227. številka.
Trst, v sredo 16. novembra 1S9S.
Tečaj XXIII.
„Ediaost" izhaj« dvakrat lia dan. raztm nedelj in , praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. r O ponedeljkih in po praznikih izhaja f ob ori zjutraj.
Naročnina znaSa : r Obe izdanji na leto . . . gld. 21'— ' Za samo večerno izdanje . 12*— ; Za pol leta, četrt leta in na nieaec raznierno. j! Naročnino je plačevati naprej. Na na-(! ročhe brez priložene naročnine «e uprava
i	ne ozira.
Na drobno ae prodajajo v Trntu zjut-
ii	ranje Številke po 3 nvč. večerne Atevilke po 4 nvč.; ponedeljake ajutranje Številke po 3 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
EDINOST
(Vederno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon Utr. 870.
4 nvč.
V edinosti Je moč*'
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popuHtom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poftiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema itpraviiiStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Vrednlštvu iti tlsiumiu se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. (.'praviiištvo, od-pravništvo in sprejemanje Inaeratov
ulici Molin piccolo Stv. 3, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Ihlllr.J 15. Brzojavno se poro?«, dn je dospelo Nj. Vel. »Hum« za dva dni v Syro. Za tem odpluje Indija v Pircj. Na Indiji vse zdravo.
SI m In 15. Iz poročil za iniuoli teden o kugi je razvidno, da se jo ta bolezen zelo razširila v Bombaju in je posebno nevarna v okraju Dochar-war, kjer je umrlo za kugo 2200 oseb. Tudi izven Bombaja je položaj resen. Nadalje se je konstatiralo v mogih slučajih, da se je kuga zanesla tudi v osrednjo Indijo.
Malta 15. Ladija »Hohenzollern«, z nemškim cesarjem in nemška bojna ladija »Hella« v spremstvu z dvema ruskima torpcdovkama sta dospeli ob 'l. uri popoludne v Malto. Med ladijami in la-dijo stražnico v pristanišču so se menjali običajni streli v jK)zdrav.
Pariz 15. »Agence Ha vas« poroča, da je ka-sacijski dvor — ki je izjavil, da se v kazni Drcy-fusa za sedaj no spremeni ničesar — ravnokar naznanil ministru za kolonije, da je treba Dreyfusa najkrajšim potom obvestiti o reviziji njegovega procesa in ga pozvati, naj naznani sredstva v svojo obrano.
1'arlK 15; Vprašanja, ki se stavijo Drevfusu, in dotični dokumenti, se mu dostavijo navadnim potom. Minister za kolonije je prejel depešo, s katero so mu naznanja, da se Drevfus počuti popolnoma dobro. Kakor se zatrja, se preiskava proti Piquartu dokonča danes in se izroče akti generalu Zurlindcn, ki ukrene, kar je treba, tekom dveh ali treh dnij.
Pariz 15. V senatu je Constans predložil predlog, naj se onim, ki so postavijo pred vojaško sodišče, dovolijo ugodnosti zakona od leta 1807., namreč, da se jim tekom preiskave dovoli odvetnik in je zahteval nujnosti za svoj predlog. Justični minister je priznal nujnost in je rekel, da justica v principu sprejme zakon. Jednak predlog je v komori stavil poslanec Rove, z željo, da pride isti Piquardu na dobro. Vojni minister Freycinot je odobril tudi ta predlog. Senat in komora sta sprejela nujnost obeh predlogov.
Tshitan pri K lav Čau 15. Obletnica polastenja Kiav Cau-a se je slavila v navzočnosti princa Henrika z odkritjem spomenika. Tukaj usidrana avstrijska korveta »Frundsberg« je k slavno-sti odposlala deputacijo. Križarka »Cesarica Avgusta «je priplula semkaj.
Neiv Y«rk 15. Kakor se poroča z King-stona, je v noči zadel ekspresni vlak, ki vozi med Montrealom in Tarautom, blizo Nurravshila ob neki tovarni vlak. Osem oseb je ubitih, mnogo ranjenih.
Naša „jeza".
Kar je res, je res. To pot jo je pogodil »Slovenski Narod«. Naš članek od minole sobote, v katerem smo odgovarjali »Slovenskemu Narodu«, je res narekovala — jeza. Toda onega prvega dela ni narekovala jeza, v katerem smo pripovedovali, kako »Učiteljski Tovariš« dolži nas, da nasprotujemo zboljšanju učiteljskih plač. Niti danes se ne jezimo, ko čitamo v »Slov. Narodu« od ponedeljka, kako se tudi njemu »zdi«, da nasprotu-
jemo, in kako da nnpravlja naše postopanje »vtis«, da nasprotujemo prav zares. In ne jezimo se celo radi toga, da »Narod« vso to, kar se mu »zdi«, z svojimi »vtisi« vred poklada slovenskemu svetu kakor — »suho dejstvo«.
»Narod« naj nam veruje, da stvari, ki hodijo svojo pot dalje precej v strani od doma resnico, ne iritiraju več človeka, ako jih mora čuti sleherni dan. Zato puščamo povsem svobodno roko »Slov. Narodu« in »Učiteljskemu Tovarišu«, da trdita bodisi tudi iz globine prs, kjer jima kraljuje najpristneje — prepričanje, da smo mi odločno nasprotni temu, da bi se učiteljskemu stanu zbolj-šalo gmotno stanje. Slednjič jima zagotovljamo tudi to, da ne bodemo več zahtevali dokazov za to, kar trdita, da-si ne tajimo, da gojimo tajno nado, da se najde mnogokateri učitelj, ki pogleda malce v naš list — predno izreče svoje prokletstvo nad nami — ter da bode primerjal naše postopanje s trditvami rečenih dveh listov.
Torej, kar se dostaje nas, ni bilo prav nikako jeze. To naj nam veruje »Slov. Narod« !
Jeza pa je bila, resnična jeza, radi notice, naperjene proti poslancem istrskim. A to ni bila tista »jeza«, kakoršujo si najbrže misli »Slov. Narod«, ampak jeza, ki jo mora občutiti človek, ko vidi, da mu kdo izbija iz rok palico, na katero se opira, jeza, ki jo mora občutiti rodoljub, ako vidi, da kdo režo vrv, s katero jo, ko brijejo viharji, pri-čvrščena ladija naroda ob varni breg. S takimi napadi, kakoršen je bil oni v »Učit. Tovarišu«, se vlači v nevarno igro splošni narodni interes, a mi ne bi zaslužili imena narodnega glasila, ako bi nas ne pogrelo, ko vidimo take, z ozirom na osebe poslancev krivične, ozirom na vseobčo narodno korist pa pogubne napade.
»Narod« opravičuje sicer notico v »Učit. Tovarišu«, da ni bila naperjena specijalno proti slovanskim poslancem istrskim, ampak proti celoti, proti deželnemu zboru.
Glasilo narodne stranko naj nam dovoli blagohotno, da tudi mi odgovorimo se svojimi — tivsi. A splošni vtis je bil v Trstu ta, da je bila ona notica naperjena proti slovenskim »gospodarjem«. V dokaz temu bodi dejstvo, da je prvi pritekel v naše uredništvo pošten naroden učitelj, ki gotovo želi vse dobro sobi in svojim tovarišem, da nas opozori na to notico, vskliknivši ogorčeno: »To jo že preveč, to je infamija, na to morate odgovoriti najostreje!«
Pa denimo tudi, da nas je varal »vtis«: notica v »Učit. Tovarišu« ostaja še vedno najkrivič-neji napad. Deželni zbor istrski: celota! In naši poslanci naj bi bili soodgovorni za vse, kar dela ta »celota« ! Po tej »celotni« logiki bi morali reči tudi, da so naši poslanci sokrivci na vnebovpijo-čih šolskih taksah! Hodi tudi, da so so v deželnem zboru uprav srdito borili proti istim, bodi, da so v javnosti uveli najrazsežnejo agitacijo proti istim, bodi, da so na Dunaju upotrebili vsa možna sredstva, da bi se nehalo izvrševanje nesrečnega zakona o obdačevanju človeške pameti in človeškega napredka: krivi so vendar-le tudi oni, ker tako zahteva »celotna« logika, ker so oni v dež. zboru »celota« z italijanskimi poslanci!
Tako zahteva »Slovenski Narod«, in da bode še jasneji, pristavlja in povdarja izrecno: »Deželni zbor istrski ni še ničesar storil za učiteljstvo in
kaže se, da tudi nima volje, kaj storiti, a učiteljstvo vzlic temu postopa jako pohlevno in obzirno napram tistim, katere je v eeloti smatrati za gospodarje v deželi«.
To je vendar jasno dovolj, da so napadeni tu slovenski in hrvatski poslanci. Da so tu mišljeni tudi italijanski poslauci, je za nas povsem irelevantuo, — kajti napadi v »Učit. Tovarišu« in »Slov. Narvdu« gotovo ne kratijo spanja italijanskim poslancem, pač pa zadcvljcjo naše. Tu so italijanski poslanci, »eelota«, lo nasip na strelišču, a pred nasipom stoje naši kakor tarča. Taka jo stvar in jo ne more premeniti nobena sofisterija.
O goriških razmerah se nočemo prepirati z »Narodom«, uverjeni, da mu ne izostane odgovor od poklicane strani. Jedno bi vendar radi rekli. Ko že pravi »Narod«, da je ustanovitev deželnega šolskega zaklada »upravno-tehnično in fiuniično-politično vprašanje, k i j o 1 o r a h 1 o i n I e p o -s red no v zvezi z regulacijo plač«, in ko napravlja postopanje »Narodovo« »vtis« — spoštovani list naj nam ne zameri, ako posnemamo zopet njegov izgled in govorimo o »vtisih« ! — kakor da bi se vprašanje zboljšanja učiteljskih prav lahko rešilo, ako bi naši poslanci le hoteli ter da ima »Narod« jasno pred očmi, kako bi se moglo zgoditi to: menili bi, da je bilo žo dovolj igre besedami in frazami, in da nam enkrat »Slov. Narod« postreže konkretnim nasvetom, kako naj se reši tO nesrečno vprašanje! In u verjeti naj bode, da iz srca radi pritrdimo njegovemu predlogu tudi mi, ako bodemo videli, da je — dober!
Zagotovilo »Narodovo«, da ga vse naše »grožnje« ne odvrnejo od potezanja za pravično stvar primorskih učiteljev, jemljemo na znanje, nadejamo pa se, da nam »Narod« dovoli reciproci-teto in tla vzame tudi on naznanje naše zgotovilo, da nas tudi njegova »celotna« logika ne more odvrneti od simpatij do učiteljev, a tudi ne od zavesti, da smo narodno glasilo, ki mora svoje postopanje uravnavati po ozirili na ukupnost interesov naroda!
Politični pregled.
V TRSTU, dne 15. novembra.
K položaju. Z današnjim dnom jo prenehal odmor, ki jc bil navstal v delovanju zbornice poslancev. Danes bodo bržkone — kakor smo že sporočili — glasovanje o zatožbi proti grofu Ba-deniju. Z Dunaju pišejo o tem: Gotovo jo, da bode sedaj desnica polnoštevilno'glasovala proti obtožbi. To ni dolžna toliko grofu Badcniju, marveč sami sebi.
Jutri prične bržkone nagodbeni odsek svojo delovanje, ker je pričakovati, da bodejo do jutri pododseki gotovi svojim delom. Odločilni krogi se nadejajo, da pojde delo v odseku tako hitro izpod rok, tla so bodo mogla žo sredi decembra začeti razprava v zbornici sami o earinarski in trgovinski zvezi. Vzlic temu je — kakor smo povdarjali mi že te dni — z ozirom na pozni čas leta, na zamotane razmere v ogerski zbornici ter na veleto-žavno položen je ininisterstva Banffvjevega, gotovo že sedaj, da se bodemo morali zadovoljiti z zaČa sno uredbo na podlagi dosedanjega stanja. Glavna skrb bode torej sedaj, da li parlamenti* vsprejmota provizorij. Ako se to ne posreči, uporabi so na
tej struni i; 14, na oni strani pa nastopi stanje ex-lex.
Mesto namestnika v Gradcu. »Information« piše: »Odstop ruarkija Bacijuehenia od meste namestnika v Gradcu se izvrši še le po instalaciji novega župana in morila še It- po 'J. decembru. Naslednikom gospodu markiju bode sedanji deželni predsednik v Slozi ji, Maufred grol' C 1 a r v, kater eg a i m e n o v a 11 j e n a t o m est o je že izvršeno; vse drugo kombinacija je smatrati odpravljenimi«.
IS tem bo seveda - - vsaj lem povodom — odpadle vse kombinacije tudi glcdć sprememb na namestništvu v Trstu.
Afdra Dreyfus. Par dni so bili listi nekoliko manje zgovorni o tej aftri ; niti govorice, ki so se bile razširile v Parizu te dni o snirti »mučenika« na »hudičevem otoku«, niso bile provzročile toliki* gibanja, kakor bi bil človek pričakoval. No, Drevfus je še živ in morda tudi — zdrav! Minister za kolonije vsaj je prejel brzojavko, da je zdravje Drevfusovo zadovoljivo. Vest, da je pri-puščena revizija njegovega procesa, so je celo br-zojavila Drevfusu pozivom, naj predloži dokaze svoje nekrivde. No, zdaj se pač Drevfusardi ne bodo mogli pritoževati, da na Francozkom ni pravice za njih ljubljenca in da istemu niso dali dovolj prilike za obrambo.
Domače vesti.
Zaplenil. Današnje /jutranje izdanje je zaplenilo državno pravdništvo, ker je bila v njem priobčena obtožnica, a je list izšel nekoliko pred začetkom razprave.
Osebni vesti. Njegovo Veličanstvo je podelilo pisarniškemu predstojniku na okrožnem sodišču v Gorici, V c k o s 1 a v u Gali u, povodom zaprošenega umirovljenja zlati križec za zasluge. — Minister za nauk in bogočastje je imenoval provi-zoričnega glavnega učitelja na učiteljišču v Kopru, Alberta S u b i c a, definitivnim glavnim učiteljem na istem zavodu.
Tržaški mostni svet je imel sinoči svojo XXXII. sejo. Po preči tanj u zapisnika se j« župan spominjal jubileja cesarjevega. Da se dostojno proslavi ta dogodek, predlaga municipalna delegacija, da se novi pristaniški »bassin« (zaliv) pri sv. Andreju, ki bode velike važnosti za bodoči razvoj mesta, imenuje po Njegovem Veličanstvu. Tej želji se je tudi že pritrdilo na najvišem mestu. Nadalje je že poprej sklenil mestni svet, da se tem povodom zasnuje bolnica za neozdravljive bolnike, ki bode nosila ime »ustanova nadvojvotlinje Marije Valerije«. Z ozirom na žalostni dogodek v cesarski hiši ne bode nikakih slavnosti in bode dne 2. decembra le slovesna služba bdžja.
Oba predloga sta se vsprejela soglasno.
Na to je zbornica prešla na dnevni red. Vršila se je volitev v upravni svet plinarne in v posebni odsek za proučenje prošnje občinskih uradnikov in* slug za povišanje plač. V volilno komisijo za dopolnilne volitve v trgovinsko in obrtno zbornico se je izvolil svetnik Polacco. Na to se je vršila razprava o pogodbi, ki se ima skleniti z državno upravo za razširjenje svobodnega območja. Razprava je bila živahna, Rascovich je govoril ostro proti predlogom municipalne delegacije. Zagovarjala pa sta Benussi in Venczian. Pogodba se je vsprejela z veliko večino.
Da rilo. Občina vrhniška je za spomenik cesarja Franca Jožefa I. v Ljubljani v zmislu sklepa županskega shoda ljubljanskega dovolila prispevek 200 goldinarjev.
Izredna veselica, ki jo prirede prihodnjo nedeljo dne 20. novembra t. 1. pevke pevskega društva »Adrija« v Barkovljuh v prostorih »Narodnega doma«, obeta nekaj izrednega za našo okolico. Vsporcd iste bode zanimiv ter obseza naslednje glavne točke: I. Petzov »Oratorij«, potovanje po domovini s petjem in deklamacijami, II. Sviranje na glasovir in harmonij, III. »Novi venček narodnih pesni«, IV. Gledališka igra: »Berite Edinost« in V. P1 e s. Na-tanjčneje prihodnjič.
Ker je čisti dohodek te veselice namenjen prispevku za nabavo nove zastave za pev. društvo »Adrija«, katera se razvije že v teku jubilejnega leta, upamo, da so naše občinstvo obilno odzove
našenm pozivu ter da v velikem številu prihiti na to res izredno veselico.	Heros.
Komoditeta eksekutorjev. Naznanjajo nam: Bil sem to dni v zgornji okolici. Neka oseba mi je povedala, kako si davčni eksekutorji dajejo lepo donašati davke v krčmo, kjer oni sede in mirno čakajo in naravski tudi pijejo. Dotična oseba, ki mi je to povedala, je sama rekla eksekutorju, da hoče plačati, a dobila je odgovor, naj pride v krčmo, česar seveda ni hotela storiti. Drugi ekse-kutor jej je rekel: »Danes nimam časa, pridem jutri«. Da so te nove »davkarije« ljudstvu na škodo, je umevno, kajti prilika je prelepa, da se porabi, Če je kaj — ostalo. Tudi komoditeta gospodov eksekutorjev nam ugaja prav dobro in tako dobro je izbran tudi prostor; oni si gotovo mislijo: saj so kmetje. Preneumno in ško<la črnila bi bilo, pisati kaj o opominjskih lističih, ki so, kakor so mi povedali, samo nemško-italijanski. Kaj takega ponavljati bi se nam zdelo tako pametno, kakor metati bob ob steno,
Ženska podružnica sv. Cirila i u Metoda V Bojailll naznanja, da bode imela dne G. j a n u-v a r j a prih. leta veliko veselico. Slavna narodna društva prosimo, naj se o določanju svojih veselic blagohotno ozirajo na to, da ne prideta dve veselici na eden dan.
Slovenski koledari. Tiskarna Dolenc v Trstu tiska ravnokar slovenski skladni koledar in ga bode razpošiljala v mesecu novembru. Ta koledar hode izdelan jako ukusno ter bode na zadnji strani lista vsaeega dneva jedna pesem, ali odlomek pesmi skoro vseh znanih slovenskih pisateljev! Tako tudi pregovori in modri reki, kar vse bode golovotudi več ali manj v z g o j e v a 1 n o uplivalo na naše ljudstvo. Nadejati se je, da sežejo po njem vsi oni slovenski krogi, ki rabijo stenski koledar, bodisi v pisarnah, ali v zasebnem stanovanju. Zlasti pa opozarjamo naše knjigotržce in trgovce papirnatim blagom, naj si ne naročajo nemških koledarjev te vrste, marveč si poskrbe ta najnovejši pojav tiskovno-obrtnega napredka slovenskega. Čemu bi nosili svoj denar tujcu, ako imamo domače blago? Osamosvojimo se tudi v tem pogledu! Slovenski stenski blok ne bode nič dražji, nego so nemški in italijanski te vrste, pač po možnosti še ccneji.
— Tudi od tvrdke Josip Petri 5 v Ljubljani smo prejeli na ogled ravnokar izdana: 1. Skladni koledar, cena it (50 kr., po pošti <>5 kr., in 2. Stenski koledar, cena a 25 kr., po pošti 28 kr.
Koledarja vstrezata povsem, in kar se tiče elegance, treba priznati, da sta najlepša, kar jih je izšlo dosedaj. Skladni koledar je v 7 raznih izvršbah.
Razprava proti Nabrežineein. (i. partija.) Zastopnik državnega pravdništva, Clarici, je pov-darjal v svojem obtožnem govoru, da je nepravično in celd nehumanno, ako se odgovornost za grozni zločin v Genevi pripisuje vsemu narodu italijanskemu samo radi tega, ker je bil zločinec Italijan. Demonstracije v Nabrežini niso izhajale le iz slabo razumljenega patrijotizma, temveč tudi iz zavisti in sovražtva proti italijanskim dclavccm-konkurentom. Trdil je, da o sličnih zločinih ni potrebno, da se dokaže krivda vsakemu pojedinomu obtožencu, temveč da zadostuje dokaz, da se je obtoženec nahajal med izgrednik!. Bavil se je potem vsakim obtožencem posebe inje zaključil svoj govor izjavo, da ne zahteva stroge, ampak take razsodbe, da se bodo mogel sleherni tujec čutiti varnega v tej državi.
Branitelj dr. Rvbaf je pričel svoj govor povdarjaje, da mu je danes naloga težka, ne le, ker mora braniti obtožence kakor take, ampak tudi dejanja, katerih sam ne more odobravati. Težka pa tudi radi tega, ker zna, da so vse simpatije mesta, v katerem se vrši razprava, na strani poškodovancev in ne na strani obtožencev. Zato tudi noče sam opravičevati teh dejanj, temveč se sklicuje na dva poznana laška lista, vzvišena nad vsaki sum, da bi bila naklonjena Slovanom. Tu mu prihaja pomoč od strani, od katere bi si je najmanje pričakoval, namreč iz Italije. Govornik je p reč i tal na to dotični članek iz »Mattino« v Nea-pelju in komentar lista »Gazzetta di Venezia», v kat* em je dokazano, da so Italijani sami krivi, ako se je ogorčenost vsega civilizovanega sveta obrnila proti njim.
Nadalje je dokazoval branitelj iz spisov znanih pravniških učenjakov Hrbsta in Janke, da ni res, da bi zadoščalo, ako je le kdo bil med izgred-niki, remveč, da mora biti natančno dokazano glede vsaeega obtoženca, na kak način se je udeležil zločina. Potem je dokazoval neo*novanost za tožbe glede posamičnih obtožencev in je zlasti glede 1 »Hotnega Josipa Caharija povdarjal, da se osmeši obtožita, če trdi, da je ta fantič bil sposoben strašiti italijanske delavce in da so v sled njegovega žuganja ostavili Nabrežino. Zaključil je svoj govor apelom na sodišče, naj bode razsodba taka, da se bode ozirala na dejstvo, da obtoženci, vzlic besedilu zakona in obtožnice, vendar niso zločinci in ne še pokvarjeni, a utegnili bi^ postati, ako bi m jih za dolgo časa poslalo v ječo med resnične zločince.
Tudi branitelj dr. Padova n je dokazoval, da ni dovoljeno obsojati vse za enega in enega za vse. Ce bi se bil slučajno on isti večer nahajal v Nabrežini, sedel bi on danes, po teoriji državnega pravdništva, mej obtoženci, akoravno je splošno poznan kakor Italijan in jako miroljuben človek. Zahteval jo, naj se gledč vsaeega natančno preišče, kaj je zakrivil, in potem naj se sodi po vesti.
Razsodba v prvi pravdi radi nabrežln-skih izgredov. Včeraj zvečer po ♦>. uri razglašena je bila razsodba s katero so bili obsojeni v zinislu obtožbe:
1. Anton Bukovec iz Prošeka na 20 mesecev težko ječe; 2. Benedikt Primožič iz Kostanjevice, na 20 mescev težke ječe; Josip Marica iz Na-brežine, na 14 mescev težke ječe; Viljem Klarič iz Trsta na G mescev težke ječe; 5. Ivan Caharija iz Nabrežine na (i mescev težke ječe; Friderik Devetak iz Nabrežine, na 7 mescev težke ječe: 7. Leonhard Bosehetti iz Nabrežine, na 2 mesca težke ječe; 8, Peter Brumat iz| Fare, na mescev težke ječe; Josip Gruden iz Nabrežine, na 8 mescev težke ječe; 10. Hennenegild Bressan iz Fare, na 5 mescev težke ječe; 11. Fran Pertot iz Nabrežine, na 20 dni zapora.
Oproščeni so bili: Vinccuoij Toros, Andrej Ferfolja, Josip Caharija in Rok Caharija.
Kazenska razprava radi izgredov devlti-skih lu nabrežinskili. (II. partija.) Danes se je začela kazenska razprava, o kateri prinašamo obtožnico v tej številki. Takoj v začetku razprave je uastnla zmešnjava radi tega, ker branitelj dr. Padovan ni vedel, katere brani, ker rau to ni bilo naznanjeno.
Prečitala se jo izjava odvetnika dra. Abrama, s katero je odklonil brambo več obtožencev, ker se mu je dostavil dotični sklep sodišča še-le včeraj zvečer, ko je prišel iz Sežane, tako, da mu ni mogoče sprejeti ter vestno zastopati izročene mu obtožence.
Rihurd Carnber, ki je prevzel brambo Martina Roltar, izjavil je, da prevzame brambo vseh, ki nimajo branitelja, ako so zadovoljni, v kar so poslednji pritrdili. Ta hip se je pa zapazilo, da bi branila dr. Padovan in branitelj Camber nekatere obtožence, kateri se med seboj obdolŽujejo. Da se stvar dene na čisto, umaknil se je sodni dvor v posvetovalnico ter, vrnivši se, razdelil obtožence, katere nista prevzela dr. Gregorin in dr. Pretnor mej dr. Padovana in Camberja, tako, da sta prevzela eden in drugi take obtožence, ki se ne obdolŽujejo med sabo.
Predsednik je na to naznanil, da je dopuščeno več novih prič, predlaganih od Miroslava Ples-a, Marije in Ivanke Ples in od Lavre Scholz, druge pa da niso dopuščene, ker so bile že zaslišane ter se bodo čitale njih izjave.
Na to se je prečitala obtožnica v italijanskem jeziku. Po dovršenem čitanju je prašal predsednik, ali želijo obtoženci, da se prečita obtožnica v slovenskem jeziku; sicer pa da misli, da bi zadostovalo, da se prečitnjo nagibi.
Dr. Gregorin je v imenu svojih branjencev izjavil, da želi, da se prečita vsa obtožnica v slovenskem jeziku; glavno je pač, da doznajo obtoženci, zakaj se jih toži.
Branitelj Camber se je upiral, rekši, da razumejo vsi obtoženci italijansko ter daje v zahtevi dra. Gregorina politična demonstracija. On da je prevzel brambo nekaterih le iz prijaznosti ter da jo odloži, ako se hoče demonstrirati.
Dr. Gregorin je odločno protestiral, rekši, da bi bila politična demonstracija, ako bi se hotela
vzkratiti obtožencem pravica slišati obtožbo v svojem jeziku.
V ta bip so vstali so obtoženci, zahtevajoči, <la se prečita obtožnica v slovenskem jeziku, kar se je tu<li storilo.
Na predlog državnega pravdnika pozval je sodni dvor nedošlega svedoka Antona Desimon za jutri brzojavno iz Italije, kjer se nahaja.
Ko se je začelo preslišavati prvega obtoženca Ivana Pečikar, zahteval je notar dr. Piccoli, ki prisostvuje razpravi kakor zastopnik oškodovana »Lege«, da se mu prevede vse, kar se govori slovenski.
Branitelj Oamber se je takoj pridružil tej zahtevi ter stavil formalni predlog, da se pozove na razpravo zapriseženega tolmača slovenskega jezika.
Dr. Protner so je protivil, izvajujč da zakon pozna tolmače le za jezike, ki niso v rabi na sodišču. Slovenski jezik pa je v rabi na tem sodišču. Istim pravom bi mi lahko zahtevali tolmača italijnnskega jezika.
Državni pravd nik je predlagal, naj prevaja gosp. predsednik, ki pozna jezik.
Ca m bor se je protivil tudi temu načinu i tolmačenja, zahtevajo principijelen sklep, posebno ozirom na prakso, ki so je uvela v jezikovnem ozira v zadnjem času, katera stavi v 'nevarnost pra-vosodstvo.
Sodni dvor se je na to umaknil ter vrnivši se proglasil sklep, s katerim je odbil predlog gledč tolmača slovenskega jezika, ker sta slovenski in italijanski jezik enako v rabi na deželnem sodišču.
Camber je prijavil pritožbo ničnosti. Preslišali so se potem obtoženci posamično.
Prvi obtoženec Ivan P e c i k a r je izjavil, da je bilo vse ljudstvo globoko užaljeno ter razburjeno radi umora cesarice ter da se je jv onem hipu morala vzbuditi v srcu vsakega prostega Avstrijca jeza na Italijane in v taki jezi človek ne ve, kaj dela.
Potrdil je, da je slišal upiti Plesove hčere »Zivio, dol Lega«, ne pa učiteljico.
Obtoženec B o 11 a r Martin, hlapce Plesov, vzdržavaje svoje obdolžitve proti županu Plesu, izjavlja, da ne bi nikdar storil, kur je storil, ako ne bi imel nekaj od njega.
Obtoženec Gabrovic Avguštin je mej drugim izpovedal, da je slišal župana Plesa upiti »Živio Slovenci, dol z Lego!« ter ploskati.
Zaslišanih je bilo še 11 drugih obtožencev, kateri so deloma priznavali, deloma tajili in deloma premenili svoje prejšnje izjave, na kar se je ob 2. uri odgodila razprava do 5. ure popoludno.
Iz pod Nanosa nam pišejo: Župnik Puc je umrl dne 7. novembra ob 1 uri popoludne. Pogreb je bil 9, t. m. zjutraj. Precejšnja udeležba izmed faranov je pričala, da se je mož marsikomu smilil v dolgi, mučni bolezni, in marsikdo je rekel ob mrtvaškem odru, da bi bil pokojnik lahko še dolgo vrsto let deloval v Gospodovem vinogradu. Pogreba se je udeležil občinski odbor hrenoviški z županom, gasilno društvo Hruševje-Slavinje, hre-noviška šolska mladina z učiteljstvom, kateremu so se pridružili še nekateri učitelji iz soseščine. Nagrobnice je peval oddelek pevskega zbora raz-drškega z nekaterimi gg. učitelji pod vodstvom g. Jve Trošta Jzolo precizno, pa tudi gg. duhovniki — 30 na številu — so prepevali izvrstno zlasti »Miserero«. Službo organista in poslovno propoved je imel pokojnikov bivši tovariš, priznani glasbenik č. g. dekan M. Arko iz Idrije. — Bilo je mnogo resnih obrazov in solznih oči, ko je sprejela zemlja v svoje naročje truplo pok. župnika, da si ranjki ni imel bližnjih sorodnikov. Z nekoliko oče-naši, katere je molil pogreba voditelj, postojinski g. dekan, smo so poslovili od groba in pa z vzdihom : Svetila mu večna luč!
Ali se ,jc že privadil { Te dni, ko je čul, da je državni pravdnik v Rovinju baje izustil par hrvatskih besed, jo »Piccolo« kar zbesnel in je par dni kričal radi slavizacije naših sodišč, »nostro foro«, kakor pravi on. Tudi včeraj, na razpravi proti Nabrežincem, je državni pravdnik nekaj pojasnjeval v slovenskem jeziku in »Piccolo« je zabeležil brez vsacoga komentarja. Ali se je res že privadil nekoliko slovenskim zvokom ?! Želeti bi bilo tega v njegovem lastnem jeziku, kajti privaditi se mu bode še marsičemu.
Zasežene tihotapke. Danes zjutraj na vse zgodaj se jo posrečilo finančnim stražnikom, da so zalotili družbo tihotapk, ki so v perilu nosile mehurje, napolnjene špiritom. Ko so tihotapke zagledale finančne organe, so vrgle od sebe nošeno blago in so zbežale po poti, ki vodi proti Kati-nari. Respioijent Kaufmann in stražnik Bekar sta se približala na tla vrženemu perilu, a v perilu sta našla kakih »50 litrov ftpirita, katerega sta izročija tukajšnjemu magistratu.
Koledar.
Danes v sredo 16. novembra: Edmund, Sk.; Otmar, opat. Jutri v četrtek 17. novembra: Oregorij, Skof; Viktorija, m.
Solnčni:	|	Lunin:
Izhod ob 7. uri 2»> min. j Izhod ob 10. uri 32 min. Zahod „ 4. * 3 „	j Zahod „ 6. „ 5« „
Ta je 47. teden. Danes je 319. dan tega leta, imamo torej Se 4H dni.
Kazenske razprave
ra<li Izgredov meseca septembra v Xal>režlni In v Devinu
C. kr državno pravdništvo obtožuje :
1.	J a n c z - a P e c i h a r - j a Mihaelovega, in pok. Josipa iz Devina, 20 let star, katoličan, samec, železnični čuvaj, znajoč brati in pisati, že kaznovan;
2.	Mihaela Pecihar pok. Andreja in pok. Ane, iz Devina, 00 let Btar, katoličan, udo-vec, analfabeta, nekaznovan;
3.	Martin-a Boltar-ja pok. Mihaela in Ane iz Zagoca, okraj kanalski, 20 let star, katoličan, samec, hlapec, znajoč brati in pisati, nekaznovan ;
4.	A 1 o j z i j - a Gabrovic -a pok. Andreja in pok. Tereze, iz Visvolja, 31 let star, katoličan, samec, dninar,*analfabeta, nekaznovan;
5.	A v g u s t - a A v g u š t i n - a G a b r o v o - a pok. Andreja in pok. Tereze, iz Visvolja, 24 let star, kat. samcc, dninar, znajoč brati in pisati, že kaznovan;
6.	.1 o s i p - a L e g i š - a Andrejevega »Jenko« iz Oerovlja, IH let star, kat. samec, kamenosek, znajoč brati in pisati, nekaznovan;
7.	Josi p-a Sirca Janezovega iz Mavhinj, ID let star, kat., samec, kamenosek, znajoč brati in pisati, nekaznovan;
8.	Janoz-a Furlan-a Janezovega in Ivanko iz Mavhinj, 20 let star, katoličan, samcc, poljedelec, znajoč brati in pisati, že kaznovan;
9.	F r a n - a F u r 1 a n - a Janezovega in Lu-oije, iz Mavhinj, 2f> let star, katoličan, samec, dninar, znajoč čitati in pisati, nekaznovan;
10.	Janez-a F ur lan a pok. Josip-a in Lucije iz Mavhinj, 10 let star, katoličan, samec, dninar, znajoč čitati in pisati, že kaznovan;
11.	J os i p - a L u p i n o - a Antonovega in pok. Marije, iz Mavhinj, 20 let star, katoličan, samec, poljedelec, znajoč čitati in pisati, nekaznovan;
12.	Karla Gabrovc-a Josipovega in Tereze iz Mavhinj, 24 let star, katoličan, samec poljedelec, znajoč čitati in pisati, že kaznovan;
13.	A u g u š t i n - a T e r č o n - a Josipovega in Marijane, iz Mavhinj, 32 let star, katoličan, samec, poljedelec, znajoč čitati in pisati, že kaznovan;
14.	J o s i p - a T e r č o n - a Josipovega in Alojzije, iz Mavhinj, 23 let star, katoličan, samec, poljedelec, znajoč čitati in pisati, že kaznovan;
15.	L o v r e n c - a Z i v i c - a Ja nezovega in Frančiške, iz Skopega, okraj sežauski, 10 let star, katoličan, samcc, kamenosek, znajoč citati in pisati, nekaznovan;
10. Josip-a Škabar-ja Andrejevega in pok. Marije, irs Kostanjevice, 20 let star, katoličan, samec, kamenar, znajoč čitati in pisati, neka-znovau ;
A) da so zvečer 14. septembra 181)8. leta v Devinu vsled poprejšnjega sporazumljenja in združeni med seboj in še z drugimi osebami s tem, da so metali kamenje, podrli vrata, tolkli s cepinom, kladvom in še na drug način, poškodovaje ospredje, vrata in okna, notranje prostore iti streho poslopja, sezidano za šolo društva »Lega nazionalc«, zlovoljno provzroČile temu zadnjemu škodo na njegovi lastnini večjo od 2o goldinarjev — tedaj hiulelstva javnega nasilstva ex § 85. črka a kaz. zak., kaznivega v smislu 4? 80. istega zakona.
M a r t i n - a Boltar-ja pok. Mi Imela,
Josip-a Legiš-a Andrejevega »Jenko«,
Josip-a Sirca Janezovega,
F r a n - a F u r lan- a Janezovega,
Janez-a Furlan-a pok. Josip-a in
Josip-a Lupinc-a Antonovega;
B) da so o priliki ad A vsled poprejšnjega sporazumljenja med seboj in združivii še so z drugimi osebami vdrli, mnogo njih tudi oboroženi, v poslopje sezidano za šolo društva »Lega nazionale« in da so ondi rabili Bilo zoper imovino imenovanega društva s tem, da so tolkli s cepinom, kladvom in na drug način in sieer vso to, da bi zadostili jednomu svojemu sovraštvu — tedaj hudodelstva javnega nasilstva ex Jj 83. kaz. zak. kaznivega v smislu naslednjega $ H4.
17.	K r i d e r i k - a P l e s - a p o k. J a n e z a in pok. Ivanke iz Devina, 40 let. star, katoličan, oženjen, z otroci, posestnik, župan, znajoč čitati in pisati, nekaznovan;
18.	Alojzij-a Z bog ar pok. Josipa in pok. Marije, iz Loga pri Kanalu, 30 let star, kat., oženjen, čolnar, znajoč brati in pisati, nekaznovan ;
C: da sta Friderik Ples, o priliki ad A s tem, tla je izročil Martin-u Boltar-ju jeden cepin in železen drog in drugi osebi užgano svečo na-šuntaje Boltarja, da naj gre na streho poslopja in naj opustoši vse, in s ploskanjem med vršenjem dejanja ad A in Alojzij Zbogar s tem, da je na-šuntal Avguština Terčon-a, da naj zbere deželane iz bližnjih vasij iti jih pošlje v Devin podret gori omenjeno poslopje, dalje s ploskanjem med vršenjem dejanja samega, prvi s podajo sredstev, drugi s svetom in poukom, oba pa s pohvalo, odprla pot zločinu dejansko po drugih ovršenemu kakor ad A in pomogla njega gotova izvršitev — tedaj hudodelstva sokrivnje v hudodelstvu javnega posilstva cx §4? 5, 85 a kaz. zak. kaznivega v smislu Jj HO. istega zakona;
10. Marijo Ples F r i d e r i k o v o in Leo-poldine, iz Devina 10 let stara, kat., samica, zna-jooa čitati in pisati, nekaznovana;
20 Ivanko Ples F r i d e r i k o v o in Leo-poldine iz Devina, 20 let stara, kat., neomožena, znajoča brati in pisati nekaznovana;
21.	Lavro So hol z pok. Janeza in pok. Marije, iz Gorice, 24 let stara, kat. neomožena, učiteljica, nekaznovana ;
D: tla so. vse tri, bivše navzoče mod vršenjem dejanja ad A na javnem in v prisotnosti več oseb ploskale z rokami in kričale: »Dol z Lego« in da so s tem po eni strani pohvalilo in po drugi strani izzivalo in podkurile izgrednike, da naj nadaljujejo poškodovanje poslopja, tedaj k nemoralnim in po zakonih prepovedanem dejanjem, tako tla morajo biti odgovorne za pregrešek ex $ 305. kaz. zak. kaznivi v smislu istega f?.
22.	A n t o n a G r u d o n a J a n e z o v e g a in Marije iz Mavhinj, 30 let star, kat., oženjen, dninar, znajoč čitati in pisati, že kaznovan;
23.	A n t o n - a Ter č o n - a J o s i p o v e g a in Alojzije iz Mavhinj, 2t let star, kat., samec, kmet, znajoč citati in pisati, žo kaznovan;
E: da sta »e oba dno 14. septembra 1808. leta v Sistjani, da bi prisilila Dominik-a Negrini-ja zapustiti z družino Devin, izrazila proti Terezi Dužati, koja je stvar potem povedala Negrini-ju, da, če še tisti on (Negrini) in njegova družina ne pojdejo proč, prideta v vas in jih zmastita (če niso šli proč, pridemo drevi in ga izmastimo) in dasta s tem v gori navedeni namen poslužila so pretenj poškodovanja v telo in prostost, koja so bile z ozirom na važnost zažuganega zla in na posebno okolnosti slučaja, sposobne obuditi, kakor so tudi obudile, opravičen strah — tedaj hudodelstva javnega na nasilstva ex 08 1 kaz. zak. kaznivega v smislu § 100 istega zakona.
Obtožuje še gori imenovane:
Lovrenc-a Z i v i o -a Janezovega;
Josip-a S k a b a r - j a A n d r c j e v c g a i n
A u t o n - a To r č o n - a Josipovega;
F: da so dne 14. septembra 1808. lota na Nabrežini vsled poprejšnjega sporazumljenja in združeni med seboj in se z drugimi seboj s tem, da so vrgli mnogo kainonov, proti hiši in delavnici in s tem, da so tolkli s palicami po oknih delavnice Josip-a Juch-a pobijajo šipo in poškodovaje vrata in okna — provzročili zlovoljno škodo na lastnini Juoh-ovi, večjo od 25 gld. in na način, da je sledila nevarnost za telesno varnost oseb, ki so bile v hiši — tedaj hudodelstva javnega nasilstva ex i; 85 a b kaz. zak. kaznivega v smislu § 80. istega zak.
(i: da so o priliki ad F, vsled poprejšnjega sporazumljenja med seboj in še mnogimi drugimi /.
uncnom, da bi prisilili A da m-a IVsinum-a in in druge laške delavce zapustiti Nabrežino, oziroma Josip-a Jiich-a, dati jih iz službe — žugali istim s poškodovanj)>m na telesu, prostosti in s smrtjo, koja pretonja so bila s pogledom na važnost zažuganega zla in na poselme okolnosti slučaja, »posobna provzročiti zažuganeem, kakor so tudi provzročila, opravičen strah, —
tedaj hudodelstva javnega nasilstva ]»o >j '.H. b kaz. zak. kaznivega v smislu $ 1< M) i«te£a zakona višja odmera kazni;
Josipa S k a b a r-ja Andrejevega in A 11-t o n-a T e r č o n a J«wipovegH,
.4) da sta, o priliki ad F), vsled poprejšnjega dogovora med seboj in združena še z drugimi osebami, vdrla s temi, mnogo kojih je bilo tudi oho-roženih, v hišo, potem na dvorišče Josipa Jueh-a in da sta ondi rabila silo zoper imovino Jueh-ovo s tem, tla sta lučala kamenje, tolkla s palicami in na drug način, kakor tudi zoper osebo Adama Desimon-a, njegovega služnika s tem, da sta ga napadla in tudi tepla in vse to v namen, da bi zadostilo jednemu sovražtvu — tedaj hudodelstva javnega nasilstve po $ K,'$ kaz. /.ak., kaznjivega v zmislu naslednjega i; S4;
in dalje :
Josipa Š k a b a r j a A 11 r e j c v e g a I) da je, o priliki ad F), z drugimi, postopajo s sovražnim namenom, tolkel s pestjo in z drvom Adama l)esimon-a, vsled Česar je ta dobil razun več lahkih ran na telesu in na desni rami, dve rani težkega značaja, ker provzročujoči oslab-Ijenje zdravja in nesposobnost ranjenca, da bi opravljal dela svojega stanft najmanj za 20 dnij, ne da bi bil zvan provzročitelj rečenih dveh težkih ran — torej hudodelstva težkega telesnega poškodovanja po ijij 152, 157 kaz. zak., kaznjivega v zmislu tega zadnjega S.
obtožuje slednjič: Avgusta (Avguština) Gabrovee-a Andrejevega L) da je dne 14. septembra 181)8. leta v okolici Nabrežinski vsled poprejšnjega dogovora in združen še z mnogimi drugimi osebami s tem, da je metal kamenje proti hišam, pobival vrata, podrl jedno steno, tolkel s palico in na drug način razbil šipe v okuah, poškodoval vrata, posode, porušil glorijet, mize in sploh vrt, vse imovina Ja-nez-a Wildi-ja — in mu s tem provzročil zlovoljno škodo na njegovi imovini večjo od 25 gld. — in tako nastala tudi nevarnost za telesno varnost oseb, ki so bile ondukaj — torej hudodelstva javnega nasilstva po 4; 86 a) in b) kaz. zak., kaznjivega v zmislu naslednjega 4} 8(5;
M) da je, o priliki ad L), vsled poprejšnjega dogovora in združen še z mnogimi drugimi, v namen, da bi prisilil Karla Banchi-jn in drugo laške delavce zapustiti Nabrežino, oziroma Janeza \Vil-di-ja deti jih iz službe, žugal jima s poškodovanjem 11a telesu, prostosti in s smrtjo, koja pretenja so bila s pogledom na važnost zažuganega zla in 11a posebne okolnosti slučaja, sposobna provzročiti kakor so tudi provzročila, opravičen strah — torej hudodelstva javnega nasilstva po £ K H b) kaz. zak., kaznjivega v zmislu 4; 100 istega zakona višja odmera kazni;
N) da je, o priliki ad L), vsled poprejšnjega dogovora in združen z mnogimi drugimi, vdrl, več njih tudi oboroženi, na dvorišče in vrt in nekatere osebe tudi v hišo Janez-a \Vildi-ja s tem, da je ondi rabil silo zoper imovino VVildi-jevo, lučal kamenje, tolkel s palico in na drug način, kakor tudi zoper osebo Karla Hanchi-ja, njegovega služnika, napadel ga s kameni in tekel za njim in sicer vse to v namen, da bi zadostili jednemu svojemu sovražtvu — tedaj hudodelstva javnega nasilstva po $ 83 kaz. zak., kaznjivega v zmislu § M istega zakona.
Prosi ob jednem, da se obdolženci pokličejo na glavno razpravo pred istim c. kr. deželnim sodiščem kakor sodnim dvorom I. instancije, Na razpravo je pozvanih 24 prič ter se na isti prečita 7,-i zapisnikov. Branitelja sta dr. Gregorin in dr, Pretner. Župana Plesa, hčeri in učiteljico brani dr. Gregorin. Zanimanje za to razpravo je veliko.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
I>ii naj (Proračunski odsek.) Poslanec pl. Vukovic je poročal o nujnih predlogih poslancev Biankinija, Vukoviea in Basevija glede podpore trgovinski mornarici in je predlagal, naj se pozove vlada, da se predloži zakonski načrt, katerim se olajšave za trgovinsko mornarico podaljšajo za nn-(laljnih pet let. Nadalje se poziva vlada, naj predloži zakonski načrt za povzdigo in podporo male kabotaže, nadalje za podeljevanje premij o gradbi jadrnic in parnikov v tuzemskih ladjetesalnicah; potem zakonski načrt za preskrbljevanje pomorščakov v slučaju bolezni in telesnih nezgod, kakor tudi za obskrho v starosti in konečno za prekrb-ljevanje rodbin ponesrečenih pomorščakov. Predlog poročevalca se je vsprejcl in se je sklenilo, naj se v prihodnji seji o tem sporoči ustraeno.
Manehester 10. Angleški minister za kolonije, Chamberlain, je rekel včeraj v svojem govoru, da vojaška in mornarska oboroževanja Anglije ne značijo nikako grožnje do kateresibodi vlasti. Vse to da so le previdnostne naredbe. Glede odnošajev Anglije do Ameriko, je rekel govornik, tla amerikansko ljudstvo ve, da so mu v zadnjih bojih angleška srca radostno bfla nasproti. Govornik je izrekel nado, da bodeti obe deželi mogli ohraniti mir eivilizovanemu svetu.
TTattliliigton 10. Po sporočjlu nekega uradnika v državnemu oddelku, se bode mirovna komisija v nekoliko sejali bavila o višni svote, katero naj bi Zjedinjene državi plačale Španski za prepuščonje Filipin. Ako bi se mirovna pogajanja pretrgnln, potem bi Amerika takoj zopet pričela z vojno. Cuje se, da bi Amerika plačala 20 do 25 milijonov dolarjev za Filipine.
KI lil 15. Danes se je otvorila zbornica. Ob 10. uri in pol se je pripeljala kraljeva dvojica, da otvori novo zasedanje. Kraljeva dvojica in prestolonaslednik so bili pozdravljeni navdušeno. Otvorenje zasedanja se je izvršilo jako hladno.
Prestolni govor je bil sprejet s pohvalo le na onih mestih, kjer je govoril o trozvezi in kjer je obsojal v imenu vlade in naroda strašni zločin v Genovi, potom o pomirjenju duhov iu o razstavi v Turinu.
Javna zahvala.
Podpisani šteje si v prijetno dolžnost zahvaliti se tein potom veleeenjemu gospodu zdravniku dru. Ma 11 dio-11 za njega spretno in požrtovalno zdravljene hčerke Ljudmile, bolno na logarju (tifusu) in bronhijalnem kataru. Jedino rečenomu gospodu zdravniku [se imam zahvaliti na rešitvi gotove smrti.
Jakob Stanich,
c. kr. gruntov, ravnatelj.
Cvet proti trganju.
(Liniment caspici).
Preiskusano mazilo — odpravlja bolečine pri kostiholn, ganju in revmatizmu. — Ena steklenica z navodilom 50 nv Razpošilja z obratno poŠto najmanje dve steklenici
„Deželna lekarna pri Mariji PoimigaJ"
Pli. Mr. M. Leusteka v LjuMjuni.
Sobica
se odda v ulici Madonnina štv. 1., I. nadstropje, desno.
Velik zaslužek!
za posestnike menjalnic, kupce, agente itd.
originalne srečke
(110 pisma na obroke), katere se oddajo lahko V velikem Številu. Ponudbe pod- »Losgesehiift 7214« na Haasenstein & Vogler, Dunaj.
Prijateljem floto vinske kaf ce pozor!
V gostilni „Konsumnega društva pri SV. Ivanu" toči se izvrstno vino, in sicer :
novi in stari refošk ter belo domače.
Vse po 48 livČ.
Za obilen obisk se priporoča
„Konsumno društvo" pri sv. Ivanu.

Nova centralna čevljarnica
v Trstu.
Via Malcanton stv. 2.
Bogat izbor čevljev
%u gospode, gospe in otroke.
Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah.
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu
Kdor želi omisliti si v resniei kolo najboljše vrste
otl sloveče avstrijske znamke
„S t y r i a" iu
„Styria" orijinal
— naj «e obrne ilo —
L. Colobig v Trstu,
Via del Torrente štev 10.
Jedini in glavni znstojmik za: Trst, Primorsko iu Dalmaciji).
ixxxxxxaxxxxxxxxxxxlxxxxx*xxxxxxxxxxxxi
Carl Greinitz Neffen,
Na Corsn Stcv. 38.	podružnica Trst. Plazza delta Lesna 3.
-
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
JUT" predmetov za stavbarstvo,
traverze. zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč,
peči in štedilna ognjišča,
Minjsto, namizno in kišno opravo, železne metle in prej o i nje m varne blajajne,
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.