SPOMNITE H i SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM! !>. 26 AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 6, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVIII AMERIKANCI odkrili zaroto, da se dobi zaporov nacije Ameri?ke oblasti so močno ojačile stražo pri ječah, kjer so zaprti bivši Hitlerjevi pajdaši. Tanki I?1 strojnice stražijo zdaj Goeringa, Hessa in; druge. ^Nuernberg, N di^0 -raž0 tankov in strojnih pušk ok ta r) V ^uernbergu na podtalne vesti, da J' Qa Sf J. . . v ^ T T_____ Nand ^očn -----I,JemčiJa- — Ameriška armada je postavila ■ n° sktražo tankov in strojnih pušk okrog mestnega soje v načrtu zaro- ski dnevniki n° ž°Pet tiskani ajali i do p0 32 dneh z°Pet vnikj p, Je clevelandski dne- iN^n Dealer, Ceveand t^inife Ve!and News. Unija Ne včer °V' ki je bila na stavki, j Sini? °dglasoVala> da gredo Kot „ - nazai 1 Pogoj J na delo. Toda *r i«, ti«" 14 t"" [ !)0«aja^VJvSo stavili, da se bodo i Va'ie vi naPrej glede zahte- tyisi s stavila predlog in ča-fHenujg ^Prejeli, da unija PPisu „!'lega Posredovalca, ča We feu? 6neSH in ta dva bosta iz- °Sebo- Ti trije bodo SVoj ie h 5 so s. N ^osvobodi iz ječe Goeringa, Hessa in druge glavne nemške kriminalce. Dočim so nastavljene strojnice vse okrog poslopja, so razpostavljeni tanki na strategičnih točkah, odkoder lahko nadzirajo vse izhode iz ječe, kjer so zdaj pred sodnim tribunalom naciji. Na strehi jetnišnice so postavili tudi opazovalce za letala, da ne bi poskušali kaki parašutarji osvoboditi nacije, kakor so to storili z Mussolini jem svoje čase v Italiji. Tukaj so se širile sicer nepotrjene govorice, da so nameravali člani nemške elitne garde in redne armade, ki so v internaciji 20 milj od Nuernberga, v masah uteči ter napasti sodno poslopje v Nuernbergu, ter od tam osvoboditi svoje nekdanje voditelje. Kot rečeno te vesti niso potrjene, toda ameriške vojaške oblasti so napravile potrebne varnostne korake za vsak slučaj. V okrožju Nuernberga je 64. vojaških taborišč, kjer je zaprtih 170,438 nemških vojakov, med temi 80,000 bivših sturm truperjev. Zaroto o nameravanem begu in napadu na jetnišni-co je izvohala ameriška tajna policija. Tak masni napad na ječo in osvoboditev jetnikov ni tako neverjetno, kot se morda komu zdi. Nekaj podobnega so nameravali tudi nemški ujetniki na Angleškem v decembru 1944 in sicer ravno ob času predora zavezniške linije v Belgiji. -o- ! Država Massachusetts se je zamerila Rusom | London. — Sovjetski dele-igat za UNO, Saksin, ki je is-jkal z drugimi i1o Ameriki prostor za stalni glavni stan organizacije združenih narodov, je poslal poročilo, da bi ne bil noben kraj v državi Massa-chussets priporočljiv za to. Saksin je navedel v svojem poročilu, da je imel sodnik Swift od državnega najvišjega sodišča v Bostonu govor, katerega on smatra za neprijaznega do UNO. In nihče od navzočih ni govoru nasprotoval, je poročal ruski delegat. Vendar je delegacija dala drugo mesto okraju Blue Hills pri Bostonu, dočim je še vedno na prvem mestu kraj na meji med Connecticut in New York. ----o-- Truman bo danes naznanil novo, izdatno večjo ceno za jeklo t. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice preiskali ter priporo Predlog za končno poglede mezde. J^toe uslužbence bodo wocali 16% zvišanje ^i"ezW?ton- ~~ 0dsek P°slan" \\ rt Za civilno postrežbo ~ »' >vi«„h:_' «a bo priporočal 16% NllŽben PV' P'ačah vladnih , ta je Od 20 članov od- ' bi i Sam° eden' ki 'ie re_ !j, bilo n% zvišanja do- pa za 16 do 20% VJ^ik Truman m " " Vlim«im uslužbencem za je nekaj ca v].PriPoročal, da se zvi lira St. ttih naselbin EN VOZ KORUZE ZA 8 PAROV NYLON NOGAVIC Minneapolis, -j. Kdor bi rad kupil en voz koruze, naj pride sem in dobi, jo za 4 do 6 parov Vladni uradniki trdijo, da bo ta nova cena takoj ustavila stavko v jeklarski industriji in pri General Motors. Washington. — Predsednik Truman se je včeraj posve toval s svojim kabinetom in pa načelnikom urada za kon-' Za davj.e Prenova trgovina— Louis Podpadec, ki je kupil znano Jim Šepicovo trgovino z železnino na 16009 Waterloo Rd. bo vse pročelje renoviral in tudi v notranjosti mnogo prenovil. Oba izložbena okna v pročelju bosta dobila moderno črno steklo. nylon nogavic. Ampak, počakaj- trolo cen, Bowlesom, ki je bil pri predsedniku 50 minut. Vsi ti razgovori so bili z namenom, da se sklene nekaj konkretnega za poravnavo stavk v jeklarski industriji in pri General Motors te malo! K nogavicam morate dodati za koruzo še ceno, kot jo predpisuje OPA. i Prekupci žita ne smejo zahte-, vati za koruzo več, kot predpisuje OPA. Zato pa postrani doda-| jo še nekaj h kupni ceni in ker i je prav sedaj tako povpraševa-: nje po nylon nogavicah, pa jih j zahtevajo poleg regularne cene i za koruzo. -o- Anglija je podržavila premogovno industrijo London. — Premogovna indu- _ . , .. strija, ki je glavna v Angliji, je lajen OOgOVOr VellKlh bila po odloku poslanske zborni- ^ na Yalti je Znan ce podržavljena. Debata o tem; je bila samo par ur. Sedanja de-1 Washington. — Državni taj-lavska vlada misli, da se Angli-!nik Byrnes je potrdil, da je bil ja ekonomsko ne more vzdržati, | napravljen na Yalti med pred-če ne pridejo glavne industrije ■ sednikom Rooseveltom, premier-pod državno kontrolo. j .ie™ Churchillom in maršalom Ako bo premogovna industri-| Stalinom tajen dogovor, glasom ja pod vladno kontrolo boljše na-| katerega dobi Rivsija Kurilsko predovala, se ne more presoditi: otočje in južni del otoka Saha-ob tem času. Kar v}ada upa je hna po zmagi nad Japonci. Ta-to, da bo izboljšala stanovski p©-1 krat,se je aatrjevv;^, da ni bilo loža j prehiogarjev in s tem do-] na Yalti nobenih tajnih dogovo-segla večjo produkcijo. | rov- ---o----I Mr. Byrnes je tudi povedal, da Zdelo se ji je, da je dovolj niti njemu, niti predsedniku ni bilo ničesar znanega o tem tajnem dogovoru, dokler se ni zrušila Japonska lanskega avgusta in je ruska armada zasedla to dolgo čakala V bolnišnici! i^o JnJl Srečno prestal ope ' Ooljj- — - . 1 - Nov rekord za polet čez Atlantik Zobec z Elyja. _-V' London. — Lockhead trans- . H y * ^ul'uth Memorial je!P°rtno letalo je napravilo polet ,'S;i Gonbich iz Eveletha' med New Yorkom in Anglijo v '• V get rojen v Jugoslavi-! 12 urah in 49 minutah. To pobi-Veleth- ' ....... h je živel 35 let. j je prejšnji rekord za 1 uro in 13 jeag°. - v Okrajni bolni-! minut- ___ H v? kratki bolezni umrl1 Mlinarjem primanjkuje zdaj blago za vreče Washington.—Ameriški m 1 i-;ni imajo zdaj nove težkoče, pri- Bil je sam-j iz polse-pa ,!Ce tia o ltet i" doma iz So-^orenjsken y Chicagu pto, l Sestro Sheboyganu, Wis., 111. - Po kratki hHa v 26' Jan. umrla žena ^08>rja, stara 65 let in V5^ iu v.Dubrovniku. V tem S LVela 43 let a sinova, dve hčeri in *e i je Po treh letih vojaške službe bil častno odpuščen George Zapušča I Bohar, sin Mr. in Mrs. Nick Bo-har. Domov iz Nemčije je prinesel 6 mesecev starega psička Karolina Pičman I Spitz pasme, Pravi, da je bil Chicago. — Mrs. Celia Griffin, stara 65 let je prišla na sod-nijo po razporoko. Povedala je, otočje, da je pred 23 leti poslala moža v prodajalno po skledo, pa,se ni več vrnil. Vse dozdaj ga je čakala ,pa se je tega končno naveličala. -o- Armada ne prestopi vrste manjkuje jim namreč blaga za •i . .L . v vreče. Za prvo četrtletje 1946 piketmh straž t An .... . , ^ so dolbili za 40 milijonov jardov Washington. — Vojni oddelek manj kotenine kot v zadnjem je obvestil vojaški odsek poslan- četrtletju 1945. ske zbornice, da armada nikjer! -o—- ne prestopi vrsto piketnih straž, j Truman namiguje o dru kadar hoče zaseči kako lastnino* j g'j^ ta»jniJ) dogovorih kjer se vrši stavka. Armada se; , , hoče s tem izogniti vsaki akciji,! ^ Washington. - Predsednik s katero bi ustregla tej ali oni Truma" na™«?1!' f a stranki, ki sta v sporu. P« ses]ank« vel,klh f f ti morda še kaj drugih tajnih dogovorov kot oni, po katerem je j dobila Rusija Kurilske otoke in , južni del Sahalina. -0,- Kitajska skupščina bo štela 2,050 oseb čungking. — Kitajska narodna skupščina, ki bo spisala novo ustavo, bo štela 2,050 članov. 900 jih je bilo izbranih še pred i vojno z Japonci, 450 jih bo no-! vih izvoljenih, ostali bodo pa I imenovani od narodne, komunistične in drugih strank. Kakor se poroča iz Bele hiše, so se vladni uradniki s predsednikom sporazumeli na novi, višji ceni za jeklo. Upajo, da bodo to novo ceno jeklarske družbe sprejele ter dale delavcem na uro priboljška, nakar bodo šli delavci nazaj na delo. Nad 750,-000 jeklarskih delavcev je na stavki za višjo mezdo. Pričakuje se, da bo predsednik Truman danes opoldne naznanil to novo ceno za jeklo. Predsednik Truman uvideva, da stavka v. jeklarski industriji ne sme trajati dolgo, ali pa bo ustavila obrat skoro vsaka večja ameriška industrija. Zato tako hiti z načrti, da se ta stavka čim prej konča. Ni še znano, če bo vlada, ki ima v rokah kontrolo cen, dovolila samo jeklarski industriji višje cene za jeklo, ali bo dovolila splošno višje cene vsej industriji, da bodo mogle dati višje mezde, kot jih delavstvo v splošnem povsod zahteva. Zemlja v državi Ohio stalno raste v ceni Poznani Steve F. Pirnat, 7403 St. Clair Ave. tudi letos kot več zadnjih let izpolnuje pole za dohodninske davke. Tretja obletnica— V četrtek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za po-— P o 1 j e d elski ( ko.jno Alojzijo Stirn v spomin 3. ugotavlja, da je obletnice njene smrti. Washington, oddelek vlade cena farmam v državi Ohio na- Novi uradniki— rasla od dobe 1935-1939 za naj-! Društvo sv. Antona Pad. sa-manj 69 odstotkov. Pa to je ra-1 mostojno v Newburghu ima za Čunano še na 1. julija lanskega j letos sledeči odbor: Predsednik leta. Obenem pa oddelek trdi, j Joseph Globokar, podpredsednik da cena še vedno ni tako visoka; Anton Skufca, tajnik Louis Ho-kot je bila ob zaključku prve čevar, 9914 Elizabeth Ave. tel. svetovne vojne. j BR 0359, zapisnikar Louis Gli- Na 1. julija lanskega leta je ha, blagajnik John Zupančič, bila cena ohijskim farmam še nadzorniki: Fred Krečič. Anton vedno 13% od akra pod ceno le-! Glavan, Frank Hrovat; zdra-ta 1918, ali za 50% nižja kot je' vnik dr. A. J. Pcrko. Seja vsako bila leta 1920, ko .je bila cena 4. nedeljo v mesecu ob 1. uri zemljiščem v Ohio najvišja. i popoldne v SNI) na 80. cesti. Vlada sodi, da bo cena zem- Zopet doma— Predor med Rusijo in Zed. državami Moskva. — Vazil Obracov, ruski prevozni ekspert je predlagal, da se izkoplje pod Berin-govo morsko ožino predor, po katerem bi tekla železnica med Sibirijo in Alasko. Te vlake bi gonila elektrika. Obracov je v reviji Obonjek prerokoval, da bo nekoč ta predor gotovo napravljen. 1 j iščem najbrže še rasla kako leto in morda tudi še dlje. -o- Za 10 krav je plačal kar $17,500 Newark, O. — Charles Wilson, predsednik General Motors, je kupil od Mr. McCormicka 10 krav "ayshire" pasme, za katere je plačal $17,500. Ena krava je bila $2,500, ostalih 9 pa po $1,500. V kupni pogodbi je pa še določba, da mora kupec dati Naša prijatelja Jim in Urška Šepic ata se sinoči vrnila iz obiska pri sinu Charlesu in s i na hi v Houston. Texas. Tam sta bila od 16. decembra. Začasno bosta stanovala pri prijateljski družini Mr. in Mrs. John Jane, 18217 East Park Drive. Poroka— Mr. in Mrs, Joseph Hegler, 1096 E. 72. St. naznanjata, da se bo v soboto 9. feb. poročila v cerkvi sv. Vida ob 9 dopoldne njih teh m*ajša hčerka Angela z Mr. Al-| bertom Lascola, sinom Mrs. Flo-' renče Lascola iz 1325 E. 87. St. Sorodniki in prijatelji so vablje- Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama prodajalcu nekaj telet od krav. Predvojni žvečilni gumij _ pride nazaj .' ni k poročni maši. Vse najbolje Chicago. _ Wngley žvečilni še želimo m,ademu gumij bo prišel v predvojni obli- stanu ki in ceni nazaj v ameriške pro-i ..,. , ... , • Ahhnov pogreb— dajalne kmalu po 15. februarju. „_____, ' , . . T . ' . ... ,. ..i Pogreb za pokojnim Louis Tako naznanja tirma, ki gumij; AU1; , , , , A . . , , . ,, " , _ . f 'M Ahlinom bo v petek ob 9:30 z )u-lzdeluje. Omot bo po 5c kot pred Tr T • I . 1 t raj v. cerkev sv. Jeronima. Po- .'.V0Jn°- , ____j ko j ni je bil star 67 let. Na Eve- | leth, Minn, zapušča brata Anto-! na, ki je star 80 let. Dalje zapu-I šča 8 vnukov in vnukinj. Pokopan bo na Kalvariji. STATISTIKA KAŽE, DA ŽENSKE POKADE VEČ CIGARET KOT MOŠKI N katere iz starega k»-| vedno vesel, kadar je prejel so^ N .iar-"'1 sporočai°' da ie jbotno Ameriško Domovino, ki jo Doie ' |ti h Julija 90 lca Pavlenič, K'd^r-VPomoni.Cal., i Svik3e "fgl°umrl vic- i 'Hi jQ .Na njegovo že-n° ni'le 1Zrekel Pred smrtjo. iSkaeg.OVo truplo pripeljali za i ln tl*aj pokopano. IH^^ starše, ženo Kostanjevici je prejemal ves čas. List je bil pri njegovem oddelku tako priljubljen, da je romal od vojaka do vojaka. njena stara bi- Lt. Victor A. Drobnic je v soboto večer poklical svoje starše, Mr. in Mrs. Frank Drobnic, 1117 E. 64. St. prav tam iz Nemčije. Povedal jim je, da ne pričakuje priti domov pred aprilom in da se ima prav dobro. Naro-j čil je najlepše pozdrave za vse. svoje prijatelje. VEBBl flER f®fi T/S. Stanley Hace, sin Mr. in Mrs. Blaz Hace, 1153 Norwood Rd. je dobil časten odpust iz armade po 26 mesecih službe. Več kot eno leto je služil po Nemčiji, Holandiji, Belgiji in čehoslova-ški kot voznik pri transportih. m n-f i ^?ŽiV*,2gNANCI SO SI golo življe-"MAGAJMO JIM! Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: V Ljubljani so bili* Lahi dve leti in pol. Vsak dan je igrala po Ljubljani italijanska godba in izzivala. Partizani niso skrivili nobenemu Lahu lasu. V istem času .so isti partizani pobili v Ljubljani 50 zavednih Slovencev. ZAP0JM0! Priljudna zbirka slovenskih narodnih pesmi. Iz-dala in založila Slovenska ženska zveza. Naroči se v uredništvu Zarje: 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, ali v uradu Ameriške Domovine, isti naslov. V knjigi je nad ISO pesmi. Knjiga stane 50c, po pošti 3 cente več. New York. — Fleming-Hall, kade 68 odstotkv vseh cigaret na; Tobacco Co. je napravila po vsej j trgu; 76 dstotkov žensk pokadi; deželi pregled, koliko cigaret po en paket na dan; 64 odstot-1 pokade moški in koliko ženske. | kov od teh jih je omoženih; 591 Odgovor je presenetljiv, ker ka-l odstotkov se je navadilo na kaže, da pokade zdaj ženske več ■ jenje zadnja 4 do 6 let cigaret kot pa moški. Firma podaje od tega pregleda sedečo statistiko: ženske po- -o- KAJ MORA VSAK DOBER VOZNIK VEDETI, DA JE ZANESLJIV VOZNIK Oče dvojčic je stopil k mornarici Watertown, N. Y. — Kenneth Večino- D. Beckstead, star 17 let, se je ma vse so pa izjavile, da imajo vpisal k mornarici. Doma je pu-raje moške prodajalce v tobakar- sti ženo in dvojčici, stari po 4 r.ah kot pa ženske. j mesece. Predno je bil sprejet k mornarici je moral predložiti dovoljenje staršev, ker je star šele Policijski načelnik Geo. J. Ma-towitz svari voznike avtov, da dejstvo, če vozite avto zadnjih 10 let še ne pomeni vselej, da ste res dober voznik. Dober voznik je tisti, ki dobro pozna prometne postave in se vedno po njih ravna. Poleg tega je še mnogo nepisanih postav, ki se pojavijo v raznih slučajih na cesti, kjer je treba rabiti pravo razsodnost, da se prepreči nezgodo. Kako dober voznik ste? Da boste na to odgovorili, se vprašajte sami sebe sledeča vprašanja. Ako pravilno odgovorite na 5 vprašanj, ste dober voznik. Torej vprašanja so: ali je prav, ali napačuo, da: 1. Dober voznik pričakuje od 17 let. Trdi pa, da je najmlajši oče pri ameriški mornarici. -o-- DAJ NAJNOVEJŠEVESTI starejših oseb in otrok, da delajo napake in da se jim je treba radi tega počasi približati z avtom, da se ga ustavi pravočasno, če je potreba? 2. Znamenja z roko so smatra-na važnim pri varni vožnji z av- COLUMBUS," O. tom? . i 3. Dober voznik se vedno zanese na drugega, da upošteva signalne luči in napise? 4. Na cesti, kjer je prostor za 4 avte, se obrne na levo iz proge, ki je najbližja središču? 5. Največ nezgod na cesti se ne more preprečiti? Da boste pravilno odgovorili, je treba odgovoriti na 1., 2. in 4. BRAT. DAJ SESTRA. SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM vprašanje z z "ne." 'da," na 3. in 5. pa Danes je zadnji dan kot morajo kandi-datje za primarne volitve vložiti svoje peticije. Kolikor je dozdaj znanega ne bo imel sedanji guverner Lausche nobenega protikandidata iz demokratske stranke. SANDUSKY, O. — Mestna komisija je prišla na dan s predlogi, da se prodajni davek v državi Ohio ali popolnoma odpravi, ali pa vsaj do gotove mere zmanjša. AMERIŠKA DOMOVINA. FEBRUARY 6, 1946 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 61X7 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti Četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4 50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 26 Wed., Feb. 6, 1946 Zakaj? (NOVIM IN STARIM NAROČNIKOM LISTA.) Kaj bi moglo biti bolj razumljivo kot to, da ameriški Slovenci z zanimanjem spremljajo dogodke v stari domovini! Tam je divjala usodepolna domača vojska. Ta se v resnici še ni končala, četudi je trenutno komunistično partizanstvo zmagalo nad svojimi nasprotniki. Zmagalo je na zunaj in telesno zasužnilo premagani narod. Toda duha se ne more de jat i v okove in idej se ne more poslati na prisilno delo, zato pravimo, da ta boj še ni končan. Razumljivo je, ko gledamo ta boj, da so naše misli mnogo v starem kraju. Razumljivo je, da prijatelji in somišljeniki komunističnega partizanstva obhajajo pijano zmagoslavje, ko slišijo, da njihov Tito z neomejeno diktatorsko oblastjo tišči k tlom svoje nasprotnike. Razumljivo je, da nasprotniki komunizma sočustvujejo s katoličani, ki jih je v Sloveniji komunizem zasužnil. Vse to je umljivo. Toda neopravičljiva domišljavost bi bila, Iče bi kdo mislil, da bo usodo Slovenije bistveno spremenil naš boj tu v Ameriki. Kakšen bo konec borbe med komunizmom in protikomunističnimi silami v Srednji Evropi in na Balkanu, bo odvisno od velesil, od njihovih političnih teženj, od njihove diplomacije in morda tudi od njihovega orožja. Zakaj tedaj divja med ameriškimi Slovenci boj kot odmev domače vojne v starem kraju? Zakaj naš list z vsem poudarkom nastopa proti sedanjemu komunističnemu režimu v Jugoslaviji? Četudi je tistim, ki naš list redno čita-jo, to razumljivo, vendar se nam zdi umestno znova povedati razloge, ki nas vodijo v tem boju. Prvi razlog je:jBoj za resnico! Za partizanstvom, kot je nastopilo na Slovenskem, je bil in je komunizem. Iz izjav komunističnih voditeljev je danes to absolutno jasno. Namen komunističnih voditeljev je bil izrabiti vojno stanje, razpoloženje proti okupatorju in odpor proti njegovemu nasilju za izpeljavo socialne revolucije v komunističnem smislu. Za ta namen se niso strašili nobenih sredstev, nobenih žrtev. Naj narod poginja, samo da zmaga komunistična ideja. Odtod klanje in teroriziranje nasprotnikov. Odtod tudi propaganda, da je vsak, kdor je proti partizanom kolabora-tor, izdajalec, zločinec. In ta propaganda je bila in je še danes mogočna. Vodi jo ne samo Titova vlada, vodi jo, ves propagandni aparat komunističnega sveta. Proti tej komunistični propagandi, ki skuša naslikati svetu in tudi ameriškim Slovencem dogodke v Jugoslaviji v drugi luči kot je res, smo mi vstali in začeli boj za resnično sliko o razmerah v stari domovini. Boj za resnico je bil vedno težak, bii pa je vedno glavna naloga poštenega časopisja. Ameriški Slovenci imajo pravico, da zvedo polno resnico in mi smatramo za svojo nalogo, da odpiramo oči vsem, ki jih skuša komunistična propaganda obdržati v svojih mrežah. Mi se trudimo za resnico. Ne rečemo pa, da se ne more v naša poročila uriniti kaka pomota. Vsako človeško delo je podvrženo tudi napakam. Toda vselej bomo radi popravili vsako pomoto, če jo doženemo. Ker govorimo o partizanskem komunizmu, naj ponovimo tudi to, da znamo ločiti med zmoto samo in ljudmi, ki so se zapletli v zmoto. Sovražimo neresnico, zmoto, laž, ne sovražimo pa nasprotnika. Tudi nismo nikoli rekli, da je vsak posamezen partizan kriv strašnih zločinov, ki so se zgodili pod partizanskim vodstvom. Mnogo jih je šlo v partizane v nejasnem navdušenju za osvobodilni boj, ki so ga komunisti zlorabljali, mnogi so bili zapeljani, mnogi tudi nasilno mobilizirani. Toda to nitč ne spremeni na dejstvu, da je partizanski komunizem prinesel strašno nesrečo nad našo domovino. Ko branimo resnico, branimo obenem tudi dobro ime onih, ki jih komunistična propaganda blati dan za dnem. Nikar ne izgubimo izpred oči, da so partizani poklali do 15,600' Slovencev, o katerih so vedeli, da so protikomur.i-stične- razpoloženi, pralno je začel braniti svojo vas pred njimi kak va-ški stražar ali predno se je pojavi] kak domobranec. Strašne očitke so zmetali partizani na to samoobrambo, ki so jo sami izzvali s svojimi umori. Zmerjali so m še zmerjajo s kolaboratorji, izdajalci, zločinci. Tisti, ki se je branil pred zločinci, je bil proglašen za zločinca. Ali ni naša krščanska dolžnost razčistiti situacijo in braniti po krivici preganjane? In to tembolj, ker bo šdle zgodovina iasno povedala, kako resnično je bilo ravno partizansko sodelovanje z Nemci in I^ahi z namenom7, da bi uničili čimveč slovenskih ljudi, ki niso marali komunizma. Braniti dobro ime bližnjega je vedno dolžnost človeka. Tudi naša! Partizanstvo ni prizaneslo nobeni katoliški instituciji v Slovenji. Ali so bile vse "zločinske"? Poklalo je do 50 duhovnikov. Kdo verjame, da so to bili sami "izdajalci" ali tepci, ki so se dali zapeljati. Pred partizani je bežalo čez 250 duhovnikov. Ali so to spet same prepalice? To lahko zapiše kak dopisnik "naprednega" tista v Ameriki, pri' tem pa tudi sam ne računa s tem, da mu bo kdo verjel. Narod, iz srede katerega bi zrastla taka duhovščina ni vreden imena katoliški narod. Ali misli kdo ameriških Slovencev, da on sam res izvira iz tako gnilega rodu? Predaleč bi nas zapeljalo, če bi hoteli pisati o desettisočih drugih ljudi, ki so dali življenje v boju s komunizmom ali ki so bežali pred komunističnim terorizmom. Mi ne verjamemo, da smo Slovenci narod zločincev. Zato vstajamo na obrambo Slovenskega dobrega imena proti propagandi, ki hoče oblatiti pred svetom slovenske katoličane, to se pravi veliko večino naroda. In za to obrambo imamo dovoljno materiala, ki ga nasprotnik z nobenim dokazom ne upa spraviti z dnevnega reda.^ Vse njegovo orožje so nove izmišljotine. Spet ne rečemo, da je vse, kar so storili domobranci prav. če je bil izvršen resničen zločin, je zločin, pa če ga izvrši domobranec ali partizan. Toda, kot so domobranci v upravičeni obrambi pretresli kosti marsikaterega nasilnega partizana, tako se tudi mi nič ne bojimo stresti za ušesa kakega ameriškega partizana, ki trosi laži o naših slovenskih fantih. Na tej poti za poštenje naših ljudi nas ne bo ustavila nobena grožnja. Ne pozabimo pa še enega razloga! Naš boj je tudi boj za ameriške ideale javnega življenja. Partizanski komunizem je totalitarizem najslabše sorte. To je popolno nasprotje demokracije in človeških svoboščin, na katerih sloni Amerika in njena konstitucija. Ko odkrivamo strahote, ki jih je povzročil komunizem v starem kraju, obenem kažemo, da je prava svoboda zasigurana le v ameriškem načinu javnega življenja, ne pa. v posnemanju ruskega totalitarizma. Zakaj ameriški škofje v svoji izjavi 8. novembra pod-črtavajo, da je v Sloveniji preganjanje Cerkve, ko dobro vedo, da jih Tito ne posluša? Pišejo o tem v svarilo ameriškim katoličanom. Opozoriti hočejo, kam vodi komunizem, ki tudi v Ameriki išče članov in vdanih sopotnikov, in ki na spreten način skuša vdreti tudi v katoliške vrste. Tako tudi mi v skladu z ameriškimi škofi svarimo pred to nevarnostjo. Nesreča naše stare domovine je strašen opomin vsem. To je naš odgovor na vprašanje, zakaj pišemo drugače kot bi rada komunistična propaganda. Vemo, da velika večina slovenskih listov v Ameriki piše v drugem tonu. Toda resnica ni bila nikoli odvisna od večine, pa je zato še vselej končno prodrla. Resnici se resnično ne mudi. Rekli smo, da branimo svoj narod v starem kraju in njegovo dobro ime. Zato ni nič lažjega, če hoče kdo imeti mir z nami, kot tak mir. Kar naj neha z napadi, lažmi in blatenjem. Kadar preneha napad, preneha obramba. Odpri srce, odpri roke.. . Kako bi neki bilo, če bi na- se že naprej namenil, d'a bo je-mesto česa drugega napisal zno odgovarjal, pa naj bo na kratko zgodbo, ki sem jo oni drugem koncu žice tak ali tak dan bral v nekem magazinu? [človek. Ivo je pa zapazil, da * * * ! je tam samo preprost police- Kje je mesto Allentown, nejmaPt je še toliko bolj naježil vem povedati. Ampak tam se j svoje obrvi in še toliko bolj je baje dogodilo, kar mislim na-; svoje besede. Kdor hoče vede- pisati. Piše se, da je tisto mesto prav za prav majhna vas. En sam policeman zadostuje, da je v celem mestecu red in mir. Ime mu je Whaly, se poroča. Službo opravlja vestno in zvesto, pa skoraj nima drugega posla kot korakati od konca do kraja j "mestnih" ulic in potem nazaj. Tisto "bikovko" vihti samo zato, da si preganja dolgčas. Komaj enkrat na leto zamahne baje ž njo po kakem pijancu, da ga hitreje ukroti. Taka imenitna "o-blast" je torej tisti policeman Whaly v mestecu Allentown. * * * Nekoč je pa vendar prišlo v Allentown nekoliko razburjenja, ki je poseglo tudi v življenje po-licemana Whaly-ja. Ko je ne-koq pozno zvečer napol zaspan zavil okoli nekega ogla v mestecu, je zagledal zdelanega in razcapanega možakarja, kako se je naslanjal na telefonski drog in se komaj držal pokonci. To je bilo za našega stražnika že veliko presenečenje. Pristopi in si ga ogleda. Bil mu je popoln tujec in tako bled je bil v obraz, da bi lahko kar tam umrl in še "bev mev'" ne bi rqkel. "Hej, mož, kaj ua je z vami? čisto tuj se mi zdite in videti je, da ste hudo bolni. Povejte mi svoje ime, pa hitro!" Tujec je zbral zadnje svoje moči in je rekel: "Pokličite. . . mi sodnika. . . dr. Crowin mu je ime." Potem se je zgrudil ob telefonski drog in kazal, da misli na licu mesta umretii ti, kako je doktor in sodnik odgovarjal na*' tisti telefonski klic, naj se potrudi in čita naslednji odstavek: * * * "Tak tako, tako, moj dragi Mr. Whaly. Kako pa, seveda, to je dr. Crowin, o tem ni nobenega dvoma. Le čemu to še sprašujete? Ali m or d'a mislite, da se je moja žena oglasila namesto mene? Kaj še, to se pa res ni zgodilo. To sem jaz sam, prav zares, Mr. Whaly. In da ste tam vi, to prav lahko razumem. Saj v celem mestu ni drugega takega bedaka, ki bi me klical po telefonu v tej pozni nočni uri. In kaj mi ne poveste, Mr. Whaly! Da ste naleteli na moža, ki umira! Kako ginljiva izgodba, o jej! In zdaj hočete, Mr. Whaley, da naj tečem k svevetu Petru in mu rečem, naj počakk in pusti tdstega moža pred nebeškimi vrati, dokler ne pritečem in ga rešim? Ja, seveda, to že razumem, da je oni mož vprašal zame, to že razumem. Ni to prvič, da je kak človek pred smrtjo vprašal zame, saj sem zdravnik. In pravite, da ste moža spravili v »pital in tam čaka name! Ha, to ste čisto prav naredili, le kar čaka naj, juti i zjutraj enkrat ga res lahko pogledam. Ampak zdaj ne grem, pa ja amen, če je tudi stokrat* vprašal zame." Tako je govoril dr. Crowin in cd utrujenosti nekoliko ponehal, telefona pa le ni zaprl. * * * | Med tem je govoril na enem Policeman je tekel na telefon policeman. Kaj je go- in poklical mestnega zdravnik«, voril, še zmerom ni zapisano, o katerem je vedel, da se piše Pač pa je zapisano, kaj j« čez dr. Crowin in da je obenem tu- nekaj časa spet govcril dr. di vaški sodnik. , Kako in kaj Crowin. Kogar zanima, kaj je je govoril po telefonu policeman govoril, naj čita naslednji od-nimamo zapisano. Stoji pa v stavek: magazinu skoraj dobesedno vse, j * * * kar je odgovarjal dr. Crowin.' "Naj se gre solit tisti vaš Poprej moramo pa povedati.' umirajoči mož. Kaj mene bri-cla je bil dr. Crowin še v poste- ga, če je rekel, da me hoče vi-Iji, ko je "zaringal" telefon, deti. Pcvejte mu. . . Kaj? Ua Tudi to je še treba dostaviti.; mu ne morete povedati? Zakaj da je 'telefcri doktorja spravil,ne? Govoriti ne more več, pra-v slabo voljo, da je z jezo po- vite! Kaj me 'briga, če ne mo-graibil telefonsko pripravo injre govoriti I: Sliši pa še lahko, ali ne? Torej povejte mu. . . No, pa nič, če nočete. Ampak to vam povem, da ne grem iz hiše ponoči, zastonj mi prigovarjate. . . Nak ,tudi moja žena me ne bo pregovorila. Kar pri miru jo pustite, vi bedak! Dajte mi že mir in nehajte s svojimi neslanostmi. . . Kaj? Še kaj takega si d'rznete reči! To mi je pa res dovolj! Poslušajte torej: Ne, ne in trikrat ne! Laahkooo noooč. . . ." * * * Sodnik in zdravnik dr. Crowin je zaprl telefon, oziroma je udaril s slušalom ob telefon s tako silo, da se samo po nekem čudežu vsa mašina ni razbila. Zelo hudo željo je imel doktor, da bi zlezel nazaj pod odejo, pa je bil preveč jezen in se mu nj dalo. Skobacal se je iz postelje, se vsedel na "easy chair" in si prižgal cigaro. Od tega silnega napora ob telefonu si je moral pomiriti živce ob dimu. Puhal je dišeče d'ime pod strop in naenkrat zapazil, da ga žena izpod obrvi čudno pogleduje, pa nič ne reče. Zdravnik se je zopet razjezil: "Daj, daj, le reci, le zini, le cdpri usta in blekni, kar ti je na jeziku. Kaj mene briga, kaj rečeš. Jaz ostanem pri tem, kar sem odločil. Ne grem, pa ne grem. Star sem in čas je že, da mi dajo ponoči mir." "Ali sem kaj rekla? Ali sem zinila najmanjšo besedico?" "Nisi ne. Armpak jaz vem, kaj misliš sama pri sebi. In to me jezi, da veš. Ti misliš, da bi se moral jaz premisliti in takoj itd v špital. To je, kar misliš, in to mene jezi. Le misli, kar hočeš. Vmes se pa spomni na tisto bedasto Fish-erco, ki me je mrzlega februarskega dne poklicala in izvabila iz tople postelje, ko je njena krava imela telička! Vidiš, baba, tako dela svet z menoj, ti pa že misliš d'a se bom ustrašil tvojih očitajočih oči in šel v špital. Lahko noč!" * * K Potem je bilo vse tiho in doktor je dopušil svojo cigaro. Od-racal je v posteljo iii se pokril čez glavo. Spati pa ni mogel. Ura je bila eno, dve, tri. Doktor se je jezil, spati pa ni mogel. Nazadnje se je vsega naveličal, vstal, se oblekel in brez besede odšel — v špital. . . "Težko smo vas čakali," je rekla bolniška postrežnica. "Čakali ste me! Tristo zelenih! Pa zakaj čakali? Ali nisem povedal tistemu preklicanemu policeman u, da ne pridem !" "Vem, da ste povedali. Pa sem vedela, da vseeno pridete. Kako bi mogli spati, ko ste vedeli, da umirajoč človek kliče po vas. . . " Brez nad'aljnih besed mu .je pokazala sobo k bolniku. Prav tisti hip je stopil iz sobe drug zdravnik in tiho rekel: — ali bi bil imel lahko vest? dr. Crowin * * * "Prepozno, doktor, umrl je!" "Umrl!" Dr. Crowin je vseeno pogledal v sobe, stopil k mrliču, o-strmel in se zgrudil ob mrtvecu na kolena. Zalile so ga bridke solze. . . . Nagnil se je nad mrliča, objel njegovo truplo z obema rokama in .jokal, jokal. Našla ga je bolniška strežnica, se mu nagnila k ušesu in mu pošepetala: "Doktor, ali torej tega človeka res'poznate?" "Oh, kaj bi ga ne poznal, kaj bi ga ne poznal. . . Saj je. . . moj. . . sin. . . " * * Tako se končuje ta čudna zgodba. Nič pa ne pove, kakšne strašne očitke si je potem Kakor tisti zvesti policeman, tako kliče LIGA KATOLIŠKIH SLOVENSEV na pomoč mnogim rojakom, ki so v veliki potrebi in brez dvoma tudi, vsaj mnogi, v resnični smrtni nevarnosti. . . Ti, ki to čitaš, si zdaj na mestu dr. Crowina, pa morda ravno tako rohniš nad klici LIGE KATOLIŠKIH SLOVENCEV, kakor je ro'hnel dr. Crowin nad onim policemanom v Allentow-nu. Ne, pa ne, pa ne. . . tako praviš. Star sem in zase moram skrbeti, naj se gredo begunci solit. . . Nikar tako, rojak, rojakinja! LIGA KATOLIŠKIH SLOVENCEV ta želi prihraniti tak strašen doživljaj, kot je zadel dr. Crowina, da bi moral nekoč reči: PREPOZNO! Lahko bi bil pomagal, pa nisem. . . Verjemi, bolje je ZDAJ pretakati denar iz reke v roko, kot takrat, ko bo PREPOZNO, pretakati solze. . . Zaplot, -,0- Resnica o grobovih pri Sv. Urhu se spustili s partizani zun^j odprt boj. Po hudem bojuj partizani bili pognani v in sicer so bežali proti Ortfl in proti Molniku, čeprav j11 bilo desetkrat več kakor • (Nadaljevanje na 3. strani) vtrj *rpi ' jp Priobčujemo dopis iz Rima iz krogov domobrancev. To .je odgovor na zavijanja in laži, ki so ji'h trosili partizanski komunisti o dogodkih pri sv. Urhu. Dopis govori brez ovinkov. Kadar bodo partizani zadovoljivo odgjolvorili na vprašanje stavljena v tem dopisu, potem naj govore naprej o domobranskih takozvanih "zločinih.",. Lahko je sedaj partizanom, ko so zmagali, oblatiti še dobro ime nasprotnika. Lahko je to, gotovo pa ni junaško. Ali res mislijo nekateri ljudje, da bi se morali pustiti katoličani poklati kot ovce brez obrambe? Mi smo že večkrat povedali v našem listu, da je treba obsoditi vsak zločin, naj ga izvrši kdorkoli. Prav tako nismo nikoli rekli, da ne bi bili kdaj domobranci prekoračili meje samo obrambe. Iz dopisa bo vsakdo videl, kdo so tisti, ki pišejo sedaj v Ameriko o domobranskih preganjanjih. To so komunistični terenci in njih ožji prijatelji. Kdo ji'h bo smatral za nepristranske priče? * Mnogo se govori in piše o domobranskih zločinih in grobovih pri Sv. Urhu, ki leži nekako eno uro od Ljubljane proti vzhodu pod obronki zelenega Golovca. Komunistični časopisi venomer pišejo o tem. Kaj je resnica? Najprej bodi povedano, da je bil tamkaj dne .18. septembra 1943 — torej že po končani italijanski okupaciji — hud boj. Tistega jesenskega (popoldneva je cela partizanska brigada napadla to postojanko, ki je vojaško silno važna. Partizani so to postojanko ho-! teli že večkrat poprej uničiti, j kar pa se jim nikoli ni posre-! čilo. Tega cine pa so vsekakor hoteli doseči svoj namen. ; V ta namen so poslali v boj ce-! lo Levstikovo brigado, da bi | dobili v qvoje roke ta ključ ! proti Ljubljani. Posadka te \ postojanke je namreč pregnala partizane z vsega terena-med Javorom, Lipoglavom in Molnikom, zlasti pa z utrjene- j ga Pugleda, kjer je glavni ko-, munistični vodja Edvard Kardelj najprej začel zbirati svo-! je oborožene oddelke in z nji-vse življenje delal dr. Crowin mi pripravljati komunistično zavoljo tega, ker ni hotel takoj jrevolucijo v Sloveniji. Zato ni iti k lastnemu umirajočemu čudno, da so si partizani toli-sinu, ko ga je tako zvesto po- kanj prizadevali, da bi to utr-klical po telefonu "bedak" pc- jeno postojanko dobili v svoje liceman Whaly. . . roke. Pa če bi ne bil oni Človek! Boj je trajal eno uro okoli njegov lastni sin, če bi bil mor- močno utrjene postojanke, da samo brat, sosed, nečak, Čez eno uro pa so fantje na-J sploh' sorodnik ali vsaj rojak pravili iz postojanke izpad ter "Torej msiliš, da ir»aš glas," se je zadovoljno ^ "M; učitelj Cenčič, ko sem rflllfPti dal, kako mi je riapek h01 Ljubljani tisto počezjei»aJ _ "Od sile lepo pojem, bi r®jjjtovi sem se vdal nekako sranif in v sladkem pričakova# bo to sam videl in slišal, prišla do preskušnje. "Torej kar pripravi s® jp< lu: mi-mi-mi . . . dora-'f»st, me je napeljaval g. učitelJ sem kar zijal. Kaj pa ? nekih Mimah, saj v Kra^J, bene ne poznam. Na ^ je sem poznal Stegulcovo čopčo Mirni, pa Cencovo -. ^ pa Malensko Mirni. Te # bolj od gosposkih hiš, zi) jim izrekli Mimi, ki je 1 nekakšno titularno ime zf' ^ Pri nas in pri drugih ^ ^ ?il bile pa vse Micke, Sevi> Pa pa Micaste, Micone in Vidrihovih in pri BoX\*ce' bili pa tako štemani, da } ^ dekletom Marice. Kaj mi P^ poje o neki mi-mi-mi. Pa J® ko Dora omenja. V H" • smo rekli neki bolj zava" čvi Dora de la Bunka, P*^ ],0 bilo njeno krstno ime in na prav nič rada imela. ^ Ker ni prišlo iz mojih j takega, ki bi bilo koli#€j| \ičiw> m Jo podobnega, me je ut'vv,j prosil: "No, daj kak be, da te bom sliša in Pfe. , "Da naj zapojem o M1!^ sem boječe vprašal, ki1118 . bene znal pripravne. . 6no zapeti' o Milki, bi Mj tudi o Urški, tisti prece j -Tet. • ški sem jo znal napamj ^ o Mimi, nak, take Pa slišal. 'Ti si osel," je gospod tedaj konštatiral iz c <0 svojega srca, čemer se cl,j}§jC| tih Pfj terit (Ji isto H % U ,bftc na preskušnji. Zunaj J^tf cela vrsta, torej dajva S, vir- kam prišla. Pazi, ^ bom udaril na ta le pi/ dal od sebe štimo, ti Pa y dati vsaj približno ta^0^ jega grla. Bom tako.^ boš za nas, ali ne boš. Torej zdaj sem p*1 ;''vitl?' jc bila tista omara nek** ki daje štimo od sebc- t,< lepne po njem. Pa ka.j za to take velike on^^n opravičeno mislil. Ena ' I r s vadna mačka in v skr^"' bi bi bil tudi pes dob^; ^ dovolj dolg rep, bi da". jj(i' od sebe take viže, da " | človek kar vesel. ut K iT 'He •H 'Pti Je '"bi V C: kamenitih tleh s svo.1 nimi škornji, da je bl10 «o. ,4la j*1 No in potem je prfb ^ ia štima do izraza, bi S "h J* S 2LMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 6, 1946 ravdarska strast lotova propast RESNICA O GROBBOVIH PRI SV. URHU Po resničnih virih spisal dr. M. D. gf Pajdaši so precej f Drugi dan sem šel zopet po- p- pni lma zopet nekaj i gledati v spise št. 2318. Lumbar so na njegov ra-|Eden je že Proti P°ln0- & * noč se Je obležal od gostilni na 3 A1' hiš h* m if" »a' j«1 Ji* K ,1" konca j da ne najdejo glede njegovega vina j uma ničesar nenavadnega, lopi. | Prišel je pred-porotnike. Dr-Je rano. Denarja nii žavni pravdnik, ki je zastopal Je U beliča več. Be- j tcžbo, je imel kaj lahko stasia ! dcmu. Žena ga ; 1 išče. Nič ni pomagalo, da je , Mrso noč in _jokala, pravil Lumbar, da ne ve o ni- eke]Vjezi*0, Umil se je, čemer; domača sekira ga je iz-Žen-, Se v Praznično oble- i dala. Državni pravnik je go-ga je prestrašena | voril, kdor je vzel doma sekiro . aJ da misli. On pa j in jo skoraj uro hoda skrivaj itio a/re Po — materino i ncsil do tistega, ki ga je sovra-daia etla ga je osuplo 1 žil, je imel tudi gotovo namen, . 0tir £a "i razume-1 da bo sekiro rabil, za kar se se-ia Je v jutranji me- kiro rabi. . . * Seic'VOma si Je vzel se-! Porotniki so enoglasno potir-jif^ettn,^0'' Dirjal je proti j dili, da je Lumbar ravnal v c'0tnu. I namenu očeta usmrtiti. ftio-^^elo i t Če. 1 Jože V'.zav-pije: "Za pet oče umrl, predlagati bi bil mo-aJ hočeš? Ali si ral smrt na vešalih. s A je doslej vedno tajil, da je o-četu kaj hudega prizadejal. Iz-vsta^ed njegovih paj- govarjal se je, da je bil od vi-,n ® |n govori, kakšen j na in jeze tako razgret, da niti tanj r 0]Zje' kako ga imajo'ni vedel, kaj se je ž njim go-'°dar h-1' imeniten j dilo, dokler se ni znašel v pre- • Q. 1 bil, ako bi mu dal jiskovalnem zaporu. . e- kar mu gre po člo- Qh Ta zagovor in pa še bolj so- lil h v ■ ■ Bili Postavah. Na- i dišču naznanjena okolnost, da rva' a bi vendar enkrat j so Lumbar j evo sestro pred leti i: . avica zmagala. Tr- sprejeli v blaznnico, ker se ji : ■» pin (ia0,t ine ne dobi ni- ga preiskali, ali je zdrave pa-a«e revež do konca i meti. Pa zdravniki so dejali, Njega pa I je mešalo, je bil vzrok, da so in dušilo, da j bili poklicani zdravniki, ki so ..(laj j® strašno bilo, ko j Državni pravdnik je predla-1111 je vrata> v glavi jgal kazen težke ječe med 10 in in vrvelo . . . ;20 leti ter- poudarjal, da je priči "1 v JL v nu . . • CJ\J JH^I/A I^v-X- Jin, UC.V j V ^ I»VVj t6stopil prag hišnih ! pi#ovati le zdravi in izredne Je zagledal mali j krepki naravi očetovi, da •Zbe: na v^"" Pol opravljen, prihi-' vendar le prebolel. Ako'bi bil se je ter kličoč vse tri rane na glavi po treh ! mesecih lečenja v bolnišnici — Sodniki so prisodili ubijalcu 'lclJ hočeš? Ali si r°'ti očetu, ki je' priznal, skoro gotovo bi bila °C11 nazaj proti so- kazen vsaj za eno ali dve leti ,, e*a Po glavi . . . milejša, tyuil." 'tretji, da se je oče| Lumbar je torej sedaj več Pa je šel pre- -priznal kakor v preiskavi in na ibT lif0 cUrrn°m, ki so ga še sedbi. Ali ga je vest preveč 'Ha,. edli na sodišče,— težila? Ali ima kak poseber: Proti namen, da je sedaj več priznal S6 , bi1* 'jo-! . .ta?i M t, {j 58 p & hill CH (Nadaljevanj*1 3 strani fantov iz postojanke. V tem boju je padlo mnogo partizanov, medtem ko med protiko-munističnimi fanti ni bil nihče niti ranjen. — Vse padle partizane so fantje drugi dan pokopali okoli Sv. Urha. To je en del grobov, ki leže tam. Je pa tam okoli še več drugih grobov, ki so v njih pokopana trupla takoimenovanih terencev iz Ljubljane in južno-vzhodne okolice, ki so bili tukaj postreljeni. Kaj so terenci in zakaj so bili postreljeni? Na to,vprašanje je ta-le odkriti odgovor: V Sloveniji, zlasti pa v tako imenovani Ljubljanski pokrajini, je od jeseni leta 1941 pa vse do majnika leta 1945 divjala revolucija, se bil najbolj krvavi boj. To je bilo posebne vrste vojskovanje, ki ga more razumeti le, kdor mu je bil priča. V redni vojski si stojita nasproti oba sovražnika v strnjenih vrstah ter skušata drug drugega uničiti. V tej revoluciji na Slovenskem in tudi drugod v Jugoslaviji pa takih strnjenih front splošno ni bilo, marveč je bil po krivdi komunistov prav ves narod potegnjen v boj. Obe "fronti" sta bili med seboj pomešani, v mestu in na deželi do zadnje hribovske vasi. Med seboj so se borili na eni strani )boroženi slovenski domobranci, na drugi strani pa oboroženi partizanski oddelki. Toda komunisti so na svoji stra-ii imeli še drugo vojsko — terence. Tudi ti so bili parti-ianski vojaki, ki pa so živeli ned ljudmi po vaseh in mestih ter so bili oblečeni v civil-ie obleke. Ti terenci so bili povezani v terenske odbore, ki io bili pravi vojaški štabi partizanske vojske v zaledju. Opravljali 30 za. komuniste /ažnejše naloge kakor pa partizanski oddelki v gozdovih; svoj,6 končal. pripovedovanja kakor prej ? SoPel in besede tako | Hotel sem se prepričati, ka- % ti; da sem ga ko- ko je s tem. Prihodnje dni sem Kiel k ali Pri tem je-gle- ga obiskaval, na'viclez le, da prvgg v steno . . . Šele, .ga preiščem radi zdravja. sv0j IZ,p0Vedal, uprl jej Lumbar je pankrat pričel go-Nne e oči> ki so bile I voriti o tem, da je sedaj vse po- I vedal. Jaz sem mu le odvrnil, \ ' Vl ste danes meni da je prav, ako si je slednjič ore. edali, kakor sodni- olajšal vest! On me je skrb- y\\ nJ ^ je res, ---da !no gledal, očividno še pričaku- atllen .— npptu iismr. joč kake druge izjave iz mojih ust. Ko se je to parkrat po očeta usmr- ^tfe SoSlPod!,( v tem k0 jnovilo, me vpraša Lumbar: k vJorii to J 4f eti, priznanje, bi- j Ali ne bom sedaj pomilo-kakor da bi se ščen? Saj-sem vse priznal." med njimi tudi nekaj žena in deklet. Med temi žrtvami je bil tudi ban dr. Natlačen, univerzitetni profesor dr. E'hr-lich, čez 20 duhovnikov, mnogo podeželskih županov, voditeljev katoliških društev 'in organizacij, ki niso imeli sploh nobenega stika z okupatorjem. Umorili so jih pač zgolj zato, ker so kot katoličani bili komunistom v napotje pri njihovi pripravi komunistične revolucije. Poleg vsega tega so terenci načrtno zbirali orožje, ki so ga delno pošiljali partizanom v hribe, delno pa so ga spravljali v skrivna skladišča v Ljubljani in na de*želi. Vse to pa so terenci delali že davno poprej, predno se je zoper komunistično nasilje sploh začel kakšen oborožen odpor. Zato je jasno, da njihovo delovanje je bilo v resnici zločinsko. Toda terenci so bili tudi sami oboroženi. Svojega orožja sicer niso javno nosili, pač pa so ga Imeli skritega v skrivališčih, odkoder so ga jemali, kadar so odhajali na svoje skrivne nočne morilske pohode. V vojaškem pogledu so bili terenci pravi vohuni, organizatorji in večkrat tudi izvrševalci brezštevilnih z,ahr:btnih umorov. Vsaka redna vojska za take ljudi pozna le eno kazen — smrt! Ko je nastopila oborožena samoobramba, so oboroženi protikomunistični oddelki imeli terence vpričo vsega tega za navadne vohune in morilce. Uspešna obramba je bila docela nemogoča, ko bi bili pro-tikomunisti terence pri miru pustili. Saj bi ne bilo prav nič pomagalo, če bi bili vse partizanske oddelke v hribih uničili, ko pa bi bila v zaledju ostala organizirana terenska vojska, ki je bila mnogo bolj nevarna kakor pa ona, v hribih, ker je bila pomešana med ljudstvom. Zato so domobranci opravičeno prijeli vsakogar, opravljali so vso komunistično!ki so 0 nJem «ašli dokaze, da )bveščevalno službo, zbirali v je opravljal službo terenca. laiedju podatke, pobirali od Take dokaze so dobili največ-judi denarna sredstva in ob-1krat v zaplenjenih partizan-■eko za partizane, zanje so' ski arhivih, ki so bili najbolj spijonirali, organizirali komu- zanesljive priče. Zlasti pa so listično propagando, po vaseh;iskali odbornike teh terenskih .11 mestih vstrahovali ljudstvo, i odborov. Sprva so domobranca partizansko vojsko nabirali ;ci hoteli spraviti terence pred še drugo je bilo, zaradi česar ali pa celo kar pred očmi oku-je okupator tako rad izpuščal patorjevih državnih organov najbolj nevarne terence: 'more njihove najbolj sposobne V našo narodno sramoto bo- ljudi. Tukaj poživljamo Kodi povedano, da so pri tem in munistično stranko Slovenije drugih poslih 2 okupatorjem ter njene simpatizerje kjerko-igrale veliko vlogo komunisti-' li po svetu — tudi v Ameriki čne ženske.! Prizadete so bi-j—• naj da odgovor na ta vpra-le pri tem ženske od najvišjih šanja: Ali morete spraviti s in najbolj izobraženih slojev sveta dejstvo, da je zgoraj do najnižjih in preprostih, ki,omenjenih 3,000 po -nedolž-so v službi komunizma bilelnem pomorjenih Slovencev bi-povezane z okupatorjem. MedUo umorjenih že prej, preden temi gosposkimi vlačugami je J se je začela oborožena samo-bila najbolj glasovita in raz-,obramba? Ali si upa kdo od vpita operna pevka Mlejniko-va, ki je po navodilih komunističnega vodstva postala najprej priležnfca glavnega italijanskega komandanta v Ljubljani, nato pa prav tako ljubica vodilnega nemškega oficirja. Od teh je Mlejnikova izvedela vse vojaške skrivnosti, vse, kar se je pletlo zoper komuniste ter to ali kratkomalo preprečila ali pa komuniste opozorila. Tako je ta ženska dosegla, da je okupator izpustil marsikaterega terenca in da je zaprl ali poslal v koncentracijo marsikaterega .poštenega Slovenca. Ko so jo domobranci hoteli prijeti, je vrhovni nemški poveljnik v Ljubljani zagrozil, da bo dal ustreliti deset slovenskih domobranskih oficirjev, če bi se Mlejni-kovi le en las skrivil. Tako daleč so šle te zveze. In takih ženskih je bilo mnogo. Vpričo vsega tega domobranski oficirji - komandirji svojim poveljnikom sploh niso več sporočali, kdaj so kakega terenca prijeli, da ne bi tega izvedel okupator, r-disi nemški ali italijanski okupator je terencem skrivaj dajal potu-ho, da je bil naš narod tako bolj razdvojen. Ali je po vsem tem kaj čudnega, če so domobranski komandirji čet dali na skrivaj postreliti glavne terence brez vednosti okupatorjeve? Tako se je zgodilo tudi terencem, ki leže njihova trupla pokopana okoli Sv. Urha. Za vse te, ki so tam padli in so tam pokopani, je bilo najdenih toliko in tako težkih obremenilnih dokazov 11 j i'h o v e krivde, da bi jih bila dala postreliti vsaka redna vojska na svetu.- Pri tem pa moramo povedati, da so komunisti v svo- .•ekrute, zlasti po ženskah'svoje vojaško sodišče, da bi sejjih člankih o Sv. Urhu število vzdrževali skrivne zveze z okupatorjem ter končno odločali in presojali, koga izmed najbolj vplivnih protikomuni-stov je treba "likvidirati," kar 39 pravi — umoriti. Tudi usmrtitve so največkrat kar sami izvrševali. Ti ljudje so bi jim bila tam krivda javno dokazala in sodba javno razglasila. Toda zoper to je z vso silo nastopil okupator, ki je zahteval te ljudi zase, češ, da jih bo 011 zaprl. Domobrancem pa se je na eni strani upiralo, da bi bili terence poši- 4 ^ ga tli va-se zgrudil. ,Je očitala strašno v tem hipu—str- ^ nekoliko pomiri, ^liub j °dvesti v celico in °'išže ' da ga kmalu zo- Sedaj sem vedel, kaj ga'je gnalo k priznanju. "Pomiloščen še hočete biti? Kdo vam je pa vdahnil to misel?" (Dalje prihodnjič) _—o- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonrfe in znamke. li oči in ušesa, usta in roke ter jljali okupatorju, upiralo iz na-živci vsega partizanskega gi-1 rodnega čuta; na drugi stra-banja sploh I11* Pa so domobranci po skuš- Terencev so se ljudje, zlasti jnjah vedeli, da bo okupator po deželi, najbolj bali, saj so najbolj 'hude in najbolj spo-ravno ti ljudje od konca leta! sobne terence čez nekaj dni 1941 pa do jeseni leta 1942 j zopet izpustil iz zaporov, pri dali pomoriti, včasih kar zve-1 čemer je dostikrat igral veliko j 1941 do jeseni rinsko pobiti ali zaklati do 3,-1 vlogo denar kot podkupnina 1 in brez moči 000 pobiti slovenskih fantov in mož,'za okupatorjeve oficirje. tamkaj padlih terencev močno pretiravali, kakor je pretiravanje in laž komunistično oro žje sploh, še enkrat bodi pribito: Kdor ve, da je v Slove niji ves čas okupacije bila neprestana revolucija, neprestan boj med komunisti in protiko-munisti, kdor ve, kakšni zločinci. so bili terenci, in kdor je bil kdaj vojak v kaki redni vojski — ta se nad grobovi pri Sv. Urhu ne bo pohujšaval! Slovenci, zlasti pa katoliča ni, so skoro eno leto, od jeseni 1942 v strahu mpfrali gledati, Pa'kako jim komunisti zahrbtno itfg t&vsg«* .............................mmm^^m ■ W i ^J^any Qtl°f u&ed fats are important in the manufacture of soaps •! ; V ^ftleru er articles including bathroom fixtures and it is the wise j-05 't' V^erlcr' aJll0les '"eluding 11 c to hs • 0 saves every drop of used Kiicnen iai, so 11 may J" '"any disguises. New fixtures are shown (left) stacked komunistov tajiti, da so terenci bili glavni snovatelji vseh teh umorov? » Dalje nam odgovorite: Kdaj je Komunistična stranka Slovenije povabila vodstva drugih strank — poudarjamo: vodstva — na sodelovanje zoper okupatorja? Priznamo sicer, da je komunistična stranka v svoji OF želela imeti tudi katoličane in celo duhovnike, vendar te neorganizirane in brez vodstva. Zato pa ji dala pobijati katoliške vodite-je. Kateri pošten človek, zlasti pa' še katoličan, se bo poslej še čudil, da se je med Slovenci, zlasti med katoličani organizirala obramba, pri kateri so zopet katoličani nosili največje breme, saj je njihovih žrtev bilo največ. Ob tej priliki pa še to vprašanje : Zakaj komunisti niso postavili pred sodišča domobrancev, ki so jim jih bili izročili Angleži? Saj bi bili komunisti pred sodiščem menda ahko javno dokazali njihovo aivdo ali pa nedolžnost? Zakaj tega niso storili, čeprav bi bili lahko, ko po zaslugi zrna-galnih zaveznikov v Jugoslaviji sedaj ni okupatorja? čt že vseh domobrancev niso postavili pred sodišče, zakaj tega niso storili vsaj z oficirji, ki jih je manj? Na ta vprašanja — žal — odgovarjajo strahotne jame nad Hrastnikom, v Kočevskem Rogu, pri škofji Loki in drugod po ubogi slovenski zemlji. V teh jamah namreč leže trupla tisočev in tisočev pojtenih in značajnih slovenskih mož in fantov, ki so bili nečloveško pomorjeni in še pol živi pome-tani v ta brezna, še poprej pa so komunisti metali trupla svojih žrtev v tisočih v kraške jame, kjer še danes gnijo in trohne. Krimska jama, Je-lendol, Grčarice, M o z e 1 j — za njimi pa še toliko jam in krajev po širni Dolenjski, Notranjski, Gorenjski in štajerski govore strašno obtožbo nedolžnih pomorjenih žrtev, ki so umrli, ker so bili zvesti Bogu in slovenski domovini. To je bila njihova edina "krivda," ki pa je v očeh komunistov dovolj velika, da takega človeka morajo spraviti s sveta. V teh in takih jamah leže res nedolžne žrtve! Pri Sv. Urhu pa leži nekaj desetin trupel terencev — komunističnih glavnih sokrivcev vse slovenske narodne nesreče. Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. DELO DOBIJO Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje žensko za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 ij. Zglattte te v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-ar zanima, naj se zglasi na »60 E. 185. St. (x) ženske za čiščenje Poln dnevni čas od 6. zj. do opoldne Plača Stalno delo Zglasite v employment office 5. nadstropje Wm. Taylor Sons & Co. ___ (28) Za hišna dela Iščem žensko za splošna hišna dela in da bi skrbela za 2 fantka. Dober dom in plača po dogovoru. Zglasite se po 6 uri zvečer pri H. B. Keller, 5516 Carry Ave., zgorej. (26) MALI OGLASI , Peč naprodaj Naprodaj je White Star plinska peč; istotam se proda tudi furnez; j ako zmerna cena. Vprašajte Vincencia Pievec, 1019 E. 68. Place. (28^ Se lahko takoj vselite! Naprodaj je prvovrstna hiša za 2 družini 6 sob in kopalnica spodaj, 4 sobe in kopalnica zgorej. Vse prenovljeno; podi iz trdega lesa. Beechwood Realty OR 3713 GA 6079 (28) Soba se odda Odda se opremljena soba za dekle ali fanta. Vprašajte na 1083 Addison Rd. (26) POKLIČITE PORATH ZA ZEMLJIŠČA! Fin zidan apartment z 6 stanovanji na 72. St. in St. Clair Ave. Gorkota za vsako stanovanje posebej. Dohodki 165 mesečno. Cena samo $14,700. Vprašajte za Mr. pausic. PORATH REALTY RA 5777 — FA 5715 10522 Superior Ave. (27) * at uioyuiouoi — ■ ----------------/ th bath Trenton Potter Co., awaiting installation (right) in V^He "Pooms. Mrs. 1946 is about to wash her nylon stockings. h«i and the soap are important products that Fat Con-^SlR8jflake. Each poun_d of used fat brings four centSj too. Nov način piketimnja. — The CIO United Electrical Workers v Bloomfield, N. J. so iznašli nov način piketiranja tovarne ob času stavke. Kakor jih vidimo na sliki, so jri-ketne straže na konjih in nosijo plakate s zahtevo po večji plači. MALI OGLASI Iščejo stanovanje | Išče se 4 ali 5 sob za 3 odra-! sle osebe v okolici St.^Clair Ave., I v Collinwoodu ali Euclid Beach Moramo imeti v februarju ali j marcu. Kdor ima kaj primerne-! ga, naj pokliče po 4 vri popol-| dne KE 4350. I (Feb. 6, 13) i For Sale! j Na 1220 Addison Rd. hiša za I 2 družini, 12 sob, kot nova. Se lahko takoj selite. $2,500 takoj, ! ostalo kot rent. Odprto na ogled j v nedeljo od 2 do 4 popoldne, j Moderna hiša 7 sob, garaža, I izgleda kot nova. 7113 Myron Ali preveč pijete? Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je INNEBRIN Poiskusite enkrat. Dobi se le pri MANDEL DRUG 75702 WATERLOO RD. Ave. Pokličite HE 6054 J. Lu-shin. (28) čistilna razprodaja Kupite si suknjo zdaj in prihranite denar. Tukaj je prilika, da pošljete oblačilo revežem v Evropo. Mi' imamo naprodaj mnogo stvari, ki bi zelo prav prišle slabo oblečenim ljudem v Evropi. Razprodaja bo samo do sobote 9. februarja. Anzlovar's Dept. Store 6202 St. Clair Ave. (Feb. 6, 8) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. AM&ttlSgA DOMOVINA. FEBRUARY ti, 1946 § > S ŽIVI VIRI IVAN MATlClC Zdaj ji je še bolj pri sr- kje bil? Je sploh kdaj presto-cu. Pušeljc mu je dala že sinoči, pil mejo pogorske fare? — Nu, ko je šel stavit mlaje; zdaj mu bo že videla, naj ga le zbada! iz kakega kota tro.p teh, ki branijo dekliški cvet na Jasinju. Mili Bog, kako je to hudo! Jutranja zarja je pa bila tako blaga. Vse te bridke tegobe je pregnala, vse te bolečine, ki so vso noč tako nemilostno žga-le. Čredarski rog je zbudil dre-mavhe; živinče je šlo v pašo in z gozdarji na delo. V kraju je bil včerajšnji pogorski sijaj in razcvit. Po potih so škripali vozovi, škrtali jarmi, pa. pele podkve spočitih volov. In v čredarskem rogu in škrtu Na Budinovi senožeti sta kosila Budin gospodar in Bran sin. Molče sta rezala redi. Si nimata prav nič povedati? Še vsa košnja je pred njima: rovt obeh, pa vendar ni prave vne- leta so tekmovali, kdo bo prej ali komaj preko ročic". me. 4 Na sosedni senožeti so se pehale za senom Šimnove ženske,' dalje so nakladali Murnovi, pokosil, kdo prej in bolj zvrho- ! je lepo opasan, opasivl ma naložil. Zdaj se ne zmeni peta ali mahedrava. G'8 je seno suho, da f Dalje prihodnji^ nihče za to, je na senožeti prvi ali zadnji, je voz navrhan, na Viševiku je še nenačet, koše- kosili Tavžljevi — in vsevprek niča v Besji dolini je odcvela. Tri košnje je kosil Bran sam, letos kosita oba. Tri leta je slonela Budinovina na šibkih ljudje in seno in košnja. Bilo je živo na senožetih, a vendar mrtvo in pusto. Nič vriskov, ne smeha, ne vzklikov. Kakor Branovih ramah, zdaj sloni na bi biii vsi skregani. Prejšnja ti^OOHH—HOW SOFT je pa sitsnila v roko še lepo opi- Šlo je čez polnoč. NaViši-j- ---------------- - — ---------i san mali kruhek; jezdeca na nju so ws0vala srca, a peseni 'armov -'e lvtoml° to bolno k°": konju. Oh, ta Nežika. kako za- p(X} iipo je zamirala, bilo je je lega pobiča ima! Vse ji ga za vi- manj in manj. Fantovsko gru-daJ°- Ičo so razjedle srčne tegobe, le Ta valjev a pa ima Drozgove-|mal0 jih je še ostalo pod lipo: ga pod oknom. Brhek pobič ta I Repdev, Jarmov, Cavsov in Sla-Drozgov, morda najzastavnejši!kov _ samj bajtarski sini. — v vasi. Danes ima pušeljc in'^em ni dehtel rožmarin, njim je kar objesten. Lansko leto je!K0 kHa okna gruntarskih za-odslužil vojake pa se je vrnil |prta. bajtarski dekliči pa niso kar moder in zal. Njegova pri- premogli dekliških izb in čum-poved se suče samo okrog tega, nat# ] _ * zanesljiva in izurjena v takem iposlovanju, da ro"lC v korist posestnikom ali trgovcem. Urad Mihaljevich Bros. Co. je odprt vsak dan . zjutraj do 7 ure zvečer. Torej za vsa vprašanja, "jj ča se INCOME TAX, se obrnite takoj na dobro'« in zanesljivo tvrctko. MIHALJEVICH BROS. CA 6424 St. Clair Ave. sale Mrs Harry We'p, G.I. Wife, finds that this spun rubber mattress Is % exactly what she wants for her new home. But rubber products. « packaged soaps, laundry soaps, floating soaps, nylons, electrical appli-ances, and hundreds more personal and household needs are in short a supply because oMhe world lack of industrial fats and oils. Continue a to turn all used cooking fats over to the meat dealer. It helps offsel the. industrial shortage. ........ preži, dremav. Končno se je tam go-, Košnja na Pogorju. , n le nekaj zganilo. Najprej se, Zoranjske sen0|eti s0 imele' je tiho odprlo okno, zatem JeJzakošene redi, na višin jskih je pokukala ven dekličina glava gumelo ^ jasinjske s0 še ča- in se nagnila dol. Malo j«'kale koscev. Počasi, počasi so manjkalo, da ni Tilen od rado- . ^.j. kQge. gtari SQ biU trud_, sti zaklical, kajti v svitu mesečine je spoznal Katinko. To- ni, oslabeli, mladi nekako za-j , , ,, ostali, ne še prav godni. Poča- da prekmalu se je skrila zopeti .. ^ vihteli kose> brez 0gnja, noter. Brž nato se je pa poja vila na oknu moška postava, in preden se je Tilen zganil, se je vasovalec spustil dol in se zavihtel na tla. Kamnarjev Bojan je bil, Tilen ga je spoznal j po klobuku. Naglo se je pobral, brez vriska. Gospodaril je še stari rod, novi, triinpetdeseti zarod je še dozoreval, a starega že krepko podpiral. tmmmttmttxxiaatxitmnxxtttztimair.nxmtxit UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" karereinu je znižana cena in stane >samo: >ER" S 2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. PRIPOMBA! Iz stare domovine prihajajo v: pisma, ki pripovedujejo, da prihaja vsak teden ,l1. če paketov. Pakete, ki jih pošilja tvrdka Bros. dobi naslovnik vedno, v roke. Mihaljevich imajo vse potrebne listine za darovne pakete ^ ni treba plačati carine zanje. ua N< j Income Tax Return Cenjenemu občinstvu v naznanje,, da tudi ==§ izpolnujemo, izvršimo ter za. vas uredimo don0' == ski davek, | INCOME TAX RETURN Ker imamo večletne izkušnje, zatorej — uverjeni, da bo vaša listina za dohodninski dav == čno in pravilno urejena. Torej se priporočan^' f EE zglasite v našem uradu in to pravočasno. Nikd,,< == odlašajte do zadnjih dni, ker potem ni možno fl EE čno no predpisih vse urediti. I STEVE F. PIRNAT d jj 7403 St. Clair Ave. HE W = Cleveland 3, Ohio bo« » ar lir žel v las h 30 Dr do itn vel lo tia Žil st< zn k ga Sa od la] Do Ps ie olj ju. Drugje utegne biti P°- Tilen pa se urno spognil k tlom vsem mikavneje. Kaj bi se o-|in preden je vasovalec zavil negavil, ga zbada Urška. Je že'()krog VOlglaj mu je tresnil ka. F o M A G a hitro men za petami pa z močnim HRBTOBOLU udarcem tresnil nekam v plot. Tukaj je 6Uti, muderni način ■olajšati navaden hrbtohol. John-ton's Back Plaster! Olajša bolečine, otrpje, nategnjenost. — Vpliva prijetno! V vneh lekarnah. Zahtevajte John«on & Johnson kakovost. V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Frank-a Jeriča ki je zaspal v Gospodu dne 6. februarja, 1941. Hladna zemlja pet let Te krije, v tihi gomili pokojno zdaj spiš. sonce zdaj zimsko na grob Ti sije, v duhu pa večno med nami živiš. Tvoji ljubljeni žalujoči: JENNIE, soproga; FRANK, CHARLES, ERNEST, sinovi; EMMA. CHRISTINE in LA VERNE, staahe. CHARLES in RONALD, vnuka; PATRICIA in JUDY, vnukinji. Cleveland, O., 6. februarja, 1946. Splošen pasji lajež po vasi. Tilen se je »pognil po drug kamen in ga nameril v dekličino okno, tcda kar ob lepem mu je roka omahnila, moči so ga zapustile, in malo da ni padel pod neznansko bolečino. Okno je bilo zopet zastrto in tiho. Tilen s je oziral gor, zakrtičal bi od hudega, tcda s silo si je udušil bridkost/ ter odšel do i smrti užaljen in bolan. — Stoj ! Sredi pota mu je nekaj šinilo v glavo — in na mestu se je obrnil in jo ubral nazaj. Skoro tekel je, da bi ga ne zalotil dan. Pod Gorjanovim kozolcem je poprijel zopet lestvo in jo previdno odnesel pa prislonil nazaj k dekličinemu oknu. — "Na, klemana baba, tu jo i-maš!" je zabrundal. "Ves svet j naj zve, da si imela ponoči jzlomka pri sebi." Potem je od-;šel in mu je kar nekam odleglo. Ni se še svita 1 dan, a Straj-narjevega je gnalo na Jasinje. Že dvakrat se je bil okrenil sredi pota; bi šel ali ne? A ga je na vso moč preganjala srčna bolečina. On mora do Ošlaje-ve. Da bo videla Polonca, kako jo ima pri srni, da se bo prepričala, kak junak je in se ne boji jaainjskih, dasiprav so ga snoči nagnali. Je že gori pod vasjo, a še vedno pomišija, prisluškuje, ne bo li zažvižgal od nekod kamen ali se zapodil b ★ * * MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM. DA OGLAŠAJO V * * * Ameriški Domovini najstarejšem slovenskem časopisu v Clevekndu 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 ■'m X •»■. en OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. u se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 1146 E. 61st St. Zastonj pridemo iskat in dopelje-rao nazaj 24-URNA ,|i RADIJSKA POSTRVI na vseh izdelkih Mi smo povečali sV radijski oddelek, da lahl{0 J žemo vašim zahteva^/] POPRAVLJAMO PRALNIKE. NIKE IN ČISTILCE Vsako delo je garanti1'1 J % MALZ ELECTRIC 6902 ST. CLAIR AVE. Pokličite EN 4808 sisnKXRKciiintwtutstiitnQKintnsiiiiusiinitttnnu v,-