Terme Ptjj S/m HOTELS A RESORTS ■ ''sii Torek: Tednikov kopalni dan -50 % na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si Aktualno Ptuj • Čuš razmišlja o kandidaturi za župana O Stran 3 iPtuj Ptuj, 3. junij 2017 www.polimaraton.si Ptuj, petek, 19. maja 2017 letnik LXX • št. 39 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski SE RADIOPTUJ ^89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Aktualno Ptuj • Mestna občina ureja otroška igrišča O Stran 2 Podravje Skorba • Vaško središče z novo podobo O Stran 6 Šport Nogomet • Remi v Velenju povečal dramatičnost v boju za obstanek O Stran 12 Futsal • FC Ptuj v vitrino dodal še en naslov O Stran 11 5. Unescov tek • Vedno na pravi poti, brez dopinga na cilju O Stran 15 Ptuj • 28. razstava Dobrote slovenskih kmetij Praznik podeželja in kulinarike Najstarejše slovensko mesto je od danes (petka) do nedelje središče slovenskega podeželja. Na razstavi v minoritskem samostanu sodeluje okrog 500 slovenskih kmetij, ki se predstavljajo s skupno več kot tisoč nagrajenimi in razstavljenimi izdelki. Dobrote slovenskih kmetij so največji slovenski dogodek, na kateremstrokovno^ocenijo in predstavijo domače kulinarične izdelke. Aktualno * V Podravju lani več prometnih nesreč in spolnih deliktov O Strani 2 in 3 10. junija dobrodelni-dogodek za ptujski urgentni center O Stran 5 MOrzadelovanje gledališča namenja vedno manj denarja O Stran 24 KJ >ze is^l POŠTA _ ZAVRČ Haloze,«. Pošta kot po pekočem traku preoblikuje svoje poslovalnice NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo zai vas pripravili privlačno nagrado -priročen HLADILNI NAHRBTNI O Strani 4 in 5 "m-fc TEDNIK % RADIOPTUJ 89,8.98,2.104;3 2 Štajerski Aktualno petek • 12. maja 2017 Podravje • Predstavitev letnega poročila o delu Policijske uprave Maribor Več prometnih nesreč in kaznivih dejanj Poročilo o delu Policijske uprave Maribor za leto 2016 razkriva, da so mariborski policisti v lanskem letu obravnavali več prometnih nesreč kaznivih dejanj zmanjšalo za približno desetino. V letu 2016 je bila prometna varnost na območju PU Maribor slabša kot v letu 2015. Obravnavali so 3.542 (3.530) ali 0,3 % več prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 6.693 (6.602) oseb. Mariborske ceste so v lanskem letu zahtevale 24 življenj, leto poprej 20, medtem ko je bilo število lažje in težje telesno po- ■mmmmmmfmmmmmmi^ Največ zavrnitev vstopa tujcev na mejnem | prehodu Gruškovje | V prvih treh mesecih leta 2016 se je Policijska uprava Maribor še naprej srečevala z obvladovanjem problematike, povezane z migranti iz smeri zahodnega Balkana. Do 11. marca 2016 je tako znotraj reguliranega migracijskega toka na zahodnobalkanski poti v državo na območju PU Maribor vstopilo 53.426 tujcev. Največ je bilo državljanov Sirske arabske republike (26.807), sledijo državljani Afganistana (16.023), Iraka (6.367), Irana (2.079), Pakistana (683) in Maroka (394). Mariborski policisti so zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop v državo na mejnih prehodih zavrnili 614 tujcev, kar pomeni 5,1 % več kot v letu 2015. Med zavrnjenimi tujci je bilo največ državljanov Albanije (172), Bosne in Hercegovine (146), Srbije (81), Makedonije (58) in Afganistana (35): »Največ zavrnitev vstopa je bilo na PMP Gruškovje, kjer je kot razlog povečanja mogoče obravnavati povečanje števila odkritih oseb, ki so bile skrite v tovornih vozilih in so se tako poskušale izogniti mejni kontroli.« škodovanih v prometnih nesrečah nekoliko nižje. Hude telesne poškodbe sta namreč skupili 102 osebi, v 2015 108, lažje telesne poškodbe pa je odneslo 1.580 oseb, leto poprej 1.726. »Zaradi ugodnih vremenskih razmer in s tem povečane udeležbe ranljivih udeležencev v cestnem prometu se je povečalo število umrlih voznikov motornih koles, pešcev in kolesarjev. Na slabše stanje varnosti tovrstnih udeležencev v cestnem prometu je vplival tudi manjši obseg nadzora. Kot vzroki prometnih nesreč še vedno izstopajo neupoštevanje prednosti, neprilagojena hitrost in nepravilna stran/smer vožnje, saj je zaradi tega umrla večina udeležencev cestnega prometa,« je med drugim razvidno iz obsežnega poročila PU Maribor o delu za leto 2016. Pijani vozniki povzročili dobrih 12 odstotkov prometnih nesreč Žal je alkohol kot eden ključnih sekundarnih vzrokov za prometne nesreče še vedno močno prisoten. Pijani vozniki so povzročili več kot dvanajst odstotkov vseh prometnih nesreč ter so imeli v povprečju kar 1,51 promila alkohola v krvi. »Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč se je leta 2016 povečal in je v obravnavanem obdobju znašal 12,6 % (10,0 %). Na velik delež al-koholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je zagotovo vplivalo tudi manjše število odrejenih preizkusov alkoholiziranosti z alkotesti in manj ugotovljenih po- zitivnih preizkusov,« še ugotavljajo mariborski policisti, ki so sicer v lanskem letu odredili za 11,4 % manj preizkusov alkoholizirano-sti, in sicer 57.990, od tega je bilo 1.691 pozitivnih, 54 odklonjenih. V Ormožu in Podlehniku več kaznivih dejanj kot leto prej Policisti so v lanskem letu našteli okoli 7.600 kaznivih dejanj, kar je za slabih 14 odstotkov manj kot leto poprej. »Zmanjšanje skupnega števila kaznivih dejanj pripisujemo povečanim dejavnostim policije v prvem četrtletju pri varovanju državne meje in delu v notranjosti pri obvladovanju problematike, povezane z migran-ti, ter več uspešnim realizacijam prijetih skupin, zlasti tujcev in posameznikov, ki so storili različna kazniva dejanja,« pojasnjujejo v poročilu, kjer je sicer še razvidno, da se je število kaznivih dejanj zmanjšalo v vseh enotah PU Maribor razen na policijskih postajah Podlehnik, Ormož in Maribor II. Veseli dejstvo, da so bila vsa kazniva dejanja zoper življenje in telo (od tega je bilo šest umorov - trije dokončani in trije poskusi umora, 20 hudih in 281 lahkih telesnih poškodb), preiskana. Glede tega je bilo okrožnemu državnemu tožilstvu podanih šest kazenskih ovadb, leto poprej deset. Kot še ugotavljajo, so med motivi pri najhujših kaznivih dejanjih zoper življenje in telo v ospredju ljubosumje, sovraštvo in maščevanje. Smrtnih primerov otrok k sreči v lanskem letu niso obravnavali, v letu pred tem kar tri. Za 55,5 % več kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost V poročilu PU Maribor o delu za preteklo leto izstopa velik porast kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, in sicer s 45 na kar 70 tovrstnih kaznivih dejanj: »Spolni napadi na osebo, mlajšo od 15 let, so bili preiskani v 90 % (2015: 76,5 %), prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje por- nografskega gradiva, pri katerih so bili žrtve otroci ali mladoletniki, pa v 90,3 % (84,6 %). Obravnavanih je bilo 30 (17) spolnih napadov na osebo, mlajšo od 15 let, in 31 (13) kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva. Ob tem je treba poudariti, da se nenehno povečuje obravnava kaznivih dejanj z zlorabo interneta oziroma družbenega omrežja, tudi v mednarodnih razsežnostih, glede tega pa poteka več mednarodnih operacij.« Foto: MZ Ptuj • Postavitev otroških igral Nekaj starih igrišč obnovljenih, urejajo tudi nova V lanskem letu je ptujska občina začela najprej urejati obstoječa igrišča, na katerih so namestili nova igrala. Letos so projekt nadaljevali in na novo uredili dve povsem novi lokaciji, namenjeni najmlajšim. Želja mnogih je, da bi se število lokacij igrišč povečalo, med drugim tudi na območju četrtne skupnosti Breg, kjer trenutno ni primernih igralnih površin. V lanskem letu je občina kar nekaj sredstev namenila za urejanje in nakup otroških igral. Lepša in za uporabo varnejša so postala otroška igrišča v Kvedrovi ulici, ob Rimski peči, v Ulici 5 prekomorske, Ulici 25. maja, Volkmerjevi ulici in v Ljudskem vrtu. Minuli mesec so se nova igrala postavila na Turni-ščah, na Vičavi in v Panonski ulici. »Mestna občina Ptuj je pristopila k ureditvi otroških igrišč, ki so bila dotrajana in neustrezna. V prete- klem letu smo izvedli načrt ureditve posameznega otroškega igrišča in nabor igral, ki se umestijo na določene lokacije posameznega igrišča. Skladno z izdelanim projektom smo sistematično pristopili k ureditvi, tako smo v lanskem letu uredili igrišča v Ljudskem vrtu, Volkmerjevi ulici, Ulici 25. maja, Ulici 5. prekomorske in Kvedrovi ulici, za manjkajoča igrišča pa smo v letošnjem proračunu zagotovili sredstva, da se le-ta uredijo in da tako omogočimo otrokom varno in atraktivno igrišče, kjer bodo sprostili svojo energijo in predvsem nadgrajevali različne veščine, ki se izoblikujejo z uporabo igral. V Foto: Črtomir Goznik Nova igrala so odslej postavljena tudi v turniškem parku. letošnjem letu so tako nova igrala nameščena v parku na Turniščah, kjer smo odstranili stara in dotrajana igrala, namestili nova in v njihovi neposredni bližini uredili varno podlago. Prav tako smo v enakem obsegu del izvedli zamenjavo igral na Vičavi, kjer so že bila obstoječa igrala, a niso ustrezala novim kriterijem in pravilom za uporabo. V Panonski ulici je nastalo novo otroško igrišče, dela se pravkar končujejo in s tem se letošnja ureditev zaključi," so med drugim o realiziranih in še načrtovanih zadevah pojasnili na MO Ptuj. Vrednost letošnjih treh investicij je 25.000 evrov. Dženana Kmetec Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik ¡e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga ¡e ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@ radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 19. maja 2017 Aktualno Štajerski 3 zoper spolno nedotakljivost ter kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Dobrodošla pa je novica, da se je število vseh \ É Zoper delo policistov 58 pritožb Zoper postopke mariborskih policistov so v letu 2016 prejeli eno pritožbo manj kot v letu 2015, in sicer 58. Vodja organizacijske enote je obravnaval 18 pritožb -šest se jih je končalo uspešno, v sedmih primerih neuspešno rešenih pomiritev pa so bile pritožbe obravnavane na sejah senata. V nobenem primeru ni bilo pri vodji organizacijske enote ugotovljeno, da je bilo ravnanje policistov neskladno s predpisi. Pritožbeni senat je lani obravnaval vsega skupaj 12 pritožb, leto poprej 16. Za utemeljene je ocenil tri pritožbe, v 2015 štiri. Sicer pa je bilo po posameznih delovnih področjih največ pritožb, ki so se nanašale na postopke v cestnem prometu, sledita javni red in mir ter kriminaliteta. Število pritožb na področju državne meje in tujcev se je zmanjšalo s šest na eno pritožbo. Največ pritožbenih razlogov v sprejetih pritožbah se je nanašalo na področje komunikacije, sledita uporaba pooblastil in neukrepanje. Foto: Črtomir Goznik Za dobro desetino je bilo manj kaznivih dejanj splošne kriminalitete. Obravnavanih je bilo 6.661 tovrstnih kaznivih dejanj, leto poprej 7.450. Upad policisti pripisujejo intenzivnejšemu delu pri obravnavi posameznih vrst kaznivih dejanj, uspešni obravnavi posameznih osumljencev in kakovostnejšemu zavarovanju sledi, najdenih na krajih kaznivih dejanj. Zmanjšanje je tudi posledica odprave anomalij pri evidentiranju določenih vrst kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete. Skoda zaradi gospodarske kriminalitete 54 mio evrov Dobrodošla je tudi novica, da se je v lanskem letu za slabih 31 % zmanjšalo število kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Obravnavanih je bilo 940, leto poprej 1.362 tovrstnih kaznivih dejanj, a je bila škoda, ki so jo povzročila ta dejanja, večja za dobrih 50 % (54,1 milijona evrov, v 2015 35,9 milijona evrov). »To pa je posledica zaključka posameznih obsežnih zadev, pri katerih je nastala velika premoženjska škoda. Iz teh podatkov je razvidno, da trend kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete zaradi izboljšanja gospo- je pri obravnavi kaznivih dejanj goljufij (gospodarskih), saj jih je bilo 66, kar je 46,7 % več, in pri kaznivih dejanjih uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva, ki jih je bilo 57 oziroma 14,1 % več,« še pojasnjujejo v poročilu. Manj ropov in manj tatvin osebnih avtomobilov, več vlomov Tudi število premoženjskih kaznivih dejanj se je v lanskem letu rahlo zmanjšalo. Razen porasta vlomov, drznih tatvin in klasičnih goljufij so druge, torej ropi, druge tatvine, zatajitve, požigi, poškodovanje tuje stvari ter druga kazniva dejanja, v upadu. Ugoden je tudi podatek glede zmanjšanja števila Foto: Črtomir Goznik Računalniška kriminaliteta: Napadi z izsiljevalskimi škodljivimi kodami Pri računalniški kriminaliteti so se mariborski policisti že v lanskem letu srečevali predvsem z napadi z izsiljevalskimi škodljivimi kodami. Na področju računalniške kriminalitete sta bili najpogostejši kaznivi dejanji napad na informacijski sistem in zloraba informacijskega sistema. Teh je bilo skupaj 25, leto poprej 23: »»V letu 2016 smo se srečevali predvsem z napadi z izsiljevalskimi škodljivimi kodami [ang. ransowire], kot so CryptoLocker, Locky itd. Storilci z ribarjenjem v priponkah elektronskih sporočil pošiljajo te škodljive kode, ki s sprožitvijo povzročijo šifriranje datotek na računalnikih in s tem onemogočajo njihovo uporabo, neznanci pa nato zahtevajo plačilo odkupnine v višini do 3 bitcoinov [BTC].« ■ ■ kaznivih dejanj na področju prepovedanih drog (za 41 %), rahel upad so zabeležili tudi na področju javnega reda in miru; obravna- vali so namreč 6.040 kršitev predpisov o javnem redu, kar pomeni 6,4 % manj kakor v letu 2015. Monika Levanič darske situacije v državi pričakovano slabi ter se približuje deležu in številu obravnavanih kaznivih dejanj pred gospodarsko krizo. V letu 2016 je bilo tako iz razlogov izboljšanja gospodarske situacije v državi in tudi na območju PU Maribor pričakovano zmanjšanje števila skoraj vseh obravnavanih kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Največje zmanjšanje je pri obravnavanih kaznivih dejanjih poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, ki jih je bilo 38 oziroma 55,8 % manj, pri kaznivih dejanjih zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ki jih je bilo 25 oziroma 41,9 % manj, in pri kaznivih dejanjih kršitev temeljnih pravic delavcev, ki jih je bilo 122 oziroma 41,6 % manj. Edino povečanje Ptuj • Poslanec Andrej Čuš o aktualni problematiki Čuš bo (najbrž) kandidiral za župana Ptuja O dogodkih, ki so v zadnjih mesecih zaznamovali dogajanje na relaciji Ljubljana-Ptuj, je na novinarski konferenci ta teden spregovoril poslanec Andrej Čuš. Razkril je kar nekaj pomembnih informacij, med drugim, da bo jeseni ustanovljena nova stranka, katere član bo, in da resno razmišlja o kandidaturi na županskih volitvah prihodnje leto. Da Čuš z lokalno politiko niti približno ni zadovoljen, je poudaril na samem začetku srečanja z novinarji. Izpostavil je nejasnosti, ki spremljajo začetek obnove dravskega mostu. Dejal je, da je ljudi upravičeno strah, kakšen prometni kolaps se obeta, in da se strinja z ugotovitvijo, da ne Puhov most ne Ormoška cesta ne bosta zdržala prometnega pritiska. Čuš sicer pravi, da je najbrž za kakšne resnejše ukrepe - kot je izgradnja novega mostu - prepozno, zato bo predlagal vsaj dvoizmensko delo, kar bi lahko bistveno skrajšalo čas obnove. „Slišal sem, da nameravajo delati osem ur dnevno. Če je to res, je to norčevanje iz ljudi. Pritisniti moramo na ministra, da bo ukrepal. Lokalna politika zelo anemično spremljala dogajanje," je prepričan poslanec. Spregovoril je še o aktivnostih, povezanih z začetkom izgradnje urgentnega centra. Ponovno naj bi prejel informacijo, da bo država zagotovila dodatnih 600.000 evrov, prenesli naj bi jih iz računa ptujskega Doma upokojencev na Splošno bolnišnico Ptuj. „Ves vzhičen sem poklical vodstvo bolnišnice in povedal, da se je končno našla rešitev. A sledil je hladen tuš, pojasnili so mi, da to niso sredstva, ki jih zbirajo sedaj s samoprispevkom, ampak novo zahtevana sredstva, ki jih je treba zagotoviti dodatno za novelacijo," pojasnjuje Čuš, ki je prepričan, da ministrstvo za zdravje ta projekt dela s figo v žepu. Zato bo v zvezi s tem naslednji teden na seji postavil vprašanja tako ministrstvu za zdravje kot ministrstvu za finance, nenavadno se mu zdi, da se rešitve iščejo že štiri leta: „Država ravna netransparentno!" Foto: Črtomir Goznik Precej kritičen je bil tudi v zvezi z dvigom cen v Domu upokojencev Ptuj. Čudno se mu zdi, da imajo na računu 13,9 milijona evrov, pa kljub temu cene dvigujejo. Kar se tiče nacionalne politike, pa je dejal, da se že čuti, da se bližajo volitve. Jeseni naj bi skupaj s skupino somišljenikov ustanovil politično stranko. Kot je dejal, imajo programsko zasnovo že začrtano, včlanjevalo naj bi se predvsem veliko mladih, ki so bili aktivni v drugih strankah. „Ne pristajam več na delitev Janševi in Kučanovi. V ozadju so to najboljši prijatelji, parlament je le farsa in šov za ljudi. V resnici je vse razdeljeno," je zatrdil Čuš. In čeprav se že zelo resno pripravlja na državnozborske volitve, ga vedno bolj mika tudi županski stolček. Pravi, da resno razmišlja o kandidaturi, saj želi spremeniti kaj tudi na lokalni ravni. Dženana Kmetec 4 Štajerski V središču petek • 12. maja 2017 Zavrč • Preoblikovanje pošte v pogodbeno Haložani končno rekli bobu bob Pa smo ga le dočakali, prvo protestno pismo ene izmed haloških občin proti preoblikovanju pošte v pogodbeno! V soglasju z nezadovoljnimi občani so ga spisali na Občini Zavrč. Na Pošti Slovenije so namreč oznanili, da bodo završko pošto še letos preoblikovali v pogodbeno, za novega izvajalca poštnih storitev so izbrali ljubljansko podjetje Ina Slovenija. »Glede velikega nezadovoljstva občanov o nameri Pošte Slovenije (PS) za preoblikovanje Pošte Zavrč v pogodbeno pošto in premestitev iz centra na obrobje občine oz. na bencinski servis Interina: temu nasprotujeta tako velika večina občanov kakor tudi Občina Zavrč. Izražamo svoje ogorčenje in nestrinjanje s početjem PS,« se začenja protestno pismo, ki ga je podpisal podžupan Zavrča Janko Lorbek. Na občini so poudarili, da so si vse od ustanovitve samostojne občine prizadevali urediti vaško jedro in občanom zagotavljati kakovostnejšo dostopnost do vseh storitev. Prepričani so, da je prav pošta ena najpomembnejših storitev - sploh po tem, ko je v Zavrču nadomestila tudi bančne storitve ... Povedali so: »Sedanji prostori PS so na lokaciji, kjer je občinsko središče, kar pomeni, da so poštni prostori v neposredni bližini sedeža občine, krajevnega urada, zdravstvenega doma, živilske in kmetijske trgovine ter v središču vseh drugih storitvenih dejavnosti, ki so pomembne za obstoj in razvoj kraja oz. občine.« Pa ne bo več dolgo tako. Nova pogodbena pošta bo delovala na bencinskem servisu Ina na obrobju završke občine, tik ob mednarodnem mejnem prehodu Zavrč. Selitvi poštnih storitev izven občinskega središča občani močno nasprotujejo. Prepričani so, da se bosta s tem tako kakovost kot obseg poštnih storitev zmanjšala, seveda se bo poslabšala tudi dostopnost. Po podatkih Občine Za-vrč več kot 90 % prebivalcev živi v južnem delu občine: »Do novih prostorov preoblikovane pošte so oddaljeni več kot deset kilometrov, kar pomeni, da je v zračni liniji do najbližje kontaktne točke, kjer se bodo izvajale poštne storitve, štiri kilometre in pol daleč.« To je bil pač edini ponudnik Na PS so pojasnili, da bo nova lokacija pošte v prostorih izbranega ponudnika na bencinskem servisu Zavrč na naslovu Zavrč 8c, ki je od sedanje lokacije pošte oddaljen 2,3 kilometra: »Izbrani pogodbenik, ki je bil tudi edini ponudnik na razpisu, v kraju že izvaja svojo dejavnost in ima tudi primerne prostore za izvajanje storitev pogodbene pošte.« Pomisleke o preveliki oddaljenosti na PS sicer »razumejo«, vendar so poudarili, kot pri vseh dosedanjih preoblikovanjih pošt, o katerih smo že pisali, da se morajo prilagajati »spremenjenim okoliščinam poslovanja«. V završki občini imajo visok delež starejšega ali/in kmečkega prebivalstva ter nezaposlenih, ki lastnih prevoznih sredstev nimajo, na javni prevoz pa skorajda ne morejo računati. »Po podatkih javnega prevoznika se prevoz iz Turškega Vrha proti Zavrču in naprej proti Ptuju izvaja štirikrat na dan, in še to dvakrat zjutraj ob 4.50 in 5.50 ter popoldan ob 15. in 17. uri. To pomeni, da so javni prevozi izven delovnega časa bencinskega servisa. V času šolskih počitnic so prevozi še redkejši,« so opozorili na Občini Zavrč. Bencinski servis v Zavrču je od ponedeljka do petka odprt med 7. in 19. uro (pozimi 17. uro), Destrnik • 17. seja občinskega sveta Stabilne varnostne razmere 11. maja so se destrniški svetniki sestali na 17. seji. Razpravljali so o 18 točkah dnevnega reda, umaknili so točko o zaključnem računu občine Destrnik za leto 2016, ker o njem predhodno ni razpravljal odbor za plan in finance, seje tega odbora namreč sploh niso sklicali. Predlog svetnika Bojan Potrča za umik te točke je podprlo osem od desetih na seji navzočih svetnikov. Razpravo o sklepu o podelitvi občinskih priznanj za letošnje leto pa so opravili za zaprtimi vrati, ko so se tudi odločili, da bodo polovico sejnine za 17. sejo oz. skupaj 500 evrov darovali v dobrodelne namene. Vodja policijskega okoliša Robert Rojko je v informaciji o varnostnih pojavih na območju občine Destrnik v letu 2016 izpostavil, da so obravnavali 25 kaznivih dejanj, v letu 2015 jih je bil 29. Najbolj se je v primerjavi s tem letom povečalo število kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Obravnavali so šest kaznivih dejanj, vsa so uspešno preiskali. Na področju kaznivih dejanj zoper premoženje so obravnavali 10 kaznivih dejanj, od tega štiri dejanja velike tatvine (vlomi). Podobno kot v letu 2015 so tudi v letu 2016 obravnavali štiri kazniva dejanja nasilja v družini ter eno kaznivo dejanje neplačevanja preživnine. Obravnavali so tri kazniva dejanja grožnje in eno kaznivo dejanje zlorab osebnih podatkov. Preiskanost vseh kaznivih dejanj je bila 76-odstotna oz. nekoliko boljša kot v letu 2015, ko je znašala dobrih 55 odstotkov. S področja javnega reda in miru so lani, 2016, obravnavali 16 prekrškov ali šest manj kot v letu 2015. Obravnavali so tudi dva samomora in eno delovno nesrečo. Dejanj, povezanih s problematiko drog, niso obravnavali. Povečalo se je število prometnih nesreč, s 15 na 18, med temi pa ni bilo prometnih nesreč s smrtnim izidom. Skoraj prepolovilo se je število izrečenih glob, z 48 v letu 2015 na 26 v letu 2016. V primerjavi z letom 2015 je bilo tudi manj kršitev cestnoprometnih predpisov, za 29 manj. Zoper kršitelje ce-stnoprometnih predpisov so na Okrajno sodišče podali šest ob-dolžilnih predlogov, v letu 2015 14. Pri kršitvah izstopajo kršitve prekoračitve hitrosti. Celo šolsko leto so na OŠ Destrnik-Trnovska vas izvajali obširni preventivni projekt Policist Leon svetuje. Izvedli so tudi številne druge preventivne aktivnosti. Varnostne razmere so bile v letu 2016 stabilne in ugodne, takšnih si želijo tudi v prihodnje, je povedal vodja policijskega okoliša Robert Rojko. Svetnike je pozval, da s predlogi za večjo varnost prometa sodelujejo na spletni strani policija.si. Na pobudo številnih krajanov so povečali svojo prisotnost na relaciji Biš-Ptuj, saj je tovorni promet, ki je ogrožal še zlasti otroke na poti v šolo, enormno porasel, pa tudi sama cesta Trnovska vas-Ptuj je problematična. Po zaslugi PP Ptuj in Štajerskega tednika se je tovorni promet znatno zmanjšal, je povedal Ivan Zorec. Branko Horvat je predlagal, da bi problematiki drog v prihodnje posvetili večjo pozornost, saj se te opazno pojavljajo na nekaterih območjih občine. Župan Vladimir Vindiš je ob tem izpostavil, da bodo o problematiki povečanega prometa na regionalni cesti Ptuj-Senarska in drugih problemih ob tej cesti poglobljeno razpravljali na eni od prihodnjih sej. Še vedno preveč nepravilno parkiranih vozil Svetniki so se na majski seji seznanili tudi s poročilom o izvajanju občinskega programa varnosti občine Destrnik v prejšnjem letu; predstavil ga je Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva. Poleg nadzora nad mirujočim prometom so izvajali tudi nekatere druge aktivnosti v okviru skupnih mešanih patrulj s policisti PP Ptuj, sodelovali so v preventivnih akcijah za varovanje najšibkejših udeležencev v cestnem prometu, prav tako pa tudi izvajali naloge pri odpravljanju oz. zmanjševanju števila kršitev, ki so še posebej moteče za večino občanov (pobiranje pasjih iztrebkov, vodenje psa na povodcu, varnost na rekreacijskih površinah, Destrniški svetniki so polovico sejnine za 17. sejo darovali v dobrodelne namene, za pomoč sokraja-nu, ki je že 30 let na invalidskem vozičku. ki so namenjene za igro otrok). V občini Destrnik redarska služba opravlja preventivne oglede in izvaja nadzor nad spoštovanjem cestnoprometnih predpisov v zvezi s parkiranjem vozil in upoštevanjem prometne signalizacije. Pri osnovnošolcih so ugotovili, da nekateri pri vožnji s kolesom ne uporabljajo varnostne čelade. Tudi niso najbolj previdni, ko čakajo na šolske avtobuse, prečkajo cesto v smeri cerkve sv. Urbana, ne da bi predhodno preverili, ali lahko to varno storijo. Redarske obhode šolskih poti izvajajo zgodaj zjutraj ali med 12.30 in 13.30. Za prekrške v zvezi z nepravilnim parkiranjem, najpogosteje se to dogaja na avtobusnem postajališču, četudi se je število parkirnih mest v zadnjem obdobju povečalo, so lani podali 12 pisnih opozoril. Pri Volkmerje-vem domu ljudje pogosto parkirajo na površinah, ki so rezervirane za invalide. Robert Brkič je opozoril tudi na premajhno uporabo odsevnih trakov ali kresničk pri pešcih, ki se gibljejo po površinah, ki niso posebej urejene za pešce. V letu 2016 niso zaznali večjega ali ponavljajočega zbiranja mladostnikov na točkah, ki so bile včasih bolj obiskane (ob cerkvi sv. Urbana, za OŠ Destrnik-Trnovska vas, v športnem parku in na parkirišču pri pokopališču). Pooblastila redarjev se niso spremenila, konkretizirala pa se je možnost uporabe prisilnih sredstev oz. fizične sile, je še povedal Brkič. Župan pa je opozoril na vse pogostejše kraje prometnih znakov, razmisliti pa bo treba o konkretnem sankcioniranju vseh tistih, ki še vedno nepravilno parkirajo, saj kot kaže, pisna opozorila nimajo pravega učinka. MG Foto: MG petek • 19. maja 2017 V središču Štajerski 5 Pošte v Halozah Pošta Poštna številka Oblika pošte Cirkulane 2282 Lastna pošta Pošte Slovenije (PS). Majšperk 2322 Lastna pošta PS. Makole 2321 Lastna pošta PS. Še letos jo bodo preoblikovali v pogodbeno. Podlehnik 2286 Pogodbena pošta. Od oktobra lani poštne storitve opravljajo Prodajalne Zerak. Ptujska Gora 2323 Pogodbena pošta. Od novembra 2013 poštne storitve opravlja Turistično društvo Ptujska Gora. Stoperce 2289 Pogodbena pošta. Od junija 2014 poštne storitve opravlja podjetje Litož. Videm 2284 Lastna pošta PS. Na PS so zagotovili, da je zaradi količine prometa ne nameravajo preoblikovati v pogodbeno ali pismonoško pošto. Zavrč 2283 Lastna pošta PS. Do konca tega letajo bodo preoblikovali v pogodbeno, pogodbeni izvajalec bo podjetje Ina Slovenija. Zgornji Leskovec 2285 T. i. pismonoška ali premična pošta. Od lani septembra deluje po sistemu »poštarja na poziv«. Žetale 2287 Lastna pošta PS. Preoblikovali jo bodo v pogodbeno, vendar pogodbeni izvajalec še ni znan. Vir: Pošta Slovenije ob sobotah med 7. in 15. uro, ob nedeljah in praznikih je zaprt Občanom bo tako preostalo le še, da bodo vzeli pot pod noge in se do pošte po regionalni cesti Zavrč-Drenovec odpravili peš ali s kolesom. Na občini ob tem opozarjajo, da je ta cesta opredeljena kot nevarna pot, saj nima ne pločnikov ne javne razsvetljave. Tudi tisti občani, ki svoje prevozno sredstvo imajo, je ne bodo odnesli tako zlahka. Bencinski servis namreč stoji tik ob mednarodnem mejnem prehodu Zavrč, kjer je gibanje zaradi schengenskega režima omejeno. »Režim prehoda schengenske meje povzroča več-kilometrske kolone, kar ima za posledico nezmožnost dostopa do predvidenih pogodbenih prostorov,« so poudarili na občini. Problemsko območje se ne more kosati z optimizacijo Na PS jih vse našteto ne gane preveč. Povedali so le: »Zaradi e-substitucije in sodobnih tehnologij, ki bistveno spreminjajo uporabniške navade potrošnikov, se PS, tako kot druge poštne uprave v EU, sooča z velikimi strukturnimi spremembami na trgu poštnih storitev. Optimizacija in modernizacija poštnega omrežja sta pomembni smernici delovanja in poslovanja tudi vseh drugih poštnih operaterjev v Evropi.« Tudi tokrat so poudarili, da bodo kljub preoblikovanju za-vrške pošte v pogodbeno »še naprej ohranjali ustrezno dostopnost poštnega omrežja za uporabnike in predpisano kakovost univerzalne poštne storitve vsem prebivalcem v Republiki Sloveniji, kot to nalagata Zakon o poštnih storitvah in Splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve«. Po preobliko- vanju pošte bodo torej Zavrčani po tiste pošiljke, ki jih niso mogli osebno prevzeti na domu, morali v Cirkulane, ob tem pa naj bi kakovost storitve (no, pa tudi cena) ostala enaka. PS je ali bo v pogodbene in pismonoške pošte preoblikovala sedem od desetih haloških pošt. Državno (!) podjetje smo zato povprašali, kakšni so nadaljnji načrti za Haloze - obmejno problemsko območje z razgibanim geografskim terenom (torej slabšo dostopnostjo), s specifično starostno strukturo prebivalstva, s številnimi brezposelnimi in »manjkajočimi«, torej izseljenimi, vendar ponekod še brez interneta ali z omejenimi hitrostmi prenosa podatkov. Država torej s preoblikovanjem pošt ruši še to, kar so v Halozah vendarle uspeli urediti, medtem pa EU za nekatere od omenjenih težav namenja posebna sredstva ... Na PS so pojasnili, da bodo letos v pogodbeno pošto preoblikovali še pošto Makole: »Drugih sprememb na območju Haloz pa v letošnjem letu ne načrtujemo.« Je tudi vas »v letošnjem letu« zbodlo v oči? Eva Milo šič Po novem bo završka pošta delovala na bencinskem servisu ob mednarodnem mejnem prehodu Zavrč. Foto: EM Vsak evro šteje Sredstva za urgentni center Ptuj lahko donirate na poseben transakcijski račun družbe Talum, odprtpri NKBM. Številka računaje SI56 04515000 3357872. Šteje vsak prispevek, pobudniki akcije se za vsako donacijo že vnaprej lepo zahvaljujejo. Sp. Podravje • Zbiranje sredstev za izgradnjo urgentnega centra se nadaljuje Cilj je jasen: regija urgentni center potrebuje! V Spodnjem Podravju se je aprila začela velika humanitarna akcija zbiranja sredstev za izgradnjo urgentnega centra pri Splošni bolnišnici Ptuj. Pobudniki akcije so tri velika podravska podjetja: Talum Kidričevo, Perutnina Ptuj in skupina Finakos. »Ptujski urgentni center je pred leti brez utemeljenega razloga izpadel iz načrtovane mreže urgenc. Ko ga je sredi leta 2015 država končno uvrstila v svoj načrt razvojnih programov, s tem problem ni bil rešen. Zahteve po lastni udeležbi Splošne bolnišnice Ptuj v višini 600.000 evrov glede na ekonomski položaj bolnišnice ni mogoče realizirati. Na ta način je vse bolj jasno, da lahko Ptuj in celotno Spodnje Podravje ostaneta brez tega nujno potrebnega objekta. Vprašanje, ki se ob tem poraja, je, ali želimo še naprej mirno pristajati na situacijo, da bo 140.000 prebivalcev Spodnjega Podravja prikrajšanih za zdravstveno oskrbo, kot so je deležni prebivalci v drugih delih Slovenije. Bomo še naprej le čakali in tarnali ali se bomo znali organizirati in smo pripravljeni dati konkreten prispevek k realizaciji tega projekta? Prispevka, ki ga bomo zbrali, ne glede na višino finančnih Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si sredstev, s strani odločevalcev ne bo mogoče in ne pametno ignorirati. Pobudniki akcije smo prepričani, da se znamo organizirati in da smo sposobni aktivirati širok krog tistih, ki jim ni vseeno. Osnovni cilj je zbrati čim več finančnih sredstev, ki bodo Splo- Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik - Stajerskitednik šni bolnišnici Ptuj olajšala plačilo lastne udeležbe za izgradnjo ur-gentnega centra. Ta pa bo vsem prebivalcem Spodnjega Podravja omogočil zdravstveno oskrbo na nivoju, kot so ga deležni drugi prebivalci Slovenije,« poudarjajo pobudniki akcije. V sklopu velike humanitarne akcije, h kateri organizatorji vabijo podjetja, organizacije in fizične osebe, bo v soboto, 10. junija, na prireditvenem prostoru pri Grand Hotelu Primus potekal veliki dobrodelni dogodek. Začelo se bo ob 10. uri s teniškim turnirjem dvojic. Za bogato dogajanje bo poskrbljeno skozi ves dan. Pripravili bodo animacije za najmlajše, nastope glasbenikov ter druženje z ambasadorji projekta, med katerimi sta dva znana Ptujčana, Dejan Zavec in Tadej Toš. V glasbenem delu bodo nastopili Modrijani, Natalija Verboten in Tanja Žagar. Vstopnine za vstop na prireditev ne bo, bodo pa organizatorji hvaležni za vsak dobrodelni prispevek. Zbrana finančna sredstva bodo namenjena izključno v sklad za gradnjo urgentnega centra. Imena darovalcev (vseh, tudi tistih, ki sredstva nakazujejo preko transakcijskih računov), bodo vpisana v knjigo donatorjev. Mojca Zemljarič Ta 4T -4 Foto: Črtomir Goznlk Ambasadorja humanitarne akcije zbiranja sredstev za urgentni center Ptuj sta boksarski šampion Dejan Zavec in mojster stand-up komedije Tadej Toš. Veliki dobrodelni dogodek za urgentni center Ptuj Terme Ptuj - pri Grand Hotelu Primus Sobota, 10.junij, od 10. ure dalje Teniški turnir dvojic, animacija za otroke Nastopili bodo: Modrijani, Natalija Verboten, Tanja Žagar, Tadej Toš, Dejan Zavec Dobrodošli vsi, ki cenite naš trud za nov urgentni center Ptuj in nas želite podpretiz dobrodelnim prispevkom. Vstopnine ni! 6 Štajerski Podravje petek • 12. maja 2017 Ljubitelji ljudske pesmi in glasbe prisrčno vabljeni na 10. javno radijsko oddajo MED LJUDSKIMI PEVCI IN GODCI NA RADIU PTUJ V soboto, 20. maja, ob 16. uri bo potekala v sklopu razstave Dobrote slovenskih kmetij na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju. Prepevali in godli bodo: Vinogradniki KD France Prešeren Videm pri Ptuju, pevci ljudskih pesmi KPD in DU Hajdina, ljudske pevke KD Jezero, ljudske pevke Lukarice TED Dornava, ljudski godci KD France Prešeren Videm pri Ptuju, ljudski pevci Trta KUD Maksa Furjana Zavrč, pevke ljudskih pesmi Trstenke Podlehnik te godci Haloški veseljaki TD Podlehnik. Pomagajte k ohranitvi ljudske pesmi in glasbe in prisluhnite nastopajočim v soboto, 20. maja, ob 16. uri v minoritskem samostanu na Ptuju. Šiajmfa'TEDNIK Ptuj • Od petka do nedelje 28. razstava Dobrote Vseslovenski praz Ta konec tedna bo Ptuj v znamenju 28. razstave Dobrote slovenskih bo prejelo najvišje odlikovanje - znak kakovosti. »Daje me občutek, da se pomena doma pridelane hrane premalo zavedamo. Velikokrat to potrditev dobimo od tujih ambasadorjev, ki nas obiščejo in so presenečeni, da znamo v tako majhni državi pridelati toliko kulinaričnih dobrot. Želja in cilj sta, da bi se doma pridelani hrani dalo več poudarka. Zaradi ekonomike bo letošnja razstava v primerjavi z minulimi za en dan krajša,« je povedal direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek. Pribo-žič kot vodja celotne organizacije pa je dodal: »Slovesno odprtje razstave bo danes, v petek, ob 14. uri, pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja. Poleg organizatorjev in generalnih sponzorjev razstave bosta navzoče na otvoritvenem dogodku nagovorila predsednik Pahor in minister za kmetijstvo Dejan Židan. Odprtje bo spremljal kulturni program. V treh dneh na razstavi pričakujemo okrog 12.000 obiskovalcev. Napovedanih imamo nekaj skupin, že v petek zjutraj si Predizbor za NZG Ptuj 2017 V nedeljskem predizboru za nastop na 48. festivalu Na-rodno-zabavne glasbe (NZG) Ptuj 2017 bodo nastopili ansambli Livada, Pik, Me tri do polnoči, Vižarji, Zadetek, Mladi Pomurci, Mladi korenjaki, Hozentregarji, Topliška pomlad, Kvintet SOS, Mladi upi in Prleški kvintet. Prireditev bo vodil Marjan Nahberger. Organizatorja festivala NZG Ptuj 2017 sta družba Radio Tednik Ptuj in Agencija Geržina Videoton Maribor v sodelovanju z RTV Slovenija. Festival bo na Ptuju potekal v četrtek, 31. avgusta, in petek, 1. septembra. Prvi večer bo revialne narave, predstavili se bodo zmagovalci iz tretjega desetletja ptujskih festivalov. Koncertni večer nosi naslov »Odštevamo do abrahama«. Festival s tekmovalnim delom bo potekal drugi večer, v petek, 1. septembra. Obe prireditvi, četrtkovo in petkovo, bodo posneli Televizija Maribor, Televizija Slovenija, Radio Maribor in Radio Ptuj. / bodo razstavo ogledali gostje iz Češke. Razstavo bodo spremljali strokovni dogodki, pokušine, kulturni program in sejemski del. V soboto bo na dvorišču samostana javna radijska oddaja Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci, v nedeljo pa predizbor za Festival slovenske narodno-zabavne glasbe Ptuj 2017, ki poteka v organizaciji družbe Ra-dio-Tednik Ptuj. V dogajanje se vključujejo tudi ptujski gostinci, biotehniška in druge šole, pokrajinski muzej, povezali smo se z organizatorji festivala Salon Sauvignon, društvi iz okolice ter številnimi drugimi partnerji. Seveda nam pri organizaciji znatno pomagajo tudi sponzorji Hajdina • Skorba-Vaško središče bo krasil velik kip Janeza Pavla II. Vaško središče v Skorbi kmalu z novo podobo Maja 2011 je iniciativni odbor za postavitev vaškega središča v Skorbi, na čelu s Francem Mlakarjem, začel aktivnosti v smeri realizacije tega načrta. Projekt se je v šestih letih razvijal in z vztrajnostjo, delom, trudom ter podporo številnih akterjev pripeljal do točke, ko bo končno predan namenu. Te dni kipar Franc Černelč dokončuje eno svojih najpomembnejših umetnin, ki jo je izklesal iz šestih ton belega kamna in bo z globoko ter pomembno simboliko postavljena ravno na tem mestu. Podoba modernega vaškega središča v Skorbi, ki se je v glavah pobudnikov projekta pojavila pred približno šestimi leti, nikogar ne pušča ravnodušnega. Gre za sodobno arhitekturo, ki je kljub dejstvu, da jo je projektiral Plečnikov nagrajenec, na začetku precej delila mnenja. A bolj ko se končni izdelek približuje koncu in dobiva jasnejšo podobo, je nekaj jasno: gre za skrbno dodelan splošno-prireditveni objekt s trdno zasidrano komponento duhovnosti. Zasnoval ga je arhitekt Dejan Lah, ki je prostor razdelil na več segmentov. Največji del zavzema tribuna, na kateri je 132 sedežev, vendar je okolica načrtovana tako, da bo večje prireditve v vaškem središču lahko spremljalo nekajkrat več gledalcev, kot je trenutno sedežev. Ne glede na nekatere pomisleke, ki so se pojavljali predvsem v smislu primernosti postavitve objekta v to okolje, je ena stvar zagotova, osrednji in najpomembnejši del vaškega središča bo kapela, v kateri bo velik, skoraj 2,5 metrski kip, izdelan iz kar šestih ton belega apnenega kamna. Pripeljali so ga iz Istre, zelo podoben je pohorskemu marmorju. Iz tega je vsestranski umetnik Franc Černelč ustvaril pravo umetnino, ki že dobiva končno podobo. Gre za kip papeža Janeza Pavla II., ki bo imel v Skorbi prav posebno mesto. Kot pojasnjuje idejni vodja celotnega projekta Franc Mlakar, so se za to podobo odločili iz skrbno izbranega razloga. „Letos obeležujemo 25 let samostojne Slovenije. Ravno papež Janez Pavel II. je med prvimi priznal našo samostojnost. To je gotovo zgodovinski mejnik. Slovenijo je dvakrat tudi obiskal, a dejansko tukaj nima primernega obeležja. Ta projekt je zasnovala in izvedla skupina entuziastov. A dejstvo je, da bi morali kaj podobnega v zahvalo papežu narediti tudi na državnem nivoju. Vse komponente, ki bodo na tem mestu, so skrbno izbrane. Med drugim tudi lokacija, namreč na tem mestu je nekoč bil izvir potoka in v zgodovini so pogosto ravno na mestu izvira postavljali objekte, namenjene duhovnosti. V osrednjem prostoru bomo namestili tudi tablo z imeni vseh vaščanov, ki so v katerikoli vojni prispevali svoj delež, da živimo danes v samostojni državi. Del projekta je tudi pano s kratkim opisom in podobo objekta in zbrano zgodovino vasi, ki prav letos praznuje 870-letnico prve pisne omembe. Pomembno mesto bo dobil tudi temeljni kamen - obdelan dravski kamen. Če nam uspe še največji podvig in ob kipu, ki je krasen in neprecenljiv postavimo še papeževe relikvije, bo ta zgodba dobila še večje, upam si trditi, svetovne razsežnosti," je prepričan Mlakar, ki je v projekt vložil izjemno veliko energije. Da jim ga je skorajda že dokončno uspelo realizirati, so kot pravi zaslužni številni posa-mezniki-dobrotniki, tudi hajdin-ska občina, ki je za postavitev vaškega središča prispevala začetna zagonska sredstva. Največji del kolača so prispevali podporniki in donatorji. O njih Mlakar pravi: „To so dobrotniki, ki se zavedajo, da so kulturni objekti, kot je vaško središče v Skorbi, dolgoročno temelji identitete nekega kraja in tudi naroda." Kipar: želja je kip dokončati do obletnice papeževega rojstva Izjemnega pomena za to, da bo vaško središče takšno, kot so si ga Vaško središče v Skorbi bo kmalu dokončano. Franc Mlakar pravi, da bo odprtje predvidoma čez nekaj mesecev. Kip Janeza Pavla II. skrbno in detajlno izdeluje umetnik Franc Čer-nelč. Foto: CG Foto: CG petek • 19. maja 2017 Podravje Štajerski 7 slovenskih kmetij nik kmetij in kulinarike kmetij. Kot je dejal vodja organizacijskega odbora Peter Pribožič iz KGZ Ptuj, bodo letos nagradili čez tisoč izdelkov. Več kot 50 jih Foto: Črtomir Goznik Program in pomen 28. razstave Dobrote slovenskih kmetij so na tiskovni konferenci predstavili (z leve) moderatorka Tatjana Mohorko, članica uprave Deželne banke Slovenije Barbara Cerovšek Zupančič, vodja organizacijskega odbora Peter Pribožič iz KGZ Ptuj, župan Ptuja Miran Senčar, direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek, podpredsednik KGZS Marjan Golavšek in vodja festivala Salon Sauvignon Slavko Podbrežnik. in donatorji. Tradicionalna vseslovenska razstava bo osrednja predstavitev kulinaričnih dobrot, ki jih pripravljajo pridne roke slovenskih kmetic in kmetov. Razstavljeni bodo nagrajeni krušni, mlečni, mesni izdelki, kisi, olja, suho sadje, sadjevci, sokovi, marmelade, žganja, kom-poti, konzervirana zelenjava in med.« Da gre res za uveljavljeno in dobro prireditev, po besedah podpredsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Marjana Golavška dovolj zgovorno govori podatek, da poteka že 28 let in so jo tako obiskovalci kot razstavljavci vzeli za svojo. Tudi število prijavljenih izdelkov po njegovem ves čas potrjuje, da prireditev raste ter da je njihova odskočna deska za nastop in prepoznavnost na trgu. Za organizacijo 85.000 evrov Po besedah direktorja ptujskega zavoda Andreja Reber- niška jih prireditev stane okoli 85.000 evrov, kar ni majhen zalogaj. Od mestne občine prejmejo 13.000 evrov, nekaj več tudi od kmetijske zbornice, država primakne približno enako vsoto, okoli 10.000 zaslužijo s prodajo vstopnic, preostalo pokrijejo s plačilom od razstavljavcev in sponzorskimi sredstvi. Razstava bo odprta do nedelje med 9. in 18. uro, kot vsako leto pa so tudi letos poudarek dali eni izmed sodelujočih regij. Tokrat bo to Pomurje, znano po kakovostnih izdelkih iz moke, mleka, mesa in drugih dobrot. Cena vstopnice za posamezne obiskovalce znaša štiri, za organizirane skupine tri in za študente dva evra. Z vstopnico bo prireditveni prostor možno obiskati vse tri dni, ko poteka prireditev. Z njo bo možen brezplačen ogled zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Vstopnica za Salon Sauvignon stane 18, v predprodaji pa 16 evrov. Mojca Zemljarič Ptuj • Odprtje novih prostorov Centra Sonček Po 18 letih dobili dodatne prostore Zveza Sonček je prostore za svoje delovanje na Osojnikovi cesti 9 na Ptuju odprla leta 1999. Takrat so imeli pet uporabnikov, za katere je bila površina prvotnih prostorov povsem zadovoljiva. v svojih glavah zamislili iniciatorji tega projekta, je omenjeni kip, ki ga posebej aktivno zadnji mesec ustvarja kipar Franc Černelč. Gre za umetnika, ki tako rekoč že celo življenje z različnimi materiali ustvarja neverjetne zgodbe. Zaposlen je namreč bil v Steklarni Rogaška Slatina kot graver in oblikovalec unikatnih izdelkov. Po osamosvojitvi je izdelal ogromno protokolarnih daril, njegovi izdelki so šli med drugim v roke Putina, Clintona, Busha in tudi papeža, v čast katerega sedaj izdeluje še bistveno večji projekt. „Zanj sem izdelal Slomškov mašni ke-lih, iz katerega je, čeprav to ni po predpisih, saj je steklen, zelo veliko maševal. Moja želja je, da bo ta kip izrazil simboliko in močno karizmo, ki jo je imel Janez Pavel II. S svojim optimizmom je ljudi potegnil za seboj. Res je sicer, da delam s tem kamnom zdaj prvič in je delo tudi fizično zahtevno, saj je zelo trd, a sem prepričan, da bo končni izdelek lep in dodelan z detajli," pravi Černelč, ki je v naših krajih že pustil svoj pečat. Kar trije njegovi kipi so postavljeni v občini Majšperk, med drugim tudi Haložanka v krožišču. Bo pa ta, ki bo postavljen v Skorbi, tudi monumentalno gledano eden največjih, kar jih je kdaj ustvaril. V celoti ga je izdelal ročno, v vsak detajl pa je vložil ogromno dela in truda, kar je vidno že na prvi pogled. Kljub temu da kip ni dokončan, nedvomno gre za posebno umetnino, ki navdušuje in si jo vsekakor splača ogledati. To je možno storiti tudi preko spleta, posnetek in ogledi v živo pod naslovom kapela Skorba so na voljo na kanalu You tube. Dženana Kmetec Center Sonček, ki je svoja vrata na Ptuju odprl pred 18 leti, je takrat pod posebnimi pogoji zaposlil pet oseb, ki zaradi invalidnosti niso bile zaposljive na prostem trgu dela in so bile do takrat socialno izključene. Danes je v ptujskem Sončku vključenih štirinajst odraslih oseb z invalidnostjo, s katerimi delajo štirje zaposleni in ena javna delavka. Ravno povečanje števila uporabnikov je ključni in najpomembnejši razlog za potrebno in končno tudi realizirano širitev prostorov. Nova pridobitev je razdeljena v dve nadstropji, sočasno se je namreč v spodnjem delu trgovskega kompleksa Drava uredila še fotokopirnica. V prvem nadstropju in medetaži je urejena trgovina, v kateri so na voljo izdelki iz Sončkovih delavnic in rabljeni predmeti. Investicijo ureditve prostorov je Zveza Sonček izvedla skupaj z investitorjem in lastnikom prostorov, podjetjem Sončna pot. Skupna površina je 90 kvadratnih metrov, od tega imajo v zgornji etaži okrog 76 in v spodnji, kjer je fotokopirnica, nekaj manj kot 20 kvadratnih metrov površine. Da so bili dosedanji prostori lepi in svetli, a premajhni, je v svojem govoru med drugim izpostavila predsednica društva Sonček Ptuj-Ormož Nada Pola-jžer. „Prostori so sicer še vedno lepi, a za tolikšno število ljudi so enostavno postali premajhni. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da so nekateri uporabniki na vozičkih. Kar nekaj pa imamo vlog tudi takih, ki so zaključili šolanje in bi se želeli vključiti v skupino Sonček, zato je bilo treba stopiti v akcijo. Dela se je lotil direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik, skupaj z vodjo VDC Vanjo Bole-tom in nekdanjim prvim predsednikom našega društva Milanom Klajnškom. Ponovno smo združili moči Zveza Sonček, društvo Sonček in donatorji, pomagali pa so nam tudi majšperški mojstri, ki se jim iskreno zahvaljujemo," je med drugim dejala Polajžerje-va. Zraven uporabnikov, njihovih staršev in zaposlenih v ptujskem Centru Sonček so se nove pridobitve ob svečanem odprtju veselili številni pomembni gostje, med drugim tudi Lojze Tomaže-vič, predsednik Zveze Sonček, Dejan Šamperl, direktor podjetja Sončna pot, in podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek. Pester je bil tudi glasbeni del programa, za katerega je bila v največji meri zadolžena OŠ dr. Ljudevita Pivka, prireditev pa je povezovala simpatična igralka Urška Vučak. Dženana Kmetec Zveza Sonček praznuje 34. rojstni dan Zveza Sonček je neprofitna, nevladna in nepolitična nacionalna invalidska organizacija, ki deluje od leta 1983. Nastala je z združitvijo mariborskega in gorenjskega društva za cerebralno paralizo. Kot prvotno starševska organizacija se je v 34 letih delovanja razvila v strokovno organizacijo, ki deluje na področju invalidskega varstva in izvaja storitve, namenjene osebam z invalidnostjo, strokovni javnosti, staršem otrok s posebnimi potrebami in njihovim svojcem. Vanjo se združuje petnajst regijskih društev za cerebralno paralizo, Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom ter Športno društvo cerebralne paralize. Zveza Sonček se neposredno vključuje tudi v Mednarodno združenje za osebe s cerebralno paralizo ICPS in Evropsko združenje servisov za osebe z invalidnostjo EASPD. (Vir: Zveza Sonček) Novih prostorov so se uporabniki izjemno razveselili. / Foto: ČG 8 Štajerski Podravje petek • 19. maja 2017 Ormož • Aktivni člani društva Spoznajmo múltiplo sklerozo Skupaj zmoremo V začetku aprila je v prostorih Bele dvorane v Grajski pristavi v Ormožu društvo Spoznajmo multiplo sklerozo organiziralo zbor članov. Prisotne člane je pozdravila predsednica društva Renata Žohar, ki je predstavila delovanje društva v preteklem letu in vizijo za v prihodnje. Društvo je bilo registrirano decembra 2016. Ustanovljeno je z namenom sodelovati s strokovnjaki s področja multiple skleroze, ozaveščati širšo javnost o multipli sklerozi in njihove svojce ter sodelovati z drugimi društvi in humanitarnimi organizacijami. Društvo je izdelalo tudi svojo spletno stran. V To-polšici na skupnem srečanju je društvo predstavilo projekt Skupaj zmoremo. V njem je bilo sto sodelujočih. »V projektu Skupaj zmoremo smo sodelovali oboleli z multiplo sklerozo, naši svojci, prijatelji, znanci in zdravstveno osebje. Skupaj smo s pomočjo pedometrov zbirali korake in med seboj primerjali število korakov. Virtualno smo potovali po svetu. Število korakov je zadosto- »Res je, da ljudje še vedno malo vedo o multipli sklerozi. Neprijetnih izkušenj nimam, včasih imam občutek, kot da se jim smilim, a ni potrebe. Imam prijatelje, ki me sprejemajo takšno, kot sem. Sem pa morala to najprej narediti sama, se sprejeti... takšno, kot sem.« valo za pot okrog sveta. Projekt je trajal sto dni. V tem času smo se skupine družile in skupaj nabirale korake. Sodelovale so celotne družine,« je pojasnila predsednica Žoharjeva. Ob zaključku projekta je sledilo strokovno predavanje in druženje udeležencev v projektu. Izdelana je tudi brošura o dogajanjih v času sto dni, ki je na ogled na spletni strani društva. Društvo se je udeležilo projekta ob svetovnem dnevu multiple skleroze v maju, ki je potekal na Glavnem trgu v Mariboru. Prav tako se je predstavilo na kongresu delovnih terapevtov v Rogaški Slatini. »Maja je svetovni dan multiple skleroze, ki ga bomo obeležili z dobrodelnim spiningom. Dogodek bo usmerjen v aktivno življenje in v ozaveščanje o mul-tipli sklerozi. Denar, ki bo zbran v tem projektu, bomo podarili za šolske potrebščine otrokom, katerih starši imajo multiplo sklerozo. Oktobra bo organizirano strokovno predavanje na temo Partnerski odnosi pri kroničnih bolezni - multipli sklerozi. V prihodnosti ima društvo cilj organizirati terapevtske skupine za obolele z multiplo sklerozo in njihove svojce,« je še dodala Renata Žohar. RŽ Ptuj • 13. svetovni dan hipertenzije Poznaj svoj krvni tlak 17. maj je od leta 2005 Svetovni dan hipertenzije. Aktivnosti vom Spoznaj svoje številke - poznaj svoj krvni tlak. Svetovna uvedla, da bi povečala zavedanje o nevarnosti le-tega po Povečano zavedanje o hiper-tenziji je poglavitno za boj proti zvišanemu krvnemu tlaku, tako je letošnji svetovni dan hiper-tenzije podaljšan v celomesečno globalno aktivnost - Mesec Meritev Maj 2017 (MMM2017). Zvišan krvni tlak je vzrok za nastanek mnogih srčno-žilnih zapletov, vključno z možgansko kapjo, srčnim infarktom, odpovedjo ledvic in demenco. Ker je brez simptomov, ga imenujejo tudi „tiha ubijalka". Merjenje z ustreznim nadlahtnim merilnikom krvnega tlaka je edini način, s katerim ugotovimo, kakšen je naš krvni tlak. Do konca meseca si bo tako mogoče brezplačno izmeriti krvni tlak v mnogih zdravstvenih ustanovah, v referenčnih ambulantah, ambulantah družinskih zdravnikov in lekarnah. Na ta način bodo zbrali številne anonimne podatke, ki bodo podlaga za javno predstavitev pomena poznavanja svojega krvnega tlaka, obenem pa naj bi spodbudili pristojne, da z ustreznimi ukrepi izboljšajo možnosti za dostop do preverjanja krvnega tlaka, da bi zmanjšali skupno breme hipertenzije. Nastanek povišanega krvnega tlaka je povezan s preveliko težo, pretiranim vnosom alkohola in kuhinjske soli ter pomanjkanjem telesne dejavnosti. Z redno in pravil- Do konca maja si je možno brezplačno no uporabo zdravil ga je mogoče učinkovito zniževati. Manj kot polovica ljudi se tega tudi zaveda, kažejo raziskave. Med tistimi, ki se zdravijo zaradi hipertenzije, pa jih ima le manj kot tretjina urejen krvni tlak po zdajšnjih veljavnih priporočilih ciljnih vrednosti. Farmacevtka Darja Potočnik Benčič, direktorica JZ Lekarne Ptuj, je povedala, da pri njih pacientom merijo krvni tlak že od začetka maja in ga bodo merili vse do konca meseca. Ob Foto: RZ Ormož • S preverjanjem znanja obeležili teden Rdečega križa OŠ Ormož zasedla prvo mesto V tednu Rdečega križa ormoška enota te dobrodelne organizacije že tradicionalno izpelje medobčinsko preverjanje znanja, namenjeno osnovnošolcem. OŠ Stanka Vraza Ormož je minuli petek gostila kar 64 osnovnošolcev iz šestih osnovnih šol ter podružnične šole iz občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Potekalo je namreč že tradicionalno medobčinsko preverjanje znanja, ki ga vsako leto izpelje Območno združenje Rdeči križ Ormož. Letos so se mladi tekmovalci pomerili v kvizu na temo preprečevanje nezgod in prva pomoč. Organizatorji so s pokazanim znanjem in udeležbo zadovoljni, pove Maja Botolin Vaupotič iz OZ RK Ormož: »Učenci so se zelo dobro Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si odrezali, saj so bile razlike v točkah minimalne. Z doseženimi rezultati ter s samo udeležbo smo zadovoljni in veseli smo, da se šole odločijo za sodelovanje na tem dogodku.« Najboljše se je odrezala ekipa iz OŠ Ormož, ki je tako zasedla prvo mesto. Drugo mesto je osvojila OŠ Ivanjkovci, tretje pa si delijo kar tri ekipe: učenci Štajerski Stajerskitednik Stajerskitednik www.tednik.si prve in druge ekipe OŠ Sveti Tomaž ter druga ekipa OŠ Središče ob Dravi. Preostalih sedem ekip je zasedlo četrto mesto. Vsem sodelujočim so ob zaključku srečanja še čestitali ter jim izročili zaslužena priznanja, učenci OŠ Stanka Vraza pa so srečanje obogatili z zanimivim kulturnim programom. Monika Levanič FOTO: Boža Antolič Letošnjega preverjanja znanja v organizaciji OZ RK Ormož se je udeležilo 64 osnovnošolcev oz. 12 ekip z Ormoškega. Ptuj • Sport in špas Dež jih ni pregnal Deseta jubilejna sezona prireditve Šport in špas je tudi letos postregla s številnimi zanimivostmi, ki jih je popestrilo tudi spremenljivo vreme. Otroci, ki so se skupaj s starši, preostalimi spremljevalci in vzgojiteljicami udeležili pohoda, so doživeli marsikaj; nekaj časa jih je grelo sonce, spet kasneje ohlajal dež. Maja Prosenjak je s pomočjo pomočnic ravnateljic Vrtca Ptuj Mateje Lobenwein in Barbare Gač-nik koordinirala letošnjo prireditev Šport in špas. „Letošnji moto je 365 dni telovadimo vsi. Cilj projekta je, da bi v vseh osnovnih šolah namenili vsak dan nekaj minut za vsakodnevno razgibavanje. V vrtcih imamo to srečo, da imamo v sklopu vsakodnevno načr- tovanega dela vključeno jutranjo telovadbo. V šoli pa bi s pomočjo razgibavanja, ki bi potekalo zjutraj ali po pouku, skušali izboljšati življenjski stil naših otrok," je na prireditvi dejala Prosenjakova. Prireditve Šport in špas so bile v soboto izpeljane po več krajih, namen vseh pa enoten: športno druženje vseh članov družine, bivanje na svežem zraku in kakovostno preživet čas. Vrsto let se v soustvarjanje programa vključujejo tudi lokalna društva in ustanove, ki delujejo v lokalnem okolju. Svoje delo so najmlajšim predstavljali policisti PP Ptuj, prostovoljci PGD Ptuj, člani Planinskega društva Ptuj, sodelavci Zdravstvenega doma Ptuj in članice Društva gospodinj Draženci. Med udeleženci prireditve pa je bila tudi nova ravnateljica ptujskega Vrtca Marija Vučak. Pozdravnim govorom in razgibavanju je sledil pohod od vrtca Zvonček do novourejene brvi čez Studenč-nico, mimo golf igrišča do hotela Primus. Ob koncu prireditve so bile podeljene še nagrade za najmlajšega in najstarejšega udeleženca ter najštevilčnejšo družino. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Otroci so se tudi letos nadvse zabavali. petek • 19. maja 2017 Podravje Štajerski 9 svetovnega dneva tudi v letošnjem letu potekajo pod naslo-liga za hipertenzijo je svetovni dan zvišanega krvnega tlaka svetu. Foto: Črtomir Goznik izmeriti krvni tlak v številnih zdravstvenih ustanovah in lekarnah. tem bodo vse, ki jih bodo obiskali oz. se udeležili brezplačnega merjenja krvnega tlaka, poučili o pravilnem merjenju, predvsem pa jim predstavili pomen uravnavanja optimalnega krvnega tlaka in da je to možno doseči z zdravim življenjskim slogom in zdravili. Vključeni v aktivnosti ob letošnjem svetovnem dnevu hipertenzije pričakujejo, da se bodo ljudje množično pridružili tej svetovni akciji, da bo mo- goče reči „stop hipertenziji". Normalen krvni tlak imajo vsi, ki imajo njegovo vrednost pod 120/80 mmHg. Če je tlak višji od 140/90 mmHg ali nižji od 120/80 mmHg, obstaja tveganje, da se bo razvila hipertenzija. Če je krvni tlak 140/90 mmHg ali več, je treba k zdravniku, ki bo ugotovil, ali gre za zvišan krvi tlak in bo potrebno zdravljenje, da bi preprečili nastanek možganske kapi ali srčnega obolenja. MG Ptuj • Razstava v sklopu Celostne prometne strategije PoTUJ trajnostno, okolju prijazno in zdravo O tem, kakšne so želje in potrebe Ptujčanov po ureditvi prometa, se je v zadnjih mesecih veliko govorilo. Na številna vprašanja je odgovore podala tudi Celostna prometna strategija, v okviru katere so pred dnevi odprli razstavo, ki spodbuja trajnostno mobilnost in bo na ogled do konca maja. Zadovoljiti potrebe ljudi po mobilnosti, upoštevajoč izjemen pomen čistega okolja, je eden izmed glavnih ciljev traj-nostne mobilnosti. Nesporno namreč postaja dejstvo, da promet, ki onesnažuje okolje, predstavlja temu veliko in resno grožnjo. Prav z namenom, da med drugim opozorijo tudi na to in na možnost izbire zdravili in okolju prijaznih oblik mobilnosti, je nastala razstava PoTUJ trajnostno. Gre za eno izmed promocijskih aktivnosti v okviru izdelave Celostne prometne strategije za mestno občino Ptuj. Na ogled je na petih lokacijah v starem mestnem jedru, in sicer v izložbenih oknih. Na ta način avtorji razstave na čelu s Sebastianom Toplakom, ki je vodja priprave CPS na Ptuju, mimoidoče skušajo nagovoriti, naj vendar pomislijo o pomenu trajnostne mobilnosti. Razstava povezuje znanje odraslih z mladostniško in otroško kreativnostjo. Razstavljeni izdelki so delo otrok, ki obiskujejo Vrtec Ptuj, in osnovnošolcev, ki so sodelovali v vseslovenski kolesarski akciji družbe Butan plin Varno Foto: Črtomir Goznik Razstava je na ogled do konca tega meseca. na kolesu, medtem ko so izložbena okna aranžirale dijakinje Ekonomske šole Ptuj. V uradnem delu ob odprtju razstave so o pomenu iskanja naravi in nam prijaznejših načinov mobilnosti spregovorili tudi Marjan Kolarič, podžupan mestne občine Ptuj, Bojan Ži- bert, predstavnik družbe Butan plin, kot nosilec programa Varno na kolesu, ter Franc Kozel, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v mestni občini Ptuj. Otvoritvenemu delu so sledile prometno obarvane aktivnosti, med drugim tudi skupin- ska vožnja s kolesi po mestu. Teh bo najbrž že kmalu, če ne prej po zapori mostu, v starem mestnem jedru zelo veliko in bomo takšno obliko mobilnosti enostavno prisiljeni uporabljati pogosteje. Kar bo z nekaterih vidikov celo pozitivno. Dženana Kmetec Videm • 19. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu O prometu v teoriji in praksi Videmski občinski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je na Osnovni šoli Videm pripravil 19. medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Tekmovanja so že tradicionalna oblika preventivnih akcij, ki učence in dijake spodbujajo k učenju prometnih pravil, razvijanju spretnosti in pravilne vožnje v prometu. Učenci osnovnih in dijaki srednjih šol z območja ptujske upravne enote so se najprej pomerili v teoretičnem znanju prometnih predpisov, nato pa še v spretnosti vožnji na poligonu in v praktični vožnji v prometu. Učenci od 5. do 9. razreda osnovnih šol so se pomerili s kolesi, dijaki srednjih šol z opravljenim vozniškim izpitom H-kategorije pa s kolesi z motorjem. Pri kolesarjih je skupinska zmaga pripadla Osnovni šoli (OŠ) Cirkov-ce, drugo mesto je zasedla ekipa OŠ Hajdina in tretje OŠ Markovci. Med posamezniki je slavil Jan Sven-šek iz OŠ Kidričevo, drugi je bil Denis Gajšt iz OŠ Cirkovce in tretji Enej Marin iz iste šole. Med mope-disti je ekipno zmagala Strojna šola Ptuj, pri posameznikih je prvo mesto dosegel Tomaž Grajfoner iz iste šole, drugi je bil Luka Beranič z Biotehniške šole Ptuj, tretji pa Sergej Brandl s Strojne šole Ptuj. Najboljši tekmovalci se bodo pomerili tudi na regijskem in konec tega meseca morda tudi na državnem tekmova- nju. To bo letos potekalo na ptujski osnovni šoli Ljudski vrt. Tekmovanje so poleg članov občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pomagali pripraviti tudi predstavniki OŠ Videm, Policijske postaje Pod-lehnik, gasilci PGD Videm, člani Združenja šoferjev in avtomeha-nikov Ptuj, redarji Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, člani komisije za izpite Izpitnega centra Ptuj, učitelji vožnje Avtošole Prednost in predstavniki Javne agencije RS za varnost prometa. EM Foto: Tatjana Mohorko Na medobčinskem tekmovanju Kaj veš o prometu v Vidmu pri Ptuju se je v znanju in praktičnih spretnostih pomerilo 37 kolesarjev in šest voznikov koles z motorjem. Bakovci • 12. mednarodno balonarsko srečanje Ptujčan ponovno med najboljšimi Čeprav je Balonarski klub Ptuj prenehal delovati že pred tremi leti, šola za pilote balonov pa že leto prej, je balonarski duh na Ptuju še zelo živ; Branko Ambrožič, nekdanji predsednik in balonar-ski zaljubljenec, je začel ponovno tekmovati in zmagovati. Na začetku mu ni šlo najbolje, na zadnjem mestu se ni počutil najbolje, a se je kmalu obrnilo na bolje, plezal je vedno višje. Na 12. mednarodnem balonarskem tekmovanju (polet na cilj), ki je bilo od 5. do 7. maja v Bakovcih, na katerem so sodelovali balonarji iz Avstrije, Madžarske in Slovenije, je z balonom Valentina znova osvojil 1. mesto, ki si ga deli s svojo zvesto ekipo: Simonom Pu-harjem, Robertom Polancem in Valentino Ambrožič. Prvi pa so bili tudi lani oktobra na balonar-ski tekmi v najdaljšem poletu v Rušah. Zelo veliko je pri vseh tekmah odvisno od priprav na polet kot tudi od strani vetra, pove. Že kmalu ptujsko ekipo, ki tekmuje za BK Bakovci, čakajo nove tekme in izzivi, junija tudi državno prvenstvo. Slovenski balonarji so skupaj z drugimi balonarji po svetu začeli graditi svetovno ligo prijateljstva med balonarji, ki naj bi okrepila tekmovalno plat ba-lonarstva. Še pomembnejša od te tekme, lige, pa je ta trenutek tekma za svetovno prvenstvo ba-lonarjev leta 2020, ki naj bi ga gostila Slovenija. Branko Ambrožič se je marca letos skupaj z Matjažem Pavlinjekom udeležil letne konference balonarske komisije pri mednarodni balonarski zvezi (CIA-FAI), ki je bila v Hongkongu, kjer se je slovenska (prekmurska) balonarska in siceršnja destinaci-ja dobro predstavila. Vsi postopki za izvedbo svetovnega prvenstva se namreč morajo začeti tri leta pred dogodkom. Branko Ambro-žič še napoveduje, da bo kmalu ponovno oživela tudi šola, s katero se bodo priključili mariborskemu klubu letalcev. MG Foto: zasebni arhiv Najboljši v Bakovcih (od leve): Radoš Švagelj, Igor Centrih in zmagovalec Branko Ambrožič 10 Štajerski Kultura petek • 12. maja 2017 Slovenija, Ptuj • Teden ljubiteljske kulture Nevidna nevladna dejavnost družbo odpira za nove ideje Ptujska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) in Zveza kulturnih društev (ZKD) Ptuj sta v sodelovanju s kulturnimi društvi ob Tednu ljubiteljske kulture (TLK) na dvorišču Narodnega doma Ptuj pripravili otvoritveno slovesnost Ljubiteljska kultura nekoč in danes. Predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič je spomnila, da je Narodni dom Ptuj prvi slovenski narodni dom; odprli so ga že daljnega maja 1882. Od takrat je streho nad glavo dajal mnogim, vedno pa je v njem svoj prostor imela tudi kulturna dejavnost, ki je mestu dajala slovensko identiteto. Petrovičeva je opozorila, da nekaj področij ustvarjanja ljubiteljske kulture nima institucionalnega zaledja: »To pomeni, da jih sicer v našem kulturnem prostoru preprosto ne bi bilo. Nevidna, nevladna prosto-časna dejavnost. Kultura, za katero mnogi, ki odločajo o prispevku družbe za njeno dejavnost, menijo, da je hobi in da naj ga tisti, ki se z njim ukvarjajo, plačajo sami, ali pa od nje zahtevajo visoko profesionalno raven. Žal njen kos Na otvoritveni slovesnosti Tedna ljubiteljske kulture je nastopilo 16 skupin kulturnih društev pod okriljem Zveze kulturnih društev Ptuj. kruha, ki ji ga odreže ta družba, največkrat ni najbolj debel, mediji pa jo najraje spregledajo.« Vodja ptujske območne izpostave JSKD Iva Ferlinc je povedala, da je ljubiteljska kultura v Sloveniji množična, raznolika in izjemno kakovostna: »Svojo bogato tradicijo črpa iz sredine 19. stoletja in danes predstavlja dobro organizirano, s strani JSKD strokovno podprto vsestransko gibanje ustvarjalnih potencialov, ki vključuje nekaj več kot 107.000 ljudi v več kot 5.000 kulturnih društvih in skupinah, v te številke pa niso všteti otroci in mladi do 18. leta. Zaradi ljubiteljev so kulturne vsebine dostopne praktično v vseh kotičkih Slovenije, prav kulturna društva ponekod predstavljajo edino kulturno ponudbo kraja ali občine.« Tudi podžupan Mestne občine Ptuj Marjan Kolarič je v slavnostnem nagovoru opozoril, da ljubiteljska kultura bogati življenje v lokalni skupnosti: »Sploh zato, ker je ptujska občina zelo razgibana; v njej se prepletata mestno in pode- želsko življenje. Kulturna društva v naši občini vedno znova navdušujejo s svojimi programi.« Odprl je razstavo članov Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj delavskoprosve-tnega društva Svoboda Ptuj, ki so poslikali steno notranjega dvorišča Narodnega doma. Njihov mentor Jože Foltin je pojasnil, da so se tokrat lotili abstrakcije. S petjem in plesom je nastopilo 16 skupin kulturnih društev pod okriljem ZKD Ptuj, vmesne napovedi pa so obogatili časopisni članki o ljubiteljski kulturi, objavljeni v našem časopisu (ki je medtem zamenjal imena Naše delo, Tednik, Ptujski tednik in Štajerski tednik). Do 21. maja se bodo zvrstile še številne prireditve, tudi v Cirkovcah, Kidričevem, Ormožu, Podlehni-ku, Slovenski Bistrici, Središču ob Dravi in Sveti Ani v Slovenskih goricah ... Podroben program najdete na spletni strani TLK, že prihodnje leto pa ga lahko sooblikujete tudi sami: dokazano je namreč, da so ljubiteljski kulturniki bolj zdravi in zadovoljnejši. Eva Milošič S PIHALNIM ORKESTROM PTUJ dirigent Fredi Simonič I gost David Matici - CheeCha 27. maj 2017 ob 19.30 MESTNA TRŽNICA PTltf {v primeru slabega vremena v Športni dvorani Ljudski vrt^jj Vstop prost! Tisoč poklonov Slovenija se bo s Tednom ljubiteljske kulture (TLK) že četrtič poklonila ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem ter opozorila na pomen, kakovost in množičnost ljubiteljske kulture v sodobni družbi. Zveza kulturnih društev Slovenije in območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti bodo v sodelovanju s kulturnimi ustanovami, društvi, zavodi, zvezami, lokalnimi skupnostmi itd. po vsej državi in v zamejstvu pripravili številne kulturne dogodke. Letošnji TLK, ki poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja, v ospredje postavlja likovno umetnost. Osrednjo otvoritveno slovesnost so minulo soboto pripravili v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, v tem tednu pa se bo zvrstilo še več kot tisoč različnih dogodkov. Tednikova knjigarnica Garmannovo poletje Znova in znova se mi potrjuje pravilo o odličnosti knjige, četudi je povsem kratka, enostavna za branje, bogata z ilustracijami. Ja, so slikanice, pogosto avtorske, ki nudijo odraslemu bralcu neizmeren bral-ski užitek. Kako malo besed! Kako preprosti stavki! Kako je v bistvu lahko zgodba enostavna, a velika, veličastna, kakor je velik svet. Morda takemu navdušenju - pa saj to velja za premnoga taka občutja - botrujejo bralske okoliščine, torej želje, zanimanje, predbranje in druga stanja bralca, od psihofizičnega trenutka do časa, ki ga lahko namenimo temu samotnemu in tihotnemu početju s knjigo. Minuli vikend sem »sem čisto dol padla« ob noviteti založbe KUD Sodobnost International iz zbirke Gugalnica, s podnaslovom Zbirka najboljših slikanic. Slikanica ima naslov Garmannovo poletje in po njej me je že spraševala bralska in siceršnja prijateljica iz Ljubljane, pa navedene slikanice še ni bilo k nam, na Ptuj, iz prestolnice. In po tem jo zagledam: klasičen slikaniški format, a že naslovnica ponuja nenavadno občutje in zbija radovednost z realistično podobo fantiča, čigar zgornji del trupa gleda iz morja, nad komolci sta plavalna rokavčka, po prsmi obliž, fantič pa z nekoliko zaskrbljenim izrazom strmi naravnost v morebitnega bralca. Podoba fantka je realistična, skoraj fotografska. Za njim pa ladja tik pred obzorjem, kačji pastir, par drevesnih vej in sončni zahod prav za fantičevo glavo, da se celotna podoba zdi kot umetelna razglednica. Če le ne bi bilo videti skrbi fantovskih očeh! Naslovni list slikanice daje vtis lista iz zvezka, z rdečim robom, s črtami, z naslovom, ki je drugače oblikovan, in z narisanimi vejami okrasnega graha, na njem pa par cvetov, vrabčki, ob strani pa pisan kačji pastir, veščica, čebela ... Likovno in oblikovalsko izbrušeno! Na tej strani je najti izpisano ime prevajalke: Marija Zlatnar Moe. In nato je slikaniški list povsem temno moder, pravzaprav gre za leseno ograjo, na njej pa štirje žužki črno rumene barve in kratko besedilo, ki začenja tako (natisnjeno je z belo): Garmannovo poletje se končuje. Črički prepevajo in tri stare tete so prišle na obisk. Garmann zapre oči in misli na črne lazarje in komarjeve pike, ki srbijo, in da bo šel v šolo. Odpre oči in vidi, da so veje na jablani podobne skrivenčenim prstom, ki kažejo proti nebu. Kmalu bo jesen. Na desni bralčevi strani sledi celostranska ilustracija, frontalno spredaj je modra lesena miza, ob njej sedi Garmann, tako, brez oblačil, kot se za poletje spodobi, vidi se jablana, pod njo pa klopca s tremi starimi tetami. Videti je, da je avtor uporabil mešano likovno tehniko in so glave tetic v resnici izrezki iz revije. Krasno! Garmann se nekoliko drži na smeh, a le za odtenek. Sledi obojestranska ilustracija, vsa v zelenih odtenkih - travnik pač, na njem pa iz spredaj višje, bolj vidne in strukturirane trave, kukajo doprsja treh starih tet, z belimi, platnenimi poletnimi kapami, z belimi koraldami okoli vratu, z belimi lasmi, z nasmejanimi gubastimi obrazi. Srednja ima čudovit, lahen, čipkasti ovratnik, vse tri pa imajo zadaj pripeta nežna žuželčja krilca . In besedilo: Vsako leto pridejo za nekaj dni na obisk tete z artritisom in kilo in mandljevo pito. Iz drugega časa pridejo z ladjo in s sabo imajo mehak zavoj za Garmanna. Zdaj je Garmann že skoraj enako visok kot tete, čeprav ima šele šest let. Tete se na soncu vsako poletje nekoliko skrčijo... Več boste prebrali in videli sami, cenjeni bralci Knjigarnice, morda še to: avtor Stian Hole (1969) je norveški grafični oblikovalec, ilustrator in pisatelj za otroke, ki je ustvaril nepozaben in ljubezniv lik dečka, ki razmišlja o življenju in smrti, začetkih in koncih, o strahu in pogumu, piše na zadnji platnici slikanice, ki je prejela eno naj-prestižnejših nagrad za otroško literaturo (Bologna Ragazzi). Slikanico Garmannovo poletje zelo priporočam vsem ljubiteljem izbranih knjig, mnogim bi lahko bila tudi ustvarjalni navdih in vodilo k prepoznavanju najboljših knjig za otroke in tudi odrasle. Pa čeprav je poletje še daleč . Liljana Klemenčič MESTNO GLEDALIŠČE Režija Matjaž Latin dlOHNSON PASJI DNEVNIK PTUJ l9ra'° Nenad Nešo Tokalic | Klemen Slakonja | Gojmir Lešnjak Gojc CUCKI T 02 749 32 50 E info@mgp.si www.mgp.si Četrtek, 25. maj 2017, ob 20.00 za izven-svečanaso ponouitev Petek, 26. maj 2017, ob 20.00 za izven Nogomet Remi za povečano dramatičnost Stran 12 Nogomet Na Ptuju tudi selektor Srečko Katanec Stran 12 Strelstvo Uspešni nastopi Kuhari-čeve, Vente in Stojaka Stran 13 Namizni tenis Šegula edini ugnal kasnejšega zmagovalca Strani 13 5. Unescov ASP tek Vedno na pravi poti, brez dopinga na cilju Strani 15 Svetovne veteranske igre na N. Zelandiji Tri medalje za Komela Strani 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Rokomet • 1. A SRL (m), liga za obstanek V zadnjih minutah ni šlo ... Drava Ptuj - Trimo Trebnje 26:28 (11:11) DRAVA PTUJ: Rosič, Rajič 2, Kovačič, M. Žuran 7, Bračič 4, Maroh 3, Hrupič, Gregorc 3, Le-tonja, Krasnič, Lesjak 4, Osterc 3, S. Žuran. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 3/5, Trimo Trebnje 3/3. IZ-KJUČITEV: Drava Ptuj 4 minute, Trimo Trebnje 6 minut. V zaostali tekmi 8. kroga so bili rokometaši Drave blizu uspeha in presenečenja na obračunu s Trimom. Ptujčani so z zdesetkano ekipo (manjkala sta Jensterle in Reisman, zaradi poškodbe pa ni stopil na igrišče Hrupič) pokazali veliko željo, borbenost in požrtvovalnost, a v odločilnih treh minutah so zapravili tri napade, kar je Trebanjcem prineslo zmago. O teh odločilnih trenutkih je najboljši domači posameznik na tekmi Marko Žuran povedal: „V zaključku nam je malo zmanjkalo, zapravili smo par ključnih žog, ko smo odigrali nekaj prehitrih akcij, iz katerih nismo dosegli zadetka." Ro-kometaši Trima so izkoristili njihovo višino, fizično moč in predvsem večjo rotacijo igralcev, do zmage pa so prišli težje od pričakovanj. 1. A SRL (m) Končnica za obstanek ZAOSTALA TEKMA 8. KROGA: Drava Ptuj - Trimo Trebnje 26:28 (11:11). 12. KROG: Maribor Branik - Slovenj Gradec 2011 35:34 (19:18). 1. MARIBOR BRANIK 12 9 1 2 45 (26) 2. JERUZALEM ORMOŽ11 9 0 2 41 (23) 3. TRIMO TREBNJE 11 9 0 2 41 (23) 4. DOBOVA 11 5 0 6 33 (23) 5. SLOVENJ GRADEC 12 5 2 5 27 (15) 6. DOL TKI HRASTNIK 11 4 1 6 24 (15) 7. DRAVA PTUJ 11 1 0 10 10 (8) 8. ISTRABENZ IZOLA 11 1 0 10 2 (0) Prvi polčas je minil ob velikih nihanjih v igri - obe ekipi sta imeli svoje minute, ki sta jih izkoristili za serije zadetkov. Gledalci so lahko spremljali hiter rokomet, po uspešno realiziranem nasprotnem napadu Maro-ha so Ptujčani v 11. minuti prvič prešli v vodstvo (5:4). Sledili sta dve ekspresni seriji Trima 0:3, kar jim je prineslo preobrat na 7:11. V tem delu domačinom ni in ni šlo v napadu. Po tem se je krivulja uspešnosti Drave znova obrnila navzgor v končnici prvega dela. Potegnil je z zadetkoma Žuran, nekaj je dodal Bračič, v zadnjih sekundah je s svoje polovice zadel še Osterc, tako da je po seriji 4:0 znova prišlo do izenačenja (11:11). V drugem delu sta ekipi zaigrali še hitreje in učinkoviteje. Uvodnih nekaj minut je pripadlo Ptujčanom, saj so po „hitrih centrih" in polkon- Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so v končnici naleteli na neprebojen obrambni zid Hebanjcev. Futsal • Liga U-15, finale V vitrino dodali še drugi naslov FC Hiša daril Ptuj -FK Kebelj 10:1 (6:0) STRELCI: 1:0 Medved (3.), 2:0 Medved (9.), 3:0 Nežmah (12.), 4:0 Jevšenak (12.), 5:0 Boršič (12.), 6:0 Boršič (14.), 6:1 Kapun (25.), 7:1 Jevšenak (31.), 8:1 Medved (34.), 9:1 Koder-man (35.), 10:1 Jevšenak (40.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Miha Petrovič, Jaka Nežmah, Vid For-štnarič, Denis Žuran, Bono Bez-jak, Rok Horvat, Nejc Medved, Vid Koderman, Gaj Boršič, Žan Jevšenak, Jure Glodež, Domen Brumec, Aljoša Poš. Trener: Aleksander Furek. V nedeljo je v športni dvorani Center potekala povratna finalna tekma državnega prvenstva v konkurenci do 15. leta starosti. Mladi Ptujčani so si na prvi finalni tekmi z zmago v gosteh (7:9) priigrali lepo prednost, v nedeljo so pred svojimi navijači delo le še dokončali. In to na zelo prepričljiv način... Varovanci trenerja Aleksandra Fureka so prevladovali od začetka do konca dvoboja, pri čemer so dosegli kar 10 zadetkov. Po tri sta prispevala Nejc Medved in Žan Jevše- nak, ki sicer igrata za Gerečjo vas-Hajdino in Aluminij v slovenski nogometni ligi U-15 vzhod. Samo v končnici sta na šestih tekmah prispevala Medved 19 in Jevšenak 13 zadetkov. „V ekipi smo imeli v končnici številne igralce iz različnih klubov v regiji, od Aluminija, Drave, Gerečje vasi-Hajdine, Maribora, Maribora Tabora in Miklavža. Izvedli smo zelo dobro pripravo, fantje so se med sabo odlično ujeli in posledično prikazali odličen futsal," je povedal Aleksander Furek, ki je že pred sezono načrtoval, da bo ekipa najmočnejša v končnici: „Dejansko nikoli med sezono nismo igrali v popolni postavi, velikokrat smo imeli celo precej težav s sestavo ekipe. A v končnici smo bili najboljši in smo zasluženo slavili. Rad bi poudaril, da je trah bili uspešni Lesjak, Bračič in Osterc, s čimer so svoji ekipi v 40. minuti priigrali vodstvo plus tri. Nalet Drave so Trebanjci hitro prekinili, saj sta bila v napadu zelo uspešna levi in desni zunanji igralec Kotar in Sašek. Poravnala sta rezultat na 21:21 in ta ekipa zvečine sestavljena iz letnikov 2003 in 2004, tekmeci pa so bili leto starejši -letniki 2002, kar daje naslovu še dodaten pomen. S to ekipo smo lani osvojili državni naslov v U-13, dosegli številne lepe uspehe na različnih turnirjih, krona pa je ta naslov." Za ptujski kolektiv FC Hiša daril Ptuj je to drugi letošnji naslov, slavili so tudi v konkurenci U-13. Tretje mesto je osvojila ekipa KMN Slovenske gorice, ki je bila v dveh srečanjih boljša od KMN Meteorplast (8:2,6:4). Jože Mohorič sledilo je izenačeno nadaljevanje tekme. Kapetan Maroh je priigral še zadnjo prednost za Dravo (25:24 ), nakar je sledila serija 0:4 za Trimo in tekma je bila odločena. Pri gostih je v teh odločilnih trenutkih izstopal Matic Kotar, medtem ko domačini nikakor niso našli poti do zadetka. Prelahko so zapravili tri napade zapored in Gregorc je v zadnji minuti le ublažil poraz na 26:28. Ne glede na poraz je ekipa trenerja Ivana Hrupiča kljub vsem težavam pokazala po- Marko Žuran, Drava Ptuj: „Tokrat smo odigrali zares zelo dobro tekmo in smo domači publiki pokazali, da znamo igrati rokomet. Žal nam je na koncu malo zmanjkalo, ostali smo brez kančka športne sreče, čeprav bi si to glede na vložen trud zaslužili." tencial, na katerem lahko gradi prihodnost ptujskega rokometa. David Breznik Mladi igralci ekipe FC Hiša daril Ptuj so se okitili z naslovom državnega prvaka Motokros • Dirka za DP Tim okreva, Bogo prvi pri veteranih V Stranski vasi pri Semiču je potekala tretja dirka AMZS državnega prvenstva v motokrosu. Na eni najbolj tehnično zahtevnih motokros stez so najboljši slovenski in hrvaški motokrosisti poskrbeli za spektakel, kljub odsotnosti Tima Gajserja in Klemena Gerčarja, ki sta tretjo dirko za državno prvenstvo izpustila zaradi poškodb. V kraljevi kategoriji MX Open je z odlično predstavo slavil Luka Kutnar pred Jako Mo-žetom in Anejem Dopliharjem, v kategoriji MX2 se ni pustil ugnati mladi Jan Pancar. V veteranskih kategorijah ni bilo presenečenj, med mlajšimi je še tretjič letos slavil Borut Koščak, medtem ko je v kategoriji nad 50 let zmagal Bogomir Gajser, kije v posebnem nagovoru pozdravil občinstvo tudi v imenu Tima Gajserja. Tim še vedno okreva po hudem padcu v Latviji. Naslednja dirka za državno prvenstvo Slovenije v motokrosu bo 4. junija v hrvaškem Kozarevcu, kjer bodo ponovno skupaj nastopili najboljši slovenski in hrvaški motokrosisti. Pred poletnim premorom bo na domačih tleh le še dirka v Mač-kovcih (18. junija). UR Foto: Peter Kavčič Bogomir Gajser je na odlično pripravljeni progi pri Semiču slavil med veterani nad 50 let. 2 Štajerski Aktualno petek • 12. maja 2017 Nogomet • 1. SNL Enigma, imenovana Domžale V nedeljo bodo odigrane tekme predzadnjega kroga v 1. ligi, Ki-dričani se bodo na domačem igrišču pomerili z Domžalčani. Ti v letošnji sezoni predstavljajo nerešljivo uganko za rdeče, saj so jih ugnali v vseh treh dosedanjih medsebojnih tekmah. Podobno je bilo v sezoni 2012/13, v kateri sta se moštvi v četrto razšli z edinim dosedanjim remijem. Je lahko tudi tokrat tako? Zagotovo, saj je Aluminij trenutno v zelo dobri seriji štirih tekem brez poraza. To jim daje neko mero samozavesti, s katero lahko gredo na zelenico tudi proti varovancem Simona Rožmana. Navsezadnje je do konca na voljo le še šest točk, Kidričani pa jih v boju za neposredni obstanek nujno potrebujejo. »Domžale so ekipa, ki je za nas vedno neugodna. Imajo številne kakovostne igralce, a tudi proti njim bomo igrali po najboljših močeh in v upanju na zmago. V preostalih dveh srečanjih moramo zbrati več točk od tekmecev za obstanek, zato je v naših mislih le pozitiven rezultat,« je dejal Mihael Rebernik. Proti Mariboru je prvenca v rdečem dresu dosegel Mesec, proti Rudarju Rebernik, morda je v nedeljo čas za Mumino-vica, Krajnca, Kocica, Vezjaka? Nogomet • 1. SNL, 34. krog 1. SNL, 35. krog: Aluminij - Domžale, nedelja, 21. maja, ob 16.55 v Kidričevem žic (79.). 1. MARIBOR 34 20 9 5 61:29 69 2. OLIMPIJA 34 16 9 9 48:34 57 3. DOMŽALE 34 16 7 11 62:41 55 4. GORICA 34 14 12 8 46:39 54 5. CELJE 34 14 9 11 43:37 51 6. KOPER 34 12 13 9 42:38 49 7. RUDAR 34 10 9 15 48:50 39 8. KRŠKO 34 8 14 12 38:48 38 9. ALUMINIJ 34 9 10 15 38:55 37 10. RADOMLJE 34 1 8 25 22:79 11 Remi za povečano dramatičnost Prva liga za trenutek postala tudi na Ptuju Domžalčani so se odločili za menjavo travnate površine na stadionu ob Kamniški Bistrici, zato so domače srečanje z Gorico odigrali na Mestnem stadionu na Ptuju (podobno bo tudi v zadnjem krogu s Celjem, 27. 5.). Na stadion iz začetka svoje profesionalne kariere se je tako vrnil Jure Matjašič, ki pa svoji ekipi ni uspel pomagati do zmage. Srečanje na odlično pripravljeni zelenici je zaznamovala strelska kanonada Domžal v prvem polčasu, ko so kar trikrat zadeli okvir vrat! Drugi polčas je prinesel slabšo predstavo, a je rezervist Žan Žužek v končnici vendarle poskrbel za remi. Drugi zaporedni poraz so doživeli novi državni prvaki, v štajerskem derbiju so bili boljši Celjani. Te je v vodstvu popeljal Lovro Cvek, pomlajena ekipa Maribora si je drugega zabila kar sama. Pomanjkanje motiva pri vijoličastih je po zagotovitvi naslova očitno ... V zgornjem delu lestvice so Olimpija, Domžale in Gorica ostali v istem razmerju točk, v spodnjem se je nekoliko spremenilo. Krško je z zmago proti Radomljam preskočilo Aluminij in tudi Rudar. A že ena zmaga lahko spremeni tudi to, zato napetost ostaja ... REZULTATI 34. KROGA: Rudar Velenje - Aluminij 2:2 (2:2); Maribor - Celje 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Cvek (57.), 0:2 Hodžic (84., avtogol); Domžale - Gorica 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Dobrovoljc (10., avtogol), 1:1 Žužek (87.); Krško - Kalcer Radomlje 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Dangubic (31.), 2:0 Mujan (63.); Koper - Olimpija 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Boateng (53.), 1:1 Hod- Po le dveh dneh počitka so nogometaši Aluminija znova stopili na zelenice v prvoli-gaški tekmi (Rudar je imel na voljo dan več). In to v zelo pomembni tekmi za neposreden obstanek. »Za naš način igre je svežina in telesna pripravljenost izrednega pomena, saj gojimo igro polpro-tinapadov in protinapadov, s hitrimi prenosi žoge, kar brez spočitih igralcev ni mogoče. V prvem polčasu se to še ni poznalo, v drugem pač,« je povedal Slobodan Gru-bor. Zaradi tega je ne glede na odlično predstavo proti Mariboru menjal trojico v začetni enajsterici (Jakšiča, Zeba in Tahiraja so zamenjali Vezjak, Damiš in Rebernik) in ji tako dal del nujno potrebne svežine. Vodili, zaostajali, izenačili Bolje so tekmo začeli domačini, že v 2. minuti je bil najboljši strelec 1. lige Dominik Glavina blizu zadetku, a je z glavo streljal za malenkost preko gola. Kidričani so nato umirili igro in počasi gradili svoje napade. V 16. minuti je bil po dolgi podaji iz ozadja blizu uspehu Kramer, a je bil Radan hitrejši. Dve minuti kasneje so gostje po dolgi akciji povedli: po številnih podajah je do žoge prišel Rebernik, po dveh korakih se je nenadoma odločil za strel z več kot 25 metrov, presenečenemu Radanu pa ni uspelo pravočasno posredovati -0:1. Isti igralec bi lahko vod- Rudar Velenje -Aluminij 2:2 (2:2) STRELCI: 0:1 Rebernik (18.), 1:1 Vručina (29.), 2:1 Zec (31.), 2:2 Rebernik (38.). RUDAR: Radan, Mužek, Bil-long, Zec (od 46. Grgič), Iharoš, Babic, Bolha (od 77. Lotrič), Vručina, Glavina (od 87. Dodlek), Črnčič, Mary. Trener: Vanja Ra-dinovič. ALUMINIJ: Janžekovič, Kocič, Vezjak (od 71. Zeba), Damiš, Turkalj, Rebernik, Muminovič, Vrbanec, Škoflek (od 64. Tahi-raj), Mesec (od 83. Krajnc), Kramer. Trener: Slobodan Grubor. IGRALEC TEKME: Mihael Rebernik (Aluminij) stvo povišal v 25. minuti, a je njegov strel po nasprotnem napadu zletel mimo gola. Ko se je zdelo, da gostje povsem obvladujejo položaj, so Ve-lenjčani ... izenačili. Nekdanji član Aluminija Leon Črnčič je podal v kazenski prostor, kjer je Vručina ob neodločni obrambi (in tudi vratarju) z glavo poslal žogo v gol - 1:1. Šok so domačini izkoristili za hitro dosego še enega zadetka: po podaji iz kota je Kramer želel žogo izbiti, a jo je le podaljšal na oddaljenejšo vra-tnico, kjer jo je Zec ob nepripravljenem Mesecu z glavo poslal v gol - 2:1. Dve zares katastrofalni napaki v obrambi v razmiku le dveh minut! Domačini bi lahko v 36. in 38. minuti povišali vodstvo, a je strel Babica Janžekovič ubranil, Vručina pa je v drugem primeru v idealnem položaju predolgo okleval. Že v Foto: Črtomir Goznik 20-letni Mihael Rebernik (Aluminij) je v Velenju dosegel svoj prvi in drugi zadetek za kidričevski klub. naslednjem napadu je Vezjak iz zadnje vrste poslal dolgo podajo čez celotno igrišče, do nje je prišel Rebernik, ki je z izjemno potezo poslal žogo preko Iharoša, nato pa brez oklevanja še drugič zadel v polno - 2:2. Za popoln Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Ko so se strasti in emocije nekoliko pomirile bi rekel, da je remi najbolj realen in pravičen. V fazi napada smo izkoristili slabe strani Rudarja, v fazi obrambe pa je bilo vidno pomanjkanje koncentracije.« Mihael Rebernik, Aluminij: »To je bila tekma izenačenih ekip, v kateri smo pričakovali in želeli zmago. Proti koncu se je v naši ekipo čutila utrujenost po težki tekmi z Mariborom, zato moramo biti na koncu zadovoljni s točko.« Vanja Radinovic, trener Rudarja: »Želeli smo igrati ofenzivno, doseči gol več od tekme- ca, a je Aluminij izkoristil padec naše zbranosti in iz edinega načina, na katerega nas je lahko ogrozil - s protinapadi -, dosegel dva zadetka. Po zaostanku smo se vrnili, kar ni bilo lahko, do konca pa bi lahko padel še kakšen zadetek. V določenih situacijah v napadu bi lahko bolje reagirali.« Bojan Vručina, Rudar: »Po treh medsebojnih tekmah v sezoni smo se z Aluminijem dobro poznali, zato posebnih presenečenj ni bilo pričakovati. V boju za obstanek nekaj velja le borbenost, in to smo prikazali. Po zaostanku smo imeli vodo do ušes, a smo se uspešno izvlekli. Remi je pravičen.« preobrat bi lahko pet minut kasneje poskrbel Kramer, a je Radan njegov strel odbil v kot. Drugi polčas še zdaleč ni bil tako zanimiv in razburljiv, ekipi sta se v glavnem osredotočili na ohranitev nedotaknjenih mrež. Za pozitivno oceno je bilo storjenih preveč napak pri podajah ter pomanjkanje ambicioznosti za dosego zadetka - čutil se je strah pred porazom. Oba trenerja sta sicer poskušala z menjavami vnesti kanček več dinamike, a so bili vsi poskusi zaman ... Za Aluminij je najbolj nevarno poskusil Rebernik z glavo v 68. minuti (obramba Radana), za Rudar pa John Mary s »škarjicami« v 78. minuti (tik mimo gola). Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Na Ptuju se je na srečanju Domžale - Gorica zbralo lepo število gledalcev (400), ekipi sta se razšli z remijem. Na tribuni Mestnega stadiona je bilo moč opaziti tudi slovenskega selektorja Srečka Katanca in njegovega pomočnika Aleša Čeha. petek m 19. maja 2017 Šport, šport mladih Štajerski 13 Strelstvo m GP Liberation Plzen 2017 Uspešni nastopi Kuharičeve, Vente in Stojaka Najboljši evropski strelci so se v začetku maja tradicionalno zbrali na 48. Veliki nagradi mesta Plzen v proslavljanju osvoboditve mesta po okupaciji v 2. svetovni vojni. Drugo najmočnejše evropsko mednarodno tekmovanje z zračnim in malokalibrskim orožjem je privabilo kar 675 strelcev iz 36 držav, med njimi tudi slovensko reprezentanco s tremi spodnjepodra-vskimi člani. Udeležili so se ga Ormožana Kevin Venta in Urška Kuharic ter Ptuj-čan Sašo Stojak. Slovenci so po lanskih dveh odličjih tokrat ostali brez, najvišji uvrstitvi v reprezentanci pa sta s 15. mestom dosegla Živa Dvoršak z zračno puško 10 m in Peter Tkalec s standardno pištolo 25 m. Ob tem pa je naša reprezentanca izboljšala še tri ekipne državne rekorde, s hitrostrelno pištolo, ženske v trojnem položaju z malokalibrsko puško ter moški leže z malokalibrsko puško. Venta in Stojak najboljša z zračno pištolo Z zračno pištolo sta se od Slovencev najvišje uvrstila Kevin Venta, ki je s 575 krogi (97, 99, 96, 96, 92, 95) osvojil 17. mesto, in Sašo Stojak, ki je s 574 krogi (96, 97, 96, 94, 97, 94) osvojil 24. mesto med 106 tekmovalci. Za uvrstitev v finale so jima zmanjkali trije oz. štirje krogi. V kvalifikacijah je s 588 krogi blestel Srb Damir Mikec, ki je nato prepričljivo zmago slavil tudi po finalu. V ekipni konkurenci so si Slovenci s 1715 krogi priborili 9. mesto in za odličjem zaostali za 14 krogov. Venta tokrat slabše s pištolo na 50 m Z malokalibrsko pištolo na 50 m je Ormožan Kevin Venta s 538 krogi osvojil 32. mesto in za osmouvrščenim finalistom (556) zaostal za 18 krogov. Spomnimo, da je lani Venti s 550 krogi za uvrstitev v finale zmanjkal samo en krog. Kvalifikacijsko (568) kot tudi finalno zmago pa je znova slavil izjemni Srb s slovenskimi koreninami Damir Mikec. V ekipni konkurenci so Slovenci osvojili 12. mesto. Urška Kuharič potrjuje dobro in stabilno streljanje Dobro streljanje sta z zračno puško pokazali tudi Živa Dvoršak (414,8) in Urška Kuharič (413.4, po serijah 105.9, 102.7, 101.8 in 103.0) ter se uvrstili na 15. oz. 26. mesto. Dvoršakova, lani najboljša v kvalifikacijah in s srebrom po finalu, je letos za finalistkami zaostala za krog. V kvalifikacijah je bila najboljša Romunka Ilie Laura Georgeta s 419,2 kroga in si v finalu priborila bron, zmagala je Švicarka Petra Lustenberger. V ekipni Foto: Strelska zveza Slovenije Slovenska reprezentanca na otvoritveni slovesnosti GP Plzen: drugi z leve Ptujčan Sašo Stojak, skrajno desno Ormožan Kevin Venta, dekleta so v Plzen pripotovala kasneje in niso bila na otvoritvi. konkurenci so Slovenke s 1239,2 kroga osvojile najvišje 6. mesto med vsemi slovenskimi ekipami in za odličjem zaostale za slabe štiri kroge. Zmagale so domačinke s 1246,5 kroga. Slovenke z ekipnim državnim rekordom v trojnem položaju Z malokalibrsko puško v trojnem položaju je bila med Slovenkami najboljša Dvor-šakova, ki je z dobrim dosežkom in novo puško s 582 krogi osvojila 19. mesto v konkurenci 109 nastopajočih. Zelo uspešna je bila tudi Urška Kuharič, ki je s 577 krogi osvojila 38. mesto. Najboljša v kvalifikacijah je bila Nemka Jollyn Beer s 591 krogi, v finalu pa je zmagala mlada Švicarka Nina Christen. Visoko uvrstitev so Slovenke dosegle tudi v ekipni konkurenci, kjer so s 1735 krogi izboljšale slovenski državni rekord kar za 25 krogov in se uvrstile na 6. mesto. Zmagale so fantastične Nemke s 1765 krogi (kar je kar za 15 krogov višje od aktualnega svetovnega rekorda!) pred Britankami (1759) in Švicarkami. V disciplini malokalibrske puške leže je bila od naših strelk znova najvišje uvrščena Živa Dvoršak s 618.9 kroga na 24. mestu in za odli-čjem zaostala za pet krogov. Ormožanka Urška Kuharič se je s 616,2 kroga uvrstila na 45. mesto. Še drugo zmago zapored pa je slavila Švicar-ka Nina Christen s 624,9 kroga. Kot zanimivost lahko zapišemo še to, da je bila v rezultatih na polne kroge najboljša Kuharičeva na 35. mestu, saj je dosegla 590 krogov, Dvoršakova je bila 56. s 586 krogi. Najboljši slovenski strelci so se med tem že odpravili v bavarsko prestolnico, kjer med 17. in 23. majem poteka drugi letošnji ISSF svetovni pokal, nato pa sredi junija v azerbajdžanski Gabali sledi še zadnji letošnji svetovni pokal pred julijskim vrhuncem poletne sezone - evropskim prvenstvom v Bakuju. Simeon Gonc REZULTATI: Zračna pištola 10 m moški 1. Damir Mikec, SRB 588 + 244,1 17. Kevin Venta, SLO 575 24. Sašo Stojak, SLO 574 51 Jože Čeper, SLO 566 Ekipno 1 Indija 1732 2. Nemčija 1731 3. Slovaška 1729 9. Slovenija 1715 Malokalibrska pištola 50m 1 Damir Mikec, SRB 568 + 235,3 32. Kevin Venta, SLO 538 67. Jože Čeper, SLO 513 69. Rudolf Rener, SLO 510 Ekipno 1 Indija 1658 2. Rusija 1655 3. Nemčija 1652 12. Slovenija 1561 Zračna puška ženske 1 Petra Lustenberger, ŠVI 416,0 + 249,4 15. Živa Dvoršak, SLO 414,8 26. Urška Kuharič, SLO 413,4 35. Klavdija Jerovšek, SLO 412,4 47. Sonja Benčina, SLO 411,0 76. Urška Hrašovec, SLO 407,3 91. Lia Lazar, SLO 405,6 96. Suzana Lukič, SLO 403,9 Ekipno 1 Češka A 1246,5 2. Indija 1242,9 3. Romunija 1242,9 6. Slovenija 1239,2 Malokalibrska puška leže 1 Nina Christen, SUI 624,39 24. Živa Dvoršak, SLO 618,9 45. Urška Kuharič, SLO 616,2 76. Lia Lazar, SLO 610,1 88. Klavdija Jerovšek, SLO 608,1 Ekipno I. Švica 1869,0 II. Slovenija 1843,2 MK-puška trojni položaj 1 Nina Christen, ŠVI 589 + 459,0 19. Živa Dvoršak, SLO 582 38. Urška Kuharič, SLO 577 50. Klavdija Jerovšek, SLO 576 95. Lia Lazar, SLO 561 Ekipno 1. Nemčija A 1765 6. Slovenija 1735-DR Namizni tenis • Mladinski TOP Kolesarstvo m DP za dečke in deklice Marsel edini ugnal zmagovalca Hana Jeromel državna prvakinja V Velenju je konec tedna potekal 2. TOP turnir za mladince in mladinke. Na njem so se odlično odrezali tudi igralci NTK Ptuj. Marsel Šegula (letnik 2001) je nastopil v 1. kakovostni skupini in tokrat pokazal odlične nastope. Zabeležil je kar pet zmag in samo dva poraza, s tem pa je osvojil končno 3. mesto. Zmagal je Aljaž Frelih (Mengeš, l. 2000), ki je zabeležil samo en poraz. Tega mu je zadal prav Marsel (3:1), ki je sicer pokazal novo kakovost, saj je slavil na vseh treh dvobojih, ki so se končali v petih nizih. Med drugim je na ta način ugnal tudi Matija Novela (Arrigoni). Pri dekletih je v 1. skupini brez poraza slavila Aleksandra Vovk. Vrstni red, fantje, skupina 1: 1. Aljaž Frelih (Mengeš) 6:1, 2. Taj Lavrič (Vesna) 5:2, 3. Marsel Šegula (Ptuj) 5:2, 4. Nejc Erjavec (Mengeš) 4:3, 5. Matija Novel (Arrigoni) 4:3, 6. Luka Norčič (Kema) 3:4, 7. Rok Trtnik (Vesna) 1:6, 8. Luka Breznik (Interdiskont) 0:8. Daniela slavila v 2. skupini V 2. skupini sta nastopili dve članici NTK Ptuj, Katja Krajnc (2000) in Daniela To-manič Butkovska (2002). Med sabo sta se pomerili že v 1. krogu, po zaostanku 0:2 pa ga je s 3:2 dobila mlajša Daniela, ki je tudi v nadaljevanju igrala odlično in v sedmih srečanjih doživela en sam poraz, kar je bilo dovolj za osvojitev 1. mesta. Pri Katji se je situacija iz prvega dvoboja ponavljala skozi celoten turnir, saj je kar pet srečanj izgubila z rezultatom 2:3! Zagotovo je vzrok temu nekoliko manj nastopov na turnirjih v zadnjem času, na koncu je osvojila 7. mesto v skupini. Vrstni red, dekleta, skupina 2: 1. Daniela But-kovska Tomanič (Ptuj) 6:1, 2. Tara Kobetič (Mengeš) 6:1, 3. Vita Kobetič (Mengeš) 4:3, 4. Tjaša Novak (Kaj uh-S lova n) 4:3, 5. Nuša Bolte (Jesenice) 3:4, 6. Nuša Vogrinčič (Kema) 2:5, 7. Katja Krajnc (Ptuj) 2:5, 8. Nika Kobetič (Mengeš) 1:6. JM Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Marsel Segula Daniela Tomanič Butkovska Prvi kolesarski vrhunec sezone za kategorije dečkov in deklic se je zgodil pretekli konec tedna, ko je v Komendi potekalo cestno državno prvenstvo, ki ga je organiziralo Kolesarsko društvo Rog. Na dirki so nastopili tudi kolesarji Perutnine Ptuj, v kategoriji deklic C je Hana Jeromel postala državna prvakinja. Njen uspeh so s še nekaj vidnimi rezultati dopolnili fantje. Vsi starti na dirki so bili nekoliko daljši kot običajno, dirka je bila krožna, vsak krog so fantje prečkali s 300-metrskim klancem, ki je v zadnjem krogu krojil razplet. Pri dečkih in deklicah C je o zmagi odločal zadnji krog - klanec. Največ se je pri Ptujčanih pričakovalo od Jureta Majnika, ki je bil na koncu 5., kar je seveda zelo lepa uvrstitev. Pri deklicah C je državna prvakinja postala Hana Jeromel, ki je presenetila prav vse in nekaj časa v cilju še sama ni vedela, kaj ji je uspelo. Podoben razplet kot pri dečkih C je bil pri dečkih B, in sicer zaključek skupine (cca. 20 kolesarjev), ki je odločal o zmagovalcu. Ptujčani so pripravili dober položaj Janu Svenšku, ki je za las izgubil 3. mesto in je končal Hana Jeromel (KK Perutnina Ptuj, v sredini) Foto: Marjan Kelner kot četrti. Soliden je bil tudi Primož Kirbiš na 9. mestu. Najdaljšo dirko so imeli dečki A, po prvi tretjini dirke je fante začel ovirati dež, kar je seveda vplivalo na končni razplet. Pet fantov je pobegnilo in si prikolesarilo prednost, ki je Jeromel in Žnidar žal nista mogla izničiti. Osvojila sta solidno 7. in 8. mesto, prikolesarila sta pred glavno skupino. Naslednja dirka kolesarje KK Perutnina Ptuj čaka že konec tedna, ko bo od petka do nedelje v Idriji in okolici potekala tradicionalna tridnevna VN Idrije. Jernej Finšgar, trener dečkov v KK Perutnina Ptuj: »V Komendi smo priča- kovali dobre rezultate, saj je forma naših članov že nekaj časa na visokem nivoju. Dirka je bila zahtevna predvsem zaradi zadnjega, 300-metrske-ga klanca v cilj. Hana Jeromel je dosegla izjemen uspeh, v cilju se še nekaj časa ni vedel natančen končni razplet, po objavi, da je postala državna prvakinja, smo bili vsi skupaj še toliko bolj veseli. Tudi fantje so bili nadvse solidni. Sami morda niso bili najbolj zadovoljni, predvsem Jure Majnik, Jan Svenšek in Vid Jeromel, ki so kotirali visoko in so bili tudi na koncu blizu medaljam. Forma je dobra in lahko gremo pogumno naprej.« tp 14 Štajerski Šport, rekreacija petek • 19. maja 2017 Judo • 5. memorial Stanka Topolčnika Drava do medalj med mlajšimi, Gorišnica med starejšimi Judo klub Impol je v soboto v športni dvorani v Slovenski Bistrici izvedel 5. memorial Stanka Topolčnika. Na njem so tekmovali cicibani/ cicibanke in mlajši dečki/deklice. JK Drava Ptuj je imel na tekmovanju skupno 16 predstavnikov, vse v mlajši kategoriji cicibanov in ci-cibank. Ti so v zanimivih dvobojih pokazali veliko znanja in dobro tehnično pripravljenost, na koncu so se veselili 12 medalj. Prva mesta so osvojili Lara Sle-dič, Dunja Lajbaher, Klara Hvalec in Teo Kosta-njevec, drugi so bili Maruša Frank, Maša Vidovič, Vid Krajnc in Tim Malek, medtem ko so tretja mesta osvojili Mia Jovanovic, Taj Sledič, Nastja Korez in Teo Škrofič. Tekmovali so še Timotej Tašner, Niko Žgeč, Anamari Klobasa in Aneja Vidovič. Tenis Nejc Klasič dvakrat med najboljšimi Pred dvema tednoma je v Celju potekalo tekmovanje najmlajših v starostnih kategorijah od 8. do 11. leta starosti. Skupno je nastopilo 135 mladih. Nejc Klasič (TK Terme Ptuj) se je dvakrat prebil v zaključne boje: v konkurenci U-10 je prišel do finala, v konkurenci U-ll pa do polfinala. JM Nejc Klasič (TK Terme Ptuj) Ljutomer • V nedeljo kasaške dirke Najboljši slovenski kasači se bodo letos drugič zbrali v Ljutomeru. Nastopilo bo 45 konjev iz sedmih slovenskih klubov in društev (Stožice, Slovenske gorice, Krim, Posavje, Šentjernej, Komenda, Ljutomer), ki se bodo pomerili v šestih točkah sporeda. Osrednja dirka s petimi udeleženci bo za 5- do 13-letne kasače ljutomerske reje. Začetek nedeljskih dirk bo ob 14.30. NŠ Na 5. memorialu Stanka Topolčnika so bili zelo uspešni tudi mladi predstavniki JK Gorišnica, saj so skupno pri mlajših dečkih/deklicah osvojili pet medalj. S tremi zmagami si je zlato medaljo priboril Blaž Bezjak, medtem ko sta brez konkurence zmagali Nika Murk in Maša Petek. Druga je bila Lara Bezjak, tretji Domen Bezjak in četrti Žan Žu-ran. David Breznik Judo • Mednarodni turnir v Avstriji: Šlambergerjeva zmagala Tričlanska ekipa JK Drava je pod vodstvom trenerja Vlada Čuša nastopila na mednarodnem turnirju v judu v Zeltwegu. V Avstriji so na tatami stopili Urška Urek, Nika Šlam-berger in Blaž Krajnc. Najbolj zadovoljna je bila po svojih dveh borbah Šlambergerjeva, saj je bila med mlajšimi članicami prva v kategoriji nad 78 kg, potem ko je z dvema iponoma premagala Jennifer Eiletu (ASKO Graz). Nika je nastop v Avstriji izkoristila kot pripravo na naslednji večji nastop na tekmi za evropski pokal na Poljskem. Pri članicah je v kategoriji do 78 kg Urška Urek opravila kar tri borbe s Sarah Mayer-hofer (Creativ Graz); en dvoboj je z iponom dobila, dva pa je izgubila (enega z iponom, enega z wazarijem). Tretji član ptujske ekipe Blaž Krajnc je tekmoval med mlajšimi člani do 21 let v kategoriji do 81 kilogramov. Med petimi borci je bil na koncu četrti, potem ko je zabeležil tri poraze in zmago z iponom proti Znatiju Mehdiju. David Breznik Ptuj, 3. junij 2017 Nogomet • 1. SNL PARI 35. KROGA - NEDELJA ob 16.55: Aluminij - Domžale, Celje - Rudar, Gorica - Olimpija, Radomlje - Maribor, Krško - Koper. 2. SNL PARI 26. KROGA - SOBOTA ob 17.00 Drava Ptuj - Brda, Ankaran Hrvatini - Triglav Kranj, Brežice Terme Čatež - Farmtech Veržej, Krka - Zarica Kranj. 3. SNL sever PARI 25. KROGA - SOBOTA ob 17.30: AjDAS Lenart - Videm, Fužinar Ravne Systems - Šmarje pri Jelšah, Dravinja - Dravograd, Šampion - Rogaška, Mons Claudius - ZU-VIL Brunšvik, Korotan Prevalje - S. Rojko Dobrovce, Maribor B -Šmartno 1928. Super liga LIGA ZA PRVAKA PARA 21. KROGA - NEDELJA ob 17.00: Bukovci - Apače, Stojnci - Hajdina. LIGA ZA OBSTANEK PARA 21. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Podvinci - Skorba, Kety Emmi Bistrica - Središče ob Dravi. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 21. KROGA - PETEK ob 19.00: Podlehnik - Rogoznica; SOBOTA ob 17.00: Boč Poljčane - Tržec, Pragersko - Gorišnica, Leskovec - Dornava 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Slovenja vas - Lovrenc; SOBOTA ob 17.00: Majšperk - Makole bar Miha, Zgornja Polskava - Pohorje Oplotnica; NEDELJA ob 17.00: Polska-va avtoprevozništvo Grobelnik - Hajdoše. VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ VETERANI 35 VZHOD PARI 14. KROGA - PETEK ob 18.00: Dornava - Grajena, Markovci - Borovci, Gorišnica - Podlehnik, Tržec - Podvinci. VETERANI 35 ZAHOD PARA 14. KROGA - PETEK ob 18.00: Lovrenc - Hajdina, Pragersko - Spodnja Polskava. VETERANI 40 ZAHOD PARI 14. KROGA - PETEK 18.00: Pohorje Oplotnica - Hajdoše, Ormož - viedm, Zgornja Polskava - Majšperk. Rokomet • 1. A DRL, končnica za obstanek PARA 12. KROGA: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož (PETEK ob 19.00); Drava Ptuj - Dol TKI Hrastnik (SOBOTA ob 19.00). Radenci • V soboto 37. Maraton treh src Tudi na letošnjem, že 37. Maratonu treh src v Radencih organizator to soboto pričakuje masovno udeležbo nastopajočih. Urnik tekmovanja je naslednji: ob 9.00 bo start maratona (42,195 km) in pol maratona (21,098 km), ob 10.00 se bo pričel tek na 10 in 5 km, veveričkin in srčkov tek pa ob 16.00. Pohod treh src je na sporedu ob 8.00, nordijska hoja na 9 km pa pol ure pozneje. 17. Sandijev memorial v Vitomarcih KMN Vitomarci letos organizira že 17. Sandijev memorial v malem nogometu. Ta bo na igrišču OŠ Vitomarci potekal 9. in 10. junija 2017. Ljubitelje nogometa in zabave čaka pester dvodnevni program: PETEK, 9. junij, od 17. ure dalje: - članski turnir skupinski del (4 skupine) - mladinski turnir (letniki 1997 in mlajši) - turnir med zaselki občine sveti Andraž v Slovenskih goricah, sledi zabava z ansamblom Poklon. SOBOTA, 10. junij: od 10.00: turnir otroških ekip (U-8 do U-15) - pomožno igrišče v telovadnici pri OŠ Vitomarci ob 12.00: članski turnir - 4 predtekmovalne skupine ob 14.00: članski četrtfinale ob 16.00: veteranski turnir ob 20.00: ekshibicijska tekma ženskih ekip ob 21.00: finalni del članskega turnirja, zabava z DJ ... Prijavnina za članski turnir znaša do 1. 6. 2017 le 30 evrov, po tem datumu 50 evrov. Vse preostale kategorije igrajo brez prijavnine. Število ekip je omejeno. Rok prijav: 8. 6. 2017 do 20.00. Žreb bo 8. 6. ob 20.00 V OŠ Vitomarci. Skupni nagradni sklad za članski turnir znaša 2.100 evrov, razdelile si ga bodo ekipe do 8. mesta. Organizatorji so za najboljše pripravili pokale in praktične nagrade. Informacije in prijave: Darko - 031 634 847. DB, NŠ, JM petek • 19. maja 2017 Šport, rekreacija Štajerski 15 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ambasadorji teka so uvodni krog odtekli s ptujskimi gimnazijci in njihovimi učitelji. 5. Unescov ASP tek Utrinek s teka po ptujskih ulicah Vedno na pravi poti, brez dopinga na cilju Projektna skupina 5. Unescovega ASP teka mladih: Boštjan Šeruga, vodja tekaškega dogodka, Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj, Renata Merc Furman, Boris Zmazek, Dobrinka Voršič Rajšp, Jelka Kosi, Branimir Rokavec, Darja Rokavec, David Hameršak, Nataša Kostanjevec. Na 5. Unescovem ASP-teku mladih je v sredo staro mesto jedro Ptuja napolnila pozitivna energija. Ta mednarodni, sedaj že tradicionalni špor-tno-kulturni dogodek, ki ga je organizirala Gimnazija Ptuj ob pomoči številnih drugih deležnikov, je letos potekal pod sloganom Vedno na pravi poti, brez dopinga na cilju. Druženje vseslovenskega šolskega prostora Po ocenah organizatorjev je teklo in se družilo okrog 2500 udeležencev iz Hrvaške, Italije in Slovenije. Prijavljeni so bili mladi iz štirih vrtcev, 58 osnovnih in 27 srednjih šol. Dogodek se razvija iz leta v leto. »Na začetku zares nismo pričakovali, da se bo prireditev z leti razvila v tako množično prireditev. Takrat smo imeli v mislih tek sodelovanja, odgovornosti, spoštovanja, druženja, prijateljstva in tudi spoznavanja Ptuja. A je tek z leti prerasel v druženje vseslovenskega šolskega prostora, od vrtcev, preko osnovnih do srednjih šol. In peti tek za nas organizatorje, Gimnazijo Ptuj, predstavlja vrh dogodka, ki je tokrat resnično odlično uspel,« je o tem povedala ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih. Tekli ministrica, športniki, glasbeniki ... Po slavnostnem odprtju in pozdravnih nagovorih so otvoritveni tek odtekli dijaki Gimnazije Ptuj, v spremstvu njihovih učiteljev in ambasadorjev teka. Ti so letos bili biatlonec Jakov Fak, atlet Primož Kozmus, atletinja Nina Kolarič, kolesar Aldo Ino Ilešič, boksar Dejan Zavec, rokometaši Rokometnega kluba Celja Pivovarne Laško, glasbenik Marko Soršak Soki, direktor Talu-ma Marko Drobnič, direktorica občinske uprave MO Ptuj Andreja Komel, župan MO Ptuj Miran Senčar in ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Ma-kovec Brenčič. Slednja je očitno uživala na dogodku na Ptuju in je ob tem dejala: »V izjemno veselje mi je, da sem danes na Ptuju, saj je na tem teku sodelovalo veliko mladih - s tem se je celotna Slovenija povezala v duhu miru, prijateljstva in sporočanja, da si moramo vedno pomagati drug drugemu. Tukaj smo tudi zato, da sporočimo, da Slovenija ima svojo vlogo v Unescu in sporočila Unesca so ne le mir, ampak tudi zna- Veteranski šport v zadnjih letih pridobiva na množičnosti in popularnosti, kar se je dodobra odražalo tudi na svetovnih veteranskih igrah v Aucklandu. Na Novi Zelandiji je bilo v 28 disciplinah prijavljenih več kot 28.000 športnikov veteranov iz vsega sveta! Trend veteranskega športa napoveduje, da bo na naslednjih igrah na Japonskem leta 2021 tekmovalo že več kot 40.000 športnikov. Med maso tekmovalcev je bil v štirih disciplinah prijavljen tudi odličen ptujski športnik veteran Branimir Komel. Za nastop v Aucklandu se je pripravljal načrtno približno leto in pol. Pred odhodom na tekmovanje je imel dobre občutke o pripravljenosti, kar se je potrdilo na tekmovališčih, kjer je osvojil celoten komplet medalj. Zmagal je v teku na 3000 metrov z zaprekami, drugi je bil v triatlonu, tretje mesto pa je osvojil v teku na 5000 metrov. V teku na 5000 metrov je nastopil skorajda takoj po prihodu z letala (celoten let iz Benetk do Dohe in nato do Aucklanda je skupno trajal kar 24 ur, za celotno pot iz Slovenije do Nove Zelandije je potreboval kar 40 ur), do bronaste medalje pa je prišel po dobrem zaključnem sprintu. O tem nastopu je Komel dejal: „Nisem tekel nje, izobraževanje in šport -vsi ti nameni so bili prisotni na teku na Ptuju.« Ministrica je bila najvišja politična predstavnica na tokratnem teku, ki se ga zaradi obveznosti ni mogel udeležiti njegov častni pokrovitelj, predsednik Slovenije Borut Pahor. Ta je na Ptuju že sodeloval na teku, mnogi udeleženci se redno udeležujejo tega odlično organiziranega dogodka, ki je v prvi vrsti namenjen druženju. Po uvodnem teku so se na 300 metrov dolgo progo podali otroci vrtcev. Učenci vseh treh triad osnovnih šol so pretekli 1300 metrov, dijaki srednjih šol 2600 metrov, prav ob koncu so 2600 metrov pretekli še učitelji in preostali. Rezultati tokrat niso bili pomembni, ampak je štelo zgolj sodelovanje, ki med udeleženci povezuje kulturo športa in zdravja s kulturo miru. Ob osrednjem delu so udeleženci 5. Unescovega ASP teka mladih uživali tudi ob atraktivnem spremljevalnem programu, saj so organizatorji pripravili kar 28 različnih delavnic, ki so zajemale različne športne aktivnosti, kot so bili kolesarski trenažerji, atletski poligon, boksarski ring, rokomet, nogomet, ultimate frizbi, mini Planica in plezalna stena, stojnice ter številne zabavne in ustvarjalne delavnice. Boštjan Šeruga, vodja tekaškega dogodka: »Veseli smo, da se ves trud ptujskih gimnazijcev obrestuje skozi nasmehe, razigranost in ponotranjanje UNESCO vrednot. Z dogodki, kot je UNESCO tek mladih, Gimnazija Ptuj pripomore k oza-veščanaju in ponotranjenju vsega tistega, kar UNESCO je. Danes je bilo v ospredju gibanje, sprejemanje različnosti, opozarjanje na pomembnost ubiranja prave poti in ne nazadnje, da moramo ob vsem tem pustiti okolje, v katerem bivamo in uživamo, s čim manj odpadki ali celo brez njih. Prepričan sem, da je vsak s sabo domov odnesel nekaj nepozabnega. In ta neponovljiv trenutek, dogodek, se je zgodil zaradi UNESCA in Gimnazije Ptuj. In ne nazadnje, zgodil se je na Ptuju.« Jakov Fak, ambasador teka - biatlonec: »Moje sporočilo udeležencem teka je, naj se čim več ukvarjajo s športom - to je dimenzija, ki ti lahko da veliko v življenju. Šport vsakemu da določene dobre življenjske navade in konec koncev je neka zmerna rekreativnost vedno dobra za zdravje.« David Breznik Veteranski šport • Svetovne veteranske igre Komplet medalj za Branimirja Komela optimalno, kar je bilo po dolgi poti tudi razumljivo. Odtečen čas je bil pod mojimi sposobnostmi in zmožnostmi, a v zadnjih 100 do 150 metrih mi je uspelo prehitet angleškega tekmovalca, dejansko sem z dobrim zaključkom prišel do tretjega mesta." Prvo čudovito izkušnjo je nadgradil s srebrno medaljo v triatlonu, ki je bil zaradi slabega vremena nekoliko prilagojen razmeram, Komel pa si je srebro priboril z odličnim tekom, ko je napredoval s petega na drugo mesto. „Po tihem sem si nekako najbolj želel medalje prav v triatlonu, saj je Nova Zelandija domovina triatlona. Na tekmi je bilo potrebnih veliko prilagoditev, saj sta nas pri 16 stopinjah Celzija ovirala dež in veter. Plavalno progo v oceanu so nekoliko skrajšali in tudi kolesarski del proge so nekoliko prilagodili. V plavalnem delu se nisem najbolje znašel, na kolesu sem bil zelo konkurenčen, saj sem bil med najhitrejšimi. Na koncu sem po zelo hitri tranziciji še fantastično tekel. Mislim, da sem nastop taktično-tehnič-110 opravil odlično in da je bil to eden mojih najboljših triatlonov do sedaj," je dejal Komel. V njegovi osnovni disciplini - teku na 3000 metrov z zaprekami - je padla tudi zlata medalja. O tem je Komel povedal: "Na ta tek sem se lahko pripravil povsem v miru, saj sem imel pred tem dva dni premora. Nanj sem prišel spočit, zelo umirjen in tudi že z medaljo v žepu s teka na 5000 metrov. Sam tek na 3000 metrov z zaprekami sem tehnično odlično odtekel, saj sem vse ovire dobro premagal in imel tekmo od začetka do konca pod popolno kontrolo. V zadnjih štirih krogih sem malo preizkusil konkurenco, ali mi lahko kdo sledi, saj sem nekajkrat pospešil. Šel sem naprej in sem iz ospredja kontroliral tek do zmage." Ob treh osvojenih medaljah je bil v krosu četrti, na koncu mu je zmanjkalo malo moči in svežine, da bi osvojil še eno medaljo. Celoten komplet osvojenih medalj predstavlja velik uspeh za Branimirja Komela, ki je o tem dejal: „Vsaka medalja je posebna zgodba, ki mi bo ostala za celo življenje v spominu. Na svetovnih igrah sem v vseh disciplinah tekmoval zelo dobro in z osvojenimi tremi medaljami sem celo presegel svoja pričakovanja, saj sem pred odhodom v Auckland na tiho pričakoval vsaj eno medaljo. Te medalje mi predstavljajo določeno potrditev in spomin z velikega tekmovanja." Po tekmovanju je nekaj dni preživel v raziskovanju čudovite Nove Zelandije in si je med drugim ogledal gejzirje, vulkanske otoke, del obale, maorsko vas, Hobit town, kjer so snemali film Gospodarja prstanov ... David Breznik 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 19. maja 2017 Ormož • Gostoval Feri Lainšček Očaral številne obiskovalce Priljubljeni pesnik, pisatelj, scenarist in tekstopisec Feri Lainšček je v četrtek, 11. maja, obiskal Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož, kjer je v pogovoru z urednikom založbe Litera Orlandom Uršičem predstavil svoja najnovejša literarna dela. Pisatelj in pesnik Feri Lainšček je nedavno obiskal Ormož. Avtor številnih uspešnic, kot so Petelinji zajtrk, Namesto koga roža cveti, Ki jo je megla prinesla ter mnogih drugih je na literarnem večeru s svojo poezijo, prozo, predvsem pa karizmo navdušil Ormožane. V sam večer je zbrane popeljala ženska vokalna skupina Jua iz Središča ob Dravi in jim med drugim predstavila tudi dve izmed Lainščkovih uglasbenih pesmi. Njegova poezija je ostala prevladujoča tema pogovora, katerega je na veselje vseh prisotnih popestril sam avtor z branjem iz svoje nove pesniške zbirke Demon ljubezni, nato pa še s svojo interpretacijo prekmurska pisateljica, pravljičarka in knjižničarka Vesna Radovanovič. Na polici marsikaterega bralca se bo kmalu zagotovo znašla tudi Lainščkova najnovejša pesniška zbirka z naslovom Šlager-ji, ki prinaša bogat izbor njegovih uglasbenih besedil, katerih je, kot je zaupal sam pesnik, zdaj že več kot 300. Ob prebiranju odlomkov Foto: arhiv knjižnice Ormož iz ljubezenskega romana Češnjev cvet, še enega izmed vrste njegovih nadvse uspešnih del, so zbrani dobili vpogled v nekatere izmed pisateljevih pogledov na aktualne teme, paradigme ter sam ustvarjalni proces in za marsikoga je več kot prijeten večer še prehitro minil. Od nadarjenega ustvarjalca se je poslovilo v upanju, da bo tako ormoško knjižnico kot tudi naše kraje nasploh še večkrat rade volje počastil s svojim obiskom. Marinka Vnuk Ptuj • Osma razstava iz cikla Iz ptujskih depojev Korake si z Rimljani delimo, zr V Galeriji Magistrat v ptujski Mestni hiši so odprli osmo od napovedanega ducata razstav Mere in merjenje v antiki. Merjenje časa do obljubljenega ptujskega arheološkega muzeja Kak mesec dni bodo na ogled šestila, ploščice z zarezami z označeno mero, mernik, prečka in kavelj za obešanje tehtnice, različne uteži iz kamna ali svinca in podobno. Maja Janežič iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), koordinatorka projekta, je poudarila, da gre za antične pripomočke za merjenje z območja celotne Petovione: »Razstava ni osredotočena samo na eno arheološko najdišče, kot so bile ostale. Nekatere najdbe so javnosti na ogled prvič.« Razstavo sta pripravila arheologa Mojca Vomer Gojkovič in Ivan Žižek iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO). Poudarila sta, da je človek meril že od najstarejših obdobij; prve dolžinske mere so bile povzete po delih človeškega telesa (prsti, pednji, sežnji, koraki itd.) ali po njegovih zmogljivostih (dnevi hoje). Žižek je opozoril, da je rimski imperij kot prva prava država obvladoval skoraj ves takrat poznan svet: »Zaradi lažjega premikanja rimske vojske, trgovanja in vsega, kar je državo delalo pravo državo (tudi pobiranja davkov), je bil nujno potreben merski sistem.« Rimljani so merili razdalje in čas, pa tudi dobrine. Cel rimski imperij je bil premer- Tkilerijci Magistr Razstavo sta predstavila njena avtorja Ivan Žižek in Mojca Vomer Goji jen z vojaškimi koraki (to so naši dvojni koraki), ki so merili nekaj manj kot meter in pol. Vomer Goj-kovičeva je dejala, da so pred leti na Osnovni šoli Olge Meglič na Ptuju učenci pripravljali raziskovalno nalogo z naslovom Vse poti vodijo v Rim: »Na Zgornji Hajdini je bil odkrit miljnik z ohranjenim napisom, da je do mesta tisoč dvojnih korakov. Učenci so to premerili; mera je bila še vedno popolnoma točna!« Nasploh so Rimljani merjenje vzeli sila resno: enota za dolžino je bil pes ali rimski čevelj (29,57 centimetra), dolžinske mere pa so po širnem imperiju od tega odstopale za manj kot 0,1 milimetra! Vse od Rimljanov se kaj dosti ni spremenilo; merjenje je, tudi pri kuhanju, ostalo enako. Trgovci so goljufali že takrat: bronaste uteži so prevrtali in vanje naredili svinčene zalivke, da je bil denar na drugi strani tehtnice (da, tudi Okoli hišice, revija pevskih zborov V okviru Tedna ljubiteljske kulture 2017 v mestni občini Ptuj je bila tudi letos revija pevskih zborov upokojencev Spodnjega Podravja, 13. maja, v Narodnem domu Ptuj. Zapelo je 70 pevcev iz petih zborov, ki svojemu prostemu času dajejo nekaj več, ki niso le prijatelji pesmi, ampak tudi prijatelji med seboj. Nastopili so: Mešani pevski zbor DU Velika Nedelja - zborovodkinja Renata Horvat, Mešani pevski zbor Gerečja vas - zborovodja Peter Krajnc, Mešani pevski zbor DU Ivanjkovci - zborovodja Jože Barin Turica, Moški pevski zbor Jezero KD Budina Brstje - zborovodkinja Marija Stoger in Mešani pevski zbor DU Ivan Rudolf Breg Ptuj - zborovodja Danilo Jeza. Namen pregledne revije zborov DU je izbira enega iz vsake Pokrajinske zveze DU za sodelovanje v Cankarjevem domu v Ljubljani na Festivalu za 3. življenjsko obdobje, v začetku oktobra. Strokovni spremljevalec je bil Mitja Gobec, ki je izbral za državno srečanje Moški pevski zbor Jezero KD Budina Brstje. 17. revijo upokojenskih zborov Spodnjega Podravja Okoli hišice je pripravil PZDU Spodnje Podrav-je Ptuj v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj. Nastopajoče sta pozdravila predsednik PZDU Spodnje Podravje Ptuj Franc Hojnik ter predstavnik Komisije za kulturo ZDUS in predsednik PZDU Posavje Jože Žnidarič. Nataša Petrovič Prlekija • Srečanje društva Janeza Puha V ospredju motorji z bočno prikolico Prleško Društvo za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Johann Janez Puch (JJP) je pripravilo 3. srečanje voznikov motorjev z bočno prikolico. Zbralo se je deset lastnikov tovrstnih motorjev, ki so nosili letnice izdelave častitljivih starosti - najstarejši je bil harley davidson (1928) lastnika in voznika Rolan- da Šusla iz Črne na Koroškem. Udeleženci srečanja so se iz Ljutomera popeljali preko Koga do Miklavža pri Ormožu, potem pa s panoramsko vožnjo preko Jeru- zalema. Potovanje so zaključili v Mekotnjaku pri domačem muzeju podpredsednika društva JJP Janka Vihra. NŠ Foto: Arhiv Konjeniškega društva Središče ob Dravi Videm • 10. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž Zapojmo in zaigrajmo s prijatelji Ljudski pevci Folklornega društva Pobrežje so organizirali že 10. srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž pod naslovom Zapojmo in zaigrajmo s prijatelji. Srečanje je potekalo 6. maja v vaškem domu Pobrežje. Na kulturnem večeru je sodelovalo 15 različni skupin, ljudskih pevcev, ljudskih godcev, frajtonarjev. Ljudski pevci FD Pobrežje praznujejo letos že 20-letnico delovanja. Sekcija Ljudskih pevcev se je ustanovila leta 1997 v Pobrežju ob snemanju oddaje Iz vasi v vas kot sekcija ljudskih pevcev Folklornega društva Pobrežje. V tem 20-let-nem delovanju so posneli kaseto in zgoščenko z naslovom Pozdrav jeseni. Pesmi, ki jih pojejo, so stare ljudske pesmi, ki so se ohranile iz lastnega spomina, kakšno pa tudi sami napišejo dogodku primerno. Skupina Ljudskih pevcev letno opravi tudi do 30 nastopov. Pevci se poleg srečanj pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž redno udeležujejo tudi območnih revij, zelo pa so ponosni na svoje dosežke, saj se jim je doslej že večkrat uspelo uvrstiti na regijsko srečanje, nazadnje pred dvema letoma. Zelo so ponosni, da jim je uspelo organizirati že 10. tradicionalno srečanje prijateljev ljudske pesmi. Tako kot vsi nastopajoči si želijo v prihodnje še veliko druženja, ljudskega petja in igranja, da ohranijo lepo domačo ljudsko pesem, ki bi še naprej segala globoko v njihova in vaša srca in ne bi utonila v pozabo. Andrejka Vidovič petek • 19. maja 2017 Ljudje in dogodki Štajerski IT na soli ne Iz ptujskih depojev z naslovom bo tako gotovo malo lažje ... denar so tehtali) vreden čim manj. Arheolog Žižek se je pošalil, da so se Rimljani od nas vendarle razlikovali - merili so tudi stvar, ki je danes več ne znamo: grano salis (zrno soli) ... Cikel razstav pripravljata PMPO in Center za preventivno arheologijo ZVKDS ob pomoči Ministrstva za kulturo in Mestne občine Ptuj. Veselimo se naslednje. Eva Milošič Ptuj • Salon Sauvignon Ptuj 2017 Dobro življenje je umetnost Ta konec tedna poteka mednarodni festival vina, kulinarike in lepih umetnosti Salon Sauvignon Ptuj. Tudi letos bo pod sloganom Umetnost dobrega življenja simbolično odprl vrata v pestro ptujsko festivalsko poletje. Salon Sauvignon se je s študijsko turo v Maribor, Ročico, Koz-jak nad Pesnico in Svečino, vinsko srce Slovenije, začel včeraj. Danes se ljubitelji vina podajajo na pot po sledeh Zlate trte, najstarejšega slovenskega arhivskega vina, ki ga hrani Ptujska klet. Pot jih bo vodila še v Podlehnik ter Viničarski muzej in etnografsko zbirko na Gorci. Osrednje dogajanje bo jutri, v soboto, v skrivnostnem okolju ptujskega Dominikanskega samostana potekalo od 11. ure dalje. Notranje dvorišče samostana, križni hodnik, refektorij, amfiteater Male dvorane in čudovito južno dvorišče s pogledom na Dravo se bodo za en dan spremenili v okolje vrhunskega uživanja. Izbiro prostorov so dobro pretehtali, so poudarili organizatorji: »Vino je kultura, k njegovim vrhunskim dosežkom sodijo le izjemni konteksti njegovega užitja.« Letos bo mogoče poskusiti več kot sto sauvignonov okoli 50 vinarjev. Največ vin bo iz Slovenije in njene soseščine, se bo pa našlo tudi kaj bolj eksotičnega, na primer sauvignone iz Moldavije in Romunije. Degustacije vin in pogovori z vinarji bodo namenjeni tako strokovni kot laični javnosti Letošnjo edicijo festivala Salon Sauvignon so na tiskovni konferenci predstavili (z leve): Peter Pribožič iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje Doris Urbančič Windisch in vodja festivala Slavko Podbrežnik Dobnik. ter vinskim kupcem in trgovcem, komisija vinskih strokovnjakov in obiskovalci bodo izbrali najboljša vina. Obetajo se tudi delavnice s pokušinami in t. i. Master Tastin-gi, najstarejše slovensko arhivsko vino pa bo predstavila zgodovinarka Marija Hernja Masten. Južno dvorišče samostana bodo v sodelovanju s festivalom Ptujske zgodbe o kavi spremenili v staro meščansko kavarno. Na ogled bodo velika platna iz bogate Talumove likovne zbirke in dela ptujske likovnice Tjaše Čuš. V Sončnem parku bo sedem kuhinj ponujalo vrhunsko štajersko kulinariko s sodobnim pridihom, tudi letos bodo nastopili mladi glasbeniki iz Glasbene šole Karol Pahor Ptuj in Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Festival bo imel tudi humanitarno noto. Iniciativa za waldorf-sko šolo na Polenšaku bo pripravila animacije za otroke, festival pa bo z evrom od vsake prodane vstopnice podprl prizadevanja, da bi šola zaživela še to jesen. Ob 21. uri se bo dogajanje iz dominikanskega samostana preselilo v staro mestno jedro, da se bodo sproščenost, svežina in lepota festivala prelili tudi vanj. Eva Milošič Festival Salon Sauvignon Ptuj letos organizira Ars Po-etoviensis - Prihodnost kot stvaritev. Osrednja partnerja sta Zavod za turizem Maribor-Pohorje in Kmetijsko-goz-darski zavod Ptuj, saj bo dogajanje povezano z Mariborom (predvsem Hišo stare trte) in sočasno tradicionalno 28. razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Prizorišči festivala in razstave, dominikanski in minoritski samostan, bodo ob tej priložnosti simbolično povezali s talnimi označbami. Teh nekaj litrov barve bo žal tudi bolj ali manj vse, kar bo k festivalu vina, kulinarike in lepih umetnosti (ki je lani privabil okoli 600 obiskovalcev) prispeval ne več tako novoustanovljeni Javni zavod za turizem Ptuj. Pa nič ne de, se bo bolj potrudila sama Mestna občina Ptuj: za nastopajoče mlade glasbenike bo zagotovila 60 sendvičev. Podlehnik • Jubileja Kulturno-folklornega društva Podlehnik Haloške pesmi in pustne šege čuvajo za naslednje rodove Zlati jubilej skupine oračev iz Kulturno-folklornega društva (KFD) Podlehnik in 40-letnico delovanja pevcev ljudskih pesmi Kopačev iz istega društva so v podlehniškem večnamenskem centru počastili s slavnostno prireditvijo. V Podlehniku se je staro izvirno izročilo šeg in navad v času pusta vse do današnjih dni ohranilo predvsem po zaslugi zanesenjakov v KFD Podlehnik, ki ima korenine v družinski tradiciji. Društvo sestavlja pet skupin: koranti, pokarji, rusa, pevci ljudskih pesmi Kopači in orači, ki imajo med vsemi sekcijami najdaljšo tradicijo. Svoje poslanstvo ob fašenku so začeli opravljati že daljnega leta 1910, leta 1967 pa so prvič nastopili na ptujskem karnevalu, kar štejejo kot uradni začetek organiziranega delovanja skupine. Nastopili so tudi na slovesnosti v Podlehniku, da so domačim zaželeli zdravje, srečo in obilno letino, gospodar in gospodinja pa sta se jim zahvalila z darovi. Da v pozabo ne bi utonilo niti folklorno in ljudsko bogastvo prednikov, skrbijo pevci ljudskih pesmi Kopači. Pesem so jim starši položili že v zibelko, v 70. letih prejšnjega stoletja pa sta jih ljubezen do ubranega petja in želja po ohranjanju ljudskega izročila s haloškega območja na predlog vodilnih mož ptujskega Kurento-vanja združili v organizirano skupino. Stremijo k temu, da pojejo na izviren haloški način, čeprav se je o tem, kakšen naj bi ta bil, veliko razpravljalo. Kopači so ugotovili, da se je po haloških vaseh pelo zelo različno, kot so različni halo-ški dialekti: na trgatvah so peli iz polnega grla, v malih cimpranih hiškah mirno in ubrano, petje na tretko so zmogli samo najboljši pevci. Kopači so doslej nanizali številne nastope in uspehe ter posneli dve zgoščenki, pripravljajo pa že tretjo. Poleg slavljencev so nastopili tudi njihovi prijatelji: Haloški veseljaki iz Turističnega društva Podlehnik, Ljudski pevci iz Jablov-ca pri Podlehniku, Ljudske pevke Maroltove značke Vodja Območne izpostave Ptuj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) Iva Ferlinc je na slavnostni prireditvi ob jubileju skupine oračev in Kopačev podelila Maroltove značke za aktivno udejstvovanje na področju ljubiteljske folklorne dejavnosti. Zlato Ma-roltovo značko je prejel Bojan Jelen, častne Maroltove značke pa Janez Feguš, Peter Feguš, Alojz Grabrovec, Franc Merc, Stanko Sakelšek in Janez Trafela. Jubilejni priznanji Sveta Območne izpostave JSKD Ptuj so prejeli Kopači in Kulturno-folklorno društvo Podlehnik. Folklornega društva (FD) Lancova vas, Fantje z vasi iz Škocjana, Ljudski pevci Dolena FD Rožmarin, pevke Leskovčanke iz Društva upokojencev Leskovec, ljudski pevci in godci Trta iz Zavrča, pevke Dečve iz Folklorne skupine Sava iz Kranja in vokalna skupina Kantalena Kulturnega društva Podlehnik. Slovesnosti je prisostvoval tudi nekdanji princ ptujskega karnevala Zlatko Don III. Podlehniški s svojo gardo, podžu-panja Podlehnika Jožefa Svenšek pa je oračem in Kopačem zaželela uspešno delo še naprej. Eva Milošič Skupino oračev sestavljajo dva, štiri ali šest kojičev, sejalec, koranti in pokar. Foto: Leon Požar Foto: Leon požar Pevci ljudskih pesmi Kopači so svoj nastop obogatili s fotografijami iz bogatega društvenega arhiva, priznanji in članki iz našega časopisa. Foto: CG 18 Štajerski Nasveti petek • 19. maja 2017 Zdravstveni nasveti Alergija na pik žuželke (2. del) ' čez dan naj bodo okna spalnic zaprta, ne prijemajte skladovnic drv, hlodov, trhlih panjev ali odpadlih vej, kajti ose v njih rade delajo gnezda, ' ne hodite bosi po travi, ' pri delu na vrtu bodite čim bolj oblečeni (klobuk, rokavice, dolge hlače, srajca ali bluza z dolgimi rokavi), ' ne pobirajte čezmerno zrelega odpadlega sadja, ' ne hodite na tržnice in v trgovine s sadjem, Pomagajmo si na piknikih imejte sladkarije in meso v zaprtih posodah in ostanke hrane sproti pospravljajte, zelo nevarne so pijače v pločevinkah, v katere rade zlezejo ose, ' pazite na čistočo posod za odpadke in njihovo okolico, ' oblačila naj ne bodo ohlapna; svetujemo belo, zeleno ali svetlo rjavo barvo, odsvetujemo pa živa in pisana oblačila, • žuželke privlači vonj parfumov, lakov za lase, dišečih krem za sončenje in šamponov, • žuželke privabljata znoj in dušikov dioksid, zato svetujemo previdnost pri ukvarjanju s športom na prostem, • pri vožnji z motorjem nosite čelado in rokavice, • če se približuje osa ali čebela, bodite pri miru, ne delajte sunkovitih kretenj, • če vas žuželka napade, pokrijte glavo z rokami ali kosom obleke ter se počasi in brez naglih kretenj umaknite, • alergičen čebelar mora opustiti rejo čebel, • če je alergičen član Teden prostovoljstva Slovenska filantropija v letošnjem 18. nacionalnem tednu prostovoljstva postavlja v ospredje prostovoljstvo kot prostor vključevanja. ywww.filantropija.org Tačke in repki Anemija ali slabokrvnost avtoimunega izvora Prispelo je nekaj vprašanj o slabokrvnosti pri psih. Slabokrvnost ali anemija je pogosta pri psih in mačkah. Vzrokov je lahko precej, od krvavitev z izgubo krvi in pa bolezenskih stanj, ki vodijo v slabokrvnost. Najbolj je problematična avtoimuna hemolitična anemija, o kateri bom več napisal v današnjem prispevku. 7. Kako si lahko pri alergiji na strupe žuželk pomagate sami? Pomembno je izogibanje ponovnemu piku žuželke. Zato morate poznati biološke značilnosti kožekrilcev in ukrepe, ki zmanjšajo možnost ponovnega pika. Poleg tega morate imeti vedno pri sebi set zdravil za samopomoč, ki ga uporabite, če vas žuželka piči in se začne razvijati alergijska reakcija. Z naslednjimi ukrepi lahko zmanjšate možnost pika: "Prostovoljstvo kot prostor vključevanja letos izpostavljamo zato, ker tudi v bogati družbi, kot je slovenska, nekateri ljudje ostajajo na robu, izključeni iz sistemov, ki zagotavljajo varnost in kakovostno preživetje," je dejala izvršna direktorica Slovenske fi-lantropije Tereza Novak. Prostovoljci so lahko po njenih besedah tudi socialni aktivisti, ki opozarjajo na sive pege socialne države in pravične družbe ter odkrivajo še neizkoriščene možnosti za udejanjanje solidarnosti. Tudi aktivacija skozi pro-stovoljstvo je del kakovostnega življenja v sodobni družbi, zato je po njenih besedah prav, da ga negujemo in promoviramo. Še Kadar govorimo o anemijah najrazličnejše etiologije, je končni rezultat vedno enak. Pri vseh gre za pomanjkanje rdečih krvnih telesc, eritrocitov v krvi, kar laično imenujemo slabokrvnost. Posebej je problematična avtoimuna hemolitična anemija, s kratico AIHA, pri kateri gre za motnjo v delovanju imunskega sistema. Imunski sistem pri živalih in seveda tudi pri ljudeh zagotavlja organizmu sposobnost obrambe pred najrazličnejšimi boleznimi. Imunski sistem uravnava nastajanje protiteles, ki skrbijo za obrambo pred povzročitelji bolezni, kot so bakterije ali virusi. Pri AIHA pa začnejo protitelesa napadati lastne rdeče krvničke in posledica je življenje ogrožajoča anemija. Imunski sistem ima lastne rdeče krvničke za tuje celice in nenehno ustvarja nova protitelesa, ki pridno uničujejo komaj nastale rdeče krvničke, ki sicer normalno nastajajo v kostnem mozgu. Vzroki za tako motnjo v delovanju imunskega sistema so lahko razne okužbe, tudi rakava obolenja, vendar v večini primerov je vzrok neznan. Bolezni se pogosto pridruži še dodatna motnja, in sicer pomanjkanje krvnih ploščic ali trombocitov. Naloga krvnih ploščic je zaustavljanje krvavitev z zlepljanjem v krvne strdke, ki mašijo vsakodnevne poškodbe majhnih krvnih žilic. Rezultat je, da že tako slabokrvna žival še dodatno izgublja kri s krvavitvami v tkiva ali okolje. Klinično se pri bolnih živalih pokažejo znaki bledice, kar lahko opazimo na nepobarvanih delih dlesni in očesnih veznicah, ki so lahko izrazito bele barve. Veznice se pogosto obarvajo tudi rumeno, saj se pri razpadu eritrocitov sprošča hemoglobin, ki tkiva obarva rumeno. Kužki postajajo brezvoljni in otopeli, hitro so utrujeni in pospešeno dihajo, saj jim primanjkuje rdečih krvničk. Karakteristično je tudi hitrejše bitje srca, saj se srce trudi kompenzirati pomanjkljivo oskrbo tkiv s kisikom zaradi primanjkljaja eritrocitov in zato utripa hitreje. Če se AIHA bolezni pridruži še pomanjkanje čebelarjeve družine, je treba panje umakniti več sto metrov od hiše, • osja gnezda s podstrešij naj odstranijo gasilci, • sredstva za odganjanje mrčesa (repelenti) in generatorji ultrazvoka so proti kožekrilcem neučinkoviti. 8. Kako alergija na strupe žuželk vpliva na vaše življenje? Sistemska alergijska reakcija, ki nastopi po piku žuželke, se navadno ugodno izteče tudi brez pomoči zdravnika, vendar ljudje, ki so težko alergijsko reakcijo preživeli, živijo v strahu pred ponovnim pikom, kar vpliva na slabšo kakovost življenja. najbolje je to po njenem mnenju početi z lastnim zgledom v družini, v šoli, v delovnem okolju in v skupnosti. Prostovoljstvu se lahko po besedah Novakove pridruži vsakdo. "Vsak izmed nas lahko naredi nekaj dobrega za soljudi, za živa- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiral-nik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. trombocitov, lahko pride do krvavitev iz nosu, podplutb po telesu, krvavega blata itd. V taki fazi je AIHA zelo resna bolezen in se zagotovo konča s smrtjo živali. Diagnostika bolezni je zapletena, saj se klinični znaki prekrivajo z vrsto drugih bolezni. Pogosta je zamenjava z boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Tudi nepravilna terapija lahko naredi ogromno škode, saj se pri AIHA bolezni uporabijo zdravila, ki zavirajo delovanje imunskega Foto: Črtomir Goznik 9. Ali in kako lahko nastanek alergije na strupe žuželk preprečite? Alergije na strupe žuželk ne morete preprečiti. Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike li, za naravo, za svojo skupnost." Nacionalni teden vabi k spoznavanju prostovoljskih priložnosti in vključevanju vanje. Hkrati je že tradicionalno njegov namen tudi praznovanje prosto-voljstva, druženje prostovoljcev, povezovanje med sodelujočimi organizacijami in predstavitev prostovoljstva ter prostovoljskih organizacij. Veseli dan prostovoljstva je v torek potekal na Prešernovem trgu v Ljubljani, kjer so se zbrale prostovoljske organizacije in predstavile svoje delo s socialnega in kulturnega področja, ekologije in trajnostnega razvoja, humanitarne dejavnosti, športa in izobraževanja. Zbrali so se predstavniki šol, mladi in starejši, ki s svojimi aktivnostmi prispevajo k bolj prijazni in vključujoči družbi. Na včerajšnjem slovesnem dnevu prostovoljstva v Gornji Radgoni pa so podelili nazive Junaki našega časa, Naj prostovoljec/prostovoljka ter Prostovoljstvu prijazno mesto. STA Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. sistema, kar pa je močno kontra-indicirano pri ostalih boleznih, kjer je nujno, da ojačamo imunski sistem. Zdravljenje bolezni je dosmrtno, z imunosupresivnimi zdravili, prognoza pa je zelo odvisna od faze bolezni, v kateri smo začeli zdravljenje. Zdravljenje predvsem v prvi fazi pogosto kombiniramo s transfuzijami krvi, saj le tako uspešno zagotovimo živali oskrbo tkiv s kisikom. V sodelovanju lastnika z veterinarjem, pravilno in pravočasno diagnozo, kontinuirano terapijo z imunosupresivnimi zdravili in rednimi kontrolami krvi lahko kužek dočaka normalno pričakovano starost. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 19. maja 2017 Za kratek čas Štajerski 1S CINKOVA SVETLICA NASA PEVKA (MANCA) OTO LUTHAR RAZPOKA, ŠPRANJA BRESTOV GOZD, BRESTOVJE NAJEMODAJALEC ZAGRABEK TRAVE ODSLUŽEN VOJAK EMIRJEVO PODROČJE SMUČIŠČE V KOLORADU OČKA VODIKOV SULFID JAPONSKI ŠAH MODEL OPLA MALOPRIDNEŽ PEVSKI ZBOR MESTO NA FLORIDI PIAROVEC KAZAŠKA PREPROGA IZRASTEK NA GLAVI ŠKRAPLJAST SVET OLGA GRACEJ TRAVNIK ZA PAŠO OVALNA ANTENA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 2 + 1 = ? SUŠILNIK ZA LASE FANT, DEČEK, POB PROSTO-GIBLJIV PLOSKI ČRV GLINASTI SKRILAVEC VODJA MENIHOV MARKO OKORN ROMAN HORVAT JAPONSKA BORILNA VEŠČINA KONEC MOLITVE MODEL SEATA MLADA MEDUZA IZ BESEDE FIERA 1000 kg UPRAVLJALEC ARHIVA UGANKARSKI SLOVARČEK: AKER = angleška ploščinska mera, APDEJT = posodobitev, EFIRA = mlada meduza, FILIT = glinasti skrilavec, KAZAK = kazaška preproga, PODI = škrapljast svet, SFALERIT = cinkova svetlica, VAIL = smučišče v Koloradu. ■avAiHav 'vnol VaidB Vaoaaoo 'mm 'Bivava 'LVdO 'LIHJ 'dVONILdA 'vaod 'VINIH MlNSVd '90 'SVI 'VIVZVVI 'IIAIVIIAI 'aovi '09 '»lOOAOldEAZ 'VI3LV 'NVd3L3A 'dOS 'a01V»01 '3fLS3da 'Lld3"IVJS 'OALSirNVI '3dVN3 'L3A30 '3aOdd "lldAV :ouABJopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H Juršinci • Drugo predtekmovanje 12. Otroške varnostne olimpijade Pomembno utrjevanje znanja iz preventive Na igrišču ŠD Juršinci je 10. maja potekalo 2. predtekmovanje 12. Otroške varnostne olimpijade, kjer so znanje, spretnost in medsebojno sodelovanje prikazali učenci 4. razredov osnovnih šol z območja PP Ptuj. Preventivni projekt Otroška varnostna olimpijada PP Maribor izvaja že od leta 2006. Temelji pa na poznavanju pravil za preprečevanje, odpravljanje vzrokov in posledic negativnih varnostnih pojavov. Na območju PP Maribor danes ni več osnovne šole, ki ne bi tekmovala na varnostni olimpijadi, je povedal Miran Šadl, predstavnik za odnose z javnostmi PP Maribor. V Juršincih je tekmovalo 21 ekip, skupaj z navijači pa se je dru- gega predtekmovanja, ki sta ga gostili OŠ Juršinci in občina Juršinci, udeležilo okrog 350 učencev. Ob tej priložnosti so jih pozdravili ravnateljica OŠ Juršinci Jelka Svenšek, župan občine Juršinci Alojz Kau-čič in pomočnik komandirja PP Ptuj Janko Žnidarič, pri podelitvi priznanj pa se jim je pridružil še komandir PP Ptuj Boris Železnik. Učenci so reševali naloge, ki so povezane z varnostjo, ob tem pa so spoznali tudi institucije, ki v nekem okolju skrbijo za varnost, civilno zaščito, gasilce, RK, vojsko, policijo, reševalno službo. Na vseh predtekmovanjih in tudi v finalu učenci rešujejo štiri igre: prva je človek ne jezi se, v okviru katere učenci odgovarjajo na vprašanja iz varnosti (promet, požarna varnost, nevarne snovi, nevarnosti, ki jim pretijo na internetu ipd.), v drugi sestavljajo logotipe služb, ki sodelujejo v varnosti, v tretji igri vozijo kolesa, tudi tu sta na preizkusu Foto: Črtomir Goznik V Juršincih je tekmovalo 21 ekip osnovnih šol. znanje in spretnost, ki se potrdita v času, ob tem pa mladi spoznajo tudi klicne številke, na katere se lahko obrnejo v primeru nevarnosti, v četrti pa z ročno brigalko skušajo zadeti odprtino, v katero mora steči čim več vode; več kot je vode, več je točk. Najbolj so se izkazali: OŠ Ljudski vrt Ptuj - Podružnica Grajena, ki je zasedla 1. mesto, druga je bila OŠ Ljudski vrt Ptuj - 4. c, tretja pa OŠ Mladika Ptuj - 4. a. Tri najboljše ekipe sedaj čaka finale, ki bo 1. junija v športni dvorani Lukna pri stadionu Ljudski vrt Maribor, kjer bo nastopilo 20 najboljših ekip s šestih predtekmovanj letošnje Otroške varnostne olimpijade. Še pred tem pa PU Maribor vabi na Štengijado 2017, ki je humanitarni projekt Otroške varnostne olimpijade. Letošnja je že šesta po vrsti in bo potekala 23. maja. Gre za odprto prvenstvo Policijske uprave Maribor in državno prvenstvo policije v teku mešanih trojk po 455 kamnitih stopnicah na Kalvarijo za prehodni pokal. Vsaka ekipa prispeva najmanj 15 evrov startnine, zbrana sredstva pa so namenjena za letovanje otrok v organizaciji Zveze prijateljev mladine Maribor. Letos pričakujejo rekordno udeležbo, okrog 100 ekip. MG Prlekija • Razstava klekljanih izdelkov Čipka se predstavi Klekljanje - obrt, pri kateri klekljarica s kleklji izdeluje čipko - v severovzhodnem delu Slovenije nima bogate tradicije, se pa pojavljajo predvsem na vaseh društva, kjer obujajo to starodavno, predvsem za Idrijo značilno slovensko obrt. Med temi, ki se intenzivno ukvarjajo s klekljanjem, so tudi v Ver-žeju. Zadnjih nekaj let klekljarice delujejo pod mentorstvom Tatjane Prelog, od konca lanskega leta pa so združene pod okriljem Kulturnega društva Slavka Osterca Veržej, kot sekcija Murske ribice. V sklopu praznovanja praznika občine Veržej so cel maj na ogled čipke in drugi klekljani izdelki, ki so jih naredile klekljarice minulo zimo. Na razstavi so se jim z raznimi izdelki pridružili tudi člani Društva upokojencev Veržej. Razstava, ki so jo pripravili tretje leto zapored, je nameščena v Puščenjakovi dvorani rokodelskega centra domače in umetnostne obrti v Veržeju. »Zelo si želim, da bi ta umetnost ostala živa. Mi, mlajši rod, potrebujemo vas, ki poznate korenine klekljanja. Želimo nadaljevati vaše delo,« je dejal Peter Pučnik, direktor Zavoda Marianum, ki je tudi tokrat sodeloval pri postavitvi razstave. (NŠ) Foto: NŠ V Veržeju so na ogled klekljarska dela. 20 &a;m&TEDNIK Doma in po svetu petek • 19. maja 2017 Piše: Dani Zorko • Spet na Bližnji vzhod - 8. del Po hribih gorovja Araba Kot sem že omenil, turistov zares ni bilo veliko, kar me je sicer čudilo, saj v tem času ni peklenske vročine in bi pravzaprav pričakoval večji naval. Poleti, ko se tu tre ljudi, temperature velikokrat presegajo 40 oC, kar zelo otežuje obiskovanje puščave, Petre in drugih zanimivih krajev. Jaz si s tem nisem belil glave in sem, seveda oblečen v Bedu-ina, zbujal manj pozornosti kot drugi obiskovalci, ki si jih že od daleč lahko naštudiral. Lep čas se že nisem bril, oblečen sem bil v bolj rabljena oblačila, ruto pa mi je en možak na glavo zvezal čisto original po njihovo. Tako so me vsi tisti, ki po navadi obletavajo turiste, večinoma pustili pri miru. Kanjon se je nadaljeval do doline, kjer stoji kar nekaj grobnic, ki so vklesane v skalo. Človek se vpraša, kako jim je nekoč to uspevalo izdelati, saj nekega električnega orodja niso imeli, zanimivo pa je, da so v skalo uredili tudi notranje prostore, do katerih sicer načeloma ni vstopa. Šele ob vstopu v dolino sem videl, da je bilo naselje res ogromno. V skalo je bilo vklesanih na stotine votlin, kjer so ljudje živeli, nekateri pa živijo še danes. Ko sem kasneje plezal po hribih, sem tu in tam srečal samotarja, ki je sam živel v votlini in me je povabil na čaj. Brez da bi kaj zahteval zanj, seveda. To gostoljubje mi je bilo povšeči, zato sem ob takšni priložnosti vsakemu dal kakšen dinar. Dinar je namreč jordanska valuta, ki je skoraj enakovredna našemu evru. Izvedel sem, da ko prideš iz doline, vodijo v hrib kamnite stopnice, po katerih prideš do žrtvenega oltarja in do obeliskov. To se je slišalo zanimivo, zraven pa sem odkril še pot do točke, s katere lahko vidiš zakladnico od zgoraj. Pot si včasih tega imena ni zaslužila, a po njej so vodniki mul vodili ljudi do vrha in nazaj. Jaz sem samo debelo gledal ... Ob poti je kar nekaj stojnic, ki pa so bile povečini zaprte, kar mi je bilo ljubo. Čez kakšno uro sem prikolo-vratil do obeliskov, po manjšem vzponu pa sem našel tudi prostor za žrtvovanje, ki je dandanes samo še ruševina. To me ni motilo, saj je bil razgled prekrasen. Vse naokrog se vije dolina, ki je predstavljala dom pradavnemu ljudstvu, v daljavi pa sem videl tudi Wadi Muso, moje prebivališče. Skoraj kap me je, ko sem videl, koliko poti sem že prehodil in koliko še imam za pot domov. Na vrhu leži tudi bazen v živi skali, ki je bil narejen za zbiranje vode, z njega pa vodijo trije kanali na vse strani v dolino. Ta preprosta rešitev je držala Nabatejce toliko stoletij pri življenju. Vse je izgledalo fantastično in že sem mislil, da sem našel svoj mir, ko naenkrat za mano zaslišim zverinski krik, da sem skoraj skočil s skale. Za seboj sem ugledal ženico, ki bi ji leta težko določil, a mlada ni bila. Spuščala je neke krike, da sem se že zbal, da bo hu-dir babji še nazadnje rodil eno takšno bitje. Hitro je preklopila na običajnejšo raven komuniciranja in me začela spraševati neke stvari v angleščini. Po prvem šoku sem se zbral in izvedel, da prodaja neke drobnarije, da živi v votlini in da je vdova. Na zakonski stan v teh krajih namreč pogovor hitro nanese. Mož se ji je namreč nekje v hribih polomil, zdaj pa išče novega. Mislil sem si, da mu je pri tem morda malo pomagala, pa sem bil raje kar tiho. Zenščeta, ki me je s svojo pojavo in vmesnimi kriki spominjalo na netopirja, sem se komaj rešil. Do vrha so namreč prišli še drugi obiskovalci, in ko je eden od njih izjavil, da je samski, se je babura kar zapodila za njim. In to smrtno resna. Mi smo se se- veda smejali, hitro pa sem zgrabil priložnost in pobegnil stran. Kriki so se še lep čas nadaljevali, nato pa sem reveža in njegovo nesojeno ženo izgubil izpred oči. Ja, tudi tako se dogaja ... Na tej ozki poti navzdol sem srečal še eno ekipo Cehov, s katero sem se hitro pobratil. Bili so sami dobrovoljčki na kupu in na poti nazaj smo si z zgodbicami krajšali čas. Do teme se je namreč treba spraviti proti domu, mi pa smo si v kanjonu Siq že svetili z baterijami. Raziskovalni dan je bil imeniten, domov pa sem prišel pošteno zmatran. Kljub temu da se mi ni ljubilo iti še nekam pohajat, sem si znova nabavil zaloge za naslednji dan, srečal pa sem tudi Kyla in Duncana, moja sopotnika na poti v Wadi Musa, ki sta se tudi potikala nekje po hribih Petre, a sta se izgubila. Prvega človeka, ki sta ga srečala, sta potem dobro plačala, da je šel z njima do glavne poti, tam pa sta si omislila še najem konja do izhoda. In ja, po poti sta menda srečala še neko zmešano žensko, ki je z glasnimi kriki lovila nekega poba. OVEN (21.3. - 20.4.) Pridobili boste veliko pozitivne energije in se tako ukvarjali s tistim, kar vas bo veselilo. Uspehi se bodo nadaljevali v pogledu denarju. Ugodnosti vas čakajo na delovnem mestu. V tem tednu se boste tudi naučili, da boste morali srce uporabljati doma in razum v službi. Veselo in zabavno bo. ¿BIK (21.4. - 20.5.) Kljub povečani, nosti in pridnosti si boste morali vzeti čas zase. V tišini boste ugotovili, kaj vas veseli in kaj vam je blizu. Partnerjevi namigi bodo zanimivi in polni izvirnih idej. Energije bo veliko in se bo še stopnjevala. Telovadba vam bo koristila in ugotovili boste pozitivne učinke. 80 DVOJČKA >fl (21.5. - 20.6.) Pogumno boste stopali po svoji poti. Napredovali boste v samozavesti in odprla se vam bo cela paleta priložnosti. Odločili se boste in stopili korak naprej v ljubezni. Pomembno bo, da dogodkov ne prehitevate. Ce v tem tednu praznujete rojstni dan, se vam bo izpolnila srčna želja. rak (21.6. - 22.7.) Sreča je na strani pogumnih ljudi, pravi pregovor. V tem tednu boste zelo romantični in polni navdiha. Življenje vam bo ponudilo možnost za osebni razvoj in tako boste stopali naprej po razpotjih duhovne resnice. Okrepila se bo tudi delavna vnema in ne nazadnje boste denarno cveteli. m^ , LEV T/9r (23.7. - 22.8.) Zvezdni prah vas bo posul v ljubezni. Partner vam bo tako učitelj kot učenec. Z roko v roki gresta prijateljstvo in svoboda. Osvobodili se boste starih prepričanj in napredovali na osebni ravni. Samozavest vam bo koristila in z njeno pomočjo stim na Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Zavihati si boste morali rokave in biti pri vsem zelo pridni in marljivi. Močno bo v tem tednu izstopala kreativnost in ustvarjalnost. Največ se boste naučili, če na življenje pogledate kot na izziv. Blesteli boste v pridobivanju znanja in imeli srečno roko pri nakupih. Ne bodite skopi do sebe! TEHTNICA ! (23.9. - 23.10.) f Kocke usode se bodo , ho zasukale v vašo korist. Rast Lune bo okrepila delovne obveznosti in ade prinesla notranjo srečo. Seveda ne v!a boste smeli pozabiti nase in nare- ozd diti nekaj za svoje zdravje. Odlično dni p bo delovala telovadba, vsekakor ne ezZv boste smeli prehitevati. V ljubezni boste vnašali svetle barve. ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Ljubezen vas bo zdravila in vam prinesla harmonijo. Tako boste na življenje pogledali romantično. Odločili se boste in odšli po majhnih korakih naprej in O sledili svojim ciljem. Na delovnem mestu se bo treba prilagoditi in izpiliti diplomacijo. Notranjo izpolnjenost najdete v tišini! STRELEC R 7 (23.11. - 21.12.) Utrinki sreče bodo nekaj edinstvenega in od vas bo odvisen razplet dogodkov. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo pokazali pravo pot in natresli O kopico nasvetov. Odločitev, kaj boste sprejeli in česa ne, bo vsekakor vaša. Ce se v dvoje odpravite v naravo, doživiteprijetnosti. ^ KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Zanimivo je, da bo teden minil v znamenju učenja. Največ se boste naučili od svojih otrok. Kljub povečani delavnosti si boste vzeli čas zase in naredili načrte. Spoznali boste, da pojem resnice sega K preko tistega, kar lahko vidite ali občutite. Rane na obliž vam bo podaril i izvoljenec. O sli. Korak za korakom boste odšli naprej in sprejemali vse z odprto žlico. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč pri denarju. Sreča v ljubezni bo nekaj prijetnega in zvezda stalnica tega tedna. rn&l ribi (ZA TOPLOTNO OBDELANE JEDI KOT SO DUNAJSKI ZREZKI, PEČENKE...) FINGUST mesnine Štajerske PRACF.KSKO NE SPREGLEJTE TUDI NAŠE NOVOSTI: ROZBEEF ZORJEN, RAHLO SOLJEN ter ZORJENO TELEČJE STEGNO PIŠČANČJA KRILA v SAMO 2,98 €/KG J Akcijska cena Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS Sezonske vstopnice za celotno poletno sezono v Termalnem Parku v predprodaji do 25.6.2017! Odrasli 29€H6239 € AfM5TT1 Študentje, dijaki 296-€ 169 € I^^UMM Otroci (5-15 let) 198-€ 129 € M t: 02/ 7494 530 e: termalni, park@terme-ptuj.si NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! 40,0 x 32,0 x 16,5 cm Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli PRIROČEN HLADILNI NAHRBTNIK. Hladilni nahrbtnik bo zagotovo postal vaš zvesti spremljevalec na piknikih, plaži in pohodih v naravi. Pijačo in hrano bo ohranjal hladno in svežo, prvi časopis Podravja - Štajerski tednik - pa bo poskrbel za prvovrstne in vedno vroče vsebine. Odločite se za pravo poletno kombinacijo. NAROČILNICA ZA Štajerski otaiersm TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ s podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti sak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma • 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! »NE ZAMUDITE ŽIVLJENJSKE PRILOŽNOSTI IN RAZVIJTE SVOJ GLASBENI TALENT« Glasbena šola Ormož Grajski trg 1 Tel: 741 0 730 Vabi na: VPIS UČENCEV NA VSE GLASBENE INSTRUMENTE, PETJE IN PRIPRAVNICO BALETA Vpisujemo tudi v predšolske programe. kjer bo pouk brezplačen: 5 letni - Predšolska glasbena vzgoja 6 letni - Glasbena pripravnica Vpis učencev - novincev v Glasbeno šolo Ormož za šolsko leto 2017/2018 bo v sredo. 24. maja 2017. od 14. do 17. ure. v prostorih šole. Število učencev je omejeno. O sprejemu v glasbeno šolo, bodo kandidati pisno obveščeni. 08:00 Gorišnica - Podelitev EKO listine in zastave 09:00 Dan OŠ Benedikt -1. del 10:30 Utrip iz Ormoža 11:40 Polka in Majolka 12:40 Ujemi sanje 14:10 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Dan OŠ Benedikt - 2. del 20:00 Revija malih pevskih skupin SIP TV 21:00 Utrip iz Ormoža 22:20 Glasbena oddaja 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.siptv.si 08:00 ŠKL 08:30 Ptujska Kronika 09:00 50 let Čebelarskega društva 11:00 Oddaja iz občine Videm 13:00 Območna revija pevskih zborov, 2. del 15:00 Revija malih pevskih skupin 17:00 Oddaja iz občine Destrnik 18:30 Dan OŠ Benedikt - 2. del 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:30 Veseloigra Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Dan OŠ Markovci 09:00 ŠKL 09:30 Ptujska Kronka 10:00 Dan OŠ Benedikt - 2. del 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Regijsko srečanje OFS 20:00 Predstavitev knjige - Življenje z žogo 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka in majolka program V ŽIVO tudi preko spleta: www.siptv.si 08:00 Srečanje OFS -1. del 09:00 ŠKL 09:30 Ptujska Kronika 10:00 Polka in majolka 11:00 Ujemi sanje 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz občine Videm 20:00 Predstavitev knjige - Življenje z žogo 21:15 Dan OS Markovci 23:00 Video strani www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski"TEDNIK Poslovna in druga sporočila petek • 19. maja 2017 modra Številka (((o 080 88 62 ) AVTOMOBILI P.R. MARIBOR Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Ford Plinarniška 1, Maribor-center 031 658 679 • avtomobilipr.si - rabljena vozila z garancijo - odkupi & menjave - kredit na položnice brez pologa - hitri kredit - brez potrditve pol (tudi za zaposlene v tujini) ZNAMKA LETNIK CENA, OPR. BARVA AUDI A4 2.0 TDI KARAVAN.DPF CITROEN C4FURI0VTI95 FORD B-MAX 1.0 ECO.TTTAHIUM FORD B-MAX 1.6 TDCI TITANIUM FORD C-MAX 1.6 TDCI.115KM FORD FIESTA 1.4 TITANIUM FORD FOCUS 1.0 EC0B00ST trend FORD KUGA 2.0 TDCI TREND FORDS-MAX 2.0 TDCI TITANIUM FORD TRANSIT CUSTOM 2.2 TDCI HONDA CIVIC 1.4 SPORT K1A PRO CEE01.6 CRD1 OPEL CORSA 1.416V PEUGEOT EXPERT 2.0HDIFURG0N RENAULTTWINGO 70 EXPRESSION 2012 10.790 8.790 2013 10.990 2014 11.990 2011 9.980 2010 6.290 2014 11.980 2011 13.590 2007 7.990 2015 19.990 2012 11.290 BELA KOV. ČRNA KOV. SIVI BELA KOV. B0RD0 RDEČAl KOV. T. SIVA RDEČA K0V.B0RD0 RDEČA! KOV. TEMNO SIVA I BELA KOV. RJAVA ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr 1.LAST., SERV.KNJIGA SAMO 66.000KM, 1.LAST. ODLIČEN, 1.1AST. 1.LAST., SLO, ODLIČEN ODLIČEN, VINJETA, TRAJNIK SERV.KNJIGA, ODLIČEN ODLIČEN, 1.LAST. ODLIČEN, TRAJNIK, VINJETA ODLIČEN, SAMO 60.350KM ODLIČEN, SAMO 85.988KM KOV. BORDO RDEČA 2012 2012 7.490 7.270 2008 7.918 2014 8.490 SAMO 43.875KM, TRAJNIK 1.1AST., POVRAČILO DDV ODLIČEN, PLATNO STREHA Bojan Amuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen^ Oprema Barva PEUGEOT 2071.41 TRENDY 5.590,00 C K0V.SRE8RNA 70.262 prev. RENAULT SCENIC 1.5 DCI PRIVILEGE 5.250,00 C KOV. ČRNA SERV.KNJIGA HYUNDAI GETZ 1.3 GL 1.580,00 C KOV. SV. MODRA KLIMA RENAULT CLI01.416V EXPRESSION 3.450,00 £ KOV. BORDO AVT. KLIMA CITROEN XSARA PICASS01.616V ELEGANCE PLUS 4.500,00 £ KOV. SREBRNA SERV.KNJUGA RENAULT MODUS GRAND 1.216V EXPRESSION 4.490,00 C KOV. VIOLA KLIMA BMW 320 D LIMUZINA 7.400,00 £ KOV. SREBRNA SERV.KNJIGA VOLKSWAGEN SHARAN 2.0 TDI BLUEMO. COMFORTLINE 13.990,00 £ KOV. ČRNA SERV.KNJIGA FIAT PANDA 4X41.28V 4.150,00 £ KOV. SREBRNA SERV.KNJIGA BMW 3181 COUPE 2.990,00 £ KOV. MODRA AVT. KLIMA CITROEN C5 2.0 HDI SX BREAK 3.550,00 C KOV. SREBRNA AVT. KUMA FIAT STIL01.9JTD DYNAMIC 1.990,00 £ KOV. SV. MODRA CITY SERVO PEUGEOT PARTNER 1.6 HDITEPEE ACTIVE 10.690,00 £ BELA PRVI LAST. OPEL ASTRA 1.7 CDTI ENJOY 8.600,00 C KOV. SV. ZELENA PRVI LAST. RENAULT MEGANE1.616V PRIVILEGE LUX GT 3.690,00 £ KOV. SIVA SERV.KNJIGA SKODA RAPID 1.4TDI AMBITION 12.800,00 £ RDEČA PRVI LAST. VOLKSWAGEN GOLF 1.9TDITRENDLINE 6.350,00 £ KOV. SREBRNA SERV.KNJIGA SKODA YETI 2.0 TDI 4X4 DPF AMBITION 7.850,00 £ KOV. SREBRNA SERV.KNJIGA RENAULTTWING01.2 EXPRESSION 1.590,00 £ ZELENA PRVI LAST. KIA PRO CEED1.416V 5.890,00 £ BELA PRVI LAST. PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. w PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA PETEK 19. maj 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 SKL S03E32, pon. 8:25 bola, da se ti zrola, pon. 9:00 Kuhinjica, pon. 9:25 Povabilo na kavo: Alen Hliš, pon. 9:55 Sport(no): Branimir Komel, pon. 10:25 Cista umetnost - maj, pon. 10:45 Pogled nazaj, pon. 11:10 Glasba za vse, pon. 11:40 Sekvenca, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Salon Sauvignon 2016, pon. 12:35 Spomin na žrtve holokavsta, pon. 13:55 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Podal, pon. 18:35 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:05 Sistemska korupcija v Sloveniji, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Portal pon. 20:35 Boksarski magazin S02E08, pon. 21:35 Cista umetnost - maj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Nosferatu.pon. 23:55 Videostrani SOBOTA 20. maj 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. rote slovenskih kmetii 2016, pon »arski magazin S02E08, pon. nica (slo.), pon. tegled tedna, pon. toBrote slovenskjh kmetij 2016, pon >alon Sauviqnon 2016, pon. sKL SQ3E33, pon. Regí Gonsnica Glasba za vse, pon povabilo ng kavo: Aten Hliš, pon. ranimir Komel, pon. na, pon. I, pon. ■nca, p