SKUPSCINSKI
za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
letnik XX
Novo mesto, 21. aprila 1983
št. 11
VSEBINA
OBČINA NOVO MESTO
104. Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih ustanoviteljic Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto.
105. Akt o ustanovitvi Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto v ustanavljanju.
106. Sklep o novih cenah za vodo, kanalščino in smetarino.
107. Začasna merila za oprostitev participacije uporabnikov.
OBČINA RIBNICA
108. Odlok o proračunu občine Ribnica za leto 1983. OBČINA KRŠKO
109. Odredba o naj višjih cenah kruha in peciva iz pšenične moke tipa 850.
104.
Na osnovi 358. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 2. .odstavka 83. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81)
s k 1 e n e j o Skupščine občin Novo mesto, Brežice, Črnomelj, Metlika in Trebnje SAMOUPRAVNI SPORAZUM o medsebojnih pravicah in obveznostih ustanoviteljic Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto
1. člen
S tem samoupravnim sporazumom urejajo udeleženke, ki so ustanovile Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: zavod) medsebojne pravice in obveznosti iz medsebojnih odnosov, ki se vzpostavljajo z opravljanjem dejavnosti zavoda.
2. člen
Udeleženke:
— v sistemu družbenega planiranja določajo in uveljavljajo politiko varovanja naravne in kulturne dediščine in opredeljujejo svoje pravice in obveznosti, posebej v zvezi z varovanjem kulturnih in zgodovinskih spomenikov in naravnih znamenitosti v skladu z aktom o razglasitvi,
- zagotavljajo strokovno, upravno in drugo dejavnost, potrebno za varstvo naravne in kulturne dediščine v družbenopolitični skupnosti,
- izdajajo akte in opravljajo druge ukrepe, kijih določa ta zakon za varovanje delov naravne in kulturne dediščine,
— spodbujajo samoupravno sporazumevanje in sodelujejo pri družbenem dogovarjanju o vprašanjih varstva naravne in kulturne dediščine.
3. člen
Za varovanje naravne in kulturne dediščine pred uničenjem, poškodovanjem aU odtujitvijo v izrednih razmerah, neposredni vojni nevarnosti in vojni ter ob naravnih in drugih hudih nesrečah zagotavljajo udeleženke potrebno število delovnih obveznikov v zavodu, rezervne prostore za namestitev arhiva zavoda in zaklonišče za najdragocenejšo dokumentacijo naravne in kulturne dediščine. Krajevne skupnosti na območju, kjer so zaklonišča za dokumentacijo, zagotavljajo narodno in civilno zaščito zanje.
4. člen
Udeleženke zagotavljajo v svojem proračunu sredstva za:
- vodenje registra kulturnih spomenikov in-naravnih znamenitosti,
- za upravne naloge, ki jih v skladu z zakonom zanje opravlja po javnem pooblastilu zavod.
Zavod je dolžan predložiti udeleženkam vsako leto do 30. novembra finančno ovrednoten program dela za naslednje leto, ki ga bodo financirale iz sredstev svojih proračunov.
5. člen
Udeleženke se dogovore za naslednji ključ, po katerem se financira dejavnost zavoda v naslednjih razmerjih:
- 40 % sredstev s svobodno menjavo za izvajanje dolgoročnega programa v okvirih občinskih kulturnih skupnosti,
- 30 % sredstev iz proračuna občin,
-	20 % sredstev s prodajo storitev,
- 10% sredstev s prispevki neposrednih uporabnikov.
Ob upo števanju meril (delež števila prebivalcev, delež števila zaposlenih, delež družbenega proizvoda in delež narodnega dohodka na prebivalca) bodo posamezne udeleženke (občine) prispevale naslednje deleže:
občina Brežice 15 %, Črnomelj 13%, Metlika 7%, Novo mesto
53% in Trebnje 12% sredstev za delo zavoda.
Udeleženke zagotavljajo v svojih proračunih za opravljanje nalog iz 4. člena tega sporazuma 30 % družbeno verificiranega letnega finančnega plana po ključu iz prvega odstavka tega člena, če se v občini ne dogovorijo drugače.
6. člen
Zavod je dolžan zagotoviti takšno notranjo organizacijo, ki bo zagotavljala racionalno delitev dela, strokovnost in ekonomičnost poslovanja.
7. člen
Udeleženke se medsebojno dogovorijo, da je skupščina občine Novo mesto nosilec usklajevalnih postopkov glede zadev iz tega samoupravnega sporazuma.
8. člen
V razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovodnega organa zavod imenuje predstavnika družbenopolitične skupnosti skupščina občine Novo mesto.
9. člen
Pravice in obveznosti udeleženk nastanejo z dnem sklenitve samoupravnega sporazuma.
10. člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo in podpišejo vse udeleženke in se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 022-3/83-1 Datum: 29. 3. 1983
Predsednik Skupščine občine Brežice KAMBIČ MIRKO, Lr.
Številka: 022-8/82 Datum: 24. 12. 1982
Predsednik Skupščine občine Črno mej PERKO JURE, Lr.
Številka: 63-3/79 Datum: 15. 9. 1982
Predsednik Skupščine občine Metlika GAČNIK JANEZ, Lr.
Številka: 022-12/82-2 Datum: 23. 12. 1982
Predsednik Skupščine občine Novo mesto DULAR UROS, Lr.
Številka: 63-01/82-10 Datum: 29. 12. 1982
Predsednik Skupščine občine Trebnje GOLE IVAN, Lr.
105.
Na podlagi 349. in 367. člena Zakona o združenem delu (Uradni Ust SFRJ št. 53/76) ter 70. in 83. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni Ust SRS št. 1/81) so Skupščine občine Brežioe na podlagi 203. člena statuta (Uradni list SRS št. 14/78 in 16/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. 3. 1983, Skupščina občine Črnomelj na podlagi 174. člena statuta (Skupščinski Dolenjski Ust št. 19/80) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. 12. 1982, Skupščina občine Metlika na podlagi 203. člena statuta, sprejetega dne 18. 12. 1981, na seji vseh zborov dne 15. 9. 1982, Skupščina občine Novo mesto na podlagi 223. člena statuta (Skupščinski Dolenjski Ust št. 5/79 in 14/82) na seji zbora združenega dela dne 22. 12. 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23. 12. 1982 in Skupščina občine Trebnje na podlagi 208. člena statuta (Skupščinski Dolenjski Ust št. 9/79) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. 12. 1982 sprejele
AKT O USTANOVITVI Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto v ustanavljanju
1. člen
Skupščine občin Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje (v nadaljnjem besedilu: ustanoviteljice) izdajajo akt o ustanovitvi Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto v ustanavljanju (v nadaljnjem besedilu: zavod).
2. člen
Akt o ustanovitvi velja smiselno tudi za Organizacijsko enoto za varstvo naravne in kulturne dediščine pri Zavodu za družbeno planiranje p.o., Novo mesto, Prešernov trg 8, ki trenutno opravlja dela in naloge s področja varstva naravne in kulturne dediščine.
3. člen
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto je delovna organizacija, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena. Firma zavoda je: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto v ustanavljanju.
Sedež zavoda je v Novem mestu.
4. člen
Dejavnost zavoda je varstvo kulturnih dobrin, naravnih in drugih znamenitosti.
V okviru dejavnosti zavod opravlja naslednje naloge:
1. ugotavlja, popisuje in raziskuje naravno in kulturno dediščino območja zgoraj navčdenih občin,
2. dokumentira in vrednoti naravno in kulturno dediščino,
3. evidentira, proučuje in dokumentira nepremične spomenike in znamenitosti, pripravlja študije in elaborate za njihovo, varovanje, konserviranje, obnavljanje, revitalizacijo, za ohranjanje ter vzdrževanje njihovih zavarovalnih lastnosti,
4. vzdržuje, obnavlja in zavaruje spomenike ali znamenitosti,
5. sodeluje z imetniki nepremičnih spomenikov ali znamenitosti oziroma imetniki pravice upravljanja in z drugimi, ki imajo interese v zvezi s posameznim spomenikom ali znamenitostjo, jih vzpodbuja k samoupravnemu sporazumevanju o njihovih interesih in k združevanju sredstev za zadovoljevanje ter interesov in sodeluje v tem sporazumevanju kot strokovni svetovalec ali kot udeleženec,
6. vodi oziroma nadzoruje izvajanje vzdrževalnih in varstvenih del na nepremičnih spomenikih ali znamenitostih,
7. spremlja in tudi sam razvija restavratorske in druge tehnične dejavnosti in njihov razvoj,
8. proučuje vprašanja varstva kulturne in naravne dediščine, še posebej spomenikov ali znamenitosti,
9. redno ali načrtno sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi organizacijami pri njihovem delu,
10. daje občanom in pravnim osebam pojasnila, nasvete in drugo strokovno pomoč pri spoznavanju in varovanju naravne in kulturne dediščine,
11. razvija pri delovnih ljudeh in občanih zavest o pomenu naravne in kulturne dediščine in njenega varstva,
12. ugotavlja jn predlaga, katere dele naravne in kulturne dediščine
je treba razglasiti za spomenik ali znamenitost in izdeluje analitično osnovo, potrebno za razglasitev,
13. upravlja nepremične spomenike in znamenitosti, za katere tako odloči pristojna občinska skupščina v aktu o razglasitvi in skrbi za nepremične spomenike in znamenitosti, ki so začasno brez imetnika,
14. izdaja soglasja in dovoljenja, kadar je za to pooblaščen,
15. sodeluje v postopku družbenega planiranja v krajevnih skupnostih in občinah s stališča varovanja, razvijanja in uporabljanja naravne in kulturne dediščine in daje potrebno analitično oceno za planske odločitve glede nepremičnih spomenikov ali znamenitosti,
16. predlaga, strokovno pripravlja in utemeljuje izdajo upravnih aktov na področju varbvanja spomenikov ali znamenitosti,
17. vodi register nepremičnih spomenikov ali znamenitosti,
18. predlaga ukrepe za varstvo v primerih naravnih nesreč ali drugih izrednih razmerah.
5.	člen
Sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda zagotovijo ustanoviteljice v skupnem znesku
766.000,00 din kot nepovratna sredstva na žiro račun zavoda in sicer skupaj z občinskimi kulturnimi skupnostmi v naslednjih deležih:
2. iz proračunov občin ustanoviteljic za naloge iz petnajste do osemnajste točke 4. člena tega akta,
3. s prodajo svojih storitev,
4. z udeležbo pri skupnem ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev,
5. s prispevki neposrednih uporabnikov,
6. z darili in na kakšni drugi podlagi, določeni z zakonom ali samoupravnim sporazumom oziroma pogodbo v skladu z zakonom.
10.	člen
Zavod upravljajo delavci te organizacije, v zadevah širšega pomena pa enakopravno odločajo delegati ustanoviteljic in uporabnikov. Medsebojne pravice in obveznosti uredijo ustanoviteljice s samoupravnim sporazumom.
11.	člen
Organ upravljanja Zavoda je svet, ki ga sestavljajo delavci zavoda in 7 delegatov, od katerih po enega imenuje:
- vsaka ustanoviteljica zavoda,
- Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko,
- Občinska konferenca SZDL Brežice.
- Skupščina občine Brežice	15%	115.000,00 din
- Skupščina občine Črnomelj	13%.	99.500,00 din
- Skupščina občine Metlika	7%.	53.500,00 din
- Skupščina občine Novo mesto	53%	406.000,00 din
- Skupščina občine Trebnje	12%	92.000,00 din
Skupaj	100%	766.000,00 din
Del sredstev za ustanovitev in začetek dela zavoda se zagotovi tudi z delitvijo premoženja med Zavodom za družbeno planiranje Novo mesto in njegovo organizacijsko enoto za varstvo naravne in kulturne dediščine, in sicer v znesku
234.000,00 din.
6. člen
Ustanoviteljice odgovarjajo za obveznosti zavoda neomejeno subsidiarno.
7. člen
Zavod sme samostojno sklepati vse posle v zvezi s svojim ustanavljanjem, razen nabave osnovnih sredstev in opreme nad vrednostjo 50.000,00 din, o čemer mora pridobiti poprejšnje soglasje Izvršnih svetov ustanoviteljic.
8. člen
Do vpisa konstituiranja zavoda v sodni register opravlja zadeve vodenja poslovanja, zastopanje in predstavljanje zavoda ter varovanje zakonitosti dela in upravljanje v zavodu tov. Jovo GROBOVŠEK kot začasni poslovodni organ.
9. člen
Delavci Zavoda pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarijo:
1.	s svobodno menjavo dela v kulturnih skupnostih Ustanoviteljic za naloge iz prve do štirinajste točke
4.	člena tega akta,
12. člen
Delo zavoda je javno. S statutom pa se podrobneje določi način obveščanja javnosti.
13. člen
Statut Zavoda sprejmejo delavci Zavoda v soglasju z ustanoviteljicami, potrdi pa ga Izvršni svet Skupščine občine Novo mesto. K samoupravnemu splošnemu aktu o sistemizaciji del in nalog in novim zaposlitvam v Zavodu dajejo soglasja izvršni sveti ustanoviteljic zavoda.
14. člen
Zakonitost dela zavoda nadzoruje upravni organ SO Novo mesto, pristojen za kulturo.
15. člen
Akt o ustanovitvi začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 022-3/83-1
Datum: 29. 3. 1983
Skupščine občine Brežice
MIRKO KAMBIČ, l.r.
Številka: 022-8/82
Datum: 24. 12. 1982
Predsednik Skupščine občine Črnomelj PERKO JURE, l.r.
Številka: 63-3/79
Datum: 15. 9. 1982
Predsednik Skupščine občine Metlika
GAČNIK JANEZ, Lr.
Številka: 022-12/82-1 Datum: 23. 12. 1982
Predsednik Skupščine občine Novo mesto DULAR URO S, Lr.
Številka: 63-01/82-10 Datum: 29. 12. 1982
Predsednik Skupščine občine Trebnje GOLE IVAN, Lr.
 106.
Delavski svet delovne organizacije „KOMUNALA“ Novo mesto, p.o. v razširjeni sestavi z delegati uporabnikov, je v smislu Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS št. 8/82) .ter na podlagi Zakona o temeljih sistema cen (Ur. list št. 1/80), odredbe o pošiljanju cenikov in navodila o pošiljanju cenikov občinski1 skupnosti za cene v potrditev (Skupščinski Dolenjski list št. 15/81 in 16/81) na seji dne 24. 2. 1983 sprejel
SKLEP
o novih cenah za vodo, kanalščino in smetarino
1. Cena za vodo iz javnih vodovodov znaša
- za gospodinjstvo 7,30 din/m3 porabljene vode
- za družbene dejavnosti 8,30 din/m3 porabljene vode
- za gospodarstvo in obrt 10,50 din/m3 porabljene vode
2. Cena za kanalščino znaša:
- za gospodinjstvo 5,80 din/m3 porabljene vode
- za družbene dejavnosti 6,70 din/m3 porabljene vode
- za gospodarstvo in obrt 9,00 din/m3 porabljene vode
3. Cene smetarine za odvoz na deponijo mesečno znašajo:
- za gospodinjstva 1,30 din/m2 koristne površine
- za družbene dejavnosti 2,00 din/m2 koristne površine
- za gospodarstvo in obrt 3,80 din/m2 koristne površine
Nove cene je dne 2. 3. 1983 potrdila tudi Skupnost za cene občine Novo mesto, odločba št. 38-18/80-8 v soglasju z Republiško skupnostjo za cene.
Cene veljajo od 1. 4. 1983.
Predsednik DS: THORŽEVSKI MIRO, Lr.
______________107._________________
Na podlagi 20. člena zakona o zdravstvenem varstvu (uradni list SRS št, 1/80 in 45/82) ter priporočil skupnosti Socialnega varstva sprejema skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Novo mesto na seji dne 29. 3. 1983
ZAČASNA MERILA za oprostitev participacije uporabnikov, ki zaradi gmotnega' položaja ne morejo prispevati k stroškom za zdravstvene storitve
1.	člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: upo-
DOLENJSKI LIST št. 16 (1757) 21. aprila 1983
rabniki) so lahko oproščeni doplačil k ceni zdravstvenih storitev, če zavoljo svojega gmotnega položaja niso sposobni prispevati k stroškom za zdravstvene storitve.
2.	člen
Uporabnik je zaradi svojega gmotnega položaja upravičen do oprostitve plačila participacije za zdravstvene storitve, ko gre za:
- delavce, katerih dohodek, skupaj z dohodki s člani skupnega gospodinjstva, na člana v tekočem časnovnem obdobju ne presega 80 % minimalnih življenjskih stroškov;
- delovne ljudi, ki z osebnim delom samostojno in kot poklic opravljajo obrtno, umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost in s to dejavnostjo in z drugimi dohodki ter dohodki članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presegajo na družinskega člana 80 % minimalnih življenjskih stroškov;
- kmete, ki jim je kmetijska dejavnost edini ali glavni vir.preživ-aljanja in pri tem dohodek iz kmetijske dejavnosti, ki je podlaga za plačevanje davkov in drugi dohodki ne presegajo 80 % minimalnih življenjskih stroškov. Dohodek se ugotovi tako, da se katastrski dohodek preračuna po ustreznem faktorju, enako kot pri izračunu varstvenega dodatka pri SPIZ. Plačila participacije so oproščeni tudi kmetje, ki jim je kmetijska dejavnost edini ali glavni vir preživljanja, če so bili nezmožni zaradi bolezni za svoje delo vsaj 3 mesece v koledarskem letu in zaradi tega niso bili sposobni opravljati svoje dejavnosti in s tem ustvariti dohodka; ali zaradi elementernih nesreč niso mogli ustvariti dohodka;
- druge občane, ki ne ustvarjajo dohodka, ali je njihov ustvarjeni dohodek oziroma dohodek družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, na družinskega člana nižji od 80 % minimalnih življenjskih stroškov in so prijav J eni pri skupnosti za zaposlovanje, če so delazmožni oz. niso upokojeni;
- druge uporabnike, katerih dohodek in dohodek družinskih članov sicer presega 80 % minimalnih življenjskih stroškov, vendar zaradi izjemnih okoliščin ne bi zmogli plačila participacije.
Te oprostitve veljajo tudi za družinske člane uporabnika iz tega člena, če z uporabnikom živijo v skupnem gospodinjstvu in če jih uporabniki preživljajo.
3.	člen
Oprostitve uporabnikov obveznosti doplačil k ceni zdravstvenih storitev iz prejšnjega člena vejajo v času, ko gmotni položaj uporabnikov ustreza navedenim merilom.
4.	člen
Oprostitev izreče odbor za varstvo pravic občinske zdravstvene skupnosti na podlagi vloge, ki jo predloži občan na predpisanem obrazcu organa, ki vodi enotno skupno evidenco za največ eno leto. Namesto občana lahko vloži vlogo tudi organizacija združenega dela, v kateri delavec združuje delo, ali skupnost socialnega skrbstva.
5. člen
V primeru, da se finančno stanje uporabnika izboljša, je dolžan o tem v roku 15 dni obvestiti Občinsko zdravstveno skupnost.
6. člen
• Ta merila veljajo začasno, dokler ne bodo sprejeta enotno dogovorjena merila v Skupnosti socialnega varstva Slovenije.
Številka: 401-22/83
Datum. 29. 3. 1983
Predsednica skupščine JOŽA MIKLIČ, Ir.
108.
6.	člen
Občinski upravni organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo v letu 1983 opraviti naloge in zadeve iz svojega področja v mejah sredstev, ki so jim s proračunom odobrena, pri čemer morajo težiti za racionalnim in učinkovitim delom.
Za izvajanje določil iz prejšnjega člena in 1. odstavka tega člena ter zakonito in smotrno uporabo sredstev občinskega proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Ribnica.
Za, odredbodajalca proračuna se dotoči predsednik in podpredsednik Izvršnega sveta.
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Ur. L SRS, št. 38/74) in 165. člena Statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 11/78 in 2/82) je Skupščina občine Ribnica na seji družbenopolitičnega zbora dne 29.
3.	1983 in na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. 3. 1983 sprejela
ODLOK
0 proračunu občine Ribnica za leto 1983.
1. člen
Občinski proračun za leto 1983 obsega:
Prihodke v znesku 50.071.000 din Od tega:
-razporeditev po posebnem delu proračuna 48.661.000 din
- razporeditev v tekočo prorač. rezervo	450.000 din
- iztočena sredstva za posebno partijo proračuna	960.000 din.
2. člen
Od prihodkov, ki občini pripadajo po Zakonu o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti, se mora izločiti
1 % sredstev za rezervo.
3. člen
V proračunu občine Ribnica se prvenstveno zagotavljajo sredstva za delo upravnih in pravosodnih organov, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, za uresničevanje delegatskega sistema, za izvajanje programa splošnega ljudskega odpora, za priznavalnine borcem NOV ter v skladu z možnostmi tudi za ostale potrebe.
4. člen
Del prihodkov proračuna občine Ribnica se nameni za intervencije v gospodarstvu.
Proračunski prihodki, ki presegajo dovoljeno raven splošne porabe, bodo iztočeni na posebno partijo žiro računa.
5. člen
Uporabnikom, kot so: upravni oigani, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti in pravosodni organi,'se sredstva nakazujejo na ustrezne tekoče račune v skladu s prilivom proračunskih prihodkov. Sredstva za ostale namene se uporabljajo neposredno iz proračuna.
7. člen
Uporabniki sredstev občinskega .proračuna morajo pri svojem finančnem poslovanju upoštevati sklepe in priporočila občinske skupščine in njenih organov in ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle zneske, določene za leto 1983 in tudi ne ustvatjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let. Obveznosti je dovoljeno prevzemati le, če so viri zagotovljeni izven proračuna.
8. člen
Izvršni svet SO Ribnica je pooblaščen, da odloča:
- o uporabi teko če proračunske rezerve,
- da omejuje proračunsko porabo, če ugotovi, da prihodki ne dotekajo po predvidenem načrtu in to največ za 10 %,
- da predlaga občinski skupščini ustrezno spremembo proračuna,
- da v upravičenih primerih v okviru posameznega namena prenaša sredstva iz ene na drugo postavko.
V' primeru neenakomernega pritoka proračunskih sredstev se lahko med letom uporabijo sredstva rezerve kot kratkoročno posojilo. O uporabi teh sredstev odloča Izvršni svet v vsakem primeru posebej. Sredstva se lahko uporabijo za namene iz 1. in 2. točke 39. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti.
9. člen
Če med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo uporabljena v celoti, lahko Izvršni svet prenese neporabljena sredstva v proračunsko rezervo.
10. člen
Prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so prihodki proračuna, razen prihodkov, ki jih s svojo dodatno dejavnostjo ustvari Uprava za družbene prihodke in se delno namenijo za modernizacijo dela Uprave za družbene prihodke.
11. člen
Prihodki, ki jih upravni organi ustvarjajo z izdajanjem zdravstvenih spričeval za živino, so prihodki proračuna in se v celoti usmerijo na poseben račun za zatiranje živalskih kužnih' bolezni.: rS temi. sredstvi
razpolaga občinska veterinarska inšpekcija.
12. člen
Do konca novembra 1983 se lahko porabi največ 92% sredstev, ki so s tem proračunom predvidena za porabo v letu 1983.
13. člen
Občinski komite za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun izvršuje proračunsko kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov občinskega proračuna in ugotavlja, kako upravni organi in drugi uporabniki izvršujejo samoupravni sporazum o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov ter s tem seznanja Izvršni svet.
14. člen
Sredstva, ki so bila po odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju 1983 dana posameznim uporabnikom oziroma so bila namenjena za posebne namene, se poračunajo v smislu-določil tega odloka v okviru odobrenih sredstev v posebnem delu proračuna.
15. člen
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeti v bilanci proračuna za leto 1983 in v posebnem delu proračuna, ki sta sestavni del tega odtoka.
16. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1983 daje.
Številka: 400-1-83-01
Datum: 30. 3. 1983
Predsednik skupščine občine Ribnica STANKO RUS
Glej tabelo na naslednji strani!
BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE RIBNICA ZA LETO 1983
PRIHODKI:		
Namen	VRST' SREDSTEV	Znesek/din
1.	Davi:: o a dohodka iz OD	22.013.000
2	Prometni davki	20.128.000
3	Davki na dohodek od premoženja	
	in premoženjskih pravic in dr. davki	2.000.000
4	Takse	1.871.000
‘5	Prihodki po posebnih predpisih,	
	prihodki organov DPS in drugi prih.	3.660.000
7	Prenešena sredstva iz prej. leta	399.000
V-	SKUPAJ PRIHODKI	50.071.000
ODHODKI		
■Namen	■ VRSTA SREDSTEV	Znesek/din
01	Sredstva za delo uprav, organov	26.566.000
02	Negospodarske investicije	305.000
03	Sredstva za LO in DS	3.000.000
04	Sredstva za vzpodbujanje razvoja	
	in intervencije v gospodarstvu	1.257.000
05	Prenesena sredstva drugim DPS in SIS	7.833.000
06	Sredstva za družbene dejavnosti	3.961.000
,07	Sredstva za druge splošne družb, potrebe	5.109.000
08	Izločanje sredstev	1.910.000
09	Drugi odhodki	130.000
	SKUPAJ ODHODKI	50.071.000
109.
Na podlagi 59. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/S0, 38/80), 3. odstavka 1. točke Odloka o določitvi najviše ravni cen za vse proizvode in storitve, razen za tiste, za katere se morajo ceniki pošiljati v potrditev skupnostim za cene (Uradni list SFRJ, št. 4/83 in 10/83) in 204. člena Statuta občine Urško (Skupščinski Dolenjski list, f-.	12-125/82)	je	izvršni	svet
skupščine občine Krško na seji dne
S.	4. 1983 sprejel
ODREDBO o najvišjih cenah kruha in : civa iz pšenične moke tipa
$50 I.
:ganizacije združenega dela in niki, ki pečejo kruh in pecivo •v -e nič ne moke tipa 850, smejo ovati svoje cene tako, da znaša
SP
najvišja prodajna cena osnovne vrste kruha za 1 kg 21,00 din za 0,80 kg 18,10 din.
Drugim vrstam kruha in peciva lahko povečajo cene sorazmerno glede na delež moke (predpisan na osnovi teže kruha) tipa 850 v posameznih vrstah kruha, izhajajoč iz razlike pri ceni moke med tipom 850 in tipom 800 do 1,70 din/kg.
II.
Olganizacije združenega dela in zasebniki, ki pečejo kruh in pecivo iz pšenične moke tipa 850 morajo obvestiti Skupnost za cene občine Krško o cenah, oblikovanih na podlagi določb 1. točke te odredbe in ji poslati cenike pred njihovo uporabo.
III.
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 38-6/83
Datum: 8. 4. 1983
Predsednik IS: VINKO BAH, dipL ing.
JPŠČ NSKI DOLENJSKI LIST, uradno glasilo .insk... kupščin Črnomelj, Kočevje, Krško, Tika .'ovo mesto, Ribnica in Trebnje - Letnik za poslovno leto 1983 — Urejajo sekretaiji tskih skupščin Črnomelj, Kočevje, Krško, lika, Novo mesto, Rib rtiča in Trebnje, odgovorni
urednik Matjan Legan — Izhaja po potrebi — Redni naročniki Dolenjskega lista prejemajo uradno glasilo 7 občin brezplačno — Izdaja tozd Dolenjski list v Novem mestu — Stavek, filmi in prelom: tozd Grafika Novo mesto; tisk: Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani.
DOLENJSKI LIST št. 16 (1757) 21. aprila 1983 STRAN 21