122. številka.
Trst, v nedeljo 1. maja 1904
Tečaj XXIX.
Izhaja v bel k dan
adi ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
'•••■ezne številk® se prodajajo po 3 novi. (6 atotink) 9 nnofih to baka rn ah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gro rici, Oalji, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, Št. Petru, Sežani,
Nabrežini, No vem mestu itd. O (lase ln aaroSbe sprejema uprava lista ..Edinost", - lat Mella pfccoio štv. 7. — Uradne ure »d 2 pop. do 8 zvečer, ene oglasom 16 atotink na vrsto petit; poslanice,osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbu
aascsssicscco; TELEFON Stv. 870. oco^s^ss«««««:
Naročnina znaša
za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kroa. Na naročbe brez doposlane naročnine se apiava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefranktVftM
pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanoa štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastni* konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcil* liata „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. E* Poštno-hranilnieni račun št. 841.652.
Vojna v vztočni Aziji.
(Brzojavne vesti.) Na reki Jalu.
PETROGRAD 30. General Kuropatkin je brzojavil danes carju Nikolaju : General Sasulič je porcčal, da so zvečar in po noči od 28. t. m. neznatni japonski oddelki pre-korač.li reko JTlu, na čije uetje prihajajo parnisi. Dne 28. t. m. popoludne okolo 2. ure se je videlo japonske kelone na maršu od Jongamfa proti VTitšu. Na reki gori južno od Sindiagaona se je zapazilo japonsko pred- i -tražo. Doeedaj niso se Japonci pričeli aktiv n U operacij. Japonako poročilo o pogreznjeoju parnika »Kiušiu Maru«.
TOKIO 30. Reuterjev biro poroča : V a krovu japonske transportne ladije »K.iušiu Maru«, ki je bila minul: poaede jea o polu-noči pogreznjena v morje od ruske kri-iarke »Roasija«, je bilo ubitih oziroma poto nolih 70 Japcncev. »Kiušiu Maru« se je oddaljil od torpedovk, katere so ga spremljale ter je zadel na rusko biodovje. »Rossija« je plula proti parniku ter zahtevala caj pridejo nje častniki ca krov. Ko so Rusi preiskovali lalijo, so našli 2 stotaiji vojakov, ki eo bili szriti v spodnj h prostorih laiije. Ko se je
0	tem sporoč.io poveljniku »Roaa'je«, je ukazal ta ustreht: na jupjnako ladijo s torpedom. »Kiuš.u Maru« je bil zadet v srednjem de^j ter se začel potapljati. Mej potapljanjem eo prišli vojaki na krov ter so streljali na »Ros«
- jO«. Nekateri vojaki s> se sami usmrtili. 45 ! vojakov in 9 eseb posadke je bilo rtšenih. D«ra častnika in trije podčastaiki bo utonili z drugimi Japonci, rošnje za vsprejem v rusko armado
PETR< )GRAD 30. Glasom poročila uradnega lista so doeie od nekater h inozemcev t»rošo e, naj bi se jih sprejelo kahor dabrovi > j<*e v rusko armado. Car jo te prošnje
1	ubil iz ozira na to, da pripadata življenje in moč pojedi ne a prt d vsem lastni domovini.
Bitka na reki Jalu?
LONDON .*>U. »Rsuterjev biro« je poročal danes iz Kaupantee v Mandžuriji, da se je vršila na reki Jalu bilka. YT Četrtek e baje 16.000 Japoncev prekoračilo reko in apadlo 3O.000 Rusov, ki bo bili v ut»jenem :x>lcžaju. Kakor se sliš', so dobili baje Ja ponci danes nove pomožne čete. Bitka tra^a baje dalje. Japonski sirelci 6o baje ubili mnogo ru-k h častnikov, katere je Uhko spoznati na njih uniform1.
Isti bilo poroča dane« iz \VaBh!ngtona : Glas< m poročil dospelih na državni urad :z virov, ki se jih neče imenovati, je baje došlo
<t>
PODLISTEK.
Teodora.
Povest.
Hrvatski spisal Evgenij Kuniifie, prevel J. S.
Drugi del.
VI.
istega dne, zadnjo pustno nedeljo, okolo desete ure zvečer, eta ee iargovarjala dva veka na kraju »mola« Adamovičevega, Kjer je pristanišče za manje parobrode. Bila e t ha in vtdra noč. Luč plinov h plamenov nanizanih po obali, podaljševala se je po m rnem morju v pr stanišču. Iz mesta je bilo iti zamolkel šum. Na »Corsu« je bilo mno go sveta, Da stotine maškar. Ona dva človeka na kraju »mola« sta se važno razgovarjala o nečem. Eden njiju, niže postave, je imel Ea kosu za ped dolg no?, zavit v vie, na sebi pa s roko in do!go suknjo oi rumenkastnega platna, in visok cilinder iz pBp rjs. Obraz mu je bil pomazan z oljem. Ta napolmaškara j« izvlekla iz žepa neki papir in ga hitro • iala človeku, ki se je razgovarjal žnjo, ravno sta šli mimo dve maškari, dostojno ob-J-eeni, v črnih »dem no«. Ta človek, kate remu je maškara dala tisti papir, ni imel ni-kake krinke na obrazu, ni bil maskiran. D>-btvei tisti fcapir, je šel v kavarno, ki je na
na reki Jalu do velike bitke, v kateri so baje zmagali Japonci.
Brzojavne vesti.
Iz Bolgarske.
SREDEC 30. Bolgarska brzojavna agentura izjavlja, da je poročilo, po katerem se je le radi tega zakasnilo razoroženje 2. in 3. bataljona redifov, ker tudi bolgarska vlada ni opustila svojega oboi oženja, povsem neutemeljeno. Bolgarska vlada 6e od sklepa turško-bolgartke pogodbe več ne oborožuje ter ima pod svojimi zastavami toliko vojBke, kolikor jo je določeno za dobo miru.
Predsednik Kriiger. CANNES 30. Včeraj se je širila vest, da je predsednik Kriiger težko obolel. Ta ve^t izhaja od tod, ker te je Kiuger pred nedavno onesvestil vsled česar je možno oslabel. Z /ečer ee je zopst ozdravil in sedaj je njegovo stanje zopet normalno. Sioer mu pa ne bo možio odpotovati in Mentona pred koncem meBeca maja.
Novi ruski odposlanec (rubastov.
BELIGR AD 30. Povodom izročitva po-verilnega pisma je imel ruski odposlanec Gubastov na kralja Petra nagovor, v katerem je rekel, da ga je imenoval car zastopnikom pri kralju, in želeč podati kralju o taj j priliki dokaz svoje posebne naklonjenosti, mu je naložil, naj se takoj poda na svoje novo mesto v Beligrad. Stoletja stara vez, ki obstoja med Rusijo in Srbijo, mu lepši nalogo, da ohrani najboljše razmerje med oLema | državama.
Kralj je odvrnil, da je globoko eranjen in hvaležen za novi dokaz prijateljskih Čut- ; ste v carjev h zagotoviva odposlanca, da za- ! more vedno račuaati na podporo vlade. — \ Kralj na dvomi, da bo deloval odposlanec v j spor8zumljenju z vlado na to, da se stoletna vez mej Rusijo in Srbijo še bolj utrdi. Ruski poslanik Kapnist.
DUNAJ 30. Poslanik grof Kapniat in soproga sta odpotovala danes radi bolezni mstere grofice Kapnist v Petrograd.
Prlne Henrik Nizozemski.
HAAG 30. Bolezen princa Henrika ee je obrn la na bolje.
Loubet t llarsilji.
MAR3ILJA 30. Predsednik Loubet je: dospel semkaj ob 3 in pol popoludne.
Poskus tatvine.
PARIZ 30. Minolo noč je bil zasačen od čuvajev v palači razstave diuštva lepih umetnosti, neki mož, ko je ulomil vrata neke steklene ormare ter izmaknil več dragocenih predmetov. Mož te je poskušal najprej usmrtiti
obali najbližje »m^lu« Adamovičevemu. Maškara v rumenkasti eusnji je odšla po obali proti zapadni str,jui reškega mesta, pa iz ulice v ulico; slednjič je stopila v nekojhišo, iz katere je bilo čuti glasbo in hrup. Oni dve mtškari \|*rciih »domino« sta jej sled 1. I od daleč vse do hiš», pred katero sta se u^ta- i vili. Nekaj časa sta se razgovarjali. E:len teh domino — bržkone ženska glava, ker je
I imel na sebi ženska krila — je stopil slednjič v hišo, dočim je drugi »domino«, v lepih črnih hlačah, ostal na cest'. V prizemlju te hiše sta bili dve veliki eobi. V prvi vse natlačeno, mira pri m z;, so pili ljudje, največ delavci in delavke, vojaki in služkinje, pe- ' vali, objemali se in prepirali. Bilo je tu kakih dvajset muškar. V drugi sobi je bil ple3, ! glava pri glavi, strašna gnječi, prah, dim, J rdečkasta megla, škripanju poda in glasbe.
Ona napolmaškara, oni človek z dolgim nosom in v rmenkaati suknji je sedel na Kraju mize. Dv gal je v vis čašo vina pa peval hripavim glasom neko pe3em. Ženski »dimino« ga je opazil in sel poleg njega:! on pa jej je takoj položil desnico okolo vratu.
—	Pevaj z menoj ! jej je velel človek z dolgim nosom.
—	Nočem, je odgovorila maškara ter snela njegovo roko se svojega vratu.
in se je silno branil, ko so ga hoteli areto-vati. Z veliko težavo so ga odvedli na redarstvo, kjer je izjavil, da mu je ime Mac Riohard in da je pod imenom Mac Štefane priobčil več romanov in anarhističnih spisov. Črne koze v Hinoreru.
HANOVER 30. Včeraj popoludne ste bili pripeljani v mestno bolnišnico dve ga-liški delavki, ki sti delali nekoliko dni na plantažah za špargeljne v KleefdUlu. Preiskovanje okrožnega zdravnika je pokazalo, da je ena teh dveh delavk zbolela na črnih kozah, na drugi so se pa pojavila sumljiva znamenja iste bolezni ; vsled tega so bile zaukazane obsežne varnoBtne naredbe.
Angrležkl parnik se je razbil.
TUNIS 30. Angležki parnik »Scafor-rell« se je pri Tabarki razbil. Pogreša se 12 muž posadke. Ostali so se rešili.
AIIohs enfants he la ptrie...
Viktor Etranuel, kralj Itaiije, čul je iz ust predsednika 1'rancGzke republike, Emila Loubet a prešli ponedeljek v rimskem Kvi-rinalu ta-le za svetovno zgodovino znameniti brindisi :
»S:re ! Jrai de la peine n exprimer l'e motion tt la gratitude que je dois au lan-gage si tli'f:cLueux et si noble de Votre Majestć, tt a cetta magaifiipie et inoubliable ičeeption, ril i'Italie entičre b'e&t jointe a ses augustes pouverains pour faire nonneur a la France. V03 p&roles, S^e, retentiront demain piof jndement danB tous les coeurs franr^is. Certes la Franca et I'Italie n'ont pas attendu ce jour pour proclamer les affinitči <iui les veulent, toujours amies. Mais, comme a Votra Majesić ce m est d'uoe grande joie d'entea dre confirmer leur amitič dana catte Rome glorieuse, en qui Franriis et Italiens venfrent une mfere commune et 1'inspiratrice de leur ; gčnie et de leurs bauts faits. Nos Gouverne-ments ont compria combien il importait de mettre les interets de leurs pava d'aocnrd ave? les pvmrathies <iui le3 portaient i'un vers 1'autre. Da leur heureuse collaboration eont eortis pluB r^cement la convention d'arbitrsge et le trsite dn travail, cu il me plait de voir avec Vou3 un gage nouveau de paix nolitirjue, et un instrument feaond de prOifi< sr c al.
Sir3! C'e=it Tatne oleine des grands souvenirs communs que j unis dana un mOme toast la grandeur et la proBperitč de I'Italie aux voeux que je forme pour le bonheur de
ssb nobles souverains!«
* *
Zares, Rouget de Lisle, ta ognjeviti francrzki rojalist, zlagajoči v noči od 25. na 26. aprila 1792. svojo glasovito m a r -s e i 1 1 a i h o v Strassburgu, gotovo ni v tisti noči niti saDjal, da bo v letu Gospodovem 1904., točno dne 25. in 26. aprila, torej
—	Potem pa pij !
—	Nečem.
—	Veselo! Pij ! Samo tri dni še je karneval. Glej, ti si žena ! Bravo, plefati hočemo ! Kaj češ piti ? Hočeš-li kaj večerjati ? Vse plačam jaz, ako si lepa.
—	Jaz eem že večerjala.
-- Meno smorfie ! Oemu neki se pretvarjaš l
—	Kdo pi ti, da tako žališ maškare ? je vprašal »domino«, gledajoči ga ojatro v obraz. Skozi ljuknjice krinke so sevale črne oči. —
—	Kaj to briga tebe ? Jaz sem pošten delavec. H.Češ li večerjati? L3pe so ti oči. Hočeš-li jesti ?
—	Kasneje.
—	Kasno je že, je rekel človek z dol-g m nosom, izvlekel iz žepa zlato urico, pogledal na njo, pak dodal : Eaajst ura !
—	Kako lepa je ta urica ! Glej, pa tudi zlata verižica !
—	NaŠ9l sem to včeraj na cest'. Ako si lepa, ti jo dam, je obljubljal od, vrteči uro na dlani.
Žinaki »domino« je ojstro pogledal to uro in videl na njem urezani črki : »T. D,«
(Pride še.)
v onih in tistih dneh, v katerih je tudi mar« seillaise bila zložena, — da bo v Rimu, v tem večnem mestu, orila iz tisočev in tisočev italijanskih grl ona potresna patrijotična pe-eem, ki je v časih francozkih revolucij odu-ševljala in vodila v boj franoozke c i t o -v e n s in francozke s o 1 d a t s, in kateri pesmi je bila zibel oni isti Strassburg, v katerem danea mesto Francozov gospodujejo Nemci. — oni isti Strassburg, v katerem je dne 25. aprila 1792. bila prvikrat tiskana v »Journal des departementme-ridionaux, ona m a r b e i 1 1 a i s a, oni francozki »chantde guerre pour 1'armče du Rhi n«, ki je po napovedi vojne bil eminentno naperjen proti
Pruski in proti Avstriji....
*
* *
Da! Nekdanji mali odvetnik iz Mtrsanne na Diome, in bivši župan mesta Montčlimar, monsieur Emil Loubet, prieedši prešlega torka pod ratobornimi zvoki francozke mar« zeljeze v italijanski Rim, je kakor predsednik francozke republike v svojem srcu občutil iato veliko spremembo zraka in ljudij, katero je on se pred malo čaaa izkusil v meglenem Londonu, na motni Temzi, in katero občuti on v največ;h kontrastih ae sedaj v večnem Rimu. Da, v Rimu je slušal močne zvoke svoje drage francozke marseilleiae, nošene na krilih toplega in močnega entuzijazma Italijanov....
Francozka politika slavi v Rimu pravi triumf. ThfLfil Djlcaseč, francozki minister za vnanje stvari, imel je dosti prilike, da osebno premotriva in proučava efekt Loubet ovega brindiai na obrazu Viktorja Ema-nuela in v očeh italijanskih diplomatov in j politikov. Ta efekt je izzval ravno oni brin-• diei, katerega tekst je izvirno iu pravo delo Delcas e-a in čegar besede skozi usta Loubeta so provzročile velik, epohalen dogodek za daljnji razvitek političnih, državnih in narodnogospodarskih interesov v Evropi — a tudi izven nje.
Bog moj, kolika razlika med ono Francijo, ki je že pred kratkim merala pri Fašodi tako tužno in reaignirano umukniti se pred pretečim nasiljem Velike Britanije — ni med ono Francijo, zaveznico Rusije, ki triumtira danes veličanstveno najprej v Londonu, petem v Rimu, a bo bržkone kmalu triutrfirala tudi drugje....
Kaj pomenja oni mrzličavi in značilni glaa razburjenega nemškega novinstva v Nemčiji in v Avstriji, ki se ravno te dni razlega pegledom na alavje francozko-itali-janskega pobratimstva v Rimu ? So-li to morda zvoki francozke marseilleise, ki delajo nemško novin3tvo tako nervoznim? Pa zakaj ? Saj vendar trozveza Š3 obstoji ! Oega ae treba bati torej ? Duh železnega kance-larja, kneza B smareka, ali ne bdi on še nad Nemč jo, Avstro Ogrsko in Italijo ? ! Mar ni bil zgovorni caear Viljelm II. v Italiji v isti čas, ko je m o n a i e u r le prčsident da 1 a R Ć p u 1 i q u e F r a n <; a i s e, Emile Loubet, odhajal iz Pariza v Rim ? Kdo ve, da-U se ni cesar Viljelm na avojem mu-denju v Italiji razljutil na ravnatelja francozke akademije v Rimu, B. Guillaume-a, ki je povodom inavguracije statue Viktorja Hugo v vestibilu francozke akademije — v navzočnosti predsednika francozke republike, Emila Loubeta, francozkega miu fetra za vnanje " iri, Thčofila Delcaasč a, in fran-cozkega poslanika v Rimu, Camilla Birrčre a — elavil nepozabna dela francozkega književnika Viktcr^a Hugo in junaške čine Giuseppe Garibaldi ja ? ! Ako je pa v resnici tako, potem more biti monsieur Guil-laume povsem zadovoljen z iznenadnim od-potovanjem kaiserja Viljelma iz italijanskih Benetek v svoj pruski Berol n.
Mi Slovani se moremo v resnici rado-dovati od vsega srca na veličanstveni slavi francozko-italijanskega pobratimstva v večnem Rimu. Kajti, s to isto slavo zasejano je tam plodno seme nedaljnega razpada trozveze. — Potresni zvoki francozke marjeillaise v Rimu
Sdlnosi
Glasilo političnega drušMi „Edinost" za Primorsko.
V edinosti ie moči
bo kumovali opernu b »dočnemu bitt jričnemu dogodku, ki s padom trotveze neiccgibao preobrazi današnji pol tično vladni zi9tem avstro-ogrske države. Na, da! R-:cimo resnico ! Temelji današnjega duvalizma v naši monarhiji se majajo. Na tem ni dvomiti. A prida historični Samson, ki s svojimi ple^i poruši stebre t»ga duvalizma. S prenehanjem njegovim morata se v notranjem naše m »narh'je povspeti do svojega naravnega prava tni dva vele-važna Č.nitelja, ki državi Avstro Odrske po-dasta ne samo drugo lic?, drugo podnožje in drugo smer, toliko v notranji, kolikor vvna-nji njeni politiki, ampak jej učvrstita tudi ona omajane današnje temelje. A ta dva činitelja sta : slovanski narodi avstro-ogrski in njihova naravna želja, da ee vmaa politika osvobodi za vedno iz narkotičnega in ubijal-nega vpliva Nemčije, pj da se Avstro-Ogrska lojalno nasloni na čvrsto polit čno in narodnogospodarsko sporazumijen e :n delo z Rusijo ia Francijo.
Francozki republikanec in predsednik franeozke republike Emile Loubet, urezal je svojim prihcdom v R m globoko spremembo v zgodovini današnje Evrope. On je zapisal' v analih zgodovine, ob sviranju f.ancjzke marseiliaise, da je Rim zakonita prestolnica italjaoske kraljevine in italijanskega naroda. On, preJsedn k katoliške republike franeozke, ni videl papeževega vatikana v R mu. On je v Rimu videl lamo italijanski kvirina), samo ujedijeao Italijo, samo italijanski narod.
*
i
('udno ! V italijansko prestolnico, v italijanski Rim, prihajale si tolise kronane in nekronane glave. Najprej je dosel angležki kralj K Ivard. Za njim nemšzi cesar Viljem, a za tem Emil Loubet, predsednik franozke republike. Od trozveza je oil edini cesar Vi-ljelm v Rimu. Nu, on, dospevši v Rim, sel je na dva diplomatična stola. On je sedel v Kvirinalu in v Vatikanu. Tega čina Viljelrao-vega Italijani niša grajali javno. Oni so si ga le dobro zapomnili. Kajti, 8 tem činom je cesar Viljelm desavoviral ono historično akcijo, katero eo pričakovali oi njega Italijani: da njegov obisk bo edino in iz-cljučno namenjen Kvirinalu.
Minolo je že dvajset let, kar se Italijani, kar se italijanski R m nadeja obisk* avstro-ogrskega vladarja, cesarja in kralja Frana Josipa I. Ta obisk bi bil v povrnitev zi oni obisk, ki ga je v svoj čas napravil na vladarskem dvoru na Dunaju italijanski pokojni kra j Umberto. Nu, do danes se se ni izvršil ta obisk avstro-ogrskega vladarja, ki je tretji člen trozveze. A, pride li splt.h d :> tega ? Vrlo delikatno je t) vprašanje. Vee se zdi, kakor da je v Opatij« tudi o tej točki bilo razpravijeno med grofjm Goluchowsfeim in T.ttonijem. Moglo bi se trditi, da g ede tega ni v Opatiji d Š'o do nikakegt matematičnega zaključka. Vse izgleda, kakor da je nedo3tžni vpliv Vatikana v tem vprašanju deloval v protivni stiu". Dajstvo bi biio vsakako jasno, da bi avstro-ograki vlalar, cesar in kralj Fran Jcsip I. — čegar verska in katoliška čutstva in najviše Fpoštovanje d} 03ebe vat -1 kansktga papeža eo najmočneja -obiskal j tudi papeža, čim bi šel v Rioo. Storil bi to- j rej to :st?, kar je stori tudi cesar Viljem, čien trozveze. Potovanje avstro-ogrskega vladarja v Rim bilo bi — conditio sine <|ua< non —, vezano na obisk v Kvirinalu in v Vatikanu. A iz tega sledi zaključek, da R''m težka dočaka in da bo težko videl oSisk da našajega avstro ogrskega monarha.
*
Da, da. Z va resnica je. Nič ni večno na tem svetu Vse propada in izginja. Ali vsaki razpad in vsaka propast porajata novosti, druge forme, drugo življenje, drugo kristalizacijo. To vid mo tudi na trozrezi.! Postarala se je. Oslabila je, Anemična je.
V jajcu trozveze se je že pokazal ino-1 čen e*nbrio nove zveze. Tej novi zvezi pred-hodi in prednjači francozka republika, a ku- J majeta jej Rusija in Italija. In ta embrio dozorel je ravnokar v Rimu. Iz njega rodilo j se je v jajcu politično in diplomatično pišče, I ki je k 'j u vaje če v lupino jajca, pomolilo nežno glav.co, motreče z modrima očescema it srca ItalTe. iz večnega R ms, v iVancozki Pariz m v ruski Petrograd.
Pa, kdo ve, kaj se dogodi ? Kdo ve, dali sa na ruševinah današnje trozveze ne porodi druga, močna jekleta zveza, ki osami Nemč/jo. povrne Franciji nje dve srčni lju» bimici, njena dva izgubljena dvojčks, Alzacijo in Lotaringijo, — a Avstro-Ogrski nameni novo notranje in vnanje življenje, ki jo na temeljih jedino pravičnega državnega federa»
lizma izvleče z močno desnico iz vseh grenkih dosedenj h bed in nadlog in iz propasti ?!! D x\.
TRST, 1. maja 1004.
Fran Kueinić-
Stusko-japonska vojna.
Trst, 30. aprila 1904.
Pred seboj imamo razne liste, ki prinašajo mnenja strokovnjakov iz različnih velikih mest Evrope o vspehu, ki ga ie doseglo rusko vladivoetoško brodovje pri Gensanu. V zadoščenje nam je, da naša včeraj na tem mestu izrečena sodba nahaja v teh mnenj h potrjenja v dvojnem pogledu. V prvo da je vspeh vladivostoškega brodovja dokazom, da Japonci nikškor niso še absolutni gospodarji na m-irju, in v drugo, da bo po agilnosti vladivv eloškega brodovja olajšan položaj Port Arturju s tem, da bodo morali Japonci odslej — da se obuvajo neprijetnin iznena denj — obračati velik del svoje pozornosti gori rečent-mu brodovju. Mi smo rekli tudi, j da bržkone pr de skoro zopet do kake akcije Japoncev pred Vlad:vostokom. In res so baje že prišle v Petrograd zasebne brzojavke, ki naznanjajo, da so se na morju pred Vla-divoetokom pojavile sovražne ladije.
In ker smo včeraj tudi izvajali, da je jednostavno izključeno, da bi Rusija v sedanjem času dopustila kaka posredovanja, naj opozorimo se na zaključni odstavek okrožnice ruskega ministerstva za zunanje stvari zastopnikom Rusije v inozenestvu (glej včerajšnje brzojavke), v kateri okrožnici je rečeno, da carska vlada tudi po vojni ne dovoli umešavanja nobene vlasti v pogajanja, ki jih 1 bofcti direktno vodili Iiu9ija in Japonska.
Jako simptomatično in za položaj ka- i rakterist;čao je dejstvo, da je japonska vlada 1 odredila, da odslej poročevalci novin ne bodo več smeli slediti operacijam japonske vojne. Po tej odredbi se usiljuje misel, da se je Japoncem že dogodilo, in da se sami boje, da se j-m dogodi marsikaj, kar bi radi prikrivali pred svetom.
Danes je tudi cela vrsta vesti, da bd se Japonci ob reki Jalu začeli jako energično g bati in da je skoro pričakovati odločilnih i dogodkov. Šlevilo Japoncev, ki so že prekoračili reko, da znaša že 30.000. Ali vse te vesti po dešle iz Tokia, oziroma Nagazakija in Johohame. Ze to je dovolj razloga, da čakamo na vesti iz Petrograda. Do hipa, ko pišemo te vrstice, ni ša nobenega sporočila iz Petrograda v tem pogledu.
Japonska torpedovka pred Port Ar-t ur jem.
I a Petrograda poročajo naknadno o japonskih torpedovkali, ki so se prikazale mi-noli čet!tek pred Port Arturjem, da je to b.la le demonstracija, katero so holeli zopet vprizoriti Japonci. Streljali go na odprtem morju ter eo metali kalcij v morje, čegar kipenje je piovzročalo utis, kakor da eo to električni signali velikega brodovja. Baterije ruskih utrib niso na streljanje odgovarjale.
Ruska vojna na kopnem.
Bsrolinski »Post« javljajo iz Petrograda : V viših krogih menijo, da bo ruska vojska na kopnem daleč pre3fgala število 400.000 mež, katere se je mis'ilo v početku vojne odposlati na vztočno azijsko bojišče. Sedaj te smatra, da je potrebno v Aziji pol milijona vojak v za vspešne operac;je proti JjpoL-cem. Vojake bido prevažali v \ ztoČno Azijo vse to leto. Vse te operacije na s b rski ž -leznici vodi sam min s'.er za promet, knez Ililkov, ki se je zopet podal v Sibirijo. Da se čet9 tako znatno pomneža, ima svoj izvir v zgodovini. V zadnji turško ruski vojni so pričeli Ru^i vojno z nezadostnimi eredstvi, in /„ato se je vojna zategnila za dlje časa nego je bilo potrebno.
Sodbe londonskih listoT o najnovejših ruskih Tspehili na morju.
Vspeh luske eskadre pri Gensanu je vzbudil v L ndonu pozornost. — »Times« graja japonske častnike, da so pustili svoje možtvo ter se u lali Rusom, medtem ko se je možtvo branilo tj storiti. »Times« men;jo pa, da treba počakati glede te vesti še pojašnjenja. »Standard« piše, da je ta ruski vspeh vaien že zaradi teg», ker je s tem pretrgana vrsta dosedanjih nezgod ruske eskadre ter izjavlja, da je v slrategičnem c z ru ve tke važnosti dejstvo, da je vladivo-stoska eskadra stopila v ofenzivo. »Daily Telegraph« poroča, da je plula ruska devi-zija križark v megli m:mo japonske eskadre,
ne da bi bila opažena ter se je zopet vrnila v Vladivostok.
Dar ruskega carja t vojne srrlie.
Kakor se je te dni poročalo iz Petrograda, je daroval ruski car v vojne svrhe iz svoje privatne blagajne 200 milijonov rub-ljev. Ako je ta vest resnična, je to največi dar. ki je bil sploh kedaj podeljen v javne svrhe. Ruski car zamore storiti kaj tscega, ker je, kakor znano, najbogateji vladar na svetu. Njegovi letni dohodki se cenijo na 40 milijonov rubljev. Seveda ima car tudi ogromno troškov. Ta prihodek prihaja iz raznovrstnih virov. Razun perzijskega šaha nima nihče na svetu toliko imetja v dija-mnntih in dragocenih kamenih, kakor ru» ski car.
Pomorščaki »Varjaira« in »Korejca« t Petrogradu. Nagovor carjev.
Včeraj zjutraj so preživeli pomorščaki »Varjaga« in »Korejca« dospeli v Petrograd. Ogromna množica naroda jih je viharno pozdravljala. Na kolodvoru tta jih pozdravila vrhovni poveljnik ruskega brodovja, veliki knez Aleksej Aleksandrovič, in minister mornarice Avelan. Na to so se odpeljali v carjevo zimsko palačo, kjer je bila služba božja. Potem se je podal car s svojo carsko rodbino v Nikolajevo dvorano, kjer je bil pripravljen na dveh mizah obed za pomorščake, na katere je imel car sledeči nagovor : Veseli me, da ste ee vrnili v domovino zdravi in zadovoljni. Mnogi od vas so zabilježili s svojo krvjo v zgodovini našega brodovja svoja ju- . naška dela, vredna junaških del svojih pred nikov, ki so jih izvršili na »Azovu« in »Merkurju«. Tej zgodovini ete vi pridodali novo stran z imeni »Varjaga« in »Korejca«, ki ostaneti nesmrtni. Vsa Rusija in tudi jaz smo ginjeni č tali zgodovino o vašem junaštvu pri Će mulpu. Iz srca se Vam zahvaljujem, da ste držali visoko v časti našo zastavo sv. Andreja in dostojanstvo naše mogočne in svete Rusije. Napijem bodočim vspehom našega junaškega brodovja in na vaše zdravja«. Temu govoru so sledili navdušeni hura klici.
Odšedši iz dvorane je car še rekel : Sa enkrat se vam zahvaljujem za vaša hrabra dela, dragi in hrabri pomorščaki, Bog vas ohrani !
Popoludne je bila v mestni »dumi« svečana seja, v kateri je bila izroSena možtvu adreea in razni darovi.
0 parlamentarnem položaju v Avstriji.
Torej zdi se, da je res, da so Poljaki nevoljni na dra. Koerberja. »S;owo Polskie« zatrja, da ee je po konferenci (katere konfe renče smo tudi mi že omenjali. Op. ured. »Edinost«.) med dr.om K-erberjem in pred-sestvom poljskegi »Kola« napetost še pcoj-6trila. Zato da je verjetno, da se zbliže van je mej Poljaki in drugimi slovansk'mi strankami zgosti v skupno postopanje proti misterstvu Koerlerjevemu. — »Politiki« pa poročajo z Dunaja, tla so se pod utisom oue konference sešli členi predstojništev poljskega in mlado-češkega kluba in »Slov. zveze«. Dozdeva da se, da se je Poljakom posrečilo pregovoriti Cehe, da etavijo ultimatum, katerega hočejo oni (Poljaki) predli žiti ne le Nemcem, am-ptk tudi vlad:. Ako tudi ti predlogi ne dobe uvaženjf, potem da pride do očitnega spora in bodo Poljaki — brez ozira na Nemce in na vlado — podpirali češko opozicijo.
Slednjič ee širi ve t da hočejo Pcljaki v tem slučaju podati javnosti pojasnilo, kdo je kriv, da ne more priti do sporazumijenja !
Originalen pa je način kakor je dr. Koerber na konferenci s Poljaki skuša'opra-v.uit', zakaj da n č ne stori v povspeševanje spravne akcije. Na podlag; predle g)vf ki so mu jih stavili Poljaki da ne mora — vspre-jeti posredovan a — je rekel — zato, ker si noče nakladati odija, da je zastopal predloge Cehov, katere so Nemci zavračali do sedaj. Pred vsem mora imeti dr. Koerber jako čudne p^jme o posredovanju, ako zahteva, da nbj C hi pridejo le s takimi predlogi, ki eo Nemcem všeč, oziroma, proti katerim se še niso izrekli. Bravo ! Drugi ljudje menijo seveda, da posredovanju je ravno ta namen, da se poiavnavajo d.ference, da se tore^ posreduje ob vprašanjih, glede katsrih so si ljudje nbv?križ !
Zastopinje čeških predlogov je torej dru. Kcert>erju »odijosno«. Veruiemo. Komur ni »odijozno« biti eksekutivnim organe m nemške nenasitnosti, temu mora biti odijozno, ako hoče živeti in uživati pravice tudi on, ki — ni Nemec ! To je poveem po kroju Koerberjeve objektivnosti. Sedaj ume-
jeioo, zakaj so bili nevoljni Poljaki po oni konferenci z ministerskim predsednikom. In vendar je dobro, da ljudje spoznavajo moža !
Zrinjski-Frankopanska obletnica.
Včeraj je bila 223. obletnica, odkar sta bila v Dunajskem novem mestu obglavljena velika hrvatska potrijota ban Peter S ibić-Zrinjski in knez Frankopan. V večni spomin teh hrvatskih mučenikov so se vršile včeraj v raznih hrvatskih mestih svečane zadušnice, katerim je prisustvovalo ogromno število naroda.
Med interpelac jami, ki eo biie podane v zadnjih dneh v državnem zboru na Dunaju se nahaja tudi ona dalmatinskega poslanca Biacchinija, o prenosu smrtnih obtankov Krste Frankopana in Petra Zrinjskega na Hrvatsko. Interpelant je vprašal ministra predsednika hoče li ukazati preiskati, da se nahajajo ko=ti Zrinjskega in Frankopana, ki sta pa'a v Dunajskega novem Mestu 30. aprila 1671 kakor žrtvi zavra:nosti in j krutosti tedanjih oblastnikov na Dunaju.
Dogodki v Macedoniji.
Zastopnika sporazumnih velesil, Avstro-ogrske in Rusije, sta zahtevala te dni od turške vlade, naj ista označi fonde, iz katerih se bode plačevalo novoprfo*to/ijeno makedonsko orožništvo. Turška vlada je v to svrho nakazala davek na živino in desetino od treh makedonsk h vilae ov; ob ednem jcj naročila Otomanski banki, da nadomesti potrebne svote, ako bi prej omenjeni davek ne mogla pravočasno iztirjati.
Dnevne novice.
Odlikovanje. Cesar je po delil v šemu inženirju tehničnega zavoda v Trstu, Antonu D e m a i, vitežki križ Fran Jusipovega reda.
Imenovanje. — Redarstveni kontipist Reinhard K u r z e m a n n je imenovan re-dar3tven m komisarjem.
Poštenjaku t slovo. Gosp. Ivan Pogorele, poštni adjunkt v pokoju, odpotoval je minolo soboto — po 34 letnem bivanju med nami — v belo Ljubljano. Go*p. Pogorele je bil vselej prava slovenska korenina i a ostal je tak, tudi po mnogoletnem bivanju v Trstu in med najnepr jaznejimi razmerami : polten sin svojega naroda. Iz Broa mu kličemo: naj srečno uživa mnoga leta v toliki meri zasluženi pokoj !
Iz liiestue delegacije. Mestna de ega-cija je iuuela v petek svojo sejo. Člen Hava-sini je inteipeliral, zakaj da ruma biti jutri (v soboto) šoUki pouk. Predsednik je cdgo voril, da je došla z nsmestu štva naredba, ki je naložila, da morrjo biti v sobo'.o zaprle vee srednje in ljudske šole, javne in privatne. Namestništvo se je poslužilo nad'.oro valne pravice, ki jej gte po zikonu kakor deželni šolski oblasti. Po^oreleem v M-zzani (v Trfntinu) ee js dovolili evota 200 K. V nnčeiu se je odobrila zgradba cene, ki bo spajala ulico deil' hir a s sprehajališčem pri sv. Andreju. Dalje bh je odobril trošek 1800 K za zgradbo zidu v ulici Prcoardi.
Občinske volitve v Ljubljani. — Na
volitvi so bili izvoj^ni kaudidatje naroduo napredne stranfee : Ubald p). T r n k o c z v, dr. Karol T r i 1 1 e r, Josip L e u č e in Lija P r e d o v i č. S te t so letošnje volitve završene.
Štrajk na Javoriiiku in na Savi (na
Goreojskem) je končan. Na Savi bo začeli delati zopet v petek, na Javoiniku pa prično v ponedeljek. Kaj so dosegli delavci ? P d kakimi pogoji ho šli, oziroma pojdejo «L-la\ c zopet na delo? To je v hipu najinte-resantneje vprašanje. »Slovenski Narod« trd', da je ravnatelj odklonii vse pogoje, ki sojdi stavili delavci tekom štrajka. — »Slovenec« y a trdi, da ee je Luckmann u Jal, da so delavci dosegli, za kar eo štrajkali in da je med delavci veselje velikansko na tej zmagi.
Čitateljem prepušSamo — ugibanje. Krst in spuščanje v morje vojne ladije »Nadvojvoda Friderike se je izvršilo včeraj z utraj na svečani način ob najlepšem pom adanskem vremena. V ladijedelnici sv. Marka je bil ob sirani prirejen paviljon r.-.\ nadvojvodo, nlegovo soprogo-kum co in drug« visoke go3ie. Za povabljene goste so bile ob strani paviljona napravljeni leseni odri. Vojna esk&dra je bila vaidrana v m lj-kenn zalivu. Okolo 9. in pol ure je doipel nadvojvoda z družino, na kar je župnik vojne mornaric« blagoslovil novo ladijo. Po kratkem govo u
barona Spiuna je pritisnila nadvojvodinja Izabela na električni tipalnik, vs'ed cesar se je razbila botiljka šampanjca na sprednjem delu ladije in kmalo na to, ob 9. uri 42 min., je zdrknila ladija pon eno v morje ob živahnih vskiikih ogromne množice gledalcev in mornar e v.
Nova vojna ladija Frider.k spada med največe oklopnjače avstrijske mornarice. Dolga je 118-55 m, sroka 2172 m in srednja glo-bocina znaša 7 48 m ter ima 10.000 tonelat. Ladija je narejena iz S emens Martinovega jekla ter bo oborožena s 4 velikimi in 36 manjim i topi.
♦
* *
Včeraj popoluone je bil sestanek goBtov na ladiji »Tegethtff<, katerega seje udeležilo mnogo povabljenih gostov.
Svirala je godba vojne mornarice, tukajšnjega polka št. 97 in tamburaški zbor sestavljen iz mornarskih učeneev. Oxolo i>. ure je pr šel tuli nadvojvoda z družino pozdravljen z običajnimimi streli. Nadvojvoda je obhodil ladijo, nagovoril mnogo gostov ter po-e ušal cel komad tambur&š<cega zbora in se jako pohvalno izrazil o izvajanju. Ob 5. in pol sa je vrn.l na > Pelikan«. Zvečer po osmi uri je pa odpotoval z družino. Na kolodvoru južne žijlezn ce eo ee prišli p islovit razni civilni in vojaški duBtojanstveuik'. Vse š >le ho danes praznovale. Ob morski obali je bilo danes posebno živahno.
Avstrijsko ribiško društvo bo imelo svoj XVI. občni zbor danes 1. maja ob 11. uri pttd^oludne v pos'.oj ju pomorske oblaati. Dnevni red : Ćitcnje zapisnika prejšnjega občnega zbora, rszoiava o letnem poročilu; razprava in odobrenje letnih račnnov ; pred-ložrn e proračuna za leto 1904.; priobč la ; eventuelni predlogi ; volitev dveh pregledo-va cev računov.
Trgovsko izobraževalno društro naznanja, da danes 1. maja ni pouka v nobenem tečaju.
Naznanjamo na željo g. Andreja Pahorja iz K cola št. G64, da letos ne more radi u^kih zaprek otvoriti vsakoletne osttice na dsn 1. rtaja.
O beni zbor »Delavskega koneumnega
društva« pri pv. Jakobu se bo obdržal v Četrtek dne 12. r. m. Vsi oni gg. delničarji, Katt r niso dobili vabilo, so u judno naprošeni, da oprestijo ter da se ulelfžč ist ga. Mesto zborovanja se objavi svtječasLO.
Volilen shod. Podpisani vabi na volilni ►hod, ki bo daces v tedeljo dne 1. maja ob 10. uri predpoludne v društvenih prostorih. C!en; »Delavskega podp. društva« so! vabljen:, da ee t.ga shoda mnogoštevilno u delež?.
Volilni odsek »Delavskega podp. društva«.
V pojasnilo in obrambo. Prejeli smo : Da vs'.režera žtlji ub gib sv. Ivana, ki so \ r -il: j) 'aauila potom dopisa v listu »II Sjle« od ine 21. t. m. o razdaiitvi skupila in na- I jen? ni n .-d prodanega posestva lab. št. .">49 P š". 197 in .">04 u Videli, zapuščenega jim oporečuo od pek Ivana Maiije Zahar iz Vr-dele, in ter list »1. Sjle« ni hotel vspr^jeti mo';eg i pojasnita, prosim, da blagovolite v?pre jen v Vaš cenjeni list sledečo objavo:
Pi k. Ivan Marija Zsher iz Vrdele je zapust i zemlj šee ttb. št. 579 in hišo št. 497 —501 v koriet ubogim Svetivacskega okraja. Ta zapuič na je prešla po smrti Ivana Marija Zahar po zakonu v upra\o mes na občine t'ž;šce (magistrata), za katero pa sem jo ja«, ktkor prejšnji upravitelj gosp. I. M. Zahar, cadalje upravljal do 28. f.bruarja t. 1. katerega meseca je omenjeno posestvo magistrat i roda 1 z^ kupnin«, določeno potom sod Le cenitve. Ker so ostali ded či pok. I. M. Zal ar ubogi n n so mogli do ee iaj pia-ati zapuščinsk h pristojbin, ni meglo c. kr. eodišče izdati priscdaih lis, i a dedičem, ia terej tudi ne mag stratu, kakor zakonitemu zastopniku ubegih Svetivanskega okraja, vsled čes^r fe ni se podp eala kupna prgodta, niti zplačaia kupnina za prodano posestvo, katera kupn.na se pa svoječasco razdeli med uboge na podlagi ubožnih listov, izdanih oi gospo -a Svttivanske^a okrajnega načelnika
(eapod strett ).
Kar rte tiče najemnine (t tV tto) oxecjenih hiš in nnuljišča, so b li v»i najemniki pok. L M. Z bar potom oporoke oproščeni najem-
n ne za dobo mesecav po njfgovi smrti.
Kaxor upraVitalj tega pMMtvt s .'m po-t ti verni c. k. ho Iniji obračun o svojem "pravljHoju in sem nalož l svoječasno vse do
4 904. prejete najemnine »Cassa di Ki eparmlo Trest n««, kakor prič»jo knjiž ce št.
137112 v znesku K 244-30, št. 140.268 v znesku K 117 35, št. 144 515 v znesku K 308*00 katere knjižica so položene na c. k. civilnem depositnem uradu v Trstu glasom potrdil št. 164, št. 1118 in št. 654. Dne 28. februarja t. 1. sem nehal biti upraviteljem omenjenega posestva za si. mestni magistrat.
Anton Trobec, bivši upravitelj.
Volitve t celjski okrajni zastop. Ko
je prišla na dan afera Kosemova, poneverjenje od tega bivšega tajnika celjskega okrajnega zastopa eo bili Nemci kar iz sebe od zadovoljstva. uverjeni, da jim bo ta nevšečni dogodek izborno služil na agitaciji ob volitvah v rečeni ekrajni zastop. Iverjem so bili, da so s aleparstvom Kosemovem dobili navor, s katerim dvignejo iz tečajev dosadanjo slovensko večino v okrajnem zastopu. No, stvar se vendar malce drugače suče, nego so ra čunali neme . Kcsem je dobil zaslužan-) kazen ia dela pokoro in prakrbljeno je, da škode, j ki jo je provzročil bivši tsjnik, ne bo trpel okrajni ztstop. Ravno v tem toli kritičnem in delikatnem momentu se je pokazala slo venska večina na viš.ni svoje naloge. S tem je izbito Nemcem iz rok agitacijsko sredstvo, od katerega ao 89 tol ko nadejali. Volitve v okrajni zastop csljski so že razpisane. Vršile se bodo 13., 14.. 16. in 17. maja. Nadejati 33 je, da 89 izvrše na korist okraju celjBkeiru in vsemu SlovenBtvu na Štajerskem
Trgovina.
Borzna poročila dne 30. aprila.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.06 19.08, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termia K 239.35 2a9.7:>. Francija K 95.25—95.50, Italija K 95 10 — 95.30. italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
117.10—117.30, nemški bankovci K---—.—
avstrijska ednotna renta K 99 70—99.90, ogrska, 1 kronska renta K 97.80—98.10, italijanska renta K 101.25 101.75 kreditne akcije K 641.— — 643.— državnf železnice K 64*2.— — 641.—, Lombardi K i SO.— —, Lloydove akcije K 647.-655.— —
Srećke: Tisa K 323.---3*27.—, Kredit K 465.—
do 475. Bodenkredit 1880 K 296 — 306.—. Bo j denkredit 1889 K 294— 29* —, Turške K 131 do 133. - Srbske —do —.
Dunajska oorza ob 2. ur? popol. :
včeraj danes
Državni dolg v papirju	99.80 99.80
j „ „ v srebru	99.50 99.55
Avstrijska renta v zlatu	119.35 119.25
v kronah 4°/,	99.60 99.60
Avst." investicijska renta 3V, •/. 91.20 91.20 Ogrska renta v zlatu 4°/„	118.— 11 <.95
„v kronah 4'/.	97.S5 97.85
n renta 3'/,	,89 40 89.30
Akcije nacijonalne banke	1604— 1602.—
Kreditne akcije	642.— 641 —
London, 10 Lstr.	239.321/2 239.32'/,
100 državnih mark	H7.12l/3 ll7*10
20 mark	23.44 23.44
20 frankov	19 05 19.04
10 i tal. lir	95l°
Cesarski cekini	11.33 11.33
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.55, 5°/, italijanska renta 103.10, španski exterieur 82.e5 akcije otomanske banke 580.—.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnic
____ Lombardi —•— unificirana turška renta 83 65
menjice na London 251.10, avstrijska zlata reuu. 1C0.— ogrska 4°/„ zlata renta 100.2o, Linderban*
turške Brečke 124 25, parižka banki 11.07,
italijanske moridijonalne akcije--, akcije R»o
Tinto 13.47. Slaba
London. (Sklep) Konsolidiran dole 89 Lombardi o1/,, srebro 251/,, špaiska renta 82italijanska renta 102.3 tržni diskont 2' 1G, menjice ns
liunaju--dohodki banke —.— izplačila banke
44.000. Nepravilna.
Tržna poročila 30. aprila.
Budimpešta. Plenica za april K — I —. , 7.a maj od 7.79 do	za oktober 7.83 do
] 7.89. Rž za april K —.— do —.—, za oktober 6 4 7 do 6.48. Oves za april Iv .— do .—, za oktober K 5.48 do 5 60 Koruza za maj K 5.02 do 5.04, za julij 5.17 do 5.18.
Pšenica: ponudbe zadostne ; povpraševanj* poboljšano, mirno. Prodaja lf>.GOO met. stot komaj vzdržano. Proti silepu agoJneje. — Vreme : lepo.
H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave rage za tek. mesec po 50 kg 41.3 4 frk, za julij 42.50. Stalno.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos goo>i average za maj 34lft, za september 35'/^ za dec. 36^, za marec 3/, mirno. — Kava Rio nnvadna loco' 31—33, navadna reelna 34—36, navadna dobra 37—40.
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za april--, za
maj 17.60, za avgust IS.—, za oktober 18.05. za dec. IS.15, za febr. 18 30 ; mirno. Vrem*: oblačno.
London. Sladkor iz repe surov 813/16 Sh Java 9.6— Sh. Mirno
Sladkor tuzemski Centrifu^alpile, promptno K K6.50 do 68.00, za september K —.-- do —.—. marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassć in Melispil" promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— d( —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30.
New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bodsfie dobave, vzdržano.' nespremenjeno.
Pariz. RŽ za tekoči mesec 15 25, rž za maj 14.90, za maj-avgust 14.85 za september-de-cember 14 50 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21.K), za maj 21.10, za maj avgust 20.95 za september-december 20 -tO (trdno). — Moka za tekoči mesec 27.23 za maj 27 70, za maj-avg. 21.95 za september-deeember 27.40. (trdno). — Repično olje ra tekoči mesec 43.75, za maj 44.- z* maj-avg, 44 50, za sept.-december 46.75 (mirno.) Jjirit za tekoči mesec 38.25, za maj 38.75, za maj-avg. 3S.75, za sept.-december 35.— (mirno). Sladkor suro? 88" uso nov 22'/4—23 (mirno), bel za tekoči mesec 26.371 .. za maj 2o.50 (mlačno), za maj-avgust 27.87» okt.-jan 29 12\4, rafiniran 57 — 571/«— Vreme: lepo.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minil
' ulica Tesa št. 52. A. z^zz:
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati ni kake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tnd
po posebnih načrtih.
Hnatrovan oenllr bmplfl&no In frneko
Novi velik dohod
snovij za možke obleke
iz tu- in inozemnih tovaren
za spomladiii in poletni čas. Bogat izbor
perkala, batista, cefirja, surovin, pregrinjal, spodnjih srajc, modercev in vseh drugih ma-
nifakturnih predmetov. Velika množina možkih srajc vseh vrst belih, barvanih ali od satena.
Velik izbor kravat, ovratnikov in zapestnic vseh oblik.
Popolna zaloga drobnarij za krojače. ALOJZIJ GALPERTI
naslednik Fr. Hitty TRST - Barriera vecchia 13. - TRST.
fcvrv.pn okv» kan« doseieto » pnmeianiem
Ujfžireue žitne kaue
i^OSKUSlTE' =S—	Vio-Sk Cr»go»(X)lK.
Pstai 5 kg.	iltSOh traneo.
p:,DOMACi PRIJATELJ"
Zjjćrcčs ftierza p!rs jteV l-raja-17//
Zaloga In- in inozemslcili vin, špirita ia likerjev
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST.
Via deii'Acque §t. 12. (nasproti Kaffe Centrale).
i Velik izoDr francoskega šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaus, Bur-! gunder. renskih vin, Možella in Chianti. — Rum konjak, razna ž?anja ter posebni nr stni tropino vec slivovec in brinje vec. — Izdelki 1. vrste, dpSli iz dot'enih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja ss po povzetja- — Ceniki na zahtevo in fraiko. — Kazp-odaja odpol litra naprej.
!„?ržaška posojilnica in hranilnica"
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
VABILO
na
XIII. redni občni zbor
Tržaške posojilnice in hranilnice"
reiristrovane zadrusre z omejenim poroštvom
kateri bode
| v soboto, 14. maja ob 7. uri zvečer
j v prostorih posojilnice („Čitalnica"). •
ulica Sau Francesco št. 2.
DNEVM RED:
1.	Letno porodilo in potrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Poročilo o gospodarstvu z rezervnim za-|	kladom.
4.	Razni prodlogi.*)
5.	Volitev naeelnistva.
6.	Volitav nadzorništva.
K obilni udeležbi vabi
Načel ništro. TRST, dne 30. aprila 1904.
-• . "
S Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, katerj niso na dnevnem redu.
O tem predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh v/amejo v pretres, ali, če se morajo izročitj posebnemu odseku, ali nadzorstvu, ali pa načglništvu, da se o njih poroča v no-dočem zboru. Ti predlogi se morajo potem postaviti na pevni red b c dočega občnega zbora.
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerjjevo
Kneippovo sladno kavo
kot primes dazji kavni pijači.
Omnihusi na prodaj,
Podpisana prodaja vsled smrti svojega soproga pet omiiibusov in štiri žardinjere po jako nizkih cenah,
Ana vd. Enei
ul. Mastimo I)' Azeglio št. S. (prej Solitario).
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Josip Stantič
/alairatclj e. kr. redarstvene straže, «•• kr. srlavnevra carin-ske^ai urada in skladišč, v. kr. priv. Iloj d. orož, e. kr. linančue straže v Trstu. Kopru iu Pnlju.
TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše Tretjin voščilo (biks) = i >^y>>>
Cene nizke Postrežba točna
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s strojevnim obratom
priporoča slavnemu občiustvu 8vojo
zalogo pohištva
prej ANTON ČERNIGOJ
via dsi Rettorl štev. 1 (Rosario) - v Trstu - tik cerkve St. Petra 7 m Marcnzi
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sieer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilniei s temperaturo 60 stopinj.
Vsaka konkurenca,je izključena.	Rlbum pohištva pošlje se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRU! (ORJENT).
S o yj i k svojim!
h/l. A I T E
velika zaloga z manifakturnim blagom
ul Huova it. 36 vogal ul. Lazzaro, a podružnico ul. S Lazzaro it. 5.
ri dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjemalce, da je jako pomnožila svrr zalopo kakor tudi povečala prostore 8 tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico ZJLtc, da more- v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcev.
V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvi t tovarn, posebno pa snovi za motke in ženske obleke, srajce, ovratnike, « vratnice, tu je velikanski izbor platnenega in b mbažnega blaga, prtov in prtičev, ter vsake vrste peiila bodi od bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za Šivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave in narodnih trakov za društvene znake.
Sprejema naroćbe za mo^ke obleke po meri, katere izvrši najtočneje in naj natančneje po cenah, da se ne boji konkurence.
Kupljeno blago, katero slučajno ne či ugajalo se zamenja, ali pa se vrne tudi denar brez nikakih zadržkov.
Poskušati za se prepričati !
Najboljše obuvalo ee v do tu v a po ugodnih cenah v
čevljar ni c i Julij-a Romanelli Trst, Corso št. 12.
rumeno obuvalo za vezati za n.oške od gld. 3.30 Si no	>	*	*	* 3.10
sivo	»	»	*	* 2.60
Nizko obuvalo va: ke vr=te za ženske od g'. 1. —. Specijaliteta: tbuvala za otroke.
Štajersko belo po 46 — Istrsko črno po — Op >lo 44 Izvrstna kuhinja vedno pripravljena.
Mrzle jedi po 12 in 16 nvč., pečenka s prikubo 36 jivč., kosila po nvč., teletina in piške pečene aii cvrte po 36 nvč. porcija, volovska pečenka po 24 nvč . gulaš 14 nvč., vampi 12 nvč. Točna postrežba.	Zmerne cene.
Za obilen obisk se priporoča ud»na
Marija IS u t kovic, lastnica.
dsf" Zaloga
izvozno-marčne (Ejcport-Marzen)
in vležane (Lager)
v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi
zn jS-vasa —
iz tovarne Bratov Reininghaus
Steinfeld pri Gradcu. Zaloga jtfattonijeve Ijiesshubler
vedno sveže kisle vode
po zmernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti št. 9 in 10.
V Ljubljani
blizu južnega kolodvora
ee ra ii družinskih razmer pro ia h si z vrtom pripravna za vsako, zlasti za gostilo-čarsko obrt proste r,)ke pod ugodnimi peg >i>.
Več pri posestniku M. Ažmanu v Ljubljani, Cesta na južoo železnico št. 26 pismeno alt ustmeno od 11. do 12. ura dopoludne.
Posredovalci izključeni.
Pozor posestniki!
Izurjen cepiiec trt;j, sadnega drevja, vrtnic, i. t. d.
Odaja trte, sadno, olepševalno in senc n:to drevje, gimice i. t. d.
Prevzema regulacijo zasajenja vinogradov, Bad njakov, vrtov, drevoiedov po raznih — načrtih in obrisih.
Cene zmerne.
Blagovoljena naročila na naslov A. Ž štev. 1000 poste restante Komen.
Proda se
iz proste roke hisa z vrtom v Barkov-ljah ležeča ob glavni cesti na Konto-velj pod jako ugodni mi in lahkimi pogoji,
Pismene ali ustmene ponudbe : Barkovlje 426. Posredovalci izključeni.
ZOBOZDRAVNIK
Uni? Med Dr Makso Brillant
v TRSTU ulio a S. Antonio št. 9. H. nadatr.
Izvršuje zadelanje z emajlem, porcelanom
srebrom in zlatom. I.deluje posamezne umetne zobove kakor tudi celo zobovje.
ORDINIRA od 9.—12 predp., 3—5. popol
Zlatar
Dragotin Vekjet
(O. Vecchiet).
TRST. — Corso št. 47. — TRST.
Priporoča svojo na novo otvorjeno prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih nr.
Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne.
Narodna gostilna !
Podpisani javlja el. obč.nstvu, da je prevzel dobro poznano gostilno, nahajajočo ne v h si „Pogrebnega društva" na Vrdeli (prej „Mnabosio" na vihu uiic } Sjogl o), v kateri toči najbo'jša iatrnka vina in Dreherjevo pn o I. vrste. G »slom jo tudi na razpolago vsakovrstna gjrka iu mrzla jedila.
S spoštovanjem udani
Josip Sverca,
bivši krčmar v Kolonji (Pri starem Matevžu.)
Restavracija EMA
UfiP" na Opčinah ""^Bl
se otvori jutri v nedeljo dne !. maja.
točilo se bode kraški teran, črno in belo istrsko vino ter pivo ,.Dreher".
Izvrstna dobro preskrbljena kuhinja.
Cene zmerne.
Za ninogobrojen obisk se priporoča
Kare! Ulrih Čeh. resiavrater.
Kolesarji
Cenike na zahtevo franko.
Maieiaroie^l 8loven8tazal°ea in tovarna l^ldjoiui Cjod pohištva Andreja Jug v
Trstu, ulica S. Lucia 21. (zadej tribunala) priporoča
vsake vrste solidno izdelanega, svetlo ali temno p >
atirnega poiShtva.
Varstvena znamka: SIDRO-
V novi prođijalnici pohištva
uilici Madonnina št. 15 u Trstu
se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni.
Andrej Wouk.
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
chicht-ovo sledilno milo
a
_________z znamko „,
Ono je V zajamčeno čisto	in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu
neškodljivo milo. naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". |)dobiV21 SC DOVSOđ! J i'KI S( HI( HT, 1STJE lia LAHI. SV" Največja tovarna te vrste na evropeiskem ozemlju.	^
Na milijone gospodov in dam rabi „Feeolin".
Vprašajte Vašega zdravnika, ako je -F e e o 1 i n" najboljši kozmetik za kožo, lasi in zobe. NajgrSi obraz in najostudnejše roke zadobe takoj ari-Btokratično finost in obliko z rabo .F e e o 1 i n a"'. „F e e o 1 i nu je angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da se s porabo r F e e o 1 i n a" popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi, MP- \ /	ogorenja, rudečice na nosu /V/'\
J	t \f	it-1. -Fecolin je najboljše sredstvo Jpb&imh Gejraučhl
]	\/ w >«£■■• za očiščenje, vzdrževanje in olep>anje	>
' lasi. zabranjenje iste proti rdpa<lanju, plešami in boleznim v elavi. „Feeolin" je tudi najnarav-\ nejie in najboljše sredstvo za čiščenje zob. Kdor redno rabi „Fceolin" mesto mila, ostane mlad in lep. Vrne se takoj denar, ako bi „Feeclin- ne imel popolnega vspeha. Cena komadu [ k 1,— . 3 k madi K 2.5<i. 6 komadov K 4.—, 12 komadov K 7.—. Poštnina za 1 komad 20 st., od ! 3 nadalje 6" st. Povzetje 40 st. več. Glmvna zaloga M. FEITH, Dunaj, VI., Marialiilferstr. 4~>. Vdobiva se v mnogih mirodilnicah. parfumerijah in lekarnah.
Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom I
radnicom	j
čista alkaličko-muriatička	jj
^patovačka kiselica j
nije samo najbolje i najzdravije stolno piće. već je i naj- I kori stil ij a i najglasovitija liekovita voda.	S
koja je od p'vili liečničkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo I kod bolesti želudea. pluća, grkljana, raznih katara, astme, mjehura, ka- 1 menca, fcemeroida (zlatne žile), natekiih i zrnatih jetara. žgaravice i raznih I
ženskih bolesti.	*
Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna. \
„UPRAVITELJSTVO VRELA APAT0VAČKE KISELICE", ZAGREB, Ilica br. 17.	\
Dobiva se u sviem liekarnama, trgovinama mirodija, restavracijama i I
gostionama,	i
Gostili „SECESSIDN"
I lica Kossetti st. 6. Danes, v soboto dne 23. aprila in vsak dan
VELIK KONCERT
T K 2 A š K E< i A O K K ESTK A
pod vodstvom pospoda F. Majcena
Svoboden v stoj t Začetek ob	uri zvečer, v nedeljah iu praznikih
ob 5'iJO uri p«»poludne.
Vsako nedeljo in praznik Matines
od 10*30 do 1 ure popol« 'ue.
<*«stf]tiiški prostori so popolnoma prenovIjeBi. STEINFELDSKO PIVO po 3 2 nvč.
VINA
Pive
s
LIMIEHT. CAPSIGICOIP.	<
iz Richterjeve lekarne v Fragi	J
pripoznano izvrstno, bolečine	'
blažeče mazilo; dobiva ae po	^
80 stot., 1.40 K in po 2 K po	^
vseh lekarnah.	{
Pri vkupovanju tega povsod pr-	d
ljubljenega domačega zdravila na	^
Be pazi edino le na originalni	(
steklenice v zavitkih z našo var	^ Btveno znamko „&IDKO" z
Richterjeve lekarne in le tedaj je	n
gotovo, da se sprejme originalni	{ izdelek.
Mterieva letaa pri zlalem levu ? Pragi
Z. EUc&betltie nlloa 6.
kupijo najceneje nove prve vrste 1904 leto kolesa od K 150 naprej.
_ Velika zaloga rabljenih koles za
ino^ke in ženske od 60, So, 90, 95, 100 K. samo izdelki prvih tovarn, pneumatiki, pokrivalna £oma K 7, S, 9,; zračna cev- K 5; acetilenka svetilka K. 3, 4, o: svetilke za olje K I.50, 2, 4,; zvončki 80 st., zvončki na kolesu K 2.40; sedla K 4; pumpe K 2. ; škatljica črnega ali rumenega emajle pokosti. K. 1. —; skailjica zi ponikljevanje K 2; — Nadomestni <leli po ceni. Veliki seznam posameznih delov za 60 stot. v znamkah. Ravnotako ponujam po ceni nove
dobre SiiigerjcTC širalnc stroje
za goniti z nogami, s pokrivalom ter
vsemi aparati in praktičnimi novostmi.
Priljubljeni stroj za domačo rabo K 50.
— za poniti z rokami Iv 38. — Sin-
^erjev šivalni stroj »Ringschif« v jako
krasni opremi z vsemi potrebščinami
ter pok ivalom, največje šivalne hitrosti
in sigurnosti ter pripraven za obrt K
*/S. — ccntralni Robbin s pokrivalom	v
K 90. — 5 letuo pismeno jamstvo.
Ceniki brezplačno. Razpošilja po predplačilu 15 K ter
ostanek po povzetju.
Zalogjt koles in šivalnih strojev, M. RUNI)BAKIN, DUNAJ, IX. 1., Lichtcn-steinstrasse
Ust inoTljeno leta ts7:».
Dr. X. Fertilio
specijalist za bolezni nosa, grla in ušes.
I I. Torre bianea 4-"»
vijgal Torrcutc).	TRST.
OBLIKUJE: od 9—11 predp.: 3—4 pop.
od 4—5 pop. brezplačno.
Marija vdova Ookeij
priporoča svojo dobro založeno prodajalnico
kuhinjskih =
= posod
po nizkih ''"nali.
Piazza Ponterosso ^t. 7.