*TS£Sr uto LIL m. m.
o UuMioni. v petek 26 oktobra 1928.
Cena Din Y
SLOfENS
Izhaja va&k dan popoldne, irrzemši nedelje in praznike. —« Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Z5Q Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej.
•Slovenski Narod* velja letno t Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopis? se 06 vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova ulica št. 5. pritličje. — Telefon 2304.
Pred važnimi dogodki v Beogradu
Za popoldne se pričakuje skupna avdijenca Miloša Savčića in Ace Stanojevića - Priprave za sestavo volilne vlade - Vukičević zahteva izvedbo blejskega pakta in fuzijo klerikalcev z
radikali
— Beograd, 26. oktobra. Danes dopoldne se je vršil v hotelu »Pariš« z veliko napetostjo pričakovani sestanek med Aco Stanojevićem io Milošem Sav-čićem. Njuna konferenca ie tradala skoraj tri ure. V političnih krogih se zatrjuje, da bosta oba še danes popoldne sprejeta na dvoru v skupni avdijenci. Govori se« da sta se sporazumela tako, dr bo najprvo Aci Stanojeviču poverjen mandat za sestavo volilne vlade. Če Aca Stanojevic ne bi uspel, bo poverjen mandat Milošu Savčhhi, ki bi sestavil nekako nevtralno vlado, v ka-
teri bi bili predvsem priznani strokovnjaki, kj strankarsko niso eksponirani niti na eno niti na drugo stran. V beograjski politični javnosti z največjo napetostjo pričakujejo nadaljnih dogodkov. V vladnih krogih te vesti sicer demantiralo, vendar na je opažati pri njih naraščajočo nervoznost.
V zvezi s tem komentiraj tirdi včerajšnjo sejo klerikalnega poslanskega kluba, ki se je vršila v vsej tajnosti v Mariboru. Na tej seji so po beograjskih informacijah razpravljali o skorajšnjih spremembah,  ki bodo nastopile   ter o
stališču, ki naj ga k nadaljnim dogodkom zavzamejo klerikalci. Govori se, da zahteva sedaj Vukičević izvršitev blejskega sporazuma, t. j. popolno fuzijo klerikalcev z radikali, da bi v novo na-staiajoči situaciji imel za seboi zanesljivo večino v radikalskem klubu. Tej zahtevi pa se mnogi klerikalni poslanci protivijo in zato je bila sklicana mariborska seja poslanskega kluba, ki pa ni rodila nikakih rezultatov, ker kljub skoraj pe turni debati ni prišlo do nikakega sporazuma.. Tudi dr. Korošceva nenadna bolezen se spravlja v zvezo s temi dogodki.
Zločinsko početje kleroradikalskih denunci-
jantov
D&sia Jrcjefo načrte za nasilniško akcijo proti KDK, v inozemstvu pa širijo gorostasne izmišljotine, da bi že v naprej opravičili svoje početje.
— Berlin, 26. oktobra. Tukajšnji listi objavljajo informacije, ki jih pošilja brezplačno neka nova jugoslovenska agencija raznim inozemskim listom o notranjepolitičnem položaju. Tako poroča ro d°nes iz tega vira. da snuje KDK Svojo posebno milico, koje jedro bo tvorrla Orjuna. Glede na to, da se je beograjska vlada odločila za naj odločnejši nsstop proti KDK. zlasti pa proti nienernii tisku, ki da hujska proti držav?.
(Očivldno gre za tkzv. Bulletin vou£osla\ e«, ki so ga začeli izdajati klerikalci s podporo vlade. Vesti te klerikalne denuncijature urejuje neki univerzitetni profesor. Kakšne so te informacije, nriča najbolj dejstvo, da se v Beogradu prijemalo za glavo, ko dobe v roke posamezne številke. Širjenje takih kler'kalni'i izmišljotin v inozemstvu na se bo nad državo še bridko maščevalo!)
Zagreb, 26. okt. Današnje »Novo* sti« prinašajo članek pod naslovom »De^ nuncijacijc«, v katerem slikajo, kako seda* nji režim odnosno beograjski hegemonistič* ni tisk dolži KDK brez resnih razlogov, da ie republikanska. Take denuncijacije ne bodo nikomur nič škodovale, z njimi se vlada misli samo čim del j obdržati na po« vršju in čim bolj odložiti intervencijo kro* ne. Tako delo režima vliva samo novega olja v ogenj in more dovesti do težkih po; sledic. Na drugi strani pa mora tudi KDK, poučena o teh denuncijacijah, paziti, da v bodoče ne bo dala več povoda za slična Mjmničen ja.
— Beograd, 2o\ oktobra. Današnje »Vreme« poroča, da se v vladi še nadalje proučuje vprašanje, kakšni ukrepi naj se pod-\ zame jo proti vodstvu KDK, ki pričenja po mnenju vladnih krogov prehajati z linije legalne borbe ter odkrito grozi z ilegalnimi sredstvi. Vendar pa tudi v vladnih krogih obstoje ločena mnenja v tem pogledu. Nekateri zahtevajo, naj se takoj pod vzamejo energični ukrepi in s preventivnimi sredstvi zatre akcija KDK, druga skupina pa smatra za potrebno samo oja-čenje pozornosti, dokler bi vodstvo KDK ne pričelo uresničevati svojih groženj in dokler bi na nedvomljiv način ne prišlo v nasprotstvo z obstoječimi zakoni, zlasti pa z zakonom o zaščiti države, ki bi se nai uporab:! v tem slučaju. Nekateri vladni pristaši zahtevajo, naj se postopa protj KDK slično kakor se je postopalo 1. 1924 proti HRSS po shodu v Vrhpolju, ko jc bilo vod= stvo HRSS postavljeno pod obznano in so bili vsi voditelji aretirani. Zlasti zahtevajo, naj se podvzamejo strožji ukrepi proti pisanju hrvatskega tiska, češ, da se je doslej običajno dogajalo, da so hrvatski listi svobodno obiavljali. kar Je bilo prepovedano v beograjskUi listih, čeprav je jasno, da obstoji mnogo večja nevarnost za mir v država, ako se jrotove stvari čitajo v hrvatskih krajih, kjer <*bsio;i posebna psihoza, kakor pa Ce se čitajo v ostalih krajih, kler morejo slui't1 samo kot informacije. O teh zahtevan se it razpravljalo na konferencah posamezn'h ministrov in kakor se zdi, se Je govorilo o njih tudi na predsiTiočnji ministrski seji, vendar pa je
v vladi prevladalo nabiranje, da situacija še ni zrela za take ukrepe. Prodrlo je samo mnenje, da je treba poostriti ukrepe proti zagrebškemu tisku in zlasti proti »Narodnemu Valu«, ki da je pričel objavljati tendenčne in povsem neresnične vesti, v katere vmešava tudi krono.
Poostreno i z tir je van je davkov tudi v Srbiji
Beograd, 36. okt. Zemljoradniški poslanci prejemajo številne pritožbe svojih pristašev iz Srbije, v katerih se pritožujejo, da so davčne oblasti poostrile izterjevanje davkov ter posegle tudi po ekseku-tivnem izterjevanju. Na več krajih se je pripetilo, da so davčne oblasti pobrale ljudem poslednje storže koruze (To. proti čemer se pritožujejo sedaj srbiianski davkoplačevalci, se sodi v prečanskih krajih že leta in leta, toda beograjski vlastodržci so bili za pritožbe gluhi. Državne blagajne pa morajo biti že presneto nrazre, da že celo v Srbiji nasilno izterjujeio davke.)
Krščanski socijalisti proti
8-urnemu delovniku
Antjsocijalna uredba o cestarjih in mostninarjih
Opozicija se v znak protesta proti kršitvi poslovnika ne udeležuje plenarnih sej- — Čudno postopanje socialističnega poslanca. — Zadovoljen je s praznimi obljubami klerikalcev.
Ljubljana, 26. oktobra. Današnje X. redne seje ljubljanske oblastne skupščine v drugem njenem zasedanju se opozicija razen socialističnega poslanca Siterja ni udeležila, ker se je izjavila solidarno s poslancem ing. Zupančičem, ki ga je na zadnji seji predsednik dr. Natlačen izključil za 8 dni iz skupščine. Opozicija je poslala z ozirom na to Predsedniku ublastne skupščne dr. Marku Natlačenu naslednje pismo:
Izjava opozicije
Gospodu   predsedniku   oblastne skupščine dr. Marko Natlačenu * v Ljubljani.
Na zadnji seji oblastne skupščine je la izključila na Vaš predlog g. ing. Zupančiča za 8 dni iz skupščine. O tean predlogu niste pripustili razprave, marveč ga fcrat-komalo dali na glasovanje, na kar je večina ta predlog sprejela, ne da bi bilo o njem razpravijano.
Ta postopek pomenja eklatantno kršenje poslovnika. § 05 poslovnika določa, <rda se izključitev od sej izreče na predlog predsednika skupščino. Iz tega sledi, da ima predsednik samo pravico staviti predlog, skupščina pa pravico o tem predlogu razpravljati, ga sprejeti ali odkloniti ali pa tudi izpremeniti.
Sicer je naravna pravica vsakega, ki jo tožen, da se brani. Povsem naravno je, da mora imeli to pravico tudi oblastni poslanec, kakor jo ima poslanec Narodne skupščine. Skupščina pa, ki sodi v svoji «-elofi. pa mora imeti tudi možnost, da se objektivno prepriča o krivdi obdolženega. kakor tudi o velikosti njegove krivde. SkupŠč-na mora imeti možnost, da tudi predlagano kazen zmanjša, kar bi po Vaši praksi sjdoh ne bilo mogoče.
Ne more bili Udaj nobenega dvoma, da je predlog po § 05. poslovnika predlog kot vsak drugi, ki se ima najprej izročiti posebnemu odseku po § 40. poslovnika, kakor se je to godilo v bivšem deželnem zboru kranjskem, po katerega poslovniku je tudi sedanji kopiran in kot se to vrši tudi v Narodni skupščini. Vi ste pa s svojim postopanjem odvzeli skupščini možnost o zadevi soditi nepristransko, kajti o njem je odločal v zaprti sobi samo Vas klub, ločim
niste pripustili besede ne g. ing. Zupančiču, ne nam.
Ker ne moremo pripustiti, da bi se nam v skupščini vzele še one skromne pravice, ki bi naj nam bile zajamčene s poslovnikom, protestiramo proti Vašemu postopanju in nasilnemu tolmačenju poslovnika od strani večine, ki pomeni ponižanje parlamentarizma na nivo diktature enega kluba, ter izjavljamo, da se sej oblastne skupščine ne bomo udeleževali, dokler ne poteče doba izključitve, ki jo je izrekla večina oblastne skupščine na nezakonit način in ne da bi varovala pri tem vsaj običajne mere objektivnosti.
V Ljubljani, dne 25. okt. 1928.
Otvoritev seje
Sejo je otvoril predsednik dr. Natlačen nekoliko po 9. dopoldne, ugotovil je sklepčnost ter imenoval za tajnika posl. Oblaka in Lebingerja. Nato je poročal o novih predlogih oblastnega odbora Tako predlaga oblastni odbor, naj se zavrne pritožba zdravnika dr. Antona Vilimeka zoper razsodbo disciplinskega sodišča oblastnega odbora, s katero je bil odpuščen \<z oblastne službe. Nadalje je predlagal oblastni odbor, naj se cesta od Štemarjev v Škofji Lok do stika z deželno cesto Škof-ja Loka—železniška postaja pri gostilni Plcvna v dolžini okrog 800 m ter odcep deželne ceste Škofja Loka—Jeprca proti Bitnjam v do'žini okrog 270 m izločita iz kategorije deželnih cest ter odstopita prva škofjelešik; druga pa starološki občini v last in upravo kot javni občinski cesti. Nadalje predlaga oblastni odbor odobritev nakupa travnika tik bolnice v Brežicah za 50.000 dinarjev, ki se je kril iz posojila, določenega za bolnico v Brez cah v znesku 1 milijon dinarjev. Končno pred'aga oblastni oJ£>; r zgraditev in izpopolnitev raznih cest.
Uredba o oblastnih cestarjih in
mostninarjih
Nato se je prešlo v razpravo uredbe o službenem razmerju oblastnih cestarjev in mostn:narjev, ki jo je izdal oblastni odbor in za katero ie zahteval naknadno odobritev Uredba Se H P<^ oklepu odseka za uredbe spremen la v toliko  da so se služ-
beni prejemki cestarjev in mostninarjev nekoliko zboljšali. Po tej uredbi zmaša osnovna Plača cestarjev in mostniinarjev mesečno 100 Din, od 5 do 10 let službe 200 dinarjev mesečno, od 10 do 15 let 300 Din in od 15 do 20 let 350 Din, nad 20 dalje pa 400 Din mesečno. Cestarji In mostninarji napredujejo na višjo plačilno stopnjo po vsakih petih letih službe. Osebna dragirrj-ska doklada znaša mesečno 500 Din. Rodbinska doklada znaša za ženo 50 Din, za vsakega zakonskega ali pozakonjenega otroka pa 30 Din mesečno z omejitvijo, da pripada ta doklada samo zakoniti ženi in da se nakazuje za otroke le do izpolnjenega 14. leta Rodbinska doklada se za ženo ne plačuje, ako je javna uslužbenka, ako ima nad 300 Din lastnih mesečnih dohodkov in ako sta zakonca ločena. Oblastni cestarji in mostninarji, ki obole, imajo pra-vioo do plače in do doklad za dobo 26 tednov od dneva, ko je bila bolezen ugotovljena po okrožnem zdravniku.
Za službo nesposobnim cestarjem in mostninarjem dovoljuje oblastni odbor na prošnjo osebne starostne preskrbnine po nastopni izmeri: po 14- do 15-letnem službovanju mesečno 250 Din, po 15 do 22 letih 300 Din, po 20 do 25 letih 350 Din, po 25 do 30 letih 400 Din in po 30 do 35 letih 450 dinarjev, po 35 do 40 letih 500 Din, po 40-Ietnem službovanju pridobi cestar pravico do starostne preskrbnine, dočim pripada vdovam pravica samo do polovice moževe preskrbnine.
V načelni debati je socijalist posl. S i u ter povdarjal, da se člen 12. uredbe, ki pravi, da je oblastni cestar in mostninar ob vezan sodelovati v vsakršnem službenem opravilu tudi izven rednih uradnih ur, ako to zahteva nujnost opravila ali posredni službeni predstojnik, ne da bi bil upravičen zahtevati za to posebno doplačilo, ne stri* nja z zakonom o zaščiti delavcev, ki pravi, da se mora vsako nadurno delo nagraditi s 50 % poviškom plače. Zato je zahteval, naj se fiksira delovni čas in določi za več dela tudi več plače. Kar velja za druge delavce, naj velja tudi za cblastne cestarje.
Deželni odbornik prof. J a r c je zago* var j al uredbo ter je apeliral na potrpežlji* vost javnosti, češ, da razpolaga oblastni od* bor z inženjerji, ki niso popolni mojstri in se morajo v prakso šele vživeti. Predla* gana uredba ni definitivna in se bodo ob* držali v službi le tisti cestarji, ki se bodo kvalificirali v njej. Poudarjal je, da cestar* ji ne smejo smatrati svoje službe za po= stransko. Razun tega je izjavil, da priprav* lja oblastni cdbor uredbo o oblastni bolni* ški blagajni.
Posl. Erjavc je zagovarjal uredbo ter trdil, da ima večina cestarjev svoje domo* ve in kmetije, zato jih ni mogoče primer* jati s tovarniškimi delavci. Cestarji poleti in pozimi nimajo preveč dela, glavno nji* hovo delo je spomladi in jeseni, zato za* vrača zahtevo poslanca Sitterja po točnem fiksiranju delovnega časa. Da zadoščajo določeni službeni prejemki preživljanje cestarjev, je pač najboljši dokaz po nje* govem mnenju, ker je prosilo za razpisana mesta cestarjev petkrat toliko prosilcev, kakor je bilo prostih mest. Po mnenju po* slanca Erjavca je tudi popolnoma umestna 14 dnevna odpoved službe cestarjev.
Tudi posl. župnik 'I r a t n i k je zagovarjal predloženo uredbo kot velik napredek v socijalnem pogledu, pn čemur se je precej ironičuo čulo, ko je trdil, da ima vsak delavec pravico do poštenega zaslužka. Uredbo je pozdravljaj tudi zato. ker se mu je baje zagotovilo, da je poskrbljeno tudi za reducirane cestarje, ki so ostali na starost brez vsakih prejemkov.
Uredbo sta zagovarjala še poslanca Ne-manič in Pevec, na kar je bila na predlog poročevalca dr. (lesnika v načelu sprejeta.
V podrobni razpravi je posl. Sitter opozoril, da imajo občinski cestarji 8 urni delavnik in da se jim nadurno delo posebej plačuje. Zato bi bilo pravilno. Če se tudi za oblastne cestarje določi 8 urni delavnik in se jim nadurno delo posebej nagradi. Z ozirom na § 27., ki pravi, da imajo oblastni cestarji v bolezni pravico do plače in doklad za dobo 26 tednov, je predlagal, naj bi se priznale oblastnim cestarjem tudi vse ugodnosti, ki jih nudi zakon o zavarovanju delavcev za slučaj bolezni in nezgode. Ce namerava oblastni odbor uvesti lastno bolniško zavarovanje, naj se cestarjem nudijo ugodnosti zakona o zaščiti delavcev vsaj do uveljavljanja tozidevne uredbe o lastnem bolniškem zavarovanju.
Proti zahtevi poslanca Sitterja sta govorila poslanca Križnik in Arnci kot zastopnika krščansko socijalnega delavstva v klerikalni večini. Posl. Križnik je trdil, da so cestarji povsem nekaj drugega kakor industrijski delavci in da se za nje ne more določiti točno 8 urni delavnik. Posl. Arnež je naglasa I, da so cestarji navezani tudi na svoje delo doma. in ako bi morali svojo cestarsko službo vršiti v točno določenih urah. bi ne mogli opraviti svojega dela doma. Razun tega pa imajo cestarji tudi pozimi mno-
go prostega časa. Kar se tiče zahteve, naj bi se nudile cestarjem ugodnosti zakona o zaščiti delavcev, je bil mnenja, da se je treba ozirati tudi na to, da se je že z novo uredbo znatno zboljsal položaj.
Posl. Eppich je priporočal oblastnemu odboru, naj se prevzame za reducirane cestarje.
Deželni odbornik prof. Jarc je v svojem govoru povdarjal, da je po njegovem mnenju 8 urni delavnik pri cestarjih za ce.'o leto nemogoče dosledno izpeljati, češ da je
cestna služba v različnih Časih različna. Delovni čas se bo predpisal tudi s posebnim pravilnikom. Ako bi se cestarji zavarovali pri uradu za zavarovanje delavcev v 9. plačilnem razredu, bi to znašalo pri 400 cestarjih 224.208 Din. Dokazano je, da zboli na leto 10% cestarjev za dobo .-»nega meseca. Končno je izjavil prof. Jarc, da bo oblastni odbor poskrbel, da dobe cestarji v slučaju bolezni od ustanov oblastne uprave vse ono, kar bi dobili od urada za zavarovanje delavcev.
Na podlagi te izjave je posl. Sitter (socijalist) izjavil, da umika svoje predloge tako glede 8 urnega delavnika, kakor tuli
glede bolniškega zavarovanja za cestarje in njihove družine.
Xato se je oglasil k besedi dekan Skuhec. V svojem malo okusnem govoru je skušal napasti odsotne poslance opozicije, češ da se nočejo udeleževati pomembnega gospodarskega in socijalnega dela, ki tiči v predloženi cestarski uredbi. Pri tem je po^rel že lani podtaknjeno neistino, češ da je posl. dr. Puc govoril o naprednem volilslvu ob širokih cestah, a se sedaj ta skupina s svojo abstinenco sama diskvalificira za vsaKO konstruktivno delo ravno na velikih cestah.
Prav dobro je zavrnil častitljivega dekana in božjega namestnika posl. Sitter, ki je tudi brez izobrazbe v semenišču in evangelijev uvidel, da vendar ne gre napadati odsotnih ljudi in vobče tovarišev, katerim se je odvzela možnost obrambe. Visoka zbornica je na te priproste ugotovitve umolknila, kakor da bi jo bil kdo polil z mrzlo vodo.
Sledilo je glasovanje. Predkžena uredba je bila sprejeta soglasno, tudi z glasom posl. Sitterja.
Predsednik je nato prešel na prihodnjo točko dnevnega reda:
Uredba o okrožnih babicah v samoupravni službi
Referent dr. Ccsnik je podal daljši le-ferat o stanju babiške službe v ljubljanski oblasti. Opozoril je na siromaške kraje, kjer nedostaje potrebnega števila diplomiranih in izobraženih babic tako, da so v premnogih slučajih porodnice prepuščene samim sebi, ali pa kvečjemu mazaČern, na veliko škodo lastnega zdravja in zdravja novorojenčkov. Okrožne babice bodo pomožno sanitetno osobje v oblastni samoupravni službi z nalogo, da skrbe v zdravstvenih »krož-jih za babisko pomoč materam v nosečnosti, pri porodili in v otroški postelji. Uredba določa posebne sprejemne pogoje. Okrožne babice bedo podrejene pristojnemu okrožnemu zdravniku. Prejemki <lo prvih 5 let 150—300, od 5 do 10 let 200—400, nad 10 let dalje 300—600 Din mesečna Starostna preskrbnina bo znašala po 20 letnem službovanju mesečni; 200, po najmanj 25 letih službe 250. po 30 letih mesečno 900 Din. Razveza službenega razmerja bo nastopila tudi tedaj, ako radi upravičenega ostimlje-nja dejanj čl. 17 cNavodil za babice v kraljevini SHS/ ne uživa več (aupanja pri enem delu prebivalstva . . .
Posl. Sitter je vprašal, kaj bo z dosedanjimi okrajnimi babicami in predlaga, naj bi uredba sprejela te okrajne babice v samoupravno službo oblasti. Post dr. Brecelj je podal na koncu nekoliko podrobnejših pojasnil. Uredba je namenjena siromašnim krajem, kjer občine ne zmorejo podpor za babisko službo Z uredbo bo ljubljanska oblast zopet stopila korak naprej in pred njačila vsej državi Govornik je še posebej naglašal, da se bo skušalo sprejemati v babisko šolo, ki jo vzorno vodi prof. dr. Za-lokar, inteligentnejše kandidatinje tako. da bi oblast mogla razjHilagati z docela kvalificiranimi babiškimi močmi. Uredba je bila po končani, skrajno pomanjkljivi debati sprejeta z naslednjo dodatno rezolucijo odseka :
Oblastni odbor naj se pri sprejemanju učenk babiške Šole ozira v prvi vrsti na kandidatinje iz siromašnih krajev in naj jim omogoči brezplačne šolanje.
Predsedujoči je nato objavil, da se vriN v petek ob 2. pop. seja odseka za uredbe, prihednja plenarna seja skupščine pa jutri, v soboto ob pol 9. dop.
Osrednja knjižnica v Pragi
— Praga, 26. okt. Danes dopoldne it h la svečano otvorjena nova pra&ka o«rc.in:a V-.J Vinica, kii jo ]e zgradila Mestna hranilnica v 'liu treh tet in ki stane 25 mftljoaov Kč. Kitjifarica Je ena iMirve-čfrih v Evropi.
Slovanski narodnogospodarski svet v Buenos-
Airesu
Slovenski in hrvatski izseljenci v Južni Ameriki so pokrenili akcijo, da se vsi slovanski izseljenci organizirajo in si gospodarsko opomorejo«
Dae 3. /unija so se zbrali nekateri Slovenci in Hrvati v Buenos Airesu v republiki Argentina na gospodarski rezjjovor. Vsi so bili prepričani, da Je Južna Amerika tisti del sveta, ki je za nas Evropce velikega pomena in ima veliko bodočnost. 2e sedaj je v Južni Ameriki Slovanov do pol milijona, z vsakim dnem pa prihajajo novi. Ključ do Južne Amerike pa je Buenos Aire, dvomili jonsko mesto zvezne države Argentine. Uvideli so, da so Slovani gospodarsko neorganizirani. Te velja posebno za Jugoslovene. Treba je te posamezne gospodarske drobce poiskati, jih zblržati in združiti v veliko gospodarsko silo. Zato so sklenili ustanoviti slovanski nar od no-gospodarski svet, ki bo sprva omejil svoj delokrog le na Jugoslovene v Argentini. Ako bo tu uspel, se bo razširil dalje. Določili so namen, delokrog, konkretni cilj. glasilo, sedež in sredstva tega sveta.
Namen: Koordinacija živih gospodarskih sil, ki so dobile praktičen izraz v privatnih inicijattvah. Nadzor nad pravilnim vodstvom poslov v Buenos Airesu, ki stopilo v stike z Južno Ameriko, a še niso tako močna, da bi mogla sama razviti celotno podjetniško organizacijo. — Obrambno središče domačih podjetij napram nesolidnim ali nezrelim podjetjem v Evropi.
Frobujanje gospodarskih mogočnosti malega človeka in iskanje možnosti, da se posamezniki razvijejo, da dobimo čim večje Število malih začetnikov po posameznih panogah, kjer je dana možnost razvoja z malimi sredstvi. Preko SNGS (Slovanskega ga narodnega gospodarskega sveta) imajo tvoriti celoto kot konsirment in producent.
SNG5 sestoji iz centrale, a ne iz posameznih članov, da bi bila njegova usoda odvisna od fluktuacije širokega kroga vo-lilcev enostransko obveščenih in omejenih interesov. Ima obstojati iz kroga, ki se bo Po svoji uvidevnosti dopolnjeval. Širši krogi gospodarskih činiteljev, organiziranih po pokrajinah ali strok, skupinah, imenujejo vanj svojega delegata kot člana.
Delokrog zemljepisni povsod, kjer žive naši izseljenci članki: naseljenci vseh slovanskih plemen. Območni: po dogovoru evropskih tvrdk z njihovimi interesenti v Buenos Aieresu in po dogovoru med njim ter tukajšnjimi privredniki.
—Konkretni cilj: I. pripravljanje tal za snovanje slovanskih trgovskih, obrtnih, poljedelskih in delavsko - strokovnih zbornic v Iberski Ameriki;
2. pospeševanje streljenja za slične gospodarske zveze v Iberski Ameriki, ev. tudi v Avstraliji, da pridemo do splošne slovan-
ske gospodarske izseljeniške zveze, ki bo tvorila gospodarsko skupino vseslovanske zveze »Slavija--, organizacije za zbližanie Slovanov, ki je bila že ustanovljena v Buenos Airesu:
3. sodelovanje tako organiziranega izse-Ijeništva z državnimi zastopstvi.
Glasilo SNGS je list »Gospodarstvo«.
Sedež centrale je Buenos Aires. Centrala imenuje v središčih naših važnih naselbin kot svoje delegate krajevne narodnogospodarske svete, ki za svoj delokrog izvrše slično organizacijo kot centrala s sprejemanjem članov in delegatov posameznih gospodarskih skupin.
Sredstva za dosego namenov: prirejanje gospodarskih sestankov in zborov, snovanje stalnih izvoznih in uvoznih razstav in razstav vzorcev. Podpiranje podobnih akcij s službene strani. Centrala v Buenos Airesu vodi kot pripravljalni in začasni izvršilni odbor vse posle eno ali dve leti, dokler ne naraste število delegatov posameznih strokovnih udruženj do primerne višine in praksa ne da podlage, da se skliče prvi gospodarski zbor, ki sestavi definitivna pravila in poslovnik.
Evropa: Analogno se izvede organizacija v Evropi med onimi, ki bi imeli interes biti v gospodarski zvezi z izseljeni-stvom. Med tem se določijo delegati, ki bodo na shčen način delovali v Evropi, kot centrala, dogovorno z njo, sicer pa popolnoma avtonomno.
Na podlagi gornjih temeljnih točk centrala izdala načrt za podrobno in konkretno delo, stremeč v prvi vrsti za tem, da se ustanovijo skupinske strokovne zveze trgovcev, obrtnikov, zemljedelcev in strokovnih delavcev na zunaj, na znotraj pa, da najde in sestavi skupino dobrih strokovnih referentov za posamezne predmete, kot bodo postali aktuelni.
Predsednik SNGS je inž. Ciril Jekovec. Vsi industrijski, trgovski in drugi gospodarski krogi v domovini, ki bi radi dobili gospodarske stike z Južno Ameriko, predvsem z Argentino, naj se obrnejo za informacije na naslov: Inž. Ci-if Jekovec, Nueva York 3424, Buenos Aires, ali na naslov: Oficinea Eslava, Rodolfo Leban, 25 e Mayo 347, Escr. 327, Buenos Aires. Rep. Argentina del Sud. Za gotove informacije bo treba plačati primerno pristojbino. Oficina Eslava prevzema jugoslavensko blago v komisijsko razprodajo, da ga razpeča na argentinskem trgu. SNGS je imenoval v Jugoslaviji svojega zastopnika g. Josipa Lindiča, Poljanski nasip 10, Ljubljana. Vsak interesent se lahko obrne nanj.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Oproščen morilec. — Na smrt obsojen fant. — Kaj dela Nikola Tesla. — Težka železniška nesreča. — Slugo je ustrelil. — Drzna tatvina.
Nekega dne meseca februarja proti večeru je odšel vojaški godbenik Miha Trriel iz gostilne Franca Garija v Starem Futoku v gostilno Štefana Matice v Novem Futoku. Tu je sedel pri litru vina s svojim prijateljem Jakobom Fisch-lem. Po 9. uri sta oba zapustila gostilno in se napotita domov. Kmalu je pa planil Fischel v gostilno in začel klicati na pomoč. Dva moška sta vzela svetiljko in odšla na cesto ter našla v bližini gostilne na stopnišču neke hiše mrtvega vojaškega godbenika. Orožniki so uvedli preiskavo in ugotovili, da je morilec neki Jože Hiel, ki se je nekaj dni prej spri z godbenikom. Oba sta sedela v gostilni in sta se sporekla. nakar je godbenik udaril Hiela večkrat po glavi. Hiel je molče zapustil gostilno. Na tihem je snoval osveto. Usodnega večera sta se godbenik in Hiel srečala v bližini gostilne in med njima je nastal ponovno prepir, ki je končal s smrtjo godbenika. Te dni se je moral Hiel zagovarjati za svoje dejanje pred novosadskimi sodniki. Obtoženec je odklonil vsako krivdo in je izpovedal, kako ga je godbenik v gostilni pretepel. Istega večera se je vračal domov in srečal godbenika in ga udaril s palico dvakrat po glavi. Nato mu je še vzel samokres, ki ga je imel Thie] pri sebi in se oddaljil, ne da hi vedel, da sta bila udarca s palico smrtna. Ko so ga obvestili, da je vojaški godbenik mrtev, se je sam javil policiji. Sodišče je spoznalo, da Hiel ni kriv god-benikove smrti in ga je oprostilo.
★
Svetislav Martinec fe vasi Ktumane ge Banatu je bil splošno znan kot najlepši fant v vasi. Lepi Svetislav je zato imel tudi veliko uspeha pri dekletih, ki so kar norela za njim. FVi plesu drugi fantje sploh niso prišli v poštev. Lepi Rada je pa moral zaradi čudnega dogodka zapustiti vaška dekleta in se posloviti tudi od vseh blagrov tega sveta, kajti pred dnevi ga je sodišče obsodilo na smrt Že lani meseca decembra je Mar-tinec srečal v Novem Bečeju svojega tovariša Sredoja Eremića. Oba sta prisila na sejem, da bi kupila prašiče. Ere-mfć je bil pa zadržan v uradu in je zato naročil Svetislavu, nai kupi zamj par prašičev. V to svrho mu je dal baje 880 Din. Rada pa ni našel nič primernega, tako je vsaf izjavil pred sodniki, in zato sta se s tovarišem vrnila domov. Med potjo sta srečala veselo družbo, ki ju je povabila v neko hišo, kjer sta pila žga-nfe Kmalu sta se pa poslovila in nasled-
nje jutro so našli na cesti mrtvega Sredoja Eremdća. Imel je prerezan vrat in šest globokih ran. Neki moški so videli, kako si je isto jutro pral Svetislav roke v potoku. Orožniki so ga takoj aretirali in sodišče v BeSkereku ga je obsodilo na smrt na vešalih. Po prizivu je stal fant pred dnevi drugič pred sodniki. Ko so ga vprašali, ali se čuti krivega, je prav omahujoče odgovoril senatu: Ne! Ni bilo tako, kakor je tukaj zapisano, jaz sem vedno dal mnogo na čast. Ko ga je predsednik senata vnovič opozoril, naj odgovori na vprašanje, ali je kriv, je obtoženec odgovoril, tresoč po vsem životu: Malo sem že kriv. Nato je povedal, kaj se je pripetilo usodne noči. Po počitku v gostilni, kamor ju je povabila vesela božična družba, sta nadaljevala pot proti domu. Pri nekem vinogradu sta sedla, da bi se odpočila. Tedaj je obtoženec sunil po nesreči svojega tovariša z nogo. Ta je planil pokonci in udaril Svetislava s palico po glavi. Kaj se je potem zgodilo, obtoženec ne ve. Druga instanca je potrdila smrtno obsodbo.
*
Naš slavni rojak in izumitelj Njkola Tesla je nedavno sprejel newyorške novinarje in jim med drugim izjavil, da dela z mrzlično naglico na svojem najnovejšem izumu brezžičnega prenosa električne energije in to na največje razdalje. Kmalu bo mogoče prenašati električno energijo brezžično na največje razdalje. To bo pomenilo pravcato revolucijo v tehniki. Največja korist tega izuma pa bo, da se bodo prihranile velike energije, ki se sedaj izgubljajo s prenosom elektrike po žicah. Veliko korist od tega izuma bodo imeli nadalje oceanski parnJki, letala in avtomobili. Skoraj vse letalske nesreče povzročajo sedaj velike količine bencina in drugih gonilnih snovi, ki preobtežujejo letala. To bo v bodoče odstranjeno, ker se bo letalom za pogon potrebna energija dostavljala brezžično. Balast bencina bo popolnoma odpravljen. Tudi pri razsvetljavi mest in vasi bo brezžični prenos energije napravil velik preobrat. Najoddaljenejši kraji se bodo lahko razsvetljevali in to zelo poceni. S tem izumom, je nadaljeval Nikola Tesla, bo mogoče delati umetni dež in bo s tem rešeno najbolj pereče vprašanje svetovnega gospodarstva. Ameriški listi so pisali ob tej priliki zelo pohvalno h navdušeno o velikem geniju in so pojdar-(fali, da je Nikola Tesla »a višku svojih
ustvarjalnih moči, čeprav je že 72 let star. Na svojem zadnjem izumu dela že več let.
★
Iz Sremske Mitrovice poročajo, da se je pripetila v bližini Mitrovice velika železniška nesreča, ki ie zahtevala življenje mladeniča in mladenke. 19Ietni sluga Peter Heinrich in služkinja Anica Lenert sta se peljala domov. Pot vodi preko železniške proge. Ko sta prišla v bližino proge, nista opazila, da se bliža vlak. V trenutku, ko je sluga pognal konje čez progo, je pridrvel vlak in zadel v voz ter ga zagnal daleč od proge. Voz je popolnoma razbit. Služkinja Lenert je padla pod kolesa ki so ;.o raz-mesarila, slugi so pa odrezala obe nogi. Nesrečneža so takoj odpeljali v bolnico v MitrovicL Zdravniki so ga openra'i. Toda bilo je že prepozno. Mladenič je med operacijo v silnih mukah izdihnil,
★
Iz Pančeva poročajo o tragični smrti sluge Josipa Kleina. ki ga je po usodni pomoti ustrelil sam gospodar. Ki;kor smo že poročali, ropa, požiga in krade v Banatu že delj časa nevarna roparska tolpa, ki je nikakor ne morejo izslediti. Nedavno je tolpa napadla hišo bogatega Josipa Pfeiferja in ga oropaia. Roparji so pa bili še toliko predrzni, da so Pfeiferja po ropu obvestili, da ga namcia-vajo v kratkem zopet obiskati. Od tedaj
je Pfeifer postavil v svoji hiši močno oboroženo stražo. Tudi sam se ie oborožil in preža! vsako noč ni roparje. Predvčerajšnjim je Pfeifer cm ponoči sumljiv šum na dvorišču *n zato je iz sobe ustrelil na precej oddaljeno temno postavo, ki je planila čez dvorišče. Ko je šel pogledat, koga ;e ustrelil, je videl da >e zadel svojega slugo, ki je hotel iti spat v zgradbo na dvoiišču. To je Pfeiferja tako pretreslo, da se mu je omračil um.
★
Zagreb postaja tudi slaven s svojimi drznimi vlomi in tatvinami, kakršne so običajne le v velikih mestih. V zadnjem času beleži zagrebška kriminalna kronika več ropov i:i drznih tatvin in tudi nekaj umorov, ki dosedaj Se niso pojasnjeni. Včeraj so se lopovi izkazali v novi drzni tatvini avtotaksija na Ilici. Tatvina je bila izvršena v času, ko je bilo na tej ulici največ ljudi. Avto je stal v garaži hiše št. 47. Lopov je sedei vanj in se odpeljal, ne da bi ga kdo opazil, kar je zelo čudno, ker se v isti hiši nahajajo razne delavnice in trgovine. Tat je bil gotovo dobro informiran o razmerah, kajti ravno ta dan lastnika avtomobila ni bilo v Zagrebu. Lastnik ukradenega avtotaksija je neki Josip Hier-ster, ki se trenutno nahaja v Sremu. Avto je znamke »Fiat« in ie modro pre-pleskan.
Stari Heidelberg
(Včerajšnja premijera v Elitnem Kinu Matica)
Fo <«Ani Kairenini», drugi letošnji naj» večji film ameriške produkcije Metro«Gol<L
wyn*Mayer Kakor «Ana Karenina», tako je tudi ocStari Heidelberg* izvrstno filmsko delo, skoro bi lahko rekli še bolše kot prvo, ker je milj6 m vse dejanje mnogo bolj za* deto in bolj resnično. Zato pa je bil tudi film vsevrxyvsod — največ seveda v Nem* čiji — deležen ogromnega navdušenja. V Zagrebu in Beogradu je bil na sporedu kar cela dva tedna, da ne govorimo o Berlinu,
Dunaju itd.
Film je delo režiserja Earnst Lubitscha, onega velikega filmskega umetnika' ki zna že takoj ob početku s par sličicami z lah* nim naznačenjem dejanja ustvariti potreb« no razpoloženje, kateremu potem gledalec filma ne more več iti Skozi vse dejanje se vleče nato ona naznačena topla m prisrčna linija, ki človeka očara in ga drži v takem razpoloženju do konca filma.
«31 ari Heidelberg** je apoteza lepega, ne* pozabnega dijaškega univerzitetnega življe* nja. Glavno vlogo igra Kari Heinz, mlade* nič, ki bo moral enkrat slediti svojemu vla* dajočemu stricu — knezu na prestol. Kari Heinz dorašča drugače kot običajni meščan* ski otroci; on nima otroške družbe, on ne pozna veselo*razposajenega otroškega igra* nja s tovariši istih let in misli. Ponižni la* kaji so njegovi soigralci, na njih obrazih je vedno največja ponižnost, poslušnost in spoštovanje do mladega gospodarja — a otroško brezskrbnega, odkritosrčnega vese* Ija in smeha ne pozna. Zato je tudi v vsem njegovem bistvu in njegovi naravi opaziti neko pritajeno tugo in žalost, dasiravno ljudje misijo, da je nadvse srečen in ga za* vida jo za njegov visoki položaj Sele v ose* bi dr. Jurterja je prišel mladi princ v roke pravemu vzgojitelju, ki je znal svojemu va* rovanou vcepiti poleg znanja tudi potrebno toplino in veselje do življenja. Jiittner je bil mlademu princu vse preje kot strogi pro* fesor, bil mu je bolj prijatelj in človek, ki mu je lajšal pot v najtežjih trenutkih živ* ljenja. In ko je spremljal svojega varovan* ca na univerzo v Heidelberg, mu je dovolil tu okusiti vse sladkosti brezskrbnega uni* verzitetnega življenja, ne meneč se za prm* čev visoki naslov in položaj. In tako je pre* živel v tem lepem Heidelbergu zlate ure prve ljubezni, dokler ga ni usoda neusmi* ljeno iztrgala iz tega prisrčnega življenja in ga postavila na prestol kot naslednika po* kojmega strica.
Film je poln izredno lepih in prisrčnih scen kakršnih že dolgo nismo gledali. Vlo* ga princa je v rokah Ramona Novarra, igralca, katerega poznamo že iz njegovih prejšnjih vlog (Ren H ur itd) m ga tudi vi* soko cenimo. V tem filmu nam je znova potrdil svojo izredno igralsko sposobnost in visoko umetnost. Norma Scnearer — dražestna Katica — ima vso ono nežnost, prisrčnost in toplino, ki jo zahteva vloga od nje in zato nam ostane tudi kot vesela, ljubeča in za svojo izgubljeno srečo tugu? joča Kartica nepozabna. Nikakor tudi ne bo mogoče pozabiti Jean Hersholta v vlogi dr. Jtittnerja, moža, ki je deležen ves čas filma največjih simpatij slehernega gledalca.
In zato ne pretiravamo prav nič, ako re» čemo, da je to najboljši film, kar smo jih videli v letošnji sezoni in istega mnenja bo brez dvoma vsakdo, ki si bo ta umotvor filma ogledal.
Giuseppo Musotino in drugi
Povodenj židovskega za&reb$kesa založništva poplavlja Slovenijo s šundom. Vračajo se žalostni čast Beračevih skrivnosti. Grofice beračice in Straha na sokol-skem gradu, s katerim je krmil židovski Dunaj naše ljudi pred petdesetimi leti.
Blagor ti, junaški Musolino, s teboj tre-peče milostiva izleknjena udobno na dvoru. V tebi vidi rešenika tolsta kuharica, ki presoli juho zapali zrezek ko je vsa tvoja. Gospod ravnatelj pozabi na dividende in valute, kostanjar zažge maroni.
Iz črnih Trbovelj preseliš izmučenega rudarja v solnce Italije. Plavži Fužin oznanjajo tvoja junaštva. Med šolskimi zvezki počivaš In kratiš študentom puste ure pouka. Pastirju uhaja na paši živina v škodo, ko romajo misli njegove s teboj po skrivnostnih hodnikih. 0 Musolino, ti sanja belega dneva, heroj ti izmučenih src!
Povodenj rase m rase in grabj vedno novih žrtev s svoje brazdanje vrtine.
Radi, preradi »overimo o kulturi slovenskega naroda in njegovem poslanstvu.
20.000 izvodov šunda trikrat na teden nas bije, mrcvari naš jezik, odjeda stotiso-če dinarjev našemu književnemu trgu.
GriSa Koritnik, poet pa kolportira v aktovki svoj »Mozaik«. 5amo 15 dinarjev. 0 domovina...
Leta m leta čaka založnika prevod naj-silnejšega dela svetovne literature Dostojevskega »Bratje Karamazovi«.
Poetje in književniki ginejo v gladu In j etiki. Kritika im pa očita, da so odurni pesiimisti. Sestradan pes na v.erfeo pripet tudi tuli, dokler more.
20.000 izvodov šunda ie kulturna stopnja, za kojo bi nas lahko zavidali drugi veliki narodi. Pa nas ne bodo, saj so medli že vsi zakone proti šundu. Pri nas pa obesimo po potrebi table »Pasji kontu mac« in smo prepričani, da vršimo kulturno delo iz naroda za narod.
LJUBLJANČANI!
V soboto ob 21. uri vsi
na Tabor
k proslavi 10-letnice osvobojenja!
Prosveta
Gounod: Faust
>FaiiiSU je v Ljubljani popularna opera, ki se je publika ne naveliča. Tudi sinoči je bilo gledališče nenavadno polno in aniimtiranost med občinstvom prav posebna. Toliko se že dolgo ni ploskalo. Predstava je bila zameriva zaradi gostovanja g. Jos. Križaja, čegar krepka kreacija Mefista je že dobro znana in priznana, zaradi nastopa ge. Kline Vilfanove v partiji Margarete, g. Janka v partiji Valentina in zaradi novega baleta s solistoma SZ. Monarjevo in Go-lovinom. In predstava ie bila prav dobra.
Ga. Kune Vilfanova naigio napreduje v svoji umetnosti; njen krasni, sveži, čustveni glas pridobiva na dramatičnosti in izrazni moči. Margareti daje vso svojo dušo in tenip^aiment ter ie pevski res odlična Zela je mnogo priznanja, za arijo z drago-ticanri tudi specijalen aplavz. Tudi g. Janko se jako lepo razvija in je podajal Valentina s svojim bronastim glasom zelo učinkovito: tudi on ie bil odlikovan na odprti sceni.
Balet se je prav zadovoljivo uveljavil ter sta gdč. Moharjeva ki g. Golovin kot solista (naravnost presenetila s svojian okusnim nastopom G. Golovin je prejel celo cvetje, ki ga je zaslužil s svojim delom.
Tudi zbori in orkester so bil prav dobri. G. dirigent Bala tka je predstavo izvrstno pripravil in mu gre posebno priznanje.
Predstava se ie tudi po radiu izredno dobro slišala. Fr. G.
Koncert slavnega čeJista Casparja Cassado-a se vrši danes zvečer točno ob 20. uri v Unionski dvorani. Svetovni sloves, ki ga uživa ta umetnik in skrbno izbrani program bosta brez dvoma privabila v koncertno dvorano najštevilnejše naše glasboljubivo občinstvo. Najboljša svojstva nastopajočega umetnika so: kristalno čista intonacija ter izredno poln in fMagodo-neč ton, katerega izvablja svojemu instrumentu. Cassado je izredno muzikalen, zato je prednašanje vsake kornpoziciie strogo v stilu in duhu skladateljevem. Umetnik ie povsod oboževan od občinstva, ki mu je za umetniško koncertirainje tudi vedno neizmerno hvaležno. Zato zasluži današnji koncert najboljši poset. Vstopnic vseh vrst ie še dovolj na razpolago v Matični knjigarni.
V soboto, 27. t. m. se poje v ljubljanski operi Suppejeva opereta »Baccacio« v običajni zasedbi za abonente reda A.
Desetletnico naše svobode proslavi Narodno gledališče v Ljubljani v torek. 30. oktobra v ljubljanskem opernem gledališču. Ta večer se vprizorita dve noviteti in sicer modema opera ruskega skladatelja Stravin-skega Oedipus rex in nova izvirna Osterčeva enodejanka Iz komične opere. Ta slavnostna predstava se vrši za premi ersflci abonma.
V soboto, dne 27. t. m. vprizori drama Capkovo duhovito in nad vse zanimivo komedijo »Tajna dolgega življenja« (Stvar Makropulos) in sicer nastopi v glavni vlogi Emilije Marty gospa Marija Vera. Ostala zasedba kakor pri premijeri. Režijo ima g. prof. O. Šest. Predstava ie za premijerski abonma. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Capkova komedija »Tajna dolgega življenja« (Stvar Makropulos) se bo ponovila prvič jutri, v soboto 27 t. m. in sicer bo igrala to pot vlogo Emilije Martveve ga. Marija Vera. Režiio iona g. prof. Sest.
V nedeljo, 28. t. m. bo ponovila drama Novačanovega »Hermana Celjskega« z go Nablokovo, ogMarijo Vero. gg. Levar-jem. Skrbinškom, Rogozom. Cesarjem. Gre-gorinom in drugimi. Režija: g. prof. Sest.
Gospa Zinka VHIan-Kunčeva poie v nedeljo, dne 28. t. m. v ljubljanski operi naslovno vlogo v Puccinijevi operi »Ma-datne B»tterfly«. Gospa je odlična pevka im ravno tako odlična tudi igralka in prišteva
to viogo med svoje najboljše umetniške kreacije. Začetek predstave je točno ob treh popoldne.
Premijera Stravinskega opere Oedipus rex se ie morala radi bolezni nekaterih članov preložiti na konec tedna, to le na prve dni meseca novembra.
železnica
KOLEDAR.
Danes: Petek, 26. oktobra 1928^ katoličani: Evarist, Emadej; pravoslavni: 13. oktobra, Sv. Petka.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Drama in opera zaprti.
Kino Matica: iStari Heidelberg».
Kino Ideal: <V senci grobov>.
Koncert čelista Casperja Gassada ob 20 v Unionu.
DEŽURNE LEKARNE. Danes:    Trnkoczv,   Mestni   trg; Ramor, Miklošičeva cesta.
Pravici ne more biti zadoščeno
Puniša Račić je steber našega osvo; bojenja in ujedinjenja. Pa je bridka usoda hotela, da ga je nehvaležna do-
movina vtaknila v kajbico baš za 10-letnico svojega rojstva. Zdaj sedi notri v» kajbici zleknjen v naslonjaču, obira svinjska reberca in pečene piske ino čaka, da pride ponj rokavica pravice. Popelje ga pred sodni stol in žalostna mu majka, kajti bo moral odgovarjati po krivičnem zakonu za svoje pravično dejanje. Petdeset bratskih advokatov ga vzame v zaščito in bodo vsi doka* zovali slavnemu stolu, da Puniša ni za-krivil prav nič hudega, ampak da mu je po nesreči ušlo malo svinca iz pU stole. Kaj po more za to, da je sin ju= naškega rodu in da je že od mladih nog. ko še ni znal hoditi, prelival kri za naše ujedinjenje? Prav nič ne more in ne kaže ga preganjati po krivičnem zakonu, če se je malce uril v obrambi domovine. Tako poreko in bo sodni stol v zadregi, kaj naj poreče on. Drugi, ki jih zasači roka pravice, imajo samo po enega zagovornika, Puniša jih bo imel
pa kar 50. Postavim, da bi mu zaračunal za zgovornost vsak po 2000 Din, bi jih moral odriniti celih 100.000. Pa mu jih ne bo treba, kajti smatrajo bratski advokati za osobito čast in odlikovan nje, da se lahko zavzamejo za tako od* Učnega klijenta.
S te strani bi bilo torej vse v redu in bi se ne bilo bati smrtne tragedije. Ampak je križ z dvorano, v kateri naj bi Puniša zadostil rokavici pravice. BeU grad tako velike in lepe dvorane ne premore in so dejali zagovorniki, da bo najbolje postaviti sodni stol pred poslopje nove Narodne skupščine, kar je že zastran simbolike prikladno in prU poročijivo. Bratje onstran imajo dobro razvit umetniški čut, to jim prizna tudi Pepe iz uredništva. Prostor so srečno našli, pa jim je spak nakopal koj drugo nesrečo. Rokavica pravice bo zahteva? \a Puniševo glavo, o tem tudi Pepe ne dvomi. Pravici bi bilo zadoščeno in bi Puniša bingljal z zadrgnjenim vratom tako, da bi še duša ne mogla po dostojs ni poti iz telesa, toda kako naj ga obe* sijo, ko je pa krvnik Mausner nenado* ma podlegel srčni kapi? Ali ni tu prst božji vmes? Nemara da bo. Slavni sod' ni stol naj izvoli to prevdariti, da se ne prenagli in da ga ne zadene božja kazen. Tu je zakonski zadržek in bi bilo nevarno prezirati migljaj božjega prsta. Nič ne de, da zadoste bratje on* stran pravici s svincem, kajti se lahko božji prst obrne in pokonča vse naše hrabre vojnike, da ne bo mogel nihče sprožiti v Punišo, čeprav bi ga hotel sodni stol odpraviti v krtovo deželo.
Cigan je cigan
Ljubljana. 26. oktobra.
Ves^I jp bil brusač Jurij iz Ljubljane in živel je zadovoljno iz dneva v dan. Kako tudi ne bi? Njegov brus je pel dan za dnem, uro za uro. In povrhu je imel Jurij l.rubico. Ančka ji je bilo ime in sladila mu je vse grenke ure življenja ter mu preganjala dolgčas. Tako je teklo Juriju življenje, veselo, včasih monotono ali kakor so pač nanesle prilike.
Toda usoda je neizprosna. Nekega dne _ bilo je pred dobrim mesecem — je Jurij zelo obolel tako, da je moral v bolnico. S težkim srcem se je poslovil od drage mu Ančke, pri odhodu pa ji je zabičil, naj bo pametna in naj sama ta čas žene brus in brusi nože in drugo robo. Ančka je vse to lepo obljubila in Jurij jp je odrinil v bolnico. * ty
Poslej je Ančka postajala sama pri brusu, marljivo je gonila kolo in brusila škarje in nože. Morda bi ostala kar pri brusu, da se ni začel okoli nje sukati in brenkati na strune ljubezni cigan France. Bil je vražji dečko. Oči je imel črne kakor oglje in svetile so se mu tako čudno, da je postalo Ančki kar toplo pri srcu. Cigan je videl, da se Ančka kar laja pod njegovimi pogledi, postal je še podjetnejši, strastni so bili njegovi pogledi.
Ančka mu ni mogla vec kljubovati in postala sta dobra prijatelja. Cigan pa je in oetane cigan. In pregovoril je Anoko, da jo pobriše ž njim iz Ljubljane. Seveda ne sama, ampak z vozom in brusom. Tudi Jur-jeva obleka mu je kaj lepo pristojala in zato sta nekega lepega dne izginila iz Ljubljane.
Kam sta jo mahnila, ni znano, dejstvo je, da je prišel brusač Jurij te dni iz boJnic«, toda o Ančki, njegovem brusu in tudi njegovi obleki ni bilo duha ne sluha. <Menda se niso udrli v zemljo,> je pomislil Jurij. Zvedel je tudi, da jo zapeljal cigan France in zato je njegova jeza prekipela. Prijavil je zadevo policiji. Sedaj išče podjetnega cigana in ljubeznivo Ančko policija.
Stev. 246
tSLOVfcNSKI   N A R O D» dne 26. oktobra 1928.
Strm 3,
Dnevne vesti.
— Vse čitatelje »Slov. Naroda« v Kranju obveščamo, da se bo od sobote 27. t. m. dalje dobil »Slov. Narod« že ob 18.15 zvečer v vsaki trafiki. Obenem
vabimo na naročbo našega lista in smo pripravljeni v primeru, da se jih priglasi zadostno število, uvesti dostavo na dom, tako da bi vsi naročniki prejeli list najkasneje do 19. ure zvečer. Omenjamo, da znaša mesečna naročnina 20 Dim, za naročnike »Jutra« pa 10 Din mesečno in dostava 2 Din. Prijave novih naročnikov sprejema uprava »Slov. Naroda« v Ljubljani Knaflova ni. 5.
— Osebna vest. G. veliki župan dr. F. Vodopivec se je vrnil z dopusta. Stranke sprejjema kot običajno ob torkih in petkih.
—- Šef ljubljanskega kriminalnega oddelka v Crni gori. šef ljubljanskega kriminalnega oddelka g. Zajdela se mudi že teden dni v Crni gori. V kakšni misiji je g. Zajdela potoval, nam ni znano, govori pa se, da vodi preiskavo o umoru na Jesenicah, čegar sledovi vodijo v južne kraje.
— Nada vojaška delegacija v Pragi. V §redo dopoldne je posetila naša vojaška delegacija pod vodstvom generala Pešica grob neznanega češkoslovaškega vojaka v kapelici staromeetnega magistrata. Pred magistratom je stala častna stotnija s praporom godbo, ki je zaigrala ob prihodu odličnih gostov jugoslovensko in češkoslovaško državno himno. Po pregledu Častne stotni-je je odšel general Pešić s svojim spremstvom na magistrat, kjer ga je prisrčno pozdravil na praških tleh primator dr. Baxa. Po sprejemu se je naša delegacija poklonila manom neznanega vojaka in položila na grob krasen venec. Nato so si gostje pod vodstvom primatorja dr. Baxe ogledali zgodovinske znamenitosti starega magistrata. — V torek zvečer jje priredil minister narodne obrane Udržal v hotelu >Esplanade< naši delegaciji na čaet svečan banket, katerega so se udeležili poleg soproge ministra Udržala in soproge generala Pešića naš poslanik Branko Lazarević s soprogo, naš vojaški ataše polkovnik Nedeljković s soprogo, načelnik Češkoslovaškega generalnega štaba general Syrovy, inspektor češkoslovaške armade general Podiajskv, generali Fauchet, CeČek, Horak, Bartoš, Wei-nerek, Chalupa in Sidlik, češkoslovaški vojaški ataše v Beogradu podpolkovnik Vyci-tal in šefi vseh oddelkov češkoslovaškega generalnega štaba. Minister narodne obrane Udržal je v svoji napitnici omenjal, s koliko radostjo pozdravlja češkoslovaški narod zastopnike jugoslovenske armade, češkoslovaški narod je vedno zaupal v junaško srbsko vojsko in zavedal se je, da mu bo pomagala osvoboditi se izpod avstro-ogrskega jarma. Minister je napil kralju Aleksandru in generalu Pešiću. V odgovoru na zdravico je general Pešić izrazil svoje veselje nad tem, da se more muditi med Čeho-slovaki, ki niso samo zavezniki Jugoslovanov, marveč tudi iskreni prijatelji. Spominjal se je Masarykovega dela za Jugoslovene v dunajskem parlamentu, za katero je bilo treba več poguma in odločnosti, nego za vojaške operacije na bojišču. Narod, ki ga vodi tak junak, lahko mirno gleda v bodočnost. V sredo je povabil prezident Masarvk našo delegacijo na obed v Lane.
— Razvrstitev strokovnih učiteljic. Prosvetno ministrstvo je sklenilo razvrstiti vse učiteljice ženskih ročnih del na srednjih šolah in vse učiteljice ženskih strokovnih šol, ki še niso razvrščene v III. kategorijo, in sicer v prvo skupino one s 15 leti službe, v 2. skupino one z desetimi, v 3. s petimi, v 4. pa one, ki so šele stopile v službo.
— V naše državljanstvo so sprejeti trgovski potnik iz Ljubljane Anton Lenščak, pleskar iz Zg. Šiške Mirko Smolenski, učiteljica iz Litije Teodora Kancler, knjigovodja iz Ljubljane Ivan Nabergojj, poštna nanie-ščenka iz Ljubljane Marija Peric, nadstojnik iz Ljubljane Oton Farčnik, pekovski pomočnik iz Laškega Karel Sommer in mehanik iz Medvod Jurij Bana j.
— Ii našega državljanstva je izstopila Marija Knnelj, zasebnica iz Celovca, rodom iz Škofje Loke.
— Radiopostaja v službi turizma. Organizacije za pospeševanje turizma na naši rivijeri nameravajo na svoje stroške zgraditi oddajno radiopostajo, ki bi obveščala letovišča o vremenu in o vsem, kar zanima le-toviščarje. Za ta načrt hočejo zainteresirati tudi vojaške oblasti, da bi sporazumno z njimi zgradili radiopostajo.
— Lekarne po večjih   postajah.   28. novembra se bo vršila v generalni direkciji i ržaviiih železnic licitacija   za dobavo 100 postajaliških lekarn, določenih za večje po-Ftaje.
— Tujski promet na otoku Krku. Letos je bil tujski promet na otoku Krku zelo živahen. Tujcev je bilo 30 odstotkov več, nego lani. Do 15. septembra je bilo v Aleksandrovu 1113 tujcev, v Baski 2755, na Krku 958, v Omišlju 878. V drugih krajih je bil nad 1000 tujcev tako, da je doseglo število gostov letos na Krku okrog 6000. Od vseh krajev v Primorju je imela največ gostov Crikvenica, in sicer 9484.
— Kongres Jugoslovanskega šumarskega udruženja, ki bi se imel vršiti dne 28. oktobra in naslednje dni v Zagrebu, je ponovno odgođen. Vesti zagrebških listov, da kongres ni odgođen, so torej netočne.
— Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi v nedeljo, dne 28. t. m. točno ob pol štirih popoldne čarobni igrokaz s petjem in plesom >Zapravljivec<. Igra je imela pri prvi uprizoritvi velik uspeh. Občinstvo naj prihaja točno, da bo mogoče končati do večernega vlaka. 808-n
— Vreme. Vreme se je nenadoma poslabšalo in danes zjutraj je bilo oblačno in megleno. V južnih krajih so imeli včeraj lepo, na Hrvatskem in v Sloveniji pa večinoma oblačno. Nebo se ne more zjasniti, ker je pretopio. Včeraj je bilo v Splitu in 7 Beogradu 22, v Skoplju 19, v Ljubljani 17, v Zagrebu 16, v Mariboru 15 stopinj.
Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 764 mm, temperatura je znašala 12 stopinj.
— Nesreča pri delu. Viljem Mihič, delavec v Rusovi tovarni v Gotenurah pri Kočevju, si je pri delu nevarno poškodoval desno roko. Morali so ga prepeljati v ljubljansko bolnico.
— Družbi sv. Cirila in Metoda je daroval neimenovan trgovec nekaj ostankov blaga v vrednosti Din 700— za revne otroke obmejnih šol. Iskrena hvala! 809-n
— Živčno bolnim in duševno utrujenim povzroča n ravna grenčica »Franz J osek dobro prebavo, lahko glavo in mirno spanje. Po preizkušnjah znamenitih špeoijali-stov za živčevje je uporaba grenčace iFranz Josef« neprecenljive vrednosti. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 26-T
— Invalidske srečke, ki se že nekaj časa razpečavajo, niso loterija invalidske organizacije v Sloveniji, kakor bilo svoj čas objavljeno, pač pa Stedovne in privredne zadruge hrvatskih invalida v Zagreb«. Toliko v vednost občinstvu. Pač pa pripravlja ljubljanska invalidska organizacija tombolo.
— DARUJTE PODP. DRUŠTVU SLE-P1H. LJUBLJANA. VVOLFOVA UL. 12.
Puloverji
jumper obleke, telovniki, jopice ter priznano najboljše nogavice in rokavice v velikanski izberi. P, M A OPIC, LJUBLJANA.
Iz Ljubljane
—lj Odličen gost v Ljubljani. Jutri prispe v Ljubljano g. Charles Loiceau, znani prijatelj našega naroda in zagovornik naših stremljenj. Zvečer ob 6.45 ima na univerzi zanimivo predavanje o ilirskih provincah v času Napoleona. Vabimo občinstvo, da se udeleži tega izredno zanimivega predavanja.
—lj Policijski direktor g. dr. Gušlin na dopustu. Policijski direktor dr. Guštin nastopi v ponedeljek daljši dopust.
—lj Zgradba kanala na Kette-Muniovi resti. Mestna občina še vedno gradi zbiralni kanal na Kette-Murnovi cesti. Kopati je treba namreč zelo globoko in široko in zato bodo ta dela trajala najmanj še poldrugi mesec. Za Vse svete bo sicer odprta cesta za pešce, za vozni promet bo pa še vedno zaprta. Ves avtomobilski promet in promet z vozovi se bo moral vršiti preko Dunjske ceste odnosno čez Ljubljansko polje in po Dovozni cesti. — Gradnja kanala bo veljala občino 700.000 Din.
—lj Napeljava vodovodnih cevi v Roini dolini je končana. Prebivalstvo je zelo zadovoljno, kajti doslej so morali ljudje včasi hoditi po vodo pol ure daleč. Sedaj polagajo vodovodne cevi tudi na Viču. Vsa viška cesta je razkopana, upati pa je, da bodo tudi tam dela kmalu končana. Regulacija Grada-ščice in napeljava vodovoda sta za Vič vsekakor dve važni pridobitvi.
—lj Žalno mašo za padlimi in umrlimi borci imata Udruženje vojnih invalidov in Zveza slovenskih vojakov v Ljjubljani v ponedeljek, dne 29. t. m. ob 7. ari zjutraj v tukajšnji frančiškanski cerkvi. Dolžnost vojnih invalidov in vdov ter bivših vojakov svetovne vojne je, da se maše udeleže, vabimo pa tudi cenjeno občinstvo, posebno društva in korporacije, Maša ima tudi pomen sla vnos t i desetletnice.
—lj Štetje posetnikov grobov je običaj, ki ga je pri nas uvedlo društvo >Skrb za mladino« in se je ie takoj prvikrat ob ne sel prav dobro, čemur se ni čuditi, če se upošteva plemeniti človekoljubni namen, ki ga zasleduje društvo s to svojo akcijo, in pa splošno znana rad oda most našega občinstva, ki prihaja do dejanskega izraza vselej, kadar gre za resnične dobrodelne namene. Prav posebej pa ie: kdo bi ne hotel žrtvovati malenkosti tedaj, ko mu je srce razue-ženo v spominu na njegove drage, ki sni vajo večni sen, žrtvovati zlasti za ubogo deco, ki jo je bridka usoda ie v najnežnejši njeni dobi oropala staršev in jo vrgla v svet, kjer ji od vseh strani preti nevarnost pogube, duševne in telesne. Skrb za tako mladino je delo, kateremu nihče ne more odreči priznanja, in društvo, ki mu je tako delo namen, gotovo zasluži vsestransko podporo. Zato bodo predstavniki društva na dan Vseh svetih s svojimi nabiralniki vljudno opominjali posetnike gTobov, da bi se ob tej priliki z manjšim ali večjim darom spominjali tiste uboge mladine, ki ji društvo želi nuditi svojo pomoč. Nabiranje se bo vršilo pred vhodom na obe ljubljanski pokopališči, pri Sv. Krištofu in Sv. Križu, ravno tako pa tudi na Viču in štepanji vasi. Vsak po-setnik daruj samo po eno novčanico, veliko ali majhno, da se tako s številom novfeanic izkaže tudi število posetnikov grobov.
—lj Sokol Šiška vabi vse člane in članice, da se polnoštevihio udeleže manifesta-cijske povorke v soboto zvečer. Zbirališče ob 7. zvečer pred čitalnico. Obleka civilna z znakom.
—lj Sokolska župa Ljubljana pozira vne članstvo ljubljanskih in okoliških sokolskih društev, da se udeleži v čim večjem številu proslave lOletnice našega osvobojenja, katero priredi ZKD v soboto 27. t. m. Skupno zbirališče članstva je ob 19. uri na Taboru, od koder odidemo z godba Sokola I na Čelu pred Kazino in nato v skupni povorki nazaj na Tabor, kjer se vrši ob 21. uri slavnostna akademija. Kroj civilni s znakom. Zdrava!
—lj šentjakobski pevski zbor Ljubljana. Prva pevska vaja se vrši v ponedeljek dne 29. t. m. točno ob 20. zvečer v Šentjakobski šoli. Vabljeni vsi bivši člani. Sprejemajo se novi, tudi začetniki. Odbor.
—lj J. A. D. >Triglav«. Danes ob 20. uri članski sestanek v društveni sobi. Obvezno I Odbor.
V nedeljo 28. t. m. ob 8. zvečer
v veliki dvorani Kazine
proslava desetletnice ČSR
z velikim umetniškim programom.
CeškosL-jugosl. Liga.
—lj Gradbena rokodelska šola na Tehniški šoli ▼ Ljubljani. Redni pouk se letos izjemoma prične v ponedeljek, 5 novembra. Vpisovanje in izpiti pa se vršijo, kakor javljeno, od 29. do 31. t m.
—lj K sadni razstavi na velesejmu. p. n. občinstvu, ki si je ogledalo sadno razstavo, se sporoča, da je dobiti na velesejmu še nekaj zabojev sadja, kakor: kanadk, mošanc-karjev, tafelčkov, bobovcev, boskopskih kos-mačev itd.
—lj Obiskovalcem dramatičnega tečaja Z. K. D. Ker je v torek 30. t. m. g. prof. Šest zadržan, se preloži prihodnja vaja na ponedeljek dne 29. t. m. Zveza kulturnih društev.
—lj Napredno društvo za dvorski okraj
naznanja, da zopet pričenja z rednimi predavanji. Prvo filmsko predavanje: Potovanje po Srednji Evropi se bo vršilo v petek, 26. t. m. ob 8. uri zvečer v Kazini, II. nadstropje. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi odbor.
—lj Izvidnieki odred streljačke družine.
V soboto, dne 27- t. m. ob 15. uri strogo obvezni sestanek za vse člane in ob vsakem vremenu v vojašnici vojvode Mišića. Vpisovanje novih članov-izvidnikov istotam. Zdravo! Vodja odreda.
—lj Mesto venca pokojni g. Antoniji Vrečar darujejo uslužbenci mestnega vodovoda in elektrarne Din — Jugosloven?ki Matici. Srčna hvala.
—lj Pes ovčjak, velik, siv, kateri sliši na ime »Strici c, se pogreša. Odda naj se v gostilni >Kmet<, Gosposvetska cesta. 810-n
Premog, drva. koks in oglje - „1 LIBIJA"
vilhMii«;v& cesta   za Gl. kol.), Kralja Petra tr^ Miklo" i   šićeva cesta 4 — Telefon štev. 2820 ——
Iz Celja
—c 1903—1928. Leta 1903 se je vršilo v Celju veliko protestno zborovanje, na katerem so desettisoči Slovencev in Hrvatov protestirali proti neznosnemu režimu tedanjega bana Khuen Hedervarija, ki je zatrl na Hrvatskem vsako svobodno besedo na zborovanjih. Po 15. letih zboruje v Celju zopet ista koalicija, ki se ima to pot boriti proti bratskemu zatiranju. Kakor je zbor v Sisku pokazal enotnost in energijo Hrvatov in Srbov v boju za enakopravnost preča nov, tako mora tudi celjski zbor pokazati, da se Slovenija pridružuje svojim bratom.
—c Prihod poslancev KDK v Celje. Oba voditelja Kmetsko - demokratske koalicije Svetozar Pribičević in dr. Vladko Maček prideta v Celje v nedeljo z zagrebškim brzo-vlakom ob 1.45 popoldne. Vse somišljenike KDK v Celj|u in okolici pozivamo, da se udeležijo sprejema naših odličnih voditeljev na kolodvoru. Z istim vlakom pride tudi večje število zagrebških gostov.
—c Rediteljem za nedeljski zbor! Vsi reditelji naj pridej)o v malo dvorano Celjskega doma že ob 1. popoldne, kjer dobijo znake in podrobna navodila.
Spori
Kolesarstvo
Lani je praznovala slovenska biciklisti-ka 40-letnico obstoja in delovanja. L. 1887. so ustanovili tačasni agilni ljubljanski biciklisti *Klub slovenskih bicikiistov Ljublja-nac, ki ie vsestransko gojil športno in družabno biciklistako, in ie starejšim športnikom še v dobreni spominu. Bile so to krasne športne prireditve za tiste čase. Vrhunec energičnega in smotrenega delovanja je dosegel K. S. B. L. leta 1897. povodom otvoritve modernega dirkališča v tivolskem drevoredu, ki se ie za Časa vojne popolnoma opustilo Bivši, za biciklistiko še danes vnet; Člani K. S. B. L. so ob priliki 40-letnice poklonili sedanjim kolesarjem Slovenije krasen predhodni boka!, za katerega se vrši letošnja »Jubilejna dirka« v nedeljo dne 28. t. m, na progi Ljubljana— Trebnje—Ljubljana, 100 km. Start je ob vsakem vremenu ob 11. uri pri km 3 na Dolenjski cesti pred gostilno gosp. Jelači-na. Istotam cilj. Dirkači pridejo med drugo ali tretjo uro na cil'1. Zaključek priiav v smislu razpisa, je danes zvečer.
Nedeljske prvenstvene tekme. Nedelja nam prinaša samo eno prvenstveno tekmo in sicer srečanje med Primorjem in Jadranom. Jadran, ki je svoječasno igral v našem nogometu odlično vlogo ter bil nai-opasnejši konkurent dolgoletnemu prvaku Iliriji, nas je v pretekli spomladanski sezoni rasočaral, ker ie pokazal tako slabo igro. da je igTal popolnoma inferiorno vlogo. Izgleda pa, da je opasno krizo prebolel, ker je v dveh jesenskih tekmah in sicer v kvalifikacijski tekmi z Reko ter v prvenstveni tekmi s Hermesom pokazal dosti boljšo igro. Sicer ne more biti opasen Primorju, vendar bo zastavil vse sile. da doseže čim najboljši uspeli. Ker ferata obe moštvi fair, se nam torej obeta lepa, čeravno bolj enostranska igra. — Tekma prične ob 15.30, ob 13.45 se vrši kot predtekma prvenstvena tekma rezerv. Primorje in Jadrana. Tekmi se vršita na igrišču Primorja na Dunajski cesti.
—Ponovitev izločilne tekme Concordia —Ilirija. V nedeljo 28. t. m. se ponovi Izločilna tekma za državno hazensko prvenstvo med Conoordijo in Ilirijo. Kakor znano, je Prva tekma prošlo nedeljo končala s pičlo zmago Concordije. ki ie dosegla ta rezultat po neregularni igri ln v prvi vrsti po zaslugi sodnika. Družini sta si bili povsem enakovredni. V prvem polčasu ie prevladovala Concordia, v drugem polčasu pa Ilirija. Družini sta v tej tekmi pokazali, da imata v svoji sredi dober In uporaben
materijal, ki nam bo pokazal v ponovni tekmi nedvomno dober soort. za kar nam jamči tudi oseba g. Nikoliča. kl mu i e poverjeno vodstvo te tekme. Publika bo imela v tej igri zopet priliko prepričati se. v koliki meri vpliva na i«ro dober sodnik. Pod spretnim in izvrstnim vodstvom g. Nikoliča nam bo dala nedeljska Igra sigurno
regularen in moči obeh družin odgovarjajoč rezultat, ki bo odločil, kdo od obeh tekmovalcev se bo boril dalje za državno prvenstvo. Tekma se vrši dopoldne ob 11.
na igrišču Ilirije.
— Hašk — Ilirija. V nedeljo se obeta športnikom zanimiv sport V prijateljski tekmi se srečata zagrebški Hašk in ljubljanska Ilirija. Zagrebški Hašk igra klasični nogomet: tehnično dovršeno kombina-cijsko igro. vse moštvo odlikuje izreden start in fair igra. Hašk nastopi kompleten, med njegovimi igralci je več internacijo-nalcev, kakor Dasovič, Križ m drugi. Iliri-
ja postavi proti njemu svoje najboljše moštvo. To bo ena najlepših tekem iesenske sezone, ki bo z njo dostojno zaključena. Tekma se vrši ob 1530 na igrišču Ilirije.
— Sekcija Z. N. S. (službeno) Delegirajo se k tekmam dne 28 oktobra na igrišču Primorja: ob 13.45 Primorje rez. : Jadran raz. g. Lukežič: ob 15.30 Primorje :
Jadra«, e. Pevalek; na ijerišču TUrile: »b 14. uri Svoboda : Ilirija rez., z. Jesih: ob 15.30 Ilirija : Hašk, g. Schneller. stranska sodnika gg. Miklavcfč in Mahkovec.
— Motokolesarski klub 'Ilirija-. O r>ri-lltki »Jubilejne kolesarske dirke« se vrši skupna vožnja članov motociklistov v Trebnje. Sestanek ob 10. ur; 30 min. na Dolenjski cesti pred gostilno »Jelačin« — V soboto zvečer ob 18. uri sela upravnega odbora in sestanek članov v klubskih prostorih restavracije Novi Svet. — Predsednik.
Žalostna usoda dveh pustolovcev
Anita Berber živi v veliki bedi v Pragi« — Aleksander Zub-
kov postane cirkuški jahač.
rim pa ni imela posebne sreče. Njena zvezda je začela polagoma ugašati. Vsi njeni umetno inscenirani škandali, cele legende pi-kamterii in njene najbolj ekscentrične parade niso imele nobenega uspeha več. Njena slava je temnela vedno bolj in zadnja leta je bilo ime Anite Berber pozabljeno. Skušala si je pomagati iz denarne stiske z gostovanji po raznih zakotnih kabaretih in varijete-jih, toda niti tu ni imela sreče. Tako je sčasoma popolnoma propadla in zdaj deli usodo vseh žensk, ki zahtevajo preveč od življenja in ki ne mislijo na stara leta.
Opetovano je skušala priti na Dunaj, toda policija ji ni dovolila. 0 njeni burni preteklosti krožijo razne govorice. Med drugim pripovedujejo, da je hodila k raznim javnim funkcijonarjem, pravnikom in drugim uglednim možem, a na sebi je imela samo plašč, katerega je pri obisku nemoteno odložila. Njena mati je bila baje slovita kabaretna zvezda, njen oče je pa znan violinski virtuoz Felix Berber iz Lipskega.
Širša javnost je bila sicer prepričana, da Anita ne bo srečno končala, toda nihče ni mislil, da jo tako kmalu zadene bridka usoda.
Tudi za Zubkova so nastopili slab: časi. Pairiški »Matin« namreč poroča, da je Zubkov sklenil s francoskim potujočim cirkusom Rancv pogodbo za pet mesecev. Nastopal bo kot cirkušk' jahač.
Iz Prage poročaijo, da leži v neki tamošnji bolnici nekoč slavljena, zdaj pa popolnoma propadla kabaretna plesalka in filmska igralka Anita Berber. Anita živi v velik bedi in nima denarja, da bi plačala hrano odnosno poravnala stroške za sama to rij.
Še pred leti je bila Anita Berber slavna m oboževana plesalka, deloma radi svoje klasično lepe postave, deloma radi svoje plesne umetnosti, največ pa radi svojih škandalov. Njeni moderni in ekscentrični plesi so vzbujali splošno pozornost. Anita je najraje nastopala na odru popolnoma naga. Zato je imela Često opravka s policijo. Izgnali so jo iz Budimpešte in z Dunaja, iz Berlina in Bleda, kjer je napravila kopico dolgov. Na Bledu je bila nekako r*red petimi ali šestimi leti in govori se, da se je takrat pripeljalo celo več ministrov na Bled, da si ekscentrično plesalko ogledajo od blizu ...
Pred petimi ali šestimi leti ie bila Anita še na višku svoje slave. Takrat je nastopala s partnerjem Sebastijanom Drostom, s katerim je povsod triumfi-rala. Droste se je je pa kmalu naveličal in jo je popihal v Ameriko. Vrinil se je sicer že čez dve leti v svojo domovino v Nemčijo, bil pa je duševno in fizično popolnoma strt. Pobrala ga je ietika — posledica razuzdanega življenja.
Anita ie medtem našla drugega partnerja. Bil je to neki Henrv, s kate-
Tragedija pijančeve rodbine
V torek so odkrili na Dunaju grozen umor, ki je edini v zgodovina dunajske krirmnaliistiJke. V nekem pritličnem stanovanju v Bux baugasse, obstoječem iz sobe in kuhinje, so našli truplo, ki je že razpadalo. V truplu so spoznali 37-letnega izvoščka Edvarda Schinzla. znanega pretepača in pijanca. V roki je držal revolver, glavo je imel prestreljeno, kraj njega pa je ležalo na postelji truplo njegove žene Ljudmile. Ne*-srečnica je imela s sekiro razklano glavo. Med obema zakoncema so našli 9-letno hčerko Leopoldino tudi z razklano glavo, iz katere so izstopiti možgani. Ob vznožju postelje so našli 17-letno nezakonsko hčerko Scbinzlove žene Ljudmilo Kosteletzko, ki je imela tudi razklano glavo.
Policijska pireiskava je dognala, da je prišlo do grozne tragedije v noči od nedelje na ponedeljek, ko je SchinzJ s sekiro razklal ženi in obema hčerkama glave, potem se je pa ustrelil. Kaj je gnalo pijanca, da se je odločil za grozen čin, od znano. V stanovanju so našli listek, na katerem je bilo zapisano: Izselitev. Schinzlovi rodbini je bilo res nedavno odpovedano stanovanje in sicer zato, ker je mož vsafko noč razgrajal in podil rodbino na cesto. Vedno, kadatr je prišel ipijan domov, je strahovito pretepel svojo rodbino, potem je pa vrgel obleko nezakonske hčerke skozi okno, za obleko pa še hčerko samo. vzrok strahovite tragedijo najbrž ne bo deložacija, kajti prva sodna obravnava bi se morala vršiti šele v decembru tako, da bi mogla rodbina ostati v stanovanju še pol leta. Nesrečna rodbina je giroz-no trpela, toda žena nitko ti ni^ hotela iskati pri policiji zavetišča in zaščite.
Drugi kolnski bandit prijet
Poročali smo že o razburljivem dogodku v Kolnu, kjer je policija preganjala dva bandita, brata Heidger, ki sta se branila z orožjem v rokah. D očim je policija mlajšega brata med zasledovani em ubila, je starejši odnesel pete.
Zatekel se je v neko vilo, katero je policija obkolila, toda lopov je srečno odnesel pete. Izginil je brez sledu, kakor da se je udri v zemljo. Toda policija je ostala na preži. Zdelo se ji je, da bandit ni mogel daleč in da se najbrž še vedno skriva v okraju, kamor se je zatekel. Zato je stražo pomnožila.
In res! Včeraj dopoldne se Je bandit nenadoma pojavil na cesti Nieder-landerufer in je zlezel skozi odprto okno v vilo generalnega direktorja Oer-tela. Služkinji, ki mu je prišla naproti, je zagrozil, da jo ubije, Če zakliČe na pomoč. Kljub temu je pa bila služkinja toliko pogumna, da je obvestila direktorja Oertela o banditu. Ta ie naglo zaklenil svode otroke v sobo, ko je pa hotel skozi jedilnico k ženi, je stopil izza vrat predenj bandit. Nastavil mu je samokres na prsa in mu zagrozil, naj molči, sicer ga ubije.
K sreči pa ie banditovo početje opazil pred hišo stoječi šofer. Naglo je ob-
vesti policijsko patruljo, stoječo blizu vile. Kmalu je bila vila obkoljena. Videč, da ne more pobegniti, se je morilec zabarikadiral v drugem nadstropju. Zaklenil je za seboj vrata in jih zabarikadiral s pohištvom. Policija mu dolgo ni mogla do živega. Končno so pa stražniki le vdrli v sobo. toda zakrknjeni zločinec se še ni hotel udati. Počilo je več strelov in težko ranjen se je višji stražnik Maiboom zgrudil na tla.
Policija je videla, da lopovu ne bo mogla do živega in zato je rabila ročne granate. Heidgerja pa tudi ročne granate niso ustrahovale. Uporno je kljuboval policija, dokler ga ni pogodila krogla v trebuh. Policija ga je našla za vrati, kjer je skrčen čepel, a v vsaki roki je imel po en samokres. Prepeljali so ga v bolnico, kjer leži na mrtvaškem odru njegov ubiti mlajši brat. Tudi starejši Heidger je težko ranjen, vendar pa upajo, da ga ohranijo pri življenju in da prejme zasluženo kazen.
Na sledu za morilcem branjevca Škorjanca
Litija, 26. oktobra. Nadim čitateljem je gotovo še v spomiuu miaterijozna smrt, ki je doletela nedavno našega rojaka, bivajočega v Zagrebu, Alojzija Škorjanca. Nesrečnika so našli umorjenega, imel je globoko rano, sadano z ostrim, dolgim rezilom Kljub vsemu poizvedovanju in naporu policije pa je izginila za neznanimi storilci vsaka sled.
Zagonetni umor se je začel, po mnenj j varnostnih oblasti, Šele sedaj počasi razpletati. Pred dnevi so prijeli v litijski okolicd dva mlada postopača, ki sta si na nepoln način pribavljala denarna sredstva. Mladeniča, ki sta imela precej natrpane denarnice, sta >kupovala« po hribih živino, kjer se je pa ponudila prilika, sta sunila, ka se jo dalo.
Fantina, 171etni G. in 211etni R. sta padi.-, v roke varnostnim organom, ki so ju vtaknili v zapore litijskega sodišča.
Pri zasliševanju sta se zapletla nepridiprava v protislovja, kar je sum še bolj potrdilo. Končno sta priznala, da sta prižla iz — Zagreba. Eden je mesar in je značilno, da je bil Skorjanec umorjen baž z mesarskim nožem.
O sumljivih tipih, posebno R. mora biti zelo prebrisan fant s precej burno preteklostjo, so obvestili ljubljansko in zagrebško policijo. Ljubljanska policija je poslala v Litijo svojega uradnika, ki je oba osum-jenca fotografiral in daktiloskopiral za policijski arhiv. Zagrebška policija pa je zaradi lažjega postopka pri preiskavi prosila, naj ji pošljejo oba ptička kar v Zagreb.
Tej želji je litijsko sodišče seveda ustreglo, in eta osumljenca z močno eskorto že odpotovala v Zagreb.
Tam pa jima bodo že preiskali jetra in obisti in ugotovili, ee nista morda aretiran-ca morilca Škorjanca.
Razlika.
— Kakšna je razlika med krojačem in smrtjo?
— Krojač obljubi in ne naredi, smrt pa me obljubi in naredi.
Stran L
tSDOVFNSKT  NAROD, dne 26. oktobra 1928.
rtev ?46
sužnja
Roman,
— Krivico mi delate. Ubogi žid sem, to je vse. Vi imate radi denar, >az tudi. Tu leži zaklad, razdeiiva si ga. Vaša častna beseda mi zadostuje. Dož Alessan-dro menda ne bo lagal.
— Pa naj bo, — je odgovoril Alessan-dro in odložil masko. — Poglejte mi v obraz. David Gruss, in dobro si ga vtisnite v spomin. Neprevidna beseda, najmanjši migljaj ali senca izdajstva, pa te odvede rabelj skozi mesto na morišče kakor žida, ki ga zasačimo pri poneverbi.
— Hvala. Visokost, ne bo treba prirejati beneškemu prebivalstvu take zabave. Molčal bom kakor vi, saj imava skupne interese. Za boga! Dukati so mi potrebni prav tako, kakor vam, ker igram pod masko. V Padovi in Benetkah me smatrajo za plemiča, ker nosim v igralnicah vedno masko. Glejte, nedavno sem zopet zaigral deset tisoč. Potrebno mi je torej zlato, kakor vam. Vem pa. Visokost, da vi niste prijatelj kart. *
— A kaj misliš, čemu hrepenim po zlatu?
— Vodijo vas vzvišeni, phemeniti nagibi, dostojni vašega velikega duha, — je pripomnil žid ironično, toda Alcssan-dro njegove ironije ni opazil. — Radi bi, da jutri brodovje z vihrajočimi zastavami in patrijarhom na čelu odpluje na širno morje. Na brodovju bo zbrano vse, kar imajo Benetke junaškega in plemenitega. Vi. knez. boste pa prosili s krova svoje ladje Bucentaura Jadransko morje, s katerim ste zaročeni, naj spremlja s krotkimi valovi vašo bojno slavo. Z admiralom boste spremljali brodovje do Tunisa, pri otoku Lido ga pa zapustite. Ko ste zasedli beneški prestol, ste takoj spoznali, da republika propada. Ljudstvo ie nezadovoljno, pripravlja se upor. a podložna mesta sklepajo prijateljske pogodbe z Milanom. To je igra uničevanja, kazni in zmage. Jaz pa igram igro siromaka, ki hrepeni po zlatu in ki bi rad nasitil pohlep vseh. katerim je postala igralnica drugi dom. A takih ie v Benetkah od dne do dne več. Hitro torej na delo, da čim prej doseževa cilj. Žid je zaspal in ne bo naju mogel izdati. Vzemiva luč in pre-iščiva kraj, ki ga ie označi! Ottale.
Alessandro je ubogal. Zdelo se mu je, da govori z njim demon. Oba sta pokleknila in začela razkopavati tla.
Ta del dvorane je bil pokrit s pleteno slamo, ki jo je bilo treba odstraniti. Alessandru se je bodalo kmalu zlomilo. David Gruss se je ironično nasmehnil in skomignil z rameni, rekoč:
— Bogme, Visokost, ta posel ni za vas. Vzemite železni drog, ki stoji pri delavnici, in dvignite tole ploščo. Težka je kakor nagrobni kamen.
Dož je pomagal zidu in kamen je kmalu popustil.
Zagledala sta dva velika železna zaboja s tremi pečati, inkvizitorjevo, patrijarhovo in doževo. Rja je pokrivala ključavnice, a ključev ni bilo nikjer.
David Gruss je potegnil iz žepa srednje veliko steklenico, v kateri je biia neka rdečkasta tekočina. Hitro je namazal
z njo zarjavele ključavnice in odtrgal okove. Potem je vzel železni drog in udaril z njim na vso moč po zaboju. Pokrov je popustil.
Zagledala sta kup blestečih dukatov. Roka Davida Grussa, podobna potapljačevi roki, se je pogreznila v zaboj.
Dož kljub velikemu naporu ni mogel odpreti drugega zaboia. David Gruss je pa kmalu razbil okove in zagledala sta še večji kup novih dukatov.
— Čast. komur čast. Odstopam vam večji del, Excellenca, meni ostane še vedno dovolj, da bom lahko jutri držal bank in ustregel tovarišem. Zdai pa pazite. Tu pod temle oknom me čakajo štirje Armenci s čolnom za prevažanje blaga. Po vrvi spustim v čoln oba zaboja. Spremim vas do Fusinskega mostu, mimo katerega bo plulo jutri brodovje. Tam lahko shranite zaboj pri Židu Speronu, ki je zanesljiv mož. Potem vas spremim do prvega marmornatega stopnišča, katero si izberete, in raziđe-va se.
— Benetke, to je za vasi — ie zaše-petal dož in se nagnil skozi okno, ki ga je že obsevala jutranja zarja. — Poidiva torej, sledil vam bom.
David Gruss je položil kamenito ploščo nazaj in jo pokri' s p'e*eno slamo. Nato je stopil k oknu nad za'ivom in poklical veslače. Vrgli so mu vrv in žid ie spretno spustil oba zaboia v čoln.
Dož ta čas ni mogel odvrniti pogleda od starca, spečega v naslonjaču. Zrl mu je v obraz in groza ca ie sore'eteva'a.
— Da, zdaj spi v miru. starček. — je dejal dož. — Ko se prebudiš, ne boš vedel, kaj se je ponoči zgodilo v tvoji hiši Požuri va se. kajti nad Benetkami se že dani. Benetke, moje krasno, ljubljeno mesto, odpri brez strahu oči, zdai si rešeno.
Alessandro in čarovnik sta se bližala vratom nad zalivom, ko je naenkrat vstopil skozi druga vrata mlad mož v črnem plašču. Sledila mu ie ženska s pajčolanom na obrazu. Dož in David Gruss sta imela komaj še toliko časa. da sta se skrila za steber in ugasnila luč.
— Tadeo. kje pa sva? — je vprašala grofica.
— V Ottalovi pisarni, — je odgovoril Taddeo.
— A Zianina soba?
— Ima vrata na tale hodnik. Zid in njegova hčerka nedvomno že spita.
— Toda pod židovimi okni je privezana gondola, velika odprta gondola, podobna albanski.
— Gospa, nekdo je vzel ključ od Zia-nine sobe.
— Taddeo, treba je odpreti ali pa vlomiti vrata.
— Beživa. Visokost, beživa! — je šepetal David Gruss Alessandru na uho.
— Ce se ne motim, je to grofični glas. Kaj neki jo je privedlo sem? — je šepetal dož.
— Taddeo, — je dejala Safia, — vlomi vrata, moški se skrivatu. Ta moški je ljubček tvoje neveste.
— Zianin ljubček! Kaj, gospa, msilite, da je to mogoče? Gorje mu!
- Taddeo je pograbil prucico in začel z njo razbijati po vratih.
— Kdo pa tako razbija? — je vprašala Ziana z drhtečim glasom.
Tisti hip se je začulo na vodi pljuskanje valov ob čoln. David Gruss je odprl okno in skočil z dožem v čoln.
— Rešil se je, — je vzkliknila grofica srdito. — Rešil se je! Glejte ga, kako beži z gondolo!
— Rešil se je. — je ponovil Taddeo.
— O, osvetim se! — je dejala Safia in dvignila s tal nekaj, ob kar je zadela z nogo. Bilo je bodalo z dragocenim ročajem. — Da, osvetim se, pojdi z menoj, zdanilo se je.
In hitro sta odšla po hodniku h kanalu.
V.
Brodovje.
Naslednji dan je bil v znamenju svečanosti, ki je privabila veliko množico radovednežev.
V pristanišču pred trgom sv. Marka je bi'o vse polno Čolnov in gondol.
Po slavonski obali se ie pomikala povorka. Spredaj so korakali sodni sluge z belimi, modrimi in vijoličastimi prapori, za njimi iiest mož z dolgo srebrno trobento. Tem je sledilo šest trobačev in doževi oprode. Duhovščina kapelice Njegove Visokosti je tvorila posebno skupino povorke. Duhovščini je sledil ceremonijar cerkve sv. Marka s šestimi kanoniki v zlatih plaščih. Njim sta sledila dva doževa administratorja s štirimi senatnimi tajniki in dožev osebni tajnik s srebrnim svečnikom, v katerem ie bila ugasla sveča. Za doževim tajnikom sta stopala dva kancelarja Njegove Visokosti, za njima pa veliki kancelar in dož sredi vseh poslanikov. Ob doževi strani sta nosila dva paža stol in zlato blazinico, tretji je pa drža! nad doževo glavo svinčnik z zlatimi resami.
Alessandrovo spremstvo je zaključil rHemič. ki je nosil meč v žametasti nožnici.
Nas'ednio skupino so tvorili državni svetniki in višji uradniki v svečanih oblačilih.
Vsi so stopili v bogato okrašene gondole in spremljali so jih oboroženi čolni. Veslači so bili v livrejah. Zlato in okraski gondol so se lesketali na solncu. Ribiški čolni so švigali po glavnem kanalu na vse strani.
Dolga vrsta gondol in čolnov se je j>omikala po kanalu, za njo so pa plule bojne ladje z vihrajočimi zastavami. Vse so čakale na poveljnikovo znamenje, da sprožijo topove.
Kmalu so zagrmeli topovi in bojne ladje so se začele pozdravljati.
Beneški patrijarh je bil na doževi ladji. Spremljali so ga kanoniki in duhovščina. V zlatem plašču, s tiaro na glavi je blagoslovil morje, poljubil križ in odšel.
Večina brodovja je čakala pri otoku Lido.
Na klopi, pokriti z žametom, na katerem so se lesketali biseri, je sedel mož v francoskem kroju z maskirano damo. Z velikim zanimanjem je opazoval svečano povorko. Njegova gondola je bila pozlačena in bogato okrašena.
— Bogme, grofica, ta gondola je krasna. Niti od daleč se ne dajo primerjati z njo pariške kočije ali nosilnice. Fej, naša prometna sredstva niso vredna piska vega oreha. Naši vojvode bi vam zavidali.
I> a m a
ki hoče biti elegantna, si preskrbi vse, kar je najnovejše pri
P. Magdić, Ljubljana.
Strašen paiek v praškem muzeju
Češki plesalec Barta je prinesel iz Kurdistana strupenega pajka, zloglasno rusko solougo, pred katero beže ljudje iz kraja v kraj. — Pajek je med vožnjo pregrizel svinčeno tubo.
V entomološkem oddelku praškega Narodnega muzeja, ki ga vodi docent dr. Obenberger, vlada že več dni veliko zanimanje za redkega gosta, ki ga je pripeljal češki plesalec Vacla\ Barta iz Kurdistana. Ljudje se zbi-rajo pred kletko, v kateri je zaprt strašen pajek galaeodes araneoides pali. znan v Rusiji pod imenom solpuga. Plesalec Barta ie dolgo potoval po svetu in ko se je mudil nedavno v Kurdistanu, ie vzel s seboj ogromnega, svetlosivega pavka, ki je dolg dobrih 6 cm. To je znana ruska solpuga, ki. je tako požrešna in ne-tarna, da se je boje celo ljudje. Med potjo je pajek s svojimi kleščami pregrizel veliko odprtino v svinčeni tubi in malo ie manjkalo, da ni ušel. Gorje plesalcu Barti, če bi ga bil pajek med vožnjo ugriznil! Poleg škorpijonov ie ruska solpuga. kakor tudi njene afriške, maloazijske in indMske sestre najnevarnejši mrčes, ki prežene cela plemena iz kraiev, kier se razmnoži. Kalmiki in Kirurzi se boje tega pajka kakor vrag križa. In kdor ga pozna se jim ne bo čudil. Solpuga ie strupena in če ugrizne človeka, dob| silne otekline, lahko pa tudi umre Ta nevarni pajek napada živali, najraje velblode in ovce v času, ko se leve in ko imajo trebuhe gole. ?0'lr>uge napadajo cele črede in živina močno oteče, če jo solpuga ugrizne. Naravoslovci so ugotovili, da je solpuga neverjetno požrešna. V nekai minutah usmrti veverico, velikega netopirja ali podgano in jo požre.
Nove senzacije v procesu proti Husmanu
Že včeraj smo omenili, da je vse, kar se lansira v javnost o obtoženem študentu Husmannu, izmišPjeno. In res se je izkazalo, da je bila vest o samomoru dr. Luttra, ki je bil prvi poklican k truplu študenta Daubeja in ki je takoj obdolžil Husmanna umora, gladko izmišljena. Isto velja za vest, da je državno pravdništvo Husmanna izpustilo. Zanimivo je, da si je javnost razlagala vest o zdravnikovem samomoru na ta način, da je zdravnik sam udeležen pri umoru. Pa tudi drugače postaja proces od dne do dne senzacijonalnejši. Ne mine dan, da bi oče umorjenega ali kak sodnik ne dobil anonimnega ali podpisanega pisma, v katerem pisci namiga-vajo na pravega morilca. V nekaterih primerih psihopati celo dolže sami sebe, češ, da so morilci. Anonimno pismo ravnatelju Datrbeju. o katerem smo že včeraj poročali, je pisal dotični deček, ki mu ga ie prinesel. Fantič je hotel postati junak dneva.
Veliko zanimanje je vzbudila izjava sodnih izvedencev, ki so pregledali krvave madeže na čevljih in obtoženče-vem ovratniku. Kri je bila človeška, toda na čevliih je bila drugačna, nego na ovratniku. Tudi o značaju rane se izvedenci ne strinjajo. Ne ve se, je-li bila rana na vratu zadana, ko je mladi Dau-be stal, ali ko je ležal. Kar se tiče po-
močnimi če-
ad POlo-elikega iga je da je !a. Ce-oorašče-
Solpuge žive najraje na peščenih ali močvirnatih tleh. Njihova glavna hrana so hrošči in mrčes, ki ga napadajo ponoči. Cez dan zlezejo v zemljo in pod kamenje. Ker grade Kalmiki, Kirgizi in razni indijski in afriški narodi kolibe \z bičevja, se solpuga rada naseli pri njih. Ce se vgnezdi v kolibi, ne preostaja človeku drugega, nego preseliti se drugam. V muzeju kaže solpuga vse značilne lastnosti svojega rodu. Čim se ji človek približa s palčico ali slarrrico, dvigne glavo in zgrabi z liustmi slamico.
Njene čeljusti zavzcT* ~: vico cele glave. Vrgl čmrlja in velikega hro oba do vrsti zgrabila ir kar zahreščalo. V hipu je r lo telo tega groznega pajka no z dlačicami, ki nadomestuiejo pipal-ke. Solpuga ne vidi in ne sliši, pač pa zelo dobro čuti. Naravoslovci bodo delali s tem redkim gostom v muzeju razne poizkuse, da ugotove, v koliko je solpuga strupena, kako živi in da-li prenese evropsko podnebje.
V istem oddelku praškega muzeja imajo pa še drugega zanimivega gosta, krasnega, dobre 4 cm dolgega pajka trohosa singartensis, ki ga je poslal muzeju nekdo iz Slovaške. Ta paiek živi samo na obali Črnega morja. Naravoslovci se zanimajo, kako je prišel na Slovaško, ker so prepričani, da ga ie moral nekdo prinesti z obale Črnega morja.
brijanja mačk na vrtu Husmannovega stanovanja, je obtoženec iziavil, da so pokončavale ptiče in zato jih je najprej streljal, potem pa še pobijal, da bi se ne mučile. Obtoženec ie zelo pobožen in prve svoje prijatelje je imel v krožku svetopisemske dijaške zveze. Temu krožku je pripadal tudi Daube. Znancev med študenti sploh ni imel, pač pa je mnogo dopisoval z dekleti. Na tajni razpravi se je izkazalo, da vesti o Hus-mannovi homoseksualnosti niso resnične. Profesorji in tudi gimnazijski ravnatelj so dali obtožencu najboljše izpričevalo.
O C
C
žico« i
K
L J1
c
Najboljše, najtrajnejše, zato
13
najcenejše!
Originalne potrebščine za Opalograph.
veseivai   i. ftx3i in druge potrebščine yr»gtM»*n« barve in matrice za Gestetner Cyklosti!
Lud. Baraga £,7","S;S sclraburgovi 611
Gostilna In posestvo na Zg. Rožniku -
se proda ali da v najem
Ponudbe na upravo lista pod
Zg. Rožnik.
Sinili! se Tabora!
Dekle
staro 16 let, se že* učitd v trgovini, tirana ki stanovanje v hiši. Ponudbe na opravo te ara tista pod »Učenka 2032«.
Stanovanje
dveh sob, kuhinje in pritaklan išče miren mlad zakonski par v novi al stari blSL Ponudbe s navedbo
cene na opravo   teza lista pod
»OiStOSt 2033«.
Lokal
primeren za trafiko, s stanovanjem dveh sob, kuhinje ki pritiklict. išče
mirna stranka v mestu aH na periferiji.   Ponudbe na upravo tega
bista pod »Suho stanovanje 2039«.
Krasna bukova drva
zdrava, popolnoma suha, iz pokritega skladišča, dobavila promptno Cebtn. Wotfova L Tel. 2756.
Bukova drva
vsako množino, ponudite z navedbo cene družbi Ilirija, LjubMana, Vttharjeva cesta, za slavnim kolodvorom. 2048
Uradnica
s triletno prakso, išče primerno službo event. zre za blagajniičar-ko. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Uradnica 2051«.
Uradnik
s prakso, zmožen slovenskega, nemškega, tta Klanskega ter nekoliko francoskega jezika, išče službo v pisarni. Izurjen Je tnda v lesni stroki. Ponudbe na opravo teta
lista pod »Vesten 2034«.
Snežne čevlje
in z&loSe dajte v popravilo samo strokovnjaku Avg. Škofu, čevljarju. BorStnskov trs Stev. 1 za dramskim srledaBSSem. 04/T
v vseh modnih barvah
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA
POTOP
je največji in najživahnejsi zgoć. roman H. Sienkiewicza
1096 strani obsegajoči roman je udala
v d veh delih #
TISKOVNA ZADRUGA v LJUBLJANI
Prvi del velja broširan Din 110—, drugi del, ki je pravkar izšel Din 100, v nlatno vezan pa prvi del Din 134, drugi Din 124 =====
236
]XXi
3X
fi[\ že imate
^iibum slovenskih književnikov
ki prinaša 267 PORTRETOV naših velemož v ba» krotisku. — Zastopani so leposlovni, znanstveniki, narodni buditelji, uredniki in publicisti od najsta* rejših časov do danes.
Umetniško vezana knjiga velja s poštnino vred Din 170.—, broširana Din 140.—. Naroča se v
Knjig rni Tiskovne zadruge
v £jubljan<
Prešernova ulica štev. 54 (nasproti glavni poM).
XXI
3XXC
3X
^ rej o Je: Josip Zup«o£i£. — Zrn «JM angine  o,uroo»: Fran Jeserftek. —. Za opravo in inaeratnl dej Usta: Oton Chriatoi — V*   t Ljubljani.