Terme Ptuj S/». HOTELS i, RESORTS Torek: Tednikov kopalni dan 0 Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. - w se 1 dan 3 s Perutnina Ptuj 110 YEARS maraton 2015 Staro mestno jedro PTUJ / www.poiimaraton.si Kronika Benedikt • Mariborske Terme ne bodo kupile vrelca O Stran 7 Ptuj, petek, 12. junija 2015 ™ letnik LXVIII • št. 45 ^ Odgovorna urednica: Simona Meznarič ^ ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski SS RADIOPTUJ 89,8« 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Danes, j priloga Ptuj • Pred 13. Poli maratonom Kolesarjenje v dobri družbi V soboto bo v Ptuju in okolici moč doživeti 13. Poli maraton. Največja rekreativna kolesarska prireditev v Sloveniji se je dodobra zasidrala v glavah ljubiteljev kolesarjenja iz vse Slovenije in je eden od vrhuncev sezone. Pred 13 leti se je prvič na progo podalo okoli 1000 kolesarjev (takrat še iz letališča Moškanjci), nato je številka strmo naraščala vse do leta 2008, ko je pedale vrtelo blizu 7000 udeležencev. Letos bosta start in cilj že tretjič v samem mestu, za kolesarje pa so pripravljene tri različne težavnostne trase (52,21,2 in 2 km), poskrbljeno je tudi za najmlajše. (JM) Črna kronika Sojenje Volgemutu • Podrobnosti kriminalistične preiskave O Stran 28 Šport Motokros • Po zaslugi Gajserja zadonela tudi slovenska himna O Stran 11 Evropske igre • Kuharičeva v družbi najboljših O Stran 12 Dosje Cero Gajke • Občina Hoče- Tednikov objektiv. Slivnica z izvršbo nad MO Ptuj Za regrese javnim uslužbencem W ^ 2 Štajerski Aktualno petek • 12. junija 2015 Podravje • Zakaj občina Hoče-Slivnica z izvršbo od Ptuja terja 135.000 evrov Investicija potopljena, zahtevajo vračilo denarja Na centru za ravnanje z odpadki Cero Gajke so se komunalni odpadki odlagali tudi iz območja občine Hoče-Slivnica. Vse občine, iz katerih so se odpadki obdelovali in odlagali v Gajkah, so ptujski mestni občini plačevale okoljsko dajatev. V sladu s sklenjenimi pogodbami bi morala Mestna občina (MO) Ptuj denar, zbran z okoljsko dajatvijo oz. ekološko takso, porabiti za namen, za katerega je bil zbran. Pa ga najverjetneje ni, ugotavlja župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak: »V skladu s pogodbami iz leta 2009 in 2011 se sredstva okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov zbirajo v proračunskem skladu Cero Gajke v okviru proračuna MO Ptuj. Naša občina je okoljsko dajatev v ta sklad nakazovala z namenom nadgradnje centra Cero Gajke. V letu 2011 je 18 občin za izvedbo projekta nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki podpisalo pogodbo o sodelovanju. Predmet pogodbe je točno definiran: nadvišanje obstoječega odlagalnega polja, nove tehnološke linije za ločevanje in obdelavo odpadkov z MBO-napravo ter čistilna naprava. Naštete štiri investicije, ki so Bi povračilo lahko zahtevale vse občine? Sopodpisnice pogodbe o nadgradnji centra Cero Gajke, ki jo citira župan občine Hoče-Slivnica, so vse občine Sp. Podravja. Hipotetično bi imele vse občine pravico zahtevati povračilo vplačanih sredstev okoljske dajatve, ki se niso porabila za investicije, navedene v pogodbi. Za vprašati se je tudi, ali je MO Ptuj v pogodbi (iz leta 2011) navajala napačna dejstva in podatke. Med drugim, da so za projekt pridobljena vsa zemljišča. Kot je moč razbrati iz proračunskega sklada, so se zemljišča za potrebe odlagališča kupovala tudi v letih po sklenitvi pogodbe. predmet pogodbe, podpisane med MO Ptuj in 17 občinami, bi morale biti končane do 30. junija 2013. Nato bi se začelo enoletno poskusno obratovanje naprav. Kot je znano, se objekti in naprave ter odlagalna polja do navedenega datuma niso zgradili. Zato je vplačevanje sredstev okoljske dajatve v proračunski sklad vprašljivo, saj se denar ni porabil za namen, za katerega bi se moral. MO Ptuj je v pogodbi iz leta 2011 nave- Spodnje Podravje • Županski zbor največ o odpadkih in odlagališču Zgodba o odpadkih postaja pravo malo močvirje Spodnjepodravski župani so na ponedeljkovi seji kolegija največ razpravljali o tem, kako v prihodnje urediti področje obvezne gospodarske javne službe (GJS) ravnanja s komunalnimi odpadki. Situacija okrog tega je ta hip zelo nespodbudna: regija nima rešitev ne za obdelavo in odlaganje kot tudi ne novega izbranega koncesionarja za izvajanje vseh treh obveznih gospodarskih javnih služb s tega področja. Uvodnik Diagnoza - za vsakim dežjem posije sonce Sončno vreme, vrsta pred sladole-darjem, nato pa v nasprotju s tem novica - da se je povečala poraba antidepresivov, in to za 360 odstotkov. Sicer pa tako pra vijo, da smo Slovenci nesproščen, malo depresiven narod. Kot sem slišala od znanega komika ptujskih korenin, smo Slovenci edini narod, kjer je sonce žalostno. Saj se spomnite tiste pesmice Sijaj, sijaj sončece, ko se sonce sprašuje, kako bo sijalo, če je pa vedno žalostno. Pa tudi drugi pregovori, kot sem ponovno slišala od drugih, niso ravno spodbudni, na primer lastna hvala, cena mala, kdo molči, desetim odgovori in tako dalje. Kljub temu pa najverjetneje dedni zapis v DNK ni razlog za povišanje predpisanih antidepresivov. Je pa eden izmed razlogov zagotovo stres, ki vodi v razvoj duševnih bolezni. In kaj je vzrok stresu? Kot je dejal eden izmed slovenskih zdravnikov, je stres največkratpovezan z razmerami na delovnem mestu, brezposelnostjo in denarno stisko. In če takole pomislimo, vse več ljudi je prekarnih delavcev, kar pomeni, da delajo za določen čas, brezposelnost se je v zadnjih letih močno povečala, še posebej med mladimi, petina zaposlenih v gospodarstvu prejema plačo, ki je tik nad pragom revščine. Koga potemtakem še preseneti dejstvo, da se je poraba antidepresivov povečala. Kljub temu pa je zmotno pričakovati, da bo tabletka pomagala najti luč na koncu tunela. Potrebne so spremembe v družbi, kar pa je lažje zapisati kot storiti. Kljub temu pa lahko naredimo prvi korak sami, vzeti si moramo čas zase in ne čakati, da pride, zadihati s polnimi pljuči, vendar ne v oglušujočem mestu, temveč nekje, kjer smo z mislimi sami. Ob tem pa tudi pravijo, da smo ljudje socialna bitja. Ne, socialni stik ni pogovor ali všečkanje fotografij na facebooku, temveč je utrjevanje socialnih mrež, na primer kavica v prijetni senci poletnega dne. In tako se na koncu spomniš še pozitivnega pregovora, ne vem, če je slovenski, pa vendar - za vsakim dežjem posije sonce, včasih je le deževno obdobje daljše. Mojca Vtič Kljub temu da so Ptujčani uspeli pridobiti okoljevarstve-no (OVD) IPPS-dovoljenje za nadgradnjo centra Cero Gajke, pa le-to ob obstoječih pogojih nima posebne teže. Na to smo takoj po pridobitvi dovoljenja opozorili tudi v našem časopisu, zdaj je to javno na seji kolegija potrdil še prvi mož Mestne občine (MO) Ptuj Miran Senčar. Dejal je, da je OVD izdano za naprave in odlagalna polja, ki so bili predvideni v sklopu načrtovane 20-mili-jonske investicije nadgradnje centra Cero Gajke. Ker za nadgradnjo centra ne ptujska in ne okoliške občine denarja nimajo, si preprosto povedano z dovoljenjem nimajo kaj začeti. Kajti pod obstoječimi pogoji je odpadke v Gajkah dovoljeno odlagati samo še letos. »Obstoječa sortirnica ni tako dobra, da bi po letu 2015 po obdelavi na njej še lahko odlagali odpadke. Tehnologija v Gajkah je zastarela, pa tudi zanemarjena. Vzdrževanje je bilo pomanjkljivo. Možnosti za v prihodnje je sicer veliko: da bi v Gajkah bil samo zbirni center ali pa zbirni center in biološka obdelava ali pa morda še tudi odlaganje. Preučiti bo treba, kaj se izplača,« je dejal župan Senčar in za ta namen napovedal ustanovitev strokovne skupine. Za gradnjo ni denarja, zaprtju niso naklonjeni Po letu 2015 se bodo torej standardi za obdelavo in odlaganje ostanka mešanih komu- 18-članska komisija in še zunanja strokovna pomoč za 20.000 evrov: pa koncesija pade ... Na ponedeljkovi seji kolegija županov smo mediji prišli do podatka, da je pri postopku izbire koncesionarja za odpadke (ki ga je zdaj upravno sodišče vrnilo v odločanje na prvo stopnjo) pomagal Milan Železnik iz Evropskega pravnega centra (EPC) iz Maribora. »Ker občine nimajo zaposlenega lastnega kadra z izkušnjami s področja podeljevanja koncesij, so bile zaradi zahtevnosti postopka primorane za pravilno izpeljavo vključiti zunanjega izvajalca, ki je preizkušeni strokovnjak s tega področja. EPC je skrbel za izpeljavo celotnega postopka. To je objavo javnega razpisa v Uradnem listu RS in na svetovnem spletu, imenovanje strokovne komisije za vodenje postopka, pripravo razpisne dokumentacije za prvo fazo konkurenčnega dialoga, izdajo obvestil o priznanju sposobnosti, pripravo razpisne dokumentacije za izdelavo začetnih ponudb, pripravo razpisne dokumentacije za oddajo končnih ponudb, oceno končnih ponudb, pripravo poročila strokovne komisije, izvedbo upravnega postopka, javno obravnavo, izdajo upravne odločbe na I. in II. stopnji, pripravo in sklenitev koncesijske pogodbe. Ker je v tem primeru šlo za zelo zahteven postopek, v katerem je sodelovalo 17 občin, je bilo smiselno, da se je postopek vodil kot skupni postopek, saj so se s tem bistveno zmanjšali stroški priprave gradiv in izvedbe postopka podelitve koncesije,« so povedali na SOU in dodali, da je bil skupni strošek vseh naštetih storitev, ki so jih občine plačale EPC-ju, 17.000 evrov brez DDV oz. okrog 20.000 evrov z DDV. Kaj (sploh) delajo zaposleni v SOU? Če ste podrobno prebrali, katere naloge vse je opravil zunanji svetovalec, se je za vprašati, kakšne so potem sploh bile naloge in obveznosti občinskega kadra. Ob vseh 32 zaposlenih na SOU Sp. Podravje in okrog 150 zaposlenih na vseh občinskih upravah na ptujskem območju je bilo torej za izvedbo razpisa treba najeti še zunanjega svetovalca. Izmed 32 sodelavcev na SOU Sp. Podravje so štirje univerzitetni diplomirani pravniki in trije diplomirani upravni organizatorji. Poleg tega so občine za postopek dodelitve koncesije sestavile še 18-člansko komisijo, v kateri so sedeli predstavniki občin, večinoma direktorji občinskih uprav. »Člani skupne strokovne komisije so sodelovali pri pripravi razpisne dokumentacije in pomagali pri usklajevanju njene vsebine. Vodili in nadzirali so izvedbo vseh dejanj postopka javnega razpisa, odobrili posamezna dejanja v okviru tega postopka ter predlagali, da se javni razpis dopolni ali da se odpravijo posamezne pomanjkljivosti. Sodelovali so pri pogajanjih v postopku konkurenčnega dialoga, županom ob zaključku podali poročilo o opravljenih dejanjih in opravljali druge naloge, da bi dosegli uspešno realizacijo skupnega javnega razpisa,« so o delu in zadolžitvah komisije povedali na SOU Sp. Podravje. Kljub obsežnemu občinskemu kadrovskemu bazenu, posebej za ta postopek ustanovljeni komisiji ter ob pomoči zunanjega strokovnega sodelavca je sodišče upravno odločbo o podelitvi koncesije odpravilo in je že tri leta trajajoč postopek vnovič na začetku. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 12. junija 2015 Aktualno Štajerski 3 Foto: Črtomir Goznik dla, da ima za investicijo pridobljena vsa zemljišča, izdelane idejne projekte, investicijsko dokumentacijo in vlogo za pridobitev kohezijskih sredstev. Kot podpisnik pogodbe smo že od leta 2009 vsa sredstva okolj-ske dajatve iz naslova ravnanja z odpadki nakazovali MO Ptuj. V zameno, kar je tudi zapisano v pogodbi, da bi potem lahko koristili naprave in objekte na regijskem odlagališču. V drugih občinah, kolikor mi je znano, so uporabniki oz. gospodinjstva plačevali še dodaten prispevek za investicijo. Tega v naši občini k sreči ni bilo.« Poročil o porabi sredstev ni bilo »Investicija nadgradnje Cero Gajke je očitno potopljena. 100-odstotno sem prepričan, da je finančna konstrukcija, navedena v pogodbi iz leta 2011, nevzdržna, saj predvideva tudi vir iz evropskega proračuna, ki pa več ni na razpolago. Upam, da je namensko zbrani denar še kje na kakšnem skladu. Če ni, bo MO Ptuj imela težave z vračanjem teh sredstev, če niso bila namensko porabljena. Za investicijo oz. nadgradnjo Cero Gajke pa vemo, da se porabila ne bodo - vsaj ne za objekte, ki so navedeni v leta 2011 podpisani pogodbi. Deloma bi lahko priznali stroške priprave pro- Denarja naj ne bi potrošili namensko Občina Hoče-Slivnica je v proračun MO Ptuj od leta 2009 vplačala dobrih 135.000 evrov okoljske dajatve oz. namenskih sredstev. »Ker sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila zbrana in nakazana MO Ptuj, zahtevamo povračilo. Sredstva bomo v duhu dobrega gospodarja terjali nazaj. Če je MO Ptuj denar potrošila za kaj drugega, pa je to potem že stvar drugih organov. Mi smo MO poslali dopis z zahtevkom za vračilo denarja. Odgovora na dopis ni bilo, prejeli smo informacijo, da je direktorica SOU Sp. Po-dravje, ki je bila koordinatorica projekta Cero Gajke, zbolela. Najbrž bi lahko odgovor napisal kdo drug, a ga ni. Zato smo podali predlog za izvršbo. Uradnega pisnega odgovora do danes (srede, 10. 6.) nismo prejeli. Z županom MO Ptuj Miranom Senčarjem sva se v tem tednu na to temo sestala in iščemo rešitve,« je za naš časopis povedal župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak. jektne dokumentacije. Doslej za nobeno leto tudi nismo dobili poročil o porabi sredstev. Pa bi jih morali,« je še dodal župan Soršak. Mojca Zemljarič nalnih odpadkov spremenili. Za doseganje le-teh pa v Gajkah ni pogojev. Denarja, s katerim bi zgradili standardom (in dovoljenju) primerne naprave in objekte, pa tudi ne. Evropski finančni kohezijski vlak, ki je bil namenjen za tovrstne projekte, je odpeljal. Proračunski sklad, v katerem so se namensko zbirala sredstva za investicijo, je skoraj prazen. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi župan Senčar odredil notranjo revizijo, ki bo preverila izdatke proračunskega sklada Cero Gajke, v katerega so se med drugim stekala sredstva iz položnic uporabnikov. Župani okoliških občin so na ponedeljkovi seji kolegija jasno povedali, da denarja za investicijo v občinskih proračunih ni, ptujska občina sama v takšno finančno zahtevno investicijo ne more zagristi. In četudi bi se odločili Gajke zapreti, bi zato potrebovali zajeten kupček denarja. Pri- bližno tri ali štiri milijone evrov. Župani so se spraševali, od kod naj zdaj najdejo ta denar. V zvezi s problematiko niso zavzeli nobenega konkretnega stališča ali sklepa. Zapiranju centra Gajke predstavniki občin sicer niso naklonjeni, zato bodo v kratkem ustanovili strokovno skupino, ki bo preučila, kakšne so nadaljnje možnosti za izvajanje GJS zbiranja, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov na območju regije. »Ne vem, če so vlaganja v Cero Gajke smiselna. Za nas je najpomembnejša čim nižja cena za občane,« je dejal župan Dornave Rajko Janžeko-vič. Kaj če bi koncesijo neposredno dodelili KP Ptuj Županom oziroma predstavnikom občin se je na seji kolegija pridružil Milan Žele-znik iz Evropskega pravnega centra (EPC), ki je kot zunanji svetovalec Skupne občinske uprave (SOU) Sp. Podravje vodil postopek izbire konce-sionarja za opravljanje GJS ravnanja s komunalnimi odpadki. Dejal je, da so po sodbi upravnega sodišča možnosti za nadaljevanje postopka tri. Prva: da se za koncesionarja ne izbere nobenega ponudnika. S tem se postopek konča. Druga: da se pri vseh prijavljenih ponudnikih vnovič preverijo cene, če so ustrezno zaračunane. Vendar pri tem cena po razpisu ne bi smela biti višja od tiste, ki je veljala lani aprila, v času izdaje upravne odločbe, in je bila potrjena na občinskih svetih. Za to možnost je Železnik dejal, da ni smiselna. Kot tretjo opcijo pa je nato navedel, da bi vse ponudnike pozvali, da poda- jo nove ponudbe in izračun cen pripravijo na način, kot ga sodišče zahteva. Zanimiv predlog je nato na plano navrgel podžupan občine Zavrč Janko Lorbek. »Kaj pa če bi občine koncesijo podelile Komunalnemu podjetju (KP) Ptuj? Ob- čine smo solastnice Komunale, ta je zdaj v čisti javni lasti. Menim, da so možnosti za to odprte.« Lorbka je podprl tudi juršinski župan Alojz Kaučič. Dejal je, da bi po njegovem mnenju KP Ptuj bilo sposobno prevzeti del tega posla. Tudi na tej točki ni bilo dokončnega dogovora oz. sklepa. Ostalo je pri besedah župana Senčar-ja, da bo imenovana strokovna skupina, ki bo imela do konca septembra nalogo, da pripravi analize in možne rešitve. Mojca Zemljarič Kako imenovati namestnika direktorja SOU Spodnje Podravje Župani so v ponedeljek razpravljali tudi o imenovanju namestnika direktorice SOU Spodnje Podravje Alenke Korpar, ki je sporočila, da bo zaradi bolniškega dopusta dalj časa odsotna. Po predlogu, ki so ga pripravili v ptujski Mestni hiši, bi pooblastila začasno prenesli na Zdenko Bezjak. »Alenka Korpar doslej ni imela namestnika. Trenutno ima pooblastila samo direktorica, začasno bi jih prenesli na Bezjakovo. V teku je zelo veliko postopkov in potrebujemo človeka, ki ima pooblastila,« je dejal župan Senčar, z njegovim predlogom se je strinjalo kar nekaj preostalih županov. Na opozorilo župana Destrnika Vladimirja Vindiša, da ta dodelitev pooblastil ne bi bila morda samo stranska vrata za to, da se nekoga nastavi na direktorsko mesto, je Senčar odgovoril, da ni tako. »Strah, da bi nekoga imenovali brez razpisa, je neupravičen,« je dejal prvi mož MO Ptuj. So se pa župani zapletli proceduralno. Ni namreč jasno, kakšni so pogoji za imenovanje namestnika direktorja SOU in kdo sploh ga lahko imenuje (ali župani ali pa si namestnika imenuje direktor sam). Na hitro so dorekli, da če je pri imenovanju direktorja potrebno soglasje 2/3 vseh občin, da bodo ta kriterij upoštevali tudi pri podelitvi pooblastil namestniku. »Pošljite nam sklep na občine in bomo to potrdili,« je bilo slišati iz županskega omizja. Fotografija je simbolična. 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 12. junija 2015 Slovenija, Podravje • V javnem sektorju je bil regres vsem upravičencem že izplačan Za regrese javnim uslužbencem 6 Prejšnji petek je nekaj več kot 160.000 zaposlenih v javnem sektorju dobilo izplačan regres za letni dopust. Iz državne blagajne je bilo za r v privatnem sektorju le sanja, so številni uslužbenci v javnem sektorju znova prejeli. Poleg rednega mesečnega dohodka, ki ga zaposleni v prejšnji petek namreč dobila tudi regres za letni dopust. Po pridobljenih podatkih, ki nam jih je posredovalo Ministrstvo za javno upravo, je bilo letos za regres porabljenih 65.364.834 davkoplačevalskih evrov. Največ, kar 24.998.894 evrov, je bilo izplačano zaposlenim v javnih zavodih s področja vzgoje, izobraževanja in športa. Sledijo javni zavodi s področja zdravstva (13.179.461 evrov), socialnega varstva (6.194.381 evrov) in kulture (2.287.027 evrov). V okviru ministrstev in organov v sestavi izstopajo policisti, ki jim je bil izplačan regres v višini 3.575.714 evrov, in vojaki, ki so stali državni proračun 2.837.974 evrov. Kakšna višina plače, takšen regres Konec decembra lansko leto se je podpredsednik državnega zbora Republike Slovenije Primož Hainz podpisal pod Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015. Zakon je začel veljati prvi dan letošnjega leta. S tem zakonom se za stabilizacijo javnih financ začasno omejujejo plače in drugi stroški dela javnih uslužbencev oziroma javnih uslužbenk. In v osmem členu tega zakona je Ji mu m¡ M \ . i m v - V v. l\\\vl \\ v Av \Y \ nj — Brez regresa 5.632 javnih uslužbencev »Gre za kršenje pravic javnih uslužbencev, ker so iz regresa naredili socialni transfer. Regres je po zakonu vezan na pravico do dopusta in ne sme biti odvisen od višine plače,« nam je z ogorčenjem razlagala javna uslužbenka, ki ni želela biti imenovana. Kljub ogorčenju nekaterih uslužbencev, ki letos zaradi višine svojega osebnega dogodka niso prejeli regresa oziroma so bili uvrščeni med tiste, ki so prejeli le 100 evrov, so bili regresi za letni dopust izplačani na podlagi veljavnega zakona. Teh uslužbencev, ki letos niso prejeli regresa za letni dopust, je v javnem sektorju natanko 5.632. Iz tabele, ki nam jo je posredovalo Ministrstvo za javno upravo, je razvidno, da je najvišji regres v znesku 692 evrov prejel 15.901 uslužbenec, 484 evrov regresa je bilo izplačano 72.894 uslužbencem, 346 evrov je dobilo 53.483 zaposlenih vjavnem sektorju, 100 evrov pa 20.814 zaposlenih. Od leta 2010 do vključno letošnjega leta je bilo javnim uslužbencem za regres za letni dopust izplačano blizu 450 milijonov evrov. zavedeno: »Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki so na zadnji dan meseca aprila 2015 uvrščeni v 50. ali nižje plačne razrede, se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, Kolektivne pogodbe za javni sektor in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev za leto 2015 izplača regres za letni dopust ob upoštevanju uvrstitev v plačni razred. Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki so na zadnji dan meseca aprila 2015 uvrščeni do vključno 15. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 692 evrov, od 16. do vključno 30. plačnega razreda se izplača regres v znesku 484,40 evra, od 31. do vključno 40. plačnega razreda se izplača regres v znesku 346 evrov, od 41. do vključno 50. plačnega razreda pa se izplača regres v znesku 100 evrov. Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki so na zadnji dan meseca aprila 2015 uvršče- Foto: Črtomir Goznik ni v 51. ali višji plačni razred, se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, Kolektivne pogodbe za javni sektor in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev za leto 2015 ne izplača regres za letni dopust.« Največji porabniki denarja za regres V javnih zavodih in pri drugih izvajalcih javnih služb s področja vzgoje, izobraževanja in športa je po trenutno dostopnih podatkih zaposlenih 61.632 ljudi, med njimi je 769 takšnih, ki imajo previsoke plače (plačilni razred 51 in višje), da bi jim letos pripadel regres za letni dopust. Za druge v tem sektorju je bilo porabljenih skoraj 25 milijonov evrov. Najvišji regres (692 evrov) je prejelo 7.276 uslužbencev vzgoje in izobraževanja, največ - 26.878 ljudi - zaposlenih na ŠTEVILO ZAPOSLENIH GLEDE NA VIŠINO REGRESA (ZUPPJS15) področju vzgoje, izobraževanja in športa pa se je moralo zadovoljiti s 346 evri regresa. Drugi največji porabnik davkoplače-valskega denarja za letošnji regres so zaposleni v zdravstvu. Teh je 34.179, vendar jih 2.275 zaradi previsokega osebnega SKUPAJ (ZUPPJS15) DEJAVNOST 0 € 100 € 346 € 484 € 692 € ŠTEVILO ZAPOSLENIH VREDNOST REGRESA 0. PRORAČUNSKI UPORABNIK NI ČLAN PODSKUPINE RPU 7 10 37 172 50 276 131.719 € 1.1. NEVLADNI PRORAČUNSKI UPORABNIKI 260 245 167 230 25 927 210.994 € 1.2.1. VLADNE SLUŽBE 73 262 258 245 28 866 253.522 € 1.2.2. MINISTRSTVA IN ORGANI V SESTAVI 666 4.823 6.245 14.895 474 27.103 10.186.216 € 1.2.3. UPRAVNE ENOTE 4 278 657 1.383 23 2.345 940.963 € 1.3. PRAVOSODNI PRORAČUNSKI UPORABNIKI 686 706 853 2.730 101 5.076 1.758.042 € 2.1. OBČINE 120 955 1.522 2.152 268 5.017 1.849.997 € 2.2. KRAJEVNE SKUPNOSTI IN DRUGE LOKALNE SKUPNOSTI 7 14 29 1 51 20.284 € 3.1. JAVNI ZAVODI IN DRUGI IZVAJALCI JAVNIH SLUŽB S PODROČJA VZGOJE, IZOBRAŽEVANJA IN ŠPORTA 769 5.915 26.878 20.794 7.276 61.632 24.998.894 € 3.10. JAVNI ZAVODI IN DRUGI IZVAJALCI JAVNIH SLUŽB S PODROČJA MALEGA GOSPODARSTVA IN TURIZMA 14 56 60 7 137 54.684 € 3.11. JAVNI ZAVODI IN DRUGI IZVAJALCI JAVNIH SLUŽB S PODROČJA JAVNEGA REDA IN VARNOSTI 1 16 75 568 8 668 308.225 € 3.15. AGENCIJE 101 314 275 243 1 934 244.951 € 3.2. JAVNI ZAVODI IN DRUGI IZVAJALCI JAVNIH SLUŽB S PODROČJA ZDRAVSTVA 2.275 3.931 9.684 15.512 2.777 34.179 13.179.461 € 3.3. JAVNI ZAVODI IN DRUGI IZVAJALCI JAVNIH SLUŽB S PODROČJA SOCIALNEGA VARSTVA 26 625 1.327 7.678 2.823 12.479 6.194.381 € 3.4. JAVNI ZAVODI IN DRUGI IZVAJALCI JAVNIH SLUŽB S PODROČJA KULTURE 219 1.156 2.325 2.462 252 6.414 2.287.027 € 3.5. JAVNI ZAVODI IN DRUGI IZVAJALCI JAVNIH SLUŽB S PODROČJA RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI 242 677 950 873 33 2.775 842.117 € 3.6. JAVNI ZAVODI IN DRUGI IZVAJALCI JAVNIH SLUŽB S PODROČJA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA 29 189 566 790 45 1.619 628.552 € 3.7. JAVNI ZAVODI IN DRUGI IZVAJALCI JAVNIH SLUŽB S PODROČJA OKOLJA IN PROSTORA 5 40 96 80 4 225 78.736 € 3.9. JAVNI ZAVODI IN DRUGI IZVAJALCI JAVNIH SLUŽB S PODROČJA GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 4 36 71 62 2 175 59.583 € 4.1. SKLADI IN DRUGI IZVAJALCI OBVEZNEGA SOCIALNEGA ZAVAROVANJA 126 450 869 1.293 5 2.743 975.463 € 4.2. JAVNI SKLADI NA RAVNI DRŽAVE 16 39 161 101 317 108.530 € 4.3. JAVNI SKLADI NA RAVNI OBČIN 3 18 44 45 1 111 39.514 € 6.1. SAMOUPRAVNE NARODNOSTNE SKUPNOSTI 8 7 13 5 33 12.979 € SKUPAJ 5.632 20.814 53.483 72.894 14.901 166.102 65.364.834 € Vir: MF petek • 12. junija 2015 Tednikov objektiv Štajerski S 5 milijonov evrov egres letos namenjeno več kot 65 milijonov evrov. To, kar velika večina r javnem sektorju prejmejo 5. v mesecu za pretekli mesec, jih je večina Foto: Črtomir Goznik dohodka ni prejelo regresa. Drugim zaposlenim v zdravstvu so razdelili nekaj več kot 13 milijonov evrov. Najvišji možen regres jih je prejelo 2.777 zaposlenih, ki prejemajo tudi najnižje osebne dohodke, kar 15.512 pa je takšnih, ki so letos v zdravstvu deležni regresa za letni dopust v višini 484 evrov. Policisti, vojaki in »fursovci« Na ministrstvih in organih v sestavi, kjer trenutno zapo- O 1 Š 4 1 * 101 ti m. Foto: Črtomir Goznik slujejo 27.103 ljudi, so prejšnji petek za regres za letni dopust izplačali natanko 10.186.216 evrov. Regresa ni prejelo 666 ljudi, zaposlenih na ministrstvih in organih v sestavi, ker so uvrščeni v 51. ali višji plačni razred, kar pomeni, da imajo več kot 3-000 evrov bruto plače mesečno. Kar 14.895 uslužbencev ministrstev in organov v sestavi je prejelo 484 evrov regresa, najnižji znesek, 100 evrov, pa je dobilo 4.823 delavcev, ki sicer prejemajo med 2.000 in 3.000 evrov bruto mesečne plače. Skoraj štiri milijone evrov so na svoje račune dobili zaposleni na ministrstvu za notranje zadeve. Prednjačijo policisti oz. zaposleni v policiji. Nekaj več kot 8.000 zaposlenih v policiji je prejšnji petek zaradi izplačila regresa za letni dopust osiromašilo državno blagajno za 3,5 milijona evrov. Nekaj manj kot tri milijone evrov je bilo namenjeno zaposlenim pod okriljem Ministrstva za obrambo, novoustanovljena Finančna uprava (FURS), ki spada pod Ministrstvo za finance, pa je v žep pospravila 1,3 milijona evrov. Miha Šoštarič SKUPAJ (ZUPPJS15) PRORAČUNSKI UPORABNIK Števil0 .h Vredn0St € zaposlenih regresa v € MINISTRSTVO ZA FINANCE 428 110^566 MINISTRSTVO ZA FINANCE URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA 19 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNA PLAČILA 171 67^048 MINISTRSTVO ZA FINANCE URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NADZOR cn , PRORAČUNA 50 7368 MINISTRSTVO ZA FINANCE FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE 3^683 1294^034 MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE 627 240.283 MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE POLICIJA 8^046 3^575714 MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NOTRANJE ZADEVE 16 MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE 407 81956 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE 640 194.568 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE, UPRAVA RS ZA ZAŠČITO IN REŠEVANJE 318 127422 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE, INŠPEKTORAT RS ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 57 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE, GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE 6733 2^837^974 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE, INŠPEKTORAT RS ZA OBRAMBO 15 2461 MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE 191 51250 MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE UPRAVA RS ZA IZVRŠEVANJE 369 553 KAZENSKIH SANKCIJ 843 369553 MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO 263 57^834 MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO - URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INTELEKTUALNO LASTNINO 45 MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO - URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA MEROSLOVJE 40 10^634 MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO - TRŽNI . .. INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE 123 MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO 252 70^857 REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSKE TRGE 281 98.843 IN RAZVOJ PODEŽELJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, LOVSTVO IN RIBIŠTVO 82 13^989 MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNO HRANO, VETERINARSTVO IN 407 79.046 VARSTVO RASTLIN MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO 211 49^228 MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO, DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO 98 24 2 MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO, UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POMORSTVO 44 15^055 MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO, INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO 79 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 266 53^997 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, AGENCIJA REPUBLIKE 103108 SLOVENIJE ZA OKOLJE 389 103 108 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE 480 162 748 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE 8 ZA JEDRSKO VARNOST 41 MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR, INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE IN PROSTOR 170 40^140 REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI MINISTRSTVO ZADELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZADELO 107 25499 MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE 135 32.004 MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE ZDRAVSTVENI INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE 107 23^615 URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KEMIKALIJE 20 3.699 UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO PRED SEVANJI 4 300 MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO 284 66.030 MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO, INŠPEKTORAT ZA JAVNI SEKTOR 16 2^376 MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT 400 87.484 MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT, URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA MLADINO 8 1676 MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT, INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT MINISTRSTVO ZA KULTURO 139 29^628 MINISTRSTVO ZA KULTURO ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE 68 19.508 MINISTRSTVO ZA KULTURO INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURO IN MEDIJE 6 884 SKUPAJ 27.103 10.186.216 Vir: MF 6 Štajerski Kronika petek • 12. junija 2015 Podravje • Na črno kuhala žganje in ga prodajala za vodko ali viski Ormožan in Hajdinčan zasačena pri nezakonitem kuhanju žganja Mariborski finančni preiskovalci so odkrili moška, stara med 42 in 58 let iz Ormoža in Hajdi-ne, ki sta v nehigienskih razmerah proizvajala žganje in ga nato prodajala pod lažnimi nalepkami znanih blagovnih znamk, od vodke do viskija. »Sicer pa gre za prvi primer nezakonite proizvodnje žganih alkoholnih pijač, pri kateri obstaja sum kršitev intelektualne lastnine,« so sporoči s Finančne uprave RS (FURS). Sedem vrst žganja sta osebi prodajali gostinskim lokalom in fizičnim osebam po Sloveniji. Mobilni oddelek Finančnega urada Maribor je konec aprila 2015 na podlagi anonimne prijave in lastnih informacij opravil več trošarinskih kontrol na širšem območju Ptuja, Dornave, Bresnice, Gorišnice in Hajdine. Preiskovalci so ugotovili, da se Ormožan in Hajdinčan ukvarjata z nezakonito proizvodnjo, skladiščenjem in prodajo žganih pijač. Zasegli 410 litrov žganja Pridobljeni podatki so bili razlog za hišne preiskave pri štirih osebah in deset nadzornih pregledov gostinskih lokalih, ki so jih izvedli 28. maja letos. V hišnih preiskavah so zasegli 409,2 litra nezakonito proizvedenega žganja, od tega je bila tretjina že ustekleničena v steklenice blagovnih znamk alkoholnih pijač, a z lažnimi nalepkami, ter 56 litrov čistega etilnega al- kohola. Zasegli so tudi številne pripomočke, med njimi prazne steklenice, lažne nalepke, zama-ške, orodje, posode, arome in zelišča. Preiskovalci sumijo, da je nezakonita proizvodnja alkoholnih pijač potekala zadnjih nekaj let. Nepravilnosti tudi v gostinskih lokalih Prav tako so finančni inšpektorji pregledali deset gostinskih lokalov na območju občin Ptuj, Hajdina, Dornava, Gorišnica, FOTO: Finančna uprava RS Markovci in Ormož. V sedmih primerih so bile ugotovljene nepravilnosti. »Vsem je bilo naloženo, da predložijo evidence nabave in porabe določenih vrst žganih pijač. V enem primeru so bile ugotovljene nepravilnosti z vidika zaposlovanja na črno in v enem primeru nepravilnosti z vidika trošarinske zakonodaje, saj je bilo odkritih in zaseženih več steklenic žgane pijače, za katero se sumi, da je ponarejena oz. nezakonito proizvedena,« so dejali na FURS. Mojca Vtič Globa za nezakonito proizvodnjo žganja med 2.000 in 125.000 evri Vzorci alkoholnih pijač so bili poslani v analizo laboratoriju Generalnega finančnega urada in uradnim proizvajalcem blagovnih znamk. Po analizi bo tudi znano, koliko trošarinske dajatve bosta osebi, morali plačati, ob tem pa je zoper njiju izveden prekrškovni postopek. Globa za nezakonito proizvajanje znaša med 2.000 in 125.000 evri, z globo od 1.000 do 7.000 evrov pa se za prekršek kaznuje posameznik, kadar opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela. Prav tako bo analizi znano, ali žganje vsebuje zdravju škodljive sestavine in primesi. »Ugotovitvam laboratorijskih analiz bodo v primeru potrditve suma ponarejanja in/ali vsebnosti zdravju škodljivih snovi sledili še postopki tudi proti gospodarskim subjektom, ki so pri svojem poslovanju neupravičeno uporabljali tujo blagovno znamko, ali dali v promet izdelke, ki so škodljivi za zdravje,« so še dodali na FURS. Hajdina • Kaj se dogaja na šoli, 2.del Dve strani, dve povs Anonimka o domnevnem pritisku vodstva na zaposlene in nesramnega odno učiteljev in vodstva ter sveta staršev kot tudi na strani staršev, katerih otr< Morda bo vprašanje, kaj se dogaja na hajdinski šoli, ostalo neodgovorjeno, zaposlenimi, saj je vzgojiteljica Barbara Gerečnik vložila tožbo proti šoli na i Tokrat smo se iskanja odgovorov na vprašanje, kaj se dogaja na hajdinski šoli, lotili s pomočjo pristojnih institucij, ki naj bi v tovrstnih primerih sodelovale in pomagale razrešiti težave. V anonimki je bilo med drugim zapisano, da se izvaja psihični pritisk nad zaposlenimi. Ravnateljica Vesna Mesaric Lorber je to zanikala (prav tako tudi velika večina zaposlenih, katerih pismo in izjavo sveta staršev objavljamo na strani 32, op.a.) in dejala, da v času njenega mandata komisija, ki je pristojna za obravnavo mobinga, ni prejela in ni obravnavala nobene prijave. Prijava o mobingu tudi na sindikat SVIZ Je pa zato prijavo obravnaval Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ). Na sindikatu so nam povedali, da je bil na pobudo sindikata OŠ Hajdina 2. aprila letos organiziran sestanek. »Razlog za sklic sestanka so bile informacije zaposlenih o izvajanju pritiskov nad nekaterimi zaposlenimi s strani vodstva. Namen sestanka pa je bil razjasnitev okoliščin reševanja sporov med zaposlenimi in iskanje rešitev nastalega položaja. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se organizira še en sestanek med vodstvom šole in prizadeto delavko, ki je bila v času aprilskega srečanja na bolniškem dopustu, da bi tako dobili vpogled v vse plati problema in skušali najti zadovoljive in ustrezne rešitve,« je pojasnil Sandi Modrijan, tiskovni predstavnik sindikata. Vprašanja o domnevnem izvajanju pritiska nad zaposlenimi smo naslovili tudi na sindikalno zaupnico na OŠ Hajdina Dragico Kosi. Odgovorila je: »O izvajanju pritiska s strani vodstva nad zaposlenimi ne vem nič. Do mene ni prišel nobeden od mojih sodelavcev s kakršno koli težavo ali izvajanjem pritiska na zaposlene s strani vodstva. Sestanek sem sklicala na pobudo Območne organizacije SVIZ Ptuj.« Zaupnica Kosijeva trdi eno, odvetnica vzgojiteljice drugo Kosijeva je potrdila, da so se dogovorili, da bo izveden še en sestanek. »Gospa ravnateljica Vesna M. Lorber je sklicala sestanek 25. maja. Sestanek je uslužbenka odpovedala brez pojasnil,« je še povedala sindikalna zaupnica. Za pojasnilo, zakaj je bil sestanek odpovedan, smo se obrnili tudi na vzgojiteljico, ki je povedala, da ima razlog, da je bil sestanek odpovedan in nas napotila na odvetnico Ormož • V Osluševcih sprva predvidena gradnja nadvoza Se bodo poplavne razmere zaradi podvoza poslabšale? Pred kratkim časom zalit (še nedokončan) podvoz v Osluševcih je bil prvotno načrtovan kot nadvoz, kar so nam potrdili tudi na Občini Ormož. Zakaj se torej ne gradi nadvoz? Občina Ormož je v začetku leta 2012 od Ministrstva za promet, Direktorata za železnice in žičnice prejela dopis glede ureditve nivojskega prehoda Oslu-ševci na železniški progi Prager-sko-Hodoš, iz katerega je razvidno, da je bila sprva predvidena izgradnja nadvoza, ki pa se je pri proučevanju natančnejših podatkov izkazala kot manj primerna. Glavne pomanjkljivosti naj bi bile: preveliki vzdolžni padci nove ceste v priključevanju na nadvoz preko železniške proge ter neustrezna in nevarna izvedba križišča z obstoječo lokalno cesto na severni strani železniške proge. Zato je direktorat predlagal izgradnjo podvoza, pri čemer so zagotovili, da bodo pri projektiranju podvoza posebno pozornost posvetili odpravljanju težav s podzemno in meteorno vodo. Poleg tega so dejali, da bo podvoz omogočal prevoze tovornih vozil in kmetijske mehanizacije. Na javni razpravi povedano, da obstaja možnost poplavljanja podvoza Na javni razpravi, kjer so občane seznanili z novo rešitvijo izvennivojskega križanja, je bilo med drugim povedano, da je zaradi visoke podtalnice na tem območju predvidena kesonska Se nezgrajen podvoz je bil nedavno nazaj ob prvem večjem deževju povsem pod vodo. izvedba ter da bodo nameščene ustrezne črpalke. A da kljub temu obstaja možnost, da bo za krajši čas podvoz občasno poplavljen. Na predstavitvi je bilo še povedano, da črpalke v podvozu ne rešujejo poplavne ogroženosti. Kot je razvidno iz zapisnika javne razprave, so občani na javni predstavitvi podali več pomislekov glede težav z vodo. Kljub temu so prišli do zaključka, da se išče rešitev za podvoz z zahtevo in pogojem, da se poplavne razmere ne poslabšujejo: „Zagotovil, da se bodo izboljšale, ni, ne smejo pa se poslabšati, saj poplavne vode niso le lokalnega značaja. Tehnična rešitev s podvozom poplavnih razmer ne sme poslabšati, če to ni mogoče, se razmišlja o ohranitvi nadvoza." Na osnovi zapisnika in pripomb so z občine na Direktorat za železnice in žičnice posredovali dopis glede rešitev prehoda v Osluševcih, kjer so zapisali, da se strinjajo s predlagano rešitvijo podvoza s svetlim profilom, „ki bo omogočal prevoz tovornih vozil ter kmetijske mehanizacije (minimalne višine 4,7 m), kot je bilo dogovorjeno s krajani na javni razpravi januarja 2012, s pogojem, da bo rešen sistem odvodnjavanja in da se poplavne razmere na tem območju ne bodo poslabšale." Ali bo res tako, bo pokazal čas. Monika Levanič Foto: ML petek • 12. junija 2015 Kronika Štajerski 7 em različni zgodbi isa učiteljev do učencev na OŠ Hajdina še vedno iskri mnenja, tako na strani oci naj bi bili deležni neprimernega obravnavanja. Dve strani in dve zgodbi. vsekakor pa bo svoj epilog dobila zgodba o pritisku, ki naj bi se izvajal nad delovnem sodišču na Ptuju. Foto: Črtomir Goznik Tatjano Cimperšek. Ta je dejala: »Sindikalni predstavniki so bili pisno obveščeni, zakaj se stranka sestanka ne bo udeležila. In vsi so se s preklicem strinjali. Zadeva se rešuje že tri leta in v tem obdobju ta sindikalni odbor zadeve ni prestavil z nulte točke. Ob tem moja stranka o sestanku ni bila niti pisno obveščena, izvedela pa je, da bo na sestanku prisotna tudi ravnateljica z odvetnico. Stranki sem povedala, da bi potemtakem morala priti tudi jaz. Ko pa pridejo na sestanek, kjer bi se morale med sabo pogovoriti vpletene osebe, odvetniki, potem imam občutek, da se zadeva na sestanku ne more rešiti.« Zoper OŠ Hajdina so na inšpektoratu zabeležili pet pobud O domnevnih nepravilnostih na OŠ Hajdina so bili obveščeni tudi na Inšpektoratu RS za šolstvo, ta je v roku dveh let obravnaval pet pobud zoper šolo. Tako je bil med drugim inšpektorat obveščen o domnevnih nepravilnostih pri opravljanju vzgojno-izobraže-valnega dela učiteljice in v zvezi navedbo, da ravnateljica šole za starše učencev, ki obiskujejo omenjeno šolo, nima časa za pogovor. »Navedbe iz pobude se niso potrdile. V postopku pa je bila ugotovljena nepravilnost v zvezi z oblikovanjem meril za ocenjevanje znanja pri aktivu družboslovje,« so pojasnili na inšpektoratu. Leta 2014 je bil inšpektorat obveščen o domnevnih nepravilnostih na šoli, ki so bile povezane s samodestruk-tivnim ravnanjem nekaterih učenk. Podan je bil predlog ravnateljici, da takoj po seznanitvi morebitnega ponovnega pojava navedene ali podobne problematike ravnatelj oziroma pooblaščeni delavci o tem obvestijo center za socialno delo na svojem območju. Prav tako lani je bila podana pobuda v zvezi z mobingom za pretekla leta in ne za leto, v katerem je bila pobuda posredovana. Toda slednjega na inšpektoratu niso raziskali, saj da ni v pristojnosti šolske inšpekcije. Prav tako smo preverili, ali je Zavod za šolstvo OE Maribor prejel kakšno pritožbo, obvestilo o odnosu učiteljev do učencev, kar po naših informacijah so. Na zavodu so nam odgovorili, da nam dokumentov ne morejo posredovati in da naj se obrnemo na šolo. Ko smo zanje zaprosili ravnateljico, je ta odgovorila, da od Zavoda RS za šolstvo OE Maribor niso prejeli nobenih dokumentov. V katerem grmu torej tiči zajec oziroma resnica, bo nazadnje odločilo sodišče. Mojca Vtič Benedikt • Terme Benedikt tretjič na dražbo za slab milijon Sisingerjeva: »Pričakovanja upnika in občine so previsoka« Po že drugi neuspešni javni dražbi bo stečajna upraviteljica Ceste mostovi Celje (CMC) Milena Sisinger konec junija še v tretje poskusila prodati projekt za Terme Benedikt s pripadajočo tehnično dokumentacijo, zemljišča v izmeri več kot 81.000 m2 in eno polovico vrelca. Izklicna cena bo tokrat v primerjavi s prvo dražbo skoraj prepolovljena. Znašala bo namreč okrog milijon evrov. Po že dveh neuspešnih dražbah projekta Benedikt, na katerih ni bilo potencialnih ponudnikov, v benediški občini še vedno čakajo na usodo njihovih načrtov za Terme Benedikt. Ta bo morda znana že konec tega meseca, 30. 6. 2015, ko bo stečajna upraviteljica Sisingerjeva še tretjič na javni dražbi poskušala prodati kompleks nepremičnin v občini Benedikt z vso dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem. Kot je pojasnila Sisingerjeva, bo izklicna cena v primerjavi s prvo javno dražbo skoraj pre-polovljena. Znašala bo namreč 983.606 evrov brez davka oziroma okrog 1.200.000 evrov z DDV. Kot je še razvidno iz razpisa tretje javne dražbe, se varščina določi v višini 10 % iz- Terme Maribor se ne bodo udeležile dražbe Po neuradnih informacija naj bi se za polovico bene-diškega vrelca, ki je v stečajni masi (druga polovica vrelca je v občinski lasti) zanimala Družba Terme Maribor, d. o. o., katere lastniki so Rusi. A je prokurist družbe Andrej Rakovič te informacije zanikal: „Družba Terme Maribor, d. o. o., se v danem trenutku ne zanima za nakup vrelca oziroma projekta Term Benedikt in se posledično ne bo udeležila dražbe." klicne cene predmeta prodaje na račun prodajalca - stečajnega dolžnika. Ponudniki morajo vplačati varščino najkasneje en delovni dan pred javno dražbo na TRR stečajnega dolžnika. Bo projekt na tem kompleksu zemljišč končno zaživel? A po besedah stečajne upra-viteljice bo investitorja težko najti: „Do sedaj še ni bilo nobenega pravega interesa. Očitno so pričakovanja ločitvenega upnika in občine Benedikt previsoka. Zdi pa se mi tudi, da nobena banka v Sloveniji ne bo pripravljena financirati izgradnje kompleksa." Kot smo že poročali, je namreč v okviru kompleksa predvidena gradnja hotela s 120 sobami in 1500 kvadratnimi metri plavalnih površin, njegova vrednost pa je ocenjena na več kot 40 milijonov evrov. Spomnimo še, da je celjsko podjetje zaradi insolventnosti že več kot leto dni v stečajnem postopku, posledično pa tudi kompleks nepremičnin v občini Benedikt z vso dokumentacijo in gradbenim dovoljenjem. Skupina CMC sicer dolguje okrog 600.000 evrov prispevka za komunalno opremo tudi benediški občini, kar je občina prijavila v stečajno maso. Monika Levanič Foto: ML Ormož • Usoda hitre ceste Hajdina-Ormož negotova Ormožani v peticijo za izgradnjo hitre ceste Ormožanom je očitno dovolj zaradi zavlačevanja države z izgradnjo že več kot desetletje obljubljene hitre ceste Hajdina-Or-mož. Zato so začeli zbirati podpise pod peticijo, s katero zahtevajo takojšen začetek gradnje. Ob tem ormoški župan Alojz Sok še opominja, da je zaradi načrtovane hitre ceste v Mi-hovcih pri Veliki Nedelji ob rekonstrukciji železniške proge ostal nivojski prehod, kar je v nasprotju z zakonom. Zaradi povečanega tovornega prometa na železnici tam prihaja do prometnih zastojev, ki vse bolj otežujejo normalno življenje v naselju. Zato Mihovčani grozijo tudi z državno nepokorščino. Kot je na tiskovni konferenci glede predstavitve peticije za izgradnjo hitre ceste Hajdina-Ormož povedal župan Sok, so razočarani, da vlada in pristojno ministrstvo ne vodijo nobene aktivnosti v zvezi z izgradnjo hitre ceste Hajdina-Ormož: „Nedopustno je, da odsek, ki bi po sedaj veljavni Resoluciji o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v RS moral biti zgrajen že do konca leta 2013, v letu 2014 ministrstvo opredeli kot neprioritetni odsek." Cesta je bila v večini trase umeščena v prostor, pridobljena so bila gradbena dovoljenja na delu trase, na delu trase so bila odkupljena zemljišča in preseljeni prebivalci iz stanovanjskih hiš na trasi. Gradnja se je z ormoške strani že začela, porabljenih je bilo 10 milijonov evrov ... Predlog nove strategije pa govori o tem, da bo v prihodnje šlo za posege na obstoječi trasi in da se bo ponovno proučevala možnost priprave projekta izven obstoječe prometne infrastrukture tam, kjer na obstoječi trasi ni možno zagotoviti ustreznega standarda." Kolone vozil pred nivoj-skim prehodom otežujejo življenje Mihovčanov Zaradi že več kot desetletje načrtovane hitre ceste je v Mi-hovcih pri Veliki Nedelji ob rekonstrukciji železniške proge Pragersko-Hodoš na glavni cesti I. reda ostal nivojski prehod, kar je po besedah župana v nasprotju z 49. členom Zakona o varnosti v železniškem prometu. Opomnil je še, da bodo ob povečanem tovornem prometu na železnici nastajali prometni zastoji: „Ker se je z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo povečal promet na omenjeni cesti, se skozi vas nabirajo kolone avtomobilov, ki vse bolj otežujejo normalno življenje v naselju z okrog 350 prebivalci. Vse bolj so ogroženi udeleženci v prometu, še zlasti šoloobvezni otroci, prav tako pa je otežena uporaba glavne ceste kmetovalcem s kmetijskimi stroji. Z ukinitvijo železniškega prehoda v sosednji vasi Trgovišče pa se bo prehod s kmetijskimi stroji na omenjenem železniškem prehodu še povečal." Monika Levanič K peticiji povabljene tudi ostale občine Podpise bodo Ormožani zbirali vse tja do konca julija, in sicer na sedežu ormoške občine in krajevnih skupnosti. Peticija pa je objavljena tudi na spletnem portalu občine. K sodelovanju so povabili tudi druge občine ob trasi hitre ceste. Peticijo z zbranimi podpisi bodo po besedah Soka lastnoročno predali na ministrstvo za infrastrukturo in poslali na druge organe. 8 Štajerski Podravje petek • 12. junija 2015 Podlehnik • Osvetlimo najmlajše Sodelujočim podarili odsevne brezrokavnike Ob koncu preventivnega projekta Osvetlimo najmlajše so minuli konec tedna v osnovni šoli Podlehnik pripravili sklepno prireditev, na kateri so vsem sodelujočim otrokom podarili varnostne odsevne brezrokavnike. Foto: M. Ozmec Vsem otrokom, ki so v akciji sodelovali, je podjetje Goodyear Dunlop Sava Tyres ob koncu projekta podarilo varnostne odsevne brezrokavnike. Varstvo otrok je izjemnega pomena, zato si ga po besedah Dejana Ko-polda, ravnatelja OŠ Podlehnik, prizadevajo nenehno izboljševati. Zato so skozi celo šolsko leto aktivno sodelovali v večih preventivnih akcijah, pa tudi na otroški varnostni olimpijadi. Zadovoljen je bil tudi komandir PP Podlehnik Uroš Kušar, ki je dodal, da so bili v preventivni projekt »Osvetlimo najmlajše« vključeni učenci osnovnih šol na zelo prometni relaciji Maribor-Gruškovje: Miklavž na Dravskem polju, Starše, Hajdina, Videm, Majšperk, Žetale in Podlehnik. Ciljna skupina so bili otroci od prvega do drugega razreda in zadnjega oddelka v vseh vrtcih. Projekt je potekal skozi pogovore policistov z otroki, z njimi pa so opravili tudi skupne sprehode po varni šolski poti, pri čemer so otroke seznanjali s pomembnostjo nošenja svetlejših in odsevnih oblačil, odsevnih trakov, odsevnih brezrokavnikov, kresničk ter jih opozarjali tudi na nevarnosti, ki jim pretijo v cestnem prometu. Vsem, ki so v akciji sodelovali, je čestitala tudi predstavnica sponzorja Kaja Lesjak iz podjetja Goodyear Dunlop Sava Tyres, ki je otrokom so ob koncu projekta podarilo odsevne brezrokavnike, darilo generalnega uvoznika pnevmatik Goodyear za Slovenijo. Čestitkam se je pridružil tudi Zdravko Lamot iz podjetja Vulkanizerstvo Lamot, Miklavž na Dravskem polju, ki je bilo pobudnik in povezovalec projekta. Prireditev pa so s pesmijo, plesom in ubrano glasbo popestrili malčki iz vrtca in učenci OŠ Podlehnik ter kvintet trobil orkestra slovenske Policije. M. Ozmec Makole • Krtki v planinski šoli Cicibani na Boču iskali zaklad škrata Bočka Makolski vrtčevski otroci oziroma 22 ciciban planincev, starih med štiri in šest let, je začetek junija preživelo izven zidov vrtca. Udeležili so se štiridnevnega tabora na Boču. In letošnji tabor je bil že 12. po vrsti. Foto: Vrtec Makole Makolski krtki so spoznavali Boč in naravo. »Namen tabora je, da preživijo čim več časa v naravi, da jo z osnovami planinske šole spoznavajo, vzljubijo in spoštujejo ter da se z nekajdnevno odsotnostjo od staršev preizkusijo v samostojnosti in medsebojnem tovarištvu,« je povedala vzgojiteljica Irena Kamenšek. In samostojnost je v polnem pomenu besede preizkusilo kar devet otrok, ki so v okviru tabora prvič prespali izven svojega doma, to pomeni, da niso prej prespali niti pri babicah in dedkih. Sicer pa so otroci Vrtca Krtek - Makole dneve seveda preživljali zelo aktivno. Vsak dan so se odpravili na daljši pohod, plesali so v pižamah, gostili so lovca Boštjana Plaznika, čebelarko Katjo Sagadin, planinko Dragico Onič, prižgali so taborni ogenj, ki ga je s pesmijo dopolnilna družina Pušaver, ob vsem tem so otroci v temi in svetilkami iskali še zaklad, ki jim ga je nastavil škrat Bočko, za nameček pa so se otroci pomerili še v zabavno-tekmovalnih igrah. Tabor in neponovljivo izkušnjo so otrokom v prvi vrsti omogočili starši, ki so prispevali 45 evrov, občina Makole je dodala 15 evrov ter Rdeči križ Makole 10 evrov na otroka. „ . Mojca Vtic Sveta Trojica v Slov. goricah • Praznično ob devetem občinskem prazniku Najzasluznejsim občanom podelili priznanja Zupana Občina Sv. Trojica v Slov. goricah je v minulih dneh praznovala svoj deveti občinski praznik. Praznovanje so obeležili s paleto najrazličnejših dogodkov, ki so potekali vse tja do 11. junija, ko je bilo v Kulturnem domu odprtje razstave ob 100-letnici smrti Oroslava Cafa. Vrhunec praznovanja pa je bila osrednja proslava s podelitvijo priznanj in nagrad, ki je potekala zadnji petek v maju. Na osrednji slovesnosti ob devetem občinskem prazniku je obiskovalce in goste kot slavnostni govornik pozdravil in nagovoril župan občine Sveta Trojica v Slov. goricah Darko Fras, ki je v svojem govoru med drugim spregovoril o praznovanju 140-letnice PGD Sv. Trojica v Slovenskih Goricah. Dotaknil se je tudi groženj, da bi ukinili manjše občine ter jih združili v večje in poudaril, da take, kot občine so, so ljudem, ki v njih živijo, blizu, zato si ne želijo vnovičnega ustanavljanja večjih občin, ki vodi v centralizacijo. V nadaljevanju je sledil vrhunec slovesnosti, in sicer podelitev priznanj in nagrad. Priznanja župana za posebno angažiranje na področju družbenih in drugih dejavnosti so prejeli: Janez Cmor, Štefanija Kurnik, Darja Šuta Foto: Arhiv občine in Tatjana Klobasa, Matija Drašak, Župan Darko Fras s prejemniki priznanj na osrednji proslavi ob devetem občinskem prazniku. Stanko Kukovec, gasilci Igor Kir-biš, Matej Ploj, Valerij Zorko in Milan Muhič ter Ljudske pevke KD Trojica za 25-letno delovanje. Proslavo, ki jo je moderirala Anita Kralj, so popestrili z bogatim kulturnim programom, v katerem so nastopali Obrtniški moški pevski zbor KD Pavza iz Selnice ob Dravi, otroški cerkveni zborček in mladinci, učenci OŠ Sv. Trojica Nives Ploj, Domen Jug, Stela Tavželj in humorist(ka) teta Tončka. Monika Levanič Poljčane • Občinski praznik s podelitvijo občinskih priznanj in priznanj za delo na športn Kovačič: »Trudimo se, da drugih ne bomo so< Rastemo, je bil naslov osrednje prireditve ob 7. občinskem prazniku v Poljčanah, ki so ga občani in občanke obeležili 6 najprej nastopili vrtčevski otroci, program pa končali člani otroškega in mladinskega zbora, razvijala in rasla, glede na Poljčane. Nagrade tudi najboljšim dijakom in študentom Sicer pa je župan Darko Fras na osrednji prireditvi ob 9. občinskem prazniku podelil tudi nagrade za dosežke na področju izobraževanja. Slednje so prejeli: Anemari Kurnik za naziv zlate maturantke III. Gimnazije Maribor, Matija Rozman za povprečno oceno 9,25 na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, Klemen Potrč za povprečno oceno 9 na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru, Tjaša Mlakar za povprečno oceno 9,09 na Pedagoški fakulteti v Mariboru, Nejc Jensterle za povprečno oceno 9,83 na Filozofski fakulteti v Mariboru in Roman Kranvogel za opravljen doktorat na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Kot je povedal v nagovoru zbranim župan Stanislav Kovačič, osrednja proslava odgovarja na tri vprašanja: »Zakaj smo se zbrali, kaj smo postorili v enoletnem obdobju in kdo so tisti posamezniki, ki so zaznamovali življenje v lokalnem okolju, in na katere smo ponosni?« Odgovor na prvo vprašanje je občinski praznik na 2. junij, na datum, ko je pred 169 leti po končanem odseku železniške proge Dunaj-Trst v Poljčane pripeljal prvi vlak, železnica pa je bila temelj razvoja kraja. Odgovor na drugo je podal župan: »Osrednjo pozornost si zaslužijo projekti, ki so za našo občino izrazito veliki in presegajo naš realni proračun. Leta 2014 smo predali namenu nov vrtec, investicijo, ki je vse od začetka burila duhove. Zgrajen je bil sodoben objekt, ki je vreden naših najmlajših. Energetsko smo sanirali osnovno šolo, končujemo investicijo v sistem vodooskr-be na območju občine, katerega vrednost je 3,7 milijona evrov. Vendar smiselno se je zadolžiti, ko so na voljo evropska sredstva in plačevati dolg, ko razpisov ne bo.« Na osrednji prireditvi so bila podeljena tudi priznanja tistim, kot je dejal Kovačič, ki so zaznamovali življenje v lokalnem okolju v preteklem letu. Najprej so bila podeljena priznanja na športnem področju. In sicer naziv najboljše športnice je ponovno prejela atletinja Saša Babšek, naziva najboljših športnikov pa sta dobila Mitja Habjan za dosežke v pikadu ter Alojz Evelin Mikolič Sobotič za športne dosežke v streljanju s Anton Korošec (od leve), Zdenka Detiček Opič, Stanislav Kovačič, Branko Fuchs Foto: Mojca Vtlc petek • 12. junija 2015 Podravje Štajerski 9 Dornava • Pred vrati jubilejni, 20. občinski praznik V znamenju številnih družabnih prireditev V občini Dornava te dni potekajo prireditve ob 20. občinskem prazniku. Osrednja prireditev bo danes ob 18. uri v dvorani novega večnamenskega centra. Večnamenski center pa je tudi največja naložba, ki so jo v dornavski občini izvedli v minulem obdobju. Center so namenu slovesno predali lani jeseni, investicija je veljala 1,7 milijona evrov. Naložba je bila v večini financirana z evropskim in državnim denarjem, občina Dornava je pokrila 14 odstotkov vrednosti investicije. V sklopu urejanja občinskega središča bodo v prihodnje na območju med dvorano, občino in šolo na novo uredili še športno igrišče, na zelenici pri vrtcu pa namestili nova igrala. Za potrebe ogrevanja dvorane, občinske stavbe, šole in vrtca je predvidena posodobitev kurilnice z zamenjavo kotla. Na Polenšaku bo občina začela aktivnosti za ureditev turistič-nega-športno-rekreacijskega parka. Za financiranje te naložbe si v okviru nove finančne perspektive obetajo sredstva iz evropskega vira. Občina Dornava bo nadaljevala tudi aktivnosti za gradnjo novega vrtca, ki ga bodo predvidoma zgradili kot prizidek pri osnovni šoli. Gradnja vrtca je ocenjena na milijon evrov. Iz letošnjega proračuna občina 30.000 evrov namenja za gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka. 45.000 evrov bodo predvidoma porabili za cestni promet in infrastrukturo, 30.000 evrov za obnovo ali novogradnjo cestne razsvetljave, skoraj 400.000 evrov pa je bilo v proračunu treba zagotoviti za servisiranje dolga. Že po tradiciji se v občini v času pozne pomladi, maja in junija, zvrstijo številni dogodki. Minuli konec tedna so tradicionalni koncert pripravili godbeniki. Naslovili so ga Pod židano marelo. Športniki so se družili na turnirju v malem nogometu in na ribiškem tekmovanju, čebelarji danes na Čušekovi domačiji prirejajo dan odprtih vrat, jutri zgodaj zjutraj bodo člani TED Lukari na Čušekovi domačiji pripra- vili prikaz košnje na star način. Jutri popoldan bo v Mezgovcih tradicionalna prireditev Od paše do sira, v nedeljo bodo na igrišču v Dornavi potekale športne igre. Prihodnjo soboto, 20. junija, bo v organizaciji DU Dornava pri ribiškem domu Dornava potekalo tekmovanje v ribolovu, balinanju, kegljanju in pikadu. Društvo Vitezi Pesničarji prireja isti dan srečanje voznikov starodobnih vozil, slovenjegoriško Društvo generala Maistra pri Maistrovem spomeniku na Polenšaku koncert z naslovom Petje pod lipo, PGD Polenšak pa gasilsko veselico. Na Polenšaku bo 25. junija zgodaj zjutraj tradicionalna košnja trave na star način, 27. junija sledi druženje s člani ED Cigani na Krompir-festu. Sredi julija bo na Polenšaku potekala tradicionalna žetev, v drugi polovici avgusta pa v Dornavi še Lukarski praznik. Mojca Zemljarič ELEKTRGSTORITVE rBi/CO SERVIS GÜRILMIKÜV Boris Lajh s.p. Dornava 42 2252 Dornava GSM: 031565 452 Telefon: 02 755 0010 Iskrene čestitke ob prazniku Občine Dornava! Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje! KOVASTVO IN KLJUČAVNIČARSTVO 2252 Dornava 54 Tel./fax: 02 755 01 91 Mob.: 041 699 334 Prijetno praznovanje občinskega praznika občine Dornava želimo vsem občankam, občanom ter cenjenim strankam! Hvala za izkazano zaupanje! AH TERBUC deta Prodaja novih in rabljenih vozil, nomava i iGb, 51-2252 cormava pooblaščeni servis,kleparsko-ličarske tbi,: 02 754 oo so storitve, nastavitve geometrije podvozja. Osrednja prireditev ob prazniku občine Dornava bo v dvorani novozgrajenega večnamenskega centra. Foto: MZ em področju tili po sebi « . junija. Rastli so gostje, saj so projekte, pa naj bi tudi občina serijsko zračno puško. Naziv perspektivna športnica je prejela Tajda Španring za uspehe v orientacijskem teku, podeljena sta bila tudi dva naziva perspektivnih športnikov, ki sta ju prejela Tim Mikša za dosežke v šahu in Tadej Knez za uspehe v atletiki. Priznanje za najuspešnejšega in zaslužnega športnega delavca občine Poljčane pa je bilo podeljeno Milošu Tribulinu. Občinska dobitnika priznanj sta postala pisateljica, pesnica, ilustratorka Zdenka Detiček Opič za delo na kulturnem in humanitarnem področju, Anton Korošec za neizbrisen pečat na športnem področju. Zahvalno listino občine Poljčane je prejel ljubiteljski kulturnik, nekdanji vodja folklorne skupine in avtor knjige Ljudski plesi Branko Fuchs za dosežke na kulturnem področju. Mojca Vtič Cirkulane • Osrednja prireditev ob občinskem prazniku Podelili plaketo in dve priznanji Osrednja prireditev ob prazniku občine Cirkulane je potekala minuli petek, 5. junija. Slavnostni govornik je bil župan Janez Jurgec, ki je v družbi obeh podžupanov in direktorice občinske uprave podelil tudi občinska odlikovanja. Plaketo občine Cirkulane so posthumno podelili Milanu Žumbarju. Ta je bil v kraju spoštovan in cenjen človek. Udejstvoval se je na področju lokalne samouprave, si prizadeval za razvoj občine, bil je občinski svetnik. Sodeloval je v več društvih, v prostem času se je ukvarjal z vinogradništvom. V vinogradu ob svoji rojstni domačiji je prideloval odličen muškat. Žumbarjeva življenjska pot se je mnogo prerano in nenadoma končala letos spomladi. V imenu pokojnega moža je plaketo občine Cirkulane prevzela njegova soproga Antonija Žumbar. Veliko priznanje občine Cirkulane je za 20 let uspešnega poslovanja prejelo podjetje ADK, ki ima proizvodni obrat tudi na območju cirkulanske občine in zaposluje več domačinov. Podjetje se ukvarja s proizvodnjo zahtevnih jeklenih konstrukcij (avtodvigal, goseničnih žerjavov, bagrov, različnih komponent, hidrome- hanske opreme, vetrnic in posameznih specialnih rešitev). V občini Cirkulane je podjetje ADK prisotno od leta 1998. Na prireditvi ob občinskem prazniku je v imenu podjetja odlikovanje - veliko priznanje - prevzel Toni Podhostnik. Tretje odlikovanje (županovo priznanje) je bilo podeljeno osnovnošolcu Nejcu Kralju za izjemne dosežke na glasbenem področju. Nejc ob ubranem igranju na harmoniko tudi zapoje, na glasbenem področju pa si je prislužil nekaj lovorik. Med drugim je bil zmagovalec izbora naše medijske hiše Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je na petkovi prireditvi v slavnostnem nagovoru izpostavil pomen delovanja občine - v smislu hitrejšega razvo- Z leve: Antonija Žumbar, Toni Podhostnik, Nejc Kralj, župan Janez Jurgec, direktorica Milena Debe-ljak in podžupana Ivan Hemetek ter Franc Milošič ja in realizacije številnih naložb. Opozoril je na zmanjšanje prihodkov občinam iz državnega proračuna (znižanje t. i. glava-rine) ter naštel številne investicije, ki so jih v lanskem letu realizirali v cirkulanski občini. Za naložbe so namenili kar 55 odstotkov celoletnega proračuna. Na govorniški oder na petkovi svečanosti je stopila tudi poslanka v državnem zboru Suzana Lep Šimenko, v kulturnem programu so nastopili pevci KD Cirkulane (mešani pevski zbor in vokalna skupina Mladi veseljaki) ter učenci domače osnovne šole. Premierno je bil na ogled film Cirkulane - svet Belanov. Avtorja filma sta znani ptujski filmski video ustvarjalec Tinček Ivanuša in novinar Franc Milošič. Uradnemu delu prireditve je sledilo še prijateljsko druženje ob živi glasbi in kulinarično-ga-stronomski pogostitvi. Mojca Zemljarič Foto: MZ 10 Štajerski Kultura in izobraževanje petek • 12. junija 2015 Zetale • Končan 15. slikarski Ex tempore Haloška krajina je neusahljiv vir ustvarjanja Na letošnjem 15. mednarodnem slikarskem Ex temporu krajinarjev, Žetale 2015, je prijavilo sodelovanje kar 42 slikarjev, ob zaključku kolonije pa je svoja dela oddalo 37 slikarjev iz vse Slovenije; razstavo njihovih del so odprli minulo soboto v prostorih OŠ Žetale. Župan občine Žetale Anton Butolen je zbranim likovnikom in številnim gostom ob odprtju razstave s ponosom povedal, da je bilo v petnajstih letih na že-talskih Ex temporih ustvarjenih več kot tisoč likovnih del, kar dokazuje, da so Žetale in Haloze še vedno zelo privlačne za umetniško ustvarjanje. Letošnji, jubilejni 15. slikarski Ex tempo-re je bil namenjen krajinarjem, torej tistim ustvarjalcem, ki jim je narava privlačen vir umetniškega navdiha. Ob tem velja poudariti, da so bila slikarska dela vseh dosedanjih 14. Ex tempo-rov razstavljena v stari, sedaj že legendarni prosvetni dvorani Žetale, ki je sedaj ni več, saj na njenem mestu že stoji nova sodobna večnamenska dvorana, ki bo gostila naslednji 16. slikarski Ex tempore v naslednjem letu. Z bogato likovno bero je bil zadovoljen tudi likovni kritik Mario Berdič, ki je ugotovil, da je letošnja likovna kolonija rodila zelo kakovostne sadove; vsa dela, v glavnem gre za likovne pejsaže, pa so bila letos posvečena čudoviti haloški krajini, ki je bogat in neusahljiv vir umetniškega ustvarjanja. Organizatorjem kolonije, občini Žetale, je kljub še vedno neugodnim ekonomskim razmeram uspelo pridobiti k sodelovanju dona- Foto: M. Ozmec Vseh osem nagrajenih likovnih del 15. Ex tempora je v avli OS Zetale predstavil likovni kritik Mario Berdič. Slikarjem iz vse Slovenije se je v imenu občine Zetale zahvalil župan Anton Butolen. torje, ki so prispevali sredstva za kar osem nagrad. Žirija, ki so jo sestavljali likovni kritik Mario Berdič, absolventka umetnostne zgodovine Doroteja Kotnik in akademski slikar Dušan Fišer, je imela zahtevno delo. In odločila je, da je najvišjo nagrado, grand prix 2015, v višini 500 evrov prejel slikar Daniel Ferlinc od Svete Ane v Slovenskih goricah za likovno delo Deni, krajina. Prvo nagrado 15. ex tempora je prejel Branko Gajšt iz Sestrž za likovno delo Pokošeni travniki, 2. nagrado Vida Soklič iz Begunj na Gorenjskem za likovno delo Haloška prst, 3. nagrado Alojz Krevh s Prevalj za delo Rogatnica, 4. Vladimir Geršak mlajši iz Celja za likovno delo Haloška cimprača, 5. nagrado Ana Kranjc iz Pivole za likovno delo Poletje v Halozah, 6. nagrado Igor Dolenc iz Žlebiča pri Ribnici za likovno delo Haloške grabe, 7. nagrado za likovno delo manjšega forma- ta pa je prejela Jasminka Šišič iz Ljubljane za likovno delo Nekje v Halozah. Slovesnost ob odprtju razstave so s pesmijo popestrile pevke ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Žeta-le pod vodstvom Nastje Božak in moški pevski zbor KD Žetale pod vodstvom Silva Potočnika. Za vse udeležence razstave pa so pripravile pogostitev pridne roke članic Društva podeželskih žena občine Žetale. M. Ozmec Benedikt • Bogata arheološka najdišča Vabita arheološka cesta in stalna razstava Občina Benedikt v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Atlantida, raj slave iz Benedikta in Zgodovinskim društvom Slovenske gorice iz Lenarta v okviru projekta LAS Ovtar zaključuje turistično zelo zanimiv projekt - Arheološko cesto Benedikt in stalno razstavo Slovenskih goric. Odprtje bo ta petek. Da ima Benedikt bogata arheološka najdišča, ni dvoma. Ponaša se namreč s svetovno znanim najdiščem negovskih čelad in največjim slovenskim gomilnim grobiščem v Trotkovi. Poleg 13 milijonov let starega in edinstveno ohranjenega fosilnega okostja mladiča miocenskega kita pa so na ploščatem kamnu v cerkvi sv. Benedikta odkrili eno izmed najstarejših pisav v Evropi. Tod mimo je potekala tudi jantarska in rimska cesta, po kateri so potovali sv. Martin in kasneje brata Ciril in Metod. Vse te spomenike nepremične kulturne dediščine sedaj povezuje 33,2 km dolga Arheološka cesta Benedik, po kateri se lahko zapeljete z motornim vozilom, kolesom ali jo prepešačite. Cesta, ki povezuje naselja in ulice, se začne v središču Benedikta in nadaljuje v smeri dvanajstih oštevilčenih točk. Ponaša se tudi z naravnimi energetskimi točkami. Slednje so opisane na informativnih tablah, ki sicer označujejo tudi prazgodovinske in rimske značilnosti občine Benedikt. Na tablah ne manjka niti starih krajevnih zgodb. Da pa bo označena cesta zanimiva in predvsem razumljiva tudi tujcem, bo izšel večjezični zemljevid - prospekt s kratkim opisom točk na cesti. Sicer pa so najzanimivejše arheološke najdbe osrednjih Slovenskih goric, mitologija, I -^S^rj i -J?-' Foto: arhiv občine Foto: arhiv občine energetske točke in fantastična zgodba predstavljene in interpretirane na stalni razstavi, ki bo na ogled v Kulturnem domu v Benediktu. Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, sta arheološka cesta in razstava osrednjih Slovenskih goric novi turistični infrastrukturi na območju LAS Ovtar, ki promovirata turizem in bosta vključeni v nacionalno ponudbo in razvoj integralnih turističnih produktov. Projekt Arheološka cesta, ki je sicer I. odsek arheološke ceste Slovenskih goric, in razstava 2013 bosta končana do konca junija. Monika Levanič Tednikova knjigarnica Bogastvo otroškega vsakdana v ilustracijah Urške Stropnik Šonc Naslov današnje Knjigar-nice je povzet po naslovu razstave originalnih ilustracij navedene avtorice, ki si jo lahko ogledate do 24. tega meseca v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Prešernova 33 do 35, v odpiralnem času knjižnice, torej vsak delovni dan od osmih do devetnajstih, ob sobotah pa do trinajste ure. Razstava je posvečena šestdesetemu rojstnemu dnevu ptujske knjižnice, o čemer ste lahko brali v prejšnji petkovi izdaji časopisa, ki ga pravkar berete. Na razstavo vas posebej opozarjamo zato, ker se v našem mestu ne zgodi prav pogosto, da so na ogled originali iz aktualnih slikanic, še posebno, ker avtorico na ptujske prostore vežejo lepi spomini, ki so se to leto v neki obliki obudili. Namreč: leta 1999 je Urška Stropnik Šonc oblikovala ekslibris mladinskega oddelka naše ustanove, zanj je prejela odličje, ekslibris pa je oblikovala še kot znak, simbol oddelka v barvnih variantah in za različne priložnosti. Leta 2004 je Urška Stropnik Šonc pripravila razstavo svojih likovnih del, takrat je bila še sveža knjižna ilustra-torka z le malo izdanimi knjigami. Mimogrede: takrat je bila v posvečenem stanju in na odprtju razstave je igrala glasbena skupina njenega moža Saša. Hm, od tedaj pa do letošnje njene razstave ob jubileju mladinskega oddelka avtorica beleži zavidljivih 300 zapisov v vzajemni knjižnični bazi, na odprtju razstave pa so igrali njeni trije sinovi in mož. Kot je zapisala prof. dr. Marjeta Ciglenečki v katalogu k razstavi, se Urška sproščeno prepušča domišljiji, kar v podobe prinaša prijazno, humorno noto. Figure umešča v jasno razviden prostor z razvito globino, njene upodobitve so ploskovite in z jasnimi, čistimi barvami, kar je zelo blizu otroškim očem. Zato ni naključje, da Urškine podobe krasijo zdravstveni dom v Velenju, da se otroci zdravnika manj boje, pa da vedo, da na svetu živijo različni ljudje in se imajo radi. Velja omeniti, da je Urška avtorica logotipov gostilnic z imenom Pomaranča. Šončeva ilustrira za različne založnike, od umetnih pravljic, pesmic, ugank, skratka leposlovja za najmlajše, do učbenikov in časopisov za otroke. Med mladimi bralci so zelo priljubljene njene zgodbice s piktogrami, ki so namenjeni prvobralcem in tistim, ki imajo težave z osvajanjem bralskih veščin. Za založbo Ajda iz Murske Sobote je ilustrirala serijo Majhne modre pravljice avtorice Zvezdane Majhen, ob jubileju mladinskega oddelka je založba podarila 60 izvodov teh knjig za knjižnični dar. Urška Stropnik Šonc je tudi priljubljena ilustratorka založbe Pivec iz Maribora, zanje je med drugim ilustrirala odlično »avtobiografsko slikanico« Igorja Plohla Lev Rogi najde srečo, med drugim pa tudi letni koledar 2015. Obema založnikoma se ptujski mladinski knjižničarji zahvaljujemo za pozornost ob jubileju. Prav leva Rogija bi morali prebrati veliki in mali bralci, saj pripoveduje resnično zgodbo, z izbranimi besednimi in slikovnimi podobami pa gradi zaupanje in optimizem in srčno sončnost, četudi je Rogi levček, ki je padel z lestve in se tako poškodoval, da odslej potrebuje voziček za premikanje. Naj končam pričujočo spodbudo za ogled razstave z besedami prof. Ciglenečkijeve: "Ilustracije Urške Stropnik Šonc in njihovo kakovost so na srečo opazili uredniki več založb, zato njene v vedrino naravnave podobe bogatijo vsakdanjik številnih slovenskih otrok. Naj ostane tako tudi v prihodnje." Liljana Klemenčič Nogomet Kidričani najboljši v spomladanskem delu Stran 12 Strelstvo Urška Kuharič v družbi najboljših strelcev Stran 12 Kikboks Lara in Gašper v Italiji med zmagovalci Stran 13 Namizni tenis Ina Unger priborila Cirkovčanom zmago Stran 13 Nogomet Drava pred zadnjo oviro -Odranci Stran 14 Nogomet Aluminij peti v 1. ligi, Drava tretja v 2. ligi Stran 15 tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Jure Matjašič, NK Zavrč »Če bi se v statistiko vpisovale vratnice in prečke - « Foto: Črtomir Goznik Jure Matjašič, Zavrč (beli dres): »Na nekaterih tekmah v spomladanskem delu smo dokazali, da tudi s to mlado ekipo lahko odigramo na visokem nivoju.« Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Nogometna sezona 2014/15 se je za Zavrč končala nekako po pričakovanjih. Igralci belih so trenutno na oddihu, ki pa bo sila kratek, saj se priprave na novo prvenstvo začnejo že v ponedeljek, 15. 6. Ljubljenec završke publike Jure Matjašič je spregovoril o pretekli sezoni, s katero je lahko zadovoljen, za popolnost pa je manjkala boljša osebna statistika. Sezona 2014/15 je končana. Na koncu je Zavrč končal na 5. mestu. Ste zadovoljni? J. Matjašič: »Glede na to, da je Zavrč komaj drugo leto v 1. ligi, lahko rečem, da smo že drugo leto zapored osvojili odlično mesto. Čeprav smo bili spet blizu mest, ki vodijo v Evropo, nam na koncu vedno zmanjka tista pika na i za kaj več. Ampak očitno smo na pravi poti - Zavrč postaja stabilen prvoligaš.« Nekajkrat je kazalo na še kaj več, toda na koncu se bili od Evrope vendarle nekoliko oddaljeni? J. Matjašič: »Res je. Mislim, da smo predvsem v jesenskem delu izgubili tistih nekaj pomembnih točk, da bi obdržali stik z najboljšimi. Po koncu jesenskega dela se je klubsko vodstvo odločilo za velike spremembe v igral- skem kadru in seveda smo potrebovali čas, da smo prišli na želeni nivo, ki so ga pričakovali naši navijači in tudi mi sami.« Mnogi so pričakovali vaš padec v spomladanskem delu, toda ostali ste v zgornji polovici tabele. J. Matjašič: »V jesenskem delu smo zbrali 29 točk, kar je zadostovalo za mirno nadaljevanje prvenstva. To je vsekakor vplivalo na našo sproščenost v igri. Na nekaterih tekmah smo dokazali, da tudi s to mlado ekipo lahko odigramo na visokem nivoju.« Maribor in Celje najboljša in najatraktivnejša Kaj j a Zavrču zmanjkalo, da bi se vendarle boril za Evropo? J. Matjašič: »V prvem delu prvenstva smo izgubili kar nekaj točk na račun domačega igrišča. Zaradi gradnje novega stadiona v Zavrču smo domače tekme igrali na Ptuju. Stadion v Zavrču je bil v lanski sezoni naša trdnjava in je le malo ekip odneslo celo kožo iz Haloz. Po jesenskem delu se je vodstvo odločilo za pomladitev ekipe, kar je seveda tudi v neki meri vplivalo na rezultate, čeprav mislim, da smo odigrali zelo soliden spomladanski del.« Med prvoligaši spet nič novega, Maribor je znova prvak. Kako komentirate razplet v ligi? J. Matjašič: »Že v jesenskem intervjuju sem napovedal, da bosta na koncu na vrhu Maribor in Celje, saj igrata najboljši in najatraktivnejši nogomet. Kljub temu da so Domžale imele veliko prednost po jesenskem delu, je Maribor še vseeno lahko zgled vsem slovenskim klubom in je korak pred vsemi, tako da zame ni to nobeno presenečenje. Morda je škoda za slovenski nogomet, da se Olimpija ni uvrstila v evropska tekmovanja. V spodnjem delu razpredelnice pa tudi nič presenetljivega: Radomlje so bile prvi kandidat za izpad in tako je tudi bilo. V Gorici pa so imeli v tej se- zoni veliko težav, tako da tudi ne preseneča tako slaba uvrstitev.« Osebno ste od sezone verjetno pričakovali več, predvsem zaradi zadetkov, ki jih ni bilo. J. Matjašič: »S svojimi igrami sem dokaj zadovoljen. Nanizal sem tudi kar nekaj asistenc, zabijal na pokalnih in prijateljskih tekmah. O zadetkih na prvenstvu pa raje ne bi govoril (smeh, op. a.). Zame íPoíluiajti naí na iuitovnim íblztu! CRADIOPTUJ ^ tut aflietu www.radio-ptuj.si bi bilo boljše, da bi se v statistiko vpisovale vratnice in prečke. Res je, da na začetku nisem imel niti kančka sreče, za napadalca pa je seveda vedno težje, če ne doseže zadetka, saj ti pade samozavest. Ampak tudi igralci v večjih klubih so imeli še daljše strelske poste in so preživeli. Moje delo je, da trdo delam in slej ko prej se tudi za zadetke mora odpreti.« Spomladi ste se preselili na svoj stadion. Kako je bilo igrati doma? Vendarle se je spomladi v povprečju pričakovalo več gledalcev. J. Matjašič: »V Zavrču vlada neko posebno vzdušje. V Halozah nobenemu nasprotniku ni lahko. Tudi naši zvesti navijači nas spremljajo na vseh tekmah, tako da nam je z njimi lažje. Res pa je, da je obisk na domačih tekmah nekoliko upadel. Verjetno zaradi tega, ker smo v spomladanskem delu izgubili stik z mesti, ki vodijo v Evropo. Prav tako smo bili varni pred izpadom, zato naše tekme verjetno niso bile tako atraktivne.« Z Zavrčem vas veže še enoletna pogodba. Kakšne so vaše želje? J. Matjašič: »Res je, pogodba me z Zavrčem veže še do konca naslednje sezone, zato ostajam v Zavrču. V bližnji prihodnosti - če bo seveda priložnost - pa si seveda želim zaigrati v tujini.« tp Motokros • Dirka za EP v Orehovi vasi Po zaslugi Gajserja zazvenela tudi slovenska himna Tim Gajser je odlično izpeljal tekmo evropskega prvenstva v Orehovi vasi. Brnelo in kadilo se je v nedeljo, 7. junija, na prenovljeni motokros stezi Radizel pri Orehovi vasi, kjer je bila izvedena največja mednarodna dirka v motokrosu letos pri nas. Zmago v elitnem razredu EMX Open si je zanesljivo privozil Tim Gajser, ki ni pustil presenečenj in je zmagal z ogromno prednostjo. V obeh vožnjah je odločno povedel najboljši slovenski motokrosist Tim Gajser iz Pečk pri Makolah, ki je so-tekmovalcem kazal hrbet od starta do cilja. Njegova premoč se je še posebej pokazala v prvi vožnji, ko je četr-touvrščenega prehitel za en krog. Tim, ki sicer tekmuje na dirkah za svetovno prvenstvo v razredu MX2 in se dirk za evropsko prvenstvo ne udeležuje, je dirko izkoristil za odličen trening. »Evropsko prvenstvo je dober trening, postopek je enak kot na svetovnem. Konkurenca je na svetovnem prvenstvu res večja, vendar spoštujem vsakega tekmovalca. Seveda pa je tudi na teh tekmah potrebna dobra koncentracija, vožnja 'z glavo', da ne pride do poškodb,« je po prvi vožnji dejal slovenski šampion in dijak Srednje šole Slovenska Bistrica, ki je dan prej še odpisal maturitetno polo iz matematike. Gajser pa bo že to nedeljo nastopil na tekmi svetovnega prvenstva v italijanski Maggiori. Cilj? »Vrh,« je odgovoril njegov trener in oče Bogomir Gajser. V najmočnejšem razredu je nastopilo še devet Slovencev. Ob odstopu domačina in povratnika na motokros steze Saša Kraglja v drugi vožnji je bil drugi najhitrejši Slovenec Aljoša Molnar na petem mestu, v deseterico pa sta se uvrstila še Toni Mulec na osmem in Theo Urbas na desetem mestu. Na drugo stopničko v najmočnejšem razredu je stopil češki moto-krosist Martin Michek ter na tretje mesto njegov soro-jak Petr Bartos. Mojca Vtič Foto: AP 12 Štajerski Šport petek • 12. junija 2015 Nogomet • NK Aluminij Kidričani najboljši v spomladanskem delu Po koncu dodatnih kvalifikacij za popolnitev 1. lige je padel tudi zastor za tekmovanjem v 2. ligi. Krčani so novi prvoligaši, iz lige pa sta izpadli ekipi Šmartnega in Dravi-nje. Aluminij je prvenstvo po nesrečnem porazu v zadnjem krogu proti Krškemu končal na 2. mestu, v dodatnih kvalifikacijah pa je bila boljša ekipa Gorice. Pogled na jesenski in spomladanski del sezone kaže, da so Kidričani 1. mesto zapravili jeseni, ko so tekmovanje končali na 5. mestu. Spomladi je bilo precej bolje, Kidričani so bili celo najboljše moštvo tega dela. Kratko oceno je podal trener Aluminija Damijan Romih: »Pred sezono smo si zadali cilj uvrstitev med prva tri moštva 2. lige. Od lani je ekipa doživela precej sprememb, novince je bilo treba vkomponirati v novo zgodbo. V jesenskem delu smo si nabrali prevelik zaostanek za vodilnima ekipama, Krškemu in Triglavu. Ko smo pozimi začeli priprave na spomladanski del prvenstva, smo si rekli, da moramo biti že od prvega kroga dalje v top formi - na voljo smo imeli le 12 tekem. Če bi bilo tekem še več, verjamem, da bi nam uspelo pristati na 1. mestu. Na koncu nam je v Krškem zmanjkala tista pika na i ... A ni bila za naše 2. mesto kriva izključno tista tekma v Krškem, po nepotrebnem smo točke izgubljali drugje, proti ekipam iz spodnjega dela lestvice. Pri tem imam v mislih predvsem Šenčur, ki nam je v treh medsebojnih tekmah vzel kar 6 točk. Z njimi pa bi bili na vrhu. A tako je v no- gometu, vsak lahko premaga vsakega.« Strateg moštva iz Kidričevega je izpostavil nekatere pozitivne vidike: »S sezono smo sicer lahko zadovoljni, saj smo uveljavili kar nekaj mladih igralcev, tudi na odločilni tekmi dodatnih kvalifikacij proti Gorici smo na igrišče ob Vrbancu poslali še dva mladinca, Kozarja in Pucka, kadet Petrovič pa je bil na re- Strelstvo • Evropske igre Urška Kuharič v družbi najboljših strelcev V azerbajdžansko prestolnico Baku je v sredo popoldan iz Ljubljane odpotovala devetčlanska strelska odprava slovenske reprezentance. Šest slovenskih strelcev Rajmond Debevec, Boštjan Maček, Živa Dvoršak, Petra Dobravec, Jasmina Maček in med njimi tudi odlična mlada ormoška strelka Urška Kuharic bo nastopilo na prvih Evropskih igrah med 12. in 28. junijem. 335 najboljših strelcev v Evropi (203 moški in 132 deklet), iz 48 držav, se bo predstavilo v 19 disciplinah (15 olimpijskih) in si zraven žlahtnih odličij poskušalo priboriti še olimpijsko vstopnico za Rio 2016, po eno v vsaki disciplini. Najštevilčnejšo strelsko odpravo imajo Rusi z 28 strelci, sledijo jim Italijani s 23 in Nemci z 22 strelci. V disciplinah s slovensko udeležbo bo tekmovalo od 20 do 37 strelcev. V petek ob 18. uri bo po slovenskem času potekala veličastna otvoritvena slovesnost, kjer bomo spremljali mimohod 6.000 športnikov iz 20 športnih panog. Urški Kuharič, marljivi študentki Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, je v lanski sezoni - v zadnjem letu mladinskega staža z vrhuncema na SP v Granadi in Univerzitetnem SP v Emira-tih - uspel meteorski vzpon. Zelo dobro streljanje je letos še izboljšala in se uvrstila v ekipo za največji športni dogodek leta 2015. Po premier-nem nastopu v Munchnu, na največjem ISSF svetovnem pokalu leta 2015, in tik pred odhodom v Baku smo se pogovarjali s trenutno najboljšo strelko Spodnjega Podrav-ja, ki je povedala: »Čas pred Evropskimi igrami sem poskusila izkoristiti v glavnem za treninge. Le-tega ni bilo veliko, saj sem se ob pripravah na tekmovanje morala posvečati tudi začetku izpitnega obdobja na fakulteti. Doma sem kljub temu opravljala tudi po dva treninga na dan, enega z zračno puško, druge- Spored strelskih tekmovanj: 16. 6.: zračna puška ženske - Urška Kuharič, Živa Dvoršak, trap ženske - Jasmina Maček; 17. 6.: zračna pištola ženske - Petra Dobravec, trap moški - Boštjan Maček; 18. 6.: MK-puška leže moški - Rajmond Debevec; mešane dvojice trap - Boštjan in Jasmina Maček; 19. 6.: MK-puška trojni položaj ženske - Urška Kuharič, Živa Dvoršak; 21. 6.: MK-puška trojni položaj moški - Rajmond Debevec. Jesenski del: 1. KRŠKO 15 10 3 2 29:17 33 2. TRIGLAV KRANJ 15 8 4 3 28:17 28 3. TKK TOLMIN 15 8 1 6 30:21 25 4. ROLTEK DOB 15 8 1 6 19:15 25 5. ALUMINIJ 15 7 3 5 21:10 24 6. FARM. VERŽEJ 15 6 3 6 24:25 21 7. ANKARAN-H. 15 5 5 5 22:20 20 8. ŠENČUR 15 4 2 9 14:28 14 9. DRAVINJA KOS. 15 3 4 8 23:28 13 10. ŠMARTNO 28 15 1 4 10 14:43 7 Sloveniji, gledano v celoti, zato verjamem, da bo tudi v novi sezoni pri vrhu 2. lige. Zagotovo bo analiza pokazala določene vrzeli, ki jih bo treba odpraviti, prav tako pa ne bo šlo brez 'sveže krvi', novih Spomladanski del: 12 12 12 12 12 1. ALUMINIJ 2. ROLTEK DOB 3. ANKARAN-H. 4. KRŠKO 5. ŠENČUR 6. FARM. VERŽEJ 12 7. DRAVINJA KOS. 12 8. TKK TOLMIN 12 9. TRIGLAV KRANJ 12 10. ŠMARTNO 28 12 8 2 2 28:11 26 7 3 2 33:11 24 7 1 4 23:17 22 5 3 4 19:9 18 5 3 4 20:20 18 5 2 5 13:20 17 4 4 4 22:19 16 5 1 6 19:21 16 3 2 7 0 1 11 17:24 11 5:45 1 igralcev, ki bi ekipi prinesli dodano vrednost. A pred tem gremo na zaslužene počitnice, pred koncem junija pa nas že čakajo nove priprave,« je zaključil Romih. JM Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija so pod vodstvom Damijana Romiha v spomladanskem delu sezone osvojili največ točk med vsemi drugoligaši. zervni klopi. Kljub nekaterim izpolnjenim ciljem pa vseeno ostaja kanček grenkega priokusa, saj smo bili tako blizu neposredni uvrstitvi v 1. ligi, na koncu pa smo ostali brez želenega napredovanja.« A pogled je že usmerjen v prihodnost. »Najprej je potrebna temeljita analiza, po njej pa razmislek in na novo zastaviti cilje. NK Aluminij je med najbolj urejenimi v Atletika • Miting v Mariboru Kljub maturi na zelo visokem nivoju Večina najboljših slovenskih »metalcev« se je v nedeljo zbrala na 3. mednarodnem metalnem mitingu v Mariboru. Atletski klub Poljane je na njihovem stadionu izvedel tekmovanja v metanju kopja, diska, kladiva in v suvanju krogle. Iz AK Ptuj so bili prijavljeni Veronika Domjan, Kristjan Čeh, Jurček Korpič Lesjak in Tjaša Žgavc. Najboljša slovenska metalka diska Veronika Domjan je v Mariboru suvereno zmagala z rezultatom 53,15 metra. Ta znamka pomeni, da mlada atletinja kljub opravljanju mature še naprej ostaja na visokem nivoju in dosega dobre daljave - kar petkrat je presegla mejo 50 metrov. Miting v Mariboru sta Domjanova in njen trener Gorazd Rajher izkoristila kot trening tekmo, saj se zavedata pritiska mature, ki jo opravlja v tem času. Kristjan Čeh in Jurček Korpič Lesjak sta se mitinga udeležila takoj po tekmovanju za mlajšo mladinsko reprezentanco, ki je dan prej nastopala v Trnavi na Češkem. Korpič Lesjak je kladivo vrgel na pričakovanem nivoju do dolžine 53,44 metra, medtem ko je disk pristal pri Foto: Črtomir Goznik Veronika Domjan (AK Ptuj) daljini 43,93 metra. Čeh je disk vrgel 45,23 metra in zelo se je izkazal v suvanju krogle, saj je ta poletela do razdalje 14,42 metra, kar je njegov osebni rekord na prostem. Na 3. mednarodnem metalnem mitingu je nastopila še Tjaša Žgavc, ki je kladivo zalučala 35,46 metra daleč in si je nabirala izkušnje ob vrhunskih sotekmovalkah Rosi Rodriguez iz Venezuele in naši rekorderki v metu kladiva Barbari Špiler. Vsi štirje ptujski atleti so uspešno opravili v Mariboru s svojimi nastopi in so dokazali, da so trenutno v dobri formi. David Breznik Tenis • Blaž Rola Foto: Strelska zveza Slovenije Iz Moskve brez zmage in točk Strelska reprezentanca za EI Baku 2015 na predstavitvi olimpijske odprave v Kopru: tretja z desne je Ormožanka Urška Kuharič v družbi z Rajmondom Debevcem, Boštjanom Mačkom, trenerji Nikolajem Mejašem, Polono Sladic in Andrejo Vlah ter Petro Dobravec, Jasmino Maček in Živo Dvoršak. ga z malokalibrsko. Odhoda v Baku se že zelo veselim, občutki po prvem svetovnem pokalu so pozitivni. Vsekakor pa pričakujem, da bom na prvih Evropskih igrah pridobila zlate izkušnje, ki mi bodo v prihodnosti še kako koristile.« Najmlajša članica slovenske strelske odprave Urška Kuharič bo na strelsko linijo stopila med prvimi: v torek, 16. 6., bo nastopila v svoji močnejši disciplini z zračno puško na 10 m, tri dni kasneje bo sledil še nastop v trojnem položaju z malokalibr-sko puško. »Urška, navijamo zate in ti želimo veliko sreče ter uspešnih nastopov!« Simeon Gonc Iz Nemčije, kjer se je uvrstil v polfinale challenger turnirja v Furthu, je Blaž Rola (96.) odletel na vzhod, v Moskvo. Ruska prestolnica je gostila challenger turnir z nagradnim skladom 42 tisoč dolarjev. Blaž je bil na turnirju 4. nosilec, vlogo prvega ima Španec Marcel Granollers (68.). Ptujski igralec je v 1. krogu igral z domačinom iz Moskve, Evgenyjem Donskoyem (174.). Blažev vrstnik je bil že 65. igralec sveta, v edinem dosedanjem obračunu pa je lani slavil Slovenec. Tokrat ni bilo tako . Rola je v 1. nizu edino break priložnost izkoristil v šesti igri, pred tem pa v peti na lasten servis ubranil vodstvo tekmeca 0:40. »Reševal« se je še v sedmi igri, a vseeno zadržal svoj servis - 6:3. V 2. Challenger v Moskvi, 42 tisoč dolarjev: 1. krog: Rola (4.) -Evgeny Donskoy (Rusija) 6:3, 3:6, 4:6. nizu e je zgodba ponovila, le da je edini break uspel Rusu v četrti igri. Odločitev je tako padla v 3. nizu, kjer je znova prvi udaril Donskoy in z bre-akom povedel 2:3. Blaž si je do konca priigral štiri break priložnosti (3 v osmi in eno v zaključni deseti), a mu jih ni uspelo unovčiti in po dobrih dveh urah igre je priložnost za zmago dokončno splavala po vodi. Oba tekmeca sta si v celotnem dvoboju priigrala po 9 break priložnosti, Blaž je izkoristil eno, Donskoy pa dve. Točke: 93:98. JM Šport, šport mladih Štajerski 13 Kolesarstvo • DP Kikboks • Tekma za svetovni pokal v Riminiju Znidar državni podprvak Lara in Gašper v Italiji med zmagovalci Foto: Marjan Kelner Žan Žnidar (KK Perutnina Ptuj, levo) na zmagovalnih stopničkah petek • 12. junija 2015 V nedeljo, 7. junija, so kolesarji selekcij dečkov imeli v Gabrju državno prvenstvo v cestni vožnji. Izredno zahtevna in zanimiva proga v pravem poletnem vremenu je poskrbela, da so bili boji za medalje državnih prvakov izredno zanimivi. Dečki C so morali prevoziti tri kroge v skupni dolžini 14,7 km, dečki B štiri in dečki A pet krogov. Dolžina kroga je znašala 4,9 km. Pri dečkih C je Žan Žnidar postal državni podprvak. Z odlično in pametno vožnjo je pripeljal z vodečimi do zadnjih 200 metrov, kjer pa je fante čakal zelo zahteven cilj z rahlim vzponom. Žnidar je dokazal, da sodi med najboljše kolesarje v svoji kategoriji in se lahko upravičeno nadeja nastopa na neuradnem evropskem prvenstvu v Berlinu. Žan Aljaž Poropat je bil med dečki C deveti. Dečki Na vrsti je prvi kvalifikacijski turnir za državno prvenstvo V okviru projekta Zbudi se Ormož, katerega glavni organizator je Klub ormoških študentov, je v soboto, 6. junija, potekal turnir v rokometu na mivki. Rokomet na mivki je dinamična, atraktivna in zanimiva igra, kjer ekipo sestavljajo štirje igralci v polju in štirje v rezervi. Lokalno obarvanega turnirja v športnem parku Mestna graba se je udeležilo 6 ekip, vse iz Ormoža. Skozi celotno popoldne je bilo odigranih 18 tekem, kjer so številni ljubitelji rokometa lahko uživali v kakovostnih in zelo izenačenih tekmah. Največ uspeha je požela ekipa kadetov in mladincev Jeruzalema, ki je bila večji del sestavljena iz reprezentantov mlajših kadetov Slovenije in Hrvaške. Zmagovalno ekipo pod imenom Jožefini klipiči so sestavljali Marin Šutalo (vratar), Tilen Kosi, Dominik Ozmec, Gašper Horvat, Miha Kolmančič, Igor Petrovič in Miha Kavčič. Jožefini klipiči so v velikem finalu po dramatičnih dvobojih v akcijah igralec proti vratarju oz. tako imenovanih shoot-outih premagali izkušeno zasedbo Teškašev z 2:1 v nizih. Za dru-gouvrščeno ekipo Teškašev so nastopali Maks Dogša (vratar), Saša Prapotnik, Mladen Gra-bovac, Niko Klemenčič, Dar- B so odpeljali 19,6 km dolgo progo. Zmaga je bila oddana domačemu kolesarju, ki že vso sezono prednjači pred konkurenco, Eneju Klasin-cu pa so proti cilju nekoliko pošle moči in je zasedel 6. mesto. Miha Muršec je bil 11. Prijetno presenečenje pri dečkih A (24,5 km) je pripravil Gašper Polanec, ki se je v zaključnih metrih boril za medaljo, na koncu pa zasedel še zmeraj odlično 4. mesto. Z odločno vožnjo je presenetil tudi samega sebe in dokazal, da se z voljo in kakovostnim treningom da poseči po najvišjih mestih. Aljaž Ljubec je končal kot 14. Ta konec tedna mlade »perutninarje« čaka praznik kolesarstva na Ptuju, saj se bodo udeležili Poli maratona, katerega štart bo v soboto ob 11.00 pred upravno stavbo Perutnine Ptuj. tp jan Ivanuša, David Bogadi in Timon Grabovac. Poražencem niso pomagale niti izkušnje, ki so si jih v daljni preteklosti nabirali na najmočnejših turnirjih po Hrvaški. Ob glasbi DJ Minattija je bilo moč opaziti kar nekaj perspektivnih fantov za igranje rokometa na mivki. Lokalni turnir je služil kot odprti trening za nastop na prvem od dveh kvalifikacijskih turnirjev za državno prvenstvo, ki bo potekal v Ormožu v Mestni grabi to soboto, 13. junija, s pričetkom ob 12.00. Zbor ekip bo ob 11.00, žreb ob 11.30. Prijavnina za ekipo znaša 80 EUR in se jo poravna v skladu s propozicijami na tran-sakcijski račun RK Jeruzalem Ormož (SI56 1025 5425 970, NLB, d. d.). Sodeluje po prvih 12 prijavljenih ekip v ženski in moški konkurenci. Najboljši dve ekipi v konkurenci se uvrstita na finalni turnir najboljše četverice, ki bo potekal v nedeljo, 21. junija, v Ajdovščini. Maksimalno število igralcev v ekipi je 10, na tekmi jih sodeluje 8. Pravico nastopa imajo igralci, rojeni od vključno leta 1999 in starejši. Letošnje prvenstvo je hkrati tudi sito, preko katerega bosta izbrani moška in ženska državna reprezentanca, ki se bosta od 28. avgusta do 6. septembra udeležili prvih sredozemski iger športov na plaži v Pescari. Informacije: 040 748 761 Matej Hebar. Prijave: matej. hebar@gmail.com Uroš Krstič V Riminiju je pretekli konec tedna potekala tekma za svetovni pokal WAKO - imenovana Best fighter. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 2100 borcev iz 30 držav, med njimi tudi razširjena reprezentanca Slovenije, ki so imeli v različnih kategorijah ter disciplinah več kot 90 borb. Reprezentanco je vodil predsednik slovenske kikboks zveze Vladimir Sitar. V Riminiju so tokrat iz Ptuja nastopali Lara Vuzem Vajda, Nino Bratušek, Nina Duh, Dejan Duh, Niko Ritlop, Timi Sitar, Vito Čurin, Gašper Mlakar Valentin in Luka Vindiš. Vsi Ptujčani so nastopali v disciplini point fighting, razen Timija Sitarja, ki je nastopal v light kontaktu, ter Vita Čurina, ki je nastopal v obeh disciplinah. Prvi dan tekmovanja so bile na programu ekipne borbe v point fightingu. V ekipnih borbah sta v reprezentanci Slovenije v konkurenci mladincev nastopala Gašper Mlakar Valentin in Vito Čurin. Naša ekipa je osvojila 5. mesto. V soboto so potekale borbe posameznikov v point figh-tingu. V starostni kategoriji mlajših kadetov nad 47 kg sta v prvem kolu izgubila Nino Bratušek in Niko Ritlop, čeprav sta prikazala dobre borbe. Nina Duh je med starejšimi kadetinjami do 55 kg po zmagi v osmini finala v če-trtfinalu izgubila proti domačinki Giuliji Sartori in osvojila še vedno odlično 5. mesto. Dejan Duh je med starejšimi kadeti do 52 kg v 1. kolu zmagal, potem pa je izgubil proti domačinu Luki Persciniju ter osvojil 9. mesto. V soboto, 6. junija, je na Otočcu potekal zaključni masters letošnje sezone, na katerem ima pravico v vsaki kategoriji nastopati le po 16 najboljših z lestvic NTZs. Gre za krono sezone, ki jo v članski konkurenci dodatno začini 5000 evrov vreden nagradni sklad, mlajši Ptujčani s trenerjema Aktualna svetovna prvakinja Lara Vuzem Vajda je ponovno zablestela, saj je v kategoriji nad 47 kg med mlajšimi kadetinjami po dveh zmagah v finalu premagala še Nele Feuer iz Nemčije ter osvojila 1. mesto in postala zmagovalka tekme svetovnega pokala. Za največje presenečenje pa je v Italiji poskrbel Gašper Mlakar Valentin, ki je med mladinci do 74 kg po štirih zmagah (proti tekmovalcem iz Nemčije, Anglije, Italije in v finalu iz Irske) osvojil 1. mesto. To je doslej Gašperjev največji uspeh! Vito Čurin je tekmoval v kategoriji do 84 kg in v kategoriji do 89 kg. V obeh kategorijah je osvojil odlično 3. mesto. Luka Vindiš je tekmoval med člani do 94 kg in nad 94 kg. V kategoriji nad 94 kg je med 16 tekmovalci osvojil še vedno dobro so deležni praktičnih nagrad. Tokrat je najboljši rezultat izmed predstavnikov NTK Ptuj in NTK Cirkovce dosegla Ina Unger. Mlada Cirkov-čanka je potrdila nadarjenost in je v konkurenci mlajših kadetinj s štirimi zaporednimi zmagami osvojila končno 5. mesto, saj je po zmagi nad Robertom Castronova iz Italije v četrtfinalu tesno izgubil proti Gunterju Wohlwendu iz Lihtenštajna. V nedeljo so potekale borbe posameznikov v light kontaktu. Timi Sitar je med starejšimi kadeti do 63 kg po tesnem porazu v četrtfinalu proti Alessandru Caponeju iz Italije osvojil še vedno dobro 5. mesto. Vito Čurin je tekmoval v kategorijah do 84 kg in do 89 kg. Po vrsti je premagal Dmitra Dimitrova iz Bolgarije, Luciana Saltarija iz Italije, Ayouba Hachema iz Italije ter Kristofa Gasca iz Madžarske. V finalih je izgubil proti Dimitru Videnovu iz Bolgarije ter Juretu Drlji iz Hrvaške. Vito je tako v light kontaktu osvojil dve odlični 2. mesti. Na tekmovanju so sodelovali tudi člana KBV Ormož Žan in Rok Tomažič. Oba 1. mesto! To je prvi tovrstni uspeh za klub iz občine Kidričevo, kaj podobnega ni niti v najboljših sezonah uspelo Danilu Piljaku. Ta se je iskreno veselil uspeha mlade soigralke: »Za Ino in za naš celotni klub je to izjemen uspeh, saj gre za zares elitni turnir, na katerem nastopajo Foto: Franc Slodnjak sta tekmovala v light kontaktu. Rok Tomažič je med mladinci do 63 kg po zmagi nad domačim tekmovalcem v četrtfinalu izgubil proti Dimitu Duakovu iz Bolgarije ter osvojil še vedno dobro 5. mesto. Žan Tomažič med mladinci do 69 kg je po zmagi v 1. kolu v četrtfinalu izgubil proti domačinu Leonardu Violi ter prav tako osvojil dobro 5. mesto. Konkurenca na tokratnem tekmovanju je bila izredno močna, saj so za osvojena mesta morali slovenski tekmovalci premagati kar nekaj tekmecev. Tudi drugi člani ekipe, ki niso posegli po medaljah, so pokazali veliko mero pripravljenosti in so dali svoj maksimum, s čimer so bili zadovoljni tudi ptujski trenerji. Franc Slodnjak vsi najboljši. To je še en dokaz, da dobro delamo, saj so ob Ini dobro nastopile tudi druge naše mlade članice.« Na stopničke za zmagovalke se je sicer prebila še Daniela Tomanič Butkovska (Ptuj) v konkurenci mlajših kadetinj. Na najnovejših lestvicah NTZS je Ina Unger trenutno na 3. mestu v kategoriji mlajših kadetinj (5. Daniela Tomanič Butkovska), med ka-detinjami je Katja Krajnc četrta, Marsel Šegula pa 6. med kadeti. JM Končne uvrstitve igralcev iz NTK Ptuj in NTK Cirkovce: mlajše kadetinje: 1. Ina Unger (C), 3. - 4.: Daniela Toma-nič Butkovska (P.), 5. - 8.: Nika Belaj (C), 9.-19.: Lara Belaj (C); mlajši kadeti: 9.-16.: Nino Šegula (P); kadetinje: 5.-8.: Katja Krajnc (P), 9. - 16.: Daniela To-manič Butkovska (P); kadeti: 9.-16.: Marsel Šegula (P); mladinke: 9.-16.: Anja Bez-jak (P), Katja Krajnc (P); članice: 5.-8.: Vesna Rojko (Muta)j člani: 5.-8.: Gregor Zafo-štnik (Maribor). Ina Unger (Cirkovce) je stopila na najvišjo stopničko, Daniela Tomanič Butkovska (Ptuj) je bila tretja. Rokomet na mivki Namizni tenis • Masters 2015 na Otočcu Ina Unger priborila Cirkovčanom zgodovinsko zmago 14 Štajerski Šport, rekreacija petek m 12. junija 2015 Nogomet m Dodatne kvalifikacije za 2. SNL Drava pred zadnjo oviro - Odranci Glavni cilj NK Drava v sezoni 2014/15 je od vsega začetka znan - napredovanje v 2. ligo. Modri so prvi del naloge opravili zelo dobro, saj so skozi prvenstvo prišli do druge pozicije v 3. ligi sever, ki jim je zagotovila dodatne kvalifikacije (ekipa Maribor B ni smela napredovati, op. a.). To mesto so si priigrali že pred časom, zelo dolgo pa so morali čakati na svojega tekmeca v dodatnih kvalifikacijah. To so postali Odranci, ki so predvsem v spomladanskem delu tekmovanja igrali zelo dobro in so si na krilih bučnih navijačev z zadnjem krogu z zmago 6:4 proti Beltinčanom priigrali 1. mesto v 3. ligi vzhod. O željah na prvi tekmi in ekipi Odrancev je trener Drave Franc Fridl povedal: »Gre za zelo agresivno in borbeno ekipo, ki ima po kakovosti nekaj izstopajočih posameznikov. Za nas bi bila na prvi tekmi vsaka zmaga v redu, da bi šli na povratno tekmo z neko prednostjo. Vsekakor želimo zmagati in verjamem, da nam bo uspelo.« Za prekmursko ekipo sta drugi del sezone igrala tudi \ w Hi ;;]J . Kvalifikacije za 2. SNL: Drava Ptuj - Odranci, sobota, 13. 6., ob 18. uri, Mestni stadion na Ptuju dva bivša igralca Drave Matej Murat in Jura Arsič, ki bosta podobno kot drugi soigralci prav gotovo dodatno motivirana na tekmah proti Ptujčanom. Jura Arsič je pred prvo tekmo dejal: »Na Ptuju želimo priti do ugodnega rezultata. Kljub temu da je Drava zelo močan tekmec, bomo mi poizkušali odigrat taktično na rezultat. Po uspehu v zadnjem krogu smo sedaj verjetno bolj sproščeni kot Drava in to bi bila lahko naša velika prednost. Želim pa si, da bi gledalci na obeh tekmah prišli na svoj račun.« Prav gledalci so ponesli Odrance na vrh 3. lige vzhod in brez dvoma bodo tudi v soboto v velikem številu prišli spodbujat svoje igralce tudi na Mestni stadion. Na drugi strani je čas, da se »prebudi« tudi ptujska publika in pride podpret Dravo v boju za napredovanje. Kot pravi bivša himna kluba - »mi navijamo za plave« - je to pravi slogan, da navijači tokrat pridejo odeti v modro barvo. Varovanci Francija Fridla so si s Nogomet • MNZ Ptuj Priznanji NZS za ŠD Stojnci in Janka Turka V petek bo v Športnem parku v Vidmu potekala zaključna prireditev MNZ Ptuj, kjer bo ob koncu tekmovalnega leta poleg nekaterih atraktivnih tekem tudi svečana podelitev priznanj najboljšim za dosežke v pravkar končani sezoni. Na državni nogometni ravni pa se z našega območja s pomembnimi priznanji za leto 2014 lahko pohvalijo ŠD Stojnci in Janko Turk. Pred časom je namreč v prostorih NZS potekala skupščina slovenske krovne nogometne organizacije, ki je tako na predlog MNZ Ptuj in po odobritvi Komisije za priznanja pri NZS podelila plaketo ŠD Stojnci za 50 let delovanja in Janku Turku za dolgoletno aktivno in predano delo v nogometu. ŠD Stojnci se lahko pohvali z odlično infrastrukturo, kar 12 let so bili tretjeligaši, na drugi strani pa dajejo precejšen poudarek delu z mlajšimi selek- cijami. Janko Turk je trenutno sekretar in vodja tekmovanja v ligah MNZ Ptuj, obenem pa tudi član IO NZS. Poleg vsega naštetega opravlja tudi delegatsko delo na tekmah 1. lige. Janko Turk: »Omenjeno priznanje mi kot športnemu delavcu veliko pomeni, saj so bili vložen trud, delo in energija prepoznani kot kakovostni in učinkoviti. To priznanje delim s svojimi sodelavci v MNZ Ptuj in z vsemi klubi SD Stojnci je prejelo priznanje ob SG-letnici delovanja. Sekretar MNZ Janko Turk je prejel plaketo NZS. Športni napovednik Nogomet • Dodatne kvalifikacije za 2. SNL SOBOTA, 13. 6., ob 18.00: Drava Ptuj - Odranci (Mestni stadion na Ptuju) Karting • Dirka za DP v Hajdošah Avto moto društvo Ptuj na kartodromu v Hajdošah v nedeljo, 14. 6., organizira karting dirke za državno prvenstvo in pokal Sportstil. Predfinalne vožnje bodo na sporedu ob 12. uri, finalne pa ob 14. uri. Mali nogomet • Turnir v Cirkulanah Športno društvo Cirkulane vabi na 2. turnir v malem nogometu za Pokal občine Cirkulane. Odigran bo v soboto in nedeljo, 13. in 14. 6., na igrišču z umetno travo v Športnem parku Cirkulane. Prijave zbirajo do petka, 12. 6., ko bo ob 20. uri žreb. Informacije: Roman Belšak - 041 837 608. V soboto so na sporedu kvalifikacije, v nedeljo pa bo vzporedno s članskim turnirjem potekal tudi turnir cicibanov U-9 in U-11. DB, JM Foto: Črtomir Goznik Nogometaši ptujske Drave (v modrih dresih) morajo za izpolnitev cilja - uvrstitev v 2. SNL - v dveh tekmah ugnati ekipo Odrancev. prikazanim skozi sezono zaslužili podporo na odločilnih tekmah. Na prvi preizkušnji izmed članov prve enajsteri-ce zaradi rdečega kartona ne bo mogel igrati Marko Roškar. Vsi drugi igralci so pripravljeni na izziv in se tudi zavedajo pomembnosti obeh tekem. Glede na kakovost posameznikov je Drava v rahli prednosti, vendar bodo to morali dokazati tudi na igrišču, kjer se nam za napredovanje obetata dve zelo zanimivi in nepredvidljivi tekmi. David Breznik Bovling • Podjetniška liga 1. SAR Avtomatizavija, 2. VGP Drava, 3. Saška bar MNZ Ptuj, saj smo v teh letih zgradili korekten odnos, ki nam vsem omogoča učinkovito delo in uresničevanje zastavljenih ciljev. Priznanje pa hkrati pomeni tudi motiv in obvezo za vnaprej. Prepričan sem, da bomo skupaj s podobnim sodelovanjem vseh deležnikov v nogometu kot doslej naredili še veliko dobrega za nogomet na širšem ptujskem področju tudi v prihodnje.« tp Takšen je pričakovan končni vrstni red letošnje spomladanske podjetniške lige. Igralci ekipe SAR Avtomatizacija so bili glede na sestavo ekipe (Jani Kramar, Milan Berghaus, Darko Bezenšek, Bojan Klarič, Timi Kramar) že pred začetkom lige favoriti za vrh in to so tudi potrdili. Podobno je na mestih 2 in 3, čeprav so iz ozadja do konca pretile ekipe MO Ptuj, Tames, Gostišče Iršič in Talum. Z odličnim zaključkom se je v deseterico uvrstila ekipa Radio-Tednik. V zadnjem krogu je ekipa Saška bar kljub porazu proti MO Ptuj ubranila prednost pred neposrednimi tekmeci, vrstni red pod vrhom pa sta določili še visoki zmagi Tamesa in Ra-dia-Tednika. Kar solidno število točk sta osvojili novinki v letošnji ligi, ekipi Casino Poetovio in Saubermacher Slovenija, kar je lepa napoved za jesensko sezono. Med posamezniki je v zadnjem krogu najboljši rezultat dosegel Jože Vaupotič (VGP Drava), blizu je bil tudi Marko Šauperl (Saška bar). Med najboljšo deseterico se je znova zavihtela predstavnica nežnejšega spola Lea Mohorič (Ra-dio-Tednik) na visoko 4. mesto. Skozi celotno sezono je znova izstopal Črtomir Goznik, ki je imel povprečje 193,6 na posamezno igro. Najbližje sta mu bila Gregor Miložič in Igor Gaber. Med najboljšo deseterico so se uvrstili štirje predstavniki zmagovalne ekipe, peti je končal na 11. mestu ... REZULTATI 15. KROGA: Gostišče Iršič - Radio-Tednik Ptuj 2:6, Saubermacher Slovenija -Restavracija PAN 1:7, Bowling center Ptuj - Boxmark Team 6:2, Saška bar - Mestna obči- Najboljši posamezniki 15. kroga: 1. Jože Vaupotič (VGP Drava) 784, 2. Marko Šauperl (Saška bar) 771, 3. Robert Šegula (Tames) 736, 4. Lea Mohorič (Ra-dio-Tednik) in Blaž Ivanuša (VGP Drava) oba 720, 6. Igor Vidovič (Tames) 717, 7. Igor Gaber (MO Ptuj) 715, 8. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) 704, 9. Branko Kelenc (VGP Drava) 699, 10. Miran Duran (Elektro Maribor) 692 na Ptuj 3:5, VGP Drava - SKEI Ptuj 7:1, Tames - Elektro Maribor 8:0, Talum - Casino Poetovio 5:3. Prosta je bila ekipa SAR Avtomatizacija. 1. SAR AVTOMAT. 14 - 93 179,5 2. VGP DRAVA 14 2838 88 175,5 3. SAŠKA BAR 14 2639 75 171,5 4. MO PTUJ 14 2684 72 168,1 5. TAMES 14 2772 68 161,5 6. GOSTIŠČE IRŠIČ 14 2533 66 164,9 7. TALUM 14 2495 66 161,9 8. BOWLING CENTER 14 2476 59 163,1 9. SKEI PTUJ 14 2509 48 162,8 10. RADIO-TEDNIK 14 2672 44 160,0 11. ELEKTRO MB 14 2507 43 155,8 12. CASINO POETOVIO 14 2331 38 150,9 13. RESTAVRACIJA PAN 14 2563 36 146,3 14. BOXMARK TEAM 14 2369 25 144,5 15. SAUBERMACHER 14 2289 19 135,6 Najboljši posamezniki sezone: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 193,6, 2. Gregor Miložič (Saška bar) 185,1, 3. Igor Gaber (MO Ptuj) 184, 4. Branko Kelenc 183, 5. Blaž Ivanuša (oba VGP Drava) 180,6, 6. Jani Kramar 180,4, 7. Milan Berghaus 179,6, 8. Darko Bezenšek (vsi SAR Avtomatizacija) 179,4, 9. Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) 179,4, 10. Bojan Klarič (SAR Avtomatizacija) 179,3. JM ODMEVI IZ ŠPORTA ^ vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. ŠPORTNE NOVICE vsak dan ob 13.10 Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 "ICH3 www.radio-ptuj.si T Lepo je lahko tudi doma... Ko pomislimo na počitnice, je seveda naša prva misel: kam bomo šli. Iščemo, načrtujemo, raziskujemo, se pogovarjamo s prijatelji, brskamo po spletnih straneh, nabavimo si kup katalogov ... In ko je naš počitniški cilj izbran, ko se že vidimo na kakšni plaži - na, pa pride nekaj vmes. In ostati bomo morali doma. Katastrofa? Sploh ne. Počitnice so lahko zanimive tudi v domačem okolju, samo narediti si jih moramo takšne. V zadnjih letih je Ptuj kot središče Spodnjega Podravja doživel pravi razcvet, kar se tiče doživljajske ponudbe. Česar nam ne nudijo organizatorji, pa si pripravimo sami. Piknik ob kakšni reki ali gramoznici? (Vem, da se sedaj naravovarstveniki in ribiči križajo, ampak saj to ne pomeni, da bodo po našem odhodu tam nastale Gajkel) Če se boste malo potrudili, boste našli celo uradne ponudnike prostorov za piknik in tega ne bo treba delati na črno. Saj tisti, ki imamo doma kos vrta, tam hitro postavimo žar, v bloku pa bo težko. Zato: v naravo. S sabo nesite napihljiv čoln in se z njim popeljite po kakšni malo večji mlaki. Poskrbite seveda za plavalno varnost! Na dopustu radi dobro jemo. Ampak če ne bomo šli v Španijo ali Hrvaško ali Kitajsko, naj pride kakšna njihova dobrota k nam. Mogoče vam bo pri tem pomagalo nekaj naših kuharskih nasvetov. Če se vam zdi kaj preveč zapleteno, pa pač proglasite svoje zrezke v omaki za škotsko višavsko meso (ne vem, ali to obstaja), zraven ponudite viski, ki ste ga dobili za rojstni dan, oblecite škotski kilt in se zabavajte (da boste še bolj škotski: pod kiltom se ne nosi gat, samo ne sklanjajte se pregloboko). Kjerkoli že smo, povsod se lahko imamo lepo. (Da bo tistim, ki bomo letos doma, vsaj malo v tolažbo, nekaj priročnih pomislekov: kaj če bo letos na morju spet takšno kislo vreme kot lani? Boljše, da nismo nikamor šli. Kaj če bo morje zacvetelo? Naš domači bazen gotovo ne bo. Kaj če si pokvarimo želodec s pokvarjeno hrano? Piščanec z domačega dvorišča, ki bo uro po smrti romal naravnost v pečico, ne bo imel časa, da bi se ga lotila salmonela.) Zdaj pa - gremo na počitnice. Pa četudi za junijski začetek samo do turniškega gradu, kjer bodo zasijale zvezde pod zvezdami. In končamo poletje s pesniškim festivalom: če nam ni do poezije, pa se predajmo vinu, saj nam oboje ponujajo v paketu! Jože Šmigoc Kolofon Gremo na počitnice - oglasna priloga Štajerskega tednika Ptuj, 12. junija 2015 Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik priloge: Jože Šmigoc. Sestavki: Majda Go-znik, Sabina Hameršak Zorec, Monika Levanič, Alenka Šmigoc Vinko in Jože Šmigoc. Fotografije: Črtomir Goznik. Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič. Tehnično urejanje: Daniel Rižner. J. 2 gremo N4£8611NICBi6itoiieiiiaia Štajeiskeia tednika Ptujski festivali - dolgčas ne bo ne turistom niti domačinom Kaj nas čaka v letošnjem poletju v zvezi z vremenom, vam ne bo znal povedati nihče, pa če se ima za še tako velikega vremenarja. Nekaj pa vam glede poletja lahko povemo: tudi če ostanete doma in ne greste nikamor na dopust, v Ptuju vam ne bo dolgčas. Za to so poskrbeli organizatorji številnih poletnih prireditev. Ni nam uspelo dobiti pregleda celotnega dogajanja v Spodnjem Podravju, a že to, kar vam bomo predstavili v nadaljevanju, bo od vas zahtevalo veliko energije, a se vam je bo veliko več povrnilo ob spremljanju dogajanja. Gledališke Zvezde pod zvezdami V ptujsko poletno festivalsko življenje se je letos vključilo tudi Mestno gledališče Ptuj z organizacijo festivala Zvezde pod zvezdami. Trajal bo od 19. junija do 5. julija, na njem pa se bo zvrstila kopica prekrasnih dogodkov, je prepričan direktor MGP Peter Srpčič. Izpostavil je pesniška nastopa Admirala Mahica, enega najpomembnejših sodobnih bosansko-hercegovskih pesnikov, in zvezde stalnice ptujskega dogajanja Svetlane Makarovič, na ogled pa bo niz odličnih gledaliških predstav. [Ml Admiral Mahič, legenda bosansko-hercegovske poezije, na tiskovni konferenci festivala Zvezde pod zvezdami Samo Strelec se s svojo ekipo pripravlja na premiero iLutke v turniškem gradu. Promocijsko sporočilo Želite nakupovati na obroke brez obresti? Izberite zanesljiv in ugoden način - NLB Plačilne kartice MasterCard, Visa in/ali Karanta (ne velja za NLB Posojilni kartici Mastercard in Karanta ter NLB Poslovno kartico MasterCard). Nova storitev prinaša številne prednosti, saj nakup opravite popolnoma preprosto, hitro in brez dodatne dokumentacije. Poiščite prodajna mesta, označena z nalepko Nakupi na obroke, in nakupujte na 2-12 obrokov in to brez obresti ter dodatnih stroškov! Na prodajnem mestu preprosto povejte, da bi radi plačali na obroke, več o storitvi in seznam vseh prodajnih mest pa je na voljo na spletnem mestu www.nlb.si/obroki. Višina vašega nakupa je odvisna od višine neporabljenega limita na NLB Plačilni kartici, s katero boste opravili nakup. Limit, ki ga imate na NLB Plačilni kartici, pa bo obremenjen za celotno višino neodplačanega dela dolga. Z odplačevanjem posamičnih obrokov, se vam bo tako postopoma sproščal tudi limit. Še nimate svoje? Preklikajte www.nlb.si/placilne-kartice in v pisani ponudbi boste zagotovo našli tako, ki bo kar najbolje ustrezala vašemu življenjskemu slogu. Klasiki lahko izbirate med NLB Plačilnimi karticami MasterCard, Visa in Karanta z odloženim plačilom, če ljubite potovanja, se odločite za NLB Zlato kartico MasterCard, večni romantiki pa si izbrano kartico lahko oblikujete čisto po svojem okusu. Naročilo za kartico lahko oddate prek spletnega obrazca, na naslovu: www.nlb.si/narocilo-kartice. Naj bo tudi varno in brezskrbno Naročite se na storitev prejemanja SMS-sporočil za le 1 evro na mesec. S SMS-sporočili boste obveščeni, kje, koliko in kdaj ste plačali s svojo NLB Plačilno kartico. Redno spremljanje kartične porabe je priporočljivo tudi v spletni banki NLB Klik, saj si tako lahko zagotovite, da vas poraba ne bo presenetila in da ne boste presegli limita, ki ste si ga začrtali. Obiščite nas v NLB Poslovalnici in nam zaupajte svoje kartične želje, z veseljem vam bomo pomagali do prave odločitve! Uporabniki NLB Klika lahko vlogo za pridobitev katere koli NLB Plačilne kartice preprosto oddate kar prek spletne banke, v poglavju »Naročila«. »Obiskovalci bodo lahko uži-li tisto, kar je ptujska kultura, saj bomo za razliko od drugih festivalov, ki v bistvu uvažajo kulturo in nam jo na Ptuju prodajajo, mi predstavili tisto, kar je ptujsko in s čimer se lahko ponašamo, tisto najboljše, kar so ustvarili naše gledališče in naši koprodukcijski partnerji v zadnjih sezonah. Predstavili bomo resnične zvezde, jih postavili pod zvezde - in upam, da boste tudi vi tam. Vsi tisti, ki so meščani nekega mesta, bi morali na neki način živeti meščansko kultu- ro in pomemben del meščanske kulture je tudi srečevanje v gledališču,« je povedal Srpčič. In kaj vse ponuja novi festival? Sedem gledaliških predstav: iLutka (premierno), Mali priročnik biznisa, Ga-jaš, arestant, Mrtvec pride po ljubico, Ne daj se, Kim, Najstarejša obrt in stand up z Matjažem Javšnikom, predstavo Rdeča kapica za otroke, in kot je bilo že omenjeno, dva pesniška večera. Enajst festivalskih večerov torej s štirinajstimi dogodki. nlbO Mi gremo pa na morje Poletne počitnice si lahko letos privoščite na obroke, brez obresti in brez dokumentacije - z NLB Karticami MasterCard, Visa in/ali Karanta.* Če kartice še nimate, jo lahko naročite v poslovalnici ali pa nas pokličite na 01 477 2000, kadarkoli podnevi ali ponoči. *Ne velja za NLB Posojilni kartici MasterCard in Karanta ter NLB Poslovno kartico MasterCard. nlbO www.nlb.si/obroki 01 477 20 00 gremo na počit] OglŠilikm tednika 3 Kabinet čudes 13. festivala Art Stays Trinajsti festival sodobne umetnosti v Ptuj vabi na svoje dogajanje med 10. in 18. julijem, razstave, ki jih bodo pripravili v okviru festivala, pa bodo na ogled do 1. septembra. Poletni festival sodobne ume-tnostiART STAYS že vse od leta 2003 polni ptujske galerije, trge in druge kotičke z umetnostjo. Organizira ga KUD Art Stays, katerega predsednik je Vlado Forbici, umetniški vodja Jernej Forbici, kreativni vodja pa Mari-ka Vicari. Do danes je gostil že več kot 500 umetnikov. Letos, trinajstič, se vrača s programom, polnim novih dogodkov in vključuje projekte, ki orisujejo trenutno stanje v svetu sodobne, predvsem likovne umetnosti. Poimenovali so ga Wunderkammer / Kabinet čudes. Gostil bo več kot 80 umetnikov iz več kot 20 držav in predstavil vse zvrsti sodobne umetnosti, od slikarstva, kiparstva, fotografije, videa, instalacij do per-formansov in intermedijskih projektov. Ponudil bo razstave v praktično vseh ptujskih galerijah in razstaviščih, umetniška dela pa bo popeljal tudi v okoliške galerije. Veliko mednarodnih umetnikov bo ustvarjalo v ptujskih ateljejih. Na Slovenskem trgu bo glavni oder, kjer se bodo vsak dan zvrstili raznoliki dogodki; Mestni trg bo gostil cirkus, ulice bodo v večernih urah popestrili glasbeniki z odri na kolesih, manjkala pa ne bodo niti majhna kulinarična in enološka čudesa. V Mestnem kinu bo potekal ciklus ART STAYS KINO z vrsto dokumentarcev in filmov o umetnikih, povezanih s čudesi, v jutranjih urah pa bodo likovne delavnice za otroke in najstnike. BaRock v Dornavi obljublja poslastice Na dvorišču baročnega dvorca v Dornavi bomo v okviru festivala BaRock med 14. in 18. julijem tudi letos uživali ob kakovostnih slovenskih glasbenikih, za smeh pa bodo poskrbeli vedno odlični člani KUD Reporter Milan. Festival bodo torek, 14. julija, odprli s kantavtorskim koncertom Rudija Bučarja in Tadeja Vesenjaka. Dan zatem, 15. julij, bo rezerviran za Ota Pestnerja in koncert ''Tribute to Elvis Presley''. 16. julija bomo lahko uživali v duetu dveh izjemnih ženskih voka-lov - Anike Horvat in Severe Gjurin. V petek, 17. julija, nas bo ponovno nasmejala gledališka skupina KUD Reporter Milan s svojo najuspešnejšo predstavo Ona, bivši in Džoni. Zaključek festivalskega potovanja bo v soboto, 18. julija, z akustičnim koncertom zasavske skupine Orlek, ki praznuje petindvajsetletnico delovanja. ''Glasbeni festival BaRock bo rW «"i; ^tCk Adi Smolar na lanskoletnem BaRocku tudi letos postregel s široko zasnovano ponudbo slovenskih glasbenikov in umetnikov. Prepričani smo, da bo publika s tako kakovostnega programa na čarobni lokaciji najlepšega baročnega dvorca v Sloveniji odnesla pozi- tivne vtise, kar je tudi za nas največja nagrada,'' je povedal organizator BaRocka Stanislav Ciglar iz društva Vedo-mec. Arsanin festival sedmič - in zadnjič? Sedmi mednarodni poletni glasbeni festival Arsana bo potekal devet dni, med 23. in 31. julijem, ponujal pa bo več kot 60 dogodkov ter več kot 200 umetnikov, ki se bodo predstavili na notranjih in zunanjih prizoriščih starega mestnega jedra. Organizatorji so poskušali zajeti vsa bolj ali manj znana ptujska prizorišča - od slavnostne dvorane na gradu preko različnih klub- skih prostorov do mestnih ulic in trgov; glavno prizorišče pa še zmeraj ostaja dvorišče minoritskega samostana. Festival ostaja v stilih klasične, džezovske in etno vokalne in instrumentalne glasbe, tudi rahlo popularne. Z lanskimi gosti New York Voices so se prebili na svetovni zemljevid festivalov, kar pomeni, da bodo poslej lažje privabili svetovne zvezde, saj ti ne gredo kamorkoli, ker imajo ustaljene odre rezervirane že za več let vnaprej. »Odslej želimo v Ptuj vsako leto privabiti vsaj eno veliko ime. Letos je to ameriška vokalna a cappella skupina Take 6, 10-kra-tni grammyjevi nagrajenci, ki i super darilo ; ob sklenitvi; KAMORKOLI Z ZAVAROVANJEM TUJINA. Sklenite zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini in se izognite visokim stroškom zdravljenja. Počitnice ne gredo vselej po vašem načrtu. Zavarovanje vam zagotavlja dodatno varnost v primeru zdravstvenih težav ter krije morebitne stroške zdravstvenih storitev. PE MARIBOR Gosposka 8-10, tel.: 02/ 238 04 00 • Ormož, Ptujska cesta 25 • Ptuj, Trstenjakova ulica 5 • Slovenska Bistrica, Partizanska ulica 21 letnega zavarovanja Multitrip www.vzajemna.si Q 080 20 60 VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica y £ m O S H P r. 0 2 ,k et,pe S" >00 4 gremo na£očilnicfiliililBifiiiliif Štajerskega tednika y o bodo nastopili 26. julija,« je ponosno povedal direktor festivala Arsana Mladen Delin. Poleg njih bomo na ptujskih prizoriščih spremljali povečini nastope slovenskih umetnikov, na osrednjem odru Boruta Zagoranskega v nekoč že izvedeni Tango Story (takrat s Štefanom Milenko-vicem) ter Nuško Drašček, Rudija Bučarja s Frčafelami in Tinkaro Kovač, ansambel Manouche, skupino Queen Tribute Band, Gala Gjurina s Temno godbo in gosti, klapo Šufit, kubansko skupino Estudiantina Ensemble in zadnji večer še Kataleno. »Kljub vsako letu manjšemu proračunu se festival nenehno širi - letos s pravim Otroškim festivalom z več kot 30 dogodki, pa skoraj brez pravega proračuna, saj bodo mentorji delali brezplačno, čeprav gre za profesionalce. Otroški festival namreč sam ni mogel zaživeti, pa smo ga vzeli pod svoje okrilje,« je pojasnil Mladen Delin in nadaljeval nič kaj lepo zgodbo o premalo denarja za Arsanin festival: »Festival se je širil, finančno pa smo ostali v letu 2010. Začeli smo s sedemdnevnim festivalom z enim dogodkom na dan, danes jih je vsak dan po 15. Takrat smo delali trije, danes nas je vsak festivalski dan 30. Pa ni nihče zaposlen za to, da dela festival, ker ni denarja. Tako več ne bo šlo naprej. Festivali in druge poletne prireditve so glavna promocija mesta: od Dobrot slovenskih kmetij, Kina brez stropa, grajskih iger, rimskih iger ... - to je neverjetna promocija mesta. Saj res, da imamo veliki festival v Ljubljani pa Lent v Ma- Mladen Delin, direktor festivala Arsana: »Po sedmih letih je ljudem dovolj dela zastonj!« Letos kino ne bo brez stropa. riboru, a tako številnih malih, a prodornih prireditev in festivalov nima nihče v Sloveniji. Moram poudariti, da letošnji festival v takem obsegu in ob takih pogojih delamo zadnjič. Delali smo v nemogočih razmerah. Sedem let so ljudje delali za festival brezplačno in tega jim je dovolj. Cel festival delamo brez sredstev, saj jih dobimo na osnovi razpisov po izvedbi prireditev, šele oktobra. Nismo edini v državi s težavami, a so eni propadli. Mi ne želimo biti med njimi.« Kino brez stropa letos s stropom V okviru lanskoletnega Kina brez stropa je projekcije na dvorišču ptujskega gradu in v Mestnem kinu Ptuj obiskalo več kot 3.000 gledalcev. Letos bodo gledalci filmski jagodni izbor pretekle sezone gledali nekoliko drugače. Za- PLACATE SAMI ■i* £ >Oo NLB Vita Tujina Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini - za izdatke, ki jih ne morete predvideti Že manjša nezgoda ali bolezen vas lahko v tujini precej stane; pa naj ste na počitnicah, poslovni poti ali samo po nakupih čez mejo. Zato pred odhodom v tujino sklenite zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini NLB Vita Tujina. Zavarovanje lahko sklenete v vseh NLB Poslovalnicah ali na spletni strani www.nlbvita.si. NLB® Vita Življenjska zavarovalnica radi varčevanja in okrnjene kadrovske realnosti se tokrat ne bodo družili na prostem, temveč kar v domači hiši - v Mestnem kinu. Da filmofilov ne prikrajšajo za brezplačen ogled filmskih delikates - pa tudi, da jih navdušijo nad z zgodovino bogatim kinom, ki vse leto z odprtimi rokami sprejema gledalce na Cvetkovem trgu - bodo tudi letos pripravili program, sestavljen iz nepo- festivalskim programom med 26. in 29. avgustom v Ptuju. Na osrednjem prizorišču poleg nenadomestljivih velikih večernih pesniških branj in koncertov, okroglih miz in drugega programa prvič pripravljamo tudi sklop dogodkov s petimi perspektivnimi avtorji platforme Versopolis in več novih zasebnih branj na doslej še neodkritih zasebnih lokacijah na Ptuju. V fokusu bo sodobna poezija v nizozemskem jeziku, ki jo bodo na festivalu in prevajalski delavnici pred tem zastopali štirje pesniki iz Belgije in Nizozemske, letošnja častna gosta pa bosta Milan Dekleva kot domači in ameriška pesnica C. D. Wright kot tuja častna gostja, ki ji bo ob tej priložnosti izšla prva pesniška zbirka v slovenskem jeziku v knjižni obliki. Kot odmev lanskega švedskega fo-kusa bo izšla tudi antologija sodobne švedske poezije in seveda dvojezične knjižice s poezijo vseh festivalskih pesniških gostov, je Dneve po- Aleš Šteger: »Ko se trend kakovostne rasti enkrat obrne, ga je težko spet vrniti v pravo smer. Zato je profesionalizacija vseh ptujskih festivalov nujna!« www.nlbvita.si 080 87 98 zabnih filmov, dogodkov za otroke (Kino vrtiček), posebne projekcije za mlade starše (Z dojenčkom v kino) in še kakšnega presenečenja. Organizator, CID Ptuj, gledalce vabi, da se jim pridružijo na brezplačnih projekcijah v Kinu s stropom 2015 med 3. in 9. avgustom, izkusijo svoj Mestni kino Ptuj in se nauži-jejo filmskih poslastic. Tudi Dnevi poezije in vina zahtevajo profesionalizacijo Dnevi poezije in vina bodo tudi letos zadnji teden avgusta - od 25. do 29. - Ptuj zavili v verze. Tokrat prvič kot del pesniške platforme Versopo-lis, stičišča enajstih pomembnih evropskih pesniških festivalov, ki spodbuja mobilnost perspektivnih evropskih pesnikov iz različnih držav, veča število njihovih prevedenih del in dostopnost poezije na splošno ter vključuje že obstoječe in novo občinstvo v kreativni proces. Festival, ki se bo s štiridnevno flamsko-slovensko prevajalsko delavnico začel v soboto, 22. avgusta, bo letos postregel s pisanim dogajanjem po vsej Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem in v Avstriji na tradicionalnih Večerih pred Dnevi 25. avgusta ter z zgoščenim ezije na tiskovni konferenci predstavil Aleš Šteger. Ob tem je podobno kot pred tednom dni Mladen Delin iz Arsane poudaril, da so ptujski festivali kakovostno in vsebinsko tako zrasli, da jih bodo mestne oblasti prisiljene profesionalizirati, saj se bo v nasprotnem primeru trend kakovostne rasti zaobrnil. Ko pa začne nekaj drseti navzdol, je tisto težko spet spraviti v zaželeno smer, navzgor. In koga bo poleg obeh častnih gostov Ptuj na Dnevih poezije še gostil? Pridejo Luis Chaves (Kostarika), Volha Ha-pejeva (Bulgarija), Silke Scheuermann (Nemčija), Mary Jo Bang (ZDA), Azad Ziya Eren (Turčija), Monica Pavani (Italija), Judith Nika Pfeifer (Avstrija), Marjan Strojan (Slovenija) in Amarjit Chandan (Indija). V nizozemsko-belgijskem fokusu bosta Nizozemca Hester Knibbe in Jan Baeke ter Belgijca Stefan Hertmans in Maud Vanhauwaert, pesniki iz Versopolisovega kroga pa bodo Poljakinja Justyna Bar-gielska, Litvanec Vytautas Stankus, Makedonec Gjoko Zdraveski, Šved Pär Hansson in Hrvat Ivan Šamija. Pa veliko užitkov na tej velikanski množici dogodkov! gremo na počitnjceiiilililiiiipgaiiliiiikiga tednika 5 Ptuj - kulturno-zgodovinski biser nacionalnega pomena Ptuj - najstarejše dokumentirano mesto na Slovenskem očara vsakega, ki ga obišče. Nad mestom se vzpenja mogočna grajska utrdba, v kateri je eden najbolj obiskanih slovenskih muzejev. Z njene leve se v nebo vzpenja čudovit nekdanji dominikanski samostan, ki ponuja čudovito infrastrukturo za izvedbo kongresov in poslovnih konferenc. V njem bodo organizirali tudi vrhunske kulturne dogodke. Središče starega mestnega jedra Ptuja je Slovenski trg, kjer nam najprej pade v oči mestni stolp. Tik ob stolpu stoji zanimiv Orfejev spomenik iz 2. stoletja, v bližini pa še cerkev sv. Jurija. Na desni strani starega mestnega jedra je prenovljeni mino-ritski samostan, ki je še danes izjemno pomembno duhovno središče našega mesta. Mesto se ponaša z izjemno etnografsko dediščino, ki ji kraljujejo kurenti kot prinašalci vsega dobrega. Tradicija srednjeveških letnih sejmov vsako leto oživi na jurjevo (23. 4.), ož-baltovo (5. 8.) in katarinino (25. 11.). Na Ptuju poteka vsako leto v maju največji kulinarični festival na Slovenskem, imenovan Dobrote slovenskih kmetij. Ne gre pa pozabiti najstarejše vinske kleti z vinskim letnikom iz leta 1917, ki je danes znana pod blagovno znamko Pullus. V neposredni bližini starega mestnega jedra, le streljaj čez vihravo reko Dravo, so ptujske terme, ki so vir zdravja in sprostitve ter odlična priložnost za aktivno preživljanje prostega časa. Spokojno, pa vseeno aktivno doživljanje čudovite narave vas čaka na igrišču za golf, VABLJENI NA PRIREDITVE V LETU 2015 • 13. 6. 2015 Poli kolesarski maraton • 20. 6. 2015 Ptujske grajske igre • 27. 6. 2015 Tek partnerskih mest po ulicah starega mestnega jedra • 4. 7. 2015 prireditev Dobrodošli doma • 10. 7. do 1. 9. 2015 Mednarodni festival umetnosti Art stays • 23. 7. do 1. 8. 2015 Glasbeni festival Arsana • 31. 7. in 1. 8. 2015 Ptujska noč ob občinskem prazniku • 1. 8. 2015 Rancarija • 20. do 23. 8. 2015 Rimske igre • 26. do 29. 8. 2015 Festival poezije in vina • 27. in 28. 8. 2015 Festival narodno-zabavne glasbe • 2. 9. do 6. 9. 2015 Folklorni kimavčevi večeri • 11. 11. 2015 Martinovanje na Ptuju • 16. do 31. 12. 2015 božično-novoletne prireditve Ptujska pravljica s silvestrovanjem na prostem od koder se ponujajo tudi prelepi pogledi na Ptuj in njegov grad. Izjemna vodna površina Ptujskega jezera nam skozi celotno poletje ponuja športne in rekreacijske užitke ter številne prireditve na vodi in ob njej. Mesto in okolica ponujata številne možnosti rekreacije in sprostitve. Ljubiteljem narave je na voljo veliko sprehajalnih in pohodniških poti ter kolesarskih stez. V poletnih mesecih se v starem mestnem jedru prirejajo številni kulturni dogodki. V drugi polovici julija bomo ponovno gostili izjemen poletni glasbeni festival Arsana, ki se konča z občinskim praznikom. Živahno mednarodno umetniško okolje poleti ustvarja Mednarodni festival sodobne umetnosti Art Stays, ljubitelji literature in vina se družijo v drugi polovici avgusta, ko mesto zaživi v Dnevih poezije in vina ter postane središče sveta pesniške ustvarjalnosti. Konec avgusta ponovno prirejamo znamenite rimske igre, kjer bo poskrbljeno za hedonizem. V avgustu že več kot 45 let ljubitelje domačih viž vabi tudi Festival narodno-zabavne glasbe. Jesenske mesece zaznamuje trgatev mladike najstarejše trte na ptujskem gradu in trgatev v mestnem vinogradu. Tradicionalno martinovanje nam bo napolnilo br-bončice z novim vinskim letnikom. Aktivno ali bolj lagodno - nepozabno doživetje je v »zakladnici tisočletij« zagotovljeno. Ptujčani živimo v svojevrstnem kulturnem nadstandardu, naše življenjsko okolje prevevata duh in dediščina tisočletij, vse to pa z veseljem in gostoljubno delimo z vsemi, ki nas obiščejo, da bi začutili, odkrili in užili bogastvo lepot in dobrot starodavnega mesta ob Dravi. ^gPtuj Ptuj - zakladnica tisočletij, najstarejše neprekinjeno poseljeno mesto na Slovenskem, vam z veseljem pokaže svoje bogastvo, hkrati pa ponudi številne dobrote - na krožniku in v kozarcu, za oči, ušesa in dušo.....Sprehod po starodavnih ulicah, ogled izjemno bogatih muzejskih zbirk, obisk »ptujskega podzemlja«- najstarejše delujoče vinske kleti , sprehod ob »ptujskem morju« - največjem stalnem jezeru v Sloveniji - ali vožnja po njem... ZA VSAKO STAROST IN ZA VSAK OKUS PTUJ PONUJA TOČNO TISTO, KAR NJEGOVI OBISKOVALCI ŽELIJO! zakladnica tisočletij the treasure of millennia www.visitptuj.eu TIC Ptuj Slovenski trg 5, Ptuj TIC Ptuj najdete v središču starega mestnega jedra, na srednjeveškem trgu. Skrbijo za promocijo območja z več tisočletno zgodovino, ki ga zaznamujejo bogastva naravne, kulturne in etnološke dediščine. Posredujejo pri rezervaciji prenočišč, organizirajo turistično vodenje po mestu in nudijo turistom vse potrebne informacije, povezane s turistično ponudbo mesta in okolice. V TIC-u Ptuj je možno nabaviti tudi turistične spominke in turistično publikacijo. www.ptuj.info www.ptuj.si email: info@ptuj.info tel: ++386 2 779 60 11 in ++386 2 771 01 73 faks: ++386 2 771 01 75 6 ! gremo na£oči!nicelfiililBiiiiiSia Štajerskega tednika Turistične agencije: čakajo na znizama nekateri še Hrvaška obala je za Slovence še vedno številka ena... Poletni meseci so skoraj pred vrati. Zato so v polnem teku tudi rezervacije turističnih aranžmajev. Preverili smo, kakšno je povpraševanje in kje bodo turisti preživeli letošnje počitnice. Kompas: Največ povpraševanja po Jadranski obali „Vroče je že in ljudje ponovno več razmišljajo o poletnih počitnicah, kar se seveda pozna. Ravno v tem času naredimo največ rezervacij za poletne počitnice," so sporočili s turistične agencije Kompas. Tudi letos je povpraševanje raznoliko. Še vedno Slovenci najraje po-čitnikujemo na Jadranski obali, med najzanimivejše pa spadajo tudi grški otoki in Turčija: „Največ povpraševanj je po destinacijah vzdolž Jadranske obale, od Istre, predvsem Rovinj in Medulin pri Puli, kjer imamo letos tudi družinski klub, čez Kvarner, kjer je večno popularen Mali Lošinj, do Dalmacije. V Biogradu na Moru smo pripravili posebno ponudbo družinskega kluba z akcijami, kot so bivaš 7 dni, plačaš 5 (7=5), prvi otrok do 12 let brezplačno, drugi ima 50 % Kako do najkakovostnejših zdravstvenih storitev popust. Družinski in Zzlati klub smo pripravili tudi v Drveniku in na otoku Hvaru. Naslednje zanimivejše desti-nacije so na širšem območju Mediterana. Večno so popularni grški otoki in popolne družinske počitnice v Turčiji, kjer prav tako organiziramo družinski klub v slovenskem jeziku. Vsem, ki so željni eksotičnih počitnic, pa priporočamo Ka-ribe, Mehiko, Dubaj, Tajsko in Avstralijo. Če pa vam poletna vročina ne prija, se lahko odpravite na sever, v Skandinavijo." Slovenci se največkrat odločajo za tedenske aranžmaje. „Po eni strani se povečuje povpraševanje po počitnicah "al l inclusive", po drugi strani pa se še vedno veliko gostov odloči zgolj za najem apartmaja ali nočitev z zajtrkom. Na to vpliva tudi starostna in dohodkovna struktura gostov. Pri vsaki destinaciji pa zaznamo prevladujočo obliko: v Turčiji je na prvem mestu ponudba all inclusive; sicer tudi v Grčiji in na Hrvaškem opažamo več povpraševanja po tovrstni ponudbi, a še vedno prevladuje polpenzion," pravijo v Kompasu. TuristAgent: Turisti čakajo na znižanja Tudi v ptujski poslovalnici potovalne agencije TuristAgent smo preverili, kje bodo letos dopustovali Ptujčani. Kot je dejala vodja turistične agencije Suzana Vidovič, rezervacije za letošnje poletje potekajo enako kot zadnja leta - turisti čakajo na znižanja. Še vedno je največ povpraševanja po hrvaški obali, Grčiji in Turčiji, medtem ko so krajši, tri- in petdnevni paketi zanimivi predvsem za slovensko oba- Promocijsko sporočilo lo. Najmanj povpraševanja je za turistične destinacije v Egiptu in Tuniziji. Na drugi strani pa opažajo porast povpraševanja po eksotičnih deželah. Sicer pa so najbolj iskani aranžmaji na osnovi polpenziona in ponudbe all inclusive. „Še vedno pa so najbolj iskani cenejši paketi," še zaključi Vidovičeva. Sonček: V porastu počitnice z avtobusnim prevozom in ogledi Z letošnjimi rezervacijami pa so več kot zadovoljni v turistični agenciji Sonček: „Že prodaja aranžmajev 'first minute' in prvomajskih počitnic je bila vzpodbudna - to so paketi, ki že nakazujejo, kakšna bo sezona. Seveda je o uspešni sezoni v celoti težko govoriti tako zgodaj, saj sta pred nami še cel junij in julij, ko se za dopust odločajo še zadnji zamudniki (in teh ni malo)," je pojasnila vodja marketinga turistične agencije Sonček Nataša Jeza Kotnik in dodala: „O razlogih za več rezervacij je sicer težko govoriti, saj gre najbrž za splet razlogov, med katere prištevamo naše očitno uspešne marketinške aktivnosti, ugodno vreme in naše sledenje željam potnikov, ki vse bolj iščejo kratko bivanje, akcijske cene, ugodnosti za otroke, tisti z večjim proračunom za dopust pa pričakujejo fleksibilnost, individualni pristop, kakovostne informacije, potovanja, sestavljena po njihovi meri ... Ljudje ne spregledajo, da smo agencija, ki je zadnja leta vedno znova proglašena za turistično agencijo z najboljšim razmerjem med ceno in kakovostjo ter kot zaupanja vredna blagovna znamka." In katere destinacije so med turisti letos najbolj zaželene? Kot ugotavlja Jeza Kotniko-va, sta to še vedno hrvaško in slovensko primorje, od mediteranskih destinacij pa Grčija (otoki), Turčija in Egipt. „Družine iščejo predvsem ponudbe all inclusive in hotele, ki imajo cenovne ugodnosti ter animacijo za otroke. Od daljnih destinacij so najbolj zaželeni Mavricius, Kuba, Tajska, Mal-divi in križarjenja po Karibih, čeprav je ta segment zelo razpršen in je skoraj krivično izpostaviti samo nekatere." Hit sezone so počitnice z organiziranim avtobusnim prevozom in ogledi, kot so Sicilija, Kalabrija, Korzika, Makedonija, Črna gora, Andaluzija ter Neum v Dalmaciji. „Z veseljem ugotavljamo tudi, da ljudje ponovno odštejejo nekaj več denarja za počitnice. Seveda ne vsi - in vedno imamo kaj ponuditi tudi tistim, ki ne morejo odšteti veliko denarja -, vendar se statistično gledano povprečen znesek aranžmaja dviguje, kar nas navdaja z optimizmom," je še povedala vodja Sončkovega marketinga. Relax: V naši organizaciji več kot 120.000 gostov Porast rezervacij v primerjavi z lanskim letom opažajo tudi v turistični agenciji Relax: „Tudi letos bo največ Slovencev po-čitnikovalo na Jadranu, pravi hit pa so tudi počitnice na Me-diteranu (Egipt, Turčija, Ciper, Grčija - Krf, Kreta, Kos, Rodos, Halkidika ...). Velika rast je pri rezervaciji počitnic ob slovenski obali - tudi družinskih. Tik pred izidom je katalog Eksoti-ka 2015, že sedaj pa opažamo rast rezervacij na teh destinacijah." Kot je še povedal predstavnik za odnose z javnostmi Jože Režonja, je še vedno največ povpraševanja po 7-dnev-nih poletnih počitnicah (julij, avgust) s ponudbo all inclusive. V letošnji sezoni bo v Relaxovi organizaciji počitnikovalo več kot 120.000 slovenskih gostov: „Zaradi tega je cenovni razpon širok, enako tudi glede na izbor paketov (polpenzion, all inclusive, najem apartmajev, vključen prevoz ...)." Še zanimivost: letošnja najdražja prodana turistična ponudba znašala 4.800 evrov; gre za 14-dnevne počitnice na Kari-bih s ponudbo all inclusive in letalskim prevozom. Rešitev je preprosta: z zavarovanjem Zdravstvena polica boste hitro in enostavno prišli do kakovostnih specialističnih zdravstvenih storitev in operativnih posegov doma in v tujini. V Vzajemni vam bodo v celoti pripravili individualni načrt zdravljenja, kar pomeni, da boste v primeru bolezni ali poškodbe v varnih rokah. Organizirali vam bodo obisk pri zdravniku specialistu in poskrbeli za hitro organizacijo operativnega posega. In kar je najpomembnejše: v mrežo izvajalcev so vključeni vrhunski strokovnjaki in mednarodno priznane zdravstvene ustanove v Slovenji in zunaj naših meja. Tako boste lahko hitro začeli kakovostno zdravljenje, pri čemer vam ne bo treba skrbeti za stroške. Drugo mnenje priznanih domačih ali tujih strokovnjakov Ste zboleli ali se poškodovali, pa bi se radi za dokončno odločitev glede zahtevnejšega zdravljenja posvetovali še s priznanimi strokovnjaki iz tujine? Z zavarovanjem Zdravstvena polica ne boste prepuščeni samim sebi pri sprejemanju odločitve o načinu zdravljenja, ki ima lahko težke in dolgoročne posledice, saj bo za vas poskrbela Vzajemna. Z zavarovanjem Zdravstvena polica do: • organizacije in plačila stroškov specialističnih zdravstvenih storitev doma in v tujini, • organizacije in plačila stroškov operativnih posegov pri domačih in tujih izvajalcih, • nadomestila za bivanje v bolnišnici, • drugega mnenja in posvetovalnega obiska pri zdravniku, • organizacije in plačila nekaterih dodatnih stroškov (npr. v primeru potovanja v tujino zaradi operativnega posega, podaljšanega bivanja v tujini, potreb po zdravstvenem spremstvu itd.). Zdravstvena polica bo primerna za vse tiste, ki si želijo kakovostnih, hitrih in zanesljivih rešitev za svoje zdravje. Vse podrobnosti o sklenitvi zdravstvenega zavarovanja lahko pridobite na spletnem naslovu www.vzajemna.si ali na brezplačni telefonski številki 080 20 60. VZAJEMNA zdravstvena zavarovalnica Ne čakajte, izberite Naša prva skrb, ko zbolimo ali se poškodujemo, je čimprejšnje okrevanje. Vzajemna je zato oblikovala zavarovanje, ki vam omogoča dostop do zdravstvenih storitev brez čakalnih dob pri najboljših specialistih doma in v tujini, zavarovanje pa krije tudi 850 operativnih posegov. Omogoča vam pridobitev drugega mnenja priznanih domačih in tujih strokovnjakov, pod ugodnimi pogoji pa lahko v zavarovanje vključite še svoje otroke. Do vseh storitev, ki jih boste potrebovali, vam bodo pomagali v Vzajemni, kjer v celoti pripravijo načrt zdravljenja za bolnika in organizirajo vse potrebno, da čim hitreje pride do kakovostnega zdravljenja. gremo na počitnjceiiilililiiiipgaiiliiiikiga tednika 7 Čas je za raznolikost Skoraj vsaka ženska se najbolj veseli poletne sezone oblačil in številnih dodatkov, saj nam ta čas prinaša največ raznolikosti, lahkotnosti in barv. Ko govorimo o raznolikosti modnih trendov, mislimo na različne kroje oblek, hlač, zgornjih delov, potiskov in materialov ter nenazadnje tudi obutve. Kot vsako poletje se najprej ustavimo pri mornarskih črtastih vzorcih, ki nas spremljajo vse od začetka pomladi. Geometrijski vzorci in razne čr-no-bele kombinacije črpajo navdihe iz mornarskega trenda, ki se pojavlja v kombinaciji črno-bele ali temnomodro-be-le. Bela kot stalnice poletja se odlično poda v omenjenih kombinacijah. Če govorimo o beli barvi, ne smemo tudi letos pozabiti na čipke, ki nas spremljajo že nekaj sezon, vendar vedno v malce drugačni obliki. Letos so te nosljive v nekoliko boemski oziroma hipijevski obliki, saj jih je ogromno našitih samo kot detajli na vratnih izrezah, rokavih, dolžinah. Odlično se dajo kombinirati z jeansom, ki je letos spet prava modna zapoved, a v drugačni različici. Pojavlja se na dva načina: prvi v bolj sofisticirani različici, kot so minimalistični kroji, strogo elegantno krojeni posamezni kosi ali kompleti, ter v trendih 70., kjer prihajajo v ospredje zvončaste hlače. Oba trenda lahko dopolnite s prosojnimi tkaninami predvsem v zgornjih delih, pri tem pa moramo biti pozorni na izbiro spodnjega perila ali majice. Predlagam, da se pri prosojnih trendih posluži-te kar se da enostavne, morda že kar športne spodnje majice, da ne bi zašli v nepravo izbiro. Ker smo omenili hipijevski stil, naj omenim, da so v trendu spet resice -na majici, krilu, torbici ali čevljih. K temu stilu lahko dodate umirjene pastelne barve ali pa jih kombinirate z močnimi žakardni mi vzorci. Vsak se odloči za stil, ki mu ugaja glede na ka rakter in okolje, v katerem de luje. Letos v pastelnih barvah Ko govorimo o barvnih kom binacijah, je letos ogromno pastelnih barv. Za vse ljubi teljice le-teh predlagam obla čila v drznejših krojih, saj oblačilu tako vdihnemo so fisticiranost. Če pa so nam ljubši močni odtenki, kot sta npr. rdeča in rumena, oran žna ali zelena, pa se držimo bolj umirjenih klasičnih kro jev, saj nam bo že barva obla čila sama dala dovolj drzen videz. Pri obeh barvnih kombinacijah se lahko poslužujemo kontrastnega pravila modnih dodatkov, npr. k rdeči obleki kombiniramo belo ali srebrno barvo, da kombi- nacijo ohladimo, k pastelni obleki pa lahko kombiniramo žive barvne dodatke, da jo poživimo. Ko smo govorili o trendu zvončastih hlač, velja omeniti še enega: spet prihaja v ospredje hlačno krilo. Poleti je to lahko zelo široko in dolgo in prav dobro se bomo počutile v njem. Trend prihaja prav tako na jesenske police in lahko ga zagrabimo s polno mero že v poletju. Kombiniramo ga s srajcami, tudi tunikami ali navadnimi majicami. Glede na polnost spodnjega dela predlagam na enostavno, minimalistično izbiro zgornjega dela. Pri barvah se lahko ustavimo tudi pri vojaški zeleni, ki je lahko kombinirana na eleganten ali športen način. Lahko jo nosimo kot nevtralno barvo v kombinaciji z živimi ali pastelnimi odtenki. Kot glavno barvo tega poletja pa bi morda sama izpostavila rumeno, ki je prisotna na vseh modnih kosih. Ne nazadnje je ta sončna barva letos zasijala od najbolj umirjenih pastelnih nians pa do najbolj odbitih živih tonov. Gre za barvo, ki pristaja skoraj vsakemu barvnemu tipu, pa še dobro se bomo počutili v njej. Moški bodo mladostno-ulični Povejmo še nekaj o moški modi, ki je vsako leto bolj mladostna in bolj ulična. Ko govorimo o moških trendih, gre predvsem za praktične kose, ki moškega ne smejo omejevati pri gibanju. Torej začnemo pri hoji. Moški si bo dal duška s trendovskimi su-pergami. Različne blagovne znamke ponujajo res lepe in Kratka obleka ali tunika v črno-beli barvi z rumenim dodatkom Dvodelni komplet krila in bluze v belo-modri barvi v kombinaciji z rdečo kvačkano ogrlico enostavne modele, vsak pa si jih naj izbere po svoji presoji. Drugi trend so nekoliko prekratke hlače, zavihane do gležnjev. K temu trendu pristajajo skoraj elegantni čevlji angleškega stila, ki jih omilimo s kontrastnim podplatom ali vezalkami. Omeniti gre še trend moških usnjenih nahrbtnikov, ki bodo dali zaključno noto dovršenega stila. Prav tako se ustavimo še pri otrocih, katerih trendi so simpatični sami po sebi že zaradi majhnih verzij velikih stilov. Letos so poudarjeni predvsem potiski in vzorci tropskih rastlin in rož tako pri punčkah kot pri fantih. Obutev naj bo čim bolj pisana, če se bomo odločili za bolj enobarvne kombinacije oblačil ali obratno. Tudi pokrivala so zelo pomembna, pa naj bodo to pleteni klobuki ali kape. Otroci se znajo tudi sami zanimivo skombinirati, zato jim dajmo možnost, da se odločijo, katero kombinacijo bi oblekli. Včasih znajo morda presenetiti, kateri kosi jim ugajajo - morda takšni, ki jih sami ne bi nikoli dali skupaj, kasneje pa se ugotovi, da pa mu karakterno morda ustrezajo. Kreacije in tekst: Sabina Hameršak Zorec Za vsak stil se najde popust. Izkoristite do 60 % predsezonski popust na vsa oblačila, obutev in modne dodatke iz kolekcije pomlad-poletje 2015 v prodajalnah Modiana in v Modni hiši Maribor. Milošič Danilo elektronika PE Ptuj, Gubčeva ulica 23 - servis PE Ptuj Domino center - posrednik Tušmobil info@mdeptuj.si, www.mdeptuj.si GSM: 070 210 955, 070 379 491 Brezžični internet WiFi Haloze tušmobil i-haloze.si AKCIJA! DO 31. AVGUSTA BREZPLAČNA PRIKUUČNINA Prodaja in servis GSM aparatov Servis elektronskih naprav Oblikovanje spletnih strani Prodaja in servis računalnikov :l popust velja od 12. 6. -12.7. 2015 na vso ponudbo ženske, moške In otroške konfekcije, obutve ter modnih dodatkov pomlad-poletje 2015 in ne velja na bazo (oznaka 000-013) ter na ure in nakit Popust se obračuna pri blagajni. Akcije in popust se med seboj izključujejo, razen Senior popust. Mercator, d.d., Dunajska cesta 107,1000 Ljubljana. Izvršno področje divizija Modiana, www, modiana.si. Ob nakupu 2 parov vam na cenejši par odobrimo s 50% POPUST! mm ckiboftir^aiyi ™g i BE I I h.MU.1« H Ol BE M JfH UnlnHm. ifcammil 41 ^ PE Lanart (Juronka t6), PE PbJ (CH-Metodov tkovorad 2), PE Gornja Radgona (Partizanska cesta 14) 02 7292 020 y a £ O 5 m fcss d LO O ,1 Z ca Id E< "1 'S1 >co o ^ gremo naporttnirr^asnanrjlnga štajerskega tednika Spominjajte se poletja tudi po kaki dobri knjigi [Ml s Počitnice so primeren čas tudi za druženje s knjigami. Te vam ne bodo zamerile, ali jih boste vzeli v roke doma v senci ali na kakšnem eksotičnem otoku; ali vam bo družbo delal domač bezgov sok ali kakšen sex on the beach. (Pazite le, da se vam ne bodo od vročine platnice knjige preveč zvile, papir pa tudi ni najboljši prijatelj z vodo; no, kakšno kapljico že še prenese.) Založbe so nas pred počitnicami kar zasule s knjižnimi novostmi. Torej najbrž pričakujejo, da bomo posegli prav po njihovem izboru. In kaj se je nabralo v našem predalu? Polna košara poletnega branja založbe Sanje Takole so nas nagovorili v založbi Sanje: »Dragi Sanjalci, pomlad se umika v pastelno ozadje, smo na pragu meseca, ko ponavadi poletje že povsem nebrzdano zakriči, še preden se dejansko začne. In potem julija nekako upehano skuša biti tisto, za kar je (p)oklicano - poletje namreč. Bralstvo, oboroženo s par tedni prostega časa, bolj kot sicer išče in bega z očmi po knjižnih izložbah, knjižničnih policah, spletnih zavihkih. Da se ne bi upehali preveč, smo v Sanjah seštrikali poletno bralno zaveso, brisačo in odejo - kakor koli, sliši na več imen. Izbrali smo nekaj branja z vseh vetrov - pomakamo prste v ljubezenske romane, se spogledujemo z detektiv-kami, preko humorja in se po ščepcih dotikamo metafikci-je, globoko zabredemo v resničnost ruskega režima, se spustimo v teh časih nevarno hvalnico uživaštvu, zabe-zamo v postajanje ženske in zakrilimo od ogorčenosti ob sovraštvu do drugačnosti. Se pustimo poučiti o rojevanju. Vse to. Pri tem na srce in v razmislek polagamo najnovejše v sanjskem portfelju: Šansoni Svetlane Makarovič (knjiga in zvočna knjiga), Revolucija Russella Branda inJe pri nas od nekdaj znano gorenjskega dvojca z imenom Drajnarjuva vampa. Na moč pripravna v poletnem, predpoletnem in vsakršnem času je naša frišna mobilna aplikacija. Z njo lahko počnete hudiča in pol. No, kuhati skorajda ne morete. Morda nekoč.« Če boste obiskali spletno stran te založbe, boste našli med najpopularnejšimi tele naslove: 1. Revolucija; 2. Tr-dobojec. Zgodba Dejana Za-vca v dvanajstih rundah; 3. Velika tekaška knjiga; 4. Narobe: Šola narobe sveta; 5. Odprte žile Latinske Amerike; 6. Ultramaratonec; 7. Za-vzemimo denar; 8. Modrost rojevanja(opomba: tole si ženske prihranite za čas po počitnicah; v devetih mesecih jo boste uspeli prebrati); 9. Johnny Cash - I See a Darkness; 10. Otroci dni. Beletrina predstavila predpoletne novosti Tudi založba Beletrina je na pragu poletja predstavila tri nove knjige, ki bodo bralce zabavale in jim krajšale čas med prihajajočimi počitnicami. Med novostmi najdemo zbirko esejev Irene Štaudo-har, prvenec Jele Krečič in roman Lenarta Zajca, ki jih je uredila Špela Pavlič. Publicistka in novinarka Sobotne priloge Irena Štau-dohar je pripravila zbirko esejev Magija za realiste, ki so zasnovani kot zgodbe, a Vroče, dolgo ••• poletje s Turistagentom Preživite krasen dan na slovenski obali! Turistagenfov KOPALNI AVTOBUS vas bo vsako soljoio od 27.6. do 29.8.2015 ¡jo^al v SIMONOV ZALIV Avtobusni prevoz + kosilo + kopanje 25,00 € Samo avtobusni prevoz + kopanje 16>nn^ ' Vstopne postaje: 5.00 Ptuj (AP) 5.35 Maribor (zunanji peron AP) 6.00 Slovenska Bistrica (Spar) 6.30 Celje (dvorana Zlatorog) Potovalna agencija Turistagent Mlinska ulica 28,2000 Maribor T: 02 23 50 206 / www.turistagent.si / ¡nfomb@turist3gent.si Miklošičeva 2, 2250 Ptuj T: 02 748 1880 / www.turistagent.si j info@turistagent.sl Ko boste razmišljali, kako bi si popestrili meseca, ko bodo vaši dnevi malce bolj ležerni, otroci ali vnuki brezskrbno uživali v počitnicah ... Ko bo sonce vabilo v naravo in boste iskali bazen, morje, morda potep po kakšni prestolnici ..., vas vabimo, da se oglasite v naših potovalnih agencijah na Ptuju ali v Mariboru. V sodelovanju s številnimi partnerji vam bomo poiskali primerno ponudbo. Z nami boste lahko poleteli v oddaljene kraje, se podali na jadransko obalo, morda zavili malce južneje v prelepo Grčijo, na zanimiv in prelep Severni Ciper, ki ga je vredno odkriti. Na zahodu vas čaka vroča Španija, na severu dežele Skandinavije. Mi poznamo poti, ki vodijo v vse dežele sveta. Z veseljem vam bomo ponudili namestitev, morda le prevoz, če pa se boste želeli v času počitnic tudi primerno zavarovati, vam ponujamo tudi to. Ugodna ponudba slovenskih zdravilišč, hotelov po vsem svetu, letalskih vozovnic, apartmajev ... temeljijo na najsodobnejših nevroloških odkritjih in evo-lucionarni in moralni psihologiji. Gre za terapevtsko in filozofsko knjigo o človeški volji in njeni moči. Jela Krečič, sicer kulturna novinarka in publicistka, se je med pisateljice vpisala z romanesknim prvencem Ni druge, izvirno in duhovito pripovedjo o zapletenih človeških odnosih v sodobnem času, ki glavnega protagonista romana Matjaža pošlje na pot iskanja izgubljene ljubezni. V novem romanu Agencija Lenarta Zajca gre za pripoved o obdobju vsesplošne krize in o razkroju družbe, ki temelji na manipulaciji in lovu za dobičkom. Zgodbo gradi sedem pripovednih likov, zaposlenih v zavarovalni agenciji. Ko se v dogajanje vplete skrivnostna Mici, tudi agenti nepričakovano ugotovijo, da je sprememba sistema nujna in možna. V poletje s pomladnim paketom založbe Litera Založba Litera je ves maj predstavljala svoje knjižne novosti, da bi nas to poletje spodbudila k zanimivemu branju. Omenimo štiri knjige iz njihovega pomladnega paketa: roman Semire Osma-nagic Tri kroge okrog hiše, zbirko kratkih zgodb Anje Mu-gerli Zeleni fotelj, zbirko poetične proze Simone Kopinšek Lom glasu in roman Dušana Merca Življenje sintagmatov. Roman Semire Osmanagic Tri kroge okrog hiše bi lahko označili kot duhovito, nesen-timentalno alegorijo sodobne urbane ženske. Razpeta med samoto in človeške odnose se radovedno sprašuje o svojem mestu v svetu. V jedru zgodbe, ki zajema kratek časovni okvir, je samska ženska srednjih let, katere življenje je prežeto z liričnimi utrinki, domišljijo in sivino, ki se sicer postopoma bistri. V zbirki sodobnega slovenskega leposlovja Piramida so izšle kratke zgodbe Anje Mugerli Zeleni fotelj. Mnogi liki v Zelenem fotelju so povsem običajni ljudje okrog nas, spremlja jih travma lastnih življenjskih situacij, o katerih ne govorijo na glas. So osamljeni, žalujoči, zapuščani, zlorabljani, nesprejeti, imajo VSTOPNE POSTAJE: 02.00 PTUJ {avtobusna postaja), 02.30 MARIBOR (zunanji peron avtobusne postaje), 02.50 SLOVENSKA BISTRICA (Spar pri AC). 03.20 CELJE (dvorana Zlatorog), 03.35 ŽALEC (avtobusna postaja), 04.40 LJUBLJANA (obračališče Dolgi most), 05.10 RAV BAR KO MAN DA (počivališče) 62 € po osebi Še kratek enodnevni skok na slovensko Obalo? Vsako soboto vas s Ptuja in Maribora popeljemo v Simonov zaliv, kjer boste po neverjetno ugodni ceni lahko uživali, imeli kosilo v hotelu Delfin in se tako naužili morskega zraka. Ste bolj adrenalinsko razpoloženi? Pojdite z nami v Gar- daland po izjemno ugodni ceni -le62€ po osebi. Vabimo pa vas tudi, da se z nami in družbo Radio Tednik podate na odkrivanje Kontrastov Bosne in Hercegovine. V naši družbi vam zagotovo ne bo dolgčas. Pričakuje vas ekipa Turistagenta. 9 gremo na pocitnttrnglagng^ilpgjistgjprgkgga tednika problematično družino, slab zakon, bedno službo, predvsem pa veliko potrebo po tesnem stiku in po tem, da jih drugi vidi takšne, kakršni dejansko so, in jih kot take sprejme, (vz)ljubi. Simona Kopinšek je uveljavljena pesnica, kulturna novinarka in avtorica knjig za otroke in mladino. Tokrat vas k branju vabi pesniška zbirka Lom glasu. Preden se je go-vorka zbirke Lom glasu sploh lahko odločila, da leže na ol- tar, se je moralo zgoditi marsikaj. V mnoštvu sledi je morala najprej prepoznati svoje, natančneje: svojo lastno sled, predvsem eno namreč, in sicer najizrazitejšo in popolnoma samolastno - to pa je njen suvereni glas. Nežen in ženstven, toda brezpriziven. V romanu Življenje sinta-gmatov pisatelj Dušan Merc kritizira sklicevanje sodobnega človeka na ekonomsko krizo, ki je po mnenju glavnega protagonista v re- snici kriza vrednot in morale. Zgodbo postavi v dom za ostarele, v katerem država na stanovalcih na srhljiv način dela poizkuse, da bi jih spremenila v robote, ki nimajo osnovnih človeških potreb niti ne potrebujejo dostojanstva. Metafora torej za izgubljanje stika sodobne politike s človekom in razpad vrednot. Gre za izrazito filozofski roman za literarne sladokusce, jezik je analitičen s prvinami poetike. OOUKIN REŠITVE ZA ODPADKE SKRIJTE SMETI IN POLEPŠAJTE OKOLICO VAŠEGA DOMA S smetarniki^^ffilU boste koše za odpadke skrili pred pogledi in zavarovali pred vremenskimi vplivi Smetarnik&^^HH odlikuje kvalitetna izdelava in možnost zasaditve strehe, zaradi česar bodo postali okras vašega dvorišča. AKCIJSKE CENE StyleOUT QubiS 2xl20L 777 € z DDV StyLeOUT Oubis 3xl20L 999 €z DDV StyLeGUT Linis 2xl20L 888 C z DDV StyleOUT Linis3xi20L iiliCzDDV Akcija veLja do 31.7. 2015. Cena veLja za opisan modeL, s streho in brez hrbtišča. DUKIN d.o.o., Bratov Pihlar ulica 2, 9240 Ljutomer T: 059 100 150, prodaja@dukin.eu, www.dukin.si Kaj v branje ponuja Svet knjige V knjižnem klubu Svet knjige zatrjujejo, da nas branje povezuje. In okrog katerih knjig nas bo povezovalo to poletje? Prelistali smo najnovejši katalog naj romanov in zgodb, in če se boste družili s predlaganimi naslovi, se gotovo ne boste dolgočasili, tudi če se bo poletje kak dan kisalo. Tole so nasveti za zgodbe, ki jim ne boste mogli reči ne (prvi naslovi bolj nagovarjajo bralke, moški pa jih preberite, da spoznate, kako boste še bolj pritegnili svojo drago): J. Kenner: Vroča skrivnost; A. Clayton: Sek-si sosed; S. Day: Uročena, S. MacLean: V vrtincu romantike z lahkoživcem; E. Gilbert: Pečat stvarjenja; K. Hawkins: Na Škotsko z ljubeznijo; M. Banks: Nikoli ne ljubi bojevnika; (od tod naprej pa lahko izbirate tudi moški): J. Jonas-son Analfabetka, ki je obvladala računstvo; F. Backman Mož z imenom Ove, J. Nesb0 Odrešenik; J. Patterson Teci, Alex, teci!, Y. N. Harari Kratka zgodovina človeštva; K. Kesar Mene ne bo noben jebo ... Na pozabite na bralno značko za odrasle Seveda naj vas še enkrat spomnimo, da lahko svoj prosti čas zanimivo zapolnite tudi s knjigami, ki jih v ptujski knjižnici predlagajo vsem, ki sodelujejo pri bralni znački za odrasle. Saj smo jih že našteli, ampak ne bo škodilo, če vas še enkrat spomnimo na letošnji izbor, ki vas bo popeljal v čas vaše mladosti. Na bralnem seznamu so namreč knjige, ki smo jih povečini brali že v otroštvu in bomo sedaj ob ponovnem branju lahko primerjali, kaj so nam povedale nekoč in kaj nam sporočajo danes. Bralci morajo prebrati pet del s seznama, ki obsega 17 naslovov: Branka Jurca: Rodiš se samo enkrat; Alenka Rebula Tuta: Globine, ki so nas rodile; Patricija Peršolja: Najina poroka; Miljenko Jergovic: Oče; Franjo Frančič: Otroštvo; France Bevk: Grivarjevi otroci; Roald Dahl: Poba; F. S. Finžgar: Leta moje mladosti; Anton Ingolič: Leta dozorevanja; Agota Kristof: Šolski zvezek; Heinrich Boll: Kaj bo iz tega fanta? ali Nekaj s knjigami; Richard McCann: Bil sem le majhen deček; Markus Zu-sak: Kradljivka knjig; Ivo Zor-man: Oh, ta naša babica; Arto Paasilinna: Dedu za petami; Robert Fulghum: Vse, kar moram vedeti, sem se naučil v vrtcu; Milan Petek Levokov: Skrivnost oblačne gore. Pa prijeten dopust. Veliko sonca vam želimo - pa tudi kak tih deževen večer, ki ga boste morda preživeli tudi v družbi s katero od omenjenih knjig. Promocijsko sporočilo V prihodnosti bomo posode za smeti »skrivali« Koše za smeti imamo zaradi priročnosti vedno radi v svoji neposredni bližini, vendar pa ti pogosto povzročajo neprijetne vonjave in kvarijo videz naše hiše. V podjetju Dukin želijo po zgledu iz tujine tudi v Sloveniji uvesti rešitve, s katerimi posode za odpadke skrijemo pred očmi in jih hkrati tudi zavarujemo. Naša dvorišča so vzorno urejena in lahko bi rekli, da v tem pogledu sledimo državam zahodne Evrope, po katerih se tako radi v vsem zgledujemo. V nečem pa za temi državami vseeno zaostajamo - v ureditvi hrambe posod za odpadke. V Sloveniji namreč ni nič neobičajnega, če posode za odpadke najdemo neurejeno postavljene pred vhodom v drugače zgledno urejeno hišo. »V tujini je ponekod že prepovedano imeti posode za odpadke postavljene prostostoječe na dvorišču, ker s tem povzročajo vizualno onesnaževanje, zato je pri njih povsem normalno, da so posode za odpad- ke ograjene in shranjene v lepo oblikovanih smetar-nikih,« pravi dr. Matej Rajh, direktor podjetja Dukin. Prednosti takih smetarnikov je več, poleg estetskega vidika je pomembna tudi zaščita pred vremenskimi vplivi in preprečevanje neželenega dostopa. Zaradi ograditve posode za odpadke niso izpostavljene direktnemu soncu, zato se ne pregrevajo in ne povzročajo neprijetnih vonjav, prav tako pa so zaščitene pred vetrom, snegom in drugimi vremenskimi vplivi. V podjetju Dukin so se specializirali za reševanje težav z odpadki, saj verjamejo, da bomo tudi Slovenci postajali vedno bolj dovzetni in bomo želeli tudi sami reševati probleme z odpadki. To jim potrjujejo tudi odzivi na sejmih, kjer se pogosto pojavljajo in rešitve za hrambo odpadkov predstavljajo ljudem. »Odzivi ljudi so zelo dobri, velikokrat pohvalijo naše izdelke in nam povedo, da tudi njih motijo neurejene posode za odpadke in bi si želeli te skriti.« Ml Avtohiša FERK d.o.o. Ptujska cesta 149, 2000 Maribor nova MAZDA2 Prodaja: 02/33 38 107 Servis: 02 / 33 38 108 www.mazda-maribor.com SERVIS • KLEPARSKO LICARSKA DELAVNICA • CENITVE SKOD • NADOMESTNI DELI • STARO ZA NOVO MAZDA3 OD 13.990 EUR Povprečna poraba goriva: 3,4 do 5,8 l/100km. Emisije CO2 89-129 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: EURO 5b, EUR06, EURO 6b. Specifične emisije NO : 0,0053-0,0605 g/km. Število delcev pri dizelskih motorjih: 1,18E10-5,84E10 /km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju Kakovosti zunanjega zraka. Slika je simbolna. 10 gremo n4£asnnicfi.fiäiüiüüasa Štajerskega tednika Vam nagaja klima? RENAULT Passion for lifo Naši serviserji bodo težave izvohali, kot bi mignil. Poskrbite za čist zrak v vašem vozilu že od 19 eur* + Darilo presenčenja** i« >—- \ J * Cena vključuje filter potniškega prostora in opravljeno delo za Megane 1 in Scenic 1. Več na www.renault.si. **Velja ob čiščenju ali poljnjenju klimtatske naprave ahi? , Vaš trgovec na Ptuju AHPA d.o.o., AVTOHIŠA PETOVIA AVTO Ormoška cestai 223, Ptuj. Tel.: 02/ 749 35 40 : novim pogledom i ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu: A Miklošičeva knjigarna Ugodnaponudba -izbrane kolekcije! • Pisarniški material • Šolske potrebščine • Usnjena galanterija... HEPRiZFl Miklošičeva ulica 1, Ptuj, tel. 02 749 38 47 ¡nfo@repriza.si GSM: 041 659 899 Štajmka budilka 89,8 98,2 104,3Mk fliiušajte nai tudi na ipfetu,: ^7-ptuj.i SPREJEMAMO PREDNAROČILA ZA UČBENIKE IN DELOVNE ZVEZKE RADIOPTUJ 89,8-98,2'ICH3 Tujina AS z asistenco Coris Celoletno zdravstveno zavarovanje Tujina AS z asistenco Coris za večkratna potovanja v tujino, kjer posamezno potovanje ni daljše od 90 dni, vam zagotavlja, da boste celo leto brez skrbi. Omogočamo vam sklenitev zavarovanja z visoko zavarovalno vsoto 100.000 EUR. Do višine celotne zavarovalne vsote je krit tudi prevoz. CLCQIS 2-L trez- J *M Foto: Črtomir Goznik Marija Gabron leženci lahko dosežejo v zelo kratkem času. Od leta 2011 so se formirale skupine v Spu-hlji, v Rogoznici, Hajdini in od letos tudi v ČS Panorama. Na novo pa deluje še skupina v Kidričevem. Redno jutranjo telovadbo po metodi 1000 gibov v Sloveniji izvaja že več 1600 oseb v 84 skupinah, v glavnem starejši, ki bi sicer ostali doma, tako pa se zjutraj oblečejo in gredo na vadbo za več gibanja in zdravja. Eni sicer rečejo, da delajo na vrtu, okrog hiše, da je to njihova telovadba. Takšni, ki delajo v prisilnem položaju, običajno potrebujejo fizioterapijo. Ljudje, ki redno vadijo, so zelo zadovoljni, ne gre namreč samo za zdravje, zelo pomemben je tudi socialni vidik te vadbe, medsebojno druženje ljudi. Vadba je brezplačna, pobiramo le 20 evrov letne članarine, sredstva potrebujemo za Rado Ačimovič slavil v svoji kategoriji Sezona triatlonov v organizaciji Triatlonske zveze Slovenije je v polnem teku, tekmovanj se redno udeležujejo tudi člani Tekaškega kluba Maraton iz Ptuja. V nedeljo, 7. 6., sta se triatlona v Portorožu na olimpijski razdalji (1,5 km plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka) v zelo težkih vremenskih raz- merah (vročina do 35 stopinj Celzija) udeležila Marko Rajh in Rado Acimovic. Marko je zaradi izčrpanosti odstopil, Rado pa je med 95 nastopajočimi dosegel 37. mesto, v svoji starostni kategoriji pa je bil prvi. To je v letošnji sezoni že njegova druga zmaga. Tekmovanja se je v vseh kategorijah in različnih disciplinah (akvatlon za otroke, triatlon za vsakogar, sprint triatlon, olimpik triatlon) udeležilo blizu 400 nastopajočih. Ur Šolski šport • Akvatlon delovanje Šole zdravja. Vaditelji smo prostovoljci. Veseli bomo vsakogar, ki se nam bo v soboto pridružil, še posebej pa vseh tistih, ki bodo prišli na novo, ker so spoznali pozitivne učinke, fizične in psihične, za svoje zdravje. Med tistimi, ki redno vadijo, je vse več tistih, ki za ohranjanje zdravja več ne potrebujejo tablet. In kot pravi duhovni vodja Šole zdravje zdravnik Grishin, je vsak dan lahko nov začetek. Oranževci, ker smo prepoznavni po oranžnih majicah, želimo, da je takšnih ljudi v starosti čim več,« je pred jutrišnjim srečanjem povedala Marija Gabron. MG Na Ptuju regijsko tekmovanje V Termah Ptuj je potekalo 5. regijsko tekmovanje v akvatlo-nu, na katerem so se morali osnovnošolci iz 15 šol s celjskega, mariborskega in ptujskega območja izkazati v plavanju in teku. V štirih starostnih skupinah je bilo na startu 41 tekmovalcev, med njimi sta bila tudi dva učenca OŠ Breg Maja in Žiga Kostanjevec, ki sta se izkazala s svojima nastopoma. V dodani starostni skupini letnikov 2007/08 je na akva-tlonu, ki je zajemal 50 metrov plavanja in 500 metrov teka zmagal najmlajši udeleženec Jaka Vrhovnik (OŠ Franceta Prešerna). Na enaki razdalji so tekmovali tudi učenci letnikov 2004/05 in mlajši, pri katerih je bil pri fantih najhitrejši Jaka Borec (OŠ Bojana Ilicha) in pri dekletih Eva Feltrin Kosec (OŠ bratov Polančičev Maribor). V tej kategoriji se je preizkusila tudi Maja Kostanjevec in je na koncu zasedla 5. mesto. Tekmovalci letnikov 2002/03 so na Ptuju preplavali 50 metrov in pretekli 800 metrov. Pri fantih je bil najhitrejši Jure Čas (OŠ Leona Štukelja Maribor), peti pa je bil Žiga Kostanjevec (OŠ Breg). Pri dekletih je slavila Eva Kocbek (OŠ Prežihovega Voranca Maribor). Najstarejše osnovnošolce letnike 2000/01 je čakala preizkušnja 100 metrov plavanja in 1000 metrov teka. Najhitrejši je bil Žiga Hut-ter (OŠ Angela Besednjaka Maribor) pri dečkih in Klara Kajser (OŠ Rada Robiča Limbuš) pri dekletih. Najboljših pet tekmovalcev v vsaki starostni kategoriji se je uvrstilo na državno prvenstvo, ki bo na sporedu to sredo v Ljubljani. Za odlično organizacijo regijskega prvenstva v akvatlonu so poskrbeli Tekaški klub Maraton Ptuj, Triatlon klub 3KM Maribor in Terme Ptuj. David Breznik 13. Poli maraton v nizkem startu Na Ptuju je že vse nared za največji rekreativni kolesarski dogodek pri nas. V zraku je že moč čutiti veliko mero pričakovanja, športnega duha in seveda še čisto zadnjih predpripravza brezhibnost dogodka in njegovo polno doživetje. 13. Poli maraton ¡e letos že v času predprijav podiral vse rekorde. Več kot dva tisoč predprijav se je zvrstilo vse do srede, v zadnjih urah tik pred startno areno izpred Upravne zgradbe Perutnine Ptuj na Ptuju pa se prijave z vsako minuto le še stopnjujejo. Kolesarke in kolesarje je poleg odlične organizacije Poli maratona, celodnevnega družinskega, športnega, kulinaričnega in zabavnega doživetja, dodatno prepričalo še vreme. Organizatorji za drugo soboto v juniju v središču starega mestnega jedra Ptuja poskrbijo za brezhiben potek prav vsakega detajla posebej, ob tem pa naročijo še vreme. Poli maraton je v svojih 13 letih postal prepoznaven celodnevni dogodek vseh generacij. Ob tem dodamo še tradicionalne skupine starodobnih kolesarjev, Rovtarjev iz Škofje Loke in udeleženke in udeležence izven meja in tako dobimo mozaik vrhunskega športnega dogajanja ob povezovanju tradicije mesta Ptuj in pristnega kolesarskega duha. Središče najstarejšega slovenskega mesta tako že tretje leto zapored postaja prava kolesarska prestolnica. Vsi tisti, ki se še niste odločili, katero izmed treh prav za vas pripravljenih in izoblikovanih tras boste prekolesa-rili, lahko še vedno svojo kondicijsko formo preverite na Maxi Poli maratonu (52 km), na katerem boste svojo kondicijo še dodatno preverili, ali pa izberete Mini Poli maraton (21,2 km), ki ponuja lahkotnejše kolesarjenje ob ptujskih vedutah za družine in za Poli maraton tradicionalno velja za celodnevno kolesarsko doživetje, ki se konča na mestni tržnici z zabavnim programom, podelitvijo nagradin vrhunsko kulinariko. | Od 8. ure naprej smo v kolesarski prestolnici na Ptuju že vsi v nizkem i startu! otroke. Poli snack maratona pa je tradicionalno rezerviran za najmlajše in potuje po Potrčevi cesti do krožišča in nazaj. Medtem ko bodo starši kolesarili, lahko najmlajše prepustijo v profesionalni družbi animatorjev, ki za otroke pripravljajo bogat ustvarjalni program s slikarskimi delavnicami, z Alenko Kolman in miško bodo iskali zaklad, obenem pa se bodo seznanili tudi s tem, kako paziti na varnost pri kolesarjenju. Udeleženke in udeleženci 13. Poli maratona se lahko jutri še vse od 8. ure zjutraj prijavijo na prijavnem mestu, ki bo letos na desnem bregu Drave pri železniškem mostu, kjer prav tako prevzamejo All inclusive paket. Poleg osvežitve, medalje in ugodnosti vas čaka še zgornji del pravega ko- lesarskega dresa. Užitek bo tako še toliko popolnejši! Dan pred 13. Poli maratonom naj bo namenjen lažjim predpripravam, predvsem pa počitku, da bo forma karseda vrhunska na sam kolesarski dan. Od 8. ure naprej smo v soboto, 13. junija, že vsi v nizkem startu! Se vidimo! petek • 12. junija 2015 Zanimivosti Štajerski 17 Slovenija, Podravje • Semena zelo nevarne rastline so se izmenjevala po vsej Sloveniji Nevarnega orjaškega dežna v Podravju se niso opazili Na enem izmed slovenskih spletnih portalov je bila v tem mesecu objavljena novica, da je bila nevarna rastlina orjaški dežen opažena na novih lokacijah po Ljubljani. Pozanimali smo se, kako je z razširjenostjo te rastline v Podravju. Omenjena rastlina, katere sok povzroča opekline, lahko tudi slepoto, nam najbližje raste v botaničnem vrtu mariborske fakultete za kmetijstvo in bi-osistemske vede ter v fakultetnem laboratoriju za škodljive rastline. »Sicer pa je prisotna v zelo malih populacijah. Boste pa rastlino prej našli na vrtovih zasebnikov kot pa v naravi. Za zdaj je v porečjih Dravinje in Drave še nismo opazili,« je pojasnil Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Vsako leto odkrita nova lokacija izjemno nevarnega dežena Kot pa je dodala biologinja iz zavoda Symbiosis, se rastlina pojavlja raztreseno po vsej Sloveniji. »Rastlino, gojeno na vrto- Tujerodne invazivne rastlinske izrinjajo domorodne rastline Sicer pa v Sloveniji poleg tujerodnega orjaškega dežna uspevajo še štiri domorodne vrste dežnov. Najpogostejši je navadni dežen, ki lahko v višino zraste do dveh metrov, zato včasih prihaja do zamenjav z orjaškim dežnom. Obstajata pa še enako nevarna kavkaški in perzijski dežen. Kot pa je opozorila Kus Ve-envlietova, je orjaški dežen samo ena od invazivnih tujerodnih rastlin v Sloveniji. »Ker je nevaren za ljudi, mu mediji posvečajo največ pozornosti. Nekatere druge vrste (na primer japonski dresnik, kanadska in orjaška zlata rozga, žlezava nedotika) pa se razraščajo po velikih površinah in povzročajo veliko okoljsko škodo, saj izrinjajo domorodne rastline. Te rastline so v zadnjih dvajsetih letih povsem spremenile podobo obrežnega pasu večine večjih slovenskih rek. Imamo kar nekaj odsekov, kjer uspevajo le še ameriške in azijske rastline, naših pa skoraj ni več,« je še dodala. vih, smo našli v Ljubljani, v Kočevju in nekaterih okoliških vaseh, na Bledu, v Kranju, Murski Soboti, na Bloški planoti, letos tudi na Ljubljanskem barju. Na večini do sedaj odkritih nahajališč smo v zadnjih letih lastnike obvestili o nevarnosti rastline in jim jo v nekaterih primerih tudi pomagali odstraniti. Rastline je treba odstranjevati več zaporednih let, tako da aktivnosti še potekajo. Največje nahajališče je pri Botaničnem vrtu v Ljubljani, kjer smo od leta 2011 do 2014 rastline odstranjevali s prostovoljskimi akcijami. Letos je aktivnosti na tej lokaciji prevzel Botanični vrt. Skoraj vsako leto odkrijemo še kakšno novo lokacijo, saj rastlina ni zahtevna Foto: Mario Lešnik Višina rastline je od dva do tudi pet metrov, steblo je krepko, čeprav votlo, temno rdeče do škrlatno lisasto in ima od tri do osem cm v premeru. Listi so do en meter široki. Beli ali zelenkastobeli cvetovi so združeni v kobulasta socvetja, ki lahko merijo do en meter v premeru. za gojenje in so se semena očitno izmenjevala po vsej Sloveniji,« je povedala. Dodala je, da je v nekaterih evropskih državah (Velika Britanija, Nemčija, Nizozemska, Češka, Finska) orjaški dežen že zelo razširjena rastlina in poleg tveganja za zdravje ljudi povzroča tudi veliko okoljsko škodo, saj prerašča velike površine, kjer domorodne vrste ne morejo uspevati. In kje najbolj uspeva ta rastlina? »Po mojih dosedanjih izkušnjah se ne more ustaliti na predelih, kjer je že gosta podrast. Kjer pa se občasno kosi (npr. ob železniški progi), pa se lahko ustali, saj ni toliko konkurence drugih rastlin,« je odgovorila. Mario Lešnik pa je dodal, da ra- Foto:Wikipedia V Sloveniji uspevajo še štiri domorodne vrste dežnov. Najpogostejši je navadni dežen, ki lahko v višino zraste do dveh metrov, zato včasih prihaja do zamenjav z orjaškim dežnom. stlina rada raste v polsenčnih in vlažnih območjih, prav tako bi jo bilo mogoče, po Lešnikovem mnenju, opaziti na zapuščenih gradbiščih. Sok povzroči globoke opekline, lahko tudi slepoto Orjaški dežen je več metrov visoka kobulnica. Prav zaradi nenavadne velikosti so ga že v 19. stoletju iz jugozahodne Azije prinesli v Evropo in ga začeli gojiti v botaničnih, nato pa tudi v zasebnih vrtovih. »V Sloveniji je še omejen na manjša območja, a mu v zadnjih letih namenjamo veliko pozornosti zaradi škodljivih vplivov na zdravje ljudi,« je povedala biologinja Jana Kus Veenvliet. Kot je dejala, ima orjaški dežen v sebi rastlinski sok, ki na koži, potem ko je ta izpostavljena sončni svetlobi, povzroči hude opekline. »Približno tako kot bi se močno spekli z likal-nikom. Na tistem mestu je koža močno poškodovana in se po- časi celi, še dolgo časa so vidne rdeče lise in tudi koža ostane še več mesecev preobčutljiva na sonce. Če rastlinski sok zaide v oči, lahko povzroči začasno ali trajno slepoto,« je opozorila. Koliko ljudi se je poškodovalo zaradi te rastline, na zavodu nimajo podatka, saj zdravniki ne vodijo ločeno evidence takih poškodb. »Smo pa v vseh teh letih naleteli že na kar nekaj ljudi, ki so dobili opekline zaradi stika z orjaškim dežnom. Skoraj nihče od njih se pred tem ni zavedal nevarnosti te rastline, čeprav so jo posadili na vrtu,« je še povedala Kus Ve-envlietova. In kaj storiti, če pridemo v stik s sokom te rastline? »Rano je treba prekriti, saj sonce spodbuja razvoj opekline, ter se nato odpraviti k zdravniku,« je povedal Lešnik. Kako ga prepoznati? Orjaški dežen do začetka poletja, ko zacveti, doseže višino od dva do tri metre. Steblo ima premer od dva do pet centimetrov, po njem so gosto posejane majhne toge dlačice in drobne škrlatne lise, ki so še posebej številne v spodnjem delu stebla. Listi so veliki (tudi do enega metra), svetlozeleni in imajo izrazito drobno nazobčan rob. Na začetku junija se na dolgem steblu razvije več kobulastih belih ali zelenkastobelih socvetij (premer socvetij tudi do 80 cm, medtem ko pri navadnem dežnu osrednji cvet meri v premeru do 25 cm), je značilnosti opisala Kus Veenvlietova. Rastlino je mogoče odstraniti s fitofarmacevtskimi sredstvi ali fizično. »Seveda pa moramo to delati primerno opremljeni, kar pomeni z rokavicami in zaščitno obleko,« je opozoril Lešnik. Mojca Vtič Podravje • Tudi kolesa kradejo, mar ne? Lani ukradenih 447 koles Na območju Policijske uprave Maribor tatovi letno ukradejo okoli 400 koles oz. jih je toliko prijavljenih kot pogrešanih. V letu 2014 je bilo tako prijavljenih 447 ukradenih ali pogrešanih koles, v letu 2015 pa do sredine aprila 63, lani v enakem obdobju pa 98. Največ koles je ukradenih na ulicah, v kolesarnicah, kletnih prostorih in na dvoriščih več-stanovanjskih hiš (blokov) v mestu Maribor. Policijski postaji Maribor I in Maribor II obravnavata okoli 80 % vseh tatvin koles, na območjih drugih policijskih postaj pa so te tatvine redkejše. Zelo pomembno je preventivno obnašanje lastnikov in uporabnikov koles. Ko prijavijo tatvino, znajo oškodovanci navadno povedati le znamko in barvo svojega kolesa, drugih podatkov pa ne, kar policiji dodatno otežuje raziskovanje teh dejanj. Prav tako ugotavljamo, da je še vedno veliko koles odklenjenih, da oškodovanci ne zaklepajo kolesarnic in hodnikov večstanovanjskih hiš in pu- ščajo kolesa na odprtem, kjer so kot taka nezavarovana. Tudi preproste in enostavne ključavnice ne odvrnejo storilca od ta- Nasveti: Kolo, ki dlje časa ni v uporabi, hranite v zaklenjenem prostoru. Ob tem je pomembno, da kolesarnice in hodnike blokov zaklepate. Če morate kolo pustiti na prostem, naj bo prostor obljuden in dobro razsvetljen. Zaklenite ga z dobro ključavnico z jekleno pleteni-co. Najbolje je, če ga priklenete k ograji ali stojalu za kolesa. Zapišite si podatke o kolesu; če ta nima serijske številke, jo dajte nanj vgravirati. Zaželeno je, da kolo tudi fotografirate. Če vam ukradejo kolo, je smiselno pregledati tudi seznam najdenih predmetov na spletni strani policije. Storilci lahko namreč kolo uporabijo samo kot transportno sredstvo in ga po- tem zavržejo. Takšna kolesa so evidentirana kot najdena. Če ni mogoče ugotoviti lastnika, so kasneje prodana na dražbi najdenih stvari. MŠ tvine, zato je primerno zavarovanje kolesa zelo pomembno. Ko prijavijo tatvino, znajo oškodovanci navadno povedati le znamko in barvo svojega kolesa, drugih podatkov pa ne, kar policiji dodatno otežuje raziskovanje teh dejanj. Prav tako ugotavljamo, da je še vedno veliko koles odklenjenih, da oškodovanci ne zaklepajo kolesarnic in hodnikov večsta-novanjskih hiš in puščajo kolesa na odprtem, kjer so kot taka nezavarovana. Tudi preproste in enostavne ključavnice ne odvrnejo storilca od tatvine, zato je primerno zavarovanje kolesa zelo pomembno. naslov: ■ znamka: » leto izdeEave: • barva: 1 številka okvirja: ' posebni zraki: ' opij tiodatne opreme: Podatke shranite na varnem mestu v stanovanju, da bodo lahka koristna pripomogli pri iskanju kolesa ob morebitni tatvini! Se kdaj vprašate ali bi znali policistu ob prijavi tatvine opisati, kakšno kolo so vam ukradli? Pomagajte si z obrazcem: Foto: PU MB 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 12. junija 2015 Olomouc • Mednarodno pevsko tekmovanje Žlahtno zlato z neverjetnimi 99 točkami za Glasis Komorni zbor Glasis dosegel zlato priznanje s kar 99 točkami na mednarodnem pevskem tekmovanju v Olomoucu na Češkem. / M^ » f P * '( » AJ i ** ¡i /J -A * e •» ii » Zlata medalja tudi mladinskemu pevskemu zboru OŠ Mladika Na mednarodnem pevskem tekmovanju v Olomoucu je tekmoval tudi mladinski pevski zbor osnovne šole Mladika iz Ptuja pod vodstvom zborovodkinje Jasne Drobne. Nastopili so v kategoriji otroških zborov do 16 let in dosegli 93 točk ter zlato medaljo. Poleg tekmovalnega dela je zbor nastopil tudi na treh koncertih v sklopu festivala, kjer se je predstavil še z drugimi skladbami iz svojega letnega repertoarja. Ko nas je letos januarja zborovodja seznanil s skladbami za tekmovanje, smo imeli vsi pevci pomisleke, ali smo dovolj dobri in izkušeni, da se sploh lotimo tako zahtevnega programa. Zborovodja pa ni dvomil v nas. Obljubil nam je, da bomo s trdim delom, trudom in predvsem z ljubeznijo do umetnosti dosegli veliko. Komorni zbor Glasis je bil ustanovljen šele pred dobrim letom na pobudo dirigenta in umetniškega vodje Ernesta Kokota. Sestavlja ga 16 pevcev, zbor pa deluje v okviru Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon iz Markovcev. Pevci ne prihajamo samo iz občine Markovci, temveč tudi iz okoliških občin. Druži nas predvsem skupna ljubezen do kakovostnega in ubranega zborovskega petja ter ambicioznost, saj smo si skupaj z zborovodjem zadali dokaj visoke cilje. Med temi je prepevanje različnih zvrsti glasbe in skladb različnih obdobij glasbene zgodovine ter udeležba na domačih in mednarodnih pevskih tekmovanjih. Po napornih vajah in intenzivnih pripravah smo se pretekli vikend udeležili znanega mednarodnega pevskega festivala v Olomoucu na Češkem. Tekmovanja se je udeležilo veliko zborov različnih sestavov iz vse Evrope. Od otroških, mladinskih, dekliških, moških, ženskih, mešanih in komornih zborov. Naš komorni zbor Gla- Odgovor na članek v Štajerskem tedniku z dne, 2. 6. 2015 Zaposleni na OŠ Hajdina s PE Vrtec ob branju članka »Kaj se dogaja za zidovi hajdinske osnovne šole?«, ki je bil objavljen v Štajerskem Tedniku, dne 2. 6. 2015, ne moremo ostati ravnodušni, ampak smo presenečeni in ogorčeni. Zaposlene preseneča, da se nekateri starši za reševanje problemov obrnejo najprej na medije, preden se o njih pogovorijo z razrednikom, svetovalno službo, na roditeljskih sestankih, z ravnateljico, na Svetu staršev in Svetu zavoda. Vsebina anonimnega pisma je polna grobih obtožb zoper naše vodstvo in zaposlene. Ogorčeni smo zaradi neresnic, ki se tičejo tako ravnateljice Vesne Mesa-rič Lorber kot nas, učiteljev in vzgojiteljev. Moti nas, da so obtožbe anonimne; vrednoti, ki ju na naši šoli skušamo privzgojiti učencem, sta tudi poštenost in sprejemanje odgovornosti, am- Komorni zbor Glasis sis je nastopil v zelo zahtevni kategoriji, imenovani Superior, v okviru katere je bila obvezna skladba, ki jo je ustvaril znani renesančni skladatelj Gesual-do di Venosa, Tu piangi, o filli mia. Ostale tri skladbe so bile Psalm 100 (Jauchzet dem Herrn), Felix Mendelsson-Barthol-dy, Pričakovanje, Jakob Jež in Lux Aurumque, Eric Whitacre. Stilno zelo različne skladbe so od nas zahtevale veliko pevske kondicije. Kljub temu da je vsako tekmovanje izziv in predstavlja pritisk, smo na tekmovanje šli precej neobremenjeni. Šli smo z namenom, da pokažemo naj- pak oboje se začne z imenom in priimkom. Zaposleni želimo predstaviti svoje poglede na vsebino pisma. Naj se najprej dotaknemo trditve o poskusih samomora, o samo-poškodovanju otrok in iskanju pomoči pri psihiatrih; ne svetovalna služba, ne kateri razrednik, ne ravnateljica do danes niso bili obveščeni, da bi kdorkoli poskušal narediti samomor. Zdi se nam prav, da bi nas starši v dobro otrok o tem obvestili - pomoč otroku bi bila gotovo bolj učinkovita. Lažna je obtožba, da ravnateljica hodi iz razreda v razred in sprašuje, kdo se želi prepisati. OŠ Hajdina smo učitelji in učenci; vsak učenec je spoštovanja vreden član skupnosti. Seveda pa mora šola skrbeti za strokovnost in ohranjati visok nivo znanja, zato učencem postavlja zahteve, ki niso vedno prijetne. In tudi to je ena izmed naših nalog - naučiti učence, da se je za znanje in za uspeh potrebno potruditi. Foto: Laura boljše, kar znamo in se pri tem zabavamo in družimo. Če pa se nam ne bi vse izšlo po načrtih, pa bi tudi preživeli. Vendar niti v sanjah nismo upali, da bomo s svojim nastopom prepričali zahtevno strokovno komisijo, da nam je dodelila kar 99 točk od vseh 100 možnih. Ko smo po štirih skladbah v dvorani Moravske filharmonije zaslišali ploskanje članov komisije in videli solzne oči in nasmeh na obrazu našega zborovodje, smo vedeli, da smo dali vse od sebe. Ko pa smo na Zgornjem trgu v Olomoucu skupaj z drugimi zbori nestrpno čakali na rezultate, smo bučno zavpili Uspehi učencev na tekmovanjih in nacionalnih preverjanjih znanja ter učenci, ki uspešno nadaljujejo šolanje na srednjih šolah, potrjujejo, da smo na pravi poti. Prav tako ne drži, da so izostanki zaradi zdravstvenih razlogov posledica kakršnegakoli pritiska ali mobinga; glede izostankov zaposleni nikoli nismo imeli težav. Zaposleni (tisti, ki smo podpisani) tudi sporočamo, da smo kdaj pa kdaj res utrujeni, nikakor pa ne depresivni in psihično zlomljeni; ravno nasprotno - uspehi naših učencev nam dajejo zagon za nove naloge in projekte. Pri tem nam ob strani stoji naša ravnateljica, ki jo vsi podpisani podpiramo in globoko spoštujemo. Če pride do težav ali nesporazumov, jih rešujemo sproti, z odkritim in argumentiranim pogovorom; ravnateljica nikomur ne grozi z odpuščanjem, do vseh ima korekten in spoštljiv odnos. Nikakor se ne strinjamo, da se pod pismo nekdo podpiše z »obu- in zavriskali, ko smo slišali, da zbor Glasis iz Markovcev iz Slovenije dobi zlato priznanje s kar 99 točkami. pani starši hajdinskih otrok«. Tudi mi smo starši in nekateri imamo v naši šoli svoje otroke - ne moremo dovoliti, da nekdo tako podpiše anonimno pismo. Vsi se zavedamo, da mora vsak v svoje delo vložiti določen trud, za katerim pride uspeh, pri tem pa je pomembno sodelovanje vseh strani, za kar si ves čas prizadevamo. Dobro sodelovanje vseh potrjujejo tudi tisti, ki so že prestopili prag v srednje šole, saj z veseljem povedo, da imajo lepe V minulem tednu je bilo v Štajerskem tedniku objavljeno anonimno pismo o dogodkih in težavah na OŠ Hajdina z enoto vrtec. Podpisani so obupani starši hajdinskih otrok. Svet staršev je organ, ki zastopa vse starše OŠ Hajdina z enoto vrtec. Avtor/-ji tega pisma, ki To pa še ni bil konec našega tekmovanja. Najboljših pet zborov s tekmovanja, med temi tudi mi, se je uvrstilo na za- spomine na osnovnošolske dni in dobre temelje znanja. Pričakovali bi, da bi pisec (pisci) bil vsaj toliko pošten in očitkov, ki jih navaja v pismu, ne bi posploševal in se skrival pod krinko drugih. Niso in nismo vsi starši enakega mnenja. Zavedamo se, da moramo pri našem delu sodelovati s starši, zato si ves čas prizadevamo, da z njimi vzpostavimo in gradimo dobre odnose; anonimna pisma nam pri tem niso v pomoč. Pisec (pisci) s takšnim pismom ruši ugled šole in vrtca, spodkopava avtoriteto učiteljev in ustvarja v šoli med učenci negativno vzdušje. Prav bi bilo, da novinarji spregovorite tudi o naših dosežkih in dogodkih, ki povezujejo šolo in zaznava/-jo na šoli težave, ki so opisane v anonimnem pismu, Sveta staršev niso seznanili z zaznanimi težavami. Svet staršev se je na redni seji seznanil z vsebino pisma in sprejel stališče, da vsebina ne more biti stališče staršev OŠ Hajdina z enoto vrtec, saj člani Sveta staršev ključno prireditev tekmovanja. Zato smo z nekoliko skrajšanim programom nastopili še enkrat, tokrat pred občinstvom. Ne morem opisati te evforije in navdušenja, s katerim so nas poslušalci v dvorani sprejeli. Po našem nastopu pa so kar vstali in nas nagradili z bučnim aplavzom. Imeli smo že veliko nastopov, vendar česa takšnega še nismo doživeli. V sklopu pevskega festivala smo se udeležili tudi velikega open-air koncerta na Zgornjem trgu, ki je bil na predvečer tekmovanja. Skupaj z drugimi prijavljenimi pevci zborov smo spremljali pevce soliste in bend, ki so izvajali najbolj znane skladbe Quee-nov, Beatlesov, Adele, Stinga in Pink Floydov. Trg se je napolnil s številnimi poslušalci. Mi pa smo se čisto vživeli in uživali v taktih zabavne glasbe. Najverjetneje bo tudi to eden naših naslednjih projektov. Ko smo po napornem tekmovanju v soboto zvečer vstopili v naš mali avtobus, smo ga napolnili s petjem, veseljem in šalami in se sproščeni in polni zadovoljstva vrnili proti domu. Počasi se naša letošnja sezona zaključuje in ta uspeh je bil prava pika na i k našemu celoletnemu delu. Če bi tudi vi radi prisluhnili našemu petju, se nam lahko pridružite na še zadnjem koncertu v tej sezoni, ki bo v petek, 19. junija, ob 18. uri v stolni cerkvi v Mariboru. Gordana Črnivec vrtec z lokalno skupnostjo. Ne dovolimo si, da ves naš trud, pošteno delo, pozitivno klimo nekdo izniči z nepreverjenimi in posplošenimi obtožbami zoper naše vodstvo in zaposlene. Žal se zdi, da nekdo z ano-nimkami poskuša zrušiti vodstvo in očrniti celoten vzgojno-izo-braževalni zavod OŠ Hajdina s PE Vrtec. Upamo, da se zaveda svoje odgovornosti in posledic, ki jih takšna dejanja prinašajo. In ravno temu anonimnežu (anoni-mnežem) želimo podpisani zaposleni sporočiti, da verjamemo v resnico in da pozitivne rezultate prinese le pozitivno delovanje, ki temelji na odkritih pogovorih pri iskanju rešitev za težave. Kolektiv OŠ Hajdina s PE Vrtec s podpisi zaposlenih sami teh težav nismo zaznali. Poleg tega poudarjamo, da težave, ki se pojavljajo na šoli, jih zaznamo ali smo na njih opozorjeni, sproti in v sodelovanju z vodstvom šole rešujemo. V imenu članov Sveta staršev OŠ Hajdina z enoto vrtec predsednik Peter Vauda Prejeli smo Ravnateljico OŠ Hajdina zaposleni podpiramo, otroci radi prihajajo v hajdinsko šolo Prejeli smo Izjava sveta staršev OS Hajdina petek • 12. junija 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Kidričevo • Končali Talumov projekt Lahkotni svet K sodelovanju pritegnili okoli 5000 otrok V dvorani restavracije PAN so prejšnji četrtek pripravili zaključno prireditev projekta Lahkotni svet, ki gaje podjetje Talum ob lanskoletnem praznovanju 60-letnice namenilo šolam in vrtcem iz lokalnega okolja, v njem pa je sodelovalo okoli 5000 otrok. Vanj je bilo povabljenih 16 šol in njihovih podružnic ter šest otroških vrtcev. V okviru projekta Lahkotni svet so jim pričarali dve zgodbi, namenjeni različnima starostnima skupinama: Kolo v žepu in Lahkoten svet. Zgodbi sta nastali pod peresom pisateljice Janje Vidmar, obe pa z živopisnimi ilustracijami in navihanimi prigodami otrokom približata ravnanje z odpadki iz aluminija in pomen reciklaže za naravno okolje, z zanimivimi interesnimi dejavnostmi pa jih spodbujata tudi k ustvarjanju iz aluminija ali v povezavi z njim. Projekt so razdelili na literarni in ustvarjalni del. Literarni del se je končal konec leta 2014, ko so vsem otrokom iz vrtcev in učencem, ki so bili vključeni v projekt, podarili knjige, pisateljica Janja Vidmar pa je po šolah Foto: Srdan Mohorič Na zaključni prireditvi je otroke in njihove mentorje v restavraciji Pan nagovoril predsednik uprave Marko Drobnič. in vrtcih poskrbela za zabavno predstavitev zgodb. Ustvarjalni del na temo aluminija pa se je začel letos in je bil zastavljen v obliki nagradnega natečaja. Mladi so vse do konca aprila z navdušenjem ustvarjali iz aluminija ali v pove- zavi z njim. Ustvarili so zanimive izdelke, o tem pisali, ustvarili muzikal, pustne maske, okrasne dekoracije, aluminij prepletali z različnimi materiali in se lotili celo konstrukcijsko zelo zahtevnih izdelkov. V Talum je prispelo kar 167 različnih izdelkov, ki jih je skrbno pregledala posebna komisija in med njimi izbrala 17 izdelkov, ki so jih nagradili. Na zaključni prireditvi je zbrane v restavraciji Pan nagovoril predsednik uprave Marko Drobnič, ki se je vsem sodelujočim otrokom v vrtcih, učencem, mentorjem in ravnateljem zahvalil z besedami: »Od sedaj naprej ste tudi vsi vi del naše zgodbe. Tudi vi ste v tovarno prinesli svoj košček sestavljanke in prav od vsakega koščka je odvisno, kakšna je končna podoba te tovarne. Z vašim prispevkom je tovarna Talum še pomembnejša in še večja.« Vsi otroci, pa tudi njihovi vzgojitelji, učitelji in mentorji, so v zahvalo za sodelovanje prejeli spominsko majčko; vsaka šola, vsak vrtec sta imela svojo barvo - in tako so pričarali živopisno mavrico. Šole so se lahko predstavile, program pa so popestrili glasbeni vložki in podelitev nagrad najboljšim. Skupaj so zapeli himno Lahkotnega sveta, ob zaključku pa so se otroci posladkali ter si z zanimanjem ogledali razstavljene izdelke, ki so bili na ogled. -OM Ptuj • Srečanje maturantov ptujske gimnazije 60 let od mature Sobota, 6. junija, je bila praznična za maturante Gimnazije Ptuj, ki so maturirali leta 1955. Spominsko srečanje ob 60. obletnici mature je razred razrednika Jožeta Stiplovška pripravil v prostorih restavracije Amfora gril na Ptuju. Maturo je uspešno opravilo 30 dijakov, v soboto jih je od 21 še živečih prišlo 18. Njihove življenjske in karierne poti so bile različne, zasedali so pomembna mesta v gospodarstvu in družbi nasploh. Štirje med njimi se ponašajo z doktoratom znanosti, je o svojih čilih in klenih gimnazijskih sošolcih povedal Ludvik Maučič. Do zdaj so se srečevali vsakih pet let, a so se na pragu 80 let odločili, da bodo srečanja pogostejša. Foto: Črtomir Goznik Kaj pa je v življenju lepšega kot druženje z iskrenimi prijatelji. Z mislimi so potovali v svoja mlada leta, gimnazijska leta, ki so tako kot vsi lepi trenutki hitro minila. Počastili pa so tudi spomin na devet že umrlih sošolcev. Prepričani so, da bodo skupaj doživeli še marsikateri lepi trenutek. MG Dolena • 35 let Folklornega društva Rožmarin Večer pod zvezdami V letu 2015 Folklorno društvo Rožmarin Dolena praznuje 35-letnico neprekinjenega delovanja. Ob jubileju so že in še bodo pripravili več zanimivih prireditev. V petek, 5. junija, so pred domom krajanov v Doleni povabili na eno od jubilejnih prireditev. Na njej so gostili svoje glasbene prijatelje, ki so jih spoznali na svojih folklornih poteh. Skupaj so tokrat pripravili nepozaben večer pod zvezdami - in tako tudi naslovili svojo večerno prireditev (na kateri smo na koncu res pričakali zvezde). Na odru so se zvrstile zelo različne, a vsaka po svoje zanimive glasbene skupine. Najglasnejši so bili prvi nastopajoči - ansambel Pepi Krulet iz Cirkovc (kakršno ime, tak ansambel?). Sledil jim je cirkulanski paket: vokalna skupina Mladi veseljaki in tamkajšnji tamburaši, ki sodijo med najboljše v državi. Druga tambu-raška skupina tisti večer je bila iz okolice Varaždina (čeprav sami pravijo, da niso oni iz okolice Va-raždina, pač pa je Varaždin njihova okolica) - tamburaši KUD Mak iz Trnovca pod vodstvom Tiborja Büna (Tibor je nekoč vodil gori-šniške tamburaše), za konec pa je bila poslastica večera - vokalna zasedba Melos, ki je s svojim čisto posebnim načinom petja posebej navdušila in presenetila zlasti tiste, ki so jih slišali prvič. Nastopajoče in gledalce pa sta pozdravila predsednica FD Rožmarin Dolena Jana Potočnik in videmski župan Friderik Bračič, spremljali pa so jo številni gledalci. jš Lenart • Poletje ob zvokih in v ritmu Len-Arta Začenja se Len-Art 2015 Z današnjim dnem se pričenja že deveti festival poletnega kulturnega dogajanja Len-Art 2015. Letošnji festival Len-Art, ki ga organizira občina Lenart, bo izveden s sredstvi številnih sponzorjev. Prav tako pa tudi letos organizatorji obljubljajo pestre poletne kulturne in zabavne prireditve - od rok koncertov, koncertov klasične glasbe, gledaliških predstav in folklornih prireditev do ustvarjalnih delavnic za otroke. Večina prireditev se bo odvijala v lenarškem kulturnem domu. Sicer pa bo odprtje festivala danes, 12. junija, in sicer z glasbeno-do-kumentarnim filmom Kdo=MI2. Vse tja do 29. avgusta boste v okviru festivala uživali v kar 16 brezplačnih dogodkih. Na odru se bodo pojavila tudi slovenska odmevnejša glasbena imena, kot so Maja Keuc in Carpe Diem. Tudi letos pa bodo organizirali folkart, ko bo nastopila folklorna skupina Agrupacion Panama Folklore iz Paname. Več o programu na spletni strani Občine Lenart. Monika Levanič Radio Ptuj • Radijci se preizkušajo v poklicih Za svecarja ni izobraževanja V okviru akcije spoznavanja novih poklicev je voditelj Štajerske budilke Dalibor Bedenik minuli petek spoznaval potek dela v podjetju Sveča na Pobrežju. S tem ga je seznanil direktor podjetja Igor Peter. Najprej so mu predstavili vse procese proizvodnje sveč, v trgovini pa se je preizkusil v zavijanju žalnih paketov. Izdelava sveče se začne tako, da na stroju izpihajo plastični del sveče, nato na tekočem traku sveče zalijejo, sledi hlajenje v tunelu, na koncu pa jih še pokrijejo s pokrovom in namestijo v kartone. V eni uri izdelajo od 1500 do 2000 sveč, direktor podjetja pa je pojasnil, da sveče ni težko narediti, težje jo je prodati. Daliborja je presenetilo predvsem to, da je proizvodnja v večini avtomatizirana, saj večino dela opravijo roboti in računalniki. Izdelave sveč se ni mogoče naučiti v nobeni šoli, zato v podjetju Sveča svoje delavce izšolajo sami: ''Seveda je priporočljivo, da je delavec tehnični tip in zna poprijeti za delo, kot v vsaki proizvodnji. Da delavec spozna vse faze procesa, je seveda treba nekaj časa, samo enega dela delovnega procesa pa se lahko nauči tako rekoč prvi dan,'' je pojasnil Igor Peter. Z Daliborjem je bil direktor podjetja Sveča zelo zadovoljen, kot je pojasnil, bi ga z veseljem zaposlil v prodaji, saj mu je ta del šel najbolje od rok, s čimer se je strinjal tudi Dalibor in povedal, da bi z veseljem delal v trgovini in prodajal sveče, saj je ponudba izjemno bogata. NŠ -oto: ML Foto: ČG 20 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 12. junija 2015 Veržej • 16. praznik občine Dva največja projekta uresničena, tretji še ne Ob vstopu v peti mandat delovanja v občini Veržej ugotavljajo, da so se spopadli z izvedbo treh velikih projektov in pri tem dva v celoti realizirali, tretji pa je v fazi uresničevanja. Foto: NS Župan občine Veržej Slavko Petovar podeljuje plaketo občine Nadi Bunderl Rus. Prvi in prav gotovo najpomembnejši projekt je zaključek izgradnje vodovoda. S tovrstno naložbo je vsakemu gospodinjstvu omogočen priklop na zdravo pitno vodo, hkrati pa je za naslednjih pet desetletij zagotovljena trajna in varna oskrba z vodo. Z letošnjim zaključkom izgradnje osrednjega parkirišča bo dokončno urejen centralni del Veržeja, ki daje eni najmanjših občin pri nas izjemno usklajeno podobo sodobnega naselja. Pomemben projekt, ki se bo izvajal naslednjih nekaj let, je energetska sanacija osnovne šole in v sklopu nje izgradnja vrtca. Na osrednji slovesnosti ob 16. prazniku občine Veržej je občinski svet sprejel sklep o podelitvi štirih plaket, ki so jih prejeli Nada Bunderl Rus, Janez Ferenc, Turistično društvo Banovci in Vrtec Veržej. NŠ Kidričevo • V dvorcu Sternthal že sedma razstava O zgodovini športa in NK Aluminij Člani zgodovinskega društva Kidričevo in simpatizerji nogometa so v slavnostni dvorani dvorca Sternthal pripravili zanimivo razstavo z naslovom »Zgodovina športa v Kidričevem (Šterntalu) in NK Aluminij«. Foto: M. Ozmec Odprtja razstave so se udeležili tudi Tit Turnšek, predsednik ZZB NOB, predstavnik zveze ruskih vojnih veteranov Aleksander Kravčug, namestnik ruskega veleposlaništva Vladimir Prochen in kidri-čevski župan Anton Leskovar. Kot je ob odprtju razstave prejšnjo soboto povedal Radovan Pulko, predsednik zgodovinskega društva Kidričevo, je gradivo za razstavo več let skrbno pripravljala skupina ki-dričevskih nogometnih navdušencev: Alojz Vinkler, Gregor Dončec, Branko Dončec in Vlado Meglic. S skupnimi močmi jim je uspelo pripraviti časovni pregled športne dejavnosti v Kidričevem, med letoma 1947 in 2013, rdeča nit razstave pa je bil nogometni klub Aluminij Kidričevo. Odprtja razstave so se poleg ljubiteljev nogometa iz Kidričevega in okolice udeležili tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Tit Turnšek, namestnik ruskega veleposlaništva Vladimir Prochen, predstavnik zveze ruskih vojnih veteranov Aleksander Kravčug, kidričevski župan Anton Leskovar ter predstavniki ruskega veleposlaništva v Sloveniji in trenerji ruskih vojnih invalidov. Skupaj s številnimi obiskovalci so si z zanimanjem ogledali več kot 130 moštvenih fotografij nekdanjih in sedanjih nogometašev Aluminija, več kot 100 različnih predmetov, ki so povezani s klubom, nekatere so tudi restavrirali, poleg tega pa še številne dokumente, ki pričajo o bogati športni dejavnosti NK Aluminij v tem obdobju. Ob odprtju razstave so na stenskem monitorju predstavljali tudi arhivske, črno-bele vide-oposnetke pomembnejših te- kem NK Aluminij med letoma 1964 do 1966. Posebno zanimivi pa sta bili reprezentančna vitrina in derbi vitrina s srečanja Aluminij - Drava. V treh dneh je razstavo obiskalo več kot 310 obiskovalcev, s čimer je bil njen namen dosežen. Zagnani športni delavci in pripravljavci razstave pa ne skrivajo ambicij, da bi v Kidričevem zgradili muzej športa. Če bi v Kidričevem za to našli in namenili poseben prostor v obliki stalne zbirke, so nogometni navdušenci pripravljeni darovati tudi svoje zbirke. -OM Prejeli smo O veliki ljubezni med občino in komunalo (2) Trditvi ormoškega župana izrečeni na tiskovni konferenci, da je nepravilnosti pri zaračunavanju stroškov odlaganja ostankov komunalnih odpadkov treba dokazati, je možno v celoti pritrditi, vendar župan pri tem pozablja, da je Direktorat za okolje kot pristojen državni organ za to področje, že 13. oktobra lanskega leta v celoti pritrdil našim ugotovitvam in zapisal: »V elaboratu o oblikovanju cene za odlaganje preostanka komunalnih odpadkov je v ceni za izvajanje storitve opredeljen strošek sanacije odlagališča, ki sodi v ceno za javno infrastrukturo. Po pregledu cene za javno infrastrukturo pa smo ugotovili, da je v ceni že vključen strošek finančnega jamstva za zapiranje odlagališča. Strošek sanacije odlagališča ne sodi v ceno izvajanja storitve temveč v ceno javne infrastrukture.« Županovo razpredanje, da so »namenske prihodke« za pridobivanje novega prostora »približno« porabili za namen, za katerega so se zbirali je neverjetna in neresnična. Omenjena sredstva je bilo edino možno porabiti za pridobivanje (izkop) novega prostora in ne za bilo katero investicijo na odlagališču in še manj zunaj njega. Norčevanje iz našega opozorila, da koncesionar ne opravlja zaračunanih del obdelave odpadkov samo potrjuje, da župan z občinsko upravo noče ali ni sposoben nadzirati izvajanja koncesija ali pa s koncesionar-jem dogovorno sodeluje. Odločba Agencije RS za okolje z dne 5.3.2013, s katero je bilo ponovno odobreno delovanje odlagališča na Dobravi, v točki 2.1.1.15. jasno nalaga - citiram: » Na platoju se odpadke raztrese z bagrom, pri čemer se raztrga vrečke v katerih so mešani komunalni odpadki. Iz razgrnjenih odpadkov se ročno izloči naslednje vrste odpadkov...« v celoti demantira župana oziroma njegovo inovacijo o »sortiranju po videzu«. Pri tem je potrebno opozoriti, da je ravno neizvajanje navedene obdelave odpadkov, iz katere se župan norčuje, predstavljalo enega izmed temeljnih razlogov za zaprtje deponije v letu 2011. Zatrjevanje ormoškega župana in koncesionarja, da izvaja obdelavo v skladu zahtevami iz odločbe ARSO-ta pa v celoti demantira priložena fotografija, pa tudi reportaža objavljena pred časom v televizijski oddaji Tednik. Vse navedeno in še kaj, se dogaja pred nosom pristojne inšpekcije o delu katere in njenih povezavah, bomo v kratkem razkrili zanimive dokumente..... Opravičevanje nezakonitega podaljšanja koncesijskih razmerij brez razpisa s sklicevanjem na iztrgani stavek iz šestega člena nekdanje koncesijske pogodbe, razgalja vso bedo poznavanja in spoštovanja zakonodaje v ormoški občinski upravi, ki z županom prebere samo iztrgane stavke, ki ji ustrezajo po metodi »želeli ste, poslušajte «. V istem členu koncesijske pogodbe namreč tudi piše, da je potrebno speljati postopek izbora novega koncesionarja najmanj eno leto pred iztekom koncesijske pogodbe. Podaljšanje koncesijske pogodbe je bilo predvideno samo za izredne razmere, ki nastanejo, ko ni možno speljati ali zaključiti postopka izbire konce-sionarja, trenutno pa velja Zakon o javno zasebnem partnerstvu, ki 71. členu podrobno določa pogoje za morebitno podaljšanje koncesije, med katere pa nikakor ne spadajo investicije v komunalno infrastrukturo s katerimi poskuša župan opravičevati svojo nezakonito ravnanje, saj jih ne vodi koncesionar ampak občina. Poleg omenjenega zakona je potrebno v postopku podeljevanja koncesije upoštevati tudi Zakon o javnem naročanju kot to določa 43. člen navedenega zakona. Razpis koncesije in izbor koncesionarja nista v pristojnosti župana ampak občinske uprave, ki koncesionarja izbere z upravno odločbo, župan pa je pooblaščen kot zastopnik občine le za podpis koncesijske pogodbe. Župan vstopi v postopek podeljevanja koncesij edino v primeru pritožbe na izbor kon-cesionarja, pa še takrat je njegovo odločitev možno izpodbijati na Upravnem sodišču. Vsega tega v ormoški občinski uprave ne znajo ali pa nočejo upoštevati in se logično zastavlja vprašanje : Zakaj tako? Društvo za zakonitost in varstvo pravic Forum Ormož Vili Trofenik l.r. OŠ Ormož • Mladi raziskovalci na državnem S srebrom in zlatom okr< Letošnje regijsko srečanje mladih raziskovalcev, ki ga je gostila mladi raziskovalci z OŠ Ormož pomnili še dolgo, saj se je prav vsel drugi krog državnega srečanja, ko se je na murskosoboški gimnaz najvišja odličja s področja raziskovanja v državi. Tokrat so se mladi raziskovalci OŠ Ormož v svojih nalogah lotili perečih, aktualnih in za razvoj lokalnega okolja pomembnih tem. Na področju sociologije sta z raziskovanjem prostovoljstva v domačem kraju v nalogi z naslovom Jaz tebi, ti meni recenzente navdušila Primož Ozmec in Žan Ivanuša (mentorici Alenka Šalamon in Sanja Miškovič), problematiko prostoživečih mačk na Ormoškem sta v nalogi »Za vedno si odgovoren za to, kar si udomačil« razkrivali Klara Branda in Ana Zemljič (mentorici Metka Lešničar in Tina Zadra-vec) z nalogo Ješ lokalno? Ješ slovensko? so s svojim prispevkom obogatile področje ekologije Špela Jambriško, Urška Munda in Lara Tušek (mentorici Mir-jana Korpar in Stanka Hebar), pomen Ormoža v vojni za Slovenijo in odnos mladih Ormoža-nov do tega so v nalogi Ormoški devetošolci in vojna za Slovenijo razsvetlile Julija Fric, Nika Polič in Ana Škorjanec (mentorici Nataša Kolar in Tanja Babič), s katerimi sredstvi in kako učinkovito lajšati težave z želodčno kislino, sta v nalogi Gasilci želodčne kisline odkrivali Ana Klinc in Nuša Žinko (mentorici Nataša Rizman Herga in Irena Kandrič Koval), v nalogi Naših 20 let pa so Zala Cunk, Gašper Hebar in Toni Kvar (mentorici Mirjana Korpar in Nataša Rizman Herga) prehodili 20 let sistematičnega raziskovanja na OŠ Ormož in ugotovili, da je po poti skozi »vesolje otroških znanj in spoznanj« hodilo že 171 mladih raziskovalcev ormoške šole. V zadnjem krogu državnega srečanja, ki je v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije potekalo 18. maja v Murski Soboti, so naloge z naslovi Naših dvajset let, Za vedno si odgovoren za to, kar si udomačil ter Ormoški devetošolci in vojna za Slovenijo prejele srebrna priznanja. Zlato pa so si prislužile Špela Jambriško, Urška Munda ter Lara Tušek z nalogo Ješ lokalno? Ješ slovensko?, Žan Ivanuša in Primož Ozmec z Jaz tebi, ti meni, Ana Klinc in Nuša Žinko pa sta si z Gasilci želodčne kisline poleg zlata prislužili še prvo mesto na področju kemije in kemijske tehnologije. Raziskovalno delo mladih pa vsekakor ni samo »tekmovalni« namen, saj so prav vse raziskovalne naloge pri zaključkih svojih raziskav iskale uporabne rešitve. Urško Munda, torek • 16. junija 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 21 Cirkulane • 28. srečanje članic podravske regije Ženske so delavne, vztrajne in trmaste, še posebej gasilke! Tradicionalnega, letos že 28. regijskega srečanja gasilk in 10. srečanja članic območne gasilske zveze Ptuj se je minulo soboto v Cirkulanah udeležilo blizu 400 gasilk iz 14 gasilskih zvez na območju Podravja; v tekmovalnih igrah so se najbolj izkazale Majšperčanke. Pod prireditvenim šotorom na platoju pred šolo v Cirkulanah so se 365 gasilkam iz vseh 14 gasilskih zvez na območju Podravja pridružili tudi gostje iz sodelujočih gasilskih društev, celo iz sosednje Hrvaške. Ker je letošnje srečanje sodilo v sklop 8. praznika občine Cirkulane, jim je v imenu gostiteljev zaželel dobrodošlico župan Janez Jurgec ter jih seznanil z bogato zgodovino te haloške občine. Predsednik gasilskega sveta podravske regije Janez Merc je poudaril, da predstavljajo članice pomemben del slovenske gasilske organizacije, pri čemer je opozoril na skorajšnje spremembe zakonodaje, ki bodo tudi članicam zagotovile enake pogoje kot članom gasilskih organizacij. Na pomembno vlogo članic v slovenskem gasilstvu je opozoril tudi predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, s pozdravnimi besedami pa sta se mu pridružila še predsednik domačega PGD Anton Kokot in predsednica sveta članic po-dravske regije Marica Mlakar, ki je z veseljem ugotovila, da se število članic iz leta v leto povečuje, saj jih je v Podravju že več kot 4000: »Kljub prezasedenosti Foto: M. Ozmec Pod prireditvenim šotorom v Cirkulanah se je zbralo 365 članic iz vseh 14 gasilskih zvez na območju Podravja. Predsednica sveta podravske regije Marica Mlakar je poudarila, da so ženske delovne, vztrajne in trmaste, še posebej gasilke. z družino in svojim delovnim mestom najdemo ženske tudi dovolj časa za gasilsko organizacijo, s čimer po svojih najboljših močeh bogatimo gasilsko znanje in medsebojno sodelovanje. Ženske smo vztrajne in trmaste. Čeprav včasih po tiho razmi- šljamo drugače kot moški spol, smo ponosne, da lahko sodelujemo z njimi, kar pomeni, da nas pri sodelovanju v tej huma- nitrni organizaciji podpirajo in nam dajejo spodbudne besede. Sicer pa pravo žensko je težko zlomiti. Še posebej gasilko, saj se uči iz svojih napak, zbira moč iz svojega boja in pogumno premaguje ovire.« S kulturnim sporedom so prireditev obogatili pevci Mladi veseljaki KD Cirkulane, tradicionalno srečanje gasilk pa so tudi letos popestrili s tekmovanjem v družabnih igrah, v katerih so članice posameznih gasilskih zvez svoje sposobnosti dokazovale v zbiranju vode, spravilu jabolk, kuhanju jajc in spretnosti natakarice. Največ točk in s tem 1. mesto so dosegle članice GZ Majšperk, 2. mesto so osvojile članice GZ Sveti Tomaž, 3. GZ Juršinci, 4. GZ Lenart, 5. GZ Slovenska Bistrica, 6. GZ Ormož, 7. GZ Videm, 8. GZ Kidričevo, 9. GZ Destrnik, 10. OGZ Ptuj, 11. GZ Središče ob Dravi in 12. GZ Gorišnica. Med srečanjem sta razigrane članice obiskala tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek in podpovelj-nik Zvonko Glažar. Ob koncu družabnih iger so prve tri ekipe nagradili s pokali, druge ekipe so prejele priznanja, prehodni pokal pa so izročili članicam GZ Videm, ki bo organizator srečanja članic podravske regije v letu 2016. M. Ozmec srečanju >nano leto raziskovanja OŠ Ormož in ga je organiziralo ZRS Bistra Ptuj, bodo mentorji in i šest raziskovalnih nalog uvrstilo najprej v prvi, nato pa maja še v iji vseh 15 letošnjih mladih raziskovalcev OŠ Ormož potegovalo za Laro Tušek in Špelo Jambriško je, denimo, revija Viva za svoje delo nominirala tudi v projektu MKGP za Glasnice boljše hrane, »srebrni« Ana Zemljič in Klara Branda sta med raziskovanjem stanja prostoživečih mačk na Ormoškem s svojim prispevkom v medijih aktivirali prostovoljce, ki so neki gospe omogočili sterilizacijo in kastracijo 11 mačk. Nika Polič, Ana Škorjanec in Ju- lija Fric so med raziskovanjem vzpostavile aktivno sodelovanje z Območno zvezo vojnih veteranov Slovenije Ormož, ki je raziskovalkam podarila ogled Vojaškega muzeja v Kadetnici Maribor. Dokler bodo mladi kritični raziskovalci in iskalci znanja, se nam za prihodnost naše države torej ni bati. Tina Zadravec Foto: Roman Bobnarič Vseh 15 letošnjih na regijskem srečanju »zlatih« raziskovalcev iz OŠ Ormož skupaj z mentoricami in ravnateljico (levo). Prlekija • 70 let vrtca Ljutomer Visok jubilej organizirane predšolske vzgoje Vrtec Ljutomer praznuje visok jubilej, 70-letnico organizirane predšolske vzgoje. Na osrednji slovesnosti v dvorani Športno-izobraževalnega centra Ljutomer so otroci skozi glasbeno-plesni nastop predstavili znamenitosti ljutomerske občine - vaške grbe, klopotec, štiri mestne trge, I. slovenski tabor, prvi slovenski film, ljutomerske kasače in prleške pogače. Začetki segajo v daljno leto 1945, ko je na nekdanjem Titovem trgu, danes Glavnem trgu, petindvajset malčkov pri vzgojiteljici Sonji Rous obiskovalo prvotno obliko predšolske vzgoje v Ljutomeru. Nadaljevalo se je na Ormoški cesti, kjer je današnji zavod ŠIM, aprila leta 1973 pa so odprli poslovni objekt vrtca v Fulneški ulici. Vrtec obiskuje 210 otrok, trije oddelki so nameščeni v prostorih nekdanje lekarne na Ormoški cesti, dislocirana enota pa deluje v Greso-vščaku. Kot je na slovesnosti poudarila ravnateljica vrtca Marija Pušenjak, si skupaj s strokovno usposobljenim kadrom prizadevajo čim bolj kakovostno izvajati predšolsko vzgojo otrok, z dobrim delom in izvedenimi projekti pa so prepoznavni domala v celotnem slovenskem prostoru. O pomenu ljutomerske ustanove so na prireditvi govorili še ljutomerska županja Olga Karba, v. d. direktorja Di-rektorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Gregor Mohorčič in predstojnica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, enota Murska Sobota, Irena Kumer. NŠ Križevci • Obnova ceste v Zasadih Izvajalec del izbran, rok izvedbe neznan Župan občine Križevci pri Ljutomeru Branko Belec je z direktorjem podjetja Asfalti Ptuj Boštjanom Doklom Menihom podpisal pogodbo o obnovi lokalne ceste v Zasadih. Cestišče v dolžini dva kilometra je dotrajano, zaradi izgradnje vodovoda pa so se vozne razmere še poslabšale. Na podlagi javnega naročila se je za obnovo ceste potegovalo enajst ponudnikov, kot najugodnejše pa je bilo izbrano podjetje Asfalti Ptuj, ki bo predvidena dela opravilo za nekaj manj kot 250.000 evrov. Začetek obnove še ni znan, saj so se dela na projektu oskrba s pitno vodo Pomurja zamaknila za nekaj mesecev, zato bo rok, do katerega mora biti naložba končana, določen naknadno. NŠ Boštjan Dokl Menih (skrajno levo) in župan občine Križevci (v sredini) ob podpisu pogodbe Foto: NS Foto: NS 22 Štajerski Za zdravje petek • 12. junija 2015 Nasveti iz bolnišnice Zdravstveni nasveti Kronična ledvična bolezen (2) Foto: Arhiv Povišan krvni tlak Povišan krvni tlak (arterijska hipertenzija) je eden takih dejavnikov. Ugotovimo jo pri 65 do 75 odstotkih bolnikov s kronično ledvično boleznijo 2. stopnje. Za zvišan krvni tlak je ugotovljeno, da pospeši slabšanje ledvičnega delovanja in prehod v ledvično odpoved. Priporočeni krvni tlak, ki naj bi ga imel bolnik s kronično ledvično boleznijo, je pod 130/80 mmHg, pri bolnikih, ki izločajo s sečem več kot 1 gram beljakovin na dan, pa je priporočljiv krvni tlak pod 125/75 mmHg. Prvi ukrep pri zdravljenju zvišanega krvnega tlaka je sprememba življenjskega stila, ki zajema dieto z omejitvijo soli, redno telesno aktivnost, hujšanje pri predebelih do idealne telesne teže in življenje brez stresa. Nato sledijo zdravila. Pomemben dejavnik pešanja ledvičnega delovanja je izločanje beljakovin s sečem (protei-nurija). Z zmanjšanjem beljakovin v seču za 1 g se lahko hitrost pešanja ledvičnega delovanja upočasni tudi za 80 odstotkov. Pri tem so najuspešnejša zdravila zaviralci angiotenzinske konvertaze in angiotenzinskih receptorjev. Z zdravljenjem želimo zmanjšati proteinurijo na manj kot 0,5 grama na dan. Krvni sladkor Približno tretjina vseh bolnikov v Sloveniji, ki začnejo dia-lizno zdravljenje, ima za vzrok ledvične odpovedi obolenje ledvic zaradi sladkorne bolezni (diabetično nefropatijo). Za upočasnitev napredovanja diabetične ledvične bolezni je poleg zgoraj navedenih dejavnikov potrebna tudi dobra urejenost krvnega sladkorja. Zaželena vrednost glikozilira-nega hemoglobina (HbA1c), ki kaže na dolgoročno urejenost sladkorne bolezni, je manj kot 6,5-odstotna. Dobra urejenost sladkorne bolezni je še posebej pomembna v zgodnji fazi sladkorne bolezni. Krvne maščobe Zvišanje krvnih maščob (hi-perlipidemija) pogosto spremlja kronične ledvične bolezni. Še posebej je ta motnja izrazita pri nefrotskem sindromu, pri katerem se izgublja s sečem več kot 3,5 grama beljakovin na dan. Zdravljenje hiperlipidemi-je je pri tem sindromu potrebno tudi zaradi povečanega tveganja za nastanek srčno-žilnih zapletov (na primer srčni ali možganski infarkt). Kronična ledvična bolezen je že sama dejavnik tveganja za nastanek ishemične bolezni srca, zato je pri teh bolnikih treba intenzivno nižati maščobe. Kajenje in telesna teža Od drugih dejavnikov za napredovanje ledvične bolezni, na katere lahko vplivamo, sta znana kajenje in debelost. Kajenje je dokazan dejavnik, ki poslabšuje ledvično delovanje, zato lahko z njegovo opustitvijo prispevamo k štirikratni upočasnitvi ledvičnega pešanja. Prekomerna telesna teža (debelost) prav tako pomembno vpliva na hitrost slabšanja delovanja ledvic in proteinurijo. Kronična ledvična bolezen je resda kronična bolezen, vendar lahko s pravočasnim odkritjem, osveščenostjo bolnikov in dobrim sodelovanjem bolnika in zdravnika pomembno vplivamo na upočasnitev njenega napredovanja, preprečevanje zapletov ledvične bolezni in bolezni srca in ožilja, bolniku pa omogočimo kakovostnejše življenje. Gabrijela Damevska Kaučič, dr. med., spec. int. med. 1 Tačke in repki . Ali pustiti psu, da se kopa v morski vodi? Vroči dnevi s poletnimi temperaturami so se začeli, marsikateri kužek se v času konca tedna ohlaja s svojo družino nekje v primorju, bliža se tudi čas počitnic. Spet je aktualno vprašanje, ali je kopanje psov v morski vodi zaželeno in koristno ali ne? Kaj narediti, če pride morska voda psu v sluhovode? Morska voda ni problematična za kopanje psov, prej lahko trdim nasprotno, da je pravo zdravilo za celo vrsto težav s kožo pri psih, predvsem pri težavah, ki jih povzročajo glivice. Psi, ki imajo pogosto rdeče tačke in se med prstki ližejo, imajo najpogosteje težave z glivicami, ki se razmnožijo po koži in med prsti in to predvsem pri psih, ki so alergiki, ki imajo težave z atopijo. Za take pse je morska voda celo priporočljiva, saj ima izrazite protiglivične lastnosti. Že vsakodnevna hoja v morski vodi po navadi privede že po nekaj dneh do drastičnega izboljšanja bolezenskega stanja in zmanjšanja rdečine med prsti. Kužek si prste zaradi tega tudi bistveno manj liže. Enako velja tudi za druge procese na koži. Vsekakor pa svetujem, da se po kopanju v morski vodi pes oprha oziroma umije v sladki vodi, saj je lahko sol dražeča do prizadetih mest na koži in spet stimulira psa na lizanje. Psi načeloma ne pijejo morske vode. Lahko se to zgodi po nesreči med plavanjem oziroma med igro, sploh če jim mečemo palico v vodo. Popita morska voda lahko izzove drisko pri živali, ki pa se hitro umiri, če psu odredimo enodnevni post. Vodo lahko pije. Narobe pa je, če psa z drisko dalje normalno hranimo, kar lahko privede do resnejših težav z dalj časa trajajočo drisko, dehidracijo in podobnim. Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Kar se tiče ušes in morske vode, načeloma ni težav, saj si pes s tresenjem glave odstrani odvečno morsko vodo iz sluhovodov. Če se tresenje glave pri psu po kopanju v morski vodi nadaljuje dalj časa, lahko uporabimo tekočino za čiščenje in izpiranje sluhovodov pri psih. Če vemo, da ima naš pes težave z ušesi, vsekakor vzamemo na morje omenjeno tekočino za čiščenje Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. sluhovodov, ki jo dobimo pri svojem veterinarju. Po potrebi nam bo veterinar tudi predpisal kapljice proti vnetju ušes, predvsem to velja za živali, ki imajo ponavljajoča se vnetja ušes. Da povzamem, kopanje psa v morski vodi je zaželeno in priporočljivo. Priporočam le, da se kužek zvečer oziroma enkrat dnevno umije v sladki vodi, lahko ga operemo s tušem, saj na ta način preprečimo morebitno draženje in skelenje kože zaradi slane vode. Ne silimo psa k plavanju v globoki vodi, če tega noče, saj se mu morje lahko krepko zameri. Zadostuje že, če sprva samo hodi po vodi, že po nekaj časa se bo tudi ulegel v vodo. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: Osebni arhiv Homeopatska potovalna lekarna Kmalu nas čakajo poletni dopusti in marsikdo od vas se bo odpravil na lepše. Ne dovolite si, da bi vam majhne zdravstvene težave pokvarile potovanje, zato si pred odhodom na pot pripravite svojo homeopatsko potovalno lekarno v upanju, da je ne boste potrebovali. Vsebina potovalne lekarne je odvisna od kraja, v katerega potujete, in tudi od tega, kakšnim težavam je posameznik običajno podvržen na potovanju. Da bi se izognili drobnim zdra- Jelena Vuletič, mag. farm. vstvenim težavam, ki jih lahko zdravimo, blažimo in nenazadnje preprečujemo s homeopatskimi pripravki, nas obiščite v Lekarnah Ptuj, kjer vam bomo z veseljem svetovali pri izbiri vaše homeopatske potovalne lekarne. Najpogostejše zdravstvene težave na počitnicah in na potovanju so: Slabost in bruhanje Največkrat uporabljeno sredstvo je zdravilo Cocculus Indicus 9CH, ki se priporoča ljudem, ki zelo težko prenašajo dolgo vožnjo (avto, letalo, ladja). Vzemite pet granul pred odhodom in pet med potovanjem. Potovalne tegobe in slabosti prav tako lajša Tabacum 7CH, posebno pri tistih, kjer je prisotna bledica in veliko sline. Ipecacuanha 7CH se uporablja pri slabosti, ki traja, tudi potem, ko je človek vse izbruhal. Prebavne motnje Pri blagi diareji, ki je posledica zastrupitve s hrano, si lahko pomagamo z Arsenicum Album 15 CH, tako da zaužijemo tri granule od tri- do petkrat na dan. Če v blatu najdete sledi krvi ali če potujete v bolj eksotične predele sveta in se pojavi driska, nemudoma poiščite zdravniško pomoč. Diarejo, ki je posledica poletne vročine, lahko blažite z Antimonium Crudum 7CH z jemanjem trikrat na dan po pet granul. Pri poletni driski z nekoliko povišano telesno temperaturo in relativno dobrim splošnim počutjem posezite po Ferrum phosphoricum 12CH. Chino 7CH zaužijte z vodo po vsakem odvajanju blata, ker deluje proti dehidraciji. Če ste pretiravali s hrano in si privoščili preveliko količino alkohola, si lahko želodec pomirite z Nux Vomico 7CH, tako da vzamete po pet granul dvakrat na dan. Na potovanju se velikokrat pojavi zaprtje z napihnjenostjo, ki ga lahko blažimo z Lycopodiumom 7CH (pet granul dvakrat na dan). Bryonia 10CH je zelo dobrodošla pri trdem in suhem blatu. Težave pri izpostavljenosti soncu Opekline blažite z Apis Mellifico 15 CH in Belladono. Od simptomov je odvisno, kolikokrat na dan vzamete zdravilo. Če je prisotna zelo močna rdečica in srbečica, lahko Apis Mellifico pod jezikom vsakih petnajst minut raztopite pet granul. Belladona se uporablja tudi pri zdravljenju sončarice, Bryonia pri sončarici, ki jo spremlja močan glavobol pri premikanju. Pri hujših opeklinah z mehurji, kjer sta prisotna nemir in močna bolečina, pomaga Causticum. Če ste nagnjeni k alergiji na sonce, je potrebno Natrium Muriaticum 9CH uživati že tri tedne pred večjo izpostavljenostjo soncu, deset granul enkrat na teden. Piki žuželk in vbodi drugih živali Žuželke so na potovanju naši zelo zvesti spremljevalci, zato nikakor ne smemo na njih pozabiti. Apis Mellifica 15CH blaži otekline, srbečico in rdečico, če vas je pičil komar, čebela ali osa. Vsakih petnajst minut pod jezikom raztopite pet kroglic. Če je mesto vboda modrikasto in hladno, uporabite Ledum Palustre 7CH. Poškodbe Arnico montano 30CH, Hypericum perforatum 30CH in Ruto grave-olens 30CH vzamete pri športnih poškodbah, in sicer vsa tri zdravila hkrati dvakrat na dan nekaj dni do izboljšanja. Kar predstavlja Arnica za mišice, predstavlja Hypericum za živčne končiče in Ruta za vezivno tkivo. Herpes Velikokrat se na potovanju pojavi herpes. Homeopatsko zdravilo Apis mellifica 15CH je primerno za prvi stadij navadnega herpesa, ko se začenja pojavljati zbadajoča bolečina. Zdravilo je treba vzeti čim prej, še preden se pojavijo mehurčki. Če so se mehurčki že pojavili in so napolnjeni z bistro, rumeno tekočino in še vedno čutite zbadanje, posezite po Rus toxicodendronu. Potovalna utrujenost Potovalna utrujenost, imenovana tudi jet lag, je težava, ki nastopi zaradi menjave časovnih pasov pri daljšem potovanju. Kot akutno zdravilo priporočam Anamirto cocculus 12CH. Ta odpravlja težave pri spanju zaradi časovne razlike. Priporoča se jemanje enkrat na dan že dva dni pred potovanjem do tri dni po njem. Zdravila ne smemo jemati predolgo ali prepogosto, da ne povzroči ravno nasprotnega učinka. Lahko ga kombiniramo z Arnico montano 30CH enkrat na dan. Nervoza in strah pred potovanjem Če strah pred potovanjem vaše telo ohromi, vzamete Gelsemium semprevirens 12CH dvakrat na dan pred potovanjem in med potovanjem. Ko pa čutite strah pred neizogibnim dogodkom, ki posledično povzroča drisko, ter strah pred letenjem z nervoznim » letanjem naokrog«, posezite po Argentum nitricum 12CH prav tako že dan pred potovanjem. Pri težjih ali trajnejših zdravstvenih težavah nujo poiščite zdravniško pomoč. Homeopatska zdravila na potovanju ustrezno shranjujte, da jih boste lahko kasneje porabili za podobne težave doma. Želim vam brezskrbne poletne dni. Jelena Vuletič, mag. farm. Foto: Črtomir Goznik petek • 12. junija 2015 Za kratek čas Štajerski 23 ČILOST, KREPKOST, KREPKOČA SOPROSEC iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZVISEN PROSTOR, ODER LIDIJA HARTMAN VICEPRVAK SMUČARSKI SKAKALEC HOLLAND HOTEL V PULI ZAŠČITEN PROSTOR IRENA GRATENAUER MOŠKI V KRILU NESKLADJE TRUD, NAPREZANJE LJUDSKO PLAČILO VLADNI VOHUN iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OBREDNA PESEM APOLONU OBRITO-GLAVEC UMETNIŠKI ZBORNIK TOVORNI ČOLN OČE PREPADNO PODROČJE DRSTITEV JUDOVSKI PREROK JAJČASTA POSODA UBRANO SOZVOČJE TONOV VLADARSKI NASLOV MOJCA RIBIČ KRAVICA PTUJSKA PEVKA SAMEC GOVEDA TOLŠČ, PODOBNA ORGANSKA SPOJINA DEŽNIK PRI NARODNI NOŠI NAŠ ZE UMRLI UGANKAR (ANDREJ) KRAJ PRI LJUTOMERU ODMIK OTOČEK PRI LOŠINJU VELIKA SLAŠČICA IZ BESEDE TAROT VRAG, HUDIČ IZ BESEDE NASTA OPICA REZUS UGANKARSKI SLOVARČEK: ILOVCI = kraj pri Ljutomeru, JONA = judovski prerok, LIPOID = tolšči podobna organska spojina, LOVT = prepadno področje, MAONA = tovorni čoln, PIČOLAT = puranček, PUDOB = naselje v občini Loška dolina, SHIZMA = neskladje, SKIN = obritoglavec. 'VIVVIVIAI 'NV1VS VldOl '3riNn 'NOISOO 'I3A0H '31909 'viaaviAi 'aiodn 'aiAi 'nvavi 'aaoviv Ivao Viv Vnoviai 'inbdv 'not 'nivis Viaizihs 'io»s 'di VaaiAia 'nansoados 'viVAddaod 'vaovidaavi Minzvioi 'jmio 'ooavo 'ia3Ai 'aoand :ouabjopoa ^nvzihm 3i a3iis3h Iščete svoj stil Mojca v zeleno-sivi športni eleganci Mojca Žmauc je stara 34 let, doma v Juršincih, po poklicu kmetijska tehnica in trgovinska poslovodkinja, mama treh otrok, 13, 10 ter leto in pol. Prostega časa ima zelo malo, vse, kar je „viška", kot je povedala, pa je kavica na terasi in tudi kakšna dobra knjiga zvečer pred spanjem. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila sama, ker ji po tretjem porodu nič ni prav, in da vidi, v kaj bi jo oblekli strokovni sodelavci akcije, da bi se dobro počutila. V kozmetičnem salonu Neda so pri Mojci, obiskala ga je prvič, ugotovili suho občutljivo kožo, ki je za nego precej zahtevna. Zato so ji tudi podrobneje predstavili potek nege in kozmetične preparate, ki jih bo uporabljala pri negi doma. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji opravili še obrazno masažo ter uredili obrvi. Po nasvetih kozmetičarke pa bo poskušala negovati tudi nohte na rokah. Mojca je želela ohraniti dolžino las, zato ji je frizerka Sabina Vajda v Frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., postrigla le konice. Pobarvala jih je v temno bež blond barvo; pričesko pa oblikovala s fenom in krtačo. Vizažistka Minka Feguš je li-čenje začela z nanosom pudra v kremi. Z njim je prekrila celoten obraz. Veke je poudarila s senčili v zelenih tonih in jih nežno obrobila s sivkastim črtalom. Na trepalnice je nanesla črno maskaro, marelični ton pa na ličnice. Ustnice je rahlo obrobila in poudarila s svetlečim glosom. Foto: Črtomir Goznik Mojca prej ... „Glede na Mojčino barvo las in oči sem se odločila za oblačila v zeleno-sivi kombinaciji, ki sem jih izbrala v trgovini Modiana na Ptuju. Temno sivim hlačam ravnega kroja sem dodala še zele-no-sivo majico in zeleno usnjeno jakno. K temu športno-elegan-tnemu videzu sem v trgovini Alpina izbrala še čevlje in torbico. Odločila sem se za črne športne usnjene čevlje, ki ji bodo omogočili hiter in lahak korak. Enostavne črne torbice pa je ravno toliko, Foto: Črtomir Goznik , in pozneje Foto: Črtomir Goznik Mojca po stilski preobrazbi, ki omogoča veliko drugih kombinacij. V teh vročih dneh jakne sicer ne bo potrebovala. Za vsak primer pa je koristno oblačilo ob večerih, ko še občasno zapiha hladen veter. da bo vanjo lahko pospravila vse potrebne in nepotrebne stvari. Mojca se v izbranih oblačilih lahko sprehodi po mestnih ulicah, če je potrebno lahko hitro naredi tudi korak več, če je treba skočiti za otrokom. Zelena barva je gotovo njena barva številka ena, kombinira pa jo lahko s sivo, temno modro in bež barvo. Vsak kos, ki sem ga danes izbrala za Moj-čino preobrazbo, pa je seveda zelo uporaben tudi v veliko različnih kombinacijah in prav vsakega je dobro imeti v vsaki omari," je sti-listka Sanja Veličkovic predstavila Mojčino preobrazbo. V kozmetičnem studiu Olim-pic si je Mojca izbrala pedikuro. Pred poletjem se marsikdo sooči s problemom suhe kože na stopalih. Vzroki za nastanek so lahko različni. V vsakem primeru koža potrebuje intenzivno nego, strokovne nasvete oz. ustrezno terapijo. Le tako lahko koža postane ponovno gladka in prožna. Zakaj prihaja do nastanka suhe kože? Vsakodnevno izhlapevanje iz globljih plasti kože je popolnoma normalen in naraven ter nujen proces. Za nastanek suhe kože pa je krivo moteno ravnovesje med oskrbo kože s potrebno vlago in njenim izhlapevanjem, se pravi, ko je izguba vlage večja od oskrbe z njo. Na stopnjo suhe kože dodatno vplivajo nekateri dejavniki, kot so hormonski vplivi, biološko staranje kože, bolezni, prehrana, svetloba, okolica, klima ..., zato ni čudno, da stopnja suhe kože močno niha glede na zunanje vplive, je o nastanku suhe kože več povedala kozmetičarka Silva Čuš. MG KOLEKTIV SALONA inosKo m sensKo Slomškova 22 10 % popust v juniju š 24 Štajerski Doma in po svetu petek • 12. junija 2015 Piše: Dani Zorko • Perzija / Iran (9.) SN- OVEN J (Il. S. - IQ. 4.) Kerman Brezkončna puščavska cesta proti Kermanu stvenih običajev in kulture je med drugim zelo znan po največjih mojstrih izdelovanja preprog, so največji proizvajalec pistacije na svetu, premorejo pa tudi drugi največji rudnik bakra na svetu. Z Otom sva se prav glede slednjega podatka precej muzala, saj v tem mestu in še naprej južneje živi veliko število balučijev, ki jih imajo Perzijci za nekakšne njihove 'cigane'. Baluči so etnična skupnost arabskega izvora in so zelo temne polti, rdeča nit najinega zbijanja Foto: Dani Zorko V tuji deželi se človek hitro navadi brezmesnih obrokov, doma pa gre to malo težje. šal pa je bilo dejstvo, da so se ti baluči slučajno naselili prav tam, kjer so ogromne količine bakra. Tu bi lahko potegnili vzporednico s kakšno našo etnično skupnostjo, ki ima včasih podobna nagnjenja ... Že prej sva si preko zvez uredila privatno prenočišče za nekaj dni, gostitelj Kamran pa nama je poslal tudi naslov bivališča, in sicer v angleščini. Ko sva tako pristala v Kermanu, je bila ura že pozna in sva se odločila kar za taksi. Taksistov je bilo seveda na tone, in ko sva si izbrala enega, da ga povprašava, kakopak ni znal angleško. Vpraša drugega, ta vpraša tretjega in na koncu je vsaj trideset taksistov hodilo in spraševalo za prevod po vsej avtobusni postaji, dokler niso čez pol ure naleteli na mladeniča, ki je za silo znal angleško in je transfor-miral naslov v perzijski jezik. Ko je bilo to urejeno, pa je nastopila težava, saj niso vedeli več, kdo je bil prvi na vrsti, da naju pelje. Ves čas sva se po tihem zabavala, nato pa so med sabo pričeli še drug drugemu zbijati ceno, dokler ni po vsem cirkusu najcenejši stopil do naju in naju povabil, če greva končno v mesto. Neverjetno, še to 'cenkanje' so nama prihranili . Nekako sva se že navadila, da avtobusi v Iranu zelo zamujajo, toda ta do Kermana je bil res katastrofa. Moral bi peljati že ob osmih, a verjetno ni bilo dovolj potnikov in so en termin kar izpustili, tako da sva lahko šla šele z naslednjim, ki je bil na sporedu opoldne. Saj, tudi drugi potniki so vedno manj veselo čakali, pa noben ni črhnil nobene. Nama se načeloma ni mudilo, vendar je naju čakalo še šest ur vožnje z avtobusom, tako da je praktično ves dan šel v maloro. Če se je že dan tako začel, se je moral tudi tako nadaljevati. Vozili smo se sicer po solidni avtocesti, vendar smo od začetka pri vsakem večjem kraju zavili s poti ter nalagali potnike ali različno kramo za dostavo. Tako kot sem bil vajen iz Albanije, tudi v Iranu kot zasilne avtobusne postaje uporabljajo krožišča, kjer smo stali včasih tudi dvajset minut. Prvi dve uri ni bilo miru na avtobusu, saj so ljudje venomer hodili gor in dol, kupovat, prodajat, prelagat in še kaj. Iz samega dolgčasa sva tako začela delati tudi midva in na koncu smo morali skozi čakati drug drugega, kot eni bebci. Pa še policija nas je ustavila, kar tako za hec, da smo izgubili še četrt ure. Iranski vozniki se policije precej bojijo, saj so načeloma zelo striktni, vsaj kar se tiče kakšnega tihotapljenja in droge. Za prometne prekrške pa tako ali tako nima smisla koga ustavljati ali oglobiti, ker bi bilo verjetno najenostavneje, da vsem voznikom zaračunajo letni pavšal za vse prekrške, ki jih nikakor ni malo. Kerman je nastal kot obrambna postojanka v 3. stoletju, leži pa na robu puščave Kavir-e Lut, vendar so na tem mestu kljub temu namerili nadmorsko višino več kot 1.700 metrov, kar pomeni, da tudi ena najbolj suhih puščav na svetu leži zelo visoko. Poleg svoj- prinaša čudovite priložnosti. Spremljala vas bo magnetična energija in tako boste zastavljenim nalogam in obveznostim kos. Temeljito prenovo boste naredili doma in se ločili od tistega, česar ne potrebuje. Naklonjenost Marsa boste uporabili za učinkovitost na delovnem mestu. CD" TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Vpogledu denarja boste naredili korak naprej. Odkrili boste, kaj vas veseli in kaj bo treba se spremeniti. V ljubezni bo nadvse koristne učinke imel pogovor. Razbremenili se boste tistega, kar vam je vlivalo nezaupanje. Pričakovati je, da vas čakata sreča in obilica A Foto: Dani Zorko Bila sva že precej lačna, zato sva malo tuhtala, kakšni so najini gostitelji in ali bo seveda kaj za jesti. Kamran in njegova ženkica sta bila mlad par, priložnostni učitelj angleščine in bodoča medicinska sestra, ki sta si kljub študentskemu življenju že kupila svoje stanovanje in sta rada gostila popotnike. Na steni so že tradicionalno visele slike njunih družin, se pravi vseh družinskih članov, na sredi pa je bila njuna poročna slika. Pri njih je družina vedno na prvem mestu in to ti pri sleherni hiši tudi z veseljem pokažejo; zelo veseli pa so tudi, če jih o katerem družinskem članu tudi kaj vprašaš, da ti razložijo. Že ko sva vstopila, sva se veselo podrezala po rebrih - iz kuhinje je prijetno dišalo, kar je pomenilo, da hrana bo. V stanovanju sploh nista imela jedilnice, ampak smo v dnevno sobo postavili dve manjši klopci in nanju naložili hrano, ki je bila res super. Poleg večerje naju je zjutraj čakal tudi že zajtrk, ki je pri njih sestavljen iz svežega kruha, kumaric in paradižnika, različnih namazov, obvezen dodatek pa so tudi orehi ali druge vrste oreškov in pa datlji. Predvsem datljev sem se v Iranu res prenajedel . m^ BIK BJP (21.4. - 20.5.) Svoje mnenje boste za- ' govarjali na odločen način. Trma se bo korak za korakom prelevila v vztrajnost in tako boste dosegli mnogo več. Na delovnem mestu bo čas pomembnosti. S svežo energijo vas bosta napolnila narava in delo na vrtu. Ljubezenska sreča bo namenjena samo najpogumnejsim. m DVOJČKA fe (21.5. - 20.6.) KAJ h. Pred vami novosti in priložnosti. Izkazalo se bo, da bo vaš trud poplačan. Morda si boste želeli še več in vendarle se počasi daleč pride. Sprostili vas bodo pogovori. Na delovnem mestu bo pred vami obdobje uspehov. Zavedati se boste morali, da ni vse zlato, kar se sveti. RAK ^ (21.6. - 22.7.) Izpolnila se vam bo srčna želja. Znali boste prisluhniti sebi in glasu svojega srca. V ljubezni se boste še naprej trudili in vnašali ravnovesje. Na delovnem mestu bo nekoliko bolj nemirno. Srečno roko boste imeli pri denarnih zadevah. Zapisujte si tise občutke, ki vas bremenijo. Bodite ustvarjalni! LEV f (23.7. - 22.8.) Spremljala vas bo sreča. Jasno je nakazano, da boste na platno življenja vnašali svetle barve. Prijetno se boste počutili v družbi in med ljudmi. Bližnjic na delovnem mestu ne bo. Določene reči bodo šle po svoji poti. Ljubezen: sprostili se boste in pričakovati je koristne nasvete srečnega izvoljenca. DEVICA K ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Blesteli boste na delovnem mestu. Zdelo se bo, da vam bo življenje ponudilo mnogo možnosti za uspeh - prejeli boste tudi pohvalo. Čas bo nekoliko bolj skrivnosten in mističen. Kovali boste načrte za prihodnost. Ljubezen: bistvo je očem nevidno... STRELEC (23.11. - 21.12.) Vaše srce bo ognjeno in radi boste pomagali drugim. Dogodkov ne boste smeli prehitevati. Mnogo bolje bo, da boste situacije razmislili pri sebi in šele čez čas povedali svoje mnenje. Odkrili boste notranjo moč in priložnosti. Na delovnem mestu boste razrešili nekaj iz preteklosti. ^ KOZOROG (22.12. - 20.1.) Odločili se boste in naredili prerez. Zelo pestro bo v ljubezni, kajti dnevom bo vladala strast. Obdobje bo plodno in ustvarjalno. Naredili boste korak naprej pri vsem tistem, kar ste odlašali. Na morebitne probleme boste morali pogledati iz svetle plati. Zdravje: varujte se stresa in mrzlih pijač. VODNAR (21.1. -18.2.) ' Od sebe boste oddajali magnetično energijo. Ljubezensko blagostanje bo namenjeno tako vezanim kot samskim. Odkrili boste, kaj vas veseli. Na delovnem mestu se bodo priložnosti nadaljevale. Pomembno bo, da boste rekli bobu bob. Sreča se skriva na strani pogumnih. RIBI M (23.8. - 22.9.) (19.2. - 20.3.) Na delovnem mestu Hrepeneli boste vas bo spremljala ne- odločnost. Počasi bo čas, da se boste znali postaviti zase. Pričakovati je nekaj neizbežnih sprememb - ki bodo nadvse koristne. Poglobili se bose tudi v skrivnosti in duhovne zakonitosti. Razdvojeni boste in rešitev vas čaka do srede. Štela bo izvirnost! H O R O S K O P ^ boste po prostem času. Toda na omenjeno bo treba še malo počakati. Svojih zadanih nalog se bo treba lotiti na aktiven način. Moč uspeha se bo lesketala v sodelovanju. Ljubezen prinaša obilje ugodnosti. Problemov ne boste smeli pometati pod preprogo - rešujte jih! Filmski kotiček V ki nocentri h C i n e p l exx Vohunka Vsebina: Susan Cooper se je vpisala v Cio, da bi postala tajna agentka, toda po 10 letih še vedno ždi za računalnikom in zgolj vodi druge agente na terenu, predvsem lepega Bradleyja Fina, ki je na svojih nalogah popolnoma odvisen od nje. Ko Bradley stori bridki konec, se Susan aktivira in nadaljuje njegovo nalogo. Toda brez izkušenj se precej težko znajde na terenu v smrtonosni igri mednarodnih prekupčevalcev z jedrskim orožjem, ki načrtujejo napad na New York. Poleg tega ne ve, kdo je zaveznik in kdo sovražnik, dvojni ali trojni agent itd. Paul Feig, režiser in scenarist tega filma, pravi, da ga je posnel le zato, ker še predobro ve, da niti slučajno ne bo nikoli dobil priložnosti za snemanje kakšnega filma o Jamesu Bondu. Znova, že tretjič, je združil moči s svojo priljubljeno igralko Melisso McCarthy in dobili smo film, ki je natanko takšen kot glavna igralka: strašno simpatična in neverjetno zabavna kepa neskončne energije, ki človeka očara, pa če to želi ali ne. Avtor je h komediji pristopil tako, kot je treba, torej z zgodbo, ki porodi smešne like in situacije. V ameriški komediji smo zadnje čase namreč priča bolj obratnemu pojavu, zato ni čudno, da se že dolgo vrti v slepi ulici. Zato je Vohunka izjemno prijetna, lahkotna zabava, kljub temu, da je film tehnično precej zapleten. Film je, kot je za tega avtorja značilen razmeroma feminističen film, ki razgalja strahove in tesnobe obeh spolov in skozi šaljivo prizmo prikaže absurdnost tipiziranih spolnih vlog, ki jih igramo zato, da zakrijemo svojo nesamozavest. V tem po- gledu je karikaturna vloga Jasona Stathama, sicer hudega akcijskega junaka, naravnost briljantna. Lepo je videti igralca, ki svojega življenjskega dela ne jemlje smrtno resno in razume, da je vse skupaj le igra oz. zabaven ples, s katerim pač hkrati še mastno služi. Čeprav gre za akcijsko komično žensko bondiado, film vseeno premore lep dramatični lok razvoja glavnega lika iz kletne pisarniške miši v supervohunko. Glavna junakinja je zatrta osebnost, ker je verjela patriarhatu (kamor spada tudi njena šefinja, ki je morala povzeti Spy Igrajo: Melissa McCarthy, Jason Statham, Jude Law, Rose Byrne Režija: Paul Feig Scenarij: Paul Feig Žanr: komični, akcijski Dolžina: 120 minut Leto: 2015 Država: ZDA moške vzorce, če je hotela postati in ostati šefinja), ki jo je ves čas prepričeval, da je nesposobna. Osvoboditev izpod tega jarma da filmu tisti dobrodošel občutek katarze, ki lepo zaokroži celotno doživetje. Morda edina slabost v tovrstnih komičnih kriminalkah je nasilje, ki je v komedijah vedno velika cokla. Komedija je že sama po sebi izjemno občutljiva hiša iz kart, zato jo nasilje toliko bolj izniči, četudi so prizori posneti tako, da se jih ne bi sramoval niti pravi James Bond ali pa celo kakšen Jackie Chan, kot recimo prizor hiperkinetičnega pretepa dveh žensk v kuhinji. Čeprav v takšnih zgodbah brez nasilnih prizorov seveda ne gre, pa Vohunka žal podleže trendu komedij, ki si brez razloga proti koncu filma privoščijo kanček preveč nasilne prizore in gledalca brez potrebe potegnejo iz prijetnega mehurčka humorja, v katerega so ga tako uspešno zazibali. Matej Frece MCCARTHY STATHAM BYRNE »LAW Foto: Cineplexx petek • 12. junija 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 25 v Spoštovane bralke, spoštovani bralci Štajerskega tednika, spet vas bomo razvajali. V četrtek, 18. ¡unija, ob 21.00 vas vabimo v grajsko dvorano gradu Turnišče na ogled romantične komedije Mira Gavrana, v režiji Samo M. Strelca, iLutka, ki bo uprizorjena prvičv Sloveniji - na Ptuju. Igrata Tina Gorenjak in Gorazd Žilavec. Brezplačni vstopnici si lahko prislužite, če boste izrezali (originalni) kupon iz Štajerskega tednika in ga prinesli na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, d. o. o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj najkasneje do 15. junija do 9.00. Med vsemi prispelimi kuponi bomo izžrebali srečne nagrajence, ki si bodo predstavo ogledali predpremierno. O tem, ali ste postali srečnež, ki si bo ogledal predpremiero iLutke, boste obveščeni v Štajerskem tednikuvtorek, 16. junija. Vaše ime in priimek: Vaš naslov: Telefonska številka: Originalni kupon pošljite ali ga prinesite na naslov: RADIO-EDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj ajkasneje do 15. junija do 9.00. Marko (40 let) se je po večletnem razmerju razšel s Tjašo. i Namesto prave punce - s katerimi so očitno sami problem - si zdaj omisli najmodernejšo, visokotehnološko lutko. Ta kuha, pere, lika, pospravlja in izvaja širok nabor seksualnih praks. A kaj, ko nenehno tudi nekaj sprašuje in zato začne iti Marku kmalu na živce! Ja, tudi tehnika zna nagajati ... ¡Lutka je romantična komedija, ki nasmeji, a nam da tudi misliti. Miro Gavran zabavno zgodbico o moško-ženskih stereoti-pih konča na presenetljiv način. Tipičen ON govori na tipičen način o tipični NJEJ, vendar netipična ONA, iLutka, preseneti in učinkovito razbije NJEGOVE klišeje ... Gospe, dekleta, punce: iLutka je komedija, s katero boste v gledališče spravile tudi "vašega"! Fajn se bosta imela. Oba. Skupaj. petek, 19. junij, ob 21. uri -PREMIERA sobota, 20. junij, ponovitev petek, 26. junij, ponovitev petek, 3. julij, ponovitev sobota, 4. julij, ponovitev Karte za premiero in za ponovitve lahko kupite v Mestnem gledališču Ptuj. Piknik Radia-Tednika Ptuj (14. 6. 2015, ob 13.00, ptujska tržnica) Pridružite se nam na pikniku družbe Radio-Tednik Ptuj, ki ga organiziramo za zveste bralce Štajerskega tednika in poslušalce Radia Ptuj. Z izrezanim originalnim kupončkom vam nudimo ugodno nedeljsko piknik kosilo ob zabavnem programu. Zabavali vas bodo: Pajdaši, Poskočni muzikanti, Dejan Vunjak Ob predložitvi tega kupona (original, ne fotokopiran) ste na prireditvi upravičeni do posebne cene enega izbranega obroka. Izbirate lahko med: Hrustljave perutnlčke »prilogo in kajzerico^ Piščančji ražnjiči s prilogo in kajzerico Cena porcije: 2,80 EUR (cena vsebuje DDV) Cena porcije: 2,80 EUR (cena vsebuje DDV) ........................... ...... PROST VSTOP! ¿^TEDNIK Piščančji zrezek z žara I; s prilogo in kajzerico_J : Cenaporcije: 2,80EUR (cenavsebujeDDV) : ......................... ■ Pleskavica s prilogo in kaizerico Cena porcije: 2,80 EUR (cena vsebuje DDV) ........................ m Gostilna PP Perutnina Ptuj Radio Tednik Ptuj na Ptujski noči Blestite v petju, igranju glasbila, plesu, stand upu, čaranju, akrobacijah ali morda žongliranju? Vabimo vas, da na odru Radia Tednika Ptuj na Ptujski noči v petek, 31. julija, predstavite svoj talent! Prijavo s podatki in opisom vašega nastopa pošljite do 30. junija na radioptuj@radio-tednik.si! Izmed vseh jih bomo nekaj izbrali za nastop na Ptujski noči, najboljše pa tudi nagradili! Sledil bo koncert zasedbe Mi2! TEDNIK www.radio-tednik.si > I V * ' i , t I® Družba Radio Tednik Ptuj, v sodelovanju s Termami Ptuj, podjetjem Arriva in socialno-humanitarnimi organizacijami iz Slovenije vabi na dobrodelno prireditev VSI SKUPAJ SMO ZA - enakost-prijateljstvo-sopomoč... 17. 6. 2015 v Termah Ptuj. Vstop prost. Pridite vsi 17. 6. ob 19.00 v Terme Ptuj, da skupaj pokažemo, da smo pripravljeni pomagati. Nastopili bodo Čuki, Tanja Žagar in ansambel Donačka. Veselimo se ponovnega druženja z vami. n triglav ""j gp project ing www.tednik.si tednik@tednik.si 26 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 9. junija 2015 Prireditvenik 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:00 Utrip i2 Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Gorišnica 21:00 Za vaše zdravlje 22:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Otroški program 09:00 15. let Štajerskih frajtonarjev 11:00 Marija fesi Z015 13:00 Koncert godbenikov Dornava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Ljudski pevci na Destrniku 18:30 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Kronika iz občine Starše 21:00 Glasbena oddaja 23:00 Video Strani SIP Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 09:25 09:50 10:50 18:00 20:00 21:00 23:00 Koncert MPZ DU Breg Oddaja iz Slovenskih goric Ptujska kronika Seja sveta Lenari - ponovitev Glasbena oddaja ŠKL Ptujska Kronika Ljudski pevci naTurniščah Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja Zapojmo, zaplešimo v lahkotni svet Skl Polka in majolka Ptujska kronika Marija fest 2015 ljudski pevci na Tumiščah Koncert MPZ DU Breg Video strani Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL I Znamka Letnik cena Oprema Barva VOLVO C70 2.4 D5 AVT SUMMUM 2007 12.500,00 € SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA RENAULT CLIO 1.216V AVT. ELAN 2009 5.390,00 e 58.000 PREV. KOV. B0RD0 CITROEN C5 III 2.0 HDI TEDENCE 2011 9.990,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN LIMUZINA PASSAT 2.0 TDI COMF. 2007 6.990,00 C SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PEUGE0T2061.416VXS BREAK 2004 2.490,00« AVT. KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.216V EXCEPTION 2007 3.990,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI DYNAMIQUE 2007 5.400,00« AVT. KLIMA KOV. SIVA PEUGEOT 8072.016V SR 2003 2.140,00« AVT. DEU. KLIMA BELA bmw31sdt0uring 2005 4.990,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA volkswagen golf 1.6tdi vitrendline 2009 7.990,00« PRVI LAST. BELA OPEL ASTRA 1.7 CDTI CLASSIC 2006 2.990,00« PRVI LAST. KOV. SREBRNA CITROEN XSARA PICASS01.61 SX 2002 1.890,00« AVT. KLIMA KOV. SIVA RENAULT VEL SATIS 2.0 DCI EXPRESSION 2007 4.850,00« AVT. KLIMA KOV. SIVA renault scenic 1.5 dci dynamique 2010 7.750,00« AVT. DEU. KLIMA KOV. SIVA VW PASSAT 1.6TDI VARIANT BLU EMOTION COMF. 2009 8.400,00« SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA MERCEDES-BENZ CLK 200 SPORT 1998 3.500,00« PLIN KOV. MODRA VOLKSWAGEN SHARAN1.9TDI 4M HIGHLINE 2005 7.500,00« AVT. DEU. KLIMA kov. Črna CITROEN G 1.41 SX 2003 2.590,00« KLIMA KOV. SREBRNA OPEL ASTRA1.616V ENJOY 2005 2.750,00« SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA OPEL ASTRA 1.616V GTC ENJOY 2007 4.100,00« SERV. KNJIGA kov. Črna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Mestni kino Ptuj Petek, 12., sobota, 13., in nedelja, 14. ¡unij: 17:00 Prdoprašek doktorja Prok-torja; 18:50 Vohunka; 21:00 Phoenix. Sobota, 14. junij: 10:00 Kino vrtiček: film Amazonija in družinski izlet v živalski vrt, predhodne prijave obvezne. !AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO A Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 B:M=IWId5ll! m»VJ I HtlJ \ M ffïl O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENA. OPR. BARVA AUDI A4 AVANT 2.0TDI 2011 14.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A6AVANT 1.9TDI 130KM 2002 4.290 2.LAST. KOV. SREBRNA BMW 318D LIMUZINA E90 EFFICENCY DYN 2011 13.490 1 .LAST., ODLIČEN SREBRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.490 1.LAST., VSA OPREMA KOV. MODRA BMW 320D TOURING BEŽ USNJE XENON 2010 12.990 1 .LAST., ODLIČEN VEČ BARV BMW 3ER 2.0D TOURING NOV MODEL 2013 19.590 1.LAST., TOP OPREMA ČRNA IN SREB. CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDI AVT 2011 9.790 1.LAST., VSA OPREMA VEČ BARV CFTROEN 04 PICASS01.6 HDI MILENIUM 2010 8.990 1.LAST., NAVIG. KOV. MODRA F0RDCMAX1.6TDCI 2008 6.490 1.LASr.,K0TN0V VEČ BARV HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4 2006 5.490 2.LAST, TOP OPREMA KOV. ČRNA MERODES C 220 CDI NÄVI XENON 2005 7.290 2.LAST.,AVT0M. KOV. ZLATA OPELVIVAR01.9 CDTI 2006 6.490 2.LAST., KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1.5 DCI SLO RWIILY 2008 4.490 2.LAST., KOV. ZLATA ŠKODA0CTAVIA2.0TDI RS 170KM 2009 8.990 1 .LAST., ODLIČEN KOV. ČRNA VW GOLF PLUS 1.6 TDI SAMO 69000KM 2011 11.390 1.LASr.,K0TN0V BELA VWTRANSP0RTER1.9TDI KRPAN SLO 2006 7.990 1 .LAST., ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ AVTOHlSA PETOVIA AVTO ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP, PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. LETNIK CENA BARVA OPREMA BMW520D FORD C-MAX 1,6 TDCI FORD KUGA 2,0TDCIMIUM BMW 116 D CITROEN C31,411 F0RDSMAX1.6TDCI PEUGEOT 5008 PREMIUM 1,6 HDI TOYOTA VERS01,4 TDI PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI VW PASSAT SW 1,6 HDI CONFORTUNE VWPASSATSW2,OTOI RENAULT TWINGD SCE 70 EXPRESSION SMART FORTTWO COUPE 45 PURE WOLKSWAGEN TOURAN 1,6 TTDI 18.499 BELA 9.900 T. MODRA 11.499 ČRNA 15.499 T. MODRA 6.500 BELA 11.999 BELA 16.999 T. MODRA 9.999 ČRNA 9.399 SV. MODRA 9.999 ČRNA 11.999 SREBRNA 12.499 SREBRNA 8.400 MODRA 4.500 ČRNA 10.999 ČRNA m. IM I.LAST. IM IM IM IM IM IM IM IM IM, Ell VOZ IM, IM NAR. SERVIS, SERV. NAR NAR SERVIS,: SERVIS,: NAR. SERVIS SERVIS SERVIS SERVIS SERVIS SERVIS SERVIS SERVIS, 10,4 ZIM! SERVIS, SERVIS KN KN KN KN KN KN ISKEGUM SERV.KNJ. KNJIGA IGA GA GA GA GA GA GA GA GA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA DO 1. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Petek, 12. junij 10:00 Dornava, Čušekova domačija: 20. občinski praznik, točenje medu in dan odprtih vrat Čebelarskih društev ČD Dornava 16:00 Tinje: pohod do Jakčevega mlina v Repu, Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica 17:00 Benedikt, v Kulturnem domu: odprtje arheološke ceste in razstave Arheološka cesta Benedikt 17:00 Ptuj, Zgodovinski arhiv: 60. letnica ustanovitve Zgodovinskega arhiva na Ptuju, odprtje razstave in predstavitev jubilejne publikacije 18:00 Dornava, dvorana večnamenskega centra: 20. občinski praznik, osrednja prireditev 18:00 Velika Nedelja, pred gasilskim domom: Veselica ob 120. letnici PGD Velika Nedelja, Mambo Kings 18:00 Videm, razstavišče Drvarnica: odprtje razstave likovnih del učencev OŠ Videm 19:00 Lenart, Dom kulture: glasbeno dokumentarni film KDO=MI2 19:00 Ptuj, minoritski samostan: koncert Tamara Gombač, violončelo in Mirko Jevtovic, harmonika, zasebna GŠ v samostanu sv. Petra in Pavla 19:30 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije: muzikal Metuljev efekt, Gimnazije Ptuj Sobota, 13. junij 6:00 :00 9:00 Dornava, Čušekova domačija: košnja na stari način, TED Lukari Dornava, sekcija Orači Videm, pred občino: pohod ob občinskem prazniku, pohod med vinogradi, II. etapa, v smeri Podlehnika Cirkulane, športni park: nogometni turnir za pokal občine, mali nogomet, ŠD Cirkulane 10:00 Jakobski Dol, pri gasilskem domu: 10. jubilejni krst motorjev 11:00 Podlehnik, večnamenska športna dvorana OŠ Martina Koresa: proslava ob 30-letnici delovanja DU Podlehnik, občni zbor 11:00 Podlože, športni park: odbojka na mivki, turnir dvojic 11:00 Ptuj, pred upravno stavbo Perutnine: 13. Poli maraton, Maksi, Mini in Poli snack maraton, kulinarična pogostitev, podelitev nagrad, otroški animacijski program od 10. do 14. ure 13:00 Velika Nedelja, klet Kogl: družabno srečanje Opus - ljudje in vina, ilustracije Hane Stupica, Jeanette, šanson, swing in blues, vodena vinsko-glasbena pokušina Hommage a Jože Kupljen, dražba poslikanih steklenic Podobe steklenic, beraška malica 13:00 Vurberk, grad: 8. srednjeveški dan, viteške igre, zvoki gonga, pisar, predstava Pepelka in sovica Oka, delavnice za otroke, orientalne plesalke, skupina Sonus, otroški PZ, ognjeni spektakel 14:00 Cerkvenjak, ŠRC: gasilsko tekmovanje za pokal Slovenskih goric 14:00 Juršinci, Bodkovci: dnevno-nočni turnir v malem nogometu (4+1) za pokal Amura 14:00 Videm, tereni ŠD: prireditev ob jubileju ŠD Videm, 1935-2015, predaja namenu novih pridobitev, tekme, ob 16.00 svečano odprtje športnega objekta, pomožnega igrišča, parkirišča in čistilne naprave, ob 17.30 turnir veteranskih ekip, kulturni program 16:00 Mezgovci, igrišče gasilskega doma: tradicionalna prireditev Od paše do sira, PGD Mezgovci 17:00 Velika Nedelja: velika gasilska parada s tehniko in odprtje prenovljenega gasilskega doma, druženje z ansamblom Štrk 20:00 Lenart, Dom kulture: Tadej Toš, Stand up for sLOVEnija Nedelja, 14. junij 9:00 Cirkulane, športni park: nogometni turnir za pokal občine, mali nogomet, ŠD Cirkulane 11:00 Cerkvenjak, ŠRC: streljanje z zračno puško, Strelsko društvo Cerkvenjak 11:00 Ptuj, Don caffe: razstava fotografij Tadeja Turka 11:00 Velika Nedelja, Senešci 83: praznovanje ob 25-letnici turizma in mizarstva na Šebekovi domačiji, domače obrti, odprtje zbirke ob 14.00, kulturni program, oldtajmerji s Polenšaka 12:00 Hajdoše, kartodrom: mednarodna karting dirka, finale ob 14.00 13:00 Ptuj, tržnica: piknik Radia-Tednika Ptuj, Pajdaši, Poskočni muzikanti, Dejan Vunjak 17:00 Hajdina, gasilski dom: tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev Pesem v poletje, ljudske pevke ali Hajdinske frajlice KPD Staneta Petroviča Hajdina Ponedeljek, 15. junij 12:00 Hajdina, pred PSC: sprejem minimaturantov, ob 12.30 sprejem odličnjakov, učencev občine Hajdina z najboljšim učnim uspehom ob zaključku šolanja osnovne šole 15:00 Žetale, gasilski dom: sestanek in srečanje z vladno delovno skupino za pripravo ukrepov za celostni razvoj Haloz, 17:00 Kidričevo, restavracija Pan: muzikal Zapojmo in zaplešimo v lahkoten svet, OŠ Videm in OŠ Kidričevo 18:30 Ptuj, Hotel Mitra: predstavitev knjige Pot do izvora, Natalije Resnik Gavez, predstavitev bo vodil dr. Sikiru Salami, Baba King, koncert tolkalnega tria M.J.S GŠ Karola Pahorja 20:00 Laporje, Slomškov dom: potopisno predavanje Potovanje po sveti deželi Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________________ NAROCI1.NICA ZA Štajerski TEDNIK ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj ».<,.<, Osojnlkova c. 3 2250 Ptuj www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 12. junija 2015 Oglasi in objave Štajerski 27 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in za upokojence, enostaven postopek, odobrimo in izplačamo v eni uri, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor (nasproti glavne avtobusne postaje). Tel: 02 25 27 363, GSM: 051 70 10 20. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. NAJEM kombija 8 +1 in strešni nosilci cruz za vse avtomobile (jeklo, alu), Lidevaa, 030 922 282. UM5 roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRODAM dva bikca simentalca, stara dva meseca in sedem mesecev, in teličko simentalko, staro dva meseca in pol. Tel. 031 840 282. PRAŠIČE mesnate pasne, težke od 30 do 80 kg ter od 150 do 200 kg, ugodno prodamo, cena za 150 do 200 kg prašiče je 1,55 €/kg, po dogovoru jih tudi očistimo, ter prodamo ajdo. Tel. 041 978 309. TRAKTOR Torpedo 75 X 4, zelo dobro ohranjen, prodam. Tel. 031 732 288. PRODAM zajčnik. Tel. 031 510 598. PRODAM luščene koruzo. Tel. 041 403 197. PRODAM pujske, težke 25 kilogramov, cena 2,30 €/kg. Nova vas pri Markov-cih, telefon 041 968 031. DOM STANOVANJE NUJNO iščem enosobno stanovanje na Ptuju, v bloku, najemnino plačam za 6 mesecev vnaprej. Telefon 02 775 57 81, po 12. uri. IŠČEM starejšo hišo za najem. Telefon 031 797 847. NEPREMIČNINE V VAROŠU pri Makolah prodam 68 arov travnika. Tel. 02 606 13 11. PRODAM vrstno hišo, 2 kilometra od Term Ptuj, na voljo samo še ena od šestih. Telefon 041 646 662. V NAJEM oddam poslovni prostor v velikosti 25 m2 in več parkirišč na Vodnikovi ulici 2, na Ptuju. Hebar Milan, s. p., telefon 041 325 925. MOTORNA VOZILA PRODAM avto Mercedez Benz Sprinter 308D, keson nosilnosti 1560 kilogramov. Telefon 040 213 122. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Pokličite na mobi številka 068 185 000. PRODAM dva barvna televizorja in drobilnik zrnja. Cena ugodna. Tel. 766 44 71. NESNICE, rjave, grahaste, cepljene, v začetek nesnosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. KUPIM traktor IMT, Ursos, Zetor, Deutz, Univerzal, Štore ali podobno s priključki. Tel. 031 851 485. 4-VRSTNI okopalnik Prelog s hidravličnim zapiranjem prodam. Tel. 041 561 893. Zaradi povečanja obsega dela iščemo 2 zanesljiva delavca -suhomontažerja ter 3 izkušene pleskarje. Delo bo potekalo v Sloveniji in tujini. Arhitekt dekor d.o.o, PE TAPETKO, Ormoška cesta 3, Ptuj tel. 031 340 272 www.tednik.si PETKOV VEČER Bodite nocoj O družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. SPOMIN V nedeljo, 14. junija 2015, mineva 25 let, odkar si odšla od nas, draga mama, babica Matilda Brodnjak Hvala vsem, ki postojite ob grobu in z lepo mislijo počastite spomin nanjo. Tvoji najdražji Kako srčno si ti želela, da še med nami bi živela. A smrt pač tega ni hotela, prezgodaj, mama, te je vzela. Zdaj konec je trpljenja, dela in skrbi, miru ti bog naj podari. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice, botre in tete Ivanke Bezjak IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 4 V težkih trenutkih našega življenja nas tolaži misel, da ni bila cenjena in spoštovana le med nami, ampak tudi med sorodniki, sosedi, vaščani in vsemi vami, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala družini Druzovič za nesebično pomoč. Hvala tudi Društvu podeželskih žena in Čebelarskemu društvu občine Markovci ter društvom iz Nove vasi in vsem, ki ste darovali za svete maše, za cerkvene potrebe, sveče, cvetje ter za vsa izrečena sožalja. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljena obreda, pevcem za odpete žalostinke, govornici, molivki, zastavonošema, godbeniku in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Njeni najdražji <¡0 WILLIAMS Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Tel I Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: ¡nf0@williams.si TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z DIA VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST, DVORlSC RTV Slovenija RC Maribor Občina Duplek, ZKP RTV Slovenija Agencija Geržina - Videoton CIBODaOMMICHGa vokalno-lnstnimemalnlh skupin z diatonično harmoniko ter dvo in vefiglasnim petjem na grajskem dvorišču v Vurberku ČE BO SLABO VREME BO PRIREDITEV V DVORANI V STARŠAH v soboto, 20. junija: • ob 19.45 tekmovalnidel • ob 16.00 popoldanski nastop Predprodaja vstopnic; V supermarketih Jager v Mariboru, Dupleku in Ptuju ter v Vurberku -v Marketu pod gradom in baru Huda Liza na gradu m OBČINA DUPLEK VEČER PBS. rMnUlUuuimmi IDTU od 22. FESTIVALSKA NOČ Bogata gostinska ponudba že od 13. ure dalje www.radio-tednik.si Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Sprejem študentov Višje strokovne šole ŠC Ptuj v Mestni hiši; Otvoritev energetsko obnovljene osnovne šole Olge Meglič; 60-letnica Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj; Knjižnica Ivana Potrča Ptuj v besedi in sliki; Varnejši nepregleden podvoz v Čarmanovi ulici na Ptuju; Šesto srečanje osnovnošolcev konstruktorjev ekstramobilov na Ptuju; Stotine cvetic olepšalo ptujski evropark; Izredna razstava izdelkov članov društva Optimisti Ptuj; Naš someščan Marjan Lešnik potrebuje pomoč; 36. kros cicibanov in cicibank Vrtca Ptuj; Z glasbo v sobotni večer. Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) SPOMIN 11. junija je minilo 10 let, odkar je odšel od nas Martin Merc IZ HAJDOŠ, NAZADNJE STANUJOČ V MARKOVCIH Ohranjamo ga v trajnem spominu. Družini Zupanič in Mahorič Cilj je izpolnjen, pot je dokončana in konec upov je in hrepenenja in konec zmot, bolesti in trpljenja. A. Gradnik ZAHVALA V 88. letu se je 1. junija 2015 zaprla knjiga življenja naše mame, babice in prababice Neže Artenjak IZ BELŠAKOVE ULICE 48 Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. G. župniku smo hvaležni za opravljen obred in sv. mašo, hvala govornici Hedviki za poslovilne besede. Hvala pevcem za izbrane pesmi. Hvala nosilcem križa, zastave in prapora. Hvala osebju Doma upokojencev Ptuj, Internistični pulmološki specialistični ordinaciji dr. Budisavljevič, ordinaciji dr. Jerkoviča, Cestnemu podjetju Ptuj in Javnim službam Ptuj. Vsem, ki ste sočustvovali z nami ali nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Njeni najdražji Zdaj ne trpiš več, draga mami, zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen, za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in tete Rozalije Kelc IZ PARADIŽA 1923-2015 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala župniku Emilu Drevu za opravljen cerkveni obred, pevcem, govorniku g. Miru Lesjaku za besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Mir za opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Njeni najdražji ZAHVALA Vstajenje je naša vera, ponovno snidenje naše upanje, spominjanje naša ljubezen. Iz Božje roke sem prejela svoje življenje, pod Božjo roko ga oblikujem, v Božjo roko ga vračam nazaj. Vi, ki ste me tako zelo ljubili, ne glejte na življenje, ki sem ga končala, ampak na tisto, ki ga začenjam (A. Avguštin) Zahvaljujemo se vsem, ki ste v zadnjih mesecih trpljenja naši dragi ženi, mami in babici Mariji Ziher stali ob strani, posebno tistim, ki ste jo podpirali v molitvi. Zahvala gre tudi vsem, ki ste jo tako slovesno pospremili na njeni zadnji poti, predvsem pa vsem, ki ste to slovesnost obogatili. Še enkrat iskrena hvala. Mož Alojz, hčerki Tina in Petra ter sin Marko z družinami www.tednik.si Murska Sobota • Sojenje Milanu Volgemutu Predstavljene podrobnosti kriminalistične preiskave Na okrožnem sodišču v Murski Soboti se je minulo sredo nadaljevalo sojenje Milanu Volgemutu, ki ga obtožnica bremeni umora ptujskega gostilničarja Franca Klinca. Kot osrednja priča na tokratni obravnavi je spregovoril kriminalist Policijske uprave (PU) Maribor Darko Nerat, ki je vodil preiskavo tega umora. Nerata je pred sodni senat povabila Volgemutova odvetnica Vlasta Županc, saj na eni izmed prejšnjih obravnav od kriminalistov Draga Koka in Klavdije Knafelc iz Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) ni dobila odgovorov na vprašanja, povezana z aretacijo Vol-gemuta. Kok in Knafelčeva sta namreč opravila dva razgovora z Volgemutom, kot sta dejala na sodišču, pa sta drugi pogovor predčasno končala, ker sta dobila informacijo Nerata, da je Vol-gemut glavni osumljenec, ki so mu le nekaj trenutkov po odhodu omenjenih kriminalistov NPU odvzeli prostost. Nerat je na sodišču povedal, da sta bila Kok in Knafelčeva povabljena k sodelovanju sredi preiskave umora, bila pa sta seznanjena z dotedanjimi aktivnostmi sektorja kriminalistične policije PU Maribor. Nerat je dejal, da so v raziskovanju dogodka imeli pripravljenih šest verzij preiskave. Prva se je nanašala na zaposlene v podjetjih Klinčevih, druga na poslovne partner-je-upnike, tretja na morebitne roparje (premoženjski delikti), četrta na naključne storilce (narkomani), peta verzija je zajemala Volgemuta, šesta pa domače, sorodnike. Brez poligrafskega testiranja domačih Z izvajanjem ukrepov, na podlagi ugotovitev, so, kot je dejal Nerat, prst krivde usmerili v Volgemuta. Nerat je dodal, da jim je bil Volgemut sumljiv tudi zaradi tega, ker je odklonil poli-grafsko testiranje, k aretaciji pa so jih vodile tudi nekatere druge obtožbe na Volgemutov račun. Župančevo je zanimalo predvsem, zakaj poligrafsko testiranje ni bilo ponujeno Klinčevim sorodnikom in Rajku Fridauerju, ki je Klin-cu posodil 25.000 evrov in naj bi imel po pričevanju Župančeve prav tako, zaradi nekaterih dejanj iz preteklosti, že odprt dosje pri kriminalistih. Nerat je odgovoril, da izsledki njihovega opravljenega dela 'niso narekovali potrebe po tovrstnem poligrafskem testiranju'. Foto: Miha Soštarič V nadaljevanju zaslišanja Darka Ne-rata smo slišali, da krvni madež, ki je bil najden na papirnati brisači v Klin-čevem lokalu po umoru, ni povezan z Volgemutom, raziskava pa je pokazala, da naj bi šlo za starejšo sled, ki ni bila iz časa, ko se je zgodil umor. Župančeva je od Nerata želela izvedeti tudi, zakaj niso zavarovali posnetka kamere, nameščene na stavbi betonarne Kuhar na Ptuju. »Posnetek je bil neuporaben,« je odgovoril Nerat ter dodal, da so na posnetku videli avtomobil, ki se je v kritičnem času pripeljal z bližnje deponije. »Ali je bila pregledana deponija, kjer bi lahko storilec odvrgel kakšen dokazni material?« je Nerata spraševala Župančeva, vendar ni dobila odgovora. V sodnem spisku zdaj dodaten posnetek varnostne kamere Ptujski policist Tomislav Bračič, ki je prav tako minulo sredo pričal na sobo-škem sodišču, je predstavil dogodek, ki nima neposredne povezave z umorom Klinca. Dejal je, da so policisti pri Volgemutu posredovali takrat, ko se ga je povezovalo s krivolovom. Pri njem so iskali orožje. Bračič je povedal, da takrat, ko so Volgemuta obiskali na domu, ni želel odpreti vrat. Zato so s silo odprli vrata, Volgemut pa jih je napadel, zato so morali uporabiti prisilna sredstva in ga vkleniti. Takrat se je v domu Volgemuta našlo številno orožje. Zanimivo je bilo prisluhniti Edvardu Strelcu, ki je bil s pokojnim Klincem znanec že iz otroštva. Povedal je, da je enkrat do dvakrat na mesec hodil h Klincu v lokal. Tako je bilo tudi konec novembra 2013. »Bil je slabe volje. Dejal je le, da ga Volgemut je... O podrobnostih ni govoril,« je povedal Strelec. Ob tem je dejal, da se mu ni zdelo pomembno o tem spregovoriti s policijo, ker ni vedel več podrobnosti o odnosu med Volgemutom in Klincem. Na koncu tokratne obravnave je tožilka Diana Šeruga Sagadin v spis vložila naknadno pridobljen posnetek varnostne kamere, ki je zabeležila kolesarja, ki se je v času, ko se je zgodil umor, peljal iz smeri kraja dogodka, poleg tega pa izrazila željo, da se zasliši psihiater Robert Oravecz, ki je v preteklosti zdravil Volgemuta. Sodnica Natalija Pavlič Goldinskij je obrambi dala teden dni časa, da se seznani z dodatnim dokaznim gradivom in posreduje svoje stališče. Obravnava se bo nadaljevala 8. julija. Miha Šoštarič Podravje • Največ nesreč zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilna smer vožnje V prvih petih mesecih so podravske ceste zahtevale že pet življenj Kljub številnim opozorilom in pozivom, ki jih lahko slišijo vozniki, prevelika hitrost ostaja poglaviten vzrok prometnih nesreč s smrtnim izidom in hudimi telesnimi poškodbami. V prvih petih mesecih sta bili neprilagojena hitrost ali napačna smer vožnje vzrok za že štiri prometne nesreče, v katerih je ugasnilo pet življenj, so sporočili s Policijske uprave Maribor. Neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti sta bila najpogostejša vzroka tudi nesrečam motoristov, ki so se zgodile od 1. do 7. junija. V enem tednu so policisti obravnavali devet prometnih nesreč z udeležbo voznikov motornih koles s telesnimi poškodbami, v katerih je bilo pet voznikov motornih koles hudo telesno poškodovanih. Prometnovarnostne razmere lani slabše kot leto prej Kot opažajo mariborski policisti, problematika neprilagojene hitrosti na območju policijske uprave najbolj izstopa na cestah v naseljih, kjer vozniki dovoljene hitrosti pogosteje prekoračujejo. Prav tako so po- licisti za lansko leto ocenili, da so bile prometnovarnostne razmere na območju PU Maribor lani slabše kot v letu 2013. Lani se je namreč zgodilo 3.715 prometnih nesreč, od tega je bilo 17 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 21 oseb. Neprilagojena hitrost je lani botrovala 455 nesrečam, od tega je bilo sedem prometnih nesreč s smrtnim izidom, so povedali na PU Maribor. Mojca Vtič Policisti bodo v času do vključno 21. junija izvajali poostrene aktivnosti za zmanjšanje problematike hitrosti v cestnem prometu. V okviru omenjenih aktivnosti bodo v petek, 19. junija, izvedli obsežnejši poostren nadzor s poudarkom na ugotavljanju prekoračitev hitrosti. Foto: Črtomir Goznik osvežitev v pomaranči Napoved vremena za Slove ni jo Če Anton (13.) seje proso, gre Vid 16/30 Danes bo precej jasno, popoldne ponekod občasno zmerno oblačno. Sredi dneva bo začel pihati jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju okoli 18, najvišje dnevne pa od 27 do 32 stopinj C. Obeti V soboto bo sončno in vroče, pihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo sprva delno jasno, čez dan pa spremenljivo oblačno. Popoldne se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. Pogostejše in verjetnejše bodo v zahodni polovici Slovenije, na vzhodu jih večinoma ne bo. Še bo pihal jugo-zahodnik.