraz in ga težko poškodoval. Vidmarja so z rešilnim vozom prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Smrt med subotiškimi vcleizdajniški-mi obsojenci. V subotiški bolnišnici je umrl np gripi dr. Georg Varga, glavni obtoženec v znanem veleizdajniškem procesu. Varga je bil obsojen na 15 let ječe. Pred tednom dni je na isti bolezni umrl obsojenec iz istega procesa Julius Ignaz. — Roparski napad. Ženo tov. delavca Gabrijelo Svetina je napadel na poti od Lesc do Begunj neznani moški, ji iztrgal nahrbtnik in vzel iz njega večjo vsoto denarja. Na njeno prošnjo, da ji naj denar pnsti, ker ga tako težko zasluži, ji jo vrnil 3 bankovce po 100 Din, obenem pa zagrozil z revolverjem, č(, no bo molčala. — Na; adalec .ie star kekih 25 let, srednjevelik, precej močan in rejen, dobro oblečen v črno suknjo in zelen klobuk. — Razpis dobave desk za tobačno tovarno. V razglasu Pokrajinske monopolske direkcije, ki smo ga objavili v nedeljskem listu, se mora glasiti pod 2. točko pravilno 18 mm debeline (ne 13 mm). — Za «Slovensko Stražo« je daroval 20 Din g. I. Si. iz Rakeka za kazen, ker se ni udeležil shoda ST-S na Rakeku dne 18. t. m. — Tatvine. Vrhniški orožniki so izsledili in aretirali tatove, kateri so ukradli Karlu Mulcju na Vrhniki meseca novembra konjsko opremo v vrednosti 19.000 K. -- Dvokolesni voziček, vreden 2000 kron, je bil ukraden Frančiški Skodlar iz Bevk. Koto. znamke «Panzer«, jc bilo ukradeno Ferdinandu Peklarju v Št. Lsnartu pri Trbovljah. — Kaplanu Janezu Črnilcu v Komendi Je bilo ukradenega nekaj perila, zaznamovanega s črkami J. Č., njegovi sestri Alojziji tudi več perila, zaznamovanega s črkami A. Č. — Vlomilci so vlomih v hišo Ferdinanda Birka na Viru pri Domžalah in odnesli njemu in njegovemu bratu Jožefu obleke in denarja v vrednosti 24.450 kron. — Ljubitelj tujih prešičev je Andrej Prernk iz KokoSnjev. V noči na 9. decembra je ukradel na Lačnem vrhu Pavlu Orehku 8000 kron vrednega prešiča, v noči na 6. decembra pa Tereziji Peterka na Brezjah 4000 K vrednega prešiča, dne 5. novembra 1922 je pa ukradel Mariji Peterka 100 kron vredno kokoš. Andreju Premku je pomagala čistiti in skrivati ukradeno meso Marija Premk. Deželno sodišče je obsodilo Andreja Prcmka na 6 mesecev in Marijo Premk na 6 tednov ječe. — Umrl je v Kamniku g. Matija Wieltshnig, bivši ravnatelj križke graščne in posestnik v Kamniku. Pokopali ga bodo danes popoldne. Naj v miru počival — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Fabian — Vinska klet na Vodnikovem trgu. — Čevlje kupujte od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta Stev. 1._ 3322 novice. Ptuj. Prejeli smo: K članku «Protestne spomenice ptujsK i društrv«, naslov-ljcae na pokrajinskega namestnika g. Ivana Hribarja, objavljen v «Jutru« dne 14. П. 1923 in «Tabor-ju« dne 1" II. 1923 si podpisano društvo šteje v d lžnost. razjasniti sledeče: Spomenico je podpisal g. Ivan Logar, ne da bi bil za to pooblaščen od društvenega odbora. Izjavljamo, da je naše društvo strogo stanovska organizacija. Radi tega strogo obsojamo, da so je isto izrabljalo v uacijo-nalno-politične evrhe. Povdarjamo Se enkrat, da nismo v ц.кпк! zvezi z notico, objavljeno v «Jutru« in ' 'aboru«. — V Ptuju, 1«. IT. 1П2П. 11. fvo 7.п ščer ««v Slovenije v Ljubljani, krn, vna sku/ pina Pt.ij. š Živinski sejmi Mariboru: Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani je zopet dovolila redne živinske sejme v Maribora. i Mariborsko gasilno in reivalno društvo Hi v minolem letu opravilo nastopno delo: Zaradi ognja je nastopilo 40 krat, in sicer na mestnem ozemlju 24 krat, v okolici pa 16 krat. ReSevalni oddelek je posredoval ▼ 1030 slučajih. V svrh« strokovne izpopolnitve se je za gasilce vršila pet« tedenska šola, razen tega mnogo delnih in skupnih vaj. Za reševalni oddelek se je vršil 2 mesečni tečaj o reševalnih delih. Dohodkov je imelo Јгич štvo lansko leto 858.326 K in 835.034 K izdatkov. Računi avtoturbinske brizgalne, ki se vodijo posebej, so koncem let« 1922 izkazovali 36.280 K prebitka. g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 445— 450, ječmen 812.50, oves 287.50—290, koruza 225 —227.50, fižol 390. pšenična moka št. 0 645, št. 2 620, št. 6 525, št. 7 445, št. « 375. mekinje 165—176. g Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani razpisuje konfekcijo 1"S0 kom. plaščev, 3390 kom. bluz, 4000 kom. hlač, 40 krm. suknjičev. Ta obleka mora biti Izdelana, p- merah, ki bodo dane mlelovatelju na razpolago. Obratno ravnateljstvo dostavi sukno in podlogo za plašče ter suknjiče, ostalo pa Izdelovatelj. Interesentje dobe lahko natančnejše informacije pri oddelku IU/4 goee-njega ravnateljstva, kamor naj tudi pošljejo najkasneje do 5. III. 1923 tozadevne oferte. g Davščina od prirastka na vrednost ne* premični i. Prodajalci aH kupci nepremičnin v okoliš't mestne občine Ijubljr. iske se omejujejo ; "i prijavi teh prenosov v svrho odmere davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin na !o, da predlagajo mestr - it. magistratu lo prepis kupnih pogodb. Ker je ta način prijave popolnoma nezadosten '.a odmero davščine, opozarja podpisani urad vse interesente, da mon v sm' lu $ 17 îiar. o davščini od prirastka n i v ■ Ino. nepre-mičn' vsak otujitelj (prodajalec) tekom 14 dni ;iisjnono ali protokolarno naznaniti prenos ter nnveefi vse za odmero davščine bistveno okolnosti in priložiti т izvirniku al! poverjenem prepisu vse listine, ki pridejo v poštev. Dosedaj vložene prijave po po večini pomanjkljive zlasti v tem, da iz njih nI razvidno, kdaj in za ktero vsoto je sedanji otujitelj svojčas pridobil davSčini podlegajoči ne premičnino. Pri tem zlasti važna okoliški na, kako dolgo se jo nahajala dotlčna p:->-mičnina v posesti sedanjega otujitelja i ali so je zadnja prememba v posesti te nepremičnine zgodila pred ali po 1. janr.v it 1920, Ako se je zadnja prememba posesti Izvršila pred 1. januarjem 1920, naj stranke navedejo v svojem spisu, koli' ^ je ' ila po njihovi cenitvi nepremičnii а vredra (obča vrednost) dne 1. januarja 1920. Stranke naj pri lože tudi o njih posesti se nahajajoče za dokaz nji ho vih nave ib važne listine. Da se odmera ta davščine pospeši in prihrani strankam m; potrebna pota in stroške, poživlja rjo tni magistrat vse interesente, da že vložene prijave tekom 14 dni izpopolnijo v zgoraj navedenem pogledu ter se, ako jim zadeva v tem ali i nem oziru ni jasna, 7, g lase po informaciji pri ref. Hb (poleg obrtnega referata). — Ker se izvrši odmera davščine v slučaju, da stranka no bi predložila vseh poti-ebnib podatkov, na podlagi uradnih ugotovitev, je v lastnem interesu vseh prizadetih, da ir-'. t režejo čimpreje gornjemu pozivu. g Pravilnik o denarnem sprejemanju prt poštnih uradih. Ministrski svet je odredil za sprejemanje denarja pri poštnih uradih sledeče predpise: Načelno morajo sprejemati pošte v prometu s prehodnim, to jo zasebui, kontorentnl denar, ki izvira Iz poštno-nakar.' niškega, poštnohranilničnega ln poštnoče* kovnega obrata, brez omejitve vse vrsta nepoškodovanega, ueobrabljenega denarja kraljevine SHS, ki so v obratu. Izjema od toga pravila so samo bankovci po Din 1.—, —.50 in —.25, od katerih pošte niso dolžne sprejemati ob enem plačilu: več nego 50 Din po Din 1—, več nego 25 Din po Din —.50 in več nego 10 Din po Din —.25; prav tako ni stranka dolžna sprejeti od pošte na-j enkrat, več večjih vsot teh bankovcev, neg« je zgoraj navedeno. Samo glavna državna blagajna sprejema neomejene količine tah bankovcev. Kovanega denarja niso stranite dolžne sprejemat! od posta: po Din 1.— proke 50 Din; po Din —.50 preko 25 Din; po D —25 preko 20 Din; po Din —.10 preko 10 dinarjev: po Din —.5 preko 5 Din. — BorVov-ci, pri katerih je kaj odtrganega ali pa. so poškodovani, se ne smejo sprejemati. — Take bankovce more stranka zamenjati samo pri Narodni banki. g Tečaj dinarja na tržaški borzi. Dinai notini v Trstu 19.60—20 lir (za 100 Din). g Cene blagu na tržaškem trg« so bil« koncem preteklega tedna sledeče: Kava: Rb 6. 6.10 lir, Rio 5 6.16: Rio 2, 6.5G. Santos 7.2fi sladkor v kockah 2.50, kristal 2.:!8; riž: Kuro line 2.20, italijansko glace 2.16. Saigon 1.76 Bruck 1.64; amerikanska mast 7.15. g Cene živini na tujih irgih. V m H -jI se je plačevalo zn kilogram žive teže pri vnV.v nnnno iR-eražni pevski vajL — Odbor, lj Rešeni sam >mo-?'»c. V ponedeljek zjutraj okoli dveh je šla vesela družba po Sv. Petra nasipu domov. Kar so je izpreme-nila vesela razposaj uost v velik str. '.: tova- riš druži e je pred Kaplanom skoči1 v Ljubljanico. Družba je hitro dobila lestvico, po kateri pa nleo mogli rešiti tovariša samomorilca, kateri ee je že pred drema letoma posknšr' usmrtiti in je streljal ne sobe, toda so mu v bolnišnici ri>" li življenje. Ker po lestvi niso mogli rešiti tovariša, ~~ dobili še dolgo vrv, na katero so ga navezali in s silo izvlekli iz Ljubljanice, precej premočenega seveda. Z rešitvijo samomorilk ni bi! nič kaj zadovoljen in je skušal svojim rešiteljem se iztrgati, kar se mu ni posrečilo, ker so ga imeli privezanega na vrvi. Spremlje-vali so ga domov in ga rpravili v posteljo. Ko se je samor^orilsM kandidat ; cspal in prebudil, je bil svojim reîlitc'jem hvaležeu, ker so mu preprečili samomor. li Policijska kronika. V klavnici je bilo ukradeno mesarju Francu Novljanu 20 kg sala, vrednega 2400 K. — Mesarju Francu Ocvirku je bilo pa ukradenga 8 kg sala. vrednega 960 K. — Na-takarskemu vajencu Srečku Kaseku je bila ukradena temnorjava suknja, vredna 4000 K. — Rjava zimska suknja in zelen, mehak klobuk je. bil ukraden upokojenemu kapetanu Vinku Potočniku, ki je oškodovan za 9000 K. — Francu Pogačniku v Beethovnovi ulici je bil z dvorišča ukraden pes 2uzu, ki je španjolske pasme, bele barve s črnimi fîsami. — V osebnem vlaku, ki je vozil z Jesenic v Ljubljano, je bil med vožnjo Mariji Auer z Jesenic- 5t. 13 ukraden siv, star nahrbtnik, v katerem je bilo tudi več zlatih in srobrniih predmetov, DRAMA. Torek. 20. februarja: Zaprlo. Sreda, 21. februarja: ZA PRAVDO JN SRCE. Red C. Četrtek, 22. februarja: IDIJOT. Začetek ob pol 8. uri. Red B. Petek, 23. februarja: VOJIČEK. Red E. Sobota. 24. februarja: UGRABLJENE RABI NKE. Red D. i Nedelia. 25. februarja: rb 8. r.ri popoldne ŽIVI MRTVEC. Izven. — Oh 8. url zvečer: ZA PRAVDO IN SRCE. Izven. Pondeljek, 26. februarja: VOJICEK. Red A. OPEKA. Torek, 30. februarja: LAKME. Gostovanje gospe Vesel-Pola iz Zagreba. Red E. Sreda. 21. februarja: NTŽAVA. Red A. Četrtek, 22. februarja: RTGOLETTO. Gostovanje gospe Vesel-Pola iz Zagreba. Red D. Petek, 23. februarja: GORENJSKI SLA*V-OEK. V prid Udruženju gledaliških igralcev. Izven. Sobota. 24. febr.: MEFISTOLLES. Rod B. Nedelja, 25. februarja: VRAG IN KATRA. Izven. ; Pondeljek, 26. februarja. Zaprto. Gostovanje gospe Vesel — Pola. Go';pa ! Vesel — Pola, odlična kolorattirna operna I pevka gostuje v tukajšnjem opernem gleda-i lišču v torek dne 20. t. m. in v četrtek dne ' 22. t. m. V torek poje naslovno vlogo v operi i «Lakme«. v četrtek pa vlogo Gilde ■ operi I -Rigoletto«. Lakme se poje za red E, Rigo-j letto za red D. V naslovili vlogi opere Rigo-i letto nastopi 22. t. m. prvikrat novor.ngaži-: rani bariton g. Balabau. Prosveta. Pr Misijonski sem?r»ar na ljubljanski univerzi, V seznamu predavanj na univerzi za letni semester 1923 je med predavanji na teološki faknlteti (filozofska in dogmatičua skupina) r. prof. dr. Lambert Ehrlich naznanil misijonski seminar; 1. nra: sreda od 15. do 16. ure v Alojzi je višču, soba št. 36. — V slovenskem (ln obenem svetovnem) katoliškem misijonskem pekretu moramo označiti to kot pomemben in vesel korak navzgor. Dočim je misijonska praksa stara kot cerkev sama, je misijonska veda kot taka tako-rekoč od včeraj. Pri konferenci misijonske-j ga odseka osrednjega odbora nemških katoliških shodov 22. jan. 1910 so se izrekle sledeče tri zahteve med dolžnosti znanosti napram misijonstvu: 1. vef.j. upoštevanje miši-jonstva pri predavanjih v škofijskih semeniščih in na univerzah; 2. vzgoja strokovnjakov za misijonsko znanost in 3. ustanovitev profesur za kat. mlsljonstvo na obstoječih visokih šolah. (Arens, Handb. d. K. M. 1920). Dr. Scliinidlin (Miinster) jo že v zim-«kem semestru 1910-11 zbral okoli svojega katedra večje stovilo slušateljev. Vlada je i bila naklonjena in isti je bil 1914 imenovan kot prvi ш rednega profesorja za katoliško misijonsko znanost. Na protestantskih univerzah so že 1. 1880 začeli otvarjati posebne misijonske stolice; danes jih lahko naštejejo že celo vrsto. Na katoliški strani so Miinstru sledili tudi drugod (Breslau, Strassbnrg, Mo-nakovo, Wiirzburg) — letos torej Ljubljana. Na Propagandi v Rimu (Collegium Urba-num) je posebna atolica Sclentiae Missionum et Methodologiae — prof. dr. Kilger (študiral v Miinstru, misijonski doktorat). Za obširno ln toli važno misij, vedo je 1 nra na teden gotovo jako malo, toda vsekakor toplo pozdravljena, zlaetl pri nas, ki nimamo niti poljudnega, kaj šelo znanstvenega misijonskega časopisa! — J. G. pr Društvo slovenskih, književnikov nam sporoča: Spričo spremenjenih valutnih razmer in da -e doseže večja enotnost pri hono-riranju rokopisov, je «Društvo slovenskih književnikov« izdalo za vse avoje člane obvezno tarifo in izdelalo vzorec saložtiiške pogodbe, ki ga je obenem z omenjeno tarifo razposlalo posameznim založbam. Od teh so nekatera že sprejele v tarifi določene postavke, dočim so druge to tarifo odklonile. Z ozirom na to je «Drušvo slovenskih književnikov« na svoji zadnji odborovi seji 12. t. m. sklonilo, da bo vsakega člana, ki bi se no držal pri založniških pogodbah omenjene tarife, izključilo iz .1. ištva, in da «e knjige, izdane od založb, ki so tarifo odklc :ile. ne bodo ocenjevale v revijah, katnr-? urejujejo društveni člani. pr Prof. I. Čebnlar je Izdal pod naslovom • Knjigovodstvo ca trgovske iole« v kr. zalogi knjig in učil v Ljubljani (Gradišče 2) knjigo, ki nudi v priprostem slogu zelo pregledno na lahko razumljiv način vse, kar spada pod to stroko, tako, da bo dobro služila rc samo pouku r trgovskih in nadaljevalnih šolah, ampak je toplo priporočljiva luni za samopouk. — Pisatelj se j?, temeljito in vestno poglobil v trgovsko vedo in je svoje delo v genetičnem oziru tako uredil, da izčrpa strogo naslonjen na prakso vsr, kar je tr?ba znati trgovcu, bodisi gospodarju, bodisi nameščencu. Najprej razpravlja o teoriji knjigovodstva, nato o enostavnem knjigovodstvu, ter razlaga temeljito pomen glevnih in pomožnih knjig. Po-.cbno pozornost jc posvetil avtor trgovini na drobno, kar zasluži vse priznanje. V naslednjem poglavju je izčrpno razloženo dvostavno knjigovodstvo in podan v lapidarnih stavkih še pouk o amerikanskem knjigovodstvu s potrebnimi tabelami. Knjiga sc bavi nato s posebnimi vrstami trgovine, kakor komisijsko in spedicijsko kupčijo ter bančnim poslovanjem. Priznalno jc omeniti, da jc pisatelj posvetil posebno poglavje pravemu razumevanju računskih izpiskov (kontokorentev) in da podaja v knjigi tudi najvažnejše pojme iz meničnega prava r. razlago, kako se mecični obrat v trgovini vrši. Končno opozarjamo na zelo obširno in srečno sestavljeno zbirko primerov za vaio pri vknjiževanju. — Jezik ic vseskozi priprost, a navzlic ternu izbran, kar daje knjigi, ki jc odobrena od ministrstva za trgovino in industrijo in koje cena je z ozirom na odlično vsebino zmerno nastavljena (Din 40.—) še posebno prednost. — J. R. Fantovski večer šentjakobskega Orla r.e j vrši danes ob osmih zvečer v prostorih Pro-' svete, Sv. Florjana ulica 15. Udeležba za vse člane obvezna. Odbor. *a seja se vrši istotam ob pol osmih zvečer. f r Preganjanje cerkve in ven? v Rusiji. »Novoe Vremjc« poroča, da so bili v Sarato-vu ustreljeni štirje župniki, ker so ob Božiču nastopili s prižnice proli komunističnim razgrajačem, kateri so zasmehovali roligijo. Obtoženi so bili odkritega upora proti vladi. Zadeva je prišla pred sodnijo takoj tretji dan po Božiču. Isti dan, ko je bila. izrečena obsodba, so bili tudi ustreljeni. — V Moskvi je tudi zaprtih 12 župnikov, obtoženih proti-sovjetske agitacije. Rbt agitacijo smatra tribunal, da so ti župniki ožigosali v božični pridigi nasilstvo komunistov, kateri so hoteli takrat prekiniti božjo službo. Zanimivo je, da se nahaja md obtoženci tudi en pristaš »Žive corkve«, župnik Autonin Kras-nicki. Izjavil jo, da država ni upravičena uprizarjati rdeči božič in pobijati verstvo, ker je Cerkev itak že ločena od države. — Ponosua na svoje »uspehe« je moskovska Zveza komunistične omladine (Komsomol) naprosila osrednjo vlado, naj proglasi dan 7. januarja (lvomsomolski božič) za »dan strinoglavljenja malikov«. Takrat naj se vsako leto po celi sovjetski Rusiji vršijo protiverske demonstracije, kakor je bilo letos. Sedaj pa je Konsomol poslal vsem svo-jim odborom navodila glede vprizoritve »Rdeče velike noči«. r Neuspeh komunalisacijc v Berlina» VelikoberlinsVi mestni zastop je soglasno sklonil, dn se prepuste mestne pristaniške naprave, ki jih je doslej upravljala občina, družbi velikih spedicijskili tvrdk. Polagoma so razkomunalizirajo tudi razna druga mestna podjetja: cestna železnica, plinarna, elektrarna itd, ki so vsa obremenjena z ogromnim primanjkljajem. Vendar si bo občina v teh obratih pridržala soodločevanje. r T'ospeSeranje rasti potom električne svetlobe. Na višji vrtnarski Soli blizu Berlina so osvetljevali razne rastline z električno lučjo, da bi rešili problem pospeševanja rasti. V to svrho so se poslu-žili Wictoï;tovih reflektorjev, ki so jih postavili 70 cm od rastlin. Svetiijke so gorele od mraka do polnoči, tako da so imele rastline tudi nočni počitek. Na Ia način osvetljene rastline so rastle hitreje kot navadne. Rože so n. pr. cvetele prej In so se popolnoma raz*'vele z dolgimi stebli, ravno na« sprotno z navadnimi rastlinami. Osvetljena salat» je dala 50 odstotkov več pridelkov kot navadna. Neosvetljeni fižol ni uspel, osvetljeni pa je та» cvel t polovici februarja. V novembru osvetljen« jagode so bile v februarju v polnem cvetju; poke« zale so bogate plodove, ki pa radi mraz« niso de zoreli. r Brezžična prsna igla. Angleški inženir Sa» ders je i skonstruiral brezžični aparat, obstoječ H prsue igle. katerega je pred kratkim pokazal novi* narjem. Ta igla je tako urejena, da lahko sprejema brezžične pogovore ali brezžično poslane goA beno komade iu jih lahko sliši nosilec aparata. Pi?î' na igla stopi v brezžično zvezo v poslopju, ki irn" na strehi svoj sprejemajoči prostor. Kakor hitro se taka zveza vzpostavi, lahko vlovi nosilec igl« brezžične pogovore v krogu 90 do 100 milj, lahke posluša pa tudi lako daljne koncerte. Pri poskuS-njih, ki jih je priredil iznajditelj, so se čuli b rod orni signali v kanal'J La Manche in tudi neki londonski koncert je čijl nosilec take prane igle. Teža brezžičnega aparat,*» znaša tri uuce. Inženir Sander» izdeluje nov apart enake v r îe /a vsprejemanje po4 govorov na Se večjo daljavo. r Atentati, z zastrupljenimi šivtrnkami. V Pa-I rizu se muožijo slrraji, pri katerih so žene in de-1 ! Idela ogrožene s tem, da so zbodene v noge ali ro-i ke z zastrupljenimi šivankami. Pred kratkim je bilo policiji javljeu odeset sličnih slučajev na eir dan. Ateniati povzročajo v gotovih slučajih neprili-ke, ali resnih posledic še ni bilo opažati. Zločine« se energično zasleduje in prvi, ki bo zasačen, bc občutno kaznovan. r O palestinskem I.raljcstvn. Emir Abdulah, sin hcdžaskega kralja in princ transjordanski, bo baje proklamiran za palesl i nekega kralja in pri tej priliki bo združil transjordansko deželo s Palestino. Novi kralj bo baje sprejel Hal four je v načrt zaradi zionisma ali tolmačil ga bo tako, da bo ustrezal arabskim zahtevam. r Znamenje ča?rr. V nekem nemškem listn Je med drugim sledeči oglas: »Zamenja se prašič za spalno soboc. Češka krona stoji nad dinarjem zelo visoko, foda še vedno mnogo nižje kot Frank in Lira. Nakup iz Češkoslovaške je vsled teg.'i preje mogoč, kot iz katerekoli države. Češki industrije! žele z nami trgovskih zvez, vsled česar znižujejo cena tako daleč, da je našim trgovcem mogoč nakup. Obiščite jih ua VI, mednarodnem vzorčnem velesejmu v Pragi kateri se vrši od U. do 18. niarca t. 1. Legitimacije za poset izdaja Češkoslovaški konzulat in velosejnv Ici zastopnik Aloma Company, anončna. in reklamna družba z o. z. Ljubljana, Kongresni trg 3. 915 Ilčcm proti dobri plači pridno in pošteno ' SOBARICO fei govori tudi nemški. — Naslov pove upravništvo «Slovcnca« pod številko 98S. Pekovskega pomočnika z dobrimi spričevali, in pa ^ hlapca h konjem ^ ki ima veselje do snage, SPREJMEM TAKOJ. — Naslov pove upravništvo «Slovcnca« pod Itev. 971. ilAnnnn • primerno šolsko izobrazbo, UOClIUa poštenih staršev, za trgovino t mešanim blagom na deželi, sprejmem. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod, številko 896. _ Solidna uradnica ! štiri boljše gospode IŠČE čedno meblovano SOBO s hrano ali tudi brez nje. Plača 3500—4000 K, brez hrane 800—1000 K mesečno, — Po-nudhe pod «SOLIDNA« na upravo lista. DEKLICA, ki je dovršila I. meščanski razred, ŽELI mesta kot vajenka v modni salon ali TRGOVINO. — Naslov pove uprava «Slovenca« pod številko 935. IŠČEMO eno ali dve sobi z 2 posteljama za TAKOJ. — Cenj, ponudbe na upravo lista pod «SOBA 976«, V dobro varstvo^ sprejmem OTROKA proti dobri plači. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod štev. 986. Moli n шшп hot m HVUMl UU lilljjl U f V UW». HUIJ complétai v premem 15, 20, 25, 30, 40, Ј0 cm prodaja popolno dobro ohranjene . skladišča KARL JETZBACH£R П ZAGREB. Via: !ra ulica broj 25 GOSTILNO vzamem v NAJEM v Ljubljani aH vsaj v bližini mesta. — Ponudbe pod iiiro: «GOSTILNA« na upravo lista. 984 sprejmem na hrano. <— Naslov v uprav-ništvu «Slovenca« pod štev. 987. POHIŠTVO ШШШШ (SCHLOSSVERWALTER) sžrti л„оич} IŠČEMO za neko graščino v Zagrebu. rOIQyïdllCill a^didl Rcflcktantjc morajo biti popolnoma iz-1 vežbanl v hišnem gospodarstvu. — Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo «Slovcnca« pod itev. 879. iz trdega lesa, ime oblike, malragom Spalnico, jedilnice, kuhinje poceni NA* barve, za več sob — in kubiniske opra- PRODAJ. Sprejmemo vsakovrstna mizar-ve po nizki ceni proda posamezno aH Rka dela. — ER.MAN & ARHAR, mi- ANTONUPp'ElfNI^tPRADOVlilICA°^ ) _CT' * covo štev. 33. 969^ Iščem nujno, proli nagradi, v Sloveniji PRODAM nekaj vagonov original. bosanskega ovsa pr» ceni K 13.— pariteta Grosuplje ali 1 . ..i Dno OT* TT КгГ"- Gospodična z daljšo trg. prakso kot poslovodklnjo, ZELI službo premeniti. Cenj. ponudbe na upravo «Slovenca« pod Itev. 973. ISčem popolnoma izučenega strojarskega pomočnika j ki jc zmožen SAMOSTOJNO voditi stro-i jariko obrt Reflektlram samo na izku-: Seno moč. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravn lista pod šiiro! «STRO.IAR«s Ztdrr! iro^t, irjt'.'ri BOR. ST51L, •ПС. o-- KUPIM 300 do 500 litrov dobrega mošta. 9 X 12, vsled nnbavc večjega, '. poceni prodam. - FERDO MEŠKO, Vel. Nedelja. tam obstoječe iz kuhinje ter ene ali dveh iSOB za eno osebo. — Ponudbe pod: »20« na upravništvo «Slovenca«, NAZNANILO. Ćcnj. občinstvu vljudno javim, da opustim i 19. t. m. klet Za SEDEČE GOST P. Vinsko klet za promet čez ulico in za stoječe goste obdržim še nadalje. Ta klet je zvezana ludi z AMERIKANSKIM BAROM, kjer se dobe vsakovrstna gorka in mrzla okrepčila, kakor tudi lino PECIVO. V zalogi se nahajajo najboljia vina: namizna, lina desertna in buteljska vina. — Vhod v klet je sedaj samo iz STUDENTOVSKE ULICE ŠT. 3 «» Pa «kozi bar, VODNIKOV TRG ST. 2. - P. n. občinstvu se priporočam za naklonjenost ter zagotavljam, da si bom prizadeval vedno za točno in vestoo postrežbo, Z odličnim spoštovanjem F. FABIAN. '""vr"'................ •• ----------•-•vv. v r '- .MiPt.4Hii* Ш '■-K3 i ■K i ДГ - - •'■■•■^ ■•.■"»-■■■ V'''- . .t . ■•■ ■■■•■ ■■■■■■■-K-; v " :v T . .v.'.• ' ' ., ' "•' . v „>Ч» . '-t' ... HVM, ' Upravni svet, ravnateljstvo in uradsiištvo ljubljanske kreditne banke javlja žalostno vest, da je njen soustanovitelj, član upravnega sveta in dolgoletni predsednik, gospod dr. Ivan Tavčar odvetnik, bivši župan ljubljanski, narodni poslanec itd, itd* danes preminul. Slava njegovemu spominu! V Ljubljani, dne 19. februarja 1923. 'ЛЛ'.' j ■ .■ At.i ' • ' i •\;r'.i'.\J' • '.- '. L"V*.V . : » JV ' . >> . •. •/. . «• -- ; • a S .'.V.'. .',. " : 21 • 'b-;-'1 ' ' i' » 1 '- i- Združene papirnice Vevče, GoriCane in Medvode d. d. ■it ' v Ljubljani javljajo žalostno vest, da je velezaslužni član njihovega upravnega sveta, gospod dr. Ivan Tavčar odvetnik, predsednik Ljubljanske kreditne banke itd. itd danes preminul. V Ljubljani, dne 19. februarja 1923. Шпј Štren в. штшс, ata© 30. feSmarja Î92& srev. 40. 1 Y I AUTO III BENCIN PNEUMAT1KA OU?; VSA POPRAVILA MAST IN V02NIE 1 .......:„ j„i. __ „лцј I999.99. 1 predal, malo rabljen», 4 .števce, Le prvovrslno blaoo m delo po *>tid- elektro£orjcm ^ voit, JE NAPRO- x„™ / . - • PAJ. - Naslov pov« gosp. DRAGO BE- 1UOO-Alll O d. Z O. Z. V Liubuunt. i SELJAK, Ljubljana. 893 V globoki žalosti na-manjamo, da jc naš ljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod SENO in SLAMO Seno MO K, elatnu 600 K za lOO kilo-gramov, franko vsaka postaja v Sloveniji, dobavlja domača tvrdka PUKL in VER-CE. SoStanj.__838 2000-3000 kg želoda (ŽIRA) postavljenega v Ljubljano, kupim. — Ponudbe z navedbo ccne in količine na naslov. PETER ŠKERBIC, kantiner, Domobranska cesta (št. 2, LJUBLJANA. za promenadne in Športne obleke v bogati izbiri Ljubljana __Дсзт! trg Ш H. S L Шжп okrajni šolski nadzornik т pokoju v nedeljo, dne 18. februarja, po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega bo v torek, dne 2f februarja, ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti rv Gočah na tamkajšnje pokopališče. Go?c prt Vipavi, dne 18. februarja $723, Žalujoči ostali: ZOFIJA, roj. FERJANČIČ, soproga, JAROSLAV, ZVONI.MIR, BOGUMIL, HENRIK, BORIS, sinovi. — FRAN LASIČ, vladni svétnik, HENRIK LASIČ, dvorni sodni svćtniU, brata. JOSIPINA, KARLA, IVANA MOZETIČ, AMALIJA PAHOR, TEREZIJA TRPIN, sestre. za izdelovanje papirja, postavljen v tovarno na KOLIČEVEM. — Les je laLko ! ! poljubne dolžine od pol metra dalje in j debel 8—30 etn, biti pa MORA ZDRAV smrekov ali jelev in olupljen. Vrbači niso dobri, ker so pregrčavi. V poštev pride torej les, ki ni za deske in tramove po- rabljiv. TOVARNA ZA LEPENKO, KOLIČEVO, p. DOB p. Domžalah. ШШШИУШУШУЈШШШШ Potrti globoke žalosti, a vdana v bktepc božje previdnosti, sporočava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je blagorodni gospod Matija Wisttschnig vpok. ravnatelj kriške graščine in hlini posestnik v Kamnik« dne 18. lebruarja, ob 3, uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni, prajemSi svete zakramente, v 65. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogrch dragega rajnika bo v torek, dne 20. februarja, ob 4. uri popoldne. KAMNIK, dne 18. februarja 1923. vedka Izbira otroških i wiickov, dvokoles in §1- vatailt stroja» po ceni. F.iSaflei, Ljubljana Stari trg 28 Spreismulo sc v po no роргио a ema]lirar.i« z ognjem In pwiikljanje ihnkolssa, otroški «oztekU šivalni in miti stroji. „TRIBUNA." Tovarna dvokoles ln otro&klh vozičkov, Llubuajaa, Karlovefca e. 4. Зтопагзка nlliu 1 Ia FopfloRdcEmenf „Ога<Шо «B? Zagreb. oegoviceva m. % DrZOlOVl: GrOillTO, IdetOn ÏJÏ j I IIIHininHtll REZI WŒLTSCHNIG, sestra, BETI WIELTSCHN1G, soproga. Svila, čipke modni nakit! 8I.SVnkev!cnasl. K Ljubljana, Mestni trg 19. CESTNI OKRAJNI ODBOR V KAMNIKU javlja nepričakovano tužno vest, da je njegov mnogoletni, prezasluž'i« in delavni član, odbornik in bivši načelnik, gospod v» nmirovljeni ravnatelj graščine Križ, posestnik Hd. v Kamniku štev. 88 danes, dne 18, februarja 1923 vsled težke bolezni umrl. Marljivemu pokojniku blag spomini Kamrik; dne 18 februarja 19?3. Hačelstvo. prve wrs6e novo blago popolno zreta jjdobivn se povsod I. hru. tvorniea salame, j suhega mesa In masti . QavrilovEt Ssiuovl d d. Petrin ia I/ Glavno na-topstvo j m Slovenijo I R V™*/ Celi« • Maribor GRAŠČINSKA UPRAVA BARONICE IRENE ABFALTRERN NA KRIŽU naznanja tužno vest, da je njen zaslužni, dolgoletni vodja graščinski ravnatelj v pokoju po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, preminul. Pogreb se bo vršil od hiše žalosti v Kamniku v torek, dne 20. svečana ob 4. uri popoldne. Blagemu pokojniku ohranimo hvaležen spomin. KAMNIK, dne 19. svečana 1923. Zahvala. Povodom prebridke izgube dragega in nepozabnega mi soproga, gospoda • Antona Grašlča 'T;,', Frana Jelen izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnika k večnemu počitku, najtoplejšo zahvalo. Posebej se Je zahvaljujemo vsem darovatoljem krasnih vencev, kakor tudi vsem onim, ki so ml na kakršenkoli način izrazili sožalje in tolažbo. Polhov gradeč, dne 19. februarja 1923. ŽALUJOČA SOPROGA. Povodom bridke izgube našega edinega sinčka in brata izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti Tudi га poklo-nitev venca najlepša hvala! ŽALUJOČI OSTALI. гајатсепо pravi asbest-škrilj za kritje streh. — Ne premočil — Ne pozebe! — Proti ognju in viharju popolnoma siguren. — Neomejeno trpežen. — Teže na 1 m8 12 kg. — Cenik in proračun pošlje Franc Hočevar, Žirovnica (Moste) Gor. ALT жм* Pozor peki! T>lama!t<, {vernice Hanser i Sobolka, Bei>,S'.ndlau, v predvojni kako-vosfi, se edlnri dobi pri glav. irastopnikv za Jugoslavijo EDUARD DUŽANljC, Za-ftrob. SMadLSčc Slros:;majerova 10. Varujte se ponaredb v praha ali tekočini! družba ж» električno Industrijo d. ж o. г. gradi električne centrale. proizvaja in dobavlja vse električne stroje in elektrotehnične aparate iu iïdclke. projektira brezplačno vse naprave in obrate, kt so v zvezi z oielitrotehniko. ÏChnlCilC pisarne LjnbijaR.i, Dunajska cesta palaCa Ljubim niftdff. ИСЖГ- IjanaUe kredltuo ba.iK0. m f.«Sfi i»r: џЏт luaibor, Voutrlujsfca ulica U. NAZNANILO o novo ustanovljeni tovarni kanditov. Cenjene gg, trgovce vljudno obveščamo, da smo ustanovili v Ljubljani. Gradišče št. 17 in Ptimska cesta št. 6 tovarno kanditov pod imenom MAMA cl. 25 o« ss. Zagotavljamo cenjene odjemalce najeolidnojée postrežbo, ter se priporočamo za eeujena naroČila. Velespofitovanjem ! MANA d. z o. z. tovarna kanditov in mlenje dišav in soli v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Slovenca«. ■BDI * ■ Odgovorni urednik: Mihael Mofikerc v Ljubljani Jugoslovanska tiskarna v LHibiiaoL