.""........................•...............................•<
i                                                                                                                                 •
Dopisi.
¦                                                                                                                                                       ¦
Dr. Schreiner f. Preminul je v Mariboru g. ravnatelj Schreiner, oče našega sodnika g. dr. Schreinerja. Bil je znan pedagog, pisatelj učnih knjig, ter iuia velike in trajne zasluge za kulturni napredek našega plemena. Ravnatelj Schreiner si je postavil lep spominek v povestnici našega naroda. Bil je odličen slovenski odgojitelj. 30 let je vestno opravljal težavno službo ravnatelja na državnem učiteljišču v Mariboru. Vzgojil je dolgo vrsto vrlih učiteljev. 30 letnikov učiteljskega naraščaja je iz njegove šole. A ni jih poučeval samo z besedo. Spisal je mnogobrojne pedagoške knjige in razprave. Po njih je zaslovel ne samo po naši domovini, temveč tudi izven mej jugoslovanskega ozemlja kot priznan in visoko cenjen strokovnjak na odgo-jiteljskem polju. L. 1900 je ustanovil v svr-ho ljudskošolskega in srednješolskega pouka posebno društvo „Slovenska Šolska Matica", koje neumorni predsednik je bil do svoje smrti. Njegov „Nauk o prirodi", izdan v dveh obširnih zvezkih po Družbi sv. Mohorja, se je vsemu narodu priljubil. V svojem odgojiteljskem poklicu je kazal neomejeno ljubezen do mladine. Ona je bila njegovo veselja in njegov ponos. Z gorečo ljubeznijo jo je vodil k vzvišenemu učiteljskemu poklicu. Trudil se je ji tudi povsod gmotno pomagati. Bil je več let skrben načelnik mariborske Dijaške kuhinje. Mladina bodi mu hvaležna, kajti v njegovih prsih je za tebe bilo očetovsko dobro srce! Kdor je pokojnika bližje poznal, ga je moral odkritosrčno spoštovati. Bil je neutrudno delaven; obširno slovstveno delovanje je zlati sad te   njegove
cednosti. Veleodlicnemu mozu trajen spomin, prizadeti rodbini pa na§e iskreno sozalje.
2elezni5arska stavka. V petek, dne 16. t. m. se je pricela na vseh zeleznicah stavka, ki traja Se danes. Za javnost je prisla ta stavka zelo nepricakovano, in Se danes prav-zaprav ne vemo, kateri vzroki so jo povzro-6ili. Stavko so proglasili socijalisti in komu-nisti, pridruzila se ji je pa tudi zveza jugo-slovanskih zelezniSarjev. Neposredni povod va stavko je dalo razveljavljenje takozvanega „protokola sporazuma," ki je sporazumno z zeleznicarji uredil meseca oktobra 1. 1. sluz-bene razmere zeleznicarjev. Ta dogovor med ministrom saobracaja in delavci drzavnih zeleznic je bil sedaj razveljavljen in uveljavil se je „zacasni pravilnik." Po tem pravilniku se zniSujejo minirnalne mesefine delavske mezde in to je seveda vzbudilo nezadovolj-nost med zeleznicarji, vzlasti Se radi tega, ker draginja vedno naraSca. Vsaj ze placu-jenio ze danes za hleb kruha 12 K, delavec s svojo placo ze ne more shajati. Razburjenje je povzrocilo, da se je izvazalo zivila na Madzarsko, Avstrijo, Italijo, Svico in Eomu-nijo, doma pa trpimo glad in hodimo strgani. Drugo vpraSanje je seveda, ali dosezemo z Strajkom zboljsanje razmer. Stavka je pa zadobila zajedno politieno lice, komunisti jo hocejo izrabiti vsvoje strankarske namene.To so tudi uvideli pristaSi Zveze jugoslovanski zeleznicarjev in vodstvo te Zveze kliCe vsoje clane zopet na delo. Vlada je nastopila proti stavki z vso energijo. Dne 19. t. m. je izdala ukaz, s katerim se vpoklifcejo k oroznira va-jam vsi zaleznicarji od 22. do 28- leta. Zelez-nicarjii, kateri se do 20. t. m. niso javili, so bili aretirani in jib. caka Kazensko postopanje. Izdana je v Sioveniji sploSna prepoved tocen-ja alkaholnih pijac\ Gostilne so po veP.ini za-prte. Prepovedana so tudi vsa zborovanja. Razumnejsi delavci prihajajo zopet na delo in upatije, da bo zelezniski promet vsaj v omejenem obsegu zopet kmalu vspostavljen. Hudi 6asi so, draginja je velika, nezadovolj-nost sploSna. Vsa umetnost vladanja obstoji v tem easu v pobijanju draginje, v zbolSan-ju zivljenskih razmer. ReSiti pa nas more le smotreno delo, s stavkanjem — brezdeljem se samo blizamo pogubi.
Brzojav Zlt Podruznice Ptuj.Nabrzoiavke in-formacije dajemo sledeca navodila : Zveza je proglasila, da gredo njeni clani na delo. Vsak clan, ki se je javil v sluzbo, je storil svojo sveto dolznost in ima od vodstva zveze popolno za&Sito. Kdor je storil drugafie, od-govarja sam. Preprecite vsaka nasilja in vsak odpor napram komunistom. Ker za to delo je postavljeno vojaStvo, ki ima nalog skrbeti za red in mir in osebno varnost oseb, ki so delavoljni. Sluzbena pragmatika je naSe delo in program vlade, torej popolnoma zajamcena in s tem naSa materijelna stran zagotovljena. Dolenjska in gorenjska proga je vpostavila skrcen promet. Bosna deloma tudi obratuje. Istotako HrvaSka in Slavoni-ja. V Barani in Ba6ki pa sploh ne poznajo stavke. V Srbiji je tudi delen promet. S trez-nostjo in poStenostjo bode tudi Slovenija vpostavila v najkrajSem casu celoten red. Stavka, kakor vsi znaki kazejo, je politicna, ker nihce od stavkajocih ne ve gotovo, za kaj se gre. Priporocite tudi nasprotnikom, da store svojo dolznost, ker vojaStvu se upirati prinese gotovo nesreco. Predsestvo Z. J. zel. Fregata na Dravi. Dne 20. t. m. se je vrSila fregata na Dravi, katera je izborno izpadla. Po konCani borbi se je priCelo plavanje po Dravi in plezanje po mostu. Plezalec je gotovo ognjegasec, ako pa ni, bi mu pa pri-porocali, da se javi pri tukajsnjih ognjegasnih ker oni nimajo Specijalista v plezanju. Pred plezanjem si je privoscil malo kopelj in potem hajdi na delo in po delu mars domov po sveze perilo in drugo obleko. Drugega junaka pa so prijeli neusmiljeno vrtinci ga vrteli in vlekli, toda moz je prebil vse tezkoce in po hudi borbi z valovi je posnemal Joba. — Gledalcev je bilo polno na obeh bregih in na mostu, ki so imeli pri tem obilo zabave in smeha. Kad&r se namerava imeti zopet t'regato na Dravi, naj se to preje razglasi in
doloCi tudi primerna vstopnina. Kedor pa si hoce privoSciti veCkret brezplaSno kopelj, naj se oglasi pri onih dveh gospodih, ki nabirata Clane k neprostovoljnemu kopanju in borenju z valovi v obleki in crevlji. Istocasno pa se v sedanjih Sasih to priporoSa, ker si prihrani s tako kopeljo cistilca oblek, perico in globin za crevlje, Toraj le pridno pristopajte!
Klub prisilnih plavacev.
Javen shod Demokratske stranke v 0rmo2u se je vrSil zadnjo nedeljo ob sijajni udelezbi. Shod je otvoril in vodil g. Petovar, govorili so narodni zastopniki, Hrvat Djamonja iz Mostora, prof. Voglar in ravnatelj Kejzar iz Maribora o pravih vzrokih sedanje neznosne draginje, zigosali verolomnost sedanje vlade v jadranskem vprasanju in v vprasanju agrar-ne reforme ter pojasnlli vzroke zeleznicarske stavke. V debati se je stavila zahteva, da se otvori na vsak nacin v jeseni kmetijska sola v Veliki Nedelji. Posestnik Krizanic je zahte-val natanfinega pojasnila o stanju agr. reforme, ki mu ga je poslanec Voglar tudi dal. Nato se je sprejela soglasno sledeca resolucija: „Demokrati, zbrani na shodu v Ormozu 18. aprila 1920 se v polnem obsegu pridruzujejo resolucijam, sprejetim na shodih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju, nadalje resoluciji naCelstva Demokratske stranke glede vpra: Sanja Reke in smatrajo za edini izhod iz danaSnjega tezkega polozaja razpust parla-menta in razpis pravicnih voliteh; nadalje zahtevajo od vlade, da se s predpripravami za kmetijsko Solo v Veliki Nedelji takoj pricne, da se lahko v jeseni ta sola na vsak nacin otvori.
Smrtno ponesreSil. Dne 23. marca t. 1. opoldne se je 32 let stari Franc Cu8, po-sestnikov sin v Dornovi, pri ci§6enja samo-kresa vsled lastne neprevidnosti smrtno po-nesre6il.
Samomor. Koncem preteklega meseca se je pred svojim stanovanjem v Ptuju ustrelil posestnikov sin Anton Bukovic iz Koci6. Vzrok samoumora ni znan.