Murska Sobota, 18. julija 1991 • Leto XLIII • Št. 28 • Cena 20 din
Žetev pred nami	
Ljudje morajo tudi jesti
Prihodnost brez tankovske demokracije
P ŽANJEJO
1 KOMBAJNI IN TOČA
»Najprej bi si rad skupaj z vami želel, da bi bilo vse to, kar se je šest dni dogajalo tukaj v Radgoni, mora, slabe sanje, ki se ne bi nikoli več vrnile. Če lahko kaj pomaga k iskrenosti te želje, smo vsi, ki smo prišli danes iz Ljubljane, pripravljeni skupaj z vami podpisati peticijo, ki jo podpisujete, da bi bila Radgona mesto miru, mesto brez vojne, mesto na odprti meji,« je povedal pred mejnim prehodom v Gornji Radgoni v soboto, 13. julija, nekaj pred 12. uro predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Skupaj z njim so obmejno mesto, ki želi postati mesto miru brez orožja, obiskali tudi republiški minister za notranje zadeve Igor Bavčar, svetovalec predsedstva Marjan Šiftar in poveljnik TO za vzhodnoštajersko območje podpolkovnik Vladimir Miloševič.
Na Kerenčičevi ulici se je zbrala ogromna množica v protest proti napovedim, da naj bi JA ponovno prišla »branit« mejo, predvsem pa v znak spoštovanja priljubljenega predsednika. Za dobrodošlico mu je izročila šopek in ga prisrčno objela učenka Nataša Vrbanjšak, Gregor Matvos pa ga je pozdravil v imenu vseh otrok, ki si želijo miru. Kmetica Marica je zamesila domač kruh, kajti žetev se je ravno začela, v Gornji Radgoni pa je doma tudi janževec, zato so Milanu Kučanu podarili tudi buteljko vina. Predsednik je v svojem kratkem, a iskrenem govoru želel vsem, da bi bila njihova skrb v prihodnje posvečena le žetvi:
Česar ni razdejala vojna, je toča
posezonska razprodaja ^VSEH POSLOVALNICAH s tekstilom
Potem ko so si ljudje iz naših krajev oddahnili od vojnega zastraševanja, ko so že upali, da bo mir, ki jim je tako potreben tik pred začetkom žetve, nas je prizadela druga nesreča. V nedeljo po 19. uri je nad našimi kraji divjalo neurje, ponekod je padel potreben dež, od Strehovec do obronkov doigovaških goric pa je uničevala toča. Tudi najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi samo v dvajsetih minutah v Žitkovcih in Kamovcih padlo za ped toče, ki je uničila vse poljščine, vrtnine, vihar pa je ruval drevje in klestil sadovnjake. Toča ni prizadela samo žita, pšenice in koruze, lomila je tudi okenske police in strešno kritino. V Žitkovcih in Kamovcih na več kot 600 ha letos žetve ne bo. Ljudem bo potrebna pomoč. Občina bo odpisala davščine, a to ne bo dovolj, potrebna bo širša solidarnost za te nesrečne ljudi, ki so ob ves svoj pridelek.
Tudi v drugih krajih je toča naredila škodo, toda v Žitkovcih in Kamovcih je največja. Občinska komisija za elementarne nesreče bo že ta teden ugotovila škodo in sprejela ukrepe, ki naj. bi ublažili posledice, ki jih je povzročilo neurje. Ljudje kljub nesreči pravijo, naj bo le mir, vse drugo bodo že kako preživeli.
»Mi smo rekli in taka je bila slovenska volja, da želimo samostojnost. Ne zato, da bi se zapirali pred drugimi, ampak da bi lahko, ne da bi komurkoli škodili, stopali v nova razmerja,, da bi lahko na tej severo-zahodno-vzhodni in južni meji mirne duše živeli tako, kot živijo ljudje drugod po Evropi, da bi bila naša skrb posvečena predvsem temu, kako bodo požeta polja, kako se bodo stroji v začetku »šihta« pognali in obetali velik zaslužek po koncu »šihta« ... Jaz sem prepričan, da se Evropa s tem, ko je bila pripravljena podpisati Brionsko deklaracijo, zaveda, da je tudi prevzela odgovornost za obstoj in prihodnost slovenskega naroda. To nam je v trenutku, ko je očitno, da se z vsebino deklaracije niso sprijaznili tisti, ki so poslali v Slovenijo tanke, pravzaprav največja garancija poleg te, ki jo imamo sami. In to je, da bomo tudi tokrat kot vselej v zgodovini, ko je šlo za svobodo in obstoj, mi, ki smo narod miru in ne narod vojne, znali to svojo samostojnost in svobodo braniti. Želim vam, da bi dostojno in dostojanstveno prenesli te težke dneve, ki so pred nami, da bi potem lahko svoj pogled in svoje moči usmerili v drugačno prihodnost, ne v takšno, kot nam jo obljublja tankovska demokracija. Torej vzdržite, niste sami, z vami je vsa Slovenija!«
Bernarda B. Peček Foto: Nataša Juhnov ____________________________________________ I
TEMA str. 4
Tuji kapital se bo pomurskemu gospodarstvu zaenkrat izognil
Ob koncu tedna bo sončno in vroče. V nedeljo posamezne nevihte.
Pomurska kopališča
GRADITELJI POZOR!
GREDIS d. o. o.
Novo Mio Rok, R. Končar« 16 — Čakovec,
tel.: (042) 811 685, podjetje za proizvodnjo In prodajo:
• stropni nosilci
• stropna polnila
• in ostali gradbeni material
Delovni čas od 7. do 16. ure.
• zelo ugodne cene • dobava takoj • večje količine dostavimo na dom brezplačno
Pregovora
Magdalena rada joče kot otroče.
Če pasji dnevi (23. julija) dež prineso, obilo sladkosti vinu vzemo.
Julij
18. julija bo Luna v znamenju prvega krajca.
23. julija Sonce stopi v znamenje leva.
VREME
Vestnikov koledar
18.	julij, četrtek, MIRO
19.	julij, petek, ZLATA
20.	julij, sobota, ELIJA
21.	julij, nedelja, LOVRENC
22.	julij, ponedeljek, MAGDALENA
23.	julij, torek, BRIGITA
24.	julij, sreda, KRIŠTOF
NEDELJSKA ladijska Tuhinja
Nedelja, 21. julija, od 14.00 pa do poznih večernih ur pri KROŠKEM BRODU.
- BELTINSKA BANDA Kociper-Baranja-Kreslin,
- ŠU K AR J EVI tamburaši
- VLADO KRESLIN,
- LJUDSKA SKUPINA IZ LIPOVEC,
— HARMONIKARICE IZ MENGŠA,
— skupina ARIZONA.
Pridite, jedače, pijače in dobre zabave bo na pretek!
BRODARSKO DRUŠTVO KROG & MURSKI VAL
aktualno po svetu
-M.zhodiščno misel o dejanju v celoti dolgujemo Mauricu Blon-delu. »Da ali ne: ali ima človeško življenje kak smisel in človek kako nalogo? Vprašanje je neizbežno. Neizbežni je tudi odgovor nanj, saj odgovarjaš že z načinom, kako živiš. Tvoja dejanja kažejo, kakšen smoter daješ svojemu življenju, čeprav se tega morda niti ne zavedaš. Zato je osnovna naloga vsakogar odkriti, kaj se odkriva in skriva v globinah človeškega dejanja. Sklep je jasen: DEJANJE JE NUJNOST.«
Za naš namen dajmo sedaj dejanje v nikalno luč, da uzremo neko pot. V neveri v vrednoto, v neveri v resnico ni mogoče narediti resničnega dejanja, kajti to bi pomenilo, da hočemo biti čim bolj nesrečni, tega pa vendar nihče noče, tudi histeričarka, ko bi to trdila ter bolestno poudarjala svojo nesrečo, hoče s tem le izzvati »ljubezen« od drugih.
To pomeni, da so naša dejanja, govorimo o resničnih dejanjih, vedno izraz vere v vrednoto in resnico.
Dejanje smo sedaj zasilno pojasnili, oglejmo si sedaj nedejanje! Obudimo si spomin na priliko o usmiljenem Samarijanu iz Svetega pisma: »Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike, ti so ga oplenili in mu zadali rane ter odšli in ga pustili napol mrtvega. Primerilo pa se je, da je šel po tisti poti neki duhovnik, ga videl in šel mimo.« (Luka, 10, 30.31). Jasno vidimo, kaj pomeni to NEDEJANJE, ta ubogi človek lahko umre, Jezus, ki to govori, je še zaostril problem, duhovnik je tisti, ki ne pomaga, zlaganost ne-dejanja je še bolj v nebo vpijoča
Sporazum sprejet, pretnja ostaja
Nedejanje
je dejanje
in tako je sklep nujen: NEDEJANJE JE DEJANJE. Vemo, da je dejanje nujno, in ker je nedejanje dejanje, je nedejanje nujno dejanje.
Sedaj lahko govorimo o dejanju v našem trenutku, če je bila Amerika prej v nedejanju, nam ni pomagala, je bilo to jasno dejanje, in mi smo to nedejanje jasno čutili.
Tu se problem zaostri, ko je v naših dejanjih dana vrednota vseh nas Slovencev, je to dejanje celostno (totalno), ki obvezuje vse. Totalno dejanje, ki je splošno veljavno, pa mora biti utemeljeno v humanizmu.
Vprašanje Slovenije je vprašanje evropskega humanizma, kajti totalno dejanje, ki ne temelji na vrednoti in resnici, ni totalno. Postane jasno vprašanje evropskega humanizma, ki je utemeljen v racionalni kulturi, natan-čneje v kulturi, ki temelji na jasnem razumskem razlogu, ki je splošen, torej v filozofiji. Husserl, je tako govoril o duhovnem liku Evrope, in ko govorimo o Sloveniji, se sprašujemo prav o tem duhovnem liku Evrope, Evropa je na izpitu. Problem je namreč, ker nimamo celostnega filozofskega sistema, ki bi duhovni lik Evrope na podlagi razloga, ratia, povezal v enoto, kajti ratio lahko prevedemo tudi kot račun, ta ratio je tisti, ki računa in je resnično tisto, kar je koristno, kar prinaša korist, interes. Tako imamo namesto filozofskega razuma, razum, račun ameriškega dolarja, po tej logiki pa je Slovenija le del »proračuna«. Prav ta razklanost med humanizmom, ki temelji na filozofski kulturi, in med interesom računa, ki računa vse v dolarjih, lahko vidimo razlog, da razum spregovori šele, ko so tukaj žrtve(l).
Moramo pa povedati, da je bilo upanje, čeprav majhno, v evropski duhovni lik utemeljeno, naš problem je postal problem vse Evrope in lahko govorimo o tem, da moramo sedaj Slovenci nujno dobiti svojo filozofijo; ki bo duhovni lik Evrope, upajmo, osvežil. Upam si trditi, da bomo šele takrat v Evropi, politična in gospodarska samostojnost nista dovolj.
Tuje časopisne agencije namenjajo posebno pozornost zadnjim odločitvam zveznega predsedstva, ki je sicer sprejelo Brionsko deklaracijo, pa hkrati postavilo vrsto novih pogojev, »brez katerih ni mogoče iz skrajno zaostrene krize v federaciji«. Agencija Associated Press pripominja, da v Brionski deklaraciji paravojaške enote sploh niso bile omenjene oz. da se je brionski dogovor nanašal le na deaktivi-ranje slovenske teritorialne obrambe in vrnitev jugoslovanske armade v vojašnice. Agencija Reuter pa se sklicuje na diplomatske vire in trdi, da je bil poglavitni kamen spotike na seji predsedstva SFRJ nasprotovanje predstavnikov armade, da bi opazovalci Evropske skupnosti prišli na Hrvaško. Armada se menda boji, da bi navzočnost evropskih opazovalcev na Hrvaškem utegnila otežiti kakršno ko-
li vojaško akcijo, s katero bi to republiko prisilili, da ostane v Jugoslaviji.
Za londonski BBC bo poglavitni problem pri uresničevanju sklepov predsedstva SFRJ položaj na Hrvaškem. Težko je namreč pričakovati, da bi kdo na Hrvaškem v sedanjih okoliščinah izročil orožje in razpustil paravojaške formacije. Televizijska mreža ATV pa je sklepe predsedstva označila kot ultimativne in kot grožnjo Sloveniji in Hrvaški, da bo proti njima uporabljena sila, če ne bosta spoštovali sklepov predsedstva deloma v nasprotju s tistim, kar je bilo sklenjeno na Brionih, za Slovenijo in Hrvaško pa so ultimativne zahteve po razpustitvi teritorialne obrambe nesprejemljive. Po mnenju nemških sredstev javnega obveščanja pa so zdaj odprta vrata tako za nastop opazovalnih skupin kot
tudi za začetek pogovorov o prihodnjih odnosih med republikami. Navajajo pa tudi dvome zahodnih opazovalcev, češ da je še posebno 'sporno, da je Mesič zahteval razpust vseh milic, da pa se z ničimer ni lotil zvezne vojske, ki se v očeh nemškega tiska vse bolj sprevrača v srbsko najemniško vojsko.
Sklepe predsedstva SFRJ so z mešanimi občutki sprejeli tudi v sosednji Italiji. Slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem pa so podpisale skupno izjavo, s katero odločno obsojajo vojaško agresijo na Slovenijo in izražajo solidarnost z državljani Slovenije. Skupno izjavo so naslovili na državne organe, pa tudi na evropske in mednarodne organizacije.
Vojna se nadaljuje v gospodarstvu
OB MOREBITNEM POMANJKANJU DINARSKIH BANKOVCEV, KI GA LAHKO POVZROČI USTAVLJEN DOTOK DENARJA, BO SLOVENIJA POSTOPOMA ZAČELA UVAJATI DINARSKE BONE
Politika Narodne banke Jugoslavije, ki ne spoštuje odločitev zvezne vlade, niti se ne drži Brionske deklaracije, dokazuje, da Beograd bije odprto monetarno in gospodarsko vojno proti Sloveniji. To dokazuje tudi odlok Narodne banke Jugoslavije, ki je uperjen proti Sloveniji in Hrvaški in za katerega je bilo pričakovati, da ga bo svet guvernerjev umaknil, pa se to kljub priporočilu predsednika zisa ni zgodilo. Dokaz totalne vojne na gospodarskem. področju so tudi ustavljena plačila, ki jih Srbija dolguje Sloveniji, zaplemba trgovin in drugih osnovnih sredstev slovenskih podjetij. Slovenija bo o ravna-' nju NBJ obvestila vse cetftralne banke v Evropi in poskušala ob pomoči zunanjih pogajalcev ta problem odpraviti. Po besedah guvernerja Banke Slovenije spoštuje slovenski bančni sistem v celoti vse ukrepe in dogovore, ki so bili sprejeti. Slovenska centralna banka bo še naprej oskrbovala slovenski bančni sistem s knjižnim denarjem, zaenkrat so vse banke v Sloveniji likvidne, ob morebitnem pomanjkanju dinarskih bankovcev pa bi začeli postopoma uvajati dinarske bone.
R. F.
Ciril Grah
PRIZNANJE REZERVNIM STAREŠINAM
Vodstvo Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije je izreklo priznanje svojim članom za njihov prispevek v dnevih vojaške agresije na Republiko Slovenijo. V priznanju je rečeno, da so v hudih bojih pokazali visoko zavest in domovinsko pripadnost ter strokovno znanje. Njihovo ravnanje in ukrepanje je veliko pomenilo za dogodke na bojiščih in preprečilo še večje žrtve. Istočasno pa je vodstvo Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije pozvalo vse rezervne častnike in podčastnike Republike Slovenije, ki niso razvrščeni na vojaške in druge operativne dolžnosti, da s svojim znanjem in sposobnostmi pomagajo pri ohranitvi slovenskega ljudstva, odpravljanju posledic nesmiselne in neupravičljive vojne ter skupaj s civilno zaščito, požarno varnostjo in drugimi dejavniki skrbijo za
Za pogajalsko mizo
Italijanski zunanji minister De Michelis je v pogovoru z jugoslovanskimi novinarji v Anconi izjavil, da se Evropska skupnost zavzema za mirne in konstruktivne pogovore za rešitev jugoslovanske krize na temelju odredb Evropske skupnosti. »Sprejeli bomo vsakršno rešitev, ki bo plod pogajanj. Zato bomo jugoslovanske republike še naprej spodbujali, naj sedejo za pogajalsko mizo,« je dejal De Michelis. Po njegovih besedah so edini pogoj, ki ga Evropa postavlja, načela Helsinške in Pariške listine Konference o evropski varnosti in sodelovanju, torej načela, ki veljajo za vse.
Pravica do samoodločbe
Če jugoslovanskega političnega problema ne bo mogoče rešiti z demokratično razpravo, se bo v ospredju pojavila pravica do samoodločbe, je med tradicionalnim televizijskim intervjujem ob francoskem državnem prazniku poudaril predsednik Mitterrand in s tem v bistvu ponovil uradno stališče Pariza. Če bi v Jugoslaviji prišlo do prevlade in zlorabe moči ene republike nad drugimi, potem bo federacija razpadla, kar bo povsem pravično, je dejal Mitterrand, poudarjajoč, da bi se tudi sam v tem primeru strinjal. Dokler pa obstaja možnost enotnosti, jo je treba uveljaviti na demokratičen način. Če pa to ni možno, potem se pojavi pravica do samoodločbe.
varnost in premoženje.
F. M.
ŠE VEDNO PRI VRELIŠČU
Demobilizacija nevojaških sestavov
Predsedstvo SFRJ je sprejelo Brionsko deklaracijo in podpF lo memorandum, ki ga je predlagala misija Evropske skupnosti-Na predlog zveznega sekretariata za ljudsko obrambo in ob soglasju vseh navzočih članov je predsedstvo SFRJ sprejelo odlok o uresničevanju Brionske deklaracije in memoranduma, v katerem zahteva demobilizacijo vseh oboroženih sestavov na ozemlju Jugoslavije, razen armade in redne sestave milice do 18. julija op01; noči. Do 20. julija pa bo treba, v skladu z zveznimi zakoni, poslan na služenje vojaškega roka vojaške nabornike. Predsedstvo o? koncu vztraja pri uresničenju štirih stališč, ki smo jih v SloveniJ1 ocenili kot ultimat.
Memorandum o razumevanju
V zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu s0 podpisali t. i. memorandum d razumevanju, ki na podlagi Brionske deklaracije vsebuje načrt za delo opazovalnih skupin Evropske skupnosti. Sedež opazovalne misije ES bo v Zagrebu, območni center pa v Ljubljani. Na sedežu ES so napovedali, da bodo več deset opazovalcev, ki bodo imeli diplomatsko imuniteto, poslali v Slovenijo in Hrvaško. Vsa vozila, letala in objekti, v katero1 bodo opazovalci, bodo jasno označena z zastavami in simboli Evropske skupnosti.
Kdo je pogajalski partner?
Na pogovorih v Ljubljani je slovenska stran člana Pret^el stva SFRJ Vasila Tupurkovskega in Bogiča Bogičeviča podrobn je seznanila z dogajanji v Sloveniji. Vodstvo naše republike J opozorilo, da je še naprej pripravljeno na sporazumno in ljubno reševanje sporov, da jim še vedno ni jasno, kdo je v Be gradu pogajalski partner: ali predsedstvo SFRJ ali pa generalsta oboroženih sil. Slovenska stran je tudi opozorila, da nobeno s vensko letališče še vedno ni odprto, hkrati pa je zahtevalo jan>s za nemoteno in varno obratovanje krške nuklearke. Vodstvo » venije je gosta seznanilo tudi z razpoloženjem prebivalcev do made, predvsem v tistih krajih, ki so bili z agresijo na Slovenj najbolj prizadeti.
■ o
Razorožitev ne bo uspela*
Tuji opazovalci predvidevajo, da je hrvaško stališče do rožitve paravojaških skupin največja ovira za uresničitev miru ga načrta predsedstva SFRJ. Pri tem navajajo izjavo predseo^|ja zveznega predsedstva Stipeta Mesiča, češ da razorožitev ne za hrvaško gardo in meni, da razorožitev ne bo uspela, nreJ-ne bo položil orožja, če tega ne bodo storili vsi. V britanskih^ stvih obveščanja predvidevajo, da bo zdaj na vrsti spopad H ške z zveznimi oblastmi in armado.
Srbija se želi znebiti Markoviča
Čeprav Srbija poskuša ustvariti vtis, da je dvignila roke od Slovenije in da svoje sile usmerja v spor s Hrvati, pa se po drugi strani zdi, da nikakor ne more preboleti ponižanja, ki ga je jugoslovanska armada doživela v Sloveniji. Eden od najbolj očitnih dokazov za to je tudi dokument jugoslovanske vlade z ukazi enotam JA v Sloveniji, ki ga sebi v prid komentirajo srbski mediji. Zvezni izvršni svet je, kot je znano, s tem dokumentom ukazal mejnim enotam JA, da zaprejo slovenske mejne prehode in vzpostavijo tak carinski obmejni režim, ki je veljal pred razglasitvijo slovenske suverenosti. V dokumentu so, kot poudarajajo, zapisana le navodila karavlam o prevzetju mejnih prehodov, uporaba orožja pa je dovoljena samo v silobranu, kar je po mnenju srbskih ocenjevalcev očitno, da JA ni imela namena izzvati spopadov. Očitno je, da se hoče tako Srbija z razkazovanjem omenjenega ukaza zvezne vlade enkrat za vselej znebiti premiera Markoviča, po drugi strani pa hočejo dokazati, da ni šlo za okupacijo Slovenije, pač pa le za zaščito jugoslovanskih meja.
Lončar: Strah je odveč
»Prepričan sem, daje strah odveč. Res so bili vojaki P°s^e. severne republike, vendar je šlo za običajno razmeščanje obo nih sil, kar mi je potrdil obrambni minsiter,« je izjavil zvez kretar Budimir Lončar, ko je komentiral »veliko zaskrbljen State Departmenta. Na vprašanje, ali »ni nevarnosti, da pr' 0, napada, na primer na Hrvaško, je Lončar odgovoril: » . membni vtisi, temveč dejstva. Nič me ne navaja k sklepanju-,	e
obstajale namere za napad.« Na vprašanje, ali misli, da P° eZni oblasti v Jugoslaviji stoodstotno nadzorujejo vojsko, pa Jeja sekretar odvrnil, da »niti v eni državi na svetu ni mogoče trd.Nepolitična oblast stoodstotno nadzoruje vojsko«. Zato po Lon vih besedah niso umestne kakršne koli alarmantne hipoteze-
Za demokratizacijo v ameriškem sen^
Ameriški senat je sprejel resolucijo, s katero se odločn^P „ stavlja na stran samoodločbe republik v Jugoslaviji oz. na neodvisnosti Slovenije in Hrvaške. Senatorji v resoluciji P0^ po-demokratizacijo in samoodločbo za vseh šest republik in o krajin. Hkrati daje omenjeni dokument ustrezno priporo JU" tem, kako naj bi ameriška vlada oblikovala svojo politiko ,n(Ij goslavije. Senat poziva ameriško vlado, naj zagotovi vse p01 da obnavljanje politične stabilnosti v SFRJ ne bo šlo na ra j-sf mokracije in samoodločbe narodov. Senat tudi obsoja upora nd le zoper civilno prebivalstvo in poziva jugoslovansko anny ^kine zavira delovanja demokratičnih oblasti v Sloveniji in n' Hkrati poziva vlado Srbije, naj preneha z uporabo sile nad / ci na Kosovu. V resoluciji senat tudi poziva predsednika naj prouči vsa sredstva za povečanje neposrednega dipl^jjjva-ga, političnega in gospodarskega sodelovanja s Slovenijo m ško.
Besmertnih obsoja sosede ,
Sovjetski zunanji minister Aleksander Besmertnih je P-Zj jn sosede Jugoslavije, naj »se obnašajo odgovorno« ob njeni » naj se ne vmešavajo v jugoslovanske notranje zadeve, piše v pismu, objavljenem v avstrijskem tedniku Profil-zunanji minister naj bi bil pisal svojemu avstrijskemu v Aloisu Mocku, da obžaluje, ker je bilo v mesecih pred krizo< vednosti njene zakonite vlade poslano v Jugoslavijo orozj ■ ta-smertnih ne omenja izrecno Avstrije in Madžarske, obsoja P Ju' ko piše, »številne poskuse zbliževanja s podporniki raZPa?stalie^ goslavije. Hkrati svari, da »bodo ustvarjeni vsi pogoji za n pfe-enakega stanja, kot je bilo na začetku tega stoletja, ki ga vs' gjlO' dobro poznamo, če se ne zaustavijo poskusi vmešavanja v J vansko notranjo krizo«.
Opozorilo avstrijski
Zvezni sekretariat za zunanje zadeve je opozori! a^^eša^ nanje ministrstvo, daje sedanja avstrijska politika grobo ^tisb' nje v jugoslovanske notranje zadeve ter da spodbuja sefi j ju-čne težnje, uperjene proti ozemeljski celovitosti in suvere goslavije. Pomočnik jugoslovanskega zunanjega miniS“ -a Rodič je avstrijskega veleposlanika v Beogradu dr. Wal če gla opozoril, da Beograd ne sprejema avstrijskega pojas da je avstrijska dejavnost na meji le preventivni ukrep-
VESTNIK, 18. JULIJA 1991
aktualno doma
Gornjeradgonski gospodarstveniki
Minuli teden so se na povabilo izvršnega sveta SO Gornja Radgona zbrali gospodarstveniki te občine, da bi ocenili posledice vojne agesije. Občinski vladni Možje so obljubili, da bodo njihove zahteve posredovali repu-hliškemu izvršnemu svetu, sekretariatu za finance in sekretariatu za TO.
V pogovoru je Herbert Šefer iz Radenske poudaril, da ne gre le za odpravo nastale škode, ampak za problem dolgoročnih katastrofalnih posledic. Problemi so v turizmu, največji pa v Mineral-vodi, saj kar 55 odstotkov izdelkov prodajo zunaj Slovenije. Tudi TPO bodo morali najverjet-neje za nekaj časa zapreti. Skrbi Jih tudi za čez milijon dinarjev, ® jih imajo pri NBJ. Peter Fri-dau z Obrtne zadruge 14. okto-ber je predlagal, da bi organizi-fah pogovore z bančniki in zava-tuvalnicami. Ivo Vuk iz Elrada je Povedal, da je njihovo podjetje ' BOLNIŠNICA —
Življenje in delo se počasi vra-a v normalne tirnice in tudi de-0 v soboški bolnišnici postopoma dobiva vsakodnevni utrip. u?Pdi so že tudi vrata specialističnim ambulantam, prav tako o začeli z delom, ki so ga zaradi Rednih razmer ustavili. Tudi pri Ojih pripravljajo poročila, v kate-a lahko vključijo veliko pomoč, 'Jo je bolnišnica dobila z Mad-S	in Ingolstadta.
omoč z Madžarske sta prispe-aii bolnišnica iz Sombotela in a'aegerszega, pri zbiranju sta ^delovala tudi Rdeča križa iz alske in Železne županije, svoj
Gasilci so
bili pri
Plavljeni
POŠKODOVANIH 104 DRUŽBENIH STANOVANJ
vojne v Pomurju so Mil«, odJ V ne,lehni pripravljenosti. Z '1 "krene i’0..1108^0 so Prevzeli naloge Ječita in’ ..J J*m jih je naložila civilna Posebe? iUd' dosledno izvajali. To ^atern J Veia za krajevne centre in "'la So j P°">«mbnejša društva. Največ !e’ Sal in „ 1 kosilci iz radgonske obči-aredi|a VPI?.V *am divjala vojna, ki je i 'Parskii.6 "5? škode. V ostalih treh ^iih.t .ah ®asilci ksreči niso t -P* so 8a^enja >n reševanja, t int V Sta’n' pripravljenosti. Za so pomurski gasilci m ^^uje । °PremUeni, morda jim pri-v^skTov„ aekai osebne zaščite -Oh Planje pa so skušali reše-ip ^ili «3 So z osebno zaščito dobro ? od ^as’*s^e enote, ki so ime-tna^e’ bod*0*01^08*' čeprav je tačas lak!v PrihnS ?Oral» biti gasilci budni ha Hitro n saJ se za^enja žetev in
P°ljih do namernega vžiga
ih'
F. M.
bbp
gradnji.
mh
Pomoč radgonskega LIONS CLUBA
ske aparate za 100 tisoč dinar-
slednja
sko poslopje.
mh
bbp
v Sob
% so pred informati-P-hlpi 'Sarno začeli zbirati ^ha e’ da bi Gornja Rad-Svobo(je”sta'0 mest0 miru, Sreče in prijatelj-b(, rez v°iske in orožja. '«00 so zbrali že čez p°dpisov
51900-743-73111, ter pri Ljubljanski banki — Pomurski banki Murska Sobota, devizni račun številka
51900-620-203-25731 -24255/1, oba s pripisom »za odpravo posledic agresije.«
zaskrbljeni
kar 60 odstotkov izdelkov prodajalo v drugih jugoslovanskih republikah; ta trg'se zapira, zato bi morala Slovenija solidarnostno pomagati tistim organizacijam,
PREVIDNOST PRI ŽETVI
Zaradi spopadov na območju gornjeradgonske občine obstaja nevarnost, da so na poljih še ostala neek-splodiranja sredstva. Posebna pirotehnična komisija je sicer natančno pregledala polja v okolici vasi Hrastje Mota in Avtoradgone, toda stoodstotne varnosti ne morejo zagotoviti. Zato opozarjajo vse kmetovalce, predvsem pa žanjce, da naj bodo pri delu na poljih skrajno previdni. Vsak kmet pa najbolje pozna svojo parcelo, zato jo naj pred začetkom del dobro pregleda. V pripravljenosti morajo biti tudi gasilske enote.
POMOČI ZA 800 TISOČ
prispevek pa so dali tudi Slovenci v Porabju, saj so imeli krvodajalsko akcijo, ter Zveza Slovencev na Madžarskem. Vrednost pomoči, ki so jo v bolnišnici ocenili po naših cenah, je bila 438 tisoč 436 dinarjev. Ovrednotili so tudi pomoč mesta Ingolstadt in njegove klinike, ki je je bilo za 265 tisoč 659 dinarjev. V obeh pošiljkah' so bile zelo dragocene stvari, rentgenski filmi, dragoceni antibiotiki, obvezilni material, šivalni pribor in drugo.
Pomoč pa je poslal tudi Rdeči križ z avstrijske Štajerske, in sicer v vrednosti 110 tisoč 149 dinarjev.
Med spopadi so v bolnišnico sprejeli oziroma se je pri njih zdravilo 29 ranjencev, 12 voja-
Posebna komisija je ocenila tudi škodo, ki je nastala na objektih družbenih dejavnosti, kulturnih spomenikih ter spomeniško zaščitenih objektih. Ocenili so jo na milijon in 300 tisoč dinarjev. Poškodovani so spomeniško zaščitena dvesto let stara hiša pri gradu, zvonik oziroma kupola cerkve ter osnovna šola dr. Janka Šlebingerja, od strelov pa je poškodovana še fasada srednje gostinske šole.
Zaradi agresije je bilo uničenih ali poškodovanih 78 hiš, popraviti ali obnoviti pa bodo morali kar 164 družbenih stanovanj. Z gradbenimi deli so že začeli, na Panonski ulici 34 popravljajo dve stanovanji ter tri na številki 37. Stanovalci so namreč povedali, da bodo začasno živeli pri
mom I
OBČIMA vORAJA SAMKA rosuHt <0 7*	19“
61- 0^1 . .. »1-555 .
TUDI MOZIRČANI POMAGAJO
Gornjo Radgono sta prejšnji teden obiskala predsednik izvršnega sveta iz Mozirja, Alfred Božič ter sekretarka njihove občinske organizacije Rdečega križa, Marija Ježovnik. Gosta sta si ogledala ruševine in razdejanje, ki so ga za seboj pustili tanki, še prej pa sta se s predstavniki občinske vlade in sekretarjem radgonske huma-nitarne organizacije dogovorila o njihovi pomoči prizadetim in
ki jih bo to najbolj prizadelo. Probleme imajo z izplačevanjem osebnih dohodkov, saj nihče nič ne plačuje, zato naj se odložijo tudi plačevanja prispevkov. Jože Farič iz Kmetijske zadruge Radgona je opozoril na bojazen, da se bo zmanjšala preskrba z gnojili, ter na neodgovorno dvigovanje obrestne mere za 120 odstotkov. Največjo škodo je utrpela Avtoradgona; kakor je povedal Franc Štrakl, imajo 30 poškodovanih tovornjakov, od tega 13 popolnoma uničenih. Uničeni so izdelki, ki so namenjeni za izvoz, poleg tega pa imajo v prevozni dejavnosti probleme z dovolilnicami. Vsi so opozorili na problem pomanjkanja moške delovne sile zaradi vpoklicev v TO in CZ, vendar je izvršni svet iz republike prejel pismo, da naj se ne vmešavajo v delo TO.
bbp
kov jugoslovanske vojske, 12 teritorialcev in policistov ter 5 civilistov. Specialistične ambulante pa je obiskalo 40 ljudi.
V bolnišnici je umrl en vojak, ki je bil hudo ranjen v zračnem napadu na kasarno v Murski Soboti ter civilist z Janževega Vrha. Ker so z republiške uprave za zdravstvo prosili, da tudi zdravstvene ustanove naredijo pregled stroškov, ki sojih imeli zaradi izrednih razmer, ter jih o njih obvestijo, so v pomurski bolnici izračunali, da so imeli za 811 tisoč 440 dinarjev stroškov, stroški zdravljenja ranjencev in prizadetih so znašali skorajda 500 tisoč dinarjev.
mh
sosedih ali sorodnikih, dokler stanovanj ne obnovijo.
Radgonski izvršni svet pa je za odstranjevanje ruševin ter pripravo objektov za obnovo poklical 28 delavcev, ki so bili na listi čakajočih za delo pri Zavodu za zaposlovanje. Vsi se povabilu niso odzvali, vendar jih vsak dan okoli dvajset odstranjuje ruševine, štirje pa so zaposleni v informativni pisarni, ki so jo odprli v občinskih prostorih.
Delo je organizirano po načelu javnih del, saj bodo vlogo poslali tudi na republiko, po oceni pa bodo trajala tri mesece.
mh
Rupel, Bučar in Omerza v Gornji Radgoni
V ponedeljek pozno popoldne so v Gornjo Radgono prispeli člani stranke SDZ, da bi se na lastne oči prepričali, kakšno pustošenje so zapustili tanki v obmejnem mestu; obiska so se udeležili dr. France Bučar, dr. Dimitrij Rupel in Igor Omerza. Gostitelji so jih popeljali po mestu, jih seznanili z organiziranim odpravljanjem posledic vojaške agresije, delovanjem informativne pisarne ter jim podarili video-kaseto Vojna v Gornji Radgoni.
občini.
Kot je povedal predsednik mozirskega izvršnega sveta, so si akcijo zbiranja pomoči zastavili v treh smereh. Stopili bodo k podjetjem, potem zasebnikom in obrtnikom, v akcijo pa se je vključila tudi Kmečka zveza. Darovali bodo gradbeni les v vrednosti 400 tisoč dinarjev, okna (450 tisoč), ladijski pod (200 tisoč), barve in lake (100 tisoč) ter male gospodinj-
Podjetniki in obrtniki za Gornjo Radgono
Gornjeradgonski izvršni svet se je po končani vojaški agresiji in umiku tankovske enote iz obmejnega mesta zelo hitro organiziral. Zavedajo se, da bo odpravljanje posledic učinkovito in hitro le z angažiranjem vseh — od obrtnikov, podjetnikov, banke do upravnih služb. Tako so že v prvih dneh opravili vsa najnujnejša dela, predvsem prekrili strehe in zasteklili okna. Odprli so tudi dva občinska žiroračuna, saj se zavedajo, da bodo le tako lahko prišli najhitreje do potrebnega denarja. Z zbranim denarjem bodo zaenkrat financirali čiščenje hiš in ulic, prekrivanje' občinskih in zasebnih hiš stanovanj in drugo, odvisno pač, koliko denarja se bo zbralo.
Velikega pomena pa je tudi konkretna pomoč posameznih podjetij in zasebnikov. Tako bo na primer MARLES Auguštino-vim postavil montažno hišo, kakršno so imeli že prej; hiša bo končana do 4. faze.
Med prvimi so z deli na poškodovanih objektih začeli delavci Reflexa in Lončariča — vsa dela bodo opravili po precej nižji ceni. Kristal Maribor je ponudil material za zasteklitev v vrednosti do 50 tisoč din, EEK Videm pa načrte in statično presojo za objekte na Jurkovičevi 17 in Grajski 20.
Pomgrad Murska Sobota je pomagal s svojimi stroji, v veliko pomoč pa je bilo predvsem nji-
Trboveljski cement za obnovo Gornje Radgone.
Pomoč sindikatov
Odbor za dodeljevanje denarne pomoči pri Območni orga- ■ nizaciji sindikatov Pomurja je petnajstim članom Svobodnih sin- I dikatov iz Gornje Radgone, ki so utrpeli veliko škodo, razdelil B 95 tisoč dinarjev. Ker še vedno prihajajo pobude za dodatno po- ■ moč prizadetim, odbor tudi predlaga predsednikom sindikatov I podjetij in zavodov, da v okviru svojih denarnih zmožnostih de- _ nar nakažejo na žiroračun: 51900-678-45057 s pripisom »za po- g moč prizadetim v vojni«. Odbor se tudi obvezuje, da bo daroval- ■
ca obvestil, kateri družini so dali pomoč.
Podjetja prizadetim delavcem
Sindikat podjetja Elrad iz Gornje Radgone je najbolj prizadetim delavcem razdelil enkratno pomoč v skupnem znesku 50 tisoč dinarjev, podjetje pa je devetim najbolj prizadetim sodelavcem dalo povprečni osebni dohodek, odobrili pa so jim tudi izredni dopust.
Veliko škodo sta utrpela tudi dva delavca Merkator Sloge. Olgi Zamuda, kateri je zgorelo stanovanje so dali 20 tisoč dinarjev, imajo pa tudi zbiralno akcijo prostovoljnih prispevkov. Z zbranim denarjem bodo pomagali še Herbertu Kumerju. O prizadetih sodelavcih so obvestili poslovni sistem Merkator v Ljubljani, saj pričakujejo pomoč sindikata.
Radenska je dvema delavcema nakazala po 50 tisoč dinarjev, štirim pa 14 670 ter dvema po 7 335 dinarjev. Imajo pa tudi zbiralno akcijo prostovoljnih prispevkov, ki bo trajala do osemnajstega julija. Preko izvršnih odborov sindikata se bo ta denar zbral na enem mestu, nato pa ga bodo razdelili prizadetim sodelavcem.
Avtoradgona je trem svojim delavcem pomagala z denarjem, izročili so jim po 1 800 dinarjev, 10 tisočakov so dali iz sindikalne blagajne, delavci pa so zbrali 20950 dinarjev prostovoljnih prispevkov. Podjetje tudi s pristojnimi občinskimi službami pomaga pri reševanju stanovanjskega vprašanja Primožičevih, ki so pogoreli, in ker se je družina odločila za novogradnjo jim bodo s storitvami pomagali pri
Murskosoboška enota mednarodne organizacije, katere glavno načelo je pomagati tistemu^ ki je pomoči v resnici potreben, je za pomoč pri odpravljanju posledic vojaške agresije zaprosila tudi kolege iz avstrijske Radgone.
jev. Kot je povedala sekretarka Rdečega križa iz Mozirja, so se ljudje pri njih povabilu, da pomagajo, takoj odzvali, saj dobro vedo, da so jim v hudih poplavah prav Radgončani veliko pomagali.
Mozirčani bodo z lesom pomagali tudi prizadetim v ormoški občini. Dali bodo gradbeni les za eno pogorelo gospodar-
hovo veliko dvigalo, s katerim so odstranili uničena vozila in zapore. Projektivni biro Murska Sobota bo pripravil načrte za obnovo zgradb na Jurkovičevi 19 in Kerenčičevi 6 (vse zgradbe so pod spomeniškim varstvom), inž. Franc Vedernjak pa pripravlja načrte za Auguštinovo hišo na Grajski 22. Med prvimi, ki so ponudili pomoč, je tudi Marjan Osterž iz Maribora, saj je ponudil v uporabo kar tisoč kvadratnih metrov gradbenega odra (brez plačila).
Vrabič je ponudil 8 kubikov lesa, s katerim bi obnovili poškodovana ostrešja hiš, Terma iz Škofje Loke ponuja pomoč v obliki izolacijskega materiala,
mh I
Pozivu so se odzvali in minuli petek (12. julija) obiskali sosednjo Gornjo Radgono, ki je utrpela največ škode. Z vodilnimi gornjeradgonske občine so predstavniki LIONS CLUBA iz Radgone pregledali seznam najbolj ogroženih ter se odločili, da bodo z zbranimi sredstvi pomagali družini Janeza Primožiča. Štiričlanska družina je prej stanovala na Lackovi 23, v hiši, ki je popolnoma pogorela. Avstrijski dobrotniki bodo družini zgradili nadomestni objekt, torej hišo na Šlebingerjevem bregu, pod pogojem, da občina poskrbi za parcelo in potrebno dokumentacijo. Kakor smo izvedeli, načrte že pripravljajo.
Radgonski člani dobrodelne in humane organizacije bodo organizirali zbiranje pomoči po vsej Štajerski in Avstriji.
Vlado Kumer iz Maribora je pripravljen popraviti električno napeljavo po 60 odstotkov nižji ceni, Andrej Vreča, mizar iz Gornje Radgone, pa bo opravil vsa potrebna mizarska in tesarska dela na objektu, v katerem je trgovina Levi’s.
Zanimiva je tudi ponudba Go-milschacka iz avstrijske Radgone — le ta bo tri stanovanja v celoti opremil s potrebno vodovodno inštalacijo, centralnim ogrevanjem in kopalniško opremo. Stavbing Maribor bo izdelal načrte za stanovanjsko hišo, ki bo pravzaprav nadomestna hiša za družino Rauter, ki je stanovala na Lackovi 23, Radenska pa bo za obnovo svojih uničenih objektov poskrbela sama.
Sonja Marinkovič, ki živi v Avstriji, je ponudila v začasno uporabo stanovanjsko hišo v Gornji Radgoni, Andrej Žnidarič pa je obljubil, da bo opravil del potrebnih pleskarskih del.
SCT Ljubljana bo prav tako prevzel enega od objektov in ga obnovil. Med darovalci, ki jih je potrebno še posebej omeniti, sta tudi občini Mozirje in Ptuj. Slednji bodo v celoti obnovili etažno stanovanje na Kerenčičevi 6.
Eden pomembnejših darovalcev je tudi Cementarna Trbovlje, ki bo prispevala cement v vrednosti 500 tisoč dinarjev.
Pomoč nenehno prihaja, zato le opozorilo, da so navedeni le nekateri darovalci, ki so bili znani konec minulega tedna.
Bernarda B. Peček
Solidarnost
Telefon občinske organizacije Rdečega križa v Gornji Radgoni nenehno zvoni, saj se mnogi zanimajo, kako bi lahko pomagali prizadetim ali ponujajo pomoč v obleki, opremi, storitvah in tudi gradbenem materialu. V solidarnostno akcijo pomoči pa so se vključila tudi podjetja. Kot smo že pisali v prejšnji številki, je pomoč najprej ponudilo podjetje Intes iz Maribora. Sedaj pa so se odzvali tudi drugi.
Ljubljanska banka — Pomurska banka Murska Sobota je na žiroračun radgonskega Rdečega križa nakazala 200 tisoč dinarjev.
Blagovno-trgovski center Ljubljana, enota v Murski Soboti je trem družinam izročil po 70 tisoč dinarjev.
File iz Mengša je štirim družinam, ki so pogorele, dal naročilnico za gradbeni material ali drugo v vrednosti 40 tisoč dinarjev.
Kmetijski kombinat Mesoiz-delki Gornja Radgona je prizadetim dal mast.
Osnovna šola iz Radenec je na račun Rdečega križa nakazala 10 tisoč 600 dinarjev,
Gospod Kramberger pa je razdelil deset tisoč mark, pet družini Zamuda, dve župnišču ter tri občinski organizaciji Rdečega križa.
Seznam darovalcev s tem še zdaleč ni dokončen, saj se vsak dan darovalcem pomoči pridružijo novi. Tudi popoln ni in ne more biti, saj prizadetim neposredno pomagajo tudi znanci, sorodniki in prijatelji. Precej take pomoči pa je bilo tudi iz avstrijske Radgone.
Kot je povedal sekretar radgonskega Rdečega križa, so prizadetim družinam in posameznikom že razdelili mast, moko in testenine, pa tudi obleko, in prizadevali si bodo, da bodo prizadete družine res dobile ustrezni delež škodi, ki so jo utrpele, oziroma pomoč, kolikor jo res potrebujejo.
Zapišimo še, da sta za zbiranje pomoči prizadetim ob žiroračunu Rdečega križa Gornja Radgona, 51910-678-46171, odprta še dva. Pri skupščini občine je odprta na-
številka:
mh
'8. JULIJA 1891
Stran 3
aktualna tema
Nemara pa bomo Slovenci I nekoč v resnici imeli svojo dr-I žavo.
Ta, v kateri smo živeli do-I slej, je bila tako slaba, da se | nam je zdelo vredno, da jo raz-| bijemo.
Ker bomo vsaj še tri mesece I imeli priložnost, da se, na pol I sicer že zunaj, pa vendarle še v I Jugoslaviji, vadimo v tej »pro-I tidržavni dejavnosti«, se bomo na to razbijaštvo še bolj nava-I dili.
Zato moramo ta čas, ko I smo še v Jugoslaviji, izkoristiti | tudi zato, da jo čimbolje pro-I učimo. Zdaj smo namreč v | najboljši poziciji za proučeva-j nje: imamo že potrebno razda-I Ijo, s katere je stvari mogoče I objektivneje opazovati, po dru-I gi strani pa smo še vedno v tej I skorajda že povsem bivši drža-I vi. Smo tako rekoč zunaj in I znotraj, to pa je odlična pro-I učevalna pozicija.
Tako se bomo laže izmikali I temu, da svoje razbijaštvo, I svoje nelagodje do vsake drža-| ve ne izrazimo prezgodaj tudi I na svoji državi. Slednjič bomo I seveda razmontirali tudi svojo državo. Vendar bomo morali I počakati tako dolgo, da bodo
Idealne । države ni |
I do podobnih »antidržavnih in I antinacionalnih spoznanj« pri- I I šli tudi državljani drugih dr- I I žav. Tudi Srbi, da o Hrvatih, I I Madžarih. Avstrijcih in Italija- | I nih niti ne govorimo.
Do takrat pa svojo nacional- I j no državo še kako potrebuje- I j mo. Naša država pa bo v ne- I j nehni nevarnosti pred nami sa- I i mirni, kajti mi smo regionalci. j | Mi ne prenesemo nacionalne I I države, zato smo dejansko I I »antidržavni elementi«. Naš | I začasni destruktivni cilj so I I ljudstva, oziroma čim manjše | države. Kajti takšne majhne j I države so pač v skladu z nače- I I lom »majhno je lepo«. Velike I I države pa so opijanjene od I I svoje moči, svoje velikosti, svo- I I je ignorance in slepe za cvete- | I nje stotih cvetov.
Ker torej potrebujemo svojo | I majhno državo, bi jo morali I zgraditi čimboljšo, saj jo bomo I sicer prehitro razbili. Recimo j po Platonovem receptu. V pla- I tonski državi mora biti vse na I svojem mestu. Tako kakor v I harmonični človekovi duši. Za I opravljanje različnih funkcij v | državi morajo biti izbrani pri- I memi ljudje. Najboljši glede j na njihove naloge, kajti »če. I mizar poskuša opravljati če- | vljarjevo delo, ali pa čevljar I mizarjevo, in če zamenjata I orodja in svoje nagrade«, po- j tem nastane v državi velikan- I ska škoda. Tako pravi Platon v I svojem receptu za idealno dr- I žavo.
Takšno državo pa je kajpa- I da zelo težko zgraditi. Potreb- I no je začeti že pri mladih lju- I deh, izbirati, načrtno vzgaja- j ti... Vse to pa je izredno koč- I Ijivo in sporno. Da, celo ne- I uresničljivo je.
Zato moramo izbrati lažjo I pot. Učiti se moramo pri tej I propadli državi. To državo naj- I bolje poznamo in še vedno smo I v njej. Zato moramo sramotno I Brionsko deklaracijo, ki nam | še dalje »omogoča« proučeva- I nje Jugoslavije, iz poraza spre- I meniti v politično modrost. (Mogoče je modro tudi to, da I je slovenska skupščina to de- I klaracijo sprejela, prav gotovo pa ni pravično, da jo je spreje- I la s tolikšno večino. Večje je I število Slovencev, ki so špar- I tansko državni in bi se po po- I trebi bili še naprej. In število I glasov proti bi moralo to izra- I žati.)
Naučimo se torej od te pre- I minule Jugoslavije, da morajo I vojski poveljevati hrabri in I zmerni ljudje, kakor pravi Platon. Ne pa ljudje z osebno I travmo Adžičevega tipa in sta- I rastno obremenjeni egomani Markovičevega kova.	j
NAJVEČJA POMURSKA IZVOZNIKA STA SVOJE OBVEZNOSTI DO TUJIH KUPCEV IZPOLNILA
Največji pomurski izvoznik Mura iz Murske Sobote je izvažala tudi med najhujšo vojno agresijo. Kot nam je povedal Alojz Sadi, direktor Murinega izvoza in uvoza, je Mura pred odhodom na kolektivni dopust poravnala vse svoje obveznosti do tujih partnerjev. Izpad, ki je nastal zaradi prekinitve proizvodnje zaradi bojazni letalskega napada, so v delu proizvodnje nadoknadili v dveh dneh. »Mura je podjetje, kjer skoraj 90 % zmogljivosti dela za izvoz,« je dejal Alojz Sadi. »Vrednost našega izvoza znaša letos že 66 milijonov mark, samo v zadnjem mesecu smo izvozili za 15 milijonov mark in smo z rezultati izredno zadovoljni. Izvoz je za Muro izredno občutljiv, z našimi partnerji smo v stalnih stikih, saj so jih dogodki v Sloveniji izredno razburili. Poskušali smo jih pomiriti in zagotoviti, da zadnji dogodki v Sloveniji na naše sodelovanje ne bodo vplivali. Nobeden od tujih partnerjev ni izrazil želje, da bi se sodelovanje prekinilo. Sam sem optimist, zahodni partnerji vedo, da pri nas dobijo dobro kakovost, pravočasno in po sprejemljivih cenah, in takšnih partnerjev drugje čez noč ni mogoče dobiti. Tudi posel za firmo Audi ni prekinjen, proizvodnja, za katero smo se dogovorili, teče tudi med dopusti, če pa se bo položaj v Sloveniji umiril, se bomo pogovarjali za nove količine.« Poslovnost slovenskih tekstilcev je pohvalil tudi tednik Textilwirtschaft, časopis nemškega združenja tekstilcev, ki sicer opozarja na zapletenost gospodarskega in političnega položaja v Sloveniji, ob tem pa hvali slovenske partnerje, da so se kljub
ČRNI SCENARIJ
MESNE INDUSTRIJE POMURKA
Neposredno škodo, ki jo je Mesna industrija utrpela zaradi vojne, bodo hitro sanirali, pomembnejša in veliko bolj neprijetna je posredna škoda. Aktivirali so t. i. »črni scenarij« in od 8. julija začeli izvajati program proizvodnje, ki bo 60-odstotna. Posledice bodo nadaljnji izpad dohodka in presežki delavcev z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo.
vojni organizirali, izvozili naročeno blago in svoje obveznosti v celoti izpolnili. Proizvodnja in fevoz sta tekla nemoteno tudi pri drugem največjem pomurskem izvozniku Planiki iz Turnišča. Po besedah direktorja Antona Grosa Planika trenutnih posledic zaradi vojne agresije v Turnišču ni občutila, pojavili pa se bodo problemi dolgoročne narave, saj nihče ne bo vlagal v ogroženo območje. Anton Gros je omenil tudi prednost obrata Planike v Turnišču zaradi bližine meje in velike navezanosti ter poslovnega zadovoljstva treh največjih nemških partnerjev z izdelki iz Turnišča. »Za obrat v Turnišču se zaenkrat ne bojim, tiste v notranjosti pa bomo morali po vsej verjetnosti zapirati,« je dejal Anton Gros.
NAFTA JE TUJE POSLOVNE PARTNERJE IZGUBILA, RADENSKA PA BO POZITIVNO JAVNO MNENJE O SLOVENIJI SKUŠALA IZKORISTITI ZA VEČJI IZVOZ
Nafta iz Lendave neposredne vojne škode ni utrpela, je pa zato toliko večja indirektna škoda, ki znaša zaradi izpada prodaje v desetih dneh 83 milijonov dinarjev. Izvoz se je na področju petrokemije ustavil že mesec dni pred vojno, predvsem avstrijski in italijanski poslovni partnerji so zaradi negotovega položaja v Sloveniji ustavljali posle, izpad izvoza v Italijo in Avstrijo znaša od 70 do 80 odstotkov. »Pred kriznim delom' je izvoz v rafme-
TUJI KAPITAL SE BO SLOVENIJI
ZA NEKAJ ČASA VERJETNO IZOGNIL
Ali bodo gospodarski tokovi pozneje, ko bo vojni val pojenjal in ko se bodo stvari uredile, kot je treba, stekli po poti, ki smo si jo začrtali in jo v zadnjih mesecih poskušali tudi uzakoniti? Katastrofa, ki jo je povzročila okupacijska vojska in ki se bo z meseci še povečala, je ogromna. Utrip industrije kot tudi trgovine je pojemajoč, v turizmu je popolnoma zastal. Veliko škodo so utrpela družbena transportna in zasebna podjetja, še večjo pa izvozno usmerjena, s točno določeno dobavo in oddajo blaga, ki se jim je zaradi povečanih zalog na eni in zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala na drugi strani proizvodni sistem postavil na glavo.
Posledice blokad, nastale zaradi posegov jugoslovanske armade v Sloveniji, bodo povzročile po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije vsak dan za približno 35 milijonov dolarjev škode v družbenem produktu republike. Izvoz Slovenije, ki je v lanskem letu znašal 4,2 milijarde dolarjev, bo zaradi nastalih blokad dnevno manjši za 20 milijonov dolarjev, turistično gospodarstvo Slovenije in drugih republik pa bo utrpelo izpad deviznega priliva v višini 3 do 4 milijarde dolarjev.
Vojna agresija je po prvih ocenah pustila v Pomurju za 600 milijonov dinarjev škode, posledice, ki jih ?°®Podarstvo °bčuti že sedaj, pa bodo še veliko hujše. Jasno je, da se za pomurska podjetja zapira tržišče na jugu, kamor so prodajale dobro petino svojega blaga. Največ na Hrvaško, kjer se je blagovna izmenjava zmanjšala zaradi plačilne nediscipline in cenovnih nesorazmerij, in v Srbijo, kjer je trgovina pod močnim vplivom političnih odločitev. Za preživetje ostane torej edina možnost prodor na zahodna tržišča, kamor pa so pomurska podjetja v strukturi izvoza izvozila le 14 odstotkov svoje proizvodnje. Ta odstotek pa bo izredno težko povečati. Naši izdelki so predragi, tuji kapital pa se bo negotovi Sloveniji za nekaj časa verjetno izognil.
rijskem delu potekal v okviru »barterja«, menjave blaga za blago, do 25%,« je povedal direktor lendavske Nafte Miloš Ošlaj. »V petrokemiji, predvsem metanolu, pa je izvoz 60-odsotni, in to ni več »barter«, to je neposreden izvoz. Ta izvoz je v celoti izpadel. V prvi fazi krize je izpadlo vse, kar se imenuje južno od Save, v drugi fazi'vse, kar je meja s Hrvaško, v sedanji fazi nam je preostala le Slovenija. To je izredno velik problem, mi delamo na zalogo, za katero ne vemo, kdaj jo bomo lahko prodali. Pri nas je zaposlenih 1100 ljudi, ki dnevno obračajo velik denar. Naš priliv dnevno je do 15 milijonov dinarjev, izpad priliva zadnjih deset dni pomeni 120 do 140 milijonov din nelikvidnosti. Kdaj bomo to nadomestili, ne vem, ker so še vedno težave, da odjema ni. Poslovne partnerje, ki smo jih dolga leta nosili na dlani kot kapljico vode, smo izgubili, usmerili so se na Češko ali drugam. Ne verjamemo, da prej kot v tretjem četrtletju lahko splezamo v neko normalo.« Tuji poslovni partnerji pa niso obrnili hrbta Radenski. Edini problem Radenske je bil, ker v tujino mineralne vode niso mogli voziti pet dni. »Nobenih odpovedi tujih partnerjev ni bilo,« pravi pomočnik generalnega direktorja Alojz Behek, »celo več, v Radensko smo dobivali kupe pisem s čestitkami, da vzdržimo, partnerji so nas podpirali in tako tudi razumeli nekajdnevno prekinjeno dobavo mineralne vode. Mineralna voda zaradi tega ne bo občutila nobenih posledic, razmišljamo celo, da bi vojno in svetovno javno mnenje, ki je do Slovenije po teh dogodkih zelo pozitivno, trženjsko izkoristili. Slovenija ima polno simpatij po svetu in naša voda se polni v Sloveniji.« Drugačen pa je položaj južno od Kolpe. Nekoč jugoslovanska mineralna voda se je pri prodaji geografsko zelo omejila — zaradi plačilne nediscipline, zaradi turizma, ki ga ni, in zaradi »lojalnosti« do domačih mineralnih vod. V Radenski menijo, da bo imela dejavnost polnjenja mineralne vode in brezalkoholnih pijač zaradi agresije jugoslovanske vojske izpad v višini 313,900.000,00 din
HOTEL AJDA JE ZAPRT, V RADINU PA JE GOSTOV ZA ENO NADSTROPJE
Pisali smo že, da je tankovska demokracija povzročila v Pomurju pravo turistično katastrofo. Tankov ni več, bojazen pred železnimi pošastmi pa je ostala. Namesto 90-odstotne zasedenosti pomurskih zdravilišč, ki so si jo zagotovila s kakovostno ponudbo, s konkurenčnimi cenami in marketingom, so zdravilišča prazna, hoteli zaprti, osebje na dopustu.
Se posebno so prizadeti v Moravskih Toplicah, kjer je večina tujcev. »Nekoč velika prednost pred drugimi slovenskimi zdravilišči pomeni sedaj za nas pravo katastrofo,« pravi direktor zdravilišča Dušan Bencik. »Pred izbruhom agresije smo imeli čez 600 gostov, večinoma tujih, ki smo jih varno spravili čez mejo. Odhodi gostov so nam od dneva slovenske osamosvojitve dd' 10.
julija povzročili izpad prihodkov v višini 13 milijonov dinarjev. Ugotavljamo, da bo izpad prihodkov tudi v prihodnje ogromen in bo do konca leta znašal približno 109 milijonov dinarjev. Večinski delež prihodkov zdravilišča so predstavljali prihodki, ustvarjeni na zunanjem trgu, glede na to, da so cene storitev za

tuje goste 30 odstotkov višje in da smo dodaten prihodek ustvarili tudi s prodajo tuje valute.« 40 % tujih prenočitev naj bi v Moravskih Toplicah gostje ustvarili v septembru, oktobru in novembru. Tuje agencije so se pogodbeno obvezale, da bodo ustvarile 25 tisoč prenočitev. Ali to pomeni, da tuja turistična žetev za Moravske Toplice ni izgubljena? »Tega nihče ne more napovedati,« pravi Feri Gomboc, vodja turistične prodaje. »Gostje nas kličejo, mi jih skušamo pomiriti, vendar je nekaj odpovedi že bilo. Če se položaj ne bo umiril, teh gostov k nam ne bo. Sicer pa posledice vojne agresije nad Slovenijo občuti celo avstrijska Koroška, kjer je gostov precej manj kot prejšnja leta. Nemci in Avstrijci se raje odločajo za dopust na Madžarskem.« Stalni in zelo številni gostje v Moravskih Toplicah so bili dnevni gostje iz Avstrije, ki so prihajali na kopanje, koristili pa so tudi fizioterapevtske in gostinske storitve. V dobrih časih so jih v zdravilišču dnevno našteli čez petsto. Ob našem razgovoru, teden dni po vojni, jih je bilo le 50.
Grozljive so tudi številke odpovedanih turističnih aranžmajev v Radenski. V aprilu je bilo odpovedanih 1 675 tujih prenočitev, v maju 1 115, v juniju 1 690, v juliju pa vse. V Radenski menijo, da bosta imela turizem in gostinstvo zaradi agresije izpad v prometu za 112,013.000,00 din. »Turistična sezona je, kar se tiče tujih gostov, izgubljena,« meni Alojz Behek. »Ni realno pričakovati, da bi tujci letos bili naši gostje, zato nima Radenska na tujih trgih nobenih aktivnosti.
KOMERCIALNI DOGOVORI SO POTEKALI TUDI V VOJNI
Italija postaja vse pomembnejše tržišče soboškega Eureca. Da posli, ki so za letos sklenjeni v višini 1 milijon DEM, ne bi zastali, se je direktor Eurece Bojan Žunič s svojim italijanskim partnerjem tretji dan vojne sestal v avstrijski Radgoni. Italijanski partner je lastnoročno prevzel blago, ki so mu ga pripeljali prek Gederovec, z naše strani pa zagotovilo, da bo proizvodnja storila vse, da bodo pogodbene obveznosti realizirane.
PEPSICO IN
SLOVENIJA
Na dogodke v Slovenij' 9 reagirala tudi multinaciona ka Pepsi Cola, ki še v napre izraža velik poslovni interesr sodelovanje z Radensko-PepsiCu sicer menijo, da ’1 dogodki v Sloveniji slabo 'P vali na dobro utečene pos«' . razmišljajo pa o kakšnih*0 posledicah. Menijo, da je P ložaj toliko nenormalen, daj nujno, da se normalizira.
Vzdržujemo stike samo s tujimi agencijami. Ne pričakujemo, da bomo svoje zmogljivosti napolnili, so pa že znaki pri domačih gostih, da se bodo odločili za dopust, če se bo politični položaj umiril.« Podobne težave imajo tudi v Banovcih in lendavskem zdravilišču, prav tako žalostno podobo pa dajejo tudi pomurski
mestni hoteli,
Foto: nj
ki so praktično
prazni. Oživela pa so-pomurska kopališča, ki trenutno omogočajo edino možno, a zelo potrebno sprostitev Pomurcev.
SE BO TUJI KAPITAL RIZIČNI SLOVENIJI IZOGNIL?
jene možnosti za sovlaganje posodobitev naših proCf vendar po zadnjih informaG ki jih imam, od včerajšnjih P nerjev danes nihče ni več vljen vlagati v našo njo,« meni Miloš Ošlaj,	p.
Nafte. »Če se stvari ne	y
umirile, potem bomo v Slo za velik del energetske pre« . j; siromašnejši in ni za računa > se bo kdorkoli sploh P0®0* po za sovlaganje v tako kriticn . dročje.« Tačas sovlaganj n IV čakujejo tudi v Mesni in« a Pomurka. Že prej d°goV°5red-sovlaganja in angažirana stva želijo tuji partnerji Pr ; kovati v kratkoročne ava namenom, da z blagom/1 treje pridejo do denarja- jV. pred vojno smo povečali j nosti pri iskanju novih m® izvoza,« pravi pravi
sne industrije Drago -	,
»Žal je položaj tak, da )et. veliko napora ohranjali ne poslovne vezi, za n0VSajhn® zave so sedaj izredno možnosti, vidimo jih v p® .^j. z nadaljnjimi dogodki-nost vidimo v sistemu, k'# gotavljal pravno varnost ^-sj partnerje kot za nas, čera ne delamo iluzij, da bo to in hitro uresničljivo.« na trenutni položaj in ?e. ziit Mesni industriji nadaljuj®', jo-vesticijami, s katerimi ze Jgvfo-seči pogoje, ki jih zahtev pa 93. Upajo, da bo p0*' pf3-gotovila dovolj stabilen (a-vno varen sistem poslova J ko na domačem kot zuna žišču, kar daje zadostno Ja tlPi * da z načrtovanimi daljšem časovnem obdo J domestijo izpade doma® s tujimi.
Kot vse kaže, zaenkrat da. V Radenski sicer pravijo, da so možnosti tujega sovlaganja zaenkrat samo zamrznjene in brž, ko se bo položaj umiril, bodo s pogovori nadaljevali. »Na pogajanja in dogovore s tujimi partnerji so vplivali že dogodki pred 26. 6,« pravi Alojz Behek. »Razgovori s tujimi poslovnimi partnerji so v Radenski v različnih fazah, glede na naše dejavnosti in vodenje. V Mineralni vodi so pogovori s tujimi partnerji, ki so kot družabniki pripravljeni vstopiti v družbo, v sklepni fazi, dogodki v Sloveniji so jih za nekaj časa samo odložili. Prepričan sem, da bo Mineralna voda, ne glede na te dogodke, tujega partnerja dobila, saj je to zdrava družba z zdravim programom.«
Drugače pa je v turizmu, ki je tuje kapitalske injekcije še bolj potreben. Že prej so bile možnosti za pridobitev tujega kapitala v turizem majhne, zadnji dogodki pa so vse to samo še otežili. Turizem reagira drugače kot živilska industrija, ima več emocij in zahteva večjo zanesljivost. To sicer ne pomeni, da bodo pomurski turistični delavci vrgli puško v koruzo, vendar, kot vse kaže, se bodo morali znajti sami.
Zaradi vojne tujega kapitala ne bo dobila tudi Nafta. »S tujimi partnerji smo imeli dogovor-
VELIKA
NEMŠKIH POSLOVNEŽ^ -----------------ki1019
Karl Hermann R^tepjireC°' večinski delež v firmi E udP Murski Soboti, je v Dar Je-v Nemčiji organiziral <'jzOanJa monstracije v podporo P Slovenije kot samostojne Verjetno je v mešanih p° vložkom tujega kapitala E ^i-nekoliko drugačen kot P f čnem izvozhu, saj se Par jnja ’ za svoj kapital.
Eureci, ki je je 90 °ds‘°ndat.s° izvoz, Sicer ni zastala, ’ ■„stj -delali s polovično zmogl |jjal" kar je dobavne roke P® pff vsaj za 14 dni.« R^ojn0 SJ osamosvojitvijo in med [^te naše odlične izvozne re 4 mesecih povsem izn> ’ gd11 ni Bojan Žunič,« v PrV. ^oi* mesecih smo	0 8^
40%, sedaj ga preseg3^^ f še za 15 odstotkov. 1 ® smo jo v štirinajstih dne« zaradi vojne,	s°»o
mark. Naš nemški pan pa lovanja ne bo prekim 1, se 0 položaj še naprej nego'aro^’’, to gotovo poznalo pr i Za nemški kapital P mreč zelo zanimiva j|P P Nemčija, kjer je delov" ( ceni, vložen kapital dosti več kot na žabo g°s€aj Ritter, ki je v nemsketnit darstvu zelo pomembe iPo, je namestnik ministra strijo in gospodarstvo, J. ral tudi v firmo ArI”.,Va ju naj bi proizvajala lep kalije za Eureco m 'je Ap vojna tudi to sodeio je krat prekinila,	i
četrtine potrebne 0Pr® č^O' izvodnjo, ostanek P litičf1 L Nemčiji na trdpejši p ’fic* ložaj v Sloveniji- Ren®*
____________________
VESTNIK,18.jU^ J
Stran 4
človeške stiske
VOJNA IN IGRA
. Mir za vse ljudi in povsod na svetu, mir tudi v otroško igro! Nedolgo nazaj smo otroškim gla-začeli dopovedoval, da vojna ni igra, da tudi v igri ne sme biti vojne Bile so take, v katerih so plastične puške pa tanke in letala zamenjavali za druge
v ®tr°ško igro! O tem smo bili tudi povsem prepričam, toda vojna je spet bila.11 p >k je fantičem postal igrača. Za trdno so se odločili, da z njega z vijaki ,n. k,JUC' J?r se odviti da. Morda bodo o tem, ko bodo spet v šolskih klopeh, napisali spis. In ce bodo otroci Plsah naloge, bodo med njimi gotovo tudi take, v katerih bo zaznati strah, ki so ga preživeli. Voj-1* pustila sledi, ne le po cestah in na hišah, ampak v mislih, tudi otrok.
mh
GOMILA PRI KOGU
Po vojni pogorišče
ki (dn£° S°^°vo ve, zakaj so tan-^vaj^lr’ S0 jih našteli dva' bi prijij) s 1 Prav skozi Kog, da Igrali	zakaj so si
vin0 Pr*v to oz^° cesto skozi
Qn° vas, široko prav toli-
n°’ k°t ie 8- ,
?ai»ref lr?k tank. Gosenice so rob J”3 e od enega do dru-
^^sle -L Ces?e ter rob asfalta Hanki so z zemljo ob cesti. ?n’JvG&h skozi vas, se spoli ’ da Zar 'Pomili ter se, pravi-n?zaj Po i^1 streljanja, vračali fiso lep°jst. poti. Takrat pa se Ja" skozi vas, ampak
rin n Je Povedal Stanko Ču-»e ter ormoške skupšči-Priraj c. n izvršnega sveta, so najprej pomagali Pomoč? Se Preden pa je o 'tvršnj razPravljal ormoški nudil Svet’ j® sv°j° P°m°e P°" ^i>nh^e_čk.a zveza. Priza-živino 0"0 Pripeljali hrano za Ni o’n^'i^ijeno pa imajo v lesu, in sicer 30 Pioči ?: ’ akcijo zbiranja po-
Jf^adetim se je vključil •noja C|nski Rdeči križ iz Or-
®ko]j s
4jal Povedi' Domačin' Nu0 ^obre’L da Je streljanje I? m- drUoa . \ ' pre m skorajda Po«L,traljez?^a Je zaradi strelov iam °d°vana tankovskih cevi Pou Pa ie ■, ’ kar štirim domači-j^°Pje. gorelo gospodarsko bi|P'Sano Pravd^^ v°jni velial° Tj,,°8enj Pav !°. da tam, kjer je mil1 dan’ ■ Jud' niso streljali.
'n na k bila vojna v Go-X. t^ogu, pa je vojska
-1. .
2^*^’ ’8- JULIJA 1991
streljala nad glavami ljudi, ki so hiteli gasit. Mnogi si zato niso upali na pomoč ali pa so se razbežali.
Tudi Haložanovim v Gomili pri Kogu ni bilo prizanešeno, saj
jim je zgorelo gospodarsko poslopje, zaklati pa so morali tudi kravo, ker so ji prestrelili stegno.
»Samo da nam m zgorela hiša. Tega smo se zelo bali. Komaj smo si jo naredili, saj ima oče majhno plačo. Nikoli si nismo mogli ničesar privoščiti, le včasih smo se šli kopat v Banovce,« je pravila Andreja, starejša Haloža-nova hči, ki je lansko leto končala osemletko. Njen oče je zaposlen v Muralesu v Ljutomeru, tisto dopoldne pa sta bila starša na delu v vinogradu.
Andreja pa je pripovedovala, kako je bilo. Tako kot vsi sosedje so tudi Haložanovi zbežali od doma. Bili so vinogradu, ko jim je sosed prišel povedat, da doma gori. »Še sreča, da so hitro prišli gasilci iz Hermancev, saj si ljudje niso upali gasiti, ker so še vedno streljali,« je pravila Andreja, »drugače bi zgorela tudi hiša.« Haložanovi so si namreč k stari hiši naredili nov prizidek, vse skupaj pa je povezano z istim ostrešjem.
Za Haložanove je velika sreča, da hiša v Gomili sedem še stoji in da enajstletna Darja, Andrejina sestra, tako kot tisti dan spet lahko pometa hodnik. Ostala je tudi mogočna lipa na dvorišču, ki babici dela senco, ko sedi pred pragom. Upajo pa da bodo s pomočjo dobrih ljudi lahko obnovili tudi gospodarsko poslopje.
Majda Horvat
Živimo tukaj, v tem prostoru in času, določilnicah našega življenja ki pa sta v zadnjih dneh dobila povsem novo vsebino. Takrat ko nas je večina prvič spoznala in doživela grozljiv občutek ogroženosti in strahu za lastno življenje ter življenje svojih najbližnjih, smo izgubili občutek za čas, nismo ga več merili z nedeljo ali ponedeljkom, ampak z vojno, spopadi, dogajanjem in dogodki. Mir, če času, ki ga živimo sedaj, to lahko rečemo, nas vrača v vsakodnevne tirnice dela in življenja, a čas vojne je ostal v mislih in kot mora v sanjah. Za večino je vojna bila in je minila, toda še vedno ni miru in spokoja za vse starše, ki imajo svoje sinove v jugoslovanski vojski. Čas je zanje merljiv s tem, kdaj so zadnjič dobili vesti od svojega otroka, kdaj seje oglasil. Zanje je to čas negotovosti, trpljenja v strahu ter prečutih noči. Sicer pa tega, kar doživljajo, vso njihovo bol, z besedami ne moremo izmeriti.
Odločila sem, da ga poiščem
»Bila sem ponosna mati, ker sem dala sina v jugoslovansko armado. Toda ponos je trajal samo nekaj mesecev, kajti sedaj je velika žalost. Nisem dala sina zaradi vojne, ampak da v miru odsluži svoj vojaški rok, sedaj pa naj bi šel v vojno ter ubijal svoje ljudi.
Četrtega julija, ko je bil poziv, da naj se matere in žene po Sloveniji zberejo v središčih mest, sem tudi sama napisala protest ter šla pred Trg zmage, l/sedla sem se pod našo zastavo ter dala predse, kar sem napisala. Jokala sem, ker sem videla, da sem sama. Nobene druge matere ni bilo. Potem so se mi pridružile neznane gospe, tako da nas je bilo sedem ali osem. Ob sedmih zvečer sem rekla, da gremo narazen, saj nima smisla sedeti. Zahvalila sem se jim, da so se mi pridružile, starejša gospa pa mi je rekla, da nima nikogar v jugoslovanski armadi, vendar da ji je prav tako težko kot meni. Sama žalost, to, da se nas je zbralo samo nekaj.
Moje protestno pismo je imelo naslednjo vsebino: »Matere vseh republik Jugoslavije! Ne dovolimo, da bi generali naše sinove pošiljali v boj in smrt. Za politiko imamo predsedstvo in ne generale. »Tako je govorila mati.
KO JE SPET TREBA ZAČETI Z ŽLICO
Našli smo jo s krpo v roki, saj je pomivala okna in vrata začasnega stanovanja v tako imenovanih provizorijih na Tratah 6. Olga in njena družina Zamuda je imela stanovanje na Kerenčičevi 6, toda ko so tanki zapustili Gornjo Radgono, so za sabo pustili kar devet pogorišč. Eno izmed njih so, ko so se vračali domov, našli tudi Zamudovi.
Olga je tako odložila krpo ter z vzmetnic, ki so jim jih podarili prijatelji, naredila zasilno sedišče. Pravila je, da so v Radgono prišli leta 1983. Takrat so imeli kuhinjo in sobo, nato so se preselili v podstrešno stanovanje ter potem dobili to trisobno na Kerenčičevi 6. V tem času so si ga že lepo opremili, lani so si kupili še novo kuhinjo in jedilnico, vendar pa od vsega ni ostalo prav ničesar.
»Takrat smo se odselili na Turjanski Vrh k stari materi. Vzela sem le nekaj malega za otroka, saj sem mislila, da bomo lahko šli hitro domov. Vendar se nismo vrnili do petka. V četrtek, ko so tanki zapustili Radgono, smo si rekli: No hvala bogu, sedaj pa bomo lahko šli domov. Vendar je že v četrtek zvečer moža poklical sodelavec in mu povedal, kako je. Meni takrat še ni nič povedal, saj se je sam želel prepričati, če je res. V petek smo potem vsi šli na pogorišče. Ničesar ni ostalo, ne pralni stroj ne štedilnik, nič. Le zgoraj je bila omara, pa še v njej so bile obleke povsem črne. Zgoreli so vsi dokumenti, tudi spričevalo, pa igrače, ki sta jih imela otroka. Tudi otroka sta šla na pogorišče, starejši bo šel v tretji razred, mala pa v prvega. Najprej sta bila osupla, potem pa sta začela pripovedovati, kaj vse sta imela, kaj sta si s privarčevanim denarjem kupila za rojstni dan.«
Kot je rekla Olga, začeti bodo morali spet od žlice, »toda glavno je, da v težavah nismo sami na svetu. Ljudje nam veliko pomagajo, čeprav so hudi časi. Nekoliko mi je nerodno, saj take pomoči nisem navajena, moram pa priznati, da drugače sedaj res ne bi šlo. Saj si v teh časih človek ni mogel kaj dosti privarčevati. Tako pa nam pravijo, glavno je, da ste vi živi, drugo pa spet s časom pride nazaj.«
In gotovo bo, saj so v tistem prišli v novo stanovanje mož Marjan in njegovi prijatelji, sodelavci, ki so pripeljali omare in drugo pohištvo za novo stanovanje Zamudovih. »Kar zapišite, da nam veliko pomagajo sodelavci,« je dejal Marjan ter šel zlagat pripeljano.
»Tolažimo se pač s tem, da nismo edini in da v težavah nismo sami, saj nam vsi pomagajo,« je še dejala Olga. Zamudovi pa upajo, da se bodo še pred zimo lahko odselili nazaj v svoje stanovanje. Ce ga bodo le lahko obnovili.
SOLZE ZA SINOVE
ki ima sina pri vojakih in je 28. junija dobila od njega zadnje sporočilo, pismo.
»Lahko vam povem še eno zgodbo. V trinajstem letu sem spoznala očeta, ki je srbske narodnosti. Pred dvema letoma mi je po telefonu govoril grde besede o nas Slovencih, češ zakaj se mešamo v njihove zadeve, in da naj vem, da ima doma orožje, s katerim je takoj pripravljen iti v boj. Od tistega časa ne dobivam več nobenega pisma od očeta. Tudi sama se nočem več oglasiti, ker je moje srce postalo hladno do njega, saj sta mu politika in orožje več kot lastna hči.
Z družino sem bila večkrat na dopustu pri njem, spoznala sem
tudi svojo srbsko babico.Takrat so bili do mene vsi zelo dobri, sosedje so mi prinesli celo darila in očetu rekli: Božo, pa došla ti je hčerka, Slovenka! Sedaj pa je zaradi drugih, nepremišljenih ljudi nastala med sorodstvom mržnja. Lahko rečem, da ni več moj oče, ampak sovražnik. Njega bom lahko pozabila, sina pa ne morem in ne bom. Želim si le, da ga spustijo domov. Zelo žalostno je, da naj bi ubijal svoje ljudstvo.
Dolgo že čakamo njegovo sporočilo, zato sem se odločila, da ga sama poiščem, četudi ga samo vidim, da je živ. Vesela bom, če bom videla, da je sin živ, in žalostna ter v skrbeh zaradi tega, kako ravnajo z njim, ker je Slovenec. Če se bo zdrav vrnil domov in dočakal, da bo imel vnuke, jim bo lahko pripovedoval, kaj vse je doživel v jugoslo-1 vanski armadi.
Upam, da, kot pravi pregovor, po vsakem neurju posije sonce. Naj zavlada razum in mir med vsemi ljudmi.«
Pogovor ob oficirju
»V decembru je odšel v vojsko ter bil v centru za usposabljanje za vožnjo z avtobusi. Kot je pravil, je bilo tam nekaj napetosti do Slovencev, vendar je februarja odšel v drugo mesto, kjer ni bilo več problemov. Z njim smo imeli ves čas stike po telefonu, tudi trikrat na teden. Ko so se razmere začele zaostrovati, je poklical njegov kolega, tudi Slovenec — Slovenci so se namreč močno povezali —, ter povedal, da naj jih ne kličemo več. Po tistem smo s sinom izgubili vsak stik. Na razne načine smo ga poskušali najti. Poiskali smo znanko, ki ga je obiskala v kasarni. Kot je povedala, je z njim dobro, vendar se je lahko pogovarjala ob navzočnosti oficirja. Povedal
Radgonski izvršni svet je izrekel kritiko Centru za socialno delo ter imenoval posebno komisijo, sestavljeno iz socialnega delavca, referenta za stanovanjska vprašanja, člana Rdečega križa in drugih, ki je obiskala vse prizadete ter jim pomaga pri reševanju njihovih problemov. Najprej je bilo treba devetim družinam, ki so zaradi uničenega in požganega stanovanja ostale brez strehe nad glavo, najti začasno bivališče.
Tričlanska družina Borko je živela na Jurkovičevi 17. Stanovanje je popolnoma zgorelo, sedaj pa živijo v nedokončani hiši. Večjo finančno pomoč jim je ponudila Radenska, z javnimi deli pa bi pomagali pri ureditvi vodovoda.
Na Jurkovičevi je stanovala tudi tričlanska družina Frank. Stanovanje jim je zgorelo,' sedaj pa živijo v leseni baraki na Plitvič-kem Vrhu. S prvim avgustom se bodo lahko vselili v enosobno stanovanje na Panonski.
Začasno bodo enosobno stanovanje' dobili tudi trije člani družine Mir. Stanovanje jim je zgorelo, sedaj pa so pri starših. Pomagal jim bo tudi Kompas.
Da v hudem ne bi ostali sami
Štiričlanski družini Primožič je prav tako zgorela hiša. Sedaj živijo v brunarici na Janževem Vrhu, začasno pa so jim ponudili hišo v Bo-račevi ter stanovanje. Začeli pa bodo tudi z gradnjo.
Ljuba Rautar je ostala brez hiše, zato se bo s prvim avgustom lahko vselila v enosobno stanovanje.
Tričlanska družina Rautar je ostala brez hiše, ki je zgorela do tal. Začasno so dobili stanovanje na Maistrovem trgu, ki ga že urejajo.
Pri Trdinovih tačas živi Milka Avguštin. Tudi njena hiša je povsem zgorela. Njen problem še rešujejo.
Brez stanovanja je ostala tudi štiričlanska družina Zamuda. Trenutno živijo pri starših v Turjan-skem Vrhu, začasno pa so že dobili stanovanje na Tratah.
Pogoreli so tudi Jančarjevi, štiričlanska družina. Začasno živijo pri starših v Orehovcih.
Teh devet družin in posameznikov je ostalo brez stanovanja in zaradi požara tudi brez opreme oziroma vsega, kar je potrebno ža življenje. Kar štirinajst družin pa ima porušena stanovanja in prav tako potrebujejo pomoč.
mh
ji je tudi, da v sedanjih razmerah nima izhoda v mesto. Po tem smo bili malo pomirjeni, saj smo od njegovega kolega po telefonu izvedeli, da nekateri Slovenci nameravajo pobegniti iz kasarne.
Mi ga sedaj le čakamo domov, saj je sam že ves čas prosil, da bi za žetvo prišel na dopust. Poslali bomo tudi prošnjo, da ga pustijo. To, da bi pobegnil, pa tudi ne bi bilo ravno dobro, saj nikoli ne veš, kje ga lahko dobijo. Najlepše bi seveda bilo, če bi se z vojsko -lahko dogovorili, da jih pustijo na miren način. V Ljubljani so se, kot vidimo, starši organiirali v odbor, pri nas pa česa takega nihče ni predlagal. Dobro bi bilo, če bi bili organizirani in se zavzemali za rešitev za naše sinove.«
»Nikdar ne bo dobro,« mi je odgovori!
»Ni moj sin, vendar sem ga jaz vzgojila, pravijo da v dobrega delavca. Sedaj pa včasih tako jočem, da me vsi tolažijo. Po telefonu me je klical petega julija, vendar mi je povedal samo tole: Mamica, ne morem dosti govoriti, ker jih dosti še čaka na telefon. Poklical te bom jutri. Vendar se od takrat ni javil. V maju je bil doma na dopustu in sem mu rekla, naj zdrži še malo, pa bo vse dobro. Nikdar ne bo dobro, mi je odgovoril. Ni se pritoževal, da z njim slabo ravnajo, povedal je samo, da morajo mirno stati, potem pa jim oficirji »pijejo živce,« ko govorijo prek Slovenije in Slovencev. Strašno je to, ne vem, če se bomo še kdaj videli. Kakorkoli revno smo živeli, pa je bil le mir, zvečer si v miru lahko šel spat. Zelo se sekiram in ne vem, katera mati se ne bi.«
Majda Horvat foto: nj
Stran 5
gospodarstvo
LESNOINUDSTRIJSKO PODJETJE PLATANA
Projekt SPIN ali Slovenska podjetniška internacionalizacija
Za kapital, tehnologijo in znanje
Slovenskemu gospodarstvu gre za preživetje. Ati najpre sanirati gospodarstvo ali odpreti in omogočiti poti za tuje injekcije kapitala, verjetno bo potrebno oboje.
Projekt SPIN ali Slovenska podjetniška internacionalizacija, ki ga je na lastno iniciativo pripravil podjetniški center Studia marketing, izvajali pa ga bodo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico, Agencijo za privatizacijo, Skladom za razvoj ter mednarodnimi in domačimi svetovalnimi agencijami, je operacionalizacija projekta Identiteta Republike Slovenije na gospodarskem področju. Projekt je izdelan z namenom, da se slovenska podjetja pomaga preoblikovati v skladu z globalnimi spremembami ter za pridobivanje zahodnega kapitala, tehnologije in znanja.
»Projekt SPIN je nastal iz naših lastnih pobud in interesov z željo, pripraviti projekt, ki bi operacionaliziral ugotovitve o slovenski identiteti,« je povedal Matjaž Prinčič, MBA, izvršni direktor projekta.
»Naš osnovni namen je internacionalizacija slovenskih podjetij na način, ki zagotavlja enakovreden odnos s tujcem, usmerjenost in usklajenost s strateškim razvojem Slovenije in predstavitev slovenskega gospodarstva kot celote.«
Podjetja, ki se bodo odločila sodelovati v projektu, se lahko odločijo za pomoč pri preustroju, s katerim si bo lahko pridobilo ugodnejše možnosti za pridobitev tujega kapitala, za predstavitev podjetja tujim potencialnim partnerjem po mednarodnopri-znanih kriterijih, za lastninjenje in določitev strategije podjetja . ..
Podjetja lahko sodelujejo v projektu na več načinov. V primeru, ko gre za kompletne storitve, morajo plačati svetovalne storitve in nagrado za uspeh v primeru uspešno sklenjenega dogovora. Razlike med domačimi in tujimi podjetji ni. Izvedba projekta ima dve ravni. Prva je svetovalno delo s podjetjem, druga pa organizacija standardne projektne strukture, ki bo zagotovila učinkovito, enotno in sistematično predstavitev podjetij v tujini.
Projekt SPIN je namenjen podjetjem, ki že imajo tuje partnerje, potrebujejo pa pomoč pri pogajanjih, podjetjem, ki imajo profitabilne programe, potrebujejo pa finančne vire ali tržišča, tujcem, ki iščejo možnosti za naložbe, ter tujcem, ki že imajo partnerje v Sloveniji, želijo pa si pomoči pri oblikovanju dolgoročnejšega kapitalskega in poslovnega sodelovanja s temi slovenskimi podjetji.
Projekt je zaenkrat na začetku. Razen dveh podjetij, odziva še ni. Matjaž Prinčič meni, da se zdi projekt tujim strokovnim organizacijam bistveno bolj zanimiv kot domači javnosti. To je bilo mnenje Izvršnega direktorja pred vojno.
Sedaj se bo verjetno razmerje obrnilo, če bodo slovenska podjetja sposobna zbrati moči za sanacijo škode in poguma za vstop v svet.
Renata Ficko
Že tri mesece brez plač
V začetku tedna, ko so se delavci soboške Platane vrnili s 14-dnevnega koletivnega dopusta, so na izrednem zboru delavcev zahtevali plače, ki jih niso dobili že tri mesece. Zbora sta se udeležila tudi predsednik in član soboške vlade Ivan Obal in Vlado Kerec.
Delavci so potarnali, da že mesec in pol nimajo dela, ker nimajo reprodukcijskega materiala. Kjer ni dela, seveda tudi jela ni in delavci so marčevske plače že zdavnaj porabili. Zasluženega denarja, ki so ga dobili s poslom za hrvaško ministrstvo za notranje zadeve, 3 milijone 100 tisoč dinarjev, ne morejo usmeriti na svoj račun, čeprav so to poskušali že tudi s pomočjo Službe družbenega knjigovodstva in Ljubljanske banke. Razmere jim pač to onemogočajo, pa tudi dosego predplačila v vrednosti 2,6 milijona dinarjev za posel v Dubrovniku. Denar jim dolgujejo še druga podjetja, nekatera med njimi so v tem času že zabredla v stečaj. Direktor Miroslav Novak je zbrane opozoril, da bi morala biti po planih proizvodnja od novega leta polno zasedena, ven
USPEŠEN START NOVEGA ZASEBNEGA PODJETJA MARKER
PETDESET NOVIH ZAPOSLITEV
Alojz Bojnec iz Filovec je ustanovil d.o.o. za izdelavo keramike in zastopanje tujih firm opreme za keramično industrijo — V nekdanjih prostorih Tapetništva v Murski Soboti že dela 33 delavcev
V Pomurju, kjer imamo množico zaposlenih, smo veseli vsakega novega delovnega mesta. V mešanem zasebnem podjetju Marker, v katerem je 70 odstotkov domačega in 30 odstotkov tujega kapitala, je tačas redno zaposlenih 7 delavcev, na priučevanju, ki bo trajalo še 2 meseca, pa jih je 26, od tega 21 žensk. Prihodnje sodelavce so našli med prijavljenci na zavodu za zaposlovanje. Šli so skozi zahteven test, zdaj pa že en mesec delajo v proizvodnih halah, ki jih je podjetje Marker kupilo od podjetja Sobota oziroma Tapetništva, ki je zašlo v težave in je končno prenehalo delati. Gre za površine, ki merijo čez 2000 kvadratnih metrov.
»Predvidoma do konca leta bo v Markerju redno zaposlenih 50 delavcev. Delovna razmerja bomo sklepali v skladu z uvajanjem novih izdelkov in prodajo. Začeli smo z oblikovanjem raznih izdelkov, kot so posode za sadje, kruh, pecivo ..., na modelih. Videti so kot da bi bili pleteni, kar nekako tudi so, saj so oblikovani iz sestavnih delov, ki so podobni vrvicam, svaljkom, trakovom. Surovina je iz uvoza, vendar jo za neposredno izdelavo pripravimo na ustreznih strojih sami,« nam je povedal direktor Markerja Alojz Bojnec.
V nadaljevanju pogovora smo zvedeli, da se je Marker trdno povezal z italijansko firmo JOB Formi iz mesta Cartigliano v pokrajini Veneto, kjer je močno razvita keramična industrija. Firma JOB Formi je v Marker vložila 30-odstotni delež, in sicer v obliki strojev, posredovala pa bo tudi pri iz-v.ozu keramičnih izdelkov iz Murske Sobote. Glede na to, da bo pri dobičku udeležena s 50 odstotki,’bo njeno zavzemanje prav gotovo veliko. Dogovorjeno je že-, da bo prevzemala vse količine, kar pa ne pomeni, da čez čas ne bo mogoče dobiti Markerjevih izdelkov tudi doma. Takih ročno izdelanih, kot jih delajo zdaj, namreč na jugoslovanskem tržišču ni. Za zdaj sp ti uporabni predmeti okrogle in ovalne oblike, pozneje pa jih bodo delali še v drugih. Cez nekaj časa, ko bodo dobili še preostale stroje in še eno 3-kubično plinsko peč, bodo razne izdelke (lončke, lestence ...) izdelovali tudi z vlivanjem keramične mase v modele, nekatere druge (posode za gospodinjstvo ...) pa bodo oblikovali na hidravlični stiskalnici. Zavedajo se, da je prednost predvsem v ročni izdelavi, saj je v Vsakem izdelku nekaj osebnega dela, zato je neke
Alojz Bojnec, direktor mešane firme Marker
vrste unikat in ima ustrezno (višjo) tržno vrednost.
Direktorja Alojza Bojneca smo seveda povprašali, kako je firma Marker zbrala denar.
»Naložba je stala 13 milijonov 748 tisoč dinarjev. Trideset odstotkov je že omenjeni delež tujega partnerja, potem smo najeli posojilo pri banki, 3 milijone dinarjev smo dobili iz republiškega sklada »1000 novih delovnih mest«, delno pa so tudi lastni viri.«
Firma Marker iz Murske Sobote bo prvo pošiljko svojih izdelkov poslala na italijansko tržišče proti koncu tega meseca.
Š. Sobočan
INFORMACIJE ZA PODJETNIKE
POSLOVNI PROSTORI V NAJEM
Miran Mulec iz Veržeja ponuja podjetnikom za kakršno koli dejavnost prostore v dveh objektih.
Prostora imata vso napeljavo, poleg delavnic pa je tudi velik parkirni prostor, na katerem je možna tudi gradnja.
PODJETNIŠKE PRILOŽNOSTI
Povprašujemo po žaganem lesu, kakovosti CPC, debeline 76 mm, 70 m3, in 24 mm, 3o m3, po možnosti zračno sušenem.
Hoja — Stavbno pohištvo
Koprska 92, Ljubljana
tel.: 061 267-347, 261-571
faks: 061 262-882
ZA IZVOZNI POSEL NUJNO POTREBUJEMO NASLEDNJE MATERIALE: pločevina H. V. 1,5 x 1000 x 1650
CO146 24 ton
pločevina T. V. 4 x 1000 x 2150 CO146 11 ton jeklo, ploščato 30 x 6	CO361	2 toni
jeklo, ploščato 25 x 6	CO361	4 tone
cev, šivna 60,3 x 3	CO361	8 ton
cev, šivna 50 x 2,5	CO361	10 ton
cev, pohištvena 60 x 30 x 2,5	CO36I	24 ton
kotnik 35 x 35 x 4	CO361	42 ton
jeklo 14 mm Naslov: TTN Cerknica	CO361	6 ton
Tovarna transportnih naprav, Cerknica tel. 061 791-722	Podskrajnik 17,	
POVPRAŠUJEMO PO KISIKU ZA VARJANJE
V JEKLENKAH
Steklopiharstvo
tel. 061 214-514, informacije daje g. Štorman
POVPRAŠUJEMO PO HLODOVINI LISTAV-
CEV IN IGLAVCEV
Naslov: Svea
Lesna industrija
61410 Zagorje ob Savi
tel.: 0601 61-560, 61-206
faks: 0601 61-269
Informacije daje Miroslav Strajhar
dar niso izpolnili še niti enega mesečnega plana. Za vse to pa ni krivo le pomanjkanje materiala, pač pa tudi delovna disciplina. Delavci niso pripravljeni poslušati očitkov, kajti brez materiala ne morejo delati, v brezdelnem posedanju pa ustvarjajo le izgubo. Ta znaša po zadnjih podatkih okoli 20 milijonov dinarjev, od tega so štiri milijone porabili za plače in razliko za regres.
Delavci so se pritoževali tudi nad prodajo premoženja in menili, da kmet pač ne more delati na polju, če proda traktor. S prodajanjem ne bodo mogli živeti, zato je denar od prodaje nesmi-sleno deliti za plače. Ali jim grozi stečaj? Program je dober, le reda ni, je bilo slišati tako iz ust delavcev kot vodilnih. Če bo njihov račun še dolgo blokiran, se stečaju ne bodo mogli izogniti. Kot so menili delavci, bodo potem imeli kruh vsaj nekateri, kajti zdaj ga nima nihče. Od okoli 130 zaposlenih je okoli 50 režijskih delavcev, kar je nevzdržno. Nevzdržno je tudi več kot prepogosto menjavanje direktorjev in nered, ki se je zalezel v podjetje.
Problemi v firmi torej niso strokovni in po mnenju zdajšnjega direktorja Miroslava Novaka bi iz Platane lahko nastala dobra firma. Njihovi izdelki so kakovostni in zanimivi za trg, toda finančna nedisciplina v državi je ravno zdaj na vrhuncu in to pokopava številna podjetja. Že ustanovljena mešana družba naj bi začela delati novembra. Tako so se dogovorili s tujim partnerjem, ki se v tem času ukvarja z denarno ureditvijo podjetja oziroma njegovega delovanja.
Kdaj bo plača, se v dveh dneh niso uspeli dogovoriti, zato se bodo še naprej trudili, da bi rešili tudi ta boleči problem. Predsednik soboškega izvršnega sveta Ivan Obal pa jim je na torkovem sestanku naložil, naj pripravio seznam vseh obveznosti in terjatev, da bo vidna razlika, seveda pa mora vodstvo podjetja zbrati tudi vse izčrpne podatke o izgubi in sestaviti spisek pogodb, ki so sklenjene vnaprej, in tistih, ki so tik pred sklenitvijo. Stečaj pa naj še malo počaka.
Lidija Kosi
TURIZEM JE... REAKCIJA
Turistični delavci so že nekaj časa svarili pred najhuj-Šim; šele sedaj smo spoznali, kako občutljiva dejavnost je tu-rižem, ki reagira na vsako spremembo v družbenem okolju in političnih razmerah, turizem je pravzaprav reakcija: če je gostov veliko, je to posledica reakcije na dobro informiranje in opravljanje storitev v preteklosti; če je gostov malo, je t0 reakcija na slabe informacije in nekakovost. In v SlovenijiI tačas dogaja prav to: nezasedenost turističnih zmogljivosti, pravzaprav reakcija na predvajanje vesti in slik s slabo vsebino. Na žalost pa te vesti in slike niso bile več samo »tendenciozno in škodoželjno pisanje«, ampak posnetek resničenga dogajanja.
S prvim dnem vojne v Sloveniji smo ostali brez turistov. Kdor je le mogel, je spakiral kovčke, prižgal avto in odbrzel do najbližjega mednarodnega prehoda. Pa kaj, če so imeli rezervirano in plačano še do konca meseca! Tanki prihajajo, reši se, kdor se more!
Najprej so lahko pobegnili prek meje v Pomurju, zato so pomurski hoteli prvi ostali prazni. Do najbližjega prehoda so se iz katerega koli hotela peljali največ pol ure. V Rogaški Slatini in drugih zdraviliščih v osrednji Sloveniji so bili gostje prisiljeni ostati dlje v hotelih, kot so načrtovali, saj zaradi zapor na cestah in pred mejnimi prehodi niso mogli domov. Hotelirji niso imeli nič proti. Zato ni čudno, če te dni slišimo
Svet je spoznal Slovenijo!
Koliko denarja smo vložili v turistično propagando Sloveni-je v tujini (prek Turistične zveze Jugoslavije in njenih predstavništev v tujini, prek Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč m pomočjo Centra za turistično in ekonomsko propagando), P8 bila tako učinkovita kot ta, ki je povezana z vojno.
Zaradi poročanja o vojni in politični krizi v Jugoslaviji 1 Sloveniji, je ves svet izvedel, kje natanko leži ta majhna evropsk država Slovenija, ki želi postati samostojna.
V turističnih prodajnih službah so optimisti vsaj za to, d® prihodnje ne bodo imeli težav s propagando slovenskega turizm • Vsaj vedeli bodo, kje je Slovenija, in da to ni enako kot Slo*'8' ška.
govoriti vodilne v pomurskih zdraviliščih, da je bila v vojnem času bližina meje zanje prej slabo kot dobro. Gostje so jim lahko prej »pobegnili« domov, novi pa si še dolgo ne bodo upali priti na kritično območje, saj je bilo minule dni največ streljanja prav v obmejnih krajih.
ZASLUŽEK LE HOTELSKE POSTELJE
Govoriti o številkah v turizmu, nima smisla, kajti to ni zgolj industrija, ki proizvede na leto toliko in toliko izdelkov.
»Turizem smo ljudje«. Turizem ustvarjajo ljudje, ki delajo
V slabem tudi dobro!
Tuji turisti (pa tudi domači) si ne upajo na počitnice v s'oV^tjo-hotele in zdravilišča, zato imajo velike probleme z Prazni niso le primorski hoteli, ampak tudi pomurski — hoteli Ajda in Radin so zaprti ali pa imajo le nekaj gostov.	. če
Kakorkoli, tudi najslabše stvari imajo v sebi nekaj dobrpo-ne drugega, vsaj izkušnjo ali izgovor. Prvič so si upali naši >j. Jste slati domov večino zaposlenih — koristiti morajo dopust ah P ure. Razumite vendar, vojna je!	. . jeJe
Prvič so si upali brez obotavljanja in slabe vesti zapreti n gj in pustiti v njih le enega receptorja, kuharja in natakarja. u(Ji ♦ si upali potegniti kakšne poteze tudi, če ne bi bilo vojne, bi se |et, mirnem času obnašali tako tržno? Seveda bi, toda šele čez neK । vj< ko bi jih v to prisilila nuja. Tako pa je vojna v teh dneh lep0 čilo in izgovor za marsikatero potrebno in nepotrebno potez0-^
za ljudi. Najtežje pa je delati z ljudmi, ki delajo za ljudi.
Namesto več kot tisoč je v teh dneh v pomurskih zdraviliščih in hotelih manj kot sto gostov. Kličejo množično, sprašujejo receptorje, kako je, če lahko prestavijo počitnice še za nekaj časa, da pa sedaj še ne upajo priti. Zaradi tega so pomurski turistični delavci lahko optimisti. Zgodovinska dejstva kažejo, da je turizem vedno obstajal v takšni ali drugačni obliki. Propadali so le tisti, ki so ponujali v nepravem času neprave storitve. Trenutne prazne postelje so le reakcija. Potrebujejo le mir ali vsaj umiritev napetosti in groženj, pa bodo hoteli spet polni.
Vsekakor pa je letošnja turistična sezona izgubljena. Bled
(ki mu pravijo biser slovenskega turizma) je minuli teden gostil namesto dva tisoč le 20 gostov. Zaprta so tudi polkna hotelov ob morju — pa ne le v Dalmaciji, ampak tudi v Slovenskem primorju. Ni gneče v vedno polni Žusterni, ne v Izoli, Portorožu in ne v PiranU’ Zadovoljni so le ribiči. Namesto tuje govorice slišite le tu in tam kakšno slovensko besedo-
V Pomurju bodo najhuje p11' zadeti v Radencih, saj je 0 620 postelj, ki so že nekaj te nov nezasedene, odvisno cey no poslovanje zdravilišča-Moravskih Toplicah bodo P°' skušali pritegniti domače goste, da bi hkrati s kopanjem k ristili tudi drugo ponudbo ter pije in gostinskih obratov.
Lendavi bodo popestrili P nudbo v Termah Petišovci-densko zdravilišče ima le P j kriti bazen s toplo vodo m niaturni bazen s termalno do. In kako, da so hotelske P stelje glavni vir zaslužka-črti za obnovo hotela Ra°ineS. že pripravljeni, vendar neu ničeni. Malo več pogum preteklosti bi se jim danes gato obrestovalo. Imajo mreč že vsa potrebna jo nja za igralnico, ki naj m J j uredili v nekdariji kav Park, in tudi del oprein6’ prostor še ni obnovljen. v jem delu restavracije v Ra n. naj bi uredili nočni lokal (D cing Club), saj je le-ta ve
časa neizkoriščen. Toda ostalo le pri načrtih, P0^' 36® blagajna pa so prazne- ga, zaposlenih v zdravilišču dencih, jih je te dni dom' 250. Kako bo z julijsko P v, še ne vedo. Če ne bo g je bodo zdržali »z dopu8 ^0-dva meseca, nato Pa.b° ,v6čn0 rali začeti odpuščati o je delovno silo. Za konec besede direktorja Nar' pp-Zdravilišča Radenci Jože ha:
»To je katastrofa zas ski turizem. Če slovensk	ov,
ne bo sprejela nekih ul	tl)-
da bi lahko preživeli, se po rižem sam le težko izv sedaj je vlada le obljubil
Stran 6
kmetijska panorama
ŽETEV je pred nami, smo pripravljeni?
k®>NA CENA pšenice 5,50 dinarja • od-oK* JE BODO 40.000 TON • PREVZEM NA STNI A^NIH MESTIH • gorivo in nadome-DELI ZAGOTOVLJENI • PONUDBA PO nižjih cenah od drugod
lanskem f8*0’ da bo 'et°šnja pšenica dozorela dva tedna pozneje kot v ščili v sii .“’.samo <*a jo bodo kmetijci lahko v miru poželi in uskladita _ Jn drug*h shrambah. V Pomurju je vse nared za žetev, zato kjer je: Ce । vreme lepo — hitro končana. V drugih delih Slovenije, kljah ap OS ovanska armada raztrosila po poljih mine, denimo pri Cer-je Slavnn"3 ,am’ ^er na kombajniste prežijo ostrostrelci — zgled za to močjih It Pa bodo Pr' ’etv' hude motnje. Na najbolj »vročih« obisti ures^r pa se u,eBne zgoditi, da žetve sploh ne bo, če bodo tero-ICI" svoje zle napovedi: požgali naj bi pšenična polja.
LJUDJE MORAJO TUDI JESTI...
njih letih "u P?enice kot v prejš-2adovoli?„ aJ11 marsikateri je/bo J n, če bo pridelek lahko
|Og ®”a slovenske pšenice 5,50 oziroma 5,20 dinarja za ki-13 od" i izP*a^ana- če oddani pridelek ne bo imel več kot 76 £ ^ov vlage, 2 odstotka primesi in ob hektolitrski teži |Ovai e X" ’me*a Penica, ki jo bo oddal posamezni pride-nja c’ večji odstotek vlage, bodo zaračunali »troske suše-
tQliko P,” tem Pa cena n' Y°dila tudiT1”13,’- Pri tem ga Je Zavedal .“^“IjnBnost, saj se ^enija v ’ daJe nova država Slo-"Ha tud,- a!?0'0'!1 težavah in da
Plač« a^C’ kupuje kruh, .ju kar ■ « pa je celo na ča-S^uPšČinp Jt>Se huJe- kvršni svet je vend i Putike Slovenije >0d^ rle tudi 'etos določil a znaša Ceno Pšenice. Le-*?ga kal d kilogram pšenice pr-‘ ?narja „''ostnega razreda 5,50 iav°stnew pser"eo drugega ka-e1 ugranA 7?Z?da Pa Je cena za
kije7: ° dlnarja- To pa je i° visoke r* i rnet>jce, ki dosega-ar	donose, še
kov Pa siv^dTn’ b'S°kih dobič’
‘'“'iOOTo^ P°NUDBA:
od?°3jee ^P^jos^ja žitni-k0 je znana
sv 'da bo Mr'” ko so zagotoyi-& Potreb?hnopek Prevzel za L- J) tezerv ln Potrebe republi-J bosta „Se količine pšenice, ta^ni setJ^uudila družbeni in v> Ponudh Je zavlada'o olaj-P >	bo Prav S°tovo
svLmnog‘ kmetje, ki so nPoznali da-aS Pokladaliživini, ža Pšenico^denar’ ki ga dobi-u-0 kmalu po odkupu,
Rekorden pridelek pšenice
Je im°'ak Beltinec ima 10 hektarjev lastne zemlje, enkrat to-vihn *v Mevu V 1aien,u' Obdeluje torej 20 hektarjev njiv. Glede na to, °rejec, tod VeC 50 glav goveda, bi lahko rekli, da je predvsem ži-a povsem ne drži.
Metoda Senukvarjam z živi-
Za n pr'delujem tudi 7 taiak° iniamePOsredno proda-^0^'arjih P1- etos krompir na žel>eso’nPSr'co na 3? slad-na 8 h ^ktaria ’ jlečmen sem po-Oji n • ktariih a’koruza pa raste (j ■ .kar zadeva letoš-taSeaJe dober Tna’ moram režite Pa tujih „ trdim za do-knrnJ^il st2ri,Vah’ kjer sem t0 deieKaJnorri .tVeno s svojim Oa nkJečiTiena ' pa Je.slabši pri-Selth/niočju vna m°Ji površini
C1 o* katastrske občine ob-
Na' SnP-a ?!'ko več pri-vah i3 Se, da hnJe Zetve Pšenice. J tjae 0 nadnovna nekaterih nji-Sar do 7000 1r|Čen Pr'delek r-tajai' ^nsko ■ kll°gramov na
, Zelo ro<inJeSen namreč kl se^rebške °,semensko pše-Nd i’ na Pom?6 ®kciJe marija, e’ih > že v	območju
" ?eV*h Pridelovalnih aiti> Jo jnJe ustrezno pripra-drLedaj ie datno Pognojil,
»Ure
. jenJe, j. eK- kar zadeva Povedal, da je __________________________
JULIJA 1991
vreden več kot pa denar, ki ga za pšenico dobijo posredno — ob prodaji živine. V Mlinopeku pričakujejo, da bodo letos odkupili okrog 40 000 ton pšenice. Za 37 000 ton so sklenili pogodbe s kmetijskimi zadrugami in druž-
benimi posestvi z območja občin Gornja Radgona, Ljutomer in Murska Sobota, z območja kmetijske zadruge Lendava, ki pogodbe ni sklenila, pa pričakujejo, da bodo njeni člani in drugi pridelovalci oddali 3 000 ton. Bojazen, da bi ta zadruga pšenico prodala kam drugam, recimo na Hrvaško, je odveč, saj je tam odkupna cena precej nižja.
PREVZEM NA OBIČAJNIH MESTIH
Žetev je opravilo, ki ne pozna ne petka ne svetka ne ustaljenega delovnega časa. Tudi letos bodo pšenico prevzemali vsak dan od 7. do 22. ure, v konicah pa tudi v podaljšanem času. Prevzemna mesta bodo v Murski Soboti, Beltincih, Črncih, pri Vidmu ob Ščavnici, Ljutomeru, Križevcih pri Ljutomeru, v Črenšovcih, Hotizi, Odrancih, Turnišču, Dobrovniku, Šalovcih in najbrž še kje. Pridelovalec je dolžan na svoje stroške pšenico pripeljati na eno izmed omenjenih prevze-movališč, od tam pa bo pšenico kupec prepeljal v silose na svoje stroške. Seveda pa bodo odkupovali tudi rž, in sicer po 6 dinarjev za kilogram. Žal pa je tega žita na območju Pomurja malo, saj so ga izpodrinile veliko donos-
K
/ £

a J Ja 5 J' <»■>
• <
m
i’ ,
Gusti Novak iz Beltinec bo letos pridelal 20.000 kilogramov pšenice.
Foto: ». N.
škropil le proti plevelu. Ni pa bilo potrebno škropl jenje proti plesni in ne zoper strgača. S tem so se znižali stroški pridelovanja.
»Predvidevam, da bom na 3 hektarjih pridelal najmanj 20.000 kilogramov pšenice prvega kakovostnega razreda. Cena 5,5 dinarja je zame še kar spodbudna,
nejše sorte pšenice. Se pa najbrž strinjate, da je rženi kruh boljši. To trdimo zdaj, medtem ko so si nekoč ljudje tako srčno želeli belega kruha. Kako tudi ne, ko pa so imeli na mizi koruznega. Taje zdaj specialiteta!
GORIVA ZA ZDAJ DOVOLJ
V razmerah, ko gre marsikje narobe, bi logično pričakovali (in se jezili), da bodo nastale motnje pri preskrbi z gorivom za kmetijske stroje. K sreči ni tako, kajti s Petrola so sporočili, da je goriva dovolj (vsaj v začetku tedna je bilo tako) in da plinsko olje, prodajajo v neomejenih količinah. Vrst traktorjev in prikolic z naloženimi 200-litrskimi sodi pred črpalkami torej ni. Navsezadnje tudi zato ne, ker imamo Pomurci svojo rafinerijo. Motnje pa bi nastale, ko bi zaradi pomanjkanja surovin (nafte in plinskega kondenzata) morala prenehati obratovati. Prav gotovo pa so se kombajnisti že pravočasno oskrbeli z ustreznimi količinami plinskega olja. Upamo, da ne z oljem za gospodinjstvo, katerega uporaba je strogo prepovedana za pogon motorjev z notranjim izgorevanjem, zagrožene pa so hude kazni.
NADOMESTNI deli v
AGROSERVISU
Koliko kombajnov bo zabrnelo na pomurskih poljih, je težko
Za kilogram pšenice bodo pridelovalci iz Slovenije dobili 5,5 dinarja. Nekoliko nižje pa so odkupne cene v drugih republikah: na Hrvaškem naj bi jo odkupovali po 3,8 dinarja, v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji pa po 4,00 dinarje. Za Srbijo nimamo podatkov. Letos naj ne hi bil dovoljen uvoz pšenice, čeprav je njena cena na svetovnem tržišču menda nižja. Najbrž je to povod, da hoče predelovalna industrija na nekaterih območjih Jugoslavije izsiliti nižje cene, ponuja komaj 2,5 dinarja. Zvezne rezerve bodo letos prevzele med 700 in 800 000 tonami pšenice in tako nekoliko omilile veliko ponudbo.
visokotlačna pobiralna stiskalnica traktor
traktorist
skupaj
akumulacija 5 % 
672,02 din/uro 190,08 din/uro 57,65 din/uro
919,75 din/uro 43,39 din/uro
963,14 din/uro
reči. Zdi pa se, da jih bo kar nekaj manj (pa naj se sliši še tako nedojemljivo), kot pa jih je želo v prejšnjih letih. Dejstvo je namreč, da so mnogi starejši kombajni, zlasti tisti, ki so jih kmetje uvozili iz Avstrije, že povsem zanič ali pa so zgoreli (da, prav ste prebrali). Tudi nekateri domači kombajni so že omagali, novih pa je malo. Posojil namreč po ugodnih obrestnih merah ni več mogoče dobiti, le malokdo pa ima toliko pod palcem, da lahko kupi nov žetveni stroj. Žal pa so se nekako razvodenele tudi strojne skupnosti, ki so združevale do 10 kmetov, ki so skupaj kupili
ker pač dosegam dobre hektarske donose. Drugače bi bilo, ko bi po hektarju pridelal manj kot 5.000 kilogramov, saj se tedaj ne
M*
lU
A


bi pokrili niti stroški pridelovanja. Ves pridelek bom prodal Mlinopeku. Pšenice mi ne bo treba pokiadati živini, saj zanjo pridelujem koruzo oziroma koruzno sližažo,« je povedal naš beltinski sogovornik.
Njegova stanovanjska hiša je ina Panonski ulici, tik ob cesti
kombajn ali kak drug stroj. Imele pa so tudi pomanjkljivost: tak kombajn je praviloma žel le članom. Zdaj pa so posamični lastniki kombajna, ki žanjejo le na svoji njivi, in kombajnisti, ki (za plačilo seveda) pospravijo še pridelek s tujih njiv. Če se stroj pokvari, pa je tu soboški Agroser-vis, ki ima za domače kombajne dovolj nadomestnih delov. Za
Koliko bodo kombajnisti smeli zaračunavati za žetev pšenice z 1 hektarja? Na sekretariatu za kmetijstvo občine Murska Sobota so povedali, da bi se tudi letos morali držati nenapisanega pravila: zaračunali naj bi dinarsko protivrednost 600 kilogramov pšenice: 3300 do 3500 dinarjev. Ta znesek vključuje žetev in baliranje in vrvico. Kombajnisti, ki na svojih strojih nimajo naprav za baliranje, pa naj bi zaračunavali od 2300 do 2500 dinarjev.
tuje kombajne pa tudi avstrijska Radgona ni daleč.
NAŠE PŠENICE
JE PREMALO
Tokrat je očitek slovenski vladi, češ da premalo skrbi za slovensko kmetijstvo, odveč. Določila je namreč sorazmerno visoko odkupno ceno, čeprav so drugod po nekdanji Jugoslaviji cene precej nižje. Ker pa je v Sloveniji letno porabimo 230 000 ton, sami pa je pridelamo oziroma prodamo 150 000 ton (delež Pomur-, ja pri tem je dobra četrtina), pomeni, da bomo kakih 80 000 ton
Stroški pridelovanja pšenice
Poznavanje stroškov poslovanja na kmetiji postaja za kmeta vedno bolj zanimivo. Zaostrene gospodarske razmere so tudi kmeta prisilile, da je začel razmišljati o stroških, ki jih ima na svoji kmetiji. Za natančen izračun stroškov in prihodkov na kmetiji je potrebno voditi evidenco poslovanja. Le tako lahko pridemo do popolne slike poslovanja na kmetiji, na osnovi katere sami pozneje odločamo. Ker pa vse kmetije ne vodijo evidence svojega poslovanja, se opiramo na modelne kalkulacije, v katerih so prikazani ocenjeni stroški za neko predvideno tehnologijo.
Z izračunavanjem modelnih kalkulacij smo pred kratkim začeli tudi na ŽVZ-ju za Pomurje. Ker ima na tem področju Kmetijski inštitut Slovenije največ izkušenj, smo prevzeli njihov način izračunavanja. Nekaj kalkulacij smo povzeli v celoti, druge pa smo začeli prilagajati našim pomurskim razmeram. Ker nimamo dovolj podatkov s kmetij, ki vodijo evidenco o svojem poslovanju, smo prisiljeni upoštevati mnenja praktikov.
Ocena stroškov pridelovanja pšenice konec junija 1991 je povzeta po KIS-u. Model sloni na priporočeni tehnologiji za intenzivno tržno pridelovanje in na rezultatih spremljanja stroškov pridelovanja na kmetijah. Predvideni pridelek je 50 dt/ha suhega zrnja, povprečni pridelek na teh kmetijah v zadnjih petih letih pa je bil 43 dt/ha. Vsi stroški (material, delovne ure . . .) so ovrednoteni po zadnjih veljavnih cenah konec junija 1991. Seme, za katerega novih cen v juniju ni, je ovrednoteno s pomočjo jesenske cene, revalorizirane z indeksom rasti drobnoprodajnih cen. Predvideni stroški sušenja so 0,43 din za kg vlažnega zrnja. Cena kombajniranja velja za opravljanje storitev in vključuje stroške kombajniranja z zmajem 133, osebni dohodek kom-bajnista ter 5 % t.i. akumulacije, torej zaslužka za lastnika kombajna.
Splošni stroški zajemajo prispevke iz katasterskega dohodka, razna nadomestila ter posredne osebne dohodke in materialne storitve. Vrednost bruto ure vključuje enak neto osebni dohodek, kot ga v povprečju zaslužijo delavci v družbenem kmetijstvu (46,83 din/uro). Tudi prispevek za pokojninsko zavarovanje je izenačen z njihovim (10,82 din/uro). Po tem modelu znašajo stroški pridelave pšenice 32.700 din/ha, to je 6,5 din/kg. Izračunali smo tudi, kakšni stroški nastanejo na področjih z omejenimi proizvodnimi pogoji, če uporabljamo enako tehnologijo kot v prej prikazani kalkulaciji. Predvideli smo manjši pridelek (45 dt/ha), porabo delovne sile in strojnih ur pa smo povečali za 15 % (zaradi nagiba terena in malih parcel). Stroški so znašali 33,400 din/ha; to je 7,4 din/kg. Predvideli smo tudi model s pridelkom 60 dt/ha suhega zrnja, ki ga dosežejo le redke kmetije. V tem primeru so stroški znašali 36.500 din/ha; to je 6 din/kg.
Ker v modelnih kalkulacijah za pšenico ni vključen strošek bali-ranja, smo te stroške dodatno prikazali. Od fiksnih stroškov je največji strošek amortizacija, ki po 8 letih predvideva nakup novega stroja. Stroški večjih ali manjših popravil so predvideni v t.i. tekočem in investicijskem vzdrževanju, ki znaša 4 % od nakupne vrednosti stroja. Od variabilnih stroškov pa predstavlja največji strošek vrvica. Porabimo je 3.8 kg/ha, če predvidevamo 20 dt/ha slame. Tako znašajo pri izkoriščenosti stroja 200 ur/leto stroški visokotlašne pobiralne stiskalnice 672 din/uro in pri izkoriščenosti 150 ur/leto 720 din/uro. Če želimo izračunati strošek baliranja slame kot storitev moramo še dodati:
uvozili. Ponudbe naša mlinsko-predelovalna industrija že dobiva, zlati iz Vojvodine, cena pa je menda 4,00 dinarje. Po tem lahko sklepamo, da jugoslovansko (nekoč skupno) tržišče še deluje in se tako pokrivata ponudba in povpraševanje. Prav gotovo pa bo na slovensko tržišče prišlo tudi precej pšenice iz obmejnih hrvaških krajev (dobili bodo več kot doma). Že res, da je pri nas odkupna cena pšenice višja, ker da Republika Slovenija 1 dinar na račun regresa, vendar pa v obmejnih zadrugah ne bi smeli biti togi do ponudnikov z druge strani meje.	§. Sobočan
Murska Sobota—Lendava, gospodarski del pa je za hišo in »skrit«. Škoda, kajti, če bi bil »na očeh«, potem bi ljudje lahko videli, da je vse lepo pospravljeno, kmetijski stroji so vzorno vzdrževani, orodje uporabno ob vsakem času, vse to pa je pod streho v strojni lopi in ne kot marsikje drugod rzametano po dvorišču. Gusti Novak je tudi solastnik kombajna, s katerim opravlja storitve drugim pridelo--valcem žit. Deluje tudi »politično«, saj je član upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in je zato ob našem obisku zatrjeval, da bo letošnja cena pšenice v Sloveniji taka, kot jo je dva dni pozneje določil izvršni svet Republike Slovenije. Po tem sklepamo, da imajo pridelovalci in njihova združenja vpliv na oblikovanje zajamčene odkupne cene pšenice.
Odšli smo na eno od parcel, zasejanih s pšenico. To je bilo ob koncu prejšnjega tedna. Zrna so bila še mehka, ob pogledu na njivo pa smo zaznali rumeno-zele-no barvo. Pridelovalec je pojasnil, da bo že v nekaj dneh drugače: pšenično polje bo zlato rumeno, zrna trda, da jih boš z zobmi komajda pregrizel, napočil bo torej čas žetve. Letos izjemoma bogate žetve!
Š. Sobočan
Pri predpostavki, da traktorist zbalira slamo z 1 ha v I uri in da 1 bala tehta 10 kg, stane baliranje bale 4,82 dinarja.
Namen sestavka ni v tem, da bi določili ceno odkupa pšenice ali ceno storitev. Pridelovalce pšenice smo le želeli, kakšna je struktura njihovih stroškov, in da sami skušajo ugotoviti svoje stroške. Kakšen bo zaslužek ali pa cena storitve, je seveda poleg dogovorov odvisno predvsem od razmerja med ponudbo storitev in povpraševanju po njih.
Modelna kalkulacija stroškov pridelovanja PŠENICE na kmetijah (pričakovani pridelek 50 dt/ha suh. zrnja; junij 1991)
Vrsta stroškov	Količina kg, ur/ha	Cena din/kg, uro	Stroški din/ha	Struktura v %
Seme	300	5.97	1,791.00	5.5
Hlevski gnoj	10,000	0.25	2,500.00	7.7
Minaralna gnojila:				
- NPK 7-20-30	400	7.01	2,804.00	8.6
- KAN	450	6.19	2,785.50	8.5
— dehidrirano apno	300	2.00	600.00	1.8
Zaščitna sredstva:				
— dicuran F	2	427.57	855.14	2.6
— oniten DS	3	256.57	769.71	2.4
- tiltCB 187,5 FW	2	1,184.04	2,368.08	7.3
— pirimor	0.6	2,018.14	1.210.88	3.7
Traktor	32	190.03-	6,080.96	18.6
Kombajn (tuja usluga)	3	967.88	2,903.64	8.9
Sušenje			2281.00	7.0
Zavarovanje			864.00	2.6
Delo (bruto OD)	59	57.65	3,401.35	10.4
Direktni stroški			31,215.26	95.6
Splošni stroški			1,429.79	4.4
STROŠKI SKUPAJ			32,645.05	100.0
LASTNA CENA pri pridelku 5,000 kg/ha din/kg 6.53
Modelni izračun lastne cene delovne ure za VISOKOTLAČNO POBI-RALNO STISKALNICO (na kmetijah; junij 1991)
Nabavna vrednost
FIKSNI STROŠKI: Amortizacija (%) Tekoče in invest. vz..(%) Skupaj
182,500 din
VARIABILNI STROŠKI:
Vrvica (kg/uro) Mazivo (1/uro) Delo za vzdr. (ur/uro) Skupaj
CENA URE (izkor. 200 ur/Ieto)
CENA URE (izkor. 150 ur/leto)
12	21,900 din
4	7,300 din
	29,200 din : 200 ur = : 150 ur =	146 din/uro 194,67 din/uro
3.8	135 din	513 din/uro
0.2	36.25 din	=	7.25 din/uro
0.1	57.65 din	5.77 din/uro
526.02 din/uro
672.02 din/uro
720.69 din/uro
Damjan JERIČ, dipl. inž. kmet. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje
Stran 7
akcija
VROČINA IN KOPALIŠKA GNEČI
Konec minulega tedna je bil konec in začetek hkrati. Predvsem sobota je bila nekaj posebnega. Tega dne je bil zadnji dan obupne vročine in sopare, ko se je temperatura dvignila tudi do 35° C in si niste mogli najti dovolj debele sence. V soboto zvečer je namreč po dolgem času le deževalo. Začela se je žetev — res-da je ječmen v glavnem že požet, toda konec minulega tedna so začeli žeti zlato pšenico, ponos pokrajine ob Muri. Splošna na-petost in negotovost zaradi vojne in politike sta se nekoliko zmanjšali, ljudje so začeli razmišljati tudi o bolj normalnih stvareh in iskati sprostitve, še posebno tisti, ki niso vedeli, kam s šolskimi otroki, ki imajo počitnice. Zato je bil minuli konec tedna šele pravi začetek kopališke sezone v pomurskih kopališčih, najsi bo s termalno, ogrevano ali navadno vodo, ki jo mora ogreti šele sonce. Vse vode so bile prijetne, čeprav nobena ni bila taka kot morska.
Kdor rad zahaja v kopališča, se verjetno spomni, da so v preteklosti pomurska kopališča zaživela že konec maja. Letos je bila njihova prava otvoritev šele minuli teden, nekako po 6. juliju.
Najprej slabo vreme, nato pa vojne razmere in politična napetost so vplivali na obisk kopališč in bazenov. Kakorkoli: v soboto so bila vsa kopališča nabito polna. Osnovnih podatkov o obisku in cenah nismo uspeli dobiti v lendavskem (blagajničarka je menila, da ni pristojna za to) in soboškem kopališču, saj do vhoda z avtom nismo mogli priti. Videli smo nekaj prijetnih novosti, kot na primer to, da imajo ponekod otroci do 6. leta starosti prost vstop, videli pa smo tudi ograjene vodne površine, ki samevajo, ker so jih pač namenili »visokim« gostom.
Bernarda B. Peček
Za malo denarja malo muzike
Ljutomersko mestno kopališče ima pri vhodu lepo novo in veh' ko tablo z napisom kopališče. To pa je tudi vse, kar je v tem kopah ču novega. Ljutomerčani imajo še vedno le en bazen, ponudba p>jac in hrane pa je še vedno tako slaba (počasna, ker ni več zaposlenih a več ponudnikov) kot prejšnja leta.	.
Je pa po drugi strani ljutomersko kopališče med najcenejsn® ■ Miran Koritnik je povedal, da morajo odrasli za vstopnico odšteti din in otroci 20. Kdor hoče igrati odbojko, nogomet ali kaj druge?’ lahko dobi žogo zastonj. Tudi na ljutomerskem kopališču je bila ga dne nepopisna gneča in prodanih vstopnic nekaj čez tisoč.
VRTINA REŠILA VSE PROBLEME
Če so imeli v banovskih toplicah lani še probleme z vodo iz globin, ker je je bilo premalo ali pa je imela neprijetno rjavo barvo, teh problemov letos več nimajo. Minuli teden se je tudi pri njih začela prava gneča, dnevno pa jih obišče od 1500 do 2 tisoč kopalcev z levega in desnega brega reke Mure. Poleg tega, da so letos uspeli rešiti probleme s termalno vodo, saj iz nove vrtine priteče dovolj zdravilne vode za vse potrebe, nemoteno oskrbo in pretok pa jim omogoča tudi nova strojnica, so rešili tudi problem s pitno vodo. Naredili so si lasten zbiralnik vode. Gostinsko ponudbo so izboljšali z lesenim »paviljonom«, kjer na eni strani prodajajo pijačo, na drugi pa hitro pripravljeno hrano. Gneča pa ni bila le v bazenih in na travnatih površinah, ampak tudi v
Gneča v Banovcih
jedilnici. Ob vsej turistični suši je bil pravi užitek pogledati polno restavracijo v banovskih toplicah. To pa le potrjuje pravilo, da morata biti cena in ponudba prava, pa bo dovolj gostov (če ne tujih, pa domačih). Kopanje v bazenih v Banovcih stane odrasle 50, upokojence in otroke pa 25 dinarjev. Kosilo (že pripravljeno) stane 100 din. Poleg treh manjših bazenov s termalno vodo imajo tudi večji bazen z naravno ogrevano vodo.
Že jeseni pa bodo začeli z gradnjo novega bazena za potrebe FKK-ja (naturistov), saj je to eno redkih celinskih kopališč s termalno vodo, kjer se lahko kopajo tudi brez kopalk. Tega dne smo v banovskih toplicah srečali oba odgovorna — Franca Tominca in Marjana Pihlarja.
Soboško kopališče je verjetno edino v Pomurju, ki bo najdlje čutilo posledice vojne in letalskih napadov. Minulo soboto so imeli za polovico manjši obisk kot po navadi, glavni razlog pa je seveda strah zaradi bližine vojašnice in ponovnih letalskih napadov. Poleg tega pa je možen dostop le s kolesi ali peš. Odprli so ga šele v četrtek, 11. julija, saj so šele tokrat dobili dovoljenje RŠ TO. Zaradi slabega obiska bodo tudi v sezoni obdržali predsezonske cene — odrasli morajo za kopanje odšteti 30 dni, po 15. uri pa le 20. Otroci plačajo za
Soboško kopališče odprli šele 11. julija
kopanje 20 din. Zaradi letalskih napadov je ogromno škode na uničenih gostinskih objektih Diane. Kakor je povedala direktorica Helena Pintarič, je skupne škode okrog 500 tisoč dinarjev, saj so bila uničena vsa stekla, strehe, lesene obloge, zmrzo-valniki in hladilniki ter zaloge živil.
Je pa Diana letos svojo gostinsko ponudbo na kopališču v Murski Soboti izboljšala. Primerno so tudi cene, tako da si bo verjetno marsikatera družina z veseljem privoščila kosilo in kopanje na soboškem kopališču.
Potrebujemo razširitev
Terme Petišovci, ki spadajo k Naravnemu zdravilišču Lendav , kličejo po razširitvi tako vodnih kot travnih površin. Sredi pan ravnice je eno najstarejših pomurskih kopališč, ki je priljubljen« čanih lendavske občine ter bližnjih hrvaških krajev. Tudi LJUB* ^1-VAČIČ, ki je to leto blagajničarka, je Medžimurka, vendar že ze .ju go dela v Lendavi — do pred kratkim je bila socialna delavka Varstroj. Zelo rada dela z ljudmi in že v tem kratkem času ska smo opazili, da je zelo priljubljena. Tudi v petišovskem kopa« je začela gneča šele po 6. juliju, povprečno pa ga obišče na dan P^(roCi kopalcev. Cena vstopnice za kopanje je 40 din, po 15. uri pa 3”’ plačajo le 25 din, do 6. leta starosti pa je kopanje brezplačno.
Vsi si želijo, da bi Terme Petišovci končno razširili (tudi o te tih se že dolgo govori), saj sta bazen za odrasle in otroški bazene majhna za ene in za druge. V kampu so bile tega dne štiri druži • .p ki so rezervirali prostor, pa čakajo — če bo mirno, bodo zagotovo p
Stanje v Radencih nespremenjeno
Radensko kopališče že drugo leto upravlja zasebnik Jani Kosi. Cena vstopnic je 40 din in je za vse enaka, otroci do 6. leta starosti pa imajo prost vstop. Po številnih zapletih so kopališče v Radencih, kjer je le en večji bazen z navadno vodo, ogrevano od sončne toplote, odprli šele 10. julija. Zakaj tako pozno, ni potrebno posebej poudarjati, vsekakor pa so Radenčani pogrešali tovrstne osvežitve že pred enim tednom (6., 7. juli-
ja). Za 20 dinarjev lahko najamete razne športne rekvizite, na primer loparje za badminton in namizni tenis, žoge, pa tudi ležalne deske za 5, omarice za 10 in kabine za 15 din.
Kosi pravi, da mora nekako preživeti, kajti za najemnino mora Radenski odšteti 25 tisoč mark (toliko plačajo v Mariboru, kjer je trikrat večje kopališče in z dosti večjim obiskom), poleg tega pa ima prepovedano organizirati množične prireditve (le Radenska bo organizirala Radensko noč), sredi kopališča pa je obdržala gostinsko ponudbo kar Radenska. Zasebnik se torej bori z iznajdljivostjo in konkurenčnimi cenami pijače in hrane (vroča hrenovka stane 20, sendvič 12, hamburger 40 in pomfrit 20 din).
Kosi je povedal, da so bazen odprli letos tako pozno tudi zato, ker ga niso dobili v najem — v Radenski menda niso imeli razščiščenih osnovnih zadev, čigav je. Jezi pa ga, da dobi bazen v najem vsako leto sproti za tri mesece — če bi mu dali bazen v najem za pet in deset let, bi si upal vanj tudi vložiti več denarja. Dodatno pa ga jezijo tudi nekateri vročekrvni mladi domačini — zanj ni nobena šala, če najde zjutraj v bazenu 18 ležalnikov ali pa vse koše za smeti. To ni tudi nobeno herojstvo!
PRETIRANE CENE
Najslabše obiskano je prav gotovo kopališče oziroma dva bazena hotela Radin. Zvonka Kosi, ki je bila tega dne pri blagajni, je povedala, da je dnevno povprečno le 60 kopalcev. Pokriti bazen z ogrevano navadno vodo ter zunanji okrogli bazen s termalno vodo sta odprta od 10. do 22. ure. Od 13. do 19. ure obratuje tudi bife, zaposleni pa prinese pijačo gostom kar do ležalnikov. Vsak gost lahko dobi udoben ležalnik in senčnik — brez plačila. Zakaj je tako malo obiska? Mogoče so vzrok visoke cene, saj morajo odrasli odšteti za kopanje 80, otroci pa 50 dinarjev. Mogoče pa zato, ker nimajo sladoleda?
Ljubiteljsko slovensko goriško kopališče
Tudi na lendavskem kopališču, s katerim upravlja novo podjed ^žn1' vne skupnosti Lendava, je bila velika gneča — v bazenu in P°° kom.
Če ne bi bilo zagnancev v KS Bučkovci, tudi takih kot je FELIKS VORŠIČ, ki bo letos tri mesece sezonsko zaposlen kot blagajnik, kopališče s termalno vodo v Moravcih v Slovenskih goricah ne bi bilo tako znano in priljubljeno. Nekateri ga imajo radi zaradi njegove preprostosti, drugi zato, ker je poceni in blizu.
Večina kopalcev je bila iz bližnjih krajev, pa tudi z mariborskega območja. Odrasli so morali plačati 40, otroci pa 30 din.
Vstopnino pobira krajevna skupnost, gostinsko ponudbo ima ljutomerski Jeruzalem, svoj piskrček pa so pristavili tudi zasebniki. Pod streho, v kateri bi lahko uredili prijetno restavracijo, so igralni avtomati, takoj pri vhodu pa si je nekdo omislil pravo razprodajo poletnih majic. Skratka: nenadzorovano, malce zanemarjeno, pa vseeno priljubljeno.
KOPANJE IN KOSILO
Največ bazenov in travnatih površin, pa tudi največ druge ponudbe (hrana, pijača, zelenjava, sladoledi) imajo v Moravskih Toplicah. Že nekaj let je moravsko kopališče prav oblegano, tako da so začeli razmišljati, kako bi ponudili zdraviliškim
Novi bazen pri hotelu Ajda pa sameva!
o, gostom mirno in dostojno kopanje za cerL zii*19 plačajo. Z novim hotelom Ajdo in njegovl njim bazenom so hoteli to željo uresničiti, da čas ni bil najbolj primeren. Zaradi vol mer je hotel Ajda prazen, prav tako pa s podvodno masažo. Marsikdo verjetno z Ž1 pogleda, ko vidi nepopisno gnečo na eni s čne ograje (tudi ta je skrajno neprimerna e po vilišče in kopališče), na drugi pa prazne tr vršine in sodoben bazen.	ie r
Blagajnik Jože Koltaj je povedal, da seJgKa začela že junija, tista prava poletna kop a* žlica pa šele po 6. juliju, najbolj pa P° 1 ' •To soboto je bilo okrog 4 tisoč kopa’c a'po. J, vstopnice je 60 dinarjev, od 16. ure dalje P^^rje^ Šolske skupine plačajo za vstopnico 40 vstop. otroci do 6. leta starosti pa imajo pr°st • ^up1. Moravskih Toplicah pa lahko pri blagaJ.^ |40 \ tudi kupon za kopanje in kosilo. Cena J odrasle in 100 za otroke. Za kosilce (brez gO in kopanje pa boste odšteli le 110 ozir° narjev. Škoda, da kopalci ne vedo tega bo stiti. V soboto so namreč prodali le 20 ta nov.	>
Stran 8
_______________"
VESTNIK, 18.
kulturna obzorja
Milan Vincetič
na klina ni rekla ne ja ne ne. le skomignila je z rameni m se zavrtela medtem ko je šahist objel Cecilijana čez ramena in mu zapuhal v
~ A naj se ne izve, Cilko, drugače si ob glavo.
A ima koga ?
m ~ Kogar koli želi. Cilko, to je, a ti si, ga je potrepljal, izbran, razu-'zbranec . . .
Je glavo med ramena in odracal na zrak. Noč je butnila stave^°,re^en Je svežine, skozi steklo je komajda razbiral motne poželo na1^^ ?a ie za^ poplesavati, da ga je moral ugasniti in pritisniti ^ampar in zaliskar sta ga pričakala z drobceno zelenkasto škatlico, izvedel °r Zna’ Zna' se razh°raoH vampar, po celem mestu se je začel~	odpri. Cilko, ga je pemeril Zaliskar, kajti Cecilijan je že
vrteti škatlico po rokah, ki so se mu začele vidno tresti.
Petal i n'S0 ,abletke dabistal, Cecilijan, nekaj boljšega, mu je zaše-ml : 'ta u mu vzel zelenkasto škatlico z okroglaslim napisom Joker iz °k,n majo potisnil v žep.
Joker
gnil ■ Samo °b pravi priložnosti. Cilko, ti pa že veš, kdaj, mu je pomi-'2 mu ponudil pravkar odprto steklenico brendija.
slou elekoje Mina v kratkem krilcu okobalila motor, so Cecilijanu iz-grela °C' ^ojbog, kako je le skrivala take tace, se mu je povrtelo, po-kajt- kot žrebca, toda ne bom se je dotaknil, hote se je ne bom, n„ „ a,a bi to že od daleč zavohala, ženske imajo nos za to. tale mrci-na P^ iud, m od muh.
__ Kateri rojstni dan pa ima. Mina ?je zavpil, da bi preglasil motor, zor,,,-: lo se dume ne sprašuje, ga je ošvrknila naravnost v uho, da je ^'njen vroči dih.
^olica °,Orje brnel kot čmrlj, Cecilijan je široko jemal ovinke, kajti prišla 2 se, n' Prav podajala. Mina se ga je oklepala kot pajek in mu zdaj P°d Sr°-m' bluzo, zdaj nižje od pasu, in ko je začutil njeno dlan sil boe^C°j ^an’ ki bi še in še tavala v toploti, je s stisnjenimi zobmi pro-bo oj' .J' le ne zaidejo na prsi, kajti če otipa tisto grdo brazgotino, Ugaja nev°lje 'zgubil oblast nad vozilom. Naj se je še tako delal, da mu gozd	mu je ježila koža in srajca se mu je zalepila od znoja na hrbet,
niovju j,r?n‘ Pa Je predel in se pozibaval, žaromet pa tipal zdaj po gr-Potuhnpg P° smrečju, zdaj travno latje, zdaj bežečo podlasico, ki se je Ijo prvaku je bila vsa iz sebe, ko ji je Cecilijan podaril z rdečkasto pent-kala nal0'' hlebček v obliki golega ženskega telesa, božala ga je in cmoke sj lca’ dišala je po češpljevem likerju in dragem parfumu, njene roje nepr ° mogle najti miru, drobila je iz sobe v kuhinjo, njen mlinček se tne glod '° vrtek ^eš Cecilijan, ti si pravi mojster, ne pa one barabe, ki sernj0 aj0 z 0^mi ki bi me oskubili kot pišče in se potlej pršili, češ, jaz "'dišsa111 ^an^°- prasičko sem naklobasal, da si zapomnila, Janka pa jabolkih1’ Z'V‘ sama kot stara mačka, v stanovanju, ki smrdi po miših in boškim Vfaboju obenem, v postelji, ki se le za velike praznike potežka z novo . ' ' Mino sta zobale češnje in igraje frcale koščice zdaj v Cecilija-k°srnih p -ad v nos‘ bdi sta si kot sestri, liker ju je omehčal, da sta se h naPoshr ]e^no znova obračale ploščo z refrenom, ki so se ga v Haiti-'n se zih,riaV^' ^-ecdijan, da je sonce vzšlo nazaj? se je zahititala Janka __ o 0 5 prekrižanimi nogami.
paj se j°bko sama prepričaš, Janka, je zagostolela Mina.
je zardet s,a Sa °ba gledala ? Je znova prasnila v smeh, Cecilijan pa " N °l ^u^an rak-
^alce D no’ golobčka moja, je znova prekinila tišino, čuteč, da ga je ha? rOlomila, kaj pravita. če bi vsi šli gledat sonce, ki vzhaja nazaj, :*''Č
^artkine b°^r° Uro so ze hrumeli skozi gozd, Cecilijan je na hrbtu čutil vratu 2 uJne dojke, njena glava je vse bolj in bolj slonela na njegovem ^kal na°pm‘ muie bredla po trebuhu, Cecilijan pa je lovil sapo in pri-nagnji nkhn' a ko ga je ugriznila v ušesni mešiček, se je z razprtimi usti ^^utk^c°m vozda, bom tvoja, je vročično zahropela in že čez nekaj l'c' Predr’ ■ Se^e mo,or ustavil, da sta se premestila, se je Mina v priko-dmila in široko razprla oči:
~~ Kd^^°^ Znaš voz'd’ Janka?
Zadaj stj .. Pa rte bi znal voziti te igračke, jo je prehitel Cecilijan, se od Mot"1 k Janki m jo poščegetal po vratu.
le zvozil^J'vde Poskočil, malce poplesal, a ga je kmalu ukrotila’, da Je v Cect7 ^rV! a še preden je zapeljala v naslednjega, blažjega, se mke lžanovi glavi preklalo, telo pa zasukalo in pahnilo ob nekaj trde-?,e' kar ,^rabile po kamenju in se poskušale vzpeti na komolce: zad-neskon a^k° zaznale njegove silno speče oči. je bila negibna Jan-i- Prvjn\n' P°ldrug meter vstran.
ze navsezgodaj naletel šolski avtobus. Drobiž se je kot Lav'h i / sk°zi vrata in prepadeno buljil v prevrnjen motor in v troje ^hvorag es' ko jih je šofer le spravil nazaj, je od rok do rok začela , ^P0,°vati zelenkasta škatlica z okroglaslim. napisom Joker. behnk0 n or ugane, kaj je v njej, mu plačam dva sendviča, je nabiral de-. Otroc Zadn-i‘h vra,'h.
S,r,lvcev 1 so se molče spogledovali, jo obračali in prelikali, dvoje ku-~~ B	°Junaždo in s šestilom šiloma odprla pokrovček.
^ha. MaiV‘ca’ nekakšna gumena bradavica, sta jecljala solzna od a^° se g-,em ie debelinko tolkel z ravnilom po sedežu in se pocmeril: ,smo zmenili, tako se ne gremo . ..
(Konec)
*veza~3—--------------------------------------
MURNIH ORGANIZACIJ IN POMURSKI SEJEM G.
še jeseni, zaradi njene vezanosti na odprto prizorišče pa je možno, da jo bodo Beltinčani lahko izpeljali šele naslednje leto.
Prireditelji festivala se torej po tej poti z obžalovanjem opravičujejo številnim ljubiteljem Ijud-
ORGANIZACIJ IN POMURSKI StJfcM U. IZBITA K SODELOVANJU sku N °BlČAJEVVA IN DRUGE NA 14- PARADI kmečkih opravil ^rLvnedeljo, 25. avgusta 1991, ob 10. uri po ulicah me-Na Parad d9ona-
Lestvi n delujejo skupine z največ 10 vozovi oz. petimi prevoznimi kulturne dprtS-07'’'™ Prikazom ene dejavnosti. Ker gre za ohranitev naše virni euisčine iz kmečkega in obrtnega življenja, naj bodo prikazi iz-brsje|er'3| komisija bo ocenjevala predvsem to. Najboljše skupine bodo k Sk'opU n ete Pomurskega sejma.
n 9°dbe j°sarneznih prikazov lahko sodelujejo folklorne skupine, kmeč-6 'n Posam^8301^'- Predvideno je, da bodo posamezne manjše-skupili Paranj 2n'k' predstavili svojo dejavnost na sejmišču po kon-vrarr,ber>ihr?^kitl žena ponujamo med parado možnost prodaje pre-skupinn e|k°v po Gornji Radgoni.
AVqu_ naj svojo udeležbo obvezno prijavijo pisne najkasneje do p^Hadaon 1991 na naslov: ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ Gor-r'iava nat, Partizanska 25/II, 69250 GORNJA RADGONA.
naslov v ? ne’ dnjštva ali organizacije in kraj, ~~ kratek ^°Pie skupine, po možnosti tel. številka, " P's Prikaza,
navedite 1 i u navedita' Ce zei'te svoj prikaz ali samo del predstaviti na sejmišču, »v i6 PrijaviiPrehrarnbene izdelke, ki jih želite prodajati.
*9us(a . Jenih skupin imajo obvezen posvet, ki bo v ponedeljek, 12. |n, u bodo h ’ Ob ur' na sedežu ZKO Gornja Radgona. Na po-Bi^thacije i-?da vsa potrebna navodila.
3 al toi /< dobijo skupine na ZKO Gornja Radgona po tel. (069) ^mo^^aks <069> 61-373.
Vsakn ,e' da se Prijavijo pravočasno in da sodelujejo na tej prire-—privabi veliko obiskovalcev.ORGANIZACIJSKI ODBOR
J8' Julija fggi
Ko je akademski slikar in kipar Ferenc Kiraly s skupino drugih domačih umetnikov pred devetnajstimi leti začel s prvo mednarodno likovno kolonijo, je kazalo, da iz tega ne bo nič. Kolonija sprva tudi ni bila mišljena kot mednarodna. Začeti zagnanosti so se z leti pridružila tudi materialna in moralna pomoč, v
Likovna kolonija že devetnajstič
UMETNIKI
ZA
RADGONO
vsakoletno likovno manifestacijo so se vključevala tudi podjetja in posamezniki. V Lendavi se pod vodstvom Ferenca Kiralya, ki je še danes vodja te likovne kolonije, pripravljajo na devetnajsto, na katero sc poklicali slikarje iz Slovenije in zamejstva. Pripravljajo pa se že tudi na 20. jubilejno likovno kolonijo, ki bo pri-
De Villa Erno Celeste: LENDAVSKA ULICA (olje na platnu), 18. mednarodna likovna kolonija 1990
hodnje leto. Takrat naj bi izdali tudi katalogov katerem bi predstavili 20-letno delovanje kolonije. Mednarodna likovna kolonija je doslej dala Lendavi že veliko likovnih del, ki so v stalni galerijski zbirki, mesto pa je obogatila s skulpturami kiparjev.
Lendava je mesto, ki slovi po svojih slikarjih, v njej so bili rojeni Pandur st., Gabor, Hozjan, Galič, Kiraly, nekateri pa so že zasloveli tudi v tujini. Tradicijo slikarstva so še bolj razvile likovne kolonije, saj je na dosedanjih sodelovalo že kakih sto slikarjev, kiparjev in keramikov iz Italije, Avstrije, Madžarske in Romunije. Likovni ustvarjalci so zapustili svoja dela delovnim organizacijam, ki so bile pokroviteljice likovne kolonije, pa seveda galeriji v lendavskem gradu. Kiparji so obogatili okolico hotela Lipa in dvorišče Gorenja.
Na letošnjo 19. likovno kolonijo je organizator povabil domače slikarje in umetnike iz drugih krajev, iz tujine pa tokrat slikarje iz Sombotela in Kaniže. Tudi letos se bo kolonija začela 20. avgusta, letošnja pokrovitelja pa sta zakonca Tompa iz Velike Polane. Kot vsako leto bodo slikarji tudi letos pokazali svoje slike, ki so nastale med kolonijo na tradicionalni novembrski razstavi v gradu.
JD
TUDI FOLKLORNI FESTIVAL V BELTINCIH JE VOJNA PRESTAVILA ZA NEDOLOČEN ČAS
Na seji pripravljalnega odbora minuli teden so člani Kuda Beltinci sprejeli sklep o preložitvi tradicionalne folklorne prireditve za nedoločen čas. Vzrok: negotove družbene razmere.
Balkana. Prijatelji folklore upamo v srečnejšo prihodnost! In če je najmanj, kar lahko storimo zanjo, to, da preložimo prireditev, kakršna je beltinski festival, smo to tudi v interesu številnih oblikovalcev brez dvoma pripravljeni storiti. Tudi za svobodno, neodvisno Slovenijo, katere kali in korenine so tudi v njeni ljudski zapuščini, ki jo obujamo in ohranjamo, končujejo beltinski kulturniki.
-MZ-
— Pomurski likovni umetniki bodo z izkupičkom od prodanih slik pomagali v vojni najbolj prizadetim radgonskim družinam
Nikoli v dvajsetletni zgodovini beltinskega folklornega festivala se še ni zgodilo, da bi karkoli oviralo ali celo zavrlo njegovo izvedbo. A očitno je, da niti pesem in ples, ki sta vselej družila in povezovala narode, kar je bilo tudi geslo beltinske prireditve, ne moreta preglasiti grmenja grobih besednjakov in oboroževalne tehnike, kije nemilostno poseglo v naš vsakdan, že tako prepoln vsakovrstnih drugih nadlog in pritiskov.
V Beltincih so načrtovali tradicionalni folklorni festival za zadnjo julijsko soboto in nedeljo, ko bi na odru v beltinskem parku nastopilo osem folklornih skupin iz Slovenije, Hrvaške in zamejstva, kjer živijo naši rojaki (Koroška in Porabje). Negotovi časi, v katerih živimo te dni, povzročajo, da domala nobena slovenska folklorna skupina, vključno z beltinsko, ni izvzeta iz obrambnih obveznosti, s katerimi so zaposleni njihovi člani. Tudi precej stalnih članov iz neposredne tehnične in drugih organizacijskih skupin festivala je čez glavo zaposlenih s povsem drugačnimi obveznostmi, kot so jih bili vajeni prejšnja leta. Pri tem je žal še najmanj takih, ki bi si lahko privoščili zaslužen dopust .. .
Tako je tudi prireditveni odbor na svoji seji z edino točko dnevnega reda — festival: da ali ne — lahko z obžalovanjem sklenil, da bo prireditev prestavljena za nedoločen čas, potem ko je vsestransko osvetlil razloge za to odločitev. Če bi se razmere le izboljšale, bi prireditev le izpeljali
Člani slovenskega društva likovnih umetnikov iz Pomurja pripravljajo v sodelovanju s soboško Galerijo ter uredništvoma Vestnika in Radia Murska Sobota prodajno razstavo likovnih del. katere izkupiček bo namenjen najbolj prizadetim radgonskim družinam, katerim je vojna vzela dom. Dobrodelna prodajna razstava bo v petek. 26. julija, ob 19. uri v soboški galeriji, morebitnim kupcem pa bodo umetniška dela na ogled že od ponedeljka. Organizatorji pričakujejo, da bo vsak član društva likovnih umetnikov iz Pomurja prispeval po eno svoje delo in da jih bodo za pomoč radgonskim družinam prodali okrog 20.
Ker gre za humano gesto pomurskih likovnih umetnikov. organizatorji pričakujejo podoben odziv tudi na drugi strani. Nekaj zainteresiranih podjetij, podjetnikov, obrtnikov in posameznikov je že izrazilo svoj interes, vse. ki bi na ta način še želeli darovati radgonskim družinam, pa vabimo k sodelovanju. Reprodukcije darovanih slik bodo objavljene v prihodnji številki Vestnika, pred prodajno razstavo pa jih bo možno rezervirati tudi v petkovem jutranjem programu Murskega vala.
In še to: Pomurski fotoreporterji in novinarji pripravljajo izbor fotografij o vojni v Pomurju. Ogledali si jih boste lahko skupaj z darovanimi umetninami, torej v petek, 26. julija, ob 19. uri v soboški Galeriji.
Od Halikanuma do Lendave
ske pesmi, plesa in glasbe, ki bodo tako ostali za kdo ve koliko časa prikrajšani za to bogastvo.
A upamo, da bosta namesto smr-. tonosnih akordov ubijalske tehnike in zlohotnega lajanja povelj za uničevanje ljudi kaj kmalu spet povezovala prvinska pesem in ples, ki bosta prispevala k zdravi sprostitvi sedaj tako napetih in do skrajnosti razčlovečenih medsebojnih odnosov med nekdaj domala idilično skupnostjo narodov in narodnosti na jugu
V drugem stoletju po našem štetju se je začel rimski imperij majati. kar so izkoristila zasužnjena plemena. Proti koncu 4. stoletja so se v severnem delu Panonije dvignili zahodni Goti, kmalu pa je mogočni kralj Hunov Atila leta 441 po našem štetju v celoti zasedel Panonijo in s tem uničil cvetočo rimsko kulturo v naših krajih. Iz tega časa so se ohranila nekatera zemljepisna imena. Reka Krka, ta teče nedaleč od Lendave in se izliva v Muro, je menda dobila ime po materi Atilove žene Kerki, ki naj bi pri kopanju v njej utonila. Nedaleč od Lendave v Dolgi vasi je enemu od vodnjakov (izvirov) ime Oltarkut (oltar — studenec), ki se je med ljudmi ohranilo do danes. Huni so kot živinorejsko pleme napajali svojo živino pri izvirih in ob njih darovali svojim bogovom.
Atila je leta 456 umrl, po njegovi smrti pa so naše kraje zasedli vzhodni Goti, ki so ostali le nekaj
kulturni koledar 9 kulturni koledar 9 kulturni koledar
prireditve
MURSKA SOBOTA: V kinu Park bodo od 18. do 22. julija predvajali film režiserja Kevina Costnerja PLEŠE Z VOLKOVI — film je dobil sedem oskarjev. Film je bil razglašen za najboljši film leta.
razstave
MURSKA SOBOTA: V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je odprta razstava slik akademske slikarke Gerde NVasmuth-Pohley iz Ingolstadta. Razstava je na ogled vsak dan do 15. ure, odprta bo do 23. julija in verjetno podaljšana.
RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin je do 20. julija
na ogled razstava slik akademskega slikarja Petra Kanclerja iz Maribora.
LENDAVA: V razstavnih prostorih lendavskega gradu je stalna razstava likovnih in kiparskih del dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij.
MURSKA SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 12. ure stalna razstava iz muzejskih zbirk.
LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava slik akademskega slikarja Jožeta Marinča. Odprta bo do 20. julija.
MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so julija in avgusta odprti od 8. do 14. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, čitalnica pa vsak dan od 7. do 15. ure.
uspešnice tedna
knjižnice
LJUTOMER: Knjižnica je .odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, v torek in petek pa od 8. do 12. ure.
V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo:
Viktoria Holt: SIRENINA
PESEM, Pomurska založba
Penelope Lah: OTROK OD ROJSTVA DO ŠOLE, založba Domos
Carin Felix: LEPOTA IN ZDRAVJE, založba Mladinska knjiga.
desetletij. Proti koncu 5. in začetku 6. stoletja so se v zahodnem delu Panonije naselili Slovani. Bili so dobri poljedelci, lipo so imeli za sveto drevo. Na ruševinah nekda-
njega rimskega Halikanuma so zgradili novo naselbino in jo imenovali Lindau (lipov park). Tako je nastala naselbina, ki ima danes
Brskamo po zgodovini
‘ime Lendava. V tej dobi je v sever-
ni Panoniji vladal knez Pribina, ki je prestopil v katoliško vero. Njega je nasledil sin Kocelj s prestolnico v Blatogradu v bližini Blatnega jezera. To je čas, ko sta tudi v naših - krajih širila krščansko vero brata Ciril in Metod, ki sta se zadrževala v Kocljevi prestolnici. V tistem času je bila sezidana stara cerkev
v Turnišču, ki je ohranjena še danes. Leta 840 je bila, v takratnem kraju Lindau zgrajena prva cerkev, naselbina pa je dobila novo ime Lindaukirchen. To ime je nosila dolgo let. O zgodovini naselbine iz tega obdobja vemo le malo, zagotovo pa lahko trdimo, da se ni širila pod gradom, stala je na kraju, kjer stoji stari zdravstveni dom, torej bolj proti Dolgi vasi. Prvi grad je bil zgrajen okoli leta 900. Zgodovinski viri pravijo, da ga je sezidal madžarski kralj Ladislav, stal pa je na zelo pomembni poti, po kateri je korakalo mnogo vojska. V tistem času je bil grad med najbolj pomembnim utrdbami. Leta 1242 so ga delno porušili Tatari. 1282. je Ladislav grad podaril Štefanu Haboldu. sinu hrvaškega bana. Njegov sin pa je grad obnovil in od tedaj ima tlorisno obliko črke L, v čast kralju Ladislavu. Grad je imel velik pomen zlasti v času turških napadov. Naselbina se je vedno bolj širila pod gradom, v katerem so se menjavali lastniki vse do zadnjega grofa Ezterhazyja po koncu prve svetovne vojne. Takrat je bila Lendava priključena Jugoslaviji in ima sedanje ime.
............... jD
Stran g
ne zgodi se vsak dan
Njena najljubša toaleta
JELOVICA
NAJDENO
POZABLJENO
ZNOVA
NAJDENO
ZEMLJEVID SKRIVNOSTNE SESTRE NAŠEGA
Direktor hotela Taba Hilton v Egiptu Neil Mathieson je bil prepričan, da se ima iraškemu diktatorju Sadamu Huseinu zahvaliti za odkritje svojevrstne arheološke senzacije. Hotelski menedžer, doma iz Velike Britanije, med zalivsko vojno v svojem hotelu na Sinjskem polotoku ni imel gostov, zato pa toliko več časa za dolge sprehode. Na teh pohodih po puščavi, znani še iz starozavezanih časov, je Mathieson odkril granitne table z vrezanimi podobami vojščakov in starimi napisi. Arheologi, ki jih je poklical iz Kaira, so govorili o veliki najdbi in senzaciji, izraelski strokovnjaki pa so bili nad nevednostjo egiptovskih kolegov presenečeni. Med izraelsko zasedbo Sinaje so o teh najdbah že poročali egiptovskim arheologom. Najdeno je torej že poza--.bljeno. Razočarani amaterski arheolog je takole razložil vso zadevo:
»Kairski strokovnjaki so zato tako malomarno ravnali s starinami, ker so sovražili puščavo.«
Kraljica rožnatih povesti, neuničljiva Barbara Cartland, ki je med drugim tudi mrzla babica princese Diane, se vneto pripravlja na bližnjo vnukinjino 30-letnico. Središčno vprašanje je seveda: Kaj obleči? Omara je polna razkošnih toalet — o okusu katerih seveda ne bomo zapravljali besed — ampak težave so kljub temu neizmerne. Morda pa bo slavna pisateljica morala obleči za to izjemno slovesnost kaj drugega.
V zadnjem letu je ameriška radarska sonda Magellan poslala veliko število podatkov o planetu Venera. Ti podatki, ki so prišli z velike daljave, so znanstvenike presenetili, toda sedaj o podobi tega planeta, ki je od nas oddaljen 38,8 milijona kilometrov, vedo skoraj toliko kot o podobi Meseca ali celo Zemlje.
Venera je našemu planetu po svoji geološki sestavi presenetljivo podobna. Strokovnjaki z ameriške vesoljske uprave NASA so naš sosednji planet namreč že v veliki meri kartografirali. To jim je omogočila ameriška radarska sonda Magellan, ki kroži okoli Venere od aprila 1990 dalje in njeno površino »otipava« s kakšnih 39 kilometrov ozkimi programi s pomočjo radarskih žarkov.
Na teh kartah je mogoče prepoznati gorovja in nekakšnim otokom podobne gorske
UMOR ZA MILIJON MARK?
Za mestom Passau se Donava razširi v umetno jezero. Ribič Alois Proll je nekega meglenega spomladanskega jutra opazil v vodi žensko truplo, ki se je zataknilo med dva kamna. Zelo težko ga je spravil na svoj plitki ribiški čoln, saj je ženska tehtala sto kil. Bila je brez obleke, iz glave ji je še kapljala kri.
Obdukcija je pokazala hude telesne poškodbe, ki so zakrivile smrt. Na bližnjem pokopališču so jo pokopali kot neznanko. Klobčič se je začel odvijati šele kasneje, a še zdaj ni razmotan. Nekaj dni po grozljivi najdbi je nastalo vznemirjenje v uredni-
štvu munchenske ženske revije Harpes Bazaar, Margit Ott-stadt, sicer vedno točne novinarke, ki je bila dvajset let pomočnica urednice revije Freudlin, pred kratkim pa je prešla v Happes Bazzarju, že nekaj dni ni bilo v službo. Na domači telefonski številki se ni oglašal nihče — policiji so prijavili, da je izginila znana novinarka in v Pasaau so po opisu ugotovili, da je bila nesrečna utopljenka, ki so jo medtem že pokopali, ravno Margit Ottstadt. Kriminalna policija je začela preiskavo v krogu njenih znancev. Najbolj sumljiv je bil Stefan R., zastop-
nik za prodajo srčnih paceme-kerjev, s katerim se je Margit večkrat shajala in sklenila v njegovo korist življenjsko zavarovanje za — milijon mark. Morda ga je Margit Ottstadt hotela prisiliti, da bi se ločil. Lahko da je grozila, da bo vse povedala njegovi ženi. Sumljiva je tudi neka ženska, ki je tistega dne, ko so novinarski kolegi zadnjič videli Margit, rezervirala v hotelu za dame iz Miinchna sobo. Blizu tega kraja so potem našli Margit mrtvo. Pri zavarovalniški družbi pa se je medtem javila neka nečakinja, za katero nihče ni vedel, tudi Stefan R. ne.
Bencin je zamenjalo sonce
Naši severni sosedi, ki, kot kaže na sliki, malce bolj skrbijo za alternativno energijo kot pri nas, so imeli pred nedavnim v Gradcu veliko revijo avtomobilov na sončno energijo. Cilj vožnje takih vozil je bil na grajskem hribu, nedaleč od stolpa ž uro, in čeprav je cesta ponekod dokaj strma, so vsa vozila pripeljala do vrha. Mnoga so bila domače izdelave, zato tudi nekoliko nenavadnih oblik, kot to na našem posnetku, ki je tudi pripeljalo do cilja.
PLANETA
planote, ki spominjajo na zemeljske kontinente: Ishtar Terra na severu, ki je približno tako velika kot ZDA in Aphrodita Terra, ki ima podobne razsežnosti kot Afrika.
Na teh dveh visokih planotah sicer večinoma ravninske Venere se raztezajo gorovja, ki so na predelu Ishtar Terra z 11.000 metri višja kot Himalaja.
Znanstveniki so tem »kontinentom« dali imena antičnih boginj ljubezni. Afrodito so na primer stari Grki častili prav tako kot so častili Rimljani Venero, medtem ko je bila Ištar boginja starih Babiloncev.
Podatki z radarske sonde so prinesli množico novih spoznanj o Veneri. Tako na primer ta planet, ki ima podobno velikost kot naša Zemlja, kaže sledove močnega delovanja ognjenikov, ki morda delujejo še danes. Sledovi ognjeniške lave se vlečejo na razdalji več sto kilometrov.
Sonda je odkrila ravnine z drobnimi vzorci, ki so takšni, kot da bi jih nekdo narisal s svinčnikom in o njihovem nastanku imajo znanstveniki na
voljo le posamezne domneve.
Morda ima Venera, podobno kot Zemlja,' kontinentalne plošče, ki »plavajo« na nekakšnih kameninskih plasteh.
Planeta Mesec in Merkur sta posejana s kraterji, kakršnih je na Veneri le malo, vendar nobeden od njih nima v premeru manj kot osem kilometrov. Razlog: le zelo veliki meteoriti lahko prebijejo at-mosfero Venere, ki je 90-krat bolj gosta kot zemeljska, vsi manjši meteoriti pa izgorijo že pred dotikom s površino pla' neta.
15. maja je sonda Venero že »pretipala« v vsem njenem obsegu. Zdaj pa naj bi sonda Magellan izpolnila še tri do; datne naloge: najprej naj bi kartografirala še tista Pre' ostala območja, ki doslej niso bila obdelana. Druga naloga je kolikor mogoče temeljit0 snemanje celotne površina Venere, ki naj bi dokončno odgovorila med drugim na vprašanje, če na tem planetu še delujejo ognjeniki. Tretja naloga pa je raziskava Veneri' nega težnostnega polja.
Po podatkih ameriške vesoljske uprave energetske rezerve sonde Magellan zados' čajo še za nadaljnja štiri leta raziskovanj Venere.
GUERNICE NE BO
Španski minister za kuKuro Jordi Soleura je sporočil, da slavne Piccasove slike Guerice med olimpijskimi igrami naslednje leto ne bo v Barcelono. Prenašanje Guernice iz Madrida v Barcelono, je pojasnil minister, bi povzročilo hude pravne, pa tudi teh-
RIMSKO GLEDALIŠČE POD LIZBONSKIMI
Pod grdo pločevinasto streho in za ograjo iz letev in žice se skrivajo ostanki rimskega mesta, ki se danes imenuje Lizbona. Našli so jih v uličici za romansko katedralo Se iz 12. stoletja. V tem malomeščanskem kotičku mesta so razkrili zidove, ki so bili v času cesarja Nerona (vladal je med letoma 54 in 68) del razkošnega amfiteatra. Sprva so bili zidovi okrašeni s štukaturami, v času gizdavega cesarja pa obloženi z marmorjem.
V portugalski metropoli le malo stvari spominja na rim-
ZSA ZSA GABOR HOČE OSTATI MLADA
A.'
Gaborjeva ne neha presenečati. Nekdanji »vamp«, ki je pravkar dopolnila sedemdeset let, sije, da bi ostala mlada in da bi ugajala, spet nekaj omislila. Odločila se je
nenavadna »zvezda« ni zadovoljna, da ima za seboj devet porok in številne škandale, odločila se je, da se bo vrnila v kronike sveža kot v najboljših časih.
za lepotno operacijo, tokrat so bile pod kirurškim nožem njene ustnice. Pregubasta so se ji zdele, s tem se ni mogla spoprijazniti. Zsa Zsa lahko prenese vse, le staranja ne. Kirurški poseg si je privoščila seveda na razkošni kliniki v Los Angelesu in zdaj, po nekaj tednih, je najbrž že v veliki formi. Tako se nadaljuje rožnata pravljica ene najbolj ljubljenih žensk na svetu, ženske, ki očitno nima namena, da bi se prilagodila svojim letom. Devet zakonov, številne čustvene zveze, škandali, cela vrsta operacij — vse to je naredilo iz Zsa Zsa osebnost v hollywudskem slogu.
Svojo kariero v svetu jet seta je začela hitro, praktično iz nič, zahvaljujoč poroki z nekim turškim diplomatom. Tedaj ni imela niti devetnajst let, prihajala je iz meščanske družine iz Budimpešte, a je pokazala neverjeten talent pri privajanju novemu življenju. Od tedaj je minilo več kot pol stoletja, njej pa uspeva, da se vsa ta desetletja redno pojavlja na prvih straneh.časnikov s škandalozno vsebino. Nazadnje je povzročila škandal pred kratkim, ko se je skregala s prometnim policistom. Zato so jo sicer aretirali, a ji s tem naredili dobro reklamo.
ULICAMI
ske čase. Kamnite priče tega obdobja so bile več stoletij neznane, vse do velikega potresa leta 1755. Takrat so v središču mesta ob odstranjevanju posledic potresa v Rua da Prati odkrili rimske terme, ki so deloma ležale pod gladino talnice.
Hauschild z nemškega arheološkega inštituta meni, da ima gledališče, katerega orkester in proscenij so zdaj deloma izkopali, skoraj identičnega dvojnika v Meridi na drugi strani meje s Španijo. Izkopali bodo lahko le polovico amfiteatra, na drugi polovici stoji stanovanjska hiša.
nične probleme zaradi dimef®J slike (dolga je sedem metrov-Župan Barcelone je pred čas0® na španskem ministrstvu za ku turo vložil zahtevo, da se Pi°ca' sova slika razstavi v špansk6® paviljonu na olimpijskih igra'1’-ki bo rekonstrukcija pavdj0” španske republike iz 1937. na svetovni razstavi v Parizu. » urnica pretresljivo pričevanj nemškega bombandiranja a skovskega mesteca v začet španske državljanske vojne — J bila prvič razstavljena praV svetovni razstavi v Parizu.
Nova odkritja
Nekaj let pozneje so ob čiščenju hiše, ki se je podrla, na trdnjavskem hribu našli votline z ostanki zgradb iz rimskih časov. Neki arhitekt je takrat izdelal risbo in že iz takratnih spoznanj se je dalo sklepati, da je šlo za amfiteater. Najdišče pa so potem spet prekrili z novimi poslopji in ga pozabili. Šele ko so leta 1966 mestni očetje dali podreti eno od hiš v Rua de Sauda-de, so lahko arheologi spet previdno začeli izkopavati.
Spričo poznejše pozidave strokovnjaki nimajo nobenih opornih točk, s pomočjo katerih bi lahko sklepali, kakšno je bilo rimsko mesto, v katerega središču je stalo gledališče.
Zato so portugalski arheologi na nepozidanem dvorišču bližnjega križnega hodnika katedrale izkopali globoke luknje.
o faraonih
Ken Weeks, profesor egipt?^ gije na ameriški univerzi v K je v torinskem muzeju na pfe<l papirus, ki opisuje, kako so P 3500 leti oropali grob fa.ra Tamzesa. Dokument navaja>^ve so plenilci oropali tudi 8r0 njegovih sinov, ki sta v n sredni bližini.
Ker je ta predel precej gosto pozidan, so dela spet kmalu zastala.
Šele z natančnimi merjenji zemljišča so arheologi dobili približno predstavo o tem, kaj se skriva pod zemljo. Theodor
In tam so na svetlo prišle celo feničanske najdbe. Nemški arheologi menijo, da je malo verjetno, da je bila v bližini ustja reke Tejo feničanska naselbina. Vendar pa najdbe pričajo, da so domačini s Feniča-ni trgovali. In morda so že Fe-ničani mestu dali ime: Alis ubbo pomeni v njihovem jeziku »prijeten zaliv«. Iz tega se je morda razvilo rimsko ime mesta Olisipio, iz tega pa je nastala Lizbona.
Weeks je na terenu naSrjgot°' ba po opisih na papirusu-vil je, da je na tem mestu ski arheolog Howard .^1 pred sedemdesetimi lotI grobnico faraona Tutanka Carterje našel vhod v gr0^0 je in ga označil s »kv 5«- aje ugotovil, da je grob oropa , ® 0. zakopal. Tako je Weeks V vno odkril tisto, kar je bil? eSd krito, saj Carter »kv 5« m jglin1 na zemljevid grobov v .^itje Treh kraljev. Weeksovo 0 jših kaže, da je eden najmo egiptovskih vladarjev uP & je najmanj sto let star grob, zakopal svoja sinova.
PA SE TO...
Med znamenitosti Rima je tudi ta nenavadna stavba iz antičnega časa. Imenuje se Panteon in je bila nekoč pogansko svetišče.
Zgradbo so hoteli porušiti, a jo je dal eden od papažev predelati v krščansko svetišče. Njemu se lahko Rimljani zahvalijo, da stavba še danes stoji in je eno od znamenitosti večnega mesta ob Tiberi.
ENA NAJSTAREJŠIH BIBLIJ
PO DVESTO LETIH
Eno najstarejših izdaj biblije, ocenjeno na 1,6 milijona bodo prodali na dražbi 27. novembra letos v Londonu. Vre d" blije, ki jo imenujejo 36 vrstic, kolikor jih je na vsaki strani, J® n ni da je samo 13 takih primerkov, že več kot 200 let pa se nit' pojavil na trgu. To je edini primer biblije, tiskane leta 1460 ' j#ost bergu, ki je še vedno v zasebni lasti in ima zaradi tega večjo 'rn:enih od Gutembergove, ki so jo tiskali štiri leta prej, vendar je ohr 48 izvodov.




----------------uTl#’ VESTNIK, 18.
Stran 10
za vsakogar nekaj
SKRIVNOSTI vaših dlani
ZA LJUBITELJE CVETJA
ŠIFRA: MLETJE
Vaši življenjski nazori so dostikrat zastareli in ne najdejo pri drugih vedno odziva. Vedno naj-
Nasvet: Vsega česar se človek loti, naj bo s pravo mero poštenosti. Ze najmanjšo laž moramo plačati. To je modro pravilo, zoper katerega ne moremo nič.
Poslali ste mi dva odtisa samo eve roke (dlani). Zato morate sekarbo povedano in napisano Jeti kot tiste resnice o sebi, ki K® J'h podedovali z rojstvom.
boste ravnali s to dedišči-“> pa je v veliki meri odvisno 9i od vas samih.
tav^861? va^a pozitivna na-, nanos) in pozitivna volja lah-n	vašo slabost ali
samat'Vnost če že ne odpravite m ',pa vsak omili. Življenje sa-tem p°kazalo, koliko boste v S6l u.sPeli. Vi ste posebnež, sami večk 'mate najraje, zato ste naj-Da rat obrnjeni vase, do drugih opaj^’St' bedite, da ljudje to vsilit^0’ zato vam ne dovolijo Us ' ^šo voljo in ravnanje. Ne liukA4 vam Preveč skriti svojo kan^11?11105^ ki je očitna toli; od če kdo uspe ali je boljši Vladov i- namesto da bi se °b-vpo/k vedno znova zapadate jetno v ne situac'je-Temu Je ver' znani, Va tud' neka mera ne-ža]ol 0 določenih zadevah. Na ali m Je.pač tako, da smo vsi več
in zavidni takšni z?vedamo pa se da s Prom-? Svopm neznanjem nas-sm0 nrU pomagamo da uspe. Če ^a na™ tem še trmasti, ni čudno f vsak vlak odpelje mimo.
Največkrat je temu krivo naše napačno presojanje. Vsi smo družbena bitja, živeti moramo skupaj z ostalimi ljudmi, kot prijatelji, znanci in sovražniki. Nihče od nas ne more živeti sam.
Vam se lahko zgodi da bo krog ljudi okrog vas majhen. Sami presodite če vam to ustreza. Pogostokrat sanjarite, bolje bi bilo za vas da stvari vidite takšne kot so in ne takšne kot bi po vaše morale biti. To pa ne pomeni, da bi~se morali tega povsem odreči, ali* to navado opustiti.
dete takšne ljudi, ki jih je lahko voditi. Podedovali boste neko bolezen. Sreča vas bo reševala pred tragičnimi posledicami nesreč. Dve črti zakona na levi roki pomenila realizacijo le enega. Ljubezenske težave vam bodo grenile življenje. Zakon bo v zrelih letih, otrok pa če bo, bo bolehal. V poklicu vas vodijo ambicije, ki niso prave, ker vam manjka talenta, znanja in vztrajnosti.
CVETJE KRASI MIZO
1.	CVETJE KRASI MIZO
Ko aranžiramo mizo je uspeh zagotovljen od naše iznajdljivosti in spretnosti, oziroma kako bomo pogrnili prt, dali servijete, kako bomo postavili posodo, pribor, kozarce in kako se bo vse to spojilo s cvetličnim aranžmajem.
Večkrat gospodinje najdejo prav v tem delu zadovoljstvo. Odziv omizja pa je izražen z besedami gostitelja in s priznanjem, ter z razpoložljivostjo in tekom, ki ga gostje imajo. To je plačilo za majhen trud — za trud, ki ni bil vložen samo za prijetno telesno počutje, temveč tudi za to, da bi ustregli estetskim zahtevam. Aranžira-nje pogrinjka je umetniško delo, saj v svojem delu ovekoveči delček sebe; neko zamisel ali nek doživljaj, ki je nastal iz njegovih občutkov. In kakšne zahteve moramo upoštevati pri pogrinjku? Namizno okrasje se mora ravnati in vživeti v namizni pribor, velikost mize in barvni tost notranje opreme.
2.	Vse kar izberemo za okras mize, mora ustrezati tudi namenu, zaradi katerega se je omizje zbralo. Za otrokov rojstni dan je potrebno pisano veselo in drobno cvetje živahnih barv in z ureditvijo, ki je primerna otroku. Medtem ko za popoldansko družbo ob kavi ali čaju pripravimo cvetje z mirnimi in jasnimi barvami. Ni potrebno, da je povezano z visokimi stroški. Majhen šopek drobnega cvetja sporoča npr. prijeten zunanji pozdrav in s tem daje novemu dnevu pravi začetek.
Za opoldan pripravimo mizo nekoliko bolj svečano.
Cvetje na mizi nikakor ne sme biti v napoto. Če pa imamo na mizi tudi za cvetje zadosti prostora,
se moramo na vsak način ozirati, da se nasproti sedeči gostje morajo videti, in imeti priložnost za pogovor.
Glavna količina cvetja in listov se naj razprostira pod višino 25 cm.
3. Močna tehtivost cvetja moti goste.
Zelo močan vonj imajo žame-tnice (Tagetes). Kljub temu se za pogrinjek žametnice lahko uporabljajo, vendar jim odstranimo liste. Prav tako močno tehtijo hia-cinte, lilije. Vonj je odvisen tudi od razcvetelosti cveta.
Lep cvetlični aranžma poživi ves prostor.
DETAJLI POUDARJAJO INDIVIDUALNOST
V svetu, kjer (za zdaj še) ni treba trepetati pred vojnimi strahotami kot nam, se precej ukvarjajo tudi z modo in eleganco. Nežni toni poudarjajo ženskost, pa tudi drobnih detajlov ne zanemarjajo, saj pomenijo individualnost. Po drugi strani se kreatorji poletne mode poigravajo s klasičnimi oblikami in barvami.
POŠKODBE
PRI GOSPODINJSKIH OPRAVILIH
Olga Varga
Šifra
Posebnost te žoge je, da se z njo lahko naučimo plavati. S posebnimi trakovi, ki so sestavni del, si pritrdimo žogo na hrbet in lahko plavamo z nogami in rokami, ne da bi nas kaj oviralo. Žoga je odličen pripomoček za učenje plavanja zlasti za otroke, nudi varnost, lahko pa jo uporabimo tudi kot bojo za označevanje na vodi.
DOMAČE |
^pon za brezplačno analizo in priimek______—----------f"
^atum rojstva______—-------- ^oC«n naslov_______
ŽOGA
Ki
I^^ka^k'*6 na nas,ov: Podjetje za informiranje, Titova 29, obota (Za Skrivnost vaših dlani)
Pri gospodinjskih opravilih zelo pogosto pride do nesreč in poškodb. Strokovnjaki svetujejo gospodinjam, da naj čistijo oken na majavih stolih, ampak naj si priskrbijo trdno lestev. Nevarne so tudi preproge in tekači na zloščenih tleh. Padcu se lahko izognemo tako, da podnje položimo nedrsečo podlogo. Po stanovanju naj ne ležijo dolgi kabli za električno napeljavo, stopnice naj ne bodo polakirane in zloščene, ker na njih drsi.
Toda če že pride do zvinov, udarnin in nategnjenih mišic, so najboljše staro in učinkovito sredstvo za lajšanje bolečin mrzli obkladki. Za silo si lahko pomagamo tako, da zvijemo nekaj kock ledu v krpo in takšen obkladek položimo na poškodbo. Mrzel obkladek vpliva na živčne končniče in umiri bolečino. Poleg tega ustavi tudi krvavitve, vnetja in uplahnjene otekline. Zelo pomembno je, da si ga na poškodbo položimo čim prej.
Kodri za slušno prizadete
Psi so postali zanesljivi pomočniki za mnoge slušno prizadete. Ideja, da bi olajšali življenje gluhonemim ljudem, ki slabo slišijo, se je porodila lastnici firme Glen Anderson v Južni Afriki. Ugotovila je, da so najbolj sposobni psi malteški kodri. Te je mogoče zdresirati v zelo kratkem času. Poleg tega mladiči niso tako dragi, da si jih invalidi ne bi mogli privoščiti. Psi gospe Glen z naučenimi gibi opozarjajo na zvonec pred vhodnimi vrati, na otroški jok ali na nenavadno gibanje in šume v stanovanju. Mimogrede: V Sloveniji je pet tisoč slušno prizadetih ljudi.
gC BRSKEM VALU
. uJeni za;
;Vajal,

ieC:
'a<iba:
KUPON 23
l%iCa n
। ar°dno-zabavnih melodij prejšnjega tedna:
3 ^At^ TRIGLAV - Ans. Marela NOCOJ Alfi Nipič
5 tZ^Ml Sl Js 1 GODCI Ans. Mira Klinca ^URa ČAS _ Ans. Avsenik
" rrio Škerjanc in kvartet Jeruzalem
M^ice
1 °b°ta.
P°sUite na naslov: MURSKI VAL, Titova 29, 69000
, n;i	Pesmi lahko poslušate ob četrtkih od 18. do 19.
N k^KEM valu.
venci:
14, 69000 Murska Sobota
Ca HAMCnAPari6iak 22 ■ 69252 Radenci
vtRSAK, Lendavska 8 69000 Murska Sobota
Ovalno oblikovan obraz je običajno pravilnih potez, ki ga ni treba poudarjati ne popravljati. Pristojijo mu vsake vrste okvirji za očala, tudi najbolj izvirni in zabavno oblikovani. Privoščimo si lahko karkoli, očala so nam v okras.
3_
v
2
1 X
ZA VAŠ POLETNI ŽAR
Polnjeni svinjski zrezki
7 8 oseb potrebujemo: 2 zeleni in 2 rumeni papriki, 300 g mešanega mletega mesa, sol, poper mleto sladko papriko, 1 kg “ega stegna v kosu in 4 žhce olja.
Paprike očistimo in narežemo na kockice. Zmešamo mleto meso paprike, sol, poper in mleto sladko papriko. Oplaknemo meso in ga do suhega obrišemo. V žepe nadevamo mešanico mle-mva mesa Narežemo na debele rezine, jih spnemo s spilami m ko-oiie zmešamo s poprom in soljo, s to mešanico SKSSSSK	™'»*> >2
nut. Ponudimo s kruhom in zeleno solato.
SESTAVIL MARKO NAPAST	STAREJŠI AM. FILM. IGRALEC IN PEVEC	MESTO V SREDNJI ITALIJI	JUGOSLOV. SLIKAR V PARIZU (MILIVOJ)	OLIVER mlakar	LJUBKOVALNO ŽENSKO IME	NEKDANJI JAPONSKI PREMIER	VELIKA OPLETENA STEKLENICA
SPOJINA FLUORA S KAKO PRVINO							
ODMOR V VERZU NA KONCU STOPICE							
BREZ- VERSTVO							
NAJVEČJA AFRIŠKA REKA				DIKTATOR AMIN FR. FILM. IGRALEC			
RUDAR					NAŠI ALFA IN OMEGA SLOVENSKA SMUČARKA		
NEMŠKA PISATELJICA (NELLY)						AMPER DAVNO AZUSKO LJUDSTVO	
AVTOMOBILSKA OZNAKA ITALIJE		DEKOR	TENISAČ LENDL SPODNJI DEL GLAVE				
IMENITNOST, ODLIČNOST							
GRANIČARJI V STAREM BIZANCU							PROGA
NEUMNEŽ					OZEK KONEC POLOTOKA NATRIJ		
LETOVIŠČE NA MURSKEM POLJU							
STARO-ŽIDOVSKI KRALJ				GOROVJE V SAHARI (TUDI ASBEN)			
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: bastard, Ukraden, Enatika, Naga, in, A, asana, VS, Avar, etika, novinka, tla, TAM, up, sura, referat, acetati.
1991
Stran 11
utrip življenja
VELIKO SO ŽE POSTORILI, A VELIKO JIH ŠE ČAKA
Voditi krajevno skupnost v sedanjih razmerah, je zahtevna naloga, ki zlasti od predsednika sveta terja veliko prostega časa in dela. Zato je težko dobiti ljudi, ki bi bili pripravljeni prevzeti funkcijo predsednika sveta krajevne skupnosti. Tako je bilo tudi v krajevni skupnosti Odranci, ki sodi med večje v lendavski občini. Šele v drugem krogu je prevzel funkcijo predsednika sveta, in to z omejenim mandatom za eno leto, Franc Mlinarič, ki je bil tokrat naš sogovornik.
»V naši krajevni skupnosti si ( prizadevamo, da bi delo teklo neprekinjeno in brez zastojev ter da bi kar najbolje obračali denar krajevnega samoprispevka. To nam v veliki meri tudi uspeva, čeprav je denarja za hitrejši razvoj kraja vedno premalo,« nam je povedal Franc Mlinarič, ki tudi zastopa Odrance v zboru krajevnih skupnosti skupščine občine Lendava.
V krajevni skupnosti Odranci, ki šteje 1730 prebivalcev, so letos že veliko postorili pri uresničevanju sprejetega programa dela. Najprej so obnovili ulično razsvetljavo, za kar so porabili 95.000 dinarjev. Zimsko obdobje so izkoristili za urejanje prostorov v vaškem domu, kar je stalo okrog 200.000 dinarjev. Dvotretjinski delež so prispevali za ureditev strehe z ventilacijo in žle-
KRAJEVNA SKUPNOST ODRANCI
bovi na telovadnici osnovne šole. Predračunska vrednost vseh teh del znaša 160.000 dinarjev. Kupili so hidrofor za vodno črpališče, na katerega so morali čakati tri mesece, zato upajo, da ga bo
FRANC MLINARIČ - predsednik sveta KS Odranci
vzdrževalec v najkrajšem času namestil. Z vseh divjih odlagališč so odpeljali smeti na centralno smetišče v Dolgi vasi. Prav tako so organizirali večdnevno akcijo za pospravilo stekla, starega železa in keramike, tako da je
kraj postal lepši. Letos bi radi uredili dvorano v vaškem domu, če bo seveda dovolj denarja. Priprave so stekle tudi za gradnjo nove mrliške vežice na pokopališču, vendar pa imajo težave z delom zemljišča, ki bi ga potrebovali, saj je lastnik v Kanadi.
Med zelo zahtevnimi nalogami, ki jih čakajo v prihodnje, je napeljava kazalizacije s čistilno napravo, za kar so že naročili študijo. Le-to bi gradili etapno, njena uresničitev pa pride v poštev ob posodobitvi regionalne ceste Murska Sobota-—Lendava. Pri tej zahtevni naložbi pa tudi računajo na pomoč republike, saj Odranci spadajo v demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji. Poleg vseh teh del in načrtov pa v Odrancih urejajo tudi parcele za stanovanjske hiše na Gredicah. Sicer pa bodo v teh dneh še prepleskali avtobusno postajališče in postavili table s prepovedjo kopanja v Gabrovih grabah. Letos niso uspeli navoziti gramoza na poljske poti, pri krajevni skupnosti pa se tudi jezijo, da nekateri kmetje pri oranju in brananju nanašajo na poljske poti zemljo in travo, potem pa jih ne očistijo, kar jim povzroča določene težave pri vzdrževanju teh poti.
Poletna razglednica
Feri Maučec
Krajevna skupnost Beltinci
Foto: D. M.
Julija v Baški ne bodo letovali
Otroški dom v Baški, kjer j preteklih letih preživelo P° dni okrog 2.500 p°m’rs otrok, letos še ni sprejel nitiel ga. Sedaj se je vodstvo d° odločilo, da julija tudi še ne do letovali: Ce pa se bo stanje boljšalo, bo mogoče avgust’ tovati ne samo otrokom, PaC vsem, ki si bodo to želeli- Os ni stroški bodo le 200,00 dl’ dan.
Bojan Nemec, upravnik do’ meni, da bi na ta način vsaj koliko pokrili stroške ,vz । nja tega doma, ki je bil / 1 njem letu deležen že velikm s štev za obnovo. Toda vsa t’s stva so od lanskoletnega 1® nja. Posebnih dotacij dom mreč v zadnjih letih nima ve
Franci Klemen
Murski Črnci
Kabelska televizija
Krajani Murskih ČrneC odločili za kabelsko televi Zanjo se je prijavilo 46 dinjstev, vsako pa bo prJsP kj lo po 1100 DEM v dmarS protivrednosti.
DOBRO NALOŽEN DENAR
Slovenija 91
IZ SAMOPRISPEVKA
,-gu	*	"r, - %	>j>v
ZASELEK JE POSTAL VAS
V krajevni skupnosti Lipovci ne mirujejo niti sedaj v teh težkih in nemirnih dneh, temveč si prizadevajo hitro in kar najbolje naložiti denar iz krajevnega samoprispevka, da ne bo izgubil vrednosti. Tako pospešeno gradijo mrliško vežico. Lani so v ta objekt vložili okrog 260.000 dinarjev, letos pa še okrog 250.000. To je namreč največji letošnji projekt v tej vasi ki bi ga radi čim prej dokončali. Letos so naredili vodovodno in električno inštalacijo, notranje omete, vstavili vrata in okna ter jih zasteklili, naredili fasado iz bele opeke in tlake ter uredili septično jamo. Tačas polagajo keramične ploščice, potem bodo opravili sklepna dela na fasadi, obložili jo bodo z ladijskim podom, uredili poti do vežice in zgradili stolp z zvonikom. Poleg tega nameravajo kraj počitka in cvetja razširiti za 6 hektarjev ter zasaditi živo mejo. Stare ciprese in ograjo bodo posekali ter jih zamenjali z novimi. Prav tako bodo porušili staro mrliško vežico, v kateri so le shranjevali opremo. Novo mrliško vežico bodo predvidoma predali namenu prihodnje leto. Tačas tudi urejajo okolico vaškega doma, navažajo zemljo, zasa-jujejo rože in postavljajo žično ograjo. V spomladanskih mesecih pa so tudi uspeli navoziti gramoz na poljske poti, za kar so porabili okrog 65.000 dinarjev.
Zaradi številne kmetijske mehanizacije je bilo potrebno poljske poti utrditi. Vse to financirajo iz sredstev krajevnega samoprispevka.
Naslednja akcija, ki jo name-
Gradnja nove mrliške vežice v Lipovcih
ravajo izvesti v Lipovcih, je grad-. nja kabelske televizije, projekt Vodo financirali naročniki sami. Ža kabelsko televizijo se je doslej prijavilo okrog 120 naročnikov. Dogovarjajo pa se že tudi o izvajalcih del. Načrtujejo 6 zemeljskih, 8 satelitskih in 1 interni kanal. Slednjega bi uporabljali za krajevno informiranje.
Sicer pa povzroča po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti Janka Bezjaka-Lipovča-nom največ skrbi oporečna pitna voda iz krajevnega vodovoda.
Vsebuje namreč precej več nitratov, kot je dovoljeno. Zato je krajevna skupnost pred kratkim vsakemu gospodinjstvu poslala priporočilo za omejeno uporabo pitne vode. Istočasno pa so tudi priporočili kmetovalcem, naj omejijo uporabo gnojnice in du-
šičnih mineralnih gnojil na območju krajevne skupnosti, zlasti v bližini vodovodnega zajetja. Če se pitna voda kmalu ne bo izboljšala, kakovost vode namreč nenehno analizirajo, potem bodo morali razmišljati o priključitvi na občinski vodovod, za kar bo potrebno precej sredstev, ki jih še nimajo. Akcijo načrtujejo skupaj s krajevnima skupnostima Bratonci in Beltinci, katerih krajani prav tako pijejo oporečno vodo. Po zadnji analizi pitne vode v Lipovcih vsebuje le-ta skoraj dvakrat več nitratov in drugih snovi, kot je to po normativu dovoljeno. To pa je prav gotovo znak za alarm.
Feri Maučec
Do 1953. leta je bil Ženik zaselek Sovjaka — Asfaltirana cesta povezala kraj s $ j Goro — Žejni sredi vinogradov?
Pregovor Jabolko ne pade daleč od drevesa seje potrdil tudi v družini Čuševih, saj se sin Jože ukvarja z marsičim, s čimer se je njegov zdaj že pokojni oče. Jože Cuš,' sicer poslanec Slovenske kmečke zveze v skupščini občine Gornja Radgona, nam je kot iz rokava stresal podatke o Sovjaku in Ženiku. Povedal je, da je bil Ženik dolgo let zaselek Sovjaka, potem pa je končno postal samostojna vas. Zdaj šteje 53 hiš in. ima 110 prebivalcev. Ukvarjajo se s kmetijstvom, nekaj pa jih hodi na delo v podjetja. Zanimivo je, da »žalarji« nikoli niso imeli konj, ampak le kravjo vprego in vole. Na ženiškem območju je tudi precej vinogradov, žal pa jih je le malo v lasti domačinov. Pretežno jih imajo Mariborčani. Kupili so jih od kmetijskega kombinata, jih obnovili, sezidali počitniške hišice. Zlasti ob koncu tedna je na tem območju živo, saj se število ljudi najmanj podvoji.
Jože Čuš je našel odgovor tudi na tole vprašanje: Kako pa je nastalo ime Ženik?
»Ko so gradili cerkev na bližnji Stari Gori, je bilo potrebno prepeljati veliko gradbenega materiala iz kamnoloma v Oseku. Kar cele kolone voznikov z vpregami so se gnetle. Tovor je bil težek, živina onemogla, vodiči pa so kljub temu priganjali: »Ženi, ženi . . .!« Tako naj bi ta zaselek, skozi katerega so se vile kolone, dobil ime Ženik.«
Zdaj je pot skozi Ženik veliko lažja. Od Stare Gore čez Ženik in dalje proti križišču cest Sovjak—
Blaguško jezero (in seveda dalje) se vije asfaltni trak. Tega so gradili v dveh obdobjih in globoko segli v žep, saj so domačini prispevali od 4 do 12 tisoč dinarjev, odvisno pač od gmotnih zmožnosti in drugih kriterijev. Viken-darji pa se niso ravno odrezali.
»Pred kakimi 20 leti smo za
Jože Čuš, poslanec z Ženika, ne pozna le sedanje krajevne problematike in dosežkov, ampak je tudi t dobro podkovan v zgodovini. Kot njegov oče!
potrebe Ženika, Sovjaka in Brezja naredili vodovod. Nanj je priključenih kakih 100 gospodinjstev in lastnikov vinogradniških in počitniških hišic. Je že dotrajal in je potreben temeljite obno-
ve. Vode je veliko prem’1 ’ ob koncu tedna. Za obnov jjj lišča bo potrebnih najm® ^jdi0 000 dinarjev. Razmišljam p drugačni rešitvi problem’ v0(l-vezavi s kakim drugim v0 nim omrežjem. Strokovni’ do povedali, kaj se bolj SP je ugotavljal poslanec Jez 0 ki smo ga zmotili pri sU’ na.	,udi 1,8
Pogovor je nanesel druga področja. Tako 5 a n«' deli, da je Ženik vas, ki n p' benega javnega prostor' govine, ne gostilne, ne ce ^so-šole ...), in da je naveza” jjci' sednja kraja Videm ob . 0pjiOs' v katerega krajevno s spada, in na Staro Goto, je tudi v tej vasi vse mam . kar je bilo nekoč. Ost’ J saf' kev sv. Duha. Kar
, Ženik, ne gre prezreti, d' VrigO'. rodil (v tako imenovani ofS» ski grabi) Ivan Vuk-St’ (1882-1939), ki je bil P' nik, potopisec, publicist, Liii’': lec in soorganizator knjižnih založb delavs 0 til' Na Ženiku so našli bron ej lasto sekiro, ki Jo branf^jti1 Mariboru, vas Ženik P3" svoj šaljivi grb: sovo ZB op)J' Vendar Ženičani sami n >>fjjih~. jo veliko vina, ker i.rnajaj pa L ve« vinograde drugi, z zmanjkuje še vode, g gob0 ’
Vse popularnejši Milan Ku^J
UPOKOJENCI V RADENCIH AKTIVNI
Društvo upokojencev v Radencih deluje od leta 1984. Svojih lastnih klubskih prostorov še vedno nimajo, so pa kljub temu zelo aktivni. Še najbolj aktivni so v turističnem društvu in prav po njihovi zaslugi so bili lansko leto Radenci najlepši kraj v Sloveniji.
Vsako sredo imajo za svoje člane organizirano keglanje, ob četrtkih pa kolesarske izlete po Pomurju. Uspešni so tudi ribiči. Pozimi imajo ženske možnost rekreacije v radenski osnovni šoli ter v prostorih fizioterapije. Organizirajo še celo vrsto drugih izletov, največ pa se jih udeleži posezonskega letovanja v Lovrečiči.
Franci Klemenčič
---GORNJA RADGONA---------—--------------
Godbeniki v novih uniformah
Pihalni orkester v Gornji Radgoni je pred kratkim dobil nove uniforme. Stale so 190.000 dinarjev. Ker pa Žveza kulturnih organizacij Gornja Radgona zneska ni v celoti poravnana, so godbeniki zaprosili za denarno pomoč nekatere dejavnike v občini. Radgonski pihalni orkester se je precej pomladil in šteje 40 članov. Vodi pa jih Slavko Ahlin. Godbeniki pravijo, da se v novih uniformah zelo dobro počuti-
NAJ POMUREC (POMURKA) MESECA
GLASUJEM ZA
(Ime in priimek predlagatelja ter naslov)
F. Klemenčič
ŠAH-
SIMULTANKA V RADGONI
Ob dnevu radgonske šole so člani Šahovskega društva Gornja Radgona (Manič, Lukič, Mastinšek, Gorenčič in Roškar) odigrali simultanko proti 30 pionirjem radgonske osnovne šole Jožeta Kerenčiča. Med učenci so zmagali Gorinšek, Irgolič in Drvarič.
F. Klemenčič
na s*01^
Zadnji dogodki v Sloveniji in odločenost, da vztrajamo sec«' ^1' mostojni poti, se pozna tudi pri našem izboru za Pomurca pet se je namreč dvignila popularnost predsednika predseds spOši%ji Lp ^Invpniip Milana Kučana cippr načpua rniaLa ki ste mOi - b
ke Slovenije Milana Kučana, sicer našega rojaka, ki ste m0’ oy. braki domačega tednika Vestnika, te dni namenili največ S
pa mu gledališki igralec Evgen Car.
Stran 12
VESTNIK,
utrip življenja
Čestokrat se s prijateljem napotiva k sosedovim v Avstrijo. Midva nisva meščansko oblečena, a prihajava v stik z mestno gospodo z Dunaja, Gradca in celo iz okolice Celovca. Zavijava po ozkih, a dobrih cestah v odmaknjene in zavite vasi in gledava romantične vinograde med zeleno pokrajino okolice Kleka.
S tiho negotovostjo se ustaviva pri najmanjši (pred katero ni vozil) samotni kmečki hiši. In prav to naju spravi v dobro voljo! Počasi prileze iz stranske kleti možakar in naju pozdravi ~ plaho, a iskreno: »Dober dan, vama želim!« Ni bil v zadregi, videl je avto s slovensko registracijo in naju prijazno Povabil, naj sedeva na klop na dvoriščni strani. Stekla je beseda, da ne izgubljamo časa, vmes pijemo kmečki rose
in
Podoba iz goric niegov pogled se resno nameri P'°ti meji in prek nje proti ^ramarovcem.
Počasi odkriva, da je nekoč deltam, a so ga po vojni brez odišanja ali kakega sodnega Procesa kot živino vrgli iz hle-Prek meje. Nisem skušal edeti podrobnosti, ker • sem mir°ljuben g°sl — ,u'
Midva sva začela govoriti o '^‘nosti dobre kapljice, a mo-?! 'oviti izraze bolečine sta-AXe%a človeka. Žena z nare-v T1! avstrijskimi izrazi pripo-uJe tudi zanimive podatke ^Plenjenem
imetju moža, a kuh -a ’n brhka dekleta v sko'^' pripravljajo zaku-v^ ^Pkih šalah in nalezlji-od nn!a^os,nem smehu so se da pr'čarale citre. Bese-Me£ma Je že skoraj zamrla, lo v nna ^ovorlca je sladka četo n:?rod?‘ pesmi. Naglašam. ku ir. ifčki turizem. V člove-zvoči .a!a b°k da se je v so-vedm ^ne sence lahko izpo-ven č Govorili smo o rabi slo-PoUdard pr' ni‘h ~ aje Prlmernn u Je s Prispodobo rno odgovoril!
pr^^ lahko neovirano hodi ton S ~ 'n lahko se celo pri-Pozak?14 odgovarjava, da bi Strpna^Sae'e neUmne in gn^°jesu smo šli vsi v klet ^egaPo,dar nama je natočil ti-drugajG, zaenkrt ne prodira davjai j!01 v farno cerkev za so na ‘? posebne steklenice '''čilo JJI P°magale kot opra-d°m0^ n,sva pila, tri nosiva zvez^er življenja, ko na nebu ^titeh^^12, pos^ša najin Pesmi LP!av gotovo žalostne VSnn °Jega starega kraja.
Porninih so tudi bolečine!
Dl NI TITAN
&ILO JE
LEPO
k 'abiln
sMe„ c.a v Rald’80 °*roc’ 'n tovarišice vabili sfarše na etilaJ* bila sli scs,anek. Oblika se-Sla Ba ie večT" ustvarianje. Ude-S tiča cicih na staršev in masika-X’v ? je p°javila , Sv’ ‘Ukai - Tudl jaz in moja
s">0^ skMP*li nekaj pe’ ’X{ah!,t sedem ^>Upaj. '8rali' Ob' da R v8 Sn”> lun de ovn,h kotičkov, "I CS sest‘k.?. na palčki, dojen-Aii^Uljo in k '1 ,s™° letalo, nare-|*,v<li t»?a avton>, k ^al°’ v tehničnem V^Ma^ Muco smo se-f S ' kontov. ° J° po želi' otrok
^<>1, stan in Prijetno je bilo H>Xric-e 0 tadovnrV Jri tovarišic. Vsi sl	ta v Jni-Zahvaljujemo
ImSL Vrtcu Z/1aJt,lvnos‘'. ki so ^*iran	ta res
C	z\,?£Pr'prav|jen rodi-
'» o 'S vedn^k P?mocj° se vr-
Koljn o bolj odpira star-
SREČANJE S CERKVENIM SLIKARJEM IVANOM HODNIKOM Z ŽENIKA
Svetniki z značilnostmi Pomurja
ISTVAN BENCEC S HODOŠA JE STRASTEN NABIRALEC
GOZDNIH SADEŽEV	__________
PO GOBE MED VOJAKE
Vaški predsednik Rdečega križa zbiral hrano za teritorialce in policiste — Dobro ve, kaj je vojna
DR. ANTON TRSTENJAK JE »PRELOŽIL« BISERNO MAŠO
»V dno duše in srca sem žalosten...«
Akademik, psiholog in duhovnik dr. Anton Trstenjak bi moral imeti 29. junija v cerkvi sv. Petra v Radgoni biserno mašo, saj je poteklo 60 let, odkar je pel novo mašo. Dan prej, 28. junija, pa je radgonskemu župniku, pretresen nad okupacijo Slovenije, povedal: »V dno duše in srca sem žalosten. Ne zato, ker ne bo biserne maše, ampak zato, ker sem pretreseni nad tem, kaj se dogaja v naši domovini.«!
Dr. Anton Trstenjak je biserno mašo »preložil« na jesen. Dotlej pa bo, vsaj tako upajo, popravljen baročni zvonik, v katerega je zletela topovska granata in povzročila za najmanj 150.000 nemških mark škode. Radgonski župnik Andrej Zrim nam je povedal, da si bodo prizadevali dobiti denar za popravilo predvsem od tujih dobrotnikov, kajti domači verniki so v zadnjem času izredno veliko prispevali, in sicer za nakup zvonov (ti k sreči niso poškodovani), za asfaltiranje ceste okrog cerkve, pri čemer je sodelovala tudi krajevna skupnost, za prebarvanje zvonika, za elektrifikacijo zvonov, za elektronsko uro, za obnovo župnišča in tako naprej.
Ragdonska župnija si obeta gmotno pomoč za nov zvonik od Mariborske škofije, od Hilfsforuma na Dunaju, zdomcev, posameznih občanov in župnij. V prejšnjem tednu so že dobili pomoč od župnije Pertoča, pa od negovskega dobrotnika Krambergerja, mladi natakarji, ki bi »morali« petanjske-mu novomašniku prinesti torte, pa so namesto tega dali 13.500 dinarjev za nov zvonik radgonske cerkve. Podobnih zgledov je še več, zato bodo zvonik prej ko slej zgradili. Bolečina v dušah in srcih pa bo ostala. Pa ne le v Trstenjakovih, ampak v vseh naših.
N Beltincih obnavljajo Rousovo kapelico. Foto: F. M.
Ivan Hodnik je obnovil veliko cerkvenih fresk • zaveznikov in povojnega kolektivizma
Na nove kapele riše posvetne podobe • Ujetnik
Na mnogih prekmurskih obnovljenih kapelah je podpis Mertiikovega Tinča, na enakih spomenikih na območjih desnega brega Pomurja, recimo na Murskem polju, pa lahko preberemo ime Ivana Hodnika z Ženika iz okolice Vidma ob Ščavnici.
»Že deset let sem v pokoju, a mi ne dajo miru, zato kljub temu, da sem star 78 let, še vedno tu in tam kaj naslikam. Tik pred zadnjo okupacijo Slovenije sem prišel s Kozjanskega, kjer sem obnavljal freske s podobami iz verskega življenja. Zdaj, ko so se razmere nekoliko uredile, me že vabijo v bližnjo okolico, kjer bom na novo kapelico naslikal nekaj svetniških podob,« nam je povedal ob obisku.
Ivan Hodnik je pri novih slikarijah zelo svoboden, saj so le obrazi taki, kot so jih upodobili znani mojstri, medtem ko je okolje naše — pomursko: živali, nasadi, druge značilnosti. Tako so nam svetniki bliže srcu, in če so še naši priprošnjiki, potem je sploh vse dobro. Drugače pa je pri obnavljanju cerkva, poslikanih pred 100 ali več letih, še posebno če so pod spomeniškim varstvom, kjer se je treba pri preslikavanju fresk strogo držati predloge. Ivan Hodnik, ki je s takim delom začel 1930. leta, že ve, kako je treba sukati čopič in kakšne barve je treba uporabiti. Delal je namreč pri akademskem slikarju, specializiranem za cerkveno slikarstvo, Francu Horvatu iz Maribora.
»Obnovili smo veliko cerkva v mariborski in zagrebški škofiji. Skoraj deset let sem to delal. Potem je prišla vojna, ko denarja za obnovo cerkvenih fresk ni bilo. Z nečim se je pač bilo treba preživljati in postal sem pismonoša v Križevcih. Od
Marsikatera zanemarjena kapelica je spet zablestela, ker jo je obnovil Ivan Hodnik. Tako je tudi na Janževem Vrhu, kjer je na eni strani upodobljena Mati z Detetom, ki mu ponuja grozd. Prvotna slika je bila nekoliko drugačna.
Pravijo, da je kovačeva kobila bosa. To je oznaka za tiste mojstre, ki zase ne poskrbijo. Ivan Hodnik pa že ni tak: na svojo hišo je naslikal angela, na dvorišču pa postavil veliko razpelo s pomurskim ozadjem.
tam so me kmalu prestavili v Gradec, kjer so me mobilizirali in poslali za vezista v Škofije pri Kopru. V bitki pri Opčinah so me zajeli Američani in poslali v ujetništvo. Domov sem se vrnil jeseni 1945. leta. Tu so me vključili v kmetijsko obdelovalno zadrugo, ki ni imela posluha za slikarstvo, ampak sem imel namesto čopiča — motiko. Dva meseca, ko sem se bil v Kočevski Reki, pa sem vihtel sekiro. Po vrnitvi sem odšel v Maribor in delal v Tamu in tovarni železniških vozil. Delo je bilo nekoliko bližje mojemu poklicu soboslikarja: kital sem ohišja vozil. Še vedno pa me je privlačilo cerkveno slikarstvo. Srečal sem tudi znanca iz vajenskih let Franca Škrleca in začela sva »šušmari-ti«, čeprav je nad najinim delom bdelo spomeniško varstvo. Obnovila sva slikarije v cerkvah sv. Jurija, sv. Lenarta, sv. Trojice in še nekatere. Ko pa sva se s prijateljem razšla, sem se 1967. leta podal v Stuttgart, kjer sem dve leti delal kot sobosli-kar, nato pa sem se zaposlil v Gradcu. Hotel sem dobro zaslužiti, zato sem prijel za delo, pri katerem je le malokdo vzdržal dlje časa: izdelava raznih izdelkov iz poliestra.«
Ivan Hodnik se je vrnil na svoj Ženik. Na domačo hišo je naslikal angela varuha, ki bdi nad otrokoma, da po brvi varno prečkata potoček. Na dvorišču pa je postavil velikega Križanega, za njim pa je ozadje z vinsko trto in njenimi sadovi. Te tudi sam rad zaužije, seveda ko so predelani v vino.
Š. Sobočan
Učil se je za natakarja, postal pa je krojač. Delal je v Monoštru, kjer so ga vpoklicali v vojsko. Angleži so ga zajeli in poslali v ujetništvo v London, od koder se je vrnil 1946. leta, nato pa je moral za leto dni v jugoslovansko vojsko. Sprejeli so ga v konjenico, zato je vzljubil konje. Rad je jahal tudi hodoške štirinožce, s čimer je zbujal pozornost, saj so domačini konje uporabljali le za vprego. Denar za
preživljanje pa si je služil s kroja-štvom.
»Že od 5 leta starosti nabiram gobe. Z rtjimi me je seznanil stari oče in dobro vem, katere gobe so užitne in katere strupene. Sam pa gob ne jem, razen gobove juhe. So leta, ko je gob veliko, so pa tudi sušna obdobja, ko dnevno prehodiš po 20 kilometrov, najdeš pa jih le za prgišče. Na našem območju se gobja sezona začne včasih že v maju, pravilo
ma pa v juniju in traja do oktobra, odvisno od vremena. Ce je vreme deževno in soparno, je gob več.«
Tako Istvan Benčec. Povedal je, da je tudi med zadnjim poskusom okupacije Slovenije nabiral gobe. Torej se je gibal med vojaki, teritorialci in policisti ter vandral po svojih gobarskih poteh. Veliko ni našel. Tudi zato, ne, ker so gobarska območja svobodna in niso »rezervirana« za posameznike. Kdor prej pride, prej melje, pardon: pobere gobe. In teh je veliko! Veliko preveč glede na bogastvo gob. Gobe odkupujejo na več mestih v Hodošu (enako drugod), kupci pa so podjetja iz Ljubljane in Portoroža. Istvan Benčec gobe zbira za Slovenija-sadje.
Bila je vojna! Zelo napeto je bilo tudi na Hodošu. Bilo je veliko teritorialcev in policistov. Niso bili lačni, kajti poleg redne hrane, ki so jo dobivali iz zasebnega gostinskega obrata, so domačini poskrbeli še za priboljšek: Istvan Benčec jim seveda ni prinašal gob, ampak je organiziral nabiranje šunk in drugega mesa, domačega kruha, mleka, jabolk in — pijače. Bili so vroči dnevi in dobro je del požirek, četudi klintona.
Š. Sobočan
NA ŠVEDSKEM POMOČ DRŽAVI SLOVENIJI
Tudi slovenski rojaki na Švedskem niso mogli neprizadeto opazovati vojno agresijo nad Slovenijo. Irma Melander-Cervek, ki je v dneh najhujše vojne pripotovala v rodno Prekmurje, nam je povedala, da so se Slovenci spontano zbrali v klubu Franceta Prešerna v Gbteborgu ter pred konzulatom zbirali podpise naših rojakov, Švedov in vseh drugih za samostojno in suvereno Slovenijo. »Slovenci na Švedskem smo bili zelo žalostni, saj Švedska priznava samo celovito Jugoslavijo,« je prizadeto pripovedovala Irma Črvek. »S podpisi, ki smo jih zbirali, smo želeli švedsko vlado opozoriti na težave v Sloveniji, obenem pa svoji domovini tudi dokazati, da mislimo na njo in da sočustvujemo z vami.«
R. F.
Stran 13
31
Kako z nevarnimi najdbami?
V zadnjih dnevih številni občani sprašujejo kaj storiti z najdenim orožjem, strelivom, eksplozivnimi telesi in drugo vojaško opremo, ki leži opuščena na najrazličnejših mestih ali pa jo občani celo hranijo doma.
Zaradi nepravilnega ravnanja z orožjem in eksplozivi je bilo tudi mnogo nesreč.
Da bi se izognili nadaljnjim nesrečam ali morebitnim zlorabam orožja, streliva in eksplozivnih snovi, Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije poziva vse občane, da o vseh najdbah in o posesti tovrstnih predmetov takoj obvestijo najbližjo Postajo milice oz. te predmete tam oddajo.
Zakon o orožju izrecno določa, da morajo občani, ki najdejo ali zvedo za orožje, o katerem mislijo, da je izgubljeno ali skrito, o tem takoj obvestiti Postajo milice oz. te predmete izročiti najbližji Postaji milice.
Opustitev takšnih dejanj je prekršek po Zakonu o orožju in po Zakonu o eksplozivnih snoveh, vnetljivih tekočinah, plinih ter o drugih nevarnih snoveh, lahko pa je čelo kaznivo dejanje po kazenskem zakonu Republike Slovenije.
Dražji tehnični pregledi
Izvršni svet skupščine občine Murska Sobota je potrdil za 20
odstotkov višje cene tehničnih pregledov motornih vozil, ki jih opravlja soboški Agroservis. Zdaj je treba za tehnični pregled motornega kolesa plačati 75 dinarjev, za osebni avto 300, kombi 310, tovorni avto do 6 ton 480, avtobus 760, kmetijski traktor 252, traktorski priklopnik 133 dinarjev. Če pa pregled opravijo na terenu, potem so cene višje za 150 odstotkov. Ob tehničnih pregledih pa je treba plačati še druge dajatve. Tako stane tiskovina za tehnični pregled 21 dinarjev, zamenjava vozniškega dovoljenja 70, podaljšanje veljavnosti registracije pa 100 dinarjev. Gola registracija novega vozila in izdaja tablic stane 200 dinarjev.
Š. S.
Slovenski cariniki so na mejnem prehodu v Gornji Radgoni 10. junija v osebnem avtu, ki ga je vozil A. M. iz Novakovca 238 pri Čakovcu, odkrili pod rezervnim kolesom 375 lovskih nabojev. Sprožili so ustrezen postopek in tihotapsko blago zasegli.
V preteklih dneh se na območju Pomurja ni zgodilo veliko nesreč. Dobro bi bilo, ko bi bilo tako tudi v prihodnje. V torek, 9. julija, se je P. Š. iz Lutverec 59 peljal s kombiniranim vozilom skozi Apače. V križišču enako-
V prvem povojnem obdobju (zdaj smo v drugem) smo ne le opevali bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, ampak smo za to kaj storili, recimo z druženjem, s čemer so nastale »trdne« vezi. Zdaj pa je vse drugače: beremo, da so si postale sovražne celo družine različnih narodnosti, čeprav so si v sosedstvu. Največja napetost je med Srbi in Hrvati na kriznih območjih Hrvaške, BiH in Srbije.
V Sloveniji, kjer nismo maščevalni, kar lahko potrdimo z lansko spravno slovesnostjo v Kočevskem Rogu, ne moremo razumeti, da lahko postanejo prijatelji čez noč sovražniki. Naj to ilustriramo s pismom iz Srbije, ki je te dni prišlo v Šalovee. Objavljamo ga dobesedno in v jeziku znanca. Komentar' pa seveda prepuščamo bralcu.
POROKE
MATIČNI URAD SO GORNJA RADGONA - Emil Horvat, Monter, in Majda Pelci, monterka, oba z Janževega Vrha, Emil Holc, ključamičar iz Črešnjevec, in Urška Šonaja, študentka iz Radenec; Marjan Gomboc, trgovski potnik iz Rankovec, in Karmen Štefanec, administratorka z Janževega vrha.
MATIČNI URAD SO MURSKA SOBOTA - Branko Barič, delavec iz Dokležovja, in Majda Žilavec, šivilja s Tišine; Janez Horvat, likalec iz Ižakovec, in Majda Kolar, kuharica iz Ižakovec.
ČESTITAMO!
Pravi naslov za denarne zadeve
ljubljanska banka
Pomurska banka d. d. Murska Sobota
UGODNEJŠI ODKUP
TUJE VALUTE!
Odkup opravljamo po tečajih LJUB JANŠKE BORZE!
Tore renutno je tečaj višji za 40!
Prim za 100 DEM v gotovini:
Teč;-. Jarodne banke Jugoslavije je 1.363,70 din Borz. tečaj je 1.939,80 din!
kronika
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
TIHOTAPIL 375 NABOJEV
vrednih cest je izsilil prednost (ni se ravnal po desnem pravilu) in trčil z voznikom motornega kolesa V. K. iz Gornje Radgone, Jurkovičeva 19. V. K. je padel in se poškodoval.
Nesreča se je zgodila tudi v Odrancih. Š. H. iz Odranec, Panonska ulica 10, se je peljal po Dolenjski ulici in pri domačiji številka 12 zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na bankino, nato pa v jarek, nazadnje pa še v betonsko ograjo. Ob trčenju se je
poškodoval sopotnik D. Z. iz Odranec, Gasilska ulica 4.
Bilo je še nekaj drugih nesreč, ki pa niso bile hude in tudi ni nastala večja gmotna škoda. Morda še vest o pridržanju. Lendavski miličniki so predzadnji ponedeljek za določen čas pripeljali »na hladno« 50-letnega J. H. z Gornje Bistrice. Bil naj bi pod učinkom alkohola, zato se je znesel nad družinskimi člani.
(šs)
ČLOVEK IN VOJNA^HBsmaBMBMMgM^M
Maske proti kemičnim strupom
Srbsko podjetje, ki med drugim izdeluje zaščitne maske, je dva dni po agresiji jugoslovanske armade na Slovenijo zavrnilo naše naročilo za dobavo mask (paktira pač z JA), zato smo iskali možnost nakupa zaščitnih mask drugod. Z nemalimi težavami nam jih je končno uspelo uvoziti iz tujine, izdelane pa so v Sovjetski zvezi. Na pogled so sicer »zastrašujoče«, važno pa je, da tistemu, ki si masko natakne na glavo, obvarujejo dihala in oči pred delovanjem kemičnih bojnih strupov. Ker je zanimanje za nakup mask izredno, jih bodo od 250 000, kolikor so jih uvozili, 120 000 razdelili (oziroma so že) občinskim štabom civilne zaščite, 130 000 pa so jih dali v prosto prodajo. Zlasti velik naval kupcev je bil v mestih, denimo v Ljubljani. Prodajajo jih tudi v nekaterih pomurskih trgovinah. V prvem nadstropju lendavske blagovnice Univerzal so po 500 dinarjev.
Zaščitna maska je namenjena, kot že rečeno, za zaščito dihal in oči v primeru kemičnega napada. Sestoji se iz čeladne maske, rebraste cevi in filtra. Masko pripravimo za uporabo takole: z notranje strani očistimo steklo na maski; odvijemo pokrov filtra; masko spojimo prek gumijaste cevi s filtrom; odstranimo spodnji gumijasti čep na filtru; masko nataknemo preko obraba in temena; preizkusimo tesnost maske z vdihom in zaprtjem spodnje odprtine na filtru (če je dihanje onemogočeno, ko je vhodna odprtina na filtru zaprta, je maska pravilno nameščena). Masko uporabljamo ob znaku za RKB nevarnost (trije zavijajoiči alarmni znaki z dvema presledkoma) in je ne smemo sneti, dokler nevarnost ne mine. Jugoslovanska armada menda nima smrtonosnih bojnih strupov, ampak le strupe za začasno onesposobitev ...
Š. S.
PRIJATELJI ČEZ NOČ - SOVRAŽNIKI?
Poznaniče,
Kada je televizija Novi Sad ponudila mojoj Mesnoj zajednici nekoliko Mesnih zajednica iz raznih republika naše lepe zemlje Jugoslavije, zdušno i jednoglasno smo se odlučili da nam gost u emisiji znanje-ima-nje bude vaša Mesna zajednica baš iz razloga što se teritorijalno nalazi u republici Sloveniji. Razlozi torne su jednostavni. Želeli smo da usposta-vimo blizu vezu sa tom republikam i njenim gradjanima.
Punim srcem smo 24. juna 1986. godine primili sve gradjane Šalo-vaca, družili se dva puna dana i prijateljski se rastali sa željom da se što pre ponovo vidimo. To se nikada nije ostvarilo, a moram priznati da sam lično to i očekivao. Moji saradnici mi nisu verovali, pa nišam ni insisti-rao na svom mišljenju a tek sada svi vide da sam bio potpuno u pravu. Služeči vojni rok u Postojni 1970/71 godine razjasnio sam tri zablude o Slovencima a to su:
1.	da su kulturniji od drugih Stanovnika ove zemlje,
2.	da su civilizovaniji od drugih Stanovnika,
3.	da su pametniji od drugih Stanovnika.
Kada ste obečali da čete nas pozvati u uzajamnu posetu vašoj Mesnoj zajednici, rekao sam mojim saradnicima da je to laž i da poziv nikad neče stiči do nas.
Ovih dana smo videli da smo u još jednoj zabludi živeli kada su u pitanju odnosi naših i vaših naroda. Magličani su bili u zabludi kada su vas tako zdušno primati u goste isto onako kako su u zabludi bili Srbi-janci kada su vam u toku H svetskog rata pružili gostoprimstvo i zaštitu od fašista. Vi ste postali danas fašisti našoj deci koja su ne svojom krivicam na zadatku armije na teritoriji Slovenije.
Nije vam smetalo zajedništvo sa ostalima kada ste zahvaljujuči zli-kovcima srpskog naroda slovenskom hrvatu Josipu Brozu i Slovencu Edvardu Kardelju pljačkali ostale. Na taj način ste u svakom selu izgradili fabriku i zaposlili sve ljude, dok su drugi ostali u bedi. Sada vam ne damo da nas pljačkate pa vam smetamo.
Uzmite svoje (i prava i obaveze), vratite naše i idite da se nikad više ne vidimo, ali vas nikad više nečemo primiti nazad.
Još nemarno podatke o torne ko je sve poginuo medju vojnicima i starešinama, za koje sigurno znamo da nisu pucali u vaše ljude, nedaj bože da bude neko od naših rodjaka i prijatelja medju poginulima pa i ranjenima. Ako to bude bilo, svaka kap krvi tih ljudi biče zamenjena litrom vaše krvi. To iz razloga što je sadašnji zlikovac srpskog naroda gradjanin vaše opštine Milan Kučak. Isto tako kada budemo krenuli kod vas na osvetu, Magličani če tražiti od komadanta Vojislava Šešelja, da osvetu izvršimo baš u vašem mestu, kako bismo vam bili »dobri gosti« kao što smo bili dobri domačini. Glave če vam tom prilikom leteti i rasprskivati se baš onako kako je to bilo u Borovu selu hrvatskim ustaša-ma. Verujte da se pomišljalo dugo da im ih je neko minirao.
Do skorog vidjenja!
Poškodovani objekti carine
Šestdnevna nastanitev vojakov JA na mednarodnem mejnem prehodu v Gornji Radgoni in spopadi s TO in policijo so povzročili ogromno škode tudi na objektih carine.
Kakor je povedal upravnik Carinarnice v Gornji Radgoni Janez Sever, ocenjujejo, da je skupne škode okrog 5,471 milijona dinarjev. Poškodovani so objekti, električna in telefonska inštalacija, notranja oprema, mostna tehtnica, asfalt in objekt za carinjenje. Slednjega bodo začasno usposobili za opravljanje nemotenega dela, vendar bo potrebno zgraditi novega. Tudi mostna tehtnica je popolnoma uničena. Okrog 400 tisoč dinarjev je škode na objektih na mejnem prehodu, uničeni niso le notranja oprema, steklo in aluminijske obloge, ampak tudi pisalni in računski stroji, telefonski priključki in rentgen (300 tisoč dinarjev). Carinikom so odpeljali tudi predmete civilne zaščite (maske, nosila, nahrbtnike, torbice prve pomoči) v vrednosti 76 tisoč dinarjev. Pogrešajo pa tudi 2 tisoč litrov kurilnega olja, ki so ga najverjetneje uporabili kot gorivo za tanke.
bbp
Minilo žalostno je leto, zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza jo rosi.
V SPOMIN
Boleč in žalosten je spomin na 2. julij 1990, odkar nas je tragično zapustil naš dragi sin, brat, mož in očka
Andrej Zemljič
iz Radenec
Velika je praznina v našem domu, bolečina v naših srcih. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Z bolečino v srcih vsi njegovi
Tvojih bolečin ni več, ostale so le naše!
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
Štefan Horvat
iz Turnišča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in botrini, ki s nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darova vence, cvetje in za sv. maše ter ga v velikem številu pospremili na nje§°' vi zadnji poti.	.
Posebno se zahvaljujemo osebju internega oddelka, g. župniku in g- k' planu za pogrebni obred, pevkam ter govorniku KS Jožetu Zveru za p slovilne besede.
Žalujoči: žena Barbara in otroci z družinami
Hiša prazna, zaprta tam stoji, na pragu ljube mame ni, solza kane iz očesa.
O pred nami tvoji mili je obrh -odšla si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. Imela težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenji Bog odpri ti rajska vrata.
ZAHVALA
Tiho nas je v 69. letu zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, prababica, sestra, teta svaterja in botra
Kristina Gyergyek
iz Nemčavec 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem. Posebna zah’3 la družinam Drvarič, Kozar, Obal, Olgi, Horvatovim, ki so nam stan o strani v najhujših trenutkih. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli p°n>jj li, nam izrekli sožalje, darovali toliko prelepih vencev, cvetja, darov za sv. maše. Posebna zahvala Slavici, Karčiju in Nataliji za vse kar s dobrega storili za njo.	. ,0.
Hvala č.g. patru Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete za stinke, vaščanom za pomoč pri pogrebnem obredu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Žalujoči: sin Pišta, snaha Kristina, vnuk Pištek, vnukinja Liljana f žem, pravnukinji Ines in Ives, sestre Marija, Irena, Anica, Gizela, nec® ’ nečakinje in svatkinja iz Gorice, Markišavec in Borejec
Oh, kako boli, ko ljubega očeta izg , Ostali so sledovi njegovih pridnih r0 ' ki cenil jih bo pozni rod.
Vso ljubezen si nam dal, za vse, še enkrat, srčna hvala.
ZAHVALA
V 69. letu starosti naju je nepn^a' kovano za vedno zapustil dra$ oče
Ludvik Cahuk
iz Križevec
Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, dobrim znancem, ki ste nama v težkih trenutkih stali ob strani, sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem ste pospremili na njegovi zadnji poti.	0J-
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem z8 pete žalostinke in gasilcem.	.: so
Iskrena zahvala dr. Kiršnerju in zdravstvenemu osebju, K mu s skrbno nego lajšale bolečine.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!"

Žalujoča: hčerka Slavica z Alojzem
Zaspala mamica si zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata.
to ti iz srca želimo vsi...	cmcj)
(Slovo materi, dr. J-
ZAHVALA
N 70. letu starosti nas je 7. 7. 1991 pričakovano in tiho zapustila 8 .fl predraga mama, stara mama, tašč
teta

Aranka Kerčmar
roj. Panker iz Prosenjakovce
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebno nam Škraban, Kovač in Sočak ter znancem, ki ste ji v težkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo na njeni zadnji poti.
Posebna hvala osebju Onkološkega Inštituta v Ljubljani ter 0. rurškega oddelka v Murski Soboti, ki so ji v času njene bolezni
-strani in ji lajšali bolečine.	te
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za °dPesede stinke ter govorniku KS'in govornici Pletilstva za poslovilne o odprtem grobu.	. fek^1
Iskreno se zahvaljujemo DO PTT podjetja iz Murske Sobote i Pletilstvo Prosenjakovci.
-a i-Žalujoči: sin Ladislav z ženo Ireno, vnuk Franc, vnukinja
žem Miroslavom in nečakinja Olga s sinom Robertom ter vsi os ’ jo imeli radi
Stran 14
VESTNIK, 18.
VELIKEM USPEHU MARKA SLAVIČA IZ KLJUČAROVEC
Srebrna kolajna na EP - največ! mednarodni uspeh
šport
PNL - mladinci
• * 4
f.£.6.A.T. 6.-8.7.1991 FIN LANO
V4 3 TROIKKAA
AMATOORIEN EMRAVIT
Sunnuntai 7.7. klo 16.00
4/91	7,-
—v meunarodne organizacije PEGAT. Prvo tovrstno tekmovanje bilo lani na Madžarskem, predstavnik Slovenije Lojze Gorjanc pa je zasedel osmo mesto. Ka Finskem, kjer je sodelovalo M voznikov iz 13 evropskih dr-rav, pa je Republiko Slovenijo zastopal 29-letni Marko Slavič najsi iz Ključarovec kot najmanjši udeleženec in dosegel izreden uspeh. Po dveh dirkah je zasedel drugo mesto in osvojil srebrno kolajno, kar je doslej naj-^eji mednarodni uspeh slovenskega kasaškega športa.
. Marko Slavič mlajši iz Klju-carovec uspešno nadaljuje pot svojega očeta Marka in Slaviče-v'n nasploh. Slavičeva družina je namreč znana po odličnih tekmovalnih dosežkih 'kasaškega športa, hkrati pa tudi po vzreji številnih odličnih kasačev, ki uži-Vajo sloves ne samo doma, temveč tudi v tujini. Markec seje že v trinajstem letu podal na tek-ntovalno stzeo in z dveletnim ukom zasedel prvo mesto. To Zlfnj ni bila le zmaga, temveč ve-«o več. Nepopisna radost po UsPehu ga je povsem priklenila u« kasaški šport, hkrati pa vlila uubezen do konj. Od takrat pa a° danes je minilo trinajst let. V en letih so se nizali zmage in UjPehi, ki so Slavičevim prinaša-L vedno večji ugled. Tako je urko Slavič doslej že zabeležil , zmag. Na jugoslovanskem usaškem derbiju je sodeloval z Ueno MS in zmagal, z ANI 6 Pa je bil drugi. Na jugoslo-nskem kasaškem maratonu je Vcga'2 Dimitrija MS in z Diso medtem ko je bil z Ani MS Dr ? ^oleg tega je dosegel več jh mest tudi na republiških in davnih prvenstvih.
RIIHIMAKI
PRVO IN DVANAJSTO MESTO
N evropsko kasaško prvenstvo amaterjev na Finsko je Marko Slavič pripotoval brez tekmovalnega dresa. To pa zato, ker ni hotel tekmovati pod jugoslovansko zastavo, ki je bila že izobešena. Zato tudi ni bil prepričan, da mu bodo sploh dovolili tekmovati. Ker so njegovi zahtevi ugodili — to je, da na hipodromu objavijo, da na tekmovanju'zastopa mlado Re-
publiko Slovenijo, in ker so namesto jugoslovanske zastave izobesili mednarodno FEGA-T-a (slovenske niso imeli), je Marko Slavič nastopil v dresu, ki si ga je kupil v Helsinkih in je podoben slovenskemu z belo, modro in rdečo barvo. Potem pa je šlo zares. Žreb je odločil, da bo Marko na prvi dirki tekmoval s sedemletno finsko kobilo Corelian Sweet-heart, ki doslej še ni zmagala. Po hudem boju se je prebil na prvo mesto in zmagal. Bilo je to nepopisno veselje, uspeh po mojstrski vožnji pa so obiskovalci bučno pozdravili. S to zmago si je Marko že zagotovil eno od prvih treh mest. Z velikim pričakovanjem pa se je podal tudi v drugo dirko s prav tako neznano petletno kobilo cheetah. Ker pa je štartal v zadnji vrsti, ni imel posebnih možnosti in je zasedel dvanajsto mesto. Skupno je zbral 21 točk in zasedel drugo mesto, prejel srebrno kolajno ter dva pokala. Tako je prinesel Marko Slavič mlajši iz Ključarovec mladi, samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji pomembno lovoriko. Ta pa je tudi najdragocenejša v vitrini družine Marka Slaviča.
Feri Maučec
--NOGOMET
Beltinka Ljutomer Tišina Veržej Bakovci Turnišče Ižakovci Upa Polana Odranci Dobrovnik Renkovci
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
26
Črenšovci 26
Mladost
26
22
16
18
17
15
15
13
13
9
7
5
3
4 5
1 7
3
2 5
2
3 2
4 4
2
4 3
o :
3
3 5
6
9
10
11
13
15
19
19
19
32
106:20 84:34 74:38
114:39 50:33 62:36 82:48 63:64 47:46
34:63 37:118 23:121 24:82 29:88
45 37
35
34 34
32
29
28
22
18 12
12
11
10
ŠPORTNI OBRAZI
IZTOK HORVAT -perspektivni tekmovalec
L MNL
Rogašovci 22
Dokležov. Šalovci Čarda Tromejnik Radgona Rakičan Gančani Cankova Bratonci Grad Serdica
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
22
20 19
12
11
9
9
8
8
8
5
2
mladinci
2 1
4
3 4
2 5
2
o
2
6
8
9
11
10
12
2 12
1 13
2 15 0 20
141:15
125:27
75:30 58:38 79:79
63:130 44:55 38:55 57.94 45:67 30:64 33:133
42
39
28
25
22
20
19
18
18
17
12
4
II. MNL - člani Puconci	20	14	2	4	58:28	30 Filovci	20	13	3	4	53:27	29 Hodoš	20	14	1	5	61:41	29 Romah	20	12	1	7	59:37	25 Apače	20	10	2	8	51:47	22 Tešanovci	20	10	1	9	46:48	21 Pušča	20	9	2	9	53.42	20 11 plavih	20	9	1	10	56:54	19 Vrelec	20	3	4	13	43:62	10 Prosenjak.	20	3	3	14	39:70	9 Križevci	20	2	2	16	22:80	6
II. MNL - mladinci Tešanovci	20	17	1	2	68:22	35 Križevci	20	15	4	1	82:21	34 11 plavih	20	12	2	6	89:51	26 Puconci	20	11	2	7	57:35	24 Prosenjak.	20	11	1	8	81:45	23 Apače	20	9	4	7	46:42	22 Filovci	20	5	5	10	36:66	15 Hodoš	20	6	1	13	48:64	13 Pušča	20	5	3	12	46:93	13 Vrelec	20	6	0	14	41:80	12 Romah	20	1	1	18	45:120	3
Šestnajsletni Iztok Horvat, član BD Mura iz Kroga, učenec srednje gostinske šole v Radencih, sodi med zelo obetavne tekmovalce kanuiste. Najprej se je začel ukvarjati z namiznim tenisom pri NTK Sobota, kjer je igral dve leti. Potem pa se je vključil v domače brodarsko društvo, kjer so bili njegovi vrstniki. Obiskoval je kajakaško šolo, ki jo je vodil znani tekmovalec in sedaj trener Štefan Varga. V pionirski konkurenci je tekmoval v kajaku, potem pa ga je zamenjal za kanu enosed, ki mu, kot kaže, bolj ustreza. Najboljše rezultate je dosegel v kadetski konkurenci, saj je zasedel prvo mesto na reki Enzi v Italiji. V tej konkurenci je bil tudi prvi na državnem prvenstvu, zasedel tretje, na državnem pa peto mesto. Zaradi razmer, v katerih živimo v Jugoslaviji, letos še ni bilo republiškega in državnega prvenstva. V maju pa je bilo izbirno tekmovanje na reki Savi Dolinki za mladince za svetovno prvenstvo, ki bo na Norveškem. Zasedel je tretje mesto in s tem izpolnil normo za sestavo državne mladinske reprezentance. Vprašanje pa je, če se bo lahko udeležil generalke za svetovno prvenstvo na Norveškem. Meni, da bi na tem tekmovanju skupaj z bratoma Hočevar lahko veliko dosegli v moštveni vožnji 3 x C 1, vsaj eno od medalj. Upajmo pa, da bo prihodnje leto*Repu-blika Slovenija priznana kot sa-
Predstavljamo vam
let nogometa v Turnišču
p^nice0^?11’ Turnišče praznuje letos pomemben jubilej — Sp ravili na !°Vanja- Izdali so brošuro s prikazom delovanja kluba, H dijakj ; tud> proslavo in organizirali tekmo. Z nogometom je . klub v M^entje začeli ukvarjati zelo zgodaj, vendar so nogo-akrr'nesel	ustanovili šele leta 1941. Prvo nogometno žogo
v« IVneje uk • Babič že leta 1934, s tem športom pa so se začeli ton ^Čeh^11 leta 1938-V prvi generaciji so igrali: Jože Zadra-Hek ^koviA 8Le^an Raj, Alojz Žižek, Jože Koren, Alojz Koren, An-Žela*eri dru ?’ Franc Skledar, Štefan Horvat, Franc Zadravec in še Vpn >§tefa d ustanovitelji kluba pa so bili: Jože Zadravec, Jo-° v°jno je n Franc Skledar in Štefan Horvat. Med drugo sveto-n°gometno življenje v Turnišču zamrlo in ponovno oži-

/
f H
%
Nafta, Mura in Beltinka začeli s pripravami
Pomurski nogometni ligaši v slovenski ligi, Nafta iz Lendave, Mura iz Murske Sobote in Beltinka iz Beltinec, so začeli s pripravami za novo tekmovalno sezono. To je prvič, da ima Pomurje v slovenski ligi tri predstavnike. V prestopnem roku je pri klubih prišlo do nekaterih sprememb, čeprav marsikaj še ni znano, saj je bil rok za prehod nogometašev iz kluba v klub podaljšan za pet dni in bo trajal do sobote, 20. julija 1991.
Nogometaši Nafte so začeli vaditi v torek, 16. julija, pod vodstvom dosedanjega trenerja Zoltana Ambruša iz Madžarske. Za zdaj je tudi znano, da sta klub zapustila Herceg, najboljši strelec, ki je odšel v Avstrijo, ter David, ki je postal trener pri Viku Omladincu. H klubu sta pristopila Lackovič (Hotiza) in Radikovič (Martin na Muri). Strokovno vodstvo kluba pa se dogovarja še z nekaterimi igralci.
Nogometaši Mure so začeli z vadbo za novo tekmovalno sezono minulo soboto pod vodstvom dosedanjega trenerja Stanka Maučeca. Vodstvo kluba pa bi želelo v svoje vrste pritegniti znanega bivšega trenerja Olimpije Soškiča. Klub so zapustili Kardoš in Bencak, ki sta odšla v Avstrijo, Lopert in Črnko, ki sta okrepila Dokležovje, Ivo Cifer pa je odšel k Čardi v Martjance. V prvo moštvo so vključili mladinca Ivančiča in Drvariča, prišel je Cener (Olimpija), vodstvo kluba pa se še dogovarja z nekaterimi igralci, ki bi jih želeli pritegniti v klub.
Nogometaši Beltinke so začeli s pripravami za novo tekmovalno sezono v ponedeljek- Dosedanjega trenerja Cirkvenčiča je zamenjal trener Dokležovja Škrbič. Nekateri igralci so najavili odhod, vendar pa za zdaj še niso odšli iz kluba. Vodstvo kluba pa se dogovarja z nekaterimi igralci, ki naj bi moštvo okrepili v novi sezoni. Na vse pa bo potrebno počakati do poteka prestopnega roka.
F. M. .
mostojna in neodvisna država ter se bo lahko udeležil svetovnega prvenstva na Norveškem. Dejstvo je namreč, da uvrstitev v državno
reprezentanco ni lahko, temveč zahteva veliko'trdega dela. Pričakuje, da bo njegov trener Štefan Varga pripravil takšen program priprav, da bo upravičil pričakovanja. Hvaležen je tudi Srednji gostinski šoli v Radencih, ki mu omogoča izostanek zaradi priprav reprezentance. Sicer pa je zadovoljen z vadbo v Krogu, saj se vodstvo društva trudi, da bi imeli tekmovalci kar najboljše možnosti za delo. Ta vodni šport ga zelo veseli, zato računa, da ima pred seboj lepe možnosti za dobre rezultate.
F. M.
ZA KEGLJANJE NAVDUŠIL SINA
Tudi v Pomurju se dogaja, da oče navduši svojega sina za športno dejavnost, s katero se sam ukvarja. Med te sodita tudi 19-Ietni Robi in 44-letni Štefan Smodiš iz šalamenec. Štefan se je s kegljanjem začel ukvarjati povsem po naključju. Bilo je to pred dvajsetimi leti, ko se je izkazal na sindikalnem tekmovanju za ekipo Elektra Murska Sobota, kjer je zaposlen. Pritegnili so ga h KK Radenska iz Radenec, kjer je začel načrtno vaditi in se kmalu uvrstil v prvo člansko ekipo, ki je sodelovala v republiškem merilu. Po združitvi kegljaških klubov Radenske in Čarde iz Murske Sobote leta 1977 je devet let kasneje nastopal za KK Čarda v prvi republiški ligi, leta 1986 je pristopil h KK Konstruktor iz Maribora, kjer je bil vse do lani, sedaj pa eno leto tekmuje skupaj Ludvikom Horvatom iz Noršinec pri avstrijskem prvoligašu Leobnu. Med športno kariero je dosegel vrsto zavidljivih rezultatov. S člansko ekipo Čarde je dvakrat osvojil naslov republiškega ekipnega prvaka. Skupaj z enim najboljšim kegljalcev pri nas, Mirom Steržajem, je postal prvak Slovenije v članskih dvojicah, v državi pa sta bila tretja. Na posamičnem prvenstvu Jugoslavije pa je leta 1981 zasedel sedmo mesto. Njegov osebni rekord je 1041 podrtih kegljev, dosegel pa ga je na republiškem prvenstvu v Žalcu. Uveljavil pa
| ^bal^r) ~ člani slovenske območne lige vzhod. Stojijo od leve: F. Moj’ ^1'l’arič z (P01"- trener), Rous, D. Lebar, Dominko, Jaklin, N. Kbveš, ’’G. Kove« ore<!se,Inik), Lacko (teh. vodja). Čepijo: Zver, Lutar, Toplak, ''6L,	’ Mujdrica, B. Litrop, Pucko ml., Markoja ml. in Markoja st.
Xjta>945 ju
[c 'hb -p' ? Pobudo ravnatelja osnovne šole Pavlina seje nogo-v se/01^6 Preimenoval v Panonijo, vendar le za polovico
Pr> -*e Pa Je moštvo nastopalo v okrajni ligi Lendava, .encev n' °"° končano. Nogomet je imel v Turnišču vedno ppri '8r>šča Z^° S0-se 'eta *^^1 odločili za ureditev novega nogo-% jJMno. i pr' krajevnem uradu, saj igrišče ob sejmišču ni bilo č '^ali ra 'a '979 pa so ob igrišču zgradili klubske prostore in s torišč a tlelov1?6^ Za de'°’ Potem je nogometni klub v Turnišču «. ^osn? imenom Planika, sedaj pa se zopet imenuje haki n r’krat niS^' Turnišča so bili leta 1960 pokalni prvaki Poslov rvič so _Doins.ki prvaki Lendave in štirikrat občinski pokalni Mer a So osv ntab Prvak> pomurske nogometne lige leta 1976. Ta Sl ^Pet6 con l naslednje leto, vendar niso igrali kvalifika-V 'eta 1985 ■ b®a ukinjena. Pomurski prvak je postalo Turniš-ko ečii ^kod j i'n 'Smlo kvalifikacije za vstop v območno sloven-V0Se sP®h naa .pa n' usPelo, saj je v drugem kolu izpadlo. Svoj tr • ^tr?^ Uvr rr no8ometaši Turnišča dosegli v jubilejnem letu, thest0Stl 1 X območno slovensko ligo vzhod in zasedli odli-^stu ’ P° jesenskem delu tekmovanja pa so bili celo na
‘S« v—--
jUL|Ja 1991
F.M.
----košarka--------
Sobočanke prve v Nemčiji
Košarkarice Pomurja iz Murske Sobote, ki so bile okrepljene z Šuenovo iz Maribora, so gostovale v Ingolstadtu v Nemčiji in dosegle lep uspeh, saj so med šestimi ekipami brez izgubljene tekme zasedle prvo mesto V predtekmovanju so Sobočanke premagale Nurnberg z SO 19 Ingolstadt s 77:20, in Frankfurt s 47:29. V polfinalu so premaga-RC7 iz Berlina s 47:29, v finalu pa TV 1860 Furth s 56:24. Strelke za Pomurje so bile: Šuenova 79, Drožinova 54, Borčeva 36, Kolarjeva 39, Žitkova 30, Brežičeva 20, Boharjeva 18, Ivančičeva 13 in Forstnen-čeva 12.
—----nogomet-------
Mura tretja v Ingolstadtu
v Ingolstadtu v Nemčiji je bil mednarodni nogometni turnir za pionirje Sodelovali so tudi pionirji Mure iz Murske Sobote m dosegi, lep h Mi so zasedli tretje mesto. V predtekmovanju so v svoji skupim premaga« Nordlinger z 1:0, Ingolstadt 4:1 in Obersdorf s 3:0 ter izgu-b h z Nurnbergom 0:1. V četrtfinalu so premagali Bayern iz Munchna s 5.4 v polfinalu so izgubili z Augsburgom z 0:3, za tretje mesto pa premagali MTV Ingolstadt z 1:0. Najboljši strelec pri Muri je bil Posavec s 3 goli.	F’ M’
se je tudi na mednarodnem tekmovanju Avstrije, kjer je z 958 podrtimi keglji postal prvak, in to s prednostjo 22 kegljev pred drugouvrščenim tekmovalcem. Treba je povedati, da je na tem tekmovanju sodelovala celotna avstrijska reprezentanca. Pred tem pa je tudi osvojil naslov prvaka avstrijske Štajerske posamezno in v dvojicah, hkrati pa postavil rekord kegljišča (1005 podrtih kegljev) v Salzburgu. Čeprav mu kegljanje vzame precej časa, saj mora dvakrat trenirati v Radencih in enkrat v Leobnu, pa se kegljanju ne namerava odpovedati vse dotlej, dokler bo dovolj zdrav.
Po očetovih stopinjah gre tudi sin Robi, absolvent srednje šole za računalništvo v Mariboru. Najprej seje začel ukvarjati z namiznim tenisom pri NTK Sobota, kjer je uspešno nastopal. Potem pa se je na pobudo očeta odločil za kegljanje, saj le-to ni zahtevalo toliko časa za vadbo. Prve keglje je vrgel pri mariborskem Konstruktorju, kjer je obiskoval šolo. Bilo je to leta 1988 in že naslednje leto na republiškem mladinskem prvenstvu je podrl 815 in 854 kegljev ter zasedel peto mesto. V ekipnem tekmovanju pa je mladinska vrsta Konstruktorja na republiškem tekmovanju zasedla drugo mesto, Robi pa je bil drugi najboljši igralec. Tudi naslednje leto je bil na republiškem mladinskem prvenstvu peti med posamezniki in četrti v parih, v Jugoslaviji pa je zasedel enajsto mesto. V zadnji sezoni, ko je nastopal za KK Radensko, je na republiškem mladinskem prvenstvu zasedel četrto mesto. Kot član republiške mladinske reprezentance je sodeloval na dvoboju Slovenija—Hrvaška. Bil je tudi med kandidati za državno mladinsko reprezentanco. Še naprej bo nastopal za ekipo Radenske, želi pa si, da bi v prihodnje svoje rezultate izboljšal.
Feri Maučec
Stran 15
KAKOVOST JE LAHKO TUDI POCENI!
Trgovina
•^ER\ELAVCI, Gederovska II tel.: 32-920

AKCIJSKA PRODAJA
a.
»0 o

moških, ženskih in otroških oblačil iz džinsa:
hlače, jope, bermuda hlače, krila, srajce, obleke . ..
• Poletna oblačila iz bombaža in viskoze
•	Za kakovost jamči SM-atelje za sodobno oblačenje iz Celja.
•	Možnost plačila na obroke!
KAKOVOST JE LAHKO TUDI POCENI!

ljubljanska banka
Pomurska banka d.d. Murska Sobota
NOVE OBRESTNE MERE (letne)
Hranilne vloge na vpogled 33 %
Tekoči računi, žiroračuni 28 %
VEZAVA
— nad 1 mesec
— nad 3 mesece
— nad 6 mesecev
— nad 12 mesecev
— nad 24 mesecev
— nad 36 mesecev
75% 80% 84 % 87% 91 % 94%
POSOJILA ZA SANACIJO ŠKODE OB AGRESIJI JLA
— Stanovanjska posojila
— Potrošniška posojila
Posojila za obrtnike
— Dolgoročna posojila za osnovna sredstva in opremo
— Kratkoročna posojila za obratna sredstva
Obrestna mera je zelo ugodna! Podrobnejše informacije v vseh enotah LP — Pomurske banke, d.d.
NOV DELOVNI ČAS V ENOTI ČRENŠOVCI
Enota je odprta ob delavnjkih od 8. ure do 16. ure, ob sobotah pa od 8. ure do 11. ure.
INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE BLISK Murska Sobota, p. o.
Bjedičeva 3,
RAZPISUJE
delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
DIREKTOR KOMERCIALE
za dobo 4 let.
Pogoji za zasedbo:
— visokošolska izobrazba ekonorfiske ali organizacijske smeri, — 5 let delovnih izkušenj,
Kandidati naj pošljejo pismeno prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni na gornji naslov. Kandidati bodo o4zbiri obveščeni v 15 dneh od izteka razpisa.
pisma, mnenja, stališča
GOSPOD POSLANEC JE VRGEL PUŠKO V KORUZO!
V zvezi s člankom pod naslovom: »Gospod predsednik, jaz se ne grem več!«, ki je bil objavljen na mnenjski strani Vestnika, dne II. julija 1991, je treba dati nekatera pojasnila, da ljudje —- občani občine Lendava izvedo resnico.
Za začetek je potrebno navesti naslednja dejstva:
2.
3.
Gospod Alt je kandidiral za predsednika Skupščine občine Lendava in gladko izgubil.
Ker je partija izgubila monopol nad oblastjo, je g. Alt posledično izgubil tudi službo profesionalnega funkcionarja te partije.
Gospod Alt je bil v preteklem obdobju navajen vladati, kar mu je pa sedaj onemogočeno zaradi samo približno 15 % glasov na volitvah v občinski družbenopolitični zbor, ki jih je dobila njegova stranka.
Smo ljudje, zato razumemo, da je bilo zelo lepo živeti na račun drugih. Kaj pomeni že strah pred izgubo privilegijev smo lahko spoznali pred kratkim od dejanj ljudi, ki pripadajo isti stranki, kateri je tudi g. Alt posvetil svoje življenje. Srbski pregovor pravi po naše: Volk dlako menja, nravi pa ne!
Zdi se nam skrajno necivilizirano, nemoralno, nedostojno in kolikor je še podobnih izrazov v slovenščini, vse bi lahko uporabili za človeka, ki vsevprek obtožuje, zaničuje in hkrati sebe poveličuje pri opisovanju dogodkov in dogajanj, ki so vsebinsko in časovno nepovezana, opisana zmedeno, brez vsakršnega argumenta in popolnoma zavajajoče.
Obtoževanje vseh in vsevprek, še zlasti pa tistih, ki so glavni krivci, da je bil g. Alt kot kandidat za predsednika Skupščine občine Lendava poražen, je za nas razumljivo, kajti že kot otroci smo igrali nogomet in težko prenašali poraze, vendar smo sedaj že odrasli in razumemo poraz kot sestavni del tekmovanja. Ni pa za nas razumljivo, da se g. Alt obrača na javnost s trditvami, za katere ne navaja nobenih argumentov niti logičnih sklepov.
Navajamo le nekaj očitnih laži: — Na skupni seji SO dne 3. sept.
1990 ni bila izglasovana razbremenitev gospodarstva zato, ker se je tudi g. Alt pridružil večini, ki ni glasovala za gospodarstvo ugodnejšo varianto (dokaz: zapisnik s te seje).
— Neprofesionalno predsednikovanje stane davkoplačevalce le 45 % zneska za profesionalno opravlja-
Komisija za oddajo vzdrževalnih del na melioracijskih objektih pri KZ Radgona v občini Gornja Radgona razpisuje na podlagi 3. čl. odloka o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih v občini Gornja Radgona in na podlagi sprememb tega odloka (Uradne objave št. 8/90 in 12/91) naslednji
javni razpis
za oddajo del — osnovna košnja na melioracijskih jarkih za melioracijska območja v občini Gornja Radgona. Skupna površina za košnjo je 517.300 m2. Ponudniki naj navedejd*rok, v katerem bi delo opravili, ter fiksno ceno storitve. Košnja mora biti strojna. Vsa izvedbena dokumentacija je na vpogled pri KZ Radgona.
Pisne vloge je potrebno vložiti v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Kmetijska zadruga Radgona, Partizanska 23, Gornja Radgona.
Osnovna šola dr. Anice Rotdajč Grad
razpisuje
prosta delovna mesta:
— učitelja zgodovine-zemljepisa, s polnim delovnim časom in za nedoločen čas,
— učitelja razrednega pouka (5. razred), s polnim delovnim časom za določen čas (1. 9. 1991 do 31. 8. 1992)
Pogoj: PRU — zaželen strokovni izpit.
Prijave z dokazili pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov šole.
OSNOVNA ŠOLA KUZMA objavlja prosta dela in naloge
— HIŠNIKA-KURJAČA, za nedoločen čas s polno delovno obvezo
Pogoji: končana ena od poklicnih šol.
- SNAŽILKO, za nedoločen čas s polovično delovno obvezo
Pričetek obeh del je s 1. 8. 1991.
Poskusna doba traja 3 mesece.
Razpisni rok je 8 dni od dneva objave.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh od poteka razpisnega roka.
Prijave na razpis pošljite na naslov OSNOVNA ŠOLA KUZMA, 69263 KUZMA.
PRODAJAMO VSO KMETIJSKO MEHANIZACIJO!
vodovodni
Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje d.o.o.
KLJUČAROVCI 19
VU-69242
Križevci pri Ljutomeru
Tel.:069/87-731
• predsetveniKi, sejalnice BECKER, silažni kombajni, plugi • prikolice in trosilniki gnoja Tehnostroj, • vrtne kosilnice ...
PRODAJAMO VES GRADBENI MATERIAL!
• cement • apno • opeka • fasadna opeka • armaturne mreže Posebna ugodnost:
• BRAMAC, strešna kritina — za vse prizadete ob agresiji na Slovenijo 15% popusta.
Prijaznost — kakovost — ugodni pogoji-— konkurenčne cene PREPRIČAJTE SE!
nje te funkcije, s tem, da zaradi tega ni za polovico manj dela. Manipuliranje z zneski brez ustreznih primerjav in obrazložitev ne pove ničesar (dokaz: ustrezni obračuni).
— Poslanec Alt govori tudi o tem, da dobi raziskovalna dejavnost le četrtino sredstev namenjenih političnim strankam. Omenjeni gospod bi se lahko vsaj toliko potrudil, da bi iz sprejetega proračuna pravilno — točno prepisal sprejeti znesek — 1.000.000 din za sofinanciranje raziskovalnih nalog in 970.000 din za financiranje sedmih političnih strank zastopanih v občinskem družbenopolitičnem zboru (dokaz: Odlok o financiranju javne porabe v občini Lendava v letu 1991).
Pri tem je potrebno opozoriti tudi na dejstvo, daje ta znesek kar za 27 % nižji od lanskega izplačanega za osem mesecev (od maja do konca leta, ko so se vse politične stranke financirale iz občinskega proračuna). Če to preračunamo na celo leto znesejo sredstva namenjena sedmim političnim strankam zastopanim v občinskem parlamentu le 70,63 % sredstev v letu 1990.
— Tudi pisanje o socialnih pomočeh brez obrazložitve celotnega sistema socialnega skrbstva je skrajno tendenciozno, pa še tu je treba vedeti brati in razumeti ali pa vsaj točno prepisati to dobro polovico sredstev namenjenih socialnim pomočem. Bralcem v razmislek naj povemo le, da je socialnemu skrbstvu v občinskem proračunu
občine Lendava za leto 199 menjeno 8.708.060 din — a primerjavi z letom 1990 121 % in je ena izmed najvisp $ celotnem proračunu (dokaz-
omenjeni Odlok).
— Stranka demokratične PrenoV na lanskih volitvah po pisanju_ spoda Alta dobila 22 %■ L ses občinskega družbenopol®® E; zbora je razvidno, da se 'J njem le trije poslanci te str^ od skupno dvajsetih, ka približno 15% (dokaz: zap1 občinske volilne komisije)-
— Gospod Alt piše, vendar mer ne dokazuje, da njego bude niso bile »neuresni^J1 celo neumne«. Vse pobude glasovanje o njih so zap1«®’5 Pisnikih s sej družbenopo n zbora in če bi gospod At hotel argumentirano pisati, navedel tako kot so zaP'sa!La|i — Trdimo, da skupščina niza .
poročila o delu svojega Pre> ka (dokaz: ustrezni zapis®
i endaP Cenjene občane občine u vabimo na zasedanja zborov s r ne, ki so javna in se lahko ta o prepričajo o razpravah in de posamičnih poslancev. Kiju” da pričakujemo nadaljnja pisa® jj, spoda Alta, se mi zaradi svoje®^. stojanstva vnaprej odpoveduje sopisni polemiki, kajti čas°P r|S. mreč ni in ne more nadomestiti mentarne razprave.

»Škodo naredi, nato nas zapusti« |
Minila sta dva meseca in pol, kar smo vaščani vasi M. CrncL Rankovci, Borejci in Roma v krajevni skupnosti Tišina podpisali priključitev na kabelsko televizijo. Zemeljska dela so delno končana te kaj priključkov je že. Tako vaščani v M. Črncih že gledajo program K ^le113 levizije, verjetno zato, ker tam stanuje predsednik?'KS. Kdaj pa bod vrsto ostale?
Doma sem iz Vanče vasi 47 in tudi kandidat za priključitev na k v levizijo. Po nekaj pogovorih sem dovolil kopanje in polaganje kab njaku s pogojem, da se mi povrne narejena škoda oziroma da bo prvotnem stanju. Danes mineva mesec dni, odkar je polomljen 4 m |npal v vrtu, polomljena betonska plošča velikosti 1 m2 nad greznico, razK tudi travnik površine 40 m2, na katerem ne bo trave najmanj leto dni- pro še ni poravnana, verjetno puščena lastniku, da si jo uredi P°. la^^i blem je predvsem kamenje, zaradi katerega ne bo mogoče kositi, čel goče trava še zrasla. V Borejcih, kjer imam travnik, pa je bilo celo pre dolžini 100 m brez poprejšnjega dovoljenja.	anka m
Nekajkrat sem dal obvestiti izvajalca zemeljskih del gospoda Br o dorferja iz Rihtarovec, naj pride na pogovOr, vendar vedno, ko jc|a ne hrbet. Upam, da je to njegovo osnovno delo in da se zaveda, da škode sebi. Razmišljal sem tudi o sodnem postopku, zaenkrat pa ne lil postavitve priklopne omarice.	e c
Ogorčen sem tudi zaradi podjetja Elrad iz G. Radgone, ker se pOsK godbenih rokov, in tudi zaradi predsednika KS, ki ga sprašujem, kd'J
bel za KATV v ostalih vaseh? Vanča vas, 14. 7. 1991.
GRADITELJI!
Franc K
TRGOVINA POREDOŠ, Ižakovci in LESNA i« Gradca
— ugoden nakup vsega gradbenega materiala s POPU^1,
— individualni kupci imajo
— stanovanjskim in obrtnim zadrugam
pa nudimo
GRADIMO SKUPAJ!
telefon 42-054
30% p«”'"'
25%
PRIDITE — KUPITE - ODPELJITE
TIGOP
GANCANI 87
VAS VABI NA NAKUP!
elektroinstala
cijski in gradbeni material ter vse za centralno kurjavo in montažo
PLAČATE LAHKO V 36 OBROKIH!
DOBAVA V 15. DNEH!
TIGOP, GANČANI 87, ŽELI POSTATI VAŠA TRGOVINA! Pokličite nas po telefonu 42-101 med 7.00 in 12.00 uro VSE KAR ŽELITE PR! TIGOPU NA KREDIT DOBITE!
Stran 16
VESTNIK, 18. J1
SK
na-
že
I0* ve
S3
ke se
t-
fr

la
PETEK
MURSKI VAL
(Prep|paP|e^UJajte 56 z nami! kom!.’ bomo vse» kar vas ob vas na edna u.te8ne zanimati. Če tistimi "A zanima nič, boste med no intr kl-boste P°»lušali prijet-red RS "J° glasbo)’ 10 00 SP°-Roletno popoldne (16.15 2| 237 ' V'V0 po lelefonih 069) ■8 00	Ror°č>la,
21 232), 19.00 Spored RS.
15 Mozaik, ponovitev. nik 16 3o“\ ponovitev' Ted-I7.55 D , Sova’ ponovitev. 18 00 Tv°J °Vne informacije. z’j^	I. 18.05 Mo-
ža oiroPlt°nov,tev- 18-35 Spored njja _^e ln mlade: l8.35Slove-18 45 Tj ume*nostni vodnik. nani2a„LVayni kanadska 19nizanka 19.30 TV-dnevnik 2. val L,?10 tedna- 20.20 Festi-serija ih^Xstra'ska dokument. z^ska Paralaksa, nizo-21.15 v p?k?mentarna serija. Z3nka 72'Mt!; angleš!<a nani-He. 2? -in o V dnevnik 3, vre-ameriška -a: Drag> John, film živi; nanizanka: ameriški k°ya R»aenler 'n das’ sodnika * Program’ francoski varietej-Cl^lTonr08ran,
l8:0(i	Pro8rami-
Program; -m, 7,,° Regionalni Marib^!	studio
dnevnik LELE M- 19.30 TV-OtvOritveJ0k0() Žarišče- 20-30 niških nn? k°ncert z Dubrov-netek 77 Prireditev, pos-
■ zz.ju Yutel
'a' 14 50^T\Hani' 14-45 Poroči-»li ste J V’k°ledar. 15.00 Pre-Šk' PrOer P°?'eJte' 17-40 Otro-?es' IS^s^ 8'15 Hrvaška da-$•15 Riso । Umor’stična serija. 5ik I-20 on T l9-30 Tv dnev' ^-dnevnii0-, grani fllm- 21.40 ?,n81eška 22.00 Paracelsus, Ekran bre, a?a'jevanka- 22.05 ez okvira. 23.30 Yutel.
9.00 A
'jubezm 905 Pravica slik' 10 L m-00	10-25 Cas
SM fi|m3°N' vse zlato, kar se Jurije. >3 00 C5 Reportaže iz iatJeMarr ^vsBki- 13.10 ^medija r*na Divjem zahodu, zb orni 30 Batma"- 14-55 ,8odbe [s 16.35 Poletne C? Spored Mini Cas v sliki-t, v sliki ioR° ze|iah- l8-00 dCi travni8'05 Mk l8 30 Le’ Ns. 19 30^ I9-°0 Avstrija 20 1 s ><as v sliki. 20.00 n^^ih možDrirriGk< 2135 Sest fllJPOrt. 23 3n*’ ?310 Večer’ p1”- 0-45 ou- Amerikanec, ’s v sliki hlca8° 19.30. 1.30
M5 r\
Jutro, Madžar-^'ni- 8-45 Nara-ni^etSi.tV0- 9-00 Dallas, 30. n °ta. 5 nnSulje' 9-s« Žreba-L javlja 0 Wal< Disney vam ba 1720 7? Ma«azin 0k„ 2-50 sVM^abavna g,as' hn, ■ '9.00 v denarJa. 18.00 Teu19-3« TVPoaŠanja kristja' M°r-2o i5Dnairik 20-00 de, .1-10 pa„ uallas, ponovi-lt^' -'224nOSma- 22-15 Po 1.40na; O.2oU^tnaVadna po' (On, ^evni)? AUMertov večer-81 Program^TENNE 2. _______8 arn od 6.00.)
°VEN
bik
VOjCEk
Radijski in televizijski spored od 19. do 25. julija
SOBOTA NEDELJA
MURSKI VAL
MURSKI VAL
PONEDELJEK TOREK SREDA
MURSKI VAL
MURSKI VAL
MURSKI VAL
ČETRTEK
MURSKI VAL
5.00 Prebujajte se z nami! (Morda ste letos prisilno spremenili dopustniške načrte in se zdaj pretegujete ob Blatnem jezeru! Tudi tam lahko poslušate Murski val, 10.00 Spored RS 16.00 Poletno popoldne (16.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 Poročila, 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi), 19.00 Spored RS.
9.00 Nedeljska kuhinja (9.10 Misel in čas, 9.30 Srečanje na murskem valu, 10.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi), 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Panonski odmevi, 13.30 Minute za kmetovalce, 14.00 Poročila, 14.10 Krog 91 — veliko ljudsko rajanje ob idiliki broda na Muri, 15.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
5.00 Prebujajte se z nami! (Zvezde zaradi vas ne bodo padle z neba, lahko pa prav vi padete iz ravnotežja, če bomo za vaš znak v zodiaku prebrali kaj takega, kar bo premaknilo vašo dušo. Dobro jutro in vesele počitnice!), 10.00 Spored RS.
16.00 Poletno popoldne (16.15 Šport, 17.00 Poročila, 18.00 To sem jaz), 19.00 Spored RS.
5.UU Prebujajte se z nami! (Pesem tedna, glasbene uganke, dobro jutro, recept za danes, poročila, glasba ...), 10.00 Spored RS. 16.00 Poletno popoldne (16.15 Mali oglasi — 069/21 232, 21 579, 17.00 Poročila, 17.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 Spored RS.
TV SLOVENIJA 1
9.00 Mozaik, ponovitev. 15.50 WON TON TON, PES, KI JE REŠIL HOLLYWOOD, amer. film. 17.20 Sova, ponovitev. 17.55 Poslovne informacije. 18.00 TV-dnevnik 1. 18.05 Spored za otroke in mlade: Kapitan Power, ameriška nanizanka. 18.40 Prostozidarstvo od blizu, angleška dokumentarna serija. 19.30 TV-dnevnik 2. 19.59 Utrip. 20.20 Žrebanje 3x3. 20.35 Koncert ob otvoritivi festivala, prenos iz Križank. 22.00 TV-dnevnik 3, šport, vreme. 22.25 Sova: Na zdravje, ameriška nanizanka; Vojna in spomin, amer, nad.; Country gold, ameriški film.
Drugi program
16.30 Satelitski programi. 19.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka. 19.30 TV-dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice, Zloba v čudežni deželi, ameriški film. 21.45 Festival zabavne glasbe, posnetek iz Portoroža. 23.15 Yutel.
HTV 1
8.30 Otroški program. 9.30 Poročila. 9.35 TV-koledar. 9.45 Vesela sobota. 10.45 Poletni program: ciklus filmov Nikole Babiča: Sedmi čut; »Miraklet i Valby«, švedski film. 12.40 En avtor — en film. 13.15 Prezrli ste — poglejte. 17.10 Poročila. 17.15 Narodna glasba. 17.45 TV-teden. 18.05 TV-razsta-va. 18.25 Lorna Doone, serijski film. 18.55 Denver, poslednji dinozaver, ameriška risana serija. 19.30 TV-dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21.45 Dokumentarna oddaja. 22.30 TV-dnevnik 2. 22.50 Športna sobota, oddaja TV ČG. 23.10 Fluid, zabavnoglasbena oddaja.23.55 Yutel.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Cas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Diagnoza: boj proti bolečini. 10.15 Odkritja pod vodo. 11.00 Poslednji ban-dint, film. 12.30 Hello Austrija. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Štirideset milijonov išče moža, film. 15.25 Otroški program. 17.00 Mini Cas v sliki. 17.10 Oče Murphv^ začetek otroške serije. 18.00 Cas v sliki. 18.05 Srečanje. 18.30 Leteči zdravniki. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Skedenj muzikantov. 21.50 Model in vohljač. 22.40 Šef, kriminalka. 0.15 Čas v sliki. 0.20 Lepa sramota, film. 1.45 Cas v sliki.
TV MADŽARSKA
6.45 Vaška TV. 7.30-11.00 Za otroke. 11.00 TV-magister. 13.00 Panorama. 15.55 Zelena žaba. 16.25 Prometna varnost. 17.00 Dviganje uteži. 17.45 Na poti proti 2000. 18.15 Za otroke. 19.30 TV-dnevnik. 20.00 Te-lešport. 20.15 Čarovniški festival, ameriški film. 20.40 Diamanti, ameriški film. 22.30 Kamera variete. 23.30 Vesela vdova, balet. 0.55 Rožnata serija, erotična serija. 1.25 Pozni dnevnik. (Drugi program od 7.00.)
TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1
9.10 Otroška matineja ŽIV ŽAV. Nevarni zaliv, kanadska nanizanka. 10.30 Siniša Pavič: Boljše življenje, humoristič. nadaljevanka TV BG. 11.10 Domači ansdambli: Bratje iz Oplotnice. 11.40 Obzorja duha. 12.00 Slovenija — umetnostn. vodnik. 13.10 M. Luedke: Beg, nemška nadaljevanja. 14.40 Sova, ponovitev. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 TV-dnevnik L 17.05 Zlo pod soncem, angleški film. 19.30 TV-dnevnik 2. 20.05 Neuničljivi, nadaljevanka HTV. 20.50 Zdravo. 22.10 TV-dnevnik 3, šport, vreme. 22.35 Sova: Polna hiša, ameriška nanizanka; Polnični klici, ameriška nanizanka.
Drugi program
14.00 Športno popoldne ali-satelitski programi. 19.30 TV-dnevnik. 20.00 Opali. 20.35 Tr-sat — Svetišče kraljice Jadrana. 20.50 Ciklus filmov Jirija Men-zla Muhasto poletje, češkoslovaški film. 22.05 Športni pre-gled, oddaja TV ČG. 22.35 Yu-tel.
9.00 Mozaik, ponovitev. 15,05 Zdravo, ponovitev. 16.30 Sova, ponovitev. 17.55 Poslovne informacije. 18.00 TV-dnevnik 1. 18.05 Mozaik, ponovitev. Utrip. Zrcalo. 18.35 Spored za otroke in mlade. Novosti založb >10<. Radovedni Taček: Sveča. 19.30 TV dnevnik 2. 20.05 Pavao Pavličič: Nore gobe, drama HTV. 21.15 Osmi dan. 22.00 TV dnevnik 3, vreme. 22.20 400 let slovenske glasbe, 24. oddaja Lojze Lebič. 23.05 Sova: Simpsonovi, amer, animir. naniz., Polnočni klici, amer, naniz.
9.00 Mozaik, ponovitev. 16.30 Sova, ponovitev. 17.55 Poslovne informacije. 18.00 TV-dnevnik 1. 18.05 Spored za otroke in mlade. H. C. Andersen: Grdi raček. 19.30 TV-dnevnik 2. 20.05 D. Moggach: Ukradena, angleška nadaljevanka. 21.05 Slovenija — umetnostni vodnik. 21.15 Marlboro mušic
show. 21.50 22.10 angl,
21.45 Ep video strani. TV-dnevnik 3, vreme. Sova: Pujsovi dosjeji, naniz., Polnočni klici,
HTV 1
10.45 Poročila. 10.50 TV-ko-ledar. 11.00 Nedeljsko dopold-
ne.
12.00 Kmetijska oddaja.
13.00 Poročila. 13.05 Serijski film. 13.55 Izobraževalna oddaja. 14.25 Nedeljsko popoldne. 18.45 Risana serija. 19.10 TV-■ sreča. 19.30 TV-dnevnik 1.
20.00 Dramski program. 21.00 Dokumentarna oddaja. 21.30 Glasbena oddaja. 22.00 TV-dnevnik 2. 23.20 Športni pregled, odd. TV CG. 23.50 Yutel.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Sestrična iz Bronxa, film. 10.30 Slike iz živalskega sveta. 11.00 Evropski studio. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pravica do ljubezni. 13.35 Počitnice na Immenhofu, film. 15.10 Raj za živali. 15.30 Ghost Busters, risana serija. 16.15 Kraljestvo miru, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Velika deseterica. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Leteči zdravniki, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Tukaj kuha šef, komedija. 22.20 Vizije. 22.25 Glasbene specialitete iz Avstrije. 23.05 John Philip Sousa, zvezde in stripi.
Drugi program
18.30 Satelitski programi. 19.30 TV-dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Regionalni programi TV Slovenija Studio Ljubljana. 21.30 Tunguzijska katastrofa, polj.-zn. serija HTV. 21.55 Rezervirano za šanson — Šanson Rogaška 89. 23.15 Yutel.
amer, naniz. Resna glasba.
Drugi program
18.00 Satelitski programi. 19.05 Škotski ansambel Dud, posnetek iz poletnega festivala. 19.30 TV-dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio 2 Koper. 21.30 Žrebanje lota, posnetek odd. TV BG.- 21.35 Umetniški večer. Dovolj slave za vse, 2. del angl, filma. 23.15 Yutel.
HTV 1
| HTV 1
9.45 Poročila. 9.50 TV-kole-dar. 10.00 Izobraževalna oddaja. 10.30 Otroški program. 11.00. Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 TV-koledar. 15.00 Prezrli ste — poglejte. 18.00 Poročila. 18.15 Otroški program. 18.45 Izobražev, poljudno znan, oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 TV-dnevnik 1.20.00 Igrana serija. 20.50 Zunanja politika. 21.20 TV-dnevnik 2. 21.45 Kinoteka. 23.15 Yutel.
9.45 Poročila. 9.50 TV-kole-dar. 10.00 Izobraževalna oddaja. 10.30 Otroški program. 11.00 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 TV-koledar. 15.00 Prezrli ste — poglejte. 18.00 Poro-
čila.
18.15 Otroški program.
18.45 Poljudnoznan. oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 TV-dnev-nik 1. 20.00 Serijski film. 21.00 Loto. 21.10 Kontaktna oddaja. 22.10 TV-dnevnik 2. 22.35 Ki-noklub. 0.05 Yutel.
TV MADŽARSKA
6.50 Magazin za menedžerje. 7.35 Za otroke. 7.55 Biblijsko sporočilo. 8.00 Kava s smetano. 8.30 Nedeljski turmix. 11.00 Za boljši jezik. 11.10 Korenine. 11.50 Zvonovi. 12.00 Glasbeni butik. 13.00 Financial Times. 13.30 Drehscheibe Europa. 14.00 Preustroj. 14.35 Filipinski otoki. 15.00 Videoklipi. 15.30 Japonska žolna. 16.00 Čarobna šestica. 16.40 Program refor-matske cerkve. 17.00 Walt Dis-ney. 19.00 Teden. 20.15 Legenda, TV-film. 22.10 Sci-fi magazin. 22.50 Portreti: Anna Ahma-tova. (Drugi program od 7.00.)
Ona: Tvoje sedanje razmerje se bo nevarno zamajalo. Če ti je se kaj do tega, bo potrebno napeti vse sile, sicer ti bo trda pred-la. Vsekakor pa je dejstvo, da ti jeza in ljubosumje lahko le ško-c !ta, popravnega izpita pa ne bo.
On: Stvari moraš urediti na kraju samem in se prepričati o Pravilnem poteku. Le tako ti bo uspelo še naprej zadržati vodilno vlogo v poslu. Sicer pa se ti obeta prav prijeten konec tedna, 1 ti bo še dolgo buril duhove.
Ona: Nikar se ne opravičuj, saj si konec koncev govorila Predvsem tisto, kar ti je narekovalo srce. Je že res, da si včasih Puhasta in nepredvidljiva, toda tvoje ravnanje je bilo do sedaj e vedno iskreno.
On: Skrajni čas je že, da se tudi tebi posreči doseči vsaj maj-en uspeh. Nikar se ne prepusti malodušju, temveč glej stvari s P^tivne strani. Poslovni partner te bo rešil iz zadrege, s kom in ako preživeti prost konec tedna.
bo začeti s shujševalno kuro, sicer bodo po-ice še bolj neprijetne. Nikar si ne delaj nepotrebnih težav z Darjem, ampak raje uživaj, dokler še lahko.
koč n:.P?sl°vni uspehi so ti odprli mnoga vrata, o katerih si ne-tre m'S' b°d° ostala za vedno zaprta. Potrudi se obdržati doživet'r'tem’ saj se obeta koPica prav Zanimlvih
Ona: Čudeži se dogajajo le poredkoma. V tvojem primeru se 0 to morda celo zgodilo, k temu pa bo precej prispevala tvoja z rajnost. Nikar se ne daj zavesti, ampak zaupaj vase in v svoje sposobnosti.
no^n’ ^arad' tvoje nediscipline in prenagljenosti boš zelo kaz-SD|Vt,n ' vPra^anje pa je, ali se boš >z tega tudi kaj naučil. Na-■ P oh je bolje, če se za krajši čas malo potuhneš in pošteno pre-Is ls o svojih-preteklih dejanjihr ■	. . -
^AK
S?®- JULIJA igoi
TV AVSTRIJA 1 I
9.00 Cas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Slika Avstrije. 10.00 Tednik. 10.30 Gorila.
11.40 Frog show. 12.00 ’ studio. 13.00 Čas v sliki.
Tarzan in hudičevka, 14.55 Otroški program. Zgodbe iz Dawolanda.
Nočni . 13.40 film.
15.55
16.10
Oče Murphy, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Leteči zdravniki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.25 Hunter, serija. 22.15 Naj živi življenje, film. 0.00 Jazz festival, Dunaj 1991. 1.10 Čas v sliki.
2. program
21.15 Kompas, evropski magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Japonska, njena pot do svetovne premoči. 23.30 Nočni studio.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Cas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Ruščina. 10.00 Mi. 12.25 Cas v sliki Da capo. 10.30 Ni vse zlato, kar se sveti. 12.05 Šport v ponedeljek. 13.00 Cas v sliki. 13.10 Kirn, film. 15.00 Otroški program. 16.10 Oče Murphy, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.05 Mi. 18.30 Leteči zdravniki. 19,30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Universum: Ubijalski kiti, nežne pošasti. 21.00 TV-živali. 21.15 Išče se Ricky Forster, kriminalka. 22.45 Visoka Siera, kriminalka. 0.20 Chicago 1930, serija. 1.05 Čas v sliki.
2. program
19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni žurnal. 20.15 Belomodre zgodbe. 21.00 TV-živali. 21.07 Reportaže iz tujine. 22.00.. Čas v sliki. 22.30 Klub 2.
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
5.45 Dobro jutro. Madžarska! 8.30 Formula L, igrana serija. 17.25 Naš ekran, v srbohrvaščini. 17.55 Katoliška kronika. 18.05. Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Videoklipi. 19.30 TV-dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Svetlobna reka, japonski film. 22.10 Po deseti... 22.35 Rock na odru, za ljubitelje rocka in heavymetala. 23.00 Pozni dnevnik. 23.05 Dnevnik BBC-ja (Drugi program od 6-00.)
5.45 Dobro jutro, Madžarska, vmes Vaška TV. 8.30 Bebi in drugi, angleška serija. 8.55 Sci-fi magazin. 16.25 Naša obrazov-ka, v slovaščini. 17.20 Varstvo človekovih pravic. 18.05 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček.
19.15 Videoklipi. 19730 TV-dnevnik. 20.00 Telešport. 20.10 Tisti, ki delajo poročila, angleška serija. 21.05 Iščemo podjetnika. 22.10 Miss Hungary, izbor. 23.40 Pozni dnevnik. 23.45 Dnevnik BBC-ja.
ZVEZ D E VAM MEŽIKAJO
DEVICA
TEHTNICA
Škorpijon
Ona: Jezik te bo tokrat pustil na cedilu in noben izgovor ti ne bo kaj prida pomagal. To, kar si si skuhala, boš morala tudi pojesti pa naj bo še tako vroče. Prijetno presenečenja pa te čaka prav’ tam, kjer ga najmanj pričakuješ.
On: Nekdo bo zagrešil napako, ti pa boš na ta račun dosegel-tudi tisto, kar se ti je še nedolgo tega zdelo povsem nedosegljivo. Na poslovnem področju se ti bo odprla nepričakovana priložnost, ki jo kar najbolje izkoristi.
Ona: To, kar si nekoč ljubila in občudovala, ne izgine popolnoma brez sledu. Preteklost je pač nekaj, kar ostane za vedno zakopano globoko v nas. Toda nikar ne spreglej priložnosti, ki se ti ponuja.
On: Začel se boš spraševati, ali je določen dogodek le golo naključje ali pa premišljeno delo nekoga, ki se ti že dolgo motovili pod nogami. Nikar se ne zanašaj na svojo srečno zvezdo, ampak stori kaj konkretnega!
Ona: S smelostjo se boš pognala v drzno dejanje, kar bo prav gotovo korak naprej v tvojih ambicijah. Vseeno pa se nikar ne uspavaj z doseženimi rezultati, saj je željeni cilj še zelo odda-J On: Obdobje zabav bo počasi minilo, zato je pravi čas. da se malo resneje posvetiš svojemu poslovnemu življenju. Prijetna družba te bo zvabila na potep, od katerega ne boš veliko pričakoval, a se boš pošteno zmotil.
Ona: V življenju gre mnogokrat za masko in kdor jo sname, lahko naleti na neljube težave. Zato nikar ne vzdihuj, ampak se sprijazni z dejstvom, da je tudi odkritosrčnost včasih povsem nezaželena vrlina.
On: S prijatelji se boš pošteno zapil, naslednji dan pa boš preklinjal jutranjega mačka. Poklicala te bo nova znanka, ki se je najprej ne boš spomnil, pozneje pa ti bo vse skupaj postalo prav kristalno jasno.
5.00 Prebujajte se z nami! (Vsi upamo, da naboji ne bodo več švigali sem ter tja po zasanjani obmurski deželi. Mir je ta hip naša najpomembnejša vrednota, žal še ne stalnica. M. Dora se trudi za vas in vaš mir!), 10.00 Spored RS.
16.00 Poletno popoldne (Želimo vam dovolj mrzlega piva in hladnih glav okrog vas!), 19.00 Spored RS
5.00 Prebujajte se z nami! (Poleg dveh jutranjih kronik Radia Slovenija še vrsta izvirnih informacij, pogovorov, reportaž z Murskega vala, Dobro jutro!), 10.00 Spored RS.
16.00 Poletno popoldne (če ne drugega, vas bo zanimalo vreme, po novem pa tudi razmere na mejnih prehodih), 19.00 Spored RS
TV SLOVENIJA 1
9.00 Mozaik, ponovitev. 16.30 Sova, ponovitev. 17.55 Poslovne informacije. 18.00 TV-dnevnik 1. 18.05 Klub Klobuk, kontaktna oddaja. 19.30 TV-dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Pogum, ameriški film. 22.25 TV-dnevnik 3, vreme. 22.50 Sova: Alf, 46. del ameriške nanizanke; Polnočni klici, amer, nanizanka.
, Drugi program
17.30 Satelitski programi. 18.30-Alpe Jadran. 19.00 TV Slovenija 2 — Studio Maribor. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Krst pri Savici, balet. 21.05 Svet poroča. 21.50 Yutel.
HTV I
9.45 Poročila. 9.50 ‘TV-koledar. 10.00 Izobraževalna oddaja. 10.30 Otroški program. 11.00 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 TV-koledar. 15.00 Prezrli ste — poglejte. 16.45 Poročila. 18.15 Otroški program. 18.45 Videoboom. 19.15 Risanka. 19.40 TV-dnevnik 1. 20.00 Filmski večer. 22.00 TV-dnevnik 2. 22.25 Dokumentarni program. 0.25 Yutel.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Evropske univerze. 10.00 Mi. 10.30 Visoka Siera, film. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Pustolovščina družine Robinson, film. 14.45 Glasbena skrinja. 15.00 Otroški program. 16.10 Oče Murphy, serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske. 18.30 Leteči zdravniki, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Gospodar v hiši, komedija. 21.50 Dallas. 22.35 Gorila. 23.55 Chicago, 1930, serija. 0.40 Čas v sliki.
2. program
15.15 Štirje letni časi, film. 17.00 Strategija razumnosti: vidiki osebne varnosti. 17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Pravica do ljubezni. 18.30 Kviz z živalmi. 19.00 Štajerska danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni žur-nal. 20.15 Viza za nikamor, film. 21.40 Knjiga meseca. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Večerni šport.
TV SLOVENIJA 1
9.00 Mozaik, ponovitev. 17.00 Sova, ponovitev. 17.55 Poslovne informacije. 18.00 TV-dnevnik 1. 18.05 Mozaik, ponovitev. 18.35 Spored za otroke in mlade. Kapitan Po-wer, amer, nanizanka. 19.30 TV-dnevnik 2. 20.05 Elizabetin dvor, slovaška nadaljevanka. 21.10 Tednik. 22.10 TV-dnevnik 3, vreme. 22.35 Sova. Samo bedaki in konji; Polnočni klici, amer, naniz.
Drugi program
18.30 Satelitski programi. 1930 TV-dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Ljubljana. 21.30 Prostozidarstvo od blizu, angl. dok. serija. 22.00 Mali koncert. 22.15 Večerni gost: Peter Amalietti. 23.00 Yutel.
HTV 1
9.45 Poročila. 9.50 TV-koledar. 10.00 Izobraževalna oddaja. 10.30 Otroški program. 11.00 Poletni program. 14.45 Poročila. 14.50 TV-koledar. 15.00 Prezrli ste — pogljete. 18.00 Poročila. 18.15 Otroški program. 18.45 Ekološka oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 TV-dnevnik 1. 20.00 Politični magazin. 21.05 Zabavna oddaja. 22.20 TV-dnevnik 2. 22.40 Glasbena scena. 23.40 Yutel.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Pravica do ljubezni. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Me ženske. 10.25 Čas v sliki Da capo. 10.30 40 milijonov išče moža, film. 12.15 Klub senjorjev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Latigo, film. 14.40 Raj za živali. 15.00 Otroški progam. 16.10 Oče Murphy, družinska serija. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Leteči zdravniki, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Pojoča Avstrija. 21.30 Išče se Ricky Forster. 23.00 Adamovo rebro, film. 0.35 Chicago 1930. 1.20 Čas v sliki.
2. program
19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni žurnal. 20.15 Reportaže iz tujine. 21.00 Trailer, novi filmi. 21.30 Pozor kultura. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki Da capo. 22.30 Klub 2.
T^MADŽARSKA MAPŽARSKA
5.45 Dobro jutro, Madžarska, vmes Vaška TV. 8.30 Angleščina. 9.00 Za upokojence. 16.25 Unser Bildschirm, narodnostni magazin v nemščini. 16.55 Vaterpolo. 18.05 Svet denarja. 19.15 Videoklipi. 19.30 TV-dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 21.20 Pevski zbor Mormon v Budimpešti. 21.50 Družbena reportaža. 22.35 Adamovi sinovi, Evine hčere. 23.15 Pozni dnevnik. 23.20 Dnevnik ZDF-a. (Drugi program od 6.00.)
5.45 Dobro jutro, Madžarska, vmes Vaška TV. 8.30 Lajna, zabavna glasba. 9.00 Joga, dr. An-tal Weninger. 15.55 Ecranul no-stru, narodnostni magazin v romunščini. 16.25 Sužnji, brazilska serija. 16.55 Vaterpolo. 18.15 Svet denarja. 18.15 Otroški kotiček. 19.15 Videoklipi. 19.30 TV-dnevnik. 20.00 Telešport. 20.15 Sosedje, 111. poglavje TV-romana. 20.50 Kino. 22.05 Pal Teleki. 22.55 Magazin za menedžerje. 23.40 Pozni dnevnik. 23.45 Dnevnik BBC-ja. (Drugi program od 6.00)
Ona: Tvoje želje so ogromne, tvoje možnosti pa nekaj povsem drugega. Poskusi se postaviti na realna tla, drugače boš na koncu preveč razočarana. Pretiravala boš v občudovanju nekoga, ki ni vreden tvojih čustev.
On: Nikar ne verjemi govoricam, ki jih razširja tvoj samozvani prijatelj, saj je resnica nekaj povsem drugega. Z odkritosrčnostjo ti bo uspelo tudi tam, kjer se je ustavilo veliko večjim
STRELEC osvajalcem kot si ti.
Ona: Svoje nenavadne misli prihrani za ugodnejši trenutek. Proti koncu tedna se ti bo ponudila priložnost, da se seznaniš z nekom, v katerega si bila nekoč neskončno zaljubljena. Spoznala boš, da je sedaj drugače.
On: Zadel te bo plaz očitkov, ki pa bodo povsem upravičeni. Bolje bo, da se s tem odkrito spoprimeš, saj se lahko v nasproti "e,m primeru vse skupaj še neprimerno bolj zaplete. Nekdo si
KOZOROG zeli tvoje bližine ...
VODNAR
Ona : Bolje bo, da ne razmišljaš o maščevanju, saj je trenutek primernejši za pomiritev. Proti koncu tedna boš prišla v položaj, ko se bo potrebno odločiti o veliko več, kot pa boš pripravljena.
On:-Pazi na svoje besede, predvsem pa ne govori o stvareh, ki se lahko obrnejo tudi proti tebi. Nekdo se ti bo na vse kriplje poskušal maščevati, zato se nikar ne zanašaj na svojo srečno zvezdo.
Ona: Nekdo ti bo postavil past, v katero se boš zapletla, a se bo zapletel tudi on sam. Na koncu se bosta vsemu skupaj le smejala, saj bosta drug v drugem našla to, kar sta že dolgo iska-la.
On: Še vedno se ne boš mogel odločiti, ali naj tvegaš in sprejmeš ponujeno priložnost ali pa se držiš zanesljivega posla. Vsekakor pa drži, da brez tveganja ni pravega zaslužka, ki bi ti prišel še kako prav.
Stran 17
*, f
prodam
MOTORNA
VOZILA
OPEL KADETT, letnik 1970, registriran do julija 1992, prodam. Slana, Bolehnečici 4 b. ® 68-177. M-941 OPEL KADETT, tip B, starejši letnik, prodam. ® 87-256. IN-3175 RENAULT 12, letnik 1976, registriran, vozen, ugodno prodam. Stročja vas 81, ®82-168. IN-3172
BT 50, odlično ohranjen, prodam. ® 22-756. M-953
OSEBNI AVTOMOBIL ŠPORTNO ŠKODO registrirano do 31. 3. 1992, prodam. Anton Zadravec, Crenšovci, ul. Prekmurske čete 6. M-955 ZASTAVO 750, letnik 1980, in sestavljivo starinsko peč iz ploščic prodam. Dankovci 25. M-959
DIANO, letnik 1980, karambolirano, prodam ali kupim karoserijo. ® 51-010. M-964
126 P, letnik-1982, registriran do februarja 1992, prodam. Radenci, Maistrova 1, ® 65-586. M-977
KOMBI ZASTAVO 850, letnik 1982, in mlatilnico prodam. Štefan Korpič, Budinci 23 a. M-978
ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. ® 48-391. M-979
LADO 1600 in traktorski viličar, do 1.000 kg, z nagibom, prodam. Ganča-ni 87. M-981
RENAULT 4 GTL, letnik 1988, ZASTAVO 750 in BT 50 prodam. ® 24-760, Rakičan, Tomšičeva 29. M-987
JAWO 350, zelo dobro ohranjeno, prodam. ® 25-520. M-988 ZASTAVO 128, letnik 1988, registrirano do junija 1992, z radiokasetofonom in pet letnih novih gum prodam. Karel Kreneš, Gornji Slaveči 124, Kuzma. M-989
TOVORNI AVTO TAM 6.500, prekucnik, prodam. ® 43-113. M-990 MOTORNO KOLO M 14 prodam. Cena po dogovoru. Črenšovci 2 c.
ZASTAVO 101 CONFORT, registri rano do 15. 3. 1992, prevoženih 72.000 km, ugodno prodam. Ogled vsak dan, Dolič 11. M-999
OPEL KADETT 1.3, letnik 1984, prodam. Kovač, Lendavska 45 b, M. Sobota. M-1000?
AVTOMATIK A 3 M ugodno prodam. Vanča vas 18. M-996
GOLF JX, na bencin, bel, letnik 1986, prodam. ® 81-937. M-3180 ZASTAVO 128, letnik 1989, prodam. ® 21-662. M-MM
RAZLIČNE DELE za peugeot 304 prodam. ® 89-06 L IN-3177 DAIHATSU CHARADE GTTI 1988, 105 KS, nujno ugodno prodam. ® 70-653. M-1005
JUGO 45, letnik 1988/90, prodam. ® 22-478. M-1012
126 P po delih prodam. ® 24-146 ali 41-131. M-1018
ZASTAVO 101, letnik 1979, v celoti ali po delih, neregistrirano, in suh žagan les, 5 in 8 cm, prodam. Stanjevci 45. M-1021
RENAULT 4 TL, letnik 1978, registriran do aprila 1992, zelene barve, prodam. ® 47-143. M-1024
ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, prodam. ® 48-247, po 16. uri. M-1026
BTZ 50, dodatno opremljen, ugodno prodam. ® 21-860. M-1025
POSEST
NEDOGRAJENO HIŠO V KROGU prodam. ® (063) 852-220. M-MM TRAVNIK z drevjem — akacijo — v Lipovcih prodam. Mirna Slavic, Beltinci, Na kamni 1. M-969 STANOVANJE v Murski Soboti išče mlad par. ® 25-544. M-1008 STANOVANJSKO HIŠO s poslopjem in obdelovalno zemljo v Gornjih Slavečih na lepi sončni strani prodam. Jože Škalič, G. Slaveči 16. FM-1006
PARCELO v Beltincih prodam. • ® 70-183. M-1009
ŽIVALI
KRAVO, drugič brejo, prodam. ® 48-742. M-961
DVE MLADI KRAVI Prodam. Rad-možanci 98. M-962
KOZO in KOZLA ALI Pl NA, stara 4 mesece, prodam. Zver, Mladinska 15, Odranci, p. Črenšovci. M-975
DVE KRAVI, mladi, s teletom, in bikca, težkega 400 kg, prodam. Naslov v upravi lista. M-982
MALE PUJSKE prodam. Gornji Petrovci 44. M-984
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Vadarci 29. M-985
TRI MLADE KRAVE, breje, stare 3 leta, prodam. Gančani 137. M-986 KRAVO, staro 6 let, brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Domajinci 26. M-992
PUJSKE prodam. Gederovci 38. M-993
DOBERMANE, čistokrvne, prodam po ugodni ceni. ® 76-501. M-4153
VESTNIK /
VESTNIK — Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Renata Ba-kan-Ficko, Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni-: novinarji in odg. urednik 21 383, 21 064 in 25 019, glavna urednica in direktorica 22 403, računovodstvo in tajništvo 21 383 in 21 064, GPS (trženje) 22 403, telefaks 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za 2. trimesečje 1991 je 200,00 dinarjev, za podjetja 400,00 dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota:, 51900-603-30005. Devizni račun pri A-banki Ljubljan: 50100-620-00112-5049512. Tisk GZP Mariborski tisk, Maribor. Vestnik je oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
MLADICE NEMŠKIH OVČARJEV prodam. Titan. Černelavci, Gorička 54. M-997
MALE PUJSKE prodam. Mesarič, Bakovci, Panonska 10. M-1001 MALE PUJSKE in svinjo za zakol, domače reje, prodam. Poljska 8, M. Sobota. M-1003
MALE PUJSKE prodam. Nemčavci 22. ® 24-553. M-1010
MALE PUJSKE prodam. Karel Kerčmar, Gornji Petrovci 80. M-1028
TRGOVINA BALAŽIČ
Prekmurske čete 11, Črenšovci
ZAPOSLIMO
— prodajalca
(moški)
(trgovska šola ni obvezna)
Prijave pošljite v 8 dneh na gornji naslov.
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
KUPIM motor, blok ali nevozen traktor URSUS 35. ® 68-071, Stanetinci 46. M-952
ŠKROPILNICO ATOMIZER, ko vinsko, 350 I, brezhibno, prodam ali zamenjam za rabljeno kosilnico. ® 51-010. M-964
TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA TEHNOSTROJ z vodoravnimi valji prodam. Partizanska 30, Bakovci. M-967
MOLZNI STROJ, elektromotor in avtomatik prodam. Iva Lole Ribarja 8, M. Sobota. M.972
KABINO za traktor URSUS 35, še nerabljeno, prodam. Jože Elijaš, Strehovci 33, p. Dobrovnik. M. 973
OBRAČALNIK PANONIJA, dobro ohranjen, prodam. Bakovci, Partizanska 24. M-1002
URSUS 360 C ugodno prodam. Moravske Toplice, Dolga ulica 98, ® 48-250. M-1013
SADILNIK KORUZE BECKER, 4-redni, brane RAU, globionski po-drahljalnik, siloreznico TARAP, 4-redno, motokultivator Gorenje, krožne brane, 6000 kosov opeke Bober in prikolico, prekucno, 8-tonsko, prodam. ® 46-035. M-1016
NOVA DVOKRILNA GARAŽNA VRATA, smreka, (210x230 cm) prodam za 50 % ceneje. Andrej Vičar, Zg. Kungota 31/b
KOPLETNO OPREMO za trgovino prodam. ® 46-114, od 6.00 do 8.30 M-957
SEME INKARNATKE ter italijanske ljulke prodam. Rankovci 31, p. Tišina, ® 46-193. M-963
SEME RDEČE DETELJE prodam. ® 26-680, Krog, Plečnikova 6. M-968 TOČILNO MIZO, registrsko blagajno, namizni nogomet in biljard prodam. Gančani 178. M-969
PEČ ZA CENTRALNO, novo, nerabljeno, dvoetažno, prodam. Možnost plačila na obroke. Ključarovci 30 a. M-3173
TRISED prodam. ® 43-048. M-967.
Preklic!	____
Preklicujem končno spričevalo poklicne šole, izdano leta 1976 na ime Milan Babič, Mariborska 4, G. Radgona. GR-14975
400 litrov vina (renski rizling, semling, zeleni silvanec, mešano) prodam. ® 43-113. M-990
COMMODORE 128, disketnik in tiskalnik ugodno prodam. ® 44-014, od 19. do 20. ure. M-994
INVALIDSKI VOZIČEK, avtomobilske gume, od 12- do 16-colne, s platišči, razno plastiko in prikolico za živino prodam. ® 46-523. M-913 .RDEČE IN BELO VINO prodam. Krog. Murska 50. M. 1007_ STROPNA POLNILA, 2500 kosov, ugodno prodam. Ignac Skledar, Sr. Bistrica 77. M-1027
SLAMO z njive, v balah, prodam. Strukovci 45, ® 49-196. M-1017
GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS
F. HAJDINJAK,
Gornji Slaveči 6, Kuzma tel : 55 071
Popravilo z garancijo na vašem domu
KUHINJO, električni in trajnožarni štedilnik ter zakonsko posteljo prodam. Šavel, Štefana Kuharja 7, M. Sobota. M-1011
AVTOMATSKO STRUŽNICO Prvomajska. 0 30, prodam. ® 86-174. M-3179
RAZLIČNE DELE ZA KOMBAJN EPPLE, menjalnik in diferencial z gumami prodam. ® 89-061 M-3178 POHIŠTVO ZA SPALNICO, staro, ročno izdelano, zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam. ® 23-584.
15 kg STROJ ZA KEMIJSKO Čl-STILNICO in likalni stroj zelo poceni prodam ali dam v najem. ® (069) 82-271, zvečer. M-MM
AUDIO SRUDIO FOXY snema na kakovostni opremi razne disco in slow dance programe, po naročilu tudi reden član. Brezplačen katalog vsak dan od 16. do 21. ure. Kaj več pa boste zvedeli pri Borutu Zadravcu, Ul. Štefana Kovača 132, 69224 Turnišče. M-MM
Zaposlitve
DISCOTEKA ponuja redno zaposlitev natakarjem. Dajemo sobo. Prijave pošljite na upravo lista do 26. 7. 1991 pod šifro DISCO. M-1029

Kmetijska zadruga
Ljutomer — Križevci o. sol. o. Križevci pri Ljutomeru
TOZD
MURSKO POLJE o. sol. o.
Veržej
KOKOŠI, težke od 3 do 4 kg, in VEČJE PIŠČANCE dobite vsak dan razen nedelje v
PRODAJALNI V VERŽEJU
Informacije: telefon 87-083.
IZKORISTITE UGODEN NAKUP!
Ob smrti drage mame
Marije Šeruga roj. Šadl iz Murske Sobote
se najlepše zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Zahvala g. župniku iz Pečarovec za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Posebna zahvala tudi vaščanom Prosečke vasi za vsestransko pomoč.
Žalujoči: sin Janez z družino ___________________________________________
ZAHVALA
V 48. letu nas je tiho-in brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat
Jože Lebar iz Turnišča
V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in dobrim prijateljem, župniku g. Režoni za pogrebni obred, pevkam žalostink in turniškemu oktetu, govornikoma Valiki in Jožetu za poslovilne besede in vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in za sv. maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k počitku. Zahvaljujemo se tudi GD Turnišče in Renkovci, sodelavcem Planika Turniška in DO INA Lendava.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Turnišče, 11.7. 1991
Žalujoči: žena Ana, sinova Bojan in Jožek, mama, sestri Marija in Bariča ter brata Štefan in Alojz z družinami in ostalo sorodstvo
NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, rjave, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejema gostilna Železen, Beznovci, ® 49-025.
NESNICE, mlade jarčice, pasme HISEX, rjave, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj.
Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, ® 24-393. Pri Gradu pa sprejema naročila Dragica Bakan, ® 53-086.
NESNICE, mlade jarčice, pasme hisex, stare 3 mesece, iz kooperacijske reje, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih dnevnih cenah. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj.
Naročila sprejema in daje vse informacije gostilna Anice Benčec, Bakovci, Prečna 6 a.
S svojim vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno nemočen si ostal.
In ostali so le sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod.
Z
AKUPUNKTURO DO ZDRAVJA
MIGRENA, SINUSI, NOČNO MOČENJE, SPLOŠNE ALERGIJE, IMPOTENCA, REVMA DEBELOST...
ZASEBNA MEDICINSKA ORDINACIJA, Mažuraničeva 6, ČAKOVEC Delovni čas:
dopoldne 8.00 do 12.00 in popoldne 16.00 do 19.00
tel. 042/815-244
Zapustil dom in svoje drage sl, na tvojem grobu roža le cveti in grenka solza jo rosi.
ZAHVALA
17. junija nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in deda
Rupert Duh
iz Ljutomera
Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnika®, znancem in sodelavcem Tehnostroja.
Posebna hvala g. Ivanu, g. Tereziji Štakl, g. Francu, g. Julija® Možgori ter g. Mariji Horvat, ki so nam bili v pomoč.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem in govornikoma za lepo slovo.
Zahvaljujemo se g. Ignacu za odigrano Tišino.
Vsem tistim, ki ste darovali vence, cvetje, za maše in ga v tako lepem številu pospremili k njegovemu večnemu počitku, hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerka Irena z družino, hčerka Alenka® vnukinja Andreja
Zaman je bil tvoj boj. . zaman vsi dnevi tvojega trpljenj ■ bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Po daljši in hudi bolezni nas je 7. julija v 59. letu starosti za vedno zapustil naš dobri mož, oče, dedek, brat, tast, stric in svak
Štefan Gjerkeš iz Beltince
Kocljevo naselje 20
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnike®’ sosedom, posebno Kristini Pal, prijateljem in vsem m gim, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izre* sožalje, darovali vence, šopke in za sv. maše ter ga v ko velikem številu pospremili na njegovi zadnji pon-
Posebno se zahvaljujemo dr. Zadravcu in g. župniku pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g°v° niku za ganljive besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Barbara, hčerka Ivanka z družino, se Marija, brata Jože in Ivan ter drugo sorodstvo^.
Oh, kako boli srce, -ko ljubega moža in očeta v Ostali so le sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo pozni rod.
ZAHVALA
Po težki bolezni je 8. julija v 70. Ie tu starosti za vedno utihnilo sr našega dragega moža, očeta, star® ga očeta in brata
Aleksandra Vrečica
iz Strukovec 52
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, z po-in prijateljem, ki ste ga pospremili k njegovemu zadnje za čitku, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje ter daro dobrodelne namene.
Posebna hvala zdravnikom in medicinskemu osebju m oddelka za zdravljenje ter dr. Savlovi za skrb in lajšanj6 čin na domu.	te iv
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odP . lostinke, gasilcem ter govornikoma Ireni Bukvič in " . ^6 Škrabanu. Iskreno se zahvaljujemo delovni organtza J
Rakičan — delavnica.	-na®8’ ’
Žalujoči: žena Karolina, sinova Rudolf in Vlado z drU brat z družino, ter drugo sorodstvo
Oh, kako boli srce, . ko ljubega moža, očeta m več ni.	...
Ostali so le sledovi tvojih pridnih rok,	,
katere cenil bo pozni rod-
ZAHVALA z3
V 69. letu starosti nas J vedno zapustil naš dragi m oče, tast, dedi in brat
Franc Kolmanko
iz Kroga
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem ce^! kom, dobrim sosedom, dobrim prijateljem in znnjegOvl ki ste ga v tako velikem številu pospremili na J zadnji poti, darovali cvetje, vence in za svete peV'
Iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni °nf cem za odpete žalostinke, predstavniku KS Kroe a o" žeku za odigrano Tišino. Zahvala osebju in^^atn-delka bolnišnice v Rakičanu, posebno dr. ^0.
Posebna hvala snahi Emi za pomoč med bo>e P® Hvala kolektivom Mlinopeka, GEP-a Karton® iH murke — Mesnica I in IH, Mure — strokovne ® Tovarna lahkih oblačil, Doma oskrbovancev Rokometnega kluba Krog in zboru rokometni
kov v Murski Soboti.	jani
Žalujoči: žena Helena, sinovi Franček, S>tan^’ra hčerka Darinka z družinami ter sestra v^_
Stran 18.................
VESTNIK, 1®-
Zaspal si mirno, tiho, utrujen od bolečin in boja, za teboj ostala je praznina in v srcih naših bolečina. Kdor veruje v Kristusa, večno bo živel.
ZAHVALA v 81. letu je umrl naš družinski član
Jože Kerčmar
kovač
iz Ženavelj 1
Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, sosedom, prijateljem in vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje.
‘'osebna hvala dr. Kiršnerju za obiske na domu, pridigarju Hajdinjaku in pevcem za pogrebne pesmi. Hvala domačim gasilcem.
Ženavlje, 12. 4. 1991
Žalujoči; žena Kristina, sinova Jože z ženo Zoro, Štefan z ženo Anico, hčerka Olga, vnuk Jože z Ireno, Boris z ženo Darinko, Marko, Kristina in pravnukinja Klementina
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je nepričakovano zapustila draga žena, mama, stara mama in tašča
Žita Škritec
iz Sela
znaren° Se- zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, stalit01 ’n prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih °b strani, nam izrekli sožalje in darovali vence in cvetje.
grapr- duhovniku in pevcem ter gospodu, ki je odi-lsmo. Posebna hvala dr. Berdenovi za zdravniško pomoč.
Žalujoči: vsi njeni
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se kako trpel sem, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite.
ZAKNMJk
V 69. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, zet in sorodnik
Franc Časar
n,	iz Ženavelj 59
bo]e”' •
dom s’ lz?ub' se zahvaljujemo vsem dobrim sose-^žkih t°r°dn>kom, botrini in prijateljem, ki so nam v venCe jFenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali n cvetje in ga v tako velikem številu pospremili
Posebej na njegovi zadnji poti.
P°greb Se zahvaljujemo g. duhovniku Kerčmarju za 1 obred, pevcem žalostink ter domačim gasilcem in gasilcem sektorja Ženavelj.
»sem še enkrat — iskrena hvala!
>	Ženavlje, 3. julij 1991
joči • i
■ zena Gizela, sin Stanko, hčerka Silva z družino ____ lz Nemčije, tašča ter ostalo sorodstvo
Oh, kako boli, ko ljubega moža, očeta in dedka izgubiš.
Ostali so sledovi pridnih rok, ki cenil jih bo pozni rod.
Vso ljubezen si nam dal, za vse, prav vse, še enkrat — hvala.
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je po kratkotrajni zahrbtni bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat
Arpad Bačič
v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorod-U Pos^Osed°m znancem, ki so ga v tolikšnem stevi-Premili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence ova]a in cvetje ter nam izrekli sožalje.
8- duhovniku za pogrebni obred in pevcem za P°Sebna u odpete žalostinke.
boit-?®la zdravniškemu osebju internega oddelka 'snice v Rakičanu, še posebej dr. Hauzar.
* Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Zena Gizela, sin Rade, hčerka Ivana z možem tast in tašča, bratje in sestre in ostalo sorod-stvo
Kako bi dihal rad, poslušal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan nad mano grob prerani.
(O. Župančič)
V SPOMIN
12. julija mineva boleče leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, sin in brat
Jože Markoja
iz Trnja
Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi, ki smo te imeli radi
V 76. letu starosti je umrl naš oče
Mihael Gyorek
Zaspala mama si draga, zaprla trudne si oči.
bolečino si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
Tiho nas je v 71. letu zapustila naša draga mama, babica in sestra
Ana Poredoš
iz Bodonec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in sovaščanom, ki so nam pomagali v težkih urah in vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter drago mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvalo izrekamo tudi g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, še posebej smo hvaležni dr. Štivanu za prizadevnost med njeno boleznijo.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Oh. kako boli, ko ljubega moža, očeta in dedka izgubiš.
Ostali so sledovi pridnih rok, ki cenil jih bo pozni rod.
Vso ljubezen si nam dal, za vse. prav vse, še enkrat — hvala.
ZMiNMJk
V 69. letu starosti nas je po kratkotrajni zahrbtni bolezni za vedno zapustil naš drgi mož, oče, dedek in brat
Franc Kavaš
Na kamni 10
Odranci
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami in ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, za sv. maše ter izrekli sožalje.
Posebna hvala dr. Zadravcu, dr. Magdiču in nevrološkemu oddelku Maribor. Prisrčna hvala botri Micki za lajšanje bolečin na domu.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter predstavnici KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala.
Odranci, 26. 6. 1991
Žalujoči: žena Marija, sinovi Alojz, Jože in Franc z družinami ter brat in sestri
Ostal si nam v spomin na vse lepe dni, ki jih več ni.
Hvala ti za vse skrbi!
V 49. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, svak in tast
Ivan Balažič, dipl. iur.
Rudarska 25 iz Lendave
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom prijateljem, sodelavcem in znancem ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, poklonih vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo sodelavcem podjetja NAFTA Lendava in delavcem VIZ iz Lendave za vsestransko pomoč.
Zahvaljujemo se tudi g. župniku iz Lendave za pogrebni obred pevcem iz Turnišča za odpete žalostinke, Janezu Rožmanu za odigrano Tišino in govorniku za izrečene besede ob slovesu.
Posebna hvala tudi osebju infekcijskega in internega oddelka bolnišnice Murska Sobota, osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Maribor ter osebju Kliničnega 6	centra v Ljubljani.
Iskreno se zahvaljujemo g. dr. Magdiču, ki nam je ves čas stal ob strani. Vsem, ki ste zanj kakorkoli storili in ea v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji 6	poti, še enkrat — hvala.
Lendava, 4. julij 1991
Vsi, ki smo ga imeli radi
Pokopali smo ga v ožjem družinskem krogu, 27. junija 1991 na pokopališču v Lendavi.
Hvala duhovniku za poslovilne besede, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem pa za izrečeno sožalje in darovano cvetje.
Vsi njegovi
S svojim vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znala, pred usodo neizprosno, nemočna si obstala.
V SPOMIN
17. julija mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, tašča in babica
Kristina Kuzma
s Tišine
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji poklonite trenutek svojih misli.
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in sestra
Marija Lebar
roj. Bagari iz Murske Sobote
Iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje in vence in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni žalujoči
ZAHVALA
Znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas je v 66. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Alojz Žerdin
iz Velike Polane
Grenko je spoznanje, da tvojega vedrega obraza ni več med nami. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. dekanu Kodili za obisk pred smrtjo in pogrebni obred, sosedom, botrini, sorodnikom in kolektivoma PTT in De-loza za darovane maše in cvetje.
Zahvalo izrekamo tudi organistu in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: žena Kristina, hčerki Maristela in Trezika z družinama in najožje sorodstvo
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Po daljši bolezni nas je 1. julija v 83. letu starosti za vedno zapustil naš dobri mož, oče, dedek, pradedek, brat in sosed
Anton Jakoša
iz Domanjševec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in botrini, ki ste nam stali ob strani.
Posebna zahvala osebju bolnišnice iz Rakičana in gospodu župniku za pogrebni obred.
Posebno zahvalo izrekamo gasilcem.
Vsem še enkrat, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Irena in Anuška ter sinova Anti in Stanko z družinami, vnuki in pravnukinja
JULlJA 1991
Stran 19
v besedi in sliki
V zdravstvu ni za plačo
Zaposleni v pomurskem zdravstvu še na plačilni dan, torej 15. julija, niso vedeli, kdaj bodo dobili plačo. Zdravstveni dom v Murski Soboti ter bolnišnica sta imela še vedno blokiran žiro račun, saj še niso plačali prispevkov od prejšnje plače. V Pomurskem zdravstvenem zavodu pa bi za izplačilo osebnih dohodkov potrebovali še 16,5 milijona dinarjev.
V prejšnjih mesecih, ko je tudi zmanjkovalo denarja za osebne dohodke, so si del potrebnega denarja sposodili, sedanja vrednost potrebnega denarja za plačo pa je prevelika in posojila ne morejo najeti. Z republiške uprave za zdravstvo ni denarnih nakazil, izvajalskim organizacijam pa vedno znova zmanjšujejo finančne načrte, kar pomeni manj denarja. Kolikšen je ta razkorak med dobljenim in potrebnim denarjem za delo, še niso dokončno izračunali, vendar je gotovo, da bodo kmalu morali sprejeti dodatne omejitvene in varčevalne ukrepe. Po besedah začasnega direktorja Pomurskega zdravstvenega zavoda, Štefana Vučaka, bo to lahko pomenilo zmanjšanje osebnih dohodkov ali števila zaposlenih ali celo obojega. Morda pa bodo večji delež morali prispevati v soudeležbi tudi uporabniki zdravstvenih storitev.
mh
Reorganizacija SCTPU Murska Sobota
Ustanovitev gimnazije in tehniške poklicne šole
IS Skupščine občine Murska Sobota je med drugim razpravljal o reorganizaciji Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve. Komisija za reorganizacijo je pripravila predlog, da se SCTPU razdeli in se ustanovita dva javna zavoda: Gimnazija in Tehniška poklicna šola z dvema organizacijskima enotama (strojna in tekstilnokonfekcijska enota).
Na tak način naj bi dosegli ustrezen pedagoški red in večjo pedagoško učinkovitost. Srednješolski center v obliki, v kakršni obstaja danes, tega ni sposoben doseči, saj vemo, da naj bi najoptimalnejšo šolo sestavljalo 700 do 800 učencev s 25 oddelki, ki naj bi izvajali dva do tri programe, ki so si vsebinsko podobni. Z reorganizacijo bi učiteljski zbori vključevali le tiste pedagoške delavce, ki bi najbolj ustrezali pogojem določenih programov, tako po izobrazbi kot usposobljenosti, kar bi vsekakor vplivalo na delo motiviranega učitelja.
Za čim bolj normalno delo šol in sprostitev skupnih prostorov je potrebna prostorska osamosvojitev gimnazije od tehniške poklicne šole, in če bo potrebno, dvoizmenski pouk. Glavna dejavnost prve bo izvajanje programov za pridobitev srednje izobrazbe, druge pa za pridobitev srednje in poklicne izobrazbe. Premoženjsko-pravne zadeve novih dveh zavodov in dveh organizacijskih enot bodo opravljene z delitveno bilanco, ki naj bi bila končana do konca leta. Finančna sredstva bodo vodena ločeno za oba zavoda in financiranje bo po veljavnih normativih.
Na eni od naslednjih sej bodo predlagali vršilca dolžnosti ravnatelja enega in drugega zavoda in ta naj bi imela v prvi vrsti nalogo rešiti organizacijski problem.
O ukinitvi Srednješolskega centra tehniško-pedagoške usmeritve Murska Sobota in ustanovitvi Gimnazije in Tehniške poklicne šole bodo odločili poslanci soboške občine na prihodnjem zasedanju.	Dragica Heric
Moravske Toplice pozivajo!
Novi hotel Ajda z 287 ležišči je zaprt, polovica vseh zaposlenih pa na »dopustih«. Do konca leta bo izpad dohodka dosegel višino okrog 32 milijonov dinarjev, najbolj pa jih tarejo obveznosti do dolgoročnih in kratkoročnih posojil, ki bi jih lahko poravnali le ob normalni zasedenosti turističnih zmogljivosti.
Moravske Toplice, pa tudi celotno turistično gospodarstvo Slovenije, že nekaj časa čutijo posledice političnih napetosti in groženj armade. Zaradi številnih odpovedi predvsem tujih gostov so utrpeli izgubo v višini 17,3 milijona dinarjev, po vojaški agresiji, ko so se razmere zaostrile do skrajnosti, pa so ob dohodek v višini 63 milijona dinarjev. V normalnih razmerah bi namreč bilo zdravilišče — vsaj po rezervacijah sodeč — popolnoma zasedeno. Vodilni v prekmurskem zdravilišču predvidevajo, da bo dosegel izpad dohodka do konca leta višino 32 milijonov dinarjev. Novi hotel Ajda, ki so ga začeli polniti z gosti šele proti koncu lanskega leta, je prazen, na delu pa je le 40 do 45 odstotkov zaposlenih. Ostali so na rednem ali izrednem dopustu.
Pozivajo slovensko vlado, da naj prepreči propadanje dobrih podjetij in množično odpuščanje delovne sile, ter sprejme ustrezne ukrepe: Znižanje obrestne mere za dolgoročna in kratkoročna posojila, odložitev odplačila oziroma delni odpis obresti, dolgoročnih in Kratkoročnih posojil, odložitev plačila akontacij prometnega davka, ter obračunavanje prometnega davka od prodanih proizvodov in storitev po sistemu, ki je veljal pred sprejetjem novega zakona.
Poudariti velja, da je imelp moravsko zdravilišče med vsemi zdravilišči že nekaj let v strukturi gostov največ tujcev — dokler so bile seveda normalne politične razmere. Bernarda B. Peček
Koga na prednostno listo?
Pomislek, ki smo ga izrazili v prejšnji številki, češ da bo najbrž premalo republiškega denarja, da bi z njim sofinancirali vse projekte, ki jih bodo posamezne občine prijavile na natečaj, ima svojo težo. Tako so v soboški občini prejšnji teden na izvršnem svetu določili prednostni red gradnje cest, seveda pa bodo naložbe izvedljive, če bo občina dobila 50 odstotkov denarja od republike. Najprej naj bi zgradili cesto Vidonci—križarka, nato križarka—Boreča, potem Berkovci — Domanjševci, Ivanovci—Panovci—Križevci, Poznanovci—Kovačev-ci—Vidonci.
Oglasili so se tudi na Elektru Murska Sobota in na prvo mesto uvrstili 20-kilovatni daljnovod Grad—Slaveči, nato enak objekt Radenci—Murski Petrovci ... Pri soboškem poštnem podjetju nameravajo najprej kupiti in montirati opremi za krajevni avtomatski telefonski centrali v Bodoncih in na Cankovi, nato pa naj bi napeljali telefonska omrežja v krajevnih skupnostih Prosenjakovci, Ratkovci in Selo—Fokovci in tako naprej.	§ c
M. Sobota
KINO »PARK«
v četrtek 18. julija ob 20. uri
v petek 19. julija ob 18. uri
v soboto 20. julija ob 18. uri
v nedeljo 21. julija ob 17. in 20. uri
v ponedeljek 22. julija ob 19. uri
ameriška vestern drama
PLEŠE Z
VOLKOVI (DANCES WITH WOLVES)
Režija: KEVIN COSTNER
Vloge: KEVIN COSTNER, MARY McDONELL, GRAHOM GREENE
Dobitnik 7 OSKARJEV
Dobitnik 4-je ZLATI GLOBUSI
Najbolj gledani film v letu 1991
TOČA JE KLESTILA V ZRKOVCIH |
Neurje s točo je minulo nedeljo uničilo vse poljščine in vrtnine v Žitkovcih in Kamovcih. Škoda je tudi v drugih vaseh, od Strehovec do Dolge vasi.
Koruza je okleščena, pridelka ne bo na kakih 500 hektarjih polj.
■ b Na dvorišču Jožeta R*d®l’8,'Z. m tkovec je bilo kaj videti še “"J, toči. Kupi toče pričajo, kak® je bilo razdejanje.
Vihar s točo, kakršne ne pomnijo najstarejši Žitkovčani, je podiral drevesa v sadovnjakih.
ROMARSKI SHOD V KANČEVCIH — Tudi t.i. proščenja niso več to, kar so bila nekoč. Nedeljsko v Kančevcih pri sv. Benediktu je bilo bolj mirovno zborovanje množice vernikov iz soboške in lendavske dekanije po nedavni vojni vihri kot zgolj cerkveno srečanje s procesijo in mašnim obredom. Mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej je namreč v pridigi opozoril, da je današnje praznovanje farnega zavetnika sv. Benedikta hkrati prošnja, da bi z njim kot zavetnikom Evrope dosegli zbranost in modrost za vstop Slovenije v Evropsko skupnost. Romarji so si bolj kot »štante« in sejmarje ogledovali mogočen objekt ob farni cerkvi, imenovan duhovni center Kančevci, z 2800 kvadratnimi metri uporabne površine, ki bo nared prihodnjo pomlad. (B. Ž.)
MARKO SLAVIC & MURSKI VAL
VELIKE KONJSKE DIRKE
HIPODROM LJUTOMER, nedelja, 28. julija od 9.00 ure pa vse do poznih večernih ur.
Za popoldansko zabavo bodo poskrbeli:
- OTROŠKI ŽIV ŽAV - čarodej BINČ in »TO SEM JAZ«, t- NEDELJSKA RADIJSKA KUHINJA - Tradicija kasaškega
‘ športa v Prlekiji,	,
— KASAŠKE DIRKE (pričetek ob 14.00 uri) — radijski prenos,
Marija Gal iz Ži-tkovec kaže na opustošenj vrt, ki ga bo treba takoj preorati, saj so vse vrtnine popolnoma uničene.
------------IVANCI----------
ODPRLI CESTO, POLOŽILI
KAMEN ZA KAPELO
Za krajane Ivanec je bila minula nedelja pomemben Pr,Z.nCk^ z mašo in blagoslovitvijo slovesno odprli asfaltirano cesto I* pfjJ žišče v Gančanih—Bogojina ter položili temeljni kamen za.nOn)ed Na slovesnosti, ki so se je udeležili številni krajani in gostjG pi«* predsednik skupščine občine Murska Sobota Andrej Gerenc« ’ ^1» in blagoslovitev opravil mariborski pomožni škof dr. Jože Sn> 1^ ste pa so predsednik vaškega odbora Ivanci Jože Drvarič, predse® KS Bogojina dr. Franc Horvat in predsednik soboškega IzvrS Ivan Obal, ki je cesto tudi predal namenu.
Z novoasfaltirano cesto so se Ivanci povezali tako s krajevnim K središčem. Sredstva krajevnega samoprispevka niso zadoščala, zat0 prostovoljne prispevke. Za 1 km odseka ceste so v dveh mesecih zbra 'J narjev, približno 4000 dinarjev po gospodinjstvu in zagotovili 3.000 d» trov gramoza. S tem so zagotovili 20-odstotno soudeležbo, medtem »L j,,«® del prispevala soboka občina iz samoprispevka. Poleg tega pa so kraj veliko dela opravili prostovoljno.	z0
Krajani Ivanec so se odločili, da bodo sezidali novo kapelo Jan.■	'f
na mestu, kjer je stala stara kapelica. Pričakujejo, da bodo s e let®1 razumevanjem krajanov, rojakov in drugih kapelo dogradili prih®® L predali namenu.
Mariborski pomožni škof dr. Jože Smej blagoslavlja temelj®1
kapelo.
BOŽIDAR WOLFAND-WOLF	J
skupina LEGIJA	jpa-
Za vse lačne in žejne tega sveta pa popolna gostinska P° •
na žaru, kvasenipe, krapci, potice, priznana ljutomersK