i
i
“1160-Vencelj-1” — 2010/7/19 — 11:04 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 21 (1993/1994)
Številka 1
Stran 22
Marija Vencelj:
JE FERMATOV ZADNJI IZREK DOKAZAN?
Ključne besede: novice.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/21/1160-Vencelj.pdf
c© 1993 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
I\'il ' ur« .'j-'I' ,'-'- '
JE FERMATOV ZADNJI IZREK DOKAZAN?
Matema ti čn i svet j e let os konec junija preletela vest , da j e mladi angleški
matemat ik Andrew W iles , ki sicer poučuje na un iverzi P rince ton v ZDA , rešil
največj i še nerešeni problem v matematiki , Fermatov zadnji iz rek , s katerim so
se ubad ali številni znanstveniki v eč kakor 350 let. O dogo dku j e pisalo dnevno
časopisje po vsem svetu. Tudi v dnevnik u Delo j e izše l 7. j ulija so lide n zapis
v rubriki Svet so ljudje .
P resek j e o za dnjem Fer matovem izr eku al i v zvezi z njim že večkr a t pisa l,
zadnji č v peti št evilki lan skega letn ika . Za tiste , ki o nj em še niso slišal i, ga
na hitro predstavimo: Gre za vp raša nj e , za ka kšne na ravne eksponente n
obstajajo taka neni čeln a cela števila x , y , z , da je
Le j e n = 1, j e to enačba x + y = z . Ta kih troj ic števil je tedaj nešteto :
1 + 2 = 3, 103 + 23 = 126, it d .
Le je n = 2, imamo enačbo x 2 + y2 = z 2. Dobra števila so na primer
3 ,4 , 5 , saj je 32 +42 = 52 . T udi tu j e ust rezni h troj ic nešteto , nešteto j e celo
troj ic paroma tujih števil, ki ustrezajo t ej ena čb i ,
Kaj pa , č e j e število n večje kot 2. Francoz Pierre Fermat j e v 17 . stoletju
postavil tr dit ev, da za nob en n večj i kot 2 ni take t roji ce celih števil , ki bi
ustrezala zgo rnj i e n ačb i . Do kaz ati ali ovreči t o t rditev j e slavni Fermatov
za dnji prob lem. Za nimi vo je, da je Fermat sam zapisal, da j e na še l dokaz
za svojo t rdit ev, žal pa svojega do kaza nikjer ni obj avil. Ker so se n ajvečji
m ate ma t iki do naj nov ejših časov ukvarjali s tem problem om in pri t em izdelal i
me tode, o katerih se Fermatu verjetno niti sanja lo ni, je danes upravičen dvom
o n eo po reč nosti njegovega dokaz a .
V stoletjih se je na bra lo nekaj reši tev , zad nja leta 1988, a vse so bile po-
ma njk ljive . Seveda obstaja možnost , da seje tudi Wi les zmoti l. Njegov dokaz
obsega po nekaterih podatkih 200 , po drugih celo 1000 strani. Dokončna
preskušnja bo za njim še le čez nekaj mesecev , ko ga bodo ocen ili in preverili
tisti redk i strokovnja ki, ki so tega sp loh sposobn i. Za P resekove bralce pa
povzemamo zapis, ki ga je 3 . julija 19 93 objavil tedn ik New Sc ientist.
Marija Vencelj