Leto L
Poštnina -v t$r* - pavSalirana*
Ljubljana, sreda 17. septembra 1919.
Štev. 203.
Cene po p o St V«
Z" celo Isto . R W*— m pol lota . h ar— za m lita. R Hrza 1 mesec.. R m
fafijRblianostmfialB
HpedniStvo in npnnr: Ropitapjeva ulica St S
tiiifen Stav. a
Posamezna številka 16 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK
Posamezna številka 16 vin.
Vzhodna Galicija samostojna država.
LDU Dunaj, 16. sept. (DunKU). Ukra-l*ski tiskovni urad javlja: Iz krogov pariške mirovne konference doznavamo, da Je svet četvorice zavrnil poljski predlog, se priključi vzhodna Galicija poljski državi. Po pravilniku, ki ga je sestavil svet četvorice v Parizu, bi bila vzhodna Gali-cHa z Lvovom samostojna država, ki bi
imela lasten deželni zbor. Poljska bi dobila začasen mandat zveze narodov. Vendar pa bi deželo upravljalo ljudstvo, tedaj ne samo Poljaki, nego tudi ukrajinska večina in nemška ter judovska manjšina. Končno pripadnost vzhodne Galicije določi ljudsko glasovanje, o katerega načinu še ni nič znanega.
Za samostojnost Macedonije,
LDU. Belgrad, 16. septembra. Pres-biro doznava, da sta se v Sofiji sporazumeli obe stranki Macedoncev na podlagi, da se dela v soglasju z bolgarsko vlado za Samostojnost Macedonije. Pri tej priliki so
prišli do zaključka, da stoji bolgarska stvar tako, da more imeti le omenjena rešitev nade na uspeh. Sklenili so ludi ko-mitaško akcijo nadaljevati.
Poljski poslanik prt regent«.
LDU Belgrad, 16. septembra. (Uradno) v teku predvčerajšne avdijence, pri kateri jie novoimenovani poslanik poljske republike Erazmo Pilz izročil regentu poverilna (Pisma, je odgovoril regent na besede poljskega poslanika: »Srečen sem sprejeti iz »aših rok poverilna pisma predstojnika Poljske države, ld Vas akreditirajo pri moji bsebi in pri vladi Srbov, Hrvatov in Slovencev, Analogija preteklosti poljskega in ttešega naroda je pokazala pot, po kateri ®am je iti v bodočnosti. V tej analogiji nam fe iskati virov energije in večnega prijateljstva.« Nadalje je regent izrazil prepričuje, da se nudijo poslaniku vse olajšave, da
more uspešno izvesti svojo težko nalogo.
Poljski poslanik je nato odgovoril: * velika čast in radost mi je, predstavljati ^oljsko pri narodu, ki ima tisočletno preteklost, veliko in slavno, in ki je nedavno Podal dokazov svoje silne življenjske sile te sposobnosti in svojega dičnega hero-tetea. Čitajoč zgodovino Srbov, Hrvatov in Slovencev in poljskega naroda, opažamo Veliko strani, ki vzbujajo našo pozornost Vsled velike sličnosti. Zgodovina Srbije ni Pretkana samo z uspehi in zmagami, tem-vec pozna, kakor tudi Poljska, trenotke ža-losli in polomov. Toda vsi ti težki časi teso vrgii naroda v obup, niso strli njegove hrabrosti. Po vsaki veliki nesreči je čkija našla svojo prejšnjo moč in vero.
te bila tudi zgodovina Poljske. Zgodo-Vitiska sličnost naših usod pa ni omejena Čteo pa Srbijo, nego je razširjena tudi na imnige dežele Jugoslavije, na Hrvatsko in bmvenijo, te dični deželi velike kulture in Preizkušenega domoljubja. V teku časov, jtedar nam materijelni pogoji niso dovo-fjevali, da se z orožjem branimo proti svo-Pte zatiralcem, smo vodili politično borbo ^ obstoj svoje narodnosti in svojega jetika. Hrvati in Slovenci so se borili na ^tem terenu, branili iste svetinje z istimi ®r®dstvi. Pokazali so, ko je nastopilo naše |kupn0 stremljenje, da znajo živeti svoje čstno življenje. Ti trije deli iste domovale so fregmenti iste duše. Zavedamo se, skušnja še ni končana. Jugoslovanska država sicer obstoja, kakor tudi poljska država, na poti do njenega cilja pa je še Jteofio težkoč. Naša država bo v slednjem /enotku pripravljena pokazati Jugoslaviji te njenemu narodu žive simpatije. To bode tem lažje, ker med našima državama ne jtestoji ničesar, kar bi nas razdvajalo, pač ternnogo, kar nas spaja.«
Reški dogodki.
j LDU Trst, 15. sept. General Badoglio Prišel glasom vladne objave, izdane od .^enzie Stefani, v Trst in je prevzel funk-Jtee izrednega vojaškega komisarja za Ju-il*ko Benečijo General Badoglio je takoj k ®w>}em prihodu v Trst ukrenil potrebne p * *n 'e °kjavil proglas, ki poživlja °.ake, nahajajoče se sedaj na Reki, da se L,jteel° tekom določenega roka k svojim kek	Vojaki,	ki se nahajajo sedaj na
je:	Pravi oficielna objava dalje, ne šte-
2600 mož, ter ni točno, da so otr-gru^Cni	korakali	na Reko; gre za
štvn6 vojiak°v raznih enot pod poveljni-teziv? ne aterih častnikov, ki so dospeli iz ves,-1 ročk pr e mirne ga ozemlja. Netočne Harf’ raz®*rjene tendenciozno, da namreč )jyj a Pospešuje pohod na Reko, so zape- j e razne vojake, da so se pridružili ak- I
ciji. Več oddelkov brigade Calabria, ki so spoznab, da so bili zavedeni, so zapustili Reko in se vračajo k svojim oddelkom. Včeraj ponoči so vojaški oddelki prestopili Rečico in so drli na Sušak, kjer so uničili nacprotniške časopise. Ameriški in angleški kontingent sta se vkrcala, francoski kontingent se je zbral na svoji bazi. Druga oficielna objava priobčuje prepoved razširjenja vesti potom listov o dogodkih na Reki ter določuje za kršitelje razne kazni glasom zakona.
Levanfo zasedejo Francozi in Angleži. •
LDU Lyon, 16. septembra. (Brezžično). »Temps« poroča, da sta se ministrska predsednika Clemenceau in Lloyd. George zedinila glede zasedbe Levante po francoskih in angleških četah. V zmislu tega dogovora izpraznijo angleške čete do 1. novembra t. 1. ozemlje severno od sirsko-pa-lestinske meje. Ta črta je le provizorna in velja le do končne ureditve Levante po mirovni konferenci. Francoske čete bodo zasedle vilajete Damask, Hama, Homs in Halep.
L!oyd George se vrnil v
London.
LDU Lyon, 16. sept. (Brezžično). Ministrski predsednik Lloyd George ter ministra Bonar Law in lord Milner so se danes dopoldne odpeljali s posebnim vlakom v London, Pred svojim odhodom je imel Lloyd George ponovno sestanek z ministrskim presednikom Clemenceajem.
Razdeljevanje premoga v Gornji Sleziji.
LDU Nauen, 16. sept. (Brezžično). V Moravski Ostrovi zboruje že delj časa med-zavezniška premogovna komisija. Na izrecno zahtevo je poslala k zborovanju te komisije tudi nemška vlada dva zastopnika. Sedaj pa so sklenili ustanoviti podrejeno komisijo pod predsedstvom ententnega zastopnika, v kateri bi bili po en nemški, poljski in čehoslovaški delegat. Ta komisija bi sklepala o razdeljevanju premoga v Gornji Šleziji v dombrovskem ozemlju in na Češkoslovaškem. Nemški odposlanci so izjavili, da se o ustanovitvi tako podrejene komisije ne morejo pogajati, češ, da ima pravico v Gornji Šleziji razdeljevati premog edinole nemška vlada, dokler obstoja nemška suverenost v Gornji Šleziji. Razen tega ne morejo dopustiti, da bi se taka pogajanja vršila pod predsedstvom ententnega zastopnika. Nemški delegati so nato odpotovali v Moravsko Ostrovo,
Končana stavka.
LDU Marseille, 16. sept. (DunKU). Generalna stavka pristaniških delavcev se je rešila sporazumno.
Pogajanja za izročitev ujetnikov.
LDU Nauen, 16. sept. (Brezžično). Pogajanja za izročitev Axelroda in Radeka Rusiji proti izpustitvi nemških ujetnikov na Ruskem še trajajo, ker se ima izmenjava izvršiti ob litavski meji ali na litavskem ozemlju. Tudi pogajanja z litavsko vlado še niso zaključena, ki tudi zahteva, da izpusti Rusija litavske ujetnike.
JDcV
SLIKE IZ PERZIJE.
K angleškemu protektoratu nad Perzijo.
Angleži so dobili protektorat nad Perzijo. S tem so dobili širno deželo med kaspiškem morjem in perzijskim zalivom takorekoč v svoje roke. Pot po suhem v Indijo jim je odprta. V Perziji je imela velike interese tudi Rusija; po razpadu carstva in zmagi nad Turki je padla ta država kot zrel sad Angležem samoposebi v naročje. Naše slike predstavljajo zgoraj:	mesto
Lingch ob perzijskem zalivu; prva na levi: Šahova palača v Teheranu; druga na levi: Razgled na stari Teheran; tretja na levi: Tabris; četrta na levi: Zaliv v Bender - Buserju. Prva na desni: Zbornica v Teheranu; druga na desni: Palača ministrskega predsednika v Teheranu,
Delavska lastnina.
Po besedah papeža Leona XIII. mora sad dela in truda prejeti tisti, ki dela in se trudi. S tem je zasebna last ustanovljena. Sadovi človeškega dela pa so različni, Bolj varčni in ročni delavec bi več naredil in nastala bi takoj razlika v posesti. Po načelih Marxovega socializma, ki ga pridigajo tudi pri nas socialisti vseh sort, pa temelje razredni razločki v različnosti posesti. Tedaj socializem zametava krščansko načelo, da ima le tisti pravico do sadu, kdor dela.
Seveda se krščanska misel čisto dobro zaveda, da so ljudje — in teh danes ni malo — ki zlorabljajo svojo zasebno last v škodo soljudem. To je kapitalizem in mamonizem sedanjega časa. Toda socialna demokracija se krvavo moti, če meni, da je ona prva nastopila proti kapitalizmu. Krščanstvo se je namreč od vsega početka borilo za to, da se mora zasebna last omejiti in — če treba — naj se tudi odpravi, kjer je postala škodljiva sploš-nosti.
Načelo krščanskega socializma je to: Posestnik mora svojo last uporabljati v socialnem interesu ter je primoran svojo last dati na razpolago skupnosti, kadar to zahtevajo koristi družbe, soljudi. Že nekdanja prepoved Cerkve, da od posojil upnik ne sme zahtevati obresti, kaže na to. In te prepovedi Cerkev ni nikdar izrecno razveljavila. Kupičenje lasti v poljubni množini in z vsemi sredstvi je nedovoljeno.
S tega krščanskega načela izhaja reforma zemlje, ki zabranjuje, da bi se vršila trgovina in mešetarenje z zemljo kakor z drugim blagom. Kmet je lastnik svoje zemlje, ki jo sam obdeluje. Toda veleposestnik že ravna proti temu načelu, ker mu drugi obdelujejo zemljo, on pa uživa le sadove zemlje, ki so jih iz zemlje z delom svojih rok spravili drugi.
Krščansko-socialno pojmovanje obsoja škodljive špekulacije ter oderuško izkoriščanje. Oboje se vrši na račun onih, ki delajo od strani ljudi, ki nič ne delajo.
Zasebna last se da tedaj tudi zlorabljati, Toda iz tega ne sledi, da bi jo morali odpraviti, kakor to zahteva koministični focializem. S sekiro ali nožem zločinec lahko ubije človeka. Orodje, ki je narae-teeoo poštenemu delu, je lump zlorabil v škodo svojega bližnjega. Ali bomo zalo vse sekire in nože vrgli na ogenj? Ne! Lumpa bomo zaprli in kaznovali. Tako je z zasebno lastjo, ki jo moderni kapitalisti zlorabljajo v škodo soljudi. V ta namen so Pptrebne postave. Toda vse to je premalo, lreba notranje prekvasitve modernega človeka, da bo brez kazenskega zakona spoštoval bližnjega, ga ljubil iz načel krščanske. grnyi£AO£ti in ljubezni.
1090 protestnih shodov na en dan
so priredili češki katoličani preteklo nedeljo proti razkristjunjenju šole, ki je hoče izvesti sedanja socialistična-agrarna češka vlada, ter proti terorizmu, ki ga osobito socialisti izvršujejo proti krščanskim sodelavcem.
Stanovanjska beda.
■Stvar je postala tako pereča, da jo bo treba rešiti. Gospodi, ki se veseli svojih sijajnih soban, seveda morda ni še popolnoma jasno, čemu to vpitje, toda ljudstvo občuti stanovanjsko bedo v pravem pomenu besede. Družina 7 glav stanuje v mali sobici, ki služi za jedilnico, spalnico, shrambo in kuhinjo. Toda take družine, ki niso redke, so celo na dobrem. Pojdite, gospoda, na južni, državni ali draveljski kolodvor! Tam stoje celi vlaki, vagoni polni bednih družin, vagon jim služi za stanovanje. To je beda! A še bednejši so reveži brez strehe, ki so na cesti. V Ljubljani je takih prizorov videti vedno več. Sedaj prihaja jesen v deželo. Ali boste pustili te uboge družine z otročiči, da poginejo na cesti ali da zmrznejo v vagonih?
Vlada se je ojunačila in ustanovila stanovanjsko komisijo. Kako zaupanje ima ljudstvo v take komisije, dokazuje sledeči dopis:
Stanovanjska beda v Ljubljani je postala kriza, ki kriči do neba. Od uposta-vitve stanovanjske komisije ne pričakujmo preveč, da ne bomo razočarani. V njej sede sami domačini, ki svojim sorodnikom, botrom, prijateljem, strankarskim somišljenikom in socvičkarjem ne bodo krivili las. Da bo temu tako, nas uče skušnje z vsemi podobnimi uradi, ki jih je vojska priklicala na površje. Glavni namen je dosežen, če je urad kolikor mogoče urejen po birokra-tičnih načelih in da se delo in s tem vred zaslužek zaposlencev prav na dolgo vleče. Ako naj take poslovalnice delujejo koristno, naj ne bodo vodene cd odvisnih domačinov, temveč od energično in korektno nastopajočih uradnikov od. zunaj. V Ljubljani je stanovanj še dovolj, samo najti jih je treba znati. Razni potrebni in nepotrebni uradi, ki bi se lahko ali nekoliko stisnili ali pa celo opustili, zavzemajo cela nadstropja najmodernejših hiš. Ali bi sc za te res ne moglo najti drugih prostorov? O, da, da, le poglejmo malce okrog sebe. Trgovci tarnajo, da ni blaga, vendar pa imajo obširne lokale, nekateri še po dva ali še več, našarene. Ta ali oni bi morda rad kaj odstopil, protivnike pa bi treba o primerno poučili. So velike gostilne in a-varne, ki svojih prostorov ne rabijo neo-hodno, nrav oa bi služili za kako pisar
Imamo velike vojašnice z obsežnimi in svetlimi dvoranami, ki so za urade kakor nalašč pripravne. Seveda trebalo bi opustiti nekoliko tiste komodnosti, da itj16! vsaik pisač svojo pisarno zase. No, končno sc pa spomnimo še barak, ki so nas stale mnogo denarja in ki bi pri dobrovoljnem razumevanji^razmer bile za 4-, 6- ali 8urno dnevno delo gotovo bolj prikladne, kakor pa za družinska stanovanja. Morda se bodo ti nasveti zdeli komu neizvedljivi ati pa celo smešni. Izvedljivi so prav gotovo, smešil jih pa bo samo oholež, ki •sedi v udobnem stanovanju pod električnim lestencem ter prešteva svoje od ubogega ljudstva nagrabljene tisočake in kuje načrte, kako bi se dalo še uspešnejše odirati. Resnost položaja zahteva, da se začne temeljito misliti in delati.
Tako glas iz ljudstva!
Dodajmo nekaj predlogov, ki se dajo
kmalu izvesti.
Prvo je stroga kontrola vseh stanovanj! Čujemo, da so nekateri nahujskani ljudje, na. zborovanju iskalcev stanovanj *v Mestnem domu klicali: Proč s samostani! iTo maslo je zraslo na zelnikih tiste gospode, ki se boji za svoja razkošna gnezda, 'da ne bi jih onečastil kak proletarec iz vagonov. Celi gradovi, vile so na razpolago v ■bližini Ljubljane, teh nihče ne vidi. Gradovi in vile seveda niso last samostanov, zato molče o njih in toliko glasneje kriče ■proti »kloštrom«. Zato zahtevamo mi brezpogojno kontrolo brez ozka na Petra ali Pavla. Kdor ima več sob, kakor jih sme po predpisih imeti, sem ž njimi! Toda tudi v tem oziru se ne zanašajmo na komisijo! Zato poživljamo ljudstvo, naj zasleduje Laka stanovanja ter nam naslove izroči, Ne-k*j talcih stanovanj smo že dobili. Te podatke bomo daH na razpolago oni kom’siji, Seveda bomo hoteli vedeti tudi za rešitev.
Toda vse to je le krparija. Treba je storiti kaj več. Treba je graditi loda prizanesite nam z barakami! V te naj gre stanovat tisti, ki jih priporoča! Dovolj časa že traja kriza, da bi bilo mestu in vkdi lahko prišlo na um, graditi lesene hiše --ne barake — po švicarskem vzorcu. Take hišice so lične, tople, trpežne in ne kvarijo lica mestu.
Z dobro voljo bi sc dalo pomagati še «wiogo. Upamo, da ti naši klici niso zaman, Ljudska kontrola pa na delo!
Delavci, delavke!
Kje je vaša zavest? Ali se še spominjate, kako smo preklinjali sužnjost, ko smo trpeli pod tujčevo peto? Ali se še spominjate bojev, ki smo jih bojevali, da se otresemo suženjstva kapitalistov? Pnča ste tudi sedanjih bojev proti tem škodljivcem, ki se zajedajo nam v mozeg. Danes se pa vdajate enakemu suženjstvu, terorju socialne demokracije! Kaj ste ukrenili, da zdrobite moč strupene kače. ki se ovija vedno bolj in bolj okrog vašega telesa, ki vam jemlje vedno več samostojnosti, ki vas usužnjuje duševno in napravlja iz vas materijal za bojno orodje in ki vas goiu v boj za cilje socialne demokracije, katere pota so pota nesreče in propada. Socialni demokratje so ljudje brez stalne podlage, brez načel in spreminjajo svoje barve kakor jutranja rosa. Ali ste že pogledali za kulise voditeljev socialne demokracije? Kako oni kupčujejo z vami? S kapitalisti barantajo za vas, kakor baranta mešetar
za govedo.
Delavstvo! Koliko časa hočeš šc trpeti to. Poglej okrog sebe, otresi se vsega, kar te hoče zadušiti, kar te hoče usužnjiti ideji, proti kateri je danes ves svet v boju, odklanjajoč pogubonosno delo socialno demokratične klike, ki se poslužuj tebe edino*le zato, da pridejo nje voditelji in izvoljenci do udobnosti, katero mu bodeš da prideš do svojih delavskih pravic, ako da prideš do svojih delavskhi pravic, ako hočeš priti do veljave in da te bo svet upošteval kot človeka ne pa kot mrtvo gonilno silo, ki jo samo izrabljajo v dosego svojih ciljev in moči, tedaj poišči organizacijo, katera stoji na pravih temeljih in katere načela delajo na to, da se resnično spremeni tvoj sedanji suženjski položaj v svobodnega človeka. Ta je Jugoslovanska Strokovna Zveza! Edino po njenih načelih se bode dosegla udejstvitev naših delavskih zahtev. Pristopajte k Jugoslovanski Strokovni Zvezi!
Politične novice.
+ »Naprejeve« laži. Včerajšnji »Naprej« v dolgj notici razlaga, da so »klerikalci« v Pragi v družbi z narodnimi demokrati (ti pa so bratci JDS, česar »Naprej« ne pove), priredili veliko demonstracijo, ki so jo hoteli porabiti za vpostavitev monarhije, Monarhistični banditi, plemstvo, duhovščina spletajo svoie zločinske mreže itd., kakor zna le »Naprej«, Resnica pa je ta: »Husitske žene« (da te niso > klerikalke* — tega Naprej« ne pove) so sldicalc shod proti judom, ki imajo glavno besedo tudi v češki socialni demokraciji. Pridružili so se jiin tudi legionarji in
mnogo ljudstva. Baje so monarhisti hoteli porabiti to demonstracijo res za Habsburžane, čeprav je demonstracija bila naperjena tudi proti bivšim avstrijskim oficirjem, ki sede v češkem vojnem ministrstvu. Toda »klerikalci« niso bili pri tem nič udeleženi. Češko-slovaška Ljudska stranka je prejela od policijskega ravnatelja izrecno pismo, da ni bil pri tej stvari udeležen noben njen pristaš. Urednik »Češkega Republikana« Flogel pa je neodvisen socialist, ki je hud na soc. demokratsko kori-tarstvo, kakor sta sodrug Gustinčič in Fr-lan huda na slovenske socialiste, Oblast je zaprla tudi nekaj plemičev, n. pr. Lobko-vica itd. Listi poročajo, da je dokazana njih krivda. Glavni krivec, ki mu je dokazana krivda, da je z denarjem podpiral to gibanje, da je izrabi v prilog monargije, pa je baron Ervin Nandherny, ki pa je ušel v Budimpešto. Tega Naprej ne pove. Molči tudi o tem, da je ta baronski veleizdajalec po strankarskem prepričanju agra-rec, tedaj zaveznik socialistov v sedanji češki vladi, ki je vneto agitiral za agrarno stranko. Če tedaj »Naprej« zmerja »klerikalce«, je to ravno tako bedasto, kakor da bi na podlagi gori opisanih okolnosti kdo sumničil Kristana, da je on »monarhistični bandit.« Sodrugi, vse, kar je prav! Laž vas ne bo osvobodila!
-j- Kristan konštatira. Naš članek »Kristan se smeje« leži socijalistom še vedno v želodcu in neprestano se zato o njem menijo. Kristan se grozovito jezi in piše članke o njem. V včerajšnjem »Na-preju« je ovrgel naše trditve do pičice s tem, da je dokazal:	»Konštatiram	samo:
Dr. Korošec in njegovi klerikalci so sklenili glasovati jrrott proračunu.« (To je tako znana stvar, da ni treba, da jo Kristan po osmih dneh konštatira. Op. ur.) »Konštati-ram, da je finančni minister dr. Ninčič uvedel carine in monopol ob soglasju dr. Korošca in Gostinčarja.« (Tedaj seveda je mesto Gostinčarja sedel v vladi socijalist Korač, a to nič ne de; zadostuje popolnoma, da Kristan konštatira, pa je vse res, Op. ur.) »Konstatiram nadalje, da so gospodje klerikalci pred nekaj meseci — če se ne motim, v maju — glasovali proti temu, da se revidirajo carinske takse. (To je seveda tudi res, kar zadostuje, da Kristan to konštatira, čeprav se ne spominja, ke-daj je to bilo. Op. ur.) »Konštatiram končno, da je članek »Kristan se smeje navadna žumalistična lumparija.« (Zopet res, ker konštatira Kristan. Op. ur.) »Gospodje klerikalci mislijo, da so ljudje še zmerom tako neumni, da jim bodo na slepo verjeli.« (Da nam bodo ljudje verjeli, bodemo prosili Kristana, da to konštatira. Op. ur.) Tako visoko mnenje o sebi pa je imel le še kak ruski car, ki mu ni bilo treba dokazovati, temveč le konštatirati in vsi so mu na mah verjeli. Ker pa do danes Kristan še ni ruski car, mu ne preostaja drugega, kakor da opusti konštatiranje in prične z dokazovanjem. Nam pa ene stvari ni treba dokazati in zadostuje, da jo konštatiramo, da nam jo slovenska javnost veruje in to je konštatacija, da se Kristan, ko piše »o smejočem Kristanu«, gotovo ne smeje. Konštatiram tedaj, da se Kristan ne smeje.
Dnevne novice.
— Tabor v Dobrlivasi na Koroškem.
V	nedeljo 28, septembra 1919 se vrši v Dobrlivasi velik tabor, katerega se udeleži okrog 400 Orlov. Pokažimo našim koroškim bratom, da je nam veliko ležeče na njih boju za svobodo. Udeležimo se v obilnem številu tega tabora! Vožnja stanc 50 kron tja in nazaj za 27., 28. in 29. septembra. Odhod iz Ljubljane v soboto 27. septembra ob % 11 ■ dopoldne. Na svidenje v Dobrlivasi!
— Poroka. Josip Jerkič, učitelj v Hru-ševjah in Anica Kos iz Gorice sta se poročila dne 13. septembra 1919.
— Studenci pri Mariboru. Pri nas navzlic temu, da šteje naša občina nad 5000 oseb, nimamo lastnega duhovnika, niti nedeljske službe božje. Kako potrebno da bi bilo, da bi vsaj ob nedeljah imeli službo božjo, nam je priča obilna udeležba pri službi božji, ki se je vršila v nedeljo in na praznik v ponedeljek, katero nam je priskrbela Jug. Strok. Zveza. Tudi v Studencih je še mnogo dobrih med rdečimi, a so popolnoma zapuščeni in pohabljeni, niti cerkvena oblast se ne potrudi toliko, da bi jim priskrbela vsaj službo božjo ob nedeljah in praznikih. Posebno važno bi bilo to za mladino — tukajšni šoli imata 16 razredov.
— Natečaj. Pri obrtnem nadzoiništvu v Ljubljani se razpisuje mesto a s i s t e n -t a. Prosilcem se je izkazati, da so praktični delavci v lesni ali kovinski industriji ter da imajo obrtno-šolsko predizobrazbo. Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti do
1.	oktobra 1919 pri poverjeništvu za socialno skrb.
— Novi bankovci. Iz Bel grada poro-; čaja: Nadzornik ministrstva za finance od-
I	ide v spremstvu višjega uradnika Narodne ! banke v Pariz, da prepeljeta v domovino
tretji transport novih državnih bankovcev.
Tiskanje bankovcev v Parizu se živahno nadaljuje. Pospešujejo se tudi dela v Zagrebu in Pragi. Do sedaj je natiskanih 1.200,000.000 dinarjev.
— Izmenjava dolarjev. Iz Belgrada poročajo: Glavno državno računovodstvo se je sporazumelo z Narodno banko v svrho zbiranja denarja od naših izseljencev v Ameriki. Narodna banka bo potom svojih korespondentov v Ameriki zbirala dolarje in jih tu izplačevala v dinarjih in kronah njihovim družinam. Dolarji v Ameriki bodo stavljeni na razpolago glavnemu državnemu računovodstvu za plačevanje državnih nabav v Ameriki.
— Naše vojaštvo v Solunu. Ministrstvo za vojno in mornarico je izdalo na-redbo, katera ukinja našo vojaško postajo v Solunu. V kratkem odpokličejo tudi delavske čete in druge oddelke, tako da ostane v našem delu solunske luke le najpotrebnejše vojaško osobje.
— Prehrana Srbov na Mažarskcm. Iz , Belgrada poročajo: Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje je dovolilo za prehrano Srbov iz Pomaza in okolicc Peste 12 vagonov pšcnice, 12 vagonov koruze in
2	vagona mesa in masti.
— Priprave za volitve v Belgradu. Belgrajska občina je odobrila kredit 6000 dinarjev za tiskanje volilnih list.
Uiifeilansl«© novice.
lj »Naša kri« na Ljudskem odru. Prenovljena F. S, Finžgarjeva ljudska igra »Naša kri« doživi nocoj ob 8. uri zvečer na Ljudskem odru svojo premijero, Z njo otvori Ljudski oder svojo jesensko sezono. »Našo kri« režira g. Rojan, ki igra v njej vlogo Louis Renarda (na programih pomotoma označen g. Marteus). Vstopnice za otvoritveno predstavo se dobe v predprodaji v trafiki gospe Modic v Kopitarjevi ulici poleg prodajalne Kat. tisk. društva. Večerna blagajna se odpre ob 7, uri. poslopju v Spodnji Šiški.
lj »Pikova dama«, Sinočnja otvoritvena predstava v opernem gledališču je stala na precejšnji višini, tako glede orkestra, kakor glede pevcev in dekoracij. Gost g. Vuršer nas je zadovoljil; občinstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Tudi ostali so bili na višini, a nimamo prostora, da bi omenjali vsakega posebej. Opera je bila ena najbolje naštudiranih, kar smo jih videli zadnje čase, stoji v vrsti dovršenih vprizoritev ob koncu prejšnje sezone. — Dobro je, če bo gledališče redno izdajalo opeme tekste, posebno od znanih oper, ki jih pojejo pogosto. Razumevanje je s tem mnogo olajšano. Na hodnikih ni zvoncev, da bi po končanih odmorih klical ljudi na prostore. Klici »Začetek!« se tako čudno slišijo.
lj Iz gledališke pisarne. Začetek predstav. Predstave v opernem gledališču se pričenjajo z 18, septembrom (Pikova dama C abonement) točno ob pol 8. uri zvečer, Biljeteri imajo strog nalog, da med ouver-turo in dejanji (predstavo) ne puste sploh nikogar v avditorij. P. n. občinstvo se torej prosi, da prihaja brez izjeme točno k predstavam. P. n. občinstvo opozarjamo, da so plakati pomotoma tiskani za nekaj predstav še z začetkom ob 8. uri.
lj Trirazredna pomožna šola. Na tri-razredni p>omožni šoli, ki se letes premesti na II. mestno deško šolo na Cojzovi cesti št. 5, se prične šolsko leto 1919/20, dne 24. septembra 1919 s priporočanjem sv. Duhu in dne 25. septembra 1919 z rednim šolskim poukom. Pouk se bo vršil v pritličju
II.	mestne deške šole na Cojzovi cesti št. 5, kjer se bo vršilo vpisavanje v torek, dne 23. septembra 1919 od dveh do štirih popoldne.
lj Meščanske šole v Ljubljani Letos se ©tvorijo v Ljubljani nanovo štiri meščanske šole, in sicer dve deški in pa dve dekliški. Ena deška bo nastanjena v poslopju IV. mestne deške šole na Prulah, druga pa v šolskem poslopju v Spodnji Šiški, ena dekliška v šolskem poslopju na Sv, Jakoba trgu št. 1, druga pa v šolskem
lj Državna posredovalnica za delo, podružnica za Ljubljano in okolico. — V preteklem tednu od 9. do 14. septembra 1919 je iskalo delo 175 moških in 44 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 89 moških in 59 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4517. Delo iščejo: pisarniške moči, knjigovodje in kontoristi (331), trgovski sotrudniki in sotrudnice (318), poljski delavci in delavke, tovarniški delavci in delavke (130), služkinje in kuharice (121), vajenci raznih strok (125), dninarji in dninarice (102), peki, mlinarji in mesarji, šivilje, krojači, čevljarji, natakarji in natakarice, rudarji, ključavničarji, strojniki, ekonomi, oskrbniki, mehanikarji, sluge, vratarji, hišniki, pazniki, hlapci, kovači, plavžarj* itd. Delo je na razpolago: hlapcem, težakom in raznim delavcem (202), služkinjam in kuharicam (123), poljskim i delavcem in delavkam, vajencem razne j stroke, drvarjen,. ključavničarjem, čevljar-! jem, mizarjem, aelavcem za hudournike,
i	pletarjem, minerjem, strojarjem, sedlarjem,
krojačem, sodarjem, tesarjem, žagarjem, eidarjem, mlinarjem, ogljarjem, strojnim pletilkam, kurjačem itd.
lj Listnica uredništva. V o j a k i v N a* rodnem domu:	Vaš	dopis	o	»prijaz-
nem« obnašanju napram vojakom na vrtu Narodnega doma smo prejeli, a ga ne mo- j remo priobčiti, ker ni podpisan. Oglasite se večkrat, a s podpisom. Tajnost Vani j® zajamčena.
Jugoslovanska Strokovna Zveza.
o Nameravanega strokovnega zboro* vanja dne 20. iu 21. t. m. ne bo. Zborova*
nje se je preložilo na poznejši čas. Naroča^ mo pa skupinam, da naj skrbno zbero vse podatke, ki bodo služili zboljšanju cele strokovne organizacije.
o Kranj, Odbor skupine J. S. Z. v Kra* 1 nju naznanja tem potom svojim članom, da se vrši vsak ponedeljek ob pol 8. uri zve- j čer v Zadružni sobi sestanek. Na dnev- j nem redu bode malo šaljive zabave, na razpolago bo domino itd., obenem se bodo vršili poučni razgovori, delavska vprašanja, tako, da nobenemu ne bo žal, ako se udeleži. Dolžnost članov pa je, da se v naj-obilnejšem številu udeležujejo teh sestankov. —
o Kranj, Dne 28. t. m. priredi skupina J. S. Z. Kranj izlet k sv. Joštu. Natančen program sc še pravočasno objavi.
o Skupina Tržič je imela v nedeljo dne' 14. t. m. izredni občni zber. Otvoril ga je; predsednik tov. Vidic Franc, ter omenih vzrok, zakaj sc je sklical, nakar je podal besedo, uredniku Kremžarju, ki nam je v svojem govoru začrtal program krščanskega socialnega delavstva tor nam obenem podal mnogo novih misli. Po govoru« ki smo mu slediii z veliko napetostjo, bi s« bile imele vršiti volitve v odbor, katere so pa. odpadle, radi izrečene zaupnice staremu odboru. Med slučajnostmi je prišlo do zelo žive debate, katera je vodila le k enemu cilju, da se povzdigne naša organizacija. Manjka nam še prave discipline in stanovske zavesti, kar se je zelo pokazalo ob pičli udeležbi članov. Kaj takega se ne sme več pripetiti. Pokažimo, da smo možje in da se zavedamo svoje moči. Važna, je bila debata o politični šoli, ki naj bi jo skupina gojila vsak teden sedaj v zimskem času. H koncu debate je pozdravil zbrano delavstvo tudi tajnik Hrvatske ljudske stranke iz Zagreba g. Pičinič, kateremu so delavci prisrčno odzdravili. Osrednja zveza je poslala na to zborovanje svojega zastopnika. — Vsem tovarišem kličemo: Bog nam daj še veliko tako dragocenih zborovanj ,pa pri.; polnoštevilni, a ne pičli udeležbi od strani čla* nov!
o Skupina J. S. Z. na Jesenicah nam
je vposlala tristo in eno krono kot zbirko za stavkujoče kovinarje v Ljubljani. Daro-vateljem Bog plačaj!
o Kropa, (Kako delajo. — G1 a* var, d a c a r in ž a n d a r.) Da bi odpo-rnogla deželna vlada bedi, ki je nastala vsled nastopivše brezposelnosti, je po posredovanju JSZ odkazala 60.000 K podpo-re odboru za pomožno akcijo v Kropi i« Kamnigorici, Ker pa okrajni glavar dr< Mencinger iz Radovljice baje ne ve (on spln'1 ničesar noče vedeti), da se nahaja kak tak odbor v imenovanih krajih, je obvestil meni nič tebi nič orožniškega straž-mojstra o tej podpori; ta je to takoj naznanil tamošnjemu socialističnemu vodji da-carju Piškuiiu, kakor da bi bila omenjenih 60.000 kron dala socialistična stranka ^ podporo Kroparjem. Kmalu nato se je bli-ščalo nabito vabilo na shod soc. deffl> stranke z dnevnim redom: pravična uravnava podpor. In glejte! V nedeljo se je k shodu pripeljal tudi okrajni glavar dr-Mencinger. Sicer je shod zamudil, a izrazit se je, da mu je jako žal, ko ni prišel pravo-časno. — Nam ni nič na tem, če se revež* vesele podpore, ki jo je izposlovalo naš® dtlavslvo, a drugo je obnašanje oblasti W njenih oigonov. Da rabi okrajni glavar dt< Mencinger dvojno mero, to vemo že vst prav dobro, & da se bo poslužil tako n«' primernega sredstva v svrho agitacije z* socialistično stranko v kraju, kjer ni kaU zanjo, tega nismo pričakovali. Priporočamo deželni vladi, naj malo bolj pazi n3 okrajnega £iavarja v Radovljici, da ne bo preobračal kozolcev, ko sicer niti toliko ni sposoben, da bi delo v svojem delokrogi vestno in torno izpolnjeval. Tudi naj obr* ne svoje pažnje na tukajšnjega orožniškega 'tražmojstra, da isti svoje dolžnosti vrf*< Isto velja seveda tudi za dacaria Piškut'3* Naj ne sejeta prepira, med delavstvom * raznimi laimi in intrigami. Saj vendar ni' ste imenovanih poslali na to mesto zaril?1 tega, da bi bili apostoli in sejavci sociali' stične n-isb. Državni uradniki in uslužbert' ci, ki so poslani ljudstvu v pomoč in službo, se izrabljajo v svrho agitacije za stran' ko, kateri so lasi ljudje ob pravem ča^ pokazali ‘go in ji zat\i'nli duri pred no' som. Zgoraj imenovane pa za enkrat sam0 opominjamo, noj svoje dolžnosti lepo vr^'
v	stvari pa, ki jih pa rič ne brigajo, na> s* ne vtikajo.
s Mariborsko okrožje J. S. Z. je priredilo v nedeljo 14. t., m. shod na Muti ob kor. žel. Bil je to prvi shod, ki se je vršil po preteku dolgih let na Muti in je bil za tamkajšnje razmere prav dobro obiskan. Govorniki so razjasnili velik pomen organizacije in izobrazbe na katoliški podlagi, nadalje škodljivost soc, demokracije, in navduševali navzoče, da stopijo pod zastavo J. S, Z. Uspeh je bil — ustanovitev nove skupine.
o Maribor. Na praznik 8. avgusta se je vršil popoldne v prostorih J. S. Z, shod služkinj, org. v J. S. Z. Na shodu je poročala ga, profesorica Stupica iz Ljubljane, o Krčevina-Lajteršberk, V nedeljo dne 7. i m. je sklicala J. S. Z. v tukajšno šolo shod, katerega namen je bil — ustanovitev nove skupine — katera se je po požrtvovalnem sodelovanju vnetega in delavnega o. Bernarda tudi ustanovila. Po govoru o, Bernarda se je izvolil nov odbor, kateri bo gotovo skrbel, da bo nova skupina J. S, Z, rastla in procvitala in bo postala zbirališče vsega slov. kat. delavstva, kakor je v sklepnem govoru omenil tov. Krepek. Dal Bog, da bi se ta želja uresničila in da bi delo, ki je posvečeno le v dobrobit slovenskega delavstva, obrodilo stoteren sad.
Železničar.
ž »Jugoslovanski železničar«. Železničar nam piše: Gospodje »demokrati«-vo-ditelji Z. J, Ž. so v demokratskem časopisju, posebno v glasilu zveze »J. Ž.« od 5. t, m„ strašno hudi. Glasilo je, izvzemši uvodni članek, celo posvečeno »sveti« jezi nad predrznim činom, da si nekateri izmed železničarjev upajo drugače misliti, kakor gospodje pri Zvezi ukažejo. Človek bi si moral misliti, da se svet podira krog gospodov pri Zvezi, In vendar se vrti kolo časa popolnoma v redu, le posledice delovanja vodstva Z. J, Ž. se pojavljajo, in to je, česar g. demokrati pri zvezi ne morejo prenesti. — Nisem sicer član »J. Prometne zveze« — ki je še niti ni — in tudi kot tak ne odgovarjam, pač pa kot jugoslovanski železničar hočem izbruhe »J. Ž.« nekoliko osvetliti. Z. J. Ž. se je porodila v Trstu kot naravna posledica, socialističnega absolutizma J. Kopača in sodrugov. Ubegli »socialisti« so ustanovili Z. J. Ž. ter jo oprli na liberalno narodno podlago, Da bi bili voditelji zveze res le železničarji in vodili res nestrankarsko, nepolitično, stanovsko organizacijo, bi danes imeli mi železničarji najvzomejšo organizacijo in ne bi bili razdeljeni v tri organizacije. Ker sem prepričan, da je z demokrati pa tudi s socialisti vsak sporazum, pa bodi v še tako važnih stanovskih zadevah, nemogoč, in ker tudi nobena sedaj obstoječih organizacij, pa tudi še s tako hudim terorizmom, ne bo podlegla, bomo imeli vedno tri. Da nimamo ravno železničarji enotne organizacije brez vsake politične primesi, so na eni strani krivi tovariši v rdečem taboru, ki slepo drvijo z marksisti in mislijo, da jih politična rdeča internacionala pripelje vendar le srečno v socialistična nebesa. Nič manj — še več krivde nosijo gospodje pri Zvezi, ki si domišljajo, da bodo potom tveze dejansko vse železničarje srečno spravili pod okrilje J. D. S. Saj kdor se jim brezpogojno ne klanja, je v njih očeh »boljševik«, nemčur, veleizdajalec itd. No, pa kaj hočemo, saj gospodje krog zveze so »državo vzdržujoč element«, to se pravi *— demokrati po poklicu, V začetku leta 1918. je prevzel g. Kejžar, nadrevident j. ž., izrazit demokrat, nalogo, da Zvezo na novo poživi. Le-ta je izjavil istega leta v marcu, da »za zdaj enkrat še ne bomo politično delovali, pozneje bomo videli, kake bodo razmere«. Se ve, da »razmere« so se spremenile in gospod Kejžar je kot predsednik Z. J. Ž. stopil kot član J. D. S. v narodni svet in potem kot poslanec iste stranke v narodno predstavništvo. Dne 16. rudna 1918 je bil redni občni zbor. Z. J. ■i na katerem je prezaposleni g, Kejžar odložil predsedstvo, novoizvoljeni predsednik pa je zopet izrazit demokrat. Na istem občnem zboru se je sklenilo, da vsak član zveze mora biti brezpogojno podložen vodstvu zveze, da se absolutno nobena druga organizacija ne priznava, da je za vse merodajna le Zveza, brez katere ne sme nihče ničesar ukrepati. Vsaka kretnja je bila označena kot »strdh« boljševizma Ni se čuditi, da člankar v J. Ž od 5. t. m. tako ošabne »visoko« stoječ odklanja vsak tudi v stanovskih zadevah '■kupni nastop z vsakomur, ki se orezpo-fiejno ne klanja gg. pri Zvezi, saj to le po trjuje doslerh.o zgorajšnji sklep. Začetkoma je »Slovenec« prinašal popolnoma vse Poročilo o Z. J. Ž. lojalno, kot je mogoče j® od popolnoma nepolitične organizacije. Celo lahkoverni pristaši S. L. S. so mislili, da »Slovenec« s tem priznava Z. J. Ž. kot jako, to je nepolitično organizacijo, v kamri naj bi se vsi železničarji organizirali.
®r je bilo popolnoma jasno, da taka absolutistična in od izrazitih demokratov vodena organizacija ne more dolgo trajati r®z posledic, se je — ako se ne motim iz Vr*t železničarjev — pri uredništvu »Slovenca« protestiralo, da sprejemajo poroči-*o od organizacije, katera je izrazita pri-
padnica J. D. S. In to je bilo povod, da »Slovenec« ne prinaša in ne sprejema več poročil o Z. J. To sem omenil zaradi tega, ker se »nepolitični« organizatorji hudujejo na »Slovenca« in S. L. S. Organizacija, ki je celo list »Jugoslavijo« pripravljena naročati svojim članom po znižani ceni, organizacija, ki je celo zahtevala glavo dež. predsednika, ker ta slučajno ni demokrat, organizacija, ki je celo »Slovenca« hotela učiti časnikarske dostojnosti, pa. se na koncu vseh koncev še vedno priduša: nepolitična organizacija smo — bi se po mojem, milo rečeno, imenovala — hinavska. In zdaj, ko so se posledice vsega tega pojavile, ko tudi bolj počasni vendar le spregledavajo, kam vodijo niti Z. J. Ž„ posebno nižji uslužbenci in delavci, ki sploh pri Zvezi ne pridejo veliko v poštev, se je gospodom pri Zvezi kar zavrtelo v glavi. Gospodje, nič vam ne pomaga, ali
vi	priznate še katerega poleg sebe ali ne, vašega absolutizma in terorizma se ne bojimo, mi bomo šli mirno svojo pot.. Svobodo, ki si jo lastite, boste morali tudi nam priznati! Na svidenje!
ž Železničarska skupina J, S. Z, v Ljubljani ima v soboto dne 20. t. m. ob 7, uri zvečer v Ljudskem domu (III. nadstr.) važno posvetovanje. Železničarji, pridite vsi!
ž Studenci pri Mariboru, Tukajšna skupina železničarev je priredila v nedeljo dne 7. sept. izlet v Limbuš, združen z delavsko veselico. Po večernicah se je vršil na vrtu gostilne J. Robič shod, na katerem je govoril okrožni predsednik prof, Bogo-govič, tajnik Krepek, predsednik žel, skupine v Studencih, tov. Korba in še en zastopnik delavstva. Po shodu se je razvila prav prijetna zabava, ki je prinesla tudi delavstvu po težkem tedenskem delu par veselih uric.
Šivilja m modistka.
Modistke. Malo jih je, a zato so te tem večje sirote — modistovske pomočnice v Ljubljani. Nihče se zanje ne zmeni, prepuščene so biču stradanja in trpljenja. Skoraj neverjetno, toda žalostno in resnično je, da sc nekatere modistke-piojstsrce ne sramujejo plačati svojim pomočnicam po 70 do 100 K na mesec. Pivo vrstnim delavkam se ponuja nekoliko več, zahteva pa 10- do llurno delo v prostorih, ki so vsemu bolj podobni, samo moderni delavnici ne. Cenjene dame vedo povedati, po čem so damski klobuki in po teh podatkih, ki pa še od daleč ne povedo vse žalostne mizerije modistovskih pomočnic, bodo lahko razsodile, kdo je teh oderuških cen kriv, ali mojstrovke ali pa tako sramotno jdačane pomočnice. Zadruga ima seveda ščititi le mojstrovke, njen ugled pa bi po našem mnenju moral zahtevati, da se zavzame tudi za dostojno plačilo pomožnim močem. J, S. Z. si je naložila nalogo, modne pomočnice zbrati in organizirati proti temu, nečuvenemu izkoriščanju, ter vabi vse, da se priglase čimpteje v njeni pisarni, Jugoslovanska tiskarna, 2, nadstropje. Zglasite se vse do zadnje, ker le v slogi bodete našle orožje proti izkoriščanju.
Krojaške pomočnice smo v tako žalostnem stanju kakor modistovke, ludi me imamo za današnje razmere najslabšo plačo med delavskimi stanovi. Delamo po
9	ali 10 ur na dan. Plače imamo k večjem in najstarejše šivilje - pomočnice po 8 (osem) kron na dan. Mojstrca pa zasluži na dan od vsake delavke po 50 do 100 K in pa še mnogo več. V počitnicah gredo mojsterce s prihranjenimi tisočaki na letovišča (Bled, Rogatec, morje), me pa stradamo doma brez plače in brez zaslužka. Naša plača še za hrano ne zadostuje, mojsterce pa razkošno živč in si tisoče na mesec prihranijo.
Cestar.
Drž. cestarji v Celju. V nedeljo, 14. t. m., se je vršil v Celju pri »Belem volu« shod državnih cestarjev pod vodstvom tov. Ivana Deršeka. V pozdravnem govoru je med drugim naglašal svoje posebno veselje nad tem, da so po dolgih letih počastili ta shod tudi delavci necestarji, ki so se zadnji čas tudi v Celju začeli krepko upirati rdečemu terorju. Odposlanec Jugoslovanske Strokovne Zveze tov. Moškerc je v daljšem govoru obrazložil potek dosedanjega boja Jugoslovanske Strokovne Zveze za pravice državnih cestarjev. Dokaj zahtev je že doseženih, a še več jih čaka rešitve, ker gotovi merodajni spodje nimajo smisla za socialno vprašanje in se ne morejo vživeti v vlogo, da tudi cestarji imajo pravico človeku primerno živeti. Pozival je navzoče k vztrajnosti m tesnejši združitvi in še večjem zanimanju za lastne zahteve. Tov, Alojzij Bezeljak, cestar ljubljanskega okrožja, je prebral več resolucij, katere so tudi zborovalci v Celju soglasno odobrili. Skoro vse podrobne zahteve pa je navzoči dr. Ogrizek izrazil s kratkimi besedami, da naj vlada brez odloga smisloma uporabi § 156 in 188 veljavne službene državne pragmatike
tudi za državne cestarje, ne glede na to ali šc službo opravljajo, ali pa so že v vojski padli, ali so se za službo že onesposobili, Ako vlada tej zadevi ugodi, je na mah vse drugo urejeno. Ako se primerja služoene dolžnosti državnih cestarjev z onimi državnih slug, se res ne razume, zakaj bi sc delala razlika med enimi in drugimi glede pokojnine, definitjvnosti, preskrbe vdov in ctrok itd. Dr. Ogrizek je nadalje opozarjal na razredni boj, katerega so zadnji čas začeli širiti stari liberalni grešniki na deželi, katerim ni nobeno sredstvo preslabo, samo, da bi ljudi za par glasov ogoljufali. Gotovo bodo ludi sedaj ti ljudje, ki niso imeli nikdar nika-kega smisla do bližnjega, hujskali na kmetih proti državnim cestarjem in njihovim zahtevam, ter skušali, politično ubijati ljudi, ki se bodo potegovali od te ali one strani za pravične zahteve cestarjev. Ako hočejo torej cestarji čimprej doseči uresničenje svojih zahtev, morajo pred vsem napovedati boj vsem tistim, kateri netijo razredni boj med ljudstvom in nimajo smisla za ljudske potrebe. Čim močnejša bo ljudska stranka, ki hoče v Krekovem smislu imeti srce in roke za vse stanove in jih ščititi pred izkoriščanjem, tem bližje bodo cestarji uresničenju svojih zahtev. Torej boj pred vsem razrednim hujskačem iz rdečih in liberalnih samostojnih kmetijskih vrst, kateri s svojim hujskanjem zidajo na najnižje ljudske strasti in otežkočujejo delo vnetim Krekovim učencem. Po kratki živahni debati, katere so se udeleževali tudi okrajni cestarji, se je zborovanje zaključilo s pozivom: »Naša Jugoslovanska Strokovna Zveza naj procvita in se vsestransko širi!«
Viničar.
Viničarji, na plan! V tem času splošne draginje in nerazumljivega nemira stopa vedno bolj na površje in zavzema vedno večjo obliko in obseg »sveti egoizem«, podpiran po raznih liberalnih kapitalistih. Reže se v obraz vsakemu pravnemu čutu, vsakemu človekoljubju in altrnizmu, kakor tudi večnim, edinorešilnim in edino socialnim krščanskim idejam, postajajo razni kapitalisti trgovci vedno drznejši in se ne zavedajo, da nima človek dolžnosti le do sebe, ampak tudi do svojega bližnjika. In kdo se ne zgraža v tem času brezmejnega bogataštva na eni strani in nepopisnega uboštva na drugi strani, ko čuje, da se morajo še danes zadovoljiti viničarji v mariborski okolici s 60 v. na dan. In srečen je tisti, ki zasluži
2	K na dan. Toda, kaj je to? Kako naj izhajamo danes, v teh težkih časih in razmerah s to pičlo plačo? Kam naj se obrnemo, kako naj si pomagamo, ko nimajo posestniki vinogradov — nemški in nemčur-ski kapitalisti — nobenega usmiljenja do ubogega viničarja, ki so gluhi za njegove prošnje v 'svrho izboljšanja njegovih živ-ljensldh razmer. Res, da imamo kravico, katere mleko moramo dajati deloma gospodarju, deloma pa ga moramo prodati. Kar pa ostane, je malo ali pa nič, Ali je sploh kak izhod iz te bede, iz tega obupnega peložaja? Viničarji! Le en edini izhod je, ki nas lahko reši tega uboštva in ki nam lahko pripomore do izboljšanja življeu;skih razmer. In ta izhod je — organizacija! Edino le organizacija — ta javen izraz moči, po katerem se želje ne samo cenijo iu upoštevajo, ampak tudi uresničujejo in izpolnjujejo. Organizirajmo se vsi pod enim praporjem! Da vsi moramo biti organizirani le pod enim praporjem, ne pod krvavim praporjem soc. demokracije, katere voditelji so skoro povsod Židje, ki se pri nas bratijo v Belgradu z liberalci — kapitalisti, ampak združiti se hočemo in moramo pod praporjem Križa, pod zastavo zmage, v tistem socialnem sestavu, ki po-menja načelo: vsi za vsakega, vsak za vse. Združiti sc moramo torej v Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Kakor so služkinje in drugo delavstvo v tej organzaciji pridobile obilo uspehov in si še bodo, ravno tako moramo tudi mi viničarji, najbolj hudo prizadeti po tej svetovni vojski, iskati izboljšanja svojih življenskih razmer le v organizaciji J. S. Z.	Viničar./
Viničarski shodi. Jugoslovanska strokovna Zvez* je priredila v ormoškem in ljutomerskem okraju pet viničarskih shodov; v Svetinjah, pri Sv. Miklavžu, v Ljutomeru, pri Sv. Tomažu in pri Mali Nedelji. Viničarji so pokazali veliko zanimanja in razumevanja. Pri Mali Nedelji je bolj kmečka župnija, zato je bilo tu viničarjev najmanj, vendar je bilo 80 udeležencev, po drugod nad 100, 150 in 200, v Ljutomeru pa jih je prišlo na shod 100. Na shod v Svetinjah sta prišla tudi zastopnika demokratsko in socialno - demokratske stranke. Ker v.ničarji socialnega demokrata niso hoicli poslušati, se je odstranil z besedami »Prekleti osli!« — Na vseh shodih se je pr kazalo, da je glavna rana viničarskega stanu nepreskrbljena starost, v sedanjih dneh pa visoke cene po trgovinah. Sprejele so se na vseh petih shodih sledeče resolucije:	1. Pri zemljiški pre-
osnovi naj država viničarjem pomaga priti do lastne lasti. Ob veleposestni delitvi naj bodo domači viničarji in poljski delav-
ci prvi, ki jim bodi omogočeno priti do zemlje, ki jo država zaseže in prodaja. Viničarji želijo ostati v prijateljskem razmerju s kmeti in jim želijo pomagati, kakor naj tudi kmetje pomagajo njim. 2, Udejstvi naj se čimprej državni zakon za splošno ljudsko obvezno socialno zavarovanje za starost in onemoglost. To je najnujnejša zahteva viničarjev. 3. Vsi viničarji se naj organizirajo v stanovsko društvo, včlanjeno v Jugoslovanski Strokovni Zvezi,
Za delavske pravice.
p Trbovlje. Tukajšnje delavstvo se v. zadnjem času razburja., da se jim enostavno članarina za soc demokratično organizacijo odteguje od zaslužka. Večina delavstva nj zato, da bi se jim odtegovalo. Delavci nimajo prav nič proti temu, če prostovoljno plačuje za organizacijo, ni jim pa všeč, da se jim od zaslužka odteguje, in denar pride v prid nemčurske organizacije, v kateri se skrivajo razni nemški in nem-čurski elementi. Tam je že organiziranih več uradnikov in poduradnikov, V tem taboru se bo še nadalje razvijalo nemštvo proti naši državi. Vprašamo deželuo vlado v Ljubljani, ali je pri volji odpomoči, da se delavcem ta davek ne bo odtegoval od zaslužka? Da prepreči nezadovoljnost delavstva, naj posluša vlada tudi drugo piat zvona, ne samo tistih par mož, ki so za vsako malenkost v Ljubljani pri vladi. Čutimo, da se s tem podpita nemštvo, a ne v prid delavstva. Sicer sc bodemo šc pri tem večkrat srečali.
Državno nadzorstvo.
Narodna vlada je izdala z dne 30, decembra 1918 naredbo o nadziranju podjetij in zemljišč. Povodom razglasitve te na-redbe je delavstvo po vseh podjetjih bilo zadovoljno, bilo jc veselo te naredbe, češ, da je strta moč podjetnikov in izkoriščevalcev ubogega trpina. Ker so podjetja v Jugoslaviji večinoma last nemških kapitalistov, so tako prišla skoraj vsa pod nadzorstvo in je bila ta naredba tem bolj na svojem mestu. Od države postavljeni nadzorniki bi morali po našem mnenju zastopat! istotako pravice delavstva, ker delavec ravnotako spada k podjetju. Ako se z delavstvom slabo postopa, si pomaga samo. To pa je v škodo države. Ta zavest, ki jo ie imelo delavstvo, ko se je postavljale nadzorstvo, da bo to v korist, tudi delavstvu, hitro izginja. Imamo slučaje, ko se nadzornik ukloni vsem naredbam podjetnika ne glede na to, ali ni morda v škedo delavstvu. Opozarjamo meradamei osebe, da vso to sirar premislijo; kako pride ceiavcc do tega, da bi radi enega državnega uradnika trpel škodo. A.i je prostor v Jugoslaviji le za gotove osebe? To se mora odpraviti! Poživljamo vlado, da naptavi tudi v tem oziru red!
gledišče.
Drama.
17. sept., sreda »Favn«, abonement B.
18. sept., četrtek >Favn« abonem. E,
19. sept., petek: Zaprto.
20. sept., sobota: »Dnevi našega življenja«. Abon. C.
21. sept., nedelja, popoldne: »Snegul-čica in škratje«. Izven abon.
21. sepL., nedelja, zvečer: »Dnevi našega življenja«. Izven abon.
Opera.
17. septembra, sreda »Madarae But« terfly«, abonement D.
18. septembra, četrtek »Pikova dama«, abonement C.
19. septembra, petek »Madamc But-terfly«, abonement A.
20. septembra, sobota »Pikova dama« abonement B.
21. sept., nedelja »Postiljon« in »Lem-jumeau«. Izven abon.
Razne novice.
r Delavska vzajemnost. Opekarnarji v opekarni grofa Schaffgotscha v Koppitzu na Nemškem so po večini organizirani v krščanski strokovni zvezi. Potom okrajnega vodstva organizacije so delavci pri^ vodstvu podjetja vložili svoje zahteve po zvišanju plač. Ravnateljstvo, računajoč na neslogo delavcev in misleč, da bodo socialistični sodelavci pustili krščanske na cedilu, je odgovorilo, da ne stopi z delavsko organizacijo v nikaka pogajanja. Dalo je razglasiti: Kdor hoče za 6 mark na dan delati, naj pride v ponedeljek na delo, drugi naj ostanejo doma. Delavstvo pa je na to odgovorilo s tem, da je kot en mož v ponedeljek ostalo doma. Ravnateljstvo se je moralo začeti pogajati in ugoditi delavskim zehtevam, — Sedaj kapitalistično podjetje hoče delavce iztrgati iz krščanske delavske organizacije s tein, da jih vabi v »rumeno« organizacijo. To so nemške nacionalne delavske organizacije, v službi kapitalistov pod firmo narodnosti.
kakor n. pr, pri nas narodni socializem. Tisti redki socialni demokratje v omenjenem podjetju so se držali lepše, ko bi se voditelji naših socialistov. Slovenski gospodje socialisti bi bili gotovo šli pete lizat gospodu grofu, da bi le oškodovali krščansko organizacijo, čeprav na račun delavstva. Zgledov imamo za to na razpolago!
r Proti oderuhom so na Nemškem ustanovili v vseh večjih industrijskih mestih posebne urade, ki bodo stopali na prste tihotapcem, verižnikom in oderuhom. Ti uradi bodo delovali v zvezi s konsumnimi in delavskimi organizacijami. Kaj takega bi bilo potrebno tudi pri nas. Ljudstvo naj sodeluje dejansko povsod, kjer vlada sama ne more biti kos nalogam.
r Obratni delavski sveti. Na Nemškem razpravljajo sedaj o zakonskem na-črtu, ki določa ustanovitev obratnih delavskih svetov v tovarnah. Njihova naloga bo dvojna: Braniti socialne in gospodarske koristi delavcev ter vplivati tudi na vodstvo in delovanje obrata. O tem bomo še pisali.
r Iz šlezkih premogovnikov. Dočim se je meseca avgusta pridobivalo v premogovnikih Gornje Šlezije še povprečno 31 tisoč ton premoga in se potem vsled generalne stavke in pobojev s Poljaki ni produciralo skoro nič, se je tekom drugega tedna meseca septembra izkopalo nad 90 tisoč ton. To je dokaz, da se je delo ustavilo samo radi terorja.
r Svetovna produkcija sladkorja. Po angleških cenitvah se je med vojno znižala evropska produkcija sladkorja iz sladkorne pese za 94 milijonov stotov, dočim je pridobivanje sladkorja iz trsja v kolonijah naraslo za 43 milijonov stotov. Iz tega sledi, da je svetovna produkcija sladkorja padla za približno 50 milijonov stotov.
r Svet mu je premajhen. Neki milijardar iz Amerike si je hotel nekoliko ogledati Britansko. Pripeljal je s seboj tudi avtomobil z 200 konjskimi močmi. Ko gaje prijatelj vprašal, kam namerava odpotovati, je dejal, da šel ne ve, ali toliko je gotovo, da ne ostane na Angleškem, češ, da je angleška dežela premajhna: avtomobil komaj začne dobro drčati po cesti, pa mora že zavirati, da se kam ne zaleti.
r Prerokovanje Chateaubrianda. Kakor pripovedujejo »Journal des De-bats‘;, je prišel pred 100 leti iz Severne Amerike George Ticnor, zastopnik tedanje še mlade ameriške literature na Francosko, da bi stopil v stik s tamoš-njim literarnim svetom. Pisateljica de Stael ga je pozvala k sebi in tu se je sešel e Chateaubriandom. Taje tekom pogovora zaklical:	„Nobene	vere	ni-
mam v evropsko družbo! Če petdeset let ne bo nobenega legitimnega samodržca v Evropi. Od Buške pa doli do Sicilije bodo same militaristične monarhije! A čez 100 let? Čez 100 let bo nebo jako zatemnelo in megla bo tako gosta, da je človeške oči ne bodo prodrle. Velika beda bo. Priča bomo morda ne samo konca Evrope, ampak morda tudi celega sveta “
r Znamenita obletnica češkega in lužiškega naroda. Preteklo soboto na 30. dan meseca avgusta t. 1. je minilo 600 let, kar so zgornje lužiški stanovi sklenili pogodbo s češkim kraljem Janom Luxernburškim o pripoju budi-šinske pokrajine k češki kroni. S tem so se hoteli gornje lužiški stanovi rešiti nestalnega položaja, ki so bili v njem do tedaj, zakaj Lužica je kolisala od nekdaj med raznimi vladami — nemško, poljsko in češko, kar je deželi jako škodovalo. S pogodbo z Janom Luxem-burškim je stopal del gorenje Lužice v trdno državno zvezo s češko državo, ter ji je bila zasigurana trajna češka zaščita s posebnim pismom z 31. dne meseca avgusta 1319.1. Zhoreleška pokrajina pa se je pripojila v 19. dan meseca maja 1329. 1. Pri tej priliki so tudi odredili, da oba ta dva dela Gorenje Lužice ne smeta biti nikdar več odtrgana od češke krone. Danes se spominjamo na ono davno dobo, ko ste se obe Lužici za kralja Karla IV. pripojili k češki državi, dokler niste prišli zopet pod nemško trdo peto, kar se je zgodilo v 1. 1634. Te znamenite 600 letnice se spominjamo tem živeje, ker se lužiški Srbi še dandanes bore za svojo samostojnost, a njih njih živa želja združiti se s Čehoslovaško, se žal, ne bo izpolnila. Kdaj tudi njim napoči dan, da bodo v združeni Lužici svobodno upravljali svoje zadeve?!
r Stanislav Przybyszewsfei drama-iurg poljskega gledališča na Poznanj-skem. Pesnik Stanislav Przybyszewski, biva sedaj na Poznanjskem, kjer se hoče pobrigati za mesto literarnega načelnika poljskega gledališča. Poljski listi navdušeno pozdravljajo pesnika, ter toplo priporočajo njegovo kandidaturo.
r Kurjač — milijonar. Ni še dolgo tega, kar so v Texasu odkrili bogat petro-fejev vrelec na zemljišču, katero je podedoval po starših preprost kurjač, V kratkem je postai velik bogataš, zakaj vrelec
donaša vsako leto 2 milijona dolarjev. Srečni kurjač je izvedel za svoje bogastvo v B~estu v trenutku, ko je imela njegova iad ja odjadrati proti Novemu Jorku. Pri svojem ogromnem bogastvu bi bd lahko dal slovo pomorskemu življenju, toda ostal bo še nadalje na morju.
r Habsburgove* nimajo več sreče pri ženitvi, »Petit Parisien« je prejel vest iz
Budimpešte, da se bo najstarejša hčerka nadvojvode Jožefa, nadvojvodinja Zofija kmalu zaročila z dosedanjim knezom Terka, ki se zdaj imenuje »Carl of Caltham«. Ženinov oče, sedanji »Marquis of Cambridge«, ki je brat angleške kraljice Mary, je proglasil zaroko za neveljavno. Odkar je Avstrija izgubila vojno, nima več sreče niti pri ženitvah.
lninstefec.
Črtica. Spisal France Bevk.
Vsa trepetajoča je stala mati pred paznikom. Na prsih je tiščala mal zavitek, ki se je tresel kot njene roke in njen glas.
»Dovoljenje imam ... ali bi me ne povedli k Petru Magajni?«
Paznik je gledal po strani, prijel se za desno brk in dejal, kot bi pomišljal:
»Peter Magajna?«
»Moj sin je .., Ali ne vedo, gospod?« »Vaš sin je?« je dejal, ko da bi bilo kaj čudnega, da je mogla ta trepetajoča ženica roditi takega sina, Nato je pristavil: »Nek rdečelasec ima tako ime.«
Starka je zadrhtela: »Moj sin ima rdeče lase ... On je . . .«
Paznik jo je gledal le z enim očesom, z drugim je zrl mimo. Nato je vzel listič, ki ga je imela v rokah in ni vedela, kam ž njim. Ogledoval je podpis, študiral črko za črko na pečatu in obračal papir. Mati je pazila na vsako potezo njegovega obraza.
»Gospod v pisarni mi je dal to ... Dejal je, da lahko vidim sina ... Ali ni veljavno? ,..«
Paznik je pokinml in motril list do site volje.
»Nikoli ni bil tak,« je začela mati z bridkostjo napolnjenim glasom, »da bi dejala: hudoben je ... Kot otrok je bil. In če jc res naredil, kar h‘ naredil, jaz, njegova mati ga nisem učila tega , .. Saj veste
—	če bi otroci poslušali starše...«
Paznik je molčal. Zganil je list na dva kraja, obrnil se na demo in šel s počasnimi koraki na konec hodnika. Mati je ostala na mestu z obupnim pogledom v očeh. Paznik je na koncu hodnika postal, obrnil se in dejal s skoro osornim glasom:
»No, pojdite!«
Mati je skoraj stekla proti njemu.
Ko je obrnil ključ v vratih celice, je dejal s posebno važnim poudarkom: »Nič drugega ne govorite ž njim, ko o domačih stvareh. Nič o .., saj veste ..,«
»Slabega ga ne bom učila,« je dejala mati, »To mu smem reči, da ni prav storil.«
»Kaj mu koristi zdajle? Kaj nesete tam? Ne dajajte mu ničesar ... Hruške? .,, No, jaz bi imel vseeno sitnosti. Samo der set minut, veste ... Jaz sem točen. Vstopite!«
Mati ni videla prvi hip ničesar, ko dva pisana trakova svetlobe, padajoča v ozek, temen prostor. Počasi se je izvila iz nejasnih obrisov postava njenega sina, ki se je približala.
Mal, rdečelas, bled, s čudnim, nerazumljivim bleskom v očeh je stal pred njo. Podal ji je roko, ki jo je stisnila in obdržala v svoji. Zajecljala sta par nerazumljivih besed, nato sta sedla.
»Po kaj ste prišla, mati?« je dejal sin napoločitajoče,
»Tako ... Ali ne bi smela priti?« si je brisala solzo. Nato sta zopet molčala. Zdelo se jima je, da si nimata povedati ničesar, ker najtežjega ni mogoče povedati. Mati je zib sina s skrbljivim očitanjem, njen jezik je bil ko prilepljen na nebo.
Mati je zopet spregovorila prva: »Ali si zdrav, Peter?«
»Zdrav sem,« je odgovoril mehanično. Po kratkem molku je vprašal: »In Vi?«
»Po navadi,« je vzdihnila mati in se branila solz. »Saj veš, kako more biti...«
—	Nič ne vem — je pomislil sin. — Kaj jaz vem! — Nato je vprašal, da bi olajšal materin obisk:
»Ali ste podelali doma?«
»Smo. vsega nismo. Saj ni delavcev. Sama sem stara, Nežka je šibka. ..«
Mati se ni mogla ubraniti joka. Njene oči so bile rdeče, motne, njena lica mokra od solz. Pogledala je v vrata. Zdelo se je, da hodi nekdo s počasnimi korati po hodniku gor in dol... S pritajenim glasom ko šumeča voda je govorila sinu;
»Peter!.,. !’ett.r!.. . Doma bi bii ostal, ‘moj eter! Vsi ste šli, v nesrečo ste šli!.. . Trije ste bili, nobenega nimam ... Eden je šel v smrt, divgi je ostal v Rusin, tretji si ti. .. Sama sem z Nežko sirota ostala — kaj naj počnem? Razdelila bom njive, nihče jih ne bo imel, ne berači, ne
mi.
je dejal sin Besede so <|a pekle,
»Doma bi bil ostal, delal bi bil.., Zdaj se je zgodilo . .. Saj ti nc očitam, dober si bil ... Vrag te je zmotil...«
Sin ni vedel, kaj naj odgovori. Vse je razmislil, vsega se je skesal od jutra do večera, od večera do jutra. Za mater ni mogel r>"itf besede.
Kot bi mu hotela vzbuditi vest, je ponovila m/»t: šf enkrat-Cemu si tr> storil?«
J Sin je molčal.
»Od doma si silil. Doma je kruha in dela,«
Sin je otresel z rameni: Čemu bi bil delal?«
Materi so se posušile sclze: »Čemu? Čemu delam j-iz, tvoja me.ti? Zakaj se vgo-nablja tvoja sestra? Kaj praviš, moj dragi? Kako boš živel brez dela?«
»Mati,« je dejal sin in nič sinovskega ni bilo v njegovem pogledu. »Koliko jih je, ki bogate in ne delajo. Čemu bi delal ravno jaz?«
»Včasi si dela!... Peter, to je najhuj-še. Cc bi izgubil vero v Boga, bilo bi ravno tako hudo, ko si izgubil vero v de-
lo	... To te je privedlo sem ... spravilo te bo dalje . ..«
Mati je zadrževala jok. Brezmejno očitanje je ležalo v njenem pogledu. Tresla se je ko peresce v vetru,
»Saj sem delal... Kdo pravi, da nisem delal? Samo delo je različno ...«
»To ni delo za poštenega človeka . ..«
»Seveda,« je poudaril sin trpko, »To ni delo za nas. To je za one, ki imajo denar, da ga dobe še več, da ga vržejo v zrak ... a? In končno, kdo je kriv, da sem tu? Vi ne — mati! — Čemu ste prišla sem?«
Peter je govoril omehčano; gledal je v vlažno oti.-no in razbiral misli,
»Ali se ne kesaš, Peter? Glej, kako sramotno je to . .,«
»Mati! — Dejal sem co, kar so me na-sam.«
»Peter!«
»Mati! — elal sem to, kar so me naučili ...«
»Ti grešiš! Kdo te je naučil!«
»Kdo? Ljudje. Svet.«
»Jaz ne,« je dejala mati v globoki tugi. »Jaz nikoli ne ...«
»Vi ne..,« je dejal sin. »Temu, kar ste učila Vi, so se smejali. Dejali so, da je laž , ..«
Mati je trepetala. Njene roke so zgrabile sina, kot bi se bale, da ga ji kdo ne iztrga.
»Kdo je dejal to? ,, .«
»Oni, ki so me zaprli, ki so modri... ki imajo postave ... da mati.., oni..,«
Mati je čutila, kako je udarjalo sinovo
srce.
»O, da, mati! Bil sem Vaš dobri, naivni sinček. Blagoslavljala ste me, ko sem šel spat, jaz sem se pokrižal in molil, kruha ste mi rezala. Ko sem šel na nabor, ste me spremila do pol pota.,. Vzeli so me. Vriskal sem, 1- cr me je bile jokati sram . . Kako sem bil še mlad!
Ko sem čepel zvečer v kotu med tovariši in je začelo lezti name kakor kača, sem tiho vzdihnil in se pokrižal. Morda sem storil to preglasno, ker so me zapazili. Zasmejali so se Plašno sem pogledal. Vsi so zrli name. Ali sem storil greh? Bilo me je strah in sram.
— Ta moli.
— Če te cesar ne pusti, Bog ti ne bo pomagal.
— Ali veš, da je Bog?
»Mati, jaz sem mislil takrat na Vas. Kadar so kleli, sem zatiskal ušesa.
— Glejte, pekla se boji.
Še Vas so kleli mati, četudi Vas niso j;oznali. In jaz se nisem dvignil, nisem se postavil za Vas, mati... In po lem ... potem .., Mati, kar ste mi Vi dejala, da ne smem storiti, vse so mi veleli, naj izvršim . ..«
Mati ga je gledala globoko v oči, ko da ga razume. V gubah njenega obraza je ležida bolest.
•>Mati, česa sem se bala najbolj? Ubiti človeka ... Dejali so mi, naj ga ubijem ... Videl sem ga pred seboj, ko je ležal za blatnim kupom; kapa in kos obraza sta mu gledala iznad rjave zemlje ... Jaz sem bil skrit za grmom, za menoj ;e ležal častnik.
— Ali ga ne vidiš?
Videl sem ga, a sem molčal
— Za onim kupom — glej. .. pomeri, svinja!
Bal sem se. Ves sem se tresel. Pomeril sem. Kaj vem, kaj sem delal. Kopito me jc sunilo v ramena .. . Kapa je izginila, obraz je izginil... častnik je bi', zadovo-lien, dejal je:
— Bravo! Steklenico ruma dobiš.
Nisem znal deset zapovedi po tem,
kaj ne smem, ampak po tem, kaj smem in kaj moram delati ... Vsemu sem se privadil.
Kdo je delal izmed nas? Bilo je samo divje trpljenje ali pijano p Jeganjc. Puška jc igra« ica, t«žji )c plug. Pljuvali smo na one, ki so se potili. Deia i smo mi večji,
koristnejši. Vi pravite: dalo! mati, oni so se norčevali.
Štiri leta je trajalo to življenje, Komaj rahei spomin na dom je ostal.
Ko je bil konec tega, ko; sem vedel, kei sem. Otrok nisem več. Bilo je prepozno. Saj še živel nisem, Živli^n-e izven uni-foime sem si predstavljal drugače... Zdaj da bi šel k delu z žuljevimi rokami, ko me je bilo sram vsega, ko nisem verjei ničesar več ... ki... Zato sem šel v mesto ..,« Nastal je trenuten molk, Mati js dejala:
>Nisi prav storil.«
»Prav? .., Hote! sem postati bogat.* »Vrnil bi se bil o pravem času. Kjer j s dela, tam je tudi kruha.«
»Posestvo je zadolženo.«
»Nismo mogli drugače. Plačevati smo morali delavce drago. Drugi so bogateli,« »Čemu me tedaj silite? ... Hotel sen* si pomagati... Če je drugim dovoljeno, ali nieni ni dovoljeno? ... Videl sem v mestu . .. Vse hiti, vse grabi. .. Bolelo me je, da nimam par tisočakov ... Koliko bi stori! ž njimi! Uf! to je bil nagnjusen človek, ta Krajner, kot mu je bilo ime. Skozi njegove prste se je pretakal papir.. . Kaj sem videl, mati?! Njegovo dekle, ki je ni več maral, je jokalo. S tisočaki ji je obrisal solze in jih ji je zamašil v nedrije Ali je to dovoljeno? On ni zaprt. Trepetal sem, jaz, njegov mestni hlapec. Zgrabil bi bil za vrat, lopova, Saj je trdil, da ni Boga in če m Boga .. .
Ko je prišel ta, ki sedi v drugi celici poleg moje, je dejal: samo deset tisočakov in bogat boš ... Izposodi! sem si jih .. > Mati, Vi ne veste, kaj je to. V štirinajstih dneh postati bogat... v enem mesecu še bogatejši... Saj bi mu bil vrnil denar, Storil sem napako, da sem šel od njega.
Saj nisem ukradel. Ah. misjite, mati, da sem tat? ... Pri vojakih so mi dejali, naj ukradem prešiča za itompanijo ... Izposoditi si nisem smel .. . <
Mati je molče zrla v tla. Niti besede ni bilo iz njenih ust. Sin je nadaljeval
»In če bi ga 'bil zgrabil za vrat, če bi ga bil vdušil in iztrgal oni ženski tisočake izza bluze ... no, kaj? Ali niso tako učili? Če je pravično zanje . ..?«
Sina je govor utrudil; duševno je bit premagan, zmehčan. Ko se je mati ozrla nanj, je del glavo na njeno ramo. Detin-stvo se je z nerazumljivo močjo vzbudilo v njem, melanholija, ki muči kaznjence dan za dnevom bolj, ga je naredila zopet otroka. Besede, ki jih je govoril, je govoril bolj v opravičbo pred materjo, kot iž prepričanja. Premagal ga je jok. Dejal jc drhte:
»Kadar me izpustijo, pridem k Vam.«) Mati je iznova zajokala. Držala sta se v objemu par minut; čutila sta, da si nista bila še nikoli tako blizu ko ta hip ..,
V	vratih so se začule stopinje. Mati in sin sta se vzravnala.
»Deset minut...« je opomnil pazniki »Sni grem,« je dejala mati. »Ali mi imaš povedati še kaj?«
»Nič več.«
Odšla je. Vrata so se hrešče zaprla« Koraki na hodniku so umrli.
Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«, Odgovorni urednik Jože Rutar.
Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.
Gospodarska zveza
centrala za skupni nakap in prodajo v Ljubljani, rog. zadr, z o. z.
Stalna zaloga poljjedefij. strojev:
motorjev, mlatilnic, viteljev, slamo« In reporesnlt, braoparlinlkov, plugov, bran, čistilnikov 1.1. d.
Prodaja:
umetnih gnojil, kolonšjaimega in špeta* riiskttga blaga ter poljskih prideittovr
Zaloga:
pristnega domaCega in ogrskega vina«’ žganja 1.1. d.
Lastna izdelovalnica in prekaje« vafimca klobas. - Lastna željama«
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta 6
obrestuje hranilne vloge po čistih
3>
Ljudska posojilnica v Ljubljani je najvefja slovenska posojilnica in je imela i.oncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vlog in nad 1 milijon en-stotisoč kron rezervnih zakladov.
Posojila se dovoljujejo od 4 do 5 “/0.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.